štev. 5	Leto 13	~ O (d	u	Uredništvo in Upravništvo:
Izhaja enkrat na mesec.	Q_o_ o 0- —	Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbor-
Naročnina letno 24 dinarjev	niče), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Pred novim delavskim pravilnikom
Izgleda, da bo v doglednem času Centralna direkcija le izdala spremembe in dopolnitve sedaj veljavnega delavskega pravilnika. To sklepamo iz odloka Generalne direkcije, ki se glasi:
»Na podlagi uredbe o izvedbi zavarovanja delavcev za onemoglost, starost in smrt je začela Generalna direkcija pripravljati tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov ter se bližajo tozadevna dela proti koncu.
Ker je s spremembami tudi predvideno, da bodo z uveljavljenjem sprememb sprejeti v penzijski fond državnih prometnih ustanov poleg stalnih delavcev tudi začasni — poslednji sicer od prvega prihodnjega meseca po sprejemu v službo v svojstvu začasnega delavca — mora železniška uprava razpolagati s potrebnimi osebnimi podatki o vsakem stalnem ali začasnem delavcu radi določitve penzijske podlage. V to svrho morajo službene edinice v roku 15 dni sestaviti za slehernega delavca posebne formularje ter jih dostaviti glavni upravi pokojninskega fonda.«
S 1. septembrom 1937 je bilo za vse privatne delavce uvedeno obvezno starostno zavarovanje in šele ta uvedba je dala železniški generalni direkciji pobudo, da misli na posplo-šitev starostnega zavarovanja delavstva na železnici. Doslej je starostno zavarovanje na železnici omejeno le na gotovo število delavcev, ki so bili toliko srečni, da so bili imenovani stalnim. Tisoči in tisoči delavcev, ki so še vedno začasni odnosno celo le pogodbeni, čeprav so že po več let na železnici, niso mogli biti sprejeti v pokojninski fond, ker jim železniška uprava ni priznala stalnosti, čeprav bi moral sleherni delavec po treh letih neprekinjene službe postati stalen. Iz gornjega navodila vidimo, da bo ostalo še vedno veliko železniških delavcev brez pokojninskega zavarovanja. Predvideva se zavarovanje za začasne delavce, niti z be-sedicoi pa niso omenjeni pogodbeni delavci, kateri tvorijo danes glavni kader med progovnim delavstvom. Obstoja upravičena bojazen, da bo rešitev manj kot polovičarska in če bo enkrat dodatek k pravilniku objavljen, bo zopet preteklo dosti vode v morje, predno bo mogoče doseči korekturo * -* *•*'■* t *	|,t>.
ti,,,i,«k. Da je ta bojazen upravičena, je zgovoren dokaz vprašanje prevedbe kronskih rentnikov, za katere smo že 1. 1929. dobili odgovor, da je njih prevedba izostala le vsled pogreške pri izdelavi. besedila zakona o prevedbi kronskih pokojnin, iz katerega je pomotoma izostala označba rentnikov. — Do leta 1938. smo morali čakati na popravo te pomote in vsled tega so prizadeti rentniki izgubili za 10 let diferenco med njihovo kronsko in odgovarjajočo novo dinarsko rento.
Ko smo opozorili na to pomanjkljivost z željo, da jo v Generalni direkciji še pravočasno popravijo in sklenejo, da se prevede z naknadno veljavnostjo za začasne vse one pogodbene delavce, ki so najmanj tri mesece neprekinjeno zaposleni na železnici, smatramo za potrebno, da podčrtamo še ostala nerešena delavska vprašanja, ki naj se rešijo z napovedanim dodatkom:
Velika krivica se je zgodila delavstvu na železnici, ko se je zahtevalo
od njega še enkratno doplačilo za : ves čas prejšnjega članstva v tedaj obstoječih delavskih fondih. Delavec, ki je na primer skozi 20 let redno plačeval odgovarjajoče prispevke v provizijski fond, mora sedaj za teh 20 let še enkrat plačati visoke prispevke v dinarski veljavi. Edino železniškim delavcem se je prizadela ta krivica. Vsem ostalim delavcem (monopolskim, arzenalskim itd.), kakor tudi vsem državnim uslužbencem brez razlike je država vštela prejšnjo službeno dobo brez vsakih doplačil. Naj uvidi Generalna direkcija državnih železnic, da je krivično, zahtevati od železniškega delavca dvakratno plačilo prispevkov za eden in isti čas. Z napovedanim dodatkom naj se to doplačevanje ukine, doslej že vplačani zneski na račun teh naknadnih doplačil pa naj se vračunajo za redne članske prispevke.
Ža delavce na železnici je predvidena sedaj za dosego polne pokojnine najmanj 39-letna službena doba. Gotovo je delo na železnici eno najtežjih in najodgovornejših ter je ta službena doba daleko predolga, o čemur se lahko prepriča Generalna direkcija pri glavni upravi delavskega pokojninskega fonda, kjer bo ugotovila, da naravnost porazno majhen procent delavcev vživa polno pokojnino. Če je za eksekutivno osobje na železnici predvidena 25-letna službena doba, za ostalo osobje 30-letna službena doba, je edino pravilno, da se tudi za delavce in profesiomste na železnici zniža službena doba za dosego polne pokojnine vsaj na 30 let.
Vprašanje stalnosti je eno najbolj bolečih vprašanj za delavca. Čeprav predvideva pravilnik stalnost kot zagarantirano pravico delavca, ki jo mora avtomatično prejeti, čim izpolni pogoje, dokazuje praksa, da je ta določba ostala le na papirju. Država kot delodajalec bi morala biti vzor vsem delodajalcem glede izpolnjevanja obvez, ki jih je prevzela. Naj dodatek res zagarantira avtomatično nridobitev stalnosti slehernemu delavcu, čim izpolni predpisane pogoje.
Praksa zadnjih let na železnici dokazuje, da je vsako leto skoraj tretjina progovnega delavstva obsojena na daljšo ali krajšo brezposelnost. — Sleherni privatni delavec ima v času brezposelnosti pravico do brezposelne podpore, le železniški delavec v brezposelnosti ne dobi podpore ne pri Borzi dela, ne pri železniški u-pravi, ne pri občini, kjer stanuje. Obsojen je v času brezposelnosti na največje pomanjkanje. Uredite z dodatkom k pravilniku vprašanje brezpo-
Razne organizacije pri nas v Jugo- j slaviji, ki so vtaknile v svoj naslov celo »nacionalne« okraske, so opetovano očitale, kako so vsega slabega in vseh neuspehov krive svobodne razredne organizacije, ki da so pod vplivom tujcev ter hočejo raznaro-diti jugoslovenskega delavca. Ves boj proti svobodnim organizacijam pa je imel edino ta namen, da prepriča delodajalce in druge odločilne činitelje, da še jim ni treba bati »nacionalnih« organizacij ter da jih za to lahko puste pri miru ali celo podpirajo pri njih razvoju. Škodo je trpelo delavstvo, ki ni bilo sposobno
selnega zavarovanja vseh onih delavcev, ki so v svojstvu pogodbenih izpostavljeni brezposelnosti.
Delavci na železnici imajo na papirju zajamčen neke vrste zaupniški sistem. Kljub temu, da obstoja to zajamčeno pravo že 8 let, se zaupniki niti enkrat še niso izvolili, ker do danes še ni izšel pravilnik. V Jugoslaviji obstoja že od leta 1922. zakon o zaščiti delavcev, ki predvideva točno vse predpise o volitvah, pravicah in dolžnostih delavskih zaupnikov. Kar vživa privatni delavec pri nas že 16 let, dajte tudi železniškemu delavcu ter omogočite izvolitev pravih delavskih zaupnikov.
Delavec danes hrepeni po nastavitvi in s tem, po boljšem koščku kruha, na drugi strani pa se nastavitve boji. Zakaj? Z nastavitvijo se ga smatra kot na novosprejetega ter se mu šteje za pokojnino samo ona leta, ki jih prebije na želenici v svojstvu nastavljenca. Desetletja so železničarji že v bivši Avstriji vživali to pravico, da se jim je pri nastavitvi vštelo tudi za odmero pokojnine vse članstvo v delavskem provizijskem fondu. Tako odredbo imajo službene pragmatike nastavljencev skoraj v vseh državah. Le pri nas smo naredili velik korak nazaj mesto naprej. Naj se predvidi v delavskem pravilniku možnost prenosa članstva ob nastavitvi za odmero pokojnine ter zasigura pri železniškem ministru, da s orihodnjim finančnim zakonom v toliko dopolni zakon o državnem prometnem osobju.
Tekom 1. 1936/37. je draginja občutno porastla in to pri živilih za nad 20 odst. Nov draginjski val je na pragu, draži se moka, draži se kruh, meso, mast in vse važnejše življenjske potrebščine. Plače železniških delavcev pa so ostale ves čas enako mizerne ter se je vsled porasta draginje položaj delavskih družin od meseca do meseca poslabševal. Zaslužek din 500.—, kakor ga predvideva pravilnik ža navadnega delavca, ne zadostuje niti za preživljanje delavca samega, da o družini ne govorimo. Rešite z dodatkom k delavskemu pravilniku to najvažnejše vprašanje ter predvidite za delavca tako začetno plačo, da bo zadoščala za skromno preživljanje njegove družine.
Železniški delavci so prejeli lansko leto in letos neštete obljub, kako se bo njihovo stanje uredilo ter po-ložai’ zboljšal. Sedaj je čas, da se preide k izpolnitvi teh obljub in zasigura železniškemu delavcu stalnost, skromna eksistenca in starostna preskrba.
za odločen nastop za zboljšanje svojega položaja.
Da so razne razredne strokovne organizacije edina res prava zaščita delavstva ter, da zamore delavec le potom takih svobodnih in od delodajalca neodvisnih organizacij doseči zboljšanje položaja, nam najlepše dokazuje delovanje švedskih strokovnih organizacij, o katerih je povedal njih delegat s. Sölven na kongresu URSSJ-a v Zagrebu sledeče zanimive podatke:
»V avgustu letos praznuje švedsko delavsko strokovno gibanje svojo 40-letnico obstoja. To gibanje je pri-
bližno enako staro kakor naše ali vendar je velika razlika med obema gibanjima.
Švedske organizacije so imele
izpočetka 37.000 članov, danes jih imajo 850.000.
Samo v letu 1937. se je Število članov pomnožilo za 11 odstotkov. V vsej državi je nad 7100 organizacij, ki so podeljene na 42 strokovnih in industrijskih zvez. Kako veliko je to število organiziranih delavcev, se vidi, če vemo, da ima Švedska le
6.300.000	prebivalcev, torej je več kot polovico manjša kakor Jugoslavija.
Strokovno gibanje je na Švedskem najmočnejša organizacija v deželi.
V primeri s prebivalstvom pa tudi največja organizacija na svetu. Organiziranega je 21 odstotkov vsega prebivalstva, ki je sposobno za delo ali 13.5 odstotkov vsega prebival-stva.
Razen strokovnih organizacij amsterdamske smeri je na Švedskem nekaj reformističnih strokovnih organizacij, ki pa imajo vse skupaj le okoli 20.000 članov. Nerazredne strokovne organizacije štejejo le okoli
30.000	članov.
Švedske strokovne organizacije smatrajo za svojo nalogo predvsem
ureditev delovnih in mezdnih pogojev s kolektivnimi pogodbami.
Moderna kolektivna pogodba postaja težišče strokovne akcije. V industriji so tarifne pogodbe naletele na splošno priznanje, toda* tudi v gozdnem gospodarstvu in kmetištvu ter prometu in trgovini prihajajo kolektivne pogodbe bolj in bolj v prakso. Iz načelnih razlogov kolektivne pogodbe kot formo v delovnih odno-šajih odklanjajo edino trgovski pomočniki in uradniki. Toda tudi ta odpor je že marsikje odpravljen. —• Pravna veljava tarifnih pogodb pa je zajamčena s posebnim zakonom iz leta 1928.
Sedaj je
v veljavi okoli 10.000 kolektivnih pogodb, ki veljajo za 43.000 delodajalcev in okoli 730.000 delavcev.
Delovni pogoji so potemtakem utrjeni s tarifami za 87 odst. članov strokovnega gibanja.
Ta razvoj je stalno spremljalo intenzivno organizacijsko delo. Priznati pa je treba, da smo na šoed-skem imeli izredno ugodna tla za. delo. Prastara nacionalna samostojnost, več kot sto let miru od zunaj, plemensko, jezikovno in religijsko enotnost, homogenost prebivalstva, politične svoboščine, predvsem neomejena svoboda koalicije, vse to so bili jako ugodni pogoji za pravilni razvoj socialnih odnošajev v Švedski, to so bili pogoji, ki so našemu strokovnemu gibanju koristili.
Delavec, ki je 1. 1913. prejemal 100 švedskih kron, zasluži danes . 150 kron.
Indeks realne dnine, ki je z letom 1913. ugotovljen na 100, se je zvišal leta 1937. za industrijske delavce, moške, ženske in mlade delavce, na 150. To se pravi, delavec kupi dandanes eno tretjino življenjskih potrebščin več, kot leta 1913. Za časa minule konjunkturne krize je nivo dnine padel, ali spričo vladne politike, da odpravi posledice krize, padec ni bil tako velik kakor v drugih deželah. Izboljšanje konjunkture lahko presojamo po številu nezaposle-
Kaj lahko doseže delavstvo, ako ie enotno!
nih: sedaj jih je 20.700, dočim jih je bilo 190,000 začetkom leta 1933, Socialna zakonodaja
Švedske je izredno obsežna; ta zakonodaja urejuje delovni čas, delavsko varstvo, zavarovanje za bolezen in nezgodo, nezaposlenost, zavarovanje najemnikov v slučaju delovnih srorov. Zakonita je tudi pravica koalicije in javne diskusije in končno arbitraža v sporih glede delovnih od-nošajev.
Povečana odgovornost in moč strokovnega gibanja v naši deželi je zahtevala tudi, da smo morali izpre-meniti stališče proti mnogim problemom. Težnja po splošni centralizaciji je ono, kar naše švedsko gibanje najbolj karakterizira. V zadnjem času zlasti študiramo odnos strokovnih organizacij napram gospodarskemu življenju. Gre
za izdelavo pozitivnega gospodarskega političnega programa,
ki naj obenem obseza najširšo kontrolo nad celokupno gospodarsko produkcijo. V tem kompleksu je tudi problem omejevanja gospodarskih sporov in regulacija konfliktov v področju delovnih odnošajev. Na pr. vprašanje odpuščanja delavcev iz posla itd. Namen tega je, da se delovni trg čimbolje organizira in da se državna intervencija opira na tako zakonodajo, ki zadovoljuje obe strani.«
V teh navedbah in opisu strokovnega gibanja na Švedskem se zrcali izrazita zavest odgovornosti ne le med delavci, ampak tudi med ostalim prebivalstvom z ozirom na splošne interese družbe .
Pravilnik o službeni obleki in delavstvo
V	zadnji številki »Železničarja« sem bral določbe novega pravilnika o službeni obleki. Pregledal sem, katere kategorije vse dobe službeno o-bleko, zaman pa sem iskal paragraf, ki bi govoril, kakšna službena obleka pripada delavstvu.
Ni še dolgo, kar se je vršilo pri nas v Mariboru veliko zborovanje gotovega železničarskega kluba, na katerem so poročali zelo merodajni gospodje, koliko dobrot se obeta železničarjem. Zelo ugleden funkcionar je poročal, da bo z novim pravilnikom o službeni obleki ugodeno vsem u-pravičenim željam železničarjev ter da bodo zlasti nižji uslužbenci prišli do svojih pravic.
V	kurilnicah smo premogarji in razni čistilci gotovo pri najslabšem in najbolj umazanem delu. Službo moramo vršiti ob vsakem vremenu iri to nepretrgoma po 12 ur. Če je kdo u-pravičen do delovne obleke, smo gotovo upravičeni mi. Enako smo u-pravičeni tudi do dežnih plaščev, ker ti plašči, ki jih sedaj imamo, niti od daleč niso več podobni dežnemu plašču in sedaj se celo govori, da so ti plašči zadnji, v bodoče pa si bo moral premogar, da se zaščiti pred dežjem, kupiti dežni plašč sam od svojih »sijajnih« prejemkov.
Ker pe gotov železničarski klub hvali, kako odločilen vpliv ima pri vodilnih funkcionarjih v Beogradu, ga opozarjamo na krivico, ki se je
pripetila premogarjem in čistilcem v kurilnicah, •v,-	* o • >*»* *l«1<
zahtevamo, da naj se nam storjena krivica popravi z novim pravilnikom, ali pa vsaj z dodatkom, ki naj predvidi najnujnejšo delovno obleko in dežne plašče za premogarje in čistilce.
Premogar,
(Op. ured.: Slične dopise smo prejeli tudi od drugod, zlasti iz vrst progovnih delavcev, ki so enako pri pravilniku o službeni obleki popolnoma prezreti. Po podržavljenju je delavstvo izgubilo zadnje ostatke pravic iz naslova delovne obleke ter je prišlo tako daleč, da se delavca sploh ne smatra več za pravega železničarja. Vsled tega se pri nastavitvi tudi, ne vračuna prejšnja delavska služba. Gotovo je velika krivica, da se je v pravilniku o službeni obleki skoraj popolnoma prezrlo delavstvo, ki je pri izvrševanju svoje službe največ izpostavljeno vsem vremenskim ne-prilikam. Pri današnjih razmerah žal ni pričakovati vidnega zboljšanja. — Glas delavca na železnici danes ni upoštevan ter se daleč ne čuje, ker so ravno delavci organizacijsko najbolj razcepljeni. Treba bo kreniti na pravo pot, ki naj združi prav vse delavce brez razlike njih politične orientacije v enotno železničarsko organizacijo, ker šele tedaj bo delavec na železnici upoštevan.«)
Nabavllalna zadruga uslužbencev
državnih železnic v Ljubljani
bo imela redni letni občni zbor dne 26. maja 1938 ob 8. uri v prostorih kina »Slog;e« v poslopju ljubljanske železniške direkcije s sledečim dnevnim redom:
1.	Konstituiranje skupščine.
2.	Čitanje poročila upravnega odbora o poslovanju zadruge in letnih sklepnih računih za poslovno leto 1937 in predloga, kako naj se razdeli poslovni prebitek.
3.	Čitanje poročila nadzornega odbora o poslovanju zadruge in letnih sklepnih računih za poslovno leto 1937 in o predlogu za razdelitev poslovnega prebitka ter predloga o podelitvi razrešnice.
4.	Razprava in sklepanje:
a)	o odobritvi poročila upravnega odbora,
b)	o odobritvi poročila nadzornega odbora,
c)	o odobritvi sklepnih računov,
č) o dobritvi predloga o razdelitvi
poslovnega prebitka,
d)	o razrešnici članom upravnega in nadzornega odbora.
5.	Razprava in sklepanje o predlogu delegatov mariborskega okoliša »Delitev Nabavljalne zadruge r. z. z o. j. Ljubljana v dve samostojni zadrugi, in to Ljubljana in Maribor s pripadajočima dosedanjima po-dročjima.«
6.	Razprava in sklepanje o spremembah posameznih členov Pravilnika o volitvah delegatov in njih namestnikov za skupščine Nabavljalne zadruge po predlogih upravnega odbora in delegatov.
7.	Sklepanje o spremembi pravil
po predlogih delegatov in upravnega odbora čl. 1, t. 2, čl. 19, t. 1, čl. 21, t. 1, čl. 23, t. le, čl. 30, t. 1, čl. 42, t. 2.	'
8.	'Določitev najvišje vsote, do katere sme upravni odbor zadrugo zadolžiti s posojili in nakupom robe (§ 29. t. 4 zakona).
9.	Določitev najvišje vsote, do katere sme dajati zadruga zadružnikom robo na up1.
10.	Dopolnilna volitev članov upravnega in nadzornega odbora in volitev namestnikov za člane obeh odborov.
11.	Sklepanje o predlogih upravnega odbora.
12.	Sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov.
13.	Slučajnosti.
Na občnem zboru imajo glasovalno pravico le delegati, ki so bili izvoljeni dne 23. febr. 1936.
Letni račun je članom na vpogled v prostorih zadruge na Masarykovi cesti št. 17-11, soba št. 17 vsak delovni dan med 16. in 18. uro od vštevši 18. maja t. 1. naprej (§ 58, t. 5. zakona).
Popolno besedilo sprememb pravil, ki se predlagajo, bo 6 dni pred skupščino razpoloženo na vpogled zadružnikom v vseh poslovalnicah zadruge (čl. 45, t. 2, pravil).
Vsak delegat more na skupščini izvrševati svoje pravice osebno. Ako bi bil delegat zadržan udeležiti se skupščine, poveri z zastopanjem namestnika iz svojega volišča. Namest-
niku mora izročiti lastnoročno podpisano pooblastilo za zastopstvo in pooblastilo, katero prejme zase od zadruge (čl. 25 pravilnika o volitvah delegatov).
Vsak delegat mora prinesti pismeno pooblastilo, ki mu ga dostavi
zadruga (čl. 56 t. 2 pravil).
Skupščini smejo prisostvovati tudi vsi člani zadruge, čeprav niso delegati, vendar nimajo pravico do razprave in do glasovanja. Vsak član se bo moral legitimirati s člansko izkaznico!
važno za železničarje!
Prošnje za zdravljenje otrok med počitnicami vložite takoj. Opozarjamo vse železničarje, ki imajo slabotne otroke ter bi želeli prositi bolniški fond za prispevek za zdravljenje v raznih zdraviliščih in domovih med počitnicami, da morajo vložiti tozadevne prošnje na Oblastno upravo bolniškega fonda najkasneje do 20. maja 1938. Kasnejših prošenj upravni odbor z ozirom na omejene kredite
ne bo mogel upoštevati.
*
Letovanje otrok železničarjev v domu Nabavljalne zadruge v Martuljku. Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic je objavila, da bodeta ob velikih počitnicah v domu v Martuljku dva otroška počitniška tečaja in sicer: za dečke od 1. do 29. julija, za deklice o d 3. d o 30. avgusta. V te tečaje bodo sprejeti slabotni, okrepitve in gorskega zraka potrebni otroci železničarjev Ijub-lianske direkcije od dovršenega 7. do dovršenega 16. leta starosti.
Prošnje za sprejem ie nasloviti na Nabavljalne 7-drugo Ljubljana, Ma-sarykova c. 17 in sicer za dečke naj-kasneie do 25. maja, za deklice do 20. iuriia 1938.
V	vraki prošnji je navesti:
f»1 rodbinsko in krstno ime očeta fr-.Here, skrbnika), zvanje, službeno mesto, točen naslov, višina mesečnih prejemkov, število otrok in člani zadruge še člansko številko.
b) krstno ime otroka, ki naj se sprejme v dom, njegove točne rojstne podatke, kateri učni zavod in razred je otrok obiskoval preteklo šolsko leto, njegovo splošno zdravstveno stanje, težo in kjer je potrebno, da jih na letovanju nadzorne osebe poznajo in upoštevajo, zaupno tudi morebitne lastnosti in nagnjenja otroka.
O rešitvah bo zadruga obvestila prosilce pri dečkih najkasneje do 5. junija, pri deklicah pa do 26. junija.
Osnovna oskrbnina znaša letos dnevno po Din 12.— za otroke delavcev, a po Din 14.— za otroke nastavljenih.
V	oskrbnini je všteto prenočišče, prehrana (5 krat na dan), stalno nadzorstvo, tedensko po ena dopisnica, lahka bolniška oskrba v domu, kopanje v prostem bazenu, uporaba igrišč in igrač.
Potne stroške za vožnjo tja in nazaj plača vsak sam.
kdatke za večja popravila oblačil in. večje stroške, ki bi nastali pri težji bolezni, se zaračunajo posebej.
Oskrbnino lahko plačajo oni železničarji, ki žive v slabših gmotnih razmerah, v osmih obrokih, vendar morajo za to zaprositi Nabavljalne zadrugo. Kdor pa je prosil za prispevek upravo bolniškega fonda, naj pošlje rešitev, ki jo bo prejel od fonda, Nabavljalni zadrugi.
Zamena drv za premog po čl. 88 pravilnika o postranskih prejemkih.
S čl. 88 pravilnika o postranskih prejemkih je predvideno, koliko ton premoga in koliko kub, m drv lahko dobi železničar od železnice za lastno uporabo po režijski ceni. Generalna direkcija državnih železnic je izdala pojasnilo, da se mesto 4 kub. m drv lahko odobri železničarju nakup 1 tone premoga.
Na podlagi te odobritve zamorejo torej uslužbenci, kakor tudi upokojenci, katerim radi večjega gospodinjstva vsled številne družine, odnosno vsled velikega ali vlažnega stanovanja, odrejena količina premoga ne zadostuje, zaprositi pri šefu svoje edinice, da jim potrdi potrebo po večji količini premoga v dobavni knjižici za kurivo. Na podlagi takega potrdila se potem labko izvrši zamena drv za premog v gornjem razmerju in bodo tako lahko dobili večjo količino režijskega premoga.
*
Preiemki dnevničarjev ob postavitvi. Doslej je veljala praksa, da dobi dnevničar, ako je med mesecem nastavljen, plačo nastavljenca šele od prihodnjega prvega, prejemki kot dnevničarju pa se mu ukinejo z dnem postavitve. Pripetili so se primeri, da je bil dnevničar postavljen' drugega v mesecu in je moral tako ves mesec delati zastonj. Sedaj je bilo objavljeno rešenje Državnega sveta o tolmačenju §§ 30 in 165 uradniškega zakona, s katerim je odrejeno: »Osebi, ki je bila kot dnevničar postavljena za državnega uslužbenca in ori tem ni prekinila službe, pripada dnevničarska nagrada do konca dotičnega meseca, v katerem je bilo postavljenje izvršeno.« Na podlagi tega rešenja je izdala Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu pojasnilo, da velja ta odredba tudi za nastavitev dnevničarjev na železnici. Vsi dnevničarji, ki so bili nastavljeni po 16. dec. 1937 ter jim je bila dnevničarska nagrada od dneva nastavitve do konca meseca ukinjena, dobe za ta čas izplačane prejemke.
Železnižariem se obetalo boljši časi
Železničarji so tekom zadnjih desetih let doživeli že mnogo razočaranj ki pa jih niso spametovala. Najrazličnejšim organizacijam so sledili, v prvi vrsti seveda onim, ki so zagotavljale, da imajo besedo pri odločilnih mestih. Skozi radikalščino so prijadrali v JNSarstvo, ogrevali so se za razne Jevtiče, škilili so za režimskimi strankami, upajoč na gotove ugodnosti, če ne za splošnost, pa vsaj za posameznika, ki bo bolj v bližini bogatinove mize. Razočarani so bili vsaj kar se pretežne večine železničarjev tiče — kako drobtinico je seveda vjel kak železničarski prvoboritelj — vendar to večine železničarjev še ni spametovalo. Star običaj — nosi vedno znak onega, ki trenutno odloča — se je ukoreninil pri večini železničarjev, ki se boje organizacije in odločnega nastopa za svoje pravice. Vsepovsod iščejo zaščite in moledujejo za miloščino, zato ni čudno, da še danes uspevajo organizacije, ki so se s svojim delovanjem diskreditirale, vendar so znale vzdržati govorice o dobrih vezah v Beogradu.
Udruženje jugoslovanskih nacional-
nih železničarjev še vedno ponosno vzdiguje svojo zastavo in razglaša vsem po svetu, da šteje 40.000 članov. Torej 40.000 je še železničarjev v Jugoslaviji, ki slede gotovi organizaciji, čeprav so na lastni koži preizkusili, kako dobro jih ta organizacija zastopa. Ves čas, kar si ta organizacija lasti monopol zastopstva železničarjev, železničarji niso dosegli niti enega uspeha, marveč so v tem času zgubili gotovo polovico pravic, ki jih je svoječasno priborila razredna železničarska organizacija.
Cveto kategorijske organizacije. Dfelodaialec se je zavedal, da lahko oostane tudi organizacija, kot je UJNŽB, nevarna, ako pridejo v njej do vpliva ljudje, ki bi imeli pred svojimi očmi le dobrobit splošnosti. — Vsled tega je pravočasno poskrbel za razcepitev železničarjev na kategorijske organizacije, češ, te se bodo borile med seboj, vsaka bo hotela pravice le za sebe in tako bomo lahko te organizacije izigravali eno proti drugi in nam ne bo treba nobenemu nič dati, ker bo vsaka posamezna prešibka za odločnejši nastop.
Sta je sa opstim penzionim osiguranjem željezničarskih
radnika?
V zadnjem času se obetajo rešitelji še od druge strani. Začeli so se ustanavljati takozvani železničarski klubi JRZ. Zadnje mesece so obdržali ti klubi v važnejših mestih ljubljanske železniške direkcije svoje občne zbore in prav je, da objavimo iz teh občnih zborov za bodočnost poročila. Da se nam ne bo očitala pristranost, objavljamo poročila po njih uradnem organu »Slovencu«.
Na občnem zboru železničarskega kluba JRZ v Ljubljani so zbrani železničarji z navdušenjem pozdravljali ljubljanskega župana dr. Adle-šiča, ki je govoril o političnem položaju. G. Ponikvar je nato stvarno razložil, da je g. prometni minister dr. Spaho mnogo storil za napredek slovenskega železničarskega stanu ter je nastopil proti »navideznim strokovnim organizacijam«, ki s svojimi demagoškimi zahtevami licitirajo, toda te zahteve železničarskemu stanu le škodujejo, Ogromna dela za našega železničarja sta doslej odpravila ministra dr. Korošec in dr. Krek in slovenski železničar jima zaupa še nadalje. (Prosto po »Slovencu«.)
Tudi v Mariboru se je vršilo zborovanje kluba železničarjev JRZ, ki so ga posetili poleg železničarjev še gg, minister dr. Miha Krek, župan dr. Juvan, podžupan Žebot, policijski upravnik Trstenjak ter drugi odličniki. Po poročilu, ki je bilo objavljeno v »Slovencu«, posnemamo v informacijo železničarjem sledeče:
»Predsednik kluba JRZ si. Mašič iz Ljubljane je navedel razloge, ki so želez-ničarje privedli do tega, da !So se organizirali v posebnem klubu v okviru politične stranke. Vodstvo kluba more že sedaj reči, da se v svojih računih ni izmotilo in da je pri merodajnih faktorjih našlo za svoje delo v prid železničarskemu stanu toliko razumevanja, kolikor ga še nikdar poprej ni našla nobena strokovna organizacija. Železničarska organizacija je sedaj popolnoma izvedena ne le v Sloveniji, marveč tudi v drugih banovinah. Klub je dosedai že mnogo dosegel.«
(Žal g. Mašič ni teh uspehov podrobno naštel, da bi zamogli prizadeti železničarji pri železničarski direkciji, ki najbrže te uspehe zamolčuje, zahtevati izplačilo pripadajočih jim diferenc. Op. ured.)
G. Ponikvar je nato poročal o strokovnem udejstvovanju kluba in povedal, da stojimo pred novim pravilnikom za delavce, novelo zakona o drž. prom. osebju ter raznimi spremembami ter je ugotovil, da je klub našel pri njihovih ministrih, poslancih in senatorjih popolno razumeva-' nje ter je bilo klubovo mnenje vedno priznano kot merodajno. Tudi to izjavo si moramo zapomniti, da ne bomo kasneje koga po krivem obdolžili očetovstva »nezakonskega otroka«, če bo ta otrok pohabljen in ne bomo imeli z njim veselja, marveč le skrbi in težave.
G. minister dr. Mjiha Krek pa je izvajal (citiramo po »Slovencu«): »Sedanja JRZ je tista stranka, ki s svojimi voditelji dr. Stojadinovičem, dr. Korošcem in dr. Spahom posveča vso pažnjo železničarskemu stanu, ki ima Koroščev režim v prometnem resoru gotovo v lepem spominu. Dr. Korošec je vselej znal najti sredstev in potov, da so železničarji mogli blagodejno čutiti njegov interes zanje. — Čeprav ima dr. Korošec v sedanji vladi drug resor, najdelikatnej® v današnjih razmerah — je živo zainteresiran na vseh železničarskih vprašanjih ter se vedno zavzema za njih pravilno in pravično rešitev. Železničarski problem je de} problema državnega uslužbenstva, kateremu je sedanja vlada morala pred 2 leti znižati prejemke, ker je ob prevzemu oblasti našla prazne blagajne. Čim pa se je stanje državnih blagajn zboljšalo, je vrnila svo-Hm nameščencem 'del odte^ljaiev, vendar mi mogla vsega, ker je morala presežek svojih proračunskih dohodkov porabiti za popravilo starih železniških prog, ki jih je prejšnji režim tako zanemaril, da smo imeli nesreče, ki jih je povzročilo dezo-latno stanje našega železničarkega omrežja. Gotovo pa imajo železničarji sedaj občutek, da se bliža čas izboljšanja, saj vozijo po naših progah polne vlake, kar odpira državni blagajni nove vire dohodkov, iz katerih bo mogoče železničarjem dati, kar jim .po pravici gre. Vlada na železniško osebje ni nehala misliti ter je v okviru možnosti ugodila njihovim željam. Prometni minister je dobil pooblastilo za novelo k zakonu, ki bo uredil železničarska vprašanja. Imenovana je že komisija, ki dela na tej noveli, V letošnjem finančnem zakonu je rešeno vprašanje starih in kronskih vpokojencev, ki :se prevedejo na dinarske vpokojence.
Pripravlja se novela k delavskemu pravilniku, ki bo uredila starostno zavarovanje vsega žel. delavstva, nastavljenega in nenastavljenega. Zaposlitev delavstva bo 1
urejena. Nov pravilnik bo predvideval stalno število delovnih ur in število tega delavstva ho normirano.
Izdelan je pravilnik o službeni obleki, ki bo izdatke državne, blagajne povečal za 8 milijonov dinarjev. Z njim bodo tozadevni prispevki nižjemu uslužbenstvu zvišani za 50 odst. Generalna direkcija pripravlja nov pravilnik, ki predvideva izboljšanje posebnih dohodkov osebja. — Pri starem pravilniku so slovenski železničarji bili prikrajšani za 50 odst. Podpisan je že pravilnik o izpitih, ki jih morajo v svrho napredovanja polagati železničarji, pa jih niso mogli polagati, ker ni bilo pravilnika, in so bili zato občutno oškodovani.«
Res lepe besede in ugotovitve, na podlagi katerih lahko sklepamo, da bo kmalu na železnicah zavladalo največje zadovoljstvo, ako se ne pripeti, da bo v pravilnikih nekaj drugega napisano, kakor je sedaj obljubljeno,
V našem listu doslej nismo nikdar uganjali demagogijo in jo tudi v bodoče ne bomo. Smatramo za svojo dolžnost, da vedno neoziraje se na interese enih ali drugih iznesemo minimalne zahteve železničarjev ter nastopimo odločno za povrnitev svo-ječasno odvzetih pravic ter za tako ureditev mezdnega vprašanja vseh železničarjev — torej tudi delavstva — da bo slehernemu zajamčeno si' cer skromno, vendar pošteno preživljanje njegove družine. Ker želimo, da pridejo tudi železničarji končno do skromnega eksistenčnega minimuma in do osnovnih delavskih pravic, moramo ponovno podčrtati, da se motijo vsi oni. ki pričakujejg rešitev od zgoraj. Motijo se enako vsi oni, ki pričakujejo rešitev od zunaj. Rešitev vseh perečih železničarskih vprašani je odvisna od železničariev samih. Dolžnost vseh železničarjev je, da ob vsaki priliki nastopijo za pravico svobodnega organiziranja ter da se organizirajo v enotni železničarski organizaciji, ker le ta bo sposobna, voditi akcijo za zboljšanje položaja. Dokler bodo železničarji razcepljeni na razne kategorijske organizacije in bodo izigravali eden drugega, toliko časa bodo tepeni eni in drugi. Vsled tega je skrajni čas, da železničarji izpregledajo ter se na strokovnem polju združijo v res enotni fronti, postavijo skupne zahteve, za katere se bodo skupno borili, ker le tako bo zasiguran uspeh.
Kongres strokovne komisije za Slovenijo
se bo vršil v Ljubljani in sicer v nedeljo, dne 22. maja ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev kongresa:
a)	konstituiranje kongresa,
b)	volitev verifikacijske komisije,
c)	volitev komisije za poedine
točke dnevnega reda.
2.	Poročila:
a)	predsednika,
b)	tajnika,
c)	blagajnika,
d)	finančne kontrole.
3.	Gospodarska politika in položaj delavstva, referent s. Sedej.
4.	Socialna zakonodaja (Stanko).
5.	Delavski tisk in delavsko sindikalno gibanje (Svetek).
6.	Sindikalna politika v Sloveniji z ozirom na sklepe kongresa URSSJ-a (Sedej).
7.	Volitev novega odbora in finančne kontrole.
8.	Razno.
Zadruga „Železničarski dom(< v Ljubljani
ima redni letni občni zbor dne 31. maja 1938 ob 19. uri zvečer v zadružnih prostorih (Ljubljana, Novi trg št. 2) z naslednjim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora:
2.	poročilo načelstva in nadzorstva ter odobritev bilance za leto 1937;
3.	eventuelni samostojni predlogi;
4.	sprejem novih pravil;
5.	razno.
Če občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil drugi občni zbor eno uro pozneje ob vsaki udeležbi.
Načelstvo.
O pitanju opšteg penzionog osiguranja željezničarskih radnika moglo i imalo bi se puno da piše i govori. Pogotovo danas, kad u našoj zemlji već i postoji opšte penzione osiguranje svih radnika i namještenika na osnovu uredbe o istom, koja je stupila na snagu 1. sept. 1937 £. Posle stupanja na snagu te uredbe nema više u Jugoslaviji ni jednog privatnog radnika, koji je zaposlen, a da ne plaća pored doprinosa za slučaj bolesti i besposlice i doprinos za penziono osiguranje. Jedino u slučaju, ako je radnik kod stupanja na posao navršio 60 godina starosti oprašta se ga od plaćanja penzionog doprinosa. Uredba izričito predvi-dja, da se izuzimaju radnici i službenici državnih saobraćajnih ustanova sa motivacijom, da oni »već uživaju penziono osiguranje i pose-đjuju svoj posebni penzioni fond.«
Tačno jeste, da kod državnih željeznica postoji radnički penzioni fond, a isto tako je tačno, da blagodat tog fonda uživa samo ograničen i to manji broj željezničarskih radnika. Jedan veliki broj radnika ne može da uživa pogodnosti fonda, jer ne može ispuniti propisamh uslova, pošto su na dan nastupa službe kod državnih saobraćajnih ustanova već prošli 33 godinu starosti. U osiguranju privatnih radnika može radnik i sa 59 godina starosti, pristupiti te se osigurati za starost, dok kod državnih željeznica onaj, koji je na dan nastupa službe bio stariji od 33 gb-
17. i 18. aprila održavao se je u Zagrebu kongres URSSJa koji je sa punim- uspjehom završio svoj rad. Od inozemnih delegata kongresu prisustvovali su slijedeći drugovi: Rudolf Tayerle iz Praga, koji je zastupao Medjunarodni sindikalni savez i čehoslovački sindikalni pokret; drugovi Arnold Sölvin i Axel Strand iz Stockholma, zastupali su švedski sindikalni pokret; smdikalnu centralu u Danskoj zastupao jn drug Jen-seri; nizozemsku zemaljsku sindikalnu centralu drug Van der Lende i madjarsku sindikalnu centralu drug Beno Gal. Od Medjunarodnog ureda rada prisustvovao je drug dr. Stei-nitz. Centralu za radničko vaspitanje zastupao je drug dr. Živko Topalo-vić. Zasjedanju kongresa je prisustvovalo 229 delegata svih organizacija koje su u sklopu'URRS-a. Iz izvještaja verifikacionog odbora ustanovljeno je da se u 35 sastavnih organizacija nalazi u evidenciji ukupno 54.707 radnika i radnica.
Izvještaje po pojedinim točkama dnevnog reda podnijeli su slijedeći referenti, Bogdan Krekić — rad zemaljske sindikalne centrale: Lovro Jakomin — ekonomski položaj radničke klase; Milorad Belič — problem minimalnih nadnica: Vladimir Pfeifer — socijalna politika; Adam Katić — tarifne akcije; Miroslav Pintar— organizaciono i akciono jedinstvo. — Svi podneseni izvještaji bili su pažljivo saslušani od prisutnih. Diskusija, koja je slijedila nakon izvještaja, bila je u svakom pogledu na visini. Brojni govornici raspravljali su sva pitanja sa velikim
U sarajevskoj glavnoj željezničkoj radioni postoji akordni sistem rada. Akord deli se na dvije grupe: I. i II. Količnik kod I. grupe deli se sa Din 5 po satu, a u 11. grupi po Din 4.10. Svi radnici koji su prekoračili nadnicu Din 48 uživaju akord po I. grupi, a oni sa nadnicom do Din 48 uživaju II. grupu.
Šta se sad sve dešava kod nas? Svojevremeno plačala se je I. grupa sa Din 5.80, pa je bila sve malo po malo reducirana na Din 5, a u najnovijem vremenu I. grupa snižuje se
dine, nema uslova za stalnost i penziono osiguranje. Mislimo, da bi bilo već vreme, da nadležni faktori povedu pq ovom pitanju malo više računa i interesovanja a pogotovo, kada su u pitanju životni interesi radnika. Već je krajnje vreme, da se pitanje penzionpg osiguranja radnika reši na taj način, da se omogući svakom radniku državnih saobraćajnih ustanova pristup u radnički penzioni fond te time osigura sve radnike za starost i iznemoglost.
^ Ima jodna još žalosnija činjgnica: Čak i oni radnici, koji su ispunili sve uslove za sticanje stalnosti te su nekoji na željeznici već preko 6 godina, oni još danas nisu stalni te se kaže, da će morati posle prijema u radnički penzioni fond platiti doprinose za sve godine unatrag. Zar ovo i nije više nego žalosno: Ispuniti sve uslove, a ne postići salnost. Jer ne uživa stalnosti, ne može biti primljen u penzioni fond. jer nije član penzionog fonda, ne dobije plaćenog godišnjeg dopusta.
Tražimo nadležnu Generalnu direkciju i Ministarstvo saobraćaja, da sva ova pitanja pravedno reše te nared službenim jedinicam, da automatski priznaju stalnost svim radnicima, koji ispunjavaju prop;sane uslove te im priznaju godišnje dopu-
poznävanjem i ukazivali na najvažnije zadatke budućeg rada.
Zaključci kongresa sadržani su u više rezolucija koje je kongres jednoglasno primio. Tako je primljena rezolucija po budućoj tarifnoj politici sindikalnog pokreta, o organizacionom i akcionom jedinstvu, slobodi koalicije. Uredbi o minimalnim nadnicama i o zadatcima pokreta URSSJ-a. U rezoluciji koja se odnosi na zadatke u budućem radu i karakter slobodnog sindikalnog pokreta, naročito je istaknuto klasno obilježje radničkog sindikalnog pokreta, ali i puna partijsko - politička nezavisnost. U pogledu kulturno-prosvjetnog rada takodje su doneseni potrebni zaključci.
Nakon što je završena rasprava po izvještajima i primljene sve rezolucije, prešlo se je na izbor nove uprave. Kongresu je podnesena samo jedna kandidatska lista koja je jednoglasno primljena. U novu centralu ušli su većinom poznati istaknuti funkcioneri slobodnog radničkog sindikalnog pokreta koji daju jamstvo da će se budući rad odvijati ispravnim pravcem, na korist cjelokupne radničke klase.
Neosporno je da održani kongres po svome radu i odlukama pretstav-Ija' snažnu i vidljivu manifestaciju jedinstva i solidarnosti radničke klase. Kongres, na kojemu je bilo zastupano više od 50.000 radnika, dao je ponovno povjerenje URSSJ-u i jasno dokazao da radničke slindikal-ne organizacije u sklopu URSSJ-a jesu pretstavnice klasnog radničkog sindikalnog pokreta.
na Din 4.50. Za ovo sniženje moramo se zahvaliti mozgovima iz Udruženja nacionalnih željezničara, koji su tražili tobožnje izravnanje količnika II. grupe sa prvom tako da bi postojao samo jedan ključ. Gospoda postigla je izravnanje time, da se je reducirao ključ za I. grupu od svojevremenih Din 5.80 na Din 4.50 te je tako I. grupa de facto izravnana sa drugom na štetu samih radnika, a korist od toga imade uprava.
Eto vidite drugovi željezničari, kako nam gospoda iz »Udruženja«
ste.
Radnik sarajevske radionice.
Kongres Uiedinienog radničkog
sindikalnog saveza
Skidanje zarade u sarajevsko! radionid
/
svojim intervencijama donosi uvjek nova »poboljšanja« na našu štetu. Radnici protestuju protiv ovakvog iz-ravnanja, jer je ključ i za I. grupu već do sada bio premalen. Radnici tražimo pravo izravnanje u akord- 1 'nom sistemu, koje se može postići jedino na taj način, da se de facto
ukida II. grupa te svim radnicima prizna barem Din 5.50.
Drugovi željezničari! Sadašnji će< se ključ poboljšati te postići pravo izravnanje tada, kada ćete preuzeti svoju sudbinu u svoje vlastite ruke. Jer ako mi sami sebi ne pomognemo, niko nam neće pomoći.
Drug Baraga Ivan 70-godiSniak
Socijalistički veteran bivše Donje Štajerske, drug Ivan Baraga, doživ-Ijuje 15. maja o: g. svoj sedamdeseti rodjendan. Starija generacija socijalista dobro se sjeća njegove socijalističke aktivnosti. Kao mlad željezničar upoznao se je drug Baraga sa socijalističkom doktrinmn, kojoj je ostao vjeran i dosljedan ao u stare dane sa jednakom voljom i sa jednakim oduševljenjem. Odmah u početku svoje djelatnosti kao najamni radnik drug Baraga spoznao je društvenu podijeljenost na klase: iia klasu imajućih i klasu robotajućih. koja spoznanja ga je opredijelila za klasnu željezničarsku organizaciju, u kojoj je bio aktivan od prvog dana članstva pa sve dok je postojala. Pol vijeka drug Baraga nalazio se u prvim redovima borbe i napora.
Odajući ovim putem priznanje i poštovanje drugu Baragi prigodom njegove 70-godišnjice mi podvlačimo, da je pred 40—50 godina biti socijalista i klasni borac značilo biti spreman na najveće žrtve i podnjeti najveće patnje. Na socijaliste gledalo se kao na jeretike, s kojima treba
obračunavati brzo i grubo. Tada raširen i čvrst klerikalizam unosio je u to obračunavanje bezobzirnu grubost. Ko nije pokleknuo pod moralnom torturom, imao je da podnese i fizičku. Drug Baraga je sva krštenja izdržao stoički i ostao je vjeran idealima, koje danas otvoreno i sa ponosom slijede milijoni proletera širom svijeta. Do te veličine mogli su socijalizam da izdignu samo ovakvi čelik-karakteri kao što je naš drug Baraga.
Prigodom 70-godišnjice mi ovim putem stiščemo vjernu desnicu druga Barage i želimo mu još mnogo-Ijetan život. Njemu kao i svima nama neka čini zadovoljstvo činjenica, što napori njegovi kao i njegovih vršnjaka nisu bili uzaludni: na razvalinama prošlosti sve više uzdiže se hridina socijalističke budućnosti. Ugledajući se u svijetao primjer druga Barage današnja generacija treba da nastoji, da ta hridina postane još ogromnija i još silnija. U tome znaku da si nam stari druže: Zdravo!
Mednarodni pregled
Danska
Parlament je usvojio zakon, kojim se povišu ju plaće željezničara za 96 do 168 Kruna, a familijarnima još za dvije trećine više. Povišenje plaća kreće se od oko 11 do 12 posto, što je u srazmjeri sa uvećanom skupoćom.
Ovako je u Danskoj. To je zemlja visoke materijalne kulture i sa čvrstim demokratskim režimom. Klasna željezničarska organizacija slobodno djeluje.
Indija
Izmedju uprave željeznica i drugarske sindikalne organizacije došlo je do spora radi neudovljenja zahtjevu za povišen plaća. Akcija organizacije išla je u smjeru štrajka, do kojeg nije došlo, jer je u zadnji čas uprava željeznica dala izjavu, da je spremna povisiti zarade osoblju za 9 do 10 posto.
I u Indiji, zemlji dalekog Istoka, klasna željezničarska organizacija slobodno djeluje.
Belgija
Na zauzimanje drugarske željezničarske organizacije pristalo je internacionalno društvo spavaćih kola, da u glavnu upravnu komisiju udje i jedan predstavnik uposlenih službe-
nika. To je svakako velik uspjeh, jer su predstavnici toga društva sve doskora bih suvereni gospodari ne samo nad spavaćim kolima, nego i nad uposlenim osobljem.
Nebi li i osoblje spavać'h kola u našoj zemlji postavilo sličan zahtjev? Ono robotuje danonoćno, a da i ne poznaje svojih gospodara.
Švedska
Pružnim radnicima državnih željeznica povišene su nadnice za 10 do 15 posto. Osim toga radnicima je povećan broj dana plaćenog dopusta. Za osnovicu toga dopusta služi broj na radu provedenih dana u pojedinim godinama, a ne broj godina službe.
Meksiko
U toj naprednoj državi bile su željeznice do pred kratko vrijeme u privatnim rukama, sada su podržavljene. Radi reorganizacije cijele željezničke službe osnovano je Ministarstvo saobraćaja, pod čiju upravu je stavljen sav saobraćaj.
Predsjednik republike podnio je parlamentu zakonski predlog, prema kojem bi upravu nad svim željeznicama trebala da preuzme sindikalna organizacija željezničara. Zaista napredan predlog.
Dopisi
Jesenice. V zadnjih letih, ko je začela procvitati železna industrija, se je tuđi Kranjska industrijska družba znatno povečala in modernizirala svoj obrat. Postavila je novo visoko peč za taljenje železne rude, ki porabi dnevno 10 do 15 vagonov koksa in oglja ter porabi 20 vagonov železne rude. S povečanjem obrata se je zvišal tudi stalež delavstva lansko leto za 1114 delavcev in letos že zopet za okrog 200 delavcev, ki so v veliki večini prišli tudi iz drugih krajev. Tovarna temu delavstvu ni mogla dati na razpolago upravnih stanovanj ter je nastal velik naval na razpoložljiva stanovanja na Jesenicah in okolici tako, da je danes nemogoče dobiti v bližini stanovanje. Najtežje je pri tem prizadet' železničar, katerega plača je naravnost skromna in nikakor ne more konkurirati pri stanovanju s tovarniškim delavcem, katerega prejemki so za
polovico', pa tudi enkrat in celo dvakrat višji od prejemkov nižjega železniškega uslužbenca, da o prejemkih železniškega delavca sploh ne govorimo. S povečanjem tovarne se povečava tudi železniški promet ter se bo moral stalež osobja prej ali slej povečati.
S tem mora računati železniška direkcija ter je njena dolžnost, da začne pravočasno misliti na rešitev stanovanjskega vprašanja za železničarje tudi na Jesenicah. Že danes je mnogo železniških uslužbencev, ki nimajo primernih stanovanj, marsikaterim, ki so v privatnih stanovanjih. pa ne zmorejo konkurence v zvišanju najemnine, grozi odpoved stanovanja. Če ne bo, železniška uprava pravočasno ukrenila potrebno, bo zelo prizadeto osebje, trpela pa bo tudi služba. V interesu železniške uprave bi bilo, da začne takoj zidati na lastnem ozemlju nasproti
in v neposredni bližini postaje upravna stanovanja za poročeno osobje. Del nekdanje bivalnice (Prešernova ! cesta 5) pa naj se preuredi za samska stanovanja.
Še en apel na železniško upravo. Sedanji uradni prostori ne odgovarjajo več stvarnim potrebam. Razmišljajte, kako bodete pravočasno razširili prostore, ker v pretesnih prostorih se ne bo dalo uradovati, vsled česar bo trpela služba in bo morala železniška uprava požirati upravičene pritožbe iz vrst trgovcev in industrije.
Dravograd. Progovni delavci se malo oglašamo v našem listu, zato upamo, da boste objavili našo pritožbo. Pri posameznih skupinah se vpeljava praksa, da morajo delavci odnašati orodje v shrambo po končanem delu tudi četrt ure daleč in večkrat ravno v nasprotno stran, kakor pa leže njih stanovanja^ Tako izgube tudi po pol ure. Železniška uprava gotovo priznav, da so pro-
govni delavci najslabše plačani in da največ trpe vsled neredne zaposlitve ' ter upamo, da bo odredila, da se delavstva na ta način ne izrablja in da se všteje odnašanje orodja v shrambo v delovni čas.
Iz Belokrajine. Pri nas' se letos mnogo regulira proga, pri tem pa se je vpeljala praksa, da se odstrani iz proge samo večje kamenje, ves drobiž in ostala nesnaga pa se zmeče na ob progi ležeči svet —- njive in travnike — neglede če ima najemnik svet že obdelan. Železničar, ki dobi železniški svet ob progi v najem, mora podpisati najemno pogodbo, ki velja za več let. Plačati mora najemnino celo do Din 200, ima stroške z obdelavo, nakupom semen in nazadnje doživi presenečenje, da zmečejo delavci po navodilu, ker morajo odstraniti odvišni šoder in druge odpadke iz proge, vse to na njegov svet. Naj naredi direkcija red in odredi. da se ima pri popravilu proge paziti na to, da se ne dela škode najemnikom železniškega sveta.
Razno
Misli p resničnem dogodku
Suh, slaboten in ves izmozgan sem komaj stal na nogah. Za delo nesposoben, sem se javil pri zdravniku, prosil za pregled in za zdravila. Dejal mi je zdravnik, da naj se slečem do pasu, pretipal je moje kosti, poslušal na prsih in na hrbtu, poslušal moje pripovedovanje, kako večkrat občutim slabosti, da se mi tresejo roke in noge, me boli želodec in se mi vrti v glavi. Še enkrat me pregleda, zmaje z glavo in ugotovi: niste tako bolni, da bi vam mogel predpisati zdravila, ki se lahko pred-pišeio na bolniško blagajno. Če bi smel predpisati res prava zdravila, bi vam moral predpisati dnevno četrt kile teletine ali kuretine, za malco mehko kuhano jajce, šalico mleka, po kosilu kozarec dobrega črnega vina, nekaj časa odpočitek od težjega dela in kmalu bi prenehalo tresenje rok in nog ter bolečine v želodcu. To bi bilo zdravilo za vas, žal pa takih zdravil bolniška blagajna ne daje; če si jih ne boste preskrbeli sami, obstoja res nevarnost, da v kratkem resno zbolite.
Ko sem šel domov brez zdravil, sem premišljeval na podlagi teh zdravnikovih besed, čemu plačujem bolniški fond, ki nima zdravila za me, čemu naj prispevam dinarje za tuberkulozne, ko ne obstoja možnost, da bi se odpravilo med železniškimi delavci ono, kar je glavni povod za širjenje jetike med nižjimi sloji na železnici. Kaj pomaga, ako se oošlje bolnika, ko je že neozdravljivo bolan, na Golnik, da ga ta po enem ali dveh mesecih vrne domov, da tam umre. Vsi izdatki za te bolnike so proč vržen denar, ker se ne ukrene potrebno, da bi se omejilo širjenje te zavratne bolezni in ista polagoma izkoreninila na edino res uspešen način: z zasiguranjem takega zaslužka tudi nižjim železničarjem, ki bi tem omogočil zdrava zračna stanovanja in zadostno prehrano.
Dokler bomo v statistikah plač železniških delavcev v posameznih državah mi na zadnjem mestu, vse dotlej bomo vodili v statistiki na jetiki bolnih na prvem mestu!
Ali ne postajamo že smeSnl?
Železničarji že danes slove med vsemi državnimi uslužbenci, da imajo največ strokovnih organizacij. Vendar se še vedno najdejo ljudje, ki - jim ni zadosti organizacij in cepljenja, ter ustanavljajo še vedno nove. Doslej smo imeli organizacije po kategorijah:	Vlakospremno osobje
eno, strojno drugo, uradniki tretjo, kurjači četrto, vozovni pregledniki peto, celo organizacijo pisarniških slug smo imeli.
V najnovejšem času pa smo se še bolj modernizirali. Zakaj bi bdi na primer vsi strojevodje v eni organizaciji? Ali ne bi bilo lepše m za dosego uspehov priporočljivejše, če bi imeli ločeno organizacijo strojevodij uradnikov, drugo organijacijo strojevodij zvaničnikov? Na to idejo so prišli brihtni železničarji iz vrst vla-koispremnikov, ki so v Zagrebu ustanovili »Akcioni odbor za osnutak udruženja vozovodja.-činovnika«. Izdali so že proglas, v katerem se hudujejo proti svojim kolegom, ki so še zvaničniki, češ, da 'potom svojega društva vlakospremnikov mačehovsko postopajo z vlakovodji-urad-niki ter jih neusmiljeno preganjajo. Vsled tega morajo poseči do samoobrambi ter morajo obrniti hrbet ljudem, ki so jih doslej vodili, a ,so jih istočasno kakor Juda Iškarjot izdajali »za pare«. Takih in sličnih ugotovitev je polno v letaku, ki ga je ta akcijski odbor dostavil vsem vlakovodjem, ki so danes na uradniškem položaju. Vse te pozivajo na združitev v uradniškem vlakovodskem
udruženju, kateremu se bo plačevalo samo po Din 20 na mesec!
Letak, ki ga je izdal akcijski odbor in namen akcijskega odbora, da začne ustanavljati društva že za posamezne grupe ene in iste kategorije železniških uslužbencev prepričevalno govori, da železničarji še ne morejo računati na zboljšanje položaja. Usodno napako so naredili železničarji tedaj, ko niso odločno obračunali s prvimi agitatorji za snovanje kategorijskih društev. Tedaj se je postavil temelj za krivo pot jugoslovanskega železničarja in kakor izgleda. jugoslovanski železničar še ni dosegel XIV. postaje svojega križevega pota in je še daleč čas. da bo poveličan vstal. Nič čudnega ne bi bilo, če bi se morda jutri pojavil kak prenapetež. ki mu bo tudi uradniško ('druženje vlakospremnikov premajhna garancija za njega samega in bo na primer osnoval »Akcijski odbor uradniškega udruženja VIII. grupe vlakospremnikov«. da se bori za monopol. da bi le ti vlakospremniki lahko prišli v VII. grupo.
Železničarji, ne bodimo smešni in ne kopajmo grob samim sebi. Obrnimo hrbet tistim, ki so nas razcepili na razne kategorijske organizacije ter poskrbimo za to, da se sedaj ločeni in razbiti zopet združ'mo!
Nova hišica s lepim vrtom In pritiklinami v bližini Brežic naprodaj. Pripravno za upokojenca. Poizve se pri Kovačič, Brežice št. 117.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: V. Eržen.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen. Maribor. Lastnik in Izdajatelj. Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika’ Jurij Stanko y Ljubljeni In Adolf Jelen y Mariboru.