Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem tek. uradu štev. 13.633. Posamezna številka Din 1-—. STEV. 94. V LJUBLJANI, sobota, 23. maja 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. Mussolinijevo prijatelj-1 Okoli verifikacije mandatov HSS. sivo. Ob desetletnici vstopa Italije v svetovno vojno je imel gospod Mussolini v rimskem senatu velik ekspoze o notranji in zunanji politiki Italije. Velik del ekspo-zeja je bil naslovljen tudi na nas in v uljudnili besedah je zagotavljal gospod Mussolini, kako veže Italijo z Jugoslavijo globoko prijateljstvo, ki da je vedno bolj iskreno in trdno. Spadamo med one, ki smatrajo za svojo dolžnost, da propagirajo mir med narodi in ki iz načelnih vzrokov odklanjajo vsak krvav konflikt. Zato bi nas moralo zatrdilo gospoda Mussolinija, da goji njegova vlada proti naši državi iskrena prijateljska čustva, samo veseliti, ker bi to prijateljstvo jamčilo, da je mirno sožitje obeh jadranskih narodov zasigu-rano. In vendar se Mussolinijevih besed ne moremo veseliti, ker nas izkušnja uči, da prihajajo z Apeninskega polotoka sioer lepe, zato pa tem manj resnične besede. Ni že dolgo od tega, ko je g. Mussolini govoril čisto drugače in ko je v utemeljevanju italijanske brambne predloge opozarjal senat na nevranost, ki da Preti Italiji od nemške in jugoslovenske predložil je tedaj senatu ■M*aezne priloge, da bi bila Italija pripravljena in da bi mogla uspešno vršiti Kvojo politiko na vzhodu. Razumemo, če g- Mussolini germanske invazije preko “r^nnerja boji, ker vsa zgodovina dokaze, da so Nemci vedno stremili na jug da je nemški narod italijanskemu vojaško silno nadmočen. Toda, kako se boji g. Mussolini jugoslovenske invazije? Saj ve g. Musolini ravno tako dobro, ko 014 vsi, da ni Jugoslovena, ki bi imel imperialistične ali zavojevalne misli na ]ačun Italije. Ali pa je hotel g. Mussolini z govorjenem o nevarnosti jugoslovenske invazije Prikriti lastne imperialistične načrte? Ali naj govor o fiktivni jugoslovenski in- var'iii prikrije že vršečo se italijansko invazijo? Skoraj v istem času, ko je g. Mussolini s,ovoril o svojem prijateljstvu do nas, so ob albanskem obrežju pristale italijanske ladje, da pomagajo nasprotnikom vlade Ahmed Zoge, ker je ta naš. prijatelj. In v Atenah' vodi istočasno grški tisk pod patronanco Italije vehementno kampanjo proti nam in zunanji minister Grške poživlja 1 Italijo, da naj smatra 6»jo za most italijanske' invazije na T* .', Jl?m‘a.ter one Grčije, ki je še pred dvemi let, bila ogorčena nad kriško eks- DVE STRUJI V VLADI. pedicijo g. Mussolinija in ki je tedaj kli- cala vso Evropo na pomoč proti italijanskemu imperializmu! 0 svojem prijateljstvu do Jugoslavije govori g. Mussolini, istočasno pa obdaja Jugoslavijo s krogom sovražnikov in nadaljuje z ono italijansko politiko, ki ni zamudila niti ene prilike ali neprilike, da bi udarila na nas. Teč ko dovolj smo imeli že prilike, da »mo mogli spoznati »prijateljstvo« itali-janske politike do nas -— in vendar je že nismo spoznali. Šele par dni je od tega, ko je naš zunanji minister s posebnim poudarkom naglašal, kako dobro prijateljstvo da nas veže z Italijo in komaj dva tedna sta minila, ko je na izrecno povelje notranjega ministra bil »zrotSen jugoslovenski patriot Ciliga ma-^valnosti puljskih fašistov. In ravno Narod« v Novem Sadu prinaša danes odprto pismo uglednih meščanov iz Vel. Kikinde, v katerem kljub demantiju zunanjega ministrstva trdijo, da se vrše pogajanja, da se Vel. Kikinda odstopi Rumunski. V pismu se naglasa, da čisto srbsko prebivalstvo Vel. Kikinde protestira proti temu načrtu in da je sklenilo, da se v skrajnem slučaju obrne z apelom na Zvezo narodov. Pismo konča s pripombo, da se bo v teh krajih v najslabšem slučaju vršil plebiscit. PELEGRINETTI ODIDE DEFINITIVNO IZ BEOGRADA. Beograd, 23. maja. V teku včerajšnjega dne je bilo v zunanjem ministrstvu več diplomatskih posetov. Papeški nuncij Pelegrinetti je posetil pomočnika zunanjega ministra g. Markoviča in mu izjavil, da odpotuje v Rim na zdravljenje. Dejal je, da se bo v Rimu razgovarjal z našo delegacijo za sklepanje konkordata. Kakor se smatra v diplomatskih krogih, odide Pelegrinetti definitivno iz Beo-l grada, ker je imel tam neke neugodne zveze. G. Markoviča so dalje posetili tudi poljski poslanik Okenski ter nemški in ameriški poslanik radi nekih političnih vprašanj. ZAKON 0 SODNIKIH. Beograd, 2i>. maja. Na današnji seji zakonodajnega odbora, ki je razpravljal o načrtu zakona o sodnikih, se bo pričela generalna debata o tem načrtu. Ko bo razprava v sekciji, o vseli treh zakonskih načrtih, t. j. o zakonu o državnih toži-teljih, o ustroju sodišč in o sodnikih končana, poletu bo sekcija razpravljala o nekaterih principijelnih odredbah, ki so bile oslavljene za pozneje, šele potem , bodo prišli zakonski načrti pred plenum , skupščine. f SAMA UGIBANJA. Beograd, 23. maja. Kakor se doznava iu koiikor se more slutiti po vseh znakih in izjavah, tudi vlada sama ne ve, kako bo rešeno vprašanje verifikacije. O tem še ni bilo nobenega sklepa. To vprašanje zavisi od razvoja pogajanj v pogledu sodelovanja med radikali in radičevci. Od vsega tega je odvisno postopanje napram radičevcem in izpuščanje vodstva HSS* iz internacije. MARŠAL FRENCH UMRL. London, 22. maja. Vrhovni poveljnik velikobritanskih armad v svetovni vojni, maršal French, je umrl. Maršal French je bil Vojen 1. 1852 v Kentski grofiji. Udeležil se je sudanske ekspedicije v letih 1884—1885, postal v burski vojni poveljnik kavalerijske divizije, bil potem generalni inšpektor vojske in postal 1- 1913 maršal. Do 1. 1916 je bil vrhovni poveljnik angleške vojske, ko je zapustil Francijo in bil imenovan za visoounta Yperskega. French je slovel kot eden najboljših angleških generalov. Mussolinijev ekspoze, V italijanskem senatu je podal Mussolini obsežen ekspoze o italijanski politiki, iz katerega posnemamo: Italija in Hindenburgova izvolitev. Italijanska vlada se ni razburjala radi dejstva, da je volilo 15 milijonov Nemcev maršala, ki je vodil med vojno njihove vojske. Hindenburg ni prišel v Berlin potom zmagovitega »puča«, temveč potom zakonitih volitev. Njegovo izvolitev je smatrati za rezultat negotove, nasprotujoče si politike, ki jo je zasledovala antanta pri versajski pogodbi. Odkar sem imel zadnjič čast govoriti v tej zbornici o bilanci naše zunanje politike, je bilo rešenih nekaj zadev, ki nas posebno interesirajo. S 1. junijem pride D ž u b a dežela v praktično posest Italije. Pravzaprav pa bi imeli mi pravico zahtevati tudi Giarabub. Nedvomno pripada geografično Cirenaiki. Pripominjam, da je angleška vlada glede tega vprašanja popolnoma na naši strani. Odnošaji z »Jugoslavijo. Naši odnošaji z Jugoslavijo so prisrčni, reči moram, prav dobri. Z našimi vzhodnimi ( sosedi nadaljujem politiko, inaugurirano *b } prijateljskim paktom, kompletirano s trgo- j vinsko pogodbo. V Firenci, pri italijansko- j jugoslovenski konferenci, se izpolnjuje in zaključuje 28 postranskih konvencij, ki naj olajšajo odnošaje med nami in kraljevino SHS. Prisrčnost odnošajev je imela že srečne posledice, kar se tiče Rek£. Reka je bila anektirana oficielno v navzočnosti Nj. Vel. kralja dne 16. marca preteklega leta,_ torej je italijanska 14 mesecev. Kakšna 'je situacija v Reki, Gotovo se ne sme verjeti, kar pišejo sušaški časopisi, glasom katerih bi bila Reka v polnem razmahu, vendar pa ni dvoma, da se vračajo Reki po aneksiji zopet polagoma možnosti razvoja in življenja. Mislim, da bo zanimalo senat, ako prečitam par številk, da dokažem svojo trditev. Pripominjam, da sem poslal zaupnega funkcionarja v Reko, da je napravil anketo o stanju do konca leta 1924 ter sem ga poslal zopet tja, da izpopolni podatke do 10. majnika. Dne 15. decembra 1924 je bilo v Reki 2619 brezposelnih, moških in žensk, Italijanov in tujecv, prvega maja 1925 jih je bilo samo 491. Število delavstva, zaposlenega v industriji, ki je znašalo 1. 1923 2303, je naraslo tekom lanskega leta na 4334, sedaj pa na 4704. Tudi število pomorskih ljudi je znatno poskočilo: delavstvo zaposleno v luki je naraslo od 269 na 1196. Ves promet, ki je znašal 1. 1923 22 milj. in pol ton in, 10 let pozneje, 1. 1923 pa 2 milijona, se je zvišal 1924 lia 4 milijone in, v kolikor je predvideti na podlagi rezultatov letošnjega prvega četrtletja, bo poskočil letos na 7 mili. ton. Ladi] je pristalo na Reki 1.19231798, 1.1924 1977 in računa se, da jim bo letos 2650. Železniški promet raste. Leta 1923 je znašal 147.000 ton, leta 1924 372.000. Računa se, da bo dosegel 1925 750.000 ton. (Odobravanje). Toda ni treba zmagospevoV, zakaj Reka je trpela 10 let gospodarsko in moralično m je imela zelo akutno gospodarsko in moralno krizo. Vlada je šla v zadnjem času potrebam občine na roke s tem, da je nakazala 3 milijone in pol, da je sanirala primanjkljaj, in aadnjič je dala reški industriji 25 milijonov, milijonov. Od vseh mest, kar smo jih odrešili, se nahaja samo še Pola v žalostnih okohščmah. Vsa soška dolina je v polnem procvitu. Važno ie, gospodje, da zmagamo, potem ko smo »magali vojaško in politično, tudi gospodarsko, da se ne bo moglo reči, da je bilo osvo-bojenje spremljano od neprijetnosti in mi- »erije. „ To, kar je ostalo od komunizma t Rusiji. Musolini omeni uvodoma bolgarske dogodke in pravi, da je bila italijanska vlada skupno z ostalimi zavezniki pripravljena dovoliti Bolgarski, da zviša svojo vojsko za 10.000 mož. Toda sedaj ji bolgarska vlada gospodar situacije, zato je potreba odpadla, sicer pa tudi če ne bi bila, se mi zdi, da bi zadostovala njena normalna vojska, da vpo-stavi red in mir- .. Nato preide na odnošaje z Rusijo: Ni dvoma, da je bilo koristno, da je naša vlada priznala sovijete, to je politična korist, mogoče ne neposredna, pač pa posredna. Treba je bilo odstraniti oblak, ki nas je oviral, da bi bili videli, kaj se godi tam. Sedaj smo videli, da je prizor zanimiv. Vsi, z voditelji boljševizma vred priznavajo, da se je komunistični eksperiment popolnoma ponesrečil, aakaj komunizem s svojo izravnajočo tendenco nasprotuje življenju, nasprotuje zgodovi- ni, še bolj pa naravi, ki ne pozna nobene enakosti in živi od neenakosti. Ko je končala perioda najhujšega teroritma, je začel Lenin periodo nove gospodarske politike, ki je vedla dosedaj do sledečega rezultata: Ustvarjen je bil razred majhnih kmetskih posestnikov, ki so antikomunisti. Vedla je končno do finančne politike, ki se ne razlikuje od one drugih držav. Funkcionira borza, funkcionira denar, delajo se kupčije, priznana je do gotove meje privatna lastnina, in od vsega boljševističnega ideala ni ostalo drugega kot paravent za zunanjo vporabo: Monopol zunanje trgovine, ki je še podrejen državi. Ne verujem, da bi bilo mogoče, da bi se vrnila Rusija v stadij militantnega in mili-vtanističnega komunizma od leta 1921. Rusija bo morala delati politiko realnosti, tako na znotraj, kakor na zunaj. Kominterna in italijanski komunisti. Ni dvoma, da je tretja internacionala na delu. Ustvarila je znanstveno, sistematično' organizacijo propagande, vendar pa lahko rečem, da se je nam ni treba prav nič bati. Poznamo naše italijanske komuniste prav dobro, prav dobro vemo, koliko jih je, kaj delajo in kaj mislijo storiti. (Odobravanje). Malo jih je, in nimajo dosti vpliva na delavske množice. Pazimo budno nanje, vendar nimajo vzroka, da bi nam kaj očitali, sistemov, ki se jih poslužujejo v Rusiji v borbi zoper sovražnike boljševiškega režima, se mi ne bomo nikdar posluževali, ampak pazili bomo pridno in neprenehoma. Dosedaj ruska vlada pri nas ni kompromitirala svoje diplomatične pozicije s propagando: njeno zadržanje je bilo popolnoma korektno, in upam, da bo tudi v prihodnje. O trgovinski pogodbi bom govoril ob drugi priliki, dal bom par ugodnih pojasnil k tej pogodbi, čeprav ni prinesla velikanskih uspehov, ki jih je utegnil pričakovati ta ali oni, vspehov, ki jih ni mogla prinesti. Zadostuje, ako vpoštevamo gospodarski položaj Rusije, ruske trgovske metode in naše možnosti, potem razumemo, da smo na poti zopetne vzpostavitve trgovine, ki jo moramo nadaljevati, ako hočemo imeti trajne in koristne uspehe. Nemčija, Avstrija in Brenner. Italijanska vlada je zato, da vstopa Nemii-ja v Zvezo narodov in zato, da ima Nemčija trjfjeu sedež v Svetu Zveze narodov. Glede garancijskega pakta pravi: Ne sme se garantirati samo mej ob Renu, marveč tudi na Brennerju. (Odobravanje). Glede vprašanja združitve Avstrijo ■ Nemčijo meni: Ni dopustna. Nikdar ne bomo privolili v tako silno kršitev obstoječih pogodb. (Odobravanje). Res je sicer, da je izjavila nemška vlada, da ne namerava staviti take zahteve, kljub temu pa je ravno tako res, da se dela naj intenzivnejša propaganda, da bi se ustvarilo razpoloženje za priklopitev, ki bi postalo v gotovem momentu neodoljivo. Ce naj bi prišlo do priklopitve, potem je bila italijanska zmaga zastonj. Utvar jen bi bil paradoks, da bi bila edina država, ki je pridobila na teritoriju in na številu prebivalstva in, ki bi ustvarila iz sebe jako močan blok srednje Evrope, ravno Nemčija. (Odobravanje). Kar pa se tiče sicer naših odnošajev s Avstrijo, je zadržanje avstrijske vlade proti nam popolnoma korektno, politika prijateljska. Toda mučno je Citati časniške kampanje in dnevne polemike, s katerimi se zahteva to, v kar ne bomo nikdar privolili: mejo n« Brennerju smatramo za nepreklicno, in branili jo bomo za vsak ceno. (Ploskanje). Dolg Ameriki. Italija ima okroglo 100 milijard papirnatih _ lir dolga, od tega jih dolguje Zedinjenim dr-i žavam 50. ■ . Ako pomislite, da je imela Italija v veliki vojni 632.000 mrtvih, 400.000 pohabljenih, 1,000.000 ranjenih, ako pomislite, da je prelilo dva milijona mladih Italijanov svojo kri za skupno zmago, vas gotovo boli srce.. Toda v politiki ni prišla v'poštev še nikdar moralna idealnost, zato je treba, da vzamemo realnost, kakršna je: Vlada priznava svoj dolg ter je izjavila, da bo svojemu sedanjemu gospodarskemu položaju primerno izpolnila svoje obveznosti. Toda, ako se dovoli drugim bogatejšim državam moratorij, ga smemo zahtevati s tem večjo upravičenostjo tudi mi. Ne zahtevamo, da se nam dovoli odplačevati v obrokih par sto let, temveč deseteletij. Ekspoze Mussolinija je doživel ▼ »enatn glasno odobravanje. brovoljcev: Italijo, ki hoče delo in mir, ki i pa je tudi ponosna in gleda na svoj prestiž, j Nato se zaletava nekoliko v Avstrijo in me- j ni, da je zanjo najbolje, da pusti Brenner v j molčečnosti pod njegovim snegom. O istem predmetu piše nacionalistični L’ ! Idea Nazionale«: Izjave zoper združenje A v- i strije z Nemčijo so prve oficielne izjav« v tem pogledu v Italiji. Avstrijski problena zanima nas Italijane bolj, kakor Češkoslovaško, Jugoslavijo ali Francijo. Politika, ki tendira na priklopitev Avstrije k mora izginiti. Sovjetski kongres. Komentarji rimskega časopisja k Mussolinijevem ekspozeju. Mussolinijevim izjavam v senatu pripisuje vse rimsko časopisje veliko važnost. Listi pravijo, da je obravnaval Mussolini vse pro-bleme zunanje politike z izredno jasnostjo. Seveda komentira vsak list ekspoze po svoje. Rimska »Tribuna« se bavi predvsem * vzroki uspehov italijanske zunanje politike. Meni, da je bil glavni vzrok manjše uspešnosti italijanske povojne zunanje politike pred Mussolinijem dejstvo nestabilnosti prejšnjih ministrstev. Sedanja zunanja italijanska politika ima enoten stil, enoten značaj, ker ima določen cilj in določeno metodo. Sedanja italijanska politika je povsem neodvisna, »ato je govoril Mussolini lahko odkrito o vprašanjih, ki se nanašajo na Francijo in Hindenburgovo izvolitev, ne da bi mu mogel kdo očitati germano- ali pa frankofilstvo. Tudi opozicionalno časopisje je zadovoljno. »Voce Republicana« odobrava politiko Italije proti Rusiji. Podčrtava pa, da ne gre za antidemokratsko politiko, kakor mislijo ne- Ruski komunisti so znani mojstri v režiji velikih mas. Zadnji kongres sovjetov je to znova potrdil. Vsako presenečenje je izključeno, vse se odigrava po določenem redu, vsako glasovanje je že naprej sklenjeno in kljub vsemu temu dela kogirres vtis spontanega navdušenja, ko da bi vse prišlo iz srca mas. Zborovalno poslopje je cernirano od straž. Nobenega presenečenja od zunaj, nobenih neprijetnih incidentov ne sme biti. Dostop je dovoljen samo na' posebno legitimacijo s fotografijo. Nobene listnice se ne sme vzeti seboj, nobenega zavojčka, ker kdo ve, kaj bi se moglo skriti v aktni listnici. Tudi ne dajo komunisti ničesar na vraže. Kongres se je pričel 13. maja ob 13. uri. In vse je šlo gladko. Ko vstopajo na predsedniško mesto novoizvoljeni člani političnega odbora, pozdravljajo zborovalci vsakega odbornika s krepkim aplavzom, ki postane naravnost viharen, ko stopi na oder Trockij. Aplavz je tako močan, da postane situacija skoraj nerodna. Problem osrednje Azije je prva točka dnevnega reda. Na razvalinah carističnega Turkestana vstajajo nove republike. Komunisti podpirajo ustanovitev novih republik, ker ostanejo potem enotne in strogo centralistične komunistične stranke vse v njihovih rokah. Diktatura proletariata je sigurno sredstvo, da ne bo nobena nova republika postala sovjetski državi nevarna. Ker so postale turkmenska, uzbeška, ka-ragirgiška in tadžiška republika z izstopom iz RSFSR (ruske socialistične federativne sovjetske republike) dva dni čisto samostojne, je treba, da se izpremeni ustava, da morejo vstopiti v SSSR in živeti dalje. Z viharnim aplavzom se izprememba ustave sklene in predstavniki novih republik pozdravijo v svojem rodnem jeziku kongres. Odgovarja se jim rusko in propaganda Rusije prodira na vzhod. Rdeča armada. Viharno pozdravljen poroča o stanju rdeče armade Frundze. Rdeča armada šteje sedaj 562.000 mož in tega števila se vsled zunanjih nevarnosti ne more več zmanjšati. Sosedi se oborožujejo. Poročila pravijo, da hoče Estlandska odstopiti Angliji otoka Ozel in Lago. Mi svarimo Estonsko pred tem korakom. Ne pripravljamo proti nikomur nobene ofenzive, toda svoje bomo branili. Rdečega militarizma ni. S številkami skuša Frundze dokazati, da odgovarja število rdeče armade samo minimalnim obrambnim zahtevam. Opozarjal je na razredno sestavo rdeče armade in na zboljšanje njene oskrb«. Izvežba moštva in obicirjev je vedno boljš«, zdravstveno stanje dobro in kulturno politično mišljenje v armadi odlično. Slabo p* je stanje tehnične armade. Tehnične naprave so deloma zastarele, deloma nepopolne. Vseeno pa je bojna sposobnost rdeče armade zelo velika. Zračno brodovje je šele v povojih, toda vseeno je zelo uspešno, kakor je to dokazal polet iz Kabula preko Karako-ruma, ko je bilo treba preleteti preko 850* metrov visoke gore. Mornarica se je pričel« popravljati od svojega propada, nastrojenj« med mornarji pa je sijajno. Na naslov Anglije je dejal Frundze, da »i naj angleška mornarica najde druge kraj« za izprehode, kakor pa je Baltiško uorjt, ker bo v Kronstatu doživela »iskren in spodoben« sprejem. Vojna industrija je ▼ Rusiji še nezadostno razvita, toda njen napre-dek je očividen. Svoj govor je končal Frundze z besedami. »Če bi kdo hotel e bajonetom preiakssiti trdnost stavbe, potem rdeča armada ne bo samo bajoneta odbila, temveč sovj«tsk« stavbo pomnožila z novimi hišami.« O finančnem stanju sovjetske države je poročal narodni komi-sar So kolnikov. Reformo sovjetskih financ je treba smatrati kot popolnoma posrečeno in izvedeno. Reforma ni bila utrjena samo z bančno emisijo, temveč tudi z bančnimi vlogami in prihranki prebivalstva, ki znašajo eno milijardo zlatih rubljev. T* je omogočilo dovolitev večjih kreditov, s katerimi se je zopet produkcija dvignila. Ugodno stanje financ se vidi tudi v proračun«, ki je brez deficita, pa čeprav so se državni izdatki povečali za 400 milijonov zlatih rubljev. Železnica, pošta, telegraf so že aktivni. Težka industrija dobi 150 milijonov subvencije, poljedelstvo pa 145 milijonov. Direktnih davkov plača mestno prebivalstvo 4S6, podeželno pa 340 milijonov zlatih rubljev. Samovoljni davki lokalnih oblasti so prepovedani. V celoti je sicer proračun trden, toda prepičel, da bi mogel v vsakem oaijn zadovoljiti. Potrebno je zunanje posojilo, k»r bi se z njim gospodarski napredek sovjetske-države pospešil. Finančno zunanjo blokado bo sovjetska vlada zlomila z izvoso* nafte in žita. Tudi operacije z zlatom bod* pomagale. Sovjetsko zlato v Londonu j* tal** bilo sedaj dirigirano v drugo državo. Končno je Sokolnikov poudaril, da ska vlada nikakor ne namerava plačati idrskih dolgov. Zadnje ure obsojenih atentatorjev. kateri, temveč za lepo in dobro politiko. Tudi Mussolinijevo odločno stališče glede meja na Brennerju ji zelo ugaja. »Nobena italijanska vlada ne bo smatrala nikdar, da bi bila dovoljena kakršnakoli izprememba naših naravnih alpinskih mejU Nittijev »II Mondo« vidi glavno važnost Mussolinijevega govora v povdarjanju dejstva, da v Italiji ni nobene komunistične nevarnosti. Ni mnogo drugačen komentar Giolittije-vega lista »Giornale d’ Italia«, ki sklepa i* tega dejstva, da so vse reforme, ki jih hoče izvesti fašizem, nepotrebne. »Sedanji zakoni zado#ujejo popolnoma in zadostuje vlada, da se vzdrži red, ki je, če je ogrožen, ogrožen samo s strani fašistovskih ekstremistov.« Glavni organ fašistov »II Popolo d Italia: Če govori Mussolini, ima Evropa občutek, da nima za seboj kakih med seboj nesložnih frakcij, marveč ponosno nacijo, strašno pehoto, aeroplane, vojno brodovje in legije do- Neki sofijski list opisuje poslednje ure na smrt obsojenih tako-le: Mogoče samo še ena huda. noč in eno težko jutro pa bodo odpeljali skozi dolgi in temni koridor centralnih zaporov radi zločina* v cerkvi sv. Kralja na smrt obsojene na kraj usmrtitve. In že sedaj zadostuje samo, da se omeni ime svečenika, ki je vezan na jako neprijetno ceremonijo pred vsakim izvršenjem smrtne kazni, in Fridmana strese mrzlica. Samo top .udarec v zid, in Kojev dobi histerični napad. To ni več poza. Ker se ne kesajo in ne molijo. Skrbno in nejevoljno kakor, da pripravljajo poslednji udarec sebi in celemu svetu, pišejo, pišejo... urejuje jo in molče. Ampak vsi pišejo. Fridman sestavlja cele memoare o sebi, o rodbini in prijateljih, sestavlja esej, ki predstavlja pravzaprav smer vsakega atentatorja vobče. Samo Zadgorski^ plaka. Plaka po cel dan in celo noč. Pritožuje se, da so ga izdali. Vse to so mu podvrgli, pravi. Ker on je res vedel in pristal na vse to, kar je bilo treba izvršiti. In pomagal je... »Toda gospodje so ostali gospodje«. Ko se pride po dolgih stopnicah v glavni koridor zaporov, se naleti takoj celice obsojencev. V prvi na levi strani čepi nesrečni Muravljev, nekdanji prefekt sofijske policije. Potrt je strahovito. Nudi vtis človeka, kateremu so nepojasnljivi dogodki, odigrani izven vseh zakonov prirode, zmešali možgane Turški nacionalizem. Po krvavi udušitvi kurdske vstaje je znova ■ zaplamtel turški nacionalizem. Izmet paša, večni ministrski predsednik v vseh časih te- ■ žav in stiske, je tudi brez vseh ovinkov izr : javil, da je nacionalizem v zunanji in no- tranji politiki program vlade. Nacionalizem ! v zunanji politiki je povzročil močno približanje Turčije Franciji. Francoski poslanik Franklin Bouillon je pripravil posebni iran-cosko-turški dogovor, ki gotovo ne bo prea-ložen Angležem. Bili bi ga najbrze le malo veseli, ker jih je Bouillon že enkrat pošteno »notri položil«. Nacionalizem na zunaj pomeni, da bo Turčija v mosulskem vprašanju nepopustljiva in da računa pri lem na pomoč Francije. Ker je Francija dovolila prevoz turških čet za časa kurdske vstaje preko francoske Sirije in tako pomagala k udušenju vstaje, ki so jo Angleži podpirali, je verjetno, da je turški račun na francosko pomoč pravden. Dobri odnošaji med Francijo in Turčijo so s pokazali tudi ob priliki sprejema novega med tem, ko je razmišljal, da bi se orientiral. Poleg njegove je eelica Hrista K*b»k-ševa. On se ni mnogo izpremenil. Cit# dalj«, miren iA nekako čudno potolažen. Naučil sem se angleški, pravi, in to j* pridobitev. Kojev nasprotno prepisuje, kdo *na featt-rikrat že, oporoko, vsakikrat drugače. >Mojim sinovom v amanet«, piše na vrha a velikimi črkami. Kojevu se mudi. Sprašuj« samo, koliko je ura, in zopet vzame drug liet. Nedolžen sem, zatrjuje. V ostalem, Bog j« priča. Pozneje se bo vse videlo. Paznik kima nervozno z glavo: To poslušam celi dan... vsi so »»dolini... Fridman sestavlja poleg drugega tudi pritožbo na kasacijski dvor. Nejevoljen j«, in noče, da ga motijo. Nima časa. Posla pa polne roke. Opravičuje se. Nima se za kaj pritožiti. Saj itak nima vse skupaj ne smisla n« učinka. Čez pol ure mora oddati pritožb*, čas beži. Zopet se opravičuje. Se zopet v«*-de in piše, pa še enkrat piše... In, če prideš na konec hodnika, začuje* ječanje. Zadvorski joka. Neodoljiv utis, ki ** ima, da so ga vsi izdal?, da je zapuščen i* sam, prehaja iz tega joka na vsakega, ki s« mu približa. Vprašajo ga, če je videl Irtv« svojega dela, toda on dvigne nekoliko gl«« in zopet zaihti ... turškega poslanika Feti beja v Pari en j« bil sprejem tako prisrčen, kakršen je cslo ** prijateljske države malo običajen. Dvig turškega nacionalizma se vidi tudi T tem, da hoče Turčija prisiliti vse tuje dip10' mate, da pridejo iz malarije prostega Carigrada v nezdravo Angoro. Zato namerava odpraviti mesto diplomatičnega zastopnik* turške vlade v Carigradu, da tako pri«1* **)• diplomate, da pridejo v Angoro. Kakor je turški nacionalizem v tarnanji politiki uspešen, tako pa j® v notranji *«-akcionaren Sicer običajen pojav za vsak pretiran nacionalizem- Tako se pripravlja nov tiskovni zakon, po katerem ne bo strog« prepovedana samo vsaka kritika vlade, temveč tudi vsaka kritika kakega uradnika. Kalni bodo silno stroge. Pa tudi sicer vlada najostrejša diktatura, katere pezo bodo slasti občutili Kurdi, ki se v masah obsojajo na smrt. Demokracija bo morala prestati še težle* boje, predno bo mogla vstopiti v Turčijo. Dunajsko pismo. f Dr. Ivan Žolger. — Dr. Mataja o bolševizmu. Včeraj ob 3. popoldne smo spremili zem-ske ostanke pok. dr. Žolgerja k večnemu počitku na pokopališče v Hiilleldorfu, ob periferiji Dunaja. To se je zgodilo na željo njegove soproge, ki je hči tukajšnjega znanega industrijalca. Blizu tam je njena v.ila, kjer se Poslej stalno naseli s svojimi tremi otroci. Jeden sin je letos maturiral v Mariboru, drugi bo prihodnje leto. Ker imajo na Dunaju vilo za sebe in na Mariahilferici v družbi z bratom še veliko hišo (št. 117), bodo otroci nadaljevali svoje višje študije na Dunaju. Na željo pokojnikovo se je vršil pogreb preprosto in skoro tajno. Nekateri dunajski Slovenci smo slučajno izvedeli za uro ni kraj pogreba. Tudi poslanstvo je bilo obveščeno od slovenske strani v zadnjem hipu, da sta se mogla udeležiti pogreba poslanik Milojevič in ataše Golias. — lz Ljubija11* sta došla zastopnika univerze gg. dr. Hlnterlecn-ner in dr. Jritamic. — Med drevjem tega Mitskega parka je bil izkopan grob, v katerega so spustili in zagrebli rakev tako odličnega sina slovenskega naroda. . ... k voj o posvetno Jc&rijero je izbojeval sam z izredno, učenostjo in pridnostjo. Pokojni Korber ga je pozval iz naučnega ministrstva v predsedaištvo ministrskega sveta, kjer je ostal do preobrata, z malini preostankom takrat, ko je bil prvi in zadnji jugoslovanski minister. — Tu je bil jako cenjen kot... izreden delavec in znanstvenik; njegova znanstvena dela so zaslovela daleč preko mej stare monarhije. Bil je prisoten tisti usodepolni seji ministrskega sveta, ko je dobil Stiirgkh nalogo, da predloži cesarju v podpis oni usodepolni ultimatum Srbiji. Berhtold se je branil, na-glaševaje, da so pogoji nesprejemljivi in — kaj potem? Ali Tdsza je bil tisti zli duh, ki je odločil, češ: spor ostane omejen le na Sr-g 1°. in Rusijo, a s tema dvema končamo v šestih tednih. Dostavil je Se: »Le omenite cesarju, da Tisza želi cesarjev podpis pod tisti dokument, — in cesar ne odreče. Ko je bila ta reč sklenjena, si je dovolil dr. Žolger pripomnjo: »Ali so gospodje res trdno poučeni o tem, da ostane le pri Srbiji in Kusi ji ?< — Vsi so bili o tem prepričani in Žolger je umolknil. Ko je bil imenovan ministrom, sem ga takoj posetil v njegovem kabinetu v Gosposki ulici. Kolikor sem smel takrat povedati javnosti o najinem razgovoru, sem napisal v dopisu »Slov. Narodu«. — Danes lahko dostavim, da v dr. Žolgerju nisem našel kakega avstrijskega ministra, marveč iskrenega Jugoslovana, ki niti najmanj ni dvomil, kakšen bo konec svetovne vojne. »Samo bojam se«, je še pripomnil, »da naši vodilni krogi ne bodo pripravljeni na ta konec, — “V l^krat bo Sele pravi začetek naših usodnih homatij na jugu!« — Kako prav je videl v bodočnost! Ali je domovina dovoljno ocenila velike duševne vrednote tega moža? — D očim so se pripehale v ospredje in do neverjetne “‘oči razne ničle, ki razun velike porcije predrznosti ne morejo nuditi narodu ničesa, je Pokojni Žolger sicer zastopal po volji ljubljanske Narodne vlade naše obmejne interese .. ., ali velika Jugoslavija mu je še da- Na Dunaju, 21. maja 1925. nes dolžna vse troške in dijete...! Bivša južna železnica (do konca 1923) mu je postregla z letno ka‘rto za vožnje med Mariborom in Ljubljano, a ko je železnico prevzela država in je Žolger pisal svojemu »prijatelju« iz Pariza — dr. Velizarju Jankoviču ter ga poprosil, naj mu letno karto podaljša tudi za 1. 1924, mu Velizar niti odgovoril ni. Tako je znal ceniti tega zaslužnega učenjaka jeden Velizar Jurkovič, ki pa je svojo družino pripeljal in odpeljal iz toplic s posebnim vlakom, pa tako nerodno, da so imeli imeli redni vlaki na obe strani po več ur zamude! — Da ne govorim o stotinah letnih kart, ki Jih je razdal med svoje najožje somišljenike, korteše in zasebne služabnike...! O priliki povem še vse drugačno hi storijo o Velizarju! Včeraj je govoril zunanji minister dr. Mataja na nekem strankinem shodu v 9. okraju. Porabil je to priliko, da je označil stališče viade napram boljševizmu in potem zavrnil razne glasove iz inozemstva, kakor da je Avstrija gnezdo boljševizma in njegovih nevarn:,i naklep >v in sklepov in dejanj, ki se raztezajo zlasti na Balkan. Dejal je, da je avsthjsKa vlada načelna nasprotnica boljševizma, v prvi vrsti radi brezobzirnega boja krščanstvu, veri, kulturi ■in^ vsem nravnim zakonom. Kapitalistični režimi se sprijaznijo z boljševizmom za par koncesij, ni nikoli! Vse to pa nas ni oviralo, da smo po vzgledu drugih tudi mi priznali Sovjete! — Pri lem pa imamo vedno pred očmi, da je izbruh sveuvne revolucije v programu boljševizma ... Vemo tudi, da je Dunaj Moskvi jakj pri-ležna kurirska postaja na poti v Rim, Beograd itd. In nato diplomatski lepo pove, kaj vse je naloga po vsem svetu priznane izvrstne dunajske policije, da ona te naloge tudi izvršuje, prosi pa sodelovanja policije ostalih držav ! »Wir sind zu einer sol- chen Kooperation bereit, ja wir ersuchen darum, und sind Uberzeugt, dass si e die be-sten Friichte tragen wird. Insbesondere sind wir bereit, die ausgezeichneten Einrichlun-gen den annderen Nationen zur Verfiigung zu stellen. Dem, was wirklich geschehen kiinnte, sind wir scharf aul den Fersen. Was daruber hinaus erziihlt wird*, ist Romantik!« (To pomeni, da dunajska policija resno sledi vsemu, kar se tu godi, ali blamirati se ne mara, kakor se včasih od nje zahteva. — »Abend« je neki dan strašno razmesaril ju-goslov. policijskega agenta na D., ki prihaja s strašnimi pravljicami, zahteva intervencije, a se potem vse izbline v prazne kombinacije histeriških možgan!) Dr. Mataja dalje pravi, da je v A. manj komunizma nego kjerkr .'t drugod. Tu imamo čisti proporcijonalni volilni sistem, a komunisti nimajo še nobenega zastopnika ne v Nationalratu, ne v deželnih zborih. — Končno še pove, da doslej ni intervenirala pri njem še nobena sosednja država radi boljševiške propagande z Dunaja. — Celotno besedilo njegovega govora bi morala že včeraj imeti vaša vlada v rokah! Ali ga je imela?! A. G. Politične vesti. = Senzacija »Novosti«. Zemljoradniške »Novosti« poročajo, da se z ozirom na pogoste obolelosti g. Pašida išče politik, ki bi mimo njega izvedel sporazum s Hrvati. V zvezi s tem omenjajo »Novosti« g. Ljubo Jovanoviča in dr. Ninčiča. Zlasti slednji ima Po mnenju »Novosti« veliko sans, da postaje ministrski predsednik in to vsled njego-Ve8a konciliantnega značaja ter dobrih zvez z.dvorom. Beležimo vest »Novosti« kot kro-. nisti. = Tiskovni zakon. Razprava v odseku za ProuČavanje načrta o tiskovnem zakonu je Pokazala, da je načrt tako slab, da je absolutno nespremenljiv. Zaradi tega je vladna večina dovolila dalekosežne izpremembe in ?d. pr^eSa načrta ne bo ostala skoraj niti vi a\i, drugim se je na zadnji seji določilo, aa so razpečevalci in prodajalci kaznivi samo tedaj, £o razširjajo konfiscirane ali prepovedane liste. - ZemljoradniSki glavni odbor . .j na svoji zadnji seji z dne 20. maja po izčrpnem pretresu političnega položaja Štiri resolucije, o katerih pravi med drugim: Nasilje vlade traja dalje zlasti proti zemljoradnikom. * “krajinske organizacije vladnih strank uka-oblastem. Zakonski načrti vlade pa , da bodo zemljoradniki in ves narod v Jr ,8>h državljanskih pravic. Zato bo Sa-„„ , *?*lioraduikov nadaljeval svojo odloč-. v 0 Proti vladi. — Glavni odbor je od-« m 8porazum, ki ga pa morejo izvesti samo »'obodni ^mijoradniki vse države. — , f Orradnikov izreka bolgarski zem-ljedelsla stranki svo-e globoke simpatije. Končno izreka giaVni odbor zemljoradniškim poslancem zaupuj,.^ - Izjavai Radiča. Dopisniku »Poli- tike« je izjavil Pavie Radič sledeče: »Nikdar nismo hoteli stvan gnati do kouca. Organizirali smo se, morejo drugi z našo ne- zlomljivo silo ra unati. Povedali smo s svoje strani vse, kar misl,mo 0 sporazumu. Vse zapreke, ki so bile na poti sporazumu, smo odstranili. Tudi v radikalni stranki se čuti potreba, da se vprašanje spoPazuma že en. krat reši. Tudi oni čutijo imperativno po- febo, da se spravi to vprašanje z dnevnega reda, ker »poznavajo, da gre za notranjo kon-»olidacijo države, za zunanji prestiž, m kre- dite in za jako in sposobno parlamentarno večino. Radikali vedo, da je vsaka druga rešitev samo od hoc in da z vsako drugo rešitvijo ostane hrvatsko vprašanje brez naše odgovornosti odkrito. Vprašanje sponteuma je zajelo vse kroge in v tem je jamstvo za njegovo ustvaritev. Nismo tukaj samo mi in radikali, temveč tudi ostali faktorji razumejo to vprašanje prav tako ko mi. = Radikali na Hrvatskem za sporazum. Med hrvatskimi radikali vlada veliko zadovoljstvo vsled zbližanja med radikalno stran-ho in HSS. Radikali na Hrvatskem so mnenja, da »nacionalni« blok ni samo ovira ureditvi'odnošajev med Hrvati in Srbj, temveč tudi razširjenju radikalne stranke na Hrvatskem. Iz razgovora z vodilnimi člani radikalne stranke na Hrvatskem se vidi, da je živa želja vseh radikalov, da pride do vlade RR. Oni mislijo, da bi bili s tako vlado varovani i državni i radikalni strankarski interesi na najboljši način. = Samostojno-demokratska kultura. Na miren in stvaren članek P. Radiča je prinesla Pribičevičeva »Reč« vehementen odgovor, ki kar mrgoli prostaških osebnih napadov. Par cvetk: »To je brez sumnje Pavle Radič, bivši agent Singerovih mašin za šivanje, a sedaj predsednik Hrvatskega seljač-kega kluba. V laganju in poltronstvu je dosegel to individuum rekord ... Ovako ordi-narno in nesramno more lagati samo »nit-kov«, ki misli, da se uspehi v politiki dose-šejo z lažmi, kadar se načela drže na gnoj.. .< Divno kulturno piše organ našega prosvetnega ministra! — Nova pogajanja z Rumunijo. V Beograd so prispeli rumunski delegati general Fala-rescu, šef generalnega štaba, in polkovnik Lindurm, šef prometnega oddelka pri generalnem štabu, da zaključijo z našo državo vojno-prometno konvencijo. Včeraj so se delegati posvetovali s poljskim poslanikom Okenskim, ker želi Rumunija skleniti slično konvencijo ko z našo državo tudi s Poljsko. = Grški tisk je začel vehementno napadati našo državo in obenem hvaliti Italijo. Grški zunanji minister je celo na banketu pri italijanskem poslaniku pozval Italijo, da naj se posluži Grške kot most za prodiranje na Balkan. — IitoSasno, ko grški Hit tako ljuto na- pada našo državo in zahteva, da se Grčijo zveže z Bolgarsko, pa v Beogradu razpravljajo grški delegati z našo vlado v svrho obnovitve grško-jugoslovenske obrambne pogodbe. Po pisavi grškega tiska je pač bolje, da se tako zvezo lepo pokoplje. Zanesti se na njo itak ne bi bilo mogoče. — Sofijski preki sod. Pred svojo smrtjo je dejal Prudlin, bivši sofijski mestni načelnik, v svojo obrambo sledeče: »Prostovoljno sem se sam javil sodišču -in hočem biti iskren. V tej stvari sem jaz absolutno nedolžen. (Obtožen je, da je organiziral atentat v gledališču Odeon in v ta namen najel dva zločinca, ki sta položila peklenski stroj. Op. red.) Moje ime se omenja kot sinonim najbolj grdega nasilja, toda kljub temu se nisem skril, temveč sem prišel, da zahtevam resnico. Izgubil sem vse, kar sem imel. Ostala mi je samo glava, pa evo, vzemite še njo, če je treba. Pravijo, da sem hotel pobegniti. To je grda laž. Postal sem sofijski mestni načelnik, ker sem čutil veliko mržnjo do liberalcev, ki so me po nedolžnem obsodili in ki so krivi bolgarske katastrofe. Priznavam, da sem se hotel nad njimi maščevati, toda spoznal sem, da tega ne morem in ne maram storiti. Nikdar nisem bil v službi komunistov ali zemljedelcev. Res pa je, da sem i včasih prekoračil meje svoje uradne pravice in zato se sedaj iskreno kesam. Toda pri atentatu v Odeonu sem absolutno nedolžen. Če pa je vseeno potrebno, da me obesite, potem me obesite za jezik in ne za glavo, ker zaradi jezika sem prišel sem.« = Velikobritanska vlada ne čestita Hindenburgu. Bilo je že javljeno, da bodo zavezniške države čestitale Hindenburgu k izvolitvi. Kakor pa je sedaj sporočil v angleškem parlamentu zunanji minister Churchill, nima velikobritanska vlada namena Hindenburgu čestitati. Vzroka za stališče zaveznikov Churchill ni omenil. = Iz »konsolidirane« Italije. V Parmi je bil izvršen atentat na fašistovskega odvetnika in poslanca Michelija. Žrtev ni bilo. — V neki vasi pri Lucci je bil iz političnih vzrokov ustreljen neki komunist. Policija je aretirala sedem oseb. — Po poročilu »Gior-nale dTtalia« so našli karabinjerji na železniški progi tik pred prihodom vlaka bombo. Ko jo je neki karabinjer pobral, mu je bomba v roki eksplodirala ter odnesla roko. = Revizija nemške ustave. Notranji minister Schiele je izjavil, da bo smatral vsak poskus nasilne izpremembe weimarske ustave za veleizdajalstvo. Pač pa je za to, da se skliče poseben ustaven odsek, ki naj preštudira vprašanje revizije ustave. Zlasti bi bilo treba urediti razmerje med državo in deželami v zmislu večje decentralizacije. Dalje je treba vladi priznati več pravice za odpravo gospodarskih neprilik. Tudi glede volilčeve starosti, razširjenja imunitetnih predpisov in izpremembe državnih barv bi bilo treba revidirati ustavo. Končno bi bilo treba tudi misliti na odpravo oziroma nadomestilo zakona o zaščiti države. = Romunsko-madžarski spor pred repa-racijsko komisijo. Med Romunsko in Madžarsko je prišlo svoječasno do nesporazuma v vprašanju ocenjevanja madžarskega premoženja v Erdelju, za kotero je bila obvezana Romunija glasom mirovnih pogodb plačati odškodnino. To premoženje so bile železnice, rudniki, javne zgradbe in podobno. Madžari so zahtevali od Romunije veliko svoto 4,800.000 K v zlatu, dočim je ponujala Romunija 1,080.000 K v zlatu. Spor je prišel pred reparacijsko komisijo, ki tega vprašanja ni rešila v celoti, temveč je sklenila, da ga reši retajirano. Za enkrat je ocenila komisija vrednost železniške proge ter ceni kilometer na 100.000 K v zlatu. Ta svota se zdi Romuniji mnogo previsoka. Vsled tega je sklenila romunska vlada apelirati na plenum reparacijske komisije. = Katere stranke na Poljskem so proti Grabskovi vladi. Varšavski parlament je glasoval te dni o državnem budžetu ter izrazil pri tem uradniški vladi Grabskega svoje zaupanje. Ker se je zgodilo to dva meseca preje, nego lansko leto, se smatra to hitro odobrenje budžeta v političnih krogih kot nov in važen korak h konsolidaciji notranjih političnih prilik na Poljskem. Proti budžetu so glasovali samo radikalnoagrami »wyzwolenie« in levičarska skupina poslanca Bryla. Socijalni demokrati so se vzdržali glasovanja. Narodne manjšine so glasovale > proti budžetskemu predlogu. Še bolj viden je bil rezultat glasovanja o nezaupnici današnjemu kabinetu. Dotični predlog je stavil židovski klub, toda zanj so glasovale samo narodne manjšine in »\vyzwolenie«. Vse ostale poljske skupine niso hotele glasovati proti kabinetu. V politični javnosti so prepričani, da je situacija Grabskovega kabineta popolnoma sigurna. = Strah pred nemško konkurenco na Poljskem. Na dnevnem redu poljsko nemških pregovorov je med drugim tudi vprašanje poljsko-nemškega dogovora o rečni plovbi na podlagi vzajemnosti. Temu problemu ni obračal sprva niti tisk, niti javnost velike pažnje. Varšavski listi prihajajo šele sedaj do zaključka, da Poljska v današnjih prilikah ne sme pustiti Nemcev na svoje domače reke, kot ravnopravne konkurente. Nemčija razpolaga z rečnimi ladjami s skupno tonažo 7,500.000 ton, dočim ima poljski plovitveni park tonažo samo 134 tisoč ton, ter bi nemška konkurenca jako škodovala. = Sovjetska Rusija nima kredita. Pregovori glede ustanovitve Sovjetske banke v Parizu so prekinjeni. Vzrok temu je, da se ni našla nobena banka, ki bi bila pripravljena subskribirati polovico potrebnega kapitala. Pravtako stoji angleška vlada na stališču, da se sovjetski vladi in njenim organizacijam ca zunanjo trgovino nima dati to- liko časa nobenega kredita, dokler ne plača današnja Rusija starih dolgov, in dokler ne vrne konfisciranega tujega imetja. Prosveta. Ljubljanska Drama v Beogradu. Po pregledu vseh kritik je jasno, da je naša drama dosegla veiik uspeii. Docim hvalijo vse kritike dela posameznih avtorjev, se edino zemljoradniške »jNovostk omejujejo na Cankarja. Zanimivo je, da smatrajo za njegovega prednodnika htenjo l opoviea (Kodoljupci), za učenca pa ivrzeio. »v eroni-Uo Desemško« presojajo predvsem iz stanovskega stališča. Razvidno pa je iz krilile, da je program gostovanja vzbudil veliko pozornost in je bil pravilno izbran. Nasprotne trditve — in te so biie — da bi bili morali priti v Beograd z »Divjim lovcem«, »Rokovnjači« v narodnih nošah, podcenjujejo prav tako srbsko publiko kakor slovenske goste. Kakor trdijo tudi druga osebna poročila, se je naša drama odlikovala z vestnostjo in soigro vsega ansambla. Posamezne režije niso našle pri vseli enake pohvale, lvot najboljšo režijo pa se smatra Sestovo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, lz Beograda poročajo, da je farsa odlično učinkovala in je v mogočnih prostorih .Nacionalnega gledališča samo pridobila. Istotako je režija »Veronike« dosegla lep uspeh. Nekatere kritike očitajo sicer tej režiji zunanjost in trdijo, da je premalo izdelana v notranjem oziru, pač pa je zmagala z enotno linijo. Tudi Lipahovo režijo simpatično omenjajo. Poudariti pa je treba, da to niso le uljud-ne besede, temveč resnično odkrito priznanje, ki ga potrjujejo tudi osebna poročila. Kot najboljše kreacije navajajo kritike predvsem Rogozovega cerkovnika, Jacinto in Veroniko ge. Šaričeve. Glede Kralja se mi zde »Novosti« najbolj točne. Hvalijo namreč njegovega Krištofa Kobarja, a se ne ogrevajo za Pravdača. Tudi go. Marijo Vero poudarjajo, predvsem »Politika«. Iz vseh kritik je razvidno, da niso učinkovali toliko posamezni igralci, kakor ves ansambel kol celota. Z ozirom na beograjski oder je naše gledališče lahko ponosno na ta uspeh. Glede praznih hiš se bodo čule različne inkriminacije. Za ves razvoj bo treba marsikaj odločno poudariti in na glas povedati, kajti molčanje ni na mestu. Za danes pa bi polagal večjo važnost na delo za bodočnost, za medsebojno spoznavanje, kakor pa na brezplodno na-migavanje. J. K. Koncert Glasbene Matice. (Cesar Franck: Blagri.) Minola koncertna sezija je potekala po večini v znamenju malih koncertov in koncer-tičev. Dr. Čerin (muzika dravske divizije), Škerjanc (orkestralno društvo »Glasbene Matice) sta edina prinesla na vzporedih večja orkestralna dela. Prav že na koncu sezone se jima je v pridružil Srečko Kumar z izvajanjem znamenitega francoskega glasbenega dela za soli, zbor in veliki orkester, Cesar Franckovih »Blagrov«. Cesar Franck zavzema v francoski glasbi kot skladatelj odlično mesto. Učitelj glasbe, organist, profesor mojsterske šole za igro na orgije, skladatelj cerkvenih skladb, simfoničnih pesnitev, varijacij, 4 oratorijev, 2 oper itd. — Oratorij »Blagri« (Les Beatitudes) spada med njegova najbolj spoštovana dela. Besedilo tvori osem stavkov iz Kristusove pridige na gori, katerim je pesnica Colomb zamislila antitezo. V začetku riše pojmovanje in početje sveta za časa Kristusove dobe in postavi kot kontrast njegove besede. Skladatelj je dobil na ta način dovolj prilike za vzhičene glasbene misli in ustvaritev dela, ki naj izraža krščanska etična načela. Skladba je dolga, včasih tudi nekoliko na dolgo in široko razpredena ter obsega uvod in osem blagrov. Zaradi nje obsežnosti bi jo morali izvajati na dveh večerih. Običajno pa se izvajajo prolog, tretji, četrti, peti in osmi blagor kot je storila Glasbena Matica. »Blagri« so tematično, modulatorično in harmonično zanimivo, zmerno moderno delo. Izpeljano je iz glasbenih misli in motivov, ki se vračajo v vseh delih nazaj. Značilno je pre-miknaje tem v ponavljanju, za terco, kvinta višje in zopet obratno, značilna in zanimiva je tudi ritmika. Prolog ima kratek uvod, te-nor-solo in konča z zborom, v drugih pa nastopajo solisti in zbor. Orkester ima seveda uajvečjo vlogo. — Kot smo že poročali, je Glasbena Matica izvedla »Blagre« častno in vse hvalevredno. Zbor je bil temeljito naštudiran in je zelo lepo pel. Posebno krasno je zvenel v tretjem delu, dočim so bili proti koncu koncerta soprani že nekoliko trudni. Tudi številni orkester se je z malimi izjemami dobro držal. Netočnosti in neskladnosti v intonaciji je bilo opažati le v trobilih. Tako veliko glasbeno delo pri nas točno in absolutno natančno izvajati pač ni mogoče, ker je dirigentu odmerjeno vedno prepičlo število skupnih vaj z orkestrom. Stane ogromno denarja. Med solisti nam je najbolj ugajal g. Betetto kot Kristus. S svojim krasnim zvočnim in mehkim glasom je poslušalce očaral, dasi se nam je zdelo, da je v svojem partu večkrat zavlačeval. Vzorno lepo je pela ga. Vilma de Thiarry-Kavčnikova, male partije ste pohvalno odpele gg. Lovše-tova in Vohinčeva, satan g. Zatheyja je bil premalo podkovan, g. Banovec je svojo dolgo in naporno vlogo odpel z zanosom. G. prof. Srečko Kumar je vodil ves aparat srečno in mu je zlasti v drugem delu izvabil tudi živahnost in ogenj. Konec zadnjega dela je bil,zmagonosen, veličasten. Lepega uspeha izvajanja »Blagrov« »mo O LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje O- BERNA TOVIČ. Dnevne vesti. Ivan Matičič: lahko veseli vsi: izvajalci in poslušalci. Edino prav in umestno je, da Glasbena Matica koncert v sredo v frančiškanski cerkvi ponovi in upamo, da bo naše občinstvo znalo ceniti požrtvovalnost in trud prirediteljev ter bo napolnilo cerkev do zadnjega prostora. Poslovilni večer Hudožestvenikov. Gledališče prazno. Le ruski rojaki so se prišli poslovit. Denarna kriza se v Ljubljani že očitno kaže, morda še kaj drugega. Zanimivo pa je dejstvo, da je bila najbolje obiskana Medeja. Velik del občinstva je hotel videti go. Germanovo. Ni pa manjkalo takih, katerim je bila baš uprizoritev klasične drame najprivlačnejši motiv. Pri poslovilnem večeru so nastopili poleg pevca Sevastjanova razni recitatorji. Izmed avtorjev je prednjačil Dostojevski. Masaliti-nov je govor državnega pravdnika iz Kara-mazovih mojstrsko podal. Vyrubov ni objel predinamike Miškinovega pripovedovanja o Idiotu, a je bil boljši kot v prejšnjih predstavah. Krasnopoljski je uspelo prežeti vso recitacijo z naivnostjo Aljošinega srca. Bak-šejev in Križanovska sta nastopila z odlomkom iz »Moč teme«. Da sta vlogi čitala, je nekoliko motilo. Pač pa se je dvignil do svoje sile Bakšejev v Tolstoj-Maupassantovi noveli. Kakor ga poznamo iz Karamazovih, je on najboljši v kreaciji elementarno bruhajočih, nepreračunljivih tipov. Nastopili so še Gre-čova, Komisarov, Šarov, Tamirov. Višek večera pa je tvoril pijanski monolog, oziroma dialog g. Pavlova. Kakor vselej, je tudi topot proniknil v svojo vlogo do poslednjega utripa. Poleg tega pa se posreči njemu kakor malokomu drugemu, da ga čutimo v prostoru in vse ozračje, ki ga obdaja. V tem je neprekosljivi mojster. Hudožestveniki so nam v teh treh gostovanjih, kolikorkrat smo jih videli v Ljubljani, pokazali svojo visoko kulturo. Doba realizma je našla v njih brezdvomno svoj teater. Priborili so mu na odru uspeh do zadnjih konsekvenc. A vendar so tudi s klasično dramo ustvarili vrednote, ki ostanejo nepozabne, kajti poizkušali so se približati z modernimi sredstvi grškemu pojmovanju drame. J- K. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri. zvečer. Sobota, 23. maja: »Narodni poslanec«. Red E. , „ Nedelja, 24. maja: »Kamela skozi uho šivanke«. Izven. Ponedeljek, 25. maja: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red F. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 23. maja: »Don Jilan«. Red D. Nedelja, 24. maja: »Netopir«. Izven. Ponedeljek, 25. maja: Zaprto. NEDELJA V NARODNEM GLEDALIŠČU. V nedeljo, dne 24. maja sta v Narodnem gledališču v Ljubljani dve predstavi. V operi se poje zadnjikrat v tej sezoni priljubljena Straussova opereta: »Netopir- in sicer kot ljudska predstava pri znižanih ceuah. Začetek te predstave je ob 8. uri zvečer. Drama pa vprizori zvečer ob 3. ur; I an-garjevo komedijo »Kamela skozi uho Šivanke«, ki je pri vseh vprizoritvah v lanski sezoni dosegla popolen uspeh ter izredno zabavala gledališko občinstvo. Vse posamezne vloge so v isti zasedbi kakor lansko leto. Obe predstavi sta izven. j PRIHODNJA OPERNA PREMI JER A, Koncem prihodnjega tedna bode v naši operi pTemijera dosedaj v Ljubljani še ne izvajane opere »Brivec bagdadski«, v kateri poje glavno vlogo g. Julij Betetto. Nadalje pripravlja opera kot zadnjo predstavo za abonente priljubljeno Offenbachovo delo »Hoffmanove pripovedke«. dnevi zdravja. »Društvo za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu« priredi dne 23. in 24. maja po vsej državi »dneve zdravja«. Njih cilj je, da se tudi v najbolj pozabljenih krajih naše lepe domovine govori, sliši in razmišljuje o zdravju, njegovem čuvanju in o izbegavanju bolezni; da se dela za zdravstveno prosvetljeni« v šoli in vojašnici, doma in na javnih mestih. Amerika na primer ima cel teden zdravja/to je ona Amerikanki je na mnogo, mnogo višji stopnji zdravstvene prosvete in zdravstvene organizacije. Te dni se bodo zbirali po celi državi prostovoljni prispevki za Dr. z. č. n. z. ter s tem za vsa humanitarna društva, ki so pooblaščena od odbora Društva za čuvanje narodnega zdravja, da sodelujejo pri organiziranju teh duevov. , , Naj vsi, komur je narodov napredek resnično pri srcu, delajo za uspeh dnevov zdravja, dočim naj one brezsrčneže in one asocialne ljudi, ki odklonijo tudi najmanjši prispevek, zadene prezir naroda. Na delo za uspeh Dnevov zdravja! Ko harfe pojo... Zatrepetale so oljke v naših gajih, povesile veje, spremenile se v vrbe-žalostnice, ko je j položil Heroj svojo belo dlan na bajne liva- . de naše svete zemlje... Deset let je danes in harfe poj6 Heroju j slavospeve, pa zazvenimo mu i mi na ubito struno slavno epopejo. Bilo je dvanajst zaletov, ki so obubožali narode in gore. V prvem zaletu je tipala lo-kavost na obronkih naših mej, z drugim obtičal napuh na Mrtvi gori, s tretjim bobnala lakomnost po skalinah in duplinah, s četrtim je pepelila nevoščljivost vse posvetno in minljivo, s petim je slavohlepje paralo ozračje na vse vetrove, s šestim otepavala hinavščina, s sedmim je slabost zaznamovala svoj razmah in segla dalje za korak, z osmim je žugala zrahljana moč vzdolž krvave reke, ki je zavrela v žarečini zemlje, ob devetem se zaganjala kruta jeza v neomajane skaline, ob desetem sta se stopnjevala strah in nemoč od vročih peščenin preko velih zelenin in brd, orala v vrhe sinjih gor in žgala opekline v nevidne osojine mrzlih ledenikov; z enajstim je mrzlični obup ječavo stresal in rušil gluhe .gore, a premaknil ne, z dvanajstim je Heroju desnica omahnila ... Stezal je in stezal mrtvo roko, napenjal si levico in se nam dotipal do srca komaj le z mezincem, v srečnem zagonu pomagal si še s palcem, kazalcem in sredincem, da je stisnil. In stiska, stiska in plunke pojo na vse dure strun, milijonski zbori vreščeč proslavljajo veliki dan Zmage ... Naš ljud pa strmi zamaknjen v Krvavo reko, nemirno gleda, čaka, kdaj ji odteče kri, kdaj se ji spet zbd-stre valovi, kdaj dvignejo vrbe-žalostnice krive veje, kdaj spet ožive naši mrtvi gaji, kdaj vstane novo jutro binkoštne nedelje, ko se zbude junaki, se znova zadrve strti sini v brda in zakletniki v doline, ko bruhne iz Mrtve gore ogenj in se razlije svit v Temni dol... — Organizacija stanovanjskih sodišč. Ministrstvo socialne politike je izdalo potrebne odredbe in navodila, da se ustanove v zmislu novega zakona stanovanjska sodišča. — Iz prosvetne službe. Imenovana sta na tehnični srednji šoli v Ljubljani za kontrak-tualnega profesorja keramike profesor-dnev-nioar František Beran, na trgovski akademiji v Ljubljani pa za profesorja suplent dr. Blaž Svetelj. — Napad na novinarja. Te dni neke noči je napadel bivši srezki načelnik Cosič, ki jd bil radi raznih zločniov umirovljen, v baru v Subotici nekega novinarja, ker je napisal članek zoper subotiškega policijskega kapetana Petroviča. Cošič je sedel v družbi subotiških policijskih kapetanov, med katerimi se je nahajal tudi Petrovič. Cosič je pristopil k mizi novinarja, ga vprašal, če je on napisal članek o Petroviču, nakar ga je napadel in težko telesno poškodoval. Najlepše pri tem je, da so gledali policijski kapetani ves prizor, ne da bi le eden mignil z prstom. Napad je povzročil v subotiški javnosti veliko ogorčenje ter so podvzeti koraki pri ministrstvu notranjih del. — Orkan v Indiji. Na vzhodni obali Indije je divjal te dni orkan, ki je povzročil mnogo škode, zlasti na železniških in brzojavnih progah in na poslopjih. V Elleru se je zrušilo kinogledališče. Izpod razvalin so izvlekli do sedaj 13 ubitih in 14 ranjenih, pa to še niso vsi. . — Perverzne! župnik Knoblauch, o katerem smo včeraj poročali, da sedi radi homoseksualnih pregreh pred halleško poroto, je bil obsojen po dvanajst ur trajajoči obravnavi na poldrugo leto ječe. Ko odsedi eno leto, se mu ostanek odloži kondicionefno za tri leta. Pri obravnavi se je ugotovilo, da se je Knoblauch izpozabljal nravstveno tudi na podrejenih mu gimnazijcih, ki jim je predaval veronauk. Njegov soobtoženec Sander, ki je star 50 let, oženjen in oče več otrok, je odnesel samo tri mesece. — Poskušen atentat. Budimpeštanski listi poročajo o misterioznem poskusu atentata na ondotnega vladnega komisarja dr. Ripko. Pred nekaj dnevi je našel neki tramvajski sprevodnik v svojem vozu paket z naslovom: »Naj se odda vladnemu komisarju.« Ravnateljstvo cestnih železnic je poslalo paket Rip-ki na dom. Vpričo njega je odklonila njegova soproga sprejem. Na prošnjo Ripke je dala policija paket po izvedencu previdno odpreti in ugotovilo se je, da je vseboval škatljo, v kateri je bilo 10 g smodnika, nekaj paprike in popra. Da ga je odprl Ripka sam, bi bilo prišlo do eksplozije, ki pa ne bi bila imela resnejših posledic. Prizor iz divjega zapada v pariškem re- stavrantu. Te dni se je odigral v elegantnem restavrantu blizu Pantčena v Parizu prizor, ki se zdi, kakor, da je vzet iz romana iz divjega zapada. Medtem, ko je sedelo občinstvo pri dineju, je vstopil mož, se podal brez vsake besede k neki mizi v ozadju ter po-grabil s krožnika, ki jo bil prinošen ravno v istem trenutku na mizo z roko kos mesa. Hlastno ga je začel požirati, dočim je držal v drugi roki velik nož, s katerim je grozil vsakomur, ki se mu je hotel približati. Soprog dame, ki je prišla na ta način ob pečenko, je zagrabil tujca za goltanec, toda dobil je nemudoma par sunkov z nožem, nakar si je napravil tujec skozi gnječo pot do vrat. Tam mu je stopil nasproti gostilničar, zato je dobil tudi on par sunkov z nožem. Vstopilo je par policistov, toda tudi te ie pozdravil neznanec z nožem. Zato so pričeli streljati nanj. Mož je zbežal na koridor in prišel na ta način v kuhinjo. Tam ga je ubita policijska krogla. Pri motu niso našli niti dokumentov niti denarja, tako, da ne morejo ugotoviti niti njegove narodnosti. — Pretep v cerkvi. Nenavaden incident se je odigral te dni v cerkvi sv. Trojice v Berlinu. Antialkoholiki so priredili v znak manifestacije zoper naraščajoče pijančevanje protialkoholni teden. Kot prvi govornik je imel nastopiti v cerkvi župnik Burghardt. Prišlo pa je kakih osemdeset gostilničarjev, ki so dvignili velik hrup, da preprečijo govor. Antialkoholiki so zapeli nato svojo himno. Končno pa je prišlo med nasprotnima strankama do takega pretepa, da so morali poklicati policijo, ki je imela precej truda, preden je izpraznila cerkev. — Dohodki beračev na Angleškem. V velikem kopališču Bath so imeli te dni berači protestni shod. Protestirali so namr#č zoper sklep občine, glasom katerega naj bi se podelila vsem v Bath pristojnim pohabljencem, posebno za letni čas, mesečna renta. Berači so izjavili, da so pripravljeni izginiti za čas sezone iz javnih prostorov, zahtevali pa so, da jim plača magistrat autecipando za te mesece nenavadno rento, marveč polovico dohodkov, ki jih imajo med tem časom. Neki berač je povedal, da zasluži med sezono po 8 funtov šterlingov (približno 2500 Din) na teden. — Župnik — razbojnik? Prebivalci mesta Plevlja se bavijo že leto dni z uganko, ki je ne morejo rešiti. Lansko leto je izbruhnil dne 6. junija v samostanu Dubočici velik požar. Malo preje je pa izginil nenadoma samostanski župnik iiista Nenadič, ne da bi se bilo posrečilo do danes o njem izvedeti kaj pozitivnega. Krožijo vsakovrstne govorice, med drugim se pripoveduje, da se nahaja župnik v neki razbojniški tolpi, ki je zažgala in oropala samostan. Policija je za-počela v tej smeri preiskavo. — Zakon, ki je trajal samo dve uri. Zakon, ki je trajal samo dve uri, mogoče ni najkrajši, vendar pa spada gotovo med najkrajše, kar jih je doživel kak novoporočeni par. Zgodilo se je v Londonu. Mlada Angležinja Mary Both je bila poročena vsega skupaj 120 minut. Njen mož je bil monter. Dve leti sta se pripravljala na poroko, ker jima je biio premagati različne težkoče, v ‘prvi vrsti materijelne. Končno je prišlo vendar do poroke. Po poroki sta šla novoporočenca v restavracijo, tam je dobil ruladi mož srčne napade. Pripeljali so ga dojnov, kjer je izdihnil ravno 120 minut po poroki. — Skrivnostna kožna boiezen. Iz Hulla na Angleškem poročajo, da je tam umrl mornar Gustav Brusch, rodom iz Skandinavije, na čudni bolezni. Njegova koža je postajala vedno bolj temna, dokler ni imela nazadnje barvo črnila, in sicer po celem telesu. Zdravniki po vsej Angleški in izven nje so se za neznano kožno bolezen izredno zanimali, toda brez uspeha. V ostalem ni kazal Brusch nobenih drugih simptonov, samo zelo koleričen je bil. — Problem umetnega proizvajanja sladkorja. Trgovinski tajnik Hoover je poročal te dni v daljšem govoru o senzacijonelnih iznajdbah amerikanskih kemikov na polju sintetičnega proizvajanja živil. V prvi vrsti gre za proizvajanje sladkorja iz formalde-hyda potom solnčnih žarkov. Ako se iznajdba posreči, bo imela za posledice velikanski preobrat na polju vse amerikanske in evropejske industrije živil. Problem umetnega ali sintetičnega proizvajanja je rešil pravzaprav že leta 1923. slavni berlinski kemik Emil Fischer. Tudi ta je vporabil za to forma ldehyd, snov, ki se, kakor pove že ime, proizvaja iz mravljinčne kisline. Šest mo-lekulov tega formaldehyda je združil Emil Fischer v enega, ki se je izkazal kot sladkor. Sedaj se poroča torej iz Amerike, da je mogoča ta kondenzacija molekulov formalde-hyda tudi enostavno potom vplivanja solnčnih žarkov. To dejstvo je radi tega posebno interesantno, ker se vrši isti proces v rastlini ves čas njenega življenja ravno pod vplivom solnčnih žarkov. Rastlina pretvarja namreč ogljikovo kislino in vodo ter jo kondenzira pod vplivom solnca v sladkor. ^ 1 a proces, o katerfem se je mislilo do sedaj, da je vitalen, se je izkazal torej kot čisto kemičen. Eno od tisoč zagrinjal, s katerimi zakriva narava svoje uganke, je torej zopet odkrito. — Eksplozijska lcatastrola v, Raabu. Policijska preiskava je dognala, da gre pri eksplozijski katastrofi, o kateri smo včeraj poročali, najbrže za čin maščevalnosti. Izvedenci cenijo škodo na 5 milijard madžarskih kron, v kateri pa ni zapopadena vrednost uničenega materijala. Ta škoda je pokrita z zavarovalnino.. Eksplozija je povzročila z velikanskim zračnim pritiskom veliko škodo tudi v okolici tovarne in v mestu Raabu samem. — Gospa Lederer je poskusila samomor. Ko je izvedela Lederjeva, da je obsojen njen mož na smrt, je pričela najprej krčevito plakati. Opoldne pa, ko je prišel paznik v njeno celico, jo je presenetil ravno v tre-notku, ko se je hotela obesiti. Krepko se je branila, da bi ji ne sneli zanjke z vratu m neprestano je vzklikala: »Pustite me umr®" ti! Želim umreti!« Na mizi je pustila listen, na katerega je napisala oprostilno pism? svojemu možu, ki se glasi takole: »Moj , edini Gusti! Oproščam Ti vse, kar si izpovedal na glavni razpravi zoper mene. Ne morem biti huda na Te, ker si Ti Se vedno edini človek, ki ga ljubim in, ki sem ga ljubila. Umrem, da grem za Teboj. S tem hočem dokazati, kako zelo Te ljubim. Do svidenja Te poljublja Tvoja Miška.« — Ledorer prosil za pomiloščenje. Zagovornik na smrt obsojenega morilca nadporočnika Ledererja je vložil te dni v imenu svojega klijenta prošnjo za pomiloščenje. Lederer se je dal šele po daljšem pregovoriti, da jo j« podpUaL V prošnji *e sklicuje obsojeni na zasluge, ki si je stekel na bojnem polju, kakor tudi na okoliščino, da so ga označili zdravniki kot degeneriranega. Med drugim povdarja njegov zagovornik, da je bil Lederer samo voljno orodje v rokah njegove zločinske žene. Lederer, ki je dobival doslej kot nadporočnik oficirsko plačo, ter so tudi v zaporu ravnali z njim kakor z oficirjem, je sedaj,, ko je postala sodba pravomočna, degradiran do prostaka. Doslej je uporabljal svojo oficirsko gažo na izboljšanje hrane ter si je prihranil dva milijona. S tem denarjem pa sedaj v smislu vojaškega kazenskega reda, kot pravomočno obsojen, ne more več razpolagati. — Strašen poskus samomora. 50-letna Veronika D., žena pomožnega delavca na Dunaju, se je poskusila na strašen način usmrtiti. Zjutraj okrog devetih, ko je šla njena hčerka od doma, je polila svojo obleko s petrolejem ter jo zažgala. Hčerka se je slučajno kmalu vrnila ter je našla mater v plamenih. Hitro je nametala nanjo razno po-steljiuo, in posrečilo se ji je, da je ogenj udušila. Medtem je zadobila Veronika D. težke opekline, poleg tega so ji pogoreli lasje do kože. Težko poškodovano so je pripeljali v bolnico. Kot vzrok poskušenega samomora je navedla slabe gmotne razmere. — Militariziranje sovjetskih šol. Generalni štab sovjetske armade je ukrenil militariziranje šolstva. Militariziranje se izvede skupno in sporazumno z naučnimi komiša-rijati sovjetskih republik. Službeni rok dijakov v rdeči armiji se skrajša, zato se pa vzame v naučni program sovjetskih šol vojaška izobrazba. Militariziranje univerz se pa izvede poleg tega na ta način, da se bo obravnaval vsak predmet tudi s stališča vpo-rabe dotične panoge znanosti za vojno. Tehnične šole bodo skrbele za izobrazbo častniškega naraščaja. Tehnične visoke šole bodo skrbele za odgovarjajoče tehnične čete, dočim bodo skrbela vseučilišča za druge formacije. — Mučen incident na newyorškem policijskem kongresu. Te dni je zboroval v New-yorlcu mednaroden policijski kongres, katerega so se udeležili seveda tudi policijski šefi iz Evrope. Na zadnji seji je prosil policijski šef iz Kentuckyja, Braden inozemske udeležnike, da naj iz dejstva, da so zastopniki amerikanske policije na kongresu tako ogromno mnogo pili — ne sklepajo, da se po vsi Ameriki tako malo brigajo za prepoved alkohola. Prisotni Amerikanci so poslušali opazko z mučnim molkom. — Nehvaležen poročni par. V nedeljo je poročil v Berlinu neki pastor mlad par. V ponedeljek mu je bilo stanovanje izropano in v torek je bil aretovan mladi parček, ki je izvršil vlom. Vse ukTadene stvari so bile najdene. — Hud ataše. Jorge V. Jofre, ataše boli-, vijskega poslaništva v Waskingtonu je st)d0‘ v veseli družbi v restavrantu ,in servir kljub alkoholni prepovedi svojim prijat®" ljem iz velike steklenice fino kapljico. Prišel je policaj in hotel uradno postopati, zato ga je pa ataše, kakor je uradno ugotovljeno, tako premikastil, da je moral iskati mož postave pomoči v bolnici. Ker se je legitimiral ataše kot dmunen diplomat, ga policija ni mogla zgrabiti za vrat. Napravili so torej zapisnik, ki ga je izročil državni tajnik Kellog bolivijskemu zunanjemu ministru in, v katerem zahtevajo, da se ataše kaznuje. UDRU2ENJE DAVČNIH URADNIKOV. za celo kraljevino priredi svojo redno letno skupščino na pravoslavne binkoštne praznike 8. In 9. junija v Sarajevu. Kakor se spo-urinjamo, se je lansko leto ta skupščina vršila v Ljubljani. Pozdravljamo z velikiin zadovoljstvom, da naše centralno udruženo uradništvo prireja svoje letne skupščine vsako leto drugje. Le na ta način se nudi prilika medsebojnega bližnjega spoznavanja, kar je velike važnosti ne samo v nacionalnem oziru, ampak tudi v interesu smotre-nega organizatornega življenja in poglobitve etičnih odnošajev. Kakor se nam javlja, je Udruženje zaprosilo za vse svoje člane za četrtinsko vožnjo po želežnici, za one pa, ki se vračajo ob dalmatinski obali, za isto ugodnost tudi po morju. Istotako bo za vse udeležnike skupščine preskrbljen potrebni dopust. Dubro-vačka parobrodska plovidba je za progo Gruž—Split vsem članom Udruženja že dovolila 50% jiopust, katerega bi bili deležni tudi rodbinski člani, ako se jih iz Slovenije javi najmanj 20. Točni ndčrt potovanja z navedbo približnih cen bo pravočasno objavljen. Kdor še ni priglasil udeležbe, naj to, četudi samo pogojno, stori najkasneje do 28. t. m. na upravo ljubljanske sekcije, 2eleti je, da bi se Slovenci udeležili skupščine v kar najbolj častnem številu tu prečital pozdrav Ljubljanske borze in g-Franchettija. Za pozdrave so se zahvalili najprej dr. Ster, potem dr. Ratej in dr. Marn. Z daljšim govorom je pozdravil zbor dr. Windischer, ki je poudaril nujnost sloge mea trgovci. Njegov govor je napravil najooijs Ko je zbor z navdušenjem pritrdil predlogu g. Jelačina, da se pošije kralju udanostna brzojavka, se je prešlo na dnevni red. Predsedniško prožilo je podal g Jelačin ml. Podal je historiat petletnega dela Zveze. Z razdelitvijo Slovenije na dye oblasti se ni Slovenija tudi gospodarsko razdelila. Vseeno pa je treba to vpoštevati in zato predlaga, da se pravila Zveze tako izpremene, da bodo mariborski delegati popolnoma izena-ieiri z ljubljanskimi. Nato poda obsežno po- ročilo o vseh korakih Zveze. Njegovo, z glasnim odobravanjem sprejeto poročilo, podamo prihodnjič. Tajniško poročilo je podal g. Mohorič. V glavnem se je vršilo delo Zveze v treh smereh: 1. Skrbela je za organizacijo članstva, 2. posvetila je največjo pažnjo konsolidaciji gospodarskih razmer in 3. sodelovala je pri zakonodajnem delu. — Pri svojem delu se je naslanjala tudi na Savez zagrebških trgovcev, ki je pokazal mnogo razumevanja za skupno delo. G. Mohoriču je bila nato izrečena zahvala zbora. Blagajniško poročilo je podal g. Šmuc. Nato je prečital g. Šmuc razne predloge, ki jih je zbor soglasno osvojil. Enako so bile soglasno sprejete vse resolucije, ki so bile sklenjene na predzborovanju. Tudi nujni predlog g. Jelačina ml. o strokovnem šolstvu je bil soglasno sprejet. Ko so bili sprejeti še nekateri samostojni predlogi, je zaključil g. Jelačin ml. občni zbor, ki je bil lepa manifestacija trgovske harmonije in solidarnosti. In v tem znaku je napredek trgovcev zasi-guran. LJUBLJANSKA BOBZA, dne 22. maja 1925. Vrednote: 1% investicijsko posojilo iz le-U 1921 den. 62, bi. 63.50; Loterijska 2'A % •državna renta za vojno škodo den. 180, bi. 195; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. -05; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 260; Merkantilna banka, lvocevje den. 110, bi. 124; Prva hrvatska šte-dioruca, Zagreb den. 800, bi. 809; Sla venska banka d. d., Zagreb den. 66; Kreditni zavod M trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 133; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 375, bi. 388; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 122; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280; 4'A% zastavni listi Kranjske dež. banke den. 20; A\i % kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Les: Hrastovi trami, I. in II. vrste, 3.82 m 30/20, 3.67 m 30/20, v3.96 m 30/20, 4.70 m 30/20, fco meja 3 vag., den. 1350, bi. 1350; Madriers, 75/225, 3.66—6 m, monte, fco ^.Postojna 8. vag., den. 620, bi. 620; hrastovi ^.ordonali od 80/30, I. in II. vrsta, fco Pogojna den. 1400 ; čreslo suho, fco nakl. postaja den. 56. — žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, 80 kg, rinf., prompt., par. Ljubljana bi. 490; pšenica avstralska, rinfu-Sa, prompt., par. Ljubljana bi. 485; pšenica Hard Winter 2, rinf., prompt., par. Ljubljana bi. 500; otrobi pšenični drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza dob. maj, junij, par. Postojna neocar, bi. 260; rž, Canada, We-stem 2, dob. junij, fco Ljubljana bi. 460; rž makedonska, 72/73 kg, par. Ljubljana blago 400; ječmen 57/59 kg, fco maked. postaja bi. 300; oves, makedonski orig., par. Ljubljana bi. 360; krompir beli, fco dolenj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 115; krompir rudečkast, fco štaj. post. bi. 135; bučne peške, zdrave, suhe, rešetane, juta ■»reče, eg. 50 kg, fco Postojna tranz. bi. 875. BORZE. — Zagreb, 22. maja. Devize: Cuj-ih 11.85 11.95, Praga 181.20—183.60, Pariz 31,6.50 5° 321.50, Newyork 61—61.80, London 297.275 1° 300.275, Trst 248.25-251.25, Berlin 14.55 14.70. o .7' Curih, 22. maja. Predborza: Beograd Paril 26.55-60, Milan 20.98-21.04, £°ndon 25.13-25.14, Newyork 517-517.50, aSa 15.30—15.35, Dunaj 0.00728. X Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 30. maja t. 1. ponudbe glede dobave tračnic, do 8. junija t. 1. pa glede dobave jeklene vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. junija t. 1. pri komandi 8. žandarme-rijskega polka v Ljubljani glede dobave 400 mJ drv za kurjavo. — Dne 16. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave barv in firneža; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materiala za razsvetljavo (stenja, svetiljk itd.) ter glede dobave telegrafsko-telefonske-ga materiala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave Štauferovih maza-lic. — Dne 17. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave mehkih drv; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave bakrenega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bombaževine za ležišča in za čiščenje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Prevol ieleiniških vagonov iz Bara v Zeleniko se bo oddal na ofertalni licitaciji dne 2. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. DRAMA IZ ŽIVLJENJA. Nedavno se je pripetila v Rumuniji zgodba, kakršne čitamo sicer samo v strašljivih bajkah. V vasi Slava Rusa pri Tulceji se je naselil pred kakimi 30 leti ruski dezerter Ivan Arminov. Poročil je neko tamošnjo domačinko ter se bavil z obrtjo tamošnjih Li-povanov: Lovil je v donavski delti ribe. Zakon je bil sprva tako nesrečen, da je jx>-begnil edini devetletni sin od doma ter se izselil z družbo starovercev v Ameriko. Od takrat je minilo 18 let. Georgij Armanov je imel srečo v Ameriki. Postal je ravnatelj tovarne konzerv in posestnik imobilij. Njegovi starši niso vedeli ničesar o tem. Živeli so v veliki bedi, ker stari ni mogel več ribariti. Začel je piti • • ■ Medtem je dobila mati neresnično vest, da živi njen sin v veliki bedi v Filadelfiji- Ni bilo mogoče ugo- toviti, odkod izvira ta vest. Toda mati odslej ni želela drugega, kakor da bi pomagala | svojemu sinu, da se vrne domov in nada-; ljuje pošteno obrt svojega očeta. Georgija je i mučilo že dolgo časa domotožje. Uredil je i svoje zadeve, se vkrcal in vrnil domov. Pre-j teklo nedeljo je prišel v svojo rodno vas. I Šel je na vaški ples, informiral se je, kako j se godi njegovim starišem ter se dal spo-: znati nekaterim tovarišem izza mladih let. j Šele ko se je zmračilo, se je podal v hišo I svojega očeta. Hotel je svoje stariše iznena-diti šele nekoliko pozneje, zato je dejal, da je trgovski potnik, ki potuje po trgovskih poslih ter prosi prenočišča, in dobil je pre-! nočišče. Ko je prosil jesti, je izvedel, da sta | v hiši doma skrb in skrajno siromaštvo: niso i imeli ničesar... Potegnil je iz žepa listnico | ter dal staremu stotak z naročilom, naj pri-j nese iz vaške gostilne prigrizek in dobrega ; vina. Ko je videla ženska natrpano listnico, ; je dozorel v njenih možganih načrt: Svoje-j mu sinu v Ameriki hoče pomagati... Po-j vedala je to svojemu možu, ki pa ni hotel | ničesar slišati, temveč je odšel hitro v go-j stilno... Tu so mu čestitali sosedje k sreč-j nernu povratku sina. Tako je izvedel mož, j koga ima pod streho. Ves iz sebe od veselja i je hitel domov, kar so ga nesle noge. Toda | na hišnem pragu ga je pričakovala žena ter i mu zašepetala v uho: »Molči, sosedje ne smejo zvedeti, ubila sem ga.. .« Z dvema udarcema s sekiro po glavi je mati razbila : sinu črepinjo. — Stari je zblaznel ter so ga morali prepeljati v blaznico v Bukarešto. Državni pravdnik je našel v listnici umor-i jenega 30.000 dolarjev. Nesrečna mati je ho-' tela skočiti v vodnjak. STREL V VSEMIRJE. ; w. G. Forest, ameriški fizik, namerava i konstruirati aparat, s čigar pomočjo hoče foto-! grafirati zemljo z višine osem do deset tisoč kilometrov. Gre za počasi dvigajočo se ra-\ keto, ki gori zelo dolgo. Na prednjem koncu je pritrjenih več majhnih fotografičnih kamer. V trenutku, ko se bo sprednji konec i' rakete obrnil zopet proti zemlji, se bodo odprli objektivi fotografičnih aparatov ter fiksirali podobe oddaljene zemlje. Da se ; prepreči, da bi se ostanek rakete pri padcu ■ na zemljo vsled trenja v zraku preveč ne razgrel, bo pritrjena na aparatu tudi padalna : naprava, ki se bo pri padcu avtomatično odprla. S tem naj se obvarujejo tudi fiksi-I rane slike pred tem, da se razbijejo, ko pa-1 dejo na zemljo. Forst bo, ako se mu poskus j posreči, prvi, ki bo fotografiral zemljo i* take daljave. VLADEK, POGLAVAR ROPARSKE TOLPH. Vladek hoče sam, da se ga smatra za največjega izmed vseh sodobnih šefov banditov. Kar je bilo v njegovi moči, je storil v to «vr-ho: Nad 50 težkih vlomov v Franciji in Belgiji, med temi jih je nekaj, ki bodo ostali trajno zabeleženi v policijski kroniki; tucat umorov, ki večinoma še do danes niso pojasnjeni; dve pravcati bitki s policijskimi stražniki in orožniki, ki sta končali z zmago banditov; trije mojstrsko izvedeni pobegi v Parizu, Metzu in Saarbrttckenu; drzna zvitost, tehnična spretnost, psihologična superiornost, združena z brutalnimi »krepostmi« klasičnega bandita; velikopoteznost, neko gotovo socialno čutenje, vsled katerega so ga smatrali za prijatelja siromašnih in tlačenih«: šef banditov Vladek ni mogel videti, tako pripovedujejo njegovi tovariši, nobenega siromaštva, in, kjer je mogel, je pomagal. Svoji tolpi je dal povelje, da ima biti »neizprosna« samo proti bogatašem; pri nočnem vlomu v neko vilo so naleteli roparji na staro gospodično, polmrtvo od strahu: odvzeli so ji pač denar, ki so smatrali, da ji je odveč, toda dali so ji ruma in čaja ter so jo prijazno tolažili, dokler ni našla zopet duševnega ravnovesja ... Člani te strašne roparske tolpe, ki so bili več let strah vse severne Francije in Belgi-i je, so bili tekom zadnjih mesecev aretovani ; drug za drugim. Manjkal je samo še njihov ! šef: Wladimir Zenczucki, imenovan Vladek, | s svojo ožjo »telesno stražo«. V Metzu jih je t ustavil naivni stražnik. Ker njihovi papirji ; niso bili v redu, jim je dal očetovski svet, da f naj pridejo popoldne ob treh na prefekturo. ! V Saarbruckenu so izginili v gnječi v Kolo- dvorski ulici. Živeli so nato nekaj iaM v Berlinu, kjer 'so jih zaman iskali pariški inšpektorji in berlinska policija. Za dva, hi tedne so izgubili policijski funkcionarji njihovo sled popolnoma; nekega dne pa je prišlo sigurno in zanesljivo poročilo ii BruieJ-le*-a, da so prispeli Vladek in njegovi tovariši tja. Obenem so se pojavila znamenja, d* ae pripravlja grof tolpe, ki je sedel še vedn* v estampskih ječah — na beg, pri čenror bi bila seveda neobhodno potrebna pomol od zunaj. Po napornih rešeršah, ki so trajal* jioč in dan, se je izvedelo, da sta se nastanila dva sumljiva Poljaka v nekem hotela, ne daleč od južnega kolodvora. V nasprotjm z njihovim prejšnjim načinom sta nastopal« sila elegantno, zahajala v najfinejše lokal* ter. sedela vsak večer v operi. Toda polieija se ni dala prevariti in par dni nato je aTeto-vala brez najmanjšega incidenta tri bandit* v njihovih sobah. Vso noč je stražila polieij* in proti jutru se ji je posrečilo aretovati tudi eno od njihovih »prijateljic«, to je' bila nala-da Julijana Vitkos, imenovana »nevesta roparjev«. Manjkal je samo še šef. Toda zanjka je bila nastavljena, pobeg ni bil več mogol. Bila je samo nevarnost, da se aretacija n* b* posrečila brez prelivanja krvi. Vladek je orjaške postave, do zob oborožen in odloten za vse. Ob polu enajstih so ga izsledili trij* policijski nadzorniki na boulevardu Jamar. Korakal je počasi in previdno roke v Sep«, prsti so oklepali nedvomno dva ročaja aa-mokresa. Od časa do časa je spustil na tl* košček papirja, kar mu je dalo priliko, da j* pogledal urno in previdno okrog sebe. Tod* stražniki so se priplazili kljub temu v njegovo bližino, in v trenutku, ko je zadel * no-go ob kamen cestnega tlaka, so planili nanj ter mu iztrgali roke iz žepov. Brez najmanjšega odpora, brez vsakega vsklika, samo s obrazom, ki je bil podoben okameneli spačeni maski, se je dal bandit ukleniti. I*to-tako miren in molčeč je stal pol ure kasne j* pred preiskovalnim sodnikom, ki ga j* hotel na kratko zaslišati. Samo svoje genesraM-je je podal prav rade volje: Rojen je v Zo»-nowiczu, dne 21. decembra 1899, njegov o4* je bil pod rusko vlado policijski komisar. Sobe aretovancev so bile pravcata mnni-cijska skladišča. V vsaki je bilo na stotin* komadov nabojev vseh kalibrov. Puške so bile skrite na različnih krajih. V Bruielle*-«, Parizu, Lille-u, Metzu in Berlinu so imeH banditi pomočnike, ki so bili domačini ▼ do-tičnih mestih. Ti so skrivali in prodajali plen ter preskrbovali potrebne potne liste, katerih je imel viak bandit najmanj po tri. POSLANO.* Conjeno uredništvo »Narodni Dnevnik« v Ljubljani V Vašem listu štev. 69. »te objavili noti** kiparja Brezovnika pod naslovom »Slovane« bojkotira Slovenca«, v kateri se očita Stavbni družbi, da je ista pri oddaji Stukatersk*-ga in kiparskega dela pri zgradbi »Okroi-nega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani« na Miklošičevi cesti bojkotiral« Slovenca in oddala delo Nemcu-Dunajčan«. Ker se je oddalo delo meni, Va* naprošam, da prinesete sledeči popravek: Rojen in pristojen sem v Žabjo v a* pni Novem mestu in sem pristen Slovenec. Imav tukaj obrtne liste ter plačujem tu in t Zagrebu visoke davke. Učil sem se tu i» a* Dunaju, zato pa nisem Dunajčan, kako) niso Dunajčani drugi naši rojaki, ki »o s* lan učili. Stavbna družba je izbirala piri oddaji štukaterskega in kiparskega dela med *m-noj in pa Brezovnikom. Delo je oddala bi*qI gotovo iz tega vzroka, čeravno je bil B>^ zovnik cenejši, ker delam boljše kakos no) konkurent. ’ Svojemu konkurentu pa svetujem, d* ** naj v prihodnje pri konkurenci ne po slutnje neresničnih dopisov in intrig. Svoj ia* naj vporabi rajše za učenje v svoji stroki In naj bode uverjen, da se mu bode delo tndl oddalo, kadar bode delal boljše, ali p* tako dobro, kakor njegovi konkurenti Ljubljana, dne 21. maja 1925. Lojie Kos, s. r. kipar in štukater, Rimska cesta It. O. * Za dopi* uredništvo ne odgovarja. Edgar Riee Burrougs: 52 Tarzanovi doživljaji v džungli. Tarzan pa j'e polagal veliko važnost na to, da ^ara črnco na najbolj teatralen način, ki ga zmorejo njegovi iznajdljivi možgani. Napol je že poznal njihov babjeverni strah in posebno njihov trepet ?red. nočjo, zato je sklenil čakati, dokler bo tema “VMo črnci s svojimi plesi in verskimi obredi sli v pravo histerično razpoloženje. Upal je, da K> IU?^tem dobil primerno idejo. In v to svrho mn m bii0 treba d0ig0 razmišljati. Ko 86 je potikal po džungli iskajoč hrano, se mu je Poroda načrt. Sprva se je samo smehljal m dvomljivo giedal( kajti ostal mu je še prav živahen sP°tnia na malo vabljivi zaključek, ki ga je prines o izvrgevanje prav iako krasne ideje s prav po 0 nufli okoliščinami. A vendar se ni mogel odtrgati od načrta, dokler ni trenutek pozneje popolnoma pozabil na svoj glad in se v polovični višini dreves za\i tei na pot v iovjgga plemena velikih opic, kateremu je načeloval Keršak. Kot ponavadi se je prikazal v sredi male skupine, ne da bi prijavil svoj prihod drugače, kot z glasnim krikom, bas o je skočil z viseče veje med nje. K sreči nimajo zi\ali, ki se prištevajo Kerša-kovim opicam, srčne napake, kajti Tarzanovo ob- našanje jim je vsakokrat povzročilo težke živčne napade in na noben način se niso mogle privaditi Tarzanovemu humoru. Ko ro tedaj zopet videle, kdo je prišel, so le za treDutek jezno renčale in prskale, potem so pa zopet nadaljevale pašo ali spanje, v čemer jih je pač Tarzan zmotil. Zopet je bil napravil malo šalo, nato pa se je podal k votlemu drevesu, kjer je skrival svoje zaklade pred radovednimi očmi in prsti svojih tovarišev in ničvrednih malih Manujev. Dobro zvito kožo je privlekel na dan. Numino kožo z njegovo glavo: dober primer primitivnega stro-jar&tva in nagačevanja, ki je bil nekoč last Rabbe Kege, vaškega čarovnika, predno ga je ukradel Tarzan. Kožo je vzel sabo v džunglo in jo nesel do zamorske vasi; med potjo se je ustavil in malo lovil, tudi spal je kako urico popoldne, tako da je baš z večerom prispel k velikemu drevesu nad plotom, .az katerega je imel krasen razgled po celi vasi. Videl je, da Numa še vedno živi in da sta oba stražnika spala poleg kletke. Lev za ljudi, ki žive v levji pokrajini, ni nikaka posebna novost, in ko niso mogli črnci takoj mučiti ujete živali, se niso skoraj nič več zanimali za veliko mačko ter spravili vse pričakovanje za napeto večerno prireditev. Ne prav dolgo po solnčnem zahodu je pričela potem veselica. Med ropotanjem tam-tamov je sko- čil sključen vojščak ▼ sredo od ognja obsevanega kr« ga ostalih vojščakov, za katerimi so stale žene in sedeli otroci. Plesalec je bil za lovca primerno poslikan in oblečen, njegove kretnje in geste so predočevale iskanje sledu za divjačino. Globoko upognjen je včasih pokleknil in iskal po tleh stopinje plena; potem je zopet stal in se gugal kot kip in prisluškoval. Vojščak je bil mlad, vitek in lep; bil je mišičav in ravno raščen. Odsev ognja se je lesketal na njegovem črnem telesu in dvigal groteskne slike na obrazu, prsih in telesu. Globoko k zemlji se je sklonil, potem je zopet skokoma planik v višino. Vsaka poteza v obrazu, vsaka mišica je razodevala, da je našel sled. Brez pavze je skočil h krogu obdajajočih vojščakov, jim sporočil svoje odkritje in jih pozval na lov. Vse se je vršilo mimično, a v tako dovršeni izvedbi, da je Tarzan do vseh malenkosti mogel zasledovati igro. Videl je, kako so ostali vojščaki pograbili lovska kopja, skočili na noge in se priključili v prijetnem, ritmičnem »lovskem pohodu«. To je bilo zelo zanimivo. A Tarzan je vedel, da mora hitro ravnati, če hoče svoj načrt srečno izvršiti. Že poprej je videl take plese in je vedel, da bodo končno tako na gosto obstopili Numo, da ne bo več mogoče v njegovo bližino. (Dalje prib.) Berlin (505): 11—12.50 koncert, 16 »Der Vetter aus Bremen«, »Der Nachtwacher«, 20.30 »Friihlingsabend auf der A!nv<, 20.30 do 24 plesna glasba. Breslau (418): 12.55, 17—18, 20.30 (vojaška godba) koncert. Frankfurt (470) in Cassel (288): 16.30 do 18, 20.30-21.30, 22-23 koncert. Hamburg (395), Hannover (296) in Bremen (330): 14, 16.30, 18 koncert, 20 »Die lu-stigen Weiber von Windsor«, potem plesna glasba. Konigsberg (463): 20—21 koncert, 21.15 do 22.15 plesna glasba. Izdajatelj: dr. Josip Hacin *7r-V?rn’ urednik: Železnikar Aleksandaf 1 Merkiir« r Ljubljani Najbolfši šivalni stroji In kolesa so edino te » J^eieunc, Ljubljana (btoo rreiemoreea spomea&a) Ot> Vodi Na malo I »££lna ia HtUJ«, krojnCa, C«-*-ljarje, sedlarje, lenlne, iapM rob«*. ICelke, niun, toaletno blago. Telefon MS Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug ISoltorlCeva uJL št- 24 O Teiefoa štev. 5&0 m jadporoča n vsa t to stroko spadajoč dela. r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon štev. 9 najboljši pravi Maršnerovi sumeči limonadni bonboni >B r a u s e«. Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jugoslavijo, JOSIP VITEK Ljubljana, Krekov trg 8. obrestuje vloge zelo ugodno in sicer vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8 % vloge z enomesečno odpovedjo, po 10% vloge z trimesečno odpovedjo, po 12% vloge z šestmesečno odpovedjo, po 14% Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev. Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI BURE AH LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Naslov brzojavkam: Telefon interurban „GROM". Stev. 454. podružnice: : Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoč« posle najhitreje In pod kulantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. asa ekspresne pošiljke. prvovrstne zidake priporoča ' opekama „£riUji«K v Ljubljani — Tovarna na Viču {Brdo}"— Pisarna v Pražakovi ulici S, artiičie. Se dobro ohranjen cepin. — Ponudbe na upravo lista pod »Planinec Abadie tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. •*jfwetni papir lopet »talno ne |p »slogi. A. Lampret, Krekov tre l<> p Upokojenec “ bivši skladiščnik, zmožen ve? jezi- SBBBI kov in pisarniških del, išče mesta S kot^ hišnik, skladiščnik, sluga, iuka- gg sant ali kaj sličnega. Zahteve nizke. ■ v Ponudbe' prosi na upravo lista pod J ■ »Vesten«. a ;J Selce, Hrv. Primorje £ ■ Ljepo, čislo uredjene sobe — I. razredna obskrba! — Perivoj-re- ■ slauranl, Terasa. Penslon sa stanom 80 Din dnevno. — Do zadnjega H maja primaju se gosti i bez naručbe! d Preporoča se A. Beranek, vlastnik. ■ &■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ v Prešernovi ulici znak >S. P. D.«. ■ Ker nima za najditelja nikakega po- J mena in je drag spomin, se ‘ prosi, g da ga isti ob priliki odda v upravi ■ lista. i ■ Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad »Narodn. Dnevnika"! Letošnjo košnjo trave in nemške detelje bo prodajal na binkoštni pondeljek, dne 1. junija ob 2 uri popoldan IVAN KNEZ iz Ljubljane pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški. gospod iz krogov inteligence. Poznejša ženitev ni izključena. Reflektira Ka dame do 40 let. Ponudbe pod »Izobrazba in samostojnost«. • tro. »o-D- D- ^ m Tiska knjige, pravfla, cenike, račune, leta&ce, časopise, lepake, brolure, posetnice in raKgiedntce. ttvrSule vsakovrstne trgovske keteor tudi vse druge aradne tiskovine. —— Lastna knjigoveznica. fi|IXllIJANA - SIMON OREOOBČIČEVA UL. 13. - TEE.EFOM 552