Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
»OBRTNI VESTNIK" fehaja mesečno dvakrat, in sicer: TOalcega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din 20 •— posamezna štev. Din 2- —
OSicIjelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XI. letnik.
V	Ljubljani, dne 15. Jisliš® 1928.
Št 14.
I. Zadravec:
Mojstri in vajenci pri nas in dragjč.
i glede na opremo obratov, na predvidevno možnost I ! naobrazbe vajencev itd. so prav tako vpoštevanja j vredni čini avstrijske obrtne zakonodaje v korist! i obrtništva.
i Da se povrnem k razmeram pri nas, omenjam, Potekla so leta odkar smo pripravljali predloge da je Zveza obrtnih zadrug v Mariboru v zadnjem za naš novi obrtni zakon. Zdi se mi že, da je zob času izdelala pravilnik za uvedbo mojstrskih pre-časa tudi ta naša prizadevanja posušil v prazen : skušenj, ter da bode isto na prihodnjem občnem nič.	i	zboru predmet naših posvetovanj. O pravilniku sa-
Ne tako v sosednjih državah.	I	mein spregovorim pozneje, želim pa, da bi našel ta
Naši sosedi so si kmalu po polomu Avstrije korak naPrei P°P°lno uvidevnost merodajnih čini-
ustvarili nove zakone in spopolnilne zakonite reforme, prilagodene vsestransko potrebam ob rtu i-
teljev.
Prestopivši k vajenskemu vprašanju mislim,
štva. S posebno paznostjo so rešili vprašanje va-1 da se temu — primerjaje razmere v Avstriji — pri jenstva, — z uvedbo obligatornih mojstrskih pre- nas, zlasti po nekaterih podeželskih zadrugah ne skušenj so pa dali odduška svoji zavesti, da je le ! posveča tolike popolnosti, pozornosti in vestnosti, v našem najboljšem nasledstvu pričakovati obrt- j kot je potrebno. Nejasnosti pogodb so že nešteto-niški napredek, procvit gospodarskega blagostanja, krat dale povod tožbam in stroškom. Mislim, da bi in renome našega stanu.	določba o učni pogodbi, naj rešujejo spore vajen-
Smatram, da za našo splošnost ni odveč, če se; skeSa razmerja edino in nepreklicno le pristojna nekoliko poglobimo v razmere preko naše državne razsodišča dotične zadruge, bila na mestu, saj ven-nieje ter da z objektivnim uvaževanjem njih korist- daj' »'ožje našega stanu točneje vedo presoditi opra-nosti znova damo našim krmilarjem spodbudo, da ■ Učenost tožbe, kot civilni sodnik, ki mu često manj-ne odlagajo z rešitvijo novega obrtnega zakona ali i zadosten vpogled v razmere malega obrtnika, vsaj, da nam o obstoječih brezplodnih izgledih na i Pogodbe naj se v štirih tednih sklenejo in v treh istega dado najpotrebnejše izpopolnilne naredbe, eksemplarjih izstavijo. En izvod pripada zadrugi
IIY v	•	.	i	.	•	w	I? AT /1 nlrOJi	Artrt	»irvi	nn	.i i<mvi	.	I	11
tičoče se mojstrskega in vajenskega vprašanja ter v zatiranje naravnost že v klasje poganjajočega šušmarstva.
Na naših stanovskih sestankih se često čujejo pritožbe o nezadostni izobrazbi vajenstva, o slabem materijalu, o nadprodukciji istega itd., opaža se pa tudi, da led o pravilnem pojmovanju mojstr- i
kot dokaz izvršenega vpisa, drugi mojstru, tretji pa očetu ali namestniku vajenca. Pri izpolnjevanju pogodb naj se ne štedi z besedami ne s črnilom. Medsebojne dolžnosti obeh strank je detajlno navesti, omeniti je trimesečni preskusni rok, pogoditi se je glede učnine in eventualne plače, glede prispevkov za bolniško blagajno, za šolo in, kar na-
skih dolžnosti do vajenca še davno ni prebit in da izadn?® tudi ni Piransko,.glede delovnega časa in
je ravno v tem oziru v posameznih primerih ener-gičnejši vpliv naših zadrug pogosto neobhodno potreben. Pomanjkljivost našega zastarelega obrtnega zakona, se pa tudi — oprostite ne mislim splošno-sti in ne maram nikogar žaliti — često izkazuje na ličnih mojstrih samih, na njih strokovni in duševni kvalifikaciji. Dasiravno so take izjeme razmeroma redke (zlasti po mestih), bi bilo bolje, da jih ni.
drugih učenčevih privilegijev.
Posnemanja vredna se mi zdi v Avstriji obligatorna uvedba zdravniške preiskave pred vstopom vajenca. Kolikokrat pri nas starši in mojstri nepremišljeno greše nad životom mladega človeka! S sklepom zadruge, da ob vpisu vajenec doprinese dokaz fizične in duševne sposobnosti za dotični obrt, bi se storil velevažen socijalen napredek v
Smatram, da je eden poglavitnih vzrokov tem ne- j vprašanju našega stanovskega naraščaja, dostatkom pomanjkanje uvedbe, odnosno obliga- j	Poleg naštetih	dobrih	strani	avstrijske	reforme
torne uvedbe mojstrskih preskušenj. Mislim, da bi! se	mi ne zdi	prav,	da	za	sprejem	vajenca	ni	do-
se glede resnosti našega položaja v gospodarski ' ločene starostne meje. Prepuščam čitateljem, da li javnosti, na našem ugledu in v mnogih drugih ozi- je to praktično, res pa je, da je težko to stališče rili o d p o m o g 1 o obstoječi zapostavljenosti, j spraviti v sklad z nalogo mojstra, ki naj učenca v manjkajočemu napredku in nelojalni konkurenci z versko-nravskem oziru vzgaja in nadzoruje, uvedbo mojstrskih preskušenj in paralelno s temi Tozadevni naPe1ni sklep mariborske' zveze se z načeiom da se sme zanaprej ob podeljevanju mj ^	,	v redkih izjemrnh prinierih je pa
obrtnih listov dajati izrecno pravo do vajenstva le itnl.	’ yx	*	x	,	.	'	,
...	...	.'	.	,	, 1	,	,	■	,	itak sprejem prepuščen razsodnosti načelstva do-
talum, ki doprinesejo dokaz z dobrim uspehom j tigne zadrilge
prestane teoretične in praktične preskušnje. j
Dočim lahko pri nas vsak samostojen obrtnik!	prJ,deni k dolžn°slim
zaposluje vajence (pogosto tudi šušmarji, op. ured.), |	,	.	°,.	™sim	,?a’ naj. s.e ni^ ne
smejo to v Avstriji ob reformi obrtaega zakona 1 ^	^	^
izključno le oni, ki so pred 22. aprilom 1922. iz- motrivanJa morejo posameznika okrepit, v veri
vrševali svoj obrt. Po tem terminu na novo nastali obrtniki se smejo te pravice posluževati le, če so ob prijavi doprinesli dokaz z dobrim u s p e ho ni prestane mojstrske preskušnje. Rekel sem, da se na mojstre starejšega izvora ne nanaša ta dolžnost, enako tudi ne na poslovodje, če je njih samostojnost neposredna posledica dotakratnega zaposlen ja v dotičnem obratu.
Uvedba obligatorne mojstrske preskušnje je dala tudi neštevilnim starejšim mojstrom povod, da so se prijavili k skušnji in tako postali s svojimi mlajšimi tovariši vred deležni naslova <preizkušen mojster}'. Poostritev pogojev ob podeljevanju obrta
v sebe, splošnosti pa tu in tam vendarle služijo j v korist.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1928.
(Opozorilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta dospo v plačilo neposredni davki za III. četrtletje 1928. Ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, se z zamudnimi obresti v,red prisilno izterjajo.
II. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, to je oni, katerih promet je v letu 1927. presegel vsoto 360.000 dinarjev, so dolžni do BO. julija 1928. odpremiti s posebno prijavo davek od prometa, opravljenega v II. četrtletju 1928.
Ostali davkoplačevalci, to je oni, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, plačajo sočasno z drugimi davki tudi tretji obrok davka na poslovni promet za leto 1928.
III. Uslužbenski davek.
Službodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu najkesneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Službodajalci, ki redoma nimajo več nego pet zaposlencev, pa odpremljajo pobrane davčne zneske do 15. dne po preteku vsakega četrtletja, to je prvič za mesec april, maj in junij 1.1. do dne 15. julija 1.1.
IV. Hišni davek.
Hišni davek za leto 1929. se bo odmerjal že po novem zakonu o neposrednih davkih. Dokler se ne objavijo obrazci napovedi za odmero tega davka, odpade v III. četrtletju vsakega leta do sedaj predpisano napovedovanje najemnin.
V. Perijodične takse.
a) Od kuponov ali dividend in od tantijem se plačuje 1 % na taksa v 15 dneh po odobritvi bilance;
b) do dne 15. julija t. 1. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek v minulem polletju otvorjenili tekočih računov in plačati odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na seznamek; ;
c) od dopolnine prenosne takse v letnem iznosu nad 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega 15. julija 1928. Neplačane zneske izterja finančno oblastvo prisilnim potom;
č) točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje do dne 31. julija 1928., sicer se izterja eksekutivno.
Vplačilo šestega obroka na delnice Državne obrtne banke.
Sesti obrok vplačila na delnice Državne obrtne banke jo zapadel dne 1. julija 1.1. Vplačilo morajo izvršiti gg. delničarji tekom meseca julija, zadnji čas pa do 15. avgusta 1.1. po poštnih položnicah, ki so jih prejeli z začasnimi delnicami. Za vsako delnico je treba vplačati 10 Din.
Učinek električnih strojev pri praznem teku.
Elektromonterjem v zanimanje piše F. .Saks. (Nadaljevanje.)
Nadalje se že pri praznem teku porajajo druge zgube. Te so:
1.) Trenje osi v ležajih in ščetk na kolektorju, , 2.) stalno premagnetiziranje kotvičnega železa,
3.) zgube radi histereze in Foucaultovih ali vrtinčastih tokov v magnetih in
4.) trenje kotve z zrakom.
Kjer se pa pojavljajo zgube, se jih mora kriti. Torej potrebujemo tudi tok za kritje zgub (Iz).
Celokupni tok za prazni tek (Io) pri istosmer-fiem motorju je:
Io = Im -j- Iz	(1)
Celokupni učinek, ki ga motor prejme, je enak produktu napetosti in toka, splošno:
učinek E X I	(2)
Za prazni tek je učinek:
No = E~X~Io~	(3)
V tem učinku je zapopaden del za vzbujevalni ali magnetizirni tok:
Nm	= E X Im	(4)
ter drugi del za kritje zgub:
"Nz~="Einr	(4a)
Poudarja se, da vsi ti produkti N predstavljajo watte («Watt>, ker se poslužujejo v vseh jezikih |«watt» z dvema t — v priznanje velikih zaslug fizika Watta — hočem tudi v tej razpravi isto storiti).
Za kritje zgub potrebni učinek mora biti tako visok, kot so zgube. Iz tega sledi:
Nz = Zš	zguba ščetke -f- Z1 zguba	v	ležajih +
-j- Zž zguba	v železu	kotve + Z p zguba radi	vrtinčastih tokov	v polih	(5)
V splošnem ne sme presegati celokupni tok za prazni tek (Io) pri malih in srednjih motorjih za istosmerni tok okoli 8 % do 10 % toka, ki ga rabi motor pri polni obtežbi. Pri tem odpade na Im 3 % do 4 %, na Iz pa 5 % do 7 %.
Navadno magnetizirani tok lahko merimo, če konce magnetovih ovojev priključimo preko am-peremetra na omrežje. Ako je magnetizirni tok manjši kot 3 %, potem obstoji napaka v ovojih Ikotve, ali pa je tok Iz prevelik. V tem primeru je najbolje, da motor dalje časa prazen teče ter se pri tem preišče, kateri deli se najbolj grejejo.
Poročilo o občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
(Dalje.) '
VIII. Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
Leta 1926. izvršene volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je minister trgovine, in industrije razveljavil. To razveljavljenje ni izviralo iz gospodarskih potreb, — izvršilo se je na pritisk nekaterih političnih strank.
Kmalu po razveljavljenju teh .volitev je pričelo ministrstvo trgovine in industrije na izdelavi novega volilnega reda. Res, dobili smo volilni red, menda unicum v vsej Evropi. Po tem volilnem redu imajo volilno pravico tudi člani načelstev raznih zadrug, konzumov, društev in bratovščin. Tako imajo po tem volilnem redu volilno pravico služkinje, dijaki, duhovniki, profesorji, uradniki itd.
Po tem volilnem redu so se meseca oktobra lanskega leta vršile ponovno volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
Zveza je z ostalimi zvezami v Sloveniji, pod okriljem vrhovnega obrtniškega sveta, ponudila sporazum Jugoslovanski obrtni zvezi. Vmešale so se politične stranke, ki so pošten kompromis onemogočile in zveza je z vrhovnim obrtnim svetom stopila v .volilno borbo.
Zbornično predsedstvo je razplet volilne akcije skrajno oviralo in ni hotelo prepustiti volilnega imenika niti proti odškodnini 2000 Din. Volilna komisija pa je stavila tudi skrajno kratke roke.
Uspeh zadnjih zborničnih volitev je znan. Zmagala je politika nad stanovstvom. K tej zmagi so pripomogli vsi oni, ki nimajo z zbornico in gospodarstvom ničesar skupnega in ki so bili namenoma uvrščeni med volilce.
Za obrtništvo pomenjajo zadnje volitve veliko šolo. Organizacije so bile prešibke, da bi zavrnile napad strank na to gospodarsko korporacijo.
IX.	Stanovski tisk.
Zveza je posvečala vso pažnjo tudi stanovskemu tisku kot najjačjemu sredstvu v borbi za zaščito obrtniških interesov. Po odstopu bivšega načelnika g. Eng. Franchettija je prevzela «Obrtni Vestnik> v svojo upravo. Prevzela je ob prevzemu lista
36.121 Din 38 p dolga. V sporazumu z Obrtnim društvom v Ljubljani je sestavila konzorcij, obstoječ iz gg. Milka Krapeža, Josipa Rebeka, Karla Vidmarja, Ivana Mihelčiča, Štefana Rožiča, Lovra Pičmana, katerim je poverila upravljanje lista. Nova uprava se je nahajala v jako težavnem položaju, ker je bila brez sredstev, vendar pa so se po vztrajnem prizadevanju uprave poplačali vsi stroški za izdajo lista od dneva prevzema, to je junija lanskega leta dalje. Poplačala je celo nekaj na stari dolg.
Z novim letom je povečala tudi obliko lista.
cObrtni Vestnik> se je vsa leta boril s finančnimi težkočami. Položaj se je zlasti v letošnjem letu znatno zboljšal in je izdajanje lista s sedanjo naročnino za tekoče leto že zasigurano. Konzorcij tudi upa, da se mu bo posrečilo poravnati tekom letošnjega leta tudi ves stari dolg ter da bo list koncem leta že aktiven, zlasti če ga bodo naročniki podpirali.
Od g. Eng. Franchettija je prevzela zveza tudi Obrtniški koledar in ga je že v svoji režiji izdala za leto 1928. Cena koledarju se je zvišala za 1 Din 50 p pri komadu, je pa vezan popolnoma v platno. Pri koledarju bo imela zveza tekom letošnjega leta okrog 5000 Din dohodkov. Letos bo koledar tudi vsebinsko znatno zboljšala.
Zveza stremi za tem, da stanovski tisk ojači. Ta svoj namen bo lahko dosegla, če jo bodo zadruge pri tem podpirale.
X.	Zvezine finance.
Kar se tiče zvezinih financ vobče, se je pokazala v lanskem letu ista slika kakor prejšnja leta.
Zadruge so zvezino doklado plačevale polagoma, toliko, da je vzdrževala zveza najnujnejši aparat. Pri marsikateri akciji, ki jo je hotela izvesti v prid obrtništva, je naletela mi nepremagljive denarne ovire — in akcija je morala pasti. Vendar pa iz opazovanja zadnjih let vidimo, da so se pričele zadruge zavedati, da je treba tudi zvezi denarnih sredstev, in zadruge plačujejo prispevke redneje. Je pa še dokajšnje število zadrug, ki so članice zveze, žal, le takrat, kadar jo potrebujejo. Staviti na zvezo zahteve, pa morda celo kritizirati njeno delo, a ji ne dati možnosti za uspešnejše delovanje, to se tudi v obrtniški organizaciji ne bo obneslo.
Kakor je razvidno iz računskega zaključka, je zveza v preteklem letu priredila zbiranje za zvezni fond. Zbralo se je 6030 Din. pa so se morali uporabiti za kritje tekočih izdatkov. Priredila je nadalje efektno loterijo, katere žrebanje bo 28. junija 1928. in od katere pričakuje zveza vsaj toliko dohodkov, da jo finančna stran ne Im ovirala v njenem delovanju.
V	drugi polovici lanskega leta je poravnala tudi mnogo starih dolgov.
Zveza pričakuje, da jo bodo zadruge v tekočem letu izdatneje podprla kakor pretekla leta. da bo kos velikim nalogam, ki jo čakajo v bližnji bodočnosti.
S tem, ko podaja zveza kratko poročilo o svojem delu in le o važnejših poslih, pa tudi priznava, da v marsičem ni mogla ustreči zahtevam obrtništva. Zveza se je zlasti prizadevala, da bi razvila svoje delovanje na gospodarske težnje obrtništva in bo v bližnji bodočnosti razvila svoj program tudi v tej smeri.
Stanovska organizacija se je že toliko okrepila, da se polagoma otresa povojev, čakajo pa jo sedaj težke gospodarske, socialne in kulturne naloge.
Zveza bo koncentrirala v bodoče vse svoje delo na gospodarski položaj obrtništva. Uspehi pa seveda niso odvisni le od njenega načelstva; ves uspeh leži v izreku: V skupnosti je moč!
Kolikor moči. toliko pravice, naj bo geslo zvezi, zadrugam in slehernemu posamezniku v težkem boju. ki ga bije slovenski obrtnik za svojo pravdo!
g; Najugodnejši nakup
oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka
J0S. R0JINA
LJUBLJANA
Iz organizacij.
Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljano priredi v nedeljo dne 5. avgusta 1928. izlet v Maribor, Ruše in Falo. Radi tega vabi, da naznanijo zadrugi do 25. t. m. pismeno oni člani, ki se nameravajo izleta udeležiti, da se morejo preskrbeti prenočišča. Zadruga bode skušala doseči znižano voznino iz Ljubljane do Maribora. V soboto dne 4. avgusta bode dru-! žabni sestanek v Mariboru, naslednjega dne pa izlet na Falo in Ruše, kjer si bodemo ogledali tamkajšnje električne naprave. Ker je izlet poučnega značaja, vabimo članstvo, da sc v čim večjem številu udeleži izleta. Gospode člane prosimo, da povabijo tudi svoje monterje. Prijavljenemu sc bodo sporočili koncem meseca podrobni podatki o sporedu. — Odbor.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev za ljubljansko oblast v Ljubljani. — Proslava 40letnice. (Nadaljevanje.) Načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek izvaja: «Dragi tovariši! Štirideset let življenja ni mnogo, štirideset let' vztrajnega in požrtvovalnega dela v organizaciji pa pomenja dobo, ki je primerna, da jo proslavite. Kakšna je bila obrtniška organizacija pred 40 leti? Bili so takrat prvi njeni početki in le počasi se je med obrtništvom budila stanovska zavest. Težka gospodarska kriza ovira obrtnika v njegovem raz-;Voju, tlačijo ga davki in druge javne dajatve in tu so naše zadruge, ki pomagajo obrtniku in branijo njegove interese. Le žal, da se večina obrtništva še ne zaveda važnosti in pomena stanovske organizacije. Večina stoji še ob strani in le motri delo načelstva, ki tudi ne more doseči uspehov, če nima za seboj agilnega in zavednega članstva. — Eno najlepših del in zaslug zadruge je med drugim ta, da si je na incijativo načelnika g. Krapeža ustanovila podporni fond za onemogle in delanez.možne člane, ki ga ima do sedaj edino Vaša zadruga in Jz katerega se do sedaj stalno podpira en bivši član zadruge. Največja pospeševatelja in dobrotnika tega fonda sta gg. Eberle in Zajec, ki jima gre posebna zahvala. Vaša zadruga je postala vzor zadrug. Načelnik g. Milko Krapež jo je z neumornim delom, velikim samozatajevanjem, požrtvovalnim in nesebičnim delom dvignil na tako visoko stopnjo. da je danes lahko za vzgled drugim zadrugam. Zadruga je tudi zvesta članica Zveze obrtnih zadrug, v katere imenu Vam čestitam k današnjemu jubileju. Tovarišu Krapežu pa stoji ob strani agilni tajnik g. Kramaršič. Le z urejenim tajništvom more zadruga napredovati in delovati res ,v korist zadružnemu članstvu. Naše organizacije čakajo vedno naloge. Treba bo še mnogo dela, da preskrbimo obrtnika za onemoglost in starost. Važna naloga zadrug je skrb za obrtni naraščaj, ki je naša bodočnost. Obrtnonadaljevalne šole morajo odgovarjati praktičnim potrebam našega naraščaja, kateremu je treba strokovnega izpopolnjevanja, da bo kos težkim časom, ki čakajo obrtnika. Zato je treba tesnih vezi med mojstri, pomočniki in vajenci. S tem, ko ponovno čestitam k lepemu jubileju, kličem: Naj se zadruga razvija, cvete in doseza uspehe za lepšo bodočnost našega obrtnika !> — Nato poda zadružni tajnik nastopni slavnostni govor: cKot tajnik Vaše zadruge, ki praznuje danes 401etnico svojega obstoja, se čutim dolžnega, da spregovorim nekoliko besed na današnji proslavi. — 40 let! Če to številko primerjam z dobo človeškega življenja, z dobo obstoja, recimo kake nove države, z dobo ustanovitve kake velike javne naprave in slično, bomo rekli: Kaj, šele 40 let? — to se pravi, kratka doba je to. Če pa primerjamo to dobo od ustanovitve kake obrtne zadruge, čigar ustanovitelji, vsi prvi odborniki in do malega vsi člani že dolgo počivajo v hladni zemlji, se nam zdi ta doba cela več-nosl. 40 let naprednega dela, 40 let vztrajnega dela, 40 let v boju za obstanek, v boju za obrtniške pravice! Koliko truda in samozatajevanja je stalo to Vaše prednike, koliko žrtev, neustrašeno-sti in agilnosti, nam kaže sedanje načelstvo zadruge, in koliko ovir in boja še čaka Vaše potomce, preden se bo obrtnik povzpel na tisto mesto, ki mu s človeškega in naravnega stališča po vsej pravici pripada. Čast in slava možem ustanoviteljem in prvim odbornikom ter članom, katerih se je danes spominjal g. načelnik v svojem govoru in katerih spomin smo ravnokar počastili. Slava prvim bojevnikom, čast možem, ki so prvi uvideli potrebo organizatoričnega združenja obrtništva, ki je ravno tako potrebno kakor za delavstvo, uradništvo in za vsak drug stan. Ti možje so si stekli prve neven-ljive zasluge na polju obrtništva, katere jim mo-
ramo odkrito pripoznati. Gospoda! Dolžni ste in g. Rebek, ki izvaja: «Lep nagovor zastopnika iz Gospoda moja! S tem apelom na Vas končujem priznali ste prvim borcem hvalo in časten spomin, vrst pomočnikov mi daje povod, da se ponovno svoje poročilo in Vas zagotavljam, da ob zadostni To je tudi Vaša dolžnost. Hvalo in priznanje pa oglasim k besedi. Razveseljivo je že dejstvo, da se podpori novega odbora uspeh ne bo izostal in bo zaslužijo v polnem obsegu tudi današnji borci, to je današnjega zadružnega slavja udeležilo tako danes leto bilanca našega poslovanja aktivnejša so možje, ki nadaljujejo boj svojih zaslužnih pred- iepo število naših pomočnikov, baš onih, ki bodo (kot je bila do sedaj.
klikov. In ti možje, gospodje, ste Vi! Po načelu nekdaj vodili to zadrugo. Pomočnik je v delavnici j Načelnik poda poročilo tajnika v debato, ozi-Vaših prednikov, po načelu naukov, ki so Vam jih tisti, s katerim dela mojster roko ,v roki in ki mu { roma v odobritev. K besedi se oglasi tov. Albin zapustili kot dediščino svojega truda polnega dela, je zaupljiva oseba. Ob odsotnosti mojstra ga mora Šinkovec, ki pravi, da on ni kriv, če ni prejšnji se držite složno in ne omagujete kljub vsem težko- pomočnk nadomeščati in ni prav, če tedaj pomoč- odbor tako posloval kakor bi moral. Poudarja, da čam in oviram, ki se Vam stavijo ,v Vašem upravi- nj]t sarn navaja vajence k neposlušnosti in neubog- je prejšnji načelnik vodil vse po svojem in šele čenem boju. Niste omagali, ne omagujete in ne ljivosti. Danes v obrtu vsi trpimo. Pomočnik za-1 tedaj, ko je načelnik demisioniral, je prišlo malo boste omagali, tega Vam ne pripusti Vaša stanov- hteva boljšo eksistenco, katere mu pa mojster, drugačno delo v odbor. Poslovanje je bilo pač ska zavest, Vaš ponos in Vaša skrb za potomstvo, mnogokrat ne more nuditi, ker le s težavo vzdržuje tako, kakršen je bil odbor sam. Navaja tudi, da Prijeli ste krčevito za prapor, katerega so Vam iz- svoj0 delavnico. Treba je torej, da so pomočniki je obilici vajencev kriva triletna učna doba ter ročili Vaši v večnost odhajajoči predniki, in ta uvidevni in da po svojih močeh podpirajo svojega predlaga, da se ta doba podaljša. K besedi se pri-prapor znate držati trdno in z jekleno močjo kot mojstra. Prav je, da zahajate v družbo k mojstru, glasi nadalje tov. Dolenc. Z ozirom na njegova simbol Vaših pravic in Vaših zahtev. Ta prapor, saj ste pripadnik te zadruge in vidite njeno delo,; vsestranska, v napačno smer naperjena izvajanja gospoda, ki ga imenujem stanovsko zavest in pre- njene borbe, ker boste nekdaj njeni člani in vod-' in radi neprimernih, številnih medklicev mu na-pričanje, je danes v Vaših rokah, v rokah današ- niki. Obrt zahteva danes složnega dela med moj-' četnik odvzame besedo in izreče ukor. Obenem njega agilnega odbora, pod vodstvom požrtvoval- strom in naraščajem, in zato napijem solidarnosti pojasni tovarišem, da je bil ravno tov. Dolenc oni, nega in nad vse delavnega načelnika g. Krapeža med mojstrom in pomočnikom!> — Načelnik gosp. | ki je predlagal spremembo dnevnega reda, da bi in celokupnega članstva. Z radostjo in veseljem Krapež zaključi v lepem govoru oficijelni del ve- hitreje končali, sedaj pa z vednimi medklici ovira opazujemo danes v naši sredi nestorja in starosto gera, oziroma slavnosti, na kar se je razvila med j redni potek občnega zbora. Oglasili so se k be-našega obrtniškega gibanja in zadružnega delo- članstvom in gosti neprisiljena zabava in tako sedi še tov. Kovačevič in Hribar, na kar dobi po vanja g. Lud. Černeta seniorja, ki je, dasi v živ- iskrena prijateljska družabnost, kakor se najde le ( burni debati tajnik tov. Kosec ml. zaključno be-ljenskem boju osivel, vendar še čil in zdrav danes malokje. Le prehitro je prišla določena ura za po- sedo, ki je podal na razna vprašanja in očitke poslovitev. Vsem udeležencem bo ostal ta večer v
tukaj med nami. Lepo in častno prošlost ima za (seboj in lahko s ponosom zre nazaj na njegovo plodovito delovanje. Isto velja tudi članu-veteranu pki zbor, ki je podal nekaj krasnih pesmi. Bodi g. Goldsteinu, odbornikoma in predsedniku, ozi- mu na tem mestu srčna hvala. Pomilovanja pa je
(jasnila, katera so se z odobravanjem sprejela, trajnem spominu. Sodeloval je tudi obrtniški pev-j Ravno tako se soglasno odobri poročilo tajnika.
(Konec prihodnjič.) Ustanovni občni zbor zadruge pekov v Ptuju.
Včeraj se je vršil ob obilni udeležbi pekovskih mojstrov ptujsko-ormoškega in ljutomersko-rad-
roma podpredsedniku komisije za pomočniške pre-	hilo vredno, da se slavnosti ni udeležil niti en član
izkušnje gg. Eberlu in Fr. Zajcu i. dr. Dokler bo	jZVen Ljubljane. Velike udeležbe z dežele sicer
čhst zadruge, imeti take može v svoji sredi, ni se	(nismo pričakovali, vendar bi se lahko udeležilij gonskega	sreza ustanovni	občni zbor zadruge
ji treba bati pogina in propasti. Dal Bog, da bi nam	vsaj člani iz bližnje okolice in pa nekateri bolje j	pekov. Zbor	je vodil obrtni	referent	sreskega	pobili ti možje ohranjeni še mnoga, mnoga leta! —	situirani člani oddaljenih krajev. K lepemu izidu |	glavarstva	v	Ptuju. V imenu splošne	zveze je	pri-
Gospodje, prapor pa, katerega držite sedaj v Vaših	slavnosti je veliko pripomogla tudi restavraterka	sostvoval istemu g. Zadravec	iz Središča. Po izvrše-
krepkih rokah, boste morali vendarle prej ali slej gospa Mrakova z izborno kuhinjo in pijačo ter vse -~:l' *	-	1:1	~	„
izročiti mlajšim bojevnikom, ko Vas bodo za-	pohvale vredno postrežbo, kljub temu pa nizkimi
pustile Vaše življenske moči. Svetost tega pra-	cenami. — Prihodnji dan, v nedeljo 10. junija, so
pora, oziroma nadaljevanje pravičnega boja, bo	Se udeleženci slikali v skupini na vrtu restavra-
potem izročeno Vam, mladi prjatelji pomočniki,	cije. Slike so prav lepo izpadle in bodo vsem ude-
da nadaljujete in dokončate to, kar so pričeli Vaši	ležencem za trajen spomin.
učitelji. Bodite složni, uvidevajte potrebo obrtnih zadrug, pokorite se Vašim voditeljem, kakor so se! pokorili in se pokore tudi oni sami, potem Vam je ( Vaša bodočnost zasigurana in rešili boste častno nalogo, ki Vam je bila dana in zaupana. Leta beže, čas mineva in krmilo zadruge, ki slavi danes 401et-
Poročilo o rednem občnem zboru Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani.
(Dalje.)
Moram Vam podati poročilo, zakaj se je vršil izredni občni zbor. Vršile so se razne nerednosti
nico svojega obstoja, bo v Vaših rokah. In ko bo prj preizkuševalni komisiji. Nekateri vajenci niso slavila zadruga višje obletnice, tedaj se boste Vi, napravili preizkušnje samo zato, ker niso pristo-dragi prijatelji, spominjali zaslužnih mož, vztraj- jaj[ obrazom gotovih oseb. Zopet pa vemo za pri-nih voditeljev in agilnih delavcev, ki sede danes inere, da so bili oproščeni vajenci celo brez pretakaj v Vaši sredi. In tedaj, dragi prijatelji, boste izkugnje, pa še celo za mojstrski izpit. Gospoda! šele cenili njih delo, ki bo trajno in večno živelo. Take jn enake stvari so nas napotile, da smo se Čast in slava ustanoviteljem in prvim bojevnikom otHofili za ta zbor, da vzamemo nesposobnim vod-zadruge! Iskreno priznanje in voščila sedanjemu stvo zadruge. Rak-rana na mirnem sožitju je pa načelstvu za njegovo požrtvovalno delo! Bodočim nedeljski počitek, a vendar smo vse ukrenili, da bojevnikom pa vroče želje in blagoslov do končne dosežemo uzakonitev tega počitka, kajti mi ne
nih formalitetah se je izvolilo prvo načelstvo s predsednikom g. Lozinškom, pekovskim mojstrom v Ptuju. Zadruga šteje 44 članov in obljublja, po zavednosti članov in ambicioznosti predsedstva sodeč, postati ena najbolj napredujočih zadrug v mariborski oblasti. Zadruga je sklenila, da pristopi Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru in da si naroči naše glasilo «Obrtni Vestnik>.
Kupujte srečke efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Žrebanje 1. avgusta.
Cena srečki 3 Din.
Razno,
Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Urad
zmage! Živela slavljenka zadruga! Živeli današnji |Smemo liazaj v srednji vek, pač pa moramo stre-
odliični gostje, ki Vam je zadruga pri srcu in za: me{j p0 boljših pogojih življenja. To naj bi bila |	_	,	w	_
katere dobrobit se vedno trudite! Živelo načelstvo nied drugim tudi ena najvažnejših nalog novega za pospeševanje obrti v kraljevini Srbov, Hrvatov in članstvo zadruge! Živel pomočniški zbor! ^i- odbora, in zagotovilo imamo, da nam bo to tudi' in Slovencev v Ljubljani namerava prirediti v me-veli!> — Po burnem aplavzu se zahvali g. tajnik uspelo. Energično bomo nastopili tudi proti krši- serih avgustu in septembru tečaj za obrtno knjigo-za lepo častno darilo, ki mu ga je poklonil zadružni \ tel jem sklenjenega delovnega časa. Če velja deset-; vodstvo v Ljubljani pod vodstvom profesorja gosp. zbor, in zagotavlja, da ga bo to spominsko darilo j urni delovnik za 50 ljubljanskih in okoliških moj-, Modica. Tečaj je brezplačen. Interesenti — mojstri, v njegovem delovanju le še bolj vzpodbudilo, ker strov, bo moral veljati tudi za one, ki hočejo živeti mojstrice, pomočniki in pomočnice — se vabijo, da je s tem prepričan v svojem priznanju. Poudarja. na ragun svojih tovarišev. Z inšpekcijo dela bo prijavijo svojo udeležbo čim prej v pisarni Urada pa, da stori le svojo dolžnost, katero mora vršiti odbor vodil strogo evidenco nad kršitelji, ki bodo za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg vsak vesten tajnik, ako hoče biti na svojem mestu. | občutno kaznovani. Obsojanja vredna je tudi kon-; št. 10/1. Termin otvoritve tečaja se bo pismeno Ne gre pa zasluga le njemu za vzorno delovanje) kurenea z znižanjem cen. To naj bo že sedaj opo- naznanil.
zadruge, temveč v prvi vrsti agilnemu načelniku min, da si pri tem številu brivcev skusajo nekateri Osiguranje vagonov za izvozno sezono in jesen-in požrtvovalnim odbornikom, brez katerih pomoči zboljšati na ta umazan način klijentelo. Dalje bo sko kampanjo. Po sedanjih poročilih o stanju letoš-je vzorno delovanje še tako vestnega tajnika ne-1 zadruga posvetila več pažnje špekulativnemu od-! nje žetve je pričakovati, da bo od druge polovice mogoče. Končno zagotavlja, da bo tudi v bodoče | piranju brivnic, ki se odpro kot podružnice, potem avgusta naprej zavladal na vseh progah v naši in vedno posvetil vse svoje moči zadrugi, v ka- pa prodajo komurkoli, ki tu ne more obstojati in državi živahen jesenski izvozni promet. Količine teri se je tako rekoč udomačil kakor med prija-1 misli, da bo z nereelno konkurenco laže vzdržal.' blaga, posebno poljskih pridelkov, lesa in pre-telji. — G. Bureš, načelnik zadruge urarjev, zla- To so nezdravi egoistični pojavi, ki jih bomo sku-1 moga, ki se jih bo v tej dobi moralo prevoziti z tarjev itd. in načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ma-1 šali zatreti. S svojim poročilom se bližam koncu j železnico, presegajo kapaciteto voznega parka na-riboru, iskreno pozdravlja v lepem govoru današ- j in Vas, gospodje tovariši in tovarišice, prosim za 1 šili železnic za prevoz tovornega blaga. Zaradi tega njo slavnost in vse udeležence ter čestita h kras-: podporo, da skupno dosežemo zadrugi in našemu je potrebno, da si vse večje tvrdke, ki imajo na-nemu in redkemu jubileju. Primerja zadrugo v j stanu ugled, ki jima gre. Če bomo sledili vzgledu ' ročila za inozemstvo, posebno na ladijskih tovorih, celoti kot srečno družino, ki deluje in skrbi za starega odbora, bomo prišli tako daleč, da bomo pravočasno zasigurajo potrebno število vagonov, blagor rodbinske sreče svojih članov. Zal, da je še vsakomur vselej za malenkost na razpolago. Novi j Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je pričela dosti obrtništva, ki ne uvideva, da je v slogi moč,, odbor bo skušal povesti svoje člane na višjo so-, v (o gvrho sprejemati prijave večjih transportov, v neslogi pa propast. Čestita zadrugi tudi k lepi cialno stopnjo, na stopnjo, ki našemu stanu tudi ki jih bodo morali interesenti na njenem področju složnosti, ki vlada pri zadrugi, in k lepemu uspeš- pripada. Naš stan je dal splošnosti toliko dobrih 1 v toku letošnje jeseni efektuirati. Nabrane podatke nemu delu, ki je sad te sloge. Izraža čestitke svoje in. odličnih mož, da nikakor ne gre, da se nas Ro zbornica v zmislu sporazuma z vozovnim vod-(maribiorske) zadruge z željo, da stopita obe za- omalovažuje. Ni skoro društva, kjer ni brivec va- gtvom prijavila železniški upravi, da se interesen-Urugi, ki sta edini te vrste v Sloveniji, v med-1 žen činitelj, če že ne duša. In vse to, na kar smo! tom osigura potrebno število, kakor tudi po mož-sebojen stik za skupni in splošni blagor našega ^ lahko ponosni, moramo skušati izkoristiti za ugled' nosti zahtevane vrste vagonov v posameznih po-
in korist naše zadruge. Naša zadruga mora postati stajah. Zato poživlja zbornica za trgovino, obrt in
obrtništva. — G. Krvina, urarski poslovodja, čestita zadrugi k jubileju v imenu pomočniškega zbora in zagotavlja lepo slogo med mojstri in pomočniki. — Besedo povzame še enkrat zvezni načelnik
po svojem poslovanju vzor vsakemu obrtniškemu stanu, ki je danes hrbtenica države. To moramo znati dopovedati vsakomur in pri vsaki priliki.
industrijo vse interesente, da ji nemudoma prijavijo: 1.) podatke o količini blaga, ki ga nameravajo v toku letošnje jeseni do konca leta izvoziti v
posamezne inozemske države, z navedbo vrste in števila vagonov; 2.) imena nakladalnih postaj in 3.) namembne države, v katere ga nameravajo izvažati. — Slične podatke naj dostavijo interesenti tudi glede blaga, ki se ima prevažati v notranjem prometu v večjih količinah, da bi se na ta način in pravočasno ukrenilo vse potrebno, da se razpoložljivo število vagonov čim bolje porazdeli, obtok pospeši in interesentom pravočasno omogoči prevoz blaga in izvršitev naročil brez nepotrebnih zaprek in neprilik.
Razpisi dobav.
Nova zgradba Narodne skupščine v Beogradu.
V	zvezi z razpisanim konkurzom gradbenega ministrstva za ureditev notranje opreme nove zgradbe Narodne skupščine v Beogradu, se javlja interesentom, da je rok za dovršitev ponudb podaljšan do 15. septembra 1928. ter da se morejo mizarska dela, predvidena v I. skupini po volji izločiti ali uvrstiti v II. skupino ali pa sestavili popolnoma novo skupino. (Pisarna Arhitektonskega oddelka
gradbenega ministrstva v Beogradu, Br. 18.368 z dne 2. julija 1928.).
Licitacija za dovršitev gimnazije v Podgorici. Dne 6. avgusta 1.1. od 11. do 12. ure se bo vršila v Gradbeni direkciji v Dubrovniku prva ofertalna licitacija za dovršitev gimnazije ,v Podgorici.
Proračunska vsota znaša 1,034.271‘47 Din. Kavcija znaša za naše državljane 102.000 Din, za ino-zemce pa 204.000 Din in jo je treba v zmislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu položiti najdalje
Jugoslovanska zavarovalna banka Ravnateljstvo v Ljubljani
Podružnice: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split Ekspoziture: Maribor, Skoplje, Veliki Bečkerek
—= Prevsems zavarovanja vseh vrst =—
Lastne palače v Sarajevu, Ljubljani in Osijeku
do 10. ure dopoldne na dan licitacije pri blagajni davčnega urada v Dubrovniku.
Pravilno kolkovane pismene ponudbe, ki morajo biti zapečatene, se bodo sprejemale na dan licitacije najdalje do 11. ure.
Ponudniki morajo imeti poleg drugih pogojev tudi odobrenje gradbenega ministrstva, da smejo prevzemati stavbeniška dela.
Naročajte „Obrtsii Vestnik"
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri „Zlatem jelenu"
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon štev. 2115.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE'
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE
V	TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOZNIM OSEBAM IN TVRDKAM
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne reserve: okrog
Din 10,000.000-
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
Podružnice in age n*c i j e :
Brežice Črnomelj Kranj Maribor Novi Sad Prevalje Rakek Slovenj- Trst Celje Gorica Logatec Metkovič Novo mesto Ptuj Sarajevo gradeč Split
Brzojavni naslov:
. BANKA LJUBLJANA || Telefon št.: 2261,2413,2502,2503 || in 2504	1»
Priporoča se za vse jj bančne posle	||
b I s““'
tvornica deZnikov I
............ H	Najnižje cene!
Ljubljana I Preobl.he,
Popravila!
Mestni trg 25
Uitaaovljtao 1889.
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
In Sip. Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne In bare.
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
Tttl.fon 2478
LJUBLJANA
Dunajska cesta (O
Telefon 2478
f Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
♦ ♦♦
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe- deposits itd. itd.
_ *	z
 ---r----------------------    z==~~=T^*^y^//
H
OBRTNA BANKA
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	T	elefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in* dustrijsliih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
Je,e£" USTANOVLJENO LETA 1889. Postni dek
Stev. 2016.	 2------------- 10.533.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska Stedionica)
Ljubljana, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov , dinarjev.
Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranili nlca plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpoved-v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo zr vse vloge in obresti!, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poi«g lastnega hrarrilnič-nega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. —
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v nali hraaHnici, ker je denar tu popolnoma varen.
V
f
11.
t
Za konzorcij <Obrtnega Vestnika* Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiser. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič).