fcnpic SLvkO.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 284
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 7, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1L.
Roosevelt upa, da bo vojna na Finskem kmalu končana
Zed. države bodo vzele od Finske plačilo na dolg, toda bodo najbrže denar vrnile za odpomoč Finski. — Državni tajnik Hull se še ni odločil, če bo odpoklical ameriškega poslanika Moskve.
Washington, D. C., 5. dec. — Republikanski voditelji z vso silo pritiskajo na predsednika Roosevelta, da odpokliče svojega poslanika iz Moskve kot v protest ruski invaziji v Finsko. Prav ti republikanski voditelji so svoje čase ostro kritizirali Roosevelta, ker je uradno priznal Rusijo in poslal v Moskvo ameriškega poslanika.
Toda Rooseveltova administracija upa, da bo vojna na Finskem v kratkem končana. Roosevelt pravi, da se v Evropi trudijo ,da se ta vojna kmalu konča, vendar Zed. države nimajo svojih prstov zraven. Roosevelt misli, da položaj še ni tako brezupen in da ga ne mara še poslabšati s tem, da bi prekinil diplomatske odnošaje z Rusijo.
Roosevelt je povedal pri časnikarski seji, da bodo Zed. države na 15. decembra sprejele plačilo na dolg od strani Finske, toda ta denar se ne bo vknjižil na njih dolg, ampak se ga jim bo na kak način vrnil. To bi bil nekak protest Zed. držav proti vpadu Rusije v Finsko: Finci bodo plačali $234,693, kar znašajo obresti in odplačilo na glavnicg.
Na kak način bi se ta denar vrnil Finski, je še vprašanje, o katerem bo sklepal kongres, ki Ima edini pravico o tem odločati. Najbrže se bo kongresu priporočalo, da bi se za ta denar kupilo letala in jih poslalo hrabri Finski, ki ni dozdaj še nikdar zamudila plačati obroka na svoj dolg in je celo v tem času, ko je v taki stiski, pripravljena poslati odplačilo.
Rusija je zdaj pripravljena, da se "pogovori" z Romunsko
Rusko časopisje pripravlja pot s tem, da piše o šika-liah ruske manjšine na Romunskem.
MOSKVA ZAHTEVA POGODBO Z ROMUNCI
Bivši preds. Hoover bo načeljeval relifu za odpomoč Finski
■San ,Fr»nciseo, Cal. — Bivši Predsednik Zed. držav, Herbert Hoover, je začel z organizacijo, ki bo zbirala po Ameriki prispevke za odpomoč Finski. Razjarjen nad ruskim vpadom v Finsko in ganjen vsled obupnega položaja finskih žena in otrok, ki so jih izgnali iz njih domov Rusi z bombami, se je Hoover odločil za akcijo v odpombč tej stiskani deželi.
Hoover je dobil mnogo priznanja kot relifni komisar v Belgiji za časa svetovne vojne. Kot tak je Hoover dirigiral vsoto $928,-000,000 za relif. Za to svoje delo ni dobil nobene odškodnine ali plače.
V par dneh bo Hoover naznanil svoj načrt za dobrodelno akcijo za Fince. Hoover je označil vpad Rusije na Finsko kot rae-sarenje in brutalnost izza časov Džingis Kana ter je urgiral odpoklic ameriškega poslanika iz Moskve.
Uradniki društva sv. Vida
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ je izvolilo za leto 1940 sledeče uradnike: Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Jo-i seph Gornick, tajnik Anthony J. Fortuna, blagajnik Louis Kraje, zapisnikar Frank Sodnikar Sr., vratar Jack Korenchan; nadzorni odbor: Charles Vintar, Lawrence Bandi, Anthony Strniša Jr.; duhovni vodja msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar; zastavono^ ša John Modic, zastopniki za skupna društva fare sv. Vida A. J. Fortuna, Lawrence Bandi, John Modic, Louis Kraje; zastopnik za konferenco SND in Klub društev SND John Vidmar; direktorja atletike in zastopnika Ohio KSKJ Booster Club Anthony Strniša Jr. in Joseph Gornick. Za preiskavo novih članov so vsi slovenski zdravniki v mestu.
O pokojni Frances Russ
Kakor smo že včeraj poročali je preminila Frances Russ, stara 74 let. V Clevelandu je bivala 45 let. Doma je bila iz Kom-polja pri Dobrem polju. Njen soprog John ji je umrl pred sedmimi leti. Tukaj zapušča dva ,sina, Johna in Josepha in tri
-o-
Mr. župec vabi
Kdo ne pozna Mr. Jerrya žup-ca, vnetega lovca in finega družabnika iz Barbertona? Njegov možati nastop, njegova neprisiljena slovenska šegavost, ga vsa-ttiu namah priljubi. No, in ta naš Jerry župec je prevzel gostilniške prostore od Goršetovih, na 982 E. 207th St. v Euclidu. V soboto večer bo slavnostna od-Prtija s fino kokošjo večerjo. Vsi ste prijazno vabljeni, od blizu in daleč.
hčere: Frances, Mary in Rose Olschafsky ter več vnukov. Bila je članica Oltarnega društva in Marijine družbe za žene. Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti, 952 E. 70th St. pod vodstvom Frank Zakrajška. Naj v miru počiva, .'preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
V levem kotu je del zemljevida severne Finske, kjer se vrši boj okrog mesta Pet-samo. Drugi del zemljevida so pa pokra ji ne okrog Finskega zaliva, kjer so glavni boji. Številki (1) in (2) kažeta otočje, ki 3G ga zavzeli Rusi; št. (3) pa je pokrajina pri mestu Terijoki, kjer so Finci podminir ali zemljo in kjer je našlo smrt več kot 1,000 ruskih vojakov. Številka (4) je kraj, kjer so Finci dozdaj odbili še vsak ruski napad.
Vsa dežela je obrnila oči na elevelandski relifni položaj
Pred par dnevi je ohijski governer Bricker napadel organizacijo WPA, da ni storila svo-je dolžnosti napram relifni situ . aciji v Clevelandu in da je kriva obupne situacije, ki prevladuje ( v tem mestu. Bricker je rekel: "Del žalostnega položaja, v Cle velandu je kriva politična manipulacija WPA.
Governerju je takoj odgovoril F. C. Harrington , načelnik WPA, ki je rekel: "Zdi se mi da bi se morali prej, predno ste javno napadli organizacijo, ki je storila več kot kdo drugi, da olajša relifni položaj v okraju Cuyahoga, potruditi, da bi se bili seznanili s fakti glede zaposlitve v tem okraju, ki jo je vršila in ki jo še vrši ta organizacija."
Iz New Yorka se je oglasil župan La Guardia, ki je vprašal župana Burtona, če mu more biti v kakšno pomoč kot predsednik zveze ameriških županov. La-Guardia je napadel governerja Bricker j a rekoč, da bo moral governer ali vzeti svojo besedo nazaj, ali pa preskrbeti dovolj podpore za narod v državi Ohio.
župan Burton je ponovno apeliral na državo za pomoč rekoč, da je v Clevelandu kljub boljšim razmeram še vedno 60,000 mož, žena in otfok, ki neobhodno potrebujejo živež, obleko in streho. Njih potreba je naša prva odgovornost, je rekel župan.
--o--
Sulzmann je slab
Zdravstveno stanje John Sulz-manna, bivšega councilmana, je! bilo danes zjutraj zelo slabo.! Zdravnik pravi, da bo živel morda samo še par ur.
300 odličnih Poljakov usmrčenih v Gdyniji
Paris, 5. dec. 4-. Poljsko ministrstvo je dobilo iz Gdynije, bivšem poljskem pristanišču poročilo, da so Nemci usmrtili 300 odličnih Poljakov ki so jih imeli zaprte od časa okupacije. Od 350 zaprtih jih je ušlo smrti samo 50. Med usmrčenii^ii je bivši župan Gdynije, Legowski, potem odvetniki, bankirji in sodniki.
Dalje se poroča, da je začela Nemčija z ponemčevanjem tekstilnega okraja Lodza. Vse ces te so dobile napise v nemščini, poljske šole so zaprte in noben poljski časopis se ne sme tiskati
Vsa lastnina Poljakov in ži dov je bila zaplenjena. Poljske trgovine sicer niso zaprli, toda noben trgovec ne more dobiti blaga, zato morajo drug za drugim zapreti.
Po vseh mestih, katere imajo zdaj v posesti Nemci, odstranjujejo vse poljske spomenike, ker ne soglašajo z. nemškimi mesti. Na glavnem trgu v Poznanju so Nemci odstranili Kristusovo so-ho in odstranili Wilsonov spomenik, katerega je daroval mestu Jan Paderewski.
Nemčija je prodala baltiške dežele Rusiji, trdi Anglija
London, 6. dec.— Angleški zunanji minister Halifax je v parlamentu obsodil rusko invazijo v Finsko kot neopravičljiv napadalni ckt in izjavil, da je ta vpad posledica rusko-nemške zveze 28. avgusta letošnjega leta. V tisti pogodbi, trdi Halifax, je Nemčija zamenjala svobodo baltiških dežel za svoj vpad na Poljsko. "Vsled tega," je rekel Lord Hali-fa, "postaja nevarnost za svobo-r do evropskih držav vedno večja, za katero se imamo zahvaliti sa mo nemški politiki. Vsled tega se priporoča, da bi se sprejel takojšen mir pod vsakimi pogoji, samo da se reši zapadno civilizacijo še hujših posledic. Toda ti, ki kaj takega svetujejo, so kratkovidni. Anglija ne 'bo pristala na premirje, dokler ne bo nemška vlada pripravljena sprejeti pogoje, ki bodo za vselej odstranili napadalno nevarnost v Evropi."	*
Moskva, 6. dec. — Na način, kakor 'je pripravljala Nemčija okupacijo Poljske in kakor je iskala Rusija namišljene vzroke, da je vpadla v Finsko, tako je začela Sovjetija z overturo proti Romunski. Rusko časopisje je začelo pisati, da se mora takoj izvesti medsebojna pogodba z Romunsko, da bo Rusija vedela pri čem da je, ker je romunska vlada preveč kontrolirana od angleškega in ameriškega kapitala.
Obenem piše rusko časopisje o zatiranju narodnih manjšin v Romunski in to zlasti v Besara-biji, katero je dobila Romunska od Rusije po svetovni vojni. "Zato je sveta dolžnost Rusije," piše rusko časopisje, "da osvobodi te svoje zatirane brate."
Dalje rusko časopisje pozivlje romunske komuniste, da v skupni fronti nastopijo proti vojnim šuntarjem, katere podpirajo angleški in francoski imperialisti ter socialni demokratje, ki podpihujejo romunsko vlado, da zatira narodne manjšine v Romun- >
ski in drugih balkanskih državah.
Rusko časopisje svetuje Romunski, naj stopi z Rusijo v medsebojno zvezo na način, kot so to storile Estonija, Latvija in Litva. Ta migljaj je gotovo prišel direktno od ruske vlade in kaže, da je Rusija zdaj usmerila svojo politiko proti Romunski.
Bucharest, 6. dec. — Romunski parlament je bil sklican k zasedanju za pondeljek, da sliši načrt premierja Tatarescu v industriji in poljedeljstvu in novih svoboščinah, ki bodo dane narodnim majšinam. Govori se, da tudi sedanji kabinet ne stoji tako trdno, ker se naj>j preveč pritiska od strani Anglije.
Romunska je danes v najbolj težavnem položaju v zgodovini. V srcu je z zavezniki, toda svetovna politika jo sili, da ne more popolnoma prezirati nemških zahtev. Ako sedanja vlada ne bo mogla zadovoljiti Nemčije in zaveznikov, too kralj Karol težko zbral nov kabinet.
Rusi pritiskajo na Fince:
Ogromno božično drevo
Blizu Akrona so izkopali 65 čevljev visoko smreko, ki bo stala v Clevelandu na Public Square kot božično drevo, štirje delavci so ves dan delali, da so izkopali smreko s koreninami in pustili zemljo pri koreninah v premeru enajst čevljev.
Zahvalil se je Mrs. Mary Stefančič, 890 Rud-,yard Rr. naznanja, da jo je Anton Pregelj dan pred svojo smrtjo prosil, naj da v časopis, da se lepo zahvali vsem, ki so ga obiskovali v bolnišnici.
Nov grob
Včeraj zvečer ob 9:25 je preminil Frank Mišič, stanujoč na. 1225 E. 74fh St. Bil je dlje časa bolan. Star je bil 54 let in zapušča ženo Johano. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu A. Gr-din-4 in Sinovi, 1053 E. 62nd St. odkoder se vrši pogreb v soboto zjutraj. Podrobneje poročamo jutri.
Važna seja
V petek 8. decembra ob 7:30 zivečer se vrši zelo važna seja Kluba društev Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Vsi zastopniki, direktorji in gospodinjski odsek se morajo udeležiti brez izjeme.
19 milijonov Poljakov umira od lakote
Washington, D. C., 5. dec V Poljski, ki jo ima zdaj v posesti Nemčija, je kakih 19,000,000 Poljakov, vključno kakih 2,000,-000 Židov, ki so izpostavljeni smrti radi persekucij, gladu ali raznih bolezni ,kakor poroča Poljski informacijski urad, ki je znan, da je v svojih poročilih točen in vesten.
čeprav sta Nemčija in Rusija ogradili svoje aktivnosti na Poljskem z neprodirno mrežo, vendar prihaja počasi v svet resnični položaj v teh krajih. Nemško patriotično naseljevanje svojih
ljudi na Poljskem ni drugega kot sistematično ubijanje poljskega naroda. Od vsepovsod kličejo Nemci svoje ljudi domov v rajh in jih naseljujejo na poljski zemlji.
V teh krajih, ki jih je zasedla Nemčija, živi 19,000,000 ljudi, od katerih je morda samo en milijon Nemcev. Vseh drugih 18,-000,000 pa se bo moralo izseliti, da napravijo prostor za Nemce iz Latvije, Litve in Estonije.
Ta del Poljske, ki ga ima zdaj v posesti Nemčija, bo razdeljen
v dva dela. V polovici, ki je zra ven Nemčije, prebiva 8,000,000 ljudi, od katerih je samo kakih 10 odstotkov pravih Nemcev. Ti bodo ostali, drugi se bodo morali pa izseliti v drugo polovico, kjer je že sedaj 11,000,000 prebivalcev. Tukaj sem bodo Nemci naselili tudi vse Žide iz Avstrije, Nemčije in češke. Tako bo v tem malem okraju do 20,000,000 ljudi. Zato bo pa tukaj neizogibna lakota. Namen Nemčije je zgna-ti Poljake na kup in jih tam pustiti, da pomrjejo od gladu. Tako se jih ne bo treba več bati.
Helsinki, 6. nov. — Medtem ko poročila zatrjujejo, da so finske čete ustavile Ruse na vsej črti, pa se tudi poroča, da je Rusija pritisnila z novo silo na severu in jugu. Najnovejša poročila zatrjujejo, da dve ruski armadi prodirata proti glavnem mestu Finske. 700,000 Rusov koraka v teh armadah. Ena armada prodira proti Helsinki od polotoka Karelian, druga pa bolj severno
od jezera Lagoda. Finske čete se umikujejo v polnem redu.
Ruska armada je dozdaj prišla enajst milj v notranjost Finske in se nahaja pred finsko obrambeno črto Mannerheim. Iz severa prihajajo poročila, da zbira tam Rusija bojno mornarico in vojaštvo za odločilen naskok na finske postojanke. Glavna ruska sila se zbira okrog mesta Petsamo, kjer se pripravlja za napad.
Laška letala na Finskem:
Rim, 6. dec. — Italija je poslala na Finsko 50 novih bombnJh letal Savoia-Marchetti izdelka. V Rimu še govori, da bodo morda italijanski piloti vodili ta letala v boju prpti Rusom. Ne ve se, kod so laški piloti peljali ta letala, toda sodi se, da so leteli visoko nad Nemčijo, kar se je najbrže zgodilo s privoljenjem Nemčije.
Če bodo laški letalci izročili ta nova letala v roke finskim pilotom, ali jih bodo tudi v bojni akciji sami vodili, še ni znano. Toda težko je verjetno, da bi se Italijani sami udeležili boja z Rusi. Italijanski zrakoplovci so se že v Španiji kosali z ruskimi, ki so bili na strani lojalistov in so se laški letalci izkazali veliko boljši kot ruski, da jih je nazadnje Stalin odpoklical domov.
Toda nič čudnega ne bo, če je poslal Mussolini svoje letalce na pomoč Fincem. Mussolini računa tako, da če se bo Rusijo ustavilo na Finskem, bo odvrnjena vojna nevarnost od Balkana, če pa Rusija okupira Finsko, se bo takoj obrnila proti Romunski in dalje na Balkan. Tako bi prišli Rusi za en tisoč milj bližje Italiji.
Med evropskimi diplomati se zdaj debatira, če je Hitler privolil Mussolini ju, da je poslal letala čez Nemčijo na Finsko, če je, potem je to znamenje, da želi Hitler ustaviti Stalina v prodiranju. na Skandinaviji, če so se pa laški piloti izognili Nemčije, so se morali dotakniti Anglije in v tem slučaju niso mogli napraviti dolge poti brez pomoči Anglije.
Nič čudnega ne bo, če bo šla Italija na pomoč .Finski, ker po Italiji dnevno narašča nevolja proti komunistom.
70 LETNI IZ DRŽAVNE SLUŽBE
Columbus, O. — Charles L. Sherwood, direktor dobrodelnosti, je naznanil, da morajo iz službe v njegovem uradu vsi, ki bodo do 1. januarja dopolnili 70 let starosti.
Letna seja
V petek 8. decembra se vrši ob sedmih zvečer glavna letna seja društva Waterloo Grove št. 110 WC v SDD na Waterloo Rd., soba št. 3.
AMERIŠKA
PRI INDIJANCIH HOPI IN ZUNI RODU SO MOŠKI ONI, KI SE PRITOŽUJEJO
ženskega spola. Mož ni skoro drugega kot gost v hiši svoje tašče. Če je v hiši prepir je mož tisti, ki gre domov k svoji materi, kjer se potoži. Kadar bi žena rada dobila razporoko, ji ni treba drugega kot da vrže moževe "cape" skozi vrata. Ta jih pobere in odnese domov k materi ali sestri. Pa se moški ne pritožujejo, ampak molče priznajo, da imajo ženske prav.
Los Angeles, Cal. — čeprav •Se moderni Amerikanci bahajo,' ^ako lahko je dobiti razporoko,i;
je to še bolj enostavno pri pravil^ Amerikancih, pri Indijancih, kakor poroča dr. Beals, Profesor antropologije na kali-fornijski univerzi.
Čeprav pri Indijancih, Hopi in ' ^Uni rodu, ženske ne opravljajo k°ro nobenega dela lzunaj na p°lju, pa so hiše in farme last
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 284 Thurs., Dec. 7, 1939
Rev. M. Jager:
Za izseljensko nedeljo
Samo aplavz ne bo pomagal
Finska republika se je v svoji stiski obrnila za pomoč na Ligo narodov. Saj je bila ta liga ustanovljena samo radi tega, da se pri zeleni mizi poravna spore med posameznimi člani. In tako Finska kot Rusija sta članici te lige. Logično bi bilo, da bo Finska dobila pravico in zadoščenje pri svojih; so-bratih v Ligi. Enako kot pri društvih, če se čutimo prikrajšane, se pritožimo na seji in apeliramo na vse člane, da se nam storjena krivica popravi. Kam naj bi se pa sicer obrnili, kot k svojemu društvu?
Nekaj podobnega je tudi s Finsko, katero je zgrabila za vrat brez vsakega vzroka in'povoda njena sočlanica pri 'Ligi narodov, Rusija. Pa skoro se že lahko reče, da bo apelirala Finska zastonj pri ligi. Rusija že zdaj pripoveduje, da bo odstopila od lige, da tako ne bo mogla biti sojena kot članica. Ali pa če bi bila sojena in obsojena, kaj bi se zmenila zato? Vendar je lepše, da sama odstopi, predno bo klicana na zagovor.
Slučaj Finske in njenih sočlanic pri ligi je podoben malemu splavu, na katerega so se rešili ligaši potem, ko se je njih ladja potopila. Obupno se ozirajo okrog in iščejo rešitve. Morski valovi ženejo splav proti strmim pečinam in nekateri na splavu upajo, da se bodo morda rešili na te pečine, čeprav so skoro prepričani, da tam ni rešitve. Pa morda je le.
Na sptevu je tudi Finska, kot rečeno in najslabotnejša med vsemi. Zato prosi ostale, ki so močnejši, naj jo rešijo, njo in sebe. Toda zastonj pričakuje pomoči od njih, ker niso niti sami v boljšem položaju. Vsak naj se skuša rešiti, kakor se ve in zna, pravi vsak.
Zato se more tudi Finska sedaj zanesti le na svojo lastno moč, če se hoče rešiti. Z lastno močjo se skuša obdržati kolikor mogoče dolgo na vodi, da ne utone.
Od vseh strani ji done nasproti iskrene fraze sočutja, simpatije in bodrilnih besed. Toda to je pa tudi vse, dejanske pomoči ji ne nudi nihče. Samo aplavz in vzklikanje: "Živela Finska! Dobro se drži!"
No, morda se bo dobil kak sosed, ki ji bo hitel na pomoč, toda to pa le tedaj, če bo ta sosed videl, da mu gre za njegovo lastno kožo. Drugače bo pa vsak rekel: mi je prav žal in hudo mi je, toda pomagati ne morem.
Tako stoji zdaj na obrežju deroče reke skoro ves svet in gleda v vodo, kjer se Finska obupno bori z valovi in se skuša rešiti na breg. Ves svet jo bodri, naj ne omaga. Toda nikogar ni, ki bi ji vrgel rešilno vrv in jo potegnil na suho Zdaj oni na bregu še ne vidijo.potrebe, da bi rešili plavača Ne pomislijo, da bodo nekega dne morda i sami plavali in obupno prosili ljudi na bregu pomoči.
Zelo neumestna norčija
Pred par dnevi smo prinesli poročilo o preganjanju katoliških Poljakov v zasedenem ozemlju od strani njih novih gospodarjev, ruskih boljševikov. Poročali smo, kako je katoliškim Poljakom pod smrtno kaznijo prepovedano obiskovati cerkve. Kdor bi šel v cerkev, bo ustreljen.' In ker ne smejo v cerkve, se zbirajo po hišah, skednjih in hlevih, kjer opravljajo skupne molitve.
Nam se ni zdela vest čisto nič pretirana, kolikor pozna mo boljševike po njih dejanjih na Ruskem in zlasti pa po njih dejanjih na Španskem, kjer so skrunili cerkve, relikvije svete podobe, sohe itd.
Toda sosednemu slovenskemu listu se pa zadeva grozno neverjetna zdi, če ne celo smešna. Vprašujejo se, da molijo Poljaki svojega Boga po hlevih in skednjih, če ne mislijo da tam ni Boga.
Takemu človeku, ki nikdar ne moli, ki ni že videl cerkve od znotraj že desetletja, se, naravno, čudno zdi, da bi šli ljudje celo raje k skupnim molitvam v skednje in hleve, kot pa nikamor. Taki ljudje seveda ne vedo, kar sicer ve vsak katoliški otrok, da se Boga lahko moli povsod, ker je povsoc pričujoč, torej tudi v hlevih in skednjih, samo da je volja za molitev. Tudi katoliška vera je bila rojena v hlevu, če niste morda že pozabili. Ne v palači, ne v kaki brezverski tiskarni, ampak v hlevu in v hlevu je bila prva zbrana molitev.
Seve, vam je strašno všeč, da boljševiki preganjajo ka toličane. Saj vam je bilo tudi t^tko zelo všeč njih strahovito početje v Španiji, da ste se zanje borili in vihteli peresa, pa prelivali črnilo po papirju, pa ambjulance ste jim pošiljali pa dolarje, da bi še bolj morili, še bolj divjali proti katoli čanorn.
Saj vas ne skušamo učiti niti vam ne pridigovati, ker ne zaleže itak nič. Samo pomilujemo vas, ko nimate niti do izstradanih Poljakov sočutja, da bi jim spustili vsaj vero, ko so jim že vzeli vse drugo. Pomilujemo vas in vse vaše pristaše, pa tudi tiste, ki se z vami vozijo pod pazduho in pomagajo kimati, ko bi morali vedeti, če bi hoteli, da mečejo kamenje v svoja lastna okna.
Kako je vendar to, da tako radi udarite vedno le po katoličanih? še nikdar nismo videli, da bi napisali kako slabo besedo čez kako drugo veroizpoved. Samo katoliška vera je tako grda, tako strupena, da jo morate obrcati pri vsaki priliki. če ste svobodomisleci, komunisti, boljševiki, bodite, kdo vam pa brani. Toda nikar si ne Brišite svojih umazanih nog ob katoliško vero! Katoličani so popolnoma zadovoljni ž njo in bodo v nji živeli in umrli. Vi pa kar naprej po svoje.
Misli iz cerkvenega, govora na Izseljensko nedeljo
Preteklo nedeljo je bila prva adventna nedelja. V naši stari domovini praznujejo na to nedeljo Izseljensko nedeljo. Domovina se nas izseljencev ta dan spominja bolj ko kdaj drugič. Koga, ki ima še kaj plemenitega čuta v sebi, ne bi to ganilo? Saj je domovina kakor mati!
Gotovo ste brali uredniški članek v Ameriški Domovini zadnji petek. V njem je pismo, ki ga nam izseljencem pošilja Rafaelova družba. To je družba, ki po svojih najboljših močeh skrbi za izseljence in za zvezo med njimi in domačimi v Sloveniji. Ako niste brali tega pisma, poiščite to številko Ameriške Domovine in preberite uredniški članek. Ga nila vas bo velika ljubezen, ki diha iz tega pisma, ljubezen, ki jo goje naši rojaki doma do nas.
Po vseh cerkvah, po širni Sloveniji, so se nas ta dan spominjali, v pridigah, v skupnih molitvah, sv. zakramente so ta dan za nas prejemali, po društvenih dvoranah, po katoliških dvora nah, ki jih imajo po veliki veči ni fara, so o nas govorili, imeli prireditve nam v spomin, po domovih so ta dan govorili o nas več kakor drugekrati, in iz mnogih domov je ta dan romalo pisemce k nam izseljencem, pisem ce z ljubečim pozdravom in spominom.
Ali ni samo prav, da se tudi mi te dneve spominjamo svojih bratov in sester tam preko širnega oceana? Saj je ljubezen do lastnega naroda tako zelo v skladu s katoliškim mišljenjem. Seveda katoliški nasprotniki, "narodnjaki," kakor se ponosno imenujejo, svobOdomiselci, "napred-njaki" in podobni, se tako radi postavljajo, kakor da so oni — če ne edino — pa vsaj najbolj narodni, vse bolj kakor pa katoliško misleči ljudje. Seveda dokler ni treba za narod ničesar trpeti ! Tukaj za to še ni bilo pri-
strašno ceno: izguba duše in Boga!" — Strašno grenke so te besede, toda strašno resnične!
Katoliški Slovenci, ohranite sveto vero, najdragocenejše, kar vam je mati dala! Spomnite se svojih mater, kako so vas učile, spomnite se jih, kako še vedno za vas molijo, ne toliko, da bi si dobili čim več dolarjev, kakor veliko bolj, da bi ostali verni, kakor vas je ona učila. In delajte, delajte z vsemi močmi na tem, da se katoliška zavest in katoliško življenje med našim narodom čim bolj širi in utrjuje! Zato pa ne podpirajte naših verskih nasprotnikov, ne njihovih časopisov, ne njihovih prireditev, ne njihovega društvenega delova nja! Da ne povečujete njihove moči in ugleda in da se ne nale-zete njihovega proti verskega strupa. Nihče ni tako trden v veri, da ne bi mogel omahniti v njej, ako jo po sta vi j a v nevarnost, prav nihče. In v nevarnost postavlja svojo vero, kdor se druži s takimi, ki so nasprotni katoliški Cerkvi, ali ki bere nji-
like, toda iskušnje iz starega kraja pa pričajo, kako lahko mnogi "naprednjaki" in "narodnjaki" prodajo in zataje svoje narodno, slovensko prepričanje, kadar jim tako boljše kaže. Zares, kdor ne ostane zvest Bogu, tudi v zvestobi do naroda kaj lahko pade, ako je treba zanjo kaj žrtvovati.
Naš Gospod Jezus Kristus sam jiam je dal prekrasen zgled ljubezni do svojega naroda. Za vse človeštvo je prišel na svet, da vse ljudi vseh narodov pouči in odreši, a v prvi vrsti mu je bil pri srcu judovski narod, med katerim se je učlovečil, iz katerega si je vzel Mater. Njemu je izkazal največ dobrot, njemu je najprej delil kruh božje resnice in jokal je nad njim, ko je videl v bodočnosti njegovo nesrečo zaradi njegove trdovratnosti.
Da, Gospod sam nam je dal najlepši zgled, da je treba ljubiti svoj narod. Zato vsak dober katoličan tudi iskreno ljubi svoj narod, in krivična je trditev, kakor da bi bili mi katoličani manj narodni, kakor pa so naši katoliški nasprotniki. Ta kleveta ima pri nas v Ameriki še vedno precejšnjo moč, celo nekateri katoličani ji nasedejo in verjamejo! Saj je pa v stari domovini že davno izgubila svojo veljavo, ker so iz-knšnje vse drugače pokazale. Izkušnje namreč tam kažejo, da so glavni, marsikrat edini, borite-lji za pravice in svetinje slovenskega naroda—katoličani, ne pa takozvani "narodnjaki" in "naprednjaki" !
Ta dan, na Izseljensko nedeljo, so se nas spominjali naši rojaki v stari domovini veliko, mor da najbolj — v molitvah. Da, da, molite, molite slovenski rojaki v stari domovini, molite za nas izseljence, kajti grozno škodo trpi naš narod tu v Ameriki v verskem oziru! Grozno škodo! Doma lepo vzgojeni in poučeni, pa
še morejo imenovati katoličane. Niso še vrgli prav vse vere čez plot, še tli slabotna iskrica vere v njihovem srcu, a več so že na nasprotni strani kakor pa na katoliški. Ob vsakem najmanjšem pišu, ob vsaki preizkušnji, bi pa še ta iskrica ugasnila . . .
In med katoličani samimi, med takimi, ki se smatrajo za katoličane, ni malo takih, ki tako radi delajo poklone nasprotnikom, ki jih radi podpirajo, pri njihovih prireditvah, pri njihovih časopisih, pri njihovem društvenem delovanju. Zato ni čudno, da so protiverske organizacije močne, ugledne, — katoličani sami jim pomagajo k moči in ugledu! Katoliške organizacije pa hirajo, životarijo, se bore 'za obstanek Kajti mnogi katoličani jih preži rajo, omalovažujejo, protikato; liškim pa dajejo priznanja in hvalo, žalostna nam manjka!
Da, žalostne, prežalostne bi bi le tisočere in tisočere slovenske matere, ko bi vedele>, kako je nji hova hči pozabila najdragocenej• še, kar jima je dala: sveto vero! Zato bratje in sestre v stari domovini : molite, molite za nesrečni slovenski narod v tujini!
Po vsej pravici smem reči nesrečni! Kajti, kaj zato, da se jim tukaj boljše godi, kakor bi se jim, ako bi ostali v starem kraju, ko pa so zapravili najdražje sveto vero! Gospod Jezus je dejal: "Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi." Pretresljive besede gle de tega sem bral v ljubljanskem škofijskem listu:".. .tu pa mora vsakega. . . zaboleti v dno duše: visoko nad sto tisoč verskih razvalin v dušah naših bratdv in sestra je plačal naš narod za sko rjico boljšega kruha, za par dolarjev, za košček udobnejšega življenja! Ali ni to trpka in grenka usoda naroda? Da bi si pa zboljšali stanje, so stotisoči odšli na tuje, za to pa plačali to
hove časopise! Naj katoliški nasprotniki sami podpirajo svoje ustanove, društvo, časopise, prireditve, zakaj naj bi jim vi katoličani tlako delali? Zato da bodo še z večjim pogumom udrihali po nas in po tem, kar vam je sveto? Pustimo jih pri miru ir se držimo svojega in samo svojega! Bodite katoličani in same katoličani! Ne pa kakor petelir; na strehi, ki se obrača kakor veter piše, na vse strani.
To-naj bodo naši sklepi ob Izseljenski nedelji, ko naši dragi v stari domovini za nas molijo:
-o-
ČLANSTVU DRUŠTVA KRAS ŠT. 8 SDZ
Sklep naše zadnje seje je bil da se prihodnja, to je letna seja vrši v petek 8. decembra in nW drugo sredo, kot so se seje vršile ponavadi, to pa iz vzroka, da damo članstvu večjo priliko se iste udeležiti. Ker je na letnih sejah poleg volitev društvenih uradnikov vedno tudi več drugih reči zs razmotrivati vsled česar se seja zavleče smo sklenili, da se ist; prične točno ob 7. uri zvečer in tc v zgornji dvorani Slov. Doma
Po končani seji se bo serviralo brezplačen prigrizek in pijačo Preskrbljena bo tudi dobra godba naših mladih članov.. Upam da se vsi tisti, katerim vam čas dopušča udeležite te važne seje na kateri bi moral biti vsak zave ien član društva navzoč. Nasvi-ienje. Tajnik.
-o--
Jugoslav Camp WOW
članstvu tem potom sporočam da se bo vršila letna seja v so boto 9. decembra. Prosim bratje da se vsaj letne seje udeležite ker so naše seje že itak slabo obiskan pridite vsaj na letno sejo. če se ne boste udeleževali sej tudi društvo ne more napredovati.
Prosim bratje, pridite! Po seji bo tudi malo prigrizka in raz vedrila. Seja se prične točno ob pol osmih zvečer, saj boste dobili tudi karte/ Vas vabi odbor Jugoslav Camp WOW v sobo št. 4 v Slovenskem narodnem domu.
Predsednik.
Dvajset mož in en top
San Marino je najbolj čudna in hkrati najbolj svoj ska evropska republika. Več, že prepere-lih trdnjav, ki se dvigajo na 800 m visokem Monte Titanu, in ki se) od njih zlasti trije, s srebrnim perjem ozaljšani stolpi blestijo daleč ven v deželo, tvori znak te državice, ki je jako sli-čna škatli z igračkami. Prekrasen razgled v daljave se ti nuja od tod preko širne Padove nižine. Prav zadaj se svetlikajo sinji valovi Jadranskega morja z razpotegnjeno obalo Ricciona in Riminija. V jasnih dneh, preden zaide sonce, so visoko tam na severu vidni celo strmi roža-sto in vijoličasto blesteči se ob-
ronki Dolomitov.
San Marino ima za seboj 1600 letno preteklost. Takrat se je dalmatinski menih sveti Marino (od tod San Marino) odpravil na razdrte čeri gore (monte) Ti-tano, kjer se je naselil. Brez dvoma se mu še sanjalo ni, da bo čez nekaj stoletij njegovo pu-ščavniško gnezdo postala državica posebne vrste v Evropi. V dobi stoletij je nastala tu majhna naselbina, ki si je iz nje razvila slednjič država v miniaturi. Francoska revolucija je šla precej brez sledi mimo tega svobodnega gorskega gnezda. San Marino se je pač zapletlo v boje ga-ribaldincev, vendar je republika ohranila svojo samostojnost. Po konvencijah iz leta 1862., ki so jih odslej še večkrat prenovili in jim dostavili dodatke, se je ta gorska republika postavila v varstvo italijanskega kralja, kar je se do današnjih dni.
"Svet šestdesetih" in oba predsednika vodita usodo male države, ki ima približno 14,000 prebivalcev. V glavnem mestu is-ega imena prebiva 2000 ljudi. Vsi so kolikor toliko v sorodu in ikrbno pazijo, da ne pridejo pri-;eljenci mednje. Seveda ima San Marino tudi "oboroženo silo," ki ie pa seveda, kot vsa država, posebno majhna. Vsebuje — reci n piši — dvajset vojščakov! Iz Ivajsetih vojakov torej, vštevši •astnike,, sestoji "armada" San Marina, ki se je pa vendarle u-leležila bivše svetovne vojne. Ob .toncu vojne sta bila v seznamu nrtvih zapisana 2 San Marinča-la! Ta dva vojaka sta še zidaj v aasti. — Vojaki so sami krepki, idravi ljudje, ki imajo svojo po-iebno, "marinsko," uniformo; pokriti so s tako zvanim "Wagner-jevim baretom." Celo majhen ;op ima San Marino. Majhen je ;a topič, ki počiva v mirnih časih v ropotarnici. Le kadar je /olitev predsednika ali sicer ka-ta slavnost, potegnejo topič iz skrivališča in začno streljati z ljim, da je veselje.
Tujec je v San Marinu najbolj presenečen po tem, da se more z ivtom po krasnih serpentinah pripeljati prav do vhoda palače predsednika, torej mu ni treba prevoziti vsega hriba. Čez maj-len most, ki ima na meji tablo z lapisom republike, vodi cesta v .nesto. Noben obmejni orožnik ;e ne ustavi, nikak carinik te ne nadleguje, noben srepo zroč kriminalni uradnik ti ne vtika nosu v potni list. Nihče te ne ovira, neni nič tebi nič stopiš v eno oc najbolj čudnih mest v Evropi. Najbolj te osupne seveda to, da v San Marinu ni ne davkov ne iarine ne trošarine in sploh nošenih dajatev.
Takoj te iznenadijo izredno lepe, zares negovane in čiste ceste in ulice. Vladna palača je naravnost ozaljšana, ko iz škatlji-ce vzeta zgradba s stolpom in uro na zvončkljanje. Seveda ima tudi ta zgradba nazobčane vrhe in razne loke, vi juge, vdolbine'in gotska okna. Bazilika, ki počiva v njej truplo svetega Marina, je prav tako svojska, kot so vsa druga poslopja v mestecu. Seveda imajo tudi državno kaznilnico, le da je malokdaj kak jetnik v njej. Marinčani si svoje spore pobotajo sami s seboj, in sicer — s pestmi.
San Marino je dežela lovcev na znamke. Kdor pride v Sanv Marino, si nakupi znamk ali piše razglednice in pisma, le da more nalepiti čim več znamk iz San Marina, da so znanci doma čim bolj nevoščljivi. Te znamke so namreč krasota svoje vrste, in marsikaka velika država bi si jih morala vzeti za zgled. Iz izkupička za znamke dobiva država kaj lepe dohodke na leto, saj morajo biti državni izdatki na kakšen način vendarle kriti.
Marinčan živi prav lepo brez skrbi tjavendan. Opravlja svoje posle, rokodelstvo, obrt in se1 lahko preživlja. Nikomur ni podložen, vsi so drug drugemu enaki, pa bodi pastir ali bogat meščan. Kar se dogaja krog njega, to izve iz ust svojih obiskov ali pa
IZ DOMOVINE
—Smrt na progi. Na progi Novo mesto - Straža pri češči vasi je bil uslužben kot progov-ni čuvaj okrog 50 let stari Janez Fink. Tudi te dni je bil zaposlen ob progi ob kateri je zabijal signalne naprave. Domov se je vračal iz službe v mraku. Prav tedaj je vozil iz Straže proti Novemu mestu vlak. Fink se je hotel vlaku izogniti in je stopil zato preko tira na stezo na gladek, precej debel kamen, na katerem mu je spodrsnilo^ da je omahnil in pričel loviti ravnotežje. V tem trenutku je že prisopihal vlak, ' ki je nesrečneža zadel v tilnik in ga vlekel še nekaj časa s seboj, nakar je truplo obležalo ob progi.
—Obsojen ljudski zdravnik. Pri Devici Mariji Puščavi je že delj časa zdravil ljudi 56 letni , najemnik Matija Kranjc, ki je i zbiral razna zelišča, iz katerih ' je potem pripravljal zdravila proti revmatizmu. Za vsako zdravilo je računal Kranjc po 30 din. Seveda je imel precej pacientov. Državno tožilstvo ga je obtožilo, ker je v teku petih let proti nagradi in obrto-ma zdravil bolnike, ne da bi imel za to predpisano strokovno izobrazbo. Pred okrožnim sodiščem je bil Matija Kranjc obsojen na 14 dni zapora, pogojno na 2 leti. Pri razpravi je Kranjc izpovedal, da je zdravil bolnike, ker je to delal že njegov oče skozi dobo 60 let.
—Smrtna nesreča. V Slivnici pri Celju je pri podiranju drevja padlo podžagano drevo na 47 letnega posestnika Sen-karja Franca in mu zdrobilo levi kolk, obenem pa prizadja-' lo hude notranje poškodbe. Senkarja so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ležal nekaj dne v nezavesti, nato pa poškodbam podlegel.
—Smrt obupanega delavca-V Bukovžlaku pri Teharju so nedavno našli mrtvega 19 letnega poljskega delavca pri i Westnu Martina Bincla iz Tr-novelj. Mrtvec je ležal na tleh, ves ožgan in ga je bilo težko , spoznati. Blizu njegovega trupla so ležali suknjič in Čevlji-. Martin Bincl, ki je brez staršev i in je bil zadnje dni močno po-i trt, je storil v zmedenosti sa-
■	momor na svojevrsten način-Na 14 m dolgo železno žico, ki
■	si jo je 4 krat ovil okoli vratUi » je privezal pol kg težak kamen, nato pa zagnal s tal žico čez električni vod visoke napetosti. Pri tem je Bincla seveda na mestu ubilo.
—Smrt pod avtom. . V va«1 Gorišnici pri Sv. Marjeti niŽe Ptuja je nesreča zahtevala živ-ljenje 25 letnega mizarja Bra' tuše iz Gorišnice. Avtomobil ga je s hladilnikom zadel ter 0a vrgel pod kolesa. Težki vo& mu je zdrobil glavo in je Bra-tuš obležal na cesti mrtev. sreča se je pripetila tik njegovim domom. Pokojnik Je bil eden izmed najbolj delavm članov kulturno , prosvetne.?'1 društva "Zarje" pri Sv. Marjeti. Sodeloval je z velikim nf' vdušenjem pri vseh društven1 prireditvah in pomeni njegova nesrečna smrt nenadomestlji^0 izgubo za društvo. Bil je eCl1 na opora svojemu ostarele«1 očetu, s katerim sočustvuje vsa
Vas"	• SV-
—Nevaren požar. P^1
Miklavžu pri Ormožu je ^
bruhnil požar v župnišču in S ^
spodarskem poslopju, ki stoJ*
bližini. Gasilcem se je s te ^
vo posrečilo požar omejm
nevarnosti so bile bližnje
in tudi cerkev. Škodo cenu
na 65,000 din, ker je *uPm
in pripadajoče gospodarsko slop je popolnoma pogorelo-
vsake 14 dni z lista "II popolo San Marino." Kakšno ljubko, prisrčno gorsko gnezdo ti je tale San Marino!
so tu na tujem nešteti popolno- ' ma pozabili na vse nauke, ki sta jim jih dajala na pot verni oče ' in verna mati, pozabili na vse le- ' pe krščanske navade iz domače j hiše in domače farne cerkve in šole. Tukaj je "fri kontra" (free country) torej proč z božjimi, proč s cerkvenimi zapovedmi, tu je "fri kontra"! Tako so govorili — in delali in še delajo! In so pustili vse versko življenje in nekdaj verni kmečki sinovi in hčere so postali "svobodomiselci" ■ in "naprednjaki" in socialisti in i "zavedni delavci," kakor se s po-i nosom nazivajo rdečkarji, vse, i samo katoličani nič več. Sloven-
>	ska kmečka mati jim je postala
>	neumna, izastarela, starokopitna! i In koliko jih je teh! Precej
-	nad sto tisoč! Sto tisoč v tako
-	mejhnem narodu kakor je slo-) venski! čikaška Prosveta je zapisala te besede: "čemu toliko
-	salamenske brige, da bomo ver-
-	sko propadli ... ko pa ves čuje-
-	či svet lahko vidi, . . . da nas je i najmanj 100,000 že davno versko i propadlo ..." S ponosom in ve-
-	seljem so ljudje okrog "Prosve-
-	te" to zapisali in brali, a katoli-i škega Slovenca morajo te besede
-	zaboleti v dno duše.
s Da je to pretirana številka?
-	Prav nič. Raje prenizka! Kar
-	poglejte po Clevelandu! Koliko
-	jih je, ki nikdar ne vidijo cer-'- kve od znotraj, morda samo ob
pogrebih, ko se je izogniti ne moli rejo, koliko jih je, ki se ne zme-h ni j o ne za petek ne za svetek, ko-!- liko jih je, ki se ponosno naziva-o jo "svobodomiselci," "napred-t- njaki," socialisti, komunisti in podobno. Tisoče jih je takih, pa t- ne samo moških, ampak tudi i- žensk, žena, mater! Kakšen je 1- in bo njihov rod, si lahko mislili mo. . . .
:e Več je takih kakor pa vernih i- katoličanov, ki vestno izpolnju-i- jejo svoje verske dolžnosti, ka-c- kor so jih bili vajeni iz domače
>	hiše v mladosti. Poleg teh je pa i- še zelo mnogo takih, ki se komaj
WINNET0U
Po nemškem Irrlraik« K. May*
Ljudožrstvo v Kongu
V pragozdovih belgijskega Konga je še vedno mnogo ljudo-žrcev, ki jim belgijska kolonij-ska oblastva dolgo niso mogla do živega. VI. 1987 so našli na raznih krajih 108 umorjenih domačinov z razrezanimi trupli, kar je bilo znak, da so porabili dele njihovih trupel ljudožrci za pojedine. Oblastva so takoj začela strogo preiskavo.
Neki uradnik kolonijske uprave pripoveduje, da je posetil poglavarja neke naselbine v okraju, od koder je prihajalo največ vesti o žrtvah ljudožrcev. Ko je odhajal od njega, ni vedel o zadevi nič več kakor ob svojem prihodu. Poglavar se je delal nevednega vaški čarovnik Isumu je pa molčal ko grob. Ko je odgovarjal na vprašanja, s katerimi je hotel uradnik izviti iz njega resnico o ljudožrcih, je bil zelo previden in spretno se je ogibal vsega, kar bi moglo izdati resnico.
Naselbine domačinov v belgijskem Kongu so pogosto v najne-dcstopSnejši džungli. Tja držijo samo stezice po katerih je zelo težavno hoditi. Uradnik pripoveduje, da je prišel s svojim spremstvom v bližino naselbine, ko so nosači naenkrat izpustili no-silnico in vse njegovo spremstvo se je med silnim krikom in vikom razbežalo po džungli. Nekaj korakov pred njim je ležalo na tleh truplo črnega bojevnika, še toplo in razmesarjeno tako, da se to sploh ne da popisati. To je bilo gotovo izzivanje belega urad-
nipa. Umor je bil storjen v ne-1 posredni bližini naselbine, tako da so morali ljudje slišati krike nesrečne žrtve. Zločin je bil storjen v času, ko je uradnik govoril s poglavarjem in čarovnikom. Namen divjakov je bil nedvomno, osmešiti kolonijsko upravo.
Nikjer na svetu nimajo čarovnije čarovnikov-takega vpliva, kakor med zamorci v belgijskem Kongu. Naj se zgodi karkoli in kjerkoli zamorec vedno veruje, da je to delo hudobnega duha. Smrt se nikoli ne pripisuje naravnim vzrokom. Odgovornost za smrt pade vedno na nekoga, ki je imel slabe namene s pokojnikom, in to je lahko tuj človek ali pa pokojnikov bližnji sorodnik brat, sestra ali celo oče ali mati. Čarovnik je tisti, ki določi, kdo je odgovoren in gorje tistemu, ki ima z njim osebne račune.
čarovnik je poglavar tako zva-nega Mangberasa, moške bratovščine, razširjene med divjimi plemeni v krajih, kjer je mogočna reka Kongo še potoček Mang-beras je velika bratovščina odraslih moških. Deček, ki je postal mladenič, se sprejme v bratovščino pri posebnem obredu, s katerim mora dokazati pogum in utrjenost, da se ne boji bolečin. Ena izmecl preizkušenj spominja močno na kazen pri vojakih v starih časih, ko je moral kaznovani vojak teči po ulici. Kandidat ki hoče priti v bratovščino, mora teči mimo starejših članov stoječih v krogu, ki udrihajo po njem spalicami, ne sme pa pokarati, da čuti bolečine. Če se mu pozna to na obrazu, ga razglasi-
To je japonska srna, popolno doraščena in zelo redka žival. Imenujejo je "mišjo srno" in je doma na, Japonskem. V New York sta jo pripeljala Mr. in Mrs. Wells. (Za tako bi se pač ne izplačalo iti v Pennsylvania o našim jagrom, če jim je kaj za pečenko.)
jo za slabiča. Posledica tega je navadno smrtna obsodba in temu sledi ljudožrska gostija.
Odsek te divjaške bratovščine so tako imenovani leopardi možje ali anjoti. Večina domačinov ■se strese, če le zasliši ime teh krvoločnih ubijalcev. Anjoti izvršujejo vsa čarovnikova povalja. Nepokornost ali oklevanje se kaznuje s smrtjo. Napadajo vedno enako, oblečeni v leopardje z ostudnimi krinkami na obrazih. N,a rokah imajo rokavice, zavezane v zapestjih in opremljene z jeklenimi kremplji. An-jot napade navadno v mraku ali zgodaj ponoči. Sključen kakor leopard preži na svojo žrtev. Napade jo v skoku od zadaj in s krepi j i ji pretrga žile na vratu. Umirajočemu razpara prsi. Dele telesa morilci navadno odne-so na ljudožrske gostije. Nekoč so jemali cela telesa, zdaj se jim pa zdi to preveč nevarno.
Včasih posuše ljudožrci srca, jetra in drugo izrezano drobovje ki ga potrebuje čarovnik za svoje čarovnije. Iz drobovja pripravljajo najučinkovitejša zdravila. Leopardski možje redko u-bijejo svoje žrtve v domačih naselbinah. Malo je žrtev, ki pre-žive napad, da bi mogle pripovedovati o teh strahotah. Tu pa tam se pa le pripeti, da se kdo reši, in v takem primeru napadalec noče biti spoznan. To je preveč nevarno, kajti kolonijska oblastva bi utegnila izslediti vso bratovščino teh krvoločnih zločincev in prišla bi na sled tudi čarovniku, od katerega vse to izvira.
Znano je, da lev ali tiger, če je okusil človeško meso, ne mara potem za noben drugi plen. Vse kaže, da je nekaj podobnega tudi pri ljudožrcih. Divjak, ki je okusil človeško meso, hrepeni po njem kakor tisti, ki se navadi na mamila, brez katerih ne more več živeti. Divjak seže po vsakem sredstvu in izrabi vsako priložnost, samo da pride do človeške-
' " i)l) 'JOTI "
ga mesa. Zato morajo zamorci pokopavati celo svoje mrliče po večini kar pod kolibami ali tik "pred njimi. Razen-tega morajo še steptati zemljo, da zabrišejo sledi. Pokrist.jan.jeni zamorci pokopavajo svoje mrliče na pokopališču pri najbližji koloniji Evropcev.
Šele nedavno je prišlo na dan, da so anjoti (leopardski možje) zaznamovani, da imajo vidne brazgotine na prsih in na hrbtu. Posledica tega odkritja je najraz-burljivejša sodna obravnava v zgodovini belgijskega Konga, 37 zasačenih Članov divjega društva je bilo lani v februarju obešenih zaradi umorov, odnosno lju-dožrstva, v svarilo drugim. Poglavarji naselbin, čarovniki in prebivalstvo okrajev, kjer so jih zasačili, so morali prisostvovati usmrtitvi. S tem so hotela oblastva zastrašiti druge in zatreti bratovščino leopardskih mož. Vprašanje je seveda, ali se jim je to posrečilo. Po zadnjih vesteh, se zdi, da so postali čarovniki samo previdnejši in bolj zviti. Zanimivo je, da med njihovimi žrtvami še ni bilo nobenega belokožca. Zločini leopardskih mož so ostali omejeni na domačine med katerimi neomejeno vladajo črni čarovniki.
IZ PRIMORJA
kratki nezavesti se je spet o-svestil in je imel kljub velikim ranam še toliko sile, da je prišel do doma. Tu se je zgrudil na tla. Starši so poklicali takoj šoferja, da bi ga odpeljal v bolnišnico. Toda deček je že med potjo umrl v avtomobilu.
—Popolna srednja šola v Postojni. Leta 1935 je bila v Postojni ustanovljena gimnazija, ki je imela prvo leto 38, drugo 56, tretje 74 in letos 91 gojencev. Minister za narodno vzgojo je odločil, naj se z novim šolskim letom ustanovi licej (višja gimnazija). Zavod bo imel letos nad 120 dijakov, šosko poslopje so popolnoma prenovili, tako da bo obsegalo prostore za 8 razredov, fizikalen in naravosloven kabinet, telovadnico in u-radne prostore. Poleg centralne kurjave bo napeljan tudi radio z zvončniki. v vseh razredih. Tako bomo imeli sedaj v Postojni otroški vrtec, ljudske, šole, triletno trgovsko meščansko šolo in celotno gimnazijo. Domače prebivalstvo našega obmejnega mesta želi, da bi-se za slovenske otroke poučevala njihova materinščina kot predmet.
Idrijski rudnik. Večkrat smo že poročali, da je dobilo finančno ministrstvo pooblastilo, da rudnik, ki je bil v državni listi in u-pravi, odda v upravo kaki zasebni družbi. Proti tej nameri so se pojavili tehtni ugovori in pomisleki, češ da bi zasebna družba rudnik po zgolj trgovskih vidikih izkoriščala, ga kmalu izčrpala in tudi socialne pravice in ugodnosti rudarjev in' upokojence^ morda okrnila. V tem smislu je nastopil tudi ugledni tržaški novinar Carlo Tigoli v "Pic-colu" v dveh dobro podprtih člankih. Pokrajinska oblastva so vneto tolmačila želje in skrbi prebivalstva na pristojnih mestih. Javnost je bila uverjena, da bo rudnik ostal v državni upravi. Zdaj pa poročajo listi, da se idrijski rudnik združil z delniško družbo "Monte Amiata/' ki upravlja že največji živosrebrni rudnik države. Ob tej priliki se je pri družbi povečalo število delnic in največji delničar je zdaj država. Nova družba je pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Na predlog kr. prefekture je bil v upravni svet kot zastopnik goriške pokrajine imenovan inž. Casasola, goriški župan.
Obsojeni stavkarji pri WPA
Minneapolis, Minn.—25 WPA stavkarjev, med njimi 14 žensk, je bilo spoznanih krivim v zvezi z stavko meseca julija. Takrat je bilo prišlo do izgredov, pri ka-jterih je umrl en policaj, kot se je reklo, da od srčne napake. Vsak obtoženih bo dobil maksimalno kazen dve) leti zapora in $10,000 denarne kazni. Obravnava je trajala pet tednov. Zagovornik bo vložil priziv.
MALI OGLASI
Naprodaj sesekan les
za furnez in ognjišče. 2 klaftri za $7.00 za furnez. Imamo tudi fin orehov les za sušenje klobas in mesa. Jako zimerna cena.
Fred Reier
959 E. 220th St. KE 5726-W (Dec. 7, 9, 12, 14, 16.)
Soba se odda
poštenemu fantu; vse udobnosti. Vprašajte na 920 E. 73rd St.
(285)
Za d^bro vino se zglasite pri
Anton Korošcu
6729 St.- Clair Ave. ENdicott 2233
(Dec. 7, 9.)
DNEVNE VEST!
Lučke za božična drevescu, ki jih izdelujejo nemška dekleta: Dozdaj je taka roba prihajata največ-iz "Nemčije.
—Opatjeselo. V goriško bolnišnico so pripeljali težko ranjenega 18 letnega Josipa Fer-foljo. V gozdu pri Zavatu je našel granato, ki mu je eksplodirala ko jo je odpiral. Dobil je rane po prsih in trebuhu.
—Trst. Pred sodiščem sta bila oproščena brata Alojz in Franc Milavec iz Studenega, ker nista zakrivila nesrečo pri kateri je zgubil življenje 7 letni deček Albert Bizjak.
—Bovec. 13 letni Adolf černuta je našel na Rombonu 85 mm granato in jo pričel s kladivom odpirati. Nastala je eksplozija, ki je fantu odnesla roko in mu odprla trebuh. Po
Zopet eden komunistov obdolžen prestopka
New York, 5. dec. — Robert William Wiener, finančni tajnik ameriške komunistične stranke, je ruski izseljenec, ki se je več kot dvajset let izdajal, da je rojen v Ameriki in da je kot tak ameriški državljan. Njegovo pravo ime je .Welwel Warszower in je zdaj na svobodi pod $10,000 varščine radi ponarejenega potnega lista. Spoznan je bil krivim od velike porote, ki je obtožila istega prestopka Earl Browder-ia, glavnega tajnika komunistične stranke. Rojen je bil v Rusiji 5. septembra 1893 in je prišel v Zed. države 27. marca 1914. Ko je leta 1936 zaprosil za potni list, je rekel, da je bil rojen v Atlantic City.
--—o—-
Slavnostna odprtija in
kokošja večerja v soboto 9. decembra
v starih Goršetovih prostorih na
982 E. 207 St., Euclid, 0.
sedaj pod vodstvom Jerry Zupec iz Barbertona Izvrstna postrežba Večerja velja samo 35 centov krožnik
Vsi ste prijazno vabljeni!
Gostilna naprodaj
licenca za vino in pivo. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
(284)
Odda se
stanovanje 5 sob, kopališče, furnez, vroča voda. 1051 Addison Rd. Telefon I-IEnderson 9264.
(284)
V najem
se odda opremljena spalna soba z toploto in kopalnico. Poizve se v uradu tega lista.	(284)
Delo dobi
dekle za splošna hišna dela. Mala hiša in dobra družina. Pokličite KEnmore 5424. (284)
Angleži so zdaj kos nemškim minam
London, 5. dec. — Angleška admiraliteta poroča, da so iznašli sredstvo, s katerim uspešno uničujejo nemške magnetic-ne mine, ki so nekaj časa širile tako grozo med mornarji. Angleška* mornarica skrbno čuva to tajnost. Anglija pričakuje, da bodo Nemci posejali okrog angleškega otočja magnetične mine, da tako uničijo angleško blokado, ki grozi zajeti ves nemški uvoz in is^voz. Angleži pravijo, da so dobro pripravljeni za te mine.
V najem
se da hiša za eno družino, 4 sobe, kopalnica, klet. ' Vprašajte na 1049 E. 62nd St., zgorej.
(Dec. 5, 7.)
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-JVI EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
"Ne! Apača dobro vesta, da sem ju spoznal. Vesta tudi, da mi je treba le besedico ziniti Belemu bobru, pa sta izgubljena. Strašne smrti bi umrla. In ker vidita, da ju ne izdam, sta prepričana, da nisem sovražnik Apa-čev, ampak njihov prijatelj in še velik prijatelj. Sicer pa sem tudi šepnil starejšemu, da sem Winnetouov prijatelj."
"Upajmo, da se bo stvar za nas gladko iztekla —.
Pa enega ne razumem, sir! Prijatelj Komančev ste mirovno pipo ste kadili z Belim bobrom. Zaupa vam. Ali ga niste dolžni posvariti —?"
"Hm —! Dotaknili ste se vprašanja, ki je vražje isitno! Tudi sam sem že o tem ugibal. Po eni strani so Komanči izdajalci in so se prodali Napoleonu. Brez vzroka so napadli Apače in brez bojne napovedi ter jih pomorili in izropali. To je zločin in po božji in po človeški postavi zasluži tak zločin kazen. Ampak — res je, kadili smo miro-no pipo s Komanči, ne smemo jih izdati. Posvariti bi jih morali."
"Seveda! Toda če jih posvarimo, škodujemo Winnetouu. In tega tudi ne moremo, vsaj jaz ne. Winnetou mi je nad vse simpatičen."
"Meni tudi. Vse najboljše želim njemu in njegovim Apačem. Njegovih oglednikov ne smemo izdati. Toda Komanči so izgubljeni — in pomagati bi jim morali, ker smo tudi njihovi zavezniki —.
človek res ne ve, kaj bi storil. Kamor se krenemo, ko ^ne bo prav. Zašli smo v nevarno navskrižje.
Hm —! Najbolj bi bilo, če bi pograbili Ohlerta in Gibsona ter ..sovražnika pa naj sama opravita."
"No, Saj ju bova jutri dobila. Potem pa koj odrinemo."
"Ali pa tudi ne. čisto mogoče je, da se bova jutri zvečer ob tej uri znašlažev večnih loviščih ter z nekaterimi Apači kakor tudi Komanči lovila bobre ali pa pekla sočno bizonovo stegno."
"Mislite, da je nevarnost res tako blizu?"
"Mislim."
"Zakaj ?"
"Predvsem zato, ker smo že bli- o: zu apaških naselbin, Winnetou k pa Komančev ne sme pustiti preblizu do naselbin. Drugič pa — p saj ste čuli, kako je tisti Mehikanec govoril!"
"Da je rešitev bliže, nego si t mislimo —?"
"Tisto, da!"	s
"In da še ni minila noč —?" s "Seveda! Ali niso take bese- t ■ de-zelo sumljive?"
"Torej mislite, da bi utegnil i Winnetou še nocoj napasti?" i "čisto lahko je mogoče." I "No, v najhujšem slučaju nam 1 bo pomagal potem Inda niše. Ra- ; zen tega vas Winnetou dobro pozna in tudi mene je že videl. Am- : pak — kdor pride med dva mlin- i ska kamena, bo zdobljen, čeprav mu morebiti posamezna kamena nič hudega ne mislita storiti —."
"Torej pa vobče ne poj demo med mlinska kamena. Ali pa poskrbimo, da ne bodeta mlela. Stopiva okoli tabora! Morebiti pa se le najde kaka rešitev. Pa tiho in počasi! če se ne motim, sem že bil v tejle dolini, zato kal-kuliram, da si ne bova zašla."
Obhodila sva tabor in našla, da je dolinica prav za prav le globoka kotlina, skoraj okrogla in komaj slab kilometer široka. Sredi kotline je ležal tabor Komančev. Stene so bile gola skala in tako strme, da se mi je zdelo, nihče ne more po njih v kotlino ali P£i iz nje. Le dve ozki stoteski 8ta peljali v kotlino, skozi vzhod-no smo prijezdili mi, skozi zapa-pa je poglavar poslal svoje °8lednike na poizvedovanje. Pri ()beh vhodih so stale močne stra-l Ze Komančev.
mtim»n»ii)ii»iiiii:»».»»ii:»in»t»mc
Vrnila sva se v tabor.
"Sitna reč!" je godel scout. "Res tičimo v pasti in kar nič mi noče priti na misel, kako bi se izmuznil iz te zadrge —. Razen če bi storil kakor lisica, ki si nogo odgrizne, če je z njo stopila v železo, ter odšepa po treh."
"Ali bi ne mogli pregovoriti Belega bobra, naj takoj zapusti nevarno kotlino in se utabori drugje?"
"To bi bilo edino, kar bi se dalo storiti. Pa ne verjamem, da bi se dal pregovoriti. Povedati bi mu moral, kdo da sta tista dva Topi j a. Tega pa ne smem storiti."
"Morebiti pa prečrno vidite, sir! Morebiti smo čisto varni. In prav zato, ker smo v tejle ne-pristopni kotlini. Po stenah ne more nihče v dolino, vhoda pa sta dovolj močno zastražena."
"Da! Deset mož pri vsakem vhodu! Se res čisto lepo sliši. Ampak ne pozabite, da imamo o-pravka z Winnetouom!
Poznam Belega bobra in vem, d,a je previden in pameten. Zato se mi zelo čudno zdi, kako da se je dal zvabiti v tole luknjo. Apača sta mu morala že prav na debelo lagati.
Govoril bom z njim. In če se ne bo dal pregovoriti in če se bo
•	res že noeoj kaj pripetilo, pa , ostanemo nevtralni. Prijatelji
Komančev smo, pa tudi Apačem
■	ne bomo nič storili. Vsaj ubiti
•	ne smemo nobenega. Naj se sa-
■	mi tepejo!
No, pa tamle je tabor in tam-. ie stoji Bebi bober!" > Stopila sva k njemu.
Samozavestno je vprašal scou-ta:
i "Ali se je moj beli brat pre-: pričal, da smo tukaj popolnoma i varni in da so straže na svojih mestih ?"
"Ne!"
z,acuan se je.
"Ne —? Kaj pa mojemu bratu ne ugaja?"
"Dolinica je prava past. In v tej pasti lahko vsi poginemo."
"Moj beli brat se zelo moti! Dolina ni past, ampak tisto, kar beli fort — trdnjavo — imenujejo. Nihče ne more brez našega dovoljenja v dolino."
"Da! Skozi vhoda ne. Tako ozka sta, da ju peščica bojevnikov prav lahko brani.
Toda — kaj pa, če bi Apači prišli po stenah?"
"Ne morejo! Prestrme so." "Ali se je moj rdeči brat o tem prepričal?"
"Natančno. Sinovi Komančev so z^a dne prispeli v dolino. Vse so preiskali. Poskusili so plezati tudi po stenah, pa se ni dalo."
"Po stenah navzgor je najbrž res nemogoče priti brez posebnih priprav. Navzdol pa se morebiti da priti —. Vem vsaj, da zna Winnetou plezati kakor divja koza."
"Winnetoua ni tukaj, šel je s
■	svojimi bojevniki na Rio Con-
■	chos. Topija sta mi tako poveda-
' la."
i "Morebiti pa da sta se zmoti-' la. Morebiti sta tako zvedela od ) drugih, ki sami niso prav vede-
-	li, kje je Winnetou."
"Rod Topija je sovražnik Apa-i čev. Verjamem jima. In sama
-	sta bila na poizvedovanju in sta , videla Winnetoua."
"Moj rdeči brat mi naj ne za-" meri, ^e mu povem, da tej novi-t, ci ne verjamem."
-	Beli bober je dvignil obrvi, n "Zakaj ne?"
"Pred sedmimi dnevi je bil i- Winnetou še v trdnjavi Inge. V n sedmih dneh bi bil torej moral i- obiskati vse vasi Apačev v puščavi Mapimi, jih zbrati in se z nji-d mi podati na Rio Conchos —.
Moj rdeči brat naj pomisli, da i- je sedem dni premalo za dolgo ie pot od trdnjave do naselbin Apa-i čev v Mapimi in od naselbin A-
-	pačev do Rio Conchosa!"
(Dalje prihodnjič)
Hear HOUR OF CHARM, Sundays at TO P. M., WTAM
Te so imele po številu malo žup-ljanov, večinoma so štele po eno, dve rodbini, zato je bil v njih tudi prostor za molivce povsod tesen, veže — shrambe — pa so bile v vseh prostorne. V večjih cerkvah je bil prehod k oltarju skozi vežo kakor kak hodnik med skladišči z zaklenjenimi železnimi vrati.
Ako blago ni šlo v vežo ali na stene, so ga devali v oltar. Neredko se je moral svečenik, hodeč okoli prestola, po strani prerivati med blagom ter culami ali sodi. Samo na prestol je bilo prepovedano devati kaj drugega, kakor kar je spadalo nanj.
Ako ne prevariš — ne prodaš, pravi star pregovor, in ne da se tajiti, da je vsa modrost tedanje trgovine temeljila na treh osnovah: na prevari, slabi meri in slabi stehti. Prevariti pri trgovanju se je štelo za trgovsko junaštvo. S prevarami so se baha-li na pojedinah in se norčevali iz tistega, kdor se je ujel.
(Dalje prihodnjič)
GIVE ^ ELECTRICAL .._GIFTS
Radi bi ji dali—vaši ženi, materi ali dekletu,—bcžično darilo, ki bo izražalo vašo miselnost. Vsaka ženska, ki kuha, bc gotovo rada imela električni toaster, ta fin kuhinjski pripomoček. »Električni toaster od-stianj cd kuhe težko delo—in olaj-fa pripravo slastnih jedil. • Peče, kuha, cvre, praži; ali pa skuha kompletne kosilo za oseirfl v eni sami kuhi. Oglejte si lepe 1940 električne tcasterje v prodajalnah SEDAJ!
DRINK
Oglejte si tudi električne ledenice, p:či, ure, tcasterje, perkolatorje, mixerje in vid hraneče svetilke, ki EC zdaj na ogledu v prodajalnah. Pomnite, ženske imajo najrajše ELEKTRIČNA DARILA!
Pc:tavite to poleg njenega božičnega darila
NIKJER KAKOR DOMA gTOmt j|< za od počitek, ki osveži	* j^^^^W
Imejte ledenomrzle stekleni- r^1^	^
ce C'oca-Cola pripravljene v	/ flHHMH
vaši ledenici doma.	/
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
___ PRoipcct 0333
i	5
•Jos. Žele in 8ioovi	f
•	5
POGREBNI i; A V O D	S
I	■■
Avtomobili ln bolniški voz redno in ob vsaki ur! na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
j C502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583	S i C O L L I N W O O D S E I URAD:
: 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 3118	5 ilSIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIICIIIHIIIIIIIIIIIIIlllllllllliSllllilllllllilllllllllll"1*
ŠE JE ČAS
da razveselite svoje drage v starem kraju z denarnim darilom za božične praznike. Pojdite takoj v urad
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Avenue
ki bo vaše božično darilo točno odposlal onim, katerim je namenjeno. Vsaka pošiljatev je garantirana in bo izplačajia pravočasno za praznike.
KOLLANDER ima tudi vedno v zalogi jugoslovanske in italijanske znamke.
Kruta smrt .ie pretrgala nit življenja, ter .ie za vedno zatisnila svoje blage oči naša draga sestra
•Moderna Amerika zahte- J	KL^W g ^^
va lazie žganje ... zato #	^B^M
zahteva toliko moških!	» jMWl Mf\
"Red Label." Zmešano je I	^tr
t>o starem običaiu od moj-1	FULL PINT
strov. ki so v tem umetni- 1	code no. 3094c
ki. To veličastno žganje. \	•
je lahko in delikatno po V »1.53 FULL QUART
okusu in vomu ... njesrov V CODE no. 3094a . izborni okus vzbuia slast	<
do "cocktails" in "high-	i ■ ......^^
balls." Vprašajte , za "Red Label." katerikoli gostilni ali v prodajalni žganja, danes. Čudili se boste, ker se lahko dobi toliko žganja za mal denar.	J
jaa. Barclay & Co., Ltd., Peoria, Ml.; Detroit, Mich.; Glasgow, Scotland. J
JOSEPHINE F1DLER
Umrla je 18. novembra. Fogreb se jes vršil dne 21. novembra iz Svetkovih prostorov na Lakevicw pokopališče, kjer smo jo peložili v naročje materi zemlji.	i
Pokojna je bila rojena v Lubnem na Štajerskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom! iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti drage pokcjnice, in sicer: Mr. in, Mrs. Leo Ouneen, Mr. in Mrs. Wm. Plesec, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Joseph Pcznik, Mr. in Mrs. Jerry Siskovec, Mr. in Mrs. Frank Clark, Mr in Mrs. Anton Mochan, Mrs. J. Branisel, Mrs. Strehovec, The Business Women Club in sosedje in prijatelji in društva v Boj, št. 53 SNPJ.
Dalje hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru in vsem, ki £>d jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti.
Srčna hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo. Hvala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo.
Ponovna hvala vsem za vse!
Ti, draga sestra, počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška gruda.
Valentin Plesec, brat in njegova . družina.
V stari domovini pa zapušča dva brata, Jožefa in Franceta.
CHRISTMAS SEALS
hI Bodied,
Cleveland, O., 7. decembra, 1939,
He/p to Protect Your Home from Tuberculosis
Ko so hrasti iumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
bila cerkvena vrata na stežaj od-ptra, po stopniščih pa je vrvel narod; iz kleti in iz cerkva samih so vlačili in valili bale blaga in sode. Po hramih božjih in po njih vežah so visele izpod svodov velikanske železne prečke tehtnic in na njih so tehtali tam shranjeno blago.
Vlačili so zaboje blaga tudi iz oltarjev, snemali s sten svežnje krzna, ki so viseli med ikonami. Po cerkvah se je razlegal prepir in šum kakor na trgu.
Taka navada je bila v Pskovu in Novgorodu že od davnih dni; poslopja v njih so bila malone j vsa lesena in le mnogoštevilne cerkvice so si kupci in bojari postavili iz kamna.
Razume se, da je kamnit prostor bolj varen pred ognjem in zato so v kleteh cerkva župljani takoj začeli znašati in tam hraniti vse, kar je imelo zanje kaj več vrednosti.
Tudi inozemsko blago so imeli v tistih časih že za dragocenost, in ker je bilo lepše in dražje, so ga kupci skladali v cerkve.
Grunja in se mu nalahko klanjala. "Saj sem ti rekla, očka, da je on pravi Pskovič!" se je obrnila do očeta.
Vasiliju je radostno čustvo za-valovalo v srcu.
"Mojega sveta, da pojdete v finsko zemljo, mladcem za sedaj še ne pripoveduj," je rekel Ten-šin, "odkrij jim to po poti, da se ne bi tu pobunili!"
"Tukaj še žugniti ne dam nikomur!" je prepričano odvrnil, venomer pogledovaje na Grunjo, ki je zardela pod njegovimi pogledi. "A kdaj naj odplovemo?"
"čim prej, tem bolje — že jutri!"
"Jutri ne gre, ker se začne trg. Polovico čete se porazgubi med narodom!"
"Torej pojutrišnjem, a ne pozneje: čez dva dni začneva s Šuj-skim loviti odletele ptiče!"
Vasilij se je nasmehnil.
"Daj nam še medu, Grunja," se je pobrigal Tenšin. "Kaj stojiš? Ne vidiš, da imava prazni kupici? Bog daj dobro srečo!" ! je pristavil, ko je bila Grunja na-
■	lila. medu, in trčil z Vasilijem. "Srkni tudi ti, Grunjuška!"
1 "Da bi se srečno vrnil, Vasilij . Petrovič," je spregovorila, vzem-
■	ši kupco, in napivala gostu, "čakali te bomo!"
Zazdelo se mu je, da je nekaj posebnega v glasu deklice, i Vasilij je poskočil na noge in i ji odgovoril z nizkim poklonom.
■	"Uslužen bom Pskovu in Presve-J ti Trojici!" je rekel razburjeno, i "Kar zmorem, to storim. Poju-i trišnjem ob zori bomo že na Ta-- labskem jezeru.
Četrto poglavje
Medtem, ko sta se Šujski in Tenšin dogovarjala, se je Pskov živahno pripravljal na otvoritev trga. Trgovin in prodajaln v starih časih ni bilo. Trgovci so hranili svoje blago v kleteh in skladiščih in so kake dni nadrobno prodajali samo manjše predmete za gospodarstvo ali gospodinjstvo, vse drugo — sukno, razno, tkanino, usnje, krzno itd. — je bilo mogoče dobiti samo ob trgih. Da bi zastran malenkostne prodaje hodil v skladišče, zaklenjeno s po pud težkimi kiju- j čavnicami, se ni zdelo nobenemu trgovcu vredno.
Zato so se v tistih časih zalagali ljudje skoraj za vse leto in dnevi trgovanja z Nemci so bili za Pskoviče celo malo več kot za Nižegorodce njihova znamenita jarmarka.
Glavno življenje je bilo okoli j cerkva ;«ne glede na to, da je služba božja že povsod minila, so |
ZANESLJIVA POPRAVILA IN POSTREŽBA
Popravljamo radije za dom in avto, pralne stroje, peči in
"cleaners."
PERUSEK FURNITURE CO.
809 East 152nd Street	MUlberry 9211
Odprto v pondeljek, četrtek in soboto večer.
POLNO 90 "PR00F0V" - VENDAR
LAHKO - --in delikatno }
po oKuftx in *Oonju!	k
^a/rclmf^
RED LABEL
BLENDED WHISKEY
ZAHVALA
Ihe £lec&uocU Jdeaque.
DAJTE JI
ELEKTRIČNI ROASTER
konec, to je gotovo!" je rekel, zmajavši z glavo, posadnik. j "Novgorodci ne dado, ker jim je moskovska šola še sveža. A da bi šli sami na Moskvo, je isto, kakor hoditi s palico na medveda!"
]
"No, to bomo šele videli, se že i postavimo!" je samozavestno odgovoril Vasilij. "S pravičnim : je Bog!"	i
"Treba počakati!" je rekel odločno Tenšin in vstal izza mize. "Premislil sem vse in čuj moj , ukrep j četa se ne sme razpustiti in tudi pot h Kamnu vam prepovedujem. Odpravite se in plujte z Bogom na Umen, od tam pa na finsko zemljo!"
"Kaj pa naj vzamemo tam? Naj pripeljemo jelk in kamna od tam, ka-li?" je siknil Vasilij.
Tenšin se je vzravnal v vsej velikosti in ga nejevoljno premeril.
"Ali nisi. mar Pskovič, Vasilij Petrovič?" je vprašal. "Če imaš svojega denarja ali ka-li premalo, tedaj ti ga dam jaz! Ne gre. misliti na plen, temveč na rešitev Pskova. Opravil si mi polovico posla — zbral si mladeniče, opravi še drugo — osvobodi mesto od njih!"
Vasilij je molčal in nezadovoljno bobnal s prsti po mizi.
"Pogosti gosta, Grunja, pridem takoj," se je obrnil Tenšin do hčere. Ta je šla do enih izmed vrat, Tenšin je odšel skozi druga.	>
"Počakaj, bojarišnja. . . >." je rekel Hitro Vasilij in vstal s klopi.
Grunja se je ustavila, držeč roko na kljuki.
"No, in kaj mi porečeš ti?"
"Jaz sem Pskovičanka, Vasilij Petrovič," je mirno in obenem s poudarkom odgovorila Grunja; "kar ti je rekel oče, to bo tudi moja beseda!"
"In ti želiš, da se jaz čim prej poberem izpred oči odtod?"
"Ne; ne meni ne očetu nisi storil nič hudega; meni ni potreba, 1 da odideš!"
Besedo "meni" je Grunja poudarila.
"In ako odvedem prostovoljce ter se vrnem potem, — lehko pošljem sunbače k tebi?" je vprašal Vasilij in pobledel.
Grunja je zagorela in sklonila glavo.
"Takrat se bo videlo!" je od-go'/orlila nerazločno, na širojko odprla duri in izginila za njimi.
Ko je prišel Tenšin z veliko usnjeno torbo v rokah, je bil Vasilij sam v sobi; stal je ob steni in Tenšinu se je zdelo, da je nekaj veselega šinilo v njegov obraz.
"Torej kako je, Vasilij Petrovič?" je vprašal, vstopivši se preden j.
"Naj bo po tvojem, gospodar; v finsko zemljo povedem fante!" je Vasilij ponižno odgovoril in povesil oči.
"Bistroumjnica!" je vzkliknil na ves glas posadnik, vrgel torbo ob tla, da je zamolklo tlesknila, objel Vasilija in ga krepko poljubil. "Bog ti daj zdravje in srečo! — A to.. . ." je pobral torbo in jo pomolil Vasiliju: "a-ko bo plen slab, razdaj fantom srebro za dobiček ... da ne bodo kleli!"
Grunja je prinesla na ploščku vrč z medom in sladkih prigrizkov.
"Ponudi, ponudi gostu milemu!" ji je šel Tenšin oživljeno in veselo naproti. "Na finsko zemljo povede Vasilij Petrovič četo!"
Oči so deklici potemnele in zasijale.
"Prosim, pokusi!" je rekla
Ni Novgorod ni Pskov nista ] skrivala svojih žensk in jih za- j pirala, temveč so ženske tam ime- ' le popolno svobodo in se udeleževale- celo javnega delovanja. )
"Viš ga, psa moskovskega! Iz- 1 vohal je!" je rekel Vasilij, sli- c šavši podrobno pripovedovanje Tenšina o obisku Šujskega. "In j kakšna bo zdaj tvoja beseda, go- < spodar?" Uprl je fevotje ,smele • rjave oči v Tenšina.
Ta je neodločno zmajal z gla- j vo. "Dal ti popravici povem — ne vem!" je rekel, pomolčavši. "Pre- ' udarjal sem že tako — in tako: i Pskov je pomiriti treba i vas odtod pustiti je nevarno. . . ."
"Zakaj je nevarno?"
"Zato ker pojdete po moskovskih zemljah: to je tudi vzrok, da nam pošljejo vojsko za kazen !"
"To se torej pravi, da nas je voda obtekla!" je rekel porogljivo Vasilij. "Ako bomo doma sedeli, nam pošljejo vojsko, da nas — umirijo; ako pojdemo zdoma, da nas — kaznujejo.?"
"Tako je!" je povzel posadnik. "Zato sem pa tudi poslal pote, ker sem se hotel pogovoriti. . . . Ali si zbral veliko četo?"
"Kakor si bil takrat naročil: skoraj vsi bolj pogumni mladci so se napravili, da gredo z mano!"
"Kakšna smola!" je vzkliknil Tenšin in udaril z dlanjo po mizi.
"Kaj torej sedaj?" je vprašal Vasilij, videč, da se je posadnik zamislil. "Z njimi se ne dajo kar tako šale uganjati!"
"Kakšne šale so to!" je vzkliknil Tenšin.
"Ako si torej hotel slišati mojo besedo," je nadaljeval Vasilij, "čuj jo: na Vjatko ne plujmo, a tudi moskovske pijavke se ne bojmo! Namesto na Vjatko pa pošljimo do gospoda Novgoroda, izročimo mu darila, prosimo ga za pomoč in nato z Nogorodci udarimo na Moskvo! Pa bo tako konec stvari!"
"Ne stvari, ampak Pskova bo