Štev. 304
TRST, v soboto 30. oktobra 1909.
Tečaj XXXiV

» IZHAJA VSAKI ĐAB asSstJa* la srazafclfc afc 6., at pasadsl|ka sfe 9. c|wtr%).
__Mm« tt«T. M prodajaj« p« S mr&. (S stei.) ▼ aaaogik
♦ekttkajrnah t Trata h ckolid, €rorka, Krsaja, Si. Pete«, Mii, Ssftaai, Mabrslisi, Sr. Luciji, Tolmin«, Ajdor-»M, Dtrakirgn itd. Zaatarsls Itev. po 5 url. (10 atoL).
KA6UNAJO NA MILIMETRE t ftrokosti 1 GENE: Trgorimaks ia obrtna oglasa po S »t. mm, zakrais, poslanica, oglasa denarnih savodoT po . Za oglasa t tekst« usta do 5 mk 29 K, raka ▼rata K 3. Mali oglaai p« S atot. haaada, naj-po 40 >Ui Oglase spngeau, Tnaaaaiai oddelek «prmTO ~ — PUčoje so iaky«foo lo opravi
poOttftnegi društva „Edinost" z« Primorsko«
V •tflnostJ Je mać I
ssss NAROČNINA ZNAŠA
k»to >4 K, pol leta 12 K, 3 mesece fi K ; ne *a-br» dopoelane naročnine, se npriva se oiir». » » MAdJsk« lcSacj* nSĐXBOSTIia •!«»: ——. i*tM k s-ao, »»i lota a ao ■ ■
TM dopisi maj se pobijajo aa uredništvo lista. »franka-ia pisma sa aa sprejemaj« In rskopist se o* vr&5cj« lino, oglasa in reklamacije je pošiljati ca spravo tisto* UREDNIŠTVO: sfioa Glsrgis Gaiatti I« (Haroftd <t*m) Todaj>li lj inodgoTorniurednikŽTEPAN i?OPl S A. L»«t*ft leatore\j Mata .Edinost-. - Natisnila tiskarn* komM>rc^n 2wU .Edinost- t Trstu, «L Giorgio Galattl it. 18.
raSun IL 841652. TELEFON it 11-57.
am
Politično društvo Edinost
sklicuje
na nedeljo 31. oktobra
ob lO. ari dopoludne
javen shod
li	v veliko dvorano
„Narodnega Doma" t Trstu.
Dnevni red:
„Germanizacija na železnicah"
Poročal bo g. državni poslanec Dr. Otokar Rybar.
Slovenci mesta in okolice f Udeležite se tega shoda v čim večem številu ! Pokažite, da kačete boj proti ponemčevalni struji, ki vlada na železnicah sploh, posebno pa pri ces. kr. držmvnih železnicah.
Odbor pol. društvo Edinost.
BRZOJAVNE VESTI.
Doklnozborake volitve na Goriikem.
GORICA, 29. — GoriSka trgovska zbornica je daoes izvolila deželnima poslancema Jospa Veautti, predsednika trgovinske zbor* niče in dr. Aiojzia Pett&rin, d<-žalnega s?e« tnika. Oba pripadata italijansko liberalni stranki.
Pred krizo Bienerthovega mini-ateratva.
DUNAJ 29. S noii se je v mestni Liši vršila koi f jieoca ntčdnikov nemikh strank, katere sta se udeležila tudi miniaterski predsednik baron Bienarth in predrednik poslanike zbora ce Pattai. Stranke s-) skenile, naj viada predloži v aankci}o jezikovne zakone sklenjene ud nemških deželnih zborov. Danee popniudne je pozval Bienerth k sebi ▼oditel e „S.ovanske Eiote*. Govori ao, da po sankci]oniran;u jezikovnih zakonov nemških deželnih zborov Biencr&ovo ministeratvo od.topi. Noto ministeretvo sestavi baje baron G-zutccb.
Demonstracije na dunajski tehniki.
DUNAJ 29. Danea predpo udne je prišlo na tehniki do hrnpoih manifestacijah di jaštva, ker se zavlačuje z gradnjo novega poslopja za tehniko. Odposianstro dijaštva ae je ca'prej pedalo k rektorju Bandissu in ga prošlo, raj ae energijo zavzpmo za gradojr. Rtktor ae je podal v avlo, kjer je nagovoril dijaitvo in obljubi!, da atori primerne korake na kompetentnem mestu. Hrup je pa trajal diljf, Okolu 1500 dijakov je šli pred parlament, katerega rampo je zasedia pc;iciia. Darutacija dijakov ae je podala k poti. dr. 8y;vertru, ki ao ga prosiii za posredovanje. Viharna demonstracije ao trajale dalje, dokler ni nastopila straža in izpraznila trg.
Mladoturški izletniki na Dunaja.
DUNAJ, 29. — Turški gostje ao danea predpoludae, razdeljeni ▼ 10 skupin, napravili
podlistek
Psihijatrija.
Štiri stclftja prt d Kristovim rojstvom je bil vatvaril Hipokrat pidlago zdravstva, t katerem je bilo oiseženo tudi zdravljenje umobolcoat'. Kdo ve, ca kaki višini bi se nahajala danes psihijatrija, ako bi ae bili Hipokratovi nauki neprestano razvijati ? Toda, temn ni bilo tako. Psihijatrija se je več stoletij popoltoma zanemarjala,
£o je zečela prevladovati tekem Saša Aristotelescva ieonja, da je namreč duša odvisna cd teleta, začeli so se zdravniki vnovič baviti z umobolnim ; toda, ko se zdravniki dognali umobolnosr, zadovoljili ao ae s tem, da so napravili blaznega neškodljivim« Bolnike ao napravili neškodljive s tem, da ao jik, kakor je bilo pač v raznih deželah običajno, odpošiljali čez mejo in jik preptšiali seme sebi, ali pa so ]ib zapirali v posebne stolpe za norce, v hiše za gobave, ▼ zapore, jeCe in kaznilnice.
Začetkom leta 1305 ao začeli na Švedskem spravljati umobolne v posebne ▼ to »vrho pripravljene zavode. Polagoma so sle-
izlete v rrzie industrijalne za*od<\ Skuo'na častnikov se je podala najprej v Mo llicg, kjer je posetila tebničao vojaško fkademiio, na to so si pa čaatriki pogledali še nekatere druge voiašse zavode.
Opcladne ao turški časniki prišli ▼ zbornici in ao tu nekoliko časa priiostvovali razpravi.
Ustava sa Bosno in Hercegovino.
DUNAJ, 29. — Ustava za Boano in Hercegovino b» proglašena v prvi polovici meseca novembra.
Politična posvetovanja pri ministra Kolntu.
BUDIMPEŠTA, 29. — Trgovinski minister Kcftat je datei predpolndne vsnrejel podpredsednika stranke neodvisnosti Pavla Hoitj, s katerem je razpravljal o političnem položaju.
Ob eni u:i ie Košat vtprejel predsednika poslanske zbornice Ju*tha, ob lx/i ari pa mioiftarskega predsednika dr. Weker!e. Vai ti poseti so v zvezi s političnim položajem.
Čeiko-nemike napisne tabele.
PRAGA, 29. — Vojno ministerstvo je vsled posredovanja posl. Mas talke ukazalo, da sa na vojašnici v J.činu napravi dvojezična tabela, mesto samo nemška tabele.
Stoletnica rojstva Slovsoksga.
LV07, 29. — Povodom stoletnice rojstva poljskega pesnika Juiija Slcvvackega ae je vršil v svečano okrašeni me<toi hiši kengres poljski p^s^teljev in zgodovinarjev, na kateri ro prišli odposlanci poljskih znanstvenih dru-št2r iz Poljske, Varšave in drngih delov Galicije. Zvečer je imel meatni svet slavnostno seje.
Imenovanje novih kardinalov.
RIM, 28. — V konzistonju, ki se bo vršil v prvi polovioi meseci novembra, bo imenGvul papež veS nouh kardn&lov. Med kardinalskimi kandidati se nahajata tudi dunajski nuncij knez Granito di E.lmonte in lizOonski patrijarh.
Deželno žalovanja na Japonskem.
BEROLIN, 28. — Tokajfinje japansko poslaništvo poroča, da je japonski cesar ob smrti kneza Ito napovedal splošno 2aloianje po vaej deželi.
Moriloa, kneza Ito izroče Japonski.
TOKIO, 28. — Morilec kneza Ito, ki pripada neki korejski tajni zvezi, bo bržkone izročen japonskim oblaatnijam. Govori se, da je bilo f Harbinn 30 sozarotnikov.
Vzlet Bleriotov v Bnkareitn ni vipsL
BUKAREŠTA 27. Prej nego je BUriot sel v aeroplan, se je pripetila eksplosija bencina, valed česar je bil znstao poškodovan ves Rotor in sam aeroplan. Vzlet se torej ni mogel izvršiti. — Iz pokraiin je prišlo s posebnimi vlaki mnogo ljudi, da prisostvujejo vzletu. Na samem gledališču je bilo zbranih okoln 100.000 ljudi. Ko so gledalci zvedeli, da se vzlet ne mora vršiti, pokazalo se je med njic&i silno nezadovoljstvo in vsi so zahtevali vstopnino nazaj. Denar ni bil vrnjen, marveč je Bleriot dal izjaviti, da po osmih dneh zopet poskusi vzlet. Nezadovoljna množica je odgovorila z viharnimi demonstracijami, katerim je napravilo konec redarstvo«
Beka, 29. — Tukajšnja policija je aretirala bančnega slugo Pippa iz Gorice, ki je
odnesel banki f iu'ani 10 000 K in pot"no; pobrgoi'. Pri aretirancu so i v 9855 K, i in več draguljev, ki jih je nakupil zi ostaloj ivoto.
Zillichan. 29. (B-andenfcurg.) — Sinoči je pri Langmeiln povezil železniških vlak neki avtomobil. Tri osebe, ki so sa cahajale na avtomobilu, ?o bile takoj urt^e, četrta je umrla, ko so jo prenesli v bclmšoicc.
BUSIJA.
Car Nikolaj v Odesi.
ODESA. 29. (Petr. brz. ag) — Car Nikolaj je dospel semkaj. Na kolodvoru so ga vaprejeli poveljnik čet baron Kaulbars, mestne oblastnije in deputacija vsenčtl šča. i Car se e vkrcal na jabto „Standard", ki je takoj odplula.
LIVADIA, 29. — Car se je povrnil semkaj.
Obnovljenje ruske mornarice.
PETROGRAD, 28. — Govori ae, da je rusko ministeratvo vaprejelo ponudbo neke angleške tvrdke glede obnove ruske vojne mornarice za svoto 500 milijonov rabljev.
dile temn izgleda ▼ poznejših stoletjih Špan-ška, Franci«a in Nemčija.
Sredi X7I1I. stolbt.a ao bili umobolni vklenjeni v verige, liki nevarni zločinci. Proti koncu tega stoletja se je končno oglasil veliki paihijater P i n e i na parižki Salpe-t r i č r e, ki je odločno zanikal, da bi bila umobolnoat neozdravljiva in ki je dal inicija ti t o za gradbo norišnic, v katerih so se imeli umobolni zdraviti človeški, ne pa, da bi se brutalno zapirali v ječe. S tam je dal P i n e 1 nepozaben izgled v zgodovini zdravstva, in cd tega časa korakajo zahteve znan-stva z onimi Človekoljubja roko v roki.
Začetkom XIX. stoletja pa je nastopila za nesrečne umolne nova doba. Anglež Cono 11 j je 21. aeptembra 1839 odpravil, v ncrišmci H a u w e 11 v Middl f x-n vsa me« hanična prisilna sredstva, ki so se do tedaj uporabljala preti umobolnim.
Znanstvo je zmagalo. Zaanstvo pa je prodiralo še dalje.
Lata 1875 so uveli v Škotski norišnici v Woodclee pti Glasgovn zistem „odprtih vrat" (Open d o o r) in izkušnja uči, da so zidovr, omrežja, ograje in zapornice le v mali meri bolj potrebne, nego v vsakem dru* gem občem bolniškem zavodu.
ATENE, 29. (Ag. Havas.) — Častnik vojne mornarica Tipaldos je v zrezi z nekaterimi pomorskimi podčastniki žogal, da se polasti arzenala. Vlada ga je ukazala zapreti. Vojaška liga je proglasila Tipa!dota izdajalcem. Tipa!doa je a rorpedovko in približno 300 pomorščaki zasedel a?zmal v Šalamun. Floti, usidrani v sosednem pristanišču, ni sta* vil nikakih predlogov. Viada je ukrenila pro-ticdredbp. Tukaj viada veliko razburjenje.
ATENE, 29. — Torpedovke upornikov so bombardirali vojaki in oklopnjače. Uporniki so tudi strel ali. Eoo torpedovko je zadela krogla. Arzenal je v rokah vlade. Nadejati se je, da se ladije upornikov udajo. Mesto je mirno.
FRANCOSKA.
Francoska zbornica.
PARIZ, 28. — Zbornica je vsprejela prvih 84 postavk carinske tarifa, ki se nanašajo poglavitno na meso, riba in sočivje, kakor jih je ugotovila komisija.
TURČIJA.
SOLUN, 29. — Tukajšnji carinski urad je prejel naleg, da ne dovoli prevoza dinamita, ki se nahaja na parniku „Bagdad" in ki je namenjen za Srbijo.
Državni zbor.
DUNAJ, 29. — Pričat kom današnje seje poslanske zbornice so češki radikalci priredili hrupno demonstracijo predsedniku dr. Pattai-u, ker se je včeraj v mestni hiši vdeležil konference voditeljev nemških strank. Hrupna demonstracija je trajala ves čas, ko ae je čitalo došle vloge in volilo naučni odsek ter med začetkom gcv.ira posl. Rannerja, ki je kakor glavni govornik povzel besedo v razpravi nujnih predlogih o draginji živil. Ko sta prišla v zbornico minister za notran;e stvari Haerdtl in ministarski predsednik B cnarth, so se ponovile hrupne manifestacije češkik radikalcev.
Generalni govornik Renner je v svojem govoru protestiral proti temu, da se je pred-seinik Pattai udeležil včerajšnjega posvetovanja voditsijav nemških strank, kar je proti vsaki ustavni navadi. Nadaljevaje svoj govor je rekel, da je najnujneja naloga parlamenta,
umobolnih. Na Nemškem, v z -raženih državah in v Italiji pa gradijo norišnice po zi-stemu rsztrešenih paviljonov, pripravnih za kmetijske kolonije._
Moje Kolo.
Kari Josć.
Že dolgo sem si ialel kolesa, s katerim bi se bil rad vozil ob nedeljah. IzpraSeval sem prijatelje iu znance, kako bi mogel priti do kolesa. Vai ao mi odgovarjali: „Kupi si je !4 Saj jaz bi si je bil rad kupil, če bi bil — mogel. Toda, kako naj kupim — brez denarja, a katerim bi kolo tudi plačal. Mala plačica — aaj cea. kr. niži uradniki nimajo velike plače — ni zadostovala niti za hrano in stanovanje; kje so pa sedaj drugi stroški, a katerimi je dandanes ubogi čiovek preobložen !
V	takih slabih šaančnih ramerah ni bilo niti misliti na vroče saželjeno kolo.
V	veliki proiajalnici na Starem trgu je bilo izleženih več vrat krasnih koles, katerih
da ce odpravi draginja živil. Ako bi ae bilo pravočasno ukrenilo potrebne odredba kake r je to nasvetovala socijalnodemokratičaa stranka, bi se bilo večinoma izognilo zlu, kakor obstoja dan danei. Žitne carine je treba brezpogojno odpraviti.
Predsednik Pattai je izjavil, da je kakor prediednik strogo nepristranski, ce mora se pa zahtevati, da bi bil individuum br<z stranke.
Predlogi glede draginje živil ao bili izročeni posebni komisiji. Predsedaik je rekel, da napove prihodnjo plenarno sejo pismenim potom. V parlamentarnih krogih ae govori, da je cdredba predsednikova glede prihodnje seje v zvezi a sankcijo jezikovnih zakonov, sklenjenih od štirih nemških dež Inih zborov, proti katerim je „Slovanska Eaotau sklenila najodločneji odpor._
Vsenemški furor na tukajšni c. kr. državni gimnaziji.
Frankfurtarica v razredu!!
Že dolgo ae ni naša javnost bavila a kričečimi razmerami, ki vladajo na tem c. kr. zavodu. Mislili smo že, da se no cdhodu Svvide, znanega »prijatelja" Slovencev in slovenščine v pokoj, razmere na tem zavodu korenito spremene. Motili smo se. Piišel ;e njegov naslednik dr. Kauer, goreč priataš vsenemške ideje. Ni torej čudo, da je podrejenim mu profesorjem zrsatel tudi njihov vsenemški grebenček. V duhu že vidijo, kako mati Germanija ateza svoje grabežljive roke tudi po našem Trstu, kako vihra že nad tem mestom vsenemška zastava; in vsled trg* so postali zelo korajžni, kar dokazuje nastopni dogodek:
Na tukajšnji državni gimnaziji službuje (žal, še vedno) radi svojega slovanciratva prosluli profesor Stark, a katerim ae je naša javnost že parkrat bavila. To je namreč tisti mož, ki mu je slovenska govorica caS'b dijakov trn v peti in ki je svoječasne — bilo je na nekem izletu — prepovedal na&m fantom slovensko peti. Ta mož je sedaj razrednik V. razredu, v katerem tvorijo Slovenci in Italijani ogromno večino, ker Nemca sta samo 2. Začetkom tega leta je naroči nekemu nemškemu dijaku, naj napravi stenski koledar za pismene naloge, in naj ga obesi na določeno mesto. In glej : takoj prihodnjega dna se je pojavil na steni iilao izdelan koledar — obrobljen z ▼ s e -nemškimi barvami. Naravno, da ao Slovenci in Italijani skupno protestirali proti takemu izzivanja velikanake večine razreda; in ko ni ničesar pomagalo, so koledar raztrgali. A gospod Stark, ne bodi len, dal je nabiti druzega, popolnoma enakega. A tudi ta koledar je zadela ista usoda, kaker prvega. To pa je globoko razburilo Starkovo vse-nemško žilico; razkoračil ae je in v sveti jezi zavpil na dijake : „Mir a e h e i a t, hier volleo einige Politik trei-ben, vvirsind hier a n einemdea-tschenGjmnasiumr Ia sedaj pride najlepša! Da bi se maščeval, določil je tri Slovence, ki so se mu zdeli najbolj „som-ljivi", ter jim pod' kaznijo „karcerja", ukazal, da morajo koledar na novo napraviti — zopet v vsen e mških barvah — ia ga pritrditi na steno. — Dijaki so sa grožnje ustrašili i a so proti svoji yolji izvršili profesorjev ukaz.
Človeku se zdi, ko čita te stvari, skeraj neverjetno, da se še dobiva na c. kr. zavodu
cene pa so bile tako visoke, da ae nisem niti noal misliti na nje.
---— ---— —-----Hodil sem tedaj sprehajat ce p) starem
Od tiste dobe je nastalo med bolj na- j mestu, kjer je starec Žid prodajal • sako vrstno prednimi državami pravo tekmovanje f tem, j Jaro; nekegs dne sem videl ▼ Židovi baji da bi se izvel moderen način zdravljenja! tudi jedno ataro kolo. Treaočlm glase aa sem
vprašal Ž da, koliko da zahteva za ono kolo. „50 kron" je bil odgovor, kateremu je alc-dila dolga in podrobna ocena dobrih lastnosti onega koleea. Molče sem privzdignil klobuk in cdše!. Dospe?Ši domov s?m preštel denar, ki aem ga tekom toliko let z velikim frudom prihranil: dvaindvajset svetlih kronic, Žid pa h:če dvakrat toliko !
Hodil sem nekoliko dni s povešeno glavo okrog ter razmišlial, kako bi mogel priti do denarja, a niti jedna pametna mi ni Šinila v glavo. Potožil sem tedaj zvestemu prijatelju Tomažu svojo bo'. Poslušal me je smehljaje. Zvečer ava Šla akupno k Židu, kjer je Tomaž je prevzel vlego mešetara in še oni večer sem se mogel ponosno imanovati „lastnika kolesa11.
Ali sedaj sa je kruto maščavala na meni neprevidnost« Imel sem avoje lastno kolo, a voziti ae žojim mi ni bilo možno. Zopet sem moral trošiti kronice, da bi poarar i rajnuj-cejše nedostatke. Trošil sem težko priilužene krcnice, a vse leto je prešlo ia £e se nisem vo2iI žnjim. Delo in stroški ao bili zasteni.
Skušal Bem zopet prodati kolo Ž du, a ta ga ni hotel kupiti. Ponudi sem je poštnemu uslužbencu, ki je raznsšal brzojavke, toda tudi ta se je lepo zahvalil. Obnosno sem izročil kolo njegovi usodi: ponesel sem je v podstrešje, kjer ie danea leži med ataro šaro — nepotrebna stvar na tem svetu.
Stran II
»EPINOSTc it. 304
V Trsta, dde 30. oktobra 1909
človek, ki hoče ca tako predrzen, da ne rečemo : nasilen ctčin, tirati vsenemško propagando, kakor je to storil profesor Stark. Ta mož, ki očita dijakcm, da tirajo politiko, Sel je v tvoji predrznosti tako daleč, da je pod kaznijo karcerja prisilil tri povsem ne-dclžne Slovence, da so mu napravili koledar v vsenemških barvah, vzlic temu, da so vii Slovecci in vsi Italijani skupno protestirali proti takemu izzivanju, To, kar je zagrešil gospod Stark, pomenja onečaščenje Sole, ki mora biti hram znanosti in vede! Ta gospod pa hnče napraviti iz njega torišča dnevne politike!
Mi zahtevamo najstrožje preiskave; treba je g. S čarku povedati enkrat za vselej, da v Trstu ne gospoduje ie mati Germanija, da tukaj Inja c. kr. državna gimnazija ni ni kaka vaenemika domena, marveč zavod, na katerem Študirajo dve tretjini Slovanov in Italijanov, ki se ne puščajo izzivati in žaliti na tak račin, kakcr je to storil prof. Stark. Tega zavoda ne vzdržr-jejo Nemci, ampak avstrijski državljani, torej tudi Slovani« Radovedni smo tudi, ali bo ti dcgodlri znani g. ravnatelju Altonu, ki velja za pravičnega moža in ki je svoječasno sam dal odstraniti t ličen koledar ? In če so mu znani, kaj misli ukreniti v tem pogledu ? Našim državnim poslancem pa priporočamo, da obrnejo vso svojo pozornost ikandaloznim razmeram na tem zavodu ter ukrenejo potrebne korake, da se ne prigodi več kaj takega!	_
Proti germanizaciji na držav, železnicah.
Dne 28, t. m. se je predstavila na Dunaju ministrom Žičku, Bienerthu in Wrbi velika deputacija iz Moravske, ki je izročila spomenico, zahtevajočo ravnopravnost češkega ježka na državnih želtzaicah.
Posl. Sileny je opozarjal na zapoitav-ljanje Čehov v državno-železniški službi, radi česar je češko ljudstvo jako razburjeno. Zahteval je, naj se v veči meri uvažujejo češke želje ob nameščanju uradnihov, i zlasti na viših mestih.
Ministerski predsednik B enerth je zagotovil v svojem in v imenu železniškega ministra, da natanko proučita predložene želje ter je naglašal, da niti cd daleč ne mislita na to, da bi na upravi državno železniškega obrata tirala jedoostransko narodno politiko ter da ne bi imela ozira na kako narodnost. A"i držsvno-železniški obrat se ne daja kar avtom&tiški urediti po kaki določeni formuli, marveč treba jemati ozira tudi na „potrebe službe",
Poslanci Silen j je zaprosil na to železniškega ministra Wrbo, naj predložene prošnje z& nameščenje čeških abitorijentev upošteva v veči meri, nego do sedaj.
Stara igra. Najprej je baron Bienerth prav lepo in korektno govoril, ali potem je prilezel tisti navadni avstrijski birokratiški „ali", ki jemlje zopet, kar so besede obljubljale pod ttžo— zadreg?. Češke želje so sfcer vredne vsega uvažavanja — ali „korist a ažbe" — kakor si jo mislijo germanizato-ričoe vlade, a6veda — ima tudi „svoje potrebe", ki se pa — prečuden slučaj 1 — vedno strinjajo z grrmanizatoričnimi tendencami t
In alično, ako ne še huje, nego na čeških tih, pritiska germanizacija po drž.*železoiški upravi na slovenskih tleh. Temveč povoda Je, da se združimo v veliko protestno manifestacijo na Javnem shodu, ki se bo vršil Jutri v „Narodnem domu" proti germanizaciji na drž. železnicah.
Glasovi ruskih iistov O sestanku neg* sveta, radi|postopanja poveljnika gasilcev v Raeconiai	Paoli-ja. Zupan je opravičeval postopanje
D * \ a Ju i A	iPaoHja. S.et Cerniutz je izjavil, da ga odgo-
„Buževsje Vjedomosti" pišejo, da bib-IojTOr ni zadovoljil, nepotrebno označati podrobno ukupnost inte-
Odsek za narodno sporazum-Ijenje.
Od nemške svobodomiselne stranke je bil sprožen predlog, da bi iz plenuma državnega zbora izvolili poseben naroden, ali bolje: mednaroden odsek, ki naj bi se mu v bodoča izročala vsa narodna preporna vprašanja v resno razpravljanje.
Graška „Tageaposta" pravi, da je ta predlog „cina verLiioftiga Anregung". Tudi nam se zdi, da predloga ne bi kazalo odklanjati samo zato, ker prihaja od nemlke strani. — Že omenjeni graški list piše, da dejstvu, da Nemci in Slovani predstavljajo dve tekmuj oči plemeni, stoji nasproti nespremenljivo dejstvo, da bivajo Slovani in Nemci v eni državi ter da imajo torej skupne interese. A nemški list pristavlja, da za kulturne interese Slovani še nimajo vedno pravega pojmovanja, kar misli bržkone zato, ker Sio-vani nočejo — po nemških pojmih, seveda — „prav" umevati pomena za kulturo jedino zveličavnega nemškega jezika.
S tem kažejo Nemci, da se na noben način ne morejo spuBtiti doli s stola svoje domišljavosti, da se, z eno be*edo, ne morejo otresti mnenja, da so eni nekaj več neg« Slovani.
strani pa dokazuje že ome-da imajo tudi Nemci po kak Tak mement je imel bržkone „Tagesposti", ki je zaključil besedami: „Leta bojev so do kazala, da si eden druzega ne moremo podjarmiti ; ne ostaja torej diuzega, nego spora-zumljenje, ako nočemo tečnega, neplodnega škodljivega in uničevalnega boja."
Nemci — ali t saj del istih — so torej prišli do spoznanja, da nas Slovanov ne morejo podjarmiti. Spoznanje pa je prvi korak do poboljšanja 1
Po drugi njeni predlog, sritel mement. tudi člankar v svoj članek z
resov Busije in Italije, ker je jasno, da se ti interesi obračajo na Balkan. V bodoče bosta branili obe državi sknpno neodvisnost balkanskih narodov, kar ni v navskrižju z izjavami
0	solidarnosti trozveze. Viktor Emanuel je svečano pristal na mirovne namene anglo-francozko-ruske skupine.
Italijan sko-r usko prijateljstvo je brez dvoma vspeh boljih elementov, ki bi hoteli Evropo osvoboditi od teže oboroženega miru.
„Novaja Rus" izraža mnenje, da je bil v Racconigi izdelan točen balkanski program Basije in Italije, da se napravi jez proti prodiranju boja željnega pangermanizma. List omenja dalje, da je kralj Ferdinand, ki je znau kakor sposoben diplomat, potoval v Srbijo ravno v tem času, zboe česar je povsem umljiva razjarjenost na Dnnaju in v Budimpešti. Za Srbijo in Črnogoro je sestanek v Bacoonigi prvi žarek upanja.
Slovanske novice.
Ustanovni statut za S o s n o. Čitamo v hrvatskih novinab, da je ustavni statut za Boano in Hercegovino že dobil naj-višo sankcijo tir da je do poslan sarajevski deželni vladi, naj ga razglasi. Poslovni red bosanskega deželnega zbora je zelo ojster. Predsedniku je n. pr. podeljeno pravo, da izključi od tej vsega zasedanja poslance, ki bi se drznili obstruirati. Nekaj žandarskega duha pač mora biti v bosanskem parlamentu.
Madjarska agrarna banka v
Bosni. „Sarajevoer Tagblatt" poroča: Ker ni nade, da bi novi bosanski d želni zbor potrdil znane Burianove privilegije za ma-djarsko banko v Bosni, se ta umakne iz Sarajeva. Zato pa ostane v tem mestu podružnica budimpeštanske komercijalne banke. Knez Trubeckij za Poljake
1	n Fince. Znani ruski velikaš in politik, knez Trubeckij, naalovil je v tednika „Moskovski] Ježeneie nik" vprašanje na rusko vlado: kaj je ukrenila, da bi obvarovala Busijo od zunanje nevarnosti? Nevarnost da obstoja od strani Avstrije, Nemčije in ca daljnem Vzhodu. Buska vlada menda noče misliti na najpotrebneje: na to, da treba najprej zadovoljiti Poljake in Finsko, ker drugače ne bo v Busiji uikdir stalnega miru v slečsju zunanjih konfliktov. Mi delamo nasprotno onega — pravi Trubeckij — kar bi morali storiti. V nas se kar stremi za tem, da bi prepričali Poljake, da morajo iti skupno z Avstrijo proti Buiiji. Ia kako po ceni bi megli Bum dobiti sedaj mir in si-guraesi na zapadni meji. Zadoščalo bi, ako bi izvršili čin pravičnosti, ki bi ga odobravali tudi oktobriati; dali naj bi Poljakom narodne šole, sodstvo in razširjeno avtonomijo. Bavno tako bi se moralo s pravično politiko zadovoljiti Fince, ki jih sedaj mečemo Nemčiji v naročje. Naposled pravi knez Trubeckij: Čas je, da prenehamo s proganjanjem «i n o* r o d c e v", namreč Nerusov, ter da zagotovimo Finski mir, a Poljakom poštene reforme. Samo notranje jačanje Basije na podlagi narodne svobode obvaruje car.tro pred zunanjimi nevarnostmi.
—Kružok čeških slavistov so nstano%iii na Češkem vseučilišča. Ta kiužok bo prirejal kurze za učenje raznih slovanskih jezikov ter bo v st kih z društvi podobnega delovanja. Kružok bo nadalje prirejal predavanja o kulturnih vprašanjih slovanskih narodov.
Manifestacija slovanskega študentstva v Pragi. Pišejo nam iz.
■tacijo t prid uitSDOiljeniu druge tetke	B*menom tak,n"
"fSLV B"U ®Y\ v"^80.1?8,,^'!;6! 0a bi bili .1.8,1, komentarje, ki jih S'0™0" T AT,tn"- 0b 10- ™ P^;'ljua.t'° delalo o tem gororu, bi redeli,
. ..	nsMmnA VAmnrt ■ ■
8?et. C srnin tz je stavil potem na župana interpelacijo v zadevi sestave volilnih imenikov za nadomestne državnozborske volitve v III. okraju. Interpelaciji so pritrjevali na posameznik mestih tudi slovenski svetovalci.
Potem je stavil svet. Csrnintz predlog, da se premeni u!ico S. Nicolo po Frančišku Ferrerju in da sklene mestni svet, da se ne bo udeleževal v bodoče nikakih cerkvenih fonkcij.
Svet Vidacovich je izjavi', da ne vidi nikakega povoda, da bi se imenovalo kako ulico po Ferrerju, ki je bil do svoje soirti izven Španije takorekofi ^popolnoma nepoznan. — On, govornik, ni poprej fte nikdar čal tega imena, a tako se godi { bržkone tudi drugim kolegom. Predlagal pa bi, da se imenuje eno ulico našega mesta z imenom XX. septembra. (Odobravanje na galeriji.) Glede druzega dela Cerniutzorega predloga on ne razume kak povod bi imel tržaški mestni svet, da sprejme predlog. Ali je predlog naperjen proti kuriji, proti škofu i a duhovščini sploh ? Potem vpraša on, govornik, kaj more naša duhovščina zato, kar dela španska duhovščina. — Ali je predlog naperjen proti veri, potem moramo biti od'oč-io proti istemu, ker žili verske čute.
Zato predlaga, da se preide preko dru-z ga dela predloga Cerniutz na dnevni red.
Ctrniutz je repliciral na Vidachovicheva Izvajat«ja da so jezuiti in duhovščina n; samo v Španiji, ampak tudi v Trstu, ter da se je dosedaj preveč popuščalo.
Svet. Wilfan: Mestni svet je že izjavil svoje mnenje o slučaju Ferrer v svoji lastnosti, kot deželai zbor. Takratni manifestaciji so se bili pridružili tudi okoličanski zastop- {izdaja za vse svoje člane strokovno glasilo
Tako se menjajo časi in žnjimi razmere in žnjimi nazori in ljubezni in sovražtva !
„Edinost4 Je znoreia so te dni kričali s triumfom v svet - znani slovenski žarnaliit*. Ta menda v posebno manifestacijo svojih principov krščanske ljubezni, ki jih razobešajo dan na dan na vseh plotih.
Ali glej fenomen. Bavno te dni, ko je baje »Edinost" znorela, je „Elinost" uvažavan list, kakor že dolgo ne.
Vsi največji češki listi so odobravajo ponatisnili komentar k pismu dr.a Kramara nemškemu profesorju Wagnerju; več čeških listov ae je bavilo s člankom „Edinosti" o sedanjem parlamentarnem položaja in ao pritrjevali nje nazora glede neumestaosti obstruk-cije v tedanjem hipu; nje članek o pomenu sestanka v Racconigi je ponatisnil tržaški »Iodipendente" brez prigovora; „Edinost" je prejela iz zagrebških ječ od „velelzdajalcev" v najtoplejih akcentih pisano zahvalo; »Agra-m*r Tagblatt" opozarja na sedanjo polemiko .Edinosti*' s „P.ccolom" radi akcije slovenskemu šolstvu v Trstu v prilog.
Čndno res, da je toliko pametnih ljudij v popolnem soglasju z — norci.
Mi bi se tej psovki le smejali, ako ne*bi na tak način borba razodevali moralne dekadence v izvestni slovenski žurnalistiki.
Razveseljivo gibanje med slovenskimi c. kr. uslužbenci. — Z veseljem doznavamo, da ie je pričelo med slovenskimi c. kr. poštnimi in brzojavnimi uslužbenci jako živahao gibanje, da dobe svoje strokovno glasilo v svojem materinskem slovenskem jezika. Kakor znano, obstoja avstrijsko društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev. Centrala tega društva je na Dunaju, a drugod, kakor v Ljubljani, v Trsta, v Celju, v Mariboru itd. se nahajajo takozvane „lokalne grupe", ki «o vie odvisne od dunajske centrale. Le Čibi imajo sroje samostalno društvo. — Dunajska centrala
niki. Nismo se bili pridružili zato, ker smo se identificirali s Ferrerievimi nazori. Pridružili pa amo se bili manifestaciji žalosti nad dogodkom kakor takim. A danes zastopniki okolice ne morejo glasovati ne za prvi del Ctraiutzavega ne Vidacovichevega predloga tičočega se premembe imen ulic. To pa zato ne, ker ne vidimo ne v enem, ne v drugem nikakega plemenitega čatstva, ki ga narekuje humannost, ampak enostavno politično demonstracijo. (Ropot na galeriji.)
Glede dru sega dela predloga C?rniutz se govornik pridružuje izvajanjem svet. Vidacovicha in bo torej glasoval, da se preide na dnevni red.
Govorila sta še Spazzal, ki je rekel, da je bil Ferrer mož, Id se je boril za svobodo, kakor Garibaldi (Odobravanje na galeriji) in Vidacovich, ki je povdarjal, da je celo parižki mestni svet odklonil predlog, da se imenuje eno ulico po Ferrerja, na kar je bil predlog svet. C rliutza odklonjen, sprejet pa je bil predlog Vidacovicha, da se imenaje eno ulico XX, septembra.
Sklenjeno je bilo potem pa daljši dobati, da se popusti gledatišča Verdi za polovično ceno raesvetljavo in kurjave. Predlog svetovalca TVeila, da se da gledalilču K 40.000 subvencije, je bil odklonjen; istotako prediog podžupana Rich.tiija za subvencijo 20.000 kron.
Ostale točke dnevnega reda zadevajoče mestno gospodarstvo so bile sprejete z malimi spremembami večinoma enoglasno.
Seja je bila zaključena ob 10. uri zvečer.
Gonja proti „Edinosti" nadaljuje. Oi sv. Jakoba nam pišejo :
Gonja nadalju e. Minolo nedeljo smo jo čuli na shodu Marijine družbe. Dotični go-
1 vornik list,
je trdil, da je „Edinost" n e s r a m en ki objavlja zapeljive in pohujšljive
poludne se bodo vršile istodobno
da ko-nastopi,
ie
da
-i ' Ver	oeromno večino — in to ravno vse razsodne
vseučihšnikov v avli Karohne in politehnikov,' ™ . .. ^ • - • hrw1ft
t »rli tehnike. Godili bodo Upniki «eh'-	g^o^«
slovanskih dijakov. Potem pojde ikupni mani-festacijski obhcd po mesta do „Starome itike namjesti". Istodobno prirede podobne manifestacije slovanski dijaki v Brnu, Pfibramu in na Dnnaju. _
Dnevne vesti.
Paroplovna družba »Dalmatia". — Trgovinsko ministerstvo je potrdilo imenovanje g. Mateja Š a r i ć a glavnim ravnateljem „Dal-matie".
Imenovanje. — Poštnim vežbenikom je imenovan abiturijent Ferdinand Lang-h a m m e r
s tako oaijozno gonjo ne stva od lista „Edinost", da reakcija ne iso-stane in da bedo le kompromitirali stvar, ki bi jim morala biti visoko vzvišena nad str&nkar-ske-egoistično agitacijo. Teltko jim bodi odkrito povedano le danes I
Kako se menjajo časi!! — Ni še dolgo temu. Vsakdo nas se še spominja, da na vsako našo zahtevo — bodi v listib, bodi v zbornicah — je bU steret pen italijanski re-f:en: And« in Hussia 1 Pod pojm „Russia" so subsumirali vse, kar je slabega in grdega : barbarstvo, samovoljo, tiranitvo, tlačenje Človeških pravic, gaženje svobode, duievno tmino,
..._____L- i__Ij___ I4.J UA Ak___u:
______antitezo vsake kulture itd. itd. Ob vsaki pri-
Mestni svet — Sinočnja seja mestnega	liki so nas pošiljali v Ruiro, da nam cdgo-
sveta je bila precej živahna. Med čitanjem	▼ore na naše zahteve s tudi vi ste barbari,
zapisn ka radnje seje so se svetovalci živahno	»ovražniki kulture, suženjski narod, ki m vre-
pegovarjali v posameznih skupinah. Galerija	d®n svobode !
je bila nabito polna. Zdelo se je, da se pri- Tako so kričali, tako so nas zasramo-
pravlja nekaj, kar bo dalo naši slavnoznani	vali še nedavno tm Ia danes? Danes po-
galeriji povod, da stopi v akcijo, kot neizogi-	skakujejo od veselja, triumfi*ajo, da so se
ben del mettnega sveta.	mogli približatiisti barbarski .	f
Po prečitanem zipisuiku zadnje seje je	Ru'sijiH Ssstanek v Racconigi proslavljajo nem predmetu,
dal žuoan prečitati zahvalo gorišktga magi-	kakor najznameniteji političen dogodek mlade Družbi sv. Cirila in Metoaa je nakazala
strata in društva ita'ijanskih učiteljev radi	Italije. Zasramo val i so R tirana" in sedaj ga tvora ca G^lob »t Volk po trgov ki obrtni
znanega sklepa v zadevi premestitve sloven-	pozdravljajo in mu razvešajo zastave l	; banki 100
skega učiteljišče.	Ali nas bodo še pošiljali v Ruiijo ? Ce čistila za
Župan je odgovoril na interpelacijo svet.	bodo, jim bo naš odgovor : Zakaj ne,
Cerniutz in tov.v stavljeno v zadnji seji mest-	ste nam Vi ugladili poti
„Posthorn* v nemškem jeziku. To glasilo je obligatorično za vsakega člana. Čiani italijanske narodnosti so pa žo lani energično nastopili in dosegli, da jim je centrala brez občnega zbora dovolila list v njih jeziku: La Cirnetta postale", ki izlaja ▼ Trentu. — Na letošnjem občnem z boru (ki se je vršil na Dnnaju pred dvema mesecema) je pa tržaSki delegat g. Jaklič v imenu tržaške lokalne grupe zahteval cd centrale, da stori za Slovence, kar je že storila za Lahe, da namreč izdaja za slovenske člene slo rensko glasilo. — No, na rečenem občnem zboru ni bilo prišlo d j razpravljanja glede te zahteve. Predsedništvo centrale je pa g. Jakliču zagotovilo, da se ugodi zahtevi tržaške lokalne grupe, da so pa mora rečena grupa sporazumeti z ljubljansko grupo ia pa poskibeti za delno pokr.tje stroškov potom nabiranja inse-ratov. S por&zumljenje z ljubljansko grupo je bilo takoj dossžen«, toliko glede kraja, kjer naj izhaja list (Trst), kolikor glede imena lista („Poštni rogu). Poleg tega so pa Člani tržaške grupe nabrali — še pred izdajanjem lista — toliko inseratov, da so stroški pokriti skoraj za 3/4t ostalo svoto — komaj 32 stotink na mesec z% vsake g* člana — bi morala, kakor je tudi obljubila, prispevati centrale. — A sedaj, ko so izpolnjeni vai pogoji, ki jih je stavila centrala, noče nič vedeti o svojih obljubah ter se izgovarja, da ne more ustreči zihtevi po slovenskem licti brez občnega zbora. S orenaki Člani so radi tega jako ogorčeni. Ni treba niti povdarjati, da jih je ogromno voč nego Lahov, in vendar ae je Lahom dal list v njih jeziku braz občnega zbora. Vsled tega so slovenski člani „avstrijskega društva poštn-k in brzojavnih uslužbencev" sklenili, da, če dunajska centrala ne ugodi takoj njih zahtevi po slovenskem listu, atopi tržaška grapa takoj iz dru-štra in se pridruži češkemu društvu.
Iz krogov poštnik uslužbencev doznajemo, da začno oni na vsaki način z izdavanjem slovenskega lista. Ne le, da nočejo odnehati od svoje pravice, od popolae jednakopravnog z nemSkimi in laškimi kolegi, ampak tudi zato, ker ao se 2a vezali. Napravljena je že pogadba z neko tržaško tiskarno in sklenjen dogovor z urednikom, ki io mu — da ga obvežejo — tadi že nekaj izplačali sa račan.
Jdko karakteristično za razpoloženje pri centrali na Dunaju je dejstvo, da jej je bila pogodba s tiskarno predložena, in da vzlic temu manevrira, da bi iz lajanje slovenskega glasila preprečila. Č? je že v viei Avstriji uveljavljena dvojna mera na škodo Slovanov, tudi centrala društva puštoih ia brzojavnih uslužbencev noče zaostajati in ae drži princip«: Slovenec plačaj, ali ne zahtevaj pravico. Te so le za — druge.
Tem več priznanje gre našim poštDim uslužbencem na taki odločnoiti.
Ne prodajajte svojih zemljišč 1 Zadoščenjem javljamo, da je na! člaaek pod gornjim naslovom, ki smo ga priobčili miaole nedelje, izzval v interesiranih krog37 posebno zacima-nje. I a Rrcmanj smo dobili zanimivo pismo o tem predmetu ter ie priobčimo v jutršaji š e«
vilki.	t .
Opozarjamo tudi ostale interesente, naj se oglase v iavni diskuiiji o tem velepomei/ib-
K kakor dohodek kovine ter
cd z*loŽQišr.?a v*«eiiaa 2a če'lje. — a j S.ovenska tovarniška pr.djet a se izdigujejo Ur pridobivajo tla v dom^č. zemlji.
V Trstu, dne 30. oktobra 1909.
»EDINOST 5t: 304
Stran M
Slavno občinstvo poživljamo, da negujejo mlada narodna podjetja po getlu „Svoj k ■vojimi" Naši narodni nasprotniki nmejo to stvar kaj dobro.
Posaemajmo jih mi v doslednosti ! — Goriomenjeno blrgi je prav dobro, torej vsega priporočila vredno.
Po sa biti parne*smemo, da a tam, če nčvr-atimo mlado narodno podjetje, učvrstimo tudi obrambeni zid naše dične družbe sv. Cir. in Metoda.
Finančni ravnatelj dvorni svetilk Rottini
je zaprosil za svoje umirovljenje — kakor dozaajemo iz zanesljivega vira.
Koncert. V petek, dne 5. novembra se bo vršil v dvorani casina „Šchiller" koncert^znane pianUtkinje gospe Msrije Seydel Furlani, ki bo proizvajala skladbe Avgusta Stradala. — Skladatelj bo prisostvoval koncertu.
„Socijalni odsek" Učit. dr. za Trst in ekolico ima v nedeljo, 31. t. m. ob 10. uri predpol. v društveni sobi nI. G. Gallatti št. 12 II. seitanek, na katerem se bo posvetoval o nadaljuem delovanju. Tovarišice in tovariši 1 Udeležita se polnoštevilno 1
Germanizacija na železnicah. — Prejeli smo :
Te dni sem ae mndil v Ajdovščini. Na postaji sem zahteval vozni listek do Trsta. Uir&daik je vprašal po nemški, da-li hočem vozii listek do Gorice? Odgovoril aem (se« veda slovenski), da ae popeljem v Trst, na kar ssm srečne dobil vozni listek za — Gorico !	-
Še le potem, ko sem pošteno zarohnel, S2D2 dobil vozni listek po zahtevi.
I: tega sklepam, da imajo celo na železniški postaji v Ajdovščini uradnike, ki ne nmejo slovenski ! Kako naj imenujemo tako postopanje železniške uprave ? Škandal je pač premil izraz za to !
Proti tamu Škandalu treba najodločnejega odpora. Zato jutri vsi na protestni javni shod v g-edališčni dvorani „Narodnega doma" 1
Svetiljke za aa grobove. Gospod Gorenjec, lastnik narodne Sinjigarne in papirnice v u'ici Valdirivo 40 nas prosi, da opozorimo na najnovejše svetiljke za na grobove.
Ogledali smo si te svetiljke in moramo reči, da ao rea zelo primerne za priliko, ko ae počešča spomin pokojnikov ob praznikih Vseh svttnikov.
One tem svetilkam, ki gorijo tudi na vetrn, stanejo 50 stet. komad. Na teh avetilj-kah je na prozornem papirju tiskano : Počivaj v miru l
Oddelek pevskega društva „Kolo" prirodi jetri dna 31. t. m. izlet v Spodnje šk^fi e na veselico pevskegi društva »Istrski grajič". Oihod ob 3. uri popoludne z državno železnico. — Prijatelji društva dobro doli 1	_ •
Tržaška mala kronika.
Napadaaec najden! Včeraj smo povedali, ktkko je bil v nI. Peicheria nek še nepoznan miž napaden od dveh zločincev, ki sta bila tudi aretirana. — Včerai so iztaknili tudi oškodovanca. Isti je 49 letni dninar Nicolo Banedetti is Pirana stanujoč v ul. Torre Bianca št. 5. Na pcliciji je isti izpovedal, da se je oni večer popolnoma opil. Bil je v kapami „Al fedel triestino" in potem — keJaj sam ne ve — ko se je napotil domov, je bil naoaden. — Na čelu ima sledove udarc9v. Ne ve, da-li ata mu kaj vkradla, ker se ne more spominjati, koliko je potrošil od petaka, ki ga je prej imel pri sebi. Njegov sin Patar ga je s kočijo spravil domov.
ttezgoda na morja. — Rešilni parnik „Titan" tvrdke Tiipcovich je bil zasidran v basenu št. 1 proste luke. Zraven je bil prazni bragoc „S. Giorgio" iz Pirana. Včeraj zjutraj ob 7. in pol, ko se je parnik „Titan* oddaljeval, je iop*ta njegovega vijaka močno ud^ila imenovani bragoc in mu odprla veliko lukejo pod vedno črto. „San Giorgio" ae je napolnil z vodo, a ni so potopil, le sprednji dol ae *4haja ped vodo.
Koledar In vreme. — Danea: Klavdij
muč. — Jutri : 22. Ned. po Bink. (Voibenk *kof)«
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 22* Cels. — Vreme včeraj: deloma
jasno.	.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s polemičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. — Temperatura malo spremenjena. — Počasno jasnenje.
Naše gledališče.
V	nedeljo zvečer se ponovi angleška burka
X10 B A,
ki je ob premijeri dosegla krasen uspeh. Za tedaj in tudi pozneje se je mnogoatranik* izrazilo željo, naj bi se ta krasoa igra ponovila, ki je s svojim fiaim humorjem ob grotesknem kontrastu med klasičnim atarim vekom in moderno prozaično dobo pravi kabioetni korcad za izobraženca, kakor pa tudi sploh radi originalnosti in estetični vrednosti raznih scen čnih slik velezanimiiih tudi za najširšo maso.	.
„Nioba41 je paradna vloga gospe Danilove, ki se je v isti izkazala kakor izobraženo
in gracijozno umetnico.
#
* *
V	ponedeljek na Vseh svetih dan, popslsdne se — kakor že ob tam dnevu zekteva tradicija — vprizori ljadaka igra
„MLINAR in N JEGOVA HČI".
Cene za to predstavo, namenjeno širšemu občinstvu, bodo izvanredno nizke.
* * *
V	torek slednjič, na dan tržaškega patrona Sv. Juits, zvečer vprizori naše gledališče noviteto, vesaloigro
„DVA SREČNA DNEVA".
Ta veseloigra, ki ie na stalnem repertoarju vaeb večjih gledališč, je ena izmed najlepših v avojem žanru.
Popolnoma naravno zavozlanje dejania je polno krasnih, komičnih in ob enem ljubkih prizorov. Smo prepričani, da bo aašemu * občinstvu vrlo ugajata.
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROS3ETTI. — Dana-repriza Puccinijeve opere Butterflj,
Društvene vesti.
Glasbeno društvo »Trst" vabi vae pevce in pevke na glavno skušnjo, ki bo danes eb
8. uri zvečer. Ta dobijo tudi potrebna p<h jasnila glede izleta v Buzet. V nedeljo zjutraj sestanek vseh pevcev in pevk ob 7. in pol uri v društvenih prostorih. Odhod iz Trsta ob 8.45 zjutraj. Povratek v Trst ob 10.15 zvečer.
TeIoyadno društvo
TRŽAŠKI sokol
v Trstu
Danes zvečer ob 9. uri se vrši običajna plesna vaja pod vodstvom prof. brata Usaeka. Nazdarl	Veseli čai odsek.
Sokolski odsek v Barkovljah naznanja vsem telovadcem, da se bo vršil danes zvečer ob 7.30 v d f orani „Narodnega doma" sestanek, na katerem ae določijo telovadni dnevi ia ure,
Pevsko dr. «Zarja" v Ro|anu ima nocoj avoj redni občni zbor v dvorani „Kun«nranega društva4* v Rajanu. Začetek ob 8 uri. Po občnem zboru bo g. £. Adam č predaral o modami glazbi, na kar ae posebno cp »zarja vae člene in drugo alav. občinatvo.
V	ponedelj ek dne 1. novembra (na dan Vseh svetih) vprizori društvo žaloigro „Mlinar in njegova hči". Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopniaa 60 stot., sedeži 40 stot. — Iz posebna prijaznosti sodeluje gosp. Jaka Stoka.
Darovi.
— Akad. fsr. dr. „Balkan" so doposlali v spomin XX. septembra za „Družbo sv. Cirila in Metoda" za „Dijalk? podporno dr. v Trstu" in za ljudske knjižnice vzdrževane po omenjenem društvu :
Pola 34. (g Josip Macarol učitelj) za Dr. Sv. Cir. in M.:
Prosto?, sodna dražba neraičiin
Dne 8. in 9. Novembra 1909 vršila se bode na Razdrtem
Javna dražba
vseh v zapuščino dr. Hinka Dolenc-a, c. kr. sod. tajnika v. p. spadajočih nepremičnin.
Površina istih meri preko 40 ha. Prodajali se bodo posamezni kosi.
Dražbene pogoje je mogoče vpogle-
dati pri c. kr. Okrajnem Sodišča y Senožečah.
Prilika iigodn. nakupa.
Moderne spalne jote iz He$o kuhan, lesa
brez obkladkov (riueša) zelo solidno izdelane z garancijo °0°V
po izredno nizkih cenah
PETER JERflJ, trgovina s pohištvom no vosnlu ulice Uincenzo Belih! ter ulice so. Koterlno.
Prilika ugodu* nakupa*
B	XX Odprla se je 50C ■
)	nova gostilna „Carmen" I
|	v ul. del Toro 18 in id. Boschetto 4 |
■	Marčno pivo prve vrste in Spaten iz za-
■	loge F. VOLPiCH. — Istrska in dalma-J	tinska vina in teran. — Domača kuhinja
■	vedno preskrbljena z vsakovrstn. jedili.
Priporoča se udana lastnica
Marija Vascellari.
n
hI
v
Kauianjam slavnemu občinstva, d« sem a« novo
preuredil D OB B OZ M ANO PEKABVO f
ulica Ferriera št. 37
(vog»l Yi» Conti), kjer se dobi Takrat na dan tsak. vrate svežega kruha od 40 vinarjev naprej, raznovrstnih sUdćic, hl.kotov ter o priložnosti praznikov Vseh S etih boffato zaloffo »t lastnega izdelka po 2 kroui 40 vinarjev kilogram. Postrežba na dom za družine in javne lokale. - PRODAJA MOKE OD M NAJBOLJŠIH OGRSKIH KLINOV. 3MĆ
U dani JOSIP ČERBTOOJ.
H
h
D
D
b
Giacomo JMfonaro
urar in dragotinar v Trstu, ulica
della Gnardla 22
VELIKA IZ BERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IW NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJIH CENAH.
Kupnjo ae zlato in srebro.
L9
Odlikovana pekarna in slasčičarna i ■ f
z zlato kolajno Id križcem na mednarodni obrtni razstavi —h^b I ■ ! t Londona 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9
s:;1::; trikrat na dan srd krah.
Prodaj alnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi bi Škoti posebno za čaj ; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fiae desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, kro kante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi ■ajllaejio moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.
Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke.
M. B. Katz
TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n.
Nova mesnica
prodaja	ul. Gecilia, vogal Ruggero Manna
volovsko, telečje in koštrunovo meso prve vrste. - Štajerske kokoši in osoljene jezike. P. n. družinam se toplo priporoča lastnik G. RagUSeO.
Odlikovana krojačnica
August Štula.r
Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad.
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
3fztritt|c vsakovrstne obleke najnov. mode
(od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme.
Bogata zaloga tu- in ino z. blaga in vseh pred-metov, spadajočih v krojaško obrt.
Naročbe se Ujo točno in se dostavljajo sa M
DEIaO SOLIDNO
I
Oellkl Kinematograf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od 30. oktobra naprej bo sledeči program:
1. VIHAR, po resnici. 2 ČOLNARJEVA HČI, drama. 3. DOSEŽENO JE, komično.
Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. Otroci in «olaki 10 stot
SStran IV
„EDINOST" St. 304
V Trstu, dne 30. oktobra 1909
Po 2 E: Josip Macarol, Ivan Caharia,
ViVtriia Krtalan, Fran Nemec, Danica Brin-Se'*, Ivana UrSič, Ve koala v Jazbar.
Po 1 K: Tereziia Nemec, E-menegiMo Delorenzi, Avgust Tence, Mala Milič, Ivan Peric, Ivan Caharija It. 16, J. Caharija 162, Karol Vrančič, Leopold Eampjut, Rudolf Litcc, Feliks Graben, Za dij. pcdo. društvo, I f-n Deikicger, Rihard Fiichte, iFran Gruden 195, Za ljadake knjižnice, Alois Walter A. A. 100. _
Vesti iz Istre,
laven shod v Kortah bo imel v nedeljo, dne 31. t. m. deželni poslanec Josip Pan g er c.
Na adreso c. kr. okrajoega glavarstva v Kopru. — Občinstvo v Ricmanjib je že opscovano prosilo, naj se pride ma'ce c gledat cesto, ki vozi iz Ključa v vas"; vsled vedno množečih se pritcžeb cd! strani p tujcev, bcmo zncrali najbrže na draga vrata potrkati, predno bo n»ši prošnji ustrežene.
Ittotako smo že pred letom dni prosili za pištni nabiralnik, katerega tudi zelo rabim? in še sedaj ta malenkost ni rešera; ako pa pri c. kr. poštaem in brzojavnem' ravnateljstvu urgiramo, nam odgoTorjajo, da I ie stvar na ces. kr. okrajnem glavarstvu v j Kcpru.
Prosimo torej, da našim pravičnim zahte-> vem kmalu ustrežete.
Gostilna „Al Ginnasio" ""„Sr?
ima pijače in jedila prre vrsto. Priporoča se slavn. občinstva za obilen obisk H. K o s i č.	1237
Fotograf Anton Jerkič K
Ste v. 10, Gorica, Gosposka ulica Štev. 7.
1835
Ulnnno iščem, veščega v vinogradništvu. Bole, nidpt/Ct Rojan 242._ 1878
Krojaški
4, II. nadstropje.
pomočnik išče Btalnega dela. Ponudbe na J. Eapotec, via del Salice
1923
Poreška klet na 0pčinah:l76
Prodaja novega vina. Tersn : v lokalu po 48 stot., i v stfklenicah po 40; Belo (sladko) po 56 —. — V sodčkih po 24 in Vi6. Tropincvec po K 1'20. (1928
V. Mat. Živic
?ka ulica 15, Trat.
ne priporoča za inženjerska dela veake vrste. Trgovin-1927
; RIHARD NOVAK & C
j Pekarna in slaščičarna s J	prodajo moke
S TBST — ULICA FABVETO ŠT. 15
■j	Specijaliteta: BI Stotini
IA Ob priliki prazn. „Vseh B^H^ Svetih*4 — FATE — iz mandeljnov po K 2 <tO
^^^^ LJULJ kilogrram. □□□
Razne vesti.
Bogata vinska letina. Iz Slov. Bistrice poročajo, da «o letos sa 50 odstot. več vina pridelali nego lani.	i
Umrl je včeraj v Šmartne*u pri Liti i na^nčitslj ? pok. g, Matija Arko.
Nagloma jo umrl na vežoji iz Licca v Bel afc. viši revident državne železnice Leopold Nagi.
Princ, ki je obdolžen kriva prisege. —
Minulo sredo je bila stavljena t državnem s-Lora interpelacija, v kateri se pripoveduje
sle d ča:
Princ Aleksander Badziwill, se je pred kratkim porečil v Berolinu z neko gospico iz najvifije aristokracije. Ta zakon pa je bil knzalo potem razveljavlieo. Princ je prihajal pied 8—9 leti pogoetoma na Dunaj in v Bnjb: peStc. Često se je nahajal v fiaancijei-n:h stiskah in zato je napravil mnogo dol* gor. Med drugim si je izposodil od dunajskega gostilničarja Gratcla znesek 20.000 krof, katere je dobil v gotovini p: oti navadni pisati obligaciji. Pred nekaj ča*a pa sc se fLanci,elne razmere princa znatno z boljšale. Gratzl s je tedaj opominjal priča, caj mu plača dolg. Ker ae princ ni zmenil za vse opomine, je vložil Gratzl tožbo. V veliko začudenje upnika je princ izjavil, da ne pozna Gkatzia. Ta je rekuriral skozi vse inštance; kenečeo je dobil njegovo tožbo tudi najvišji sodni dvor. Giatzl je tedaj napravil proti p incu kazensko ovadbo radi krivega pričanja. Princ je odgovoril na gostilničar-; je i o Gvadbo s protiovadbo radi obrekovanja.'
V	kazenskem postopanju proti Gratzlu je bil ta oproščen, Na to je gostilničarjev odvetnik vležil na državno pravdnifitvo ▼ Wadovicab, kjer [rine Radziwlll biva, ovadbo radi krive prisege, a do sedaj oblast ni ie nič ukrenila v tem ozira. Zato je namtn interpelacije, da bi prisilila sodno oblast, naj stori svojo doižuoit 1
Voltairjevo življenje Ko se je Voltaire1 (ziani francoski pisateli in pesnik) rodil, je izgledal kakor mrtev. Bil jo tako slab, da ga ■iso mogli oprati celih osem dni, a za krst so mcrali čakati 10 mesecev. Voltaire je bil vedno boleh en. ao je bil star 26 let, ni mogel, več pribavljati jedi, zato je bil si no aub.j
V	30. lotu je jemfel toliko zdrav.l, da so ae; mu vsi čudili. Pil je razne čaje, zdravilno Lkirje in jemal razne praike. Na Ljeaec jej povprečno jemal deset raznih zdravi).
Mej tem je delal 20 ur in »pil po 20 taS:c kave na dan. B.l je izredno čist, kar; ]e bila v onem času prava redkott. Je) je malo. Spaval je samo 3 ure, toda v postelji' je ležal 21 ur. Tresel se je veda o od mraza. ViUc vvemu temu je živel 84 let. Umrl je tako cTib, da mu je glava izgledala kakor prava lobanja z malo gole kože.
Mali oglasi.
Josip Stolfa
mkoTntu mizarska dela:
Slovenci in Slovani! \STlXZ i
edprl novo Blovensko brivnico v ulici Bosco štev. 1, vogal Bbrriera in 86 toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Jamčim zs čisto in dobro postrežbo. Svoji k svojim! Udani Miroslav Kovacič, brivec.	1651
V veliki, fini žganjarni
na trgu pred Narodnim domom it. 1
(vogal ulice Ghega) je na prodaj VELIKI IZBOR
r=jpi najfinejših likerjev in MM vsakov. žganih pijač.
Mej temi MARSA I .a po Kron 1-60 buteljka, RUM «uba po Kron 1-60 buteljka. Specijaliteta: Ma.grebški Pelinkovac in Sokol; Aati Spnmante inHefoik. Posebne vrste: Roso
..!.. Po absolutno ..!.. konkurenčnih cenah
&&
se kapi Porcelan, stfkla, kuhinjske potrebščine, navadne in apanlrane sipe, galanterije, svetilke, namizno posodo, umivalnike in vse druge potrebščine
v novi prodajalnici v ulici Barriera vecchia 33, Trst.
&&
Eroest Pegap, Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Tse vrste salami. Najfln. sir. Mast. Konserve. Praške in graške srnjatl.
Razne klobase. — Moderno opremljen buffet.
Vedno sveže DBEHERJEVO PIVO. — K SAŠKI TERAN — Garantirana PRISTNA TINA iz rlpaTsko vinarske zadrege — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK.
Gostilničarjem se ddje primeren popust.
Kožuhovinar j&ibert Brosch
Trst, ulica S. Antonio št e/. 9
Daznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel
shrambo kožuhovin
izbrisane tvrdke JOSIP ZELESNIK
katerega osebje je prešlo v popolno njegovo odvisnost.
Cene zmerne. Absolutna garancija.
Za zimsko sezono zadnjo nevosti kožuhovin.
» p Cement - Portland5
■ „S4IiONA' I
Družbe „SPALATO"
Anonimno deln. društvo eementa Portland SALONA.
Letni prolzoodl: 10.000 onžon.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leooold Feiner, M
:: Pisarna ::
ul. Carradori 16 Telefon 605.
Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30
NOVO POGREBNO PODJETJE HJS" S"
W z bogato opremo za vsako- COPSO 49 (Pij vrstni pogreb.	in prodajal-
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic p erle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na dsbelo In drobno.
Zastonj in poštnine prosto
poliljem na a&htevo va; kem* posedatku.
gramofona
ali onim, ki si žele Istega nabaviti, moj iln-strorani cenik, kakor tudi najnovejši ukusno izdelani, s portraitimi naših cajpriljubnejSih umetnikov previđeni pspis pIoSč, najbolje uspel b hrvatskih, slovenskih, srbskih, bosanskih, tmr-ških ktkor tudi iuternaeljonalnih komadov.
Najboljši nabavni vir za plošče in gramofon?, ker se te omejujem samo na en izdelek, ampak imam v zalogi več prvovrstnih izdelkov.
■T Prodaja po najnižjih tovarniških eenalt. IV Staro plošče zamenjavam. M* Zaloga pere°, membran, Igel i. t. d. IV Lastna delalniea za poprave.
M. DRUCKER.
Ilica 39. — ZAGREB. — Illea 39.
Kislo zelje
prve vrste 100 kg brutto K IO —, Krastavce peverone itd. — pošilja po poštnem povzetju
Ant. K. Linek — Znalm, Češko.
Slovenci irsta in izven Trsta!
Otvoril sem prvo dalmatinsko
žganjarno in zalogfo
v Trstu, ulica Ghega št 10
s slov. napisom, ki vsacega Slovana razveseli. Točim nafinejši dalmatinski tropinovec po Eion 1*20. (Za trgovce cene primerno znižane). Točim tudi druge likerje. — rriporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk v nadi, da velja beseda
Svoji k svojim! Lastnik Gajo Bonefačii.
12 Ravno za polouično ceno !H §
> ] m.	kakor vsaki prodajalec ::: ha »brobe ^^
M S!	B8F" prodam nove
SINGER-jeve s E

šivalne stroje
za družinske potrebe K 54- - ; a ladjico K 78-—; central bobin K 94*—. Utljučno pokrov ia 5-LfId« gajancijo. — V Inozemstvo proti poitljatv!
X 15 ostalo po povzetju. - CENIK ZASIONJ.
g ST. RUNDBAKIN ^L^ZlT^i &
Specijaliteta gumijev, pred-
metov.
Rjuhe iz gumija, eli»tične nogavice, predpasniai, soBpenzorji uigatorji, cevi za vino plin, vodo
ovata, gfnmij. čevlji
Higijenični predmeti po naj zmernejših ceaah.
Prodaja in poprava gum. čevijev.
jrederico Steindler, yicque9otto 14.
Umetni: fotogrnfični g
uri sv. Jako- fffflllVIl Pri sv-
bu - TRST. meije bu - TRST. t^a
ulica Hivo štev. 42 (pritličje) iH
m
IzvrSnje vsako fotografićno delo, kakor tudi razgleJe, posnetke, DOtra-njost lokalov, porcelanaste plo4fie ia vsakovrstne spomenike itd. itd. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi udobroeti P. N. ijaroinikov sprejema naroibe in jih izvrSuje na domu, eventuelno tudi zunaj uieeta.

Umetni zobje .
Fiomblr»sj« asbsv.
izdiranje zobov brez bb m vsake bolečina
w 2oboz4iravn;5kcos kaainsta
TR.8T
aH ta iatla Caaaraa *tev» 13, U. iUH