MAMTOMi
http.//www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK.25. FEBRUAR 2021/ ŠTEVILKA 1387. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola /cena:1,50 EUR
1387
7 8 9 6 1 2 'U 4 O 6 7 111
DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM
BS Tel 05 6416 333 /mobi041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
ti
Mehurčki pokajo v deželi mehurčkov
Ne vem komu je prišlo na pamet, da pred Covidom varnim skupnostim ljudi reče mehurčki. Kot da ne bi vedeli, kaj mehurčki so: sila občutljivi obodi zraka, ki ob najmanjšem dotiku počijo. Kaj je tu varnega.

mm 6; ,


(0M ’ . ■
». •'	'	V/’'* • >'	'V ''iV
V-r ■
f
J E
I
(Mef) Mehurčki seveda niso zgolj del otroštva, tisto kar smo nekoč počeli z milnico in narezano slamico in danes lahko kupimo v vsaki trgovini za 1 Euro. Mehurčke so uporabljali tudi v politiki, toda takšne popularnosti, kot so jo doživeli ob tej Korona krizi pa še niso občutili.
Dobili so tudi razno razne pridevnike in prislove, od družabnih do službenih, od družinskih do športnih mehurčkov, v vseh primerih pa so predstavljali nekakšno nevidno zaščito pred zlobnim virusom. Naenkrat smo razumeli televizijsko nadaljevanko Ujeti pod kupolo, kjer skupina ljudi sicer živi ujeta pod kupolo, toda princip je isti. Tudi mi smo to zimo preživeli ujeti pod kupolo in v bistvu ves čas sanjali o tem, kako bi zbežali iz nje, hkrati pa nas je bilo strah, da nas bo pokončalo tisto na drugi strani. Seveda vse kupole niso enake. Tista v stanovanjskem naselju v Ljubljani zagotovo ni enaka tisti, pod katero živijo nogometaši Barcelone ali Olimpije. Njihova je večja in kot kaže je v njen manj strahov kot v tisti iz stolpnice brezosebne soseske.
Pa vendar bomo, bolj ali manj, vsi preživeli, saj smo zapiranja v mehurčke vedno bolj vajeni. Začenjamo že navsezgodaj, ko nas starši zavarujejo pred prehladom, potem nas zavarujejo pred boleznimi pa pred pretepaškimi sošolci in celo pred nepravičnimi učitelji. Ampak mi se nismo dali in smo se zavarovali tudi pred starši. Pravzaprav nas je zavarovala država, ki nam je dodelila mehurček skozi katerega nam starši ne morejo primazati ene okrog ušes, ker smo razbili sosedovo okno. Dejansko smo postali človeštvo množice mehurčkov, ki se ščitijo eden pred drugim, še posebej, če tisti drugi prihaja od nekod drugod, kjer morda še nimajo tako razvito kulturo me-hurčkanja pa se otroci, naprimer, rojevajo v snegu brkinskih gobarskih najdišč.
V praksi to izgeda tako-le: Imam svoj osnovni mehurček, ki se dnevno združi v družinski mehurček, le malo redkeje se razšri v mehur uredništva, pa v mehur ulice z mimoidočimi mehurčki, potem se spremeni v mehurček v obliki avtomobila in končno pristane v supermehurju nakupovalnega središča, kjer se opna, ki nas je do takrat varovala, spremeni v steklen obod, ki nas varuje pred vsem zunanjim, le pred tistim, kar je tam, ne. In možnosti, da bi zbežali iz tega mehurja skorajda ni. Kar poglejte nadaljevanko, pa boste videli.
mn
INTES4 SNND40ID BANK
MAMTOlt/lČ "'l
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
^ tel.040211-434/urednistvo@mandrac.si J
Druea
Civilne iniciative niso kar nekaj
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Davorina Petarosa - Civilna iniciativa Piran Pirano, odločilo: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu "Ob Be-lokriški", Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Park cvetja in Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Med vrtovi, se razveljavijo. Ustavni sodniki so odločitev sprejeli soglasno, kar pomeni, da je šlo za prvinsko, čisto pravo, kjer ni sence dvoma.
Kot so zapisali v Civilni iniciativi je odločitev Ustavnega sodišča okronala prizadevanja številne skupina občanov in občank, ves vložen trud in odločenost, da obvelja pravica in spoštovanje Ustave in za korektno izpeljavo referendumske pobude in pravde. ..Odločba Ustavnega sodišča je dokaz, da imamo občanke in občani, strokovna javnost, neodtujljivo pravico sodelovanja in vključenosti v procese planiranja posegov in pozidav v našem okolju skupaj s strokovnjaki," so še zapisali v sporočilu za javnost. Naj bo to v poduk tudi Izolanom.
PREJELI SMO
Sprejemanje prostorskih načrtov v korona času
Korona časi, ki smo jim priča, so kot nalašč dobrodošli, da se lažje zaobide informiranost javnosti in sprejema prostorsko načrtovanje, ki velikokrat nima nobene veze s poštenimi študijami ali opozorili znanstvenikov o preobremenjenosti okolja. Seveda bi v teh časih moralo biti ravno obratno to je tehtanje in sprejemanje le najboljšega. Nepravilno planiranje bo imelo dolgoročne posledice. Kot vse kaže, človeštvo narave ne bo ukrotilo. Civilna iniciativa - Gibanje za Izolo (CI-GZI) se ne namerava poglabljati v vsak detajl pomorskega prostorskega načrta. Osredotočamo se le na zapisane, bistvene KLJUČNE CILJE IN PRISPEVKE POMORSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA SLOVENIJE
Cilji pomorskega prostorskega načrta so: usklajevanje dejavnosti in rab s ciljem celovitega prostorskega razvoja v slovenskem teritorialnem morju in v obalnem pasu, trajno izboljšanje stanja morskega okolja, dajanje prednosti tistim dejavnostim, ki so izključno vezane na morje oziroma na stik morja z obalo, omejevanje površin za dejavnosti, ki so sicer vezane na morje in obalo, a so obremenjujoče z okoljskih, prostorskih vidikov ali vidikov ohranjanja vedute, zagotavljanje sonaravne ureditve in naravne povezave med morjem, obalo in zaledjem, ohranjaje vitalne stanovanjske funkcije v obalnih mestih, razvijanje kmetijstva in ribištva v navezavi na turizem in lokalno oskrbo, osredotočanje turizma na kvaliteto storitev in okoljsko vzdržnost, turistična funkcija obale in morja ne sme prevladati nad vitalnimi funkcijami obalnih mest, podajanje usmeritev za prostorsko načrtovanje v obalnem pasu na kopnem, ki predstavljajo obvezujoče izhodišče za prostorsko načrtovanje na ravni države, regije in lokalnih skupnosti ter upoštevanje ranljivosti obalnega območja na podnebne spremembe
Kakšen odgovor bo Občina Izola dala javnosti na vprašanje usklajevanja dejavnosti iz prve točke, kako bo upoštevala zgoraj navedeno točko štiri, in ali bo opustila nameravane gradnje višjih objektov, v degradiranem območju Arga in Ladjedelnice, saj se te površine nahajajo v bližini obmorskega pasu in bi bile take gradnje obremenjujoče z okoljskih in prostorskih vidikov ali vidikov ohranjanja vedute? Kako se bodo izvajale in zagotavljale sonaravne ureditve in naravne povezave med morjem, obalo in zaledjem? Kje v OPN je prikazan razvoj kmetijstva?
Trditve občine, da se bo sprejeti plan ponovno odprl, so zavajajoče. Za kakšno odpiranje sploh lahko gre? Tudi če bi se OPN ponovno »ODPIRAL« lahko to pomeni zgolj, da se bodo ponovno nabrane vloge občanov, reševale ali na podlagi potrjenega plana ali pa bodo na kupu odprtega plana čakale na novo potrditev plana. Odprtost plana lahko traja več kot 10 let. Nazadnje so bile spremembe plana potrjene leta 2004.
CI-GZI na podane pripombe OPN, ki je sedaj v obravnavi, s strani Občine Izola, ni dobila nobenih konkretnih odgovorov, nobenih zagotovil, da bo z zemljišči ravnala kot dober gospodar in jih ohranjala tudi za prihodnje rodove. CI-GZI napoveduje, da bo tako ignoranco Občine poskušala preprečiti in zahteve v javno korist doseči s pravnimi sredstvi in pripravo na referendum.
N utri e so z nami
Vajeni smo jih bili najprej v Ri-žani, potem na Bonifiki, zdaj pa so prišle k nam in se naselile ob morju in celo v morju. „Če zmorejo labodi, in divje race, ki so sladkovodne ptice , zmoremo tudi me“ so rekle in se naselile v kanalizaciji vzdolž Lonke. Tam zdaj strašijo otroke in ptice, čeprav v resnici niso posebej nevarne. Toda, srečanju z njimi se vseeno izogibajte in tudi hraniti jih ni treba.
PREJELI SMO
Lahko greš na Tenerife, ne moreš pa na WC v domovini
Ko sem prebrala, da gre letalo iz Slovenije na Tenerife, sem se vprašala, kako so to izpeljali, če pa so v Izoli še vedno zaprte sanitarije. Najprej je treba upoštevati osnovne potrebe prebivalcev. Prekoračila sem 80 let, stanujem na podeželju. Moje potrebe po odvajanju so pogoste, ne morem tja, kjer niso omogočene. Moram pa v trgovino, lekarno, k zdravniku, banko in še kaj.
Tehnologija je prazna fraza tam, kjer ni občutka za človeka, njegove osnovne potrebe. Čemu torej služi javno stranišče ?
Izola, kam greš? Ne dovoli, da se ti to dogaja v enem od tolikih, najlepših kotičkov naše domovine
Naslov v uredništvu
Predlogi z izkušnjo
Starejša (upamo, da nam tega ne zameri) bralka iz Livad nam je poslala pismo z nekaj njenimi pripombami v zvezi z našim mestom.
1.	Dne 11.2.2021 ste nas seznanili s pobudo, da bi za pošto gradili garažno hišo. Povsem razumem negodovanje stanovalcev okoliških hiš, saj po moje, garaža tja ne sodi. Ali ni za to primernejša lokacija na obstoječem parkirišču ob Cankarjevem drevoredu (ladjedelnica). Tam nikomur ne bi bila napoti.
2.	Ob Južni cesti, kjer so bili nekoč vrtovi, so januarja začeli kopati jarek tam, kjer naj bi bil podaljšek obstoječe kolesarske steze. Dela so končana, ostal pa je jarek z opozorilnimi tablami. Tovornjaki so najprej pripeljali zemljo, nato so jo zopet odpeljali, sedaj pa ni ne strojev ne tovornjakov. Ostala je sramota plačana z našim denarjem. Vrtovi res niso bili vzorno urejeni, bili pa so koristni. Ne vem kdo je lastnik zemljišča, vendar je zemlja že dve leti neobdelana. Lahko bi zasadili drevje ali cvetje, saj je Južna cesta povezava preko Jagodja do morja. Trenutni izgled res ni posebej vabljiv.
3.	Dne 17.11.2019 sem županu poslala pismeni predlog za ureditev povezave Livad s centrom mesta. Na Južni cesti so že postajališča, ki jih sedaj uporabljajo le šolarji. V Livadah pa je veliko starejših občanov pa tudi za obiskovalce Medgeneracijskega centra bi bil prevoz zelo dobrodošel. Manjši električni avtobus, kot ga ima Koper, bi bil lahko na poziv, služil pa bi tudi turistom za prevoz od garažne hiše do hotela. Verjetno bi lahko za tako investicijo dobili tudi evropska sredstva. Toliko za danes, morda se oglasim še kdaj.
B. Krasna, Livade 7b
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Civilna Iniciativa - Gibanje za Izolo
Kdo se boji črne obale?
Očitno nihče, saj je bil obisk s kontinenta, kljub daleč najslabšemu epidemiološkemu stanju v državi, izjemen, In to kljub temu, da so bile gostilne zaprte. Z njimi pa tudi javna stranišča, a to je že druga zgodba,
Vprašanje tedna
Klopce po mestu so bile konec tedna povsem zasedene z družinami, ki so si privoščile prigrizek ali pizzo. Bi bilo res veliko nevarneje, če bi se ti ljudje usedli za mizo na kateri od teras?
V torek je bilo v državi opravljenih 5316 PCR testov, pozitivnih je bilo 1089 le-teh, torej skupno 20,5 odstotka. To so številke, na katere smo že zelo navajeni.
Stanje z epidemijo covida v državi se nekoliko izboljšuje, čeprav so številke o dnevni obolelosti razmeroma stabilne. Po podatkih covid sledilnika je bilo, po pričakovanjih, letos največ pozitivnih testov na začetku januarja, po božičnih praznikih, nato pa so se številke stabilizirale. Če pogledamo po regijah, se je v večini regij stanje povsem stabiliziralo v oranžni, ponekod celo v rumeni coni. Izjema ostaja Obalno-kra-ška regija, kjer smo povsem na meji s črnim območjem. Najhuje je na obali. V Kopru so v torek zabeležili 70 , v Piranu 25, v Ankaranu 7 in v Izoli 17 potrjenih primerov. S tem imamo v Izoli trenutno 118 aktivnih primerov bolezni, kar je 28 več kot pred enim tednom.
Kljub vsemu je število hospitaliziranih v upadu. Trenutno potrebuje bolnišnično oskrbo 546 bolnikov s covidom, intenzivno nego pa 105 bolnikov.
Testiranje
?	* Deli graf na
Obdobje I
‘ -#> ■P' V v' V A-' « v' sv J? <1'	O'	T?'	1 k «•	%	<1 xk .»• .*• .6' ,V ,k'
V temni pozitivni, v svetli pa negativni testi;za ;obdobje2-adifjih((!gK

torek, 23. februar 2021
•	Obalno-kraška 63,2
•	Slovenija (vse regije) 36,7

Kaj nam to pove za naprej?
Kaj te številke pomenijo? Načeloma naj ne bi pomenile vnovičnega zaprtja šol, saj naj bi se odslej upoštevalo stanje v državi in ne več po posamičnih regijah. „Črni-na“ obale pa očitno ni vplivala na obisk s kontinenta.
Konec tedna je bilo Sončno nabrežje polno, ulice starega mestnega jedra živahne, na Svetilniku se je trlo obiskovalcev, parkirišče pri Argu pa je bleščalo od vseh avtodomov. In če je tako februarja, se lahko turistični delavci že veselijo sezone. Če jim bo dovoljeno delati, seveda.
<5? ki0
<y -J"	n?'
Speža v Montedoru nas lahko stane 1000 eur
Italijansko mejo lahko prečkate z ustreznimi dokazili: negativnim testom na koronavirus, ki ne sme biti starejši od 48 ur, posebno izjavo in tabelo z osebnimi podatki, ki jo je treba pred prehodom meje preko e-pošte poslati na eno od italijanskih zdravstvenih institucij.
Naj vas ne zavede dejstvo, da na notranji meji (z izjemo letališč in pristanišč) ni več kontrolnih točk. Gibanje na italijanski strani brez navedenih dokumentov vas lahko ob naključnem policijskem nadzoru stane od 400 do 1000 evrov.
Scuola Elementare "Dante Alighieri"
Scuola materna "L'Aquilone"
Isola
Si apre il bando dUscrizione alla scuola materna ,,L'AquiIone” per Fanno scolastico 2021/2022
Si potranno iscrivere i bambini presso la segreteria della Scuola Elementare "Dante Alighieri" ad Isola, Via Rivoluzione d'ottobre 10 fino al 31 maržo 2021.
I genitori possono iscrivere i figli che hanno compiuto gli undici mesi di eta’.
Per ulteriori informazioni potete telefonare al numero 05/6625240.
La preside Cristina Valentič Kostič
Osnovna Sola "Dante Alighieri"
Vrtec "L'Aquilone"
Izola
razpisuje
vpis v vrtec ,fL'Aquilone" za šolsko leto 2021/2022
Vpis otrok bo potekal do 31. marca 2021 v tajništvu Osnovne šole Dante Alighieri v Izoli, Ulica Oktobrske revolucije 10.
Starši lahko svoje otroke vpišejo po dopolnjenem enajstem mesecu starosti otrok.
Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko
05/6625240.
Ravnateljica Cristina Valentič Kostič
SZJ
Kar nekoliko simbolično delujejo v kontejner za smeti odvržene predstavitvene brošure, ki sojih natisnili ob odprtju prvega objekta ambicioznega visokošolskega projekta Kampus Livade, Potem je prišla poplava in z njo požar, nato je objekt Univerze na Primorskem 4 leta akademsko propadal. Zdaj so se lotili njegove sanacije, to pa je tudi vse, kar na tem območju načrtuje Univerza.
Vprašanje tega tedna:
Glede na množico turistov, ki so ta konec tedna več kot pol dneva preživeli v Izoli nas res zanima, kje so opravljali malo in veliko potrebo. Javni WC na Lonki je namreč še vedno zaprt, zaprte so gostilne in bifeji, ostane le morje in parki.
V začetku tega leta je Univerza na Primorskem, s podjetjem Makro 5 Gradnje, podpisala pogodbo o sanaciji objekta, ki naj bi jo končali tja do konca poletja.
Aleš Oven, pomočnik rektorice UP je potrdil, da so se sanacijska dela v objektu Livade 01 začela, zaključek del pa načrtujejo najkasneje do začetka novega študijskega leta, torej do konca poletja.
-	Kateri programi se bodo vrnili v omenjeni objekt?
-	V objekt Livade 01 se bodo vrnile vsebine, ki so se že prej izvajale v njem. Predvsem gre za naravoslovne, kmetijske, zdravstvene in športne raziskovalne vsebine.
-	Ali ste z Znanstveno razvojnim središčem že dogovorili najemnino oziroma pogoje njihovega delovanja v objektu?-
-	Razmerja med UP in ZRS Koper so bila v preteklosti že usklajena in pogodbeno dogovorjena. UP v polnosti spoštuje vse sklenjene dogovore, vključno z Dogovorom o uporabi prostorov in opreme, ki je bil podpisan 11.8.2017. Nadomestilo za uporabo je določeno z vsakokratnim veljavnim cenikom, ki ga potrdi Upravni odbor Univerze na Primorskem, stroški pa se delijo skladno s sodili, kar je bilo ravno tako usklajeno ob podpisu pogodbe.
-	V soseščini raste stavba Inno Re-new centra. Glede na to, da ste njihov najpomembnejši partner nas zanima, kako napredujejo dela..
-	Tudi dela na stavbi InnoRenew CoE potekajo skladno z načrtom. Inštitut bo svoje aktivnosti v objekt selil konec leta.
-	Ali imate na območju Livad, poleg že omenjenega Centra še kakšne načrte, saj, kolikor vemo, občina baje pripravlja ponovni prevzem teh zemljišč v upravljanje.
-	Univerza na Primorskem nima dodatnih načrtov z območjem Livad, saj za to tudi nimamo zagotovljenih sredstev, niti jih ne pričakujemo v kratkem. Z občino Izola lepo sodelujemo in podpiramo njihove napore za nadaljnji razvoj območja z alternativnimi vsebinami, ki bodo v korist občanov in lokalnega okolja.
Pozabili mediteran in začetke
Prav posebna zgodba je Inštitut za oljkarstvo in njegov laboratorij za ocenjevanje oljčnega olja, ki ga je doletela odločitev ministrstva za kmetijstvo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da se vrne nazaj v objekt Livade, kjer so delali do požara.
Seveda že ponovna selitev ne bo poceni in v Znanstveno raziskovalnem središču računajo, da jih bo to, skupaj z novo opremo, stalo okrog 40 tisoč evrov. Toda to še ni največji problem. Najemnina za nove prostore v pogodbi z Univerzo na Primorskem namreč sploh še ni natančno določena. Lahko se namreč zgodi, da bodo ves denar porabili za plačilo najemnine in jim bo zmanjkalo denarja za izvajanje strokovnega in raziskovalnega dela. Zaprtje inštituta in zapiranje akreditiranega laboratorija bi, tudi po prepričanju oljkarjev imelo nepopravljive posledice. Direktor ZRC, dr. Rado Pišot nam je povedal, kakšne so trenutno razmere: - Žal še vedno nismo naredili nobenega koraka naprej. S strani UP ni nobenega odgovora - zadnji dopis, k ismo ga prijeli s strani rektorice 8.1. poudarja, da nas bodo kontakti-rali po zaključeni sanaciji - kar je za nas absolutno prepozno. Zadnji klic s strani glavnega tajnika sem dobil 20.1. pred tiskovno, ko mi je sporočil, da UP vztraja pri svojem.
Stara pogodba, ki ni več veljavna je opredeljevala stroške obratovanja in najemnine na način, ki je bil za nas nesprejemljiv.
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je med tem prišlo do menjav ključnih oseb (državnega sekretarja in direktorja direktorata za investicije), novega sekretarja sem sicer seznanil s stanjem vendar do danes še nisem prejel nobenega odgovora. Naš ustanovitelj je Vlada RS pri tem pa si Ministrstvi za izobraževanje in kmetijsko ministrstvo še vedno podajajo žogico, UP se skriva za avtonomijo in ne glede na dejstvo, da smo oboji ustanovljeni s strani države - vlade RS in parlamenta RS se zaradi parcialnih interesov dela neizmerna škoda, ki vodi Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper v pogubo. Edini, ki se potrebe in pomena tega inštituta za Slovenijo zaveda, je Uprava Republike Slovenije za varno hrano. Težko je razumeti, da se v času, ko naj bi bilo znanje, še posebej na področju prehrane izredno pomembno, odgovorni do tega problema obnašajo tako brezbrižno.
-	Koliko znašajo odhodki za delovanje Inštituta v celoti in od kod vse pridobivate denar?
-	Odhodki so v lanskem letu znašali nekaj manj kot pol milijona Eur, kar je za opravljeno delo in v primerjavi s podobno dejavnostjo drugih inštitutov malo.
Približno 1/3 sredstev prispeva Ministrstvo za kmetijstvo, 1/5 iz Infrastrukturnih sredstev dobimo od šolskega ministrstva, ostala sredstva pa pridobivamo iz projektov in tržne dejavnosti. Žal daleč premalo sredstev dobimo za stroške dela in moramo iz drugih sredstev ZRS financirati dejavnost Inštituta za oljkarstvo v obsegu cca 20%.
i
Ob že znani nerešljivi prostorski problematiki je nujno potrebno za raziskovalno dejavnost v kratkem pridobiti tudi raziskovalni program.
-	Inštitut za oljkarstvo bi v resnici moral biti eden nosilnih programov visokošolskega študija na UP, ki je nastala kot univerza me-diterana pa se zdaj zdi, da so na to mnogi pozabili.
-	Dejstvo je, da je ZRS prispeval podlage in bil razvojno jedro številnim študijskim programom, ki danes potekajo na UP. Ponosni smo na to, saj so v preteklih letih plodove tega dela uživale številne generacije študentov. Tudi na področju Sredozemskega kmetijstva in Dietetike so kolegice in kolegi, ki so danes na Inštitutu za oljkarstvo prispevali ogromno. Žal je po razhodu med našim središčem in Univerzo, ki je bil nujno potreben zaradi eksistence ohranjanja raziskovanja -danes sicer ZRS-ja ne bi bilo več -prišlo do popolne blokade sodelovanja.
Univerza na Primorskem je prepovedala sodelovanje s sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča vsem članicam. In tako je še danes, kar je v času, ko se iščejo mehanizmi povezovanja in sodelovanja med javnimi raziskovalnimi zavodi in Univerzami povsod po svetu svojevrsten fenomen in povsem nerazumljiv absurd.
-	Izolanom se zdi, da kampus Livade Univerze sploh ne zanima, ampak želi čim več študijev ter študentske domove umestiti v Koper?
-	To je vprašanje za odgovorne na univerzi. Ko smo razvijali vsebine in postavljali UP ter umeščali nov slovenski akademski center v to okolje je bil to skupni projekt celotne Primorske. Po odločitvi Severne Primorske, da gre svojo pot, pa celotne Slovenske Istre.
„Objekt v Livadah je začel nastajati in se razvijati na projektih Inštituta za oljkarstvo. Tudi začetna sredstva za pripravo gradbene dokumentacije in začetek gradnje je bil zasnovan na teh projektih - Oleum nostrum, Sigma 1, Sigma 2." Skladno s tem bi moral biti namenjen Centru mediteranskih kultur (CMK), kot enoti IZO ZRS Koper ustrezen pripadajoči del (cca 35% celotne površine). Vendar pa je to kasneje UP samovoljno spreminjala in upravljala skladno s pravno formalno avtonomijo. Pri tem pa se žal običajno ne ozira na strateško pomembne usmeritve in ukrepe, ki identificirajo Slovenijo kot mediteransko deželo. CMK IZO ZRS pa je gotovo eden takih pomembnih vzvodov mediteranskosti.
-	Kakšen je odnos Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport do vaše ustanove,?
-	ZRS Koper je edini od 16 Javnih raziskovalnih zavodov, ki domuje in deluje izven Ljubljane. Naša prednost je le okolje v katerem delujemo in ponosni smo, da je naš fizični in socialni laboratorij večkulturen, večjezičen in še v marsičem drugem poseben mediteranski prostor.
-	Znanstveno raziskovalno središče Koper so pred 27 leti ustanovile: Skupnost obalnih občin, SAZU in Vlada RS. Ti ustanovitelji so takrat dali usmeritve in popotnico ZRS-ju in v zavesti širše skupnosti je bil veliko bolj prisoten kot danes.
-	Kdaj torej pričakujete rešitev vašega prostorskega problema?
-	Vprašanje za milijon dolarjev. Na svojem urniku imam tako rekoč vsak dan vsaj eno točko povezano s problematiko Inštituta za oljkarstvo ob 7 ostalih inštitutih.
Trudimo se skupaj z Upravnim odborom, Znanstvenim svetom, predstojnicama Inštituta in Laboratorija IZO, dr. Majo Podgornik in dr. Mileno Bučar, vsemi oljkar-ji in oljarji, njihovimi združenji, s pisno izraženo podporo obalnih županov, gospodarstva in kluba Istrskih poslancev. Pisali smo že na vse naslove do predsednika vlade RS. Očitno se odgovorna politična javnost ne zaveda potrebe našega Inštituta, laboratorija, morda celo prednosti, da smo mediteranska država.	(Mef)
Majevi dnevi o oljčni muhi
Danes ob 9. uri se začenjajo letošnji 3. Hlajevi dnevi, tradicionalno srečanje namenjeno oljkarjenju in oljkarjem, ki ga organizira Znanstve-no-raziskovalno središče (ZRS) Koper. Dogodek poteka prek platforme Zoom.
Program bo potekal v treh sklopih.
V	prvem sklopu bodo predstavljeni rezultati strokovnega in raziskovalnega dela. Dr. Ivan Žežlina z Oddelka za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica bo predstavil Evropski zeleni dogovor (European green deal) in kaj ta pomeni za varstvo oljčnikov v bodoče, o rezultatih raziskovanja oljčne muhe pa bo govorila dr. Maja Podgornik z Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper. Delovanje Službe za varstvo rastlin na področju zdravstvenega varstva oljke bo predstavil Matjaž Jančar z Oddelka za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, novosti na področju zdravstvenega varstva oljke v letu 2021 pa bo predstavil dr. Marko Devetak z Oddelka za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Tehnološke poskuse zdravstvenega varstva oljk bo predstavil Jakob Fantinič z Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper, kako s tehnološkimi ukrepi izboljšati zdravstveno stanje oljčnikov pa sta svetovala Vasja Juretič in mag. Urška Klančar z Oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. O spremljanju po-škodovanosti z oljčno muho v laboratorijski oljarni bo predavala mag. Vi-Ijanka Vesel iz Poskusnega centra za oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, o vplivu oljčne muhe na nekatere kemijske in senzorične značilnosti oljčnega olja pa dr. Milena Bučar z Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper. O vplivu oljčne muhe na kakovost oljčnega olja v letu 2014 bo govoril dr. Vasilij Valenčič z Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper.
V	drugem sklopu predavanj bodo predstavljene različne prakse pridelovalcev oljk o spremljanju in zatiranju oljčne muhe. O izkušnjah z oljčno muho bodo govorili oljkarji: Janko Bočaj (Ekološka kmetija Bočaj), Irena Vrhovnik (Ekološka kmetija Gramona) in Matej Drnovšček (Kmetija Drnovšček). O tehnoloških ukrepih v oljčniku bo predaval Ernest Kante (Kmetija Kante).
V	tretjem sklopu predavanj bodo predstavljeni pripravki za varstvo
pred oljčno muho in vabe za spremljanje oljčne muhe. Sredstva in vabe za zatiranje oljčne muhe bosta predstavili podjetji KARSIA, Dutovlje, d.o.o. in METROB d.o.o.. Možnosti spremljanja škodljivcev na daljavo TRAPVIEW bo predstavilo podjetje Efos d.o.o..	SZJ
Ladjedelnica je cenejša od Santa Canele
Območje izolske ladjedelnice je eno najbolj zanimivih za vse mogoče investitorje, pa tudi za zemljiške mešetarje. Zemljišče so pred slabim desetletjem prodajali za slabih 1,000 Eurza m2, zdaj nima kupca niti za dobrih 150 Eur za m2, Kmetijska zemljišča na sosednjem hribu so bila dražja,
Vzrok in posledica:
Občina Izola je ob začetku epidemije, kot pomoč občanom in gospodarstvu ukinila plačevanje parkirnine na nekaterih parkiriščih. Zaradi množice turistov, ki so ta vikend prišli k nam, so zdaj ta del pomoči ukinili. Torej sklep ni bil sprejet za nas?
Spomnimo se, daje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije prodajal kmetijska zemljišča v soseščini (Polje) po ceni 250 Eur za kvadratni meter, tukaj pa imamo opravka z zazidljivim območjem, ki so ga nekoč prodali za skoraj 40 milijonov, zdaj pa nima kupca niti za šestkrat nižjo ceno.
Prav danes bi namreč moral Dutb izpeljati javno elektronsko dražbo za nakup kompleksa nekdanje izolske ladjedelnice, za katerega je pričakoval vsaj 6,610.000 evrov brez davka. Toda napovedane dražbe ne bo, ker do izteka roka v petek nihče ni vplačal 50.000 evrov varščine.
Očitno smo priče novemu zbijanju cene za to elitno zemljišče, ki je v osnutku občinskega prostorskega načrta namenjeno turizmu. Ali se bo Dutb odločil za nižanje cene še ni znano, znano pa je, da je kar nekaj zainteresiranih kupcev, tudi domačih, ki pa se zdaj še niso odločili za nakup zemljišča. Nekateri bolje obveščeni to prodajo povezujejo tudi s projektom gradnje nove suhe marine na območju ob Mehanu.
Chi fa meno?
Območje ladjedelnice je leta 2007 družba Galeb za 21 milijonov evrov prodala podjetju Oil Metal Co., v lasti bosanskega poslovneža Samida Osmanoviča, ki ga v Sloveniji poznamo predvsem po aferi z 20 milijonov težkim pašnikom na Hrvaškem, ki ga je zastavil na NLB in visokimi terjatvami, ki so ostale na pogorišču zgoraj omenjenega podjetja.
Malo po nakupu območja ladjedelnice pa je Oil Metal Co. že prodal naprej zemljišče, tokrat Kraškemu zidarju in Konstruktorju. Gradbeni podjetji naj bi za območje plačali 31 milijonv (ocena direktorja Kraškega zidarja Radeta Lipanje-ta) oziroma 41 milijonov evrov (ocena Policijske uprave Koper). Kot so takrat trdili, znesek ni pretiran, saj so načrtovali dolgoročno gradnjo, do česar pa, kot vemo, ni prišlo, saj sta oba gradbinca v nekaj letih končala v stečaju.
S tem so se začele dražbe zemljišča ladjedelnice. Stečajni upravitelj je najprej poskusil z izklicno ceno dobrih 15 milijonov evrov, a brez sreče. Nekaj let kasneje so izklicno ceno znižali na 9 milijonov evrov, a spet ni bilo zanimanja. Ko je ladjedelnico od stečajnega upravitelja prevzel Dutb, so najprej pripravili projekt, s katerim so poskusili privabiti možne investitorje, spet brez uspeha. Neuspešna pa je bila očitno tudi zadnja dražba za 6.610.000 eur. Ob tem se moramo vprašati, kako malo je lahko vreden zadnji razpoložljivi košček slovenske obale, na katerem je mogoča gradnja? Očitno manj od kmetijskih zemljišč na sosednjem hribu.
Konec brezplačnega parkiranja
Na 6. dopisni seji, ki se je začela včeraj, končala pa se bo danes opoldne, so, oziroma bodo, izolski občinski svetniki potrdili črtanje 3. člena Sklepa o ukrepih zaradi epidemije Covida, ki govori, da se zaradi izrednih razmer, kot pomoč pri premagovanju posledic pandemije, ukine plačilo parkirnine na vseh plačljivih parkiriščih v upravljanju Komunale z izjemo javnih parkirišč Lonka, Veliki trg in Za pošto, za obdobje od 13.11.2020 do preklica veljavnosti ukrepov.
Kako naprej?
Težava je tudi v tem, da je območje ladjedelnice ključno pri celovitem načrtovanju vzhodnega dela izolskega polotoka. Od zemljišča Delamarisa, ki je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostiča, mimo ladjedelnice, avtokampa Jadranka, vse do Rude, prav tako v lasti Miodraga Kostiča, Občina Izola načrtuje enotno, celovito ureditev, ki pa, dokler bo v ladjedelnici potekala trenutna dejavnost, niti ni mogoča. Kako malo bo treba plačati za to območje in pri kateri izklicni ceni bo Občina začela razmišljati o tem, da izkoristi predkupno pravico? Pa četudi samo za ureditev zelenih površin. Ceneje kot tako, pač ne gre.
Toda zadnji vikend, ki je ob sprostitvi prehajanja medobčinskih meja v naše mesto pripeljal res veliko obiskovalcev, tudi tistih s kamperji, je upravljavcu parkirišč dal misliti in tako je na hitro (čeprav nekoliko z zamudo, saj so npr. v Ljubljani tako odločitev sprejeli že pred časom), nastal predlog za črtanje tistega dela Sklepa, ki govori o brezplačnem parkiranju. Kot so v utemeljitvi zapisali, želijo navedeno točko črtati, predvsem zaradi spremembe vladnih odlokov s katerimi se rahljajo ukrepi za zajezitev epidemije ter zaradi povečanega obiska mesta.
Če bo ta sklep sprejet, bo začel veljati že jutri, 26. februarja, ko bomo to najprej opazili Izolani, za vikend pa še obiskovalci našega mesta. (Ur)
ur
Tudi bolniki s Covidom potrebujejo kri
Na državnem nivoju imamo trenutno primanjkljaj krvi, za kar je posledično kriv tudi Covid. Ampak ne zato, ker bi bilo krvodajalcev manj, ampak zato, ker seje potreba po krvi občutno povečala,
Prejšnji teden smo zapisali, da imajo na Centru za transfuzijsko dejavnost Izola veliko potrebo po krvi. Objavo so delili na face-book strani tako Rdečega križa Izola kot Občine Izola, priložen pa je bil graf, ki je prikazoval, kako primanjkuje vseh vrst krvi, že prav kritična pa je bila količina krvi krvne skupine A.
In čeprav smo v Mandraču že večkrat predstavili krvodajalce, ki jih v Izoli nikakor ni malo, se nismo nikoli posebej pozanimali, kako transfuzijski center sploh deluje. Pomanjkanje krvi v času Covida 19 pa se nam je zdelo nekaj zelo samoumevnega - pač, zaradi omejevalnih ukrepov in epidemije, je krvodajalcev manj, kot jih je bilo nekoč.
Zato je bilo naše presenečenje še toliko večje, ko nam je Branka Požar, ki na Rdečem križu Izola skrbi tudi za krvodajalstvo, povedala, da je bilo v letu 2020 dejansko več krvodajalcev kot preteklo leto. „Zelo sem ponosna, saj smo imeli lani 77 več krvodajalcev kot leto prej, kar je okoli 8 odstotkov več. “
Od kod to pomanjkanje?
To je potrdila tudi vodja izolskega Centra za transfuzijsko dejavnost,
Irena Kramar dr. med., ki pravi, da so tudi letošnje številke podobne lanskim. ..Krvodajalcev je, kljub daljšemu postopku, naročanju in večjim omejitvam, enako kot lani pred epidemijo (primerjava prvih dveh mesecev). In to kljub temu, da moramo zdaj marsikoga, ki bi daroval kri, zaradi bolezni odkloniti.
Problem je v Covidu, a tudi v ostalih boleznih, ki se širijo", pravi dr. Kramarjeva. Zdravstvo se je v zadnjem letu osredotočilo na Covid bolnike in presenetilo jih je število potrebnih postelj, s čimer so bile, do določene mere, odvzete kapacitete za ostale bolnike, v zadnjem času pa se je število hospitalizacij zaradi Covida spet nekoliko zmanjšalo. „Čakalne dobe za operativne posege so se podaljšale, a zdaj je teh več, in s tem je več zahteve po krvi, poleg tega imamo v tem obdobju leta tudi več kroničnih bolnikov, ki prav tako potrebujejo transfuzijo. Pozabiti pa ne smemo, da tudi Covid bolniki pogosto potrebujejo transfuzije krvi, posebej tisti, ki imajo težji potek bolezni." Vsak dan imajo več napotnic iz Covid oddelka in, kot pravi Irena Kramar, moramo vedeti, da so navadno to bolniki, ki imajo, poleg
PRIKAZ STANJA ZALOG KRVI V SLOVENIJI
A-
Maksimalna
količina
AB+ AB- 0+
Minimalna
količina
Covida, tudi druge bolezni, katerih potek je zaradi Covida še toliko težji. Slednji pa še dodatno vpliva na koagu-lacijo krvi in to je dodaten razlog za toliko večjo potrebo po transfuzijah.
„S tem, da niso vse krvne skupine enako zastopane. Nekaterih je dovolj, drugih pa premalo. Ko pride do tega navadno prosimo za pomoč Rdeči križ Slovenije in njihove območne enote, da nam pomagajo pri sklicanju krvodajalcev točno določenih krvnih skupin. “
Kri ni samo izolska
Tako je bilo tudi tokrat. Zadnja dva tedna so na Rdečem križu Izola intenzivno iskali krvodajalce, med katerimi je bilo več takšnih, ki so kri darovali prvič, a kljub temu je stanje zalog pri še vedno tretjini krvnih skupin slabo (v spodnji tretjini ustreznega). „A ta podatek ni samo izolski, ampak vseslovenski. Transfuzijski centri si med sabo pomagamo. “
Namreč, ko govorimo o potrebah krvi, pa tudi o krvodajalstvu, se moramo zavedati, da ne gre za lokalni pojav, ampak za državnega.
Centri za transfuzijsko dejavnost pri splošnih bolnišnicah namreč odvzete enote najprej pošljejo v Ljubljano, na zavod RS za transfuzijsko medicino, kjer pripravijo komponente in izvedejo obvezna testiranja. Od tam pa jo pošljejo naprej, glede na potrebe posameznih bolnic in ostalih zdravstvenih inštitucij. ..Lahko bi rekli, da kri sledi bolniku. Na transfuzijo krvi moramo gledati kot na transplantacijo, s tem, da je tukaj govora o tekočini, ki pa vsebuje žive celice. Odvzeta enota je tako ob uporabi najboljših vrečk uporabna največ 42 dni in zato je ne moremo kopičiti za naprej in ko jo potrebujemo, mora biti na razpolago. “
Kaj je kolaps zdravstvenega sistema?
Ko poslušamo o strahu pred kolapsom zdravstvenega sistema zaradi epidemije Covida navadno ne razmišljamo zelo široko, o krvodajalstvu, ali o čakalnih vrstah za druge bolezni, ampak samo o številu postelj namenjenih Covid bolnikom. Na žalost pa je vse povezano in veliko število Covidnih bolnikov in hospitalizacij lahko posledično pripelje do daljšanja čakalnih vrst za ostale bolezni, pomanjkanje zdravniškega kadra, krčenje obstoječih kapacitet in nenazadnje primanjkovanja transfuzijske krvi. Vsaj pri slednji pa lahko, če ste zdravi, pomagate tudi sami. Le naročiti se je potrebno vnaprej.
AM
Kakšne so zaloge krvi?
Uravnavanje zalog krvi je kompleksno, zato je potrebno stalno spremljanje in ukrepanje transfuzijske službe. Zaloge krvi niso odvisne samo od krvodajalcev in zbrane krvi, ampak tudi od porabe krvi. Ta je nepredvidljiva tako po potrebnih količinah komponent krvi kot po krvnih skupinah. V primerih prilagajanja večjim potrebam po krvi se poleg rednih krvodajalskih akcij organizirajo še dodatne krvodajalske akcije, večkrat si pomagamo z usmerjenim klicanjem krvodajalcev (npr. po manjkajočih krvnih skupinah). Kot skrajni ukrep transfuzijske službe uporabljamo poziv krvodajalcem v medijih.
Za transfuzijsko službo pa ne predstavlja problema samo pomanjkanje krvi, temveč tudi kopičenje zalog, saj imajo komponente krvi določen rok trajanja. V teh primerih ukrepamo tako, da na krvodajalskih akcijah sprejemamo omejeno število krvodajalcev ali krvodajalsko akcijo preložimo.
Krvodajalce vabimo, da se glede stanje zalog krvi, naročijo na odvzem krvi na najbližji transfuzijski center ali krvodajalsko akcijo. Kontaktni podatki za izolsi transfuzijski center so: Tel.: (01) 543 83 60; (05) 660 62 30, Naročanje na odvzem: (05) 660 62 39. Torek: 7.30 - 11.00, Četrtek: 7.30 - 11.00, Petek: 7.30 -11.00
ztm.sl
Sfiont
Moči je za en polčas
Butan Plin Izola : Slovenj Gradec 18:31 (9:13)
Butan plin Izola: Postogna (5 obramb), Kocjančič (1), Alessio, Jurič 2, Brumen, Smej, Gorela 4, Poberaj, Miklavec 2, Nikolič 6, Demšar, Orbanič 2, Mijatovič 2, Peharc, Bekrič 1. Trener: Fredi Radojkovič. Izključitve: BP Izola 4 minute, Slovenj Gradec 4. 7-m: BP Izola: 6 (5), Slovenj Gradec 4 (3).
Iskreno upamo, da so naši rokometaši sinoči na prestavljeni tekmi v Novem mestu proti zadnjeu-vrščeni Krki prišli do prve zmage v gosteh in dveh prepotrebnih točk. Minulo soboto so namreč na prvi pomladni tekmi v Kraški Korošci prepričljivo odpravili domače oslabljeno moštvo. Kljub kratki klopi so se Primorci dobro upirali tekmecem, a le do konca prve četrtine in izključitve Nejca Demšarja. Našim se je zatem zataknilo v napadu, gostje pa s tem niso imeli težav in so z delnim izidom 4:0 prišli do solidne zaloge zadetkov (4:8). Zatem sta Marko Nikolič s tremi in Jan Gorela z enim zadetkom zaostanek prepolovila, nerealizirani oz. neučinkoviti streli Jakoba U. Poberaja ter Kristjana Juriča pa so preprečili izenačenje ob polčasu.
V nadaljevanju se je, kot pri Slovanu ponovilo, da Izolani po odmoru slabo odigrajo tretjo četrtino dvoboja. Tokrat je Slovenj Gradec že v prvih minutah drugega polčasa v zgolj sedmih minutah podvojil prednost na osem golov. Tolikšna razlika je za domačo zreducirano ekipo predstavljala neuresničljiv podvig za morebiten zasuk - tudi zato, ker je do konca srečanja naskok Korošcev še narasel. “Mi smo igrali preslabo, Korošci pa so bili premočni. Brez pivota, s samo tremi izkušenimi igralci in z ostalimi mladci, ob tem, da zadnje čase nismo mogli niti dobro trenirati, lahko vzdržimo maksimalno en polčas,” je po tekmi dejal trener Fredi Radojkovič. V soboto odhajajo rokometaši BP Izole na gostovanje v Škofjo Loko.
Izolanke prisilno počivajo
Rokometašice TRGO ABC Izole je virus znova prisilil k počitku. Tako so morali odpovedati tekmo z Žalcem, prestavljena pa je tudi za soboto predvidena tekma v Kraški z Velenjem.
BV
Požene ti kri po žilah
Zimsko kopanje je vedno bolj priljubljeno. Skoraj ni več nič nenavadnega, če ob sprehodu mimo Svetilnika naletimo na skupine ali posameznike, ki zaplavajo v ledeno vodo.
Prejšnji teden smo obljubili, da bomo predstavili skupino celoletnih izolskih kopalcev, ki se ne bojijo nizkih januarskih in februarskih temperatur morja.
Kot je povedal Ivan Pernič, si želijo, da bi s časom zimsko kopanje postalo v Izoli velik, tradicionalni dogodek. ..Zimsko kopanje je čiščenje telesa in duha, je dvig imunskega sistema. Vsak teden se nas nekaj zbere in to redno prakticiramo, ob večjih verskih dogodkih pa nas je še več. Radi bi namreč na takšen način obeležili verske praznike, tako da naslednji večji dogodek bo vsekakor ob Veliki noči. “
Ivan Pernič pravi, da se jih je za Božič zbralo petnajst, a jih je vsakič več, saj zimsko kopanje postaja čedalje bolj priljubljeno. „Čez nekaj let bom praznoval 70. rojstni dan in na ta način sem poskusil nekaj narediti za svoje telo. Hladna voda ti požene kri po žilah, pospeši se cirkulacija in dvigne se raven adrenalina v krvi. Zaenkrat lahko rečem, da se bolje počutim kot prej, je pa res, da tega ne počnem dolgoročno. “ Pernič je še poudaril, da zimsko kopanje verjetno ni za vsakogar in je veliko odvisno od zdravstvenega stanja. „VKamniški bistriti že vrsto let prakticirajo kopanje v vodi, ki ima 4 do pet stopinj celzije. Vanje se spustijo do vratu in tako vztrajajo po dvajset minut. Je pa res, da se za to dlje časa pripravljajo, prediha-
vajo in tako naprej. Priznam, da tega povsem ne odobravam, saj nisem prepričan, da je zelo koristno na dolgi rok. Naše morje pa ima trenutno osem stopinj Celzije in vanj se vržemo za pet do deset minut. Ni boljšega občutka in boljšega zdravila!"
Pa ni voda premrzla, tudi če ima osem stopinj? Ivan Pernič pravi, da nikakor ne. „Jaz sem se že navadil. Najprej si moraš vse urediti v glavi. Vse izvira v glavi. Če se psihično pripraviš in sprejmeš vodo kot del tebe, ne čutiš mraza. Jaz grem najprej počasi do pasu v vodo, potem pa direktno potopim glavo, pod vodo pa odprem oči. Na takšen način se človek kar malo resetira. “
Ivan Pernič je prepričan, da bi Izola lahko izkoristila zimsko kopanje tudi v turistične namene. „V Domžalah je kopanje v Kamniški bistriti že zelo razvito in popularno. Podobno bi lahko bilo v Izoli. Morda bi nam lahko prišlo nasproti Turistično združenje, saj mi nimamo organizacijskih ambiciji. A prepričani smo, da bi se dogodek lepo prijel, kot nekakšen krst. “
In kdaj se Ivan Pernič najraje kopa, poleti ali pozimi? „Vsak letni čas ima svoj čar. Načeloma mi je vseeno, a logično, vsak človek ima raje toploto!"
A poleti se kopajo vsi. Pozimi pa tistih nekaj kopalcev požanje kar veliko pozornosti. In res jih je vedno več.
AM
Okrog Kraške bi lahko nastal lep center
Alenka Šarkanjje nekdanja plavalka in nato že več kot 40 let športna funkcionarka, Poznamo jo kot dogoletno predsednico Plavalnega kluba Koper in hkrati kot predsednico Športne zveze Izola, Hkrati je izvrstna organizatorka velikih športnih in rekreacijskih prireditev, Prejšnji teden je bila gostja na pogovoru za spletni portal Centra za kulturo šport in prireditve, Z njo seje pogovarjal Erik Toth,
Alenka Šarkanj je dobitnica plakete Olimpijskega komiteja Slove-nije-Združenje športnih zvez. Prejela jo je ob 27. obletnici ustanovitve Olimpijskega komiteja Slovenije- leta 2018.
Plaketo za dolgoletno,strokovno in organizacijsko delo v športu ter pomemben prispevek k uveljavitvi razvoja športa je sicer prejela na pobudo Športne zveze Koper, zagotovo pa jo je pri tem podprla tudi Izola, saj je Alenka že vrsto let predsednica Športne zveze- organizacije za katero se je zdelo, da bo odšla v zgodovino.
Pred oblikovanjem Centra za kulturo, šport in prireditve je izolski šport deloval pod okriljem Zveze športnih društev, ki ji je vrsto let predsedoval Bloudkov nagrajenec, Lucijan Kozlovič. Z ustanovitvijo Centra, delo v Zvezi športnih društev ni zanimalo več skoraj nikogar in po nekaj letih životarjenja je Zveza praktično ugasnila. Bilo je nekaj poskusov ponovne oživitve civilne sfere športa, uspelo pa je šele potem, ko je vodenje prevzela Alenka Šarkanj, ki Športno zvezo v Izoli vodi zdaj že tretji mandat.
-	lO.januarja je minilo 47 delovanja Športne zveze, sama sem v njeno delovanje aktivno vključena 11.leto. Občinske športne zveze so del civilne družbe in kot takšne zelo potrebne za razvoj športa kot celote na lokalnem nivoju. Pomen tega segmenta organiziranosti športa izhaja tudi iz dejstva, da se večina športa izvaja prav v lokalnem okolju. Za razliko od športnih zvez so Zavodi za šport istočasno strokovne organizacije, ki pa ne morejo zastopati interesov civilne družbe v lokalnih okoljih, ker so v osnovi podaljšana roka občinskih uprav.-
-	Kako deluje in kako se financira Športna zveza?
-	Brez ustrezne finančne podpore zveza ne more delovati. Ob mojem prihodu športna zveza ni bila dejavna in tudi ne financirana s strani občine. Kar nekaj časa smo se borili, da je financiranje športne zveze dobilo mesto tudi v pravilniku za financiranju izolskega športa.
Del sredstev pridobimo še iz člana-
rin in organizacije prireditev (fundacija).
-	Koliko izolskih športnih društev je vključenih v Športno zvezo Izola in kako sodelujete?
-	Trenutno je v Zvezo vključenih 22 športnih društev, dve pa sta v postopku včlanjevanja. Kakšno sodelovanje bi želela, so društva opredelila v anketi, ki jo je občina izvedla med športnimi društvi pred nekaj leti. Glavni cilj delovanja športne zveze je bil usmerjen v povezovanje z občino in javnim zavodom. S prvo smo bili dokaj trd oreh, saj so naši predlogi večinoma naleteli na gluha ušesa, za namere lokalne oblasti pa smo izvedeli ponavadi iz časopisov ali pa prepozno. Tu smo v teh 10 letih bili največjo bitko. Moram reči, da je sedaj, z novim vodstvom v občini in uradu za družbene dejavnosti sodelovanje veliko bolje, rekla bi neprimerljivo bolje, čeprav menim, da nam je co-vid preprečil, da bi se začeli pogovarjati kako razvijati šport dalje - to pomeni kaj narediti, da izboljšamo pogoje za delo športnih društev. Tu pa najbolj izstopi financiranje (zaposlovanje trenerjev) in izboljšanje stanja športnih objektov (energetska prenova objektov, ki so zaradi zastarelosti dragi). Želeli bi tudi imeti skupni center športov
-	Od kod ideja za organiziranje prireditve Športajte z nami?
-	Pripeljala sem jo iz Kopra, kjer sem jo vpeljala leta 2005 in tudi tam še vedno poteka.Zakaj v Kopru? Leta 1977 sem se preselila v Izolo iz Kopra, kjer sem preživela otroška leta in se šolala.
Potem sem postala Izolanka, ki pa
je imela v Kopru službo, družinske člane in vodenje koprskega plavalnega kluba. V Kopru sem bila vpeta v lokalni šport tudi širše. Ko sem se pred 11. leti upokojila in so me poklicali na pomoč iz nekaj izolskih društev, sem se odločila, da s svojimi znanji pomagam še izolskemu športu. In tako sem sedaj vpeta v delovanje Športne zveze Izola in izolski šport.
Športajte z nami so pravzaprav dnevi odprtih vrat, društva se odločijo za predstavitev, društva vključijo udeležence v svoje aktivnosti, možen je brezplačni ogled tekmovanj, vpisujejo nove člane - kot se sama odločijo glede na možnosti. Prireditev je za udeležence brezplačna, nadgradili smo jo še z druženjem na Lonki, sočasno pa potekajo dnevi mobilnosti in podobna prireditev OKS-ZŠZ (Teden evropskega športa), kjer tudi razmišljamo o morebitni vključitvi
-	Kaj pa podelitev priznanj za lanske dosežke izolskih športnikov?
-	Glede na število prebivalcev naše občine se lahko pohvalimo, da imamo veliko športnikov z izrednimi dosežki že vrsto let. Ne nazadnje imamo v letu 2020 - 64 vrhunskih kategoriziranih športnikov . Od tega 31 iz mladinskih vrst, 20 im državni ravni, 10 perspektivnih športnikov, 2 mednarodnega ranga ter 2 svetovnega ranga, po kategorizaciji olimpijskega komiteja Slovenije. Športniki pišejo zgodovino Izole oz. kot je bil za sprejem naših športnikov izobešen transparent z napisom »MESTO ZMAGOVALCEV- CITTA DEI VINCITORh.
-	Kakšni se ti zdijo pogoji dela v naši Občini ?
-	Glede športnih objektov bi moral CKŠP pripraviti vizijo razvoja, kar pomeni katere objekte obnoviti -energetsko in tudi sicer, katere zgraditi na novo ter določiti v katero smer se bo šport v Izoli razvijal. Pri tem bi moral bolj vključiti v pripravo in odločanje civilno športno sfero ter istočasno opredeliti razvoj športnega turizma. Nekako bi morali dobro povezati javni interes s komercialnim ter najti ustrezne projekte in investitorje ter se tako usmeriti tudi na evropska sredstva. Pri objektih zamujamo, moram pa povedati, da je v obdobju 2001 do, 2011 občina vsako leto zagotovila 5% povišanje sredstev za programe, tako da so športna društva na tem področju dokaj zadovoljna.
-	Največji handicap športa v Izoli?
-	Dejansko imamo slabo stanje objektov, energetsko so potratni, primanjkuje prostora, če pogledamo, da so kar tri šole brez primernega športnega objekta nimamo zunanje atletske steze in spremljajočih zunanjih vadbišč, še vedno ne vemo ali je občina resno mislila o rezervaciji zemljišča za bodočo ureditev športnih objektov, na območju sedanje plinarne do križišča pri Rudi. Več kot 10 let se pogovarjamo o nadkritju balinišča v Kortah...,
-	Posledice Covida?
-	Nekatera društva že sedaj razglašajo, da se najmanj 30% športnikov ne bo vrnilo nazaj v klube, marsikateri klub bo tako moral na novo zagnati svojo dejavnost, da ne govorimo o izgubljeni generaciji, če ne celo o dveh.
-	Katera športna investicija v občini Izola te najbolj zanima?
-	Najbolj me veseli županova pobuda za razširitev prostora ob dvorani na Kraški. Mogoče bi s tem rešili vse, ki delujejo v Arrigoniju: predvsem NTK Arrigoni in srednje šole. Še je nekaj društev, ki bi rabilo ustreznejše prostore za vadbo. Ta prostor skupaj z nogometnim stadionom vidim kot skupni športni center v Izoli.
Pogovor na cksp Facebook
Ce ne gre drugače, pa preko Zooma Letala so letela
V srednji šoli Izola so dijakom omogočili pustovanje preko video konference.
(in padala] nad Istro
Kljub trenutnim razmeram, ki onemogočajo druženja v živo, ki jih še najbolj pogrešajo mladi, smo v dijaškem domu Srednje šole Izola za dijake pripravili prav poseben pustni izziv.
V teh negotovih časih smo jih želeli vsaj malo razveseliti in jim sporočiti, kako jih v Izoli že zelo, zelo pogrešamo. Stopili smo skupaj z lokalno skupnostjo, ki se je odzvala na našo iniciativo in uspelo nam je! Bližnji gostinci in trgovci so nam za najboljše maske priskrbeli privlačne in uporabne nagrade, zato se jim želimo javno zahvaliti za vse donacije in prijazno sodelovanje.
Še enkrat hvala Gostilnici Gušt, Slaščičarni Galeb, studiu FOS-fotografske storitve, Cvetličarni Mimi in trgovinicam na Sončnem nabrežju. Brez vaše pomoči ne bi šlo.
Vzgojitelji dijaškega doma Srednje šole Izola.
Andrejka Brajko
Mednarodni literarni natečaj kratkoproznih besedil
V	sklopu 22. Mednarodnih obmejnih srečanj Forum Tomizza je razpisan 16. Mednarodni literarni natečaj kratke proze Lapis Histriae na temo SOLIDARITČ
V	današnjem času epidemije in pre(po)tresov se klic k solidarnosti izvija iz najglobljih čustev, tistih, na katera računajo tudi številni politiki pri procesu konsolidacije ..svojega" ljudstva. Zato pojem zapisujemo samo v francoščini: solidaritč. S tem želimo spomniti na zgodovino sodobne Evrope, na integracijske procese, ki vidijo v solidarnosti možnost skupnosti enakopravnih državljanov. Namesto krepitve kolektiva prek žrtve posameznika solidarnost varuje individualnost, vztraja pri kulturi različnosti in se strukturira v vzajemnosti. V času vse večjih družbenih razlik se solidarnost vzpostavlja tik ob vprašanju odgovornosti za ogrožene, trpeče, bolne in prezrte.
Pošljite nam zgodbe, v katerih živijo nove oblike solidarnosti in take, ki razgaljajo njeno odsotnost. Le pišite!
- Izvirno in neobjavljeno delo odpošljite na elektronski naslov: lapis@gku-bcu.hr. Prispela besedila sortirajo in arhivirajo knjižničarji Mestne knjižnice Umag, ki imajo tudi edini vpogled v podatke o avtorjih; člani žirije zvedo za informacije o avtorjih šele po odločitvi o nagradi. Zmagovalno besedilo bo nagrajeno z denarno nagrado v višini 1050 EUR.
Dodatne informacije: Mestna knjižnica Umag (lapis@gku-bcu.hr, +385 52 721 56).
Muzej Lapidarium iz Novigrada, ki ga že dolga leta vodi in ureja Sergio Gobbo, od lanskega decembra do 28. februarja, torej le še nekaj dni, gosti svojevrstno unikatno razstavo imenovano Krila zgodovine, zračne bitke nad Istro 1941-1945.
Razstava prikazuje del zgodovine našega območja, ki je bil doslej, po krivici, skoraj povsem prezrt - letalske nesreče nad severo-zahodno Istro v času Druge svetovne vojne.
Nad Istro je bilo v času vojne sestreljenih kar veliko letal, tako ene kot druge strani. Te sestrelitve in zasilni pristanki so napisali veliko zgodb, ki pa so bile doslej spregledane in so jih ohranili le v ožjih družinskih krogih.
Na razstavi v Novigradi so predstavljena neposredna in posredna pričevanja domačinov iz Umaga, Buj, Momljana, Novigrada, Oprtalja in drugih krajev, ki so bili priče tem letalskim nesrečam. Gre za zgodbe o preživelih posadkah in težkih moralnih odločitvah, ki so od domačinov zahtevala tehten premislek. Poleg človeške plati, pa je bila še ena, bolj praktična: demontaže razbitin, ki so za takratno prebivalstvo predstavljale pravo bogastvo.
Na razstavi so tako predstavljeni tudi predmeti, ki jih je iz ostankov sestreljenega zavezniškega bombnika B-24 izdelal Antonio Šorgo, iz vasi Šorgi, ki je dolgo let živel tudi v Izoli. Antonio Šorgo je bil poznan kot zelo spreten z rokami, opravljal pa je tudi delo urarja. Iz ostankov letala, ki je bil večinoma narejen iz takrat zelo dragocenega aluminija, je izdelal stroj za proizvodnjo pa-šte, rezalnik oziroma drobilnik za tobak, s predelavo dinama za odpiranje bombne lopute pa je kot prvi pripeljal elektriko v svojo vas.
5i-ta leta so prinesla veliko novega
V februarju si lahko v vitrinah ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola ogledate novo razstavo z naslovom 51 leta v Slovenski Istri, Postavila stajo Janez in Marija Janežič, l dokumenti, fotografijami in predmeti sta prikazala nekaj dogodkov iz petdesetih let 20, stoletja, ki so vplivali na življenje in razvoj te regije,,
»V povojnem času, posebno v obdobju cone A in B Svobodnega tržaškega ozemlja, je bilo pomembno vprašanje razmejitve meje med Italijo in Slovenijo, kar se je poznalo tudi v razvoju gospodarstva in turizma«, pravita avtorja.
Mehano
V	vitrinah si lahko ogledamo prvo igračo, ki so jo izdelali v tovarni Mehanotehnika. To je bila sestavljanka, ki je vsebovala vijake, matice in različno dolge kovinske paličice in ploščice z luknjami, iz katerih je bilo mogoče s pomočjo dodatkov sestaviti žerjav, avtomobil, tovornjak ali karkoli po svoji domišljiji. Na embalaži je napis Tovarna tehničnih igrač Izola STT (Svobodni tržaški teritorij). Tovarna igrač Mehanotehnika je bila ustanovljena leta 1952, prve igrače pa so se na trgu pojavile že naslednje leto. Leta 1965 je tovarna začela sodelovati s Katedro za otroško in mladinsko psihologijo na FF v Ljubljani v skupnem projektu Dobra igrača..
Rudnik Sečovlje
V	vitrinah je tudi delovodnik nekdanjega sečoveljskega Rudnika črnega premoga. Rudnik je deloval od 1935 do 1973. Premog so odkrili z geološkim sondiranjem. Izkopavati so ga začeli pod okriljem rudarskega podjetja ARSA - Societa anonima carborifera miniere di Sicciole. Po letu 1954 so v rudniku delali rudarji iz drugih jugoslovanskih rudnikov. Delo je bilo težko, rudarji so delali ročno, kleče in celo leže. Rudnik je nekajkrat zalila voda in so ga morali osuševati. Zaradi varnosti je bil zasilni izhod na hribu Krog, do katerega je vodilo 700 stopnic. Naselje Sečovlje se je razvilo prav po zaslugi rudnika, kjer je v obdobju razcveta delalo do 400 delavcev. Lepo bi bilo v stavbah nekdanjega rudnika urediti tehnični muzej.
Ladjedelnica v Piranu
Del razstave je namenjen tudi ladjedelnici na Bernardinu. Ladjedel-stvo je ena od najstarejših gospodarskih panog na obalah Istre.
Avto moto dirke
V Kopru, Izoli in Piranu je bilo do 2. sv. vojne več manjših ladjedelnic. Prvi pisni viri o ladjedelnici v Piranu so iz leta 1322. V19. stoletju so bile v Piranu 3 ladjedelnice. Sredi stoletja so jih preselili pod samostan sv. Bernardina. Tu so gradili in popravljali ribiške čolne, ribiške in tovorne ladje. Leta 1951 so se tri ladjedelnice na Bernardinu združile v eno. Ta je delovala do leta 1974, ko se je preselila v Izolo. »Delavci so bili proti temu in so celo napisali pismo maršalu Titu, a ni nič pomagalo,« pove Janez Janežič. Razstavljeno je tudi pismo s podpisi delavcev, ki so se na upravo pritožili, ker več mesecev niso dobili plače.
Volitve v Izoli
Janez in Marija Janežič sta razstavila tudi načrte za Luko Koper, fotografije Kopra in članke s spomini luških delavcev. Pretovorno in skladiščno podjetje Pristanišče Koper je bilo ustanovljeno leta
Šahovski Portorož
Nekaj prostora sta avtorja namenila turizmu v Portorožu, ki je bil kot zdraviliški kraj znan že v 13. stoletju. V začetku 20. stoletja pa se je začel razvijati turizem. K promociji turizma v Portorožu so prispevale tudi prireditve, kot so šahovski turnirji in avtomobilske in motociklistične dirke. Od 4.8. do 14.9. 1958
Dve leti kasneje so v Portorožu potekale avtomobilske in motociklistične dirke, kar je prispevalo še k promociji tovarne Tomos, ki je na dirke poslala tudi svoje dirkače. Zadnja vitrina prikazuje modo iz petdesetih let. Na modnih skicah iz revije Naša žena vidimo krila in bluze, male večerne obleke, oblačila za pomlad in taka za potovanja v turistične kraje. Čisto nasprotje današnjim raztrganim kavbojkam. Janez in Marija Janežič se vsake razstave lotita premišljeno. »Ko se odločiva za temo, ki bi jo rada predstavila, v najinih zbirkah poiščeva predmete, dokumente in fotografije in razmisliva o postavitvi. Tu sva na kratko zajela nekaj tem iz obdobja 50ih let. O čisto vsaki od teh tem pa bi lahko pripravila obsežno samostojno razstavo.«
Špela Pahor
je v Portorožu potekal Medconski šahovski turnir. Na razstavi si lah-
ko ogledate knjižico z originalnimi podpisi 22-tih svetovno znanih šahovskih mojstrov iz Argentine, Bolgarije, Danske, Čehoslovaške, Filipinov, Islandije, Kanade, Sovjetske zveze, Kolumbije, Madžarske in Jugoslavije. Med njimi so bili trije bodoči svetovni prvaki Tigran Pe-trosjan, Mihail Talj in Bobby Fischer. Zaradi njih je turnir postal svetovni dogodek. Pobudniki turnirja so bili portoroški turistični delavci, ki so imeli radi šah.

PAUL BENKO,
o /s!
Roden 1928 g. Internacionalni m Na Meduzomkom turniru uceslv
1957. Razcvet je doživelo že deset
let kasneje.
Volitve v Izoli
V vitrinah najdemo še nekaj publikacij in dokumentov iz petdesetih let. Na primer Imenovanje za učitelja iz leta 1954, ki ga je izdala »Zavezniška vojaška uprava - britansko ameriški pas Svobodnega tržaškega ozemlja«, pa tudi fotografije prvih občinskih volitev v Izoli leta 1952 in volitev v Čežarjih.
Komu je dolgčas?
Roža vetrov, delo domačega umetnika Marjana Motoha, je preživela marsikateri vremenski pojav, tramontano in burjo, ne pa tudi korenskega dolgčasa.
Nekdo se jo je lotil in zmagal. A takšna zmaga res ne vemo, kaj bi lahko komurkoli služila.
ZIMA V IZOLI facebook.com/kulturnicenter.izola
Četrtek, 25. februar 2021, ob 20.00
Pogovor o ...urejanje domačega vrta
gost Jerneja Jošar
Petek, 26. februar 2021, ob 20.00 IHHHHHBHHHIiHIHIi
m concert Les Babettes, Manouche
Sobota, februar 2021, ob 20.00
Koncert Bakan Band
Nedelja, 28. februar 2021, ob 20.00
Nedeljske večernice ob osmih z Mefom
gostja Barbara Šinigoj
Sreda, 3. marec 2021, ob 20.00
Pogovori ob sredah
GO! 2025: Nova Gorica Evropska prestolnica kulture
Gostje Neda Bric in Vesna Humar
Četrtek, marec
Potopisna oddaja Mehika in Belize
________________________Gostja Andreja Avberšek
Galerija ob morju Koper potniški terminal Luke Koper
Pohlen, Lenassi, Apollonio,
Cihlar, Lovko, Podgornik, Benčič
Razstavna predstavitev klasične likovne umetnosti, ki smo jo odprli na dan kulturnega praznika je premierna, saj je zidna galerija v Kopru pa tudi drugih štirih slovensko istrskih občinah novost, ki je bila v zadnjih nekaj letih namenjena predvsem fotografskim razstavam. Z našim projektom želimo opozoriti na bogato delovanje likovne umetnosti v našem obalnem prostoru. Tako predstavljamo skupino sedmih preminulih umetnikov, ki so svojim delo plemenitili kulturno dogajanje pri nas. V generacijskem zaporedju, ki predstavlja likovno delovanje od konca druge svetovne vojne do danes so to avtorji, ki so opazno uveljavili kvalitetno likovnost v tem prostoru in obsežno vplivali na sodobne in mlajše soustvarjalce. Jože Pohlen, Janez Lenassi, Zvest Apollonio, Jure Cihlar, Erik Lovk, Dušan Podgornik, Boris Benčič so likovni umetniki, ki so bili aktivni v letih na prelomu našega tisočletja. Njihove likovne poetike predstavljajo umetniško dediščino istrskega okolja in izraznost njene kulture. Značilna barvitost, igrivo lahkotno dinamična linija form, ki so odraz vehementno odprtega mediteranskega življenjskega sloga, pa tudi poduhovljena kontemplacija in izbrana estetika, odražajo zunanji in notranji odsev Istre.
RAZSTAVE V KNJIŽNICI februar 2021
Razstava 50.LET- POMEMBNI DOGODKI V ISTRI
Razstavo sta pripravila MARIJA in JANEZ JANEŽIČ. Razstava je dostopna tudi na spletni povezavi: http://www.izo.sik.si/index.php/sl/eknjinica/gradiva-knjiznice, pod rubriko Študijski krožki.
Razstava PORTRETI FRANCETA PREŠERNA
Od 15. februarja 2021 so na stenah ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola razstavljeni PORTRETI FRANCETA PREŠERNA, delo učencev Centra za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan.
ŠTUDIJSKI KROŽKI v Mestni knjižnici Izola
V februarju 2021 se na stenah ustvarjalnosti nadaljuje razstava dejavnosti Študijskih krožkov Mestne knjižnice Izola, ki sojo pripravili MARINA HRS, ŠPELA PAHOR in DAMJANA ŠPIK.
OD UČENJA DO ZABAVE
Od januarja 2021 je na Steni ustvarjalnosti v Središču za samostojno učenje postavljena razstava OD UČENJA DO ZABAVE, ki skozi fotografije prikazuje dejavnosti in poslanstvo Središča za samostojno učenje. Razstavo je pripravila ERIKA GREGORIČ.
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
Od 6. oktobra 2020 krasijo stene ustvarjalnosti v čitalnici Mestne knjižnice Izola fotografije, ki so jo pripravili člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Izola: KRISZTINA DOLTAR (Zasvojenost), JOŽEF FABJAN (Valovanje morja), IRENA GREGORC (Jutranja kava).
Razstave si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro z upoštevanjem ukrepov vlade za preprečevanje covida 19.
O
Facebook/Ckšp Izola; Facebook/Občina Izola; Facebook/Studio-Parametrik
#j)

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KULTURO
*
EUROPA CINEMAS
u»o»r • »roiA ii>e-*eoceA»m
Galerija Insula
razstava
Saba Skaberne, Darja Štefančič (Neskončnost) Fluid
25.02. - 24.03.2021
Galerija ob morju Koper
potniški terminal Luke Koper
Pohlen, Lenassi, Apollonio, Cihlar, Lovko, Podgornik, Benčič
razstava
Nana Posega Vreme
12.2. -16.3.2021
GalerijaAlga
razstava
Tuba, Lik, Morje
Andragoško društvo Morje - Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola Slikarska skupina »Morje«:Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič Majda Krevs, Milivojka Cerar .Danica Vodovnik, Dorica Barbarič Benčič Grafična in ilustratorska skupina »Ma3ca«: Krisztina Doltar, Irena Lorget Lipovec, Meta Šmalcelj Hudales, Barbara Casserman KDLU LIK: Milenka Arse-nov, Boženka Knez, Zorko Dežjot, Goran Vuksič, Goran Vuksič, Irena Furlanič, Majda Bandelj, Karmen Rojac, Lela Jelenčič, Dada Čurin, Oskar Jogan KDLU TUBA: Danjela Bucaj Paradiž, Suzana Zorč, Alenka Vodopivec, Katja Debevec, Nana Posega, Barbara Rot, Zdenka Petek
^ Galerija Plač	1	"	7 Z
razstava
Davorin Marc FotogramJ
[ Galerija Šalsaverde	1
razstava_youtube: Galerija Šalsaverde
HudBrotherhood vol 1.
(Neskončnost) v Galeriji Insula
Snidenje ustvarjalnosti dveh avtorjev, na skupni razstavni predstavitvi, običajno postavlja določeno razmerje: vsebinsko, tematsko, slogovno, konceptualno...
Vsekakor sta Skabernetova in Štefančičeva precej različni. Delujeta v različnih strokah, v neposredno obravnavanih vsebinah se tudi precej razlikujeta, splošno je njun izvedbeni pristop drugačen, pa vendar je njuna skupna predstavitev precej homogena.
V	svoji dolgoletni ustvarjalnosti je Saba Skaberne večinoma nekonvencionalno kiparska, svojstvena »ready-made kiparka«, ambientalistka, konceptualist-ka, vedno inventivna in idejno opredeljena. Zelo pestra v izvedbah, vešča v različnih tehnikah, obvlada tako klasično figuralno modelacijo, kakor abstraktno formo. Vseskozi je Skabernetova polna domislic, ki jih z uporabo (»izrabo«) različnih materialov ali različnih najdenih in prirejenih preprostih funkcionalnih predmetov, spreminja v efektivno izrazne artefakte. Vsebinsko je angažirana v smislu eksistencialnih, družbenih, socialnih, ekoloških, pa tudi osebno intimnih tematik. Lahko je provokativno, agresivno uporniška javna aktivistka, lahko pa se povsem lirično razneži v čustveni prezentaciji osebnega sveta.
Draja Štefančič je pri svojem delu precej ustaljena slikarka. Njena podoba, ki nastaja na podlagi oljne poslikave platna je že vrsto let nastavljena v indikativno izvedbeni formi. Figuralna oblika in barvita zastavitev njenih slik sta precej nevsakdanji, vsekakor pa je specifičnost kromatskega spektra v njih unikatna. Izbor barve je izzivalen, kontrastno udaren. S koloritom slikarka učinkovito razvija izraznost, ki temelji na optičnih prvinah barvnega efekta. Roza, rdeče, rumena oddajajo toploto. Svetlobno toniranje in pretočnost, ki se nastavlja skozi kompozicijo ustvarja skladnjo, ki v njena dela uvaja poseben učinek pripovednosti. Vsebinsko je Štefančičeva vpeta v magični svet pravljice, bajke. In lahko bi rekli, da “njena zgodba prihaja iz Rajske dežele. Z vetrovi vzhoda, jo slišimo z Orienta. Nič ni zelo določenega, pa vendar zveni kot »Cvet tisoč in ene noči«, kot Šeherezadina nezaključena pripoved, ki se prestavlja iz skrivnosti v skrivnost.” Skratka, njene živobarvne krajnske podobe poetično magičnega realizma nosijo sporočilnost, ki se zaokroži v zgodbi.
Snidenje v ideji, ki jo vizualno zastopata avtorici na pričujočo razstavi je izraženo kot doživetje veselja življenja, »maravee«, čudežnost, vzhičenost.
V	igrivo izoblikovani mehki formi in koloritu se kiparkina dela iz polsti prikladno ujamejo s pisano barvitimi poslikavami slikarkinih podob. Tu je izpostavljena igra, igra domišljije. Čas je »predivo pogleda«, ki zajema vse zgodbe hkrati. Morda se Štefančičeva zateka v sanjskost in je Skabernetova bolj realna, vendar se njuna izrazna sporočilnost na razstavi zlije v enotno vzdušje. Doživetje, ki temelji na pretočnem fluidnem duhu ideje dobrega in lepega, prevzame gledalca. V prostoru viseči vertikalni volneni objekti, ki v formi spominjajo na šope sadov na bananini palmi, se skladno ujamejo v pripoved idiličnega sveta. Barvna zapolnjenost prostora razvija občutje prijetnega. Čas, dogodje, ko je »dan in noč« se ujamejo v sekvence pripovedi zgodbe, v prostor doživetja, kjer se v rezinah noči »zasveti čudež«. Resnično, realno se prelevi v nenavadnost neresničnega, irealnega in tu gre predvsem za pretočnost - fluid. Skabernetova zareže v čas, Štefančičeva ustavi čas, ujame trenutek večnosti in njun individualni umetniški obred se premreži v skupno »predivo pogledov«. Tu je lepota užitek, ki sledi dobremu in idealnost človeka izpolnjuje veselje in dobra volja. V naravi je pojav umetniškega dejanja uvrščen v prostor in čas, v ideji, zavedanju zavednosti, pa je naložen v medprostoru, ki ga opredeljuje neskončnost.
Dejan Mehmedovič
Vr.FRfll. nANFR. HITRI
Za Luno. tu na Zemlji
Včasih se vprašam ali sem 'za Luno' ali kaj, ker me zjezijo in razžalostijo velke razvojne ideje, o katerih se pogovarjajo predstavniki ljudstva in predlagajo dodatno urbanizacijo prostora, Tam za Luno, kamor včasih pokukam, se sliši, da bi bilo dovolj, če bi urejali tisto, kar smo do zdaj razmetali, uničili, umazali, Da ne rabimo ne glampingov, ne hotelov, ne muzejev na klifu, kaj šele novega otoka
V	našem malem mestu in na slovenski obali imamo tako veliko [pomembnega] dela. da si preprosto ne bi smeli privoščiti, da energijo in čas izgubljamo za take norosti. Pa tudi zato, ker se tam za Luno šušlja, da so te ideje ostanki nekega odhajajočega časa in vrednot.
V	Izoli nekako ne vemo, kaj bi s sabo in kako bi se premaknili, da bi se 'razvili'. Z idejami smo se zataknili nekje v zavojevalski logiki 19. stoletja, (v egoumju?), vedno znova prepričani, da sta gradnja in pozidava prostora edini možni razvoj. Neskončno svetlobnih let daleč od ideje trajnostnega razvoja!
Na sprehodu mi morje prišepne, da so majhne ideje dovolj velike in da naj predvsem negujemo in spoštujemo svoj prostor ter naravo, ki je njegova osnova. Predlog občinskega prostorskega načrta in njegove podrobne usmeritve nam pokažejo, kako veliko dela nas čaka v naslednjih desetletjih, če ne stoletjih. Že samo, da bi uredili ulice, tlake in kanalizacijo, prenovili fasade, sanirali črne prizidke, balkone, ograje ... Vsa ta naša mižerija, ki pa skriva ogromen potencial. Če bi le energijo ter napor za razvoj idej, pridobitev sredstev in urejanje vložili v te vsebine ... ne za turizem, temveč predvsem in najprej zato, da bi mi tu bolje in lepše živeli.
„V času, ko svet nori in smo še najbolj nori ljudje, je še bolj pomembno, da ne norimo z norimi idejami."
Še bolj se moramo zazreti vase in se vprašati, katere vrednote bomo izbrali. Ideje, o katerih berem, ne podpirajo vrednot, ki jih želim živeti sama, saj kažejo predvsem na nespoštovanje do naše Zemlje, morja, prostora. Vedno znova se vprašam, zakaj bi morali sploh graditi, sploh pa na obali in v morju? Država, ki ima morje je velika država, pravijo. Pa vendar smo nje državljani žal še majhni.
Kako si sicer razlagati predloge, da še to malo morja, kar ga imamo, spremenimo v parkirišča za barke in celo v kopno? Nespametno, zagotovo. Res, živimo ne-s-pametjo. V naivnem prepričanju, da nas bo pozidava praznine v prostoru odrešila nelagodja ob soočenju s praznino v nas?
„Kaj pa če bi spregledali, da so tiste 'zapuščene' terase, 'neu-porab(lje)ni' klifi in 'prazno' morje v resnici polni vsega. Zelenega in modrega, polni dragocenega življenja. In da to ni samo dovolj temveč morda celo največ? „
Še nekaj mi prišepne morje: Že več stoletij, celo tisočletij, živimo v družbi, ki je na stran odrinila ženske vrednote sočutja, zdrave ponižnosti, skrbi, ljubezni. Pozabili smo, da ni naše poslanstvo, da svet zavzamemo, koloniziramo, urbaniziramo, pozidamo... naša naloga je, da ga spoštujemo in ljubimo, ga negujemo. In to potrebujeta tudi naše morje in Izola. Da skrbimo zanju, popravimo, kar smo pokvarili, počistimo, kjer smo nasmetili. Da pustimo prostor morju, da dovolimo zemlji, kraški skali in drevesom, da nam delajo družbo na kopnem. Na tistem kopnem, ki nam ga je že dala Narava.
Na dneve, ko sta morje in nebo eno, se še bolj zavem, da smo vsi eno. Tu na Zemlji, na našem svetu, na svetem planetu, skupaj z Luno in Soncem.
Če se narave ne bomo naučili spoštovati in ljubiti, če ne bomo živeli v skladu z njenimi zakoni
potem ... Narava bo našla način, vedno ga. Morda nas bo odplaknila še s kakšno plimo, tornadom ali ... Kdo ve, njena ustvarjalnost in domiselnost sta na srečo bistveno večji od naše. Lahko pa se odločimo drugače in začnemo z naravo zares sodelovati.
„Kaj če bi v svojo (razvojno) vizijo zapisali, da bomo ohranili nepozidan (in neopremljen?) vsak zelen in moder košček prostora, ki je tak še ostal?"
Da bomo morda (samo) popravili kak suhozid, okopali opuščen vrtiček, posadili drevo ali sivko ... delali male, a velike stvari - negovali življenje in naš planet. Ravno tako iz spoštovanja in skrbi za naš prostor, pa bomo na svojih betonskih dvoriščih, parkiriščih, zapuščenih objektih in vsem drugem pozidanem, ta čas popravljali, urejali in čistili. Zaradi sebe in tudi zaradi nje, Narave. Ste za?
Tina Trampuš,
naravovarstvenica in krajinska arhitektka
NAŠA IZOLA (skrivalnica)
V zadnjem Mandraču smo vam kot uganko prikazali motiv, ki ga najdemo nad vhodom v palačo Besenghi Degli Ughi z zunanjega stopnišča v Gregorčičevi ulici. Poznobaročna stavba, zgrajena med leti 1775 in 1781, je že po prvem delu še nedokončane prenove pred nekaj leti zasijala v novi podobi.
Če bodo napovedi o stabilnem vremenu držale, vas ta teden znova vabimo na izolsko podeželje. In sicer v naselje, ki ima v centru dva gostinska objekta. Vendar spodnjega motiva tam ne boste našli, pač pa na stavbi drugačne namembnosti. Branko Vuga
Kriminalije
Zaključena velika akcija
V februarju 2021 so kriminalisti Policijske uprave Koper zaključili obsežno kriminalistično preiskavo o ugotavljanju izvora zaseženih avto delov, ki je potekala vse od konca leta 2016.
Preiskava je bila zapletena in dolgotrajna, saj je bilo zaseženih več kot 600 posamičnih zaseženih avto delov ukradenih vozil, dolgotrajna pa je bila predvsem identifikacija posameznih delov s pomočjo tujih varnostnih organov ter tudi domačih organizacij.
Naj spomnimo, da so koprski kriminalisti v letu 2016 prišli do informacij, da več oseb iz območja Policijske uprave Koper sodeluje tako pri velikih tatvinah osebnih avtomobilov na območju Slovenije in v sosednjih državah kot tudi pri razstavljanju ukradenih osebnih avtomobilov ter razpečevanju teh delov na tako imenovanem črnem trgu avtomobilskih delov. Hkrati so ugotovili, da več oseb, ki se tudi sicer legalno ukvarjajo z različnimi vrstami popravil motornih vozil, sodeluje pri prikrivanju delov ukradenih osebnih avtomobilov, s pridobivanjem le-teh na črnem trgu avtomobilskih delov in z njihovim nadaljnjim razpečevanjem, predvsem z uporabo pri popravilih poškodovanih osebnih avtomobilov.
Za večji del zaseženih avtomobilskih delov (teh je bilo več kot 600) in drugih predmetov, je bilo ugotovljeno, da predstavljajo raznovrstne dele in druge predmete skupno več kot 70ih ukradenih osebnih avtomobilov. Gre za osebne avtomobile ukradene večinoma na območju Slovenije, Italije in Avstrije, v zadnjih lOih letih. Med njimi prevladujejo osebni avtomobili znamk BMW in AUDI.
Ti primeri so še eden od dokazov, da je na območju Slovenije razširjen t. i. črn trg rabljenih nadomestnih avtomobilskih delov, ki pogosto izvirajo iz razstavljenih ukradenih osebnih avtomobilov, s katerimi se opravljajo popravila podobnih poškodovanih in okvarjenih vozil, tako v legalnih kot tudi v nelegalnih delavnicah. Takšni avtomobilski deli ilegalnega izvora se pogosto uporabljajo tudi za popravila v prometnih nesrečah zelo poškodovanih osebnih avtomobilov - tako imenovanih »totalk« ali pa se deli in listine poškodovanih osebnih avtomobilov uporabljajo pri ponareditvi identitet ukradenih osebnih avtomobilov. Osebni avtomobili se nato razpečujejo dalje z nadaljnjo prodajo in pri tem pogosto oglašujejo kot ugodne ponudbe nikoli poškodovanih osebnih avtomobilov v odličnem stanju.
Ker se z nakupom takšnega osebnega avtomobila ali popravilom poškodovanega/okvarjenega osebnega avtomobila z deli sumljivega izvora lahko kupci oz. lastniki tudi sami znajdejo v kazenskem postopku in ker gre pogosto za nestrokovne posege v vitalne dele osebnih avtomobilov, tudi v varnostne sisteme le-teh, kar lahko predstavlja nevarnost za udeležence v cestnem prometu, Policijska uprava Koper ponovno poziva občane, naj bodo pri nakupih rabljenih osebnih avtomobilov in popravilih teh vozil izjemno previdni.
Kot primer lahko navedemo preiskavo suma več kaznivih dejanj prikrivanja in ponarejanja listin, ki je bila na območju Policijske uprave Koper izvedena v drugi polovici leta 2020. V okviru te je bil zasežen osebni avtomobil znamke AUDI, za katerega je bilo v postopku ugotovljeno, da je bil v letu 2019 ukraden na območju Italije in nato s ponarejenimi listinami in oznakami enakega poškodovanega osebnega avtomobila iz območja Nemčije v istem letu registriran na območju Slovenije ter leto zatem preprodan naprej.
MALI OGLASI
Ukradel prikolico, da je lahko kradel
Obravnavali smo kaznivo dejanje Velika tatvina, vlom v ograjeno območje poslovnega prostora. Neznanec je vlomil na ograjeno območje in ukradel večje število rabljenih avtomobilskih katalizatorjev. Vlomil je tudi v poslovni prostor in je iz njega ukradel računalnik za diagnostiko. Škoda znaša 10.000 EUR. Pred tem je ukradel še avtomobilsko prikolico, na katero je naložil ukradene stvari. Lastnika s prikolico je oškodoval za 1.000 EUR.
Uriniral kar sredi mesta
Prejeli smo obvestilo, da na javnem kraju v središču Izole urinira moški. Ugotovili smo njegovo identiteto in smo mu zaradi kršitve javnega reda in miru izdali plačilni nalog.
Grozil je v Zdravstvenem domu
Iz ZD Izola smo bili obveščeni, da je vstopil neznan moški, ki je udarjal po zaščitni pregradi, je kričal in je osebju grozil, da bo z njim fizično obračunal. Priče so prepoznale moškega. Oškodovanec je podal predlog za pregon kaznivega dejanja Grožnja.
Divji prašiči pri Maliji
Občanka je sporočila, da je na cesti iz Šareda proti Maliji trčila v divjega prašiča, ki je nenadoma v tropu stekel čez cesto. Vozilo je poškodovano, za žival pa so poskrbeli lovci.
Ogoljufali so jo za 14.000 eur
Obravnavamo kaznivo dejanje Goljufija, ki ga je naznanila domačinka. Osebe iz tujine so jo z lažnivim prikazovanjem spravile v zmoto in so jo s tem zapeljale, da jim je nakazala oziroma posodila 14.000 EUR. V zadevi zbiramo obvestila in bomo zoper znane storilce podali kazensko ovadbo.
Preko facebooka do globe?
Iz družabnih omrežij je razvidno, da so določene osebe v času pusta kršile Zakon o javnih zbiranjih, Zakon o javnem, redu in miru in Zakon o nalezljivih boleznih. Uvedli bomo postopek o prekršku za osebe katerih identiteto smo ugotovili.
Žrtev družinskega nasilja
Iz SBI so nas obvestili, da imajo v oskrbi žensko, ki je najverjetneje žrtev družinskega nasilja. Ugotovljena je bila njena identiteta. Utrpela je hude telesne poškodbe. Pretepel jo je mlajši partner. Postopek so prevzeli kriminalisti Sektorja kriminalistične policije in zbirajo obvestila.
Vozila je po napačni strani
Obveščeni smo bili, da iz smeri Kopra proti Izoli vozi osebni avtomobil po smernem vozišču za promet vozil v nasprotni smeri. Ustavili smo ga, ko je pripeljal iz predora. Ugotovljeno je bilo, da ga je vozila starejša ženska (r. 42), ki trpi za demenco. Postopek so prevzeli policisti PPP KP.
Mama je prijavila sina
Starejša občanka je naznanila, da sin nad njo že 15 let izvaja psihično in fizično nasilje. Obravnavamo kaznivo dejanje Nasilje v družini. Sinu smo izrekli prepoved približevanja in sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Ukradel mu je nočitev
Moški je naznanil, da mu je neznani storilec v času zadnjih štirih mesecev vlomil v počitniško prikolico, ki jo ima nameščeno v avtokampu. Ugotovljeno je, da je neznanec v prikolici prespal in si prilastil manjši tehnični predmet in različne pijače. Lastnika je oškodoval za 100 EUR.
Ukradel je polno denarnico
V	Izoli je nekdo iz odklenjenega kombija ukradel denarnico s 1.300 eur gotovine.
Ukradli so kolo
V	Izoli je bilo vlomljeno v kletne prostore in iz kleti ukradeno kolo znamke Gube Reaction pro black. Lastnik ima za 1.100 eurov škode.
Kako kaj z alkoholom?
ALKOHOL: 0,92 mg/l; 0,65 mg/l; 0,30 mg/l.
Kako kaj z ukrepi?
ZNB: 13 x opozorilo 5 x PLN.
RAZNO
-	prodam škodo octavio, letnik 2004, prevoženih 164.000 km. tel.,št. 041 448 678
-	Prodam Chevrolet Aveo, letnik 2007, prevoženih 185.000 km, registracija do novembra 2021, nove gume, nov avtoradio. Tel: 040 211434
-	Iščem kmetijsko parcelo v velikosti cca 300 - 400 m2 na območju Izole (Jagodje, pod Belvederjem, Polje, Livade nad avtocesto proti Šaredu in sicer v najem za daljše obdobje z možnostjo odkupa. Tel. 041 664 760
-	Opravljamo mala in večja zemeljska dela. Košnja, obrezovanje drevja, posek dreves, mala in večja rušenja, izkopi... Miha Debevec s.p. 051-494-105
NAJAMEM
-	Najamem enosobno stanovanje cca 40 m2 v pritličju ali z dvigalom na Obali. Tel.: 031 710 857
-	Oddam garsonjero v centru Izole za 1
-	2 osebi do konca maja 2021. Tel 040 89 65 34 ali 040 24 08 30
PODARIM
-	Podarim pograd Apples 195x95 z žimnicama (praktično nerabljen) in stenski obešalnik 60x30x185. Te.: 041 749 637. -Podarim odlično ohranjeno masažno kad. Info. 041 692 389 v popoldanskih urah.
3
gfGRILL
+386 (0) 41 858 473
Osebni
Dffcvzem
td, 041858 473
Saj veste kje?
[j~j Med parkom in Lonko. n5"
Izola, kot je bila
Stiskama fJlandrač
♦366 040/43-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: ujaiuj.facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
PREHITELH
PUNCA&
j KBBPAT L |
% MANE l ^
majice MOLATg^*
nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke