LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 4/2000 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal april 2000 Letnik 52 {t. 4 str. 93-136 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Slika na naslovni strani: Lektor: Andrej ^esen, prof. KLI Logatec d.d. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. Poslovanje lesne industrije v letu 1999 Jo`e KORBER 95 ing., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, dipl. ing., Jakob Repe, dipl. ing., Daniela Rus, dipl. oec., Stanislav Škali~, dipl. ing., Janez Strategija razvoja lesarstva Slovenije Ciril MRAK 96 Zalar, ing., Franc Zupanc, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. Dolo~anje velikosti lesnih iveri Sergej MEDVED 97 dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: Na~rtovanje fleksibilnih proizvodnih procesov s teorijo prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), ~akalnih vrst Mirko TRATNIK 103 prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), di nogc.., ddr o. c B. odjar.n @ Be lujk~aor,G Morai{jaek C,imToemrma`anK,lodpip~il~., s doicp.,l. Jiannge. ,z FGarnili, dipl. Posek gozdnega drevja v obdobju od 1995 do 1998 leta Dragan MATIJAŠI^ 110 Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Informacije GZS št. 3/2000 113 Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Znak kakovosti v graditeljstvu - priznanje za najboljše Direktor: dose`ke na podro~ju gradbeništva 118 dr. mag. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Intervju z Bojanom Karnerjem, direktorjem podjetja Zveza lesarjev Slovenije Bohor, Šentjur d.d. Fani POTO^NIK 119 v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: Razvoj in izobra`evanje za 21. stoletje Ciril MRAK 121 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tEell.. p0o6š1ta/:1 r2e1vi-j4a.6le-6s@0, f saikosl.:n 0e6t 1/121-46-64 Drugi posvet o monta`nih hišah v Sloveniji Ciril MRAK 122 http://www.zls-zveza.si In memoriam Emanuel Šinkovec (1914-1999) 124 Naro~nina: Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.750 SIT Sejem pohištva v Kölnu po moje Marta TOMŠI^ 125 Posamezniki (polletna) ............ 3.500 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 19.000 SIT Najavljamo: Lesma 2000 126 Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Konjunkturna gibanja v Sloveniji Ciril MRAK 127 Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Pri~etek prenove univerzitetnega študija lesarstva Franc BIZJAK 128 RT iesvki:jaBaizvhaanjat, vM davrkeoh Kd rveomj n`iahr ins.po.smih enojnih {tevilkah letno V Kranju nastaja novo središ~e specializiranih sejmov Ciril MRAK 131 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Kratke vesti 132 Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Borzne vesti 134 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LpElaS~upjoe 4D3D. V ~ lpeonustporpanvjiiln8ik%a .med nosilce besede, za katere se Diplomske naloge BF-Oddelka za lesarstvo 135 Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - fakultete 136 TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. LES wood 52 (2000) 4 Contents 94 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 52, No 4/2000 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Determination of wood particles size Sergej MEDVED Planning of flexible manufacturing system with queueing theory Mirko TRATNIK 97 103 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Ljubljanski sejem d.d. Dunajska 10 tel.: 061/300 26 00 fax.: 061/300 26 49 24. mednarodni sejem LESMA Zveza lesarjev Slovenije organizira na sejmu LESMA: 1. izdajo skupnega sejemskega kataloga z Ljubljanskim sejmom d.d. 2. ustanovitev sekcije proizvajalcev strojne opreme in tehnologije za lesarstvo pri GZS, 3. predstavitev novosti na podro~ju strojne opreme, orodja in popovršinskih materialov. 4. predavanja v obliki strokovnih posvetov in sicer: * Leitz odrodja d.o.o., Boštjan Poga~nik, univ. dipl. in`. les., Diamantna rezila za CNC obdelovalne stroje, · Hapro, Milan Pris-tovnik, univ. dipl. in`. str., Ekonomi~nost uporabe diamantnega orodja, Color Medvode d.d., Franc Erman, univ. dipl. in`. kem., Bio površinska obdelava lesa, Helios Lesni premazi d.o.o., Matja` Mo~nik univ.dipl.in`.kem., Moderni UV utrjujo~i . premazi, Helios Lesni premazi, d.o.o., mag. Brane Knehtl, univ. dipl. in`. les., Vodni lazurni premazi za stavbeno pohištvo. Dogovorjeno vsebino in obseg predstavitev do zaklju~ka redakcije revije Les št. 4/00 kakor tudi predavanja na strokovnih posvetih bomo še dopolnjevali do zapolnitve razpolo`ljivega ~asovnega fonda posamezne priredltve. Vse zainteresirane bomo o dogajanjih pravo~asno obvestili. Osnovni cilj vseh aktivnosti, ki se po zaklju~ku sejma ne smejo kon~ati, je dvig ekonomi~nosti poslovanja vseh sodelujo~ih oz. celotne lesarske panoge. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. Uvodnik 95 Poslovanje lesne industrije v letu 1999 Ocena poslovanja na podlagi anketnih podatkov Poslovno leto 1999 je mimo. Delamo obra~un in analizo uspešnosti v tem obdobju in razmišljamo o poslovnih aktivnostih v teko~em letu in v prihodnosti. GZS-Zdru`enje lesarstva je napravilo števil~no pano`no analizo za preteklo leto na vzorcu, ki zajema pribli`no 73 % zaposlenih s 75 % prihodka, zaradi ~esar ne pri~akujemo bistvenega odstopanja od rezultatov kon~nega obra~una, ki bo izdelan šele konec junija. Z oceno poslovanja lesne industrije v letu 1999 moramo biti, v splošnem in primerjalno, zadovoljni. Po daljšem obdobju panoga kot celota po opravljeni anketi ni ve~ v izgubi. Po statisti~nih podatkih ima celo dobi~ek. Najslabše rezultate sta dosegla segmenta proizvodnja `aganega lesa in proizvodnja stavbnih elementov. Proizvodnja stavbnih elementov je bila v drugi polovici lanskega leta bistveno uspešnejša od prvega dela. Število zaposlenih se je v lesni industriji tudi v preteklem letu zmanjšalo za okoli 1,5 %, procentualno najve~ na podro~ju `aganega lesa, število zaposlenih pa se je celo pove~alo na podro~ju proizvodnje stavbnih elementov. Dodana vrednost na zaposlenega se je, brez inflacije, pove~ala za okoli 8,5 % in sedaj dosega pribli`no 2,855.000 SIT na zaposlenega. Dodana vrednost na zaposlenega se je najbolj pove~ala v proizvodnji pohištva, najmanj, celo padla je, pa na podro~ju proizvodnje `aganega lesa. Prihodki panoge so v lanskem letu, brez inflacije, realno porasli za 1,3 %, odhodki pa so realno padli za 3,0 %. Panoga je imela v preteklem letu ve~ pano`nih in zunajpano`nih sistemskih problemov, ki so vplivali tudi na njeno uspešnost. Glavni zunajpano`ni problemi so bili naslednji: * Dav~ne neenakosti posameznih gospodarskih subjektov. * Ukrepi za zni`evanje nelojalne konkurence “sive ekonomije” niso bili posebno u~inkoviti. * Nizke pla~e delavcev v lesni industriji. * Selektivni intervencionizem med industrijskimi panogami in znotraj panog. * Še neurejeni gospodarski odnosi z nekaterimi dr`avami bivše Jugoslavije. * Premajhno poznavanje pano`nih problemov v dolo~enih ministerstvih ali pa njihova nepripravljenost za sodelovanje s panogo. * Pomanjkanje tehni~nih predpisov, ki bi omogo~ali normalno delovanje panoge v Evropi in prepre~evali damping uvoz pohištva. Med glavne pano`ne probleme pa bi lahko našteli naslednje: * Tehnološka in ekonomska zastarelost proizvodnih tehnologij ter prenizke investicije. * V tujini nimamo ustrezne prodajne mre`e. * Usklajevane nabavnih cen surovin in materialov med sorodnimi podjetji in s tem zni`evanje stroškov. * Veliki okoljevarstveni problemi v lesni predelavi in obdelavi. * Vprašanje raziskovalno-razvojnega dela. * Nejasna vizija dolgoro~nega razvoja panoge. Prihaja ~as, ko bomo morali tudi v podjetjih, ob pripravah dr`ave in celotnega gospodarstva na vklju~evanje v EU, izdelati podrobni akcijski program in opomnik - koledar vseh opravil, postopkov, organizacijskih sprememb, izobra`evanja in nalo`b, ki jih bo potrebno uresni~iti v tem obdobju. V razvojnem razmišljanju ne smemo pozabiti na oblikovanje, ki je lahko mo~no orodje za zviševanje dodane vrednosti. Na Švedskem, kjer je oblikovanje `e tradicionalno mo~no vpeto v poslovno in osebno `ivljenje in zelo cenjeno v pohištveni industriji, je dr`ava še posebej in prvi~ v svoji zgodovini vklju~ila v svoj plan tudi oblikovanje za lesno industrijo. Seveda pa ne bomo uspešni v spreminjanju podjetij, ~e bomo poskušali obdr`ati vse, kar smo imeli doslej in k temu samo dodajati nekaj “modernih” novosti. dr. Jo`e KORBER LES wood 52 (2000) 4 LES wood 52 (2000) 4 96 Aktualno Strategija razvoja lesarstva Slovenije Upravni odbor Gospodarske zbornice-Zdru`enje lesarstva Slovenije je 21. marca obrava-nal vsebino projektne naloge Strategija razvoja lesarstva Slovenije, ki jo je pripravil Franc Zupanc, direktor Alplesa in prodekan Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo, prof. dr. Jo`e Resnik Predstavnik Centra za mednarodno konkuren~nost mag. Miran Zager Center za mednarodno konkuren~nost (Center for International Competetiveness - CIC) iz Ljubljane. Naro~niki projektne naloge v skupni vrednosti 11,3 milijona tolarjev so Slovenska razvojna dru`ba (SRD), Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (MGD) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Pri izdelavi naloge bodo sodelovali poleg predstavnikov navedenih inštitucij še njihovi zunanji sodelavci in strokovnjaki z lesne industrije. Vodja projekta je dr. Vlado Dimovski, direktor Centra za mednarodno konkuren~nost. Vsebina naloge, ki jo je podal predstavnik CIC, mag. Miran Zager, je razdeljena na tri sklope; to so: * analiza stanja, * analiza razvojnih potencialov in * predlog strategije. Analiza stanja vsebuje naslednja poglavja: splošen pregled panoge, struktura panoge in pomembnost posameznih segmentov, proizvajalcev in proizvodov; teko~a gibanja in perspektive, mednarodna primerjava, povpraševanje in dejavniki; ponudba, konkurenca in konkuren~nost, podjetniške strategije in vodenje, obremenjevanje okolja, subvencioniranje proizvajalcev in proizvodov in podporni ukrepi dr`ave. Vrednost tega sklopa je 3 milijone tolarjev (financira Slovenska razvojna dru`ba). Analiza razvojnih potencialov zajema naslednja poglavja: produktne potenciale, tehnološke potenciale, ekologizacijo in harmonizacijo, procesni benchmarking, ~loveške in organizacijske potenciale, outsourcing ter tr`enje in promocijo. Analizo razvojnih potencialov v vrednosti 4,2 milijona tolarjev financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Vsebina tretjega sklopa (predlog strategije) je: swot analiza, primerjalna analiza strategij v EU, opredelitev strateških ciljev, opredelitev podpornih inštitucij in opredelitev operativnih aktivnosti. Vrednost tega dela strategije je 4,1 milijona tolarjev; finaciranje je prevzela Gospodarska zbornica Slovenije. Izvajalci projektne naloge so: dr. Vlado Dimovski, mag. Miran Zager, dr. Janez Zupanc, sodelavci Centra za mednarodno konkuren~nost, njihovi zunanji sodelavci in strokovnjaki z lesne industrije, predstavniki pano`nih podjetij. V izvajanje projektne naloge je torej vklju~en širok spekter zunanjih in pano`nih strokovnjakov, kar pomeni, da bomo napotke v njej vzeli za svoje, kar bo velikega pomena pri izvajanju v praksi. Projektna naloga Strategija razvoja lesarstva Slovenije je za panogo v tem ~asu veliko in pomembno dejanje, zato zaslu`ijo akterji in organizatorji vso pohvalo. Posvet o tej temi (v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije) je bil na pohištvenem sejmu preteklo leto tako v finan~nem pogledu kot tudi v pogledu sodelujo~ih strokovnjakov (s kotizacijo udele`encev na posvetu smo krili le stroške posveta in honorarje nastopajo~ih) bolj entuzijaški, vendar z veliko `eljo, da se generalno lotimo programa za uspešnejše poslovanje slovenskega lesarstva. Pri oblikovanju dokon~ne vsebine posameznih poglavij naj izvajalci ne upoštevajo samo pano`ne usmeritve kot celote, ampak tudi po skupinah izdelkov, ki bodo pomembna orientacija tudi za posamezna podjetja. V strateških usmeritvah panoge naj vidijo posamezna podjetja tudi svojo mo`nost usmeritve. Predsedstvo Zdru`enja lesarstva bo pripravilo dopolnilo dispozicije in predlagalo, da za~nemo z izdelavo projektne naloge, ki bo predvidoma kon~ana v letošnjem letu. Temu naj bi sledile organizacijske in finan~ne aktivnosti, ki bodo pomenile izboljšanje ekonomskega polo`aja lesarske panoge v celoti. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 97 UDK: 630*862.2 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Dolo~anje velikosti lesnih iveri Determination of wood particles size Sergej MEDVED* Izvle~ek V ~lanku bomo predstavili razli~ne metode dolo~anja velikosti iverja, njihove prednosti in pomanjkljivosti ter podatke o velikosti iverja razli~nih lesnih vrst, dobljenih z opisanimi metodami. Velikost iverja smo dolo~ali štirim lesnim vrstam, in sicer iverju smreke (Picea abies Karst. L.), bukve (Fagus sil-vatica L.), hrasta (Quercus robur L.) in topola (Populus nigra L.). Velikost iverja smo dolo~ali s sejalno analizo, merjenjem z mikrometrom, s slikovno analizo in z absorpcijsko metodo. Najhitrejša metoda dolo~anja geometrije je sejalna analiza, vendar s to metodo dobimo tudi najbolj pomanjkljive podatke. Najbolj primerna je slikovna analiza, saj pri tej metodi dobimo najve~ informacij o geometriji iverja. Primerni metodi sta tudi merjenje z mikrometrom in absorpcijska metoda, vendar je merjenje z mikrometrom prepo~asno, pri absorpcijski metodi pa kot podatek dobimo samo specifi~no površino iverja. Ugotovili smo, da se z manjšanjem odprtine sita manjša tudi debelina iverja, ve~ata pa se specifi~na površina in vitkost iverja. Ugotovili smo, da se z ve~anjem prostornin-ske mase uporabljene vrste lesa ve~a debelina iverja, manjšata pa se specifi~na površina in vitkost iverja. Z ve~anjem debeline iverja se specifi~na površina in vitkost iverja manjšata. Klju~ne besede: iverje, debelina iverja, specifi~na površina iverja, vitkost iverja, sejalna analiza, merjenje z mikrometrom, slikovna analiza, absorpcijska metoda Abstract In following article we will present different methods for determination of particle size, their advantages and disadvantages and data of particle size obtained with described methods. Particle size was determined to four wood species; spruce (Picea abies Karst. L), beech (Fagus silvatica L.), oak (Quercus robur L.), poplar (Popu-lus nigra L.). Particle size was determined with sieving analysis, measuring with micrometer, image analysis and absorption method. The fastest method for particle size determination is sieving analysis. With this method we get very little information about size of particles. The most appropriate method is image analysis, where we get the most information’s about particle size. Appropriate methods are also measuring with micrometer and absorption method, but the measurement with micrometer is too slow, while at absorption method we get only information about specific surface of particles. We determined that the thickness of particles decreases with decreasing mesh size, while specific surface and slenderness ratio increases. We have also determined that with increasing of density of wood species used the thickness of particles increases, while specific surface and slenderness ratio decreases. Specific surface and slenderness ratio of particle decreases with increasing particle thickness. Keywords: particle, particle thickness, specific surface of particle, slenderness ratio of particle, sieving analysis, measuring with micrometer, image analysis, absorption method 1. UVOD V zadnjih letih v svetu izdelajo najve~ trislojnih ivernih ploš~, ki so sestavljene iz dveh zunanjih in enega srednjega sloja. Srednji sloj sestavlja predvsem bolj grobo iverje debeline med 0,4 in 0,8 mm, zunanji sloj pa bolj fino iverje debeline med 0,1 in 0,3 mm. Lastnosti ivernih ploš~ (upogibna trdnost, modul elasti~nosti, razslojna trd- * mag., univ. dipl. in`. les., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana nost in debelinski nabrek) so odvisne tako od parametrov izdelave ploš~ (oblepljanje, natres, stiskanje) kot tudi od velikosti iverja (debelina, dol`ina, širina). Dolo~anje velikosti iverja je zaradi raznolikosti iverja zelo te`avno. Na~inov, s katerimi lahko dolo~imo geometrijo iverja, je ve~, vsak pa ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Najhitrejši in najenostavnejši na~in dolo~anja velikosti iverja je s sejalno analizo, dolgotrajnejši pa z merjenjem debeline, dol`ine in širine iverja z mikrometrom. Poznamo pa tudi sodobnejše na~ine, in sicer s slikovno analizo in absorpcijsko metodo. Pred izbiro na~ina se moramo zavedati prednosti in pomanjkljivosti, ki jih imajo posamezne metode. Velikost in specifi~na površina ter vit-kost iverja so povezani z uporabljeno lesno vrsto. Iverje lesnih vrst z ni`jo prostorninsko maso ima ve~jo speci-fi~no površino in ve~jo vitkost kot iver-je iz lesnih vrst z višjo prostorninsko maso. Poleg lesne vrste vpliva na spe-cifi~no površino iverja tudi velikost odprtine sita, iz katerega je bilo iverje odvzeto, kar lahko vidimo tudi na sliki 1 (Niemz in Wenk (1989)). LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 98 Slika 1. Odvisnost specifi~ne površine iverja od odprtine sita (Niemz in Wenk (1989)) Posamezne lastnosti trislojne iverne ploš~e so odvisne tudi od stanja posameznega sloja, kot npr. upogibna trdnost in modul elasti~nosti od zunanjega sloja ter razslojna trdnost od stanja srednjega sloja. Najpomembnejša surovina pri izdelavi ivernih ploš~ je les. Ker pri proizvodnji ivernih ploš~ ne uporabljamo samo eno lesno vrsto ampak mešanice le-teh, lahko zaradi nekontrolirane uporabe nastanejo razlike v nekaterih njihovih mehanskih in fizikalnih lastnostih, ki so posledica raz-li~ne geometrije uporabljenega iverja. S posebej zasnovanim eksperimentom smo ugotovili, kako uporaba razli~nih lesnih vrst vpliva na geometrijo iverja, pri ~emer smo uporabili razli~ne metode dolo~anja geometrije iverja. 1.1. METODE UGOTAVLJANJA GEOMETRIJE IVERJA 1.1.1. Sejalna analiza iverja V industriji in raziskovalnih laboratorijih je sejalna analiza najpogostejši na~in dolo~evanja velikosti iverja. Pri tem sicer lo~ujemo iverje po velikosti, vendar je to lo~evanje zelo grobo in omejeno s številom frakcij, oz. raz-polo`ljivih sit. Lo~evanje iverja je mo`no samo po debelini (vertikalni sejalniki) ali po dol`ini iverja (horizontalni sejalniki). Sejanje poteka obi~ajno pri naslednjih pogojih: * ~as sejanja: 10 min, * masa iverja: 100 g, * vla`nost iverja: 10 %. Sita imajo odprtine razli~nih velikosti in glede na velikost odprtine dolo~imo sestavo iverja. Velikost odprtin in število sit sta odvisna od naših zahtev. Sita imajo lahko obliko kvadrata, kroga, šestkotnika ali trikotnika. Sejalna analiza je resda najhitrejši na~in dolo~anja velikosti iverja, vendar pri tem ne dobimo podatkov o debelini, dol`ini in širini iverja, ampak dobimo samo vpogled v dele` iverja, ki ostane na posameznem situ. 1.1.2. Merjenje dimenzij iverja z mikrometrom Preprost, vendar zelo dolgotrajen na-~in dolo~anja velikosti iverja je merjenje debeline, dol`ine in širine iverja z mikrometrom in kljunastim merilom. Pri tem si lahko pomagamo tudi z lupo, ki ima merilno skalo. Takšno merjenje je zelo zamudno, saj je potrebno izmeriti veliko koli~ino iverja, da dobimo zanesljive podatke. 1.1.3. Slikovna analiza iverja Od naštetih metod je slikovna analiza najbolj uporabna. Ne samo da s to metodo dobimo natan~ne podatke o debelini, dol`ini in širini iveri, pa~ pa dobimo tudi nata~nen podatek o specifi~ni površini, vitkosti, obsegu iverja in faktorju oblike. Pri podatkih o debelini ne govorimo ve~ o najve~ji debelini posamezne iveri, ampak govorimo o njeni povpre~ni debelini. V zadnjem ~asu se pojavlja vse ve~ metod za ugotavljanje vitkosti in spe-cifi~ne površine iverja, ki temeljijo na slikovni analizi iverja. Leta 1985 je firma SCHENK predstavila napravo za slikovno analizo geometrije iverja in sicer VISTA sistem slikovne analize iverja. Naprava je sestavljena iz CCD kamere in mikroprocesorja za obdelavo slike. Da so lahko izmerili vse tri dimenzije, so iverje osvetlili pod dolo-~enim kotom in posneli tako dobljeno sliko. Iz projekcijskih površin iverja so nato izra~unali dimenzije iverja in kasneje specifi~no površino in vitkost iverja (Arnold (1986)). S slikovno analizo iverja so se ukvarjali Niemz in Fuchs (1990) in Plinke (1998), vendar so se omejili le na dvodimenzionalno analizo slike iverja (dol`ino in debelino). Poleg klasi~ne metode z “ro~nim” merjenjem dimenzij iverja in prera-~unavanjem specifi~ne površine ter slikovne analize je za dolo~anje speci-fi~ne analize primerna tudi absorpcijska metoda, ki temelji na vpijanju absorpcijskega plina na površino. Pri absorpcijski metodi dobimo kot rezultat celotno površino iverja (tako zunanjo kot notranjo površino), ne dobimo pa podatkov o dol`ini, debelini in širini iverja. 1.1.4. Absorpcijska metoda dolo~evanja specifi~ne površine iverja Absorpcijska metoda temelji na vpija-nju plina - dušika v površino iverja, pri ~emer se plin vpije tudi v pore, torej tudi v notranjo površino in ne samo na zunanjo, o~em vidno površino. Naprava za merjenje površine ima dvojni sistem. Eden je sistem z vzorcem, drugi pa je tako imenovani izena~evalni sistem. Oba sistema sta povezana med seboj (slika 3), in s pospeševalnikom plina, ki rabi za analizo. Stopnja dotoka plina je kontrolirana glede na koli-~ino plina, ki ga vpije vzorec. Izravnalni sistem in sistem z vzorcem sta izpostavljena enakim pogojem. Da so pogoji v obeh identi~ni, skrbi sistem izena~evalnih ventilov. V komori, v kateri je konstantna temperatura, sta tako za izravnalni sistem kot tudi za sistem z vzorcem rezervoarja (A), na- LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 99 * r0 prostorninska masa absolutno suhega iverja v g/cm³. Pri tej ena~bi domnevamo, da je iver-je pravilnih geometrijskih oblik, kar pa je zelo redko, oz. skoraj nikoli. ^e `elimo to napako odpraviti, moramo izra~unati geometrijo iverja po naslednji ena~bi: (2) debelina iverja v mm, dol`ina iverja v mm, širina iverja v mm, prostorninska masa absolutno suhega iverja v g/cm³. kjer je: *t *b1 *b2 *r0 Pomemben dejavnik, s katerim lahko opredelimo velikost iverja, je vitkost. Vitkost iverja l v mm/mm je razmerje med dol`ino in debelino iverja in jo izra~unamo po ena~bi (Meinecke in Klauditz (1962)): (3) Slika 2. Shematski prikaz naprave za dolo~anje specifi~ne površine - GEMINI 2360 (GEMINI - Analysis technique...1998) kjer je: * t polnjena z enako koli~ino plina, ki rabi za analizo vzorca. Izravnavo koli-~ine in tlaka plina v rezervoarjih uravnava regulator koli~ine plina (F) med rezervoarjema. Plin iz rezervoarjev potuje po izravnalni epruveti in epruveti z vzorcem. @eleni tlak v epruveti z vzorcem se uravnava prek regulatorja tlaka (B). Z vpijanjem plina v vzorec tlak v epruveti pada. Tlak v epruveti z vzorcem se uravnava z izravnalnim ventilom C, v izravnalni epruveti pa z izravnalnim ventilom E. Razlika med tlakoma v epruvetah se uravnava prek izravnalnega regulatorja tlaka D (Gemini - Analysis technique...1998). 2. MATERIALI IN METODE Za izvedbo eksperimenta smo uporabili iverje štirih lesnih vrst, in sicer: * smreke (Picea abies Karst. L.), * bukve (Fagus silvatica L.), * hrasta (Quercus robur L.) in * topola (Populus nigra L.). Prav tako smo uporabili iverje za zunanji sloj, ki je bilo odvzeto iz redne proizvodnje pred strojem za obleplja-nje. To iverje je bilo sestavljeno iz 77 % smrekovine, 7 % bukovine, 2 % hrastovine, 1 % drugih iglavcev in 13 % drugih listavcev. Velikost iverja smo dolo~ali na štiri na~ine, in sicer s: * sejalno analizo, * mikrometrom, * slikovno analizo in * absorpcijsko metodo. Iz podatkov o debelini iverja lahko izra~unamo specifi~no površino iverja A v m²/100 g po ena~bi (Meinecke in s Klauditz (1962)): (1) dol`ina iverja v mm, debelina iverja v mm. Problem, ki se pri tem izra~unu pojavi je tudi neto~no dolo~ena debelina iverja. Ker iverje ni pravilnih geometrijskih oblik, ne smemo pri~akovati, da bo debelina po celotni dol`ini iveri enaka. Ker opravljamo meritve debeline z mikrometrom, izmerimo pravzaprav najve~jo debelino iverja in ne povpre~no, kot bi `eleli. 2.1. SEJALNA ANALIZA Sejalno analizo iverja smo izvedli pri obi~ajnih pogojih opravljanja sejalne analize (glej poglavje 1.1.1.) Za izvedbo sejalne analize smo uporabili 1 kg iverja za zunanji sloj iz proizvodnje ter 1 kg iverja posamezne vrste lesa. kjer je: * t debelina iverja v mm, ** Izbrano koli~ino iverja smo enakomerno porazdelili v krogu premera okoli 30 cm, le tega pa smo nato razdelili na štiri enake dele. LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 700 2.2. MERJENJE DIMENZIJ IVERJA Z MIKROMETROM Po kri`ni metodi** smo 100 g iverja za zunanji sloj razdelili na štiri dele. Iz vsakega dela smo nato naklju~no izbrali 25 iveri, ki smo jim z mikrometrom izmerili debelino. Iz dobljenih podatkov smo nato po ena~bi 1 izra-~unali zunanjo specifi~no površino, po ena~bi 3 pa vitkost iverja. rjih Brunauer, Emmett in Teller). dele` ostanka na sitih z odprtinami, (GEMINI - Analysis technique...1998). manjšimi od 0,6 mm, kar je vidno tudi na sliki 4. Ve~ji dele` ostankov na sitih 3. REZULTATI IN DISKUSIJA z odprtinami ve~jimi od 0,6 mm je posledica ve~je specifi~ne površine pri 3.1. SEJALNA ANALIZA smrekovem iverju. Pri sejalni analizi iverja za zunanji sloj 3.2. MERJENJE Z MIKROMETROM iz proizvodnje lahko opazimo najve~ji dele` pri frakcijah, manjših od 0,6 Podatki o debelini in zunanji specifi~ni mm. površini so prikazani v preglednici 1. 2.3. SLIKOVNA ANALIZA IVER- Pri izvedbi sejalne analize iverja smo JA ugotovili, da ima iverje smreke, glede na druge lesne vrste, ve~ji dele` Slikovno analizo iverja smo izvedli z ostanka na sitih z odprtinami, ve~jimi mikroskopom. Debelino in dol`ino od 0,6 mm, medtem ko imajo druge iverja smo merili za vsako frakcijo po- tri lesne vrste, glede na smreko, ve~ji sebej. 100 g iverja posamezne frakcije smo razdelili po kri`ni metodi na 4 dele. Iz vsakega dela smo naklju~no izbrali pet iveri, skupaj 20 iveri za posamezno frakcijo. Izbrane iveri smo nato namestili pod mikroskop. Sliki iverja, ki je bila projicirana na okularju, smo izmerili debelino in dol`ino. Iz dobljenih podatkov smo izra~unali specifi~no površino in vitkost iverja. Glede na dele` posamezne frakcije v sestavi iverja za zunanji sloj smo nato izra~unali povpre~no debelino, dol`ino, vitkost in specifi~no površino iverja: Preglednica 1. Debelina in specifi~na površina iverja Smreka Bukev Hrast Topol t v mm 0,28 0,36 0,34 0,30 As - zun v m²/100 g 1,67 0,81 0,91 1,65 i ~~ 2-1^j ' XJ (4) kjer je: *X lastnost iverja posamezne lesne vrste, kjer je “i” smreka, bukev, hrast ali topol, dele` ostanka na situ, kjer je “j” velikost odprtine sita lastnost iverja (t, b1, l, As), kjer je “j” velikost odprtine sita. 2.4. ABSORPCIJSKA METODA Za dolo~anje specifi~ne površine iverja po absorpcijski metodi smo za vsako vrsto lesa uporabili gram iverja (meritve smo ponovili trikrat). Tudi to iverje je bilo izbrano naklju~no po kri`ni metodi. Iverje smo nato štiri ure sušili pri temperaturi 90 °C. Po kon~a-nem sušenju smo iverje namestili v epruveto v napravi GEMINI 2360. Specifi~na površina iverja se izra~una po ve~to~kovni BET metodi (po avto- Slika 3. Sejalna analiza iverja za zunanji sloj iz proizvodnje Slika 4. Dele` ostankov na posameznih sitih glede na uporabljeno vrsto lesa LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 101 Slika 5. Debelina iverja glede na velikost odprtine sita in lesno vrsto Debelina in specifi~na površina iverja sta mo~no odvisni od lesne vrste oz. od njihove prostorninske mase. Ugotovili smo, da se z ve~anjem prostorninske mase lesne vrste ve~ata tudi debelina in specifi~na površina iverja. Najtanjše iverje z najve~jo specifi~no površino dobimo z uporabo smrekovine, tej sledita topolovina in hrastovina. Najdebe-lejše iverje z najmanjšo specifi~no površino pa dobimo pri uporabi bukovine. Razlike bi bile opazne tudi, ~e bi bilo iverje vseh lesnih vrst enake debeline (glej ena~bo 1). 3.3. SLIKOVNA ANALIZA IVERJA Debelina iverja in z njo povezane lastnosti iverja (A , l) so mo~no s odvisne od lesne vrste oz. od prosto-rninske mase uporabljene lesne vrste. Razen pri specifi~ni porabi lepila, ki se z ve~anjem prostorninske mase ve~a, se druge lastnosti z ve~-anjem prostorninske mase manjšajo (preglednica 2). Preglednica 2. Povpre~na debelina, dol`ina, vitkost in speci-fi~na površina glede na vrsto lesa Smreka Bukev Hrast Topol t v mm 0,35 0,44 0,40 0,36 iverja b v mm 2,02 1,91 1,99 2,00 1 iverja A - zun v m²/100 g 3,49 2,46 2,48 2,65 s lv mm/mm 6,64 4,81 5,30 6,15 Slika 6. Vitkost iverja glede na velikost odprtine sita in lesno vrsto Slika 7. Specifi~na površina iverja glede na velikost odprtine sita in lesno vrsto Debelina iverja je poleg prostornin-ske mase odvisna tudi od velikosti odprtine sita, iz katerega smo vzeli iverje. Z ve~anjem velikosti odprtine se ve~a tudi debelina iverja, kar vidimo na sliki 5. Specifi~na površina iverja se manjša z ve~anjem odprtine sita, vendar to ve~anje ni linearno, medtem ko je vitkost iverja skoraj enaka ne glede na velikost odprtine sita (glej sliki 6 in 7). Samo pri lesnih vrstah z ni`jo prosto-rninsko maso ugotovimo, da se z ve-~anjem velikosti odprtine sita (pri smreki od dna proti odprtini sita 1,5, pri topolu pa od odprtine sita 0,237 do 1,5) vitkost iverja manjša, medtem ko ta soodvisnost pri iverju bukve in hrasta ni razvidna. LES wood 52 (2000) 4 Korelacije med debelino, dol`ino, specifi~no površino in vitkostjo iverja so med drugimi ugotovili `e Mainecke in Klauditz (1962), Niemz in Wenk (1989), May in Stegmann (1966), med velikostjo frakcije (velikostjo odprtine sita) in geometrijo iverja pa Niemz in Wenk (1989). Kljub temu pa lahko ugotovimo, da med njihovimi in našimi ugotovitvami obstajajo razlike. Razlike, ki so nastale, so posledica uporabe razli~nih vrst lesov ali/in raz-li~nih podro~ij (dr`av), iz katerih so bile te uporabljene lesne vrste. Tako debelina kot tudi do`ina, speci-fi~na površina in vitkost iverja so odvisne od prostorninske mase uporabljene vrste lesa. Z ve~anjem prostorninske mase uporabljene vrste lesa se debelina iverja ve~a, medtem ko se dol`ina, spe-cifi~na površina in vitkost iverja manjšajo. Dol`ina iverja je odvisna predvsem od dol`ine lesnih vlaken. Pri uporabi lesnih vrst z daljšimi vlakni (smreka, topol in tudi hrast) bodo tudi iveri daljše. Debelina iverja pa ni odvisna samo od debeline lesnih vlaken ampak tudi od dele`a in velikosti lumnov. Ugotovili smo tudi, da se z ve~anjem velikosti odprtine sita ve~a tudi debelina iverja. Tako pri posameznih frakcijah kot tudi pri povpre~nih vrednostih smo ugotovili, da se z manjšanjem debeline iverja specifi~na površina in vitkost iverja ve~ata. 3.4. ABSORPCIJSKA METODA Podatki o skupni specifi~ni površini so prikazani v preglednici 3. Preglednica 3. Skupna specifi~na površina iverja Smreka Bukev Hrast Topol A v m²/100 g 65,00 51,00 57,00 68,00 s Tudi pri dolo~anju specifi~ne površine po absorpcijski metodi lahko opazimo, da je specifi~na površina iverja mo~no odvisna od prostorninske mase uporabljene vrste lesa. Ker z absorpcijsko metodo dolo~amo skupno specifi~no površino, lahko ugotovimo ve~je vrednosti kot pri podatkih, prikazanih v preglednicah 1 in 2. Raziskave in razvoj 4. SKLEPI Ugotovili smo, da se povpre~na debelina iverja manjša z manjšanjem velikosti odprtine sita, medtem ko se spe-cifi~na površina iverja ve~a. Vitkost in specifi~na površina iverja se ve~ata z manjšanjem debeline iverja. Debelina iverja se ve~a z ve~anjem prostorninske mase uporabljene vrste lesa, medtem ko se specifi~na površina in vitkost iverja manjšata. Ne glede na to, za katero metodo merjenja debeline iverja se bomo odlo~ili, se moramo zavedati njihovih prednosti in pomanjkljivosti. ^eprav je sejalna analiza najhitrejša metoda dolo~anja geometrije iverja, moramo vedeti, da pri tem ne dobimo nobenih podatkov o debelini, dol`ini, specifi~ni površini in vitkosti iverja. Pri ro~nem merjenju dobimo podatke o geometriji iverja, vendar pri tem kot rezultat debeline dobimo samo podatke o najve~ji debelini izbrane iveri, prav tako pa pri izra~unu domnevamo, da je iver pravilne geometrijske oblike, kar praviloma nikoli ni. Problem je lahko tudi potreba po velikem številu iveri in ~as, ki je potreben za izvedbo meritev. Najbolj natan~ne vrednosti lahko dobimo s slikovno analizo iverja (ra~u-nalniško ali “ro~no” - z mikroskopom). Problem, ki se pojavi pri slikovni analizi, je cena opreme in posamezne meritve ter veliko število iveri. Tudi z absorpcijsko metodo dobimo natan~ne vrednosti. Prednost te metode je tudi v tem, da dobimo podatek o skupni specifi~ni površini iverja. Pomanjkljivost te metode pa je v tem, da s to metodo ne dobimo podatkov o debelini, dol`ini in vitkosti iverja. Izbrana metoda je odvisna tudi od tega katere podatke in v kakšen namen te podatke potrebujemo. 5. LITERATURA 1. ARNOLD, D. 1986. Vorteile digitaler Bildverarbeitung für Spananalyse. Holz als Roh- und Werkstoff, 44, 7, s. 249-252 102 2. KOLLMANN, F./ KUENZI, W. E./ STAMM, J. A. 1975. Principles of Wood Science and Technology - Volume II: Wood Based Materials. Berlin, Heidelberg, New York, Tokyo, Springer-Verlag, s. 312-550 3. MAY, H. A./ STEGMANN, G., 1966. Kontrollmaßnahmen zur Überwachung der Rohstoff-Ausbaute bei der Spanplattenherstellung - Erste Mitteilung: Methoden zur Bestimmung der Spandimensionen und zur Beurteilung von Sichtvorgängen. Holz als Roh- und Werkstoff, 24, 7, s. 305-311 4. MEYER, B., 1969. Zum Problem der Bestimmung der specifischen äußeren Oberfläche von Holz und Holzpartikeln. Holztechnologie, 10, s. 168-172 5. MEINECKE, E./ KLAUDITZ, W. 1962. Über die physikalischen und technischen Vorgänge bei der Beleimung und Verleimung von Holzsänen bei der Herstellung von Holzspanplatten. Westdeutscher Verlag, Köln und Opladen, 120 s. 6. MOSLEMI, A. A. 1974. Particleboard - Volume 1: Materials. Amsterdam, London, Southern Illinois University Press, s. 7-19 7. NEUSSER, H./ KRAMES. U./ HAIDINGER, K./ SERENTSCHY, W. 1969. Der Spancharacter und sein Einfluß auf die Deckschichtqualität von Spanplatten. Holzforschung und Holzverwertung, 21, 4, s. 1-14 8. NIEMZ, P. 1982. Untersuchungen zum Einfluß der Struktur auf die Eigenshaften von Spanplatten -Teil 1: Einfluß von Partikelformat, Rohdichte, Festharzanteil und Fastparaffinanteil. Holztechnologie, 23, 4, s. 206-213 9. NIEMZ, P./ FUCHS, I. 1990. Computer aided particle size recording. Drevársky vyskum, 35, 125, s. 51-61 10. NIEMZ, P./ WENK, S. 1989. Kenngrößen zur Beurteilung von Spangemischen und deren Meßbarkeit. Holztechnologie, 30, 3, s. 117-122 11. PLINKE, B. 1998. Bildverarbeitung und optishe Meßtechniken in der Holz- und Holzwerkstoffindustrie. Wilhelm-Klauditz-Institut, Fraunhofer, 5 s. 12. GEMINI - Analysis technique, 1998, Micromeritics Instrument Corporation. 13. http://www.micromeritics.com/sa_gemini_at.-html (22.10.1998) LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 103 UDK: 658.51 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Na~rtovanje fleksibilnih proizvodnih sistemov s teorijo ~akalnih vrst Planning of flexible manufacturing system with queueing theory Mirko TRATNIK* Izvle~ek Abstract V prispevku je prikazan na~in preu~evanja proizvodnih In the article the method of investigating of flexible manufacturing sistemov s teorijo ~akalnih vrst za proizvodna sistema z system with queueing theory for the manufacturing systems with one enim in ve~ stre`niki, z neskon~no veliko populacijo strank and many servers, with infinite customer population and example of in primer enostavnega fleksibilnega proizvodnega sistema simple flexible manufacturing system with one server and finite cus-z enim stre`nikom in kon~no veliko populacijo strank. tomer population is presented. Klju~ne besede: teorija ~akalnih vrst, populacija strank, Keywords: queueing theory, calling population, server, service stre`nik, sistem stre`be, fleksibilni proizvodni sistem mechanism, flexible manufacturing system l.UVOD s paleto z vpetim obdelovancem za teorije čakalnih vrst.. Pri tem so palete strežbo obdelovalnih strojev. Z FP- z vpetimi obdelovana “stranke” siste- Fleksibilni proizvodni sistem, FP-sistem sistemom lahko obdelujemo obdelo- ma, ki “čakajo, da bodo prišle na (an. Flexible Manufacturing System, vance, ki zahtevajo raznovrstne delo- vrsto za obdelavo”, CNC stroji in FMS) tvori določeno število numerično vne operacije v poljubnem zaporedju, transportne naprave za vlaganje ob- krmiljenih strojev, ki so medsebojno pripravljalno zaključni časi pa so za- delovancev, ki jih obdelujemo na povezani z avtomatiziranim transport- nemarljivo kratki. CNC strojih, in naprave za odlaganje nim sistemom, vse komponente siste- gotovih obdelovancev - izdelkov, pa ma pa so računalniško krmiljene. Ko se odločamo za investiranje, tj. so “strežniki” sistema. Orodje, ki ga potrebujejo posamezni vlaganje sredstev v FP-sistem, je te- stroji za opravljanje delovnih, kontrol- meljno merilo sprejemanja odločitve 2. TEORIJA ČAKALNIH VRST nih in montažnih operacij, pa je obi- ocena razmerja med prihodnjim do- čajno locirano v neposredni bližini nosom (dobičkom, pozitivnim denar- Problem čakanja, da pridemo na vrsto strojev (takšno skladišče orodja lahko nim tokom) in sedanjim vložkom sred- pred bančnim okencem, da opravimo vsebuje od 10 do 200 raznovrstnih štev v izbrani FP-sistem po načelu bančno storitev (plačamo račune), ko orodij). Avtomatizirana menjava orod- neto sedanje vrednosti prihodnjih do- naročamo obrok v restavraciji, da ja omogoča, da lahko delovne opera- nosov. Predhodno moramo oceniti, smo postreženi s hrano in pijačo, da cije, ki jih opravljamo na posameznih katere vrste izdelkov in v kakšnih koli- pri zobozdravniku pridemo na vrsto za strojih, zelo hitro spreminjamo. Zame- činah nameravamo izdelovati na FP- zobozdravstveno storitev, ali ko obde- njava običajno traja samo nekaj se- sistemu, iz delovne dokumentacije pa lovanec čaka pred obdelovalnim stro- kund in čas zamenjave ponavadi ni povzeti potrebno število, vrsto in jem zaradi opravljanja delovne opera- daljši od časa, ki je potreben, da na- zahtevano zaporedje operacij, ki jih cije, so primeri, ki jih lahko preučuje- ložimo nov računalniški program za mora posamezni obdelovanec preiti mo z uporabo teorije čakalnih vrst krmiljenje stroja za naslednjo delovno od stroja do stroja (lahko se tudi več- (an. queueing theory). Čakalne vrste operacijo. Na sliki 1 je skica FP-sis- krat vrača na isti stroj). Na temelju teh se tvorijo običajno takrat, kadar tema, ki ga sestavljajo trije CNC ob- podatkov skušamo določiti število po- “stranke” vstopajo v sistem, kjer pote- delovalni stroji in transportna naprava trebnih CNC strojev, število vpenjalnih ka “strežba” po nekem določenem naprav, določiti potrebna vmesna vrstnem redu. Pri obravnavi proizvod- * Bith"c tv R`n skladišča (tudi njihovo velikost), zmog- nih in podjetniških primerov stranke dolina r. C VIII/34 {k 1000 Lju etaMana Sbi^ "' "* Ijivost transportnih naprav itd. FP- niso ljudje, lahko so naročila kupcev, E-mail: mirko tratnik® uni-lj.si , sisteme lahko analiziramo z uporabo ki morajo biti izpolnjena, lahko so LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 104 Slika 1. Shematski prikaz FP-sistema (prirejeno po Neumann, 1996) kamioni, ki ~akajo, da bodo nanje nalo`ili tovor, lahko je strojna oprema v okvari, ki ~aka na popravilo itd. Zna~ilnost sistema ~akalnih vrst je v tem, da stranke vstopajo v sistem na-klju~no, torej v naklju~nih ~asovnih intervalih (~asovnih razmikih) in da je ~as stre`be strank praviloma zelo variabilen, kar pomeni, da stre`ba strank traja razli~no dolgo (npr. nekateri pacienti pri zobozdravniku potrebujejo samo kratek poseg, kakršen je ruvanje zoba, ki traja samo minuto, pri drugem pacientu pa lahko traja zobozdravstveni poseg celo uro). Proti pri-~akovanjem imamo pri oblikovanju ~akalnih vrst opravka s sistemom, ki te`i k nezasedenosti. Vzemimo npr. samopostre`no restavracijo, ki lahko na uro postre`e 250 gostov (strank), iz izkustva pa vemo, da znaša npr. pov-pre~no število naro~il le 180 na uro; poudarek je v tem primeru na pov-pre~ju, sistem pa je lahko kratkoro~-no preobremenjen ali pa tudi nezaseden. V primeru, da ~asi prihodov strank v sistem niso naklju~ni (so npr. lahko planirani), ali pa ~e so ~asi stre`be konstantni, so analiti~ni prijemi druga~ni. Cilj analize ~akalnih vrst je v bistvu iskanje najni`jih skupnih stroškov sistema. Gre za dve temeljni kategoriji stroškov. Prva kategorija so stroški, ki jih imajo stranke zaradi ~akanja, da pridejo na vrsto, kot so npr. stroški poslovnih izgub (ker bi lahko stranke namesto, da ~akajo na vrsto oz. v vrsti, po~ele kaj koristnega), stroški npr. porabljenega goriva letal za ~as, ko kro`ijo nad letališ~em in ~akajo na dovoljenje za pristanek, ipd. Druga stroškovna kategorija pa zajema stroš- ke opreme za stre`bo strank (stre`na oprema, stre`niki), kot so npr. ban~na okenca, specializirani vzdr`evalci strojne opreme, obdelovalni stroji v proizvodnem sistemu ipd. Sistem skušamo zasnovati tako, da bodo skupni stroški, tj. stroški, ki jih imajo stranke zaradi ~akanja, da pridejo na vrsto, in stroški stre`ne opreme najni`ji. Najpomembnejše zna~ilnosti sistema ~akal-nih vrst so: vhodni vir strank, ki vstopajo v sistem, sistem stre`be (število stre`nikov, stre`nih mest, stre`nih naprav) in disciplina ~akanja, da stranka pride na vrsto za stre`bo. Stroškovne optimizacije sistema ~akalnih vrst v tem prispevku ne bomo obravnavali. Vhodni vir strank Velikost populacije strank je skupno število strank, ki prihajajo, vstopajo v sistem in morajo biti “postre`ene” (pacienti zdravljeni, stroji servisirani, obdelovanci obdelani itd.). Velikost populacije strank je lahko neskon~na ali pa kon~na. Kadar je število strank, ki vstopajo v sistem ~akalne vrste v ~asovnem razmiku majhno v primerjavi s celotno populacijo, pravimo, da je populacija neskon~no velika (npr. na skladiš~u hlodovine je lahko na zalogi ve~ tiso~ hlodov, od teh pa jih v proces raz`agovanja na tra~nem `a-galnem stroju npr. vstopa samo devet na uro, je populacija hlodov v tem primeru prakti~no “neskon~no velika”, saj potencialno število hlodov, strank mo~no prekaša zmogljivost sistema stre`be). V primeru pa, da je število potencialnih strank omejeno (limitirano), govorimo o kon~no veliki populaciji strank. S takim primerom imamo npr. opravka, kadar je vzdr`evalec strojne opreme zavezan za vzdr`eva-nje natan~no dolo~enega števila strojev, vodja izmene za vodenje dolo-~enega števila delavcev ipd. Pri analizi ~akalnih vrst praviloma domnevamo, da je vhodna populacija strank ne-skon~no velika, ker je reševanje problemov ob tej domnevi enostavnejše kot v primeru kon~nega števila populacije strank. Naslednja obi~ajna domneva pri obravnavi sistema ~akal-ne vrste je, da je vstopanje strank v sistem naklju~no, kar pomeni, da so vstopi (prihodi) strank med seboj neodvisni in jih ni mogo~e z gotovostjo LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 105 napovedati, fiksno povpre~je števila prihodov strank v ~asovni enoti torej ne zavisi od trenutnega števila strank v ~akalni vrsti. Domnevamo, da lahko prihode strank v sistem ~akalne vrste v enoti ~asa opišemo s Poissonovo verjetnostno porazdelitvijo. Za verjetnostno porazdelitev vmesnih ~asov (vmesni ~as, an. interarrival time), t. j. ~asov med zaporednimi prihodi strank v sistem, pa domnevamo, da je padajo~a eksponentna. ^e je v binomskem poskusu število neodvisnih poskusov “n” zelo veliko, verjetnost “p”, da se pri posameznem poskusu zgodi dogodek, pa majhna, imamo opravka s Poisso-novo verjetnostno porazdelitvijo. Verjetnost za število prihodov strank v enoti ~asa v sistem ~akalne vrste je dana z naslednjo ena~bo Poissonove verjetnostne porazdelitve: Pri tem je n pri~akovano število prihodov strank v enoti ~asa, l srednja vrednost števila prihodov strank v enoti ~asa, e (2,71828...) pa je osnova naravnega logaritma. Pri teoriji ~akal-nih vrst domnevamo, da lahko verjetnostni porazdelitvi vmesnih ~asov prihodov strank v sistem in ~asov stre`be opišemo z eksponentno verjetnostno porazdelitvijo. Ena~ba funkcije P = e-lt opisuje strogo padajo~o funkcijo. Sistem stre`be Zmogljivost sistema ~akalnih vrst je odvisna od števila stre`nih naprav in od njihove zmogljivosti. Pojma stre`nik (an. server) in stre`ni kanal (an. channel) sta sinonima, z enim stre`nim kanalom stre`emo (servisiramo) v do-lo~enem ~asu eno stranko v sistemu. ^as stre`be (an. service time) je ~as, ki je potreben, da je stranka v sistemu “postre`ena” (da je npr. stroj servisiran, da je opravljena ban~na storitev pri ban~nem okencu, da je obdelova-nec obdelan na stroju itd.). Poznamo enokanalne (an. single channel) in ve~kanalne (an. multiple channel) sisteme stre`be. Enokanalni stre`ni sistem je npr. ban~no okence, pred katerim ~akajo komitenti, da opravijo ban~no storitev, ali pa tra~ni `agalni stroj, na katerem raz`agujemo hlode v Slika 2. Enokanalni sistem Slika 3. Štiri najbolj pogoste razli~ice ~akalnih sistemov `agarske sortimente. Ve~kanalni sistemi stre`be pa imajo ve~ stre`nikov, ki delajo, tj. stre`ejo vzporedno, hkrati. Primer ve~kanalnega sistema je lahko sistem velike trgovine z ve~ blagajnami. Sistemi stre`be pa se razlikujejo tudi po številu zaporednih korakov oz. faz stre`be. Poznamo enofazne in ve~-fazne sisteme stre`be. Pri enofaznem sistemu stre`be stranka, ko je postre-`ena, zapusti sistem, pri ve~faznem sistemu stre`be pa se stranka, ko je postre`ena na prvem stre`niku, ponovno postavi v vrsto za stre`bo na naslednjem stre`niku itd. Na slikah 2 in 3 so predstavljene sheme nekaterih osnovnih sistemov ~akalnih vrst. V modelu ~akalne vrste predpostavljamo dolo~eno vrsto verjetnostne poraz- delitve ~asov stre`be, za vsak stre`nik posebej, ~eprav praviloma domnevamo, da so verjetnostne porazdelitve ~asov stre`be za vse stre`nike v sistemu istovrstne. Naklju~ne ~ase stre`be obi~ajno opišemo s padajo~o eksponentno porazdelitvijo. V drugih primerih pa tudi s ti. “degenerirano porazdelitvijo”, kjer so ~asi stre`be konstantni (npr. konstantni ~asi obdelave istovrstnih obdelovancev na obdelovalnem stroju) in s ti. Erlang (gama) porazdelitvijo. Disciplina v sistemu ~akanja v vrsti Disciplina v sistemu ~akalne vrste je pravilo stre`be. Obi~ajno pravilo stre`be je: Kdor prvi pride, bo tudi LES wood 52 (2000) 4 prvi postre`en (an. First - Come - First - Served). Veljajo pa lahko tudi druga pravila, kot npr.: Kdor pride zadnji, bo prvi na vrsti. (npr. obdelo-vanec, ki smo ga odlo`ili na vrh palete, bo prvi na vrsti za obdelavo, tj. za stre`bo), lahko pa velja tudi kak druga~en prednostni vrstni red, tj. disciplina sistema (npr. pri okvarah strojne opreme lahko vrstni red popravil upošteva prioriteto odprave okvare najprej pri klju~nih napravah, tam, kjer bi bila lahko povzro~ena škoda najve~ja). ^akanje in oblikovanje ~akalne vrste Teorija ~akalnih vrst obravnava raz-li~ne ~akalne vrste. ^akalna vrsta pred enim ali ve~ stre`niki se oblikuje zaradi tega, ker stranke ~akajo, da bodo postre`ene. Ob~asno je lahko ~akalna vrsta tudi prazna (v tem primeru stre`nik ~aka na stranko). Teorija ~akalnih vrst ne dolo~a oblike vhodne vrste, ki je lahko v resnici vrsta (kakršna se npr. oblikuje pri ~akanju pred ban~nim okencem), ali pa stranke ne ~akajo v vrsti, lahko ~akajo v skupini, da pridejo na vrsto za stre`bo (npr. obdelovanci ~akajo zlo`eni na paleti, da pridejo na vrsto za obdelavo na stroju/stre`niku, ali pa pacienti ~akajo v ~akalnici, da pridejo na vrsto pri zdravniku). Bistvena zahteva je, da za ~akajo~e stranke veljajo pravila discipline stre`be. Teorija ~akalnih vrst operira le s povpre~nim številom ~aka-jo~ih v vrsti in s povpre~nimi ~asi stre`-be strank. Posamezne modele ~akalnih vrst prikazujemo obi~ajno v skrajšani obliki z naslednjim zapisom: oblika porazdelitve vmesnih ~asov prihodov strank v sistem/oblika porazdelitve ~-asov stre`be/število stre`nikov. Zapis ~akalne vrste: M/M/m pomeni, da se vmesni ~asi prihodov strank in ~asi njihove stre`be porazdeljujejo po eksponentni porazdelitvi, kar je ozna~eno s simbolom M, m pa pomeni število stre`nikov v sistemu. Posamezne porazdelitve so ozna~ene z naslednjimi simboli: M = eksponentna (Markovska) porazdelitev, D = degenerirana porazdelitev(kon-stantni ~asi), Raziskave in razvoj E = Erlang porazdelitev (parameter k oblike = k), G = splošna (generalna) porazdelitev, ki je lahko katerakoli poljubno izbrana porazdelitev. Standardna terminologija in simboli, ki jih uporabljamo pri analizi ~akalnih vrst se pri posameznih avtorjih delno razlikuje. Preglednica 1. Terminologija in simboli, uporabljeni pri analizi ~akalnih vrst (Stevenson, 1993) Simbol Pomeni l povpre~no število prihodov strank v ~asovni enoti, m povpre~no število postre`enih strank v ~asovni enoti, L povpre~no število strank v ~akalni vrsti, ki ~akajo q na stre`bo, L povpre~no število strank v sistemu (~akajo~ih in s tistih, ki so v stre`bi), r izkoriš~enost sistema, W povpre~ni ~as, ki ga stranka porabi za ~akanje v q ~akalni vrsti, W povpre~ni ~as, ki ga stranka porabi v sistemu (~as s ~akanja v ~akalni vrsti in ~as stre`be), 1/m ~as stre`be, P verjetnost, da ni nobene stranke v sistemu, 0 P verjetnost, da je nstrank v sistemu, n M število stre`nikov (stre`nih kanalov), L najve~je pri~akovano število strank v sistemu. max Za neskon~no veliko vhodno populacijo strank v sistemu ~akalnih vrst veljajo naslednje ena~be (formule): Povpre~no število strank, ki bodo po-stre`ene, je razmerje med povpre~nim številom prihodov strank v ~asovni enoti in povpre~nim številom v ~asov-ni enoti postre`enih strank: Opomba: l in m morata biti merjena z enakim merilom (npr. strank na uro, strank na minuto). Povpre~no število strank v sistemu je seštevek povpre~nega števila v vrsti 106 ~akajo~ih strank in tistih, ki so v stre`bi: Ls = Lq + r . [2] Povpre~ni ~as, ki ga stranka porabi za ~akanje v ~akalni vrsti, dobimo, ~e povpre~no število strank v ~akalni vrsti, ki ~akajo na stre`bo, delimo s povpre~nim številom prihodov strank v ~asovni enoti: Povpre~ni ~as, ki ga stranka porabi v sistemu (~as ~akanja v ~akalni vrsti in ~as stre`be): Izkoriš~enost sistema izra~unamo tako, da povpre~no število prihodov strank v ~asovni enoti delimo z zmogljivostjo stre`be: Vsi modeli ~akalnih vrst, ki temeljijo na neskon~no velikem viru vhodne populacije strank predpostavljajo, da je izkoriš~enost sistema manjša od 1,0. Povpre~no število strank v ~akalni vrsti, ki ~akajo na stre`bo, Lq, je klju~-ni parameter sistema ~akalne vrste, ker od njega zavisi u~inkovitost sistema, ki je dolo~ena s povpre~nim številom strank v ~akalni vrsti, povpre~-nim ~asom, ki ga stranka porabi, ko mora ~akati, da pride na vrsto, in povpre~nim ~asom, ki ga stranka porabi v sistemu. V preglednici 2 so predstavljene temeljne ena~be (formule) za izra~una-vanje parametrov sistema ~akalne vrste z enim stre`nikom (M/M/1), osnova analize je zapletena matema-ti~na teorija ~akalnih vrst, v kateri prihod nove stranke v sistem obravnavamo kot “rojstvo”, odhod postre`ene stranke iz sistema pa kot njeno “smrt”. Ta proces rojstvo-smrt (an. birth-and-death process) opisuje verjetnostno spreminjanje stanja sistema ~akalne vrste. LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 107 Preglednica 2. Ena~be za izra~un parametrov za sistem M/M/1 1993) Parameter Formula Povprečno število strank v čakalni vrsti Lq =—,------------r [6] P -l-(±) Verjetnost, da ni nobene stranke v sistemu r° ~ l II [7] P-P{^\ Verjetnost, da je v sistemu n strank " °|„) [8] 3. PRIMERI UPORABE ANALIZE ^AKALNIH VRST 3.1. Model 1: Enokanalni sistem, eksponentna porazdelitev ~asov stre`be Enostavni model ~akalne vrste je eno-kanalni, enofazni sistem z enim stre`-nikom, v katerem velja disciplina “kdor prvi pride, je prvi postre`en”. Naklju~ne prihode strank v sistem lahko opišemo s Poissonovo verjetnostno porazdelitvijo, ~ase stre`be pa z eksponentno porazdelitvijo, vhodna populacija strank je neskon~no velika in dol`ina ~akalne vrste ni omejena. Za reševanje tovrstnih problemov bomo uporabljali simbole in obrazce iz prejšnjih preglednic. Primer 1. Na tra~nem `agalnem stroju raz`aguje-mo hlodovino iglavcev v `agarske sortimente dolo~enih dimenzij. Zaradi zelo variabilnih srednjih premerov, dol`in in kakovosti hlodov se ~asi raz`agovanja hlodov tj. “~asi stre`be” razporejajo po padajo~i eksponentni porazdelitvi, za raz`agovanje enega hloda potrebujemo povpre~no štiri minute (srednja vrednost eksponentne porazdelitve je 4,0 min). Vili~ar dova`a hlodovino na transporter pred tra~ni `agalni stroj v neenakomernih ~asovnih razmikih tako, da domnevamo, da dotok hlodovine do `agalnega stroja lahko dovolj dobro opišemo s Poissonovo verjetnostno porazdelitvijo. ^e vili~ar pripelje na transporter povpre~no devet hlodov na uro, znaša srednja vrednost Poisso-nove porazdelitve 9. Dolo~iti, izra~unati je potrebno: [Stevenson, Q. izkoriščenost, zasedenost sistema; b. odstotek časa, ko tračni žagalni stroj ne dela; c. pričakovano število hlodov, ki čakajo v vrsti pred tračnim žagalnim strojem; d. povprečni čas čakanja hloda pred tračnim žagalnim strojem; e. verjetnost, da ni nobenega hloda v sistemu, in verjetnost, da je v sistemu osem hlodov. Rešitev: p = 9 hlodov na uro (povprečno število prihodov “strank” v časovni enoti) p = l/čas strežbe = l/čas razžago-vanja = hlod/4 min * 60 min / uro = 15 hlodov / uro a.p = A/ mJu= 9 / 1.15 = 0,60 b. Delež časa, ko tračni žagalni stroj ne dela = 1 - p = 1 - 0,60 = 0,40 A2 92 c. Z = —t-------r =—t--------r = 0,9hloda e. Pr f. P, A d. W =^- + -=°'9 • 1 + — = 0,167 ure 3.2. Model 2: Ve~kanalni sistem, eksponentna porazdelitev ~asov stre`be O ve~kanalnem sistemu vrste M/M/m govorimo, kadar sta v sistem vklju~e-na najmanj dva ali ve~ stre`nikov, ki neodvisno drug od drugega stre`ejo ~akajo~im strankam, ko pridejo na vrsto za stre`bo. V modelu predpostavljamo: 1. Poissonovo verjetnostno porazdelitev prihodov strank v sistem, 2. da vsi stre`niki delujejo z enakim povpre~nim ~asom stre`be oziroma z enakim povpre~nim številom po-stre`enih strank v ~asovni enoti, 3. da stranke tvorijo ~akalno vrsto (~a-kajo, da pridejo na vrsto) po sistemu “kdor prvi pride, je prvi na vrsti”, 4. da je vhodna populacija strank ne-skon~no velika. Ena~be za izra~unavanje parametrov ve~kanalnega sistema so bolj zapletene od ena~b za reševanje problemov ~a-kalnih vrst pri enokanalnem sistemu, predvsem ena~bi za izra~unavanje vrednosti Lq in P0 (glej preglednico 3). Preglednica 3. Ena~be za izra~un parametrov za sistem M/M/m (Stevenson, 1993) LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 108 Primer 2. ^e v proizvodni sistem raz`agovanja hlodov na tra~nem `agalnem stroju iz primera 1 vklju~imo še dodatni tra~ni `agalni stroj, imamo opravka z dvoka-nalnim sistemom stre`be vrste M/M/2. Za l = 9, m= 15 in m = 2 lahko s formulami 9, 10, 11 in 12 izra~una-mo najprej P0, verjetnost, da ni nobene stranke v sistemu nato Lq, povpre~no število strank v ~akalni vrsti Povpre~ni ~as, ki ga stranka porabi za ~akanje v ~akalni vrsti Wq znaša verjetnost, da bo stranka morala ~a-kati na stre`bo PW pa Zamudno izra~unavanje si lahko olajšamo z uporabo tablic. Izsek iz tablic za izra~unavanje vrednosti Lq in P0 pri dani vrednosti kvocienta l/mi n za dano število stre`nikov m (od 1 do 3), za neskon~no veliko populacijo strank je prikazan v preglednici 4. Za naš konkretni primer znaša kvoci-ent l/m = 9/15 = 0,60 in m = 2. Od~itana vrednosti za L = 0,059 in q za P0 = 0,538. 3.3. Model 3: Ve~kanalni sistem s kon~no veliko vhodno populacijo strank Ta model ~akalne vrste uporabljamo v primerih, ko imamo opravka z relativno majhnim številom potencialnih strank, ki jim moramo zagotoviti stre`bo. Na primer, kadar en delavec stre`e trem strojem (število strank, strojev je 3), ali kadar je en vzdr`eva-lec zavezan za vzdr`evanje 20 strojnih naprav (število strank, strojnih naprav je 20). V sistem je lahko vklju~enih tudi ve~ stre`nikov. Tako kot pri modelih, ki predpostavljajo neskon~no veliko vhodno populacijo strank, tudi pri modelu s kon~no veliko populacijo strank predpostavljamo, da lahko prihode strank v sistem opišemo s Poissonovo verjetnostno porazdelitvijo, ~ase stre`be pa z eks- ponentno porazdelitvijo. Bistvena razlika med modeloma je, da je pri modelu, ki upošteva kon~no veliko vhodno populacijo strank število prihodov strank v sistem odvisno od dol`ine ~akalne vrste, tj. od števila ~akajo~ih strank, da pridejo na vrsto za stre`bo: število prihodov strank se zni`uje, ~e se daljša ~akalna vrsta. Mejni primer nastopi takrat, kadar so vse stranke v ~akalni vrsti in nobena ne more vstopiti v sistem. Ker je ma-temati~na teorija reševanja problemov ~akalnih vrst s kon~no vhodno populacijo strank zapletena, lahko analiziramo tovrstne probleme z ena~bami in tablicami (preglednici 5 in 6). Postopek uporabe tablic je naslednji: 1. izpišemo vrednosti za: N, velikost populacije strank, m, število stre`nih kanalov, stre`-nikov, T, povpre~ni ~as stre`be, U, povpre~ni ~as med dvema zahtevama za stre`bo. izra~unamo faktor stre`be X = T/ (T + U); 2. v tablicah izberemo obmo~je za kon~no veliko vhodno populacijo strank, N; 3. pri vhodni vrednosti za izra~unani X in za izbrano vrednost m od~itamo vrednosti za D in F; Preglednica 5. Ena~be za izra~un parametrov ve~kanalnega sistema s kon~no veliko vhodno populacijo strank (Stevenson, 1993) Preglednica 4. Vrednosti za Lq in P0 za dano razmerje l/min m, izsek iz tablic (Stevenson, 1993) l/m mLq P0 l/m mLq P0 0,15 1 0,026 0,850 0,45 1 0,368 0,550 2 0,001 0,860 2 0,024 0,633 0,20 1 0,050 0,800 3 0,002 0,637 2 0,002 0,818 0,50 1 0,500 0,500 0,25 1 0,083 0,750 2 0,033 0,600 2 0,004 0,778 3 O,003 0,606 0,30 1 0,129 0,700 0,55 1 0,672 0,450 2 0,007 0,739 2 0,045 0,569 0,35 1 0,188 0,650 3 0,004 0,576 2 0,011 0,702 0,60 1 0,900 0,400 0,40 1 0,267 0,600 2 0,059 0,538 2 0,017 0,667 3 0,006 0,548 Parameter Formula Faktor stre`be Povpre~no število ~akajo~ih strank Povpre~ni ~as ~akanja stranke v vrsti (da pride na vrsto) Povpre~no število strank, ki niso v ~akalni vrsti ali v stre`bi Povpre~no število strank v stre`bi Populacija strank [13] [14] [15] [16] [17] [18] Pri tem pomenijo: D = verjetnost, da bo stranka morala ~akati v ~akalni vrsti, F = faktor u~inkovitosti = 1 -odstotek ~akajo~ih v vrsti, H = povpre~no število strank v stre`bi, J = povpre~no število strank, ki niso v ~akal-ni vrsti ali v stre`bi, L = povpre~no število strank, ki ~akajo, da bodo postre`ene, m = število stre`nih kanalov, stre`nikov, N = populacija strank, T = povpre~ni ~as stre`be, U = povpre~ni ~as med dvema zahtevama za stre`bo, W = povpre~ni ~as ~akanja stranke v vrsti (da pride na vrsto), X = faktor stre`be. LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 109 Preglednica 6. Izra~un parametrov ~akalne vrste za kon~no veliko populacijo strank, za N = 5 strank, izsek iz tablic (Stevenson, 1993) XmD FXmD F XmD F XmD F 0,012 1 0,048 0,999 0,058 2 0,019 0,999 0,080 2 0,035 0,998 0,120 2 0,076 0,995 0,019 1 0,076 0,998 1 0,229 0,984 1 0,313 0,969 1 0,456 0,927 0,025 1 0,100 0,997 0,060 2 0,020 0,999 0,085 2 0,040 0,998 0,125 2 0,082 0,994 0,030 1 0,120 0,996 1 0,237 0,983 1 0,332 0,965 1 0,473 0,920 0,034 1 0,135 0,995 0,062 2 0,022 0,999 0,090 2 0,044 0,998 0,130 2 0,089 0,933 0,036 1 0,143 0,994 1 0,245 0,982 1 0,350 0,960 1 0,489 0,914 0,040 1 0,159 0,993 0,064 2 0,023 0,999 0,095 2 0,049 0,997 0,135 2 0,095 0,933 0,042 1 0,167 0,992 1 0,253 0,981 1 0,368 0,955 1 0,505 0,907 0,044 1 0,175 0,991 0,066 2 0,024 0,999 0,100 2 0,54 0,997 0,140 2 0,102 0,992 0,046 1 0,183 0,990 1 0,260 0,979 1 0,386 0,950 1 0,521 0,900 0,050 1 0,198 0,989 0,068 2 0,026 0,999 0,105 2 0,059 0,997 0,145 3 0,011 0,999 0,052 1 0,206 0,988 1 0,268 0,978 1 0,404 0,945 2 0,109 0,991 0,054 1 0,214 0,987 0,070 2 0,027 0,999 0,110 2 0,065 0,996 1 0,537 0,892 0,056 1 0,018 0,999 1 0,275 0,977 1 0,421 0,939 0,150 3 0,012 0,999 1 0,222 0,985 0,075 2 0,031 0,999 0,115 2 0,017 0,995 2 0,115 0,990 1 0,294 0,973 1 0,439 0,933 1 0,553 0,885 4. nato z vrednostmi N, M, X, D in F izra~unamo druge parametre modela. Pri Z eno avtomatizirano stre`no napravo (stre`nikom) stre`emo petim CNC strojem. Domnevamo, da lahko ~as stre`be opišemo dovolj dobro z eksponentno verjetnostno porazdelitvijo, srednja vrednost ~asa stre`be naj znaša 10 minut, povpre~ni ~as med dvema zahtevama za stre`bo strojev pa je 70 minut. Izra~unaj: a. povpre~no število strojev, ki ~akajo na stre`bo, b. povpre~no število strojev v obratovanju, c. povpre~ni skupni ~as ~akanja in stre`be, d. verjetnost, da strojem ne bo potrebno ~akati na stre`bo. Rešitev: N = 5 CNC strojev m = 1 stre`nik T = 10 min U = 70 min X = T / (T + U) = 10 / (10 + 70) = 0,125 Iz tablice v preglednici 6, za vrednosti N = 5, M = 1 in X = 0,125 od~ita-mo vrednosti za D = 0,473 in F = 0,920 in nato izra~unamo: a. povpre~no število strojev, ki ~akajo na stre`bo, L = N (1 - F) = 5 (1 -0,92) = 0,40 CNC strojev, b. povpre~no število strojev v obratovanju, J = NF(1 - X) = 5 (1 -0,125) = 4,025 CNC strojev, c. povpre~ni ~as ~akanja stroja, da pride na vrsto + povpre~ni ~as stre`be = W + T = (L x (T + U) / (N - L)) + T = (0,40 x (10 + 70) / (5 - 0,40)) + 10 = 6,975 + 10 = 16,975 min d. verjetnost, da strojem ne bo potrebno ~akati na stre`bo = 1 - D = 1 - 0473 = 0,527 Zna~ilnost opisanega FP-sistema je, da obdelovanci po obdelavi na enem izmed petih obdelovalnih strojev zapustijo proizvodni sistem. Zna~ilnost sodobnih FP-sistemov pa je, da se lahko obdelovanci, vpeti na transportni napravi za stre`bo CNC strojev, ponovno in ve~krat, v poljubnem zaporedju vra~ajo na istovrstne stroje, na katerih lahko opravljamo raznovrstne delovne operacije. Analiza tovrstnih sistemov je bolj kompleksna. 4. UPORABLJENI VIRI 1. Stevenson, J. W. 1993. Produkti-on/Operations Management. 4th ed. Homewood, Boston. IRWIN. 916 s. 2. Günther/Tempelmeier. 1995. H. Produktionsmanagement. Einführung mit Übungsaufgaben. 2. Auflage. Berlin, Heidelberg,..., Tokyo. Springer -Verlag. 447 s. 3. Neumann, K. 1996. Produktionsund Operations- Management. Berlin, Heidelberg,..., Tokyo. Springer- Verlag. 368 s. LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 110 Posek gozdnega drevja v obdobju od 1995 do 1998 leta 1. Uvod Zakon o gozdovih je leta 1993 prinesel velike spremembe v organizacijo slovenskega gozdarstva. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ustanovljen z omenjenim zakonom, je za~el delovati 1. maja 1994 in izvaja naloge javne gozdarske slu`be v vseh slovenskih gozdovih, ne glede na lastništvo. Med številnimi nalogami, ki jih opravlja, Zavod za gozdove Slovenije izdeluje gozdnogospodarske in gozdnogojitvene na~rte, zagotavlja strokovnost izbire drevja za posek in vodi evidenco o posekanih drevesih. ^eprav se lahko Slovenija lahko pohvali s celovito evidenco poseka `e za pol stoletja dolgo obdobje, za ve~ino dr`avnih gozdov pa evidenca obstoji celo za obdobje sto let, se v tem prispevku omejujemo na prikaz aktualnih se~enj in predstavljamo podatke o poseku za to desetletje, podrobneje pa raz~lenjujemo posek za obdobje od leta 1995 naprej, torej za obdobje, v katerem evidenco `e vodi ZGS. 2. Na~rtovanje poseka in postopek evidence Višina mo`nega poseka je po Zakonu o gozdovih dolo~ena v gozdnogospodarskih na~rtih, ki se praviloma izdelujejo za desetletno obdobje. Izdeluje jih Zavod za gozdove (Oddelek za na~rtovanje razvoja gozdov in gozdnega prostora). Gozdnogospodarske na~rte obmo~ij (v Sloveniji jih je 14) sprejme Vlada RS, gozdnogospodarske na~rte gospodarskih enot (v Sloveniji jih je trenutno 253) pa minister, pristojen za gozdarstvo. Po 17. ~lenu Zakona o gozdovih strokovni delavec ZGS in lastnik gozda skupaj izbereta (in ozna~ita) drevje za posek. Pri tem sta podlaga gozdnogospodarski na~rt gospodarske enote in gozdnogojitveni na~rt. Ta postopek je obvezen za vse gozdove, ne glede na lastništvo. Po kon~ani izbiri drevja za posek ZGS izda lastniku gozda Odlo~bo o odobritvi poseka izbranih dreves, v kateri je dolo~eno število dreves ter debelina in lesna masa izbranega drevja (lo~eno na iglavce in listavce) ter vrsta poseka. V zasebnih gozdovih revirni gozdar praviloma lastniku izro~i tudi kopijo terenskega obrazca z zabele`enimi izbranimi drevesi, iz Preglednica 1. Posek v letih 1991 do 1998 katerega je podrobno razvidna debelinska in drevesna sestava izbranih dreves. Izvedba poseka je prepuš~ena lastniku. O tem, kako mora lastnik gozda urediti se~iš~e, dolo~a Pravilnik o izvajanju se~nje, ravnanju z se~nimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (1994), v primeru potrebnih posebnih razmer pri ureditvi se~iš~a strokovni delavec ZGS takšne zahteve tudi zapiše v odlo~bo. ZGS spremlja strokovnost opravljenega poseka oz. izvedbo odlo~be. V primeru odkritih nepravilnosti ZGS opozori lastnika gozda, da nepravilnost odpravi, v primeru storjenih ve~-jih nepravilnosti pa gozdarski inšpektor lastnika gozda prijavi zaradi storjenega prekrška. Po kazenskem zakoniku RS je mogo~e ve~jo neodo-breno kr~itev gozda ali njegovo dru-ga~no uni~enje ozna~iti tudi za kaznivo dejanje. Podatki o izbranih drevesih se z uporabo sodobnih informacijskih tehnologij enkrat letno - v januarju za preteklo leto - iz obmo~nih enot (glej karto A) prenesejo v arhiv centralne enote 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 iglavci 1.242.503 1.208.318 1.289.585 1.410.325 1.247.038 1.512.284 1.387.932 1.396.052 listavci 856.090 959.636 798.081 843.605 843.513 818.119 1.179.128 1.074.121 skupaj 2.098.593 2.167.954 2.087.666 2.253.930 2.090.551 2.330.403 2.567.060 2.470.173 obmo~ni na~rt 1991-2000 2.911.940 2.911.940 2.911.940 2.911.940 2.911.940 2.911.940 2.911.940 2.911.940 Grafikon A. Trend poseka v letih 1991-1998 in na~rtovani posek v obmo~nih na~rtih LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 111 Grafikon B. Struktura poseka glede na lastništvo * DG - dr`avni gozdovi, ob~inski gozdovi in gozdovi drugih pravnih oseb * ZG - gozdovi, v lasti zasebnih lastnikov Karta A. Pregled povpre~nega poseka štirih let (1995 do 1998) po obmo~nih enotah ZGS in lastništvu, lo~eno na iglavce in listavce ZGS v Ljubljani. Ti podatki so tudi podlaga za Poro~ilo o gozdovih ZGS. 3. Prikaz in analiza podatkov V prispevku smo se omejili na kratko analizo podatkov štirih let (1995 do 1998) po naslednjih kriterijih: lastništvo, vrsta se~nje, skupine drevesnih vrst in debelinski razredi. Zaradi širšega pregleda smo v grobem prikazali tudi podatke o poseku v letih 1991-1998. 3.1. Posek v letih 1991-1998 V grafikonu A je prikazan trend absolutnega poseka v letih 1991 do vklju~no 1998 v primerjavi z na~rto-vanim posekom v obmo~nih gozdnogospodarskih na~rtih z veljavnostjo 1991- 2000. Realizirani posek v vsem teko~em desetletju, ki bi bil mo`en po obmo~nih gospodarskih na~rtih za obdobje 1991 do 2000, o~itno precej zaostaja. 3.2. Posek glede na lastništvo V letu 1998 je bilo od skupaj 1.111.006 ha gozdov 33,5 % v lasti dr`ave ter 64,2 % v lasti zasebnih lastnikov. Preostali gozdovi - 2,3 % površine - so bili bodisi v lasti ob~in ali v lasti pravnih oseb. Trenutno potekajo številni postopki vra~anja gozdov zaradi denacionalizacije. Tako je bilo po podatkih upravljalca dr`avnih gozdov, Sklada kmetijskih zemljiš~ in gozdov, vlo`enih denacionalizacijskih zahtevkov za 165.000 ha gozdov. Zaradi tega je treba v bli`nji prihodnosti pri-~akovati precejšnje spremembe razmerja gozdnih površin med lastništvi v korist zasebnih gozdov. Na grafu B je prikazana struktura absolutnega poseka v letih 1994-1998 po lastništvih, lo~eno na iglavce in listavce. 3.3. Vrste se~enj Se~nje smo razvrstili glede na vrsto poseka. V negovalne se~nje so uvrš-~ene vse se~nje, s katerimi po principu pozitivne selekcije izboljšujemo kvaliteto sestoja. Posebej bele`imo posek zaradi obnove gozda s sajenjem. Tretja pomembna kategorija poseka so sanitarne oz. varstvene se~nje, ki zajemajo posek dreves zaradi bolezni, napada drevju škodljivih Preglednica 2. Posek po vrstah se~nje `u`elk ali pa so poškodovana zaradi naravnih ujm in po`arov. Posebej se evidentira tudi posek zaradi infrastruk-turnih objektov (ceste, `eleznice ipd.) ali pa zaradi kr~itve gozdov. 1994 1995 1996 1997 1998 negovalna se~nja 1.259.498 1.325.130 1.130.893 1.259.328 1.602.284 obnova s sajenjem 31.398 11.708 13.410 11.210 16.483 sanitarne se~nje 808.123 589.047 1.063.082 1.119.750 651.158 infrastruktura 5.938 14.887 15.550 22.023 28.592 kr~itve 30.152 34.826 29.323 46.150 46.353 drugo 3.174 2.296 2.084 2.071 3.731 posek brez odobritve 115.647 112.658 76.061 106.528 121.572 SKUPAJ 2.253.930 2.090.551 2.330.403 2.567.060 2.470.173 LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 112 Graf C. Dele`i poseka po vrstah se~nje v letih 1994 do 1998 Preglednica 3. Struktura poseka po drevesnih vrstah v letih 1995 do 1998 * Izra~un je izdelan na osnovi povpre~ne površine gozdov v letih 1995 do 1998, to je 1.104.372 ha. Skupine drevesnih vrst Povpre~je let 1995 do 1998 1995 1996 1997 1998 m3m3/ha* % smreka 819.233 979.926 950.099 998.771 937.007 0,85 40 jelka 357.375 287.176 306.093 295.060 311.426 0,28 13 rde~i in ~rni bor 57.022 227.140 115.186 84.455 120.951 0,11 5 macesen 6.750 7.890 9.754 9.419 8.453 0,01 1 drugi bori 6.658 10.152 6.800 8.346 7.989 0,01 0 skupaj iglavci 1.247.038 1.512.284 1.387.932 1.396.052 1.385.826 1,26 59 bukev 571.755 540.905 827.437 736.165 669.066 0,60 29 hrast 82.335 87.276 113.835 104.796 97.060 0,09 4 plemeniti listavci 50.029 47.337 69.586 63.782 57.684 0,05 2 drugi trdi listavci 109.284 112.986 135.759 136.492 123.630 0,11 5 drugi mehki listavci 30.110 29.615 32.511 32.886 31.280 0,03 1 skupaj listavci 843.513 818.119 1.179.128 1.074.121 978.721 0,88 41 SKUPAJ 2.090.551 2.330.403 2.567.060 2.470.173 2.364.540 2,14 100,0 V primeru odkritega nedovoljenega V preglednici 2 je prikazana struktura poseka revirni gozdar ZGS evidentira poseka po vrstah se~nje v letih 1994 do število in volumen dreves na osnovi 1998. Iz preglednice in grafikona C je izmere posekanega drevja oziroma razviden prevladujo~ dele` negovalnih izmere panjev. se~enj in velik dele` sanitarnih se~enj. Graf D1. Porazdelitev poseka smreke v letih 1995 do 1998 po debelinskih stopnjah Slednje so bile v letih 1994 in 1995 visoke predvsem zaradi saniranja `ariš~ prenamno`enih podlubnikov, v letih 1996-1998 pa zaradi odstranjevanja posledic naravnih ujm, zlasti obilnega ju`nega snega in `ledu v zimah 1995/96 in 1996/97. Dele` sanitarnih oziroma varstvenih se~enj je v teh letih celo presegel 40 % celotnega poseka. Kadar gozda ne doletijo posebne nesre~e, te se~nje ne presegajo 20 % skupnega poseka. Dele` poseka pri obnovi gozda s sajenjem dosega manj kot 1 % vseh se~enj, medtem ko je dele` poseka brez odobritve v petih letih relativno nizek (med 3,3 % in 5,4 %). 3.4. Struktura poseka po drevesnih vrstah V prikazih poseka obi~ajno drevesne vrste razvrstimo v deset skupin drevesnih vrst, ki so razvidne iz preglednice 3. V tej preglednici je podrobno prikazana struktura poseka po omenjenih skupinah. Velika nihanja pri poseku bukve in borov med posameznimi leti so predvsem posledica sanacij velikih naravnih ujm v letih 1996 in 1997. Debelinska struktura poseka glavnih treh drevesnih vrst (smreke, jelke in bukve) po pet centimetrskih debelinskih stopnjah (od 10 cm naprej) je prikazana v grafikonih D1 do D3. Pov-pre~ni premer posekanega drevesa od leta 1995 do 1998 znaša za smreko 39,3 cm, za jelko 48,1cm in za bukev 39,2 cm. Pri analizi podatkov v štiriletnem obdobju nismo zasledili zna~ilnih zakonitosti premika debeline posekanih dreves. 3.5. Struktura poseka po debelinskih razredih Pregled poseka za obdobje 1995 do 1998 smo raz~lenili tudi glede na debelinske razrede. Pri tem smo upoštevali kriterije Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na~-rtih, ki opredeljuje pet debelinskih razredov: drevesa od 10 do 19,9 cm uvrš~amo v prvi razred, od 20 do 29,9 cm v drugi, od 30 do 39,9 cm v tretji, od 40 do 49,9 cm v ~etrti in LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 117 Graf D2. Porazdelitev poseka jelke v letih 1995 do 1998 po debelinskih stopnjah Graf D3. Porazdelitev poseka bukve v letih 1995 do 1998 po debelinskih stopnjah Preglednica 4. Struktura poseka po debelinskih razredih debelinski leta povpre~je let 1995 - 1998 razred* 1995 1996 1997 1998 m3m3/ha** % I 132.628 271.888 260.185 178.626 210.832 0,19 9 II 333.194 504.658 539.135 428.172 451.290 0,41 19 III 547.138 589.560 650.379 612.591 599.908 0,54 25 IV 551.355 486.954 567.918 610.524 554.187 0,50 24 V 526.236 477.351 549.443 640.260 548.323 0,50 23 skupaj 2.090.551 2.330.403 2.567.060 2.470.173 2.364.540 2,14 100 * I - od 10 do 19,9 cm, II - od 20 do 29,9 cm, III - od 30 do 39,9, IV - od 40 do 49,9 cm, V - 50 cm in ve~ ** Izra~un je izdelan na osnovi povpre~ne površine gozdov v letih 1995 do 1998 to je 1.104.372 ha. Graf E1. Debelinska struktura poseka iglavcev v letih 1995-1998 drevesa debeline 50 cm in ve~ v peti debelinski razred. Po podatkih iz preglednice 4 je razvidno, da v povpre~ju odpade najve~ji dele` posekanih dreves na drevesa iz tretjega debelinskega razreda, relativno veliko pa tudi na drevesa iz ~etrte-ga in petega razreda. 4. Sklep Obdobje štirih (mestoma tudi petih) let, ki smo jih v prispevku vzeli pod drobnogled, ne pomeni takšnega ~a-sovnega obdobja, za katerega bi lahko z veliko mero gotovosti ugotovili dolo~ene trende. To tudi ni bil osnovni namen prispevka. Podatki zadnjih treh let ka`ejo na po-ve~evanje intenzitete gospodarjenja z gozdovi v primerjavi z obdobjem v za~-etku devetdesetih let. Kljub temu posek v letu 1998 še vedno dosega le 40 % ocenjenega prirastka (49 % pri iglavcih in komaj 32 % pri listavcih) in ne presega 85 % mo`nega oz. na~rtovanega poseka, ~e upoštevamo obmo~ne na~rte za obdobje 1991 - 2000. Izpad realiziranega poseka v primerjavi z mo`nim oziroma na~rtovanim je predvsem posledica zmanjšanega interesa manjših zasebnikov po poseku, saj v primerih, ko sami niso sposobni posekati in spraviti drevja, v današnjih ekonomskih razmerah v ve~ini primerov od lesa ne morejo pri~akovati dovolj dohodka, da bi jih ta spodbudil k se~nji. Strukturo poseka po debelini drevja in vrstni sestavi so v obdobju analiziranih štirih let v znatni meri krojili izredni dogodki, kot so namno`itev podlubni-kov ali vremenske ujme. Dr`avne spodbude za red~enja mlajših sestojev, spodbujanje lastnikov tudi sicer ter njihova boljša organiziranost naj bi pripomogli k ve~jemu izkoriš~anju mo`nega poseka in aktivnejšemu gospodarjenju z gozdovi v celoti. Ni`anje se~nje je gozdu v korist le na prvi pogled. Globlja resnica je, da ostaja nerealiziran predvsem posek tanjšega drevja, s katerim negujemo LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 118 Znak kakovosti v graditeljstvu -priznanje za najboljše dose`ke na podro~ju graditeljstva Graf E2. Debelinska struktura poseka listavcev v letih 1995-1998 V procesu gradnje v gradbeni objekt vgradimo tiso~e izdelkov in opravimo nešteto storitev, ki morajo dolga leta opravljati svojo nalogo ter zagotavljati varnost in funkcionalnost objekta, da so uporabniki ~imbolj zadovoljni. V okviru projeka Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) vzpostavljamo sistem ocenjevanja izdelkov in storitev s podro~ja gra-diteljstva. Znak ZKG je blagovno storitvena znamka, ki ozna~uje dobre in najboljše izdelke in storitve s podro~ja graditeljstva. Tako informira in pomaga naro~niku in potrošniku pri njegovi odlo~itvi za investicijo ali naro~ilo. Hkrati prijaviteljem v postopku ocenjevanja omogo~i primerjavo s konkurenco. S projektom ZKG `elimo spodbuditi in usmerjati proizvajalce na trnovi poti do kakovosti, zadovoljstva investitorjev in uporabnikov ter tako tudi poslovne uspešnosti in odli~nosti. * POSLANSTVO ZKG je promovirati prizadevanja za odli~nost in dvigniti konkuren~nost proizvodov in storitev slovenskega graditeljstva. * ZNAK ZKG je neobvezni certifikaci-jski znak in blagovno storitvena znamka. Ozna~uje izdelke in storitve s podro~ja graditeljstva v Sloveniji, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti. Proizvajalec ali izvajalec pa morata izpolnjevati zahteve glede zagotavljanja kakovosti v razvojno tehnološkem procesu ter glede poslovne odli~nosti. * KRITERIJI ZKG se pripravijo v okviru posameznega aplikativnega projekta za vsak predmet ocenjevanja. Pri tem sodelujejo najvidnejši strokovnjaki z univerz, razvojno-raziskovalnih inštitutov, iz podjetij in stroke. * POSTOPEK OCENJEVANJA poteka v skladu s Pravili ZKG in izdelano metodologijo. Opravljajo ga strokovni in nepristranski ~lani ocenjevalnih komisij, ki jih imenuje Upravni odbor in usmerjamo razvoj gozdnih sestojev, kar ima lahko dolgoro~ne negativne posledice. Viri: Poro~ila Zavoda za gozdove o gozdovih za leta 1994, 1995, 1996, 1997 in 1998 Dragan MATIJAŠI^, univ. dipl. in`. gozd. ZKG. Razpis za prijavo je javen. * DOBITNIK ZNAKA ZKG je proizvod a1i storitev, ki v postopku ocenjevanja pridobi zadostno število to~k. Pogoji za dobitnike so dolo~eni v razpisni dokumentaciji. * IZVEDENA OCENJEVANJA ZA ZKG (97, 98, 99): okna, vklju~no z balkonskimi vrati in panoramskimi stenami (OKN), notranja vrata, kat: I, II, in III. (NVR), ope~ni zidni blok (OZI), dobava plinskih grelnikov (DPG), sprejemniki son~ne energije (SSE), hranilniki toplote (HT), kritine (KRN), tlakovci in ploš~e (TLPL), ploš~e in kocke iz naravnega kamna (NK), kanalizacijske cevi (KAC). IZVAJALEC PROJEKTA ZKG: Gradbeni inštitut ZRMK d.d. POKROVITELJ: Gospodarska zbornica Slovenije SOFINANCERJI RAZVOJA PROJEKTA ZKG: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Pomurski sejem d.d. INFORMACIJE: Gradbeni inštitut ZRMK, d.d. - Gradbeni center Slovenije, Dimi~eva 9, 1000 Ljubljana tel. 061/18-88-429, fax 061/16-82-246, email: info@ gi-zrmk.si INTERNET: http://www.gi-zrmk.si/zkg/ LES wood 52 (2000) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva 113 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 3/2000 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA PRENOVLJENA SPLETNA STRAN ZDRU@ENJA GZS REZULTATI ANKETE GZS-ZDRU@ENJA LESARSTVA O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE V LETU 1999 CELOSTNO VE^KRITERIALNO PREU^EVANJE EKOLO[KE KAKOVOSTI FINALNIH LESNIH IZDELKOV STANDARDIZACIJA PONUDBE IN POVPRA[EVANJA IZ DELA ZDRU@ENJA UO GZS-Zdru`enja lesarstva je na svoji 5. redni seji, ki je bila 21. marca 2000 na Biotehni{ki fakulteti, obravnaval naslednji dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 4. seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva 2. Informacija o univerzitetnem in visoko{olskem {tudiju lesarstva 3. Predstavitev znaka kakovosti v lesarstvu in odlo~itev o njegovi uporabi 4. Predstavitev rezultatov raziskovalne naloge Model za ve~-kriterialno preu~evanje ekolo{ke kakovosti lesnih izdelkov 5. Predstavitev na~rta raziskovalne naloge Strategija razvoja lesarstva - panelna razprava 6. Problematika vpisa na poklicne in srednje strokovne {ole za podro~je lesarstva 7. Problematika ustanavljanja Vi{je {ole za lesarstvo 8. Razno: * Zaklju~ni ra~un Lesarske zalo`be in Revije Les * Gospodarska delegacija GZS-Zdru`enja lesarstva v Uzbekistan * Ogled laboratorijev BF-Oddelka za lesarstvo UO pa je sprejel naslednje sklepe: 1. Zapisnik 4. seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva se v celoti soglasno sprejme. 2. Sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva, dr. Jo`e Korber, prof. dr. Franc Bizjak (BF, Oddelek za lesarstvo) in Slavko Rudolf (BF, Oddelek za lesarstvo), pripravijo dolo~ene ugotovitvene sklepe glede znaka kakovosti v lesarstvu (ZKL), v smislu projekta “Made in Slovenia”, za predsedstvo Zdru`enja lesarstva, ki bo tudi odlo~ilo, ali nadaljujemo s tem projektom ali ne. ^e se predsedstvo GZS-Zdru`enja lesarstva odlo~i, da bo nadaljevalo s tem projektom, je treba dopolnjeni projekt znaka ZKL predstaviti na enem izmed naslednjih upravnih odborov. 3. UO GZS-Zdru`enja lesarstva je sprejel informacijo o poteku raziskave razvojno-raziskovalne naloge z naslovom Celostno ve~kriterialno preu~evanje ekolo{ke kakovosti finalnih lesnih izdelkov. 4. ^lani UO GZS-Zdru`enja lesarstva naj najkasneje do ponedeljka, 27. marca 2000, pisno sporo~ijo pripombe oz. poglede, ki bi jih eventualno imeli na predlog dispozicije Strategija razvoja slovenske lesne industrije (CIC). Na podlagi teh pripomb predsedstvo GZS-Zdru`enja lesarstva oblikuje dokon~ne sklepe. 5. Upravni odbor GZS-Zdru`enja lesarstva obvesti Ministrstvo za {olstvo in {port, da naj spo{tuje zakonodajo pri ustanavljanju novih lesarskih {ol in si pred nameravano ustanovitvijo nove {ole pridobi ustrezno mnenje GZS-Zdru`enja lesarstva. 6. Upravni odbor GZS-Zdru`enja lesarstva zahteva prenovo LES wood 52 (2000) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva 114 programa “{olski” mizar in tapetnik, ki mu pote~e veljavnost v tem {olskem letu (1999/2000). 7. ^lani GZS-Zdru`enja lesarstva naj v prihodnje razmislijo o sofinanciranju nakupa treh CNC strojev za tri pomemb-nej{e srednje lesarske {ole v Sloveniji (v vi{ini 7,5 milijona SIT, enako polovico naj bi `e zagotovilo Ministrstvo za {-olstvo in {port) in sporo~ijo svojo odlo~itev o sofinanciranju na GZS-Zdru`enje lesarstva. 8. UO GZS-Zdru`enja lesarstva sprejema informacijo o poteku ustanovitve Vi{je lesarske {ole v Mariboru. 9. UO GZS-Zdru`enja lesarstva v vlogi Uredni{kega sveta Revije Les in Lesarske Zalo`be potrjuje in sprejema Poro~ilo o poslovanju za leto 1999. 10. UO GZS-Zdru`enja lesarstva priporo~a obisk delegacije slovenske lesne industrije v Uzbekistan. ^e bo na poziv sekretarja GZS-Zdru`enja lesarstva zadostno {tevilo prijav, bo koordinacijo eventualnega obiska predstavnikov slovenske lesne industrije v Uzbekistan prevzelo GZS-Zdru`enje lesarstva. Predstavitev zdru`enj dejavnosti na spletnih straneh GZS so bile v lanskem letu vsebinsko in oblikovno spremenjene. Z doma~e strani GZS (www.gzs.si) je mogo~ neposreden dostop do `elenih podstrani, na katerih se predstavlja GZS-Zdru`enje lesarstva (naloge, organizacija, storitve, ~lanstvo v mednarodnih organizacijah...), ~lanstvo zdru`enja ter panoga, ki jo zdru`enje predstavlja (v {tevilkah, mednarodna menjava, razvojni trendi...). Objavljeni so tudi koristni naslovi, zanimivi za lesno industrijo. Tako na skupni uvodni strani kot na uvodni strani posameznega zdru`enja je predvideno objavljanje aktualnih novic (AKTUALNO) s podro~ja delovanja zdru`enj (mednarodna poslovna sre~anja, izobra`evalni seminarji...). Na poslano anketo 159 podjetjem (z ve~ kot 10 zaposlenimi) je izpolnjeno anketo poslalo 74 podjetij, kar pomeni pri-bli`no 64 % vseh zaposlenih v lesni industriji, ki so ustvarila 65 % vseh prihodkov (Obdelava lesa - DD20 ter Proizvodnja pohi{tva - DN36.1)1 v letu 1999. V anketo smo zajeli vse odgovore, ki so prispeli na GZS-Zdru`enje lesarstva najkasneje do 15. marca 2000. Rezultati so naslednji: * Prihodki v lesni industriji so v nominalnem znesku v pov-pre~ju porasli za 5,7 % proti letu 1998, realno pa so padli za 0,4 %2. Pribli`no enako so porasli v proizvodnji furnirja in plo{~ in v proizvodnji pohi{tva (v nominalnem znesku pribli`no +8,0 %), padli pa so v proizvodnji `aga-nega lesa (-1,0 %). * Odhodki so v povpre~ju porasli nominalno za +3,8 % (realno pa so padli za -2,2 %), od tega najbolj v proizvodnji furnirja in plo{~ (nominalno +8,4 %), odhodki pa so nominalno in realno padli v proizvodnji stavbnih elementov in proizvodnji `aganega lesa. * Koeficient gospodarnosti3 je zna{al na podlagi ocene iz ankete v povpre~ju za lesno industrijo, proizvodnjo stavbnih elementov in proizvodnjo furnirja in plo{~ =1,00 (-zmanj{anje izgube!). V proizvodnji pohi{tva je zna{al 1,01 (dobi~ek), v proizvodnji `aganega lesa pa je zna{al 0,97 (izguba). * Dele` tujega trga v prihodkih je v povpre~ju zna{al 54,9 %, od tega ima najve~ji dele` {e vedno proizvodnja stavbnih elementov (62,8 %) in najmanj{i dele` proizvodnja `aganega lesa (38,1 %). Sicer pa so se prihodki na tujih trgih nominalno pove~ali za 3,9 % (realno pa so padli za -2,1 %). Dale~ nad povpre~jem so prihodki na tujih trgih porasli v proizvodnji pohi{tva (v nominalnem znesku za 12,5 %) in v proizvodnji `aganega lesa, padec pa zasledimo v proizvodnji furnirja in plo{~ (-0,1 %) ter v proizvodnji stavbnih elementov (-4,2 %). * Stro{ki financiranja so nominalno (-18,5 %) in realno (-23,2 %) padli. * ^isti dobi~ek je nominalno v povpre~ju porasel za 53,5 %, od tega najbolj v proizvodnji furnirja in plo{~, padel pa je v proizvodnji `aganega lesa. * ^ista izguba se je na drugi strani v povpre~ju zmanjšala za 32,7 %, najbolj v proizvodnji stavbnih elementov (-81,1 %), najbolj pa je porasla v proizvodnji `aganega lesa (+211,0 %) in v proizvodnji furnirja in plo{~ (+209,0 %). * Investicije so v povpre~ju padle v lesni industriji za skoraj polovico (-48,0 %). Najbolj so porasle v proizvodnji furnirja in plo{~ (+143,6 %), padle pa so v proizvodnji `aganega lesa (-67,4 %). * [tevilo zaposlenih je v povpre~ju padlo za 1,5 %, od tega najbolj v proizvodnji `aganega lesa (-6,4 %). [tevilo zaposlenih je naraslo samo v proizvodnji pohi{tva za 0,1 %. * Dodana vrednost kot pomemben kazalec produktivnosti v lesni industriji je v nominalnem znesku v lesni industriji porasla za 12,0 % (realno za 5,6 %). Dodana vrednost na zaposlenega je v povpre~ju zna{ala 2,8 milijona SIT (EURO 14.460). Dodana vrednost je porasla najbolj v proizvodnji pohi{tva (+15,1 %), padla pa je v proizvodnji `aganega lesa (-2,8 %). * Povpre~na bruto pla~a na delavca je v povpre~ju zna{ala 128.015 SIT, kar pomeni zaostanek za gospodarstvom pribli`no za dobro ~etrtino. 1 Analiza lesne industrije se v nadaljevanju nanaša le na tako opredeljen obseg lesne industrije. 2 Za prera~unavanje celoletnih podatkov za leto 1999 se po priporo~ilu SKEP GZS priporo~a uporaba indeksa 106,1 (cene `ivljenjskih potrebš~in so uradni kazalec inflacije). 3 Finan~ni kazalnik celotna gospodarnost je izra~unan kot razmerje med vsemi prihodki in odhodki. Njegova vrednost je lahko manjša ali ve~ja od 0 ali enaka 0. LES wood 52 (2000) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva 115 Na vpra{anje, kak{en je bil splo{en trend poslovanja v lesni industriji v letu 1999 glede na preteklo obdobje, so bili odgovori naslednji: * 20,3 % anketiranih podjetij je odgovorilo z odgovo- rom “slab{e”, * 37,8 % anketiranih podjetij je odgovorilo z odgovo- rom “enako” in * 41,9 % anketiranih podjetij je odgovorilo z odgovo- rom “bolj{e”. Prehod na DDV v drugem polletju 1999 ni pomenil kakega pomembnej{ega finan~nega {oka v gospodarstvu, zato tudi ne v lesni industriji. V sedanjem obdobju pa podjetja potrebujejo jasne odgovore na odprta vpra{anja, ki {e nastajajo pri izvajanju zakona in podzakonskih aktov. CELOSTNO VECKR TER ALNO PREUČEVANJE EKOLO[KE KAKOVOSTI FINALNIH LESNIH IZDELKOV Slovenska lesna industrija predeluje in obdeluje v osnovi okolju prijazen naravni material - les, vendar pa so tehno-lo{ki postopki, materiali, raba izdelkov in njihova odstranitev ekolo{ko problemati~ni. Vodja projekta razvojno-razis-kovalne naloge z naslovom Celostno ve~kriterialno pre-u~evanje ekolo{ke kakovosti finalnih lesnih izdelkov, prof. dr. Mirko Tratnik (BF, Oddelek za lesarstvo), je na 5. seji UO GZS - Zdru`enja lesarstva predstavil sklepne ugotovitve te raziskave: * Najve~jo te`o pri zagotavljanju ekolo{ke kvalitete `ivljenjskega ciklusa preu~evanih lesnoindustrijskih izdelkov imajo “emisije pri izdelavi” (40 % ponder), najve~ji problem pa so po pri~akova-njih “odpadne vode”, v nekaterih primerih pa tudi “odpadni zrak”. * Pri uporabljenih materialih (“koli~ina materiala”, 25 % ponder) je pri preu~evanih izdelkih o~itno, da vsebujejo relativno majhne koli~ine ekolo{ko najbolj spornih umetnih mas (npr. lepil idr.), problemati~na pa je povr{inska obdelava izdelkov, predvsem zaradi pomanjkljivih za{~itnih ukrepov pri postopkih nanosa sredstev na izdelke, zaradi uporabe ekolo{ko spornih sredstev za povr{insko za{~ito. * Podro~je “raziskave in razvoj” (15 % ponder) je v preu~evanih obratih za preu~evane izdelke zapostavljeno, kar pomeni, da v podjetjih namenjajo premalo pozornosti problemom “preu~eva-nja energije, recikliranja, izbire materialov in sprejemu standarda ISO 14000”. * Na podro~ju “delovne razmere” (15 % ponder) izrazito izstopa problematika “praha in drugih {kodljivih snovi, klime, osvetljenosti in hrupa”. * “Energetsko podro~je” (5 % ponder) je sicer vredno podrobne obravnave, ni pa posebej problemati~no. * Lesna industrija oziroma lesnoindustrijska podjetja zaenkrat niso posebej navedeni zavezanci IPPC direktive (Integrated Pollution Prevention and Control), s katero je Evropska unija leta 1996 uvedla nadzor industrijskega onesna`evanja, ki vzpostavlja sistem podeljevanja ~asovno omejenih t. i. “integralnih okoljskih dovoljenj”. Okoljsko dovoljenje se lahko izda le, ~e je dejavnost podjetja v skladu s t. i. konceptom BAT “najbolj{e razpolo`ljive tehnike” (Best Available Technique) oziroma, ~e {kodljive emisije ne presegajo predpisanih vrednosti. Direktiva IPPC sicer ne zahteva uporabe dolo~ene tehnologije. Podjetjem je namre~ prepu{~en na~in doseganja predpisanih vrednosti. Splo{na na~ela, ki dolo~ajo obveznost izvajalcev dejavnosti, ki pa jih morajo pri izdaji dovoljenj upo{tevati tudi pristojni organi, so (GZS, slu`ba za tehnolo{ki razvoj: Nadzor industrijskega one-sna`evanja, IPPC direktiva. Ljubljana, 2000): * izvajanje preventivnih ukrepov, predvsem z uporabo BAT tehnik, * obrat ne sme povzro~ati pomembnega onesna`evanja, * prepre~evanje nastajanja odpadkov, njihova ponovna uporaba ali recikla`a; kjer to tehni~no ni izvedljivo, je treba odpadke odstranjevati na tak na~in, da se prepre~i obremenjevanje okolja, * u~inkovita raba energije, izvajanje ukrepov za prepre~evanje nesre~ oziroma omejevanje njihovih posledic, * ob ustavitvi obratovanja izvajanje ukrepov za prepre~itev nevarnosti onesna`evanja in ureditev okolja/lokacije. Slovenski IPPC zavezanci, po dosedanjih ocenah jih je 116, med njimi ni nobenega lesarskega podjetja, bi morali svoje delovanje z zahtevami direktive uskladiti do 2007. leta. Temeljito nadaljnje raziskovalno delo na podro~ju okoljske problematike pa bo moralo slovensko lesno industrijo usposobiti za evropski “BAT izziv”. Nadaljevanje raziskave: * Opis regulative EU {t. 88098: “eko” ozna~evanje izdelkov, za de`ele EU. * Raz{iritev raziskave, povezava s kriteriji za pridobitev znaka “okolju prijaznej{ega izdelka”. * Dopolnitev raziskave s podrobnej{im opisom emisij, odpadkov, uporabe nevarnih snovi, tudi direktive EU: 94/62/EC (ravnanje z embala`o in odpadno embala`o). * Dopolnitev raziskave glede uporabe nevarnih snovi, kot so: formaldehid in topila, direktiva 1999/13/EC. * Ocena sti~nih to~k med IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control): celovito prepre~evanje in nadzor onesna`evanja) in BAT (Best Available Technique). STANDARDIZACIJA Evropski standardi in direktive Urad za standardizacijo in meroslovje je pripravil prikaz povezav med evropskimi standardi, direktivami novega pristopa in slovenskim standardi, ki so privzeti evropski standardi. Prikaz je oblikovan tako, da navedbi posamezne direktive z oznako in naslovom v izvirniku ter datumu uradne objave sledi tabelari~na informacija o evropskih in slovenskih standardih. Direktive so poimenovane tudi s slovenskim naslovom, ki ni uradni prevod, a so se pri nas, kot poimenovanja, `e ustalila. Naslovi v tabelah ozna~ujejo: * Oznaka EN referen~na oznaka evropskega standarda * Naslov standarda izvirni naslov v angle{kem jeziku * Ul. l. ES navedba uradnega lista ES in datum objave * Oznaka SIST referen~na oznaka slovenskega standarda Tako so v posami~ni tabeli zbrani vsi sprejeti evropski standardi, ki so bodisi predvideni za harmoniziranje, ali pa so `e harmonizirani in objavljeni v Uradnem listu ES. Sklicevanje na harmonizirane standarde v evropskih direktivah se po na~elih “novega pristopa“ uporablja kot mo`nost izpolnitve ustreznosti z bistvenimi zahtevami. Do sedaj je bilo objavljenih 20 direktiv “novega pristopa“. V teh direktivah so podane bistvene zahteve, ki jih mora izpol- LES wood 52 (2000) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva 116 njevati proizvod, preden je dan na trg Evropske unije. Za izpolnjevanje teh zahtev je odgovoren proizvajalec oz. vsakdo, ki pod svojim imenom daje proizvod na trg znotraj meja Evropske unije. Veljavnost znaka CE Proizvod, ozna~en z znakom CE, se lahko daje na trg dr`av ~-lanic ES. V primeru, da se ugotovi neskladnost proizvoda z zahtevami, dolo~enimi v direktivah, ki se nana{ajo na proizvod, ozna~en s tem znakom, ga je treba takoj umakniti s trga. ^e proizvod delno ali v celoti ni izdelan v skladu s standardi ali ~e ustreznih standardov, ki “podpirajo“ direktivo, ni, so dolo~ene posebne metode ugotavljanja skladnosti s splo{-nimi zahtevami. Kljub vse ve~ji usklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko pa Slovenija ne more in ne sme uporabljati nekaterih pomembnih dolo~il evropske zakonodaje, dokler ne postane ~lanica ES, ali dokler ne sklene ustreznega sporazuma za posamezne vrste proizvodov. Ta dolo~ila so predvsem: oznaka CE nima pravne veljave zunaj ES, slovenski organi za izvajanje postopkov ugotavljanja skladnosti ne morejo dobiti statusa prigla{enega organa, slovenska podjetja ne morejo direktno nastopati na trgu ES... Novi standardi ISO 9000:2000 V letu 2000 bodo predvidoma izdelani novi standardi iz skupine ISO 9000. Namesto treh standardov (ISO 9001, ISO 9002 in ISO 9003 ), na osnovi katerih lahko sedaj podjetja pridobijo certifikat kakovosti, bo v prihodnje certificiranju namenjen samo novi standard ISO 9001. Novi standard ISO 9000 bo opredeljeval samo izrazoslovje, ISO 9004 pa bo podajal dodatne smernice za nadgradnjo sistema kakovosti. V mednarodnem projektu priprave novih standardov intenzivno sodeluje tudi slovenski tehni~ni odbor Vodenje in zagotavljanje kakovosti (USM / TC VZK), ki deluje v okviru USM - ja. Po zagotovilih tehni~nega odbora vse aktivnosti v zvezi z pripravo novih standardov na mednarodni ravni potekajo po za~rtanem planu. V septembru 1999 so bili, na osnovi pripomb tehni~nih odborov, izvedeni popravki osnutkov standardov ISO 9000, ISO 90001 in ISO 9004. Standardi so trenutno dosegli stopnjo DIS in bodo kmalu na voljo {ir{i javnosti. Pomembno je poudariti, da je ISO / TC sprejel sklep, naj certifikati, ki so izdani po trenutno veljavnih standardih, veljajo najve~ tri leta po izdaji novih standardov. Natan~-nej{e opredelitve bodo postavile certifikacijske hi{e. Sprejeli so tudi priporo~ilo, naj organizacije, ki svoje sisteme kakovosti {ele oblikujejo, pri tem `e uporabljajo osnutke novih standardov. Certifikacijski in akreditacijski organi za ISO 9000 in ISO 14000 Podjetje, ki na~rtuje pridobitev certifikata za sistem kakovosti po ISO 9000 ali sistem za ravnanje z okoljem po ISO 14000, lahko certificiranje zaupa neodvisni tretji stranki, ki je za to usposobljena. V pomo~ pri iskanju ustrezne institucije bo vsekakor “Direktorij certifikacijskih in akreditacijskih organov za ISO 9000 in ISO 14000“, ki ga je pravkar izdal ISO. V tem pregledu je mo`no najti organ, ki je najbli`ji, preveriti njegovo usposobljenost, poiskati naslove itd. Dokument ima 114 strani formata A4. Ve~ informacij na spletnih straneh www.iso.ch. [tevilka PP 11757 / 03 (BRE 200001733) Italijansko podjetje povpra{uje po lesenih in kovinskih dodatkih za pohi{tvo. Podjetje GZS - Poslovno informacijsko sredi{~e INFOLINK Kontaktna oseba Tanja Jamnik Ulica Dimi~eva 13 Po{ta 1504 Kraj Ljubljana Dr`ava Slovenija Telefon 061 / 1898 102 Telefaks 061 / 1898 100 E-Mail infolink@ gzs.si WWW www.gzs.si [tevilka PP 11813 / 01 Tur{ko podjetje povpra{uje po pohi{tvu iz bambusa in {pan-skega trsta. Podjetje RATTAN METAL MOBILYA Ulica BAKIKOY Kraj ISTANBUL Dr`ava TUR^IJA Telefon +90 / 216 / 418 15 64 Telefaks +90 / 216 / 418 15 64 E-Mail Sorabrab@ hotmail.com [tevilka PP 11814 / 01 Tur{ko podjetje i{~e dobavitelja lesonita (debeline 3,2 mm, klase I.II., dimenzij 1,70 cm x 2,75 cm). Podjetje VEGA LTD. STI. Ulica YENIGUN MAH. BAGCILARD CAS. NO. 113 K.2 Kraj ISTANBUL Dr`ava TUR^IJA Telefon +90 / 212 / 433 99 62 Telefaks +90 / 212 / 433 99 62 Malezijsko podjetje ponuja hlodovino in podobne proizvode. Podjetje Anggun Pertama SDN.BHD. Ulica Jalan 225, Section 51A, 46100 Petaling Kraj Jaya, Selangor D.E. Dr`ava Malaysia Telefon +60 3 7567185/7572 Telefaks +60 3 7546598 Nizozemsko podjetje se zanima za sodelovanje s slovenskimi proizvajalci pohi{tva (v hrastovini). Podjetje Charm Classic Ulica Beitel 9 Kraj 6466GZ Kerkrade Dr`ava Netherlands Telefon +31 45 5419800 Telefaks +31 45 5421644 E-mail: chamclassic@ wxs.nl LES wood 52 (2000) 4 Intervju 119 Pogovor z univ. dipl. in`. Bojanom Karnerjem, direktorjem podjetja BOHOR d.d., [entjur Na{ega sogovornika smo tokrat poiskali na celjskem podro~ju, pod Bo-horjem. Tudi podjetje, ki ga uspe{no vodi Bojan Karner, nosi tako ime. Podjetje ima `e dolgoletno tradicijo, vzdr`alo je vse dru`beno-gospodarske pretrese, ve~ o tem in Bohorju danes pa nam bo povedal direktor Bojan Karner. Direktor Karner, koliko ~asa ste `e na krmilu podjetja Bohor d.d. in kak{na je bila va{a poslovno razvojna pot? Na to delovno mesto sem pri{el leta 1998. Predhodno sem delal v gradbeni in kovinskopredelovalni dejavnosti, tako da sem se prakti~no sre~al z lesom {ele na Bohorju. Po poklicu sem univerzitetni diplomirani ekonomist in gradbeni in`enir. V preteklosti sem dosti delal v tujini (Zdru`eni arabski emirati, Poljska, Nem~ija, Mad-`arska), kjer sem dobil bogate izku{-nje pri organizaciji in vodenju. Z mojim prihodom se je v podjetju za~elo ponovno o`ivljanje. Za~eli smo zaposlovati, pove~evati proizvodnjo, prodajo in investirati. Fizi~ni obseg proizvodnje se je v tem ~asu zvi{al za 40 %, prav tako pa tudi prodaja. Bralce zanima tudi podjetje, ki ga vodite. Kolikor mi je znano, je od Bo-horja, v katerem je bilo tudi podjetje Bohor iz Mestinja, sedaj ostalo samo podjetje Bohor [entjur, organizirano kot delni{ka dru`ba. Kako so te spremembe vplivale na poslovanje sedanjega podjetja? Bohor, @aga in furnirnica, je delni{ka dru`ba z zanimivo preteklostjo. Njeni pri~etki segajo v ~as po prvi svetovni vojni, ko je gospod Borlak postavil prvi `agarski obrat in furnirnico na tem mestu. Po drugi svetovni vojni je bil obrat denacionaliziran. V {estdese-tih in sedemdesetih letih so ogromno investirali in Bohor je zrasel v veliko primarno predelovalno podjetje z letno kapaciteto predelave 50.000 m³ hlodovine in s 350 zaposlenimi. Za-~ela se je tudi izgradnja obrata Bohor Mestinje, kjer so proizvajali vrtno po-hi{tvo. V letih, ki so sledila, so vlagali v investicije in posodobitve samo na takratnem TOZD Mestinje. Leta 1990 sta se obe podjetji razdru`ili. Sodob-nej{i obrat v Mestinju je {el predlani v ste~aj, mi pa smo se obdr`ali in sedaj vse mo~i usmerjamo v posodobitev zastarele opreme in sku{amo nadomestiti izpad nalo`b v zadnjih dvajsetih letih. Kdo so lastniki sedanjega podjetja? Zaradi javne prodaje delnic za certifikate je lastni{tvo Bohorja d.d. {e vedno precej razpr{eno in lastni{ka struktura {e ni urejena. Najve~ji dele` imajo skladi in udele`enci iz javne prodaje, pojavljajo pa se tudi privatni investitorji s svojimi interesi. Koliko je trenutno zaposlenih v podjetju in ali menite, da sta zaposlenost in struktura zaposlenih usklajeni s kadrovskimi potrebami? Trenutno imamo 150 zaposlenih. @al nam primanjkuje izobra`enih kadrov, zato smo na novo zaposlili dva in`e-nirja, {olamo pa {e dva na{a tehnika. Poleg tega nam primanjkuje upravljal-cev zahtevnej{ih lesnopredelovalnih strojev, saj smo s pove~anjem obsega del pove~ali potrebe po kvalitetnih kadrih. V katalogu Zdru`enja lesarstva lahko preberemo, da so va{i glavni proizvodi: bukov `agan les, bukov luš~eni furnir, plemeniti furnir listavcev, `agana hrastovina, plemeniti furnir iglavcev, `agan les trdih listavcev, elementi bu-kovine in drugih listavcev. V katerih od omenjenih ali drugih izdelkih ste posebni ”specialisti”? Na{a osnovna dejavnost je primarna obdelava hlodovine. Imamo tri segmente primarne obdelave, ki so po finan~ni realizaciji pribli`no enakovredni, po koli~ini predelane hlodovine pa najve~ proizvajamo `agani les, predvsem listavcev, nato sledi proizvodnja lu{~enega furnirja in rezanega furnirja. Trudimo se, da bi bili “specialisti” na vseh podro~jih primarne obdelave, saj Mislim, da se bo morala slovenska lesnopredelovalna industrija v kratkem povezati, saj bo zaradi ni`anja stro{kov ~edalje te`je obvladovati vse funkcije podjetja v tako majhnem podjetju, kot smo mi. Tu predvsem mislim na razvojno, tehno-lo{ko, komercialno, ra~unovod-sko, finan~no, kadrovsko, pravno in {e nekatere slu`be... LES wood 52 (2000) 4 se po praksi v tujini vsak specializira na dolo~en segment proizvodnje in tam postane specialist. V Sloveniji `al {e ni tako, kar je posledica prej{njega sistema in ogromnih proizvodnih obratov, kjer so proizvajali vse, od primarne obdelave do kon~nega izdelka. Mislim, da bomo tudi pri nas ugotovili, da je tak{na proizvodnja predraga in se bomo pojavili kot ozko specializirani proizvajalci, kjer bo vsak pokrival samo ozek del prozvodnje, vendar tistega z maksimalno tehno-lo{ko opremljenostjo in maksimalnim znanjem. Kak{en je bil skupni dohodek v lanskem letu in koliko od tega ste ustvarili na tujih trgih? Skupni prihodek podjetja od prodaje je lani zna{al dobrih 700 mio tolarjev in je bil proti letu poprej ve~ji za 22 %. Izvozimo pri-bli`no tretjino na{e proizvodnje. V leto{njem letu naj bi skupni prihodek od prodaje presegel 900 mio tolarjev, prav tako pa naj bi se po-ve~al dele` izvoza predvsem prek posrednikov, saj je lastna izvozna mre`a predraga za tako majhno podjetje, kot smo mi. S katerimi najve~jimi te`ava-mi ste se pri poslovanju sre-~evali v lanskem letu? Predvsem nas pesti iztro{enost osnovnih sredstev (ve~ kot 93 % amortiziranost) in nevzdr`evanost v preteklih letih. To nam je v preteklem letu povzro~ilo velike zastoje v proizvodnji, zato smo se odlo~ili za generalne remonte vseh proizvodno pomembnejših strojev, kar je povzro~ilo izpad proizvodnje in velike stro{ke. To se pozna tudi na rezultatu poslovanja. Poleg iztro{enosti pa smo imeli v zadnjem letu in pol kar dve poplavi, od katerih je bila ena katastrofalna in je povzro~ila za 84 mio tolarjev {kode. Kako v va{em podjetju re{ujete vse-splo{no gospodarsko nelikvidnost in Intervju v~asih bi lahko rekli tudi pla~ilno nemoralo poslovnih strank? Hkrati s pove~evanjem prodaje so se pove~ale tudi terjatve v enakem dele-`u. Trenutno imamo zapadlih terjatev za eno in pol mese~ne realizacije. Povpre~no kupci kasnijo 34 dni po preteku valute pla~ila. S pove~anjem proizvodnje smo morali pove~ati tudi obseg zalog surovine in s tem obseg obratnih sredstev, kar povzro~a dodatne stro{ke. Upamo, da bo novi finan~ni zakon na tem podro~ju prinesel ve~ reda, saj smo v na{em po-lo`aju kot v prime`u: na eni strani imamo dobavitelje hlodovine, kot so kmetje, GG in zadruge, od katerih smo eksisten~no odvisni, in jim ne smemo kasniti s pla~ili, na drugi strani pa je veliko kupcev, ki kasnijo s pla-~ili. V va{em proizvodnem programu so pravzaprav v ve~ini polizdelki, ki jih uporablja pohi{tvena industrija. Ali imate s podjetji pohi{tvene industrije samo strogo kupo-prodajne odnose ali gre tudi za tesnej{e poslovno povezovanje, ki je dandanes vedno bolj v uporabi? Zaenkrat imamo s podjetji pohi{tvene industrije samo komercialne odnose, z nekaterimi pa `e sodelujemo tudi na tehnolo{kem podro~ju. Kapitalskih povezav ali strate{kih partnerjev zaenkrat {e nimamo, ni pa v prihodnosti to izklju~eno. Mislim, da se bo morala slovenska lesnopredelovalna industrija v kratkem povezati, saj bo zaradi ni- 120 `anja stro{kov ~edalje te`e obvladovati vse funkcije podjetja v tako majhnem podjetju, kot smo mi. Tu predvsem mislim na razvojno, tehnolo{ko, komercialno, ra~unovodsko, finan~-no, kadrovsko, pravno in {e nekatere slu`be, ki pomenijo kar velik stro{ek za podjetje na{e velikosti. Kak{ni so na~rti razvoja podjetja v bli`nji prihodnosti? Brez novih investicij je te`ko dohajati oziroma iti v korak z razvitim evropskim trgom. Ali in v kak{ni meri prispeva sredstva dr`ava, zlasti ~e pomeni nova investicija tudi pove~anje zaposlenosti? Na{i na~rti so, da bi postali eno vodilnih podjetij primarne obdelave lesa v tem delu Slovenije. Z vlaganjem v posodobitev opreme `elimo predvsem za izbolj{anje kvalitete dose~i tudi za-htevnej{e kupce. V teku je posodobitev linije za lu-{~eni furnir, v pripravi pa imamo investicije na `a-garskem obratu, predvsem pri razvr{~anju lesa, zra~-nem su{enju, robljenju in decimiranju. Zavedamo se, da bomo morali zaradi zaostanka pri investiranju po-spe{eno posodabljati in letno namenjati za investicije vsaj trikratno vrednost letne amortizacije. Vse investicije financiramo z lastnimi sredstvi in krediti, od dr`ave smo dobili samo 12 mio tolarjev za ohranjanje delovnih mest kot pomo~ pri odpravljanju posledic poplave. Ra~unamo na pomo~ v okviru Razvojnega centra za lesarstvo, kjer naj bi sorodne projekte v okviru razli~nih podjetij realizirali skupno tako, da bi zni`ali stro{ke in pridobili dolo~ene mo`nosti sofinanciranja. Izkoristiti moramo dejstvo, da je bu-kovina {e vedno v modi in da smo v sredi{~u slovenske bukve. V pripravah Slovenije za polnopravno ~lanstvo v Evropski uniji se pojavlja LES wood 52 (2000) 4 tudi vpra{anje ekologije in na{e prilagoditve evropskim standardom. Ali boste morda imeli pri svojem sedanjem proizvodnem postopku zaradi tega kak{ne probleme? Glede ekologije pri proizvodnji ne pri~akujemo kakih ve~jih ovir. Zagotovili smo maksimalno kontrolo vplivov na okolje pri proizvodnem procesu, tako da pri tem ne pri~akujemo problemov. Se pa pojavljajo problemi pri pridobivanju toplotne energije iz bio-mase, kjer so emisije dimnih plinov, ki so sicer ne{kodljivi, ve~je od tistih, ki jih predvidevajo evropski standardi, ki naj bi za~eli veljati leta 2002. Zato pripravljamo investicijo v novo kotlarno, s katero bomo dosegli ve~ji izkoristek pri pridobivanju energije, bo ekolo{ko popolnoma nesporna in bo Razvojni center za lesarstvo Slovenije je organiziral 29. marca letos na Gospodarski zbornici Slovenije seminar Razvoj in izobra`evanje za 21. stoletje. Zanimivo predstavitev je imela v Sloveniji in v svetu znana razisko- Intervju ustrezala vsem, tudi najstro`jim kriterijem evropske skupnosti. Kar pa zadeva prilagajanje drugim evropskim standardom, bo pa vsekakor potrebna kompletna tehnolo{ka prenova, modernizacija in veliko vlaganja v ~love{ke vire. Lesnopredelovalna podjetja ste zdru-`ena v Zdru`enje lesarstva pri Gospodarski zbornici. Ali je Zdru`enje dovolj “glasno” in aktivno, ko gre za skupne probleme panoge in ali morda vi pri tem kaj pogre{ate? Lesnopredelovalna podjetja smo se zdru`ila v Zdru`enje lesarjev predvsem zaradi medsebojnega povezovanja, povezovanja z javnimi raziskovalnimi ustanovami in dr`avnimi organi zaradi valka in znanstvenica (sedaj `ivi v Oxfordu v Angliji) prof. dr. Aleksandra Kornhauser. Na predavanjih je bilo 40 udele`encev, predvsem direktorjev in vodstvenih kadrov iz naslednijh podjetij: Alples @elezniki, Bohor [entjur, Ga{per Radlje ob Dravi, GG Postojna, Inles Ribnica, Javor Pivka, Kli Logatec, Kovinoplastika Lo`, Krasopre-ma Dutovlje, Lesna [entjan` pri Dravogradu, Liko Vrhnika, Lipa Ajdov{~i-na, Lip Radomlje, Menina Kamnik, Svea Zagorje, sekretar Zdru`enja lesarstva dr. Jo`e Korber in nekateri sekretarji drugih zdru`enj na GZS. Rde~a nit pogovora je bila: svetovno prebivalstvo, globalizacija, ekologija, raziskovanje, izmenjava znanja, izob-ra`evanje, omejitve (lesarji smo ena od redkih panog, ki uporablja obnovljivo surovino v eni `ivljenjski dobi ~lo- 121 skupnega izbolj{evanja konkuren~-nosti slovenske lesne industrije. O konkretnih rezultatih {e te`ko govorimo, vsekakor pa bo to kmalu vidno. Za~eli smo s programom prilagajanja slovenske lesne industrije pogojem notranjega trga Evropske unije, postavljanjem strategije lesarstva za naslednje srednjero~no obdobje in sodelovanjem pri skupnih strokovnih projektih. Ali bo po vašem mnenju Slovenija sprejeta v Evropsko gospodarsko skupnost kot polnopravna ~lanica `e v prvem krogu? Mislim, da bo. Fani POTO^NIK, univ. dipl. ekon. veka) usmerjanje razvoja... Na razvoj moramo gledati globalno: najprej v svetovnem merilu, potem evropskem, slovenskem in podjetni{kem. Bodimo ustvarjalni sanja~i, v nas naj vlada ustvarjalni nemir, tekmujmo in sodelujmo za skupne cilje. Po uvodnih predavanjih so udele`enci, razdeljeni v pet skupin, odgovarjali na pet postavljenih vpra{anj; tako smo bili vsi skupaj vklju~eni v vizionarsko razmi{ljanje. Zanimivi pogledi na stanje in razvoj, ki jih je predavateljica oblikovala v prilagojene sklepe, aplicirane na lesarstvo, bomo objavili v naslednji {tevilki revije Les. Bistvena razmi{ljanja in nujne usmeritve bi strnil v nujnost povezovanja slovenskega lesarstva, skupnega razvoja in skupnega nastopanja. Lesarji ne pri-~akujmo, da nam bodo razvoj usmerjali drugi, npr. politiki. Strate{ko usmeritev v slovenskem merilu moramo izdelati sami in potem zahtevati od odgovornih dr`avnih organov, politikov in ustreznih odlo~ilnih in{titucij pogoje za realizacijo skupno opredeljenih in perspektivno razvojnih programov. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. Razvoj in izobra`evanje za 21. stoletje LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 722 Drugi posvet o monta`nih hišah v Sloveniji benike, projektante in raziskovalno dejavnost, ki se vklju~ujejo in imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in usmerjanju tovrstne gradnje. V ~asu sejma Dom na Gospodarskem razstaviš~u v Ljubljani je bil 9. marca letos v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije in Gradbenega inštituta ZRMK drugi posvet o monta`nih hišah v Sloveniji. Na posvetu, ki je trajal dobrih šest ur z enim odmorom, je bilo ~ez 100 udele`encev. V imenu slovenskih lesarjev je nastopil mag. Miroslav Štrajhar, podpredsednik UO-GZS Zdru`enje lesarstva. Govoril je o pomembnosti izvozno orientirane lesne industrije s posebnim poudarkom na proizvajalcih monta`nih hiš. Po uvodnih pozdravih je sledil pregled proizvodnje in prodaje monta`nih hiš v obdobju od leta 1994 do 1999, ki ga je podal Ciril Mrak. Tu velja posebej poudariti postopno naraš~anje števila prodanih hiš na doma~em trgu. V imenu organizatorjev je predstavnik Zveze lesarjev Slovenije Ciril Mrak pozdravil vse navzo~e in še posebej gostitelja Ljubljanskega sejma, ki ga je zastopala vodja projekta Zvezdana Ibrahimagi~, vse uvodni~arje, predavatelje in udele`ence posveta. Zveza Lesarjev Slovenije je tudi letos izdala posebno publikacijo, ki so jo prejeli naro~niki revije Les, udele`enci posveta in obiskovalci sejma Dom. Publikacija kot priloga revije Les je izšla na 76 straneh v 4.000 izvodih. V imenu Ministrstva za okolje in prostor je navzo~e pozdravil Rajko Javornik, dr-`avni podsekretar. Poudaril je pomembnost vklju~evanja monta`ne gradnje v slovensko krajino, varstva okolja in priprave na evropsko zakonodajo. V nadaljevanju so govorili predstavniki proizvajalcev monta`nih hiš o novostih, in sicer: Benedikt Borši~-Kager hiša, Miha Miholi~-Marles hiše, Bane Rai~-Marles hiše, Marjan Suša -Kager hiša, Miran Setnikar-Jelovica, Milan Luki~-Lumar, Fortunat Krivec-Smreka in Mirijana Bra~i~-Marles hiše. Posvet je uspešno vodil predsednik sekcije monta`nih hiš v Sloveniji @elj- Vodja projekta vzor~nih hiš pri Gradbenem centru Slovenije v Ljubljani ko Vene, saj je uspel obse`ni program Mag. Gojmir ^erne, direktor Gradbe- mag. Silvija Kovi~ je najavila nadalje-speljati v predvidenem ~asu. nega inštituta ZRMK, je zastopal grad- vanje izgradnje naselja vzor~nih hiš. LES wood 52 (2000) 4 ^etrto hišo bo postavilo podjetje Ka-ger-hiša. Projekt vzor~ne hiše sta utemeljila še predstavnika projektantskega podjetja Sadar in Vuga. Jo`ka Hegler, direktorica Stanovanjskega sklada ljubljanskih ob~in, je govorila o pridobivanju stanovanj na podstrešjih obstoje~ih hiš pri adaptaciji ravnih streh in o sistemu rasto~e hiše. Dr. Marijana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK je strokovno utemeljevala prednosti monta`ne gradnje v pogledu trajnostne graditve stavb in s poudarkom na onesna`evanju okolja pri pridobivanju in uni~enju potrebnih materialov v celotnem ciklusu eksploatacije objektov. Dr. @iva Deu, Fakulteta za arhitekturo, je bila zelo kriti~na z arhitekturnega stališ~a v pogledu vklju~evanja mon-ta`ne gradnje v slovensko krajino. Strokovne vesti vg Njej je sledil in jo podprl mag Janez Lajovic, AB arhitekturni biro, z mnogimi idejami pri nadaljnjem razvoju mon-ta`ne gradnje v slovenskem prostoru. Mag. Sabina Jordan, Zavod za Gradbeništvo Slovenije, je govorila o akumulacijski masi v lahki gradnji in mo`-nostih za zmanjševanje ob~utljivosti prostorov na temperaturna nihanja. Neprepustnost za zrak v lahki gradnji je nazorno prikazal in utemeljil na prakti~nem primeru Friderik Knez z Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Ogrevalne sisteme v monta`nih hišah je predstavil Matja` Malovrh, Gradbeni inštitut ZRMK. 123 Referat o potresni varnosti sta pripravila dr. Roko @arni} in mag. Bruno Duji~ s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Zanimive novosti in pripravljalne direktive s podro~ja evropske zakonodaje je pripravil Franci Ceklin, Ministrstvo za okolje in prostor. O evropski kakovosti je imela referat mag. Jelena Srp~i~ z Zavoda za gradbeništvo Slovenije s poudarkom na preizkusih in testiranjih, ki jih zavod v smislu veljavne zakonodaje `e opravlja. O po`arni varnosti je govoril Milan Hajdukovi~ z Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Referat mag Mihe Ramšaka LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 124 o zvo~ni izolaciji zaradi njegove slu`-bene odsotnosti ni bil posebej predstavljen, je pa objavljen v publikaciji. Obse`ni program strokovnih referatov je kon~ala v odsotnosti mag. Alenke Meja~ Krassnig Barbara Mihevc, Nova Ljubljanska banka. Govorila je o novostih na podro~ju kreditiranja. Po kon~anem strokovnem delu sta predstavila novosti še predstavnika podjetja Knauf, in sicer Richard Röckdirektor podjetja, in Jure Per~i~-pro-kurist iz Ljubljane, ter predstavnik podjetja Kovinoplastika Lo`-Miran Špeh. Posvet je bil vsestransko zanimiv predvsem za vse tiste inštitucije, ki imajo odlo~ilno vlogo pri utemeljevanju tovrstne gradnje v slovenskem prostoru in vpliv na dvig kakovosti monta`ne gradnje slovenskih proizvajalcev. Slovenski proizvajalci bodo dolo~ili kot ~lani sekcije, v smislu strokovnega utemeljevanja kakovosti pred bodo- ~imi potencialnimi kupci, kriterije kakovosti materialov in izdelave, ki jih bodo morali izpolnjevati ~lani sekcije. Uspešnost dela in nadaljnje zavezanosti bomo obravnavali ~ez eno leto na Še pred dnevi smo skupaj posedeli na prednovoletnem sre~anju kolektiva SLŠ Nova Gorica in v prijetnem klepetu govorili o preteklosti in prihodnosti šole. Le nekaj dni zatem pa smo izvedeli, da je prenehalo biti srce Emanuela Šinkovca. Emanuel Šinkovec je poosebljal lesarsko šolstvo na Primorskem, saj je bil trideset let ravnatelj Srednje lesarske šole Nova Gorica. Šolal se je v Mariboru, kjer je po kon~ani osnovni in meš~anski šoli obiskoval u~iteljiš~e. Po priklju~itvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji se je vrnil na Primorsko, v Solkan, in po krajšem obdobju u~ite-ljevanja na osnovni šoli in gimnaziji ter slu`bovanja na mestu šolskega nadzornika postal ravnatelj Industrijske šole pohištvene stroke v Novi Gorici. @e kot osnovnošolec si je `elel postati mizar ali pa u~itelj. @ivljenje mu je domiselno zdru`ilo obe `elji. V za~et-ku slu`bovanja je bil upravnik Dijaškega doma za lesarje. U~itelji in dijaki so `iveli kot velika dru`ina od jutra do ve~era v solkanskih barakah, ki so jih hudomušno imenovali Kuba. Njegovo aktivno delo se ni omejevalo zgolj na šolsko delo, sodeloval je v razli~nih odborih in komisijah, vedno pa je deloval v prid mladine. Nekaj generacij lesarjev ga nosi v srcu kot razumevajo~ega ravnatelja, ki je znal `iveti z mladimi, njihovimi tegobami, tretjem posvetu o monta`nih hišah v Sloveniji. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. upi in na~rti. V ~asu, ko je nastajalo mesto Nova Gorica, se je šola iz solkanskih barak preselila v Novo Gorico in kasneje je tik pred odhodom v pokoj zagotovil lesarskemu šolstvu novi center. Veliko delovne vneme, prizadevnosti in poguma je vlo`il v pedagoško delo in proizvodnjo, ki je s svojo uspešnostjo pripomogla k visokemu standardu šole. Znal je poiskati zveste sodelavce, ki jih je spodbujal k odgovornosti in uspehu. Z bogatimi izkušnjami je bil opora mladim u~iteljem, s svojo razgledanostjo in dru`abnostjo je znal graditi tople medsebojne vezi. Pri snovanju novih na~rtov je svoja iskanja in prizadevanja uspešno povezoval z okoljem, ki so presegala ob~insko mejo in tudi Primorsko. Nizal je desetletja snovanja in ustvarjanja, z jekleno voljo je premagoval trde `ivljenjske preizkušnje, hkrati pa uspel obdr`ati ideale mladostnih izho-diš~. Na lesarski šoli je sklenil obse`no in raznovrstno delo, zaznamovano z njegovo osebnostjo, ~loveško toplino, katerega sledovi bodo ostali zapisani v preteklosti in tudi v prihodnosti SLŠ Nova Gorica. Kolektiv Srednje lesarske šole Nova Gorica IN MEMORIAM Emanuel Šinkovec (1914-1999) LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 125 Sejem pohi{tva v Kölnu po moje Prva poslovna pot v letu se pri nas za~ne s kölnskim sejmom pohi{tva. Obi~ajno ta sejem namenjamo sre-~anju z znanimi ali neznanimi kupci, obnavljanju letnih pogodb, re{eva-nju reklamacij in {e kaj. Potujemo z avtom, ~eprav je avionski let cenovno dokaj ugoden pa tudi zelo prijeten. Na poti do Kölna opravimo kak{nih 1100 km, vmes pa se vrstijo obiski poslovnih partnerjev, zato je za na{e razmere potovanje z avtom skoraj `elezna srajca. Je pa tudi zanimivo, kako merimo ~as s postanki - München 5 ur, Frankfurt {e tri, pa smo `e skoraj tam. Navadili smo se `e iskanja preno~itev na de`eli; teren imamo `e tako poznan, da natan~no vemo, v kateri gostilni bomo zanesljivo dobili preno~i{~e pa {e kak{no pivo za ve~erjo takole po 11. uri zve~er. Sejem pohi{tva v Kölnu je seveda izjemen dogodek za vsako firmo, ki `eli slediti evropskim trendom. Predvsem je ogromen, utrujajo~. Za ogled vsega razstavljenega je seveda ~asa, ko je odprt, komaj dovolj. Nas, ki smo dobavitelji surovin, seveda sejem zanima s stali{~a prodaje, torej, kam gre razvoj pohi{tva v surovinskem smislu in kaj bo Evropa vsako leto kupovala in prodajala. Kaj lahko ugotovimo letos druga~e od sejma v lanskem letu? Vodilni nem{ki koncerni i{~ejo vsako leto nove tr`ne ni{e v iz-bolj{avah, tehnologiji, privla~nem razstavnem prostoru; bahava urejenost razstavnih mest je zanje `e statusni simbol; tekmujejo med seboj `e v tolik{ni meri, da se lahko samo spra-{uje{, kdo to pla~a. Hkrati pa ta odgovor `e poznaš. @e nekaj let nas kot proizvajalce masivnih plo{~ zanima kölnski sejem s stali{~a uporabe masivnih plo{~ pa tudi vrst surovine. Letos in tudi `e nekaj let nazaj je {e vedno glavna bukovina. Bukove masivne plo{~e kot glavna surovina za sprednje dele (fronte) vsekakor prevladujejo. Bu-kovina v rahlo parjeni pa tudi naravni izvedbi, dominirajo masivne plo{~e iz celih lamel. Prodirajo tudi v program skandinavskih de`el, kjer smo opazili, da se prav po~asi, pa vendar izteka ~as masivne smreko-vine. Zelo nam je bil v{e~ program prav preprostih oglatih miz in klopi iz masivne hrastovine, pa prav ni~ posebej izbrane, oljene, kar je delovalo tako sve`e, naravno. Prav tako pa tudi nekaj programov v masivni bukovini. Nas je zanimal predvsem program spalnic in otro{kih sob pa tudi pred-sobnega pohi{tva v izvedbi furniranih korpusov in masivnih vrat iz masivnih bukovih plo{~ iz dol`insko spojenih lamel pa tudi iz celih lamel. Prav veseli smo letos prvi~ ugledali pri firmi IN-CASSA spalnico v povsem roglji~eni (“cinkani”) izvedbi, kar si pred tremi leti {e pomisliti nismo upati. Seveda pa to pomeni delo za na{o tovarno, ki danes proizvede okoli 200 m³ pohi{tvenih plo{~ na mesec in mora to proizvodnjo tako ali druga~e spraviti na evropski trg. Hrastovega pohi{tva skoraj nismo opazili, javorovina je tudi izginila iz razstavnih prostorov, {e vedno pa je veliko jel{evine, predvsem v izvedbi spalnic. Prav lepo smo se po~utili, ko smo naleteli na razstavni prostor LIP-a Bled. Zelo dober ob~utek dobi{, ko v tej silni poplavi tujih proizvajalcev in konkurenci iz vse Evrope zagleda{ slovenski napis in enako kvalitetno slovensko pohi{tvo. Pri pregledu sejemskega prostora na{ih vodilnih - SVEE, LIPE, KLI Logatca ter {e nekaterih manj{ih, se `al ne morem znebiti vtisa: tako veliko lepega pohi{tva, stla~ene-ga na tako majhen (vem, vem, stra{no drag), prostor. V~asih potem pomislim, kako dobro je, da v Ko~evju ne dela- Program otroškega pohištva izdelan iz masivnih dol`insko spojenih ploš~ LIK LAMELIRNICA Ko~evje LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 126 mo kuhinj. Tukaj je konkurenca grozna, skoraj taka kot pri avtomobilih. Zato vse slovenske firme, ki so razstavljale v Kölnu, pozivam, naj vztrajajo, ker imajo krasne programe, bodo pa s~asoma tudi razstavljale na vid-nej{ih prostorih. Dan, prebit na takem sejmu, je grozen; verjemite mi, utrujen si tako, da kljub mobilnim stopnicam komaj ho-di{, mnogokrat se izgubi{, prehodi{ iste dvorane dva - ali trikrat, preden pride{ v novo. Vsega, kar je tu mo-go~e videti, si v dveh dneh nismo ogledali. V spominu pa mi je najbolj ostala postelja, narejena v obliki avtomobila in kopalnica, sestavljena iz treh ogromnih ~rnih kov~kov. Ko si jih namre~ odprl, se je pokazala krasna banja, umivalnik in WC v {krlatni barvi s prekrasnimi pipami. Pa voda je tudi tekla, ni kaj. Draga hrana in pija~a na tem sejmi-{~u je seveda tudi zna~ilnost pa vro~, suh zrak, kljub ogromni porabi elektrike za klimatske naprave. Ko sem kupila vstopnico za dva dni in zanjo pla- Vodni lazurni sistemi za površinsko zaš~ito stavbnega pohištva mag. Brane KNEHTL, univ. dipl. in`. les, HELIOS Lesni premazi d.o.o. Izvle~ek: Lesene izdelke, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom, je potrebno u~inko-vito za{~ititi pred abiotskimi in biotskimi dejavniki degradacije. Pri lesenem stavbnem pohi{tvu sta zlasti pomembni dolgotrajni za{~iti lesa pred vlago in UV-`arki. Ve~je spremembe vla`nosti v ~ala 65 DEM, sem nehote izra~unala, koliko obiskovalcev je `e pred menoj kupilo karte in kako silne milijarde mark obra~ajo na tem sejmu; strahotno lepi zaslu`ki, ni kaj. Kje smo {e mi, mali slovenski narod, in kje je na{e sejmi{~e in na{ razstavni prostor... [e nekaj `enskih opa`anj s tega sejma. Vsepovsod izjemna ~isto~a; zaposleni so starej{i ljudje, predvsem tam, kjer je treba res delati - prodaja vstopnic, garderobe, WC, parkiri{~a; ogromno starej{ih ljudi ~ez 60 let. Ko se kon~no po celodnevnem tekanju v “ALT KÖLNU” najdemo za mizo, smo tako utrujeni, da tudi svetovno znano “svinjske kra~e z zeljem” ne moremo v celoti pospraviti, kljub dvem ali trem “pirom”; in ko ob pri-bli`no polno~i z utrujenimi nogami le`em v posteljo, pomislim, kako je dobro, da je ta Evropa tako velika, da se lahko proda ogromno pohi{tva in da bomo lahko {e delali, delali..., da nas ~aka jutri {e en naporen dan, da nas ~aka {e ena napol prespana no~, pa potem pot domov. lesu, ki je znan po svoji higroskopni in anizotropni naravi, povro~ajo kr~enje in nabrekanje lesa, ki vpliva na ne`elje-no dimenzijsko nestabilnost okvirne konstrukcije. UV- sevanje povzro~a fotodegradacijo lesne povr{ine z razkrojem vezivne substance v lesu - lignina. V Evropi in tudi v Sloveniji so se na podro~ju lazurne in pokrivne za{~ite stavbnega pohi{tva, zlasti v zadnjih 10 letih, uveljavili ekolo{ko ugodni vodni sistemi. V prispevku je predstavljen tudi nov vodni industrijski lazurni sistem iz Heliosa; Lazurind aqua. Po drugem sejemskem dnevu, ki nam je minil predvsem v poslovnih razgovorih, smo obiskali {e na{ega kupca plo{~, kjer smo se seznanili z njegovo proizvodnjo in problematiko pri izdelavi masivnih bukovih spalnic. Tudi tu se mi utrne misel, ki mi je `e nekaj let v podzavesti: kamorkoli v Nem~iji pridem, imajo vse novo - tehnologijo, stavbe, pisarne, skratka kompletna lesna industrija je prenovljena. Tovarne stojijo skoraj v mestih, pa imajo tako ~isto, da tudi na vrtnicah ne opa-zi{ prahu. In potem nehote dela{ primerjavo... Po kon~anem drugem dnevu sejma smo vsi ugotovili, da nismo imeli ~asa niti za ogled kölnske katedrale, niti “Piano bara”, niti Papa Joeja in vse, kar smo si utrgali, je bilo dve urici nakupovanj v sicer najdra`jem delu Köl-na. Pa smo si zato ve~ le ogledovali kot kupili. Nekaj naj nam ostane za naslednje leto! Marta TOMŠI^, direktorica LIK Lamelirnice d.o.o. UV utrjujo~i premazi v lesni industriji Matja` MO^NIK, univ. dipl. in`. kem. teh. HELIOS Lesni premazi d.o.o. Izvle~ek: Skrb za na{ planet in prete~a, vse bolj rigorozna zakonodaja za za{~ito okolja, nista edina razloga za nara{~anje uporabe radiacijsko utrju-jo~ih materialov v zadnjih letih. Razvoj in raziskave novih surovin, formu-liranje novih premaznih sredstev, metode aplikacije in utrjevanja in vse prednosti le -teh, je igralo poglavitno vlogo pri raz{irjanju tega zanimivega podro~ja tehnologije premaznih sredstev tudi na podro~ju lesne industrije. Predstavljen bo Heliosov program, ki obsega stiren-poliestrske kot tudi ak-rilne UV utrjujo~e premaze namenjene za obdelavo ploskovnega pohi{t-va, parketa in notranjega stavbnega pohi{tva. Najavljamo: LESMA 2000 LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 127 Preglednica 3. Pla~ila za investicije po dejavnostih Konjukturna gibanja v Sloveniji V Sloveniji je bilo 30.9.1999 vseh podjetij in dru`b 56.145, od tega jih je bilo najve~ 48.495 ali 86,4 % dru`b z omejeno odgovornostjo, 3.645 ali 6,5 % z neomejeno odgovornostjo, 1.363 delniških dru`b ali 2,4 %, 926 ali 1,6 % komanditnih dru`b, medtem ko je 18 drugih oblik organiziranosti udele`enih skupaj s 3,1 %. V primerjavi s prejšnjim letom bele`ijo najve~ji indeks porasta odvetniške dru`be (60 %) in komanditne dru`be (21,8 %), najve~je zmanjšanje pa pri dru`benih podjetjih (21 %). Poleg teh posluje še 61.439 samostojnih podjetnikov. Število aktivnega prebivalstva se je v Sloveniji pove~alo s 743.431 leta 1997 na 745.170 leta 1998 in na 757.774 v prvih devetih mesecih leta 1999, v predelovalnih dejavnostih pa zmanjšalo v istem obdobju z 240.091 na 237.821 in 234.255 zaposlenih. Dele` zaposlenih v predelovalnih dejavnostih se je tako zmanjšal z 32,3 % na 31 %. Najbolj se je pove~alo število zaposlenih (poleg zdravstva, socialnega varstva in drugih storitev) na podro~ju fi- Preglednica 2. Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih Število 1997 1998 I-XI 99 SKUPAJ 743.431 745.179 757.774 A. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 48.744 49.832 45.185 B. Ribištvo 262 251 248 C. Rudarstvo 7.556 7.426 7.043 D. Predelovalne dejavnosti 240.091 237.821 234.255 E. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 11.841 11.572 11.654 F. Gradbeništvo 52.728 52.934 54.976 G. Trgovina, popravila motornih vozil 92.643 91.100 93.956 H. Gostinstvo 26.482 26.241 27.997 I. Promet, skladiš~enje, zveze 44.113 44.893 47.043 J. Finan~no posredništvo 15.578 17.086 18.593 K. Nepremi~nine, najem, poslovne storitve 40.816 41.984 44.536 L. Javna uprava, obramba, socialno zavarovanje 42.335 41.659 42.741 M. Izobra`evanje 50.715 51.347 52.121 N. Zdravstvo, soc. varstvo 45.695 47.873 52.386 O. Druge javne, skupne, osebne storitve 21.790 22.512 24.326 Opomba: Seštevki po stolpcih se ne ujemajo, ker del delovno aktivnega prebivalstva ni razporejen po dejavnostih. Vir: Statisti~ni urad RS, Konjukturna gibanja. Znesek v mio SIT Podro~ja dejavnosti po SKD I-XII 1998 I-XII 1999 A. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 2.939 3.423 B. Ribištvo 30 63 C. Rudarstvo 3.277 3.121 D. Predelovalne dejavnosti 49.542 50.959 E. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 17.870 27.816 F. Gradbeništvo 7.591 10.933 G. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 38.429 45.234 H. Gostinstvo 5.360 7.470 I. Promet, skladiš~enje in zveze 46.101 51 725 J. Finan~no posredništvo 19.866 25.335 K. Poslovanje z nepremi~ninami, najem in poslovne storitev 69.935 114.084 L. Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje 73.535 58.204 M. Izobra`evanje 3.078 3.225 N. Zdravstvo in socialno varstvo 5.535 10.479 O. Druge javne,skupne in osebne storitvene dejavnosti 7.128 12.063 SKUPAJ 350.215 424.136 Vir: Agencija RS za pla~ilni promet, Konjukturna gibanja. Preglednica 1. Število podjetij in dru`b po pravno organizacijski obliki Oblika Število podjetij, Dele`i Sprememba glede organiziranosti stanje 30.9.199 v % na 30.9.1998 v % Podjetja in dru`be skupaj 56.145 100,0 2,8 Dru`be z omejeno odgovornostjo 48.495 86,4 2,3 Dru`be z neomejeno odgovornostjo 3.645 6,5 8,7 Delniške dru`be 1.363 2,4 4,3 Komanditne dru`be 926 1,6 21,8 Druge oblike dru`b (18 oblik) 1.716 3,1 Samostojni podjetniki posamezniki 61.439 -0,5 nan~nega posredništva, nepremi~nin in najemanju poslovnih prostorov, to je na podro~jih, ki ne ustvarjajo nove vrednosti, ampak se ukvarjajo z `e ustvarjenimi dobrinami. Investicije so se pove~ale v Sloveniji s 350 milijard tolarjev leta 1998 na 424 milijard leta 1999 ali za 21 %, v predeloval- nih dejavnostih pa z 49,5 milijard na 50,9 milijard tolarjev ali za 3 %, oziroma v dele`u s 14,1 % na 12,0 %. 32 % zaposlenim je bilo torej namenjenih v razvoj samo 12 % investicijskega denarja. Usmerjevalci razvojnega denarja in kreatorji pogojev poslovanja predelovalnih dejavnosti bi se morali krepko zamisliti nad temi gibanji, sicer bomo ostali brez industrije, ki ustvarja (bi morala ustvarjati) pomembno in uporabno novo vrednost. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 4 Vzgoja in izobra`evanje 128 Pri~etek prenove univerzitetnega študija lesarstva 1. Povzetek Po zadol`itvi senata Oddelka za lesarstvo sem prevzel obvezo, da po metodi “viharjenja mo`ganov” organiziram in vodim zbiranje idej za prenovo univerzitetnega študija lesarstva. V ta namen sem pripravil program del, organiziral sodelovanje u~iteljev in študentov oddelka za lesarstvo ter uveljavljenih strokovnjakov in vodil posvetovanje na to temo. Na~in dela in rezultate podaja ta prispevek. 2. Udele`enci posveta Na pobudo vodstva Oddelka za lesarstvo, Gospodarske zbornice in Komisije za izobra`evanje je bil sklican delovni posvet 2. decembra 1999 v prostorih Gospodarske zbornice na temo “Prenova univerzitetnega študija lesarstva.”. Na posvetu so sodelovali: Stojan Kokošar, Javor Pivka, Franc Gašper, Gašper d.o.o., Radlje ob Dravi, Bojan Pogorevc, Lesna d.d., Slovenj Gradec, Igor Milavec, Razvojni center lesarstva, Pivka, dr. Jo`e Korber, Zdru`enje lesarstva GZS, Janez @akelj, slu`ba izobra`evanja GZS, Vinko Veluš~ek, Srednja lesarska šola Ljubljana, Peter @agar, Srednja lesarska šola Škofja Loka in dr. Jo`e Res-nik, dr. Bojan Bu~ar, dr. Franci Pohleven, dr. Mirko Tratnik, dr. @eljko Gori-šek, dr. Franc Merzelj, dr. Jasna Hro-vatin, dr. Vekoslav Mihevc, dr. Katarina ^ufar in Zoran Trošt, dr. Franc Bizjak kot koordinator posveta, vsi iz Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Uvodoma je prodekan za lesarstvo podal naslednja izhodiš~a za za~etek prenove univerzitetnega študijskega programa: 3. Potreba po prenovi temelji na naslednjih dejstvih: * Trenutno veljaven program je bil zadnji~ inoviran leta 1991, leta 1995 pa je bil usklajen z Zakonom o visokem šolstvu, kar pomeni manjše spremembe in upoštevanje normativov; * Program smo poskušali inovirati vzporedno s pripravo VŠS študija leta 1993, kar pa zaradi veliko dela ni uspelo. Skoraj vsako leto se izvedejo tudi manjše vsebinske spremembe v okviru posameznih predmetov; * Leta 1991 sprememba politi~nega in gospodarskega sistema RS; * Po osamosvojitvi RS velike spremembe v slovenski lesni industriji; * Slovenija vstopa v EU in s tem tudi v izobra`evalni sistem EU. Izhodiš~a za pripravo prenove bi morala biti naslednja: * Gre za univerzitetni študij in za profil univerzitetnega diplomiranega in`e-nirja (temeljna usposobljenost za znanstveno, pedagoško ter raziskovalno delo); * Upoštevati je potrebno t.i. bazi~nost na Ljubljanski univerzi - naša bazi~-nost je znanost o lesu in tehnologijah; * Zagotoviti je treba primerljivost (in priznavanje) z evropskimi sorodnimi fakultetami; * Zagotoviti je treba primerljivost s tehniškimi fakultetami slovenskih univerz; * Upoštevati je treba za~etek priprav na uvedbo kreditnega sistema na ljubljanski univerzi. Sledil je posvet po naslednjih shemah in omejitvah: I. Faza OKROGLA MIZA * Problem (prenova UNI študija ); * Prisotni podajo lastno videnje problema (1-2 min.) to se bele`i za kasnejšo uporabo; * Trajanje 60 min. TEMELJNI CILJI: * Aktualizirati znanje in znanje za prihodnost; * Poglobiti znanje; * Znanje na ravni univerzitetnega študija. Pred pri~etkom je vodja posveta poudaril, da pri opredeljevanju lastnega videnja problema in iskanju rešitev ni omejitev. V tej fazi so udele`enci podali lastno videnje problema prenove univerzitetnega študija. 4. Opredelitev problema: Prisotni so pri~eli s podajanjem lastnega videnja problema, in to: Dr. Korber: kakšna je razlika med profiloma univ. dipl. in`. les in dipl. in`. les., kakšne so vsebine njunih del. Opozarja na kadrovske probleme na Oddelku zaradi upokojitev. Dr. Mihevc: ve~ ekonomskih znanj v najširšem pomenu poslovne komunikacije. Mag. Kokošar: v praksi potrebujemo oba profila tako univ. kot dipl. in`. pa tudi poslovno managementska znanja. Program naj bi bilo tako z mana-gementskimi znanji atraktivnejši. Pogorevc: opredeliti je potrebno za katera dela sta usposobljena univ. LES wood 52 (2000) 4 Vzgoja in izobra`evanje 129 dipl. in`. in dipl. in`. oz., kaj bosta delala v praksi. Dr. Pohleven: razpoznavnost med STR in UNI programom mora biti ve~ja. Pri prenovi je potrebno paziti na nova znanja v svetu. Potreben bo boljši pristop do študenta, bolj individualen študij, kot na zahodu. Gašper: STR in`enir naj bi bil bolj pripravljen za reševanje problemov v stroki, kot operativec, univ. dipl. in`. pa bi poleg stroke moral imeti tudi ekonomska znanja. Dr. ^ufar: diplomant naj bi bil široko izobra`en z obilo temeljnih znanj. Morajo se znati: nau~iti se. Problem je tudi slab vpis oz. preslabe osnove srednješolcev. Gašper: potrebno bo dati ve~ poudarka vpisu maturantov na Oddelek za lesarstvo. Dr. Tratnik: vsi profili se morajo med seboj razlikovati. Teoreti~no bi lahko študij delili na dve usmeritvi: Tehnološko in management. @akelj: pri prenovi upoštevati temeljna znanja, nato pa študij razdeliti po podro~jih, vendar naj velja da mora imeti tudi univ. dipl. in`. vezi s prakso v podjetjih. Dr. Bizjak: velike spremembe v gospodarstvu narekujejo tudi spremembe študijskih programov. Izobra`evati je potrebno tako, da bodo tehni~no tehnološka znanja nadgrajena z ekonomsko managementskimi znanji. @agar: problem premajhnega vpisa bi lahko rešila poklicna matura in peti predmet. Dr. Bu~ar: problem je v pomanjkanju osnovnih znanj za in`enirska znanja. Dobra osnova pomeni hitro in enostavno specializacijo. Pogorevc: temeljna znanja v prvih dveh letih, nato pa naj bodo ustrezne usmeritve. Milavec: tudi industrija bo morala izbrane probleme evidentirati in reševati. Potrebno bo promovirati študij lesarstva. Dr. Korber: naše ambicije so nizke naša stroka potrebuje poleg univ. dipl. in`. tudi magistre in doktorje znanosti. Pogorevc: diplomanti naj bi se permanentno izobra`evali, poudarek naj bi bil na interdisciplinarnosti. Dr. Gorišek: nasprotuje široki interdisciplinarnosti, zavzema se za ozka temeljna znanja, ki morajo biti nosilci znanj, ki se lahko nadgradijo z ma-nagementskimi znanji. Praksa potrebuje dobre strokovnjake za proizvodnjo in dobre trgovce za prodajo. Dr. Resnik: danes govorimo o dolgo-ro~nem na~rtu, ki bodal rezultate šele ~ez 10 let. Takrat bodo pri~akovanja podjetnikov druga~na kot so danes. Prišlo bo do zdru`evanj, v svetu je podobno gre za številna znanja ozkih profilov. ^e danes potrebujemo managementska znanja, bo lahko situacija ~ez 8, 10 let druga~na. Dr. Tratnik: zavedati se moramo, da se bomo sre~ali s pomanjkanjem kadra oz. z manjšim vpisom, ko je sedanji. Kokošar: trend organizacije gre v vodenje procesa rein`eniring. V praksi potrebujemo interdisciplinarnost pri vodenju procesov. Dr. Gorišek: razlika med UNI in STR je mišljena na istem nivoju. Veluš~ek: le tretjina maturantov se odlo~a za študij na lesarstvu. Ocenjuje, da bi le ta moral biti atraktiv-nejši, z ve~ usmeritvami, npr. management ipd. Dr. Korber: pri UNI študiju ne gre za zaklju~en študij, ta se nadaljuje s specializacijo, magisterijem in doktoratom. Dr. Tratnik: opozoril na prenovo podiplomskega študija na Biotehniški fakulteti. Pogorevc: specializacija je del podiplomskega študija. Po razpravi so pri~eli po skupinah zbirati ideje za na~rtovano prenovo študija. LES wood 52 (2000) 4 Vzgoja in izobra`evanje 130 II. Faza 5. Ideje za prenovo študija ZBIRANJE IDEJ ZA PRENOVO ŠTUDIJA Vodja posveta je predstavil metodologijo zbiranja idej in omejitev pri tem, nato pa delo vodil lo~eno za u~itelje in strokovnjake skupaj in študente posebej po naslednji shemi: Na podlagi sodelovanja vseh udele-`encev (lo~eno v omenjenih skupinah, a u~itelji in strokovnjaki, b študenti) so bile evidentirane naslednje ideje in problemi prenove študija: a. U~itelji in strokovnjaki * Študijski program prilagoditi vzor~nim na primerljivih evropskih fakultetah; * Pred prehodom na kreditni sistem uvesti zbirne predmete, npr.: management; * Zagotoviti bolj individualno delo s študenti; * Spremeniti razmerje ur predavanj: vaj, v korist vaj; * Zagotoviti piramidno izobra`evanje-prehodnost; * Zagotovit interdisciplinarnost študija; * Ciljna usmerjenost študija glede na zahteve trga in gospodarstvo; * Zagotoviti nadgradnjo tehnoloških znanj z managementskimi in poslovnimi znanji; * Pridobitev kadrov za izvajanje izob-ra`evanja iz prakse; * Seznanitev u~iteljev z dejanskimi problemi v praksi; * Zagotoviti profil znanja po namenu, lik diplomanta; * Zagotoviti sodelovanje s podjetji za permanentno izobra`evanje; * Pomanjkanje lesarjev v predavateljskem kadru fakultete; * Predavatelji brez proizvodne prakse naj bi dobili pomo~ iz prakse (neha-bilitirani u~itelji); * Odhod v pokoj ni dolgoro~no planiran (upokojitve, zamenjave); * Sodelovanje predavateljev in podjetij je premajhno; * Problem študijske literature; * Tehnološko usmerjen študij; * Visok nivo in`enirskih znanj; * Povezava študentov s prakso med študijem; * Strokovni izpiti; * Relevantno razlikovanje programov UNI in STR; * Razmerje temeljnih in organizacijsko ekonomskih premetov; * Mo`na delitev programa v tehnološko in managementsko usmeritev; * Pove~ati koli~ino tehnoloških znanj upoštevajo~ in`enirske potrebe; * Tri skupine znanj: osnovna, tehniško tehnološka in organizacijsko ekonomska; * Mo`nost modularnega študija; * Ve~ja povezanost študija s prakso; * Ve~ja promocija študija; * Interdisciplinarnost in samostojnost študenta (stimulirati samostojno delo); * STR študij za prakso, UNI študij za vodenje, raziskave in nadaljnje izob-ra`evanje; * Dobre osnove z znanjem tujega jezika, interdisciplinarna nadgradnja, kjer so managemerska znanja za vodenje poslov, poslovno komunikacijo, samostojno odlo~anje, samostojno stalno izobra`evanje; * Zadr`ati specifi~na lesarska znanja; * Kriti~na masa diplomantov. b. Študenti * ekskurzija v tujino, * uvedba prakse (2 tedna) * uvedba aktualnih predmetov (psihologija, informacijski sistemi, gospodarsko pravo, jezik, fizika, ra~unalni-ški programi, umetnostna zgodovina, * aktualnost in obveš~anje o ~lankih, sejemska gradiva, prospektni materiali, * ve~ ~asa za opravljanje izpita, * upoštevanje kosila v urniku, * prakti~ne seminarske naloge, * izbirni predmeti, kreditni sistem. * kontrola nad delom profesorjev, * nagrajevanje profesorjev v skladu z ocenami študentov, * iskanje tem za diplome v skladu s problematiko v podjetjih in izobeša- Shema 2. Program del za prenovo študija LES wood 52 (2000) 4 Vzgoja in izobra`evanje 131 nje seznama na oglasni deski, * pogostejši terenski dnevi, bolj teh-ni~no pripravljeni - ozvo~enje, di-skutiranje, * ve~ video posnetkov tehnoloških operacij, * pomanjkanje skript, * študentom pripraviti brošuro študijskega programa po predmetih, * za študij zahtevati samo aktualno literaturo in ~lanke, * poro~ila iz vaj je potrebno smiselno sistematizirati, * zagotoviti ve~je sodelovanje študentov z industrijo, * gostujo~i predavatelji tudi iz prakse, * ve~ji poudarek pri tujih jezikih na stroki, * ve~ sistemskih predmetov, * izpitni roki skozi celo leto, * ustrezni nivo znanja za opravljanje izpita, * strokovni obiski sejmov, * ve~ja obveš~enost študentov o delu profesorjev. Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem preusmerja svojo dejavnost v promocijo malega gospodarstva. Tako je organiziral novembra lani sejem strojev, opreme in reprodukcijskih materialov za obdelavo in predelavo lesa Lesteh, na katerem je sodelovala tudi Zveza lesarjev Slovenije, v leto{-njem letu pa bodo potekali poleg drugih prireditev od 18. do 21. maja na Kranjskem sejmu hkrati naslednji sejmi: * 1. slovenski sejem stavbenega po-hi{tva, * 4. slovenski sejem Vse za stanovanje, 6. Komisija za prou~itev idej Skladno s programom del je bila oblikovana komisija za prou~itev idej za prenovo študija, ki jo sestavljajo: * dr. Jo`e Korber, GZS-Zdru`enje lesarstva, * dr. Jo`e Resnik, prodekan Oddelka za lesarstvo, * Franc Gašper, predsednik Komisije za izobra`evanje GZS-Zdru`enje lesarstva, * Bojan Pogorevc, Lesna d.d., Slovenj Gradec, * dr. Bojan Bu~ar, BF Oddelek za lesarstvo, za tehnološko podro~je, * dr. Franc Bizjak, BF Oddelek za lesarstvo, za organizacijsko ekonomsko podro~je, * dr. @eljko Gorišek, BF Oddelek za lesarstvo, za temeljne, osnovne predmete, * dr. Janez Mo`ina, Fakulteta za strojništvo, za podro~je osnovnih predmetov, * Vinko Veluš~ek, SLŠ Ljubljana, kot * 10. strokovna razstava Slovenski proizvod - slovenska kakovost in * 1. mednarodni sejem naravnega kamna, marmorja, obdelave in strojev - Kamen 2000. Na sejmih, ki jih pripravlja PPC Gorenjski sejem v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije in Slovenskim de`elnim gospodarskim zdru`enjem iz Trsta, bodo razstavljala srednja in manj{a podjetja. Sejmi so namenjeni poslovnim in strokovnim obiskovalcem, arhitektom in projektantom, graditeljem pri gradnji in opremljanju hi{ in {ir{i javnosti. predstavnik srednjih lesarskih šol. Naloga komisije je, da temeljito prou~i ideje za prenovo študija in probleme v zvezi s tem, ter predlaga usmeritve študija. Delo na prenovi študija se bo nadaljevalo po shemi št. 2. III. Faza PROGRAM DEL ZA PRENOVO ŠTUDIJA 7. Sklep Številni zaznani problemi, predlogi in ideje za prenovo študija dajejo mo`nosti za pripravo prenove univerzitetnega študija lesarstva. Naloga imenovane komisije je, da pretehta mo`nosti in oblikuje predloge usmeritev. S tem pa se pravo delo na prenovi študija šele pri~ne. prof. dr. Franc BIZJAK B F, Oddelek za lesarstvo Prijavo za sodelovanje po{ljite do 21. aprila na naslov PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25, 4000 Kranj ali na telefon: 064 221 081. V ~asu sejemskih prireditev bodo potekala tudi strokovna sre~anja, posvetovanja, okrogle mize ter {tevilne druge obsejemske dejavnosti. Vljudno vabljeni tudi na ogled sejma in sejemskih prireditev. PPC Gorenjski sejem V Kranju nastaja novo sredi{~e specializiranih sejmov poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj d.d. C/ LES wood 52 (2000) 4 Kratke vesti 132 KRATKE vesti Merjenje debeline laka z ultrazvokom Inštitut za Metalne konstrukcije iz Ljubljane, Mencingerjeva 7, je 10.marca letos organiziral predstavitev najnovejših naprav za merjenje trdote površine kovinskih in nekovinskih materialov in naprav za merjenje debeline nanosov laka na kovini ali lesu. Naprave delujejo na osnovi ultrazvo~nih valov visoke frekvence 50 MHz na podlagi ~asa pretoka zvoka skozi debelino sloja laka v obe smeri. Naprave omogo~ajo merjenje debeline tudi treh slojev skupaj in vsakega sloja posamezno. Najmanjša merna debelina je 5 mm (mikro meter je ena tiso~inka milimetra). Aparat tip CTM 20 podjetja Krautkramer GmbH (Peter Spe-ler, tel.: 02233 601 0, ki ga zastopa Ðurðica Hod`ajev, Kranj~evi}eva 30, Zagreb, tel.: 364 66 35) deluje v obmo~ju od 10 mm do 500 mm in stane 7.500 DEM. V laboratoriju za površinsko obdelavo na Katedri za pohištvo, BF-Oddelek za lesarstvo, ki jo vodi prof. dr. Marko Pet-ri~ uporabljajo pri merjenju debeline utrjenega filma premazov po sistemu SIST EN ISO 2808;99 naslednje metode: gravimetri~no dolo~evanje, metodo z Rossmannovim merilcem (mikrometer - model 233), metodo s klinastim odre-zom (Erichsen-paint inspection gage, tip 455) in vrtalno metodo (Erichsen - paint borer 518). Po metodi klinastega odre-za se izvrta luknjo skozi debelino laka pod kotom 45°, izmeri pod mikroskopom stranici trikotnika, na podlagi katerih se izra~una debelina laka. Po metodi z merilcem se odstrani na dolo~enem mestu lak s površine in nato izmeri debelino sloja z mikrometrom. CM Višja šola za lesarstvo v Mariboru Upravni odbor GZS Zdru`enje lesarstva je 9.6.1997 dal pobudo za ustanovitev višje lesarske šole v Mariboru. Sedaj potekajo še zadnje aktivnosti, da bi izpolnili pogoje za za~etek pouka na višji lesarski šoli v šolskem letu 2000/2001. Šola bo na Lesarski ulici 2 v Mariboru, poleg SLŠ Maribor. 8. marca je bil sestanek komisije za izobra`evanje, ki je obravnavala vpis v Srednje lesarske šole in pripravah za vpis v prvi letnik višje lesarske šole v Mariboru. Na sestanku, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije -Zdru`enje lesarstva, so sodelovali: podpredsednik komisije in ravnatelj SLŠ Ljubljana Vinko Veluš~ek, univ. dipl. in`. les (predsednik je Franc Gašper, univ. dipl. in`. les - direktor podjetja Gašper), Aleš Hus, univ. dipl. in`. les., predsednik aktiva ravnateljev lesarskih šol in ravnatelj SLŠ Maribor, Peter `agar univ. dipl. in`. les, ravnatelj SLŠ Škofja Loka in dr. Jo`e Korber, univ. dipl. in`. les, sekretar GZS-Zdru`enje lesarstva. ~lani komisije so še Majda Horvat-Liko Vrhnika, Franc Prevodnik-Jelovica, Bojan Rojs-Marles in Roman Nared-Brest. CM Sejem Dom Od 7. do 12. marca je bil na Gospodarskem razstaviš~u v Ljubljani 39. mednarodni sejem Dom. Na 9 tiso~ kvadratnih metrih površine je razstavljalo skupaj 425 razstavljalcev, od tega 287 doma~ih in 138 tujih iz 19 dr`av. Neposredno prisotnih je bilo 304 in zastopanih podjetij 121. Sejem Dom s 47 tiso~i obiskovalci je po obisku za avtomobilskim, pohištvenim sejmom in sejmom za šport in rekreacijo ~etrti najbolj obiskan sejem v Ljubljani, prav tako po površini, po številu razstavljalcev pa tretji (za elektroniko in pohištvom). V ~asu sejma je bilo ve~ strokovnih predavanj in posvetov, med katerimi je bil, posebno za lesarje, najbolj odmeven 2. posvet o monta`nih hišah v Sloveniji. Sejem Dom je zanimiv za proizvajalce monta`nih hiš in njihove dobavitelje, vedno bolj pa postaja zanimiv tudi tudi za proizvajalce stavbenega pohištva, katerim Ljubljanski sejem namenja vedno ve~ prostora. CM Marles hiše z najsodobnejšo tehnologijo Najve~ji slovenski proizvajalec mon-ta`nih hiš Marles hiše d.o.o. iz Maribora je, zahvaljujo~ nakupu povsem avtomatizirane proizvodne linije za izdelavo ostrešij, pomembno pove~al produktivnost in tako zagotavlja monta`o hiše v Kratke vesti zbira in pripravlja Fani POTO^NIK, univ. dipl. oec., tel. 061/13-68-446, faks 061/13-68-523, el. pošta: penta.doo@ siol.net LES wood 52 (2000) 4 Kratke vesti 133 pi~lih dveh dneh. Nakup tehnološke linije nemškega proizvajalca lesnoobdelovalnih strojev Hun-deggerja v skupni dol`ini 25 metrov je posledica dobrih poslovnih rezultatov v letu 1999. Linija v vrednosti 50 milijonov tolarjev deluje povsem avtomatizirano. Z ra~unalniško tehnologijo je treba ukazati, kaj in koliko naj naredi, potem pa poskrbeti samo še za input v obliki lesnega polizdelka ter za odpremo fina-liziranega in zapakiranega izdelka v skladiš~e, oziroma na gradbiš~e. Dru`ba Marles hiše d.o.o. je dosegla v preteklem letu 1999 s 430 zaposlenimi prihodek v vrednosti 4,3 milijarde tolarjev in 27 milijonov tolarjev dobi~ke. Izdelali so 670 hiš (vsi proizvajalci v Sloveniji 992) in jih od tega 600 izvozili. Na~rt proizvodnje za leto 2000 je ve~ji za 16 % in znaša 5 milijard tolarjev. Investicije naj bi bile v višini amortizacije 150 milijonov tolarjev. Najpomebnejši prodajalec na avstrijskem in nemškem trgu firma Hanlo `eli letošnjo dogovorjeno število 560 objektov `e kmalu podvojiti, zato bo treba tudi zaradi vedno ve~jega povpraševanja na doma~em trgu ob~utno pove~ati proizvodnjo. @eljko VENE, univ. dipl. in`. grad. direktor Marles hiše d.o.o. Diana LEŠNIK KOŠAR, univ. dipl. ekon. direktorica tr`enja Zlati most za LIPO Ajdovš~ina V Skopju je v dneh od 21. do 26. marca potekal tradicionalni mednarodni sejem pohištva MEBEL 2000. Na skupni površini 15.000 m² je razstavljalo 200 razstavljalcev iz petnajstih dr`av. Kot vsako leto, se je tudi letos LIPA Ajdovš~ina, Tovarna pohištva d.d., predstavila s svojim proizvodno-prodaj-nim programom. Na razstavni površini 120 m² smo predstavili najnovejši jedil-niški program RIO in novo kolekcijo stolov CRIMON. Program RIO, ki ga `e prodajamo na tem tr`iš~u, je biI z dodatnimi elementi odli~no sprejet, saj se po svojih specifi~nih oblikah zelo dobro vklaplja s preostalim pohištvom pri opremljanju notranjih prostorov. Kolekcija stolov CRIMON je bila prav tako dobro sprejeta. Gre za vrhunski oblikovalski dose`ek masivnega stola, ki je prejel prvo nagrado ZLATI MOST na tem sejmu. Tudi tokrat je LIPA dokazala, da sodi v sam vrh proizvajalcev visoko-kakovostnega pohištva. Simpozij o viziji slovenske strojne industrije - Lestro Ledinek v novem tiso~letju Skobeljni stroj Stratoplan 400, najnovejši proizvod firme Lestro Ledinek Lestro Ledinek d.d. je 4. aprila organiziral ob navzo~nosti {tevilnih predstavnikov oblasti, ministrov, `upanov, Gospodarske zbornice, predstavnikov Univerze in drugih izobra`evalnih in{titucij, gostov iz Hrva{ke, Avstrije, Nem~ije, Skandinavije, Poljske in Mad`arske simpozij o viziji razvoja slovenske strojne industrije. Na simpoziju so predstavili prvi skobeljni stroj v Evropi za vrhunsko obdelavo lesa pri podajalni hitrosti 400 metrov v minuti, stroj Stratoplan 400, Rotolesne stroje slovenske tehnologije prihodnosti na podro~ju lepljencev ter program Razvojno raziskovalnega centra za lesarstvo in strojni{tvo. Razvojno raziskovalni center bo pomembna pridobitev za posvet v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije na sejmu Lesma meseca junija v Ljubljani, ko naj bi ustanovili sekcijo proizvajalcev lesarske strojne opreme in tehnologije pri Gospodarski zbornici Slovenije-Zdru-`enje kovinarjev. CM Priznanje za Kraljev stol REX Stol REX arhitekta Nika Kralja, dolgoletni proizvod STOLA iz Kamnika, je dobil še eno priznanje. Na izboru Slovenski izdelek stoletja ~asnika Finance je bil uvrš~en na 2. mesto. S tem se je tudi lesna industrija enakovredno pridru`ila drugim “bolj pomembnim“ panogam. SK Phare projekt “Razvoj slovenskega sistema zdravja in varnosti pri delu” Phare projekt “Razvoj slovenskega sistema zdravja in varnosti pri delu” organizira delavnico z naslovom “Development of Slovene System of Occupational Health and Safety in an European Context”, ki bo 10. maja 2000 v Festivalni dvorani na Bledu. Kotizacije ni. Sodelovali bodo tuji predavatelji, predavanja bodo simultano prevajana, prijaviti se je potrebno do 28. aprila 2000. Dodatne informacije in prijave: GZS-Oddelek za evropske zadeve, tel.: 18 98 149. Vir: GZS-Zdru`enje lesarstva LES wood 52 (2000) 4 Borzne vesti 133 ePic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 100 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit 2440 x 1220 x 15 mm 800 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. PANEL PLOŠ^E TOPOL 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 2500 x 1220 x 18 mm MASIVNE TRISLOJNE PLOŠ^E SMREKA, kvaliteta B 3950 x 1220 x 18 mm SMREKA, kvaliteta B/C 3980 x 1220 x 18 mm MASIVNE ENOSLOJNE PLOŠ^E 2440 x 1220 x 21 mm TAUARI 2440 x 1220 x 12 mm OKOUME 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 18 mm OKOUME, odporen proti vodi 2500 x 1220 x 10 mm 2500 x 1220 x 12 mm 2500 x 1220 x 15 mm 2500 x 1700 x 8 mm 2500 x 1220 x 18 mm 15 m3 90.000 SIT/m3 0,8 m3 135.000 SIT/m3 2 m3 188.333 SIT/m3 11,25 m3 145.000 SIT/m3 2,5 m3 164.199 SIT/m3 3,0 m3 145.650 SIT/m3 2.195 m3 161.089 SIT/m3 2,5 m3 188.978 SIT/m3 2.196 m3 161.089 SIT/m3 0,32 m3 76.000 SIT/m3 TOPOL, kval iteta AB 3500 x 1830 x 20 mm 1,00 m3 79.000 SIT/m3 1,33 m3 76.000 SIT/m3 TOPOL, kval iteta BB - ZELO UGODNA CENA 2520 x 1840 x 18 mm SMREKA, kvaliteta B 2000 x 600 x 28 mm 4,688 m3 125.000 SIT/m3 na zalogi so tudi masivne ploš~e iz ~ešnjevine, jesenovine, hras-tovine in javorovine, cena po dogovoru VEZANE PLOŠ^E BUKEV, kval iteta AB 2200 x 1220 x 4 mm BUKEV, kval iteta BB 2000 x 1250 x 4 mm BUKEV, kval iteta BB 2200 x 1220 x 10 mm BUKEV, kval 2000 x 1250 x 4 mm BUKEV, kval 2000 x 1250 x 12 mm BUKEV, kval iteta BB iteta BB iteta BB 2200 x 1220 x 15 mm BUKEV, kvaliteta BB/C- ZELO 2220 x 1220 x 6, 8, 10 mm BUKEV, odporna proti vodi 2220 x 1220 x 25 mm SMREKA, odporna proti vodi 2440 x 1220 x 12 mm 0,6 m3 1,0 m3 0,38 m3 0,67 m3 0,50 m3 2,421 m3 UGODNA CENA 7 m3 kvaliteta C/C 2,0 m3 kvaliteta CC- ZELO 8 m3 199.000 SIT/m3 135.000 SIT/m3 190.000 SIT/m3 141.041 SIT/m3 149.000 SIT/m3 145.000 SIT/m3 99.000 SIT/m3 115.000 SIT/m3 UGODNA CENA 90.000 SIT/m3 TOPOL, kval 2520 x 1840 x 10 mm 55 m2 2.568 SIT/m2 TOPOL, kval 50 m2 2.419 SIT/m2 TOPOL, kval 0,5 m3 152.000 SIT/m3 iteta BB iteta AB/C 2520 x 1840 x 4 mm iteta BB/BB 2520 x 1720 x 18 mm 5,0 m3 125.000 SIT/m3 4 m3 149.000 SIT/m3 0,5 m3 199.000 SIT/m3 1 m3 141.000 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 3,5 m3 264.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,3 m3 232.000 SIT/m3 Furnirana HRAST, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 1,03 m3 305.000 SIT/m3 Furnirana JESEN, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm BREZA, kvaliteta BBB 1525 x 1525 x 4 mm 1525 x 1525 x 6 mm BREZA, kvaliteta BBBB 1525 x 1525 x 10 mm 1525 x 1525 x 12 mm 1525 x 1525 x 15 mm 1525 x 1525 x 18 mm VEZANA PLOŠ^A S PROTIDRSNO FOLIJO, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd., 2500 x 1250 x 18 mm 0,5 m3 158.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 0,5 m3 179.899 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 2 m3 163.238 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 3 m3 158.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 1 m3 169.960 SIT/m3 ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 0,5 m3 130.000 SIT/m3 0,2 m3 305.000 SIT/m3 2,63 m3 175.568 SIT/m3 3,5 m3 143.665 SIT/m3 4 m3 122.041 SIT/m3 3 m3 114.119 SIT/m3 2 m3 113.049 SIT/m3 22 m3 111.977 SIT/m3 2500 x 1250 x 27 mm 6 m3 125.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A Z GLADKO FOLIJO OBOJESTRANSKO ZA GRADBENIŠTVO, odporna proti vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 21 mm 35 m3 148.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 18 mm 10 m3 148.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 1 m3 153.238 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 6 m3 160.810 SIT/m3 ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 5 m3 135.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 10 m3 135.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A, impregnirana za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta BB, ZELO UGODNA CENA 1220 x 2440 x 18 mm 2,0 m3 105.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A, KERUING (Burma), odporna proti vodi 2500 x 1250 x 15 mm 0,2 m3 124.300 SIT/m3 Vezana ploš~a keruing je rde~e-vijoli~ne barve, površina enotna, po mehanskih lastnostih pa je podobna bukvi, tako da se lahko uporablja za konstrukcijsko uporabo v tapetništvu, za kontejnerske pode, vagonske pode namesto masivnega lesa itd. VEZANA PLOŠ^A MERANTI (rde~i, rumeni) 2440 x 1220 x 3 mm 6 m3 130.900 SIT/m3 2440 x 1220 x 3,6 mm 2 m3 127.650 SIT/m3 2440 x 1220 x 5,2 mm 1 m3 119.465 SIT/m3 2440 x 1220 x 12 mm 4 m3 112.990 SIT/m3 2440 x 1220 x 15 mm 13 m3 112.990 SIT/m3 POSEBNA PONUDBA: PARKET TEAK MASIVNI 250 x 50 x 12 mm 4.000 m2 3.000 SIT/m2 EPIC d.o.o., Postojna, je izdal s 1. 1. 2000 poslovno kartico EPIC A. ^lani kluba imajo posebne ugodnosti - beri 7 % popust pri nakupu v maloprodajnih trgovinah EPIC: EPICENTER LES Se`ana in FERŠPED - EPICENTER LES Nova Gorica in posebne popuste pri veleprodaji -nakupu vezanih ploš~ EPIC. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/70-020, fax.: 067/24-140 97 LES wood 52 (2000) 4 Diplomske naloge 135 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1999 BATISTI^, Janez Razne metode oblikovanja tr`nih cen v tapetniškem podjetju Different methods of creating market prices in the upholstery enterprise Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Franc Bizjak Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. VIII, 51 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign: VN 351 UDK: 684.4.07:338.51 COBISS-ID 537737 Klju~ne besede: proizvodnja tapeciranega pohištva, oblikovanje tr`nih cen, stroški, cenovna konkuren~nost Izvle~ek: Namen naloge je bil, ugotoviti, katera metoda oblikovanja tr`nih cen za tapetniške izdelke je najprimernejša. Analiziran je postopek oblikovanja cen na osnovi stroškov in le-te primerjane z nekaterimi drugimi metodami. Z dobljenimi rezultati se da ugotoviti, katera metoda je najprimernejša za oblikovanje cen tapetniških izdelkov. CEROVŠEK, Iztok Anatomske in histometri~ne raziskave smolnih `epov pri smrekovini (Picea abies (L.) Karst.) Anatomical and historical studies of resin pockets in norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. dr. h.c. Niko Torelli Somentor: dr. Primo` Oven Recenzentka: dr. Katarina ^ufar Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999 XII, 41 f. : tabele, graf. prikazi, ilustr. ; 30 cm. Sign.:VN 355 UDK: 630*174.7 Picea abies (L.) Karst.:630*811 COBISS-ID 546441 Klju~ne besede: Picea abies(L.) Karst., smolni `ep, ranit-veni les, anatomija, histometrija, dol`ine traheid, širine branik Izvle~ek: Smolni `epi lahko nastanejo na poljubnem mestu znotraj branike. So posledica lo~itve tkiva v kambijevi coni. Smolne `epe lahko povsem ali delno zapolni kalus, ki nastane s proliferacijo predvsem ksilemskih trakovnih materinskih celic. Smolni `ep nato zapolni tudi smola, predvsem iz radialnih smolnih kanalov. Les za smolnim `epom ima zna~ilnosti ranitvenega lesa: vklju~uje eno ali ve~ barier travmatskih smolnih kanalov, aksialne traheide so krajše, deorientirane in deformirane. Branike, ki sledijo smolnemu `epu, so širše zaradi boljše oskrbe s hrano. Širina branik se normalizira v dveh do štirih letih. KRECENBAHER, Darja Ocena vpliva rasti te~ajev in inflacije na slovensko lesno industrijo v letih od 1992 do 1997 An evaluation of the influence of the exchange rates and inflation rate growth on the Slowenian wood industry in the years 1992 to 1997 Visokošolska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: prof. dr. Franc Bizjak Recenzent: prof. dr. Mirko Tratnik Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo,1999 X, 108 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm Sign.: DN 669 UDK: 674:339.564:336.748:336.22 COBISS-ID 539017 Klju~ne besede: izvoz, lesna industrija, devizni te~aj, dinamika deviznih te~ajev, inflacija, dinamika inflacije Izvle~ek: Poskušali smo prikazati vpliv dinamike deviznih te~ajev in inflacije na izvoz slovenske lesne industrije v ~asu od leta 1992 do1997. Kot smernice h klju~ni ugotovitvi smo preu~ili in analizirali dinamiko koli~inske proizvodnje lesne industrije ter hkrati opredelili tr`no strukturo in tr`ne dele`e slovenske lesne industrije v skupnem gospodarstvu Slovenije. Preu~ili smo teorije in sisteme deviznih te~ajev ter skušali analizirati dinamiko tolarja zdaj in v prihodnje. Ugotovili smo vplive sprememb deviznih te~ajev in inflacije na izvozno-uvozni uspeh naše lesne industrije. PODJED, Jo`e Vpliv brušenja na sijaj vodnega laka Influence of sanding on the shine of water lacquer višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Vekoslav Mihevc Recenzent: dr. Marko Petri~ Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999 IX, 50 f. : tabele, graf. prikazi, ilustr. ; 30 cm Sign: VN 354 UDK: 630*829.17 COBISS-ID 546185 Klju~ne besede: brušenje, sijaj, vodni laki Izvle~ek: Dolo~ili smo vpliv brušenja na sijaj površine, obdelane z vodnim lakom. Testiranja so temeljila na merjenju sijaja na pripravljenih podlagah, obrušenih s papirji zrnatosti P80, P120, P150, P180, P220, P280, P320, P360, P400, in na lakiranih površinah po prvem in drugem nanosu pokrivnega vodnega laka. Meritve sijaja smo opravili po metodi ISO 2813. Na vsakem vzorcu smo izvedli po 10 meritev v smeri vlaken po prvem nanosu in drugem utrjenem nanosu kon~nega laka. Vse meritve sijaja so bile opravljene pod kotom 60°. Vrednost sijaja, tako pri smrekovih kot pri bukovih vzorcih z obrušenim in neobrušenim temeljem z enim in z dvema nanosoma pokrivnega laka, linearno naraš~a s finostjo brušenja do granulacije P220. Pri tej granulaciji dose`e vrednost sijaja maksimalne vrednosti, od tu naprej pa za~ne upadati. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. Sejmi 31. maj - 5. junij 2000: Pesaro, sejem pohi{tva, tel.: 0039 0721/40681 fax: 0039 0721/25300 14.-18. november 2000, Budimpe{ta, sejem lesarstva in pohi{tvene industrije. Prijavnice lahko dobite na GZS-Zdru`enju lesarstva, tel.: 061/18-98-284. 28.-31. marec 2001, Shanghai, Kitajska, sejem pohi{tva in lesnoobdelovalnih strojev. Prijavnice lahko dobite na GZS-Zdru`enju lesarstva, tel.: 061/18-98-284. Vir: GZS-Zdru`enje lesarstva LES wood 52 (2000) 4 Prebrali smo za vas 136 Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 23 (2000) {t. 3 ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA dr. Leon Oblak, mag. Jože Kropivšek RUSJAN, B. Pomen upoštevanja strateških ciljev za uspešnost podjetja Organizacija (2000) 33 (2) 94-101 (sl., en., 16 ref.) V razviti blagovni proizvodnji je donosnost temeljni družbeno-ekonomski cilj podjetja in hkrati namen dolgoročnega in kratkoročnega planiranja poslovanja v podjetju. Pri planiranju poslovanja pa je potrebno upoštevati, da imajo lahko določene odločitve sicer navidez neposreden pozitiven vpliv na donosnost, dejansko pa bi donosnost zmanjševale zaradi posrednih vplivov. Takšne posredne vplive na donosnost ugotavljamo tudi na podlagi upoštevanja strateških ciljev. Glavni poudarek strateškega odločanja in planiranja je v zagotavljanju konkurenčne prednosti podjetja, ki je zato opredeljena kot strateški cilj podjetja. Strateški cilji v podjetju so povezani z zagotavljanjem ustrezne prodajne vrednosti v prihodnosti, kar seveda vpliva na njegovo uspešnost na trgu. Pri odločanju pa je potrebno upoštevati tudi obravnavo alternativnih koristi povezanih z različnimi izvedenimi strateškimi cilji v podjetju. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA prof. dr. Franci Pohleven, doc. dr. Marko Petrič PETRI^, M.; MURPHY, R.J.; MORRIS, I. Microdistribution of some copper and zinc containing waterborne and organic solvent wood preservatives in spruce wood cell walls Mikroporazdelitev nekaterih bakrovih in cinkovih zaš~itnih sredstev, topnih v vodi in organskih topilih, v celi~ni steni lesa smreke Holzforschung (2000) 54 (1) 23-26 (en., 23 ref.) Za razumevanje procesov vezave zaščitnih sredstev v les je zelo pomembno vedeti, na katere strukture celične stene se zaščitno sredstvo veže. Prav tako je ta informacija pomembna za pojasnitev tolerantnosti nekaterih gliv, povzročiteljic rjave trohnobe, na baker. Mikropo- razdelitev kovinskih karboksilatov na osnovi bakra in cinka v organskem topilu in vodi so raziskovali s pre-sevnim elektronskim mikroskopom, povezanim z rentgenskim elementnim mikroanalizatorjem. Ugotovili so, da je najve~ja vsebnost bakra in cinka v celi~ni steni na vogalih in v srednji lameli, kjer je najve~ji dele` lignina. Na osnovi rezultatov raziskave avtorji sklepajo, da so ligninske komponente, ne glede na vrsto topila, odlo~ilne za absorpcijo in vezavo kovinskega elementa v oleseneli celi~ni steni. Morda je to lahko tudi eden od razlogov, da so nekatere glive rjave trohnobe, ki razgrajujejo le celulozo, odporne na z bakrom zaš~iten les. POVR[INSKA OBDELAVA LESA doc. dr. Marko Petri~, Matja` Pavli~, univ. dipl. in`. YALINKILIÇ, M. K.; ILHAN, R.; IMA-MURA, Y.; TAKAHASHI, M.; DEMIRCI, Z.; YALINKILIÇ, A. C.; PEKER, H. Weathering durability of CCB-impreg-nated wood for clear varnish coatings Naravno staranje lesa, zaš~itenega s CCB solmi in s transparentnimi pre- mazi Journal of Wood Science (1999) 45 502-514 (en., 44 ref.) Les, izpostavljen vremenskim vplivom, je podvr`en biološki razgradnji in degradaciji površine zaradi delovanja UV svetlobe ter vode. Zaradi tega ga š~itimo z raznimi impregnacijskimi ter površinskimi premazi s katerimi dose`emo tudi dekorativni u~inek. Avtorji raziskave so preu~evali vpliv predhodne impregnacije lesa s CCB solmi na aplikativne lastnosti površinskih premazov po devetmese~ni izpostavitvi vremenskim vplivom. Na lesu rde~ega bora (Pinus sylvestris) in kostanja (Castanea sativa) so testirali šest razli~nih zaš~itnih sistemov (poliuretanski in alkidni premaz ali vodoodbojna sredstva na impregniranem in neimpregni-ranem lesu). Tako pripravljene vzorce so za devet mesecev izpostavili vremenskim vplivom pod kotom 45° in s tangencialno ploskvijo, obrnjeno proti jugu. Ugotovili so, da predhodna impregnacija lesa s CCB solmi pove~a obstojnost barve, nekoliko pa se poslabšata sijaj in adhezija površinskega premaza. Trdota premazov se je s ~asom izpostavitve do dolo~ene meje pove~evala, nato pa je za~ela upadati. Izguba mase je bila v primerjavi z nezaš~itenimi kontrolnimi vzorci pri vseh zaš~itenih vzorcih zanemarljivo majhna. Z ustrezno izbiro impregnacijskega sredstva ter kompatibilnega premaza lahko torej dose`emo kvalitetno in dolgoro~no zaš~ito lesa. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. Javni razpis za prestrukturiranje podjetij V Uradnem listu {t. 26/2000 je bil na str. 2445 objavljen javni razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za prestrukturiranje podjetij. MGD razpolaga v obdobju 1.1.2000-31.12.2000 z nepovratnimi sredstvi v skupni vi{ini 712,513.000 SIT, namenjenim intervencijam v gospodarstvu za sofinanciranje razvojnih projektov prestrukturiranja podjetij. Sredstva bodo gospodarskim dru`bam dodeljena do najve~ 40 % vrednsoti projekta po gospodarski dru`bi. Merila in pogoji: na razpis se lahko javijo srednje ali velike gospodarske dru`be po SKD klasifikaciji: D Predelovalne dejavnosti ({ifre od 15-37) in F Gradbeni{tvo ({ifra 45). Rok za prijave: javni razpis je odprt do iz~rpanja sredstev Dodatne informacije: Igor Nagli~, MGD, tel.: 061/178-32-66. Vir: GZS - Zdru`enje lesarstva, april 2000-04-04