27. številka. Ljubljana, v petek 4. febrnvarja. XX. leto, 1887. se po Izhaja vsak dan ««n>Si nedelje in pra«nke, ter velja po poŠti prejeroan za a vstri j Bko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 eld , za četrt leta 4 feM a jeden mesec 1 gld. 40 kr. - Za L j ubijan o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec i gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računi |0 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila platoje se od fetimtopne petit-rote po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne Trato jo, Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, ^Gledališka stolba". UpravmStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Govor gospoda poslanca dr. Dominkusa ▼ Štajerskem deželnem zboru dne 2 1. ja-nuvarj a 1887. Priznati moram, da sem po izvrstno osnovanom, s nlozotiskim duhom in državno modrostjo napolnjenem govoru Njega svetlosti kneza Lichtensteina premišljeval, ali bi se odpovedal besedi, za katero sem se bil oglasil. Ker sta mi pa gospoda, ki sta govorila zadnja pred menoj (baron Hackelberg in dr. Heilsberg,) olajšala prehod in ker še imam nekaj navesti, kar se tiče baš posebnih razmer v našej deželi, moram prositi visoko zbornico za nekaj časa za potrpež IjivoBt. Pred vsem moram omeniti, da tudi po mojem mnenji presojovanje o pomenu in uplivu naredbe pravosodnega ministerstva, ki je izdana samo za Češko in Moravsko, in vprašanje, če je pravosodno ministerstvo s tem prestopilo svojo kompetenco, po deželnem redu ne spada v kompetenco štajerskega deželnega zbora in o tej stvari se moremo posvetovati tukaj le z ozirom na to, da večina predlaga, da bi se s tem tako rekoč že naprej ugovarjalo vsakim poskusom, na ta način kratiti pravice nem Skemu jeziku na štajerskej zemlji, to je, da bi se izdala podobna naredba za nadsodiSče za Štajersko, Kranjsko lu Kuiuftku v a m. dol In I« « —~ to se hočem spuščati v presojevanje dotične naredbe. Neosnovanost trditve dr. Ausserjevega predloga, katerega je posebni odsek priznal za svojega, da je nemščina jezik notranje službe pri sodiščih in političnih oblastvib, je dokazal že poročevalec manjšine, sklicujoč se na Galicijo, Dalmacijo, Primorsko in Južno Tirolsko. Ko bi bilo to načelo tudi pravo, bi ga ne bilo rušila omenjena naredba za Češko. Ta ne določuje druzega, nego da se v slučajih, v katerih se po obstoječih naredbah ima izdati odlok samo v jed nem deželnih jezikov, že poročila spisujejo v istem jeziku, v katerem se bode izdal odlok. Ta naredba opira se na §. 9 naredbe, katero je ob svojem času izdal ekscelenca minister Stre LISTEK. U n d i n a. (Spisal An dr 6 Theuriet; poslovenil Vinko.) VII. (Dalje.) Spoznala je bila dolinico germainsko, v ka-terej je nekdaj o košnji jeden popoludan prebila z Jacquesom. ,Obrniva se," dejala je zgrozivši se, „zebe me in upehana sem." Molče sta krenila nazaj proti vasi in na kraji gozda se je Ev on vinu zazdelo, da ima ona solzne o ti. „Čudno," mislil si je ves zmešan, „naj storim, kar hočem, moja zaroka je povsem podobna pogrebu prve vrste." Mej tem je mineval teden za tednom, bila sta oklicana in ženitovanjska oprava je bila dovršena. Evonvme je imel še jeden teden prebiti v Parizu, da še nekaj reči opravi ter nakupi daril za nevesto. Dogovorjeno je bilo, da bode poroka precej, ko se vrne. Necega jutra spremil ga je gospod de Lisle k poštnemu vozu, voščil mu srečno pot in naj se kmalu vrne, potem pa je Šel na polje gledat k setvi. Ko je mladi mož hotel ravuo stopiti v voz, potegne mayer za Češko, kateri slove: nV civilnih pravnih prepirih se ima izdati odlok z uzroki ured v onem deželnem jeziku, v katerem se je obravnavalo, ako se pa stranki nesta posluževali istega deželnega jezika, ima se izdati odlok v obeh deželnih jezikih, ako ni nikakega spo razum ljenja, v ka-terem deželnem jeziku se bode izdal odlok." Če je bila obravnava samo češka ali pa samo nemška, se je že po nmenjenej naredbi moral izdati odlok v jeziku, v katerem .se je obravnavalo, če se je pa obravnavalo v obeh jezikih, se je moral izdati odlok v obeh jezicih, če se stranki o tem nesta dni gače sporazumeli. Ukaz h dne 23 septembra I. 1. pu v tem ni nič premeni I, rasno tega da se poročila pišejo že v onem jeziku, v katerem se hode izdala rešitev, s tem pa odpade samo pri nadsodišči v Pragi prevajanje kakih 80O0 aktov vsako leto, s čimer se bode prihranilo mnogo časa in truda. Razmei na Češkem ne poznam iz lastne skušnje, toda mislim, da omenjeni ukaz pravosodnega ministerstva ne bode imel prav nobenega upliva na to, kakšno jezikovno znanje Se bode zahtevalo od svetnikov, ki so nastavljeni pri Praškem in Brnskem nadsodišči, ker razsojevanje o pravnih zadevah, o katerih se je obravnavalo v češčini ali v obeh deželnih jezikih, zahteva popolno znanje češcine. Trditev, da je dotični ., ___. pravosodja v nevarnost, da je bilo v tem oziru prej bolje, ko so *h prevajali referati, se bode javaljne dala zagovarjati. Doseda; je veljalo, da ni samo pravica, ampak celo dolžnost eksekutivne oblasti, izvajanje zakonov v njih okvirji urejevati z administrativnimi nared bami. Tako se je tudi vedno ravnalo in baš ministerstva, ki so bila vzeta iz tako imenovane usta-voverne stranke, izdala so celo vrsto naredb, ki so urejale jezikovno vprašanje sodiščem raznih krono-vin administrativnim potom. Dovoljeno naj mi bode omeniti samo jedno tako naredbo. To je naredba pravosodnega mini sterstva iz dne 28. februvarja 1868 št. 1124, kise je poslala deželnima nadsodiščeraa v Levovu in Krakovu. Ta ima podpis jednega najprvih avtoritet pravosodnega znanja, moža, katerega tudi na na-sprotnej strani te zbornici ne bodo dolžili, da se ni brigal za nemške koristi: „dr. Herbsta". Prosil bi deželnega glavarja, da mi dovoli prečitati kratek odstavek iz te naredbe: „. . . Brez dvombe bi bistveno pospešilo poslovanje in povekšalo zanesljivost sodtiijskih posvetovanj in zaupanje vanje, ko bi pri sodiščih prve stopinje tamošnjega nadsodišča. kakor tudi pri nadsodišči samem, kakor je to pri okrajnih sodiščih v navadi, o sodnjih ulogah in obravnavah, ki se po obstoječih predpisih ne obravnavajo v nemščini ampak v poljščini (za Levov v ruščini) in o katerih se uroči rešitev, razsodba ali odlok, v tem jeziku strankam, že dotični poročevalec spisoval eventuelni izvleček iz aktov, predlog in njega utemeljevanje v jeziku, v katerem se je uložila uloga ali vršila obravnava in se potem v tem jeziku poročalo in posvetovalo, kajti odpalo bi potem prevajanje sklenjenih rešitev in jih utemeljevanj, kar bi stvari le koristilo . . .u Ta naredba izdala se je ob onem Času, ko je še nemščina bila jezik notranje službe pri sodiščih v Galiciji. Tamošnje razmere so bile tedaj podobne sedanj i ni na Češkem. Naredba Njega ekscelence pravosodnega ministra dr. Herbsta ukazovala je za nad-sodišče v Levovu in Krakovu isto, kar je zaukazal m(,S?iiovod'a l,ravo8°dnega ministerstva za Prago S tem mislim, da sem dovolj spodbil težka obdolženja, katera se navajajo v predlogu gospoda dr. Ausse rerja oziroma predlogu odsekove večine, sen katerih »tvarno utemeljenje se pa ni ničesar navelo, da je namreč ukaz škodljiv pravosodju in da je pravosodno ministerstvo prestopilo svoj uradni delokrog. Sedaj hočem še spregovoriti o dotičnih raz-merah na Štajerskem oziroma okrožji Graškega nad ■ sodišča Za rabo slovenščine pri sodiščih Celjskega okrožnega sodišča in v jezikovno mešanih okrajih na Koroškem so merodajne določbe ministerskib ga nekdo zadaj za suknjo, obrne se ter ugleda za sabo Celino. ,No, kaj je V" vpraša Evonvme, videč služabnice obupani obraz, „ali se je Antoinetti kaj pripetilo?" „Ne,a odgovori Celina mračnega obraza, „zdaj še ne!" Potem ga potegne v stran ter nadaljuje »Glejte, jaz moram govoriti z vami, ker se sicer nikdo ne upa, povedati vam reBnico. Verjemite mi, ostanite v Parim in ne vrnite se nikdar več semkaj." ,Za božjo voljo, draga moja, kaj pa seje zgodilo?" ponavlja Evonvme osupnen. „Antoinetta vas ne ljubi in ako jo hočete na vsak način vzeti, moramo jej pripraviti mrtvaški prt namesto poročne obleke." „ Naprej! Ustopite!" zaupije voznik ter poči z bičem. Evonvme stopi z ramami majaje v voz in pošta se odpelje. VIII. Ko Evouvma ni bilo več blizu, prišel je nad Antoinetto nekov mir iu polajšanje. Bilo je, kakor da se je vzbudila iz plašečih sanj iu da si slednjič zopet more prosto oddahniti. Saj ni bila prisiljena, igrati svojo grdo ulogo iu lagati se sebi in drugim. Želela je, da bi se minute izpremenile v ure in dnevi v stoletja ter da bi se zaročenec več ne vrnil. Mej tem bi jo utegnil kakšen nepričakovan dogodek rešiti izida, katerega se je zdaj, ko jo je bila minila prva jeza, bala. Jacques Duhom, kojemu je potekel dopust, bi se brez dvojbe vrnil na svoje mesto in potem . . . kdo ve V . . . Tam v kotu njenega srca tlel je še majhen slab žarek upanja, jednak medlej luči v sobi umirajočega. Dejala je sama v sebi, da jo je Jacques preveč ljubil, da bi jo mogel popolnem pozabiti. Celina jej je tolikokrat ponavljala: „Ti imaš oči, ki človeka očarajo, hčerka moja; tisti, ki te ljubi, se nikdar ne bode mogel ločiti od tebe . . ." Antoinetta je nazadnje sama verovala v to. Zdelo se jej je nemogoče, da bi jo Duhoux, vrnivši so v Auberive, mogel videti ob strani komu drugemu ; a dnevi so minevali in soba nadgozdarjeva v gostilnici bila je še zmirom prazna. V trgu se je govorilo, da je dobil dovoljenje, nastaniti se v Lan-gresu, in nekateri so celo trdili, da je prosil, naj ga odpuste iz službe. To pa je gotovo, da nazaj ni prišel. Zdaj je vse splavalo po vodi, vse, celo up na žalostno osveto, katerej je bila Antoinetta žrtvovala vse svoje življenje. Jacques niti ne bode slišal žeuitovanjskega hrupa, donenje zvonov ne bode z grizenjem vesti kakor dvorezen m-?č prodiralo v njega dušo. Vse je bilo izgubljeno, zadnja nada se je razpršela, zadnja luč ugasnila. (Daljo prih.) ukazbv rz «ne 15'. marca 1862 št. 865, in iz dne -20. olcfonra T8tt6 81." Tfffff m iz dne 24. aprila 1882 št. 3208. Prvi ukaz fe odredil: 1. Da se žMlišanja zatožencev in piic,' bi so zmožne samo slovenščine, po možnosti slovensko zapišejo v zapisnik ali vsaj oaloČHne stvari. 2. Da se zapisniki o prisegah po možnosti pišejo v tem jeziku, ali vsaj formula prisege. 3. Da morajo biti pri kazenskih in končnih obravn«Val» proti zatožencem, ki znajo samo slo vensko, vsi sodniki, državnega pravdiiištva uradniki in zagovorniki popolnem zmožni si ivanskega jezika. 4. Da se v omenjenih delih dežele pri sodiščih sprejemajo slovenske uloge in po možnosti slovenski rešujejo. V ukazu iz leta 1866 se omenjeni ukaz tako pojasnuje, da se imajo v onih okrajih Tržaškega in Graškega nadsodišča, v katerih bivajo Slovani, vsprejemati slovanske uloge ne le v kazenskih, ampak v vseh prepornih iu neprepornih zadevah. Ukaz iz leta 1882 pa naročuje strogo izvrševanje otnenjenih ukazov, brez ozira na jezikovno znanje stranke, katera išče pravice. Tedaj vidite, gospoda moja, da so Slo venci, kar se tiče pravosodja, dosedaj jako malo dosegli, da se je ustreglo le ueizogibljivim praktičnim potrebam, da Slovenci še nikakor ne uživajo istih pravic kakor drugi avstrijski narodi. Če se trdi v predlogu gospoda Ausse-rerja, da bi ukaz pravosodnega ministerstva lahko resno vznemiril nemško prebivalstvo Ha Štajerskem, žlrfsti vzbudil bojazen, da se bodo nerrtški deželani polagoma spodrinili z vseh častnih mest in iz državnih služeb, če se govori sploh o pretečem poslovenenji Štajerske, če se to ne godi na kakem ra/.vnetem strankarskem shodu, ampak pred najvišjim sodiščem j avnosti, v deželnem zboru, mora tako pačenje dejanskih razmer vsekako vzbujati st^ah in vsak se vpraša, če je prav sli šal, dokler ne spozna, da ne gre pri enun-cijaciji, ki se je uprizorila s takim eklatom za vprašanje notranje pravosodne službe, ampak za strankarsko demonstracijo, kate-rej je le tolikrat imenovana jezikovna narednaHij> flrortntvn .... * , ) Ko bi kdo v tem še dvojil, prepričati so ga morali nazori, katere je dr. Ausserer navajal pri utemeljevanji svojega 'predloga. Gospod dr. Ausserer misli, da se Nemci v Avstriji zatirajo in teptajo, prepir mej avstrijskimi narodi nupravlja nanj tak litis, kakor bi Mrtvaško krsto zabijali. NaglaŠal je ljubezen do Avstrije, vendar ima ta ljubezen Januaov obraz, na jednej strani gleda na velikansko palačo, katero je zgradil nemški narod, na vrhu katere stoji železni Kancelar, druga na ozko kočo domovine. Gospoda, meni ne pride na misel, da bi komu zameril ljubezen do svojih soplemenikov ali pa iskal v takih izjavah nevarnih simptomov. Kdor Avstrijo ljubi, ljubiti jo mora tako, kakeršna je, kot zaščitnico vseh njenih narodov. Kdor hoče v njej mirno in zadovoljno živeti, spoštovati mora tudi pravice sosedove, no le svoje. Ko bi bile resnične notranje iu vnanje nevarnosti, ki se nam slikajo v tako strašnih barvah, če je res, da avstrijske narodnosti in stranke stoje dru« proti drugemu z golimi in po vrhu še krvavimi noži in čakajo le trenutka, da jih bodo rabile, tedaj bi bila dolžnost vsakega domoljuba, delovati pomirljivo, ne pa s strašenjem še bolj razburjati strastij. Vlada ni vrgla goreče bakle mej prebival stvo. Očitati se jej le inora, da ni v vseh deželah izvela državnih osnovnih zakonov, te stvaritve plemenitega in svobodnega duha, da ne varuje pravice slabšega, da je s tem pri tororističnih značajih, ki povNod žiili-bog «l«>b« sijajno Nprenislvo. vzbudila misel, da smejo si dovoliti vse brezozira na zakon, pravico in resnico. S tem so združene nevarnosti, ki se ne dajo prikrivati, nevarnosti, ki sicer ne morejo podkopati države, kajti večina naroda še zdravo misli, toda motijo notranji mir. Upati hočem, da bodo minule, kakor nevihta, in da napoči nazadnje dan, ki hode nas ali pa naše naslednice brez ozira na narodnost /družil k mirnemu delu v kulturnih nalogah človeštva. ~~ Oeiihi iboi Tri^VI. (XV. seja ffne 21. fafiuvarja 1887.) (pirjo.) Baron Scbivegef oW»n#i ni namen, razvijati jezikovne razprave, le s^1^frno'1tieb%to. Zp. narodne pravice da ze^viŠk&jtv zavreli, (Čifye! Čujte! TJretln) a Sfer $re sa izvrševanje občnih in stvarnih pravi eno začudenje I) J tani je treba staviti se na vse drugo stališče. (Smeh.) Da bi njemu kdo predbacival kaj v tej zadevi nasprotnega, bi mu pač rekel, da ie opravljivec. (Smeh.) Poslanec Š u k 1 j e opominja barona Schvvegelna, da je tudi on podpisal barona Scharschmieda predlog, kateri tudi naglasa „gemeindelibliche Spra-chentt. (Velika veselost mej poslanci. Klici: Čujte! Čujte!) Poslanec Hren pravi, da ima nasvetovana resolucija le namen, naj bi se vršilo uradno delovanje pri teh dveh postavah le po nasvetovani skromni položni poti, vsaj v jeziku, v občini navadnem. V slovenskih občinah, in teh je ogromna večina, je jezik le slovenski. Nemcem nikdo iz-mej slovenskih poslancev neču kratiti njihovih jezikovnih pravic in baron Schvvegel s svojim sarkazmom tega ne bode predrugačil. A istina je, da se Slovencem po raznih krajih dostavljajo povabila, razsodbe itd. od raznih uradov le v nemškem jeziku, katerega kratko malo Slovenci ne razumejo. To pa nikakor ne gre in zatorej je upravni odsek nasvetoval, da se v tej zadevi na rodna ravnopravnost zavaruje vsaj za ti postavi, zato priporoča, naj bi se vzprejele vse resolucije upravnega odseka. Deželni predsednik baron VVinkler izjavlja, da ni običajno, da vladni zastopnik poprime besedo pri resolucijah, stavljenih po kakem odseku. Upravni odsek nasvttuje, naj se razglasila, povabila itd. iz dajajo v jeziku, v občini običajnem. Taka določba pa ni običajna v postavnem načrtu, kajti take določbe bode že zaznamovala vlada, ko bod1 izdala instrukcijo o izpeljavi zakona. Baron Schvvegel nasvetuje o resolucijah upravnega odseka, da naj se o njih prestopi na llnai'tii wt\A r Poslanec Krsnik nasvetuje, da naj se prva resolucija glasi tako, da se ujema s prakso pri deželnem odboru, da ima deželna vlada uporabljati isto določilo, da se vrše vsa naznanile v obeh de želnih jezicib. Poslanec De v pravi, da je pri izvrševanji novih postav treba skrbeti za narodno ravnopravnost, zlasti pa kranjskemu dež-lnemu zboru za slovenski jezik. Ko se je izdala nova postava o zemljišnih knjigah, ki se imajo na novo ustvariti in uknjižiti ?a stotino let, koliko je bilo takrat govora o narodni jezikovni ravnopravnosti v državnem zboru, kjer se je sklenila ta postava. A vprašati si usoja poročevalec poslanec Dev, je li kdo videl slovenski edikt o zadevah zemljiških knjig? Ne! Vsa ta razglasila izdaja deželnanad-sodnija v Gradci in vsa so le nemška. Škoda za trud, škoda za denar, nikdo ne bere teh nemških ediktov. Zakaj ne? zato, ker stranke, katerih se vsa ta razglasila tičejo, pač nemškega jezika zmožne neso in ga ne bodo, ker so Slovenci. Pri glasovanji pa se vsprejme poslanca Kersnika nasvet, Oziroma po njegovem predlogu predrugačena prva resolucija, drugi oddelek resolucije se vsprejme, o tretjem pa se preide >na dntvm red. Dr. Poklukar poroča v imenu finančnega i odseka o popravi Savskih bregov in uravnavi potoka Bistriškega in nasvetuje postavni načrt: § 1. Poprava Savskih bregov in uravnava potoka Bistrice pri Mojstrani so pod pridržkom, da vlada iz i zbol j sevalnega zaloga v zmislu §. 6. št. 1 drž. zakona z dne 80. junija 1884 (drž. zak. št. 116) pripomore s 5000 gld. in udeleženci s 3400 gld. Ina 13.400 gld. proračun/ene potrebščine proglasi za podjetje, katero je izvesti iz deželnih sredstev. §. 2. Natančnejša določila o tem, kako je zvrsiti podjetje, o času in vodstvu gradnje, o nakazu v iz-iplačilo prispevkov iz izboljševalnega zaloga in iz deželnih novcev in ob uplivanji vlade na tek pod-'jetja so pridržana posebnemu dogovoru, katerega vlada sklene z deželnim odborom §. 3. Ako bi troški popravnih in uravnovalnih del ne dosegli na 13.400 gld. pioračunanega zneska, tedaj je iz držav- nega izboljševalnega zaloga, kakor tudi deželne in udeležencev prispevke, primerno nastopivši prihranitvi . 1«faali*tftirno omejiti, oziroma kazoči se že up^ftni preWlbk pmrnrn. §. 4. 2a vzdrževanje vse i popravne in otfavno^al^^gradbfi je po uvrtefti gradnji iz posestnikov tistih posestev in naprav, katere ▼nrufe stavba,' po upravnem poti OfenovntT;«lmdno za-dnigo ter uravnati prlMtevno dol?, nos t zadružnikov i t>o $. 42. deželnega' za»na z dne 15. mmjn 1872 (dež. zak. št. 16). §. 5. Mojemu ministru M poljedelstvo je'flVročeno zvrsiti ta zakon, '"ta n&cVt se odobri. V imenu finančnega odseka poroča poslanec Murni k o samostalnem predlogu profesorja Šuk-lje ja glede deželnega doneska za zgradbo dolenjske železnice in predlaga, da se dotični predlog s pristavkom vsprejme, da ima deželni odbor potrebno poizvedovati in preiskovati v spora« zumlienji s konaorcijem, ki se je sestavil za dolenj- t sko železnico, ter o vsem v prihodnjem zasedanji deželnemu 'zboru poročati. Prošnja cestnega odbora radodjiškega zaradi uvrstitve v cestnem skiadovnem okraji radovljiškem i se nahajajoče, do zdaj od občine Bled vzdrževane '613 metrov dolge ceste, ki se prične blizu toplic 1 in pelje deloma ob jezeru mimo Malnerja proti Bledu in ki posreduje zvezo mej cesto, v postavi o uvrstovanji cesta dne 2. aprila 1866, pod št. 2 navedeno, od Radovljice čez Bled dalje čez Rečice in S pod je Gorje do tja držečo, kjer se pri Javorniku stika s Podkorensko državno cesto in mej ono cento, ki se nahaja pod št. 2 c, to je Bohinjsko cesto (od Zagorice čez Želeče, Mlino itd.), mej okrajne ceste, se vrača deželnemu odboru, da poizve, se li tudi občine s tem zadovoljne in ali je cesta v takem stanji, da se more vsprejeti mej okrajne ceste. V imenu gospodarskega odseka poroča dr. Sar me c o nasvetu dr. Vošnjaka glede odškodovanja po trtni uši in predlaga, da se ta nasvet izroči deželnemu odboru, da stvar preišče in v prihodnjem zasedanji stavi primerne predloge. Obvelja. (Daljo prih.) ...... Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. februvarja. Češki poslanci z Moravskoga letos še ne bodo ponovili predloga, katerega je stavil dr. $rom v prejšnjej legislativnej dobi v driitvuem abora, da bi >e premenil volilni ■ red na Moravskom, ker : ima sedaj državni zbor že tako preveč dela. Drugo leto bodo pa stavili dotični predlog in želeti je, da i bi se rešil vender še v tej postavodavnej dobi, kajti j pridobili bi potem Čehi na Moravskom nekaj man-! datov. Delegaciji snideta se konci tega mesec*. ! Tedaj bodi grof Kalnokv razložil delegatom vnanji i položaj Kakor se trdi, ni bolgarsko vprašanje v prvi vrsti uzrok, da so previdnostne naredbe po-' trebne, ampak napeti odnošaji mej- Nemčijo in-Fran« t cijo. Bismarck nekda ni mogel pregovoriti Rusije, da bi ostala neutralna, ko bi Nemci imeli boj s ! Francozi, zategadelj je naprosil Avstrijo, da jej bode varovala hrbet. V kratkem bode nekda vlada pre-i povedala izvažanje konj iz Avstro-Ogerske. — Ka-■ kor so piše „Matinu" i Dunaja, pripravlja se Avstrija za vojno,' ker jej je to svetovala Nemčija. ' Na Dunaji zmatrajo položaj za jako kritičen. Ker 1 se Nemčija ne more zanašati' na Rusijo, poprosila je Avstrijo za pomoč. Moltke in < VValdersee mislita, Ida je sedaj čas za vojno še jako ugoden, pozneje ! pa morda ne bode več. Tacih mislij je tudi cesar 'Viljem in dvor. Že v decembru, ko je bil bavarski ! regent v Berolinu, naznanila je Nemčija Avstriji, Ida je položaj kritičen. Vnanje države. Ruski listi so nevoljni na Nemce, ki širijo vznemirjujoče vesti, kar je prouzročilo, da so Rusi (že mnogo denarja zgubili. „Novoje Vremjau se pritožuje, da evropske vlade se nič več ne izjavljajo, I kaj delajo, in tako napravljajo še večjo zmešnjavo. Ta list graja avstrijsko politiko, ki se opira na jpretenja, in pisarjenje Berolinskih listov, ki Širijo llažnjive vesti o oboroževanji Francije. Da bi pogajanja 0 bolgarskem vprašanji imela kaj uspeha, v Rusiji 1 jako dvomijo. — Ruska vlada prepovedala je izva* žanje konj. Razni listi opozarjajo vlado, da naj,pazi, da se balkanske državice ne zvežejo z Avstrijo, v tem ko bode njena pozornost ,obrnjena na konflikt mej Nemčijo in Francijo. Po poročilib iz Pariza bode francoski mi-nisterski predsednik Goblet, morda porabil predlogo o carini na žito v to, da bode dal ostavko. Ž njim bode odstopil tudi vojni minister Boulanger, ki baje misli, da bode največ koristil domovini, čo odstopi. Vsaj Nemci žele, da bi odstopil. Grevy, Floquet, Ferry in Frevcinet se pogostem posvetujejo o vna- njem položaji in bližajoče) se nov) ministerski krizi. Predvčeraj popoludne se je predsednik republike po telefonu razgovarjal s kraljem belgijskim. V poslednjem ministerskem sovetu objavil je minister manjih zadev, da po poročilih,-ki jih je dobil od zastopnikov pri evropskih vladah, soditi, ni nobene nevarnosti za mir. Kemiki vladni listi tako kriče, kakor bi, Franci|a res že jutri mislila začeti vojno, dočim po francoskih listih veje velika miroljubnost. Povod temu vpitju so v prvj vrsti volitve, kar se jako jasno vidi iz neke izjave oncijozne „Kblnische Zei tung". Ta list trdi, da fe vojna neizogibna, ako pri Volitvah zmaga opozicija. Franco/i bodo mislili, da je Nemčija že tako onemogla, da ne more prenašati večjih bremen za vojsko, in napali bodo Nemce. Tako kričanje nemških eficijozov pa ni brez nevar Boati za mir. Razburiti utegne duhove na Franco tkem, kjer je želja po maščevanji še vedno živa. Posebno pa'Utegne vzbuditi nevoljo na Francoskem to, da se Nemčija Sama resno pripravlja za vojno dočim JBerolinski orhijozi kriče, da se drugi pripravljajo. Prepoved izvažanja konj in rezervistov baš, sedaj, ko je javno mnenje zelo razburjeno, Krtovo ne bede pomirljivo uplivalo. Tako utegnejo nove volitve na Nemškem še reB dati povod vojni. — Nemški oticijozni listi vedo jako natančno poročati, koliko in kakšnega lesa so pokupili Francozi za vojaške barake, koliko tacih barak mislijo postaviti in kje. „Kblnische Zeitimg" trdi,' da se je poslednji fes na Francosko zvozilo 273 vagonov tesa. Koliko je temu listu verjeti, posname se iz sledečega. Ta list poroča, da bodo v Verdunu postavili 36 tacih barak, po. 100 metrov dolgih, v katere bodo spravili 80.000 mož. Prav lahko se pa preračuni, da v 36 tacih barakah moro bivati k večjemu 14.000 vojakov. švedski državni zbor sešel se je predvčeraj. Prestolni govor napoveduje več novih .zakonov, nitij družim nov zakon o organizaciji in zboljšanji vojaške in zakon o novoj organizaciji kazenskih sodišč I<*tt)««ftltl Ha&Vtrdta* da} to(< K**ald,ki so bih šli v Abisinijo, našuntali Anisince proti Italijanom. Takoj, po prihodu Kazakov v Abisinijo, začel se je Njegušt p*iprat4jati, da Italijane izžene iz Massauaha. • Abismci ptišli so v jako velikem številu pred Maesaaah, Po nekaterih poročilih imel bode Ras1 Alula ^0.000 vojakov, ko mu pride. Nje-guš sam ^9 p^j&pčv Italijane podpira proti Abisin-cem Šoa8KV kralj Melirtek/ katerega obsipljejo z raz nimi darovi in odlikovanji. Italija hoče v Afriko po slati 10 000 vojakov, ako bode treba. Prisvojila si bode morda celo za zmirom Massauah z okolico, kar dosedaj ni nameravala. Velika ovira za vojevanje v Afriki je, da v Massuahu manika pitne vode-za večjo vojsko. V poslednjem boji imeli so nekda Italijani blizu 200 mrtvih. Domače stttttff. | Fran ^en*a|^j^^^^^l Brzojavno se nam je včeraj naznanilo, da smo zopet izgubili odličnega narodnjaka, da je včeraj umrl g. Fran Šentak, veleposestnik na Vranskem, še le 46 let star. Ranjcega ime bilo je upleteno poveodi, kjerkoli se je snovalo kaj v prospeh naše Stvari, vedno je z dobrimi, zdravimi sveti in z zdatno gmotno podporo pomagal vsakemu narodnemu podjetju. Devetnajst let je, odkar je pokojni Šentak ustanovil Čitalnico na Vranskem, ki je slula kot. jedna izmej najlepših in skoro baš na obletnico njenega otvorjenja moramo črni zemlji izročiti tega blagega moža, to slovansko kristalno srce.. Šentak je že dlje časa bolehal, trpeti je moral silno veliko, a trp|e! je ndano, le malokdaj izvil se mu je iz prs bolesten vzdihljaj, ker bi ne bil rad vznemirjal in ža-Iostil drage rodbine. — Blag bodi Šentaku spomin in lahka mu bodi zemljica! i i i ; — (Celovški škof.) Nekateri Dunajski listi pišejo, da bodo v kratkem za Celovškega vladiko imenovan P. Andrej F ur vv i rt h, ki je domi-nikanec in sedaj subprijor v Dunajskem samostanu Porojen je 1845. leta na Štajerskem. Ima li tudi popolno sposobnost, biti višji pastir v deželi, ki je po svojej tretjini dobro slovenska, je-li namreč zmožen narodnega slovenskega jezika, o tem listi molčijo. Jeden izmej teh piše, da Slovenci z imenovanim ne bodo zadovoljni. Gotovo ne, če bode prišel kot tujec, — mutec k našim ljudem na Koroško! Sicer pa je imenovanje gotovo že prav blizu iu naši državni poslanci na Dunaji naj vsaj zadnje ure pred imenovanjem tako porabijo, da si bodo potem lahko roke umili pred narodom, ki bode šele potem sodil vlado, kadar bode uverjen, da je vlada poslance njegove slišala, pa ne uslišala. — (Polemika.) Današnja „Laibacher Zei-tungu je zelo razdražena zaradi naše včerajšnje opazke o njeni oceni turnarskega plesa. Izgovarja se, da je bilo rani pri plesu nekega narodnega društva „Formliches Handgemenge", a da je ona vse to prikrila s plaščem krščanske ljubezni. Ker nam 0 kakem takem dogodku ni prav nič znanega, prosimo .Laibacher Zeitung", naj blagovoljno wsans gene" pove ime dotičnega društva, imena bojevalcev ter naj prav vestno našteje, koliko je bilo krvavih glav, koliko pobitih kozarcev in koliko policajev vun vrženih.. Dokler pa tega ne stori, nam mora že pestiti vero, da je njen slavni plašč krščanske ljubezni davno pri starinarji. Sicer je pa jjavna tajnost, da so tur.narii uredništvu „Laibacher Zeitung" posebno na srce prirastli in da jih rado jemlje pod svoje okrilje. Prosit! — Kakor v tej, hotelo nas 1 je uredništvo „Laibacher Zeitung" tudi v drugej zadevi v strah prijeti Priobčili smo včeraj telegram, da je dr. Rieger povzdignjen v barona. Ista vest bila je včeraj po Dunaji zelo razširjena in več Dunajskih listov jo je priobčilo. Stvar ni bila niti neverjetna, niti nemogoča in včeraj tudi uredništvu „Laibacher Zeitung" še ni bilo znano, da je vest neosnovana. Dan^s. seveda je kaj druzega, danes je „Laibacher Zeitung" ostra pod* kovana, žal, da vsa njena modrost ni vzrastla na lastnem zelniku, temveč, .da jo je »mit vvenjg YV~itz und viel Behagon" iz „Wiener Allgemo.ine Zeitung" Nr. 2490 i z s t r i g 1 a, torej iz lista, ki je stopruv danes zjutraj v Ljubljano dospel. — (Slovenska predstava) v tukajšnjem, gledališči bode v r,ed I jo dne 6 februvarja t. I. : Dramatično društvu priredi ta večer predpustnemu času primerno igro: Danes bomo tiči! burko s petjem v štirih dejanjih. Po Nestrovi poslovenil Ivan Železnikar. Ker je omenjena igra žp mnogokrat na» polnila naše gledališče, bila bi vsa druga priporo- 1 Črta; nepotrebna. Ulogo znanega hla|»ca Melhijorja prevzel je gosp. Kocelj. Da se občinstvu neprilik, k^akoršne so se, žal, vršile pri dveh zadnjih predstavah, glede .sedežev v parterji, ne bode več bati, odpustilo je dramatično društvo uatopničarja, ter oskrbelo za sedeže v parterji nove ustopnice. — (Nezgoda.) Vest, da sta mešani in to v orni vlak na kolodvoru v Postojim trčila, bila je ■ istinita. Lokomotiva in več vagonov meša nega vlaka I je poškodovanih, potovalce m i in železničnemu osobju : pa se ni nič zgodilo. Nezgoda nastala je baje vsled i tega, ker je burja upihnila signal pred postajo. — („Vrtec. Časopis s podobami za slovensku mladino") izdal je 2. letošnjo 8te> j vtiko. Nje vsebina: Na hribu sv. Urbana. Fr. Krek. — Dober prijatelj o pravem času. (Iz nemščine preložil I. T.) — Prstan sv. Marka. Janja. — Lov in živalsko življenje na severu. (Po Erjavčevej knjigi ' „Domače in tuje živali". — Sveče voščenice. I. Vol-i kov. — Pisma mlademu prijatelju. — Hladnokrv i nost — Listje in cvetje, „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. ,-r (Potrošnina v Ljubljani.) Poročevalec ' državnozborskega odseka za prenaredbo potroš-nine je sedaj predložil gradivo, katero je o potrošnim nabral. V njem se tudi nahaja statistična istina da Ljubljanski prebivalec za Dunajskim prebivalcem največ donaša potrošnine, ki je dtžava pobira pri mestnih uhodih. Dunajski prebivalec donaša 12 gld. 25 kr., Ljubljanski 5 gld. 69 kr., Praški 5 gld. 59 kr., Graški 5 gld. 43 kr., Brnski 4 gld. 42 kr. V Linci 4 gld. 2 kr., v Krakovem 3 gld 18 kr. in v Levovu 3 gld. 17 kr. Na Dunajskega meščana zategadelj pade tako velika vsota, ker ima uhodna potrošnina večje tarife, pa tudi, ker se pobira za nekatere predmete, kateri so drugje tega davka prosti.__........................................._ — (Čistega dohodka) veselice ČUtaJnice Postojinske dne 2., februvarja v korist družbi sv. Cirila in Metoda je blizu 50 gld. — (Hrvatski Sokol) imel je v preteklem letu 8 častnih članov, 52 ustanoviteljev, 805 izvr-šujočih, 640 podpornih udov, 14 predtelovadcev vkupe 1019 članov. Vaj se je udeleževalo 143 članov. Društveno premoženje znaša 55.181 gld. 49 kr., dolgovi za zgradbo društvenega poslopja 41.878 gld. 74 kr., torej je čistega premoženja 13.802 gld. 75 kr. V odbor so .voljeni: dr. Fon, Stožir,Živojnović, Stiasuv, Lenuci, dr. Kosirnik, dr. Mazzura, Hojnik, Hanuš, dr. Antolkovič. — (Dijaška kuhinja v samostanu č. g g. minoritov na Ptuj i) je podarila meseca januvarja t. 1. revnim dijukom 566 porcij ter imela 84 gld. 90 kr. troškov. V letošnjem šolskem letu začenši z 20 septembrom razdelila je že 2139 porcij v vrednosti 320 gld. 85 kr. Zares lep uspeh I'*|uT Došli so znova nastopni darovi: si. okrajni zastop ormoški 80 gld., č. g. Jurij Matjašič, stolfcf prost v Mariboru, 5 gld., „Mariborski dijaki" 4 gld. ."o kr. Vsem ljubiteljem in dariteljem človekoljubnega mladega zavoda slava! Bog plati! Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Benko Hrtiš, gvardijan na Ptuji. — (Oboroževanje Črne vojske.) V „Obzoru" čitamo, da so se v Zagreb pred kratkem do-poslale puške ostraguše za črno vojsko. — (Človeško glavo z vratom,) o kateri smo zadnjič poročali, da so je na Hrvatskem v vrbi nji ob Savi našli, spoznali so pristnosti svedoki: Ivan st., Ivan ml. in Anton Malus, da je to• glava dne 28. oktobra v Drenovci umorjenega Malusa. Kot „corpuB delieti" odposlala se je okrožnemu so* dišču v Celji, kjer bode čakala do zadnjega dejanja te žaloigre — do konečne obravnave. — (Delavsko podporno društvo v Trstu,) pod pokroviteljstvom cesarjeviča Rudolfa priredi jutri dne 5. t. m. v okusno odičenem gledališči „Fenice" veliki ples, pri katerem bodeta svirali dve godbi, „kolo" pa plesalo 24; parov v raznih slovanskih oblekah. Gotovo bode ta ples sijajen, kakor druga leta in vrgel lepo vsoto za pokojninsko zalogo i društva. — (Vabilo k veselici,) katero priredi narodno bralno društvo v Šmariji v spomin Valentina Vodnika v nedeljo 13. februvarja v šoli t. 1. na korist društvu ob 1/a4. uri popoludne z naslednjim 'vsporedom: 1. Slavnostni govor o Vodniku. 2. sreč-kanje. K tej veselici, katera bode ustonine prosta, Vas naj uljudne, je vabi odbor. <— (Vabilo na plesni venćek,) kojega priredi Ormoška čitalnica dne 9. februvarja t. 1. t svojih prostorih v Ormoži7 Pri tej veselici svira vojaška godba 47. pešpolka iz Maribora. Začetek ob polu 8. uri zvečer. — (Bralno društvo v Kozani — v Brdih) priredi 6. februvarja t. 1. „Bese do" s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednikov. —■ 12. Petje: „Hrvaticam", moški zbor z baritonom; IZajc. — 3. Petje: „Ptici*, mešani zbor; Oarli. — 14. Deklamacija: „Stara mati", balada Krilan-ova. — 5. Petje: „Venček narodnih pesni". — 6. Petje: j „Slovan na dan" !", mešan zbor; VolariČ. — 7. I „Eno uro doktor". Burka v 1 dejanji. — 8. Petje: ; .Na ples!", moški zbor; Volarič. — Po besedi ples. 'Mej točkami svira godba. — („Posojil niča v Celji) ima svoj redni občni zbor dne 13. t. m. ob 3. popoludne v dvo-ravi Celjske čitalnice s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo predsednika nadzorstva. 3. Potrjenje računov za 1886. 1. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Sprememba pravil. 6. Ne- 1 dopolnitev načelništva in izvolitev novih udov od-' bora. 7. Razni nasveti. — (Posojilnica v Pišecah) je imela v preteklem letu 8518 gld. 18 kr. dohodkov, 8159 gld. '41 kr. pa izdatkov, torej 16.677 gld. 59 kr. pro-Iraeta. Občni zbor bode dne 13. t. m. ob 3. uri po-1 poludne. i ■ .m ..... Poslano. Čitajoč notico „Slovenskoga Naroda4 dne 31. ja-jnuvarja t. 1. se čutim prisiljenega odgovoriti. V omenjeni notici se glasi, da je blagajnikom i Marijine bratovščine na moje mesto gosp. Jakob Zupančič izvoljen. Ker se pa čujejo različne govorice, naznanjam častitim udom-Marij i ne bratovščine, da vzamejo na znanje, da sem se jaz pred volit vija kot -društveni blagajnik in odbornik odpovedal, 'kakor tudi iz loterijskega odseka odstopil. ..... ...............Ivan Dim ie« -*Ut*timae*toii»vH«n>J<». Kot tovrstno umiincanje (umssage) pri vneli revmatičnih boleznih, protinu, trganji |hV udih, kakor tudi pri izpahnenji, pokvečeuji in bofccm oteklinah "so toplo priporocV4Moll-oVo ^Frttil«'o*ko ftpaujef iti 'aolV Bteklenicab po 80 kr: Vo poifcueiri povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni zrtloinik na Dunaji, TucHtisfbtrfcf1 W.v V lAkArtfaK m špecerijskih prdrtajHlnicah na dežeHMJKbl&vrtj fereflntVMol I ov Ude-' lek z njegovo varstveno /nam k o in podpisom. 8 (19*—1) --.-VjT ... <---—- Javna zahvala. Slavno vodstvo „Nafcddne Šole" poslalo je podpisanemu za ubogo Šolsko mladino 8 slovnic, 3 dvunajstorice svinčnikov, t Skatljico peres, 35 peresnih držnl, 14 radirk, 50 risank, 50 lepopisnic, 100 spisovnie in 50 številnic. : Za ta ubili dar *e podpisani1 v imenu lolske mladine in nje roditeljev1 presrćno zahvaljuje, želefi koristnemu društvu mnogo, mnogo podpirateljev! Dobrepolje, 1. svečana 1887. Ivan Zupaneo, uiitelj. Ijoterijne srečke 2. februvarja. V Pragi: 60, 72, 30, 87, 1. Tulci: 3. februvarja. Pri Bluna: Herte, Herlitschka s Dunaja. — Pnrges iz Gradca. — Schmidt, Sucera, Tscberne, Spitzer z Dunaj*. Pri m»II I: Reif, Taber z Dunaja. — Lembert iz Gradca. — Lackenbacber % Dunaja. — Hofbauer iz Trsta. — Stamer, Hofbaner i Dunaja. Umrli so v IJiil>lj«miil: 29. januvarja: Jakob Poćivavuik, meBar 67 let. Slo : ovc ulice št. 32, za mrtvoudom. — Miklavž Ranzinger, privatni uradnik, 28 let. Dunajska cesta št. 15, za jetiko. — Anton Lubinger, prisiljenec, 36 let, Poljanski nasip št. 50, za Brigthovo boleznijo. — Alojzij Jentol, ranocel-nik, 73 let, Stari trg št. 20, za otrpnenjena p luč. 30. januvarja: Vincenc Brugger, prisiljenec, 37 let, Poljanski nasip št. 50, za spridenjem pluč. 1. februvarja: Leopoldina Dolinar, pekova hči, 'J' , mes., Hradeckega vaB št. 10, za davico. — Katra Podgoršek, vrvarjeva žena, 71 let, sv. Petra cesta št. 33, za vodenico. — Ida Zima, učiteljeva hči, 7 let, Poljanska cesta It. 18, za božja »rjo po škrlatici. 2 februvarja: Marija Rakoš, mizarjeva hči, 2 leti, Poljanska cesta St. 18, za jetiko. — Karol Veleč, brivcev Hin, 15 mes., Mestni trg št. 3, za božjastjo. — Ferdinand Šare, učitelj, 23 let, Marija Terezije cesta St. 5, za jetiko. 3. februvarja - Fran Grebene,.agentov sio, sv. Jakoba trg St. 9, za škrlatico. — Matilda Crnic, agentova hči, •!'/, leta, Kravja dolina št. 1, za jetiko. V deželnej bolnici: 27. januvarja: Andrej Strauss, gostač, 70 let, za starostjo. 28. januvarja: August Štrukelj, krojač, 48 let, za jetiko. 30. januvarja: Janez Jeran, gOBtač, 79 let, za sta-i ostjo. — Terezija Kranjec, paznikova hči, 12 let, »a otrp-nenjem možganov. 31. januvarja: Josip Lanšič, delavčev ain, 4 leta, za ošpicami. Meteorologično poročilo. S a. Čas opazovanja Stanje Tem-barometrai tura v mm. | y Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. l.febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 745-04 ma. 743 14 am. 742-64 ma. —10 2 C — 12 C — 4 8 C brezv. sl.jz. Bl.jZ. megla d. jas. jas. 0-0 l) mm. 2. febr. 7. /.jutruj 2. pop. 9. zvečer 742'58 am. 741*62aa. 742'52 mm. — 8 6" C — 1-2* C — 4-8'1 C brezv. el. zah. si. zah. megla jas. jas. 0 00 mm. 3. febr. j 7. sjutraj 2. pop. 9. zvečer 743-56 am. 745 12 am. 748*7 am. — 8-2° C — 18° C — 3 2° C brezv. si. zah. al. zah. megla j Ho. jas. 0'COaa. Srednja temperatura — 5-4*, 4-3», 3-9° in 3-4« pod normalom. 1-9« in — 4-4°, za HD-ULsasijslseL "borza dne 4. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta . . . gld. 74-85 Srebrna renta..... „ 77 — Zlata renta . . n 103-25 5°/, marčna renta.... - 9490 Akcije narodne banke „ 888*— Kreditne akcije .... , 264 — London . . „ 128.80 Srebro....... * --- Napol. , 10 17 C. kr. cekini , 6 09 NemSke marke . „ H3-121/, 4°/0 državne srečke \z I. 1864 250 gld. Državne Brečke iz 1. 1864 100 gld. Ugerska zlati« renta 4% Ogerska papirna renta »7, štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 100 gld Zemlj obč. avatr. 4,/t,/0 *'*ti zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke ... 100 e Uudolfove srečke ... 10 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. — gld — gld. 157 „ 92 , 83 . 105 . 112 , 126 ; 99 ; 172 „ is ; 100 „ 205 „ danes 74 80 7710 104-70 93-80 83P— 26510 128 65 1018 611 63 05 - kr. 20 60 50 40 50 50 50 Učenec sc takoj vsprejme v veliki trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe vsprejema upravništvo „Slov. Naroda". (61—4) Prekomorska parobrodna drusba l»*e agente za osobe in promet z bl»gom proti dobrej proviziji. Ponudbe« naj se pošiljajo pod ..Amerika" na Rudolf Monhc, Dunaj, I., Nell«retatte 3. (75) Pivo T Stl Slednji dan na novo napolneno carsk<», (4_6) mtmrciio in bock-piio iz pivovarne bratov Kosler-jev priporoča A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah. 1 krčraarjem tovarnarjem in trgovcem. Najfinejše igranje iz žita. . . hkt.l. za 18 gld. Najfinejša Kllvovk«. .... „ „ 26 „ „ dreienka .... „ n 38 „ Najfinejši Kiibtt-rimi .... n n 38 „ Najfinejše roaollje vseh vn»t . „ 2H „ Naslednje pijače razpošiljajo se v hrastovih sodih z železnim obročem blizo 4 litre s poštnim povzetjem franko na vse postne postaje v Avstriji, ne da bi prejemnik še kaj stroškov imel. Najfinejši cajsl&l Rum la Javnmjke gld. 4.80 Najfinejši Kubav-rum...... Najfin. pristna Slrniljakav »livovka Najfinejša štajerska vldnje-vka . . Najfinejša brinjevka Najfinejši kianeljnovec . : . . Najfinejši kloHteralti liker (Benedik- tinar)........... . E«enca za želodec i% Korakih želiš«1, izvrstna zdravilna in okusna pij»tča proti boleznim v želodci, kataru in krču v želodci. 1 steklenica z navodom, kako se rabi Razpošilja v obloženoj k ako vest i gradeiiiaka žggaiajarlja.lii tovarna Benedikta Hertl-a, (839-13) v Konjicah na Spodnje Štajerskem. eDobro dro ženko vedno kupim in sode za 4 v dobrem stanju n 70 kr. nazaj vzamem. 2.90. 3.60. 3.80. 2.90. 2 60. 3.8«. -.40. Obed r privatni hist išče sa dobro plačo samostalen gospod. — Ponudbe z adreso vsprejema upravništvo „Slovenskega Naroda" do 7. februtarj«. (73) r Fied.p-u.3t 1887. " S fjtft. 10 metrov TERNO dvojno š.rokosti, polvolnati, rosa, laks, bel, Bvetlomoder in slainnatorumen, razpošilja po poštnem povzetji (39--6) BERNHARD TICH0 z.ij "»ris k. T7*zorcl zast lxv frank-. A Važno za trpeče na prsili in plnčih. Neogibno potrebno zoper kašelj, hripavost, sasllzenj«, katar in oslovski kašelj, za take, ki Želč dobiti čist in krepak glas, za ikrofeljnasts, krvidne, slabotno, bledlčne in krvlrevna je sok kranjskih planinskih zelišč, 0aV~~ a pod fosforno kislina apnom in i«leaona pomešan, fsfi Lastni izdelek. — Cena 56 kr. Dobiva fo v (727 — 17) LEKARNITRNKOCZT ■raven rotovia v I^ubljanl. WW Raspoiilj a se vsak dan po posti. WW jCACAOI ČOKOLADA VlCTOR S CHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnost, bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—50) DftMva se pri vseh boljiih trgovcih in prodajalcih de-likates, v LJubljani pri g* Petru K*a»šnlk-ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, o; kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in oentr. razposiljalnios Dana), IV., Ailegagse Nr. 48 (poleg jui. kolodvora). FERDINAND BILINA & KASCH v LJUBLJANI. Rokovice sa plese % < O 09 P? CS3 H—l O U C3 za gospode z 1 gumbom...............gld. —.70. „ g/oape , 2 gumboma............... „ —.70. n n 4 gumbi................. n n faeon Barak Bernhard s 6 gumbi dolgosti .... , 1.30. «» n n n n 8 n »••••» 1-BO. uri n • m »1C» • ..... 190. nuji n » n 12 „ n n 2.30. n h ti n n i? 14 „ „ n 2.60. ti ji n n u »16 R ,....„ 2.80. Pahljače za plese od danes nadalje za 50% ceneje. Bele kravate za gospode po 15, 20, 25 in 30 krajcarjev. 1' Srečke za ulnp, ^e Dunajskega magistrata, M 1000 cekinov v zlatu i0116105i SO kr. i j | Javno žrebanje neprekljicljivo dne 22. februvarja 1887. 5100 dobitkov v vrednosti nad 80.000 gld. | Mnogo dobitkov v oeklnlh, srebrnih goldinarjih, Dunajskih komunalnih srečkah po 100 gld., zlatninah ln srebrnlnah Itd. Ta loterija, katero napravi po izjcmncni NajviSjeni dovoljenji Njega veličastva Dunajsko mesto, se ne sme primerjal! b tako imenovanimi efektnimi loterijami, ki v primeri s številom srečk nudijo le neznatne, največ ničvredne dobitke. *Ja»>~" Ako se naroči 10 srečk za 5 gld., se srečke franko pošljejo z oficijalno listo žrebanja. — Ako se pa naroči manj kakor 10 srečk, naj se priloži 20 kr. za frankovanjo in došiljatev oficijalne liste žrebanja. («j.,4—5) Kdor kupi več srečk, se mu pri tej loteriji no- M T M | A I M 1 P A V Prov>»ci'il}l dobivajo se po bančnih podjetjih in bena ne navrže. ITI L 11 JMLIl 1 UM monjaluicah, Bkoro vseh poštah in lot. kolekturah. ' SCHELHAMMER & SCHATTERA na IDuLan-a-3I. I/.datclj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". ^384