Posamezna Številka 40 vinarjev.
Slev. 178.
VLMmi, v toret, nnt s. bvobsio isisl
Leto XLVn.
»SLOVENEC« velja
tO polti na vsa strani Jugo-
alavija ta v LJubljani: tt oelo loto aapraj.. K 84'-sa sol lata „ .. „ 42— sa ootrt lota „ .. „ 21-— sa aa awae * •• „ 1'—
SataossmatvooololetaoKM'—
aa Sobotna Izdaja: b Za oelo loto ..... K 1B-— sa laoaematvo....
—"i Inserati: i
Enostolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat ... po K l'2b nradnl razglasi . <io K 1'80 Pri naročilu nad 10 objav popust.
Jfajmanjiioglaa 59/9mm K V—
Poslano:
Enostolpna petltvrsta K 3-— Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljek ln dan po prazniku, ob 5. url zlutraj.
MT Uredništvo ]o v Kopitarjevi nliol itav. 6/1H. Hokopisi se ae vračajo; nefrankirana pisma se as sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, upravn. štv, 828.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 650 aa naročnino In št. 349 za oglase, avstr. In češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-liaro. 7563.
Dr. ,Windischer:
Omilite duševno zaporo naše domovine.
Dolgo časa je že poteklo, kar v našo domovino ne smejo -radi oblastvenih odredb prihajati tuje novine. S trdo roko se je ukinilo pred meseci dospevanje nemških in laških časopisov. Prepoved se pa ne razteza samo na zasebnike; celo najvišja uradna mesta, javni in državni uradi tako kakor tudi oficielna zastopstva ne smejo dobivati niti političnih, niti strokovnih niti Ue takih listov, ki objavljajo zgolj postave in ukaze. Razumeti moremo, da je v resnih časih v državnem interesu in v interesu naroda potrebno, da se nadzoruje tuji tisk, ki s potvorjenimi poročili bega in vznemirja lahkoverno ljudstvo ter potrjuje v državi neprijaznem duhu priseljeni ali nastanjeni tuji živelj. Naši ljudje in tudi široke plasti razumništva so stale močno pod vplivom nemškega in, kar je — žalostno, pod vplivom graškega časopisja. Ni izguba, če se je zaprla pot takemu nemškemu blagu v naše kraje. Vsled zgodovinskih razmer smo bili itak po vzgoji bolni nemške kulture, navzeti smo bili nemško-av-strijskega mišljenja. Treba bo dokaj časa, da se osamosvoji narod tudi duševno.
Od te plati se da prepoved nemških ftovin opravičevati in zagovarjati s tehtnimi razlogi, ali prepoved ima drugo stran. Vsled svoje absolutnosti, vsled svoje brez-izjemnosti povzroča prepoved za nas same težko škodo. Kakor danes stvari stoje, je namreč položaj tak, da celo na publiciteti zelo interesirani vrhovni državni finančni urad, vodilni pravosodni uradniki, ki pripravljajo in delajo zakone, odvetniška in notarska zbornica, trgovska in obrtniška zbornica, in — least non least — uredništva naših dnevnikov stoje pod interdik-tom. In to, gospoda državni krmilarji, je odločno za nas same slabo in škodljivo ter nam ne dela časti.
Z brezizjemno prepovedjo uvoza vseh nemških in laških informativnih virov v sedanjem času, ko se preureja svet, ko se dannadan izdajajo najvažnejši finančno-go-spodarski zakoni v sosednjih državah, s katerimi mi stojimo in bomo žal še stali dolgo po tisočletni skupnosti v tesnih od-nošajih, smo obsodili sami sebe v nesrečno duševno blokado. S tem, da se vzdržuje — na kterem mestu, ne vem — ta dolgotrajna zapora vseh najpotrebnejših informativnih virov, razorožamo sami sebe duševno na našo veliko in često nepopravljivo škodo. Ta nesijajna duešvna osameljenost se da morda brez škode prenašati v albanskih selih, pri nas pa in na Hrvatskem je
to nevzdržljivo. Vse, kar je prav, toda ta položaj ne sme in ne more dalje obstajati.
Kako naj recimo zastopa naš odvetnik in notar nevarno ogrožene gospodarske interese naših ljudi na ozemlju stare Avstro-Ogrske ali Nemčije, če ceio njegova organizacija, odvetniška zbornica, nima nobenih vesti o novih zakonih in odredbah v teh krajih? Kako naj trgovska zbornica varuje in vodi koristi naše izvozne in uvozne trgovine, kako naj pripravlja novo carinsko ero, nove trgovske pogodbe, če ji jc vsaka informacija o soseščini in gospodarskih pokretih v velikem svetu od-tegnjena? Kako naj uredniki naših listov drže na potrebni informativni višini svoje liste, kako naj sc branijo in vodijo napade, če sploh nc vedo, kaj piše tujina za ali zoper našo državo? Kako naj zakonodajni oddelki finance, pravosodja itd. delajo, če niti državnih zakonikov tujih držav ne dobe v roke? Kakšna je šele denarna škoda za naše ljudi, če so popolnoma neob-veščeni o današnjem denarnem trgu! Ker so nepoučeni, jih more vsakdo opehariti, kakor hoče. Le gotove banke imajo zase kratke brzojavne vesti, občinstvo pa ne more in ne sme misliti.
Teden dni sem skoro v Ljubljani, pa v nobenem našem listu nisem dobil prilike, da se poučim o stanju tujih valut, kaj še o pripravah na gospodarskem, finančnem, carinkem polju v drugih državah. Prijatelji, če bomo še naprej sami sebe duševno razorožali, smotrno in sistematično omejevali, bodemo kmalu izgubili umstveno zmožnost, braniti se proti sosedom, izgubljali bomo vsepovsod tekoče znanje strokovnjakov, ki ga rabimo krvavo na vseh poljih. Stroj brez olja ne teče, strokovno delo brez virov ni mogoče. V bližrfft bodočnosti bomo vsepovsod imeli mnogo pogajanj, sej, zborovanj s tujimi zastopniki. Prišli bodo strokovnjaki, izvrstno pripravljeni možje, da sklepajo z nami pogodbe. Ne podcenjujte nevarnosti, ki nam preti, če ne bodemo mogli pošiljati enakovrednih osebnosti v boj z uma svitlim mečem. Večina naših ljudi je bila vzgojena za izvrše-valno in ne za vodilno službo. Prežvekovali smo, kar je »visoko ministrstvo« na Dunaju po svojih ukazih serviralo; le redko smo si smeli in mogli dovoliti stvarno kritiko. V vseh velikih vprašanjih na gospodarskem polju so mislili drugi za nas. Da ne s pridom za nas, je jasno. Sedaj so drugi časi. Če se v teh težkih razmerah skušamo umstveno krepiti in držati vsaj za silo v tekočem, ne prepovedujte nam, vodniki mlade države, tega prizadevanja, ki nas stane itak truda in denarja.
Posledica avstrijskega centralistično-nemškega sistema je, da imajo na Dunaju izvrstno izšolan uradniški ustroj v vseh
strokah ter izvrstno, že pripravljeno tva-rino za vse resorte. Pri pogajanjih v Parizu to občutimo. Zato silijo tudi na Dunaju, da bi se smeli pogajati z nami neposredno. Vedo pač zakaj! Mi sami, iz vseh dežel, smo jim znašali tvarino za vse stroke. Oni imajo v tem oziru izvrstno dedščino in jo brezobzirno izrabljajo. Mi smo odločno v slabšem položaju pri obračunu. Bodimo sedaj saj sebi nasproti toliko obzirni in dajmo našim vodilnim uradom, korporacijam, našim zakonodaj n i k o m y urednikom, strokovnjakom možnost, da bodo mogli dobivati redne informativne vire ter se usposabljati za težko delo v blagor domovine, Sedanji duševni zapori, umstvenemu interdiktu naj se napravi konec.
Quod Deus bene vertat!
IHini&frsMa Isrlza.
Belgrad, 1. avgusta 1919.
Stojan Protič se je vrnil v Belgrad. V ponedeljek se sestane parlament. Posamezni poslanci že prihajajo v Belgrad, posebno so pridni tisti, ki se štejejo v ministrskih krizah za kandidate. In teh je veliko.
Kriza je težka in ne kaže, da bo tako kmalu rešc na. Moža, ki bi presekal gor-dijski vozel, ki je danes zelo zapleten, še ni na pozornici. Morda pa je, toda skriva ga pajčolan politične diplomacije. Danes ni več boja med osebnostmi, temveč si stoje nasproti v ljuti borbi za prvenstvo dve najmočnejši stranki ,ki sta bili le na papirju koaliranc, a sla se sovražile in se sovražita na življenje in smrt. Demokratski zajednici se gre danes, da izpodrine srbsko radikalno stranko iz kabineta, da si pribori mesto načelnika kabineta in dobi tako absolutno vlado kabineta v svoje roke. Toda to ne bo tako lahko. To ve vsak, kdor pozna natančno parlamentarne razmere. Vsakdo ve, da obstoji demokratska zajednica iz najbolj različnih elementov, katere drži skupaj samo hipna politična korist. Naj potegne le majhen veter in stebri te koalicije pod praporom »demokracije« bodo omajani. Posebno drži srbijanske stranke v »Zajecinici« — samo le sovraštvo proti starim radikalcem. Zatorej je jasno, da taka nestalna in raznolika spojitev strank ne more sestaviti večinske vlade. Ni nobenega dvoma, da je »demokratski« večinski kabinet samo iskrena in pobožna želja »demokratov«.
Posebno ljuto borbo vodijo srbski radikalci proti demokratski stranki in v
prvi vrsti proti ministru notranjih zadev Svetozaru Pribičeviču. Zahtevajo brezpogojno Pribičevičevo glavo ter hočejo, da dobi mesto notranjega ministra kak stari radikalec, če ne pa vsaj mož, ki ni član demokratske zajednice. Zato jc razumljivo, da je v tej krizi Pribičevič zelo nervozen, da teka za regentom in si išče zaveznikov. In ž njim so nervozni njegovi najintimnejši politični "prijatelji. Posebno je »demokratske« politične kroge in pa »demokratsko« publicistiko spravil iz ravnotežja Protičev odhod v Zagreb.
Pomembnost in težkoča te politične krize obstoji v tem, da pomeni ta kriza uvod volitvam v ustavotvoruo skupščino. Kdo naj vodi volitve? »Demokrati« s Pri-bičevičem na čelu ali stari radikalci? To je danes vprašanje. Kdor pozna spretnost srbskih radikalnih voditeljev v parlamentarnem boju in nespravliivost ter samo-držtvo Pribičeviča, ta ve, da je kriza zelo, zelo težka. Radikalci napovedujejo Pribičeviču kot notranjemu ministru in kot morebitnemu načelniku nove vlade boj do skrajnosti. In verjetno jc, da bi v tem slučaju nastopili v zbornici tudi s hrupno ob-strukcijo.
Vse pričakuje z napetostjo, kako so, bo ta uvod k volitvam v ustavotvorno skupščino razvil.
Jugoslovanski klub in v njem zastopana Jugoslovanska Ljudska Stranka ve, kaj ji je storiti. Kot najbolj disciplinirana in najbolj enotna skupina sloji danes ob strani in čaka, gotova svojih smernic in svoje stvari. Vsa snubljenja te ali one strani, tega in onega časopisja puščajo Jugoslovanski klub hladnega.
Naj se borba za uvod k volitvam v konstituanto razvije tako ali tako, Jugoslovanska Ljudska Stranka bo vedela, ka! ji je storiti.
& tac
Dne 15. avgusta se vrši v Sinči-vasi manifestacijski tabor, kjer bo slovenski Korotan ob navzočnosti bratov i/. Štajerske in Kranjske veličastno proglasil svojo neupogljivo voljo po združitvi z Jugoslavijo. Narodni svet za Koroško poživlja zato vse, ki čutijo narodno, da pridejo ta dan v Sinčovas. Vsa društva naj se pripravljajo, da svečano nastopijo na taboru, kakor-šnega še ni bilo na Koroškem. Zastave telovadnih in drugih društev naj ponosno vihrajo in družijo rodne brate. Slovenska pesem naj mogočno doni po naših tleh, ki so prepojena z žulji in krvjo naših najboljših mož. Vse pa naj takrat prešinja vseobjemajoča ljube-
LISTEK,
Doživljaji posiedralesa Abenserags.
Spisal F. de Chateaubriand. — Prcvcl M. Jsrc,
Predgovor.
Za razumevanje pričujoče povesti moramo vedeti iz španske zgodovine sledeče: V Španiji so v srednjem veku dolgo gospodarili Mauri (Arabci), ki so imeli namen, od tu po celi Evropi razširjati mohame-dansko vero. Sprva so zmagovali in vse jim je šlo po sreči (v 7 stoletju), toda za časa vladanja Ferdinanda Katoliškega so doživeli odločilen poraz, ko je padla njihova zadnja postojanka mesto Granada (leta 1492.).
Od tu se pričenja sledeča povest. * * *
Ko je moral Boabdil, poslednji kralj Granade zapustiti kraljestvo svojih prednikov, se je mudil še par trenutkov na vrhu gore Padul. Od tu doli je pregledal morje,
Ereko katerega je nameraval nesrečni nez odjadrati v Afriko; od tu je videl tudi Granado in reki Vega in Jenil, ki se je na njihovih obrežjih nahajalo taborišče Ferdinandovo in Izabeiino. Ob pogledu na to krasno pokrajino in ciprese, ki so šc tu pa tam pričale o grobovih Mohamedancev,
se Boabdil ni mogel zdržati solz. Njegova mati Aiksa, ki ga je spremljala v pregnanstvo, se mu je pri tem nasmehovala: »Le jokaj sedaj kakor ženska za izgubljeno kraljestvo, ki ga kot mož nisi umel braniti.« — Šla sta po gori navzdol in Granada je za vedno izginila iz njihovih oči.
Ostali Mauri, ki so bili deležni usode svojega kralja, so se razkropili v Afriko. Plemena Zegri in Gomeli sta sc ustavila v državi Fes, ki je bila njihova nekdanja domovina.
Vanega in Alobi so si izbrali za očet-njavo obalo od Orana do Alžira, Abcnse-ragi pa so se naselili v okolici Tunisa. Prav blizu razvalin stare Kartagine so ustanovili kolonijo, ki njene prebivalce šc dandanes nazivamo afriške Maurc.
Vsi ti rodovi so ohranili v tej novi domovini spomin na svojo staro prejšnjo očetnjavo. Še vedno so se spominjali paradiža okolice granadske in matere so svojo deco uspavale s petjem romanc Zegrov in Abenscragov.
Vsakih pet dni so molili v mošeji, koprneče zroči proti Granadi in prosili Alla-ha, da bi jim povrnil ono blagoslovljeno deželo. Zastonj je nudila dežela lotofagov pregnancem svoje sadeže, svoje studence, sočne travnike in blesteče solncc, kajti proč od zlatih stolpov ni zanje bilo ne hladilnega sadja, ne bistre vodice, ne sočnega zelenja, nc vriskajočega solnca. Če si po-
kazal takemu pregnancu ravnino bagrad-sko, je otožno zmajal z glavo in iz njegovih prsi se je izvil pritajen vzdih, piakajoč vzklik »Granada«.
Še najbolj so pa bili Abenseragi navezani na svojo staro domovino. S črno otož-nostjo so zapustili zemljo, ki je bila pozo-rišče njihovih bojev in slave, zemljo, ki se je preko nje tako često oglašala njihova bojna slava, »čast in ljubezen«.
In ko tu, v pustinji, niso več rabili kopja in niso več mogli krasiti si glav s čeladami, so se začeli baviti z nabiranjem in opazovanjem zdravilnih zelišč, in to njihovo opravilo so ravnotako čislali kot vojaštvo.
Tako si jc ta bojeviti rod, ki je preje
v krvavih bitkah povzročal težke rane, vzdel nalogo le rane celiti. Seveda v njih jc vedno tlelo ono nagnjenje do ranocel-slva, saj so cclo njihovi plcmenitaši obve-zavali rane svojim nasprotnikom, ki so jih ravnokar ranili s svojim mečem.
Neka teh družin, ki jc preje v Španiji živela v razkošnih palačah, je sedaj prebivala v koči, osamljeno od ostalih, ki so stanovale ob vznožju gore Mamalifa, ona pa jc živela v borni hišici med razvalinami Kartagine, ob morju, ravno tam, kjer je nekoč sveti I.judcvit izdihnil svoje življenje na grmadi in kjer šc danes opažiš moliamedansko pustinjo.
Na stenah le koče so bili pritrjeni
ščiti iz levje kože, ki so na modrem polju kazali sliko dveh divjakov, kako s kijem razrušujeta mesto. Okrog te slike so stale besede: »To je nekaj malenkostnega.« Bilo je orožje in geslo Abenscragov. Poleg ščitov je viselo kopje okrašeno z belimi in modrimi zastavami, viseli so burnusi, plašči iz vtkanega atlasa in vse to je blestelo med bodali in meči. Tu in tam si opazil tudi oklepne rokavice, z dragimi kameni okrašeno zobovje, velike srebrne streme-ne, dolge meče, ki so jim nožnice stkale roke kneginj in iz suhega zlata izdelane ostroge, ki so jih nekdaj Izolde, Ženivre in Orianc lastnoročno pripele postavnim vitezom.
Pod temi zmagalnimi trofejami si našel po mizah znake mirnega, tihotnega žitja: tu so bile rastline, nabrane po vrhovih Atlasa in v saharski puščavi, nekatere celo iz granadske ravnine. Deloma so služile za olajšanje in popravljanje telesnih hib, deloma pa, ker imajo moč blagodejnega vpliva na duševne bolesti, saj so Abenseragi cenili posebno vse, kar jc služilo za lečenje telesnih bolečin, in kar je uničevalo brezplodno sanjarenjc in vedno varljive nade v bodočnost. Na žalost pa so imele te rastline ravno nasproten učinek in često jc b!' vonj kateresibodi rastline iz njihove izg. 'jene domovine pravi strup za te ubog' . gnancc
een poseBho do naših koroških bratov, ki jim je bila dozdaj usoda najbolj nemila. Na svidenje torej dne 15. avgusta v Sinčavasl. Narodni svet za Koroško.
Slovenska dijaška zveza.
Letos po večletnem, neprostovoljnem odmoru zopet sklicuje SDZ vse slovensko katoliško narodno dijaštvo na skupno zborovanje v Ljubljani. Ogromno drla čaka dijaštlo v dneh od 7. do 9. avg\ista. No bo to samo manifestacija, nc bo samo revizija čet, ampak naj bo za zborovanje poleg vsega tega posvečeno tudi naši notranji konsolidaciji in zanesljivi, predsodkov prosti orientaciji na zunaj. Leta strahote so našemu pokret« povsem izpod-meknila tla in zanesla silno opustošenje v naše vrste. Čas jer, da potegnemo končno debelo črto pod' vse to in začnemo na novo stran.9 lASlCo smo trpeli številno, naj to nikogarvfle ustraši. Veliko število ni treba, da jc jamstvo za absolutno resnico. Ako sc je morda tu in tam odkrušil morda tudi kak kamenček naše idejne zgradbe, naj nas tudi to ne zbega! Odkrit p in jasno si te dni stopimo »nasproti in brez pridržkov si povejmo vso; kako je in kako naj bo! Referenti bodo'v ha široko začrtanih predavanjih podali okvir, ogrodje, splošne smernice, ki so in ki bodo za naše vrste veljale vedno. Podrobno izdelan praktičlft program nam podajo sekcije, ki zborujejo vsako popoldne. Poleg literarne, srednješolske in abstinentske si jc obširno in važno nalogo zastavila letos kult. soc. sekcija. Po tako predrugačenih življenjskih razmerah čakajo našega dijaka povsem nove naloge. Kako nam bo nastopati izobraževalno med našim kmet-skim ljudstvom, kako med delavstvom, kake nove točke kulturnega in socijal-oega dela v počitnicah nam bo privzeti v naš konkretni program, kako se razmaknemo sedaj, ko bo gros dijaštva končno enkrat mogel študirati v domovini, na domačem najvišjem zavodu, vse to v velikih obrisih in še mnogo drugega bo predmet kult. soc. sekcije. Torej predvsem podrobne, praktične strani našega gibanja. Brez pom-pa, brez oficijelnosti, v prijateljskem pogovoru si najdemo pravo pot za bodoče leto in ustvarimo s tem soliden temelj naši ferijalni organizaciji. Sploh vse, kar zadeva praktično izvajanje našega programa, vse to treba pretre-Bti, fiksirati in porazdeliti. Zato pa je vabljen k pogovoru vsak, ki so mu pri srcu načela naše organizacije in ki ljubi delo in hoče tudi sam sodelovati s svojimi razpoložljivimi močmi pri uresničenju naših načel. Zato dobrodošel vsak!	P. J.
Opupen klic iz Prek-murla.
Radgona, 2. avgusta 1919.
»Murska Straža« jc dobila včeraj po skrivni poti pismo iz Prekmurja, ki se" glasi v pravilni slovenščini tako-le:
»V imenu vsega prekmurskega prebivalstva prosimo pomoči. Odločilna ura je potekla, zato se z obupno žalostjo obračamo k našim bratom in njihovi vladi. Pravkar so Mažari razglasili nabore od 18. do 45. leta. Gotovo bodo nas vse pobrali in spravili v notranjost Mažarske. Ko smo te dni čitalt v 15. številki »Murske Straže«, da pripade Prekmurje Jugoslaviji, smo se zelo razveselili; bojimo sc pa, da nas bodo boljševiki prisili v boj proti vam, zato prosimo v zadnji uri, da nas rešite, sicer smo izgubljeni za vselej. Pričakujemo vas z zaupanjem in prosimo vsak dan, da bi vam dal Gospod nebes in zemlje svoj blagoslov ter vas pripeljal z vejo miru na naša tla, da bi tudi mi občutili radost one svobode, katero uživajo bratje onkraj Mure. Dalje vam pišem, da so boljševiki odpravili vero in vrgli križe iz naših šol. Uvidevamo, da tukaj ni več obstanka za nas; rajši pometamo ceste v Jugoslaviji, nego da živimo pod mažarsko vlado. Ako res pripademo vam, dajte nam puške in streliva, da stopimo pod vaš pra-
fior, ker nočemo biti sužnji na lastni zem-ji. Ako pa nam ne morete pomagati, tedaj bomo morali k vojakom, zakaj zoperstav-ljati se ne more nihče: Gre za življenje ali smrt. Poslali nas bodo delat na tuja polja, doma pa bodo zatrli zadnje sledi panonskih Slovencev. Sedaj ne nastopajo preostro, toda ko nas ne bo doma, bo pela druga. Mi bomo delali in se borili za Ma-žare, oni pa bodo tlačili naše starše, žene in otroke. — Nabor sc prične 31. julija, zate prosimo nasveta, kaj naj storimo. — Pisal bi '-am še več, toda ne morem vslec! žalosti. Mi Prekmurci bi že davno obupali, toda naše ljudstvo je verno in navzlic vsemu še zvesto Jugoslaviji. Še enkrat vas
rotim, da nas nc pustite v tem obupnem položaju in pošljete nemudoma na Prekmursko vaše hrabre in zmagovite čete. Bog živi Jugoslavijo!« Neimenovan prekmurski Jugoslovan.
Ali bo ostal ta obupen klic samo glas vpijočega v puščavi? Ravnokar se vrši žetev na bogatem Prckmurju, in boljš-»";!ii bodo spravili ogromne množine žita na Mažarsko. Ako bo Jugoslavija zasedla Prekmurje septembra, bo morala šc dova-žati živila, da se preživi ta slovenski Banat. Ali ni nikjer nobene »antantinc« komisije, ki bi vsaj protestirala proti mobilizaciji v ozemlju, ki jc ludi za pariško konferenco nesporno, čc ni že definitivno pripoznano državi SHS?!
Nvv načrt za rešitev
reškega vprašanja.
LDU Trst, 1. avgusta. »II Lavoratore« poroča iz Rima glede reškega vprašanja: italijansko in francosko časopisje se je zopet začelo baviti z reškim vprašanjem. Mnogo predlogov je bilo že predloženih, toda vsi so ostali brez uspeha. Toda najlogičnejši in naj-izdatnejši predlog za neposredna pogajanja med Italijani in Jugoslovani sta Orlando in Sonnino zavrnila, ker sta se zanašala na posredovalce, katerih edini interes jc bil, da vzdržijo napete odnošajc med Italijo in Jugoslavijo. Sedaj prihaja zopet^jiov načrt na dan. Po tem načrtu bi Se luka ločila od mesta samega, ki bi pripadlo Italiji. Luka in železnice bi se podvrgle upravi Zveze narodov. Italiji bi pripadel tudi Zičjev. ki se nahaja na vzhodnem delu luke. Ves ostali del luke (prosta luka): Delta, Barroševa luka, vsi železniški objekti na Sušaku in železniški progi Reka-Št. Peter in Reka-Za-greb bi bili internacionalizirani in postavljeni pod upravo Zveze narodov. Ozemlje od železniške proge s Kastvom vred, Liburnija in druga popolnoma slovanska središča bi bila priklopljena Jugoslaviji. Med železniško progo in morjem bi ozek ozemeljski pas zagotovil teritorijalni spoj med Reko in italijansko vzhodno mejo. Ta načrt je baje iz ameriškega vira. Spominja na načrt, ki sta ga dva italijanska časnikarja predložila prve dni junija ugledni osebi, namreč, naj bi sc del vzhodne Istre priklopil Jugoslaviji, Italija pa bi dobila kot odškodnino mesto Reko.
Po »Restu del Carlino« bi imela ta rešitev dve prednosti: zagotavlja mesto Reko Italiji in ustvarja tudi teritorijalni spoj; določa mejo Rečino, proža reškemu prebivalstvu gospodarske koristi, ki prihajajo od prometa v pristanišču; nc ogroža starih meščanskih pravic, ker ni tudi prej prosta luka pripadala Reki, temveč Madžarski; končno daje brezpogojna .jamstva za svobodno trgovino vsem narodom iz ozadja.
»Resto del Carlino« vidi v tej rešitvi tudi škodo: prvič se s tem uniči Trst, drugič sc vrine na italijanski Jadran Zveza, narodov in se odpovedo vrata njenemu neposrednemu gospodarskemu in potem političnemu vplivu na vse ogromno podonavsko ozemlje, to je na ozemlje in narode bivše avstroogrske države.
»Secolo« pripominja, da se šele sedaj poizkuša predlog, ki bi se bil moral najprej predložiti. Italijanska taktika bi bila morala točno ločevati mesto Reko od reške luke in zahtevati za Italijo samo mesto. Tako bi bili Italijani prišli v nasprotje samo z Jugoslovani. Italijanska delegacija je pa zahtevala mesto in luko in je tako prišla v navzkrižje z vsemi narodi, ki trgujejo v Jadranu.
»Lavoratore« pripominja: »Kaj izhaja iz tega razmotrivanja? Ponesrečen je diplomacije, nič drugega; bedaste namene reševanja narodnih vprašanj potom neskončnih intrig, namesto potom pametnih 'in neposrednih pogajanj med prizadetimi narodi. Predvsem bi sc bili morali pogajati medsebojno Italijani in Jugoslovani, trezno in pošteno. Prilik ni manjkalo. Nasprotno: prilike so se ponudile. Toda Orlando in Sonnino sta pokazala, da se želita izogniti trm pogajanjem in sta tako igrala Clemenceaujevo igro, ki je medtem, ko je bila Italija vsa vglobljena v reško vprašanje, izdajal gospodarske interese Italije.
LDU Lyon, i. avgusta. (Brezžično.) »L'Avenir« poroča, da po obvestilih iz merodajnega vira odpotuje Tittoni prihodnjo sredo v London, ker se jc dosegel popoln ' sporazum s francosko delegacijo v vseh vprašanjih, ki se tičejo Italije. Reško vprašanje se namerava rešiti na ta način, da bo mesto Reka pripadlo Italiji, prosta luka pa bi se postavila pnd nadzorstvo Zvszc narodov. Italija bi se odpovedala iz-
datnemu delu svojih zahtev v Dalmaciji. Vprašanjo Male Azije bo predloženo Zcdinjcnim državam v odločitev.
Iz Madžarske.
Rumuni v Budimpešti.
LDU Budimpešta, 3. avg. (DKU.) Jiumunske čete so dospele' do mesta Budimpešte.
LDU Budimpešta, i. avg. (DunKU. — Brezžično.) Poročevalci velikih angleških in amerikanskih listov poročajo v Pariz, da rumunske čete režejo telefonske linije, da so pretrgali železniško progo pri Budimpešti, da plenijo ogrske avtomobile, naložene z živili, da streljajo" s topovi na hiše, da ropajo in plenijo v vzhodnih predkrajih Budimpešte. Prebivalstvo, ki je bilo popolnoma mirno, jc sedaj zelo razburjeno. Vojni minister Haubrich je odklonil vsako odgovornost za morebitne spopade. Rumuni odpeljujejo ogrske vojake v Budimpešti, položaj je zelo kritičen. Verjetno je, da bo tekla kri. Ru-munskim glavnim četam naj bi sc po i možnosti zabranilo, da pridejo v mesto. Dasiravno je podpolkovnik Roma-nelli osebno izročil Clemenceaujevo povelje rumunskemu divizijskemu komandantu, korakajo Rumuni še dalje v mesto ter jc rumunski poveljnik sporočil Romanelliju, da bo v notranjosti Budimpešte čakal na daljnja povelja.
LDU Pariz, 3. avgusta. (DunKU.) Francoski minister za zunanje stvari francoskemu poslaniku v Bukarešti. Nujno. Sporočil sem Vam brezžično brzojavko, ki io je predsednik mirovne konference poslal poveljniku italijanske vojaške misije v Budimpešti. Glasom določb tega sporočila, ki obsegajo sklepe vrhovnega sveta aliiranih in asociiranih držav, zahtevajte nujno pri rumunski vladi, da. ustavi svoje čete takoj na onih mestih, kjer se nahajajo sedaj. Obvestite me o uspehu svoje intervencije.
Ententni pogoji novi ogrski vladi.
LDU. Budimpešta, 3. avgusta. (DKU.) OKU javlja: Vodja budimpeštanske italijanske misije podpolkovnik Romanelli je sporočil ogrski vladi brzojavko, ki mu jo jc poslal predsednik mirovne konference Clemcnceau. Ta brzojavka pravi med drugim: Kot priznana baza za razmerje med aliiranimi in asociiranimi državami in med Ogrsko morejo veljati izključno samo nastopne točke: 1. Pogodba o premirju z dne 12. novembra 1918; njene pogoje, osobito kar se tiče dcmobilizacije, mora spoštovati tudi nova ogrska vlada; 2. sporočilo mirovne konference od 13. junija t. 1. glede določitve onih črt, na katerih morajo ogrske čete ostati ob cehoslovaški in rumunski meji; 3. Svet aliirancev bo od rumunske vlade zahteval samo toliko, da bo ustavila svoje čete v oni črti, kjer se sedaj nahajajo, radi napada, ki ga je izvršila ogrska vojska, ter tako dolgo ne bo zahteval, da umakne Rumunija svoje čete na črto določeno dne 13. junija, dokler sc nova ogrska vlada ne podvrže punktacijam pogodbe o premirju.
Segedinska vlada ne priznava budimpeštanske.
LDU. Dunaj, 3. avgusta. (ČTU.) — Korrespondenca Express poroča: Segedinska vlada ne priznava budimpeštanske vlade, perhorescira njeno sestavo in njene namene. Ne priznava nobene vlade, ki ne zastopa Ogrske, temveč samo Budimpešto in tudi v Budimpešti samo en sloj. Segedinska vlada ne bo napravila nobenih korakov, da bi se približala budimpe-štanski vladi, jc pa pripravljena pogajati se o sestavi koalicijske vlade, ako bi bu-dimpeštanska vlada to predlagala.
Samomor ogrskega poverjenika.
LDU. Dunajsko Novo Mesto, 2. avgusta, (ČTU.) Bivši ogrski poverjenik Tibor Szamuelly je izvršil samomor. Poizkušal je ubežati iz Budimpešte preko Sauerbrunna ob nižjeavstrijski meji. V ta namen se je zvezal z nekim komunistom iz Pernitza, Strohschncderjem, ki naj bi mu pomagal pri prehodu preko meje. Strohschneider je šel čez most preko Litve na ogrska tla, kjer sc jc sestal z Szamuellyjem in ga je na hrbtu prenesel čez Litvo na avstrijska tla. Tam ju je ustavila žendarmerijska patrulja, ju aretirala ter odvedla v žendarmc-rijsko kasarno v Dunajskem Novem Mestu, Tam so oba takoj preiskali. Prvega so preiskali Strohschciderja. Med tem pa, ko jc žendarmerija preiskovala Strohschnei-derja, je Szamuelly potegnil revolver in se ustrelit v prsa. Takoj ie padel na tla nezavesten, Pri prvi preiskavi se jc zdelo, da je žc mrtev, nekaj minut pozneje pa je zopet dajal znake življenja, nakar so ga za silo obvezali in prepeljali v vojno bolnico. Med potoma pa je umrl. Mrliča bodo ponoči prepeljali v Sauerbrunn in ga bodo najbrž tam pokopali na židovskem pokopališču.
Driava SHS.
Naše meje na mirovnem posvetu.
LDU Bern, 3. avgusta. Jugoslovanski tiskovni urad poroča 2. t. m. iz Pariza: Včeraj se je vrhovni svet pečal z mejami kraljestva Srbov, Hrvatov in i Slovencev proti Nemški Avstriji v celovški kotlini, kakor tudi proti Madžarski in Banatu. Vrhovni svet je nato pričel razpravljati o zahtevah jugoslovanske delegacije, da se popravijo določbe gospodarskega značaja v bolgarski mirovni pogodbi, zlasti pa one točke, ki so nanašajo na povračilo živine.
»Temps« o Črnigorl.
LDU Pariz, 2. avgusta. »Temps« priobčuje nastopno: Srbska vlada pošilja še vedno transporte vojnega materijala in ojačenja čet v Črnogoro. Čete se zakopavajo in se bore proti prebivalstvu, ki se upira okupaciji Črnegorc. Na ta način Belgrad ne demobilizira, ampak še nadalje vrši nasilno rekrutiranje. Novi rekruti prehajajo na stran upornikov. Okoli 300 črnogorskih rodbin iz obmejnih mest je pobegnilo v Skader, da sc umaknejo Srbom. Črnogorska .vstaja se širi brez zadrževanja. Uporniki so nedavno zavzeli Kolašin, glavno mesto okrožja. Zahtevajo, da se zaprti Črnogrci spuste na svobodo, nadalje da srbske četo evakuirajo Črnogoro in da se naj Črnagora obnovi s tistim pravom, kakor druge žrtve vojne: Belgija in Srbija«
lv temu poročilu dodaja beigrajskai vlada službeno: Z ozirom na to, da je pariški »Temps« objavljal neresnico, smo mu mi večkrat, izzvani vsled laž-njivih poročil o Črnigori, sporočili dokumentirane dementije, na podlagi! katerih sc vse njegove informacije o stanju v Črnigori izkazujejo kakor zlobne izmišljotine. Kljub vsemu temu pariški »Temps«, kakor sc vidi iz zgoraj navedene depeše, daje še nadaljei svoj prostor na razpolago osebnim pristašem prejšnjega kralja Nikola, da se borijo Črnogorci proti narodnemu ujedinjenju. in prinaša najbolj neverjetne in najbolj ostudne izmišljotine o razmerah v Črnigori.
Iz zasedenega ozemlja.
LDU Trst, 2. avgusta. Uradni list »Osservatorc« objavlja naslednjo naredbo italijanskega vrhovnega, vojaškega poveljništva: »Oni deli žirovske občine v logaškem političnem okraju, ki se nahajajo tostran premirnc črte, se pripajajo krajevni občini spodje-idrijski v istem političnem okraju.«
Civilni gubernator v Trstu.
Trst, 3. avgusta. -Edinost« poroča <; prihodu novega civilncga gubernatorja. Včeraj popoldne jc dospel v Trst novi civilni gubernator, italijanski poslanec io bivši minister Ciuffclli, ki jc zamenil dose. danjega vojaškega gubernatorja generalskega poročnika Petittija, Na izhodnem peronu, okrašen z zelenjem in italijanskimi trobojnicami, ki je bil pridržan samo za povabljence, se je zbrala precejšnja mnev žica, med katero pa je prevladovalo čast-ništvo na čelu odhajajoči gubernatoi Petitti, ki je ob svojem prihodu zelo prijazno pozdravil škofa dr. Karlina, ki \e tudi prišel pozdravljat novega guberna< torja. Navzočih je bilo tudi par društev te! nekoliko šolskih otrok in rikrestorijance* z zastavami, in potem veliko število za, stopnikov raznih oblasti in drugega občin, stva. Videli smo tudi angleške in francoske uniforme. Jugoslovansko in socijalde^ mokratsko prebivalstvo ni bilo oficielnc zastopano pri sprejemu. Ko se je pripeljal vlak pod lopo, je godba zaigrala italijansko kraljevko. Novega gubernatorja sta prva pozdravila general Pptltti in komisat /.a tržaško občino, dr. Mosconi, nakar sta ga spremljala ob špalirju množice, predstavljajoč mu razne dostojanstvenike, med njimi tudi škofa, s katerim je novi guiber nator izpregovoril par vljudnih besed, in zastopnike korporacij, do izhoda, kjer sc stali v špalirju mestni stražniki z mestno zastavo. V izhodni čakalnici, ki je bila okrašena z zelenjem, preprogami in italijanskimi zastavami, se je novi gubernator, stoječ ob desni generalu Petittiju, zahvali' za sprejem, obetajoč, da bo posvečal vst svoje moči svoji nalogi in proseč vsestranske podpore za čim uspešnejše izpolnjeva nje te naloge. Nato je z generalom Petitti jem in komisarjem dr. Mosconijem sedel % avtomobil in se ob pozdravnih vzklikih precejšnje množice, ki se i« zbrala pred izhodom, odpeljal v gubernijsko palačo.
PolltICne novice.
4- K današnjemu uvodniku pripominjamo, da bi morali biti po naši misli dovoljeni v Jugoslaviji resni inozemski listi
za vse občinstvo. Ne delamo razlike med »nerazsodno maso« in razumništvom že raditega ne, ker je težko določiti mejo. V
Čehoslovaški republiki tudi ne poznajo te razlike in so dovoljeni tuji časopisi za vse. Isto je v Nemčiji, Nemški Avstriji, na Angleškem in vseh drugih demokratičnih državah. Nele načelo demokracije, temveč tudi koristi našega gospodarstva, naše znanosti in politike nam narekujejo to stališče.
-j- Imenovanje djakovskega škofa, Katoliški list »Avvenire d' Italia« piše k imenovanju Aksamoviča za djakovskega škofa: Imenovanje Aksamoviča na djakovško sto-lico ni še nikakor izvršeno dejstvo. Na drugi strani sveta Stolica ni vezana na nikak dogovor glede imenovanja škofov in to iz več razlogov: konkordat z Avstrijo ni več v veljavi, konkordat s Srbijo ni nikdar stopil v veljavo, končno ne obstoji noben dogovor med Jugoslavijo in sveto Stolico, ki še ni pripoznala jugoslovanske države. Popolnoma naravno je, če ima belgrajska vlada izraziti kako željo, naj skrbi za ofici-jelne stike s sveto Stolico s pomočjo kon-kordata. Potem ne bi prišlo do nikakih ne-sporazumljenj.
-f- Položaj na Balkanu. Sobotni begraj-ski »Trgovinski Glasnik« piše v uvodnem članku: Balkansko vprašanje, ki je bilo eno glavnih vzrokov, zaradi katerih je nastala svetovna vojska, ostane še nadalje nerešeno. Zamenjali so se samo sovražni činitelji, ki preprečujejo končno rešitev problema. Neobhodna potreba nadaljnjega obračunanja potom vojne k novim nasprotnikom svobode in samostojnosti balkanskih narodov ostane tudi nadalje v popolni veljavi. Taka rešitev balkanskega problema ne znači nič manj kot paraliziranje vseh koristi, ki bi jih imela dobiti naša država z izhodom na Jadranskem morju. Pred našimi pristanišči v našem Primorju se dajejo naši otoki Italijanom, kar ne pomenja nič drugega kakor stalno sovražno ogrožanje našega svobodnega gospodarskega gibanja po morju. Z ustanavljanjem nekake brezmiselne države Reke se ustvarjajo stalne zapreke vsem našim prometnim in gospodarskim interesom ; i najvažnejši točki našega izvoza na morje. Na našo veliko žalost se mora sprijazniti z dejstvom, da še ni došel čas našega dela in da nas jc konferenca naših prijateljev in zaveznikov obsodila, da moramo svojo svobodo in neodvisnost odkupiti z bojem od zaslepljenega nasprotnika, «ki ne vidi niti svojih interesov, niti nevarnosti, katerim jih izpostavlja vsled svoje grabežljivosti po tujem imetju in svojim stremljenjem, da postavi svojo nogo na Balkan in da zamenja mrzko avstrijsko-nemško politiko. Mi moramo odkrito pogledati v oči novemu položaju, ki je ustvarjen na Balkanu s tako rešitvijo balkanskega vprašanja, ki je prava negacija vsega onega, kar je bilo proglašeno kot naloga in svrha svetovne vojne. Gledati moramo v oči eventuelnemu skupnemu nastopu Italije z Bolgarijo, ako se zadnja še ni dovolj naučila iz svetovne vojne. — Vse osialo jc zapleila cenzura.
+ Nemčija naj plača. Razen tekočega denarja bo Nemčija plačevala s premogom, ladjami, gradivom, kemičnimi izdelki. V to svrho bo morala proizvajati in izvažati. Čim pa se bo to vršilo na debelo, nastane za entento sledeči dilema: Ali puste upniki Nemčiji ves mogoči razvoj in razmah, ida pridejo čimpreje do .svojega plačila. Nemško blago sc bo produciralo s cenejšimi delovnimi stroški, spričo nizke nemške valute: zalo bo uničevalno tekmovalo z ameriškim, belgijskim, britanskim, francoskim in laškim blagom, V nekaj letih bi bili zavezniki izplačani, a utegnili bi medtem zgubiti svoja tržišča in dobiti doma množico brezdelnikov. Ali pa se zaščiti vsak narod zoper nemško konkurenco z oviralnimi pristojbinami, čezmerno broda-rino, bojkotom ali drugače. Takisto pa bi se zmanjšala plačljivost Nemčije — v škodo upnikov, hkrati pa bi sc odrinilo nemško blago proti nevtralcem in Rusiji. Iz teh dežel bi se na ta način izpodrinili antantni izdelki. To daje »Tempsu« dosti misliti. Znižana vrednost nemškega kurza povzroča dvoje: Nemec mora dvakrat, trikrat tako robotiti, če hoče prinesti enako vrednoto na mednarodni trg; obenem pa bo nemški delavec, ako se poprime posla s potrebno vnemo, odjedal kruh delavcem vseh ostalih držav, ker je plačan in ker sam plačuje svoje izdatke dva- do trikrat ceneje nego pri drugih narodih. To krivično razmerje obsoja nemškega delavca k prenaporu (sveating system), od katerega bodo imeli samo posredniki svoj dobiček, zajedno pa občutno škodijo obrtništvu in kupčiji drugih dežela. Na eni strani kakor na drugi pretijo zmešati družbeni red. Temu stanju morajo odpomoči vsi narodi, tudi Nemci. V ta namen bi se morda kazalo domeniti, naj plača nemško blago ven grede pristojbino ad valorem, čegar višina bi se presledkoma revidirala in znesek preračunal z ozirom na dva činitelja: količino dela, ki je utelešeno v cenjenem predmetu, in stopnjo nemškega kurza. Kakorkoli pa bi sc uredila ta zadeva, produkt takse bi se izročil komisiji za popravila. Potemtakem bi bil uspeh dvojnat: Prvič bi hasek, izhajajoč iz nemškega izvoza, redno in pregledno prispeval za poplačanje nemškega dolga, namesto, da bi se stekal povečini
med ljudi, ki jim leži na produkciji v Nemčiji. Zraven pa bi se zavezniške in prijateljske države izognile nevzdržljivemu tekmovanju, ne bilo bi jim sila zapreti deloma svojih tvornic, niti sc braniti z raznimi zaporami.	P. p.
+ Poincare ne bo več kandidiral. Poslovna doba predsednika Poincareja •potečo 17. februarja 1920. Predsednik se je izrazil, da nikakor ne bo več kandidiral, temveč da bo sprejel samo • svoje staro mesto, kot senator depar-tementa Meuse.
-I- Splošna stavka v Ameriki? »B. Z. am Mittag« poroča iz Rotter-dama: Predsednik ameriške železnice osebne uprave Filiam Lee je pri preiskovalni komisiji o velikih stavkah železničarjev izjavil, da so Amerikanci radi velike draginje živil na pragu velike splošne stavke. Ako kapital in delavci ne bodo našli pota, da bi delali vzajemno, bodo izbruhnili v Ameriki nemiri, kakršnih še nihče ni videl.
Jože Stabej:
Orlovska akaflesigija.
Da je bila sobotna Orlovska akademija v Ljudskem domu Orlovski Zvezi v čast in napredek, jc gotovo. Nočem sicer trditi o kakšnih docela uspelih proizvajanjih, niti o bogve kakšni sijajnosti večera; a radi stvarnosti moram pritrditi sodbi vseh, ki so bili navzoči, da je akademija v organizaciji sami velik korak naprej in da
v danih razmerah nihče ni pričakoval toliko.
Učinek te prireditve je, da so se vneli tudi vsi oni za Orlovstvo, ki so mu do predkratkim še odrekali njegov velik pomen za naše gibanje. Številni predsodki, ki so krožili prej med nekaterimi našimi ljudmi, so padli in polastila se je vseh zavest, da niso sodili pravično.
Orlovska organizacija služi telesnemu in duševnemu preporodu našega ljudstva. Ni jc med nami druge kulturne naprave, ki bi mogla to doseči preje ali popolnejše. Orel vzgaja duha in telo obenem, dočim drugje tega ni. Prožnost in gibčnost telesa gotovo vpliva na dušo povoljno, poslušnost in pokorščina, ki jo mora imeti vsak pravi Orel, so vir discipline in možatosti našega pokreta. Orel je predvsem kulturni delavec in graditelj prave narodove sreče. Ker je pa Orel organizacija krščanske mladine in ima namen vso mladino, ki krščansko misli in se po krščanskih načelih hoče tudi v življenju ravnati, združiti v eno četo; ker hoče to mladeniško četo izobraževati umsko, nravno in telesno, s pomočjo te mladine zbujati, utrjevati in ogrevati ljudstvo za vzore krščanskega mišljenja in življenja, je jasno umevno, da se ne bo družil in hodil s tistimi, ki so proti-krščanski, temveč da bo kakor enakopraven svoboden državljan v taboru onih, ki imajo ista verska in kulturna načela in da koraka ž njimi v vrsti. Čc so pa dotični obenem še politična in narodno-gospodar-ska stranka, ni potreba, da jc Orel njih bistveni del, temveč čisto samostojna te-lovadno-kulturno-izobraževalna organizacija. Naj doumejo to tisti, ki tega ne morejo in pišejo ter govorijo, da premotrivajo precizivno stališče Orlov t. j. Slovenske Ljudske Stranke in da je na Orlovski tabor v Celju poslala kat. stranka svoje, najboljše sile ... da utrdi svojo pozicijo itd.
Po naukih »Zlate knjige« jc namen Or-lovega telovadskega dela vzgajati telesno in duševno zdrav rod, in poleg vseh vrst telesnih vaj in spretnosti vadi Orel svoje člane v prvi vrsti v pokorščini, disciplini in medsobojni vzajemnosti, zlasti pa utrjuje njihovo voljo v značajnosti, vztrajnosti, in neodjenljivosti. To nalogo naj bi imele tudi druge telovadne organizacije, kakor Sokol, Skarit in Četnik (pri zadnjih mislim le one, ki se bavijo s športom) in v tem bi bil Orel ž njimi enak. In ako pogledamo liste imenovanih organizacij, najdemo v njih res več ko tretjino samo dela za tehnično izpopolnitev, piše se večinoma le o telovadnih vajah in prireditvah, dočim stopa vse drugo v ozadje, če že ne izgine naravnost popolnoma.
Tako se loči Orel od bratskih organizacij že po tehničnem delu, ker je goji na popolnejši način in ne z samonamenom. K temu pa šc pride kulturni in izobraževalni del organizacije, po potrebi bistvene j-š i ko prvi. Tega nasprotna društva nimajo. Sicer si skuša prikrojiti tudi Sokol to stran, a obleka se mu noče ravno prileči. Ni pa dvoma, da bo krenil na to pot, ker samo tehnično delo ga nc bo vzdržalo po koncu. Saj jc pa Sokol že danes največji razširjevalec protikrščanstva; tako n. pr-organizira Češka Obec Sokolska odpad od Cerkve in pošilja okoli izjave v podpis, ki sc ž njim dotičnik obveže k izstopu. S tem pa zapušča Sokolstvo obenem svoj prvotni in bistveni Tyršov program.
Namen izobraževalnega in organizato-ričnega Orlovega dela obeta Orlovski Zvezi lepo prihodnost; kajti pri njej moremo najti vedno največ praktičnega smisla, kakor tudi idealizma in požrtvovalnosti. Iz izpovedi in .samozataicvania sc vzgaja
mladina v telovadnici, kjer njenemu samo-Ijubju marsikaj ni všeč, a se mu iz načela brezpogojne discipline mora odreči. Vse člane veže bratska vzajemnost in popolna enakost za vse.
Ne samo v vrstah, ne samo v društvu, temveč tudi na cesti, v družbi, povsod se čutimo brate. Češčenje oseb, negovanje kulta oseb nam je tuje in zoprno. Smo pa demokratični posebno v tem oziru, da glede na ciljc naše organizacije ne poznamo tudi nobene stanovske ali kakršnekoli druge razlike, takšno je že od početka sem načelo organizacije.
Vsak pomislek proti Orlovstvu je torej odveč in izvira iz nepravičnosti in ne-uvidevanja pomena Orla. Nepovoljni slučaji so pa povsod mogoči in so se tudi zgodili, a najmanj jih je še pri Orlovski Zvezi. V bodoče mora odpasti vse, karkoli bi motilo razvoj aH spravljalo Orla količkaj v slabo luč. To jc naloga onih, ki mu nače-lujejo in ti se morajo tega zavedati, Drugi pa moramo iti vzajemno ž njimi in jim bratski pomagati. Orlovska Zveza zasluži, da živi, napreduje in zmaga na celi črti.
Dne 31, julija se je vršila na progi med Ljubljano in Brezovico preizkušnja novega izuma proti trčenju vlakov, V naslednjem podajamo zanimiv opis očividca.
Pisec teh vrstic je bil že dvakrat v veliki nevarnosti trčenja vlakov, enkrat pa pri tem neznatno ranjen. Marsikdo čitate-Ijev je bil tudi že kdaj v veliki nevarnosti — morda ne vedoč — ali pa celo v vlaku, ki je trčil. .. Večkrat sem že čul vprašanje: kje sc vozi vornejše v slučaju trčenja: začetkom vlaka, sredi ah na koncu? Vse to ie jasen dokaz, da smo bili izročeni doslej na milost in nemilost — nevarnosti trčenja vlakov. In ta nevarnost bo tem pogostejša in tem večja, čim bolj bo v bližnji bodočnosti po splošnem miru, odprtju mej in oživljenju dela naraščal dan za dnem tovorni in osebni promet na železnicah in čim več osebnih in brzih vlakov bo vozilo!
Prezreti ne smemo dejstva, da se je na železnicah z večjim prometom storilo vse, kar je bilo bogoče, da se kolikor največ omeji trčenje vlakov. Upc-ijali so napravo blokovnega sistema, vla-koznanilnice, vožnjo vlakov v postajni razdalji itd. in s tem trčenja le deloma omejili — toda ni je bilo naprave, ki bi mogla trčenja vlalypv popolnoma preprečiti! In zato so se pojavljala zdaj tu zdaj tam večja in manjša trčenja vlakov, vmes strahovita in katastrofalna z ogromnimi škodami in številnimi človeškimi žrtvami.
Vzroki trčenja vlakov.
Po upeljavi blokovnega sistema, ki onemogoči postaji električnim potom, da bi mogla postaviti izvozno oziroma uvozno progovno znamenje na vprosto«, dokler ni prejšnji vlak dospel v sosedno postajo, oziroma dokler stoji v 'isti postaji vlak. na istem tiru, po katerem bi imel voziti sledeči vlak- je ostal edini in vedni vzrok trčenj — neopažena prevozitev na »stoj!« stoječih progovnih znamenj pri izvozu iz postaje, sredi proge pri vlakozna-nilnicah in pred uvozom v postajo ter vsled tega tudi nadaljevanje vožnje z nezmanjšano hitrostjo.
Iz katerih vzrokov lahko strojevodja progovno znamenje — ki morda stoji na »stoj!« — sploh nc opazi? Taki vzroki so: megla, temačno deževno in viharno vreme, snežni meteži, če sapa vali dim pred strojem, če bi vsled opravka na stroju, vsled utrujenosti ali nenadnega obolenja na progovno znamenje pozabil, če bi bil proge nevešč, itd.
Kako naporno je včasih strojevodjevo opazovanje progovnih znamenj v slabih okoliščinah iz hitrejše vozečih vlakov že po dnevi, a še napornejše je po noči! Včasih ugasne tudi luč na kakem progovnem znamenju. Proge vešč strojevodja pozna v nerazgledni temni noči le po času in po ovinkih, v katerih se nagne stroj zdaj na to, zdaj na ono stran, kje da je in kdaj se ima bližati kakemu progovnemu znamenju katero mora opazovati. Če je ne-razsvetljeno ter rtima ne bele, ne rdeče luči, mora vlak ustaviti, da sc prepriča, sfi stoji progovno znamenje na »prosto« ali na »stoj!« In če bi ne opazil progovnega znamenja, ki ni razsvetljeno ter zato vozil dalje — kako lahko bi trčil, morda že v nekaj minutah, z vso silo na istem tiru stoječ ali vozeč vlak!
Slovenski izum. Poskusna vožnja.
V tem oziru sc jc posrečil železniškemu asistentu g. Zvonimiru Masletu velik izum naprave, ki vedno čuva nad varnostjo vožnje ter začne v trenutku preteče nevarnosti — ko strojevodja na »stoj« stoječe znamenje ni opazil — sama zavirati stroj, oziroma pri osebnih in brz'ih vlakih tudi vozove, in dajati s številnimi kratkimi žvižgi znamenje, da sc mora stroj oziroma vlak hitro ustaviti. Naše novo železniško ravnateljstvo v Ljubljani jc naročilo izumitelju, da izdela tako napravo in jo
udela na stroj, na kar je odredilo poskusno vožnjo na 31. julija t. 1. na progi Ljubljana - Brezovica.
Kljub nevihti, ki je malo poprej pridrvela čez Ljubljano, je prihitelo na Vič —> kjer je bil začetek nevarnega dela proge — vendar obilo občinstva iz Ljubljane.
Poskusni vlak jc privozil točno. Na njem smo opazili predstavnike ravnateljstva južne železnice, centralnega nadzornika Vrečkota in prometnega referenta g. Preglja, ki sta izstopila. Na stroju je stal predstavnik ravnateljstva višji nadzornik g. inž. Schnellcr, kojemu jc izumitelj svoj čas predložil svoj izum in pa izumitelj g. Masle.
Stroj se je pomaknil do progovnega znamenja, ki jc stalo tudi pozneje med vožnjo v obe smeri na »stoji« Na progov-1 nem znamenju je bila prav neznatna pro-žilna naprava. Na strojevi strehi pa je bila glavna naprava. Na robu strehe je bil prožilni vod, ki je bil v zvezi z mehanizmom, Id je pozneje pri vožnji zavrl stroj in priklopljeni voz ter dajal žvižge s parno piščaljo. Naprava proli trčenju vlakov je duhovito zamišljena, mojstrsko delo in tendar tako enostavna!
Stroj je odhitel nazaj proti Ljubljani in se skoro vračaj, S hitrostjo 40 km na uro se je bližal, da uide mimo na »stoj« stoječega progovnega znamenja na Brezovico, odnosno na nevaren del proge. Gledalci so z napeto nestrpnostjo pričakovalL Nastala je tišina, katero je motil le hrup bližajočega se stroja ,., Prvi žvižg — drugi — tretji itd., vsi rezki 'in kratki! Med glcdalci je nastal smeh in veselo razpoloženje ... Sledilo si je z matematično natančnostjo blizo 30 kratkih žvižgov in nato žvižganje na dolgo. Gledalci so hiteli gledat za vlakom, ki je med tem obstal.
Nato je vozil stroj v nasprotno smet; proti Ljubljani — za katero progovno znamenje ne velja — in zato ni naprava pri tej vožnji tudi nič delovala.
S hitrostjo brzovlaka — z 70 km na uro — je pridrvel stroj vnovič mirna Uspeh je bil isti kot prej.
Z največjo dopustno brzino brzovlaka na tej progi — z 80 km na uro — je pridrvel stroj v tretje mimo progovnega znamenja. Naprava je zopet delovala. Med gledalci je nastala živahna govorica. Nai pravo je vse hvalilo ...
S tem je bil dosežen rekord v varno stnih napravah na železnicah. Uveljavil se je slovenski izum v korist domovini in tujini ...!
Popoln uspeh.
Poskusna vožnja je s tem popolnoma uspela in dokazala, da trčenje - lakov pc upeljavi te naprave v zve/i z blokovnim sistemom nc bodo več mogoča uc na progah, nc na postajali. Dokazala jc pa tudi da se naprava z istim uspehom lahko uporablja na enotirnih železnicah, ker pr? vožnji v nasprotni smeri, katero prcw govno znamenje ne velja, nič ne deluje.
Alarm parne piščali, ko jc naprav,, sama ustavljala stroj, je bil vsakikrat na ravnost presenetljiv, velikanski: blizu 31 rezkih, kratkih žvižgov si je sleddo pf kratkih prenehljajih — nato pa jc žvižgala piščal brez prenehanja, dokler niso postavili izproženo napravo zopet v prejšnja! stanje. Zavoro pa zamore zavreti naprava istatako hitro kot strojevodja. Škoda, da je ravnateljstvo poskušalo vožnjo le s strojem in enim vozom, dočim bi imelo, če bi bilo poskušalo vožnjo s celim vlakom — še drug učinek: vsled splošnega vacu-um-zaviranja vozov bi vlak tudi takrat, ko jc vozil z brzino 80 km obstal žc na zelo kratko razdaljo!
Naloga našega ministrstva saobračaja jc sedaj, da takoj uporabi ta izborni izum ki se mora ne lc v izogib ogromnih rna-terijalnih škod trčenj, ampak tudi v izogib' človeških žrtev — torej le v nepreračun-ljivo korist države, železnic, potnikov in davkoplačevalcev nemudoma upeljati po vseh železnicah, zlasti ker naprava tudi malo stane in ni potrebna predelava strojev. Vsako zavlačevanje ima lahko težke poslcdice, da prehiti dvomljivo varnost naših železnic po odprtju mej in splošnem oživljenju dela dan za dnem vedno večji promet in ž njim že nekaj prav katastrofalnih trčenj vlakov. Nadejamo se, da imamo v novem železničnem ravnateljstva predstavnike, ki bodo znali dati izumu najkrajšo smer,..f
Dnevne novice.
— Zlato mašo jc obhajal 31. julijtt na Blejski Dobravi žc 15. leto tam neumorno delujoči vpokojeni župnik gi j Jakob Kalan v polni svoji duševni ia telesni čilosti. Pred vhodom v podružno cerkev Dobravsko pozdravi g. zlato-mašnika v izbranih besedah in narodni — gorenjski noši mladenka Cilka Čopova imenom deklet in žena. — Cerkev Dobravska je bila napolnjena kakor o praznikih. Redko slavlje je povzdignil zbor domačih pevk s sodelovanjem jeseniških in gorjanskih pevcev pod spretnim vodstvom kaplana gorjan-skega g. Mevželja. — Po maši častita zlatomašuiku dobravska šolska uila-
dina pod vodstvom učiteljice gdčne Angelo Divjak imenom šole, kateri je slavljencc t. č. krajni šol. nadzornik, v imenu mož in mladeničev dohravskih pa vošči zlatomašniku domači župnik zasipski še mnoga častna leta. llvala Bogu in zaslužena čast vrlemu gosp. zlatomašniku!
—	Vsak udeleženec zborovanja SDZ se mora javiti pri pripravljalnem odboru (Ljudski dom, I. nadstr.), da dobi nakaznico za stanovane in hrano. Kosila in večerje mora vsakdo takoj pri izdaji nakaznice plačati. Brez nakaznice ne dobi nihče stanovanja in hrane. Pripravljalni odbor.
—	Umrla je 3. t. ra. učiteljica gdč, Helena Sodja, stara 24 let. Pokojnica je službovala na Jesenicah, po dolgotrajni bolezni je umrla pri svojih starših v Za-breznici pri Žirovnici na Gorenjskem. Pogreb bo v torek ob pol 10. Velespoštovani rodbini iskreno sožalje!
—	Imenovanje v carinski stroki. Pri glavni carinarnici I. razr. v Ljubljani so imenovani: za upravnika I. razr. iste carinarnice Just Piščanec, za revizorja I. razr. nadzornik Jakob Rupel, revident Anton Cingerli, Anton Grom in Ignac Lah, za revizorja III. razr. revident Franjo Mi-kuž in Karel Gergič, za revizorja IV. r. Dragotin Bognar, za carinika 1. razr. Ivan Brezčak, oficijal, za carinika II. razreda Anton Štekar, asistent
—	Stari trg: Starotrško - cerkniško Okrožje Orla priredi dne 31. avgusta mla-deniški tabor na Križni gori. Sosednja 'društva prosimo, da ta dan ne prirejajo prireditev. Agitirajte med seboj za obilno udeležbo. Ne samo OrU — ampak vsi mladeniči in prijatelji mladine 31. avgusta na Križno goro! Ta dan mora biti dan zavedne notranjske mladine. Natančen spored pravočasno objavimo.
Hvalevreden sklep. »Lovska družba M. Device v Polju« je na včerajšnjem občnem zboru soglasno sklenila, da se vzdržuje vsakega lova do meseca septembra. Pozdravljamo ta sklep, ki je za naše poljedelce in za nemoteno obdelovanje zemlje velike koristi,
—	Eat. izobraževalno društvo pri Sv. Gregoriju priredi v nedeljo, dne 10. avgusta ob 15. uri predstavo F. S. Finžgarja »V c r i g a«. — Domačini, posebno pa sosedje vljudno vabljeni.
—	Maribor. Trgovski in obrtni shod ho, kakor smo že pretekli teden poročali, velike važnosti za vsakega posameznega trgovca in obrtnika. To bo prvi in največji strokovni shod cele Jugoslavije, zato se ga naj vsak posamezni trgovec ali obrtnik tudi zanesljivo udeleži. Shod se vrši v nedeljo, dne 10. avgusta točno ob 16. uri v veliki Gotzovi dvorani v Mariboru.
—	Na zimski gospodinjski šoli v Rep-
njah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 15. oktobrom t. 1. Šola traja 6 mesecev od 15. oktobra t. 1. do 15. aprila 1920. V zavod se sprejme 12 go-jenk z vso potrebno oskrbo. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti vsaj 16 let stare, je vlagati do 10. septembra t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Repnjah, kjer se dobe tudi vsa potrebna nadaljna pojasnila-
—	Iz sodne pisarniške službe. Prejeli smo: Po dolgem času je prinesel uradni list z dne 26. 7. 1919 št. 123 nekaj imenovanj za Višje pisarniške oficjjale. Veliko oficijalov celo takih, ki imajo že po več let prejemke IX. činovnega razreda — je bilo preskočenih. Ker se bo marsikateri vprašal, kaj je ta ali oni zakrivil, odgovorim jaz za vse te zapostavljence: Nič drugega, kakor da so med vojno preveč delali in stradali in vsled preobilega dela in pomanjkanja osobja šc dopusta niso mogli izrabiti. Justica ranjke absolutistične Avstrije je delila nagrade za pomnoženo delo, justica svobodne, »demokratične« Jugoslavije pa krati še tc majhne pravice pisarniškega osobja, katere ji jc absolutistična Avstrija svoječasno priznala. Uradniško društvo pa k vsemu temu spi spanje pravičnega. Navedem en stavek odredbe justičnega ministrstva bivše Avstrije z dne 13. 2. 1914 št. 19 ukaznika doslovno: »Da nunmehr auch die Vorrfickung der Kan-zleioffizeale ?um Kanzleioberoflizial vom Dienstorte unabhangig ist, hat diese Vor-Tiickung durch die Ernennung o h n e Konkursausscheibung zu erfolgen.« — Kakor vidimo, te naredbe naša justica noče več poznati — dasiravno 3te službene pragmatike trdno drži! In to naj bi bilo demokratično? Demokratično bi bilo, da se činovni razredi odpravijo, kakor je pri drugem shodu državnih nameščencev en tovariš predlagal; a dokler se to ne zgodi, naj bi se po imenovali v višje činovne razrede po službeni starosti, če ni proti temu posebnega tehtnega vzroka.
Uubllanskft novice.
lj Vse tov. akademike, hogoslovce io
srednješolce prosimo, da se zanesljivo udeleže sestanka danes 5. avgusta ob 3. uri popoldne v pevski sobi »Ljubljane«, Ljudski dom. Važna stvar. Pripravljalni odbor.
lj Vstopnice za slavnostno predstavo »Slov. Dij. Zveze«, ki priredi Br. Nušičevo komedijo »Protekcija«, se dobe v pred-prodaji v prodajalni K. T. D. (prej H. Ničman).
lj Prosimo vse p. n, dame in gospodične, ki blagovolijo sodelovati pri k o -m e r z u »Slov. Dij. Zveze«, da pridejo na dogovor v sredo, dne 6. avg. ob 5. uri popoldne v čitalnico K. T. D. (Jugoslovanska tiskarna, III. nadstropje). — Ivana Jeglič in Pripravljalni odbor.
lj Udeležencem zborovanja »Slov. Dij. Zveze« naznanjamo, da smo razposlali izkaznice za polovično vožnjo na južni železnici. Glede državne železnice ni še do-šla rešitev iz Belgrada. Upamo, da bodo vkljub temu vsi tovariši prišli na zborovanje. — Pripravljalni odbor.
Ij Vsi srednejšolci našega prepričanja naj se zanesljivo udeleže zborovanja 7., 8. in 9. avgusta. Posebno opozarjamo na srednješolsko sekcijo pod vodstvom iur. K r e -k a , kjer je navzočnost vseh nujno potrebna. Zelo važne stvari! S. D. Z. in Akademija ljub. sred.
lj Vsi člani bivšega literarnega krožka »Akad.« N. Velikonje naj se zanesljivo udeleže literarne sekcije pod vodstvom g. dr. Iz. Cankarja in časopisne sekcije na zborovanju S. D. Z. — Tajnik.
lj Vsi člani bivšega socijalnega krožka »Akad.« Jos. Puntarja naj se na avgusto-vem zborovanju zanesljivo udeleže kultur-no-socijalne sekcije pod vodstvom iur. J e-r e b a.
lj Knjižnica podružnice S. D. Z. za
Ljubljano in okolico se preuredi in spo-polni. Vsled tega naj vsi vrnejo izposojene knjige! — Knjižnica kupi takoj, najraje nevezane, sledeče letnike »Zore«; 1910/11 (XVII.), 1911/12 (XVIII.), 1912/13 (XIX.), 1913/14 (XX.) — Vse prijatelje našega dijaštva prosimo, da darujejo knjižnici knjige, ki jih lahko utrpijo! Vsak dar dobrodošel! — Naslov: Knjižnica S. D. Z. Ljubljana, Elizabetna cesta, jezuitski samostan. — Knjižničar.
lj Pevska zveza »Ljubljana«. Danes (v torek) izredno važna pevska vaja ob 19. uri za pevke, ob 20. uri za pevce. — Odbor.
lj Uradni dan za stranke pri višjem šolskem svetu. Poročevalci sprejemajo zaradi preobilice uradnih poslov v dobi počitnic stranke samo vsak petek od 9. do 12. ure.
lj Stavka. Na sinočnjera zborovanju kovinskih delavcev, uslužbenih pri podjetjih Samassa, Žabkar in Tonnies, se je sklenilo pričeti danes s s^vko. Vzrok so plačilne zahteve,
lj Razsodišče za odpovedi stanovanj. Prvo društvo hišnih posestnikov nam pošilja: Te dni se je vršila pri poverjeništvu za socijalno skrb anketa glede nove nameravane nove stanovanjske naredbe. Ker nikakor ne more ostati še nadalje pri sedanjih obupnih stanovanjskih razmerah, se je v večini točkah dosegel sporazum. Določilo se je tudi primerno dopustno povišanje stanarine. Deloma odprto je ostalo vprašanje glede razsodišča za odpovedi stanovanj, dasiravno je za to odločno izrekel zastopnik hišnih posestnikov in ravno tako tudi zastopniki najemnikov. Ker torej želimo tako razsodišče imeti vsi interesenti, se tej želji ne bo moglo še nadalje upirati poverjeništvo za pravosodje, ki je dosedaj edino stalo v tem oziru na odklonilnem stališču. Ker slično razsodišče obstoji tudi v Belgradu iu deloma tudi v Zagrebu in je enako za Ljubljano predlagalo Prvo društvo hišnih posestnikov že v več resolucijah, bo brez dvoma deželna vlada vpoštevala to splošno izraženo zahtevo in nemudoma ustanovila predlagano razsodišče. Glavni namen razsodišča je stranke pri razporih primerno poravnati in s tem vsaj po možnosti oblažiti sovraštva med gospodarji in najemniki.
lj Iz Spodnje šiške. V četrtek, dne 7. t. m. se vrši ob 8. uri zvečer sestanek v telovadnici ljudske šole. Razpravljalo se bo o električni razsvetljavi. Blagovolito se polnoštevilno udeležiti tega sestanka, v prvi vrsti hišni posestniki iz Sp. Šiške in sploh vsi inte-resentje, da se vendar enkrat more priti do odločitve pridobiti za Sp. Šiško tako neobhodno potrebno električno razsvetljavo. — Odbor!
lj Na državni obrtni šoli v Ljubljani bo vpisovanje dno 15., 16. in 17. septembra t. 1. Prvi dan bo vpisovanje v prvi letnik višje obrtne Šole, ki traja štiri leta (stavbni in strojni oddelek). y višjo obrtno šolo se sprejemajo absolventi (dečki in deklice) četrtega razreda srednjih šol (realke, realne gimnazije in gimnazije) ter absolventi meščanske šole. Dne 16. septembra bo vpisovanje v prve letnike nastopnih oddelkov, in sicer strojne in elektrotehniške delovodske šolo (dve leti), mizarske mojstrske čole (eno leto), kiparske šole (tri leta) in ženske obrtne Sole (dve leti in eno leto neobvezen atelje). V delovodsko šolo se sprejemajo najmanj 17 let stari, v kovinski stroki izučeni pomočniki. M mizar-
sko mojstrsko šolo sc sprejemajo mizarski pomočniki, ki imajo kot taki najmanj eno leto prakse. V kiparsko šolo sc sprejemajo najmanj liletni dečki in deklicc, ki so zadostili ljudskošolski obveznosti. V žensko obrtno šolo (trije oddelki, in sicer za. šivanje perila, za izdelovanje oblek ter za vezenje) sc sprejemajo najmanj 14 letne deklicc, ki so zadostile ljudskošolski obveznosti. Dne 17. septembra t. 1'. bo pa vpisovanje v višje letnike vseli gori navedenih oddelkov. Vpisovanje v stavbno rokodolsko šolo (trije zimski tečaji za zidarske, tesarske in kamnoseške pomočnike, od začetka novembra do konca marca) bo od 1. do 15. oktobra t. 1. (tudi pismeno). Natančni podatki so razvidni na razglasni deski v šoli. Eventuelno še potrebna pojasnila daje na zahtevo ravnateljstvo.
Kupujte knjigo ,Nova pota'!
Nainovelie.
DR. KOROŠEC PROGLAŠA PRVO DOLŽNOST: DELO!
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 4. avgusta. »Večerne Novosti« prinašajo v današnji številki razgovor z min. predsednikom dr. Korošcem. O dr. Korošcu pravi list med drugim: Najpametnejše in najdostojnejše je držanje ministra dr. Korošca s celokupno svojo skupino, ki hladno presoja razvoj teh dogodkov ,toda istočasno vrši vestno svojo dolžnost kot minister za prehrano — nadzoruje namreč skladišča živil ob Savi — m se nikakor ne dela, kakor da bi bil v kabinetu, ki je podal svojo ostavko, temveč se zaveda tega, da je še vedno miaister za prehrano v državi, ki se" nahaja v tako težkih trenutkih. — V razgovoru z urednikom »Večernih Novosti« pravi dr. Korošec: Mislim, da bo zopet prišlo do koalicijske vlade in da ae bo kaka posamezna stranka prevzela vse odgovornosti na sebe za delo, ki nas čaka, namreč ratifikacija miru, rešitev valutnega vprašanja in vol:lnč£a zakona, kar so vprašania ze-io velikega \ imena. Nadalje ic rekel dr. Korošec med rirLgim: V novo vlado jc treba da stopi ncvo življenj, da dobimo nove razmere in da dobimo nove može, ki se bodo zavedali tega, da je glavna dolžnost njihova delo, delo in zoptt delo.
VESTI O SESTAVI VLADE.
(izvirno poroiilo »Slovencu«.)
Belgrad, 4. avgusta. V parlamentarnih krogih kroži danes vest, da bo poverjena sestava vlade Joži Jovano-viču, predsedniku radikalnega kluba, porlpredsedstvo bi 'prevzel Svetozar Pribičevič, notranje stvari pa dr. Ant. Korošec.
Belgrad, 4. avgusta. Današnje »Večerne Novosti« prinašajo vest, da bo najbrže sestavil vlado Stojan Protič in da bo posta! minister za notranje stvari Ribarac, minister za agrarno reformo Joco Laloševič, poslanec iz Vojvodine, — toda ta vest ni točna.
Belgrad, 4. avgusta. Jutri sprejme regent predsednika zbornice dr. Dražo Pavloviča. Naglaša se, da je predsednik še vedno na nejasnem, ali naj priporoča za predsednika kabineta radikalca ali demokrata. Danes popoldne je predsednik dr. Pavlovič konferiral s strankami.
STALIŠČE NARODNEGA KLUBA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 4. avgusta. Člani Narodnega kluba dr. Laginja, dr. Polič in dr. Drinkovič so danes predsedniku narodnega predstavništva dr. Pavloviču označili stališče Narodnega kluba, obenem pa tudi obrazložili gospodarski program Narodnega kluba z ozirom na krizo in sestavo kabineta.
Belgrad, 4. avgusta. Danes popoldne je imel po seji narodnega predstavništva Narodni klub sejo. Klub se je razcepil v dve struji. Prva je za to, da stopi Narodni klub v vlado, druga pa, da naj klub ostane v opoziciji.
NARODNI KLUB GROZI Z OBSTRUKCIJO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 4. avgusta. Radikalci so pripravljeni sprejeti zahteve Narodnega kluba. Člani Narodnega kluba prete z obstrukcijo, in sicer najbolj brezobzirno, ako sc njihovim zahtevam ne ugodi. Pripravljeni so, da strmoglavijo v tem slučaju ne samo vlado, ampak da razbijejo tudi parlament.
DEMOKRATI PROTI PROTIČU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 4. avgusta. Demokratični ministri so imeli včeraj pri ministru za promet Ljubi Davidoviču sejo, na kateri so sestavili protlizjavo proti Protičevemu obžalovanju krize.
Belgrad, 4. avgusta. Kriza se nahaja šo vedno v naiakutneišem stanju.
Posebno jo poostrilo krizo dejstvo, da so ministri demokratske zajednice objavili s svojim podpisom odgovor na Protičevo obrazložitev krize, v katerem kategorično zavračajo Protičeve očitke in zvračajo na Protiča vso krivdo, da je došlo do te težke krize. Včerajšnja »Demokracija«, organ demokratske zajednice, poudarja, da ne morejo demokrati danes več sodelovati s Protičem kot min. predsednikom.
Belgrad, 4. avgusta. Danes ob 10. uri dopoldne se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri so bili prisotni tudi ministri demokratske za-jendice. Razpravljali so o stališču, katerega naj zavzame demokratska zajednica z ozirom na sestavo novega kabineta. Min. za trgovino dr. Veljko-vič in pa minister za prosveto Ljuba Davidovič sta sporočila parlamentu stališče demokratske zajednice.
ZAUPNICA PROTIČU.
(izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 4. avgusta. Radikalni klub je imel danes dopoldne sejo, na kateri je ministrski predsednik Protič poročal o vzrokih in razvoju ministrske krize. Njegova izvajanja jc klub soglasno odboril ter mu izrekel soglasno zaupnico. Tudi danes pozno zvečer jc imel radikalni klub sejo
DEMOKRATI ZA PRIBIČEVIČA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 4. avgusta. Govori se, da hoče demokratska zajednica na vsak način držati Svetozara Pribičeviča, kar bi krizo šc bol; poostrilo.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 4. avgusta. Današnja seja narodnega predstavništva je bila kratka in zelo klavrna. Ministrske klopi so bile prazne, a tudi sedeži poslancev so bili precej prazni. Ministri so sedeli večinoma na poslanskih sedežih. Predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič je o ozirom na ministrsko krizo naznanil, da je parlament odgoden do rešitve ministrske krize.
Poslane.'
Pojasnilo na oklic z dne 3. 8. 1919, češ da neki tukajšnji trgovec išče podpisov, ki so brezpomembni in naj sc ljudje nikar ne pustijo begati.
Podpisani sem bil sam osebno pri gosp. J. Špornu radi soli, in mi je pokazal nakazilo za sol, ki je jc dobil od gerenta. Določena je bila cena 2 K za kg. Jaz sem ga vprašal, kako bode -z delitvijo, čc jo bodemo delili vsi trgovci, kakor sladkor. Toda on mi jc odločno rekel, da jo bode delil sam po določeni ceni 2 K za kg. Tekom ene ure sem mu prinesel dopis, ki sc glasi:
> G. J. Š. Ako se bode delila sol v prid občine, jo lahko delite Vi sami; cena za delitev jc od 100 kg 3.00 K, za vožnjo pa 1.50 K. Račun sc mora predložiti občini, in preostanek dobi občina. Ako sc pa ne bode delila v prid občine, jo morajo deliti vsi trgovci, kakor sladkor.«
Ta dopis je on prečital in jaz sem še osebno rekel: Sedaj ga nesem v podpise. On je pa ostal pri tem, da jo bode delil sam v svoj dobiček, ne pa v prid občine, kakor sem jo delil preje jaz, ko je občina prejela od 2405 kilogramov soli 53 K 23 v preostanka.
Nato so se podpisali vsi trgovci in gerent-ski odborniki razen enega, ki mu nisem predložil. Torej je s tem jasno dokazano, da so podpisi imeli pravi pomen, ker sedaj zaslužimo io delimo sol vsi trgovci. In občanom iz vasi Tomačevega in Jarš ni potreba pol ure daleč hoditi po sol. Kdo je tega kriv, da so se morali iskati podpisi, naj občani sami presodijo,
S t o ž i c e , dne 4, avgusta 1919,
Ivan Ramovž,
trgovec.
* Za vsebino pod tem naslovom nc prevzema uredništvo nobene odgovornosti.
VESTNIH W ORLOVSKE ZVEZE
Prireditve ▼ mesecu avgustu in septembru. Vaditelj ski zbor Orlovske Zveze je v svoji seji dne 4. t. m. določil sledeče prireditve: 15. avgusta Vič, 17. avgusta Sostro, 24. avgusta Št. Vid pri Zatičini, 31. avgusta Selca nad Škofjo Loko, 7. septembra Trbovlje, 8. septembra Ježica in 14. septembra Ihan.
Orlovska akademija vaditeljskega zbora Z. O. se ne bo vršila, kakor je bilo poročano, 7. avgusta, temveč prihodnji teden, ker smo dvorano Ljudskega doma odstopili S. D. Z. Dan se pravočasno določi.
OrU in Orlice! Dolenjska vstaja in hoče videti orlovsko delo. Pohitimo torej na dan 24, avgusta t. 1. vsi v Št
Vid pri Zatičini, kjer se snuje nov fantovski odsek. Pokažimo tem bratom naše delo l Na vseh drž. progah bodo znižane vozne cone, stroški so vsled tega malenkostni. Prijavite svojo udeležbo takoj Orlovski Zvezi. Oni, ki nimate kroja, pridite v narodnih nošah. Podrobnejše vam sporočimo v okrožnici. Orli in Orlice! Na delo za šentviški tabor! Zdravi! — Orlovska Zveza.
Orlovski tabor v Št. Vidu pri Za-HEinl se vrši v nedeljo, 24. avgusta t. 1. Vsa Dolenjska se pripravlja na to prireditev, ker bo ta prireditev prva te vrste in hočejo Dolenjci pokazati, da tudi med njimi živi misel krščanstva. V Št. Vidu samem se jc izvolil pripravljalni odbor, ki bo skrbel za podrobno delo. Fantje in dekleta iz Št. Vida in okolice so obljubila svoje sodelovanje. Predpriprave so v najboljšem teku. Orlovska Zveza iz Ljubljane je pozvala vse odseke k udeležbi, na vseh državnih progah bo 50 odstotno znižanje vozni cen. Iz Ljubljane do Št. Vida in nazaj bo stal vozni list 8 K. Kosilo bo stalo 6 K. To je proračun, ki pač ne more nikogar plašiti, da bi se ne udeležil tabora. Udeležbo ic treba prijaviti do 16. avgusta, in sicer radi vlaka Orlovski Zvezi, ki bo izdajala legitimacije za znižanje vožnje. Obenem s prijavo naj se pošlje prispevek 1 K za osebo v pokritje režijskih stroškov, radi kosila se je treba prijaviti na naslov: Jevnikar Lovro, učitelj, Št. Vid pri Zatičini. Bratje! Na delo, ne odlašajte s prijavo! 24. avgust 1919 bo dan prerojenja. naše lepe Dolenjske!
Gospodarske novice.
g Jugoslavenski kompas. Tc dni sc
razpošiljajo vprašalne pole na posamezna županstva, da jih ista izpolnijo in potem s povratnimi omoti uredništvu za slovenski del Jugoslavenskega kompasa: Gospodarski pisarni dr. Ivan Černe v Ljubljani, vr-
nejo. Ker centralna vlada v Belgradu, kakor tudi vse pokrajinske vlade priznavajo veliko vrednost tega dela za celo državo, sc naprošajo tudi čč, župni uradi in p. n. šolska vodstva, da gredo županstvom na roke pri sestavi in izpolnitvi vprašalnih pol, ker je od točne izpolnitve teh pol odvisna porabnost in vrednost celega dela. Kompas y svoji celoti služil vsakemu podjetniku, vsem uradom, znanstvenikom in prostim poklicom. Za prospekt se jc obrniti na Gospodarso pisarno dr. Ivan Černe v Ljubljani.
Kristalna soda, Kr. ministrstvo za prefira.no in obnovo dežel je v odseku za prehrano Slovenije nakazalo v tovarni Lu-kovica v Bosni večjo množino kristalne sode. Reflektantjc naj javijo svojo potrebo direktno tvrdki Ant. Krisper £ Ljubljani, ki bo blago razdelila in razposlala po navodilih odseka za prehrano.
& Cene za letošnje seno in slamo. V četrtek dne 31. p. m. se je vršilo v Celju zborovanje Zveze trgovcev s senom na Sp. Štajerskem, katerega so sc udeležili zastopniki vseh večjih senskih trgovin v deželi. Na zborovanju so sc določile enotne nakupne cene za letošnje seno in slamo. Ugotovilo se je, da kupujejo nekateri pre-kupci seno po 10 K do največ 20 K, s čemur pa niso niti kriti stroški producenta vzpričo obstoječih delavskih mezd in splošne draginje. Po zaslišanju kmetijskih strokovnjakov in upoštevajoč zahteve konzu-mentov se je sklenilo določiti nakupno ceno za seno največ na 30 K, postavljeno k trgovcu, za škopno slamo 19 K in navadno slamo po 17 K meterski stot. Cena je torej ostala ista kakor leta 1918, Ta nakupna cena je za organizirane trgovce s senom obvezna in ostane v veljavi do javnega preklica.
g Ustavitev izplačevanja kuponov vseh avstrijskih obveznic in zadolžnic. Ministrstvo financ generalno ravnateljstvo državnih dolgov v Belgradu je z odlokom z dne 25. julija 1919, broj 702 zaukazalo, da sc takoj ustavi izplačevanje ku-
ponov kakor tudi obresti od amortiziranih obligacij vseh predvojnih in vojnih dolgov bivše Avstro-Ogrske, dokler sc ta zadeva o dolgovih mednarodno pravno ne odloči. Delegat: Šavnik.
g Trgovina z Egiptom. Tvrdke, ki sc zanimajo za uvoz iz Egipta ali pa za izvoz v Egipt, dobe v pisarni trjjbvske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke trgovske agenture v Kairu, ki jc pripravljena prevzeti trgovska zastopstva naših tvrdk, ki nameravajo v Egipt uvažati, oziroma iz Egipta izvažati.
g Trgovina z Dansko, Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz iz Danske in za izvoz na Dansko, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice naslov neke danske tvrdke, ki bi rada stopila s tukajšnjimi tvrd-kami v zvezo.
g Materijal za pripravo nove carinske tarife in trgovinskih pogodb. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v zadnjih dveh mesecih razpolagala veliko množino vprašalnih okrožnic, zadevajočih revizijo carinske tarife, ter iih še vedno razpošilja. Tvrdke, ki so prejele ali še prejmejo okrožnice, sc poživljajo, da v lastnem interesu izčrpno in nemudoma, podajo zbornici izjave o svoji stroki. Tvrdke, ki so morda dobile vprašalne okrožnicc neposredno od ministrstva trgovine in industrije, so na-prošene ,da radi enotne evidence materiala pošljejo zbornici prepise ministrstvu podanih poročil io izjav, oziroma da jih potom zbornice pošljejo ministrstvu.
Po zborničnih informacijah se bo carinska konferenca v Belgradu vršila žc v najkrajšem času. Za zbiranje ogromnega materiala — saj obsega carinska tarifa 670 postavk — je torej na razpolago silno kratek čas. Zategadelj ne bo mogoče glede vse tvarine razposlati vprašalnih pol. Zbornica zato poživlja vse industrialne, trgovske in obrtne interesente, da ne čakajo na vprašalne pole, v kar najkrajšem času zbornici pošljejo svoje želje in predloge o carinskih postavkah, nanašajočih se na njih stroko. Dva iztisa sedaj veljavne carinske
tarife sta interesentom v zbornični pisarni
na vpogled. Več iztisov kljub vsemu prizadevanju ni bilo mogoče dobiti, vsled česar more carinska tarifa biti interesentom samo v zbornični pisarni na vpogled ter sc ne more doposlati. V svojih izjavah naj interesentje podajo predlogo in želje glede carine za surovine in pomožne snovi, ter delovne pripomočke (stroje) za polu- in cele fabrikatc in sicer kakor glede višine carinskih postavk (maksimalnih in minimalnih) tako glede uvrstitve blaga v carinske postavke, glede besedila in določil o tari. Navesti je podrobno vse surovine in pomožne snovi, cele in polufabrikate, koliko in odkod jih tvrdka dobiva, oziroma koliko jih producira in koliko produkcije in kam izvaža in kakšno zaščito želi proti tujim konkurencam. Podati je vse podatke in obrazložiti razloge, ki utemeljujejo stavljene predloge, na primer kolikor je to dandanes mogoče presoditi: stanje inozemske konkurence, produkcijski pogoji in cene v tu- in inozemstvu, vpliv sedanje avtonomne tarife na položaj tvrdkine stroke, istotako vpliv carinc tujih držav na njeno stroko; možnost ali nemožnost oskrbe surovin ali drugega blaga v tuzemstvu, olajšave ki naj bi sc skušale doseči glede tujih carin; vpliv transportnih, delavskih in drugih razmer itd. Naposled bi bilo tudi navesti vse eventualne carinske olajšave ali oprostitve, katere jc tvrdka imela v bivši Avstriji. Zbornici naj sc pošljejo tudi vsi primeri, kjer se je morala vsled 320% nega pribitka plačati napram kupni ceni nerazmerno visoka carina; priloži naj se prepis fakture in carinske pobotnice.
Derujte za „S!ov. Dijaško Zvezo"!
\mMa qp ip v nedeli°dne 3-> m-
IMJuUlIU JU Jo od Iške vasi >io Štru-fceljeve gostilne na Igu temno rujava pelerina. Pošteni najditelj se prosi, da jo odda proti dobri nagradi v gostilni Štrukelj na Igu.	4500
MeUiOVAOfl SODO IrTmlm B
Išče se za Znoreli
k 2 oseb. deklica za vsako delo, ki zna tudi nekoliko kuhati. Nastop takoj. Plača po pogodbi. Naslov: Marija Broc, Pamotičeva 15/1.	4570.
rjpfinl/ star 14 let bi se rad izučil v UuuuB« špecerijski trgovini v mestu. Naslov pove uprava lista pod štev. 4584, ako znamka za odgovor,
Sprejme ijp|/|n za vsa hišna dela, kaše takoj UGlUC tera bi imela tudi veselje do otrok. Plača po dogovoru. Naslov upravi lista pod št, 4582, ako znamka.
Ilirn bnhili z žrebeti proda po nizki DVB hUlIill cent Martin Boh pd. Mejaš, p. Grosuplje.
PostrezKlDja dnevno. Predstaviti se
jo Nova aliea 5 dvorišče od 12—13.
Kupi se
že rabljen šivalni stroj, ne-
fraj clnjni/ iu k a h. mizo. Ponudbe na ADJ OlUiUl administracijo tega lista pod »Šivalni stro,"	4586
Itanpnrlfli * Omara za knjige, Lesi-KQ|JIUuQJ. kon Brockhaus, več letnikov Gartenlaube, več letnikov Woche, Osterreichische Mouarchie in Wort und Bild, 2 Oleandra in nekaj drugih cvetlic za prodati. Gosposka ulica 4 II nad. desno._4587 (2)
Stenoplinjo in strojepisko
no sprejme takoj odv. dr. Jos. Tomšič, Ljubljana, Sodna ulica 13.
Koresponflenlini8,ivnešsctarofetePrsrE
hrvatskega, slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme. Reflektira se samo na starejšo verzirano moč. Ponudbe je nasloviti na upravo lista pod št. 4591.
VeC m vinskega kisa
Bišče štv. 20. p. Domžale._1589 (t)
Sveže maline žinah. Ponudbe na: Destilacija esenc in izdelovanje sokov, Potnik Srečko, Ljubljana, Slomšek, ul. 27.
Molorno kolo stanu, se ceno proda.
Naslov v upravi lista pod št. 4563.
iiva oleandra, visoka se prodasta. ]
Nova ulica 7/IL vrata 6, levo.
Kuharica inPridQ° dekle
za vsako delo se takoj sprejmeti. Vprašati: Sp. Šiška 91/11 levo.	4555
Pr0ohrSanjenor° ŽBOSKO KOlO P"
Ivanki Pečnlk, Stožice št. 47. pri Ljubljani.	4557 (2)
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijaleljem in znancem žalostno vest, da je včeraj ob 18. uri popoldne naša ljubljena, nepozabna teta in Stara teta, gospodična •
Antonija Klebel
zasebnica
po dolgi, mukepolni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče. v 86. letu njene starosti preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek dne 5. t. ra. ob 16. uri popoldne iz liiše št. 5 v Židovski ulici na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv, maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
Drega ranjka. bodi priporočena v blag spomin in molitev.
Lubljana, 4. augusta 1919.
Žalujoči ostali.
za vsa hišna opravila; plačilo po dogovoru. Služba je trajna, seveda ako bode dotičnica ■ poštena in zanesljiva. — Ponudbe na inšpektorja v finančnem ministrstvu gosp. Zivadinoviča na oglu Balkanske in Pajsijeve ulice št. 2 v Belgradu,
Na prodaj je
Hiša z dvoriščem v sredini Belgrada,
pripravna zlasti za denarne zavode in trgovino. Hiša ima 7 sob za stanovanje in 2 predsobi, kopalno sobo, 2 kuhinji, pralnico, drvarnico, klet, 2 stranišči, shrambe, vrt in zasebno dvorišče. Dolga je pri Upravi Fondova 13.500 dinara v zlatu. Prodajna cena 75.500 din. v zlatu zveneč denar ali 208.000 din. v srebru. Obrniti sc je na lastnika v Belgrad na oglu Bolzanska in Pajsijeva ulice št. 2.
Naročajte ..Slovenco"!"
9apm
uprefrtiji konj
V četrtek, dne 7. avgusta t. 1. popoldan od 3. ure dalje se bodo prodajali na javni dražbi v Ljubljani na Zelenem hribu vprežni konji.
OKLIC. A I 450/19-10 Dne 7. avgusta 1.1. ob 9. url dop.
se bo vršila v pritličju hiše št, 9 Pred Škofijo v Ljubljani
nroslovoijna lovna dražUa
pohištva, kuhinjske oprave, obleke, perila in živil. Reči se zamorejo ogledati med 9. in pol 10. uro dopoldne navedenega dne pred početkom dražbe. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I. dne 30. juliia 1919.
Vzamem v ^ gOSllO InZZ želi. — Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro ..Gostilna"	4544
Pošteno dekle z,df'ele1/®li
službo kot
gospodinja
v župnišču. Cenj. ponudbe pod »Gospo-drnja 1560/M.« na upravo >Slovenca«.
Drva
bukova in hrastova, vsako množino za takojšnjo ali poznejšo odpošiljatev se kupujejo. Ponudbe sprejme Malenšek M. v Mariboru. — Posredovalci dobe primerno provizijo.
Frančiška Fon roj, Kromar naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov srcepretresujočo vest, da je njen iskreno-ljubljeni, nepozabni soprog ozir. sin, brat, svak, zet, bratrancc in stric, gospod
Leopold Fon
trgovec
danes dne 4. avgusta 1.1. ob Vj 6. uri zjutraj nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dno 5. avgusta t. L ob pola 6. url popoldne iz hiše žalosti Sv. Petin cesta št. 23 na pokopališče k sv. Križu.
Priporočamo ga v blag spomin!
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1919.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
i
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena, nepozabna hčerka oziroma sestrica
Marija
včeraj ob 8. uri zv. v 3. letu odšla med nebeške krilatce.
Pogreb nepozabno se vrši jutri ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Borovnica, dne 3. avgusta 1919.
Žalujoča rodbina: Kesslerjeva.
Naznanilo,
Čast. gg. naročnikom kakor tudi slav. občinstvu sploh neznanjam, da opustim s 1. t. in. svojo briv-nico Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mosta). — Izrekam tem potom vsem posebno pa stalnim naročnikom za cenj. zaupanje oz. trajno naklonjenost prisrčno zahvalo! — Obenem nuznanjam,
obstoječo trgovino lasničarskifc izdelkov in toa!einiti potrebščin
istotam še naprej vodil in se tudi nadalje najtopleje priporočam.
ŠTEFAN STRMOLI, LJubljana, Pod Trančo št 1.
Rezan m okrageE les
tramove — drva — oglje, kupuje vsako mcioženo „BSftVfl", lesna trgovska in industrijska
družba z o. z. v Mariboru.

Zahvala.
Ob priliki smrti našega dobrega strica in svaka, gosp.
Frana Grilca
se najtopleje zahvaljujemo p. t. pogrebnemu zavodu za lep, časteči pogreb kakor tudi c. uradništvu za krasen venec. Nadalje prisrčna zahvalRslav, pevskemu društvu >Ljubljan-ski Zvon« za giuljlvo žalo-stinko in vsem ostalim za časteče spremstvo.
žalujoči ostali.
Domača tvor-rtiča perila dLdL
Zagreb, Jelačičev trg štev. 2, II. nadstr.
pudi samo na debelo
moške srajce, spodnje hlače, mehke ovratnike in drugo moško perilo.
Naročbe se izvršujejo po povzetju z obratno pošto.
Žensko zdravilišče
državne toplice Dobma pri CeljU (preje Ncuhaus bel Cllll, Stelermnrk) — vrelec Izredno bofial na radl|u ln offlllkovi kislini.
Mo| — oktober.
rve t
se da v najem.
Uprava Belgradske zadruge oddaja v najem svoj hotel »Bristol« kateri se nahaja v Belgradu v zadružni palači med ulicami: Karadjordjeve, Herccgovačke, Zvorničke in Sv. Ni-kolskog trga v neposredni bližini železniške in parobrodne postaje.
Hotel ima okolu 60 sob za potnike, dve jedilni sobi, restavracijo, lift in vse ostale prostore, potrebne v modernem hotelu.
Hotel se odda: brez opreme, v tem slučaju mora zakupnik dostaviti vso opremo, ki je primerna za hotel prve vrste; odda se pa tudi z opremo vendar brez posteljnine, preprog in kavarniške posode. Ponudbe z označbo, ali se želi hotel vzeti v najem z ali brez opreme in po kaki ceni, je oddati naravnost upravi zadruge v Belgradu najkasneje do 15. avgusta 1.1.
Belgrad, 29. julija 1919.
Uprava Beogradske zadruge.
Moko
ilžol, koruzo, oves prodaja iz skladišča na debelo M. Dimič, Zagreb, Jurišideva ulica 24.	Tel. 19—16.
Sprejmeta se
o
proti dobri hrani in plačilu. Košenina, Kolodvorska ulica 6, od 12 ure naprej.
Odda se po ugodni ceni, dobro ohranjen
pisalni stroj ;>fK
Stroj se luhko pogleda v pisarni tvrdke Kmet & Komp. na Marije Terezije cesti St. 8.
tUfllaftaGp%"j'.Qi za ročni in vratilni pogon, vrat.la (gepelne) čistil-I*lflc3SlsBB..$iS nike, trijerje, slamoreznlce za pogon z roko in silo, sadne in venske stiskalnice, sadni mi ni. brzoparlinlui, stiskala ce
za seno in drugi poljedelski stroji so vedno v veliki izberi v zalogi.
f
v • ..............: - fi-.;-
FRANC Hi?T!, IjubEjana, Martinova cesta 2 edina saioga poljedelskih strojev tovarne UMRATM & {OMP.
Pisarniške mize
proste, kakor tudi najfinejše izvršbe pri Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej
Brezove metle
kupim vsako množino. — IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA.
cele vagone in tudi na m' oddaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani.
Kupujem
Dolgoletna, protokolirana tvrdka za dobavo živeža, ki je z vsemi večjimi konzumnimi organizacijami stalno v trgovski zvezi, išče ponudbe zmožnih izvoznih tvrdk ali ekonome oziroma kmetijske zveze na lasten račun ali tudi po zastopstvu proti proviziji.
Ponudbe izvozno dovoljenih predmetov je poslati na \Va 634
Viljem Judom, Dunaj IX, Waag. 54.
Brzojav: Judcm, Dunaj, Strudlhaf. m—li......i mig

vsako množino. —
Ponudbe pod šifro »Lito že!ezo" na upi avo „Slovenca".
se išče od prvovrstne in zmožne hiše za voščene in neovoščene umetne cvetlice in peresa za vence in dekoracije. — Ponudbe pod šifro:
Grazer Klinst	blumenfabri	k 47	8 a
na Kienreichovo anončno ekspedicijo, Gradec, Sackstrasse.			
		BIJ	n
gospodu« zw
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno
XX. Jagerstr. £S9.
osobito: 10°/ staro ogersko, letnik 1917 tO % foanašKo, letnik 1918 brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po najnižjih cenah v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame gospodarska zveza g ede pristnosti vso odgovornost.
Kranjska deželna podružnica nižjeav-strijske deželne
v . .
m
mr
se je preselila
rovii!
z Marije Terezije ceste št. 12 — na
Dunajsko cesto št. 17, I. nadstr.
(Medjatova hiša).	4549
Pravo Modo« milo zo pranje
1 kg K 14 —, 1 za-bojček okoli3'/2 kg franko K 4'J-— pošilja po povzetju zavod za eksport.
Milo za britje
v 1-, 3 kg K 30- . Toaletno milo
po dnevni ceni.
Krema za britje
porcel. lonček K6 — ltuc. K55-—
M. JttNKER, ZAGREB,
št. 39, i/etrmjska ul.ca 3. 111.
Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska.
, a
KONJAK!!
Hri slabostih vsled starosti, težkočah v želodcu, pešanju moči jc star
vinski konjak
pravo življenje vzbujajoče sredstvo
Dve polliterski steklenici pošlje z za bojem vred za 60 K franko BENEDIKT HEKTL, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko.
Mlatilnice,
vratila, čistilnike, sla-moreznice, mline z a moko in sadje, pluge, brane, transmisijske droge za vretena in vse poljedelsko orodje ima v zalogi stara domača trgovina z železnino
Fr. Stupica v Ljubljani
•Marije Terezije cesta št. 1.
JCava Gaj Čokolada J{akao Sardine JCondenz. mleko JYCalaga
3lum J<onjak £iker';i jVtarmelada
,X<?ksi
3rap <stovski sir
Fino francosko
pvim.ssima
v dozah po 121/2 kg in odprto.
a
I
m
.Si. •
t« Su »r
v ca. m ca #«0 s '2Xoi O.C3-*
M E« OS .a; x) o o u
o a.
S
si n stvarno aemoDiiizacuo v
razpolaga še s sledečimi
nahajajočimi se:
1.	3 tonski Nesseldorfer A XI 458 v Lescah pri pivovarni,
cena 6700 K.
2.	3 tonski Marta A X 272 v Lescah pri kolodvoru, cena 8700 K.
3.	2 tonski Spa A XVIII 179 v Tržiču pri pošti, cena 10.000 K.
4.	li/a tonski Fiat v Kamniku, v smodišnici, cena 10.000 K,
5.	2 tonski Biissing A VII 833 v Domžalah pri Krtini, cena 7500 K.	\
G. 3 tonski Nesseldorfer B IV 58 v Trebnjem na dvorišču gostilne Pavlin, cena 15.500 K.
7.	2 tonski Fross & Biissing na Vrhniki, dvorišče g. Lenarčiča, cena 2000 K.
8.	3 tonski Nesseldorfer na Vrhniki vpivovarni, cena 9000 K.
9.	3 tonski Biissiing -Danubius A XI 492 v Kamniku, v smodišnici, cena 5000 K.
10.	3 tonski Fross & Biissing v Gorenji vasi pri Šltofjiloki, cena 3000 K.
11.	2 tonski Fross »Sc Biissing A VII 835 v Škofjiloki pred mestno klavnico, cena 7000 K.
12.	3 tonski Nesseldorfer B IV 49 v Borovnici, cena 2500 K.
13.	3 tonski Praga A XII270 v Šovodnj ah pri Žireh, cena 2000 K,
14.	2 tonski Waf AIV med Lukovico in Trojanami, cena 1300 K. Interesentje se opozarjajo na pogoje razglašene v listih
10. maja t. 1., ki se giase: 1. Komisija za stvarno demobiliza-cijo si pridržuje pravico dodeliti tudi nižjim ponudnikom, ako je isti ozira vreden. 2. Kupec sme automobil prodati šele po preteku 2. let brez dovoljenja deželne vlade, v kar se pismeno obveže. 3. V slučaju potrebe ga mora staviti voj. oblastim v teku 48 ur na razpolgo proti postavni odškodnini. Pismene ponude je poslati do 14. avgusta t. 1. na automobilni referat v Ljubljani, hotel Ilirija. -- V ponudbi je navesti ponudbeno ceno, v kakšne svrhe se ga bo rabilo in natančen naslov ponudnika.

f
9
Proda se:
1. Lokomobil S-11'
vročeparni stroj z visokim pritiskom, z 20 m visokim dimnikom iz pločevine in parnim kotlom 17-85 mJ kurilne (ozir. vodne) površine, 12 atmosfer nadpritiska, maksimalne moči 75 PS in 240 tur na minuto.

9 9 9
9
2. Parni kotel
aystem Bouilleur,
23 5 mJ kurilne površino, 6 atmosfer pritiska, obstoječ iz zgornjega in spodnjega kotla, delan iz Ia Martinovega jekla
Oboje se lahko ogleda na licu mesta v tovarni za usnje Carl Pollak, Vrhnika; pismene ponudbe pa naj se
pošljejo oa naslov
Carl Pollak, Ljubljana.
| BUSINESS WITH ENGLAND @
g|	firms wishing to buy British Goods send Your orders to: (g|
@ STEINMHNN-BEZENCENET ©
®	34 Fenchurch Street • t ^mh™ f z r. in p i/lrzn 7\	©
i
London E. 3 C. (O. F. 14370 Z.)