sobota 11 februarja.
III. tečaj. 1870.
torek, četrtek  in so-
,oto i*Uaji in \elja \ lunboru l.rez poiilri-
dom letu 8 g. — k,
I   leta 4
četrt
•20
|»«» fio-ili :
V80   luto 10 tf. —k
pol let«
retrt
60
LOTENSKI NAROD,
O/.naui In :
Zu   navadno trintopno
vrstn      plncuje : i. kr. ta so tiaka Ikral,
5     m       11 Škrat,
4        „  „     „ Hkrnt vata i-i -iti- nk.- bu |>i i r njej o po prostoru
/a  vsak tisek je plačati kolek (»tempelj) za 80 kr.
redniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. st. 179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno (rankujejo.
Slovenci in državni zbor.
I v ,
Enega najoriginalnejših izgovomv, zakaj naši državni poslanci ne morejo pretrgati pogubljive zveze z državnim zborom, brali smo v predzadnjem listu ljubljanskega poslanskega organa. Naši poslanci - reklo se je tam — bodo počakali, da pride gnliška resolucijo na vrsto, in ako se Poljakom kaj dovoli, potem bodo to tirjali tudi za Slovence in ko bi se jim ne dovoldo, bodo odšli. — Stvar se na prvi pogled prav dobro bere in res je oslepila celo take slovenske ro doljube, ki vsakako tirjajo, naj Slovenci odidejo iz Du naja. Zdi se nam torej siln-> potrebno, da ta izgovor raztelesimo in skrbno ločimo zrno od smeti.
Gori navedeni izgovor ima brezdvojbeno biti po itični program slovenskih državnih poslancev za prvo rihodnost. Moramo naravnost reči, da nam je še redko edaj pred oči prišel tako malo povedajoč program V njem namreč ni določeno, niti kaj bodo tirjali, niti edaj bodo tirjali.
Čakati in posnemati je tedaj program naših državnih poslancev, najmlačneji program, kar rao jih našli v starini neizvršenih slovenskih progra-iov. Dozdaj smo bili Slovenci odvisni od nemške milosti, v prihodnje nam bodo tudi Poljaki delali uašo osodo. Ako res že naši državni poslanci sami za-se niso mogli nič biti, ako so res hoteli posnemati nemškega modrijana svet: „Ako sam za-se ne moreš nič celotnega biti, pridruži se kot služabniški ud kteri drugi celoti!" — potem naj bi se bili res oklenili kake celote, kake misli, kacega programa, a ne Poljakov in njih omahljivosti ter oportunstva ;   ako v zbornici niso
našli značajev, naj bi jih bili iskali  zunaj iborntc« in našli bi jih bili.
Pa ko bi tudi hoteli gledati 7arad tega programu odvisnosti, čakanja in posnemanja skoz prste, videli bi vendar   še   uhorno   tnalo obetajočega   /a prihodnost ..Kar sliši Poljakom,  sliši tudi nam,  torej  ako se Poljakom kaj dovoli, mora se dovoliti tudi nam" tako modrujejo  naši  poslanci.   Modrovanje je gotovo resnično in tako  prvotno, da bi ga zmogel  vsak političen začetnik,  zlasti odkar so Poljaki na vsa usta javno povedali,  da imajo za svoje tirjatve tako  malo pisanega   ali   historičnega prava, kakor malo  ga  imamo  mi Slovenci.   Da pa gredo nam iste pravice  kakor Poljakom,  do tega  spoznanja  so naši državni poslanci morali priti šo le zadnje čase. Mi sodimo po dejanjih iu nodejanjih. Več kakor leto dni se že v Galiciji  uraduje izključljivo v   poljskem je/.iku. To so si Poljaki isposlovali V državnem zboru. .Poljsko uradovanje ni morebiti odvisno od uradniške milosti in dobro volje, ampak je postavno  uravnano  in zagotovljeno.   Da pri nas ni temu  enako,  to z roko grabimo vsak dan.   A ne bomo  za  to  odgovorne delali samo poslance.   Samo da num šepa  naša   vera,  kar se tiče posnemanja.   Če so se res naši poslanci  tako zagrizli v posnemanje, zakaj niso od tega časa kar se v Galiciji poljsko uraduje, v državnem zboru storili nobenega koraku, da bi se enaka pravica dala  tudi Slovencem V Ko bi bila našim  poslancem   y  volja  posnemati Poljake,  potem so že  imeli  in še   imajo  priliko posnemanja  glede slov. uradovanjn.   Potom pa bi naših tir-jate'v ne smeli  vpletati samo v svoje govore,   kjer se po zbornici  razkade  neuslišane,  da celo   v zbornični zapisnik nezapisane, ampak morali bi se bili popeti do dostojnega in resnega nasveta, ali vsaj do pohlevne
interpelacije : o teb pa v zborniških zapisnikih ni sledu ni tiru ! Dokler pa ne vidimo niti posnemujočih dejanj, toliko časa niti v tobožuo posnemanje Poljakov ne moremo verovati : saj veste, da vera brez dejanj je mrtva.
In da bi hoteli mi še enkrat zatajiti sami sebe in vendar verovati v posnemanje? Kaj si moremo obetati? Poljaki tirjajo zase popolno deželno avtonomijo, (naš mariborski dopisnik v denašnjem listu o tem obširneje govori). Avtonomija — lepa beseda, samo da jo niti taki možje ne razumejo, ki jo vedno med zobmi nosijo, kar ne je vidolo v državnem zboru, ko sta se Toman in hVehbauer drug drugega podučevala, kaj je avtonomija. Pri vsej svoji lepoti pa ima avtonomijo l vsemi drugimi avstrijskimi napravami eno grdo napako, da so namreč vedno le rabi proti nam. A pozabimo za trenotek tudi to. Mislimo si, da se Poljakom da popolna deželna avtonomija; mislimo si, da slovenski poslanci posnemajo Poljake; mislimo si, da dunajska vlada in državni zbor enako avtonomijo dade tudi drugim deželam — naši bralci naj nam odpuste, da smo nakopičili toliko neverjetnih domnev j hoteli smo si pred oči postaviti najbolji, dasiravno neverjetni izid slovenskega posnemanja. Kaj dosežemo Slovenci v tem namišljenem slučaji V Uborno malo! Pol milijona kranjskih Slovencev bo imelo svojo deželno avtonomijo, ostali celi milijon Slovencev pak bo prepuščen avtonomiji svojih laških in nemških nasprotnikov, ki ga bodo ravno s-pomočjo svoje avtonomijo potujčevali, materijalno ouboževali, duševno ubijali. Po taki avtonomiji ne hrepenimo, kajti hrepeneli bi po narodni smrti dveh tretjin slovenskega naroda. Slovenski poslanci pak, ki se hote (?) puliti za to avtonomijo, dozdevajo se nam kakor gospodinja, ki zakolje kokoš, ktera jej jajca nosi,
je samo ob sebi, da se bomo učili pametno, ne pa po« snemaje. Minil je čas, ko je določil sam meč in maščevanje. Boj današnjega časa , in boj naš je in more biti le duševen.
Irsko (Irland, Erin) je dolgo bila samostojna dežela, sedež izobraženja, in za razširjenja krščanstva po
I rak o In nkri vno dru&tvo fenljancev.
I.
V zadnjem času se je Irsko večkrat imenovalo. V dunajskem državnem zboru seje stavilo slovanski opoziciji na stran iu žugalo se je, da bode ustavovernost ravnala s Cehi (»avstrijskimi ienijanci") in Slovenci, kakor so Angležki ravnali z nesrečnimi prebivalci „zelenoga otoka." Ker se tudi doues irsko vprašanje t svetovno politiko čedalje bolj silno na videlo pri riva, ne bode odveč, ako slovenskemu občinstvu v nektrrih potezah narisamo krvavi boj nesrečnega naroda irskega, kterega so Angleži že pred stoletji na smrt obsodili, ki pa ni umrl in noče umreti. Naši bralci bodo Batni našli enakosti in neenakosti mnogo, ki so med narodnim prizadevanjem našega naroda, kteri je bil tudi že na smrt obsojen, in med bojem Ircev. Iz teh enakosti in neenakosti pak se bomo tudi učili. Saj je slavni češki Časnikar Havliček svojo rojake zbujati začel tudi s tem, da jim je Irce kazal kot izgled, kako se narod, od mogočnih, krivičnih, sebičnih, nečloveških sovražnikov pogažen , poteptan ,  zopet vzdigne s krvavo glavo
in povzame  boj   za svojo uaroduo življenje.   Razumno lQ4t»jj na Irsko poslan z vojsko .00.000 mož in z ukazom
Evropi velike važnosti. Angleži so si mnogo prizadeli polastiti se je. A ni se jim posrečilo, do I. [l584.^Aii-gložka kraljica Elizabeta je bojevala dolg, trdovraten in neusmiljeno krvuv hoj. Kot fanatična protestanka ni mogla trpeti , da bi zraven Britanije bil samostalen katolišk narod, ki bi utegnil v zveze stopiti s Kiauco-sko ali celo Španijo. Irci so bili premagani. Veiik del irsko zemlje je bil domačinom vzet in med Angleže razdeljen. Ti so naselili tje svoje koloniste. Irci,, ki so keltske narodnosti, torej vlastito različni od auglo-saškh Britov, so te bilje naseljence, kteri so jim zemljišča roparsko vzeli, smrtno sovražili. Pod nekim voditeljem, Hugh O' Neill , so se zopet vzdignili ali bili zopet tepeni in vzelo se jim je šo HO tisoč johov zemljo več, ter razdelilo med Angleže.
Tako je pod angleškim kraljem Karlom I. srditost Ircev strašno izbruhnila. Vse Angleže, ki so bili na otoku naseljeni kot gospodarji zemlje, napadejo Irci in jih pomore. Nad 120 tisoč Angležev jo j zgubilo življenju in ves otok (ra/.cn glavnega mesta) je bil v oblasti Ircev. Naravno, da je bila tudi jeza Angležev neizmerna. Prognavši kralja, kteremu so očitali, da je prej vedel za to krvolitje, sklene angležki parlament. da se ima ves irski narod uničiti. CromvveU je bil leta
Za dolgo je bil irskemu narodu sok izpit, žila prsvezana, Irci so bili na lastni zemlji hlapci angleškim posestnikom, niso si smeli zemlje pridobiti, nič na svoje imenje na posodbo vzeti, za nobenim protestantom dedovati, s protestanti se ne ženiti, nobene vladne službo dobiti. Bili so popolnoma brez vseh pravic. V parlamentu  niso bili zastopani. —
Ali narodova moč ni izginila. Počasi jo zopet vstajal duh svobode. Irci niso hoteli sprejeti vere svojih tlnčitoljev. Le malo jih je prestopilo k protostant-stvu in ti sami so politično pravice, ktore so z menjavo vere pridobili, porabili v to. da so skušali pomagati svojim katoliftkim rojakom, kolikor se je ravno dalo.
Leta 11779J je Francoska Angliji napovedala vojsko. Irski parlament, kjer so, se ve da, le irski protestanti eodeli, spravil je irsko vojsko na nogo, rekši da hoče braniti se Francozom. Ta parlament jo tirjal iu dosegel ločitev od angleške postavodaje, bil irskim katoličanom vsaj toliko pravičen, da jo jo dovolil, ka si sme tudi katoličan zemljišču kupiti, šole delati itd. Vendar več irski protestanti za neizmerno večino svojih rojakov niso hoteli storiti. Irec je ostal ubožen iu so-vraštvo  do  Angležev  in  protestantov je OBtalo. Puut
vse (rce pobiti. Od kraja je pridno moril. Pol milijona 1 roov je bilo usmrtenih , šo več se jih je prek morja izselilo, 80 00O jih je bilo za sužnje v Ameriko prodanih kakor črna živina. Potem pa se Cromvvell sam naveliča moriti, postane „človekoljubnoji." Zemljo zopet razdeli med augležke vojake in angleške priseljence.
■»4'iinšiiji lisi i m u pol pol« prilog«*-
I 17987~]<tcri so jo bil s francosko pomočjo (podgcue-ralom llocbei vnel, stal je 30.000 Ircem življeujo in jih v prejšnjo tlako vrgel nazaj. Pri tej priliki se je uski parlament zodinil z angležko postavodajo. 100 Ircev (protestantov)  je stopilo v angležki parlament.
Odslej  so začenja   nova  doba, doba parlamentarnega   hoja  za   pravico Ircev.
1012
samo da bi mahoma dobila eno jajce. N« da bi Kranjcem zavidali to avtonomno jajce tč besedi' pise rojen Kranjec — , ampak samo ne moremo žrtvovati vsega sloveuskega naroda neki frazi in ko bi ne tudi še lepše glasila kakor avtonomija. Brez zedtnjene Slovenije je avtonomija le orožje zi narodne nasprotnike vseh onih Slovencev, ki prebivajo v deželah, kjer <o v manjšini, in teb je cel milijon. Ako Kian-ci druge Slovence prepuste Nemcem in Lahom, naj ne pozabijo, da bo tudi njih v kratkem doletela OSOdti nakriinp,kih Slovencev. Zdaj že se pritožujemo, da smo majhen narod, kaj bodo potem Kranjci sami, kterih jfl komaj V9 milijona? Ali vsi vkup živimo, ali pa bomo vsi vkup umrli narodno smrt.   Volite !
Mislimo, da je dokazano, ka s samim posnemanjem Poljakov Slovenci ne bomo nič . ali le manj ko nič dosegli. Slovenci morajo hoditi svojo pot - - Avstriji zarad samega slepega posnemanj i itak že proti pogin in razpad. Ako hote slov. državni poslanci kaj storiti za svoj narod, naj brž in samostalno formulirajo slovenske želje, naj stavijo zedinje/io Slovenijo na dnevni red, potem pa naj odidejo, če že nočejo oditi denes. Vse drugo ui piškavega oreha vredno, in nima narodne.
ampak k
cilj. —
večemu  kako  osebno  korist za nagib in
Narodno gospodarstvo.
Program
izložbe kmetijskih, gozdarskih, rudarskih, fužinarskih obrtnijskih in umetnijskib izdelkov, ki so ima napraviti v jeseni leta 1870 v Gradcu, glasi se :
„Petdesetletni spomin domovinske kmetijsko dražbe, ktero je 28. marca 1819 osnoval ran j ki e. k. visokost nadvojvoda Ivan, nepozabljivi prijatelj lepe Štirske, praznovala se bode jeseni 1870 s svečanostmi, pri kterib se bo ob enem tudi napravila veča izložba kmetijskih, rudarskih itd. izdelkov. V ta namen se je ustanovil „glaven odbor" sestavljen iz zastopnikov kmetijskega društva, srenjskega zbora, kupčijske zbornice, obrtnijske , vrtnarske . umetnijske, iimetnoobrtnijske in hipologične družbe. Glavni odbor je sestavil* program, iz kterega se tu podaja kratek posnetek, da bi se vzbudilo kolikor mogoče obilo udeleštvo pri teta za prihodnji razvoj našega „narodnega gospodarstva" toliko važnem početji.
§. 1. Izložba bo imela 4 glavne oddelke :
A. Kmetijstvo in gozdarstvo;
B. Rudarstvo in fužinarstvo ;
C. Obrtnost in industrija ;
D. Umetnost in umetna obilnija : kakor tudi se bode dopuščalo razkazavanje proizvodov vednosti, uka in o napravi humanitarnih zavodov za zboljšanje fizičnega stanja prebivalstva.
K izložbi se bodo dopuščali posnemanja vredni izdelki domačih in tujih dežel.
§. 2. Izložba bo v Gradcu v gospodarski po-skušnici (anueustrasse) proti koncu septembra ali začetku oktobra leta 1870.
§. B. Oglašajo se jej izdelki za izložbo vsaj do 30. aprila 1870 na posebnih oglasilnih polah, ktere se brezplačno dobivajo pri i/.ložbinem odboru ; na kasneja oglasila se bo moglo le v toliko obzir jemati, kolikor bo prostor dopuščal.
§. 4. Dovažanje, razvijanj«', postavljanje in odnašanje izložilnih predmetov morajo izlo/niki na svojo nevarnost, in stroške ali sami ali po svojih najemnikih oskrbeti, le na isrecuo željo bo ta drla po posebnih komisijonarnih izložbini odbor proti temu oskrboval, da se mu vrnejo stroški.
§. 5. Zavarovanje proti ognju /a dobo izložbe glođe izloženih predmetov oskvlnij^ odbor na svoje stroške.
§. 6. Odbor ni odgovoren /a to, ko bi se izloženi izdelki oškodovali ali izgubili, pač pa bode skrbel za nadzorovanje.
Jj. 7 /a prepuščeni prostor v izlo/lumli prostorih se ne bo nič plačevalo.
Posebne priprave : draperije,  olepšavanja itd. mora si preskrbeti   izložnik  sam    Kurjavo za mašine bo brez plačno dal odbor.
§. 9. Odbor -i bo prizadeval, da izposluje. ka se znižajo na železnicah tarifi za potovanje oseb in za prevažanje izložilnih predmetov sem in tje. prizadeval si bo tudi, da odpade za izložene izdelke vsaka užitnina.
§. Iu. Vs"in \rstam izloženih izdelkov se bodo priznavale medabje, diplomi in častne spomenice, za izloženo živino se bodo dajale  tudi  denarne nagrade
(premije).
§. II. Z izložbo je združeno i/žrebanje dobitkov, ki se bodo nakupili izmed izloženih izdelkov ; o tem se bo izdal še poseben oglas.
Po dokončani izložbi se bodo v očitni dražbi prodali oni i/delki.  ktere   bodo  lastuiki v to namenili.
§. 12. Obširen program, ki natančneje določuje glede izložilnih predmetov posameznih vrst, dobiva se pri podpisanem odboru. Vsa izpovedauja in vprašanja naj se — za zdaj frankovana — pošiljajo glavnemu o d b oru v deželni hiši, gosposko ulice v Gradcu (ge-ncralcomite, laudhnus herrngasse).
Za glavni odbor predsednik : Dr. Moric pl. Kaiserfeld.
I) i) p i s i.
Is Maribora, d^, [Izv. dop.J (Politika slov. državnih poslancev.) Po dolgem porodu adrese iu novih ministrov je prišla vendar enkrat poljska ro-solucijn v posvet posebnega odbora. Pri tej razpravi so Poljaki svoje iu ministri zopet svojo „stališče" razkladali. Dve točki ste v poljskem programu najvažnejše, prva: volitev v državni zbor. in druga: samouprava ali samovlada gališkega kraljestva. V prvi točki tirjajo Poljaki ali prav za prav sedanja večina lvovskega zbora, naj se volitev v državni zbor v Beču popolnoma njim samim prepusti, iu druga točka resolucije (v vrsti toček 8.) tirja posebno administracijo, posebno pravo-sodstvo, posebno opravljanje nauka in verskih zadev in posebnega ministra na cesarjevem dvoru. Tem glavnim stožernim (kardinalnim) tirjanjem Poljakov nasproti pa je  vlada po svojem glavarju, Hasnerju,  prav po
— Hnsnerski odgovarjala; ona je v svojih odgovorih pokazala dvojo, prvič, da ni ničesar povedala, ako-ravno mnogo govorila, in drugič, da sama ne ve, kaj bi odgovorila, da je tedaj brez programa. Zakaj tako ? — Ker jej je ali za resno rešenje poljskega vprašanja malo mar, ali pa ker tuisli, da se z odlašali j e m tudi nekaj doseže, morebiti pa tudi zako tako, ker — Poljake pozna. — Zanimivo je vprašanje, kaj bodo Poljaki počeli. Mogoče je, da pojdejo, ako teb dveh točk ne dosežejo; pri njih saugviničnem temperamentu pa tudi mogoče, da ostanejo. Ko bi Poljakom za druge sodržavljane ali pa za dižuvo kaj mar bilo, gotovo bi tako ne smeli in ne mogli v državnem zboru tihotapiti. Ali da njim za Avstrijo ui mar, ampak lo samo in izključljivo /a-se, to smo sicer preje že sumili, ali zdaj za gotovo vemo, ker je to Groholski v odboru čisto očito i/rekel. Pri tem izjav-ljenji Poljakov mora so človek nehote vprašati: Je-li Še mogoče, da se naši slov. poslanci na take zaveznike morajo zanašati V Da so so so nedavno in pred tem zanašali, vemo avtentično iu zagotovo; ali so še naprej bodo, tega šo no vemo. Koliko se imamo Slovenci od toga državnega zbora pri teh okoliščinah nadejati, to lebko otroci že prorok uje jo. Kdo hoče v državnem zboru naša ie   naj p o h 1 e v n e j š a tirjauja
— pravim podpirati, ne dovoliti? Kako mislijo slov. poslanci s svojimi tirja nji, postavimo da jih predlože, prodreti in uspeh imeti, ko so še poljski resoluciji, ktera se že v drugič predlaga, toliko zaprek dela? Da hi slov. poslanci v tem parlamentnem „trupu" tudi z ostrimi resolucijami (kterih se gg. ministri naj ne boje!) kaj dosegli, tega tudi mi, ki no sedimo na BStatvah" državnegu zbora, ne pričakujemo ; ali uečosa drugega pričakujemo,  so ve da zastonj, kar so je slov.
§. 8.   Navadne mize in omare bu napravil odbor, poslancem že večkrat naročilo, se ve da tudi zastonj.
Da naši poslanci nevspešnost svoje dunajske politike sami dobro čutijo in previdajo, tudi to vemo za gotovo. Čemu tedaj sedijo v Beču in čemu podpirajo politiko, kteri /e sama „N. fr. Presse" vrv za mrtvaški zvonec plete? Ali hočejo naši poslanci še za stafažo rabotati, dokler sedanja večina zborova postavo o naravnih volitvah potrdi, kar ministri (vsaj na tihem) in voditelji levice na vso sapo pospešujejo ; kajti toliko bi se s tako postavo gotovo doseglo, da bi ustavna in državna zmešnjava še veča bila. — Ko bi naši poslanci politiki bili, ne bilo bi jim težko ravno pri poljski resoluciji priložnosti dobiti, državnemu zboru hrbet pokazati ; in tudi drugih sredstev bi ne manjkalo. Saj smejo interperlacije stavljati. Končno besedo rekoč: zadnji čas je, da slov. poslanci pokažejo, ali so res slovenski in za prid vseh avstri janskih narodov skrbeči poslanci; ali pa le statisti na odru nemško-avstrijanskega gledišča. To pa že zdaj izrekamo : ako slov. politika v najnovejšem času ni dosegla niti jed-nega vspeha, da je tega največ sedanje slovensko zastopstvo v državnem zboru krivo in odgovornost za prihodnost ne vzeme drugi nihče na sebe, nego ravno to zastopstvo. Narod slovenski pa bode morebiti še dovolj prilike imel, svojega dne očito in veljavno izreči, kako se je na Dunaji za njega govorilo in delalo.
I* Kaitva. —L — [Izv. dop.] Denes ko primera v roke „Siv. Narod'*, pade mi v oči dopis iz Pasjaka, v kterem nepoznan mi dopisnik z neko ironijo nekaj govori o taboru in časopisu „Istarska straža", kar so že večkrat Kastavci obljubili, nič pa izpolnili. Resnica je, da se je pri mnogo častnem gosp. J. J. napijalo in govorilo o taboru, govorilo pa se tudi, da ta tabor ne bode edino za Kastavce , ampak tudi za vse Liburnjane, tedaj Vološčake, Lovrance , Voprinčane, Mosčeničane, Bršečaue, Jelšance in Novograjce, za sedem tedaj županij, ne pa samo za Kastavsko. Nam je tabor potreben enako, kakor tudi drugim županijam, pa ker so drugi župani dobro znali misli in želje županije kastavske, zakaj se niso ž njo posvetovali, kako so bode taborovalo in kteri bode program tabora ? Nobeden se ni oglasil, osobito pa se čudim županu Jel-šanskemu in Novograjskemu ; ker naša in te dve županiji najmanj pravic vživati v Istri, ker še zdaj ni pri nas „porto franco" (slobodan iznos) ampak za četert funta kafeta in za funt moke moramo harmico plačevat. Tedaj ne samo, kar se narodnosti tiče , ampak tudi kar se materijalnih vprašanj tiče, nam je avstrijska vlada slaba mati. Ker nam avst. vlada noče vseh onih pravic dati, ktere drugi Istrani vživajo, naj nas odcepi od Istro iti naj nas združi s Hrvati ali pa s Slovenci, s kteretni smo pripravni dobro in zlo deliti. Da ni bilo tabora, nismo tedaj mi Kastavci krivi, ampak župani druzih županij. kterim je več stalo do tega, da visoko vlado moljakaju, nego za tako sveto iu nam potrebno reč, kakor je tabor. Od vseh liburnijskih županov se ni nobeden oglasil za tabor, kakor naš vredni in spoštovani gospod A. Rubeša ,• pošten narodnjak z dušouu, in telom, veren sin svoji materi Slavi ji. Da so Kastavci vroče želeli taborovati, vsak more spreviditi, ker so šli taborat na Kaleč, kjer sta dva Kastavca želje in misli Kastavcov v hrvaškem jeziku izrekla. Naš gosp. Anton Rubeša je govoril na taboru o potrebi narodnega jezika v šolah in uradnijah, tajnik pa občine kastavske France Steidle je govoril zoper zastavo (mornarico) cis-translajtanskih barv. Govoril je tudi, kako bi dobro in lepo bilo zediniti Liburnijo ali s Hrvaško ali s Slovenijo.
Kastavac ima že narodni jezik v šoli in uradniji, s tom pa je pokazal pot Istranu, po kteri bi moral hoditi, da enkrat bode Istra svoja, da bode ono, kar je že enkrat bila, ne samo tu in tam , ampak da bode hčerka skoraj povsod verna materi Slavi ji. Pasjanske-mu dopisniku pa svetujem, da on pero ostro nabrusi iu zoper italijanisime na isterskem zboru piše, ker so ti možaki krivi, da mi nimamo kar nam pripada, oni so krivi, da smo mi sužnji na naši lastnini. Ti možaki so tički , kteri imajo oster kljun, s kterim nas isterske Slovane do srca pikajo, akoravno nas ima dvakrat več kakor pa labov in labonov v Istri. Naj Pasjačan svetuje Kastavcem in Istrancem, da protestirajo zoper so-
▼razni slovanstvu zbor isterski, da se tako koliko brž do novih volitev pride, pa da na tem zboru ue bode samo eden od naših narodnih zastopnikov ampak večina. To bi za nas koristeje bilo , kakor pa tabor ali „Istarska straža". To, to bi bila prava in trdna straža, da na tem zboru tudi sinovi verni materi sedijo, ne pa edino renegati, ali tujci, od kterih se nimamo nić kaj dobremu uadejati. Pa je tudi je še zdaj Kastavac pripravljen taborovati na spomlad, naj se samo ž njim posvetujejo nekteri bližnji župani. Naša stranka in naša desnica pomočnica ne bode izostala, ampak biti če. nam veBelje, ako se kteri županov prijavi, razglasiti tabor v Liburniji, makar pod Snežnikom ali pa na Vučki. Govorilo se je tudi, da se bo pri nas izda jal za mrtvega kmeta istarskega podučeri časopis, ali nismo mogli pa tudi zdaj ne moremo najti vrednika, ker vsak , kterega prosimo, govori, da je to pretežak posel, osobito kar se tiče jezika. Za to pa nam je treba tudi materijalne podpore, ali se ni noboden najavil, da nas bo podpiral, a tudi to bi z velikimi žrtvami pretrpeli, samo da moremo vrednika najti.
Slišal sem iz verodostojnih izvirov, da bo časopis za Istrane v Trsti izhajal, kterega bodo založili preu-zvisni in presvetli škofje naš niecenas djakovaški J. J. Strosmajer in J. Dobrila škof poreški. Slišal sem pa tudi, da se dozdaj ni temu časopisu ne more najti vrednik. Slava tedaj preuzvišenemu in presvetenemu škofu J. J. Strosmajeru in J. Dobrili! Živili zatočnici naši I
da je dozdanje ministarstvo bilo na krmilu prišlo bolj na željo tujih vlad, ki so se bale narodnega Bra-tiano, kakor pa po kaki stranki v deželi. V zadnji soji zbornice je bilo od Bratianove stranke naavetovano, uaj se vladi izreče nezaupnica. Seja je bila viharna tako, da je minister Gika prvosedniku zvonec iz rok iztrgal, in so poslanci brez sklepa na dvoje šli. Gibanje v Komauiji je tudi za slovansko in Avstrijsko pribodnjost velike važnosti. Zatorej je Bratiann Magja-rom in Nemcem neljub sosed.
S r b s k i^jministerijalni list „Jedinstvo1* v zelo čteje Magjarom, da so v Cislajtaniji podpirali Giskrovo večino. V daljem uvodnem članku prorokuje jim, da se bode Magjarija razbila, ako zgodaj ne premisli, da je edini porok obstanka pravičnost proti Slovanom.
V Carigradu je bilo veliko posvetovanje pod prvosedstvom sultanovim, kako bi se turška pomorska vojska okrepila in pomnožila.
Italija se nekoliko izkopava iz douarnih stisk. V proračunu za loto 1870 je razvidno, da se bodo državni stroški za več milijonov pomanjšali.
V Parizu se je zopet pomirilo.   Med razsajalci je baje samo eden usrhrten. Vojska in policija ni nikjer streljala.   S palicami in bajoneti je več ranjenih, prtdi je prvi večer 165, drug večer 10*2.
Politični razgled.
Najvažnejša novica za nas prihaja iz dunajskega državnega zbora. Bukovinec baron Petrino je stavil ta-le predlog: „1. Spremenitve državnih osnovnih postav v smislu razširjenja deželne avtonomije, kakor ee zahtevajo z nasvetom poslanca dr. Gro-holskega, podanim v 4. seji te sesije, naj se raztegnejo na vsa kraljestva in vse dežele, ki sov tej zbornici zastopane, in sicer po potrebi teh dožel. 2. Odseku, ki je izvoljen za prvo posvetovanje nasveta Groholskega, uaj se naloži, da poroča o tem nasvetvu ob enem kakor o onem Groholskega.1' Ta nasvet so podpirali Slovenci, Bukovinci in izmed nemških poslancev: Figuli, grol Spiegel, grof Durkheim, dr. Roser. Poljaki pak io Slovence na cedilu pustili in so proti nasvetu, ki je ravno komaj dobil potrebnih 20 podpiraleov, da pride na vrsto posvetovanj. — Govorili bomo o tem prihodnjič več. Zdi se, da je vladnim časopisom ta nasvet nepričakovan prišel. „N. tr. Pr." vidi v tem le parlamentaren „spas."
V adresnom odseku drž. zbora je bilo prvo posvetovanje o dalmatinskem uporu in pomnjenji. Poro čila niso nič novega na dan spravila, in če stara „Presse" očita, da poslanci zgodeb v Dalmaciji niso studirali, da jim manjka resuobe, ter daje mi niste rstvo tu pokazalo, ka nima nobenega administrativnega talenta : pritrjuje se lehko , dasi iz nasprotnega stališča. Poslanec Ljubiša je bil pozvan kot zastopnik iz Budue svoje mnenje povedati. Ker ni nemški govoril , objavi se njegovo izpovedanje, ki bode gotovo zanimivo v prihodnji odsekovi seji. Tudi Taaffeja pozivljejo na odgovor.
V državnem zboru je sprejeta postava ki delavcem privoljuje pravico koalicije, to je pravica, po kteri se smejo delavci združevati. Dalmatince Knežević iuterpelira vlado, ali ne bode šo v tej sesiji predložila zidanje železnice, ki bi Dalmacijo vezala z državo. Plener obljubi odgovor.
Češki deklarant Brauner je v mestnem zboru oznanil, da sprejme županstvo, da si ue ve ali bode potrjen.
V ogerskem državnem zboru so poslanci nc-magjarskih narodov nasvetovali naj se m:igjarsko gledišče ne podpira z državnim denarjem.
Iz Bukurešta tolegrafirajo, da je celo romansko miuisterstvo dalo odpoved. Vzrok te odpovedi, ktero je knjez Karol sprejel, je jako važen.  Znano je,
Za-
Razne stvari.
Slavni srenji sv. Donat-a pri Rogatcu.
Prinesla sta „Slovenski Gospodar" v št. 2. in „Slovenski Narod** v št. 6. Vas meni mili pozdrav i zahvalo za hranitev slovenskih pravic v deželnem zboru štirskera. Ta glas meni tem bolj do srca sega, ker prihaja od mojih bližujih prijateljev, od mojih vrlih volilcev. Milo je videti, kako se Slovenci hvaležni ska-žejo vsakemu jim dobro bolečemu, tudi za male zasluge ; videti, kako se užiga duša za dušoj v ljubezni do naroda, i kako prešinja ljudstvo resnobno prepričanje, da za slovenski rod na svetu ni druzega otet j a iz svojega pogubljivega in žalostnega stanja, nego zo-dinjenje vseh Slovencev v eno državo-pravno skupino. Dokler tega ne dosežemo, naj bo to zedinjeujo vedno naše geslo ; vse drugo, kar je treba bo potem prišlo. Naj Bprejine slavna sreuja od me izraz visokega spoštovanja i srčne zahvale.
Borovje dno 9. februarja 1870.
M. Herman 1. r., slovenski poslunoc.
* („Jadranska Zarja"), izvrstno vredovan list slovenskih Primorcev, kterega najgorkeje priporočamo vsem Slovencem, krepko in temeljito odgovarja na hinavski izdihljaj nečega dunajskega „Istiniča." Zanimalo nas je posebno, kar „Zar.u piše o naših strankah, ona pravi : Te toliko potrebne sloge zdaj med nami več ni ter je ni. Tista „peščica" Slovencev, ktera se ne zlaga s sedanjo jalovo politiko „Novic" in oportunizmom slov. drž. poslancev, ne živi sicer od škandalov, kakor so miroljubne „Novice1* izblokuili blagovolile ; to je pa res, da je ta „peščica" tolika, da šteje do malega vse razume Slovence od Drave in Mure do sinje Adrije. Razodeva se to v vsakej družbi mislečih Slovencev, kakor tudi v vsem neodvisnem časopisji slovenskem. Zarad tega pritrjujem „Novičnemu1 lsti-niču, da bi kak slovenski Epimerid, ki bi bil zadnjih deset let v kakej kraškej Spilji prespal in zbudivši se zdaj slovenske časnike prebiral, si oči mel ter se strašno čudil, ali je mogoče, da so so v kratkih letih „časi in dnevi" toliko spremenili, (la se zdaj javno graja, kar se je poprej v zvezde povzdigovalo. Ali g. Istinič naj si je svest, da, kakor hitro bi slovenski Epiiuerid zvedel kako in kaj, se ne bi več čudil slovenskim časopisom, nego gorosta::nej nedoslednosti iu malopriduosti oportunskih slovenskih poslancev. Zato mu še ne bi trebalo deset let picspati, nego zadostovalo bi smrčanje od 1. 1867 sem."
* (Tržaška mestna čitalnica) so začenja letos na novo oživljati, od novega leta pristopilo jej je čea 40 novih  udov in  se zinirom   oglašajo   ,o drugi
ra. napravi čitalnica drugi veliki ples.   Tako beremo v ^Jadr. Zarji."
• (Za Predolsko železnico) so kakor poroča „Jadr. Zarja" inženirji že vse potrebne načrte izdelali, ki se bodo poslali na Dunaj, da se tam predložijo drž. zboru.
(Slovansko podporno društvo v Petro g radu) jo imelo te dni shod, grof Goleniičev je poročal, da je koncert, ki ga je društvo dalo, prinesel 2000 rublje, čistega dobička. Več raznim slovanskim kompetentnm se je dovolila podpora, med temi tudi lužički matici.
* (Praga) ima po novem stenji prebivalcev, ako se tudi vštovljejo tisti, ki bo v Pragi udomačeni, pa ne nazoči, dalje predmestji Karlin, Smihov, ViŠegrad — 230.000 duš V mestu samem je 157.133 duš. Od zadnjega stenja I. 1857 je Število prebivalcev v mestu samem narastlo za 14.535 duš.
* (Iz O r m u ž a) se nam piše: Tukajšna narodna čitalnica napravi v nedeljo 20. februarja besedo s tombolo, h teri se vsi domoljubi vljudno vabijo.
* (G. dr. V a 1. Z a r n i k) je imenovan za častnega uda „društva dobročinjenja i uzajomne pomoči slav-janske pod zaštitom njegove visosti Aali Pašo" v Carigradu. Te dni je dobil krasno, v slovanskih barvah izdelano diplomo.
* (V Štanjelu na Krasu) so se? nedeljo 6. t. m. zbrali oudotni rodoljubi, da so si izvolili odbor novo ustanovljeni čitalnici. Zarad zunajnih zaprek se čitalnica ue more odpreti Še ta predpust. Ob enem se nam poroča o protinarodnem delovanji tamošnjega vikarja g. A. B., ki kmete na vse moči in z najpuhlejimi neresničnimi sredstvi odgovarja, naj bi ne pristopali čitalnici. Mi nočemo tega „delovanja" obširneje omenjati : Žalostno dovolj, da se kaj tacega le goditi more.
* (Ljutomerska čitalnica) je imela 2. dan t. m. svojo glavno skupščino. Prišlo je od blizo in daleč obilno kmetov, ki so se prav živo udeleževali pogovorov, ki se čitalničnega delovanja in gospodarstva tičejo. To jim služi na slavo. V novi odbor so izvoljeni gospodje : Ivan Kukovec za predsednika, Mat. Zemlič za podpredsednika, Ant. Merčnik za denarničarja, Drag. Huber za tajnika, dr. Ant Klomenčič, dr. Iv. Farkoš, A. Ilerzog, Ognjeslav Moharič in Jože Gomilšck za odbornike. Ljutomerska čitalnica bo naredila sledeče zabave: 20. februarja tombolo s plesom, 27. glediščno igro z deklamacijo in petjem in 29. šaljivo tombolo s plesom. K tem veselicam so od odbora uljudno povabljeni udje od blizo in daljave.
* (Nov dogma). Na Dunaji, kjer se tako boje vsake novo dogme in papeževe nezmotljivosti, hote gg. državni poslanci ustavo povzdigniti za državno dogmo, sami sebe z gg. ministri vred pa izreči za nezmotljivo. Med odborovim posvetovanjem je namreč ustavna stranka tir jala od Poljakov poroštev, da ne bodo nikdar več kaj posebnega glede ustave za-se tirjali, ako se jim zdaj chi nekoliko „koncesij." Ta tirjatev kaže vso sme-šnost ustavne stranke. Kako poroštvo neki hočejo Poljaki ustavi dati? Ali morejo zabraniti deželnemu zboru, da ne bi tirjal, kar se njemu prav in dobro dozdeva V Ali morejo že zanaprej jezike zavezati in pamet pre-striči vsem prihodnjim poslauceni in zborom ? Po takih tir jat vab je samo šo pričakovati, da oglase ustavo za dogmo, sobo pa za — svetnike.
* (Dunajski in poštanski časnikarski črkostavci) hočejo dolo ustaviti, ako se jim plača ne povekša. Na Dunaji je takih delavcev okolo 1500. Lastniki časnikov so v velikih zadregah in namerava 10 časnikov izdavati samo en skupen list. „SI. Nov." v Pešti naznanjajo, da ne vedo, kedaj bodo zopet mogle izhajati, ker so bo stavci delu odpovedali. „Ung. Ll." je oglasil, naj so naročniki snidejo v neki dvorani, kjer se jim bo časnik bral, kajti tiskati ga je nemogoče.
* (Odškodovanje). K dvornemu plesu na Dunaji so včeraj bili povabljeni tu udje gosposke in poslanske zbornice, kar so dozdaj ni še nohenkrat zgodilo.
(Imenovanje.)   Minister   pravosodja je
Ta predpust je imela že dvakrat besedo s tombolo iu I imenoval dozdanjega pristava Adolfa Prambergerja enkrat ples;  vselej je  vladalo najlepše soglasje. 20. t.|Celji za svetniškega   tajnika ravno tam.
*»
♦(Istrijani) v Kastvi «o škofu StrosTiiaioriu poslali čestitko zarnd njegovega možatega obnaša uri v Rimu. Telegi itično se jim zahvaljeval, pravi Stros-majer „da 6* svaka ri< t i svako djelo\ a • d egrtvo) biti pravim i odprtim odjelom sviesti i o4vjs4ocenja/
* (Slovenski jezik v d e ž < i n i b :i r a il i h kranjskih^. V nNOvieabu beremo: J'<> zaslišanji predstojnikov vseb uradnij. ki stoje pod deželnim •'<! borom, in po natančnem m vsestranskem preVdarku vseb razmer, da so zadostuje pravici slovenskega jezika, a vendar materi jalnomu dožolmoiu pridu škoda ne godi, jo deželni odbor, izvršivši nalogo, ki jo j« prejel od posiednjcga deželnega /bora zarad vpeljave slovenskega jezika v omenjene u r a d-nije, v seji i. dne t. m. sklenil sledeće :
Od 1. marca t. 1. počenši je slovenski jezik uradni jezik v vseh uradnijah deželnega zastopa. Ujema od tega pravila so sledeče: l) Vložoi vpisnik je. kakor je vloga slovenska ali nemška, slovenski ali nemški. 2) Nemško se na Kranjskem |iš" nemškim občinam* vojaškim uradnijam in pa takim privatnikom, o kterih se za gotovo ve, da ne umejo slovenskega jezika, — zunaj Kranjskega se nemško dopisuje vsem uradnijam, le deželnemu odboru goriškemu in uradnijam tro-jedno kraljevine slovensko. 3) Nemške vloge strank in uradnij se rešujejo nemški. 4) Sejni zapisniki deželnega odbora so slovenski ali nemški, kakor je sporočilo odbornikovo slovensko ali nemško. 5) V opruvil-stvih, ki tičejo zaklad zemljiško odveze in posilnu delavnico, je uradni jezik nemški. fJ) Deželnemu računarstvu je v vseh administrativnih opravilih uradni jezik slovenski, v kontrolnem uradovanji pa za zda] in sicer do marca meseci 1371. leta nemški, od marca 1871. leta počenši bode slovenski; med časom bode deželni odbor po posebni komisiji za to skrbel, da se računstvu in blagajnici potrebno imenstvo (terminologija) določno ustanovi. 7) Proračuni različnih zakladov, ki so deželnemu zboru predložijo, kakor tudi računski sklepi ustanovnih zakladov so slovensko-nemški. 8) Uradova-nje deželno blagajnice jo v vsem, razun opravilstva v zakladu zemljiške odveze, slovensko. 9) Deželnemu dobro-dejnemu zavodu (bolnišnici, porodnišnici in norišnici) veljajo za vredovanje z uradnijami in strankami v deželi in zunaj dežele zarad rabe slovenskega in nemškega jezika ista pravila, ki so navedena pod pismen* kama 2) in 3). — Kar se tiče mnogobrojnih obrazcev (formularov) v različnih pisarnicah, je odbor vsaoemu odloČil ali samo slovenske ali slovensko-ncmške ali le nomške napise.11
Dunajska borsa 11. februarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih .	SO	ti.	op	ki
r»°/0 nictalike r. obresti v maji ia nov.	—	»	—	w
Enotni dr/., dolg v srebru    .   .   . .	70	n	40	
	lJ7	n	—	»
Akcije narod, banke......	7 'i 8	n	—	n
	2C;t	ti	tin	Jt
		n	Gfi	n
	121	n	—	n
	r»	n	HI	n
J. Lacher-jeva ,
velika zaloga poliisnr oprava J
(lIMMlljlO*-,)
priporoča bogato razvrstoHo. zaloga omar,
postelj, miz, stolov, mn.drucor na peresih, tiutnastili viadracor, zrcal, od naj izvrstne/* aa blaga   do ua jpripi ostejoga- y
Cena je čudovito nizka jFfcn/viio tam
dobivajo   praktični   mizarski po močniki   stalno   deld  iu dober /a služek. tU
%zsr Epitoplični krr
(božjast)
p i s iti en o zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. ItLi11 i »-soli v J3<*i-o-1 i ai 11.    Mtttelstr.iKMc b'. Odzdravil jih je
le nad sto. (i >
Pri meni se ipreimo en
učenec* kupdijNtva.
Mora biti 15—17 let star, dotično šolsko sposobnost imeti in na tanko slovensko znati. Drugi pogoji se zvedo osebno ali pismeno pri (1)
Ferd. Ijuiigman-u,
trgovcu v I.(iškrm trgu.
Preseljena kupčija.
Kupčija s železom   „pri      I nti o«*i**   in zaloga moke   iz peštanskega paromlina,   „Ooricordia" imenovanega,  ktera je bila poprej v gorenjih gosposkih ulicah nasproti kavarni Fichsovi, preselila se je zdaj v
«i<»lenje gosposke ulice, Iii*. it 139 * Hrauiier-|e% o liK.o.
V Mari bo ru januarja meseca 1870. (2) Cart Reuter.
i Imenitni malinski hren!
se v edino pravi kvaliteti, v snopičih po SO—23 pf.
težkih
1 snopič srednje debelih  korenin   ,   .   2 f. 80 kr.
V snopičih po 25—28 pf. težkih, izven red no
debelih korenin, snopič..........G f. — kr.
dobiva pri
Jožefu Froiiiiii-ii
v Kutni gori (Kuttenberg, poleg Malina) na Češkem. (1)
0)
icdfttelj in vredni k Anini ToUlfci«
Pat«1 Poctorale Gcorge.
(prsne table) zoper  hripo ,  kašelj   in zagrljenost.
Cena ene Akatlje 70 n. krajcarjev. C a c h o u aro m a t i s e za to. da ne diši slabo iz ust po puhanji tabaka, pojedi, vinu, pivu ali dru/ib močnih pijučah; neobhodno potreben, kader se ima iti v olikane družbe, v gledišče, na ples, v salon itd. Ti cachou obstoje iz čistih, zdravju celo neškodljivih rastlinskih delov in obvaruje zobe, da ne gnijejo in ne bole. Vsakrat kader so hoče ta pripomoček rabiti, vzame in zveči se ena kroglica (pila), in neprijetni duh je zginil. V škatljicah po 70 kraje. (8oldov).
K i 1 n o mazilo. Posebno dobro  za kilo   (modrcu);   nupravlja in priporoča dr. Kriisi, praktični klini zdravnik v Bascl-u. V puSicah   iz  kosita rja  s   popi-o m vred.   Cena 3 gld. 50 sold. a. v.
2JssV / ob na pasta. Najboljši pomoček za čiščenje zob, da ostanejo zobje zdravi in lepi beli, za odpravi jen je vinskega kamena s zob, in to brez bolečin; dalje dobro za krep-čauje dlečen (zebernov), ker stori, da se zobje ue nia-jako in kri i/, njih ne teče. V porcelanastih lončkih po 80 kr.
jfmTT" r n n c o s k o tekoče barvilo za lase, barva vsakoršue lase, kakor kdo hoče, črno, rjavo ali belkasto iu sicer v 10. minutah stalno*; moč tega barvila je že obče zuaiiu i u ne potrebuje priporočanja. Priprava za barvanji', to je, '2 ičeti in 2 sklodici, 50 kr. Ena sklenica razpuščonega barvila za lasu 2 gl*l. a. v.
2J^P~   Balzam   za  p zebo. v lončkih po 50 kr. a. v., kteri tudi pri zastaranili ozeblinah  kolikor  mogoče hitro bolečine  utolaži in popolnoma ozdravi; po mnogoletnih skušnjah si je pridobil
ta priporočljivi pripomoček občno zadovoljstvo. 2j^T~ I* i ! s t n o (pravo) olje iz turi novi h jeter napravljen o. Priznano je to olje  kot najboljšo zdravilo za vse pisar  in   plućne   bolezni.    Sprte je. izvrstne  iu čistoga okusa; sklenica po 1 gld. in 1 gld. 80 kr. 'jtfJ^T" S v a i ca rs k a voda za ušesa proti  bolečinam   v  ušesih, zoper nagluhost itd. Cena 1 gld. a. v.
Jjm^~   C. k. pri vi leg. esencija (ma^t),
ki stori, da rastejo lasje in brada. Najboljši iu močnejši pomoček za lase, da rastejo
I.antniki: 1)7. Jate Vodnjak iu drugi.
in močneji postajajo; ravno kskor tudi za brado. Ena skleničica s podukom vred velja 2 gld. a. v.
k- pri vi k Tannochininska po mada J. Pserhof er-j e v a., najzanesljivši pomoček, da rastejo lasje; ako se 8—10 dni rabi, ne bodo gotovo več izpadali lasje, marveč rajši rasti i, in v tem ko svojo natorno barvo obdrže, postanejo volnejši in svotliši ter no postanejo luskinasti. Ta pomoček priporočajo mnogi veljavni zdravniki in pri lastniku privilegije je mnogo prizoavnih listov, ktere lahko vsakdo pregleda. Zarad lepe oprave kinča ta po-mada vsako toaletno mizico. — Gena ene za 3 mesece zadostne škatlje 2 gld. a. v.
2*^*° Vesoljni jedilni prah (š t u p a) dr. G o 1 1 i s - o v. Dosedaj ga ni dosegel, kar se tiče moči pri pre-bavljauji in čiščenji krvi, pri rojenji in krepčanji telesa, še nobeden pomoček. Če ga rabiš vsakdan (dvakrat) in dalj časa, ozdravi ti mnogo, celo trdovratne bolečine. Cena ene velike škatle l gold. 26 kr., maj-hine 84 kr.
Pastiles  degestives  de Bielin (15 i e 1 i n s k i prebavni celtelci).
Bielinske pastilje imajo v sebi vse, kar je raz-pustljivega v tej slatini. Priporočajo s-», kader se slabo, kislo poi i guje, za skomino, želodčni krč, za napinjanje in težko prebavljunje, kedar se je kdo prenajedel ali prenapil; dobre so za kronične želodčne katare, scalno kislino (?), dalje proti oslabljenju želodca ali črev, kader se rabijo rudninske vode, zoper mornost in maternično bolezen (hipohondrijo in histerijo). Natančniši poduk jo pridjan vsaki zapečateni škatljici. Cena ene škatle (10 kr.
MT K s o n c i j a z a o č i d r. K b m o r h a u s e n - o v a ,
za obvarovanje in zboljšanje vida. — Ena sklenica s podukom vred 3 gold.
2)sW*   P r o d e n i č n a    po m a d a    iS t a n g o n p o-
m a d e)  za brad,
ktera ima vse izvrstne lastnosti Tanonchiniuske pomaci e, je dobra za last je, da radi rastejo, in sicer ima moč, da dalj časa rast pokriva, dokler niso vsled nje dovolj barvani. Ta predenična pomada se da rabiti tudi kot izvrstno in nepresegljivo mazilo za brado. Cena 60 kr.
Josef Wels,
lekamičar „pri zamorcu", v mestu, Tuchlauhon 444, nova št. 27, na Dunaji. Kdor kaj naroči, naj poAlje 10 kr. za zavitek.
Tinkar tvduard Jautić
48