255 flefllkn. U Ljubljani, v soboto, 31. oktobra 1908. XLI. leto. Uhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge detele in Ameriko cek> leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstv o je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravnlštva telefon št 85. W"WM».m juuii..iii..........i nnamaMOini Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stara gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo O pravem času ponove, da pošiljanje ns preneha in ds dobe vse številke« „SLOVENSKI NAROD" veliš v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6— Pol leta... „ 12-— I En mesec .. „ 2-— V upravništvu prejeman na mesec K 1-90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: T se leto .. E 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... b 13a— I In mesec.. » 2-30 Is Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in drage detele vse leto 30 K. WW Naroča se lahko s vsakim dnevom, t bkrata se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. ejey List se ustavlja 10. dan po potekli aaročnini brez ozira vsakemu, kdor |e ne vposlje o pravem času. _ Uoravnistvo ..Slovenskega Naroda". Tako ne $re več. Nulla dies sine linea. Ni ga dneva, da bi se ne zgodila kaka nerodnost aH kaka krivica — si lahko reče baron Schwarz. Pri politični upravi je skoro vse tako »imenitno« uredil, da si je že v polni meri zaslužil plavo polo. A s tem še ni zadovoljen. Pridobiti si hoče kar največ zaslug« in zato se je lotil finančne uprave, da bi tudi tukaj izvršil »uredbe« po svojem okusu. Omenili smo že zadnjič, da gospodom pri zeleni mizi prav trda prede zaradi imenovanja davčnega referenta v Kranju. Menda samo. da hi postala stvar še bolj komplicirana, hoče bar. Sehwarz prestaviti višjega davčnega nadzornika Grabnerja iz Logatca v Ljubljano. Ta Grabner je poleg enega finančnega svetnika drugi nejurist pri finančni upravi i:: je prišel po krivdi prejšnjega finančnega ravnatelja Lubca v status konceptnih finančnih uradnikov na Kranjskem. Samo in edino Lubcu se se mora Grabner zahvaliti, da ne službuje pri kakem oddaljenem davčnem uradu, kajti njegove duševne LISTEK. useh mrtvih dan. Izza davnih časov se je ohranila prelepa navada, spominjati s«« na vseh mrtvih dan onih, ki so dovršili svojo pot po svetu in leže v miru in v pokoju v hladnem naročju matere zemlje. Na milijone ljudi bo jutri in pojutrišnjem po celem svetu romalo na pokopališča, da se v pijeteti spominjajo svojcev. Rod gine za rodom. To je večni zakon narave. Nepremagljiv in ne-premenljiv je ta zakon. Vsakdo ve, da pride tudi zanj trenotek, ko se Zopet združi z materjo vsega Človeštva, večno zemljo, hi vendar ne moti nikogar zavest* da ho moral umreti. Ljudje hodijo po zemlji, delajo in se bojujejo, hrepene po minljivih zakladih in še minljivejših časteh, dasi vedo vsi, da ho enkrat vsega konec, in sicer prav kmalu konec. Zavest, da pride ura smrti, m* moti in ne zadržuje nikogar v njegovih prizadevanjih in hrepenenjih. To pač kaže, da je strah pred Smrtjo vendarle samo privzgojen in ne prirojen in da izvira ta strah samo iz negotovosti, kaj je po smrti. Ko bi bil strah pred smrtjo prirojen človeku, bi vse življenje ne imel ne ene mirne ure, bi vedno trepetal pred zmožnosti niso baš take, da bi ga usposobi j al e za konceptu o službo. Zdaj pa hoče ta zagrizeni nemškutar splezati po lestvi, ki mu jo drži baron Sch\varz, vLjubljano. Na deželi je dozdaj službovtd itak na naj udobnejših mestih, a zdaj mu že to več ne zadostuje in priti hoče v Ljubljano. Pri naših preklavernih razmerah je prav mogooe, da se mu to posreči. Čudno pa se nam zdi, tla je s tem zadovoljen dvorni svetnik Kliment in da se je dal ugnati v kozji rog. Rajni Plachki je pri takih prilikah udaril ob mizo in dasi je imel takratni deželni predsednik baron Hein precej paševske gospodstvaželjnosti, se je vendar dal prepričati. O baronu Sehwarzu je znano, da je argumentom in dokazom popolnoma nepristopen trmoglavec. Če mu je dolgčas, naj si te urice, ki so mu sojene, da jih še prebije na Kranjskem, preganja z manj dale-kosežnimi personalnimi prememba-mi, finančno upravo pa naj pusti v miru. Bil bi pravi škandal, če bi Grabner prišel A' Ljubljano. Enkrat se je Grabner j u že posrečilo, da se je vtihotapil k finančni direkciji v Ljubljani. Bilo je to v časih razupi-tega Jennvja. Ta krščeni obrezanec si je v Ljubljani marsikaj dovolil in je bil sam tako zagrizen Nemec, da je protežiral Nemce in nemčurje kolikor je mogel. A nemškutar Grabner mu le ni zadostoval v njegovem oddelku. Čez pol leta po svojem prihodu k finančnemu ravnateljstvu je moral Grabner pobrati šila in kopita in iti k davčni administraciji, odkoder je romal zopet na deželo ovčice stric. Koliko pisarjenja in koliko denarja je to stalo, ni treba praviti. Zdaj pa hočejo to proceduro zopet obnoviti, kajti prepričani smo, da Grabner vsled svoje nezmožnosti absolutno ni poraben in ne more dolgo ostati v Ljubljani. Potrebna bodo nova premeščenja. ki bodo stala finančno upravo mnogo denarja in vse to le radi tega, ker si je trmasti in nerazsodni baron Sch\varz utepel v glavo, da mora Grabner kot nem škutar priti v Ljubljano. Ce pa prosi res potreben in drugače pomoči vreden uradnik kake podpore, nima jo gospodje nikdar denarja. Tem razmeram se ni čuditi, saj tako se dela Že mnogo časa. Demoralizacija pri finančni upravi datira izza dobe, ko je polentar Avian postal zaveznik prejšnjega ravnatelja, mu pomagal pri raznih stvareh in strašno uro, ko se je ločiti od vsega, kar 11111 je bilo ljubo in drago na svetu, in se pogrezniti v hrezdanje brezno, od koder se ni in se ne bo nihče vrnil. Toda ljudje žive in se vesele, delajo in uživajo življenje, kakor bi bilo to življenje večno in bi nikdar ne imelo konca in nikoli jim ne hodi resno na misel smrt. Ljudje pač semintja govore o smrti, a resno o njej nikdar ne razmišljajo, kakor hi je sploh ne bilo. in to je prava sreča za vse človeštvo. Iz tega veselja na življenju, iz tega večnega hrepenenja po sreči na svetu izvira ves razvoj in napredek človečanstva. Smrti sc spominja človek pravzaprav samo na vseh mrtvih dan in Še takrat ne misli toliko na smrt samo, kakor na tiste določene osebe, ki mu jih je smrt vzela, na tiste, ki so bile blizu njegovemu srcu. Tudi v Ljubljani bodo jutri in pojutrišnjjm neštete množice romale na staro in na novo pokopališče. Grobi bodo okrašeni z venci, s cvetjem in zelenjem in gorele bodo lučice. V8akdo se ho spominjal sorodnikov, prijateljev in znancev, ki tam počivajo v večnem spanju. Koliko tisoč in tisoč ljudi že počiva na teh grobiščih, koliko generacij je že tam leglo k večnemu počitka. Tisoče jih je, ki se niso nikdar videli v življenju in se niso poznali niti po imenu; tisoče jih je, ki še vedeli niso drug o drugem, da je eksistiral. Tujci so si hili, čeprav zdaj leže v najbližji so- I dobival zato iz preostalega kredita mastne remuneraeije in denarne podpore. Da ima na Kranjskem pri vseh personalnih zadevah tudi nemški »Volksrat« svoje kremplje vmes, o tem nič ne dvomimo. Kako bi se sicer nemški bržolarji iz Tržiča predrznih zahtevati nemškonaeionalne-ga davčnega referenta za Kranj, dasi je ogromna večina davkoplačevalcev v tem okraju slovenske narodnosti. Razmere pri finančni upravi so postale neznosne, postale so take, da jih bo treba enkrat z bakljo resnice javno osvetliti. Grabnerjev slučaj je le eden izmed mnogih. Lahko bi jih navedli še vse polno. Lahko bi navedli vnebovpijoče slučaje krivičnega preferiran j a, škandaloznega pro-težiranja in nezasluženega penzijo-niranja. Lahko bi to storili in bomo to tudi storili, ker tako, kakor sedaj, ne gre več naprej, tako ne sme iti naprej na noben način. Pismo s BrunsKejo. (Zakaj se Rauch drži? — Nove kombinacije in osnove. — Vedno več »izdajalcev«. — Štrajk z gladovanjem). Zagreb, 29. oktobra. Kakor sem vam razložil v zadnjem pismu —- moramo aneksijo Bosne in Hercegovine drago plačati. Kakor je bilo leta 1878. prelite največ naše krvi, tako se je zopet sedaj zaradi aneksije ustavila naša ustava, da se vlada s tiransko roko brez sabora in proti narodu. Vlada je izročena v roke proslulemu alkoholiku, ki pod navidezno veliko misijo — obramba nedotakljivosti monarhije — pnšuje nad narodom hujše, kakor v kaki turški pokrajini. Rauch je vedel, zakaj je bil 6 oblastjo kakega vojaškega diktatorja postavljen na bansko stolico na Hrvaškem. Vedel je, kaj se pripravlja, zato si je na tej podlagi zgradil svoj obstanek. Takoj je pričel z obrekovanjem o veleizdajstvu« in »autidina-stičnosti« naše koalicije, a pozneje je svojo obtožbo raztegnil na koalir-ske Srhe, kupil je Nastiča, dokler ni dobil pooblastila, da sme zapirati nedolžne ljudi, kogar se mu zljubi. In na Dunaju so gotovo prepričani, da je edini Rauch preprečil očitno revolucijo na Hrvaškem; ako hi njega ne bilo, bi se sedaj vzdigni- seščini in prav tako tuji so si večinoma tudi njihovi nasledniki. Tisoče in tisoče ljudi poj de gro-he obiskovat in drug se ne ho menil za groze drugih. Samo en grob je na vsem ljubljanskem polju, kamor ho jutri in v ponedeljek vsakdo stopil, ki ho na pokopališču, in ki se ga h > spominjalo stotisoce ljudi, čeprav ga ne bodo mogli videti. V tem grobu počivata dva mladeniča, ki sta vsem tisočim in tisočim obiskovalcem in neobiskovnlcem pokopališča v živem, neizbrisnem spominu, dva mladeniča, katerih spomin je ljuh in drag vsakemu, kdor se zaveda, da je Slo venec. Ta mladeniča sta žrtvi 20. septembra Adamič in Lunder, ki sta prelila svojo srčno kri za slovenski narod. Vseh mrtvih dan opominja človeštvo navadno na minljivost vsega kar je, na grobu narodnih muče-nikov pa ne bomo mislili na smrt, marveč na življenje. Adamič in Lunder sta morala umreti, a njiju grob nas bo opominjal,da je naša dolžnost živeti in delati za zmago slovenstva. Kavalir brez podplatov. Tiste dni sem služil pri enoletnih prostovoljcih in ljubil odkritosrčno, iskreno, ljubil do blaznosti velelepo gospodično Zorano, v ilinskonežno hčerko debelega plešastega odvetnika. la vsa Hrvaška, da prestopi v tabor -— srbske vojske! Razumljivo je, da mora Rauch zaradi takih »zaslug« ostati še uada-lje na banski stolici — vsaj dotle, dokler je nevarnost za vojno . . . Pa makar se s tem pogasijo vsi ustavni zakoni, vse prisege na te zakone! Zato se sedaj Rauch šopiri še bolj bahato, kakor poprej. Povem vam le en prizor, kakršnih je ne-broj, in kateri se je odigral v banski dvorani za časa avdijence. Prišla je mati mladega sodnega uradnika prosit Raucha, da ga prestavi v Zagreb, da bi mogla s sinom ceneje živeti. »Idite k Nikoliču!« ji je takoj po prvih besedah zabrusil Rauch. »K Nikoliču, predsedniku koalicije.« »Kaj hočem pri Nikoliču? Ni-količa niti ne poznam. Prišla sem k vam kot k banu, da vas prosim...« je začela starka zopet govoriti. »Ah kaj! Pokažem vam! Mojo desnico bodo še mnogi občutili!« se je zadri nad njo Rauch. »Toda prosim — moj sin ni premeščen zaradi politike. Bil je celo vedno proti Srbom... Premestila ga je prejšnja (koalicijska) vlada zaradi pijančevanja. Moj Bog, kdo danes ne pije . . .,« je pristavila starka, da ga spravi v dobro voljo. Sedaj je Rauchova besnost pri-kipcla do vrhunca. V besedah »kdo danes ne pije,« je čutil namigavanje na svoje pijanstvo, in ne da bi se zavzel za svojega tovariša v strasti, je starko neusmiljeno izgnal. Dočim je Khuen, in sploh nasil-niške vlade, branil pri svojih nasil-stvih vsaj neko ustavno in uradno obliko, zavrgla sta Rauch in Czern-kovich tudi to krinko in vsakogar prostaško opsujeta; brez obotavljanja priznavata maščevalne namene pri vsakem činu, da kažeta tako svojo brezobzirno moč. In takim brezčutnim ljudem je izročena oblast, da čuvata »red in mir« na jugu monarhije . . . Poleg Raucha je bil dobro informiran o teku stvari in o tem. kaj se kuha. edini dr. F r a n k. To se mu mora priznati in on to sedaj tudi ponosno naglasa, a obenem tudi priznava, da ima zakulisne zveze z višjimi faktorji, posebno na Dunaju. A take špekulantske zakulisne politike z omraženim Dunajem bi se moral sramovati pravi naslednik Starčevi- Seznanil naju je ln\vntenis v mič-uem dolenjskem zakotju in zbližal najini mladi srci. Dasi sem občeval z gospodično Zorano malodane vsak dan. vendar nisem našel ugodne prilike, da bi ji napovedal ljubezen, kakor se spodobi. Iz njenega vedenja, iz njenih pogledov sem sklepal, da ne dobom košarice. V Ljubljani je najino znanstvo žalibog nekoliko zahiralo; videvala sva se redkeje nego na Dolenjskem. Tedaj so oznanili prvi zimski ples v »Narodnem domu«. Veselil sem se ga že vnaprej, saj sem vedel, da priđe tjakaj na vsak način tudi ona. Obetal sem si blaženih zlatih uric in bil prav zidane volje. Pazil sem z vso pozornostjo, da ne bi raz-togot i I kateregakoli vojaškega mogoč-nika. Bal sem se zmiraj, da ga kod kaj ne polomim in da me ne zapro in da se mi ne izjalovijo moje sladke nade še poslednji trenotek. Toda moj strah je bil prazen; srečno sem se ognil vsem Scilam in Karibdam. Napočil je veliki dan. Bil je že skrajni čas, ko mi je prinesel čevljarski vajenec elegantne nove čev lje. Pomeril sem jih, bili so mi prav. Le nekaj mi ni bilo po godu. Na čevljih so bile spredaj kapice, prepovedane vojakom. Klel sem pozabljivega mojstra, ki se ni bil ravnal po mojih željah. No, upal sem, da ne bo tam nobenega pustega častnika, ki bi prodajal sitnosti. Ko sva stopila s prijateljem Dra- ča, ki je hotel direktno se pogajati samo s hrvaškim kraljem. No, davno je že Frank prezračil svojo stranko od vsakega starčevičanskega mišljenja in čutenja. Dočim se je Starce-viceva ideja glasila: Ne s Pešto, ne z Dunajem, dela Frank proti devizi a Dunajem in s Pešto! A pri tem in-trigantstvu, pravem židovskem me-šetarjenju, ima najboljega pomočnika v starem Kršnjavein, v tej desni roki Khuenovi. Nedavno je ta Krš-njavi, ki kot navidezni Starčeviči-nec ne priznava nagodbenega zakona, dualizma itd., kritikoval v Fran-kovein »Hrvatskem Prav u«, zakaj glasujejo naši delegatje proti proračunu za ministra zunanjih del. Frank je po aneksiji Bosne obelodanil svojo »spomenico«, ki jo je pred aneksija izročil na »odločilna« mesta. Nekateri pravijo, da je bilo to odločilno mesto dunajska krščansko-socialna stranka. V tej spomenici zagovarja aneksijo Bosne, njeno zejji-njeneje s Hrvaško ter sc predstavlja za vodjo lojalne dinastične stranke... Frankovega zavezništva z Rau-chom ni treba danes več dokazovati. Ta dvojica deluje poj>olnoina odkrito in složno. Frank izroča v svojem glasilu Rauchu »veleizdajalee«. Ne mine dan, da hi ne označil tega ali onega Srbina, da je govoril o srbskem kralju, zato ga je treba zapreti. Propalice in vohuni Fran k ovi imajo največjo moč: ti elementi odločujejo s svojimi dennncijacijami o svobodi uglednih državljanov. Frankovci gredo tako daleč, da že tudi Hrvate, svoje politične nasprotnike, označujejo z »veleizdajalci«. Pri takih okolnostih niti ni čudno, da se splošno govori, da se bo Frankova stranka združila s klerikalci in menda z enim delom hrvaške stranke prava, da na ta način ustvarijo z Rauchom novo vladno stranko. Frankovce bi postal podhan. To hi seveda še ne bila večina, toda s Frankovo demagogijo in z Etancho-vini uasilstvom, upa ta družba dobiti veČino v saboru. Za četrtek, 5. novembra, sklicuje Frankova stranka strankino konferenco. V vabilu pravijo, da bodo sklepali o velevažnih stvareh. Že nad tri mesece sedi do 50 nedolžnih ljudi v preiskovalnem zaporu pri sodišču v Zagrehu, a do danes še ne vedo. zakaj SO zaprti. Dosedaj jih še niso sodno zaslišali. Vodu le gom, absolviranim pravnikom, v plesno dvorano, moje obožavane Zorane še ui bilo ondi. Pač pa sem zagledal stotnika Moro. Nekako čudni) mi je sagomezelo po hrbtu; njega se nisem bil nadejal tukaj. Stotnik Mora je bil neznansko natančen sitnež. Posebno hudo piko je imel na prostovoljce, kateri so nosili previsoke ovratnike ali predolge lase, ali podpet-hitee ali kaj takega, kar je bilo proti predpisom. Komaj sem opazil nevarnega stotnika, sem že oddefiliral in potegnil prijatelja Draga s sabo na bod-nik. »Drago, duša božja, pomagaj mi!« sem ga jel rotiti. »Reši me prepovedanega obuvala!« Drago me je pogledal debelo in me pomembno potrkal na čelo: »Vilko, Vilko!« »Ne uganjaj neumnosti, Drago! Poslušaj me! Poglej kapice na mojih čevljih! Stotnik Mora je tukaj. Če me vidi takega, me takoj zapodi domov in me povabi še k raportu.« »1 kaj pa!« se mi je rogai Drago in majal z glavo. »Ali si kavkast.Vil-kof« »Res, res, Drago, ti ga ne poznaš! Naš Mora je trinog, samosil-nik, tiran, silovitež. V primeri z njim bi bil Neron krotak dojenček. Pomagaj mi, lepo te prosim! Sezujva se, menjajva čevlje!« Drago se je vdal. Našla sva samoten kot in se preobula. Sicer sem MU A/-B samo, da so obtoženi zaradi hudega zločina »veleizdaje«, toda ne vedo, s čim so zakrivili, česar jih dolže. Zaman prosijo, da jih že enkrat postavijo pred sodišče, naj se jim dokaže krivda. Eden teh v jetnikov se je danes oprijel obupnega zadnjega sredstva — noče sprejeti ni kake hrane tako dolgo, dokler ga ne zaslišijo. Ali niso to azijatske razmere! Avstrijska delegacija o ljubljanskih dogodkih. Budimpešta, 30. oktobra. Delegacija je razpravljala o vojnem proračunu. Delegat dr. Šusteršič je govoril o ljubljanskih dogodkih ter izjavil, da najstrožje in brezpogojno obsoja take izgrede, naj pridejo od katerekoli strani. Potem je govoril o postopanju vojakov ter izjavil, da se mora javni red in mir za vsako ceno zdrževati, toda drugo vprašanje je, ali je bilo za zdrževa-uje miru in reda potrebno ljudi streljati. Govornik je nato opisal vse dogodke ter konš ta tiral, da so vojaki pod komando poročnika Maverja streljali, ko so ljudje že bežali. Glavni krivec je poročnik Maver, ki se je pozneje izgovarjal, da je dal le avi-zo »Schiessen«, ne pa tudi »Feuer«. Vojaki so baje sami začeli streljati. Govornik je konstatirah da res ni nihče dal ukaza »Feuer«. in to je ravno zelo važen dokaz za to, da ni bilo zadostnega vzroka za streljanje. Vkljub temu je izjavil govornik, da se bo premagal ter glasoval za proračun. — Nato se je tudi delegat D o -bernig bavil z ljubljanskimi dogodki ter hinavsko zatrjeval, da si je prizadeval, udušiti v Celovcu razburjenje proti Slovencem. Govornik je nadalje trdil, da so slovenski vojaki 18. polka povodom celovških izgredov nastopali tako, da je le čudež, da ni bilo tudi v Celovcu krvavih žrtev. — Potem je podal vojni minister Sehonaich znano izjavo, v kateri obžaluje ljubljanske dogodke ter bo na podlagi dr. Šusteršičevih podatkov — še nadalje poizvedoval. — Delegat K 1 o f a č je polemiziral proti Dober-nigu ter povedal, da so bile ljubljanske demonstracije odgovor na ptujske napade. Deželni zbori. Gradec, 30. oktobra. Predlog poslanca Terglava in tovarišev glede regulacije Ložnice se je izročil deželnemu kulturnemu odseku. Predlog Rosa in tovarišev glede uvedbe kmetijskega pouka na srednjih šolah se je izročil naučnemu odseku. Poslanec R o š je tudi utemeljeval predlog za ustanovitev meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Trbovljah. Predlagatelj je dokazoval, da je taka zahtev utemeljena, vendar ni dosti upanja, da bi sedanji deželni zbor sprejel njegov predlog, a upa, da bo nova zbornica imela več ozira za to zahtevo. Poslanec dr. Hrašovec je utemeljival predlog za ustanovitev deške meščanske šole v Št. Jurju ob južni železnici. Oba predloga sta se izročila naučnemu odseku, kjer — zaspita. Poročilo deželnega odbora za ločitev občine Jurklošter, se je izročilo posebnemu odseku za občinske zadeve. — Pri razpravi o železnicah se je poslanec dr. J u r t e 1 a toplo zavzemal za podaljšanje lokalne železnice iz Rogatca do Krapine, kjer bi se zvezala z zagorsko železnico. Govornik je dokazoval, da bi bila taka zveza zelo v interesu Štajerske. Deželni odbornik dr. Link je odgovarjal, da se je de- želni odbor vedno zavzemal za tako podaljšanje, a nasprotovala je sprva ogrska, oziroma hrvaška vlada, pa tudi z Južno železnico se ni mogla doseči ugodna pogodba, da bi prevzela upravo cele proge. Sedaj je položaj v toliko ugodnejši, ker je ogrska vlada izjavila, da prevzamejo ogrske državne železnice obrat na hrvaški progi nove železnice. — Potem je bil tudi sprejet načrt nove železnice Maribor-Zeleni Travnik ter se je deželnemu odboru naročilo, naj pri tej priliki raztegne pogajanja z železniškim ministrstvom zaradi železnice preko Radelj a. Celovec, 30. oktobra. V imenu gospodarskega odseka se je predlagalo ustanoviti za Koroško deželni kulturni svet s sedežem v Celovcu. Posanec Grafenauer je izjavil, da je predloga za Slovence nesprejemljiv, ker pomeni njihovo smrt na narodnogospodarskem polju. Govornik je zahteval v deželnem kulturnem svetu poseben odsek za Slovence. — Ugovarjala sta mu poslanca Lemisch in Angerer s šovinističnimi frazami, nakar je bil predlog tudi v tretjem branju sprejet. Cernovice, 30. oktobra. V bukovinskem deželnem zboru je prišlo danes med nemškimi iu rumun-skimi poslanci do tako viharnih spopadov, da se je morala seja prekiniti. Nemiri na Češkem. Praga, 30. oktobra. Vkljub neprestanemu izzivanju nemških buršev je bilo danes mesto ves dan precej mirno. Zato pa so bili v Kralje dvoru veliki izgredi po javnem shodu. Skoraj na vseh nemških hišah so pobite šipe. Demonstracije so bile odgovor na nemška nasilstva v Toplicah, Zatcu in Karlovih varili. Dogodki na Balkanu. Sporazum med Bolgarijo in Turčijo. Pariz, 30. oktobra. Iz Sofije se poroča, da se je med Bolgarijo in Turčijo doseglo sporazumi j en je, vsled katerega bo Turčija priznala Bolgariji neodvisnost, a Bolgarija plača skupno odškodnino za orijent-ske železnice in tribut za Vzhodno Rumelijo. Turčija pošilja vojaštvo v Sandžak. Solun, 30. oktobra. Na zahtevo turškega poveljnika v Plevlju, je naglo odšla iz Prištine tja baterija topničarjev. Tudi v Mitrovico prispele rezerviste so takoj poslali v Sandžak. Srbski princ Aleksander pride v domovino. Petrograd, 30. oktobra. Vsled želje kralja Petra zapusti princ Aleksander zbor pažev v Pe-trogradu ter se vrne s prestolonaslednikom v Beigrad. Srbija dobi v Avstriji zaplenjene topove. Dunaj, 30. oktobra. Francosko poslaništvo je posredovalo pri ministru zunanjih del, da Avstrija vrne francoski tvrdki Schneider tistih 96 topov, ki so bili poslani Srbiji, a so jih v Avstriji pridržali. Avstrija bo morala zahtevi ugoditi, nakar tvrdka Schneider pošlje Srbiji topove po drugi poti. Balkanska trozveza. Rim, 30. oktobra. Riši d paša je izjavil, da se kmalu sklene trozveza med Turčijo, Srbijo in Črno goro. Taka trozveza bo imela za Balkan gospodarsko in politično prav ugodne posledice. Črna gora je oborožena. Kotor, 30. oktobra. Na vseh višinah v Črni gori na meji so na- stavljeni topovi. Prebivalstvo je oboroženo ter pričakuje vsak tr4notek, da se proglasi vojna. Bolgarija in Turčija. Sofija, 30. oktobra. Na znano posredovanje Anglije, Francije in Rusije, ki sta se jim pridružila danes še zastopnika Nemčije in Italije, je sedaj odgovorila bolgarska vlada, V svojem odgovoru pravi bolgarska vlada, da je izza proklamacije neodvisnosti storila vse, da dokaže, da nima agresivnih namenov proti Turčiji. Bolgarska vlada je nasprotno pre-šinjena z željo, naj bi se ohranili s Turčijo najboljši prijateljski odnosa j i. Bolgarska vlada je pripravljena vse storiti, da se dožene s Turčijo direktno sporazumljenje. — Obenem je odredila bolgarska vlada, da odpusti vse rezerviste tri dni pred postavno dobo. Carigrad, 30. oktobra. Turški ministrski svet je poslal bolgarski vladi novo noto, v kateri naznanja, da se Turčija odpove vsem svojim pravicam do Bolgarije, ako izplača bolgarska vlada primerno odkupnino za orijentsko železnico in enkratni znesek 125 milijonov. Sofija, 30. oktobra. Turška vlada je sporočila oficialno v Sofijo, da je pripravljena pričeti z Bolgarijo direktna pogajanja. Bolgarski ministrski svet imenuje najbrže že danes svoje delegate. Velesile priznavajo Bolgarijo za neodvisno kraljevino. Sofija, 30. oktobra. Z velikim zadovoljstvom se je konstatiralo, da so dobili poslaniki vseh velesil od svojih vlad naročilo, naj kralja v osebnem občevanju nagovarjajo »veličanstvo«. To se smatra za prvi korak za priznanje novega kralja. Zelje bosanskih Srbov. S a r a j evo, 30. oktobra. Kakor znano, je poslala srbska samostalna stranka k cesarju v Budimpešto deputacijo 18 zastopnikov vseh stanov. Deputacija izroči cesarju spomenico, v kateri se poklanja cesarju kot neomajnemu suverenu, obenem pa našteva gospodarske in kulturne potrebe srbskega prebivalstva. Spomenica ima tudi opazko, da srbska samostalna stranka stoji na stališču narodove suverenitete ter želi, naj bi mednarodna konferenca sankcionirala ta red v državnem življenju Bosne in Hercegovine. Do tedaj pa se stranka podvrže vladarju. Glavna želja Srbov je, da se razmerje posestnikov radikalno spremeni, da se razlasti ženiljiščno posestvo, ki je večinoma v turških rokah. Druga želja se tiče volilne pravice v bosanski deželni zbor, v katerem želijo kmetje imeti večino. Nadalje želi spomenica gradnjo cest, povzdigo šolstva, ureditev cerkvenih razmer itd. Govor nemškega cesarja je razburil vso Nemčijo I B e r o 1 i n , 30. oktobra. Vsa nemška javnost je razburjena nad razgovorom, ki ga je imel nemški cesar z angleškim diplomatom in kateri govor je priobčil »Daily Telegraf«. Vsi nemški časopisi so si edini, da je ta govor provzročil nemški politiki velikansko škodo. »Berliner Tagbiatt« imenuje cesarjev govor največjo napako, ki jo je zakrivil cesar v 20 letih svojega vladanja. Imenovani časopis zahteva, da se mora takoj po sestanku državnega zbora prihodnji teden vprašati državnega kancelarja, ali prevzame za ta cesarjev govor odgovornost. List zahteva nadalje, da se morajo taka razlaga- lahko obul njegove čevlje, le preko grla so me tiščali že takoj početko-ma. Drago mi je povedal, da jih je kupil na Dunaju v zalogi židovske tvornice. Svetoval mi je, naj ne plešem preveč, da mi ne razlezejo narazen. Nato se je izgubil preferansat. Nekaj trenu tko j pozneje sem stal pred Zorano, ki je pravkar došla s svojo materjo. Zagotovil sem si več plesov. Pantalon. .. Užival sem vso blaženost poštenega zaljubljenca, ki pleše kadriljo z izvoljenko. Zorana je bila čarobna, omami j iva, Dragovi čevlji so me sicer tiščali vedno močneje, toda čudoviti ogenj Zoraninih oči je manjšal in milil moje prozaične bolečine. Govorila sva malo; tem več so nama povedali pogledi in pritiski vročih rok. Oh, na plesišču je bilo tudi mojih pet dražestnih sestričen. Moral sem plesati tudi z njimi, zakaj stricu nisem bil dolžan samo hvaležnega spoštovanja, ampak tudi trideset gol-dinarčkov, ki sem si jih izposodil od njega s trdnim namenom, da mu jih ne vrnem nikdar. Najhuje sem se pokoril pri galopu s sestrično Jolanto. To amazonko sem cenil na najmanj osemdeset kil. Galopirala je s težkim topotom dobro podkovanega topni-čarskega konja deloma po parketu, deloma a tudi po mojem desnem čevlju. Že po prvih skokih sem čutil, da leze ob podplatu nekaj narazen. Na- tančneje pa nisem mogel preiskavati tega sumnega pojava, ker je hotela z mano plesati še teta Suzana, mama mojih pet nepreskrbljenih kuzinic. Tudi ona mi je stopila večkrat s težo polnoletnega mamuta na nogo, na levi čevelj in zopet sem čutil, da nekaj odnehava. O prvi priliki sem izginil v varen kot in videl, da sta se podplata Dragovih čevljev na notranjih robovih ločila od gorenjega usnja. Zanikrni čevlji so bili samo zlepljeni! Domov, domov! Dame volijo.. . Prihitela je Zorana, prihitele so sestrične in druge gospodične, priracala je tudi teta Suzana. Oprezno in lahko sem vzdi-gal noge, s pesnikom sem želel, da bil bi ptica, zakaj čutil sem, da so jeli prilepljeni podplati odnehavati tudi že na zunanjih robih. Zastonj sem iskal Draga, prejkone jo je pobrisal že spat. Hvala Bogu, Zoranina mama je silila domov. Bil je skrajni čas, moji podplati so držali le še za silo. Njena mama mi je dovolila, da spremim dami do doma. Zorana pa se nikakor ni hotela peljati, češ, da se hoji prehlajenja v mrzlem vozu, da na Stari trg ni tako daleč, da je krasna noč in tako dalje. Udarili smo jo peš. O jerum! Šli smo skozi Zvezdo. Levi podplat se je le še malo držal čevlja. Pri Radeckega spomeniku je pa omagal popolnoma in mi padel z noge. Šve- dral sem polubos dalje po zamrzlem, umazanem snegu. Zeblo me je kakor ostriženega psa na severnem tečaju. Desni podplat se je držal dobro, dasi je bil tudi že napol odluščen. Prišli smo do vrat odvetnikove hiše. Gospa mi je dala ključ. Odprl sem in se hotel lepo priporočiti in pokloniti. Kakor običajno sem udaril pete skupaj, tedajci pa mi je izpodrsnilo na oledenelem pločniku. Treščil sem znak na tla, kakor sem bi dolg in ozek. Obe moji nogi sta se vzdignili visoko v zrak, kakor človeku, ki uganja švedsko sobno gimnastiko. Nesramna luna pa je obsevala obe moji mokri, blatni nogavici, zakaj odpadel je tudi desni podplat. Naglo sem skočil zopet na noge, to se pravi na nogavice. Dami sta se smejali, da ne kmalu kaj takega. »Lahko noč!« je dejala gospa doktorica, naenkrat za 99% hladnejša. »Pojdi, Zorana!« Ključ je zarožljal, iz zaprte veže pa sem slišal Zoranino hihitanje in doktoričine besede: »... kavalir brez podplatov!« — Z bogom, Zorana! Hitel sem domov, kar sem le mogel in si kuhal čaj za čajem. Drugi dan, v nedeljo, pa sem plačal Dragu zanikrne čevlje in zdravil svoj nahod in zdravil srce, ubogo srce, ki je bilo še bolj razparano, kakor Dragovi škrpeti. Rado Murnik. nja o nemški zunanji politiki v bodoče preprečiti, da sme nemški cesar delati politična potovanja le v spremstvu odgovornega državnika, ki mora že pri prihodnjem potovanju na Dunaj cesarja spremljati. —■ Konservativna »Deutsche Zeitung« izraža bojazen, da se more vsled cesarjevega govora sumničiti nemško politiko kot dvoumno in nezanesljivo. Ravno v sedanji orijentski krizi, ko bi mogla Nemčija igrati vlogo »poštenega mešetar j a« med Dunajem, Petrogradom in Carigradom, si je to zaupanje pokvarila, celo na Dunaju, kjer morejo zopet misliti na zbliževanje z Anglijo.— »Rheinisch-Westfalische Zeitung«, ki je bila do-sedaj Angležem sovražna, piše: »Tako ni dosedaj nikoli postopal noben nemški cesar in tako ne sme nemški cesar nikoli postopati. Ako se vest potrdi, potem moramo priznati, da svojega cesarja nele ne razumemo več, temuč njegovo postopanje globoko obžalujemo.« Perzija prosi Avstro-Ogr-sko za posredovanje. Budimpešta, 30. oktobra. Zastopnik celokupnega perzijskega naroda (Endjumen eksaleti) je brzojavno opozoril Avstro-Ogrsko, da namerava Rusija poslati svoje vojaštvo v Tebris. Zaupajoč na dobre politične in gospodarske odnošaje med Perzijo in Avstro-Ogrsko, se obrača narodni odbor do Avstro-Ogrske s protestom proti tej ruski nameri. Končno poziva brzojavka Avstro-Ogrsko za posredovanje, da se zabrani ruskemu vojaštvu prekoračiti perzijske meje. Carigrad, 30. oktobra. Potrjuje se, da je rusko vojaštvo zasedlo perzijsko mesto Džulfo. Ruska vlada je obvestila Turčiijo, da je rusko vojaštvo le na razpolago ruskemu generalnemu guvernerju v Teb-risu ter bo na njegovo zahtevo takoj odrinilo v Tebris, toda zapustilo bo zopet mesto, kakor hitro se zopet naredi mir. Dnevne vesti V Ljubljani, 31. oktobra — Zopet zaplenjeni. Včerajšnjo številko našega lista so nam zopet zaplenili. Konfiscirali so nam glavni list zaradi resolucije Slovencev v Clevelaudu v Ameriki o ljubljanskih dogodkih in zaradi obširne izredne priloge, obsegajoče odprto pismo na vojnega ministra fcm. Schonaicha. V tem pismu smo na podlagi sodnih aktov ovrgli točko za točko vse trditve vojnega ministra glede dogodkov 20. septembra. Dobro nas daje visoka gosposka, a vendar — mi pa ostanemo kakor smo b'li! — Izoliranje narodno - napredne stranke — to je sedaj najsrčnejša želja kranjskih nemškutarjev in nesli so to svojo željo v vse nemške liste. Izoliranje narodno - napredne stranke — kaj naj to pomeni? Pač nič drugega, kakor da naj se začne stari boj med klerikalci in liberalci in da naj se klerikaci v ta namen združijo z nemškutar j i. Nemškutar j i bi pač radi onemogočili vsako skupno delo obeh slovenskih strank celo v skupnih narodnih stvareh, ker upajo, da bo potem lepo cvetela njihova pšenica. Toda pozabili so se vprašati, če je danes sploh kaj takega mogoče in pozabili so u važe vat i, da so tudi v klerikalni stranki ljudje, ki narodno mislijo in narodno čutijo in ki uvide vajo, da je treba vse sile napeti, da se izvojuje vsiljeni nam boj in najprej rešiti slovenstvo. »Izoliranje«, o katerem sanjarijo nemškutarji, je fantom, ker izpolnjuje narodno - napredna stranka vestno in z idealno nesebičnostjo vse dolžnosti narodne stranke, tako, da nima noben Slovenec vzroka, ji nasprotovati, da ji noben Slovenec ne more delati ovi v. To kar dela narodno - napredna stranka, je sveta dolžnost vsakega Slovenca, naj bo zdaj liberalec, ali klerikalec ali socialni demokrat. V takih razmerah je vsako »izoliranje« nemogoče. Nemškutarji so se le osmešili s svojo ponudbo, naj bi se jim klerikalci pridružili v s vrbo boja zoper narodno-napredno stranko. Zelja ljubljanskih nemškutarjev, naj se ustvari klerikalno-nemška zveza, se. ne bo uresničila, ker se ne more, ker bi bila brezmiselna in smrtni greh zoper svete koristi slovenskega naroda. — Izza kazinskih kulis. Ko je deželni odbor sklenil odbiti pritožbo dr. Egerja in njegovih tovarišev za-stran samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani, je med kazinoti nastala nepopisna razburjenost. Upali so trdno, da ne bo deželni odbor dovolil samoslovenskih napisov, da, trdili so celo, da so imeli v tem ozira obljube, česar pa ne moremo prav verjeti. Vsekako je gotovo, da jih je sklep deželnega odbora kaj neprijetno iznenadil. Najprvo so hoteli zagnati velik krik in vik, a po dolgem posvetovanju so sklenili, da opuste vsak javni nastop zoper to odločbo in da napravijo samo pritožbo. Eni so bili za to, naj nemškutarji začno boj tudi proti klerikalcem, drugi so bili odločno proti temu, češ, dežel, ni odbor ni mogel z ozirom na občno mišljenje v deželi drugače ukreniti, vsak nastop zoper klerikalce pa naj se opusti, da se ohrani možnost, skle* niti zvezo sklerikalci. To je tudi obveljalo. Nemškutarji kriče po svojih listih zaradi vsakega straniščnega napisa — zaradi ulični napisov ljubljanskih pa so molčali kakor grob. Samo suho dejstvo so sj>oročili nemškim listom, drugega nič. To je pač dokaz velikega premagovanja in sa-mozatajevanja. Nemškutarji bi se pač tako ne obnašali, če bi jih ne vodilo upanje,da bi bilo za nemškutar. stvo na Kranjskem velike koristi, ako bi se klerikalci izneverili narodu in sklenili zvezo z nemškutarji. Nem-škutarske kombinacije so z njihovega stališča prav lepe, a nemškutarji naj nikar ne prezrejo, da je vmes 20. september. — Vse je na prodaj! Ljubljanski nemškutarji sicer kriče in psu jejo, lažejo in obrekujejo po graških listih kar se da, a njih pogum je le narejen in njih korajža je le hlinje-na. Vse je zdaj pri njih na prodaj. Ta išče kupca za svojo hišo, ta za svojo trgovino, oni za svojo delavnico. Vse od kraja bi radi prodali, seveda za dober denar, in kar obupani so, da jim Slovenci nečejo odšteti zahtevanih tisočakov. Obupa-nje je toliko večje, ker se nekateri teh ljudi na prav slabih finančnih tleh in se po pravici boje, da bodo — zmrznili. — Občinski odbor občine Litije je v svoji seji dne 29. oktobra t. 1. soglasno sprejel sledečo resolucijo: 1. Občinski odbor litijski obsoja nastop proti mirnim skupščinarjera družbe sv. Cirila in Metoda dne 12. in 13. septembra t. 1. v Ptuju. 2. Enoglasno izreka svojo globoko obžalovanje, da se je v Ljubljani dne 20. septembra t. 1. prelivala nedolžna slovenska kri, ker je c. in kr. vojaštvo brez povoda streljalo na bežeče nedolžne ljudi. 3. Najodločneje protestira proti obrekljivi, impertinentno nesramno lažnivi pisavi nemškh listov o nas Slovencih. 4. Za žrtve >e dovoli 50 K in za spomenik 50 K. — Koslerjev načrt. Pivovarnar Kosler ne more več spravljati svoje dragonske pijače v denar. Ime Kosler — to čuti — je tako kompromitirano, da pivovarni ni pomagati, ako to ime ne izgine. In zato hoče Koshr n-tanoviti seveda nemško delniško družbo, ki naj prevzame njegovo pivovarno. Žrtvovati hoče svoje ime, da reši svoje lepe dobičke, ki so nm jih dajali Slovenci. Lep je ta načrt, pa ne verjamemo, da bo kaj pomagal. — »Siidmarka« je najnevarnejše bojno društvo, kar jih imajo Nemci. To društvo dela že mnogo let na gospodarsko uničenje slovenskega naroda in čim več bo imelo sredstev, toliko laglje bo vodilo boj zoper nas. Zdaj je to društvo izdalo bloke, s katerimi si pridobiva novih sred-.tr>. Med nemškim dijaštvom na dunajskih visokih šolah se prodajajo listki teh blokov z največjo živahnostjo, a tudi meščanstvo sega pridno po njih. »20 Heller fiir die »Sudinark« an-lasslich der Laibacher Ereignisse,« je tiskano na teh listkih. Kaj je naša dolžnost — je jasno. — Marljivi oficirji. Na Goriškem okrog Kobarida, tam ob meji med Avstrijo in Italijo, so letos avstrijski oficirji razvijali izredno delavnost. Marljivi so bili, da zaslužijo javno povalo. Ves teden so se ukvarjali s svojim vojaštvom, ob nedelji pa so kmečke može in fante učili streljati. Seveda niso tega delali za kratek čas, marveč na povelje svojih predpostavi jence v. Ker imamo aktivno armado, rezerve, domobranstvo in črno vojsko, nas je to vežha-nje kmečkih mož in fantov presenetilo. Pripominjamo, da smo imeli ▼ rokah podobo, na kateri so fotografirani oficirji s temi »prostovoljci«- — Nemška temeljitost. »Domovina« piše: Na utrakvističnih šolah se mora poučevati slovenska deca po nemških berilih — vsaj v tretjem oddelku, ako je šola enorazredna. Pa so stare izdaje vse polne napak, se ne bomo čudili, ali od novih izdaj bi lahko vendar zahtevali, da bi imele tvarino porazdeljeno tako, da bi vsaj resnici odgovarjala, posebno ker smo prisiljeni držati se knjig, katere bo potrjene od višjih šolskih oblasti Učitelj — posebno slovenski učitelj — se ne more ravnati po teh knjigah, ako noče biti zgodovinski resnici in drugim resnicam v obraz. D* ne bomo delali nemškim učenjakom krivice, poglejmo si Frisch-Rudolfo-vo tretje berilo za obče avstrijske ljudske šole, izdaja C — 268. Die Herzogseinsetzung iu Karaten — predzadnji odstavek na strani 382.: Nach aufgehobener Tafel ging der Zug auf das nahe Zollfeld zum Her- zogsstuhl, der, aus romisehen Bau-(Dalje v prilogi). 1. Priloga „Slovens^emo Narodn" st. 255, dne 31. oktobra 1903. mul Insehriftsteinen zusammenge-fiigt, sich noeh heute as dieser Stelle erhebt Značaj en učitelj bodisi slovenski ali nemški — mora šolski mladini pojasniti, da sta ustrelila nemška učenjaka Frisch iti Rudolf, dva velika kozla. Pripomniti moram, da je veleučeni Frisch ravnatelj de želnega izobraževališča za učiteljice in c. kr. okrajni šolski nadzornik v .Mariboru. Nam se smilijo uboge študentke, koje se pita s tako zgodovin sko godljo; pomilujemo tudi mini strstvo, ki dovoljuje take učne knji ge, ali bolje, ki gre takim »pedago goni« na limanice. Naši nemški uči telji-tovariši naj pregledajo celo delo, naj ga v svojih listih po vrednosti ocenijo, sicer mi vredni, da jih še nadalje smatra njih lastna »telegen-ca« za »Unteroffiziere der Gesell schaft«. — Ljubljanski dogodki v delegaciji. Avstrijska delegacija je imela včeraj javno sejo. V tej seji je delegat dr. Š u s t e r š i č govoril o dogodkih 20. septembra in obsojal streljanje vojaštva. Vojni minister je obljubil, »cr werde die Angabe des Delegat en Šustcršič zur Basis seiner weiteren Erhebungen nm-ehen«. O ljubljanskih dogodkih sta govorila tudi koroški delegat D o -b e r n i g , ki je seveda vojaštvo opravičeval, in češki delegat Klo-f ač. — Svarilo. V zadnjem času se baje tuintam dogaja, da se pomažejo nemški napisi po uradnih prostorih. Svarimo vsakogar pred podobnim ravnanjem, ki spravi dotičnike pred kazensko sodišče. S protizakonitost-mi Slovenci ne bomo dosegli svojih pravic. Odločno zahtevamo od vsakega Slovenca, bodisi trgovca, obrtnika ali odvetnika, da v svojem poslovanju rabi edino slovenščino in ima samo slovenske napise. Avtonomna zastopstva občin in dežele ter državni poslane] pa naj porabijo svoj vpliv, da tudi v vseh uradih pride slovenščina do svojih zakonitih pravic! Ti pa res morajo storiti svojo dolžnost. — Barreau, ki bode dne 5. novembra 1908 in nastopne dni pred tukajšnjim deželnim sodiščem zagovarjal »demonstrante« iz meseca septembra letošnjega leta, sestoji (po alfabet i«" nem redu) iz nastopnih gospodov, in sicer bode zagovarjal: 1. dr. Hribar Andreja Korena in Stanislava Rekarja; 2. dr. Kapus Ignacija Mravlje!a in Alojzija Cvelbar-ja; 3. dr. Leskovar Franceta Parkelj-ua in Jakoba Tarzana; 4. dr. Pegan Feliksa Potnika; 5. dr. Švigelj Er-nesta Windischerja in Jošta Bajželj-na: 0. dr. Tavčar Franceta Stauta; 7. dr. Tominšek Milana Makarja. Antona Hojnika in Ivana Kimovca; 8. dr. Vodušek Štefana Kamenska. — Občinsko starejšinstvo v Mir-nu pri Gorici je v svoji seji dne 27. t. m. soglasno sklenilo protest proti nastopu vojaštva v Ljubljani, je izreklo obžalovanje, da so padle človeške žrtve vsled nepotrebne rabe orožja in protest proti postopanju Nemcev napram Slovencem v Ptuju povodom Ciril-Metodove skupščine. Darovalo je 25 K za ranjence v Ljubljani in 10 K za spomenik žrtvam. Dalje je darovalo 60 K »Dijaški kuhinji« v Gorici in 20 K »Slovenskemu sirotišču« v Gorici. — Kompromisna pogajanja med slovenskima strankama na Štajerskem. Med narodno in klerikalno stranko na Štajerskem se vrše kompromisna pogajanja za bližajoče se deželnozborske volitve. Kolikor smo poučeni, se je nadejati, da se kompromis posreči, kar bi bilo brez dvoma v sedanjih za slovenski narod tako težkih časih brez dvoma za narodno stvar velikega pomena. Če se s poštenim kompromisom prepreči volilni boj, bosta obe stranki koncentrirali vse svoje sile na gospodarsko polje, s čimer bo Slovencem na Štajerskem največ pomagano. — Slovenski mučen ec kmetski fant Rode, katerega je koroški nemški orožnik zabodel leta 1869 povodom izleta nemških turnarjev na Jančem, tudi dobi spomenik skupno z Adamičem in Lundroin. Tako je sklenil »Združeni odbor«. Tako je ugodeno želji občinskega odbora pri Devici Mariji v Polju in vseh onih, ki so se oglasili za to, da se spomin na prvega narodnega mučenca Rode-ta trajno ohrani. K odkritju spomenika bodo povabljeni tudi vsi oni, ki so radi dogodkov na Jančem več me-seeev trpeli po ječah in še žive v Ljubljani in okolici. — Kako sodijo Ornig in njegovi zvesti« v ptujskem občinskem za- stopu o tolovajstvih ptujske fakina-žel To naj na kratko pove resolucija, katero je sklenil ptujski obč. svet dne 21 t. m. in v kateri pravi med drugim: ». . . Premišljenemu (!) zadržanju skoro popolnoma nemškega (!) prebivalstva in pravočasnim (!) varnostnim odredbam (!) župana in mestnega urada se je zahvaliti, da ni bilo nikakih resnih napadov (!!) na varnost oseb in imetja.« — Za poet! — Nemški ptujski mestni očetje. Ptujski občinski svetniki so dovolili pred kratkim v občinski seji gimn. podp. društvu znesek 100 K — pod pogojem pa, da pe sine dobiti od teh 100 K nobeden slovenski dijak niti vinarja. Ta predlog je stavil zobozdravnik dr. Treitl. Tega si bodo Slovenci zapomnili, ptujske občinske svetniki' pa tudi. Zaradi tistih 100 K ne bo menda nobeden slovenski dijak poginil. Ptujčanom pa se bo njihova osvetoželjnost in zagrizenost že še otepala. — Glasovita slovenska ponižnost dostikrat zakrivi, da nas na mero-dajnih mestih ne spoštujejo in ne upoštevajo tako, kakor bi bilo treba. Markanten vzgled: Pred kratkim se je revidiral nekje na Spodnjem Štajerskem slov. denarni zavod. Deželna vlada je poslala, tja slov. uradnika— a gospodje v zavodu so ga nemški pozdravili in govorili z njim — nemški. Da tako postopanje ljudi, ki nemški ogovarjajo prav vseikega uradnika, ne more pospeševati nastavljanja Slovencev v javnih ura-dih, je pač samoobsebi umevno. — Mariborski demonstrantje, katere je dohitela dne lb*. t. in. roka pravice, skušajo z najpodlejšimi sredstvi — z lažjo — dokazati, da so odmerjeno jim kazen pošteno zaslužili, da pa se njim zdi premila. Obsojena Skoliber (2 in pol meseca) in Sterniša ( l mesec) sta izsilila tekom časa po obsodbi od priče Felserja izpoved, da slednji sploh ni videl demonstrantov in da ga je (Felserja, glavna priča) Pavel Nemetz zapeljal in pregovoril h krivemu pričevanju, česar posledica je bila, da je bil Pavel Nemetz. osumljen krivega pričevanja, minuli torek aretiran. Koliko je vredna izpoved Skolibra in Ster-niše, je razvidno iz tega. da je Fel-ser, pozvan k zaslišanju v zadevi pogovora s pričo Nemetz, pobegni!. Preiskovalni sodnik je takoj uvidel položaj, kojega temelj je zopet laž, in izpusti] pričo Nemetz dne 29 t. m. iz preiskovalnega zapora. — Ameriški slovenski listi so pisali obširno o ljubljanskih septem-berskih dogodkih. Prve vesti so povzeli po angleških listih. Da so naši bratje onkraj oceana marsikaj narobe zapisali, jim ne štejemo v greh, saj so bili navezani le na angleški liste, ki so posneli brzojavke iz nemških listov. Pri eni teh vesti smo se pa morali odkritosrčno smejati. Vsi ti listi so prinesli novost, da se je na ljubljanskem magistratu vpeljal — hrvaški uradni jezik! Pisali so dalje tudi, da so vsi nemški igralci zbežali iz Ljubljane, da ne bo več nemškega gledališča, da so demonstrantje napadali vojaštvo s kamenjem in koli (!), da se je bila prava bitka itd. »Amerikanski Slovenski Narod« je pa prinesel velikanski tri vrste dolg naslov članka v krvavih črkah. — Zasledovanje velikosrbskJh zarotnikov v Ljubljani. Nekaj dni po 20. septembru, je v dunajskem listu rZeiV zagledala beli dan netica, ki je celo v dnevih občne žalosti provzročila veliko veselost. V dotični notici je bilo rečeno, da so ljubljanske demonstracije v zvezi z velikosrbsko propagando. Celo psi so na cesti od smeha crkali, ko so zaznali za to budalost. Modra dunajska vlada pa je vendar sedla na ta lim in je poslala v Ljubljano policijskega svetnika dr. Porma in še dva druga policijska uradnika z naroČilom, naj izslede velikosrbske zarotnike. Že dober meseo so ti trije možje v Ljubljani „na delu" in morda ostanejo še kaj časa tu — ves uspeh njihovega zasledovanja bo obstajal samo v lepem računu dijet. Ne vemo, če delajo rečeni dunajski gospodje sami, ali Če imajo še kake pomočnike, a komičnega dogodka, ki se je primeril te dni ne moremo za-molčati, četudi morda ni nobeden teh dunajskih preganjalcev velikosrbske propagande udeležen. Prišel je te dni v neko ljubljansko gostilno tuj človek, ki se je nekam sumljivo obnašal. Prisluškoval je pazno, kaj se govori pri sosednih mizah, se nekako skrival pred gosti, napram natakarju pa izrekel nekaj nepremišljenih besedi, iz katerih se je sklepalo, da je mož vohun. Kdo je bil ta mož, ne ve nihče. Sam se pač ne bo oglasil, kajti blamaža, ki jo je doživel, je bila res velika, čim so namreč gostje zaznali, da je navzočen vohun, so ga grdo rpotegniliu. Začeli so stikati glave, si skrivnostno namigovati in govoriti o Srbiji, o srbski propagandi in o razpoloženju na Slovenskem. Zdaj so govorili prav tiho, zdaj zopet kakor bi se spozabili prav glasno. Vohun je pazil na vsako besedico, kakor bi se šlo za njegovo življenje, kar krvavo je gledal in se tresel po vsem životu, ne sluteč, kako ga vlečejo. Gost A. je vprašal: Kaj pa bomo s tistim srbskim generalom, ki so ga k nam poslali? Gost B : dokler ne nastane revolucija, bo moral služiti za brivca. Jntri že nastopi službo. Brado je dal proč in brke si je postrigel. Nihče ga ne bo poznal. Gost A.: kako pa naj naredimo revolucijo, ko nimamo nič orožja? Gost B.: Kaiser in Ševčik pro- daš ta za denar vse, sicer pa prideta jutri v Ljubljano dve kišti bomb. Shranili jih bomo na pokopališču. — Smrtna tišina. Vohun se je komaj še za mis o držal, tako je bil razburjen. — Gost A.: katere bombe so pa boljše, španske ali ruske ? Gost B.: Španske bombe močno pokajo in narede več strahu, kakor Škode, ruske bombe pa narede več škode kakor strahu in smrde tako, da beži vsak — policijski vohun. Gostje so udarili v smeh in se ozrli na vohuna. Ta je spoznal da so ga gostje imeli za norca in je osramočen pobegnil kar je mogel hitro. Za m pa je grmelo smejanje vesele družbe. —- Pomanjkanje krme — na-rocevanje sena In drugih krmil po znižanih cenah- Pomožna akcija se je zavlekla, zakaj, to nočemo razpravljati. Začetkom septembra t. 1. so sprejemala županstva prvikrat naroČila na seno po znižanih oenah na račun državne podpore. Od teh prvotnih naročil so dobili kmetovalci samo polovioo priznane jim množine sena. Izvzemši občine, katere so v svojih naročilih izrecno zahtevale, da dobijo seno po n Z vezi slovenskih zadrugi v Ljubljani, je za vse druge občine vsled nepričakovane odredbe deželne vlade dobavljala „Gospodarska zvezau. Ker se je državna podpora od 200 000 K zvišala na 600 000 K, se sprejemajo pri županstvih glasom razglasa deželne vlade zopet prošnje za seno in druga krmila. Da ne bode nikakih nesporazu ml jenj in razočaranj, opozarjamo one občine, katere hočejo sedaj na podlagi n o vih n ar o Č il s eno in druga krmila dobiti po „Zvezi slovenskih zadrug" v Ljubljani, da v svojih naroČilih izrecno vpišejo svojo željo, da do bij o seno in druga krmila po „Zvezi slovenskih zadrugu v Ljubljani. Ker se je ponekod razširila med kmetovalci bojazen, da bi morda dobili slabo ga-liško seno, moremo v pomnjenje povedati, da „Zveza slovenskih zadrug" v Ljubljani nima nobene bilke slabega gališkega sena, temveč si je preskrbela samo sladko seno najboljše kakovosti, katero je pri prvi oddaji dobavljala dotičnim občinam v največjo zadovoljnost in bo seveda tudi pri drugi dobavi oddajala le najbolje seno in druga krmila — Iz Črnomlja- Občinski odbor mestne občine v Črnomlju izreka svoje najglobokejše ogorčenje, da je dne 20. septembra avstrijsko vojaštvo streljalo na avstrijske državljane brez pravega povoda ter provzroČilo smrt dveh nedolžnih mladih življenj. Za hteva nepristransko preiskavo kaznovanje krivcev. — Predrznost nemških bulančnib uradnikov. Piše se nam: Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane je poslal županstvu v Naklem na Goriškem dopis, zavit v uradno kuverto. Na zadnji strani ovitka je opomba, pisana najbrž od kakega poštnega uslužbenca: rIhr kennt die eigene Schreibweise nioht." Kaj pa je hotel prismojeni German-ček s to svojo pripombo, nisem mogel uganiti, kajti naslov je povsem pravimo pisan. Morebiti je hotel s tem pokazati, da ne ume slovenščine ? Moje mnenje je, da naj „veleučeni" nemški ambulančni poštni uradniki razkladajo svojo modrost v umazanih svojih glasilih, nikakor pa ne na uradnih kuvertah. Dopis je bil dan na pošto 23. t. m. v Ljubljani, v Divačo pa je prispel, kakor kaže pečat, 26. t. m. Storilca naj izsledi poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. — Je U res spet pri deti dve nemški šoli v Javno upravo? Ia Spodnjega Štajerskega se nam piše dne 29. oktobra t. 1.: Nemški listi pišejo, kako dobro sta baje frekven-tirani nemški t. j. „sehulfereinski" šoli v Velenju in Šoštanju, ter daje gotova stvar, da ti šoli prideta kmalu v javno upravo t. j. da ju prevzame dežela, kakor je to že storila tudi drugod. Opozarjamo pravočasno na to okolnost naše deželne poslance ter jih poživljamo, naj napno vse sile, da se ti ponemčevalnici, ki rekruti-rajo svoj materijal skoraj zgolj iz slovenskih vrst, ne bodeti poslej vzdrževali z deželnim denarjem. Za raznarodovanje svoje deoe moramo plačati še davek! To je že preveč. Kdaj bode pri nas na slovenskem Štajerskem enkrat konec nasilja?! — Konfiskacije na vseh straneh. Ni ga dneva, da ne bi bil konfisciran vsaj en slovenski list. Zadnje tri dni so bili poleg „Slov. Naroda" konfiscirani „Novi Slov. Štajero", .Bdeči Prapor", „Domovina", „Naš Dom" in „Naš List". — Idrijski občinski odbor je vlada raspustila in imenovala za ge-renta Josipa Zasula, vpokoje-nega davčnega kontrolorja kot pri-sednike pa Karla Svobodo, o. kr. rud. svetnika, Ivana S t r a v s a in Frana Goli j a. — Deielnozborskih volilcev ¥ Idriji je 1318. in — Kranjski socialni demokrat je sklicujejo na dan 1. novembra v Ljubljano svojo deželno kon-renoo. RaBgovarjali se bodo o de-želnozborskih volitvah na Kranjskem in o svoji organizaciji. — Iz srednješolske službe Na tukajšnji realki sta nameščena izprašani učiteljski kandidat g. Josip Breznik in dr. Janko P r e t n ar kot suplenta. V šolskem letu 1908 09 bo nadomestoval ravnatelja na II drž. gimnaziji v Ljubljani, gosp. Franca Wiesthaler j a, ki je dobil dopust, profesor in šolski svetnik g. dr. Janko B e z j a k. — Imenovanje pri pošti Nad-cticijhi v Mariboiu Alojzij B ah o v e o je imenovan za kontrolorja na svojem mestu Poštni kontrolor J. Con-rad na Zidanem mostu je vsled lastne prošnje premeščen v Maribor. Poštni cficijant je postal v Vrbi na Koroškem dosluženi podčastnik Fr. Va upo tič. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v nedeljo se igra zvečer žaloigra „Mlinar in njegova hči*. — V torek, dne 3. novembra se ponavlja prvič velika opera „Samson in Dalila". — Slovensko gledališče. Opera »Samson in Dalila« je že kakih 35 let stara. Tudi ko je njen skladatelj imel že slavno ime, ni mogel doseči, da bi prišla njegova opera na oder. Šele 1. 1892. so jo prvič peli na operi v Parizu. V časih Wagnerjevega gospodstva na muzikalneni polju je bila »velika opera« precej slabo zapisana. Libreto opere se dosti tesno drži svetopisemskega sporočila. Sa-nio značaj Dalile je libretist bistveno premenil. Po sv. pismu je bila Dalila galantna dama, ki ni imela nič denarja in je za 1100 srebrnikov torej iz nizkotnega koristolovstva hlinila Samsonu ljubezen ter ga pahnila v nesrečo. Y operi je Dalila nekoliko boljša. Sicer je tudi tu njena ljubezen le hlinjena, da bi ž njo zapeljala Samsona in izvedela od njega skrivnost njegove izredne sile, a tu vsaj ni navadna galantna dama, nego ma-šcevalka svojega rodu in svoje vere. Dejanje je enostavno razvito. Prvo dejanje se precej vleče in ni ravno preveč zanimivo. Žid je tarnajo, da so jih Filistejci podjarmili, Samson pa jih bodri na boj, ubije filistejskega satrapa in za kulisami se izvrši vstaja. Židje zmagajo s čudovito hitrostjo. Samson,njih poveljnik, se vrne. in Dalila ga pozdravi in ga v dragem dejanju po velikem, lahko se reče velikanskem ljubavnem duetu zapelje, da ji sledi v njeno hišo. Grom in blisk. Filistejski vojšeaki obstopi-jo hišo — godba šumi — Dalila pribiti naznanit, da je Samsonu odrezala lase, iz katerih je izvirala njegova čeznaravna nun-. V tretjem dejanju je Samson, ki so mu iztaknili oči, priklenjen ob malin. Junak kot tovorna živina Filistejci praznujejo svojo zmago z bakanalom in s plesom (slišali smo dražestno godbo, ples je izostal). Tudi premaganega junaka Samsona pripeljejo v tempelj. Dalila ^ra zasmehuje. Oslepljenemu Samsonu so pa bili lasje zopet nekoliko zrasli, zadobil je nekaj prejšnje moči. Deček jra pelje med stebre, na katerih sloni hiša. Samson poruši stebre, hiša se sesuje in pokoplje vse pod razvalinami. Vera in ljubezen sta vodilni misli teksta in glasbe v tej operi. Vsekako je erotični moment v glasbi lepše in imenitnejse izveden, nego religijozni. Zbori done kakor psalmi in ne napravijo potrebnega dramatičnega učinka. Slo^r te glasbe je nekam akademičen; Saint - Saens je pač nadaljevale" »velike opere«, kakor so jo gojili njegovi predniki, a povzpel se je visoko nad Mayerbeerj a. V drugem dejanju je skladatelj pokazal svojo dramatično silo najsijajneje. Ljubavni duet med Samsonom in med Dalilo je nekaj velikanskega. Tu se je instrumentalist Sa in t-Saens izkazal tudi kot metodik prve vrste. Sicer je pa v operi več in to izvedenih ne samo začetih melodičnih misli prav originalega značaja. Omenjeni ljubavni duet je operi pripomogel do svetovne slave, ki jo zdaj uživa. Tako poln je toplote in inspiracije, drhtečega hrepenenja in sladkega poželjenja nežnosti in zapeljivosti. In vmes drhte gosli in harpa s čudovito lepoto. Ljubezenski dvospov Fausta in Margarete ter dvospev Samsona in Dalile sta pač najlepše, kar je v tem žanru ustvarila francoska umetnost. — Za naše razmere je bila predstava odlična. Že inscenirana je bila opera skrbno in tudi okusno in je sploh režijo pohvaliti. Kom ponist je ves svoj sijajni talent izkazal v instrumentaciji. Malo je glasbenikov nove dobe, ki se mu morejo v tem oziru primerjati. Orkester je sijajno delo komponistovo pod vodstvom zaslužnega kapelnika Be-niška tudi sijajno izvedel. Velevažno vlogo v operi ima zbor in držal se je dobro, mestoma celo prav dobro. Samsona je z vnemo in ljubeznijo pel g. F i al a. Izgledal je imenitno in čeprav mu je silno naporna vloga tod in tam delala očitnih težav, jo je vendar srečno izvedel. Partija Dalile je prava reprezentaeij.sk a vloga. Tu ima pevka priliko pokazati, kaj zna, izkazati se kot pevka in kot igralka, (idč. S i p a n k o v a se je o tej vlogi izborno vpeljala. Njen polni, obsežni glas je jako lep in simpatičen. Izborna vokalizacija in fino frazira-nje kaže, kako šolana pevka je g. Sipankova. Mogočno in pretreslji-je donel ta krasni glas v dramatičnih prizorih, mehko in ne/no, zapeljivo in omami j i vo v liričnih delih. Gdč. Sipankova je napravila v vsakem ozira izvrsten vtisk. (i. V ulako-vie je pel velikega duhovnika. Partija je vse prej kot hvaležna. Ta veliki duhovnik stoji na odru in poje — čemu, sam ne ve. In vendar je znal g. Vulakovie obrniti nase občno pozornost s svojim krasnim petjem in s svojo distinjrvirano igro. Starega Žida, ki svari Samsona pred Dalila je pel g. V 1 č e k in je pokazal, da utegne biti jako dober basist. — Vobče je opera zelo ugajala, zlasti drago dejanj«* j<- vse navdušilo. .Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj v LJubljani" otvori ciklus svojih predavanj z javnim predavanjem g. odvetnika dr. Antona Sviglja o „Naših državljanskih dolžnostih in pravicah (Državna ustava)u danes, dne 31. t. m. ob pol 9. zvečer v restavraoiji »Narodnega doma" v Ljubljani. Predavanja, ki bo vsekakor poljudno, poučno in zanimivo, naj se udeleži obilo občinstva. • Slovenski pevei! Danes ob 8. zvečer vsi v pevsko dvorano „Glas-bene Matice" k pevski skušnji, da jutri na pokopališču združeni s slovensko pesmijo proslavimo spomin narodnih mučencev Grob narodnih mučencev bo jutri na pokopališču pri Sv. Križu lepo okrašen. Ob grobu bo Častna straža. Telovadno društvo , Sokol I." priredi v soboto 14. novembra t. 1. svoj IV. zabavni večer v „MešČanski pivovarni" (A. Dekleva) na Sv. Petra cesti. Ker se bo vsakemu nudilo obilo zabave opozarjamo že zdaj vse prijatelje sokolstva na ta zabavni večer. Sodeluje ljubljanski sekstet in društveni pevski zbor. Na svidenje 14. novembra! Nove narodne kolke v spomin na ptujske dogodke 13. septembra je izdala „Družba sv. Cirila in Metoda" Izdelani so v narodnih barvah z napisom „Ptuju. Prav lični so. Slovenci, sezajte po njih! Lepite jih na vsako pismo in razglednico! Slovenska zobozdravnika v LJubljani sta samo dva in sicer dr. Bretl in dr. Praunseis. Oba sta znana kot odlična strokovnjaka, katerim se drugi zobozdravniki pač ne morejo primerjati. Nemci so dr. Bretla in dr. Praunseisa vsi do zadnjega zapustili. Z ozirom na to je pač dolžnost Slovencev, da se tudi pri izbiranju zobozdravnikov drže narod-nega programa. Če Slovenoi ne bodo hodili k Slovencem — kdo pa potem? Umrl je včeraj abiturijent Leopold Sterlekar, sin faktorja v „Učiteljski tiskarni" gosp. Antona Sterlekar j a. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne. Posnemanja vredno. Stalno omizje v gostilni Antona Zupana na Starem trgu je sklenilo z ozirom na jubilejsko leto, katero pomenja vsled septemberskih žrtev preobrat na narodnem in gospodarskem polju, darovati po eno krono za „Družbo sv. Cirila in Metoda, ter želi, naj bi ta vzgled rodoljubja posnemali vsi zavedni Slovenci in Slovenke. Kdor ne more dati krone, naj da kolikor more. Slovenske filharmonije dobrodelni koncert bo jutri večer v veliki dvorani hotela „Union". Vzpored je obsežen in vrlo zanimiv, ter se ozira tudi na splošne želje občinstva. Posamezne točke solistov smo že včeraj objavili; naknadno omenjamo še točko: Sarasate: „ciganske melodije" za vijolin solo s spremije vanj em orkestra g. I. Rezek. Dalje opozarjamo si. občinstvo, da nastopi poleg solistov tudi oeloten orkester pod vodstvom kapelnika g. Talioha. Iz vsporeda celotnega orkestra posnamemo: Puooini: Suita iz opere „Madame Butterflv". Smetana: Medigra iz kraljev prihod iz opere „Samson in Dalila". Kreutzer: „Kapelica" in Bilinski: „Mazur" kvartet za rogove, gg. Tomhina, Grošelj, Izfetko, Mensel. Parma: „Rokovnjači". Pravijo pa, da pride vmes še kaj posebnega za nameček. Z ozirom na dobrodelni namen (mestni reveži itd.) in na nisko vstopnino — 60 v, se prostovoljni darovi pri izdaji sporedov (poleg blagajne) — tudi v najmanjših prispevkih 10 v za vspored — hvaležno sprejemajo. Vendar pa služi v vsestransko pojasnilo, da se vspo-redi tudi brezplačno razdele in da se ob vplačani vstopnici ne bo nikogar za prostovoljne prispevke nadlegovalo! Zadetek ob 8. Koncert ob pogrnjenih mizah. Ma Bodovanju mizarskega moj ra m posestnika Simona P r a-protnika v Jenkovih ulicah nabralo se je 19 K za ubogo rodbino Štantovo, za kar izreka gospa otau-tova vsim darovalcem najtoplejšo zahvalo. Uradniški koledar. Na mnogo-stranska uprašanja se naznanja uradnikom, da „Uradniški koledar" izide prihodnji meseo in se bode potem takoj razpošiljal. Gospoda uradniki vseh vrst naj to blagovoljno vza mejo na znanje. Koledar bode us.tre zal vsem zahtevam uradništva vseh vrst. Uredništvo „Uradniškega koledar j a.u Nemške gledališke predstave so letos skoraj vedno prazne. y sredo, ko se je pela Gounodova opera „Faust", je bilo v gledališču komaj okrog 100 oseb. V parterju jih je bilo v celem 25. Slovensko gledališče je bilo doslej še pri vseh predstavah razprodano. Prememba posesti. Gospodična M i n k a Cepin, učiteljica v Ljubljani, je kupila od trgovoa F. M. Sohmitta hišo na Cojzovi cesti 5t 9 za 39.500 K. Profesorskega sestanka da* BOS ni* Včeraj smo prinesli notico, da je danes zvečer v „Narodnem domu" sestanek profesorjev. Ta notica je po pomoti prišla v list. Sestanka ni, ker v „Narodnem domu" v restavraciji danes ni prostora. V pojasnilo in uvažavanje I Prihodni teden se prične z nabiranjem Članarine za Slovensko filharmonijo. Ker nove tiskovine in s preosnovo društva povzročene upravniške spremembe še niso dovršene, se vsi p. n. Člani vljudno prosijo, da blago vole vplačane zneske na nabiralni poli lastnoročno potrditi. Kakega drugega potrdila za ta čas se ne bo izdajalo. Kdor ga pa kljub temu želi, se mu po poverjenemu nabiralcu v obliki zelenega listka izroči. Ko pa bo s tiskovinami vred tudi nov društveni imenik gotov, se vpošlje vsem — tudi prejšnim Članom — posebna sprejemnica s potrdilom od meseca oktobra naprej vplačane članarine. Sedanji narodni preobrat je povzročil — dasi društvo kot tako gotovo temu ni dalo nobenega povoda, izstop Nemcev iz društva ter zasr amo vanje „Slovenske filharmonije" od strani nemških listov. Slovenci! S tem je nastopila za Vas vse sveta narodna dolžnost, da z mnogobrojnim pristopom ne samo nadomestite ravno označeni izstop, marveč, da vsakdo izmed Vas v krogu svojih znancev — tudi po slovenski naši deželi — pridno agitira ter nabira novih Članov. Po kazimo vsi kot eden, da „Slovenska filharmonija" more in mora uspešno vztrajati v slovenski Ljubljani! Vaše je to novorojeno dete in Vaša skrb bodi njega bodočnost. E boju proti jetiki. U deležni ki letošnje mednarodne konference proti jetiki v "Washingtonu so se ravnokar vrnili v svojo domovino. Ravnatelj pruske deželne zavaroval niče, dr. Rikard Freund, ki se je konference udeležil skupno s prof Kochom, poroča, da so zanimive debate, ki so se vršile na tej konferenci, prof. Kocha napotile, da znova prične s svojimi študijami o tuberkulozi. Osobito hoče proučevati goveje bacile (živalski tip baoilov tuberku loze), katerih okužnost je Še dvomljiva. Koch si je s tem začrtal posebno nalogo. Nevarnost okužbe po mleku kakor sploh po goveji živini se precenjuje. Zaradi tega bo glavno torišče boja proti jetiki v bodoče to, da se odvrača mnogo nevarnejša okužba od človeka do človeka. S tem pa preneha biti boj proti jetiki zgolj medicinsko vprašanje, temveč postane važna socialno-politiŠka naloga. Važnejše kakor izoliranje neozdravljivih in težko bornih in zdravljenje v zdraviliščih je odvračanje jetike, to je podrobno delovanje po rodbinah. Kakor izjavlja ravnatelj dr. Freund, bo ptuska deželna zavarovalnica takoj pričela delovati v tej novi smeri. — Gotovo bo zanimalo, da zastopa „deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem" to stališče od pričetka svojega delovanja sem in da ga je tudi zagovarjalo v brošuri „k boju proti jetiki", ki se je svoj čas vposlala vsem merodajnim Činiteljem v deželi. Podrobno delo po rodbinah izvršuje potom takozvanega domovnega odvračanja jetike s tem, da prizadete rodbine po svojih organih neprestano nadzira in podučuje, da skrbi za izolacijo bolnika in izvršuje razkužbe, nakazuje hranila, otrokom tudi obleko in perilo, omogoČuje selitev v boljša stanovanja itd To je pravo socijalno delovanje, katerega pota in podrobnosti se niti ne dajo popisati. Kolikokrat se je n. pr. po jetiki prizadeti rodbini omogočilo boljše prospevanje v tem, da so se ji poplačali najvažnejši dolgovi pri mesarju, peku,- trgovoa itd. kot posebno važno izkazalo se je varstvo otrok. Na te pazi društvo prav skrbno, ker so najbolj izpostavljeni okužbi po jetiki. V premnogih slučajih se kaže potreba, da se otroci odstranijo in nevarne okolice, ker sicer prav gotovo zapadejo jetiki. Deželno pomožno društvo za bolne ua pljučih označilo je za radi tega graditev zavetišča za zdrave otroke jetičnih rodbin kot eno svojih najvažnejših nalog in je že kupilo potrebni stavbni prostor. Žalibog se vsled nezadostnih dohodkov doslej še ni moglo pričeti z gradbo. Deželno pomožno društvo obrača se torej znova na javnost s prošnjo za poinoč, bodisi s pristopom društvu, bodisi z darili v denarju, ki naj omogočijo, da se zapriČeti boj nadaljnje in popolni. Matica Hrvatska. Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1908 se dotis-kavajo. Letos izide: A. Redno izdanje: 1) Poslednji Zrinski i Frankopani (str. 328, velika 4°. Ilustrovano) 2.) Hrvatsko kolo, naučno-književni zbornik. 3.) Stjepan Radić: Današnja financijalna znanost. 4.) Ivan Lepušić: Pustolovka (roman). 5.) Mickievvicz: Izabrane pjesme. Preveo Iso Velikanović. 6.) J. S. Tur genev: Novi rod (roman). Preveo M. Lovrenčević. Teh šest knjig dobe člani M. H. slovenske narodnosti za 4 K. Poleg tega izda letos M. H. B. izvanredno: 7.) Kolo Hrvatskih umjetnika. (Slike). Cena 2 K. 8.) Stjepan Kućak: Uljudba prastaroga svieta. Cena 50 v. 9) Ferdo Šišić: Hrvatska povjest II. (1526.—1760). Cena 50 v. 10.) Glas »Matice Hrvatske« III. god. Cena K 150. Vljudno poživljam gg. ljubljanske člane, da mi skoro pošljejo članarino za leto 1908 v iznosu K 4. Kdor si hoče omisliti izredno izdanje, naj priloži naročilu še gori označene svote. — Dobe se tudi okusno vezane knjige in sicer ad A.: 1.) K 3, 2.) K 160, 3.) K 1 60, 4.) 80 v, 5.) 60 v, 6.) 60 v; ad B: 1.) 40 v, 2.) 40 v. otev. 3 in 4 se ne vezete. P. . gg. izvenljubljanski člani se prosijo nljudno, da izvolijo poslati svoja naročila izravno upravi »Matice Hrvatske« v Zagreb. — Fran Pod-krajšek, poverjenik »M. H.« za Ljubljano, Resljeva cesta 24. . Računske listke družbe sv. Cirila in Metoda so naročili nadalje sledeči: a) z Ljubljane: gostilna Belič, kavarna „Evropa", hotel „Štru* keij", „Naredni doinu, hotel „Seidel", trgovina Kam, pivovar Fr. Hostnik, kavarna „Prešerena, restavracija „Švi-carija", gostilna Zupan, trgovina Rau-ter, gostilna Tratnik, vinska klet „Unnn*, hotel MaiiČ, gostilna Zupančič, hotel „Novi svet", kavarna „Ilirija", restavracija pri nLe^u", gostilna Babnik, Udmat, gostilna pri „LipiM, restavracija Perles; b) z dežele: Jos. Mazi, Logatec j Goreo Fr., Vel. Loka; Miliana Kregar, Št Peter; hotel „Nova Pošta", Kranj; Regina Preatoni, Novo mesto; 0'ga Frande-ličeva, Kobarid; J. KokliČ, Novo mesto; gostilna Bučar, Kostanjevica; Fran Rajšter, Šoštanj; Angelica R >bavs, Zagorje ob Savi; Rezi Mevželj. Mokronog; Jos. Jak, Dunaj; Ida Deve-tak, Kobarid; Marica Perpar, Kobarid ; Simou DrešSek, Kobarid; Feliks Tiibuč. Mozirje; L. Fiirsager Radovljica ; Marija Adamič, Ribnica; hotel Arko, Ribnica; Radivoj Tušak, Polzela; Josipina Kovač, Hrib pri Travnika, Ivan Ausenek, Begunje; I Dei-singer, Škofja Loka. — Rodoljube po deželi vljudno prosimo, da zahtevajo Vsaj po mestih in trgih v narodnih gostilnah in trgovinah naše računske listke, če bi se računski listki povsod vpeljali, bili bi ti doneski naši družbi najizdatnejša podpora. Ljubljanska električna železnica Pri ljubljanski električni železnici je nastavljen za voznega mojstra neki Nemec, ki sliši na ime Narbes-huber. Kako ta ošabni Nemec zatira Slovence, priča dovolj, da delavstvo, ki je pod njegovim nadzorstvom, katero je deloma nemške in deloma slovenske narodnosti, mora izključno samo nemško govoriti. Ako pride kak slovenski delavec za delo vprašat, stavi mu najprvo vprašanje, Če zna nemško. Ako ne zna, ne dobi dela in če ga hoče dobiti, se mora radi tega Nemca nemško učiti. Ta mož se poleg lastnosti, da je j'ako častilakomen in prevzeten, odlikuje tudi s tem. da je velik denuncijant, ki jako rad Slovence denuncira. Tako je n. pr. storil pred kratkim svojemu kolegu Slovencu, katerega radi tega ne more videti, ker ga ne pozdravlja. Enako je tudi pri osobju vožnje, kar pričajo mnogi slučaji. Razmere, ki vladajo že dalje časa pri električni železnioi, kličejo po remeduri. Na to opozarjamo slavni občinski svet, kateri je z dražbo železnioe glede jezikovnega vprašanja uslužbencev pogodbo sklenil. Oorupova ustanova. S pričet-kom prvega semestra šolskega leta 1908 /09 se bode podelilo sedem mest Josip vitez Gorupove ustanove za gojenke višje slovenske dekliške šole v Ljubljani po 386 K na leto. Pravico do Ožitka te ustanove imajo pridne gojenke omenjene šole in sicer: a) slovenske deklice, ki so z ustanoviteljem v soroda, b) ako bi teh ne bilo, deklioe slovenskih oziroma hrvaških staršev iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Primorskega (to je iz Trsta, is Goriške in iz Istre), z Reke in iz hrvaškega Primorja, o) ako bi tudi teh ne bilo, deklice drug h slovanskih narodov sploh. Pravica podeljenja pristoja ustanovitelju Prosilke za ta ustanovna mesta naj svoje s krstnim ali rojstnim listom, z ubožnim listom, z zdravniškim spričevalom, s spričevalom o cepljenih kozah, nadalje s šolskimi spričevali o poslednjih dveh semestrih in ako prosijo za ustanovo na podlagi sorodstva z zakonitim rodovnikom opremljene prošnje vlož^ naj • kasneje do 25. novembra 1908 leta potom šolskega ravnateljstva pri o. kr. deželni vladi v Ljubljani. „Sokol" V Žirlb je priredil dne 25 t. m. prvo veliko vinsko trgatev, ki je kljub slabemu vremenu uspeU prav dobro. Sokolska dvorana je bila okrašena z vinsko trto in grozdjem. Že ob 4 popoldne se je vozil župan z vinčaricami in vinčarji po bližnjih vaseh ter vabil svoje podložne v svoj vinograd Točno ob 7 je župan otvoril vinsko trgatev s slavnostnim govorom na zbrane goste. Občinski pisar je prebral paragrafa in nato se je pričelo wkra6ti". Občinstvo je pridno segalo po grozdju, kar je dalo policiji mnogo opravila. Po končani trgatvi je starosta, brat Iv. Kržišnik, pozdravil člane si. pevskega društva „SlovanM iz Ljubljane t?r se jim zahvalil za pomoč pri prireditvi, ker se niso ustrašili ne dolge poti ne slabega vremena, temveč so prihiteli kakor brat k bratu. Nato je župan otvoril ples in prosto zabavo. Veselica je prav krasno uspela, vsa čast žirskemu „Sokolu"! Železniška nesreča. 231etni železniški premikaČ Fr. Tepiu a je na postaji na Jesenicah prišel med odbijače dveh vagonov. Zmečkala sta mu prsni koš. Tepini se je zapletel havelok med odbijača, vsled česar se je zgodila nesreča. Utonil Je v Bistrici pri Spodnjem Perovem pri Kamniku 63 letni gostač Franc U ranic. V pijanosti je padel v vodo. „Sokol" na Bledu. V nedeljo, dne 18 t m. se je vršil na Bledu v gostilui pri „Panju" ustanovni zbor ^Blejskega Sokoiau, oziroma odseka „Radovljiškega Sokola". Izvoljeni so bili \ odbor: Br. Fran Olivotti za predsednika, br. dr. Gabrijel Hočevar za podpredsednika, br. Urban Plemelj za blagajnika, br. Avgust Erat za tajnika, br. Ivan Erbežnik, br. Jakob Peternel, br. Josip Stare in Anton Za tokar za odbornike, br. Josip Korošec in Ivan Pretnar za pre-gledovalca računov. Po navdušenih in vznesenih govorih bratov Jazbeca in Tavčarja iz Radovljice ter bratov dr. Hočevarja, Peternel a: Krbežiiika. ki so slikali pomen sokolstva ter navduševali nad 60 članov broječi zbor za cilje sokolstva, je predsednik zaključil zborovanje. Pripomnimo, da je iz&la misel, ustanovitev „Sokola" od telovadcev stm'Var;noiith« v Severnem morju z 22 < »sel »a m i. — Proti neneinškini napisom na Dunaju so pričeli dunajski okrajni zastopi veliko akcijo. — Zopet škandal na Odrskem. Minister grof Andrassv je sklenil s socijalnim i demokrati pakt, s katerim jim je obljubil 25 do 30 mandatov, a zato ne smejo soc. demokrat je več agitirati proti njegovi pluralni volilni pravici. — Grof Zeppelin je s svojim zrakoplovom tekmoval z brzovlakom ter ga tudi prehitel. Rožne stvori. * Otvoritev mesta. „United states steel Corporation" je v državi Illinois zgradila mesto, ki so je pred kratkim otvorili prav slovesno. Drnžba je zgradila ceste in kanale, privatne in kupčijske hiše in napravila pristanišče, vsemu temu pa dala ime „Cary". Sodijo, da bo Cary pri prihodnjem ljudskem štetju že štela 100.000 prebivalcev, dasi pri zadnjem takem štetju nihče niti slutil ni o njej. „United states steel Corporation" prične že prihodnji mesec delo v tovarnah s 25.000 osebami. Njene tovarne so najnaprednejše v celi Ameriki. Cary je dosedaj stala 144,000 000 kron in predno bodo tovarne popolnoma vse urejene, bo treba še toliko denarja. * Rafaelova slika za 5 kron. Angleška pevka Mayde Temple je prišla v Londonu v trgovino starin. Prodajalec ji je ponudil majhno sliko, češ, da je kopija Rafaelove slike. Ker se je pevki sličica dopadla in ker ji je bila cena le 5 K, jo je tudi kupila. Nekoč pride k pevki neki slikar, ki je takoj spoznal sliko za Rafaelov original. Isto so potrdili tudi drugi strokovnjaki, ki so ji ponudili za sliko 16 000 K. * Ženska župan. V High-Wy-oombejn je bila lansko leto izvoljena v občinski zastop neka gospa Dove. Ta se je v svojo nalogo tako zaglo-bila ter se izkazala v odborovih in javnih sejah tako temeljito, da jo je letos večina občinskega odbora izvolil za župana. Ta je na Angleškem prva ženska, ki je dosegla tako čast. 31 oktobra 1908. _ * Poročni dar Italijanski kralj Viktor Emanuel podari ameriški mi lijonarki El Kinsovi povodom njene poroke e vojvodo Ab>uškim. ki je kraljev sorodnik, z dijamanti okrašeno krono vredno 500000 K. Po mlada poročene a in svate pridete v Njujork italijanski križarki „Fiera-mosoa" in „Etruria". * Poiledtca nepremišljene ie- nltVO* V kopališču bliau Petrograda so našli za stru p p u» ga livadi j skega plemiča barona Ludvviga. Zastrupila ga je nje njegova žena, ki je že pod ključem. Baron se je oženil s svojo sobarico, n^ da bi sa bil poprej pobrigal, kako je do tedaj živela. Mlada žena se je kot baronica prav kmalu zaljubila v kočijaža, in da bi se mogla ž njim poročiti, je zastrupila svojega moža. * Knez — konjski tat V Pe trogradu so zaprli kneza Pavloviča Baratova, ker je ukradel konja. Knez je naroČil k sebi kmeta z vpreženim vozom, češ, da mu bo odkupil voz in konja. Ko se je kmet pripeljal, poslal ga je knez kupit znamk, a med tem se je knez odpeljal s kmetovim konjem ter prodal konja in voz za 500 rabljev. Baje ni bilo to prvič, da je spoštovani knez prišel na tak način do denarja. * t,Bastile" je bilo ime trdnlavi v Parizu, katera je služila za zapor, kamor so iranooski kralji zapirali po litične in sebi nevarne osebe. Na tisoče nedolžnih ljudi je bilo tu zaprt h, o katerih ni bilo nobene zabeležbe. Kralji so dali kar ponoči vloviti kako osebo in jo vrgli v grozen zapor, kjer je ostala do smrti. L. 1789 je ljudstvo naskočilo trdnjavo, in ko je iz nje izpustilo vse vjetnike in orožje pobralo, je trdnjavo razdejalo. Ključ od Bastile je Lafayette s seboj v Ameriko prinesel in ga podaril prvemn predsedniku Geo. "Washing-tonu. Ta ključ visi še danes v veliki dvorani njegove palače v Mcunt Vernon. * Latkoczvjeve zaobljube Bivši podpredsednik budapeštanskega upravnega sodišča pl. Latkcezv, ki se je nedavno v Gradcu ustrelil, ker je zaradi podkupljivosti prišel ob službo, je bolehal za versko blaznostjo. O tem priča dnevnik, ki so ga dobili pri njem. V dnevniku so bile beleške: „Prihodnji teden bo srečkanje. Ako moja srečka zadene, dam 10% Materi božji." — „Ako ozdravim protina, dam v pušeo sv. Antona 10 K." — „Afeo mi hči ozdravi, bom molil 10 očenašev, 10 apostolskih ver ter poljubil 7krat zemljo in 7krat tla." — „Ako mi „prijateljica" vrne ljubezen, kupil bom svečo na altar sv. Antona." — „Ako dobim igro, poljubil bom zemljo 7krat " — Takih bedastih zaobljub je še več. Mogoče je seveda, da si je take budalosti napisal v dnevnikih j šele po razkritju svoje afere, da bi zbudil sum o blaznosti. ' Najbogatejši ljudje na svetu. Skoraj neverjetno je, kako se pri nekaterih ljudeh bogastvo steka in ogromno kopiči. Neki Amerikance je naredil sestav o sto najbogatejših ljudeh na svetu. Se ve, da ta sestav ne bo brez napak, kajti bogataši ne puste, da bi jim drugi v karte gledali. Potem se pa tudi imetje niili-jardarjev iz raznih vzrokov menjaje, in ta omahljivost vsebuje često-krat po več milijonov premoženja, in zaradi tega se tako bogastvo ne more stalno ceniti. Vseskozi pa je sestav zanimiv: Na čelu sta oljnati magnat John D. Rockefeller in pa posestnika rudnikov v Afriki Veit in Robinson. 51 najbogatejših živi v Ameriki in Afriki, 12 na Angleškem, 6 v Rusiji, 6 v Avstriji in 6 v Nemčiji. To so samo taki, ki imajo nad Sli milijonov kron premoženja. Premoženje 100 najbogatejših znaša približno 30 miljard kron. Bogastvo v Kvropi je večinoma v rokah knezov, cesarjev in cerkva kot posestva ter je največ podedovano, medtem ko je v Ameriki pridobljeno. Od 51 ameriških miljardarjev si je bogastvo pridobilo: 14 kot bankirji, 7 pri železnicah in petroleju, 3 s časnikar-stvom, 2 s prekupovanjem zemljišč, 2 z bakrom, po 1 s pivovarenjem, tobakom in velemesnico. O »pridobitvi« tega ali takega premoženja ne more govora biti, marveč je dovolj ako pripomnimo, da ga je milijone pridnih čebelic skupaj nanosilo in da ga sedaj uživajo — troti. To bogastvo se ne naslanja na pridobitev lastnih rok, temveč na brutalnem izkoriščanju proletarijata. * 64.000 učencev ljudskih šol. V newyorške ljudske šole se je letos upisalo 64.000 otrok. Za toliko število otrok nima mesto dovolj prostora, akoravno je v New-Yorku 600 šolskih zgradb, radi tega je 60.000 otrok prisiljenih, da prisostvujejo samo pol-dnevnemn pouku. V zadnjih letih so zgradili 26 novih šol. V new-yorskih ljudskih šolah poučuje 17.000 definitivno nameščenih učiteljskih učnih moči in 1000 pomožnih učiteljev. Proračun za šole znaša 33 milijonov dolarjev na leto (dolar 5 kron), in se je letos povečal za 6 milijonov dolarjev. 140 zdravstvenih nadzornikov ' ima dovolj posla, da prijavljene učence pregledajo, ter one, ki so bolni, takoj izključijo iz šole. Književnost — Slovenski sokolski koledar za leto 1909. Uredil g. G. Sajovie. IV. letnik. V Kranju, 1908. Izdal in založil vaditeljski zbor Sokola v Kranju. Cena 1 K. Ta koledar je pravkar izšel in se razpošlje prihodnji teden. V Ljubljani je naprodaj e d i -n o 1 e v »Narodni knjigarni«, naročila pa sprejema vaditeljski zbor v Kranju. Poleg koledarske vsebine obsega ta elegantno vezana knjižica še zanimiv strokovni del, v katerem so natisnjene sokolske koračne pesmi in članki: Sokolstvo Svatopluka Čechu (s Cechovo podobo), Trubar — buditelj (s Trubarjevo podobo), Slovensko sokolstvo v letu 1908., Zvezni vaditelj, Nekaj besedi vaditeljem, Navodila za vaditelje naraščaja, Naš prvi dom (s podobo sokol-skeg doma v Žireh), Pravilni javni nastop S. S. Z., Raznoterosti, Zveza slovanskega sokolstva. Telefonsku in brzojavno poročila. Ugodne vesti za Srbijo. Belgrad, 31. oktobra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Iz Londona in Petrograda dohajajo zelo ugodne vesti za Srbijo. Ce govori del avstrijskih listov o fiasku srbske diplomacije, so to le pia desideria (pobožne želje) tistega, ki se nahaja v škripcih. Resnica je, da morda Srbi kompenzacij za aneksijo Bosne ne dobe brez vojne, a to je gotovo: čim prekoračijo srbski polki Drino in vdro Crnogorci v Hercegovino, izbruhne brez dvoma splošna evropska vojna. Trditev »Slovenca«, da je car Nikolaj pozval srbskega prestolonaslednika Gjorgja k sebi, da bi mu dajal lekcije, je popolnoma izmišljena, zakaj kakor zatrjujejo vsa iz Petrograda došla poročila, je car sprejel kraljeviča Gjorgja nad vse ljubeznjivo. Srbska . bosanska deputacija pri cesarju. Budimpešta, 31. oktobra. Cesar je danes sprejel v avdijenci deputacijo srbske samostalne stranke iz Bosne. Deputacija nm je izročila spomenico, v kateri navaja svoje želje glede bosanske uprave. Ogrska volilna reforma. Budimpešta, 31. oktobra. »Bu-dapesti Hirlap«, glasilo grofa An-drassvja, zatrjuje, da ni resnična vest, da bi cesar ne bil dal predsank-cije Andrassvjevemu načrtu volilne reforme. Dr. Milovano vid o svoji misiji. Belgrjid, 31. oktobra. Dr. Milo-vanovič je brzojavno naznanil, da je danes imel dolgo konferenco z drž. tajnikom drevjem in da je z uspehom svoje misije zelo zadovoljen. Evropska konferenca. London, 31. oktobra. „Times" javlja, da je program evropske konference že izgotovljen in da se v kratkem izroči Avstro Ogrski, na kar se takoj prično pogajanja radi kraja, kjer bi se naj konferenca sklicala. Pogajer ja med Turčijo in Bolgarsko Berolin, 31. oktobra. Iz Carigrada javljajo, da je veliki vezir pozval bolgarsko vlado, naj imenuje clicial-nega zastopnika za pogajanje med Turčijo in Bolgarsko. Na povratku v Črno goro. Bari, 31. oktobra. Črnogorski ministrski predsednik dr. Tomanovk se je na povratku iz Rima danes nkroal v tukajšnjem pristanišču, da se odpelje v črno goro. Konec delegacijskega zasedanja. Budimpeftta, 31. oktobra. Avstrijska delegacija je danes končala svoja dela. Minister zunanjih del bar. Aehrenthal in skupni finančni minister baron Burian sta odgovorila na več interpelacij. Aehrenthal je koncem seje sporočil delegatom cesarjevo zahvalo za patriotsko požrtvovalnost in rodoljubno delo. Glasilo srbske vlade pro i Aehren-thalu in dr. šustersiču Belgrad 31. oktobra. (Posebna brz. „S1. Nar.") Polužlužbena „Samouprava" polemizira zelo ostro z izvajanji barona Aehrenthala v delegacijah in se Avstriji, ki priporoča Srbiji konsolidovanje notranjih razmer, posmehuje ter pravi, naj se naj prej Avstrija konsolidira, da ne bedo na dnevnem redu vedno dogodki, kakor septembra v Ljubljani in sedaj v Pragi. „Samouprava" pravi doslovno: Baš v trenotku, ko Aehrenthal nam priporoča konsolidovanje, se kadi v njegovi hiši kri in pripravlja se obsedno stanje na severu. Na jugu v Ljubljani se je prelivala kri pred dobrim mesecem, a na Hrvaškem besni vohunstvo, manjka najelemen-tarnejše svobode in osebne varnosti. Radi tega nam menda priporoča dr. Šnsteršič, naj postanemo mirni in se izročimo vodstvu Avstrije, kakor bi mi mogli zavidati Hrvate, ki niti naj-skromnejše avtonomii« nimajo, ki se duš jo pod pritiskom osebnega režima; ali kakor da bi mogli zavidati Slovence, ki jih njihovi gospodarji zatirajo in pritiskajo ob tla že stoletja. Sinovom svobodne Srbije razmere v Avstriji ne morejo imponirati, zato je Srbije dolžnost, da dela z vsemi silami proti nadaljnjemu zasužnjevanju Jugoslovanov. Avstrija se naj raje osvobodi nemškega in madžarskega gospodstva, da postane vzhodna Švica. Lsr. ŠnsteiŠič pa naj rtge surbi, da njegove rojake ne bodo streljali avstrijski vojaki. Srbom so njegovi nasveti nepotrebni. „Samoupr." zahteva ne samo teritorijalno kompenzacijo za Srbijo in Črno goro nego tudi da ostali del Bosne dobi avtonomijo pod zaščito Evrope. Gospodarstvo. — Bazstava v Ciestocbowi. C. in kr. avstro-ogrski konzulat v Varšavi naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v Cze-stochowi, (postaja železnice Varšava-Duuaj) v Času od 5. avgusta do 15. septembra 1909 vršila industrijska in kmetijska razstava, ki bo obsegala 4 glavne dele in sicer: 1) Vele- in srednjo industrijo, 2) domačo industrijo, 3) kmetijstvo, gozdarstvo in ribarstvo, 4) splošni kulturelni del. Razstave se morejo udeležiti tudi inozemske tvrdke« Prijave je nasloviti na razstavni komite „Czestochowa, ul. Panny Maryi, aleja IH št. 73." Prijavne pole, programe in ovitke daje navedeni komite brezplačno, ima jih pa tudi o. in kr. avstro-ogrski generalni konzulat v Varšavi na razpolago. — Dobavni razglas. C. in kr. garc.'-: Sit iLeuhži.a komisija / Lvovu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje za leto 1909 med drugimi tudi sledeče predmete: pšenično moko, pšenični zdrob, krompir, riž, poper, papriko, cimet, sladkor, kis, makarone, fižol, grah, proseno in ajdovo kašo, ječmen, koruzno moko, koruzni zdrob, sol, svinjsko in rastlinsko mast, Špeh, kavo, kakao, Čaj, cikorijo, kislo zelje, rdečo peso, čebuljo i. dr. Ponudbe je najkasneje do 10 novembra t. 1. 12. ure opoldne poslati c. in kr. garnizijski menažni komisiji začasno pri pehotnem polku štv. 30 v Lvovu. Dobavni razglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Razpis dobave lesa. C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se ^bo dne 16. novembra t. 1. pii ravnateljstvu srbskih državnih železnio v Belgradu vršila ponudbena razprava zaradi dobave 1480 hrastovih tramov raznih dimenzij. Tozadevne ponudbe je vložiti najkasneje do 16. novembra t. 1. 12. ure opoldne pri gori omenjenem ravnateljstvu. Odgovor.*) Žalostna bilanca! „Slovenska vzajemnost prihaja tudi na narodnogospodarskem polju v stadij zdrave ureditve, katero pospešuje zaničevanje, katerega nam je pretrpeti v narodnem oziru. Saj je pa tudi najskrsjnejšii Čas, da se osvobodimo od vsega tujega, ker nam je prinesla naša absolutna malomarnost na narodno-gospodarskem polju že tako občutne zgube. Razen naših gmotnih z gub in okrepčanja naš h nasprotnikov, kot posledice nastale nam vsled navedene malomarnosti, moramo ponovno nujno opozarjati, da morajo iskati cele vrste naših inteligentov svojo eksistenco v tujini. Ako bi pa temeljito in povsod izvajali geslo „Svoji k svojim," kako hitro bi se mogla razviti naša trgovinska in obrtna podjetja, naši denarni in zavarovalni zavodi! Njihov vzrast bi dajal delo vedno večjemu številu domaČih ljudi; to velja o vseh področjih narodno-gospodarske podjetnosti. Tudi v zavarovalni stroki ni uspeh žal nič ugodnejši. Prezreti ne smemo, da ne vporablja naše občinstvo doslej živ-Ijenskih zavarovalnic v svrho zagotovitve bodočnosti svojih rodbin v takem razmerju, kakor tujina. Očiten dokaz temu so izkazi o sprejetih zavarovalninah za 1. 1907. V tem leta so bile sprejele zavarovalnice na Nemškem za M 761,826.779 zavarovalnin, medtem ko so sprejele živ-tjenske zavarovalnice v Avstriji samo 240,345 975*K. To je velik razloček, da je gotovo vreden ozirati se nanj. Iz Nemčije so dobile inozemske zavarovalnice M 79,697.784 a iz naše države celih 60,786 672 K; to je za nas gotovo žalostno dejstvo in razmerje. Lapidarni dokaz naše gospodarske neprevidnosti in narodne mlečnosti bi bili oni točno računani zneski, katere pošilja slovanska javnost v tujinske zavode in za katere prenaša potem različne žalitve, za-sramovanja materinščine, posmeho- • Za vsebino tega spita Jo urednlitT« adgovarno le toliko, kolikor določa nmkmn. Tanja itd. Saj se doslej živo spominjamo, kako surovo so sramotile v preteklih dneh praske podrnžnioe tujih savarovalnio našo materinščino. Kaj takega res ni mogoče opravičiti in to tem manj, ker imamo /vendar češke vzajemne zavarovalnice in ko amo ustanovili „Prvo češko," smo dobili v njej tudi češki delniški zavod (kateri ima svojo lilij alko v Trstu, in svoja glavna zastopstva v Ljubljani, Gorioi, Celju in Celovcu). Dokler nismo imeli tega zavoda, je bilo mogoče razumeti, da so si izbirali nekateri naši ljudje tuje zavode, ker se morda niso hoteli zavarovati pri kakem vzajemnem zavodu, sedaj pa odpade tudi ta vzrok popolnoma. Naj navedemo še en vaften moment, kateri najbolj osvetljuje postopanje onih Čehov, ki si izbirajo tuje zavarovalne zavode. Omenjeni zavod sklepa zavarovanja po najugodnejših pogojih in za mnogo nižje cene nego tuji zavodi in kdor se zavaruje pri tujem zavodu, ne deluje le v oja-Čenje nasprotnikov, ampak plačuje svoje zavarovanje pri njih mnogo dražje. Se li ne kompromitiramo pri takih okornostih v očeh široke javnosti? Na to vprašanje ni težko odgovoriti in vendar vemo, da dosežemo najboljši uspeh, če se bomo povsod držali gesla „Svoji k svojim" na narodno-gospodarskem polju sploh in kar se tiče življenskega zavarovanja še posebno. S tem bi pripomogli v to, da bi sa krepko razvijala naša podjetja in bi rastla naša fioan-.čna moč tako, da bi potem lahko zmagonosno nastopali tudi v vseh drugih ozirih." Gornji članek so objavili te dni „Narodni Listy" in mi smo ga po-snelij ker je za nas najbrž še večje važnosti nego za Čehe. Priporočamo ga na£im Čitateljem v polno uvažavanje. 3924 Poslano*) V pojasnilo in odgovor. Dopisnik „Jeseniških novio" se je v štev. 245 „Slovenca" z dne 24. t. m. zaletel vame, ker sem izključil iz tovarniške godbe nekaj izvršujočih Članov. Na to si usojam sledeče odgovoriti. Pred nekako štirinajstimi leti sem ustanovil na Savi tovarniško godbo, pri kateri sta bila od začetka le dva izučena godoa ter okoli 30 mlad eni-čev, ki so imeli sicer veselje do godbe toda nikakega pojma o njej. Z doneski podpornih Članov — od začetka komaj 800, ki so plačevali mesečno po 20 v — sem preskrbel godala, note in ostale za godbo potrebne reči. Po preteku komaj enega leta so se godci pod vodstvom kapelnika toliko izurili, da so lahko javno nastopili. Dasiravno je tedaj denarja primanjkovalo, vendar sem na zahtevo godcev pričel godbene vaje in javne nastope plačevati, kakor jih mogoče niti eno drugo godbeno vodstvo ne plačuje svojim Članom. Črez nekaj Časa pristopijo vsi tovarniški delavci prostovoljno k godbi kot podporni člani. Tedaj je bilo tudi omogočeno napraviti godcem brezplačno uniformo ter se jim je tudi povišala plača. Preskrbelo se jim je novega, strokovno izobraženega kapelnika in reči se mora, da se sedaj tov. godba povsod lahko pokaže. Da pa ostane godba na svojem viška, so seveda pogoste vaje neobhodno potrebne ter sem vedno, ne samo sedaj, zahteval, da sodelujejo tov. godoi le pri tovarniški godbi, ter se naj ob prostem času vežbajo raje doma za svojo godbo, kakor pa da sodelujejo z inštrumenti tov. godbe pri kakem drugem društvu. Res je, da se tov. godba vzdržuje večinoma le z doneski podpornih Članov, toda le moji in naduČiteljevi požrtvovalnosti se je zahvaliti, da še danes obstoji, kajti že takoj nekaj let po ustanovitvi iste se je pričelo ruvati proti njej, ker godb. vodstvo ni dopustilo, da bi se godbe porab ljala v politične in strankarske namene. Pri svojih nastopih se je godba vedno odlikovala po strogi disciplini in olikanem vedenja. Godb. vodstvo je bilo vedno postrežljivo ter podprlo vsakega, kolikor je bilo le mogoče. Podporni člani imajo — povsod — kjer godba svira — prost vstop in nadalje umrli člani pogreb z godbo. Tudi pri cerkvenih slavnostih svira vedno tovar niška godba. Mnogokrat vsako leto sodeluje tovarniška godba brezplačno pri veselicah v dobrodelne namene, kakor pri prireditvah „C. in M." družbe, „Delavskega podpornega društva4*, „Strokovnega društva" in „Ka-toliškega delavskega društva". Tudi pri patriotiČnih in narodnih slavnostih prepusti godb. vodstvo rado-voljno godbo. Jeseniško „Katelifiko del. druStvo" si je sedaj ustanovilo „Društveno godbo", o kateri se lahko čita v vsakem sobotnem „Slovencu". Dotični godoi so seveda večinoma člani tov. godbe. Ker je nemogoče služiti dvema gospodarjema obenem ter za hteva načelništvo „K. d. dr.a, da se mu godci brezpogojno podvržejo, so pričeli ti zanemarjati tov. godbene vaje. Tudi proti dobremu plačila nočejo več s veseljem sodelovati pri vajah in javnih nastopih. Seveda je tudi vodstvo tov. godbe izgubilo potrpežljivost, ter vseh 12 godcev, ki sodelujejo pri društveni godbi „Kat. del. dr." izključilo. Toda dopisnika „Jeseniških novio" to ni po volji. Takoj je začel v „Slovencu" namigavati, iz katerih doneskov se vzdržuje tov. godba, ter začel kakor že opetovano, Imjskati podporne Člane proti godbi. Tudi jaz kot načelnik tovarniške godbe mu nisem nič kaj povšeči, menda zato, ker je dobil on vedno godbo brezplačno, kadar je le zanjo prosil. Kar se tiče godbenega premoženja, pa vodstvo njemu gotovo ni odgovorno, ker nima z godbo nobenih, niti posrednih, kakor tudi niti neposrednih zvez in se tudi njega nikdar ne vpraša kako je premoženje „Društvene godbe" in kako plačuje on svoje godoe za njih javne nastope (kakor vem, prav nič!) Ker bi bil pa „Slovencev" dopisnik že tako rad ravno tako dobro podučen o izdatkih tov. godbe, kakor je o njenih dohodkih, mu bodi povedano, da je vodstvo leta 1907 izplačalo: 1 ) za podučevanje godbe 1320.— K 2) za godbene vaje . . 855 20 „ 3. ) za javne nastope godcem ..... 316096 „ 4. ) za nabavo g dal in po- pravila ...... 257 60 , 5593 16 K Drugih izdatkov niti ne naštevam ne, ker si že z gorenji mi Številkami učeni mož sam lahko napravi bilanoo. H koncu naj mu bode še povedano, da godb. vodstvu ni posebno žal po izostalih godcih, ter bode gledalo, da si v najkrajšem času pri-dubi novih moči. Slovenčevemu do-pisnikuje pa le čestitati, ker si je na tako enostaven način pridobil iz vež-bane godce, ki mu zastonj godejo. Tako je prišel on v prijeten položaj plačevati dolgove „Delavskega doma" z dohodki, katere dobiva od gledaliških predstav, pri katerih svira brez • plačna godba. Tovarniškim delavcem se torej najtopleje priporoča, da naj prav pridno in požrtvovalno podpirajo „Kat. del. društvo" s tem, da pogosto obiskujejo gledališke predstave omenjenega društva. Jesenice-Fužine, 29. okt. 1908. 3895 Anton Pongratz načelnik tov. godbe. * Za vsebino tega spisa Je uredni Str« odgovorno le toliko, kolikor določa zakoa Darila, Upravništvu našega lista so poslali : Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Ob priliki promocje g. dr. Adolf Lenarta se je nabralo na prijateljskem sestanku slov. akademikov v Pragi 20 K. — G. Rado Jereb v Kostanjevici 20 K, kot kazensko poravnavo plačano od dveh nasprotnikov vsakega po 10 K. — Mahrovci 1. 1907/1908 7 K. — Pri „Tinčku" v Hrastjah so darovali gg : Anton Kane, drogerist v Ljubljani 2 K, Matija Bolničar, vinski trgovec v Šmartnem ob Savi 2 K, ter Ivan Dolaičar, posestnik v Hrastjah l K skupaj 5 K. — G. Blaže Za-fosnik, uradnik banke „SI?vijeu nabral na vlaku med od vinske trgatve se vra-čajočimi izletniki 5 K, k temu pridal eden, ki ga je imel 14 gradov preveč, še 14 h, torej skupaj 5'14 K. — Iz nabiralnika g. Antona de Schiava v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani 12 K. — Omizje pri Antonu Zupanu Stari trg nabralo 7 K. — Dva gospoda darovala povodom konjske kupčije pri Petelinu v Kamniku 150 K% Skupaj 7764 K. — Srčna hvala! — Živeli! Za ranlence 20. septembra: G. Niko Weber po g. Lj. Cunder iz Jezice 5 K. — G. Lj. Cunder na Jezici nabral v veseli družbi pri „ruskem caru" 10 K — G. Ant. Seliškar, strojev drž. žel. v Ljubljani 1 K. — Županstvo v Brezovici pri Vi'u 20 K. — Županstvo v Mirnu pri Gorici 25 K. — G Fran Kajzar 2 K, za strgano podlogo iz klobuka Ivana Smrekarja ml. iz Mokronoga v priporočilo nemškutarske tvrdke Johann Šmalc-Neudegg. Skupaj 63 K. — Srčna hvala! Za spomenik žrtvam 20. septembra- G. Karel Sirec v Litiji nabral v gostilni gosp. Kašmana pri Sv. Križa 4bO K. — Županstvo v Brezovici pri Viču 5 K. — Županstvo v Mirnu pri Gorici 10 K. — G. Lj. Cun Jer na j Je žici nabral v veseli družbi pri „ruskem cara" 10 K. Skupaj 29*80 K. — Srčna hvala! — Živeli! Za obsojence vsled demon« Straclj: Preostanek od „čepatt v gostilni Balija v Rožni dolini 2 K. — G. Ant. Seliškar, strojev, drž. žel. v Ljubljani 1 K. — V gostilni Majcen v Ljubljani nabrano 560 K. Skupaj 8 60 K.— Srčna hvala! Zm UĆIt konvikti: Dva "gospoda darovala povodom konjske kupčije pri Petelinu v Kamnika 1 50 K — Živela! Vsoto smo izročili gosp J. Dimniku v Ljubljani. Sokoli ob po Bratje! Slov. sokolska društva bodo opravljala jutri popoldne od 2. do 6. ure na grobu narodnih žrtev Adamiča in Lnndra pri »v. Križu častno stroko- odkorakajo iz Narodnega doma lu 1. uri popoldne. Za praoivaiCtt masi, uradnik« I i. d. Prou tezkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlits prašek", ker vpliva na prebavljenje trajno in oravnovalno ter ima olajševalen in topilen ačmek Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao iekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate'! na DUNAJ i. Tachlauben 9. V lekarnah ds deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko i" podpisom 3 3 —15 Kasljajoče opozarjamo na inserat o Thvmomel Sollae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki Želodec |e prebavila! In čistilni organ. L>a more obe službi primerno opravljati, je potrebno, da niti v tem niti v onem delu oe t pranja prehudega dela, ampak je skrbeti, da mn obiie kol.kor mogoče olajša Za to izborno preizkušen izdelek je dr. Rose balzam za želodec ie lekarnice Fragnerja, c in kr. dvornega dobavitelja v Pragi, zakaj to je prebavila spodbujajoče in milo odvajajoče sredstvo Dobiva se tudi v tukajšnih lekarnicah. Glej inserat. 5 Dober avet le drag, tožita večkrat marsikateri oče ali mati, ako pri njih ljubljenčkih ali pa pri njih samih nenadoma nastane bolezen ter ni v bližini zdravnika in odpovedo vsa domača zdravila. In vendar je gotova pomoč pri skoro vseh pripetljajih, n. pr. krčih, omedlevicah, zunanjih ranitvah, bljuvan u driski, kašlju, hripavosti, vratnim bolečinam, ki nastajajo tako pogosto, takoj pri roki. In v čem obstoji gotova pomoč ali najmanj odpomoč ? Si.mo in edino v tem, da imamo v dno majhno zalogo pristni-i, posebno priznanih domačih zdravil, lekarnarja Thierrvja balsam in centifoljsko mazilo in jih v potrebnem slučaju rabimo po pridejaLem navodilu, ker to sta prava pomočnika v sili. Kjer teh sredstev z vsemi znaki pristnosti ni dobiti odtam naročite naravnost in naslovite: Lekarnarja A. Thierryja lekarna pri Angelu varhu v Pregradi pn Rogatcu. Zvoki Iz otroških let Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno-milo čustvo se pa polasti vsakega zemljana če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjati davnominule dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgije, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, — pa le za kratek čas, in zopet se razprši lepa slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom »angelsko zvonilo za božično drevesce« znana novost, ki jo je uvedla v promet c. in kr. dvorna firma I van K on rad v Mostu Št. 1870 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej m čni novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto. Edin o r- i*- samo THIERRVJEV BALZAM s zeleno N 1'NO kot varstveno znamko. Razpošiljam najmanj 13/2 ali 6/1 ali pat. potov rodb. steklenico za 5 K. Zavojnin* .astonj. Thierryjevo centifolijsko mazilo Razpošiljam najmanj ■2*k».lji K iu» Zavoju zaBtonj. Povsod priznani kot najbol/si domači zdraviti proti slabostim želodca, gore iei, krčem, paekodoam, raitam itd. — Naslov sa naročitve in denarne nakaznice : A. Thierry, lekarna pri angela varhu v Pregradi pri Rogatcu. 1359-29 /»loga v vse' Iek*ru»h. ?roti zodoooiu m gnilooi m Izborne dalu), dobre znan* antiseptična Melusine ustna is zobna voda sTJ o«r«il tlla>MO< ••»prijetno i atelt I »nt** 1 i in oaftetrnsvjaje •«po Im usci. ■»rodni« i 14 81 gorodnema gospodo Hl- Levstika, lekarnarja v Ljabtjani. Vate izborna Melosine astna in zobna .oda je najboljše sredstvo zoper zoboboi jdstranjoje neprijetno sapo ia ost in it leprekoaijiv pripomoček proti gnjilob? ton, zato jo vsakemn najtopleje pripo roCam. Obenem pa proeim, pošljite sc i steklenice Melos ostne In zobne vod« Dovolim, da to iavno oznanita, ker m res hvale vredno. Leopold tangi, mestni tajnik Metlika, Sa. aprila 1906. OiL likirn* MiL butik* i LjiHJibI, telim usta it 1 log anvosmjenoga Fran Jo*Vn*p*> 'rtbt? uoatn to 44 Meteorolosilno poročilo. elitna nad moijam 204. Srednji vaflnJ tlak 7*6 8 obtobra 1 Cas opaio Tanja Stanje barometra 46 11 Vetrovi Nebe 30 9. zv. 741*4 45 sl. jvzbod jasno ?1. 7.zJ. 7412 1*4 si sever megla a 2. pop. 73*9 9*2 brezvetr. jasno Srednja včerajšnja temperatura 53, ■orm. 7 6°. Padavina v 24 urah 0 0 mm a cm Štefan Cenćur, c kr. policijski nadzornik v p , javlja tužnim srcem v svojem in v imenu svojih hčera Amalije, poroč. Hocmur, in Matilde, da je danes njegova iskreno-Ijubljena soproga gospa Marj.Cenčur roj. Kosec, po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetutajstvi, preminila v 69. letu svoje stan sti. Pogreb bo v nedeljo, i. novembra ob 8 zjutraj iz hiše žalosti v Zgornji Šiški štev 86, na Glavni ce©ti, na pokopališče v Dravlje. Z g. Šiška, 31 oktobra 1908. Žalujoči ostali. Teško prebavjenje katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi kata*! v sapniku, zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim ospehom 1 a-3 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah T)obro izurjen kočijaž z jako dobrimi izpričevali, z znanjem slovenskega in nemškega jezika išče službe. — Ponudbe pod , kočijaž" na uprav. „Slov. Naroda". 3917—1 „jVleni se posreči". Knpce ali deležnike za vseh vrst tukajšnje ali zunanje kupčije, hotele, penzijonate, sanatorije, hiše, graščine in obrtna podjetja dobite hitre in diskretno z mojo posredovalno reformo Nisem agent in od nobene strani ne jemliem provizi o Ker pridem v kratktm v Vaš kraj, zahtevajte mojega brezplačnega obiska zarad cgledo-vanja in dogovora. Zaradi inseratov v naj-boli branih ćasoplslk tukaj in zunaj države ki )ih plačujem sam, sem vedno v zvezi s reflektanti z glavnico, torej ogromni uspehi. S. Kommen, Dunaj, poslovalnica za Avstrijsko posredovalne reforme za varstvo koristi prometa z zemljišči itd. IVI, Schwindgasse št. 6 (Schwar-zenbergplatz). 39 4—1 Stanovanje ▼ I nadstropju, z eno sobo, kuhinjo in pritiklinami so tako) odda na Dunajski cesti it 69. 3919 i Stanovanje s 3 sobami! kuhinjo in pritiklinami, na razpolago je vrt ln pralnica! se odda za lebrnariev termin. Kuha-ova cesta 23, II. nadstr. 391 i—1 Pridna hotelska hišna lsče službe tukaj ali drugod. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 39i3 Posestvo veliko, obstoječe iz travnikov, njiv ln gozdov £992-1 se kupi v bližini kake železniške postale. Oglasi naj se pošljejo pod šifro ,,A. B" na uprav. „Slov. Naroda". Izgubil se je na lovu dne 25. t. m. v Reki, Savinska dolina, mlad lovski pes, srednje velikosti, Črn in po trebuhu rjav, sliši na ime , Heliu. Kdor bi o njem kaj vedel, naj blagovoli nasna niti, oziroma psa oddati gosp. Francu Logerju, posestniku in gostilničarju v Hrastniku proti primerni nagradi. _3923 Važno za podjetnega slouenskeja sostllničarja! V najem Se odda aH tudi pod ugod- nimi pogoji proda hiša na Bledu V hiši se nahaja stara dobro vpeljana, posebno tujcem znana in priljubliena gostilniška obrt z več sobami za stanovatla, ki se lahko dobro oddajo tujeem. 8921 1 K hiši spada velik senčnat gostilniški vrt, keglišče, velik salon (jedilnica) in velika ledenica. Intereseoti naj blagovolijo vprašati pri Ferdo Sekovanićn, trgovcu in gostilničarju na Bledu (Gorenjsko). Danes, v soboto 31. okt in nedeljo, l. novembra bode v hotelu .ILIRIJA' poleđino jetrnih, krvavih in mesenih klobas .*. domačega izdelka .'. Za obilen obisk se priporoča 3925 JKariJa Novak hotelirka t Potrtega sroa naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanoem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, tast in brat, gospod Ivan Kozjek dež. rac. stotnik in hišni posestnik danes ob 10 uri dopoldne po zelo kratki in mu*ni bolezai, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 57. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospoda. Pogreb nepozabnega rajnika bo v nedeljo, dne 1. no vembra t. 1. ob štirih popoldne ia hiše žalosti v Spod. Šiški št. 107 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. zadušne maše se b"do služile v cerkvi Marijinega Oznanenja in Sv. Petra v Ljubljani Blagega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin. 3915 ^iška, due 30 novembra 1908 J Žalujoči rodbini Kozjek in Krsnik. JKiss farler and jllliss €veritt Eulisl I Dalmatinove ulice št. 5. Jfaprodaj sta dve hiši Poizve se v hiši na Trnovskem pristana št 14 v Ljubljani. 2242-9 stare in nove, velike in majhne proda I Buggen g, Llnbl]aoa, Cesta na Bud o ilovo železnico 5- 3841-3 Hiša enonadstropua, z vrtom, lepim sadnim drevjem in velikim hlevom se zaradi selitve po prav ugodnih pogojih v ljubljanskem predmestju proda. Poizve se v gostilni „pri Amerikancu44 v Florijanskih ulicah. 3916—1 Potnika s provizijo ali agente v večjih krajih za prodajo slavonske slivovice po celej Kranjski, isČO solidna vele-iganjarna. — Prednost imajo oni, ki so se že bavili v tej stroki Ponudbe z oznako „Savjestan i marljiv" na upravništvo ^Slovenskega Naroda". 3894—1 44! it* Lepa meblirana soba za 1 gospođa ah za 1 ali 2 dijaka (cena 16 K) se takoj odda na Kar« lovski cesti št. 5, pritličje, levo. Kathe voda za prsi. Senzacionalno sredstvo v do* . — HO, — »O. Sortimenti 24 k.»so ■ no K — KO, 1.—, 120, 3H kosov K 1.35. I OO, 2.—, 4-J koso/ K 2.1«», 2.00, 2 60, 60 k >bot H 2.20, 22 HO, » 20. 3 stekleui ZraJc-jtlnrrlci K--50, anaeJegtc za božično dretHt U —.40, — .•*«►. —BO, latwt t (*ngelaki laski) zlati ali srebrni ku-ert 14 —.06, drsatci za h*cnf*kt, 100 kosor K —20, mw~ čire, 24 kosov v kartonu K. —.ftO, — 6O, večje 15 kosov v kartonu K —58, —75, .s'a tlim za Btteče, tucat K —.50. Razpošilja se sami, če se posije de »ar naprej. Naročila preko K 2.— po povsetiu. C. in kr. dvorni zalaga tel j IVAN KONRAD, razponi al niča v M sttt it §H71 (Č**ko). Ilu-Tovsni frlavni kattlotr nt zahtevu vsakomur frrttia in franko. Krnil Dobrič ¥ Ljubljani, v Prešernovih ulicah s tov. 9. (poleg c. kr. glavne pošte.) Samo na solidni podlagi. Mojo cone vzbujajo pozornost. jjazar pri »ljubljanskem gradu". Priporoča svojo bogato založeno trgovino z galanterijskim blagom, igračami, parfumerijami, predmeti za spomin, darila in srečolov; velika izbira najmodernejših soli, vaz, slik in drugih predmetov za ozaljšanje domov, najnovejši! albumov, okvirjev za slike, ročnih šolskih in potovalnih torbic, denarnic, priročnih ogledal nožarskih predmetov itd. itd. 3924 i Vedno novosti razglednic na drobno in debelo. Isčo ae spretnega ln izurjenega pisarniškega pomočnika za c. kr evidenčni urad v Ribnici. Nastop s 1. novembrom 1908. Dnevna plača 2 K 60 v. £930 Ponudbe naj se pošiljajo na c ar. evidenčni urad v Ribnici 8 konj že jahalnih (jezdnih) ali pa takih, ki jih bo jahanja Šele učiti, kuoi c. kr. tržaška polic, direkcija. Dne 3. novembra dospe od nje poslani gospod v Ljubljano ln naj s« do tega dne zglasijo alt pa pišejo ponudniki tablb konj v gostilni g. petra Stepiča v Gradišću št. 7 v Ljubljani. 3903 Neprecenljivi za cesto in izlete so moji nepremečljiui plašči s ta p za gospode, dame in otroke. H. Vopalka, češki prikrojevalni zavod in razpošiljanje sukna 3s-.o v pragi, na perštyne 13. (\ 0 V|'« p kašlja omilimo, silnoit in število strahovitih nasadov zmanjšamo po zdra/niskth poročil h hitro in 1 a h k o z 5 TtiymomeI Sclllae. oar Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K, po poŠti frako, Če se pošlje denar naprej 2*90 K. 3 stekl, če se pošlje denar naprej 7 K. IU steklenic, če se pošlje denar napre 20 K. Izdelovanje in glavjna zaloga 6. FRA6NERJEVA LEKARNA 539 c in kr. dvorni dob?-!tety. 6 Praia 111., štev t03. Dobiva se po skoro vseh lekarnah Pazite na trne irdelka, izdelo-valca Id var — stveno znamko. Prepričajte se da morete najcenejše in najbolj ce blago dobi samo pri firmi Barhenti. damaski, gradli, kanala si, kretoni, zeriri itd. vse po najnižjih cenah. Zahtevajte povsod Novo platno z narod. znak. Komad 23 m za 16 K — franko. 3904—1 V nalem so išče v LJubljani v sredini mesta prostor xa prodajalno event 80 Želi kupiti večjo ali manjšo ie vpeljano trgovino 3893—2 Takojšnje ponudbe na mestno posredovalnico za delo ln stanovanje v LJubljani m- Trgovski sotrudnili -m Špecerijske stroke ae spre Ime pri Em HElfllH ^r6°vina s ^oecerijc, Lii lAllUIIIf deliKžtesami in vinarna Pogoji: nastop takoj (oajkas-neje tekom 8 dni), trgovska šola v Ljubljani in dobro izpričevalo večje trgovine. 3911—2 Veliko zalogo gramofonov m plosi tudi s slovenskimi komadi plošče od K l*SO naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar 2-291 Ljubljana, S ari trg 26. 36 Mlekarska zveza LJubljana, Dunajska testo 32 priporoča povodom bližajočih se praznikov kuhanomaslo iz čajnega surovega masla, surovo maslo. ■ sir. domačega izde ka. Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir v celih hlebih po 10 — 30 kg težki. Cena najnižja. 3881—3 Ja^, C*^0 -ct^, lite so Lepo v Enallovih ulicah št. 5 v III nad* stropju s 4 sobami, kopalno sobo in vsemi pritiklinami se odda za november 1908 aH za lebrnvar 1909. Pojasnila se dobe v „Narodni tiskarni1 ali pa pri gosp Lavren- Čiću, upravnem odborniku, pisarna mestnega užitnin. zakupa, Dunajska oesta 31. 3418 11 solićn mesečna soba. Ponudbe naj se pošljejo na „PoStni predalček stev. 13, Ljub liana". 3912-2 U S J 'innv nm DoleDISHem 86 nl% H ugodoo proda. Pri I i \\'- ie lep0 B°SB0- ■■■lPWB darsko poslopje in nekaj sveta. Posebno primerno je posestvo za krojača ali kramarja, ki bi otvoril majhno trgovino, ker ni v konkurence. 3858—3 Ponudbe naj se pošljejo na po« itnl predal 35 v Ljubljani. Iščem spretnega 3847—5 kontorista za lesno trgovino, veščega vseh pisarniških del, osobito korespondence v sloveuskem, nemškem in če mogoče tudi italijanskem jeziku. Taki, ki so že službovali, imajo prednost. Nastop lahko takoj. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". ¥ najem se odda za lebruarjev termin 1909 lepo moderno stanovanje obstoječe lz 4 sob a pritiklinami vred, v visokem parterju vile v najlepšem delu mesta. Vila je užitnin* skega davka prosta. 3830—6 Natančneje pove uprav. „Sloven-skega Naroda". zdrava ln vestna in vajenec se sprejmejo takoj pri Simonu Negru, kleparskem mojstru v Cerknici, podružnica v Postojni. 3857—4 Št. 34 011. 3886-2 Razglas. Vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dne 21. oktobra 1908 št 24 040 se naznanja, da je prošnje za seno ali za drugo klajo (n. pr. otrobe) po znižani oeni vložiti najkasneje do 10. novembra t. I. pri podpisanem magistratu. Mestni moglstrot ljubljanski dne 26. oktobra 1908. Hiša se proda na Gorenjskem. Hiša je enonadstropna, v najboljšem staoju, s 6 sobami, veliko verando in prostori za gostilno in prodajalno. Pri hiši je tudi nekaj vrta tik ob vodi. Hiša je jako primerna za penzi-jonista, ki bi imel veselje do majhne trgovine. Sobe se lahko prav ugodno oddajo po leti letovičarjem. Eventualno se da tudi trgovina z gostilno ali brez nje v najem 3859 3 Ponudbe naj se pošljejo na poštni predal 35 v Ljubljani. Največja narodna KONFEKCIJA za dame, deklice, dečke in novorojenčke M. Kristofič-Bučar "v r^, j ti 1)1 j mi i.. Stari trg" s t. 28 priporoča 3927 krame "r T" , 2j * selil, volni In drugem modnem blagu najnovejša modna b rila, kostume, delne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, predpasnike, vsevr>tno perilo in druga oblačila. Nijflnejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariško modre«, nogavice, rokavice, {opico In druga pletenine. — rine lavratnloe, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode. / t45Ja>^1^^ Zunanja naročila so izvršujejo takoj In točno. ^^^h!^ Cene radi male režije brez konkurence. 4952 Hiša z ma'DO trgovino v Novem Vodmatu ob glavni cesti se takoj proda. Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". 3865—2 44 KljuCaTničarstvo Ign. Fasching-a vdovs nasip $teo. 8. ^gKfleicIiova hiša. lz*rnlno in solidno delo. Cene smerne* Popravila te točno Is vranje j o. Slovenci! prid Vodovodi inženir-hldrotekt Konrad LacbniR, LJubljane KS3n0ll}(lCl]B, hOpallSKC naprave aeetboveoove ulice »ev. 4. Brzolavl: Lacnalk-UubUant. 1 1 Projekti in izvršite» pr> doma* i specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe x&stonŠ). Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in stročnic kot samo Ottoman VI 191-6 oipost oiposL '^OTTOMAN najboljše. Tvornica „Provodnik" v Rigi jamči za stanovitnost Pristne samo z zvezd«o znamko. davna zaloga: Vas«* Petri če, Ijubljana. je ponavadi začetek izpadanja las. Rabite, dokler ne bode prepozno 3768- 1 dr. Dralleja brezt*wo vodo za lase. Najboljše in najnaravnejše sredstvo za negovanje las. Že desetlelja v porabi. St. Louis 1904 rironH nrjy Milan 1906 allU [JI I A. Zabranjuje izpadanje las Preprečuje prhljaj. Jači rast las. Poživlja živce. Pazite na ime *«91i*. Or- - lle** in na nepolavai"(eni satvornl Dobiva se povsod. Mnoge ponaredbe same dokazujejo, kako priljubljen je ta izdelek. Zaloga na veliko za Avstro-Ogrsko: N. HOFFMANN & Co, Dečin na Labi. Elegantna stanovanje 8 3 in 4 sobami, z verando, kopalno aobo in porabo vrta ae oddajo v novozgrajeni vili v Nunskih ulicah st. 17 za meseo februar h762—6 Vpraša se v stavbni pisarni P. Supančič, Bleiweisova cesta st 18 Najcenejše in najbolj učiakujoče o dv i ajilo trni «3 v«- Elt krogllee.| V vsakem oziru jim je dajati prednost, ker so te kroglice brez vsakih škodljivih primesi In se z največjim uspehom rabilo pri boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso lek in zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno zaprtje TTraiflTim Se 10 let obstoječa fstaMJia ljubljanska posredovalnica stanovanj in slu! G. FLTJX Sespesks tujco it 6 3898 priporoča In namešča 1© bolj s« službe iskajoče vsake vrste kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško osobje za Ljubljano ln zunaj. Potutn« tukaj. Vosfna In kolikor možno nltr» noatrosba ■ajgotovljona« imnm dopisom je priložiti znamko za odgovo • Prosi se za natančni naslov. Pazite na tele vrstice. p M pobile ^ I Vas sili mnogo sedeti. Jtffuči Vas telesno zaprtje. 3 Preiakuieno, i* i»-branih najboljših in uspešnih zdravilnih neti skrbno napravljeno, tek zbujajoče ln prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače adravilo, ki ublaži in odstrani an&ne nailedke nezmernoiti, ■labe diete, prehlajenja, vednega Bedenja in co-praega aaprtja, n. pr. gorecico, napenjanje, nezmerno tvoritve kialin ter krče je rlr. Ros* balzam ta irtodeo ia lekarne P FRAGNERJA v PRAGI. Za slobokrvne in prebolele! Pil te Pr's*ni marsa'a v steklenicah 7101 po X 1*50 I najfinejše vino Vermouth v stekl.7101 po K V— Dalje priporočam : Pristna namizna in desertna vina najboljše produkcije po primernih cenah. Olrektnl uvoz« 3910—1 frhhcesco casci0 I Selenburgo*© ulice. S 901 c/i Dražba premičnin. gotovi izvor skoro vseh bolezni. Ker so poslajene, se jih tudi otroci ne branijo. Škatlja s 15 kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglicami stane samo K 2—. Kdor pošlje K 245 naprej, dobi poštnine prosto zavitek škatlic. 3909—1 Qvroi*ilnl Prec* ponaredbami nujno svarimo. Zahtevajte Filipa DValllU I Krutulna od » ajMinr zaročile* Pristna samo, če ima vsaka škatlica in nakazilo našo oblastveno vpisano varstveno znamko v rdečečrnem tisku „Heil Leopold" in podpis nT«l.»s» ^ Irkama. Zavoj mora biti označen z našo firmo f Hipa jNcusteina lekarna „pri sv. teopolOn" na Dunaju, I , Plankengasse it. 6. f| VARILO! VBi deli embalaže imajo postavno - . Izdelniem tndi po kakršnikoli drugi meri. 3 delni mo-droci ia dlake za 1 pošteno K 27—, boljši K 33*—. Pošilja se poštnin^ prosto po povzetju od K 10*— naprej. Zamenja ali nazaj ae vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lob s 913. 3418 pri Plzniu na Češkem. 5 podružnica o spuetu. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnica 0 ceiovcn. j»«JL» »l^vM9r^, mL 3.«»«» O •€»*»«»* Stritarje** nliCO itOT. 2. Kmam-ursa* raad K 300,:-^©« priporoča žrebanje glavni dobitek promese na dunajske komunalne srečke a K 15'2 2. novembra K 400.000 == sprejema vlogo SA iciljifcto* tx» na t ob odi ra6nn ter jih obrestuje ođ dna vloge po = Delniška družba združenih plVOUaren lalec in Laški tr ta •»*»€?«>«( I slltetnt izborno pivo. črno pivo JoIVltOr. gSST Zaloga v Spodnji 8iškl. Talafon fttev. 187. 757-36 BW l*«ifl|atv« iom sprejena raatevratar gosp. B. ■ r 11 i ■ I k „Narodni do»", LJubljan«. (Štev. telelona 82.) Xaaj ?----Oče je dovolil, saj so to „]acobi" antini-kotinske cigaretne stročnice, pazite na ime „]acobi". Prijetno presenečenje! Vsak karton Ima velezanl-mlvo čarovno karto. 38J7—1 2915-6 Jteprekosljiva je od meno iznajdena in na moji 8 letni hčerki, ki Ima 100 cm dolge lase, preizkušena, obi. var. lasna pomada ,,E la" —— iz neškodljlh snovi ——— sestavljena, in je najzanesljivejši pripomoček proti hudemu izpadanju las, pospešuje rcst las in brade, brani, da lasje prezgodai ne o si ve, odstranja prhljaj, daje lasem blesk in polnost, kar jako olajšuje napravi janje kakršnekoli frizure Lasna pomada „Ella' pomaga že po kratki rabi. Lonček, stane 2 E, 3 lončki 5 K Dobiva se pri gospe Kamili Mitzkv, Maribor, Štajersko, Gothejeva cesta 2 K, II. nadstr, vr 12. Zunanja naročila samo po povzetju sli denar naprej. I z CUDEZ! Um K 4. . 'osebni oddelek, poln jesenskih in zimskih I >picf paletotov in pelerin za dame in deklice, po 4 krone. Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič I_i3VL"bl3axLa., G-la>Vxxl trg* 5. ■gen & loB, Dunaj X.f Laienbnrgerstrasse 53. Originalni motorji ?Ottoš t tvezi ::7l8 3 z napravo za sesalni piin za kurjenje % rjavim premogom, fužinskim ali plinovim koksom, kauma-zitoni ali ogljem. Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega časa I Originalni motorji „Crto1, za svetilni plin, bencin, beneoi, petrolin, karbonol. [tovaosiavni earadi preproste m solidne sestave, pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka S Fakin kot zastopnica za Kranjsko kbljana, Poljanska cesta št 67. telet. 73. 34 425 3920 -1 Da se zagotovi zalaganje mestne občine ljubljanske s ivbnim in rezanim lesom, s klesarskim delom in materijalom in s posipalnim materijalom [javne ceste v letu 1909 oziroma tudi za leto 1910 in 1911. vršila se bede podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega iđa javna pismena dražba in sicer: za dobavo stavbnega in rezanega lesa dne ±S. novembra 1903. za klesarska dela in materijal dne ±3. novembra 1903, za dodajo posipalnega materijala dne 20. novembra 1908, ftkokrat ob 10. uri dopoldne. Pogoji in druge nadrobnosti se poizvedo v pisarni mestnega stavbnega Ma ob navadnih uradnih urah. Ponudniki se opozarjajo, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih |rdk in podjetnikov ter da je ponudbe opremiti s predpisanim vadijem. Na prepozno vložene ponudbe, dalje na ponudbe, katere se bodo gojno glasile ali ne bodo po vsem zadostovale razpisnim določbam, se ne rt>, /?c? c*e>ni in x*xsnr'jr//tu& potovati na/\s*> obrne/o v Sj ubija ni ŽibioćforsAe uiice26. /wyu.sntin (^yrsebn7yiiairic. Edina zaloga i Izvirnih i ameriških 3737—3 čevljev. ktr.-aoerisi v £jubljani[ poleg kavarni „pri Slonu", Pazite natančno na firmi Oznanilo! Občina Čezsoča pri Bovcu na Primorsl namerava oddati Iz svojih gozdov približno 15.000 m3 jalovega in smrekovei tar 35.000 m3 bukovega lesa. Gozd je že precej star in je les po večini zdrav ter sposobl hlode oziroma deske. Les se bo spravljal po novo napravljeni gozdni poti. Ponudbe naj se blagovolijo vložiti najkasneje do 8t novel t. h pismeno ali ustmeno pri podpisanem županstvu, kjer so tudi teza] pogoji na razpolago. Županstvo Čezsoča. Ueletrsovlno z železo „Merkur" Peter Majdič v Celju) se priporoča cenjenim odjemalcei v ■ ajvecja vsakega bolnika je brezdvomno, na)il irfd« »t »o, ki ga oprosti bolezni in napravi iz njega veselega in mreneaa elo%eka Žal pa, da večina bolnikov pri Izbiri primernega sredstva ni zadosti previdna in doseže največkrat no.«protst« o tega, za čimer tako željno stremi. Sredstvo, ki ima danes, kakor je pri-poznano, veliko zmožnost, da doseza pri mnogih, zlasti pri boleznih, ki jim je podlaga nervoznost, presenetljive uspehe, namreč elektriciteta, pa ostane v premnogih slučajih nevpoštevana. Sicer se mnogo govori o elektriciteti, o nje pomenu in uspešnosti pri vseh strokah industrije, toda skoro nobeden bolnik ne sluti, da bi ravno tista elektriciteta, vporabljena v pra * I obliki In mor I, tudi njegra rešila nJearo«ea;a trpljenja, vkljub temu, da prve zdravniške kapacitete oznanačujejo enakomerni galvanski tok za zdravilni faktor prve vrste. To potrjujejo tudi mnogovrstni terapevtiški časopisi in knjige, kjer se elektriciteta kot najidealnejše ured-»tvo aedajnosll skoro obožuje, in to dokazujejo tudi premnoga zahvalnu plima naših pacijentov, katerih izvirniki so vsakomur na vpogled v naši ordinaciji. Umevno je, da tudi mi želimo seveda to tako uspešno električna zdravljenje med bolniki po možnosti razširiti in fenomenalni učinek elektricitete oznaniti vsem krogom pomoči potrebnih bolnikov. To dela živahno in brezplačno razširjanje naše ©4 strani obsežne llustrovane brezplačne knjige t elekti K#jasMnjal|l*S v kateri so poudarjene vse prednosti tega uspešnega zdravilnega načina in ki obsega obenem premnoge važne nasvete zlasti za take bolnike, ki jih muči ner-vorznost, nevrastenlja, bolezni v ajlavl, križu želodčne ln črevesne težave, srčna slabost, ohromelost In splok slabosti vseh vrst, menstruacijske neprilike, bolezni maternice Itd. Zadostuje, da se zdolej stoječi kupon, izpolnjen popolnoma in po resnici, pošlje na naš naslov, nakar nemudoma pošljemo gori navedeno, Jako zanimivo In znanstveno brošuro poštnine prosto. 3902 Elektroteropeoffika ordinacija, lssJ m*9 Sehuanjrasie 1 S/2 I. nadalr. J(ttpon za brezplačno knjigo. 31-/x l*0»- Elektroterapevtiška ordinacija na Dunaju l.,Schwangasse 1,. 21., Prosim, pošljite mi knjigo „Rasprava o moderni elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime:....... Naslov: SVETOVNOSLAVNI M8—143 IRANCA tvrdke FRATELLI BRANOA v MILANA EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU T Nautrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljari pri: J. Buzzo liniju; Anton Staoulu; slaščičarni Jak. Zalaznika. Veletrgovina z vinom Braca Lučić-Roki 3595- 8 Vin (DalniBoifl) priporoča gospodom trgovcem, da prej nego se oskrbe] a vinom, ne pozabijo, obrniti se nanjo, ki je pripravljena tudi posredovati aa nabavo našega naj glasovitoj šega dalmatinskega vina OPOLA in BELEGA. , trgovci! Edino u izvora kupljenemu vino je zajamčena naravnost. Vzorci na zahtevo. nov vegetabilsKi creme za prsi. Najnovejša iznajdba it prirodnih pridelkov. Raz vitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Rabi 86 MIHO zunanje« Zdravniško preizkušeno Lonček z navodilom stane K 3 — in K 5*—, poštnina 70 h Prodaja in razpošilja go*pa Katne Menzel, Dnna|, VII, Maria-hiUerstrasse 120, II. S t. T. 32. Znamke vaeh deiela se sprejemalo «317- 68 foitne hranilnice štev. 49.08«. Telelon stav. lat. Glavna posojilnica refllatrovana zadruga s neometano zavezo =| pCsarna; j — is Kongresnem \m it. 15, Souvnnova hlia o UuDUan sprejema ln izplačaj« hranilna vlofo abrestnia po l\ \. od dne vložitve do dfle Tzdi£i arez odbitna rontnega davka« is 44 Uradne aro od S, —12. dopoldne ln od & — t. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgali SI Jesenske in zimske obleke, rg "^"^i^SIS^S^^^ 4 površnike, snkne in dežne @ Jfajnoveje modele "o* g za dame in deklice S —i i i I plašče za gospode in dečke _ »»as priporoča po izredno nizkih cenah 1 Konfekcij ska trgovina A. Lukić IS1 3143 12 tbi Pred škofijo «9. £jubljana Pred škofijo 19. uttner urar in trgovec z zlatnino in srebrnino jfiestnitrg, nasproti rotovža IjubljaiU jrtestni trg, nasproti rotovža _ priporoča svojo veliko zalop vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih nr najboljslo-večih znamk Scha//-hausen, giashntte, Ornega, Silodes, Urania, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov ===== iz kina srebra. ' Vedno največja izbira najnovejših salonskih lir, ter specialitete stenskih ur s kukavico, budilk in drugih. 3549 8 Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi po pošti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje bi s* ga na -vse kraje sveta! gjg plesna akademija v Ijubljani vljudno naznanjam slavnemu, slovenskemu občinstvu, da otvorim v nedeljo od 3.-6. pep. v veliki dvorani razdeljeno v razne skupine, in tudi posebne ure za mladino, na željo tudi ▼sako uro na domu itd. — Vse to bodem izvrševal strokovno, po najnovejši lahko umljivi metodi Poučevalo se bode r zen stare, francoske četvoVke, češke besede, les lanciers, moderne ameriške, slovanske plese, in najmodernejši slovanski ples »Slovak«, ki je 24. julija L 1. t Berlinu, na mednarodnem kongresu plesnih učiteljev, zadobit veliko privlačno silo. Ker kot prvi slovenski plesni učitelj marljivo delujem za napredek te umetnosti, se mi lahko občinstvo zaupa v popolnem obsegu. Vpisuje ae lahko v trgovini g. Jerneja Banovca na Marijinem tron ali pa pri pouku v Iliriji. oblastveno autorizirani plesni učitelj. 3840—2 Acetvlen Podpisani napeljuje najcenejše ocetylenouo razsvetljavo, popravlja in predeluje stare aparate po najnovejšem sistemu. 2373—5 Slavnemu občinstvu se priporoča Josip Ozimek leoncestjonirani plino- in vodovodni instalater. Dolenjavas pri Ribnici, Dolenjsko. nn« na mmt mm\ mmt 1m% sPI JOl OC mm\ IŠf m\L Resna ženina ponudba. Posestnika sin, 25 let star, prikupljive vnanjosti, soliden, značajen, prevzame v div-nem slovenskem kraiu Koroške obširno lepo posestvo (velik sadni vrt, prostrana polja, travniki, mlin — vse v obližju hiše — gozd itd). — Išče zakonsko druiico iz poštene slovenske hiše; starost 2U — 3u let, vdova brez otrok ni izključena; dota 8-10 tisoč K se varno vknjiži na posestvo. Izrecno se zahteva: neoporeČenost m veselje do gospodarstva Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, najkasneje do 8. novembra ped „Roina dolina" poete restante Ljub liana Tajnost zajamčena, na anonimna pisma se ne ozira 386?—3 jt^-bj« ^^ras ^^^r^^^^vv yihton Sare Uubljano, So. Petra cesta it. 8 priporoča v lastni šivalnici izdelano perilo za otroke, $ospe In sospode. Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in Sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in pr-tlče, brisalke itd. 3317 12 Kakor znano le dobro blago in zelo zanesljive cene Naročila za venkaj točno in zanesljivo. Z lite vaj te zastonj in franko moj veliki bogato ilustrovani katalog s preko 3'< • slikami vseh vrst mkljast h, srebrnih in eUtih ar, dalje vseh vrst Bolidae zlatnine in srebruine, glasbil jeklenega in osoja-tega blaga, kadi Inih priprav itd. po izvirnih 3705 6 tvorniških c- nah Nikljaata ura remonto- arka.......K Sistem Ronkopf pat. . „ Švicarska izvirna Ros kopf pat.....m Registr Adler Ros-kopf nikl asta remon-ttsarka na s dro . . . Ooldioasta remontoar-ar*as kolesjem ,Lnna' «n dvojnimi pokrovci „ Srebroa ren ont s kolesjem .Gloria' ( dprto a Srebrna remoitoarka z dvojnimi \ o krovci . „ Srebrna oklopna verižica a obročkom na vzmet, 15 gr teže.......9 Ruska talska nikljasta remontoarka s kolesjem fLnna K 1» 60, ura s kukavico K 8 50. bndil-nica K 2 90, knhin ska nra K 3' . sehwarz- waldaka nra K 2 50 Za vsako uro 3 h ta pismenega jamstva. — Zamena dovoljena *li denar nazaj. Prva tvornica aa ure EvaH Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj. Most št 667, Češko 3C0 4-— 6*— 7'— 9 — 840 12 50 2 6^ SUKNAI 2884 In modno Maso za obleke priporoča Unna Karel Kocian tvornico zo sukno v Humpolcu 22 jVI. 3453-6 JJajvečja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj, preoiiskarija itd. Velika zaloga telovadske obleke! l Jabica ^Tna Trtnik *. Kapele i Žki je bila tekom 12 let v službi kot šolska babica pod vodstvom 9. prof. n dr. Valente, naznanja, 9a stanuje sedaj na I 3739-3 Poljanski cesti štev. 9 .0 in se priporoča velecenjenim rodbinam, zagotavljajoč vsekdar najskrbnejšo \m - postrežbo. - rbnejso I # Slovenci Slovencem ^ | ■ Zelo važno za trgovce In obrtnike ■ cm Ker imam še precejšnjo zalogo in je sedaj skrajni Čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled. Geaa-e so "brez konkurence tako da mi je megoče s tiskom in blokom vred oddajati komad p»o IS vin. Vsem Slovencem se priporoča Fr. ISllČ, £jubljana, JKestni trg 11. Pozor! Slovenske dame! pozor! Elegantne klobuke -= za dame in za otroke =- 2321 14 priporoča A. Vivod-Mozetič v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke. .\ .\ plialka v Kranju, Glavni trg. v .*. i A. Hermann veležppa za slivovko in tropinovec TVaražđ nn, Hrvatsko priporoča svofe specijalitete v dvojno Žgani naravni slivovki, tropinovon in drožniku po prav niskih cenah. Večje maoiine slivovke se lahko v igaojarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzameio. Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na iganfarno w Varal dlan ali pa na 344S—6 ^TTeJSS^ Zidarja v Ljubljani. 42 4499005^8^4483 Za jesensko in zimsko sezono! f^A|YEB7 Za jesensko in zimsko sezono! Mestni trg št. 14. KM m VM1/IL^ Mestni trg št. 14. »,_. priporoča v veliki izbiri moderne mehke in trde angleške, dunajske, plišaste in vsakovrstne druge klobuke, kakor tudi moško perilo, rokavice itd. po starih cenah, ir PreklipcI 1010)0 popust. Zastonj in poštnine prosto naročajte __ moj novi veliki cenik s koledarje za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel. FR. ČUDEN f*SSfi Jffodna trgovina 3. KOSTEVC £jubljana .\ Sv. petra cesta št. 4 .\ fjubljana Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, 'da sem izdatno povečal svojo manufakturno trgovino pod zt^o-raišn.jo tvrdko na istem prostoru ter tudi popolnil svojo zalogo z najnovejšim blagom, kar mi jamči, da bodem v bodoče svojim čast, odjemalcem že toč-neje zamogel postreči. Opirnje se na svoj ^> dosedanjo solidnost in točnost, se nadejam in prosim iste blagonaklonienosti, katero opravičiti se bodem vestno potrucM. Z odličnim spoštovanjem 3315 7 J. 3(ostcvc. Slovenci, pozor! pri noKupoTOnJa uenceol Fr. Islič Ijubljana, J/Iestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih Hii vencev ^ In 3600-8 trakov i nap. Znnanja naročila se iivršu-|olo hitro in točno. Cene brez Konkurenci! Češko (ne nemško) budjeviško svetlo pivo in prodaja v korist družbi sv. Cirila in jVictoda v fjnbljani Slovna zaloga za Kranjsko v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26, Češko budjeviško pivnico kjer bomo ustanovili tudi kakor še prod več leti jako renomirano v Zagrebu. 3671—2 Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Pustoslemšek. Smrekove storže kupuje vsako množino tvrdka 3877—2 R. & E. Rooss nasl., Kranj. BLUZE največja izbera v/ urili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vaakovrstna krila, perilo In otročje oblekco priporoča po na julijih cenah M. KRISTOFIČ por. Bučar >^ 1TUI TBO tt 28. Contrheuman Besedna znamka za utraetnu Mpoocastani mcntholo«alicylatufu je pripraven za adrgnjenjp, masiranje, za obkladke ia eventualno sa kopeli, kot bolečine tolažeče in bolečine olajšujoče sredstvo pri protra>kih in nevral-gičrih bolestih, dalje za odstranjenje neprijetnega ćuvs'va gomezeoja pri ozeblinah, kot vaesavalnu sredstvo pri oteklih členkih in za obnovitev premič-I nosti členkov. 3t4'J-3 Lonček 1 krono Za K 1*5? naprej pošljemo 1 lonček f c- o » > » » lončkov/S » » 9— » » io I O i_ » I o. C Izdelovanje in glavna zaloga v 3- fragnerja lekarni e. kr. dv. dobav., Praga III., št. 203. Pazite na im« Izdelka ia izdelovalca! ZALOGE V LEKARNAH Slaščičarna kavarna in pekarna Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 naznaja slavnemu občinstvu, da prevzame vsa naročile, spadajoča v to obrt, kot o priliki s vato vanj, ženit van j, godo-vani ia o dragih drnltve-(O nik priredbah. — Naročila na deželo se natanko zvise po naroČila. Nadalje priporočam svojo že znano kavarno, kjer se dobiva vsak čas sveia kava, čaj, čokolada in razna vina, kot malega, cipro, madeira, pristni pelinkovce in razni likerji. Pričakujoč mnogobrojni obisk, bilježim 3747—3 z odličnim spoštovanjem Jakob Zalaznik. o G C U u c m Velecenjenim damam se na/topleje priporoča v izvrševanje tudi najelegantnejših toalet ^ ■ po solidnih cenah • m Olga /freskvar, Ljubljana, Jfilserjeve ulice 12* Fotosrafslii umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih =z predmetov, interijerjev itd. ■=. Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. štete 3*63-5 Zimske ovlehe, zimske juKnje, kožuhi, (dolgi in tratiti), jnlonsKe oblelie, pelerine i. dr. za gospode in dečke v velikanski izbiri. Strogo solidna, strokovnjaka postrežba. Zalogo oblek a. kunc Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. 858-72 Izvozna pivovarna ■ tvornica slada v Senožečah na Kranlshem priporoča cenjenim gg. gostilničarjem in slavnemu občinstvu svoje izborno Milno, eksportno m 4»V