Poštnina plačana t gotovfnL Let® Xm., štev. 194 Llubljana, nedelja ZL avgusta 1932 Cena t BIn Lj p ravnoStvoi Ljuotjaaa, KjMtlJ«v» oUca 5. — Teletom It 3122. 31A 3124 3125. 312 t«; Dm <0 — Uredništvo; LM>ljan», Knafljera »Mca 5. Tetefo« it 3122. 3123 3124. 3125 b 3126. Maribor. Aleksandrova ec*ta 13. T©- lefo« it 2440 (ponoa 2582). CHfe Koe«iebe iii predsednika republike. Prv.č so z njun: istega mnenja tudi socijaini demokrati, ki pravijo: Temelj Papenove vlade je ta^o trhel, da vlada ne more imeti zadostne avtoritete za svojo zunanjo politiko. Cen-trum, ki v teh kritičnih dneh odkrito napada vlado, vodi tudi na tihem akcijo proti njej in m izključeno, da pride že celo pred sestankom državnega zbora do temeljite izpremembe. (Jentrum hoče na vsak način zopetno uvedbo ustavnega stanja in preprečitev vojaške diktature. Svoje politično deiova-rje je pretekli teden preložil y Prusijo, kjer že vid jo v njem možnega zaveznika proti skupnemu sovražniku, t. j. predsedniški viadi. Nič presenetijiiyega ne bi oilo, te bi se pogajanja med centrumom in narode mi sociaksi za koalicijo v Prusiji uspešno zu.kijučiia. Zdi se, da je centrom j npravljen odreči se v korist hitlerjevcem jiredsedništvu pr-uskega deželnega zbora in predseduištvu pruske vlade, samo da zagotovi parlamentarno kontrolo v Pruski J'a tudj če bi koalicija med centrumom in hitlerjevci ostaia omejena samo na I'iu-s io, bi b;la še vedno izredno nevarna Fapenovi viadi, ker bi ji s tem iztrgala iz rok eno izmed obeh glavnih oporišč. Drugo njeno oporišče je namreč txei di strokovnjak za rastlinske bolezDi. Kme ♦tiiska družba se bo udeležila *udl iesen-ske velesejrnske razstave, ki bo pa imela bolj značaj sejma, kakor prave razstave. V pomoč našemu sirarstvu si je prizadevala družba dobiti stalen odj'»n S'ra pri mornarici, vendar pa ni bilo mogoče ustreči njenim prošnjam, ker se naši siri baje ne drže dosti dobro pod neugodnimi Urškami. Rji je napravila tudi v naši bano vini precejšnjo škodo, zato se Kmetijska družba trudi, da bi dobila za setev dobro semensko blago. G. Gončan je opozarjal, da je treba pri nabavi novega semena vse opreznosti, da se ne zgodi takšna usodna nesreča, kakor se je bila zgod;la pred dven^a letoma, ko se je s selekcijonirano pšenico zavlekla v naše kraje prašna snet, ki se je od tedaj ne moremo več otresti. Po rešitvah raznih notranjih in osebnih vprašani je g. podpredsednik Trček na kratko ponovil glavna dognanja ankete od prejšnjega dne, o kateri je »Jutro« včeraj poročalo. nakaT se je razvila živahna debata, ki je trajala skoraj dve uri in je do kraja osa et'ik beden položaj slovenskega kmeta. Nekater so predlagali, naj se pre-v:dno postopa v tem vprašanju, dočim je b:!a večina za radikalnejše mere. Posebno vs- trije gg. poslanci g. Urek, Petovar in Mravlje so iz svojih srezov prinesli tako obupne vesti, da 'e veSina odločla: Glavni odbor Kmetijske družbe naj zastavi na merodajnih mestih vse sile, da se miino donese zakon o olajšanju kmetijskih dolgov, tako da čim večji njihov del prevzame država, ostalega pa naj plačujejo dolžniki v dobi 30 let. in sicer tako, da ne bo amortizacija z obrestmi vred presegala 4 oc'st. Odpisani del dolga in razliko na obrest;h naj krije država iz posebnega fonda, ki se naj ustanovi v ta namen. Do sprejetja tega zakona naj se podališa moratorij in razširi tudi na zadruge. Predlog je bi! soglasno sprejet. 5?ruga važna točka dnevnega^reda je bilo vprašanje ustanovitve vnovčevalnice za kmetijske pridelke. Vsi govorniki bo poudarjala delikatnost, a vendar neodložljivo nujnost take ustanove. Sklenjeno jc bilo, da bodo enkrat skušali organizirati notranje tržišče in bo nova institudja Kmetijske družbe v glavnem posredovalnica med kraji, ki so obilno pridelali raznih pridelkov predvsem sena in krompirja in pasivnimi kraji. Novi oddeleik bo pričel v kratkem z delom. Pri slučajnostih so razpnuvijali o vprašanju izhajanja društvenega glasila »Kmetovalca«. Nekateri so bili mnenja, da bi izhajal samo kot mesečnik, drugi pa so bili za nadaljnje izhajanje kot 14 dnevnik. Ker igra glasilo na eni strani zelo važno vlogo kot edin strokoven list za kmetijstvo v naši banovini, na drugi strani pa je že dve leti s preko 100.000 Din letno pasiven, bo izvršilni odbor sam presodil zadevo in jo predložil prihodnji seji glavnega odbora. Z ozrrom na zmanjšani promet Kmetijske družbe in splošno tendenco štednje je b-ilo sklenjeno, znižati razne izdatke pri družbi, kar bo znašalo letno 190.000 Din. Po 5 urnem izčrpnem posvetovanju je predsednik zaključil to važno sejo, ki pomeni lep korak v napredku Kmetijske družbe. Prof. Piccard v Benetkah Desenzarto, 20. avgusta. AA. Snoči je prišla semkaj Piccardova žena. Svidenje med njo in možem je bilo zelo ganljivo. Danes je priletel tudi italijanski letalski minister Balbo. Razkazali so mu Piccar-dovo gondolo in balon, nato pa je župan Desenzana povabil mmiistra in učenjaka na obed. Po končanem obedu je minister Balbo povabil prof. Piccard?. z ženo in inž. Kipferjem k sebi v letalo in jih odpeljal v Benetke, kjer ostanejo do jutri njegovi gostje, nato pa se prof. Piccard s svojo ženo in inž. Kipferjem vrne v De-senzano. Gondolo in balon prepeljejo čez Curih v Bruselj. Vroana traja dalje Pariz, 20. avgusta. AA. Vročina v Parizu še zmerom noče popustiti rn večraj je termometer v senci kazal 35 stopenj. Strokovnjaki sodijo, da se temperatura v Parizu lahko dvigne tudi nad 37 stopenj. Kot posledica te strašne vročine ee je pojavilo silno mnogo primerov zadušitve ter obolenj za soinčarico. Bolnice so polne bolnikov, lci jih je zadela solnčarica. — Podobna strašna vročina je tudi v Angliji in Italiji. V Rimu je v četrtek termometer kazal v senci 39 stopenj. »Niobe« dvfgnjefta KJei, 20. avgusta. AA. Ladjo »Niobe« so ▼ petek spravili na suho. Upajo, da bodo trupla lahko v doglednem času spravili iz ladje in pokopali. Oficijelne posmrtne svečanosti so določene za ponedeljek 22. t m. BAHOVEC Cisti kri, ker prodira skozi staničevje in jemlje strup iz sokov. Zavitek Din 20.— v apotekah. STZ Ka polovici p ©ta d© Petr Incmčavega pokala V skokih juniorjev in jutniork je Ilirija včeraj v Kariovcu zasedla prvo mesto z 39 točkami, s čemer je dobila še 13 točk v skupni oceni za to lovoriko — jutri bodo odločili seniorji Kakor smo poročali že v drugii izdaji v-čeaajšnje številke >Jutra«, je v petek zvečer v Badnu pri Dunaju umrl bivši avstrijski zvez,ni kancelar in dolgoletni šef dunajske policije dr. Joiiannes Schober. 2e par let je trpel m a neki srčni bolezni, ki se je lotos tako poslabšaJa, da je pred tedni odšel v sanatarij Guttenbrunn v Badnu. Tam se je njegovo stanje res obrnilo na uolje, tako da se je pripravljal že na odhod iz samatorija; ko pa se je v petek okrog 10. zvečer ramo spravljal nazaj v posteljo, ga je zadela kap. Bil je takoj mrtev; pri njem je bila ob smrti njegova Sena Helena. Dr. Schober je spadal, enako kaikor pred štirinajstimi dnevi u.mrli dr. Seipel, med najvplivnejše in najmarkantmejše državnike avstrijske republike. V politično ospredje je stopil brez običajne parlamentarne uverture. Pnidobil s! je bil v avstrijski javnosti izreden renome in tudi veliko popularnost kot organizator in šef dunajske policije, kii predstavlja v povojni Avstriji naj-jačjo siilo državne uprave. Na položaju dunajskega policijisikieiga prezidenta si je Schober pridotoLl za mlado republiko vcstike zasJuige, ki mu jih priznavajo tudi nj-agovi nasprotniki. Prehod dz razbite monarhije v republiko bi se na Dunaju morda ne izvršil tako brez prelivanja krvi, ako Dunaja ne bi veznega kancelarja izvoljen dr. Schober, ki je biil ob enem tudi zunanji minister. Ostal ije na čelu vlade eno leto in je v tem času s -pomočjo svojega utgleda, ki #ra je užival tiudl v inozemstvu, priprava! teran aa veliko mednarodno posojilo, s katerim je bila Avstrija rešena gospodarskega ipoloma. Po svoji d emisiji se je Schober virml na poiložao dunajskega policijskega šefa, dokler cm 1. 1929, zopet kot nevtralnemu nepajlamentarcu ni bilo v drugič poverjeno predsadstrvo avstrijske vlade. Bilo je to v dobi, ko se je zdelo, da bo Avstrijo obvJadal heimwehrovskd fašizem. Schctbru se je posrečilo zmanevriratl drvečo fašistično lokomotivo na slepi tlT, kjer se je ustavila, ne da bi državo pahnila v državljansko vojno. Druga zasluga bcho-brove vlade je bila, da je Avstrijo na škodo nasledstvonih držav osvobodil reparacii in s tem tiudi mednarodne kontrole. Kljub temu je Schober v jeseni 1930 padel pod •pritiskom krščanskih sooialcev. To je tako ranilo njegovo ambicijoznost, da je zapusti'1 svojo dotakra/tno nevtralnost in posezel aktivno tudi v strankarsko politiko. Osnoval je pod Imenom gospodarskega bloka lastno stranko, v kateri je skušal strnlt.1 vse nekleriikaime in nesooialme elemente CeawaJadran< bo najbrže letos, ko bi jo moral >Jadran« dobiti v trajno last, začasno prešia v last ljubljanske yliirije<. l-oset občinstva danes ni bil največji, kar pa bo jutri drugače. Največ navdušenia med občinstvom so izzvali skoki našesa državne ga reprezentanta mladegp Ziherla, ki «1 je tudi z ogromnim naskokom osvojil prvo mesto. Poslovanje sodniškega zbora je napravilo čuden vtis zaradi tega. ker je bilo med ocenami posameznikov do 8 točk razlike. V sodniškem zboru so bili gsr.: Ivavšek, Kramaršič. Macanovič. Serdfi in Esapovič. D um a. ia je Juniorsko eknkata« tetam« «0 6e končale naslednje: Juniorke (G tekmovalk) 1. Kratjevltf ma, (Jadran) 44.G6, 2.) Keržan Ančka flll- ntja 36.86, S.) Lamoret Nada (II. 35..'0. 4.) žimunac Danica (KSU) 31.04, 5.) Ravnlhar Boža (II.) 27.4-6, 6. Radič Nada (Ja-dran) 20.62. Zmaga Kraljevičeve je bila sigurna; med tem ko je Rarvmiharle^a ob do- ber plasman zaradi netočno napovedanega skoka. Juniorji (8 tekmorvalc-er); L) ZOjeri Branko (Ilirija) 72.SS, 2.) SOcrbinšek Miiioš (IL) 49.08, 3.) Parič Mate (Jadran) 46.9S, 4.) Priboršek Franc (II.) 45.20, 5.) Kaliter-na Joso (Jadran) 42.62, 6.) šoštarič Niko (KSU) 42.40. Po gornjih podrobnih rezultatih Je ra. sedla prvo mesto Ilirija z 39, drugo Jadran z 21, in tretje KSU s 4 točkami, in eicer 60 priborili Iliriji juniorji 24, juniorke 15, Jadranu juniorji 7, juniorke 14, in KSU junic.-ji 1, ln juniorke 3 točke. Za Petrinovičev pokal ee računa po tej zmagj Iliriji 13, Jadranu 8 ln KSU 5 točk. Po treningih sodeč bodo tudi eeniorskl skakači Ilirije z velikim naskokom zasedli prvo mesto, mod tem ko bo zavzel drugo mesto KSU s svojim skakačem GriJ^em in se bo moral Jadran zadovoljiti! e tretjim. Po tem računu bo Imela Ilirija za Petrinovičev pokal — ki ga je ekipa Jadrana prinesla s sebosj t Karlovac — 90 točk, med tem :Ko ee bo moral Jadran s 84 točkami odreči peti zaporedni zmagi in zaenkrat tudi trajal lasti pokala, za katerega »e vršijo tako ogorčene borbe naših najboljših plavačov. Štirje mrtvi fn ofcrog 20 ranjena Za vrč, 20. avgusta V savski banovini pod Ivanjščico jo slovita romarska cerkev sv. Roka, bmor prirejajo vsako leto na praznik tega svetnika velika romanja iz najrazličnejših krajev. Na letošnjem žegnanju so romarji izredno irmogo piii zaradi nizkih cen vina in se je samo v vinotoču blizu cerkve iztočilo okrog 800 litrov vina. Pijani romarji pa so t« kmahi začeli Danes ob S, 5, TA ln 9?4 »večer: Sladka opereta slavnega Esnerika Kalmssaa Kathe Nagy Willy Fritsch Razkošni balet. Izborni šlagerji! jPanunount zvočni tednik« i m E^r.tsil kla«; Telefon 2124. Danes ob 15. se vrši Javen nastop sokolsfce čete na Skaručni. Po nastopu prosta zabava. — Vabljeni vsi. Prost uvoz sadja v Nemčijo Beograd, 20. avgusta, p. V nekaterih nemških, pa tudi naših listih so se zadnje dni pojavile vesti, da je nemško ministrstvo za prehrano zabrnnilo uvoz svežega sadja iz Jugoslavije. Zavod za pospeševan »e zunanje trgovine obvešča vse interesente, da je ta vest docela neresnična in da je uvoz sadja iz Jugoslavije v Nemčijo slej ko prej pro»t v smislu obstoječe trgovinske pogodbe. Vedno večji nemiri zaradi krize v Ameriki Cbicago, 20. avgusta, č. Zrrndi vedno večje gospodarske krize je prišlo v raznih ameriških mestih do resnih konfliktov in nemirov. Kakor so pričeli stavkati far-merji in kmetovalci, ki »o blokirali Sioux Citv v državi Jowi. tako se je sedaj organiziralo 10.000 stavkujočih delavcev iz države Illinoisa, ki »o se zbrali v Klmcadu. da pridobe tudi tamkajšnje rudarje za stavko. Večji oddelki vojaštva in letal so v pripravljenosti, da preprečijo nemire m izgTede Newyork, 20. avgusta, a V rudnikih pri Daylorvilleu v državi Illinois se |e zbralo 10.000 stavkajočih rudarjev, da bi demonstrirali proti 600 tovarišem, ki niso hoteli stavkati. Položaj je tako napet, da računajo s proglasitvijo vojnega stanja. V okolico rudnikov so bili odposlani močni oddelki narodne parde. Podnevi krožijo nad revirji letala, da zasledujejo dogodke. Šumarsikf kongres SnSalt, 20. avgusta, n. Danes »e Je tu nadaljeval šumarskl kongres. Pri volitvah nove unrave je bil za predsednika izvoljen inž. MIlan Lenarčič !z Ribnice na Pohorju. Določeno je bilo, da se bo prihodnji kongres vršil v Eanjaluki. Pravilnik o strokovnih tepftffi v resorti ministrstva pravde Beograd, 20. avgusta, p. Minister pravde je podpisal pravilnik o polaganju strokovnih izpitov uradniških pripravnikov v resoru ministrstva pravde. Pravilnik se nanaša na strokovne izpite za sodniške pripravnike, za zvanja v ministrstvu, pri upravnih sodiščih in v kazenskih zavodih. Obenem je podpisal tudi pravllnik: ki določa način ocenjevanja sodnikov rednih sodišč. Povračilo potnih stroškov za kontrolo mer Beograd, 20. avgusta, p. Minister sa trgovino tn industrijo Je podpisal pravilnik o naknačH stroškov za prevoz tehničnih pripomočkov organov kontrole mer in dragih kovin Povračilo teh stroškov pritiče ne glede na to, ali se vrši potovanje službeno na zahtevo državne ali samoupravne oblasti ali pa na zahtevo zasebnih podjetij. Ereptratl in zabliskaU »o se nofl Pri vi »o j« razvnela pravcata bitka. Žalostne posledice preobiio zavžitega alkohola so bili štirje mrtveci ki okrog 20 bolj aH manj ranjenih, ki so obležali pci cerkvi v mlakah krvi. Duhovnik ni mogel pomiriti razbesr,elih alkoholizirancev in je «amo podeljeval ranjencem zakramente za umi ■raiočo. Zadnja pot Jaslpa Pogačnika Podnart, 20. avguste Danes so Številni znanci tn prijatelji ter sorodniki spremili blagopokojnega Joeipa Pogačnika r.a njegovi zadnji poti lz prijazne domačije v Podnartu na pokopališče v Ovšiže. Ze dolgo pred napovedano uro so se pričeli v Podnartu zbirati odlični predstavniki oblasti, zastopniki raznih korporacij, uradov in društev ter člani raznih organizacij. Neštevilni so bili venci, ki so jih poklonili tako zasebniki, kakor tudi razna društva, organizacije in podjetja, katerih upravni član je bil pokojnik. Posebno pozornost je vzbujal krasen venec banske uprave z državno trobojnico, istotako venec mestne občine ljubljanske s trakovi v mestnih barvah, venec ministra Mohoriča, venci TPD, Prometnega zavoda za premog. Zbornice za TOI. pivovarne Union itd. Vsega skupaj je bilo 46 vencev in šopkov. S popoldanskim vlakom et> 17. m Je pripeljalo iz Ljubljane več sto liu Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Jutri najbrž še pretežno jasno in vroče: s pričetkom prihodnjega tedna morda konec vročine in vremenski preokret. ljudje In ljudje Nj. Vel. kralj Aleksander na lovu Ob letošnjem bivanju na Bledu je kralj pridružil prelepim izletom po naših krajih tudi lovske pohode v Kamniško Bistrico. Naš vladar je poznan kot izvrsten lovec in dober strelec, zato tudi pri dosedanjih lovih plen ni izostal. Priobčujemo posnetek Nj. Vel. kralja ob priliki zadnjega lova v Kamniški Bistrici. Ob nogah mu leži lep gams. Po svečanostih Rogaške Slatine jlifMr^ ■' Slavnostni gostje pri svečanosti Od leve na desno: sreskl načelnik v Šmarjah »larač, ban dr. Marušič, ravnatelj Inž. Dietrich, dr. Brolih, ravntelj Gračner, član banskega sveta Florljan Gajsek ln prota Jakšič Rogaškii Skttna, 39. avgusta Safina žrvi še vodno pod mogočnim vtisom nedeljskih svečanosti, ki so ponovno potrdil« priljubljenost tega našega najlepšega zdravilišča. Čeprav so se razšle velike množice, ki so od blizu in daleč prihitele, da prisostvujejo proslavi 200 letnice zdravilišča, je življenje še vedno izredno pestro in živahno. Stari gostje, ki wo že absolvfirali zdravljenje, odhajajo, novi j.riba j a jo. Cen« so ee po 15. avgustu v znatni meri znižale, zaradi česar je naval Letoviščarjev precejšen. To pa tudi ni Sodno, ker nudi Rogaška Slatina osnim, ki išdejo zdravje, in tudi onim, ki hočejo preživeti svoj poletni odmor v krasni naravi vse, kar si želijo Vsak pride ca svoj račun. V resnic! mednarodna pnbKfca je zado- froljna z vsem, kasr ji nudi to renomirano zdravilišče. Pod Brofcopo^ecmtm vodstvom ravnatelja inž. Dietricha gleda Rogaška Slatina v še lepšo bodočnost. Danes dopoldne s« je v tukajšnjem kinu vršila za povabljene goste predstava filma, ki ga je ob priliki nedeljskih svečanosti napravila zagrebška tvrdka Svetlo-ton. Film prikazuje razne prizore s proslave, prihod in pozdrav bana dr. Marušiča, službo božjo, življenje r zdravilišču, ognjemet. Razumljivo je, da na filma nikakor ne manjka g. Jean Scbrev, ki m sdcupno z ljubljencem občinstva g. Marl-jem Šimencem briga za »moderno Eni jo«. Film je uspel prav dobro. Se ene novosti ne smerno pazabith od 25. t m. naprej bo Rogaška Slatina imela prenos brezžičnih postaj, kar bo le še pozi velo živijeaje te dobro vodjo letovišča*-jev. Duhovščina pri služb* božji: na desni spredaj (z baretom na glavi) mariborski škof dr. Karlin, za njim znani narodni delavec duhovnik Mihael Meštrovič, ki Je bral v Rogaški Slatini svojo zlato mašo, in pesnik Silvin Sardenko; za njima v ozadju slovenski amerišf^ pisatelj Adamič in pravoslavni psota Jakšič Poučna dražba znamenitih starin Kdaj dobimo zafcon o zabranl izvoza starin v inozemstvo — Kako so kupovali starine na gradu Puchetisteimi ns W»VAWi Da - tu se žlvf v zdravju In sreči. Snežnobelo perilo -čisti negovani otroci - vsa hiša se sveti od snage in svežosti. A najboljša pomoč za to je zares dobro milo, to zajamčeno čisto in nežno SCHICHTOVO NI ZNAMKE JELEN K« J S/3f Ljubljana, 20. avgusta Povojna doba je v pogledu cen napravila globoko brazdo med ljubitelji in zbiratelji starin in umetnin. Vsak zbiratelj an tik vi tet se zaveda, kako dobro je naložen denar v starin.ih in umetninah. Mnogokrat za malenkostno svoto kupljena umetnina ali starina doseže pozneje na dražbi naravnost bajno ceno. Zaradi tega je takoj, kakor hitro je razglašena kaka razprodaja starin, velik naval dražiteljev, posebno tujcev. Ti vedo dobro, da so stvari, ki so kupljene v naši državi, še v večini nepotvorjene. v njihovi valuti pa so kupljene naravnost za smešno ceno. Kar pa še pospešuje naval tujcev in ti to izkoriščajo v polni meri, je žalostna resnica, da še nimamo defi.nitivnega zakona, ki bi zabranil izvoz časih za nas nenadomestljivih predmetov iz naše, na starinah tako bogate države. (Posnemaj.mo sosedo Italijo v tem pogledu!). Po podatkih, katere nam je dal ljubeznivo na razpolago eden naših najboljših strokovnajkov in poznavalcev muzealnih predmetov, posnemamo: V četrtek (18. t. m.) se je zaenkrat za* Jdjučila razprodaja starin in umetnin na gradu Puchensteinu. Udeležba na _ dražbi je bila kaj živahna, nekatere dni je pred gradom kar mrgolelo avtomobilov. Kon-kurzno upraviteljstvo je z doseženim uspehom lahko zadovoljno, saj so umetnostno (KLŽni ali starinsko pomembni in redki predmeti dosegli tudi dvakratno eenJhto ali pa še višjo ceno. Zlasti dobro so se prodajali predmeti iz srednjega veka. Na 360 Din cenjena železna šatuljica za nakit na pr. je bila prodana za 10.000 Din, na 1800 Din cenjen gotski resLan triptih za 6500 Din, prav tako tudi ostali gotski in renesančni inventar. Dobro se je proda, jala tudi srebrnma in starinski mobilijar. Tudi med slikami je bilo par prvovrstnih komadov. Slika »Jezus in dvanajst apostolov« iz prve polovice 16. stoletja cenjena na 9000 Din, jc bila prodana za 35.500 Din. En triptih (italijanska gotika 15. stoletja) ocenjen na 18.000 Din, je bil izdražen za 71.000 Din; drugega boljšega, cenjenega na 36.000 Din, je izdražil za nekaj pod 40.000 Din Narodni muzej v Ljubljani. Sloves puchensteinske zbirke rajnega KometeTja je privabil na dražbo številne nabiratelje starin od blizu in daleč: prišli so iz Zagreba. Beograda, Maribora, Ljubljane, Celja, Gradca in Celovca. Res škoda da ni še v parlamentu izglasovan zakon o varstvu starin, kakor ga je predlagal senator Rožič. Kakor smo čitali, so bile s posebno mimisterialno naredbo obveščene vse carinarnice po državi, da za-branijo vsak izvoz nakupljenih predmetov. Ali to ne zadostuje. Inozemci, ki kup-čujejo s starinami, že najdejo način, da svoje zaklade prav diplomatsko ekspedi-rajo preko meje. V zadoščenje nam je, da »e je ljubljanskemu muzeju posrečilo dobiti sredstev, da ae je mogel z uspehom udeležiti dražbe. Naš priznani strokovnjak g. ravnatelj dr. Mal je izposloval za nakup umetnin znatno podporo pri kr. banski upravi za nakup objektov, za bodoči naš obrtni muzej je pa s prav znatnim prispevkom priskočila na pomoč Zbornica za TOI, ki je s tem v polni meri pokazala, da se tudi v kulturnem pravcu zaveda nalog, ki jih bo treba še izvršiti. Letošnja suša m naši gasilci Dravska dolina, sredi avgusta Nenavadna vročina nas je letos presenetila in nam naklonila pasje dni, kakršnih že dolgo ne pomnimo. Sonce žge že več tednov neprestano ter izžema iz žejne zemlje še zadnjo vlago. Suša grozi uničiti velik del poljskih pridelkov. Vrtovi ve-nejo, njive gorijo, travniki so uničeni... Krompir ne bo obrodil, kakor je kazalo. Suša se pozna tudi na sadnem drevju, ki je obetalo prav dobro letino. Ljudje obupa vajo im željno pričakujejo dežja. Nevarnost se je dala k sreči odvrniti v nekaterih naših vaseh, kjer se vrli gasilci zavedajo, da je treba priskočiti bližnjemu rta pomoč tudi ob elementarnih nesrečah, ob povodnjih in sušah. Tako so nekatera gasilna drnSh« postavila svoje udejstvovanje na širšo bazo. Na žalost moramo ugotoviti, da so si le redka društva osvojila načrt pomoči v sedanji suši. Vendar bi pri izvrstno in najmodernejši opremi gasilnih društev lahko bile motorne brizgalno in druge tehnično naprave povsod stalno v akciji kakor smo to večer za večerom opazovali v nekaterih vaseh v okolici Maribora. Umetni dež je v izdatnih curkih iz gasilskih cevi napajal vrtove io celo njive in travnike. Vaščani so sami zbrali denar za bencin, deloma pa bo stroške krila posebna prireditev. Pravijo, da je način vsestranske gasilske pomoči zelo razvit v Avstriji. Po vaseh, zlasti letovrš carskih postojankah, močijo ob suši tudi prašne ceste, če občina ne premore škropilnega voza. To bi bilo posnemanja vredno tudi po naših občinah, kjer se tujski promet zadovoljivo razvija Hvale vredno bi bilo, da bi se vsa gasilska organizacija pri nas lotila tega dela. Taka preusmeritev kmetskega gasilstva, bi odprla domači grudi povsem nova. pota napredka in prav nič bi se ne bilo več bati suše. Poborniki takih prizadevanj v naših društvih zaslužijo vse priznanje! D Vzajemna pomoč« v Ljubljani Na razna vprašanja naših naročnikov e usodi »Vzajemne pomoči«, regjstrovane pomožne blagajne v likvidaciji v Ljubljani, smo se informirali in prejeli nastopna pojasnila: Omenjena pomofea blagajna Je b9a z odločbo kr. brniške uprave pravomočno razpuščena 31. marca 1932 ter je s tem stopila v likvidacijo. Po zakonu imajo člani te pomožne blagajne sedaj pravico do alikvotneg-a dela preostale imovine po razmerju svojih vplačil. Višina imovine bo v kratkem računsko dognana. Koliko pa bo dejansko znašala ta imovina, Id naj se bi razdelila med člane, danes še ni mogoče povedati, ker je po večini razkropljena v treh nadaljnjih registrovanih zadrugah z omejeno zavezo namreč po imenih: »Ju-gosport«, »Letoviški dom« in »Prva jugoslovanska kmetska podporna zadruga proti Škodam pri živinoreji«:. Dejansko bo imovina določena, čim bodo vse terjatve realizirane, kar bo glede na deloma težavno iztirljivost in na druge težkoče trajalo še dokaj časa. S tem likvidacijskim postopkom in s iztirjavanjem dolgov se pa ne bodo povzročili članom kaki znatnej-5i stroški. Tudi kazensko sodišče se bavi z zadevo. Ni pa mogoče v sedanjem trenutku o stvari poročati še kaj podrobnega, dokler se vrši sodna preiskava. Slednjič opozarjamo članstvo bivše pomožne blagajne »Vzajemne pomoči* v Ljubljani, naj ne naseda govoricam, da bo poslovanje »Vzajemne pomoči« spet oživelo ali se nadaljevalo. Zadevi bomo posvečali še nadalje vso pozornost Tatvine ob vodah Ljubljana, 20. avgusta Prelepi, vroči dnevi izvabljajo na bre-naših voda tisoče kopalcev. Mnogi % doma že v jutranjih urah m vstajajo, če imajo čas, ob vodi do pozinib popoldanskih tir. Tisoči, ki iščejo oddiha ob vodi, seveda ne spravljajo obleke v kabinah kopališč marveč, se slečejo enostavno v grmovju na prostem. Tega se dobro zavedajo razni navihanci, ki se skušajo z nepazljivostjo kopalcev okoristiti. Dan za dnem čujemo pritožbe kopalcev, ki so postali žrtve raznih tatov. TI se pojavljajo tako na Ljubljanici kakor ob Malem Grabnu, ob Glinščici, na Šoti in na Savi Zlasti ob slednji najdejo največ žrtev. Tam imajo tudi velik teren. Od Tomačevega gor do Šmarne goro in Med- nega ali Medvod obleze lahko tak nepridiprav vse kotičke, saj najde na vseh mestih po sto in sto kopalcev, ki v splošni razigranosti, vladaj'"i ob vodi, premalo paizijo na svojo lastnino. Prijavo glede tatvin prejemajo orožni-ške postaje v Medvodah, St Vidu in Cer-raučah, a tudi ljubljanska policija. Trudili so se že na vse kriplje, da iztaknejo tatove, vendar je v velikem delu ostalo njihovo prizadevanje brezuspešno. Le tu pa tam so mogli prijeti kakega slučajnega tatica. Sinoči p« M Je posrečilo po naključju prijeti nekemu stražniku v Ljubljani izredno drznega in prevejanega tatu. V cir- PteJ, 20. avgusta. Torkova nevihta, o kateri Je »Jutro« poročalo, je prišla iz Avstrije preko Marije Snežne ln Je divjala proti Ptuju. Zavzela je približno 45 km dolg in 5 km širok pas v izmeri 150 kvadr. km. Nevihta se Je podila preko sv. Barbare na Hrvatsko. Opustošeni pas sestoji v dveh tretjinah iz poljskih kultur, sadovnjakov in vinogradov. Vinogadi so docela pobiti, prava škoda pa bo šele čez nekaj dni vidna, ko odpadejo poškodovani peclji ln listje. Posebna škoda na vinogradih je še to, da ne bodo mogli vinogradniki, ki so brez vseh sredstev, ponovno škropiti poškodovanih vinogradov. Relativno največjo škodo so utrpeli sadovnjaki. Neštete stotine 50 in več let starih sadnih dreves je izruval orkan iz zemlje. Najbolj žalosten pogled nudi sadovnjak posestnika Ploja na Mestnem vrhu, ki mu je orkan izruval 100 najlepših dreves. Sadno drevje je bilo zelo lepo obloženo in je pričakoval kmet baš od izkupička za jabolka nekaj denarja. Večina sadja je na tleh, kar pa je še na drevju, je tako ob-tolčeno, da se bo dalo uporabljati kvečjemu za jabolčnik, ki pa se sploh ne da vpričo nizkih cen vina prodati. Koruze je uničena 40 do 100 odstotkov; ajda vsa, kolikor je še suši ostalo; proso, ki je zelo ie-po kazalo, je zabito v zemljo. Popolnoma uničeni so vrtovi, ostal je edino krompir pod zemljo, a se bodo tudi na njem pokazali učinki neurja, ker je ob vso krompir-jevko. Najhujša nezgoda poleg toče je v tem, da je vihar podrl v tem pasu okoli 30 gospodarskih poslopij ter odkril mnogo hiš. Toča je pobila mnogo opeke, da danes kmet nima niti strehe nad glavo. Danes je kmet brez sredstev, nima s čem plačati ne opeke, ne delavcev. Posebno hud je položaj še zaradi tega, ker ne morejo kmet- kusu »Kolumbiji« je opazil stražnik med predstavo mladega fanta, ki se mu je takoj zdel sumljiv. Stražnik, ki je bil opozorjen na številne tatvine ob Savi, je pričel 171etnega mladiča natančnejšo ogledovati in se je slednjič preveril, da jo fant oblečen v ukradeno obleko, od nog do glave. V odmoru se je stražnik približal fantu in mu napovedal aretacijo. Na policijski upravi je fant povedal, da se piše Alojz;j C. ter da je doma tz Primorja. Potepal se je pri nas že daljo časa in kradel kar mu je prišlo pod roko. Cisto prostodušno je izpovedal^ tudi, da je deloval največ ob bregovih Save. Fanta bodo izročili po preiskavi sodišču. Je niti svojih morebitnih skromnih, prihrankov, ki so jih naložili ▼ hranilnicah, dvigniti, kaj šele, da hi dobili od kakšnega denarnega zavoda kredit, še včeraj so se videli celi kupi toče po grapah, kjer jo je voda nanesla skupaj. Sreča je bila edino, da ni zaznamovati človeških žrtev, le dve svinji sta našli konec pod razvalinami Poslanec ptujskega srem g. Lovro P t o v a r Je včeraj skupno s sreskim pod. načelnikom dr. Bratino in sreskim kmetijskim referentom g. Josipom Ztrpancm obiskal vse prizadete občine ter pregledal izredno hudo škodo. Popoldne je prispel hs mariborskega okraja, ki je tudi hudo prizadet, g. ban dr. Marušič v spremstvu svojega tajnika dr. Broliha ter ogledal najbolj prizadete kraje. G. ban je dal na razpolago za najnujnejše potrebe za mariborski srez; 20.000 Din, za ptujskega pa 30.000 Din. Pri sreskih načelstvih se bodo ustanovili pomožni odbori, ki bodo skušali v teh hudih časih organizirati pomoč, v kolikor bo pač to mogoče. O neurju samem nam sporočajo iz Zavrča še, da je padala suha toča dobre pol ure, spremljana od silovitega viharja. V krajih Buhoveih, Stojn-cih in v Domavi je uničeno prav vse. Na hišah so pobite skoraj vse šipe in ni T mnogih vaseh niti enega zelenega drevesa. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. XVIII. zagrebški zbor od 3. do 12. IX. 1932 Splošni mednarodni vzorčni sejem s posebnimi sejmi za elektriciteto — radio, hotel — hišo — kuhinjo, hranila in živila, tekstilije — kožuhovino, volno, zimski šport, ljudsko umetnost in preproge, poljedelstvo in živalsko krmo, dalje splošni sejem za vse vrste blaga, velika veterinarska razstava. — Potniška legitimacija, ki jo je treba vnaprej nabaviti, upravičuje na železnicah do 50 % znižane vožnje (nazaj prosta vožnja) na ladjah na Adriji razred za razred in se dobi pri vseh potniških birojih in denarnih zavodih v vseh večjih krajih. Vstopnina Din 10.—, v ponedeljek in petek Din 5.—. 11060 2ogomet na kolesih — prvič v naši državi To panogo športa Je začel pred kratkim gojiti I. S. S. K. Maribor ter Je že v soboto 13. t. m. v okviru Mariborskega tedna prvič Javno nastopil. Uspeh prireditve je bil zadovoljiv in se bo morda tudi tako udomačil kakor v Nemčiji. Nastopili sta dve garnituri SK Maribora in je tim B premagal tim A z rezultatom 2:0. Na sliki levo je organizator in iniciator g. Danilo Vahtar, tajnik ISSK Maribora, nato tim A in tim B ter sodnik g. Tonejc Grozno razdejanje po viharju in toS Obseg škode je strašen — Poslanec Petovar in ban dr. Marušič v prizadetih krajih - Snovanje pomožnih odborov — Prva pomoč s Kongres narodnih noš m proslava »Soče Kongres in razvitje prapora „Soče" se bosta vršila jikupno - Pokroviteljstvo prevzel župan dr. Blnko Puc Ljubljana, 20. avgusta. Pokroviteljstvo nad prireditvijo kongresa narodnih noš v Ljubljani dne 3. in 4. septembra je prevzel župan mesta Ljubljane g. dr. Dinko Puc. Sestavil se je odbor pod predsedstvom g. senatorja dr. Valentina Rožiča, V delovnem odboru so zastopniki tujsko-prometnega sveta banske uprave, mestne občine ljubljanske, Ljubljanskega velesejma, ljubljanskega kulturnega in humanitarnega društva »Soče«, Kluba koroških Slovencev, Zveze za tujski promet, Narodnega gledališča, propagandnega društva za očuvanje narodnih noš, Jugoslovensko-češkoslovaške lige, Ceske obcž in strokovnjaki za narodne noše. Urad velesejma je poverjen a propagandnim in administrativnim delom, kjer je tudi kongresna pisarna (telefon 21-18). Kulturno in humanitarno društvo »Soča«: je predvidelo svojo slavnost razvitja prapora ob priliki proslave 10-letnice predsedovanja g. dr. Dinka Puca dne 8. septembra. Da se ne cepijo moči ln uspe prireditev čim lepše, se bosta vršili obe slavnosti, tako kongres narodnih noš kot razvitje prapora »Soče« skupno in Isto. časno. Zanimanje za slavnost je že danes veliko po vsej Jugoslaviji in bratski Ce-hoslovaški. Pozivamo celokupno slovensko in zlasti ljubljansko javnost, da vsakdo po svojih najboljših močeh pripomore k čim lepši izvedbi svečanosti. Predsednik": senator dr. Valentin Rožftft. Spored kongresa narodnih noš in proslave razvitja prapora kulturnega in humanitarnega društva »Soče« v Ljubljani od 2. do 5. septembra 1932. Z septembra: Ob 17.10 sprejem gostov te bratske Cehoslovaške na glavnem kolodvoru. 5. septembra: Ob poj 28. tiri pozdrav &o- šlih gostov na restavracijskem vrtu Zvezde. — Ob 16. uri prikazanje češke svatbe v narodnih nošah pod Tivoli jem. Izvajajo kongresisti Iz Cehoslovaške s sodelovanjem ljubljanske opere. — Ob 19. uri baklada po ljubljanskih ulicah. — Ob 20. uri slavnostni občni zbor društva »Soče« ln poklonitev njega predsedniku g. dr. Dinku Puca v restavraciji Miklič. — Ob 20. uri: Predstava »Slehernika« na Kongresnem trgu. 4. septembra: Ob 6. trrl budnlca po mestu. — Ob 9. url sveta maša na Kongresnem trgu. — Ob pol 10. uri: Otvoritev kongresa narodnih noš na Kongresnem trgu po pokrovitelju g. županu dr. Din- ku Pucu. — Ob 10. uri: Sprevod narodnih noš na velesejem. — Ob pol 11. uri: Revija in nagraditev najlepših in najpristnejših narodnih noš na vele-sejmu. — Razhod. — Ob 15. uri: Zbiranje narodnih noš in občinstva na Kongresnem trgu in pohod na Tabor. — Ob 16. uri: Slavnostno razvitje prapora »Soče« na Taboru in veselica. — Ob 16. url izvajt ljubljanska opera »Prodano nevesto« pod Tivolijem. — Ob 20. uri: Veselica in ognjemet propagandnega društva za očuvanje narodnih noš v restavraciji Tivoli. 5. septembra: Izlet društva »Soče« na Bled in v Bohinj. — Izlet propagandnega društva za očuvanje narodnih noš preko Sušaka v Split to Trogir. Vsi udeleženci kongresa narodnih noš to proslave društva »Soče« uživajo 75% popusta na jugoslovenskih železnicah. Izlet na Jadransko morje V PONEDELJEK, dne 5. septembra ob 19. uri odhod iz Ljubljane z vlakom preko Zidanega mosta in Zagreba na Sušak. V TOREK, (toe 6. septembra na rojstni dan prestolonaslednika Petra ob 7.30 odhod s parnikom »Aleksander« ali »Prestolonaslednik« v Split. Na paro-brodu celodnevni koncert, razne zabavne igre. Ob 20. uri razsvetljava na parobrodu in spuščanje raket. Na oaro-brodu zajutrek, kosilo in večerja Prihod v Split ob 21.30, prevoz v hotel to prenočišče. V SREDO, dne T. septembra: m jut rek, dopoldan ogled mesta pod strokovnim vodstvom, izlet na Marjan in ogled zverinjaka. Po obedu izlet x avtobusi na Solin to kopališče. Na povratku večerja in prenočišče. Isti večer ob 20. uri koncert v Splitu. V ČETRTEK, dne 8. septembra ob T. uri zajutrek, ob 8. ari izlet s parnikom v Trogir, ogled mesta, ob 11. uri povratek v Split, ob 12. uri kosilo, popoldne prosto ali izlet na kopališče (ali izlet v šibenik k slapom Krke), ob 19. uri večerja, isti dan zvečer povratek z vlakom proti Zagrebu. V PETEK, dne 9. septembra oferog' S. ure prihod v Zagreb, ogled mesta to razstave ter ob 13. uri povratek v Ljubljano. Vožnja 55 vlakom ter parnfkom ln avtobusi na Sušak, Split, Trogir to Solin, celokupna prehrana s prenočišči velja skupno za vsakega udeleženca II. razreda Din 750.—, m. razreda Din 550.—. Prijave sprejema vključno do 30. avgusta 1932 Kongresni odbor, Ljubljana, velesejem.i n potovalna pisarna »Putnik« v Ljubljani. -'pravijaim odbor vseslov anafeega kongresa narodnih noft v Ljubljani. Miglfena vas! - mednarodno yprašafife Iz maio znanega delokroga Društva narodov — Temelfl vaške h hijene y teorifi Nogometno državno prvenstvo Danes 21. t m. ob 17.30 — igrišče Ilirije Vlktorlla (Zagreb) : Ilirija Pred tekma ob 16.: SK Reka : Korotan (m-anj). Ob vsakem vremenu! 11077 Ljubljana, IV. avgusta. V splošnem pozna širša javnost Društva narodov kot politična instrument, ki r vet jim ali manjšim uspehom poravnava spore med državama ter skuša preprečiti sovražnosti. Društvo narodov pa ima še razne druge naloge in spadajo v njegov delokrog tudi socialna in zdravstvena vprašanja. Iz tega delokroga »o širši javnosti še najbolj znane konvencije proti suženjstvu, zlorabi žen itd., znano pa je tudi, da spada pod Društvo narodov »najvišji komisarijat za oskrbo beguncev«, ki ga je vodil pokojni dr. Nansen. Društvo narodov pa ima tudi posebno zdravstveno organizacijo, ki je že večkrat nastopila pri pobijanju velikih in nevarnih epidemij. Ta organizacija je organizirala zdravstveno službo v Kini in sta med zdravniki raznih držav sodelovala tudi naša rojaka dT. Borčič in dr. Štampar. Zdravstvena organizacija Društva narodov proučava nova sredstva proti raku, malariji in drugim nevarnim boleznim, razpravlja pa tudi o splo šni1- zdravstvenih vprašanjih. Na zadnjem kongresu se je ta organizacija bavila tudi s higijeno vasi ter je sprejela mnogo resolucij glede zdravstvene službe po vaseh. sklepi »o teoretični temelji vaške h> gijene. 0 brezposelnosti inteligence Prihodnji teden se začno odpirati vrata naših šol. Zadnja številka »Ljubljanskega Zvona«, ki je posvečena večinoma Ameriki, njenemu duhovnemu življenju to sedanji krizi, prinaša v prevodu Griše Koritnika članek »Brezposelnost mladih izobražencev v Ameriki«, ki ga je spisal George Will-son Condit. Naj je to že slavno ali neslavno ime, članek je uvaževanja vreden, dasi ne pove nič novega. Vse isto bi mogli napisati tudi o mladih izobražencih v Evropi. Pisatelj popisuje, kaj je doživel, ko je šel po štirih letih kolegija iskat službe, kar je isto, če bi šel pri nas iskat službo človek, ki je dovršil gimnazijo. Nele — pravi pisatelj — da mu sklicevanje na študij v kolegiju ni prav nič koristilo, celo škodovalo mu je, češ: za vas nimamo dela, mi potrebujemo ljudi s prakso. V svoji stiski je prosil absolvent koleri ja za vsako delo. pa so rekli: »Vi ste promovirali v kolegiju lani! A kakšno prakso imate?« Tako je šlo naprej. »Neskončno bolje bi bilo za marsikoga iz nas,« pravi pisatelj, »če bi bil porabil ta leta. (kar jih je prebil v kolegiju), za pridobivanje prakse in plače v kaki obrti, namesto da je postal družaben parasit.« Družaben parasit! Kakšna žalostna vloga za brezposelnega inteligenta' To se pravi, da išče kruha pri družbi, ki nima zanj dela! Protest pisatelja se obrača proti šoli, k! učencem ni dala kruha. Profesorji in učitelji so mladino neprestano priganjali k čitanju in učenju, češ: »To je ttekaj, česar vam ne more nihče vzeti. To Od teorije do prakse je sicer daiec, delo zdravstvene organizacije Društva narodov pa ima ta namen, da bi se dale vsem državam smernice za ureditev zdravstvene službe v še tako zapuščenih krajih. Zaradi tega s« je kongres bavil najprej s splošnimi zadevami, kakor so na primer oskrba krajev s pitno vodo, izvedba komunikacij, posebej pa še o nalogah, ki bi jih morale v prospeh zdravstva prevzeti oblasti. Po predlogu kongresa naj bi prišel na 2000 prebivalcev najmanj po en zdravnik, kateremu bi morala oblast pomagati do ureditve delokroga. V vsaki, tudi najmanjši vaški občini naj bi bil nameščen zdravnik, ki bi imel na razpolago vsa potrebna sredstva. Posebna resolucija se bavi z zgradbo bolnišnic v vaseh ter pravi, naj bi spadalo v okoliš vsake bolnišnice po 20.000 do največ 30.000 prebivalcev. Zgradbe malih bolnišnic se ne izplačajo in naj bi se gradile le večje stavbe v ta namen ter se uredile tako, da bi prišli na največ 1000 prebivalcev po dve bolniški postelji. Tudi po vaseh naj bi se organiziral pouk iz splošne higijene z istimi sredstvi kakor v mestih. Praktični zdravstveni tečaji, predavanja s slikami, higijenske razstave in zdravstvene popularne brošure naj bi se uvajale in uporabljale primerno kulturni bo pomenilo pozneje za vas kup dolarjev to centov.« Ko pa so učenci odšli v življenje, jih ni nihče vprašal po tem. Samo po praksi. In celo bali so se jih, češ, da ne bodo za drugo delo sposobni. Zato — pravi pisatelj, — se zdi, da šola učencu vendarle nekaj dolguje: če ne vzdrževanja, vsaj pravico do življenja, ali recimo: možnosti pridobivanja. in zaključuje svoj članek: »Pouk v kolegiju bodi tak, da pri iskanju de. la ne bo manj koristen kakor katerokoli drago štiriletno opravilo.« To bi se reklo: da bi se moral ves pouk v srednji šoli prilagoditi praksi, to je: da bi prišel absolvent srednje šole v življenje že z nekimi praktičnimi zmožnostmi. Dasi je ves članek pisan z ameriškega stališča, kjer, kakor vemo, ni glavna stvar izpričevalo, ampak resnična zmožnost — je vendar vreden premisleka tudi z našega stališča sedaj, ko se bodo vrata šol zopet odprla. Tudi mi doživljamo v zadnjih letih bolj in bolj, da ljudje, ki so dovršili šole, ne dobe služb. Ako pa bi iskali drugih služb, za katere njihov študij ni potreben, bi jim najbrže očitali, da niso za tako delo, ker imajo te ta te šole. Postavim: trgovec bi se branil absolventa gimnazije, ki se je učil višje matematike, a trgovskega računstva, knjigovodstva ne zna. Bal bi se morda tudi njegovih previsokih zahtev itd. Iz tega se vidi, kako neprevidno je siliti otroke vse vprek v srednje šole. Sola ni vsega-mogočna. Večinoma starši premalo poznajo duševne zmožnosti svojih otrok, še bolj je čudno, da ne poznajo njihove naklonjenosti, ali pa je nočejo poznati. »Samo, da | napravi štiri ali osem šol, bo že kaj iz nje- I slopujl pnUnlstm, Državam se udalje čudi priporočajo ukrepi za ureditev kanalizacije in za varstvo tekočih voda. Pod varstvom voda so mišljeni v prvi vrsti okrepi proti tovarniškim to rudniškim obratom, ki kalijo in zastrupljajo potoke in reke velikim krajem in daljni okolici. Kakor že rečeno, je daleč od teorije dc prakse, od predlogov in zaključkov kongresa zdravstvene organizacije Lige narodov pa je tudi še daleč do obveznih konvencij za vse države. Zaenkrat je važno že to, da se Društvo narodov briga za ve>-levažna zdravstvena vprašanja. V zdravstveni organizaciji se zbirajo podatki o vaški higijeni iz vseh držav. Zdravstvena organizacija Društva narodov je že večkrat priznalno ocenila v naših hižnih krajih uvedeno pobijanje malarije in oskrbo vasi s pitno vodo. Taka priznanja vzpodbujajo in tc je gotovo tudi dosti vredna. Društvo narodov ima torej tudi ve-ike uspehe in velik pomen kot organ mednarodne vzajemnosti pri delu na zdrivstve-nem področju. Kriza Amerike in naši rojaki Nekdaj so naši krep&i možje - izposojenim denarjem potovali v Ameriko, po nekaj letih težkega dela pa so sc vračali domov, poplačali dolgove ter lepo uredili svoje borne kmečke domove. Bogati »Ameri-kanci«. bi so se povrnili v domovino, bogato obdarovali sorodnike in prijatelje ter pogostili vso vas, spadajo že v preteklost Pred kakimi 20 leti jih je bflo še precej, potem pa vediio mami, v zadnjih letih pa sprejema stara domovina reveže, ki so se vrnili domov iz tujine na drž. stroške in s pomočjo raznih dobrodelnih organizacij. Nedavno je imela Subotica veliko senzacijo, ko se je po 35 letih vrnil v domovino pravi dolarsikii milijonar, ki se je nekdajj reven kot cerkvena miš iizseliJ v Ameriko na ta način, da je kot ključavničar delal na neki ladji. Sreča mru je bila mila in postal je bogat podjetnik. Res, da so mnogi obogateli v »novem svetu«, vprašanje pa je, kako se jim danes godi Skromno blagostanje, ki so si ga pred nekdaj pridobivali naši rojaki, m bito samo pSod najtežjega m. nevarnega dela, temveč tudi plod razmer, ki so nekdaj vladale na tako zrvanem tržišču delovnih moči. v Ameriki. Delavci iz Evrope so do malega) vsi dobili posed na račun organiziranega ameriškega delavstva, ki je zahtevalo višje mezide in boljše tehnične pripomočke. Podjetniki so s tujimi cenejšimi delavnimi močmi krotili domače organizirano delavstvo, kajti za delo, ks ga ni hotel pod slabimi mezdmimi pogoja mnogokrat tudi v stalni živUjenska nevarnosti prevzeti domačin, so vedno našli dovoftj priseljencev. Po vojni pa se je začel poiožad bistveno spreminjati, kar se prav nazorno vidi iz naslednjih odstavkov zadnjih številk čikaškega lista »Prosveta«: Izkoriščanje delavstva, kakrSno »e i»ra-ja zadnjEih par l-et, zflasti pa zadhije mesece, je bilo v modernih evropskih državah nemogoče, nemogoče enostavno zaradi tega, ker je bilo delastvo preveč dobro organizirano ln disciplinirano. Nedavno so stopili v stavtao čttevrd »dre čevljarske tovarne v Milwaukeeo. Vzrok: četrtič v poldrugem letu so jim naznanil znižanje mezd. Po tretjem znižanju so za-isluž-LIi delavci in delavke od 3.50 do 8 dolarjev na teden. Delovni čas je trajal od 7. zljiutrai do 3. po vzornostjo svoj človekoljubni poseL 1C jubileju tople čestitk©! Vremenski pregled Prva polovica avgusta se je odlikovala po izredno stanovitnem lepem vremenu, ki je združeno z veliko vročino ter marsikje tudi že s prav hudo sušo. Tako vreme je pričelo prav za prav že v zadnjih dneh julija in tako so se. ako vzamemo celoto, izpolnile želje, da ne rečemo napovedi onih, ki se nadejajo redko lepega vremena v drugi polovici poletja, če je prvi del poletnih tednov, zlasti julij preveč oblago-darjen z dežjem. Letos se je zgodilo točno tako; za razmeroma deževnim in hladnim junijem ter julijem, ki pa sta bila umerjena kakor nalašč za rastna polja in travnike, je nastopilo stanovitno lepo vreme, ki se je pri nas prekinilo mimogrede s kratkimi poletnimi nevihtami, po večini pa se vrstijo sončni dnevi brez prestanka. Vročina se stopnjuje čim dalje bolj in na bol] peskovitih ter prodnih in peščenih, pa seveda kraških tleh se že v prav preteči obliki uveljavlja suša, presuho pa je zemlji sploh povsod. Sončen vroč ln suh avgust, kakor ga imamo letos, nI seveda nič izrednega. Na-kloni! n*m ga je visoki zračni tlak, ki se Je razširil do na« od velike azorske anticiklone, pa Se preko naših krajev in srednje Evrope dalje na vzhod, tja čez Rusijo, ki je sedaj tudi pod gospostvom visokega zračnega pritiska, dasi ne tako trdno in stanovitno kakor južnozapadna Evropa. Prav zveza z visokim zračnim tlakom nad Rusijo je ustvarila trdno osnovo za stanovitnost našega vremena; atlantske depresije, ki so poleti že same po sebi sla-botnejše, ne morejo prodreti na kontinent in njihovo delovanje ostane omejeno na severni ocean ter severno Evropo, kjer seveda o vročini in suši ni govora. Sploh se v vremenu severna Evropa sedaj popolnoma razlikuje od južne; meja med obema vremenskima tipoma poteka nekako čez Nemčijo in Poljsko; le na jugu vlada vročina in suša, severna polovica dobiva do. volj dežja, ima obilo oblačnih dni in je tudi za tamkajšnje razmere precej hladna. Rusija pa je že v vročem pasu, v Povolžju so temperature visoke kot na Sredozemskem morju; tu je seveda največja vročina v vsej Evropi, v nekaterih dnevih so imele rekord Sicilija, južna Italija in Dalmacija Sredi meseca se je vremenska situacija še utrdila, nad južno polovico Evrope ja zračni pritisk še znatno narastel, nad severno pa se tudi ni znižal. In tako drži neprekinjeno območje visokega pritiska od stalnega azorskega središča čez evropski kontinent še tja čez Ural, povzročajoč povsod sončno pripeko, vročino in sušo. Proti zaključku tedna stoji gospostvo velike anticiklone še popolnoma trdno; kolikor se pregledajo znamenja dosedaj, mu vsaj takoj še ne preti konec. __b- ---- Prizor iz impozantnega sprevoda pretekle nedelje ▼ Krškem ♦ Vojaške vesti. S kraljevim ukazom so imenovani: diivizijski general Milan Jova-oovič za upravnika vojno- tehničnega zavoda, artiljerijski polkovnik Božin Hadžič-Ilič za pomočnika upravnika vojnotehničnega upravitelja voj.notehničnega zavoda, zrakoplovu: podpolkovnik za generalštabne posl.? Branko Naumiovič pa za vršilca dolžnosti šefa odseka generalštabnega oddelka komande ar akop lovstva vojske. Trajno sta upokojena inženjerski brigadni generaJ Stojan Begovič in artiljerijsko-tehnični briga-dni general Toma Pavlovič. Fregatni poročnik Boris Vilfan je napravil izpit za poročnika bojnega broda 2. razreda, ženl-tev je dovoljena pehotnemu poročniku Svenšku z gospodično Ljubico Jovanoviče-vr>. hčerko okrožnega prote iz Skonlja. In voaškemu kapelniku Karlu Lorbeku z eo-»•>odično Marijo Polemisovo, hčerko pokojnega brodarskega kapetana iz Suderlanda na Aneleškem. * Seja glavnega prosvetnega sveta je pravkar sklicana. Iz dravske banovine sta odpotovala nanjo načelnik prosvetnega oddelka g. Josip Mazi in nredsednik sekc.tje JUU g. Ivan Dimnik. Na seji bodo razpravljali o učmem račrtu za '.»snovne, meščanske tn srednja šole ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 66. letošnja številki: Pravila od dopolnilnem izpitu absolventov dvorazredmh trgovinskih šol za preston v 3. razred aka-dern:;e: nravila o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih trgovskih š-\!ah: pravila šol»ke?a sklada trgovinskih srednjih šol: ratifikacija konvencije o univerzalni poštni uniji ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1922 * Glavna skupščina JUU v Beogradu. Ker se je prijavilo okrog 60 delegatov in udeležencev za skupščino, je vodstvo sekcije nrosilo pri ravnateljstvu državnih železnic za poseben voz. Iz Ljubljane odpotujemo vs: v torek 23. t. m z brzovlakom ob 9 dop. Udeleženci iz štajerske se pridružijo na Zidanem mostu ob 10.03. Vodita tov. Skiil j im Po'ak Držite se točno navodil! Na postaja v Beogradu bo pričakoval tartnik! Vozovnice flajte opremiti z mokrim žigom. » pomaga zares: T.* • očisti lase od prhljaja, zaustavlja izpadanje las, vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnah, droge-rijah. parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica Din 75, mala steklenica Din 42. — Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Pn. Josip Hoffmann, Zagreb, Mo-šinskoga 5. ♦ Državni konservatorij v LJubljani. Šolsko leto 1932-33 se začne 1. septembra z vpisovanjem, ki bo 1.. 2. in 3. od 9__12 .in od 13__17. v konservatorijski pisarni. Go s o-osk a ulica št. 8. Sprejemni Izpiti na novo vpisanih gojencev se bodo vršili v ponedeljek. 5. septembra, in sicer za klavir od 9—10. za violino od 10___11., za solopetje od 17.—18 v ravnateljevi sobi. Vsak gojenec (star ali nov) mora izpolniti uradno prijavo. To prijavo dobi v konservatorijski pisarni in jo mora kol kovat e s 30 Din; če se vipiše na visoko šolo ali učiteljski oddelek ?a s 100 Din Priložiti mora vsak gojeno,-- krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo zavoda, katerega je obiskoval, Rtpri gojenci pa lanski indeks Natančno morajo izoolnjti vse rubrike na 2. in 3 strani prijave. Državna šolnina in učni pri-sr>e"ki so razvidni na. razglasni deski v ve. ži zavoda. Gosposka uMca št. 8 ♦ Siovensko zdravniško društvo razpisuje na.srrado docenta dr. Matka za zdravstveno medicinsko delo v 1. 1932-33 v znesku 3000 Din Natančnejši pogoji bodo nriob-če~ii v nrihodni; številki > Zdravniškega vestnika? in ».Glasila zdravniške zbornice.:-. Zdravniki interesenti lahko dobe Informacije tudi pri društvenem predsedniku. + Francoski študent) v Rosni. Kaikor jav-lia'o !z Sarajeva, je prispela v Bosno v naučne svrhp skupina francoskih študentov iz Pariza in Lvona. ♦ Triglavanskj zbor. .TAD Triglav« v T.jub-jani sporoča sre. starešinam in članom, da ee zaradi nepričakovanih ovir Trt-piavanski zbor ne bo vršil letošnje počitnice v Mariboru, temveč v oktobru v Ljubljani. ♦ Potovanje v inozemstvo. Nekatera ministrstva, med nijimi prompt.no in finančno ministrstvo, so ustavila Izdajanje dovoljeni uslužbencem, ki so želeli prebiiti svof redni odmor v inozemstvu Tzda.ia.1o sp rto-volienja za potovanje v inozemstvo samo <*p srre za nulno notrebno z-dravljenije nri inozemskih zdravnlk;h - »necijadistih TaVo potrebo ie treba dokazati z zdravniškim spričevalom ♦ Metnikom na Jadranske morle! Vsi oni. ki se nameravajo udeležit; izleta na Jadransko morp ob nriliki komgresa narodnih noš v Liublia.nl. nai se blagovolilo nemiHorra ^rila;t' Ker ie zanimanje veliko. sporočamo, ^a se izleta lahko udeleži MetAmPeni dve rebri, mnogo krvn-ih ■podphitb na. hrbtu. v«i!ko rano na giavi ln notranje krvavitve. Ne vidi na se prav verjetno, da bi dob P a te poškodbe pri oa Sočat v Ljubljani razvii;e 4. septembra društveno zastavo iin proslavi ta dogodek z veselico cb sodelovanju narodmih dir uš te v in v zvezi z ljubljanskim ve-lesejimom in kongresom slovanskih narodnih noš. j-Soča«, ki obstoji že 12 let, je najstarejše emigrantsko društvo v Jugoslaviji. Razdelilo ie med vredne in potrebne brezposelne ogromno pre-možentje in mnogo delovalo na kulturnem polju s čiimer si je dobilo velik usrled. Na čelu društva je že od njegove ustanovitve nepretrgoma požrtvovalni ln ugledni župan mesta Ljubljane g. dr. Dinko Puc. Ob priliki razvitja prapora se bo društvo spomnilo tudi sv-ojega vzornega tovariša p-ren-sedmika ln ga zasluženo počastilo. Program; 3. septembra zvečer podokuica kumici, nato slavnostna seja v Mikličevem hotelu v čast predsedniku; 4. septembra ob 9. maša na Kongresnem trgu, ki jo bo imel župnik g. Barle; po maši govor pokrovitelja kongresa slovanskih noš g. dr. Dinka Puc* in bivšega ministra g. dr. 2upaniča; sprevod: revija narodnih noš na ljubljanskem velesejmu; ob 15. se zberejo udeleženci velesejma, kongresa narodnih noš ln proslave društva >Soče« na Kongresnem trgu, nato odhod na Tabor, kjer bo ob 16 razvitje zastave. Po razvitju narodna veselica. Za slavnost vlada veliko zanimanje in se je udeleži tudi praški župan prlmator g. dr. Baxa s približno 300 češkimi narodnimi nošami. Dovoljena je četrtinska vožnja iz vse Ju-goslaviue v Ljubljano in na Bled ter Boh. Bistrico. Vsak udeležnik >Sočlne> proslave ali kongresa narodnih noš si s »Soči-noj; legitimacijo kupi na vstopni postaji polovično karto, katero si bo dal žigosati na slavnostnem prostoru >Soče« na Taboru (sokolski prostori) na 4. septembra od 15. do 24. da mu bo lahko služila za brezplačen povratek po železnici, odnosno za izlet na Bled in v Bohinj. Vozne legitimacije za četrtinsko vožnjo Po železnici z vseh postaj Jugoslavije, ki jih izda društvo »Soča« v Ljubljani, naj se naročijo pri upravi ljubljanskega velesejma v Ljubljani ali pa direktno pri društvu »Soči« v Ljubljani blagajnik in tajnik Gledališka ulica 7-III. Prav tako jih bodo Ljubltanča-ni dobili za izlete na Bled in Bohinj na dan slavnosti pri blagajni. Vsaka legitimacija stane 2 Din. Pošiljajo se po povzetju. Vozne karte bodo veljale od 1. (ali 2.) do 17. septembra u— Gospodinjam, ki iščejo vesKne In zanesljive pomočnice pri gospodinjskem delu, priporočamo, da se zaupno obračajo na novo otvorjeno posredovalnico za službe, ki jo vodi Zveza gospodinjskih pomočnic. Zveza deluje v najlepšem soglasju z gospodinjami ter skrbi, da pomočnice izrabijo prosti čas v svoje dobro. Posredovalnica je pogosto prava posvetovalnica za dek'e+a, ker ji je priključeno tudi zavetišče, v katerem prebijejo lahko pod nadzorstvom svoi brezposelni čas. Zavetišče oddaja prenočišča po izredno nizki coni. Zveza izdaja budi lastno glasilo >Gospodln Iska pomočnica«, ki stane celoletno 12 Din in izhaja vsak mesec. Posredovalnica ja službe je nasproti glavne pošte v Šelenburgovi ulici 7, v hiši Jadrainsko-podunavske banke. u_ Zadnji avtobus na Gorenjsko vozi izpred kavarne Evropa (FLgoivec) vsako nedeljo iin praznik ob 23.30 v Medvode, Kranj in Tržič tako, da ima z-vezo na vse zadnje vlake, ki pridejo iz različnih strani v Ljubljano. — Avtopodjetje Pe-pj Goničan. mmmmmmmmmmmmmammmms * Tavčar specijalistka za otroške bolezni gjj ordinira od 22. avgusta zopet redno. m 11062 ZDRAVNIK zaradi odsotnosti v študijske svrhe od 21. do 31. avgusta t. 1. NE BO ORDINIRA L NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 steklenice in aparati za vku-havanje sadja. Zaloga: Julij Klein, Ljubljana, VVolfova i. vam očisti, pobarva in ■r IT,, . „ preoblikuje za mai denar KLOBUtAR KLOBUKE vseh vrst »v. Petra c. 51 v najmodernejšo obliko. u— Tretji reševalni avto. Ljubljanska re ševalna postaja je te dni dobila še tre.t;'i; reševalni avto, ki bo pričel te dni voziti. Novo vozilo je moderno urejeno ter ga je dobavila tvrdka International Havvter Ex-port Comp. v Chicagu. Karoserija je izdelana zelo solidno, dobavila jo je ljubljanska tvrdika Pfeifer iz Trnovega, ličarska in tapetniška dela pa je izvršila znana solidna tvrdka Stupica v Slomškovi ulici. Novi reševalni avto je stal mestno občino okr o? 118.000 Din. u_ Mož z nahrbtnikom. V okolici glavnega kolodvora se je klatil včeraj ponofei 22 letni Jože F. ki se je zazdel »umlji>v nekemu detektivu. Detektiv je Jožeta ustavil in ga odvedel na stražnico. Preiskali so vsebino njegovega nhrbtnika in našli 45 kg različnih kosov medenine, ponajveč raznih medeninastih ležajev. Jože pravi, da je na bral te kose medenine med starim želez jem v Trbovljah, česar pa mu ne verjamejo. Uvedena je preiskava. u_ Poskušen samomor starke in razne nesreče. Na Jesenicah se Je skušala včeraj dopoklne iz neznanega vzroka zastrupiti z luminalom 88 letna zasebnica Aman-da Kastafirekova. V nezavestnem stanju so obupanko pripeljali v ljubljansko splošno bolnico. Tam so sprejeli na zdravljenje tudi 22 letnega Stanka Rupnika iz Luč pri Litiji. Včeraj je obtesaval kos lesa pa mu je odletela sekira in ga ranila v levo nogo. Delavec Jože Polanc star 58 let, doma iz Kamne gorice prii št. Vidu, je bil zaposlen pri rezalnem stroju, ki pa mu je hudo obrezal levico. Hlapec Ivan Debeljak ;z škofije Loke je včeraj dopoldne krotil spi a šenega konja, ki je nenadno poskočil m udaril Bebeljaka s kopitom v trebuh. Ivana so nemudoma naložili na tovorni avti? in ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili občutne notranje poškodbe. u— Dancing v hotelu Tivoli vsako noč do jutra. Pivo 6, vino 15_20 Din. Prosram ob 10. u— Christofov zavod vpisuje ves avgust Vodnikova cesta 12, pri stari šišenski cerkvi in v trgovini Podkrajšek, Jurčičev trg 2. Vmisnina 20 Din. šoinina nizka, revni popust. u— »Komarjev dan« priredi ženska CM podružnica v šiški, dne 28. t. m. u— Raznašalka »Jutra« je izgubila črn ogrtač in prosi poštenega najditelja, da bi ga oddal v uipramištvu „Jutra«. e_ Osebna vest. V petek 19. t. m. ob 17. je prispel predsednik državne gasilske zveze g. Marijan pl. Hržič iz Zagreba s soprogo v Celje, da obišče tukajšnje prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Gosta so pred magistratnim poslopjem sprejeli pod-starosta JGZ g. Vengust, kot zastopnik ceLjskega gasilnega društva pa načekidk g. Jelene, načelu i k g. Košir njegov namestnik g. Kališnik. Gost je temeljito pregledal gasilski dem in prostore reševalnega oddelka ter se zelo izrazil o upravi iin delovanju društva. Ob 19. je bil raport vsega moštva. Ob tej priliki je predsednik g. Hržilč o-dilikoval gg. načelnika Jelenca, poveljnika Koširja, šef-zdrajvnika dr. Herz-manna, Kališka, Berno, Bandeka, Sehlos-serja, Findeisna ln Jalkoviiča s častnimi znaki v priz-namle nesebičnega delovanja v društvu. Podstarosta JGZ g. Vengust de izročil predsedniku g. Hržiču v Imenu JGZ lepo diplomo častnega članstva. Nato se je pričel v hotelu >Evropi« prisrčen družabni sestanek. Predsednik g. Hržič se j« opolnoči s soprogo vrnil v avtomobilu r Rogaško Slatino, kjer biva na oddihu. e_ Nesklepčna občinska seja. Redna seja okoliškega občinskega sveta, ki bi »e bila morala vršiti v petek »večer v občinski posvetovalnici na Bregu, je bila zaradi nesklepčnosti odpovedana. Celfe VRAZOV TRG štev. 6, I. nadstr. (nasproti pravoslavni cerkvi) zopet redno ordinira od 8. do 12. in od pol 3. do 6. ure zvečer. 11044 e_ Pešizlet na Zgornjo Hudinjo bo priredila danes popoldne krajevna organizacija JRKD za celjsko okolico. V goscilni z. Lo vrača bo članski sestanek obenem s prireditvijo celjske pod zveze kmetskih fantov in deklet. Odhod članov in njihovih svojcev ob 14. izpred Sokolskega iomi v Gaberju. e_ Posestniki, očistite struge! Po nalogu sreskega n&čelstva opozarja občina Celje okolica vse posestnike, ki imajo posestva ob Savinji ali potokih, da morajo najkasneje do 15. septembra očistiti s t ruše ob svojih posestvih. e_ Nesreče. V Oplotnici je 19. t. m. pol-nojarmenik udaril 39 letnega Žagarja Aibi-na Smogavca in ga težje poškodoval po glavi. Na GomiHskem ie 18. t. m. kopj udaril 20 letnega mizarskega pomočnika Franca Stenišnlka v desno stran ^rs- in ga občutno poškodoval. V žičah nri Konjicah je transmisija udarila 43 letnega kovaškega pomočnika Karla Vidica po glavi in ga k sreči samo lažie poškodovala. Vse 'ri ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnico. e— Vlomilec v delavčevem stanovanju. V torek popoldne je neznan moški s s!,o odpri vrata v stanovanje delavca Antora Blatnika ob državni cesti v Medlogu pri Celju in odnesel obleke in gotovine v vrednosti 800 Din. Vlomilec je izkoristil priliko, ko ni bilo nikogar doma. Zadevo preiskujejo orožniki. e— Oclovski kašelj razsaja v zadnjem času na Lavi, Ostrožnem, Dobrovi, v Lokrov-cu, Mediogu, šmartnem in Galiciji. Pot.reb-.ii so takojšnji ukrepi, da se prepreči širjenje te nevarne bolezni. e_ Pasji kontumac ukinjen. Včeraj je bil v mestu in v okoliški občini ukinjen pasji kontumac. ki je traja! nad leto ['ni. e_ Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17. In 21 sijajni vojni alpski zročn] t!lm »Gore v plamenu«. V glavni vlog! znani športnik Txmis Trenker. V LETU MLADINA OVOMALTINE ! {e najbolj zdrava in naiokns-nej&a pijača ob poletni pripeki za iSlatinske/afc/e/e hujšanje Odstranijo vso preobilno tolščo in Vas napravijo > vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana a_ Maturantke ženskega učiteljišča šolskih sester v Mariboru iz 1. 1S95. imajo 5. septembra ob 15. v hotelu >Meran« sestanek in vabijo tudi vse ostale koleginje, da &e ga udeleže. Penzifonat učiteljskega doma v Mariboru Kosarjeva ulica štev. 41 se etvori i. septembra. Namenjen je dijakom učiteljstva in njihovega sorodstva. Sprejema pa tudi druge, v kolikor dopušča prostor. — Zahtevajte prospekt! 11066 specijalist za pljučne bolezni od 21. avgusta do 29. avgusta t L NE ORDINIRA H070 a___Tovarna za impregniranje telefonskih drogov in železniških pragov v Hočah je ponovno omejila obrat s 15. t. m. Odpovedala je delo okrog 70 delavcem. Vzrok redukcijam je pomanjkanje naročil. Iz Krassfa r— Primorsko društvo »Zarja« - Kranj priredi danes ob 4. popoldne na vrtu g. Grajzerja na Primskovem pri Kranju veliko vrtno veselico z zanimivim zabavnim sporedom in plenom. Za jedila in pijačo je dobro preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor. r— Šoferski izpit sta napravili včeraj v Ljubljani ugledni kranjski dami gospe Jelka Holehakerjeva in Greta Kocbekova. Čestitamo. r— Kanalizacija mesta. Mestna občina je kanalizirala del Rožne ulice in prečno ulico, ki veže Rožno ulico z Glavnim trgom. Iz šUoSje Loke si— Propaganda za planine. V nedeljo t. m. popoldne se bodo zbrali planinci škofjeloškega okraja pri Balantu, da se pomenijo, kaj se še da storiti za procvit turi-stike v škofjeloških planinah. S sestankom bo združena planinska zabava, ki bo seveda dostopna vsakomur. Odbor SPD stoji pred velikimi nalogami Še pred zimo bo treba ljubniško kočo dobro utrditi proti vremenskim neprilikam. Stene bodo_ obili z eternitom, povečali bodo drvarnico in podaljšali streho, da bodo vse pritikline na čuhem. vdelali bodo dvojna okna. Notranjo opremo koče bodo uredili čim udobneje. V kratkem bo moralo pasti tudi nekaj drevja, ki zastira pogled proti jugozapadu. Mnogo se razmišlja o izdatnejši propagandi. V doglednem času bo izšel zemljevid loških Pogreb Petra Pajka Ljubljana, 20. avgusta Spet je legel v prezgodnji grob eden naših ' mnogo obetajočih talentov. Pogreb mladega, "književnika Pera Pajka je bil danes ob 17.30 izpred mrtvašnice splošne bolnice, kjer se je zbrala lepa množica naših m-teligentov, zlasti mlajša generacija. v prvi vrsti njegovi ožji tovariši, sošolci in književniki. Po blagoslovitvi krste In cerkvenih opravilih so stopili v krog pokojnikovi tovariši, akademiki ter mu zapeli v slovo žalostinko »Blagor mu«. Takoj nato se je razvil po Zaloški cesti žalni sprevod. Za križem sta nosila uslužbenca Pogrebnega zavoda dva prelepa venca z belimi trakovi. Venca sta bila poklonjena pokojniku od sošolcev in pa od založbe »Modre ptice«, pri kateri je Pajk veliko sodeloval. Tudi na mrtvaškem vozu je bilo položenih veliko lepih vencev, naklonjenih od pokojnikovih so- planin, zgradila se bo koča na Blegošu, zlasti se pa misli na izdajo propagandne brošure, ki naj prikaže škofjeloški okraj z vseh strani. Izvedba vseb teh lepih misli bo seveda zahtevala mnogo sredstev. Zato pa vse ljubitelje škofjeloških planin toplo vabimo na gori omenjeni planinski dan v Škofji Loki. Za vsestransko zabavo in kratek čas bo izvrstno poskrbljeno. Iz Kamnika ka— Primorski emigranti kamniškega sre-za so se organizirali v društvu Tabor. V nedeljo dopoldne ob 10. ur; bo v Narodni čitalnici ustanovni občni zbor. Predsednik pripravljalnega odbora je komisar g. Vad-njal. z Trbovelj t— Zahvala ministra za telesno vzgojo g. dr. Kraljeviča. Predsednik SK Trbovlje, meščansko šolski ravnatelj g. Zavrl je prejel od g. ministra za telesno vzgojo dr. Kraljeviča zahvalno pismo na brzojavne pozdrave, ki mu jih je poslal klub ob priliki svoje 10-letnice. t— Sokolska tombola 4. septembra obsega okrog 450 praktičnih dobitkov. Glavni dobitek v vrednosti 4000 Din. En del dobitkov je razstavljen v drogeriji »Sani-tas«. Srečke so že v razprodaji. Preskrbi-te si jih pravočasno. t— Brezposelni. Iz vrst prebivalstva smo prejeli: Vemo, da je brezposlica hudi stvar posebno za tiste, ki na noben način ne morejo dobiti dela. Vemo pa tudi, da ie med njimi mnogo takih, ki jim delo ne diši, ker jim bolje nese beračenje. Bojimo se, da se bodo ti mladeniči popolnoma odvadili dela in da ne bodo nikdar več sposobni za resno delo. Mnogo pa škodujejo taki brezposelni ostalim tovarišem, ker nabrani denar zapijejo in potein v vinjenem stanju nadlegujejo ljudi na cesti in postajajo dostikrat nasilni. To pa škoduje potem ostalim brezposelnim. Menda obstoja neka organizacija brezposelnih. Ta bi morala gledati na to, da napravi v svojih vrstah red, ker bodo drugače izgubili simpatije prebivalstva še oni brezposelni, ki so v resnici potrebni podpore, med temi tudi oni, ki morajo skrbeti še za družine. t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20. uri dvojni program: »Beli šejk« in »Zigoto«. Iz Novega mesta n— Opozorilo obiskovalcem Gorjancev. Vsakemu pravemu planincu je priroda svetišče in turistovski domovi in koče so mu dobro došla, čistana zavetišča. Pripravili so mu jih oni, ki mu hočejo lajšati uživanje prirodnih lepot. Zatorej se ogiblje početja, ki bi nasprotovalo temu umevanju. Pravi planinar in turist se zaveda, da hodi po tuji lasti. Turisti naj ne zapuščajo markiranih potov in naj ne hodiio po gozdu, kjer lahko nevede poškodujejo s trudom in stroški nasajena mlada drevesa! Naj ne kričijo in ne streljajo po gozdu. Taki brezobzir-neži utegnejo povzročiti, da lastnik svoj ve-legozd sploh zapre javnosti. Opozarjajo se planinarji tudi. da £-o pota markirana samo z dovoljenjem lastnikov. Naj torei turisti ne izzivajo preklica dovoljenja, kar bi turistiko povsem ubilo. n— Sprememba posesti. Na javni dražbi je kupil vilo pokojnega dvornega svetnika g. Fr. Garzarollija na Tavčarjevi cesti g. dr. Jurij Polenšek, bivši predsednik novomeškega okrožnega sodišča. n— Na Loki se bo odigrala danes ob 17. nogometna tekma med SK Korotanom, prvakom U. rasreda Ljubljane in domačim rodnikov in raznih organizacij in društev. Zlasti lep venec je poklonila tudi Tiskovna zadruga. Žalni sprevod je krenil z Zaloške ceste po Jegličevi in Smartinski cesti. Akademiki so tu zapeli tovarišu ža-lostinko »Vi g red«. Nato so pogrebci nesrečnega mladega pokojnika spremili do Sv. Križa. S plavalne tekme v Mili-stattu Skupina avstrijskih skakačev skače z višine 10 m; skakalni stolp je 16 m visok in je najvišji v Evropi. Gradnja je stala 100 tisoč šilingov. (Kritična razmotrivanja o nastopu naše reprezentance proti avstrijski objavljamo na 8. strani) Otvoritev letnega telovadišča v Mojstrani Danes bo v Mojstrani okrožni sokolski zlet v zvezd s slavnostno otvoritvijo letnega telovadišča, katero je članstvo s kulukom vzorno uredilo. Telovadišče, ki meri 3000 kvadratnih metrov, je eno največjih v gorenjski sokolski župi in ima lepo solnčno lego ob Savini strugi. Pred nastopom se bo formiral izpred kolodvora ob 15. sprevod skozi Dovje in Mojstrano. Nastop sam se prične ob 16., nato bo r.a prostoru veselica. Pri prireditvi bo sodelovala godba jeseniškega Sokola. Bratska društva vabljena! klubom SK Elanom. Za potek tekme vlada med občinstvom precejšnje zanimanje. Z Jesenic s— Smrtna kosa. Po daljši bolezni je preminil v bolmci v 81. letu starosti Matevž Peternel, bivši dolgoletni uradnik KID na Jesenicah. Pokojni je bil velik prijatelj prirode. Dokler je mogel, ni zamudil nobenega dneva, da ne bi šel na daljši sprehod v okolico. Pogreb se je vršil v četrtek ob zelo veliki udeležbi občinstva. s— Gozdni požar. V nedeljo je začel goreti velik gozd na Kolblovem hribu nad vasjo Plavškim rovtom. Požar se je vedno bolj širil, da je zavzel že ogromen obseg ter je bil ves trud domačinov, da bi ogenj pogasili, zaman. V četrtek zjutraj pa so gasilna društva z Jesenic, Hrušice, Sv. Križa in tovarniški gasilci s Save storili energično akcijo ter odbrzeli s svojimi brizgalnami dve uri visoko v hrib ter začeli gasiti ogromni požar. Vodo so s savsko motorno brizgalno črpali skoraj 600 metrov visoko ter so po hudem naporu tekom dneva pogasili in udušili požar, ki je napravil 6 posestnikom občutno škodo. Vrlim gasilcem, ki so z napornim delom preprečili še večjo škodo, vsa čast. Iz Hrastnika h— Iz steklarne. G Macilovšek star. dosedanji nadzornik v naši steklarni je nastopil te dni mesto ravnatelja steklarne v Paračinu. Te dni so ugasnili v steklarni spet eno od velikih steklarskih peči in delajo steklarji v 14 dneh samo 6 dni. Hčerko steklarja Jugovernika je pred steklarno povozil neki motociklist ter jo poškodoval na glavi in na nogah. h— Kolavdacija vodovoda se bo vršila v soboto 27. t. m. V Praprotnem, kamor še ni speljan vodovod, je zaradi velike suše voda že popolnoma usahnila. Zgradba vodovoda je bila že pred letom komisijo-nirana in čaka realizacija načrta samo še na potrebna denarna sredstva. Iz Ptuia j— Qbčinska seja se je vršila 18. t. m. župan g. Jerše je poročal, da je občina napravila potrebno za ohranitev višje gimnazije. Ta obstoj je sedaj zagotovljen in gre predvsem zasluga ministru g. dr. Kramerju in narodnemu poslancu g. Lovna Peto-varju. G. župan se je obema brzojavno zahvalil. Občinski svet je sklenil, da se obema in še podbanu g. dr. Pirkmajerju pošlje zahvala. V svojem poročilu je g. župan poročal o ogromni škodi, ki jo je povzročila zadnja nevihta s točo. Uvedla se bo dobrodelna akcija. Za upravni odsek je poročal referent g Fras. Razvila se je zanimiva debata, zaradi preložitve živilskega trga na preurejeni prostor med Miklošičevo cesto in Slomškovo ulico. Mesarji so se izjavili, da so pripravljeni zgraditi si na lastne stroške prodajalmce, in to na za-paanem delu, če se prestavi tja tudi ostali živilski trg. Meščani so vložili na mestno občino vlogo v kateri protestirajo proti premestitvi živilskega trga. Občinski svet je sklenil, da se zaradi higijenskih razmer prestavijo na novi trg poleg mesarjev tu-di slaninarji, prodaja mesnih izdelkov, mleko in mlečni izdelki. Ta predlog je bil proti 4 glasovom spreiet. Gostilničarju Kossarju Karlu se je krajevna potreba gostilne priznala, ker gre le za prenos koncesije. Stroški priprav za regulacijski načrt in gradbeni pravilnik za Ptuj, Bresr in Krčevino se sorazmerno razdelijo na ostale občine. Ker pa je sedaj splošna gospadrska kriza, se vse priprave odložijo na poznejši čas. V domovinsko zvezo se sprejmejo Gjurasek Julij z ženo in otroci, Lesničar Filip z ženo, Kolednik Jožef z ženo in otroci in Elsbacher Viljem z ženo in otroci. Potrdijo se sklepi mestnega ubožnega sveta, s katerimi so se podpore nekaterim občinskim revežem zvišale in se jim je dodelilo brezplačno kurivo. Na predlog g. Lenarčiča se-je sklenilo pozvati grofa Herbersteina, da odstrani tablo z napisom »Začasno dovoljena pot« na javni poti, ki vodi na Panoramski hrib, najlepšo razgledno točko, ker je ta pot označena v zemljiški knjigi kot javna pot. Iz življenja na dežel! BLED. Pri koncertu v kavarni Toplice v soboto 13. t. m. je sodelovala tudi koncertna pevka ga. Margareta pl. Ilissy iz Budimpešte, ki je nudila poslušalcem lepe umetniške užitke ter žela tudi splošno priznanje. Najodličnejši blejski gostje so najboljše ocenili tudi plesne točke, ki jih je dovršeno izvajal g. A. Pušnar. BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal samo še danes Ufino opereto s-Dva srca .. en utrip« in nov Foxov tednik. ČRNA. Krajevni odbor Rdečega križa in Tujsko prometno društvo vabita danes k otvoritvi letnega kopališča, ki se bo vršilo ob 4. popoldne. Po blagoslovitvi kopališča bo prijetna zabava med katero bo svirala rudniška godba. Ob lepem vremenu se bo vršila prireditev na kopališkem prostoru, v primeru slabega vremena pa v Geršakovi gostilni v korist gradbenega fonda. DOBOVA. Lep primer bratske ljubezni do voditeljev je pokazalo 13. t. m. članstvo agilnega Sokola v Dobovi, ko je priredilo lepo odhodnj.co starosti br. Jožetu Pečniku in načelnici 6. Mariji Pečnikovi v okusno okrašenih prostorih br. Mihe Kovačiča, Novoizvoljeni starosta br. Vadnal je otvoriil poslovilno slavje, domača godba je zaigrala sokolsko koračnico. Z iskrenimi izrazi velike hvaležnosti do obeh poslavljajočih se ljubljencev članstva se je od njiju v daljšem govoru poslovil tajnik br. Vrstovšek in jima izročil lepo spominsko darilo. Načelnik br. Mlinarič se je poslovil od njiju v imenu telovadcev, 6. Zakšekova v imenu te-lovadk, a v imenu najmlajših ljubka deklica, ki je izročila bivši s. načelnici krasen šopek. Starosta br. Vadnal se jima je še enkrat zahvalil, želeč jima v imenu vseh srečno pot. Ginjena sta se oba, br. Jože in s. Marija Pečnikova, zahvaljevala za nepričakovane dokaze bratske ljubezni z zagotovilom, da bosta kakor doslej tudi dalje delovala za napTedek nacionalne in sokolske misli. Mogočno je zadonela na poziv br. staroste državna himna, ki so jo zapeli vsi navzoči ob zaključku lepo uspelega poslovilnega večera Br. Pečnika in s. Pečnikovo. ki imata nevenljive zasluge za našega Sokola, bomo hudo pogrešali. LOKVICA V BELI KRAJINI. Izletnikom, ki bodo prispeli danes ob 10. z izletniškim vlakom v Metliko, se bo ob 13. nudila ugodna prilika, da posetijo Lokvice, kjer se bo vršila gasilska veselica. Pred Makarjevo gostilne v Metliki bodo obiskovalcem zastonj na razpolago vozovi. Za- Kam se gremo zdravit, okrepit In na oddih? Pojmo v naš stari in priljubljeni turistovski center mednarodne publike: $d\aviCi&če (HogaZ&o SCatino katere nadmorska višina znaša 288 m, a podnebje je subalpinsko in milo. Zdravilna mineralna voda »Tempel«, »Styria« in s>Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črevesja, jeter obtoka in bolezni krvi, ledvic mehurja in živčnih bolezni itd. — Normalno zdravljenje v kopališču: 3 nedelje. A pred in po tem zdravljenju pijemo njeno vodo doma! Moderna hidro-elektro- in mehano-terapija. — Rontgen. Prvovrstno urejen kemijsko analitični laboratorij. — Zdravniki specijalisti. — Kopališčna godba. Radio. — Vse vrste razvedril. — Družabni izleti itd. Sezona: od 1. maja do 1. oktobra. Glavna sezona od 16. junija do 31. avgusta. Izven glavne sezone je najprikladnejši obisk kopališča zaradi udobnosti nizkih cen in posebnih popustov. Pavšalni aranžmaji popolne ikrbe vključno zdravljenje. Olajšave za neimovite! Zveze: po železnici via Zagreb—Zabok ali via Grobelno. Za povratek popust v ceni karte. Zahtevajte prospekte! stonj bo tudi prevoz iz Lokvic nazaj na metliški kolodvor. Na Lokvici bodo izletniki deležni vseh belokrajinskih dobrot in tudi grozdja. Na razpolago bodo tudi za ta lep izlet avtomobili. RUŠE. Iz tukajšnje tvornice za dušik sta se pretekli teden poročila kar dva para. Odličen delavec v raznih naših društvih inž- agr. g. Josip Teržan se je poročil z uradnico gdč. Ivanko Vidmarjevo; agilni načelnik našega Sokola g. Ivan Dogenik pa z uradnico gdč. Poldi Angelovo. Obema so-kolskima paroma prav obilo sreče! SV. JERNEJ PRI POLJCANAH. Sokolska četa izredno lepo napreduje. Nabavila si je tudi že telovadno orodje in najpotrebnejše kroje. V nedeljo 21. tm. priredi drugi javni nastop. Prijatelji sokolstva se vljudno vabijo, da si ta. dan ogledajo lično vinorodno vas Sv. Jernej in podnro agilno četo. DoDisna trgovska šola poučuje doipis-nim potom proti mačihrai odškodnina s itd «-'če predmete: slovensko, srbohrvaško in nemško dopisovanje, trgovsko obrtno iin zadruž. knjigovodstvo, računstvo, rok,'a mo, nauk o trgovini, poznavanje blaga, zemljejris, zgodovin«, stenografijo, strojepisje i.n lepo.;««. trgovsko, menično in zadružno pravo, vodstvo kre-dntovih im pridobitnih zadrug iin vse svetovne jezike. Informacije in vpisovanj«: Ljubljana. Pražakova ulica štev. 8/1 — vogal Miklošičeve Geste štev. 30. 10917 POLŠNIK PR'I LITIJI. V nedeljo smo imeli ustanovni občni zbor gisilne^a društva. Iz vol i eni so bili: za načelnika Aničič Josip, šolski upravitelj: za podnačeln;ka Podlipec Anton, orožniški narednik v pokoju; za tajnika Feie Ivan, občinski tajnik; za blagajnika Mrzel j Janez, kovaški mojster. Dalje je bilo izvoljenih osem odbornikov ,in dva .preglednika računov ;z okolice in Polšnika. Društvo šteje že 57 članov. Ustanovitelji zaslužijo vsestransko zahvalo, osobito sedanji podnačelnik Podlipec, kii ne biva stalno med nami. Zahvala gre tudi našemu župniku g. Koviču, ki je podpiral ustanovitev. Tudi načelnik Aničič je iprav agilno vodil akcijo za .gasilstvo Pri občnem zboru je bilo navzoče tudi starešinstvo župe z načelnikom Lajovicem, podnačolnikom Hočevarjem in tajnikom Pe-terco. Podnačelnik Hočevar in tajnik Pe-terca sta imela lepa nagovora K besedi se je oglasil tudi podnačelnik kresniškeaa društva, ki je pozival gasilce k slogi. Po občnem zboru je bila prosta zabava, na kateri je sodelovala rudniška godba iz Zagorja Med prireditvijo je delovala motorna brizgalna, katere delovanje je razlagal z. inž. Hrovat, zastopnik Strojnih tovarn ir. livarn iz Ljubitiane. Skoraj nameravajo va-ščani zsradiifti na Polšniku tudi večji in v okolici do vaseh več manjših rezervoarjev. Obrnili se bodo na Higijenski zavod s .prošnjo za podporo. V kratkem se namerava ustanoviti pododsek SPD. ker ie Polšnik z Višinsko zdravilišče - kopališče Klein Kirchheim na Koroškem v višini 1100 m, z radioaktivnim vrelcem, ki je po radioaktivnosti in zdravilnih učinkih enak znanim gasteinskim vrelcem. Posebno ugodne cene pred in po glavni sezoni. Prospekte in pojasnila daje zdravilišče Ronacher. 269-a Ponovitev »Divjega lovca" v Rušah danes ob 16. Za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! S 1. septembrom 20 - dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.200.— (dovoz in odvoz z avtom, stanovanje, štirikrat dnevno hrana s kruhom, dnevno ena kopel, dve zdravniški preiskavi in takse). Prospekti na zahtevo. Naznanilo zadruge „Jugrad" »JUGRAD« reg. zadruga z o. z. v Ljur>-ljani obvešča javnost in vse svoje zadružnike, da ni v nobeni zvezi s firmo »JUGO-GRAD« družbo z o. z. v Ljubljani, Streli-ška ulica, ki je prešla v likvidacijo. Zadruga »JUGRAD« se nahaja baš sedaj v največjem razmahu in je ravno te dni obligatorna sodna revizija službeno ugotovila, da ima zadruga »JUGRAD« s svojim smotrenim gospodarskim programom najlepše izglede za bodočnost. 11076 okolico krasna izletniška točka. Pridite in boste prav dobro in ceneno postreženi od naših gostilničarjev, ki imajo nekaj lično opremljenih sob za prenočevanje. VIŠNJA GORA. Gospodarska Kriza je hudo zavladala po naših kraoih. Nič novega ni, da se v marsikateri nekdaj pr..v dobro stoječi kmečki hiši ne dobj več stotak. Potrebe so, a dohodkov ni. Stalno in nevzdržno lezejo naši kmetje v dolgove. Eksekuci-je in rubežni so na dnevnem redu. Prete^M teden je bilo na javni dražbi prodano 'epo posestvo v Novi vasi, ki ga je za razmer no majhen znesek 43.000 Din kupola višniegor-ska farna hranilnica. — V torek 16. t. m. smo pokopali nekdaj v našem kraju najslavnejšo kuharico, imenovano Poštno Micko. Biila je dolga leta v službi pri obi-teljj Gyllijevi v Višnji gori. Po smrti svoje delodajalke je živela kot zasebni ca in v nedeljo 14. t. m. po dolgem bolehar.ju preminila stara nad 80 let. _ Te dni je prevzel posle starešine pri višnjegorski finančni kcntroLi novi šef, ki je prišel iz beograjske direkcije, kjer je kot rojak Slovenec iz štajerske služboval 7 leit. — Naš kaplan g. Kristane Leo je prestavljen na novo službeno mesto v št. Peter pri Novem mestu, za Višnjo goro pa je imenovan, kakor eujemo, kaplan g. Rot iz Toplic. Ravnateljstvo državnega učiteljišča ▼ Ljubljani, šolsko lelo se prične 3. septembra. Ta dan bo od 9.—12. prijavljanje v I. razred, kamor se sprejemajo izpod 17 let stari učenci (učenke) s srednješolskim nižjim tečajnim izpitom, ki so telesno za učiteljski stan sposobni in imajo posluh za petje in glasbo, kar bodo takoj po prijavi ugotovile posebne komisije. Za prijavo je potrebna s 5 Din kolkovana prošnja s priloženim izpričevalom in rojstnim listom. Dokončno vpisovanje v I. razred bo nato 5. septembra od 9.—12. v ravnateljevi pisarni. Vpisovanje v 2.—5. in 2.—i. razred vadnice bo 6. septembra od 8.—12. v prostorih dotičnih razredov. Vsi, ki bodo vpisani v 1.—5. letnik, plačajo 50 Din za kolek na prijavo, 20 Din za zdravstveni fond in 30 Din za tiskanice, učila in knjižnico, skupno 100 Din. Poleg tega je treba takoj pri vpisu plačati šolnino, ki se odmerja po s seboj prinešenem potrdilu o višini letnega davka staršev. Potrdila izdajajo na podlagi posebne prošnje pristojni davčni uradi, za uradnike pa oni uradi, kjer prejemajo ti plačo. Ponavljalni izpiti in izpiti neocenjenih bodo 1. in 2. septembra po redu, ki bo objavljen od 24. t. m. naprej v veži šolskega poslopja. Ponavljalni diplomski učiteljski izpiti se pričnejo 31. t. m. od 8. zjutraj. Kdor ne pride pravočasno, je odstopil od izpita. Na H. dekliški meščanski goli v Ljubljani bo vpisovanje 1.. 2. in 3. sept. od 9. do 12. V I. razred bomo sprejemali učenke, ki so dovršile IV. razred brez negativne ocene in imajo še 14 let, v II. one, ki niso izpolnile še 15, v m. 16 in v IV. 17 let. Sleherna učenka plača pri vpisovanju kolk za 5 Din in 20 Din za zdravstveni fond. Popravni izpiti so 30. tm. Izpiti privatistk za ni. razred 31. t. m., za IV. pa 1. sept., vselej ob 8. Vpisovanje na realni gimnaziji v Nov^m mestu se bo vršilo od 1. do vključno 5. septembra. Prijave za sprejemni izpit za prvi razred je treba oddati ravnateljstvu od 24. do 30. t. m., sprejemni izpiti pa se bodo vršili 31. t. m. od 8. naprej. Popravni izpiti se bodo vršili od 25. do 27. t. m. popravni nižji izpiti 29. t. m., popravni višji tečajni izpit pa 30. in 31. t. m. Znani internat kočevske realne gimnazije pod pedagoškim vodstvom aktivnih gg. profesorjev ima še nekaj prostih mest. Starši ali varuhi naj zahtevajo od zavoda prospekt. . Na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani, Vegova ulica, se iprično popravni izpiti za redne učence in privatiste 1. in bivše III. državne realne gimnazije dne 24. avgusta ob 15. popoldne. Vršili se bodo po razporedih, ki sta objavljena na deski v veži šolskega poslopja. Posebna pozivi k izpitom se učencem ne bodo poslali. Popravni nižji tečajni izpiti za učence 1. in bivše III. državne realne gimnazije se bodo vršili 26. avgusta ob 8. dopoldne, popravni višji tečajni izpiti pa 27. avgusta ob 8. dopoldne pismeno, 29. avgusta ob 7.30 dopoldne ustno. Razredni izpiti neocenjenih učencev obeh zavodov se bodo opravili 27. in 29. avgusta pismeno, ustno pa 30. avgusta. Sprejemni izpiti za 1. razred bodo 30. avgusta ob 8. dopoldne. Vpisovanje lansikah učencev I. državne realne gimnazije in lanskih učencev bivše III. državne realne gimnazije, ki se žele vpisati na I. drž. realni gimnaziji, se bo vršilo v lanskih učilnicah •!. drž. realne gimnazije dne 1. iin 2. septembra od 8. do 12. dopoldne. Prvošolci se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni: 1. septembra od 8. do 12. za črke A do D, od 15. do 18. za črke E do J; 2. septembra od 8. do 12. za črke K in L. od 15. do 18. za črke M do O; 3. septembra od 8. do 12. za črke P do Š, od 15. do 18. za črke T do ž. Učenci tujih zavodov se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni dne 5. septembra od 8. do 12. Vsak učenec raj pninese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu, prvošolci šolski izikaz in krstni list), izpolnjeno in e 50 Din kolkovano prijavo (tiskovino dobi pri šolskem slugi), potrdilo dajvčne oblasti o višini davkov (original ali overovljen prepis), denar za šolnino in 20 Din za zdravstveni fond. S tem je razveljavljen razpored, ki je objavljen v tiskanih letnih poročilih. S P Danes bo odigrala Ilirija svojo predzadnjo ligino prvenstveno tekmo. Sreča se v revanžni borbi z zagrebško Viktorijo, ki ji je v Zagrebu podlegla s tesnim rezultatom 2:3. Viktoriji gre za to, da obdrži prvo mesto. Ilirija pa ima zadnje upanje, da se morda reši zadnjega mesta in s tem t idi nekoliko rehabilitira za vrsto porazov. deloma zasluženih, deloma nezaslu-žen.ih. Viktorija je gotovo najtrši in naj-boli.ši nasprotnik v zagrebški ligi. kar dokazujejo tudi njeni dosedanji uspehi. Izgubila ni še nobene tekme in čvrsto vodi na prvem mestu pred .Gradianskim. Gotovo je, da se bo potrudila, da tudi v Ljub- Komaj se je pri nas poleglo navdušenje nad krasno zmago, ki jo je dosegel naš mladi, toda vidno napredujoči plavalni šport nad renomiranim avstrijskim v Millstattu, že se pojavljajo v avstrijskem tisku glasovi, ki skušajo na različne načine podcenjevati ta naš lepi uspeh. »Sporttagbiatt«, znani najbolj informirani avstrijski športni list, je na dan tekmovanja napovedal, da bo Avstrija sigurno zmagala, dasi zastopajo njene barve samo plavači EWASC in Grazer AK; plavači Ha-koaha, Tourmgkluba in WAC savezu zaradi razmer, ki so zavladale po prvenstvu na reki v Kremsu, niso bili na razpolago. V podrobnejši analizi medsebojnih moči ugotavlja, da bosta avstrijska reprezentan-ta Berger in Parik zasedla prva dva mesta na 200 m prsno. V skokih pričakuje zmago obeh avstrijskih reprezentaratov Kromerja in Steinerja. V mešani štafeti 3Xioo m, v kateri zastopajo avstrijske barve Parik, Seitz in Keltsaher, računa s sigurno avstrijsko zmago. Na 40o m prosto računa z zmago obeh Jugoslovenov Semjanoviča in Mini-ja, če ne bi bil Rodiger v zelo dobri formi. O disciplini na 100 m prosto m hrbtno ne daje nobene prognoze, omenja pa rezultate naših in avstr. reprezentaratov: Senjanovič 1:02.2, W i lian 1:03.1, Keltscher 1:02. zaradi bolezni 1:03 in Seehof 1:07; hrbtno Rodiger in Seitz pod 1:15, VVilfan samo 1:17.6, Marčeta samo 1:18.4. V štafeti 4 X 200 m pričakuje od avstrijskih plavačev povprečnost 2:32; ako bi bila pa Rodiger in Kelt-scher v »švungu«« celio 2:30, za naše pa omenja, da ne bodo daleč od tega rezultata. Zaključuje članek z opombo, da pričakuje v tem meddržavnem tekmovanju zmago Avstrije. »•Neue Freie Presse« poudarja sedaj, da je Avstrija doživela poraz, ki bi se mu bila v normalnih okoliščinah lahko izognila; navaia odpoved nekaterih »Ewaskovih« plavačev in še nerešen spor v avstrijskem plavalnem saveziu, zaradi česar savez ni imel drugih plavačev na razpolago in so razen tega odpovedali graški plavači. Da stvarno pobijemo lekcije avstrijskega tiska po zasluženem porazu avstrijske reprezentance, bomo navedli rezultate, ki so jih dosegli plavači različnih klubov teden dni pred dvomatchom pri avstrijskem prvenstvu na Dunaju, kiier so startali klubi Ewask, WAC in Grazer AK ter tekmovanju na Osojskem jezeru in v »Portschachiu«, kjer so nastopili plavači raznih klubov, med njimi tudi WAC, Hakoah in TouringtkJub. 100 m prosto: Staudinger (Ewask) 1:05.2, Adler (WAC) 1:05.4, Miiller (Ewask) 1:05.6, Seehof (Ewask) 1:05.6; v Portschachu Adler (\VAC) 1:05; Adam (Touringfclub) 1:05.6, Beck (Hakoah) 1:08.4. Rezultati naših dveh reprezentaratov Sen-jano\iča in VVilfana na prvenstvu Jugoslavije v Splitu in v Millstattu 1:02.2 (v štafeti 1:01.8) in 1:02.9, Wilfan 1:03.1 in 1:04.8; oba naša sta plavala na sigurna prva dva mesta, zlasti pa VVilfan, ki je v štafeti 3X 100 mešano prekosil samega sebe in pokazal, da je pravilno hranil svoje rezerve za to, za nas nadvse važno disciplino. V prsnem plavanju na 200 m sta oba avstrijska zastopnika: Berger in Parik zasedla oba prva mesta. Za nas bi bilo vseeno, ali bi bil tukaj nastopil Stein (Hakoah), ki je v Portschachu dosegel čas 3:05.1 ali pa Schaffer (Ewask) in Steinbach (WAC), ki sta na avstrijskem prvenstvu preplavala progo v času 2:53, oziroma 2:57.2. To je edina disciplina, v kateri priznamo premoč Avstrijcev! To našo rak-rano morajo naši faktorji in amaterski trenerji v vseh klubih popraviti iz temelja. Naš stil ni pravilen, zato ne napredujemo! Disciplina 400 m prosto je obema našima zastopnikoma: Sen i a no vidu in Mini ju prinesla s gurno zmago. Njuna rezultata na prvenstvu v Splitu 5:17.5, oziroma 5:20.2 sta bila razlog, da so Avstrijci svoja dva najboljša sedanja štiristometraša Gradčana Seitza in Rodigerja štediii za disciplino 100 metrov hrbtno, ker bi bil njun boj s Seraja-novičem in Mimiiem brez izgledov. (Seitz je na avstrijskem prvenstvu izven konkurence zmagal v času 5:47.4. Oba naša reprezen-tarata sta plavala samo za placement. kar je razvidno iz doseženih rezultatov 5:28.8, oziroma 5:31 in bila stalno v vodstvu; izne-nadil pa je v tej disciplini zlasti Avstrijce rezerva Beljačan Baden, ki je stalno spremljal Mini.ja in postavil čas 5:32.2, ki ga že dolgo ni dosegel noben Avstrijec v 50 m bazenu. Štafeta 4X200 m je bila od vsega začetka siguren plen Jugoslovenov. Časi naših reprezentantov, doseženi v Splitu: (Senjanovič 2:23.2. VVilfan 2:26.2, Gazzari 2:26.7 in Mini 2:28.2) so bili zadostna podkrepitev naše zmage, ki se je zrcalila v 40 m razliki v Millstattu. Da more ta Dostava preplavati progo znatno pod 10 minut je v dokaz splitski rezultat, mora pa imeti konkurenco! Ako so pa avstrijski me roda j-ni krogi dvomili o znanju te četvorice, ki so opravili izpit v Split« v morski vodi, liani spravi obe točki na varno, kajti zmaga ji definitivno odpre pot v finale. Od Ilirije pričakujemo, da se bo vendar enkrat znašla in zaigrala tako kakor smo bili pri njej vajeni v prejšnjih časih Z morebitno zmago si res lahko nekonko popravi ime, na drugi strani pa bi tudi mnogo koristila Mariboru, ki ima še izglede. da se prerije v finale. Tekma se bo vršila ob 17.30 na igrišču Ilirije; vodstvo je poverjeno g. Padienu. V predtekmi bo nastopil SK Korotan iz Kranja proti moštvu SK Reke kar bo prvi nastop kranjske enajstorice na ljubljanskih tleh. podlčrtavamo, da bi zadostovala za sigurno jugoslovensko zmago tudi najboljša naša juniorska četvorica (Wi!fan 2:33, Ciganovič L. 2:34.3. Duvnjak 2:34.8 in Čičirašajn 2:38.4), skupno 10:20.5 min., ki je te rezultate postavila v 50 m ilirijanskem bazenu v sladki vodi. Časi namreč, ki so postavljeni v kopališču »Diana«, ki je dol,so 33 in eno tretjino metra in ima vodio. ki je med najboljšimi v Evropi, se ne morejo primerjati s časi, ki se dosegajo v 50 m dolgih plavališčih. H koncu še 100 m hrbtno in mešana štafeta 3X100 m! Na eni strani jugoslovenski prvak VVilfan in drugoplasirani Marčeta, na drugi strani ravnotako spočita avstrijski prvak Seitz in Rodiger. Wiilfan je beležil letos čase: sladkovodni v 50 m bazenu Ilirije 1:18.4, 1:17 in 1:16.9, v morju 1:16.5 in 1:15.9; pri tem pa brez konkurence, ki bi ga prisilila na maksimum; avstrijski prvak Seitz v kopališču »Diana« 1:14.8, pred rekorderjem Koller-jem, ki je potreboval 1:15. Ena izmed najbolj odločiliraih točk dvomatcha, spremljana z veliko nervozo v avstrijskem taboru, ki ie računal s sigurno zmago svojih! Toda VVilfan je čestio prekrižal račune dragim, tako tudii v tetj točki. Njegov naskok na cilju, skoro 3 m, in doseženi čas 1:15 mir., pričajo o njegovi superiornosti ne samo nad najboljšima avstrijskimi hrbtnimi plavači, temveč celo nad mnogima sloveoimi Evropci. In slednjič v plavalni disciplini štafeta 3Xioo m mešano! Avstrijci v postavi Pa-ridk, Seitz i.n Keltscher, torej najboljši, z izjemo najboljšega prsnega plavača Schafer-ja, ki ga je zamenjal s časom 1:2)1 min. Parik in končni rezultat 3:46.5 min., naši zmagovalci Birimiša, Wilfan in Senianovič s časom 3:41.3. Tedaj celih 5,2 sekund razlike! Ako bi bil nastopil Schafer mesto Parika, ki beleži svoj najboljši čas na 100 metrov prsrao 1:17, bi Avstrijci svoj čas samo zboljšali in istočasno prisilili tudi Se-rajanoviča do borbe in izbolijšaruja našega rezultata! V Millstattu je namreč Wilfan Seitzov 2 m naskok ne samo zmanjšal, temveč predal Serajanoviču v približno 2 m naskoka in končni iizid je bil že zapečaten, ne da bi Senjanovič posegel v borbo. Iz navedenega je razvidno, da so vsi vzroki, ki jih sedaj avstrijsiki listi navajajo v opravičilo poraza avstrijske reprezentance jalovi In bi bita njihova reprezentanca podlegla brez ozira nanje. Schafer, Adler, Koller in drugi bi bili izboljšali rezultate svojih nadomestni kov, nikakor pa ne bi bili mogli menjati poedinih placementov v plavalnih disciplinah! Jugoslavija je zabeležila absolutno supe-riornost v vseh plavalnih disciplinah razen v prsnem plavanju. V skokih ie beležiti sigurno zmago obeh Avstrijcev Steinerja in Krom e rja; podčrtati pa moramo ob tej priliki požrtvovalnost in jekleno voljo našega Kordeliča, ki se je poškodovali že pri tretjem obveznem skoku: povratni skok s prigibom in salto — nljegov najbolj siguren skok — katastrofalna ocenitev tega skoka in bolečine mišic niso mogle toliko vplivati na njegovo trdno volno, da se ne bi bil boril do konca, dasi brez upa zmage, čast takim borcem! Waterpolo 3:1 (0:0) za Avstrijo! Sodnik g. Schlenker, Budimpešta! Zelo sposoben sodnik, toda...?! Taktična in tehnična premoč naših tudi po stanju 1:1, ki jo je avstrijska obramba skušala razdirati s preostalimi sredstvi; sodnik ni kaznoval! Neupravičena izključitev našega najboljšega napadalca Joža Dubroviča v trenutku, ko je naše moštvo imelo najčistejšo situacijo, da doseže vodstvo 2:1. Nismo prepričani o realnosti rezultata, ker bi bil rezultat pod vodstvom objektivnega sodnika lahko drugačen! Avstrijci so naše prekašali v ostrosti in streljanju na gol, Jugosloveni pa so bili absolutno moč-neiši v plavanju, hitrosti in taktiki do pred gol! "A* Moč našega plavalnega športa in njegova premoč nad avstrijskim ni samo v znanju in stilu, temveč tudi v mladosti, navdušenju, volji in disciplini. To je dobra lastnost, ki nas že dianes lahko uvršča med vodilne evropske narode v plavalnem športu; slabo je le. da ta šport ne uživa za sedaj nobenih podpor oblastev in tudi sam ne more zbrati nujnih sredstev, ki bi omogočila, da bi naša reprezentanca nastopila spočita in kompletna. Še par kritičnih o^mb o organizaciji samega tekmovanja. Nekoliko omalovažujoča se nam zdi taka izvedba same prireditve! Start z zastavo: pri nas se vrši vsak start, tudi najmanjše prireditve, na strel. Merjenje času štirih tekmovalcev s 5 urami! Za meddržavno tekmo bi bilo treba vsaj čas prvoplasiranih meriti z dvema urama, ostalih dveh pa z eno uro. Reklama zelo pomanjkljiva — očividno omalovaževanje našega plavalnega športa, ki se je temeljito maščevalo. Tekmovanje »e je vleklo zelo počasi; tudi časovno je bil pričetek posameznih disciplin negotov. Naša prvenstva so v tem pogledu neprimerno boljša! Nepopravljiva pogreška, da časa zmagovalca (VVilfana na 100 m hrbtno) ni meril niti eden izmed določenih dveh avstr. časome-rilcev. Privatno merjen čas jug. delegata, dr. špeharia so na zahtevo naših sodnikov vzeli za oficijelnega. Te vrstice naj deloma popravijo omalovaževanje naše realno dosežene zmage v Millstattu --—in. SK Ilirija. — Važen sestanek rednega članstva nogometne sekcije bo jutri, v ponedeljek ob 18.30 v klubski sobi v »Evropi«. Udeležba obveznal TSK Slovan. Danes ob 7. zjutraj naj bodo na igrišču Prirnorja vsi igralci I. in rezervnega moštva za 2 trening tekme s Prijazen, starodavni trg- Mengeš s svojo idilično lego na robu prostrane ravnino proti Kamniku, pod temnimi gozdovi, kjer se skriva cela vrsta gradov, z lepimi izpre-hajališči v senčnih drevoredih vsekakor zasluži, da bi bil uvrščen med letoviščar-ske kraje. V tem lepem trgu, kjer je bilo 1. 1919. ustanovljeno sokolsko društvo, je požrtvovalno članstvo vsa leta oralo trdo ledino in je želo za svoje idealno stremljenje le malo priznanja. A vendar ni klonilo. V težki borbi so redki, idealni člani strnili svoje vrste in stremeč po zastavljenem cilju skušali čimprej postaviti Sokolu lastno gnezdo, dobro vedoč, da brez svojih prostorov ni pravega napred ka lepe sokolske misli. Pred nekako dvema letoma se je izpolnila davna želja; ob neki ugodni priliki je društvo kupilo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom za 60.000 Din. Skromna društvena blagajna je bila s tem izčrpana, priskočili pa so na pomoč in se odzvali naši proSnji prijatelji iz Mengša in okolice, pa tudi sokolska Ljubljana je prispevala svoj obo-lus. Mengeški Sokoli se s hvaležnim srcem iskreno in bratsko zahvaljujejo vsem številnim darovalcem. Z vnemo se je marljivi odbor lotil nadaljnjega dela in zbral ves potreben les za prezidavo stavbe. Les in ostali gradbeni materijal so večinoma darovali posestniki iz Malega Mengeša in Pristave. Letošnjo pomlad je odbor pričel s prezi-davanjem stavbe, ki je sedaj dozidana tn V nedeljo 14. t m. so se vršile plavalce tekme v Rimskih toplicah, v ponedeljek pa tekme v odlboifci za prvenstvo v CeSfiu. Nedelja 14. avgusta. Plavalne tekme v Rimskih toplicah Sokolske vrste so se zgrinjale v lepem kopališču, kjer so se vršile prve žuipne tekme v plavanju in skokih. Konično se je vendarle tudi v celjski župi začel gojiti eden najbolj zdravih športov — plavanje. Ze na prvih tekmah so bil doseženi' zelo lepi rezultati in ne bo dolgo, ko se bodo lahiko sokolski plavači pomenili tudi z ostalimi jugoslovenskimi favoriti. Malo pred 9. dopoldne so prisipel! tekmovalci z Vlaki v Rimske toplice. Tekmovalcev in tefcmo-viailk je bilo 55, hn to največ iz Celja; prisili pa so tudi iz Trbovelj, Št. Jurilja ob j. ž.. Velenja in Hrastnika. Druga društva se niso odzvala, a pomisliti moramo, da je bila to prva tekma. Tekmo-vali so: člani, čtonice, moški in žensiki naraščaj. Proga je bila dolga za člane 67 m (z enim obratom), za članice in naraščaj pa 33 in pol metra brez obrata. Plavalo se je: prsno, hrbtno in prosto. Rezultati (v sekundah): , Člani (plavanje 67 m, skoki 3 m). Prsno: 1. Volkar Alojz, Celje (60); 2. Urbančič Adolf, Celje (70); 3. Dobovišek Heibert, Sv. Jurij (72). — Hrbtno: 1. Bolka Franc, Sv. Jurij (75); 2. Jeršinovič Niko, Celje (75); 3. Dobrajc Jože, Celje (99.04); 4. Zupančič Mirko, Celje (108). — Prosto: 1. Jeršinovič Niko, Celje (49); 2. Pertot Rudolf, Celje (52); 3. Rozin Gvido, Trbovlje (55.50). — Skoki: 1. Forte Mirko, Trbovlje (35.50 točke); 2. Pital Franc, Trbovlje (31.75 točke); 3. Čeme Ivan, Celje (16.67 točke). Članice (plavanje 33 in pol metra, skoki 3 m). Prsno: 1. Gaberc Vera, Celje (32); 2. Ahtik Berta, Celje (34); 3. Jelen Silva, Celje 34.02). — Hrbtno: 1. Gaberc Vera, Celje (37.03). — Prosto: 1. Pertot Vera, Celje (31.50); 2. Gaberc Vera, Celje (32); 3 Ahtiik Berta, Celje (34). — Skoki: 1. Gaberc Vera, Celje (21.10 točke); 2. Finžgar Desa, Celje (19.80 točke). Moški naraščaj (plavanje 33 in pot metra, skoki 3 metre). Prsno: 1. Mikuletič Branko, Celje (25.10); 2. Gombač Mirko, Celje (28); 3. Mirniik Mirko, Celje (31.02). — Hrbtno: 1. Mikuletič Branko. Celje (23.08); 2. Vidic Franjo, Celje 31.0l); 3. Gombač Mirko, Celje (33). — Prosto: 1. Mikuletič Branko. Celje (21.04); 2. Vidic Franjo, Celje (25.01); 3. Gombač Mirko, Celje (25.03). — Skoki: 1. Kuhar Gabrijel, Trbovlje (21.17 točlk); 2. Me sirov Zvonko, Celje (20.48 točk); 3. Petrak Marjan, Celje (20.27.05 točk). Ženski naraščaj (plavanje 33 rn pol metra, skoki 1 m). Prsno: 1. Sernec Vlasta, Celje (31.01); 2. Mastnak Alenka. Celje (32.04); 3. Kovač Loti, Sv. Jurij (33.02). — Hrbtno: 1. Mastnak Duša, Cetje (41.01); 2. Jerin Majda, Celje (57.04). — Prosto: 1. Sernec Vlasta, Celje (32.04); 2. Jerin Majda. Celje (33.04); 3. Mejavšek Slava. Celje (34.02). — Skoki: 1. Sernec Vlasta. Celje (19.70 točlk); 2. Fišer Vida, Celje (18.10 točk); 3. Mastnak Alenka, Celje (16.75 točik). Med tekmo je pripeljal vlak mile goste sokolskega društva Zagreb H. Ti so prišli v svrho propagande in dia se pomerijo z zmagovalci celjske župe v plavanju, drugi SiK Svobodo, Vič L in rezervo. Obvezno pa: Zavrl L in IL, Grm, Marchiotti L, Volkar, Cilegel, KljuSec, Thuma, Scebot-njak, Uhan, Poljšak, Lumbar L, Bogel, Sorn, in Lipovšek I. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Zaradi praktičnih izpitov naj bodo ob 9. dopoldne na igrišču: Banko, Bole, Dečman, Glavnik, Gogala, Habič, Eovar, Jeglič, n" Osterman, Senčar, Lado. Pepi, Stepiš-Jerančič, Lejka, Oroszy, Outrata; Rup-nil:, Sporn, Vesenjak, Stropnik, Neli, Pukl. Juričev, Fritsch. — Tajnik. jK Reka. Danes naj bodo ob 15. na igrišč. Ilirije: Klemene, Debevc, Smolnikar. Repovš, Teran, Češnik, Battelino. Prijatelj, Lo^orec, Eržen, Jež, Battelino III. Opremo preskrbi gospodar. Hazena v Kranju. Popoldne ob 18. bo imela hazenska družina Korotana svoj prvi javni nastop in sicer v prijateljski tekmi proti družini Bratstva z Jesenic. pokrita, manjkata ji še omet in parketna tla. Pod novo streho bo Sokol imel 22 m dolgo in 9 m široko dvorano z odrom, kar bo vsekakor odgovarjalo našim razmerdm. Parketna tla je obljubila veleugledna domača tovarna Kančeva, zakar ji društvo izreka svojo posebno zahvalo. Istotako iskrena zahvala priznani domači opekarni Jenčič in dr., dalje br. Pavlu Koscu iz Mengša za skoro brezplačna mizarska dela ter vsem požrtvovalnim bratom in sestram, ki so osebno pomagali pri gradnji, br. in s. Ropretovi, br. Vahtarju in dr. Dom bo do zime gotov in nadejamo se, da celotna vsota nakupa in stroški prezidave ne bodo presegali 100.000 Din. kar je prav malo, obenem pa lep primer podeželskim društvom, kako se s požrtvovalnim delom in ljubeznijo do sokolske misli lahko postavi skromen, a vendar siguren temelj za nadaljnji razvoj sokolskega pokre-ta na deželi. V nedeljo 4. septembra bo imel mengeški Sokol svoj javni nastop, združen z delno otvoritvijo doma. Prosimo vsa okoliška, ljubljanska in dmga sokolska društva ter vse prijatelje našega pokreta, da pohitite ta dan v idilični Mengeš, da se sami prepričate o našem delu in da nam daste nove moralne sile za nadaljnje uspehe v težki borbi za popolno zmago sokolske ideje na deželi. Prihod in povratek z vlakom zelo ugoden, polovična vožnja na kamniški progi je zaprošena. | dan pa s prvakom celjske sokolske župe v odbojki. Tefcme so bile za nekaj minut pre-kiniiene, kajti veselega in prisrčnega pozdravljanja ni hotelo biti konec, Zagreb II. je poštami na start več štafet Prva, ki je bila res najboljša, kajti Celjan je prispel za 6 m prej na cilj nego brat iz Zagreba, je bila anulirana, česar si nihče ni mogel tolmačiti. Ostale štafete (3X33). Člani: Zagreb (L postava) : Celje (I. postava 1.01:1.05; Zagreb (II. postava) : Celje (H. postava) 1.22:1.20.02; Zagreb (mešana štafeta) : Celje mešana) 1.12:1.14. Članice (3X33): Zagreb : Celje 1.18:1.36; mešana štafeta Zagreb 1.26.04. Plavači celjske župe so pokazali dosti poguma in priznati moramo, da so zelo dobri, če pomislimo, da so s smotrenim plavanjem šele pričeli, dočim Zagreb trenira že več let. Okoli 12. so bile plavalne tekme zaključene. Po kosilu so se odigrale nekakšne predtetame v odbojiki z Zagrebčani Ob 16. se je pričel javni nastop domačega društva s sodelovanjem sosednih društev. Program (10 točlk) se je stopnjevat in dosegel svoj višek, ko je prikorakala na telovadišče tudi vzorna vrsta celjske soikolske župe. V tej vrsti so tudi znani medinarodirai tekmovalci: Poljšak, Forte, Grilec itd. Izvajali so vrhunskjjvaje na bradlji in drogu in zadivili vse (k Jlnstvo, ki iih je nagradilo z burnim ploskanjem. Tudi ostale točke so dobro uspele in z nastopom članov se je telovadni program zaključil. Sledila je zabava. Zvečer so vsi, Zagrebčani in Celjani, odpeljali v Celje. Ponedeljek 15. avgusta. Tekme ▼ odbojki za župno prvenstvo. Reprezentančna tekma Zagreb : Celje Zjutraj ob 8. so bili okrožni prvaki v odbojki že vsi na mestu. Udeležba: Celje (člani, članice, moški in ženski naraščaj), Rogatec (člani in članice), Zagorje (člani in ženski naraščaj), Šoštamj (člani, mošlki naraščaj), Rajhenburg se ni odtzval. Tekmovalo se je izločilno. Rezultati tekem so sledeči: Člani: Rogatec : Celje 1:2; Zagorje : Šoštanj 1:2; Celje : Šoštanj 2:0. Zmagova-lcc* ^✓C'1'i© Članice:' Celje : Rogatec 2:0. Zmagovalec: Celje. Moški naraščaj: Celje : Šoštanj 2:0. — Zmagovalec: Celje. Ženski naraščaj: Cetfje : Zagorje 2:0. — Zmagovalec Celje. Celjani so pokazali lepo sknrpno igro in so tudi zaslužili prvenstvo. Ob pol 12. so prikorakal na telovadišče reprezentanti (člani, članice) Zagreba in Celja. Ob tej priliki so Zagrebčani prejeli od Celjanov krasno zastavico v spomin na prvi poset. Pozdravni govor je imel br. Orožen, nato je predal zastavico vodniku zagrebške vrste, ki se je primemo zahvalil za darilo in izrazil željo, da bi tudi Celjani kmafa posetili Zagreb. Reprezentančna tekma se je končala z zmago Celja. Člani: Zagreb : Celje 0:2 za Celie: članice: Zagreb : Celje 1:2 za Celje. Zagrebčani so dobri rn discifpflirani igralci, vendar nekoliko premalo skupni. Ob 6. so se odigrale še prijateljske teikme v odbojiki, tudi z zmago Celjanov in Celi a nk. Kmalu se je približal čas odhoda dragih gostov. Ob 20.30 se je zbralo na kolodvoru mnogo članstva in naraščaja, da se poslovi od gostov, ki so odnesli najlepše vtise iz Celja, kajti Celiani so se potrudili, da jim je bilo bivanje v Celju čim lepše in udobnejše. Sokolsko društvo Medija - Izlake ima danes svoj telovadni nastop in veselico s sodelovanjem rudniške godbe. Obisk te prireditve se priporoča posebno planincem, ker so Izlake prav prijazna izletna točka. Posetniki se lahko zvečer z Govejškovim avtobusom za par dinarjev odpeljejo na postajo Zagorje, od koder imajo" vlake na vse strani. Kmetijski vestnik Obrezovanje paradižnikov Preteklo nedeljo je na tem mesta bilo omenjeno, da mnogi pri paradižniku potrga-vajo tudi listje, da bi plod dobil več eolnea. To početje je za kakovost paradižnikovega plodu zelo kvarno. Res je sicer, da je paradižnik rastlina sončnih krajev, vendar to dejstvo ne more biti vzrok, da bi se morale omenjene operacije izvrševati Kakor pri vsaki rastlini so tudi pri paradižniku listi nekak želodec in pljuča obenem. List ima pri rastlini svojo od narave določeno fiziološko nalogo. Če je ne vrši, odnosno če tega vršilca ni, tedaj pri rastlini ne more biti vse v redu. Z listi večina rastlin dobiva in predeluje oni del hrane, ki jo dobiva iz zreka. Pri paradižniku pa ima listje še drug namen, in sicer zaščito plodu pred pekočimi sončnimi žarki Že sam način kako ta rastlina razvija veje in liste na njih, bi moraJ pazljivega opazovalca opozoriti, da hoče rastlina z njimi zaščititi plod pred 6oncem. Praktično je reč namreč taka: Pred sonio-nimi žarki zaščiten paradižnikov plod bo imel polno krepkega, jedrnatega mesa, oni plod pa, ki je preveč soncu izpostavljen, bo zelo voden. Od takega plodu nimaš tiste koristi kakor od jedrnato mesnatega. Vsebina slabega plodu je kar nekako kisla. Kako si moremo obrazložiti ta protislovja, saj vendar vsaka rastlina potrebuje sonca. zraka in vkge ter zemlje kot svojega stajališča. Pa ni tako. Navadno radi zamenjamo sonce s toploto. Primerno toploto pač potrebuje vsaka rastlina, direktnega sonda pa ne vsaka. Saj je znano, da gotove vrste rastlin uspevajo samo v senci. Pa tudi vse tiste rastline, odnosno njih posamezni deli, ki ne spadajo med senco ljubeče, prenesejo vsaka po svoje le neko gotovo ja-kost toplote, saj vemo, da jih 6once more ožgati. Pri rastočem, nezasenčenem paradižnikovem plodu sicer ne opaizimo, da bi bil od sonca ožgan, v njegovi notranjosti pa se le izvrše gotove izpremembe. Pri vseh sočnih rastlinskih delih je namreč ta nevarnost, da se v njih notranjosti (protoplazmi) ob preveliki toploti nekako ruši škrob in kvarijo se beljakovine. Sočna moč torej nekako zavre ter daje videz, kakor bi se izgubljala. Pri manj sočnih rastlinah in njih delih je ta nevarnost manjša. Ako pustimo pšeničnemu, koru-znemu ali grahovemu zrnu, da se dobro napije vlage, in ga potem izpostavimo toploti 53 do 55 stopinj C, bo njegova življenjska sila že uničena. Ako pa jih v suhem stanju za eno uro izpostavimo toploti 65 do 70 stopinj C, bodo še vedno kalili. V tem pogledu so znani zanimivi poizkusi. Pri odvzemanju vlage skozi 50 ur in tej sledeči izpostavitvi učinku toplote 100 s t. G slkozi 3 UTe je od sto semen še vedno kalilo,: pri leči 49, pri grašici 50, pri pšenici 75, pri majaronu 78, pri meloni celo 96. Nekatero izsušeno semenje še kaže znake kalivosti, četudi je vplivala nanj toplota 125 st C. Sočni listi nekaterih rastlin popolnoma odmrejo že, če jih za 10 minut damo v vodo 45 st. C, dočim na zraku brez posledic pre>-nesejo toploto 49 st. C. Malo vlage v rastlini je torej nekakšno zaščitno sredstvo proti ožgan ju (proti kvar-jenju škroba in zakrknj©vanju beljakovin), dočim so močno sočnate rastline ali njih deli toliko boLj podvrženi tem kvarnim vplivom toplote. Zato imajo neke rastline to lastnost, da se ob preveliki toploti hitro potijo in z oddajo vlage izognejo takim ne-prilikam. Paradižnikov plod je izredno sočen. Zato pri tem, če omogočamo, da posebno v vročili mesecih nanj neposredno padajo sončni žarki, obenem dopuščamo prekomerno segrevanje njihove vlažne notranjosti z vsemi posledicami takega segrevanja. Vročina, kakršna je navadno pri nas, običajno tudi v tem primeru življenja v paradižnikovem plodu ne uibije, pač pa povzroči poslabšanje njegove kakovosti s tem, da mesnati del nekako zakrkne in se zmanjša, ostali det je poln vode, okus pa neprijetno kiselkast. Torej pustite liste pri paradižniku! Dipl. agr. Alojzij Jamnik, Lipovo cvetje na Dolenjskem Letošnje leto je bilo zelo mnogo lipovega cvetja v kočevskem 6rezu. Tarnošnj« revno ljudstvo ga je nabralo velike količine. Posebno pobudo za nabiranje je dalo dejstvo, da je trgovec Jožiko Grom z Vrhnike z letaki, ki jih je razdelil po vsem okraju, poučil ljudi o pravilnem spravljanju cvetja. Po vseh vaseh je kar mrgolelo po lipah ljudi, ki so marljivo trgali cvetje, tako bodo nekatere veečlanske družine zaslužile po 1000 Din. Druga leta so kupovali cvetje razni trgovci, letos pa se imajo nabiralci zahvaliti za možnost prodaje le g. Gromu z Vrhnike, ki je zainteresiral za kočevsko lipovo cvetje podružnico »Jugofarmacije«, d. d. na Vrhniki, in njeno centralo v Zagrebu, sicer bi morali s cvetjem v steljo. V ribniški okolici je bilo kupljenega za več kakor tri vagone blaga ta nič manj v okolici Kočevja. Tako je samo revno ljudstvo dobilo skoro 200.000 dinarjev, kar je za današnje čase znatna vsota. Priporočati bi pa bilo omenjeni firmi, da v prihodnje organizira nakupovanje tako. da bo sama kupovala naravnost od nabiralcev, kajti revno ljudstvo, ki nima niti za sol. so letos pTevec tlačili prekupčevalci, ki delajo na račun revežev prevelike dobičke. Vsi nabiralci cvetja so hvaležni g. Jo2ku Gromu z Vrhnike ta firmi ».Tu^ofarmaciri«. Zlasti se jima zahval iuiiejo nabiTaltci občine Dolenje vasi pri Ribnici, ki so z odprodajo cvetja dobili razmemo lepe vsote. O U Danes: Viktorija (Zagreb) — Ilirija Ob 17.30 na igrišču Ilirije — Predtekma Reka : Korotan (Kranj) Kakšna je bila naša zmaga v Millstattu IVO O K I Tudi Mengeš ima Sokolski dom Lep primer požrtvovalnega dela na deželi Uspešno delo celjske sokolske župe Kraljestvo mode Lepe domače halje Se pred koncem vroče letne dobe ee prične dama zanimati za jesensko garderobo. Preden pa se z okusom, instinktom in emotreno izbiro posveti promenado i ;n popoldanski opremi, skuša predvsem nekoliko osvežiti svojo domačo obleko. Kar ni več uporabno, zavrže; tu in tam pa s spretnim okrasom poda staremu komadu povsem nov videz. Cesto se tudi od'oči za kakšen nov nakup, kajti domača halja je že od nekdaj vsaki dami prirastla k srcu. Saj nam pomaga prebroditi neprijetno prehodno dobo, ko postane v stanov.in.rn hladno in neprijazno, a mi se še ne moremo odločiti, da bi pričeli kuriti. Zanimivo je opazovati, kako se je ravno v zadnjih letih domača halja jako zbol:-šala Ln polepšala, kajti prej so tema nod-iiemu poglavju posvečali premalo pozornosti. Če poiščemo pravi vzrok te izpre-membe, moramo z začudenjem ugotoviti, da leži ravno v današnjih slabih čas-h, ki mnogim zakoncem ne dopuščajo, da bi prebili večere izven doma. Zato pa mora biti doma lepše in ugodnejše in se torej dama ne plaši izdatkov za lepo domačo haljo, ki je v veselje njej sami, a tudi — možu. Namen domače halje tOTej ni več, da bi na zgolj varovala pred mrazom v hladnih jutranjih urah. temveč je postala moderno ogrinjalo, ki ga more dama nosit: tudi če sprejme manjšo družbo dobrih znancev. Tako je iiz domače halje nastala domača »obleka« v pravem pomenu besede. Pisani kreton v otrošM je moda, ki se vsakemu priljubi, saj dosežemo na ta. način s skromnimi sredstvi prav lepe učinke. Kreton se namreč izvrstno odraža od enobarvnih sten. S kretenom prevlečen divan, ki ga postavimo med dve lakirani omarici, nudi udobno otroško po- steljico, na kateri se otrok čez dan nra-v lepo igra. S kretonom prevlečemo tudi mali gugalnik, zastori pa naj bodo iz tan.iše-g-a tvoriva, ki ga v istem s'.ogu poslikamo z dobrimi in trpežnimi barvami. Peen: Naši modeli (Iz zbirke »Internat«) Ali veste, da se pišejo vse zagrebške ciganke: Anikica Niikolič? Vsaj jaz, ki sem imel pet let opravka ž njimi, nisem poznal nobene z drugačnim imenom. Vsako pomlad smo se napotili v tabor za Savo izbirat modele. To vam je bil pravi sejem! Ciganke so vreščale in se ponujale vse vprek: »Uzmi mene, gospod! Daj mi cigare tu, lepi gosp on! Daj mi črk! Daj mi dinar!« Komedija je bila s temi ženskami! Včasi so bile kar neznosne s svojo več-no beračijo — ali kaj smo hotela: požirale so za majhno ceno. Slikarji smo sicer kleli, češ, da je ciganska polt »nemogoča za ozbiljno sM kanje« _ toda bolie je nekaj kakor nič. Kdo ie prav za prav iztaknil med temi nemogočimi Ankicami Nikoličkaml »našo« Ank i oo Nikolič. ne vem več točno, le toliko se spominjam, da so jo odikrili kiparji. »Naša« Ankica je bila zlat otrok. Ko-mai devet let ji je bilo. ko je prišla prvič na akademijo. Njeno telo je bilo čudovito podobno onim krasnim egipčanskim risbam: vitko, pol fantovsko, s komaj zaznavnimi grudimi. Ni pro- Temu odgovarjajo tudi tvoriva, ki so voljna in mehka in nas osvaja io že po svojih barvah. Najbolj priljubljeni -o razni pralni baršuni, ki so prav tako od dom i iu trpežni, kakor učinkoviti. Takisto moderna domača halja ne pogreša zairnovega okrasja. Zlasti je vredno omeniti lepe vezenine iz svile in bombaža, ki jih Jama prav rada sarna ia-letotskem kroju, kakor jo predočuie naša druga skica. Prav elegantno učinkuje kep, obrobljen s kožuhovino, ki jo najde vsaka dama v omari med starimi ostank;. Naslednji dve obleki sta bolj fArooim: Predzadnja skica bo ugajala onim ki so jim všeč temne obleke s svetlim okrasim. Model je ob strani zapet z gumbi in ima velike, praktične žepe. Ovratnik je :z rožnate ali heliotropske svile, takisto tudi vo-lanček na kratkih rokavih. Zadnja skica se naslanja na »prncesn i« modo. ki jo bomo spoznali jeseni. Život te domače halje je zapet z gumbi, krilo pa ;e zivončasto ukrojeno, tako da nastane spredaj zanimiva serpentina. Originalni so dolgi rokavi, ki jih moremo poljubno odoeti, ker so pritrjeni na gumbih. Denarnica izven torbice je nedvomno izredno praktičen izucn modne industrije, kajti vsaka dama ve, kako neugodno je v vlažnem jesenskem vreme- nice izven torbice so modne delavnice rešile na dva načina: na naši skici v.dimo denarnico, ki služi namestu ročaja .n jo odpremo in zapremo 6 patentno zapono; druga torbica te vrste pa ima denarnico (s patentno zapono) pri 6trani, in sicer ob jermenu za katerega držimo. Na ta način sta denarnici zadostno zaščiteni tudi prtd tatovi. Zdravniška posvetovalnica Kopanje v mrzli vodi. Najbrže niste utrjeni in navajeni na kopanje v mrzli vodi, tako da je nastopilo — kakor opisujete — prehlajenje spodnjega dela telesa, specialno maternice in vam je izostalo mesečno perilo. Da pa bi se ugotovilo, dali ni mogoče kak drug vzrok za izostanek perila, pojdite k zdravniku za ženske bolezni. Vaša prva skrb naj vam bo, da zopet do6ežete oziroma spravite v funkcijo mesečno perilo. Toplota vam bo dobro edla. Sen ene sedeče kopeli vam bodo zelo pomagale. Ko ozdravite popolnoma, se pričnite polagoma utrjevati že za prihodnjo kopalno sezijo. Pričnite se umivati z mrzlo vodo po celem telesu, fro-tirajte se nato in spite po možnosti čez zimo pri odprtem oknu. Z utrjenim telesom vam bo cel svet odprt, uživanje istega vam ne bo skaljeno in prihranili si boste mnogo nepotrebnih izdatkov. — 15 mesečno dete. Prehrana vašega deteta je bila doslej popolnoma pravilna. Svetujemo vam, da pa polagoma preidete na mešano hrano odraslega, t. j. da dodajate dosedanji hrani tudi meso, posebno laiiko prebavljivo (teletina. perutnina, ribe). — Deca in živali. Ne samo nekateri otroci, tudi veliko odraslih ljudi ima grdo navado, da domače živali, predvsem pes in mačke obožujejo na način, ki ni samo neestetičen, ampak tudi zdravju škodljiv. Živali zbole večkrat na nalezljivih kožnih boleznih, v slinah in odpadkih so lahko kali različnih bolezni, ki inficirajo tudi človeški organizem. Pravilno je, da ee otroka navadi, da ljubi živali, obvarujte pa naj pri tem dostojanstvo človeka. — J. H.. Celje. Ker je v vaši starosti posebno razvita dispozicija k različnim boleznim, vam predvsem priporočamo daljši odmor na svežem zraku. Skrbite tudi za krepko hrano. Prenehale bodo vse opisane težave. Zaradi oči vam priporočamo, da se o priliki obrnite na kakega strokovnjaka za očesne bolezni. — Veramon. Otekline io izpuščaji na koži po za v žit ju veramona kažejo, da vaš organizem tega zdravila ne prenese. Io se je že ponovno zgodilo in zato vam priporočamo, da ga v prihodnje opustite. — Na vaše drugo vprašanje glede turov, sledeče: Turi nastanejo vsled infekcije koze, prav radi se pojavljajo pri sladkorni bolezni. _ Mesto, kjer se vam pojavlja srbečica morate večkrat umivati z razredčenim alkoholom, nato pa napudrati. Vsako_ priliko, kjer se lahko solnčite goli, izkoristite! Pozimi je dobro tudi obsevanje. O potenju nu odpirati torbico, ker se pri tem iahko zmoči vsa njena vsebina. Vprašanje denar- sjaoila, ne jadiikovala. Brez glasu je vzdržala najtežje poze. Le če ji je kdo ponudiJ cigareto, jo ie sprejela s tihim naklonom. Bila je tako gosposka, »ot-mena«! Ali je bila sploh ciganka? Stroge arhajske oblike, velike mandljaste oči in močne, napete ustnice so govorile, da. Toda, kdo ve! Romala je iz ateljeja v atelje. Vsi so se tepli zanjo. Lepega dne — bfflo ji je komaj enajst let — ie izjavila, da je ne bo več, da se bo poročila. In res je izginila s šole. Pa se je vrnila čez leto in dan. Komaj smo jo spoznali. Kaj se je zgodilo v tem letu z našo malo, zlato Ankico? — Kdo ve, kje in kakšna je danes? Vrata so se hrupno odiprla in v atelje je planila (dobesedno: planila) mlada ženska s črnimi razmršenimi lasmi in čudnimi, svetlo-sivimi, nekako nenaravno bleščečimi se očmi. Naš model, leni »kraljevič Marko« se je izgubil za špansko steno, neznanka pa je brez uvoda izjavila: »Ja sam vaš model!« Malo čudno je bilo vse skupaj, kaj hočemo! Kdo ie? Odkod? Kako je zašla baš k nam? Tako in tako. Ime ji je Ivka. Pravkar so jo odpustili iz bolnice. Vnetje ušesa (in je pokazala vato v levem ušesu, ker je nekdo podvomil) — sicer pa, kaj bi govorila, saj vemo, Potesnje je večkrat zelo nadležno in neprijetno, igra pa važno vlogo v človeškem organizmu. Naivadno se pojavlja v toplih poletnih dnevih ali pa pri večjem fizičnem naporu. Tudi sicer stalno izhlapela 4z človeškega telesa gtftova množina vode, katero večkrat niti ne zaznamo. V poletju pa ima človeško telo mnogo večje količine vode, ki pa ne morejo zaradii svoje množim e neopaženo lz telesa in se torej pojavljajo na površini kože v obliki znoj-nih kapljiic. Znanstveno je dokazano, da izparl rz našega telesa v teku 24 ur 650 gramov znoja. Ne oestojil pa ta znoj samo iz vode, ampak ima tudii mnogo mineralnih soli, predvsem kuhinjsko sol. Zato ima znoj tudi slan okus. Razen tega vsebuje znoj tudi druge materije, ki nastajajo zaradi pre-osnove človeške prehrane. Te materije so zeLo kvarne človeškemu telesu in se morajo čim prej odstranita iz njega N. pr.: sečna kislina (!). Na ta način opravlja torej znoj zelo važno funkcijo v človeškem telesu. Odvaja vse naštete škodljivce. Znojenje tudi regulira toploto v človeškem organizmu. Vsak večji napor namreč poveča telesno toploto. Poveča pa jo tudi poletna vročina. Takoj se pojavi znoj, ki jo zreguMra. Porabi se namreč ona količina toplote, ki de odveč, aa izhlapevanje znoja. Lahko pa se tudi pripeti človeku, ki se ob vročini preveč poti, da jozebe«. Odda namreč kljub vročini preveč svoje lastne telesne toplote. Najlaže seveda nastopi ta prehlad, če pot predolgo ostane na po vršim i kože in ije tudi telesno perilo prepojeno z njim. Priporočamo torej onim, ki trpe zaradi preob.ilega potenja čez poletje, da pazijo na svojo obleko to se razumno odevajo. Platnene obleke to specielno platneno perilo naj opuste. Najboljša tkanina, ki pride za nje v poštev, je lahka volna. Lahka volnena tkanina je namreč v stanju, da absorbira ves znoj in tako zaščiti ta.c pred prehladom. kako in kaj... Pogodili smo se, da nam bo stala popoldne, denar smo zbrali sami. Res je prihajala nekaj dni. Čudna tetka je bila, ta uboga Ivka! Požirala res ni mirno, vsateh petnajst minut je hotela pav-zo. Pač pa se je udomačila v internatu. Prihajala je po kosilu, brez vprašanja je odipirala kovčege in krpala nogavice. Prinašala nam je cigaret in bombonov. Od poziranja menda ni živela ... Izginila je nenadno, kaikor ie bila prišla. Pozneje smo izvedeli, da je umrla v mestu V. v bolnici — na vnetju notranjega ušesa ... Mlad asistent je debutiral na njeni lobanji in dleto je izp odletelo. Bila je vendar navadna ženska s ceste ... Kolega Sigo je pritekel v internat, vrgel se je na posteljo, z rokama se je držal za trebuh in smejal se je, da so mu tekle soize po licih. Ko se je malo pomiril nam je pripovedoval: — Pridem po kosilu v atelje. Po sobi hodi prijatelj Vakanjac, roke na hrbtu, gori in doti. Pravi: »Danes imam model! Naručba! In si pomane roke.« (Vakanjac je bil naš starejši kolega. Majhen črn. s širokimi ustmi. Med vojno je M dobrovofjec, v Dobrudži ga je oplazilo v kolk. Za spoznanje je šepal. Za- * alkohola (26% sladkorja). Ravno tako zavzema skromno mesto tudi sadjarstvo. Sadno drevje si sledi tako-le. slive _ 2 milijona dreves (naša banovina malone 2 milijona), hruške — 283.000 dreves (761.000), jablane _ 265.000 ( 2 milijo-na 181.000). orehi — 145.000 (179.000), kostanji _ 87.000, smokve 6000, ki pa uspavalo le v Velesu. Dojranu in Djevdjeliji, Zanimiv je tudi pregled obdelane površine po vrsti kultur, od katerih zavzemaj*©: žitarice sošivje koren, rastline industr. vrtne krmske praha 82% (83.-%) 0.88% ( 0-90%) 0.91% (19.5.0%) 3.29% ( 1.27 %) 0.41% ( 1.49%) 1.31% (13-18 %) 11.11% (0.73%) Poleg naštetih kultur gojijo še proso, riž, bob. bombaž, lan, konopljo, mak, papriko, tikve (dinje) in dr. V svrho pojmovanja razlik nied nevernim in južnim delom Makedonije primerjajmo e tega vidika srez Leskovac, ki je deloma na tleh stare Srbije in Negotin, kjer so pretežno ostanki orijentalske kulture- žitaric 92.— % 65.— % sočivja 0.43 % 0.88 % koren, rastlin 2.— % 0.29% indust. ., 2.73% 9.S4% vrtnih ,. 1.44% 2.10% krmil. ., 0.82% 0.32% praha 0.26 % 21.28 % Prvo mesto zavzemajo žitarice, kar je po eni strani znak dobre (težke) zemlje, po drugi pa ekstenzivnega gospodarstva. Znatna razlika med ondotnim in našim načinom gospodarstva — glej tudi Leskovac in Negotin — obstoja v odstotkih z ozirom na gojitev korenastih in krmskih rastlin, kakor tudi prahe. Korenasto bilje (pesa, korenje in dr.) potuje vzporedno z umno živinorejo Pri tej stopnji živinoreje ne čuti živinorejec potrebe po gojitvi te poljske kulture. Isto velja tudi za krmske rastline. Praha zavzema za žitaricami največji odstotek in je posledica obilice razpoložljive zemlje, po drugi pa gospodarskega sistema. Bistreniea na Vardarju, slovenska naselbina v južni Srbiji Kot razvidno, je v poljedelskem svetu med Makedonijo in našimi kraji precejšnja razlika. Velik odstotek zavzemajo pašniki, ravno nasprotno pa je glede travnikov, vinogradov in sadovnjakov. Napačno bi bilo, <-e bi iskali vzrok temu razmerju le v značaju zemlje ali v podnebju. Mnogo ie zemlje, ki bi bila prikladna za travnike in bi kljub pomanjkljivi vlagi nudila dovolj in dobre krme. enako bi se lahko podesetoril odstotek vinogradov in sadovnjakov. A protislovno bi bilo zahtevati od ondotr.-?ga preprostega in zaostalega kmeta, da bi kme-toval »po naše«. Njegove zahteve in potrebe so razmeroma majhne in skromne in konservativno bolj v ekstenzivnost usmerjeno obratovanje jih povsem krije. Niti misli ne na napravo ali izboljšanje travnikov, čemu neki? On se zadovoljuje z malim, tako se mora tudi njegova živina, ki je zato prepuščena sama sebi. Imeli so vinograde na domači podlag', vojna in trina uš sta jih uničila. Novih vinogradov nočejo napravljati, ker novi podlagi ne zaupajo, izvoza ni in sami lahko žive brez vina. Sedaj je od 11109 ha vinogradov 4C86 ha na ameriški in 7022 ha na domači podlagi. Kolikor je vinogradništva, je v severnem delu pokrajine, kjer je narod bolj napreden in tudi delaven. V srezu Leskovac je 1300 ha (3.36%) vinogradov. Kot rečeno, je tudi jug svoječasno imel razvito vinogradništvo in samo s postaie Kn-volak blizu Negotina so še pred 20 leti let- Zeml.ja, ki se je ne gnoji ali ki je enostransko izkoriščena, si neobdelana (v počitku) opomore. Tako so prakticirali že Izraelci, ki so vsako sedmo leto (Sabbat - leto — leto počitka) pustili sedmino zemlje v pra-hi, tako Rimljani in tudi v srednjem veku za časa »trosevnega sistema«. Primerjajmo njihov vsaj glavni pridelek z našim: žito 6.80 q ( 9.30 q) koruza 9.33 ., ( 14.37 „) krompir 45.82 ( 68.60 „) fižol krmska pesa zelje tobak čebul; detelja lucerna seno vino 7.52 „ ( 7.60 „) 110.50 „ (114.62 .,) 52._ „ ( 84,- „) 7.85 „ ( _ ,.) 24 40 „ ( 57.47 „) 19,- „ ( 36.88 „) 32.91 „ ( 38.78 „) 13.90 „ ( 22.73 ,.) 5.64 „ ( 17.10 .,) Velike razlike obstojajo zlasti pri pridelkih, ki zahtevajo dobro obdelano in pognojeno zemljo, kakor koruza, krompir, zelje, čebula, trta. Pri fižolu in krmski pesi ni razlike zato, ker se prvi prideluje na izredno prikladni zemlji (Tetovo, Ohrid, Skoplje), krmsko peso pa goje bolj napredni gospodarji (komaj 9S ha). Vendar pa so pridelki v primeri z njun. vini konservativnim obdelovanjem razmeroma veliki. V naši koloniji je bil v minulem letu pridelek pšenice 8.70. oni ječmena pa celo 16 q na ha (pridelek Turčinov). Seveda so tudi v tem pogledu med ondot-nimi kraji velike razlike. Da navedem nekaj primerov: Žito: Strumiški srez 14.90 q Koruza: Srez Gornji Polog 19.40 q Kro.mpir: Srez Leskovac 155.68 Q Fižol: Ohrid 14— o Krmska pesa: Skoplje 263.— q Zelje: Tetovo ;64.— q Tobak: Skoplje Čebula: Gornji Polog Lucerna: Djakovica Seno: Ovčje polje Vino: Vlasotinci Štip 10_ 71,— 40__q 28.60 q 19.57 q 3.40 q 2.00 q 10,- q Negotin 4— q Ovčje polje 15.— q Negotin 12.— 3.11 q 13.25 ^0.86 q Pri lep 6.17 q Ritolj 1.63 Q Te razlike ne izhajajo le iz značaja zemlje, ampak češče iz zaostalosti naroda. Skoj>-Ije n. pr. ne prideluje sedemnajstkrat toliko krmske pese ko Ovčje polje le zaradi rodovitnosti zemlje, razlog ie v večjem zanimanju in razumevanju za to kulturo in to zopet zaradi ugodne prilike za vnovčenje mleka. Iz navedenih številk sledi, da ima Makedonija še mnogo proste rodovitne zemlje, da je ta prikladna za vse mogoče poljske kulture in končno da je zemlja splošno v malo sposobnih rokah. Dežela je za naselitev naših odvisnih rok dovolj prikladna, na kar prihajamo že malo kasno. Izseljevali smo se na vse mogoče strani, v tuje države in dele sveta in porabili milijone samo za pot. Kaj bi bili lahko napravili v tej pokrajini s temi zneski; Mnogo smo zamudili, mnogo zamudimo 3 predsodki in umetno obrizganimi čustvi še danes- Enim ne prija klima, drugih strašijo močvare in malarija, tretjim je kraj predaleč itd. Par podatkov glede vročine in malarije: V juniju m. 1. je bilo v koloniji povprečno + 13° C (v senci), v juliju + 24° C, v avgustu + 26° C, do 15. septembra + 23° C. Na solncu je bilo okrog 8° več. Na malariji je obolelo 5 %, kar je za prvo leto in pri dotoku naseljencev, ki je bil pretežno v veliki vročini, ter v tako neurejenih razmerah malo. Pa niti toliko slučajev bi ne bilo, če bi v enem slučaju ne bila kriva nemarnost in deloma tudi pomanjkanje. Odstotek močvar je v Makedoniji sicer velik, a nikoli ne porazen (negotinski srez nima nič). Mislim, da bi legla malarije odstranile ravno pridne in razumne kmečke roke, ki bi znale spreminjati neplodno zemljo v plodno in usmeriti gospodarstvo po zahtevi časa. Takih delavcev je mnogo, le poučiti bi jih bilo treba, kje naj si iščejo gospodarski obstoj. Razume se, da bi bil zgolj pouk oblak brez blagodejne rose. Treba bi bilo širokopoteznega in v potankosti izvedenega načrta in dobro organiziranega pcstopka. Tako govori praksa. Zaenkrat se nahaja pred makedonskimi nalogami prva slovenska kolnija, ki stoji v novih prilikah plodovite goline. Je nekaj docela razumljivega, če trdimo, da zahteva to življenje celih mož — mož telesnega 111 moralnega zdravja in s potrebno stopnjo strokovne okretnosti, ki so tudi delaželjni in voljni položiti svoje moči in sposobnosti v oploditev zemlje. Treba je ponovno poudariti, da je onuotni kmečko - delavski narod — a 6amo ta — etično nad nami; pošten je, pravico- in resnicoljuben, uslužen, gostoljuben in miroljuben. To je nedvomno odtod, ker živi svoje življenje, proč od mestne kulture. Civilizacija dvigne zunanjo, pomandra pa notranjo kulturo. Nele sposobni naseljenci, tudi ta narod bo napredoval, ker bo polagoma pridobival. Saj je stara resnica, da je preprostega naroda prva in najboljša kniiga narava. Ker nikoli ne ustvarja z besedo, arnpak s trdim delom, misli s čutili: z očmi, sluhom, tipom. Prava razstava je zanj delo njegovega tovariša. Na to je potrebno opozoriti merodajne činitelje (oblasti), ki nai to akcijo podpirajo. Osnova, ki bo koloniji prožila možnost razvoja, je krepka morala, trdna notranja organizacija in tretjič jasno opredeljen go-sjiodarski sistem. Osobito ta poslednji je v današnji gospodarski tekmi velikega pomena. Naseljenci naj bi skoro vedeli in biti na jasnem, kako si bodo uredili svoje gospodarstvo, oziroma katera kmetska veja naj tvori osnovo in katere naj po tej ali vzporedno s to goje ter v kakem razmerju naj si le-te stoje. Splošne in posebej še ondotne prilike zahtevajo. da dado vsaj v pričetku prvenstvo živinoreji, to je prav tisti panogi, ki :e tamkaj tako zanemarjena in so zanjo dani pogoji v dovoljni meri. Odtod se prične pravilno in sigurno odmotanje gosj>odarske niti in od te strani je najkrajša pot do razmeroma največjih in stalnih dohodkov, pa bilo v ponedeljek, v soboto je bila revolucija, v torek pa je pritekel k meni njihov lakaj in dejal: Pojdi,« je dejal, »kličejo te. Nekaj so grofu ukradli in zdaj sumijo tebe. Teci!« Oblekel sem suknjič, malo pojedel za na pot in šel. Pritekel sem tja in kakor vihar prihrumel v sobane. Vidim — sama bivša grofica je v histeričnem napadu norela po sobi in bila s petami po preprogah. Ko me je ugledala, je skozi solze dejala: »Ah,« je dejala, »Jefim, Komsi-komsa, ali niste morda vi ukradli moje damske urice, posute z briljanti?« »Kaj pa vendar mislite, bivša grofica?! sem dejal, »čemu mi bo vaša dam-ska urica, ko sem pa vendar rnošld? Ta je pa dobra! Oprostite mi ta izraz.« Ona pa je ihtela. »Ne,« pravi, »nihče drugi ni tega storil, kakor vi, komsi-komsa.« Mahoma je vstopil sam bivši grof in dejal vsem prisotnim: »Bogat človek sem in prav nič mi ni za takole bedasto urico, toda, povem vam, da te stvari ne bom pustil kar tako v nemar. Uvedel bom preiskavo in potem se bo že izkazalo, komsi-komsa.« Taz sem pogledal skozi okno in odšel. ivo sem prišel domov, sem legel v posteljo in ležal. In sila dolg čas mi je bilo od same jeze. Zakaj, jaz njihove urice res nisem vzel. In mahoma, peti dan po tistem je bilo, mi je nekaj šinilo v glavo. »Glej, glej,« sem pomislil, »saj sem vendar njihovo urico sam vrgel v škatlo za puder . . . Na preprogi sem jo našel, mislil sem, da je medaljon, pa sem jo vrgel tja, glej no, kdo bi si mislil . . .« Takoj sem oblekel suknjič, niti poku-sil nisem nobene reči, preden sem šel, kar naravnost na ulico sem tekel. Bivši grof je stanoval v Oficirski ulici. Tečem po ulici in kar nekam tesno mi je bilo pri srcu. Kaj vendar ljudje tako čudno hodijo, kakor da bi se bali puškinih ali topovskih salv?« Vprašujem mimoidoče. Odgovorijo mi: oktobrska revolucija. Podvizal sem se in tekel v Oficirsko ulico. Pridem pred hišo. Množica. In avto stoji pred hišo. In takoj sem se spomnil: glej, da ne padeš pod avto. Avto pa je stal . . . Nu, dobro, Stopil sem bliže in vprašal: »Kaj pa se godi tukaj i s. »O, nič posebnega, nekaj aristokratov bomo zdajle naložili na avtomobil in zaprli.« Mahoma vidim — jih že peljejo. Bivšega grofa peljejo k avtomobilu. S komolci sem odrinil ljudi in zavpil: »V škatli je vaša urica, da bi jo vrag vzel! V škatli za puder!« Grof pa se niti zmenil ni zame, kar sedel je noter. Planil sem bliže k avtomobilu, ta pa se je namah premaknil in me s kolesi vrgel proč. »Nu,« sem mislil, »prva žrtev.« To rekši, je Jefim Grigorjevič iznova sezul škorenj, nejevoljno ogledoval zarasle brazgotine na stopalu in se potem spet obul. »Glejte,« je dejal, »kakor vidite, sem tudi jaz nekaj položil na oltar revolucije, tudi jaz sem tako rekoč žrtev revolucije. To se ve, s tem se prav nič ne ponašam, ravno tako pa tudi ne pustim, da bi kdo to dejstvo omalovaževal. Da še to omenim, tovariš, hišni upravitelj meri mojo sobo po kvadratnih metrih in tisto tudi šteje, kjer stoji omara. In še usaja se: omara zavzema pol sežnja tal. Povejte, prosim, kaj mi koristi tistega pol sežnja tal, če pa omara stoji na njem? In povrhu tega je omara gospodarjeva.« (B. Z.) Dr. Igor Tavčar specijalist za notranje bolezni ordinira oq 22 avgnsta zopet redno. 11057 to govedoreja, prašičjereja, ovčereja ali pe-rutninarstvo. Če govorimo o prednosti, ki naj jo v tem slučaju ima živinoreja, ni to le zaradi njenih direktnih, ampak tudi indirektnib dohodkov. ki so ravno tamkaj zelo važni. Zemlji manjkajo organske snovi (rastlinski in živalski ostanki), zato bi ne bila sposob na vršiti naloge umnega izkoriščanja, dasi je sama po sebi dobra in mestoma celo odlična- Končno bi bilo tako izkoriščanje — rop. Gre torej za vprašanje gnoja, ki ie poseD-no v tamkajšnjih razmerah eno prvih vprašanj, ki naj bi mu tudi država oosvečala pozornost in izdatno podpirala napravo pravilnih hlevov, gnojiščnih jam in greznic. Ako ondotni konservativni kmet zravnava nedostatek organskih snovi v zemlji z večkratnim oranjem, ne more to odgovarjati umnemu kmetovanju, ki mora v intenzivnost in pravilno izkoriščanje časa. Predvsem torej govedoreja, in sicer taka živina, ki nudi razmeroma največje dohodke, pa bila ta velika ali mala, te ali one pasme, prikupljiva ali ne. Uvoz tuje živine (pasme) zna biti riskantna stvar in drag jx)skus. Najbolj prirodno. zato tudi najbolj zanesljivo je pričeti z domačo živino, ki nosi vse tiste lastnosti, ki jih dotična ckolica zahteva. Torej znoter navzven in ne nasprotno. Z umno živinorejo, t. j. s pravilno plemenitvijo in rejo. s pravilno vzreio mlade živine in skrbjo za zdravje živine bo s prikladnimi plemenjaki mogoče vzgojiti boljšo pasmo. Kolonija ima dva enobarvna Švicarja, katerih lastnosti se naiboli krijejo z ondotno pokrajinsko pasmo. Ti naj postopno osvežajo domačo kri, tako jjojde v boljšo pasmo. Počasi seveda, ker napredek ni mogoč čez noč. Zato potrpljenje! S tem pa ni rečeno, da bi se ne smelo skušati s tujo pasmo, le prenagliti se ne sme. Razume se. da je treba za pravilno usmer-jenje reje imeti vedno pred očmi trg in možnost najboljšega vnovčenja produktov. Za enkrat so tamkaj take razmere, da se še za nekaj let predvideva pomanjkanje mleka, da so še vedno ugodne prilike za vnovčenje svinjine, jagnjet in perutnine. Na zadrugi je, kako spraviti na najboljši (gospodarski) način te produkte na trg. Sedaj gre za ustvaritev odvisnih produktov, kasneje bo naloga zadruge, da uh v lastni režiji podrobno razprodaja. Taka je in bo zahteva ondotnih razmer. Iz statističnih jx>datkov razberemo, da so tamkaj še vedno ugodne prilike za vinarstvo. Gre le za proučenie treh zadevnih vprašanj, ki jih narekujeta današnji trg in gospodarska tekma. Ta so: ranost. kvaliteta, enotnost. Iz zakona delitve dela se je porodila špecijalizacija, ki je poostrila ali razvila naše čute. kakor priča današnji trg.. Kaže, da se bo to v bodoče še stopnjevalo. Po tem se bo treba ravnati. Tla in podnebje bosta zadostila prvima zahtevama, glede enotnosti zavisi od naseljencev samih. Nikoli ne bo dovolj poudarjeno, da se morajo naseljenci ravno v tem pogledu pokoriti skupnim interesom in izstopati enotno in disciplinirano. Namišljena znanja poedincev z zastarelimi nazori se morajo umakniti pravilnim in dobro premišljenim sklepom zadruge. Prvo, za kar naj zadruga že sedaj skrbi, je matičnjak, ki bo nudil najmanj dve ugodnosti: zanesljivo in ceno blago. Kar velja za vinarstvo, je tudi za sadjarstvo, ki naj ima prvemu enakovredno mesto- Tudi tukaj je treba pravočasno vedeti, kaj se hoče. Ako bi ne bilo vetrov, nudila bi kolonija sadjarstvu naravnost idealne pogoje. Prostor, sadna vrsta in način vzgoje so najvažnejša vprašanja. Nedvomno imajo prvo besedo koščičarji, in sicer breskve in marelice, za tem črešnje. Sledijo finejše vrste hrušk in mogoče tudi jabolk. Orehu naj bi se posvetilo posebno skrb, ker mu tla prija-jo in se neverjetno naglo razvija. Ne gre le za sad, ampak tudi za les, ki je povsod in vedno cenjen. Tudi tukaj naj naseljenci delajo iz sebj za sebe in naj čim prej napravijo lastno drevesnico. To naj bi bila zgoščena slika onim. ki namerjajo graditi svoj doin na makedonskih tleh in ogrodje smernic bistreniški koloniji. Janko Furian- St V A M HOTEL SLAVIJA Novo o tvor jeni hotel. Tik pristanišča vseh parnikov. Priznano izvrstna kuhinja. Informacije in prospekte pošlje lastnik »L Miličič. 82 Peščeno morsko kopališče ©MIŠ PRI SPLITU HOTEL „BELLEVUE" novozgrajen tik ob morju, v sobah tekoča voda, danzing na morski terasi, polna penzija, s sobo in vsemi taksami in postrežbo Din 60—85. Domača in dunajska kuhinja. Nobenih zdraviliščuih taks. 85a RESTAVRACIJA EN KAVARNA „RivieraM na Rabn Slovi kot najizvrstnej&a. kuhinja ob najnižjih cenah. Domača in dunaj-ka kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki >rebiva jo na Rabu. Polna penzija z vsemi taksami ta postrežbo od Din 60.- naprej. Zahtevajte prospekte. s» NOVI VINODOL 145 Palače hotel Lišanj, . JAJu_fortno urejen notei v uiizini kopr lišča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje Ne manjka ničesar za naj-prijeraejše bivanje ob morju. Najskrh-nejša solidna postrežba. Tekoča topla in hladna voda v sobah. Penzion od Din 65.— dalje. Zahtevajte prospekte! Pampa 1.1932 Pred tridesetimi leti so prišli v neskond-no razsežnost rjave in zelene južnoameriške stepe, pampe, na kateri ne rase nobeno drevo, prvi kolonisti. Iz tal so vzrasle ploske hiše s strehami iz valovite pločevine, vodnjake so morali skopati sto in več metrov globoko, da so prišli do vode, pše-nična polja so se širila vsepovsod. Gospo, da rji dežele so bili veseli, da so lahko oddajali to dotlej neobdelano zemljo v najem. In zemlja je obilo poplačala vsak trud. V letih svetovne vojne so postali pampa-Ski kolonisti in njihovi gospodarji z velikanskimi letinami bogati. Zamenjali so žilave. male pampaške konje za močne in težke poljske konje, ki so pojedli dvakrat toliko in opravili polovico dela. Tovorni avtomobili in Fordovi vozovi so prišli v deželo, vsakdo je mislil, da bo to blagostanje trajalo večno A tako je šlo samo še prva povojna leta. Potem so mahoma paaie cene pšenice, kobilice so priletele in požrle letino. Drugo leto zopet, tretje isto tako in četrto —-cene pa so padale dalje. Tedaj so kmetje že obubožali in gospodarji zemlje so odkrili, da vrže živinoreja več dobička. Zemlje niso več dajali v zakup. Začelo se je pravo izseljevanje proti severu, kmetje so morali ostaviti svoje stroje, motorna vozila in težke konje, za katere ni bilo več krme, selili so se proti severu, da bi našli zemljo brez kobilic in brez gospodarjev, ki se jih branijo. In zdaj hiše razpadajo, govedo in konji teptajo ostanke v tla, pampa pa dobiva isto podobo, kakor jo ie imela pred tridesetimi leti... Temnopolto pleme Med dvema milijardama ljudi, ki obljti-dujejo našo premičnico, jih 900 milijonov pripada belemu plemenu, 854 milijonov nv menemu in rjavemu, 246 pa črnemu plemenu. Rumeno in rjavo pleme, ki po številu 1« malo zaostaja za belim plemenom, po razboritosti pa prav nič, je stopilo v tekmo z belim, ki je doslej obvladovalo zemljo, in sicer ne z osvajalnim pohodom po načinu starih mongolskih hord, temveč v področju gospodarstva in tehnike. Japoiv. ska je začela prva korakati, Kitajska in Indija ji sledita. To vstajanje Azije ima tem večje nade s?, uspeh, čim bolj se belo pleme kulturno, politično in gospodarsko poganja v prepad. Kako pa se drži v tem boju tretja velika veja človeške vrste, veja temnopoltih ljudi, ki jo sestavlja 160 milijonov afriških črncev, 50 milijonov indskih Dravi-dov, 2 in pol milijona Melanezijcev, Papu-ancev, 19 in pol milijona severoameriških in 14 milijonov južnoameriških zamorcev? To pleme v splošnem preradi podcenjujemo. Afričan velja premnogim še vedno za nedolžnega otroka narave ali divjaka. Tu pozabljamo, da se je v Afriki pod vplivom modeme produkcijske in prometna tehnike izvršil izreden razvoj in to ne samo v Egiptu ali v francoski severni Afriki, temveč vsepovsod. Južnoafriška unija, dežela čudovite industrializacije, zlata, de-mantov in nedoglednih poljedelskih možnosti, velja n. pr. za domeno belega moža, toda nič ne more spraviti s sveta dejstva, da stoji tam poleg 1.8 milijona belcev 6.1 milijona drugobarvnih ljudi, ki jim samozavest neprestano narašča v isti meri, kakor se poslužujejo modernih izobraževalnih in organizacijskih sredstev. Noben zakon ne bo tej masi ljudi za večno zabra-nil poti do višjih poklicev in do vlade. Ta prihaja že danes do nevarnega tekmovanja med belim in temnim plemenom. Drugod, v tako zva,-.i Britski Zapadni Afriki pa je angleška kolonialna politika napravila celo drzni poskus moderne avtonomne za. morske države pod britskim protektora-tom. Poskus je uspel nad vse pričakovanja dobro in država se razen v barvi svojih prebivalcev skoraj ne razlikuje od država eaščitnice. črna Afrika .je še sveža in sposobna vsakega razvoja. Pred vsem ima prostora še za morda 100 milijonov ljudi ln je samo vprašanje, da-li bodo ti milijoni beli ali črni. V Južni oz. Srednji Afriki imajo zamorci, potomci nekdanjih sužnjev, številčno premoč na Zapadnoindskih otokih, kjer jih je 69 odrt. Tretjino prebivalstva predstavljajo v Braziliji, a v Zedinjenih državah jih je 9.7 odst. V nekaterih južnih dr. žavah severoameriške Unije znaša njih Število celo do preko 50 odst. vsega prebivalstva, v mestu New Yorku imajo svoja lastno četr', Harlem, v kateri jih prebiva 300.000! V povojnem času se ti severnoameriški zamorci preseljujejo čedalje bolj iz svojih južnih vasi v severna industrijska mesta in a to maso ljudi ni mogoče opraviti enostavno ' tako, da jo proglasijo za manjvredno. Unijski zamorci imajo že danes svoje univerze, banke, časnike, gledališča, klube in njih »Negro Year Book«, letopia zamorskega plemena na vseh kontinentih, je ena najzanimivejših publikacij na sve. tu. Severnoameriški zamorec je danes ža zdravnik, uradnik, umetnik in učenjak in se ne da več spraviti ob kraj z zasmehovanjem in preziranjem. Gotovo je, da bo imelo belo pleme se marsikakšno priliko braniti svojo nadvlado tudi nasproti temnemu plemenu, kakor jo mora danes braniti pred žoltorjavim svetom Sladkor iz lesa V Heidelbergu je zvišala svoj kapital družba, ki se že več let bavi s poskusi za pridobivanje sladkorja in krmil, kvasa, alkohola in drugih produktov iz lesa. Ena njena tovarna je zdaj zgrajena in bo pričela v bližnjih dneh s produkcijo na debelo. V prvi vrsti bo proizvajala krmila iz tega sladkorja. S posebnim procesom je družbi uspelo spreminjati lesni sladkor v kemično čisti grozdni sladkor, ki ga bo tudi proizvajala na debelo. Nazadovanje tujskega prometa v Švici Iz ŠviJce prihaja poročilo, da je tam letos katastrofalno nazadoval tujski promet. Največji primankljaj beleži tujsko-promet« na statistika v juniju ki je bil navadno najdonosnejši mesec v seziji. Tujski premet je nazadoval letos za 42 odstotkov in večinoma so pri tem prizadeta podjetja, ki 60 že lani občutila bridkosti in togobe izostajanja inozemskih in domačih gostov. VSAK NAROČNIK »J U T R Ac Je zavarovan za 10.000 dinarjev! čez Črnivec In Lisce v Logarjev© dolino Oh velikih počitnicah, v tistih komodnih Časih pred vojino so bili razen bučnih pri-micii najlepši prazniki savinjskih študentov dnevi, ki so jih prebili v Logarski dolini in v Savinjskih planinah, šle so male karavane na pot ki jih je vodila preko Gornjega grada, kier je prestoloval in dijaške izkaznice delil pokojni Fran Kocbek, nadfučitelj in svobodni kralj solčavskega planinskega kraljestva. Njegov zlati smeh in njegova bodrila (le tak, fantje!) so •spremljala študentovske marše: eri dva, en dva — dve uri hoda po beli cesti do Liub-nega, dive uri dalje do Luč, še dve uri do Solčave. Počitek v senci farovškega maro-fa, nato pobožen spurt ob plitvi Savinji, ob skalovju in senci v Logarjev paradiž. Prijazna srečanja v objemu Savinjskih planin že takrat niso bila redka, nikakor ne. Odkar je bil postavljen gosposki Fri-schaufov doni visoko nad slapom, so Sa-vinjčani in Šaleščani postajali redni gostje Logarjeve doline. Posebno so se zanjo navduševali tudi Nemci, tako Gradčani in Du-najčanj ,ki so že takrat vedeli ceniti letovišča Gornje Savinjske doline. A preko Kamniškega sedla so tudi Kram.ici bolj in boli pogosto sedlali na štajersko stran. Logarjeva dolina ie slovela že od tistih dob, ko jo je Kocbek prvič ugledal in ogledal, marsikaj lepega o njej povedal in zapisal. Ali daleč je bila, daleč, kakor za devetimi goram: skrita obljubljena dežela. In tiha je bila. da se je ukanje izletnikov kar plaho izgubljalo med gozdovjem in čermi. Taka samota je domovala tod, da jo je človek užival kakor žlahtno zdravilno vino. Dandanašnji je precej drugače. V takem poletu, kakor ga savinjski vlak nikoli ne bo zmogel, se vzpenjajo proti Gornji Savinjski dolini težki avtobusi in avtomobili. Gladko ubirajo pet po preurejeni cesti, goltajoč po šestdeset kilometrov na uro. In se ustavljajo tik pred nosom Logarjevih in m:h, ki gospodarijo v dveh modernih hotelih prav sredi Logarjeve doline. Seve, komur je do hoje po trdi cesii in natančnega ogleda Fiosarije, bo sledil zgledu nek-dar.j h savinjskih študentov. Ali komur je v oddih in razvedrilo prisojena samo nedela in se mu svobodni čas reže tako tanko, kakor siromaku kruh. bo stopil v avtobus - 1 Figovcem, da vsaj enkrat v letu pojde po gledat tisto čudovišče pod Ojstrico. Si: )k v dobrih treh urah iz Ljubljane v Logarsko dolino, najmani šest ur sončenja, šetnie in celo tudi kopanja pri Planinskem domu, nato pa v večernem Madiu povratek proti Ljubljani — vse to poleg prehrane za 125 dnarjev res ni izguba časa in denarja. Po dva avtobusa sta v službi ljubljanskega »Putn'ka«. vselej sta zasedena. Preteklo nedellio je bil v pomoč pozvan še : r e :.j ^ Velik in trebušast iz Kranja. Milost b žija, pa se je šment zakasnili za celo uro. Nestrpnost na Figovčevem dvorišču, mala zmeda, skoro pumi Ze so stopili v s'iž:>o tr:] c avto taksiji, naj velja kar hoče — take nedelje Ln Logarjeve doline si ne da nihče ukrasti... Ali nazadnje je le pridrvel kranjski orjak. Potem — nu. potem pa vse« tiho je bilo. Trije avtobusi so merili pot daleč tja na štajersko stran in pogovore potnikov je spremljal brenčeči takt motorjev, kakor v tolažbo in bodrilo: Še danes boste z nami v Logarjevem raju! Te kraje do Kamrsifka in Stahovice pozna te. Prav. Ali v nedeljo ste imeli vendar le nekaj videti. Kamničan se je zvijal po prog; kakor gad v precepu, neznansko dolg ie bil in naphan kakor prtena klobasa. Skozi Kamnik se je valila prečudna proce- sija, pri Korlčku je počivalo toliko polna-gih in ožganih bistriških romarjev, kakor da je Gandhi napovedal shod. Mi, bolj gosposki, pa smo zavili na desno, v tisto pre-čudno tihotno sotesko proti Gozdu. Z ohi in ahi smo pomagali avtobusu, da je kar spešno jemal serpentine in se zmagovito vzpel čez poslednje klance, na Črnivec. Potem spet lepo ponižno navzdol, z drobnimi skrbmi v srcih boljših polovic — dokler nas ni ljubeznivo pozdravila dvostoipa Nova Štifta in nam po ravni gladki cesti pokazala pot: Kar naravnost, gospoda, vse hudo je že prestano. Zdrav, zadovoljen romar nam je še spotoma kliknil v pozdrav in potrdilo: »Dcins vas je pa prekleto doisti!« Gornji grad se s škofovsko oblastjo šopiri med sadnim drevjem. Trobejeva mama Vpraša morda presenečen izletnik - novinec, ki je tako zdepa in iznenada vpade! semkaj: Kakšna in v čem je prav za prav imenitnost Logarjeve doline, ko je vendar vsenaokrog le> hribovje, cela strma stena tam spredaj in plodna ravnina tu spodaj. Brate moj, kdo bi našteval in tolmačil! Pesem je. zares le pesem je Logarjeva dolina. Kdor je ne zajame z nedolžnimi očmi, komur ne zapoje v srcu, je ne bo vase ujel nikoli, pa naj jo stokrat obišče. Hoteli ustrezajo, kar se ustrežljiv osti tiče. Še malo kje v mestu je toliko udobnosti in snage in vsega dobrega. Okop ali smo se v bazenu pod tankim slapom, da so se razbistrile glave in je šlo izdatno kosilo v slast. Potem smo na terasi modrovali, kaj vse bi Švicarji ustvarili iz Logarjeve doline. Najmanj jugoslovenski Davos. Saj v D a vosu še nihče izmed nas ni bil To še nI tako hudo. Pa pomislite, znašel se je med nami celo tak barbar, ki je dejal: »Ce bt bil milijonar, takole bi napravil: vse hotele in vse bajte bi podrl!« — Potem se je umaknil, ker je ostal v manjšini, milijonar Logarjeva dolina pa pohlevna in postrežbi i v a, kakor vselej, urno pripravljajo zajtrk. Smo se »no tnalo« zakasnili,, ja. Alt p okrepčani s šiicem Ijute gorogranske vodice in s (prkniiisskna« želodcem v želodcu (in še v torbi povrhu) poženemo dalje proti Lučam. To je pot vzdihovanja. Bog varuj, ne zaradi kakih nevšečnosti. marveč zgotlj iz občudovanja. Kdor še ni videl teh krajev — iaz sem ji.h desetkrat, a v taki božji nedeljski luči še nikoli — ne moTe tiho mirno njih. IDamskt svet še najmanj. Ravno zadosti omehčan od vo -zrnje in dovoli otresen vseli skrbi zreš kakor otrok in se čudiš z odprtimi očmi. Kakšne kmetije so to, polja in travniki, bele hiše med drevjem, skladi lesa ob Savinji! Ljubno na gričku pred nami, potem na moč prijazne Luče, pred vasjo »kopališče in senčnat gozd«, kakor je napisano na tabli, Ra-duha na desni, Obseva zadaj, soteska s temnimii skalinami, Savinja po njej in cesta ob niiej. Ig1! a s orisih a jo čim (za enkrat usahlim) studencem, Rogoviiec z velikimi rdečimi senčniki na terasi ob vodi — preveč vsega, le časa premalo. Moramo dalje, brez postanka tudi skozi Solčavo. Mimo milina vderemo brezb ožin iti v Logarjevo dolino — tam pri kapelici je maša na prostem, žegnanje. povzdigovani je. Nam pa je velika maša sam čarobni pogled po dolini in na planine, kipeče v deviško jasni-no. Tu in tam se še iznad sneži šča dviga in se v nič razblinja zaspan obilaCek. pa itak nikoli ne bo. Hoteli ostanejo. Stopimo v vas še k Logarjevim. Stari gospodar po ma'.em boleha, m'adj ie okreten nič manj, kakor zale sestre njegove. »Hia,« pravi, ko se pogovarjamo o tujskem prometu, »so biii in bodo prišli gostje. Tako jim je všeč, da ne morejo prehvaliti.« Ne, niti vladar ob svojem letošnjem bivanju v Sloveniji ni opustil zleta v Logarjevo dolino. Devetega avgusta se ie pripeljal z avtom in mu je mladi Logar hitel nasproti s šopkom izbranih planik. PreJistujemo spominsko knjigo. Kaj veselega je včasi v rajeg, a t.u in tam se najde tudi drobna tragedija. Postaven: še 6. julija letos se je vpisafla Radaniia Iličeva s svojima staršema: zsdaj je že davno v grobu... Pa so drugi z onstran Sotle in z c>ne strani meje. Logarjeva dolina jih vse pobrati, ker je veHika tOlažmic* in hoče vedro življenje. »Baš je ljepo u Logarjevoj dolini« — se ponavlja dvakrat, trikrat. Matilda Slanritizeva iz Železne Kaplje se je razpesmila: »So lan g die Krainer Krainer- wiirste essen, werde ich das Loga rta! nicht vergessen...« Kaj boli preprosteje in učinkoviteje ie odrezal skromen Zadrečan: »B.og živi — nas usž ljudi!« Takole, vidite, mtimejo tiste odmerjene urice v Logarjevi dolini. Med gospodo, kt se je stepla za sobe, je morda nekoliko po-rogi!)jivosti, k.o se spravljamo v avtobuse za povratek. Ali baš to je gosposko, da od- jad-aš ob pravem časti, da nisi nikomur v nadlego, da riosuš s seboj v Ljublijano trden sklep: še in še po j dem v Logarjevo doJino. Vse tiho je za nami, ljubeče objemamo za slovo Solčavo in Luče in Ljubno in Gornji grad. Cez Črnivec se spokojni vračamo v dolino, v Kamniku postanemo za večerjo in zdirjamo proti Ljubljani. To ie bila nedelja, posuta s suhim zlatom. V taboru Ljubljanskega Sokola v Ribnem »Kam pa kam?«, sem izpraševal pred dvema tednoma prijatelje, ko so se poslavljali. »Taborit v Ribno gremo, za tri tedne; pojdi z nami, baš videl, kako bo sijajno.« »Za enkrat ne morem, pozneje vas pa gotovo obiščem,« sem zagotavljal. Obljuba dolg dela in pred dobrim tednom sem se res odpravil s kolesom na Gorenjsko. Preko Kranja in Radovljice sem po triurnem kolesarjemju prispel v vas Ribno pri Bledu. Tu sem vprašal kmeta, kje tabore ljubljanski Sokoli. » tisti, k'imaio rjuhe napete?« se je hudonntšno nasmehnil in mi pokazal tja dol čez Savo. Držim se po njegovem in čez četrt ure zagledam na drugI strani Save na visoki smreki plapolati tro-boiiko. »To so gotovo naši!« Na lepi ravnici, obdani skoraj okoli in okoli z smrekami zagledam res, kakor je kmet povedal, napetih šest ogromnih »rjuh«. Taborišče, ki ga obseva popoldansko sonce, je kakor izumrlo. Nikjer žive duše. »Zdravo«, glasno zavpijem in šele sedaj se iz šotora prikaže skuštrana glava. »O, serbus, si vendar prišel malo povohat. Drugih ni, so se šli kopat Pa bodo kmalu nazai. No, tačas Ti pa naše kraljestvo razkažem.« Res mi je vse iepo razkazal doli od kuhinje pa do zadnjega šotora. Tabor, ki ga vodi naš Mitja, je sijajno urejen. Od kopanja so se vrnila sama zdrava in zagorela telesa, da jih ie bilo veselje gledati. Po daljšem razgovoru, v katerem sem jim moral povedati vse, kaj je tam zunaj v civiliziranem svetu novega, mi pravi eden: »Ti par ležišč je še prostih, kar tu ostani nekaj dni.« Ni mi bilo treba dvakrat reči, da se reš:m ljubljanskega dolgočasja. Začelo se ie mračiti, v kuhinji ie veselo plapolal ogenj. »Dežurni« so s prirojenimi talenti — tega si iaz drugače ne morem razlagati — pripravljali večerjo. Ostali smo hlastno pričakovali »menaže« in gledali Mitjo. kdaj bo zatrobil v svoj rog in pozval k večerji. Ni bilo treba dolgo čakati in večerja je bila kuhana, pa tudi ni trajalo dolgo. ko ie ni bilo nikjer več. Po tabornem ognju, ki je zagorel kmalu po večerji, smo se pripravljali spat. Tu sem prišel v veliko zadrego. Tabor je namreč razdeljen v dve sovražni stranki. V enem velikem šotoru kraljujejo »zabu-šanti«, v drugem pa gospodari »Zelena roka«. In nisem vedel, kam bi šel spat, da se ne zamerim ne enim ne drugim. Ce bt šel k »Zabušantom«, bi me »Zelena roka« gotovo pretepla, obratno bi me pa zabu-šanti »zabušavali«. Zabušavati je tabopii izraz, ki pomeni — eh, pa res ne vem, kako bo to prestavil na kulturni jezik: nekako norčevati se, nagajati in slično. Spravil sem se torej spat v nevtralni šotor, da sem ostal v prijateljstvu z vsemi. Ko smo že vsi polegli, zopet zatrobi Mit-Č.n rog. Vesel se dvignem in vzkliknem: »Sijajno, fantje, spet gremo jest« — »Ja, ali boš tiho! To je znak za molk, ki mora biti v taboru vsak dam eno uro po kosilu in vsak večer od desetih naprej.« »Veš kaj, ti.« mu pravim po tihem, »povej ml ves dnevni red. da ne bom delal takih neumnosti.« Se obrne na slammiiači proti meni in začne: »Vsako jutro zatrobi naš Tine na trobento budmico. Kmalu na to da Mit- Na/finefše S iashZtte -ure Dobijo se pri f. gWe*> Ljubljana Prešernova 1 ja znak za zbor. Po zboru je jutranja telovadba. Vsak drugi dan gremo namesto te po drva. Nato ie znak za zajtrk in do kosila si potem prost Po kosilu je eno uro molk, a nato se greš lahko kopat. Za večerjo je spet znak. Malo pred tabornim ognjem je večerni zbor. Tu se določi dežurni za drugi dan, se oddajajo pritožbe in se dele pohvale. Kmalu po tabornem ognju je znak za molk. Razumeš? Znak za molk! Torej tiho, in hitro zaspi!« V takem lepem redu sem preživel pri njih par dni m že sedaj sem sklenil, da bom šel drugo leto z njimi in ostal tam do konca. Samo to mi še dela preglavice, ali bi se pridružil »Zeleni roki« ali »Zabušantom«. Zaenkrat moram reči, da mi oboji enako ugajajo. ~~ Potreba regulacije Save in zgraditev mostu na Javorniku Pred leti je odnesla narasla Sava na Javorniku velik lesen most, ki je spajal več velikih občin radovljiškega sreza. Odnesla je tudi hiše tovarniških delavcev Revna, Stravsa in Mura ter mnogo plodne zemlje. Prej je bila tam savska struga le kakih 60 m široka, zdaj pa meri v širino preko 100 metrov, tako da je tu zaradi širine Save in slabega terena gradnja mosta skoro nemogoča. Žalostno je videti tu velikanske naplavine gramoza, ki je nanešen skoro po vsej širini doline Skrajno slab vtis mora to napraviti tudi na tujce, ki se na obeh straneh puščave vozijo po mednarodnih železniških progah tod mimo in dobivajo čudne pojme o gospodarstvu v centru naše jugoslovenske Švice. Bilo je na licu mesta že več komisij in gospodje so na vse načine ugibali, kako bt se regulirala Sava in zgradil nov most, a žal je ostalo le pri komisijah, ker za to nujno potrebno delo ni denarja. Tako še danes veže naše najlepše in najbolj obljudene predele Gorenjske le rešilna brv. To brv je že večkrat odnesla narasla Sava, ki je na tem mestu zelo deroča. Bilo pa je tu že tudi več nesreč ter so si nekateri, ki so padli v temni noči v A-odo, le po naključju rešili življenje. Ne samo za pešce, ampak še mnogo bolj važna je graditev mostu tudi za vozove, ker se morajo vozniki, če hočejo s Koroške Bele v Gorje ali obratno, poslužiti mosta v Kurji vasi, pri čemer izgube celo uro na času. Obstaja pa bojazen, da bo Sava še naprej rušila bregove in odnašala plodno zemljo, katere v našem kraju že itak hudo primanjkuje. Vsi vemo, da je v današnjih hudih časih trda za denar, a ne pomaga nič, ker je zadeva nujna in se škoda na tem ozemlju vsak dan veča. Vsako varčevanje bi povzročalo še občutmejšo škodo. Pogoji za regulacijo Save in gradnjo mostu, ki naj bi se gradil kje bliže na trdnejšem terenu, pa so zelo ugodni in bi bili stroški regulacije minimalni. Imamo v našem kraju še vedno več stotin brezposelnih delavcev, gramoz za betoniranje je v ogromnih množinah na licu mesta, cementa povsod dosti v zalogah in delavske plače razmerno nizke. Treba bo ukreniti vse, da se regulacija Save in gradnja mostu preko nje pospešita, za kar naj se zainteresirajo vse prizadete občine kakor tudi banski in državni činitelji ter naj se v banski kakor tudii državni proračun vneseta ustrezajoči vsoti, da se bo moglo to, za naše kraje prepotrebno delo čimprej izvršiti. Dokler pa se to ne izvrši, naj se na tem mestu napravi brv, ki bo zadosti močna in varna za pešce, predvsem delavce, ki hodijo v tovarne na delo, a tudi za turiste, ki hodijo peš s postaje Javor-nika skozi Vintgar na Bled ali obratno. Janko Kač: gj J F|p Skoda pa škoda! Tisto strd že kupimo, če bo treba! Kar za škodo in zmoto so čebele pri hiši. Tona jih mora takoj prodati!« se je razvnela snaha. Ves čas je Polona mirno govorila. Pri zadnjih besedah se je pa pognala kvišku: »Po pismu so bile Matijeve, sedaj so pa moje. Dokler bom jaz, jih ne bo nihče prodajal.« Prijela je Tončka za roko in jezna oddrsala v hišo. ,Le dajajte mu potuho!« je ze noteia reči za njo Micika, kar je zagledala Tona, ki je pripeljal voz prelasta.* Brž je stekla z otrokom k njemu. »Takoj pojdi k zdravniku ž njim, da nesrečni otrok ne oslepi«, je kriknila in mu povedala o piku. Tona je pogledal mesto pika in menil: »Bo že splahnelo. Če na lice piči čebela, vedno koža tako zateče.« Tedaj pa je planila žena v jok: »Bo že splahnelo?! Saj vem, za mojega otroka je vsega škoda. Sam Kristus vedi, da sem se mogla tako pokopati. Ce ga ti nočeš peljati, ga pa sama nesem.« »Ne uganjaj komedij!« je popustil Tona. »No, no, ga pa peljem.« Cez eno uro je bi! že nazaj od zdravnika. »Kaj je rekel«, ga je sprejela že na pragu žena, »Da ni nič hudega. Pa v tole belo vodo naj namakamo obkladke in rnu jih devamo na glavo«, je mirno odgovoril Tona. »Drugega nič?« ie vprašala žena. »Pa goldinar je hranil«, je ušlo Tonu kar samo iz nejevolje, ko je šel izprezat kobilo. »Pri Tončku pa nisi štel takšnih krajcarjev«, mu je oponesia žena. Tona je stisnil pesti in se naglo obrnil, nato si je premislil. Le zamahnil z rokami in odpel kobili oprsnico ... Tončku kar ni mogla iz spomina čudna beseda, ki jo je reKia Micika v jezi, zato je vprašal staro mater, preden je zaspal: »Mama, kaj pa je to seme pankrtsko?« Polona se je ustrašila vprašanje in ni vedela, kaj mu naj odgovori. »Ne misli na to, Tonček in zaspi«, je naposled odgovorila in ga hotela spraviti na druge misli. »Sama bom ogrebala odslej čebele, saj sem že spet močna v rokah.« Pri pomenku o čebelah je res pozabil Tonček na tisti hudi besedi. V šoli pa se je drugi dan spet spomnil otrok na nju ter vprašal druge otroke, kaj naj pomenita. Vsi so bili tihi, samo hčerka Čim-žarjeve dekle je rekla: »Meni tudi pravi Čimžar tako, ker nimam očeta.« »Jaz ga pa vendar imam«, se je zavzel Tonček, še bolj radoveden kakor prej, zakaj mu je mati tako rekla. Več let mu je ležala ta uganka v mislih, dokler je ni odgonetil. * sveža trava. IX. POGLAVJE. »Nihče ne bo tepel našega Anzeka!« se je razkačil Tonček na cesti pred pretepaškimi Kaplančani, ko so hoteli pretepsti drobnega brata, ki je hodil že v tretji razred, zaradi neke barantije. Krepak fant je bil Tonček z desetimi leti kakor drugi s šestnajstimi, zato so se takoj povesile sovražne roke! Močnejši brat je vedno branil slabejšega, kar je vedno bolj utrjevalo med njima srčno prijateljstvo. Ko je Micika izvedela za takšno Tončkovo junaško borbo za Anzeka, se ji je sicer zdelo prav dobro, toda pokazala ni tega nikoli Tončku, češ, saj spada tudi to v njegov posel, kakor so se pogodili. Čim pa je Anzek odraščal, se je tudi Tončkova služba spremenila. 2e je gonil Simnu konje pri oravi in prav na globoko ukazoval: »Hi-hot, prama!« Zelo ponosen je bil na svojo novo službo in je važno prigrizoval h kruhu slanino, ki mu jo je dal od svojega kosa Šimen in modro nagnil z vodo zredčeni tolkec. Tako čudovito je dišala sveža brazda, da je vprašal Šimna: >Zakaj pa zemlja tako diši?« Vesel ga je pogledal Šimen: »Vohaš? Veš, vsaka novina tako diši kakor pečen kruh. Smrdi samo mrtvina, vse drugo pa ima duh po življenju.« Ni ga razumel fantič, vendar je s polnimi prsi vlekel vase ta življenjski duh in je vidno rasel ter se krepil ob njem... Z dvanajstimi leti ga je Micika že redko pošiljala v šolo, da ne bo po nepotrebnem jedel kruha pri hiši. Na jesen je cele mesece pasel krave v tistem skritem kotu gmajne, ki mu pravijo koti, ker se tam zliva potok Bolske v Savinjo v ostrem kotu. Tam je bilo življenje za otroke! Pašniki, kamor je neslo oko, in nikjer blizu njiv, da bi bilo treba vračati krave iz škode. Mirno se je pasla goved v sočni travi ali pa je leno prežvekovala v senci košatih jelš. Otroci pa so se igrali po mili volji in pekli krompir, repo in turščico. Breg ob Bolski je brez nasipov, pač pa se je voda ujedla globoko v ilovnato zemljo. Tam so izdolbli v breg obrežne peči in jih obložili z opeko, ki so jo prinesli od doma, da je žerjavica dalje obstala in se je krompir bolje spekel. Kakor iz pravih dimnikov se je kadilo ob potoku iz lukenj med rušo. Duh krav se je mešal z vonjem pečene repe, krompirja, koruze, z belim dimom in veselim smehom pastirjev... Med mahom položnega griča so gnezdili čmrlji, Tončkova last, ker so bila njihova gnezda na Kolenčevem svetu. Poleg je pasel Caj-narjeve krave sin osebenjaka Stvarnikov Mihče, ki mu je prihajala pomagati past še več otrok njegove kampe. H Tončku pa sta prišla včasih v vas brat Anzek in sosedova Nežika. Prav lep septembrski popoldan je bil, ko je hotel Tonček pogostiti svoja gosta s prav posebno slaščico. Ob grmu, kamor ni segla žival s svojim dolgim jezikom, je odtrgal tri suhe travnate bilk«, dal vsakem« po eno in jima mignil, naj gresta za njim. Ko pridejo do grička, pa obstane Tonček in reče z zamolklim glasom: »Nekdo mi jih je ogrebel in ukradel.« »Kaj pa?« je vprašala Nežika. »Črmlje, moje čmrlje, ki so imeli polne piskrčke strdi. Vama sem jo hotel dati posrkati«, je žalosten razlagal Tonček. Pa je nabral čelo v gube, stisnil ustnice in pomislil... »On jih je vzel, pa nobeden drugi,« je sklenil in že odhitel ob potoku navzgor, kjer je imela Stvarnikova kampa svoje peči v bregu. Ko ga je videl Mihče prihajati, je urno zmašil svoj jopič v novo peč pred seboj ter stopil par korakov naprej. »Kje so moji čmrlji?« je kar oblo vprašal Tonček in hudo gledaL »Kaj so pa meni mar tvoji čmrlji?« se je malomarno začudil Mihče in vtaknil roke v hlačne žepe. »Zakaj si pa suknjič v peč potisnil?« ga je vprašal Tonček. To nepričakovano vprašanje je Mihča zmedlo, da je zardel in za jecljal: »Pa kaj, če ga?« »Bomo videli!« ga je porinil Tonček vstran, da se je opotekel in plusknil v vodo. Tonček se ni kar nič zmenil za to, temveč je brž potegnil Petrov suknjič iz peči in segel v votlino. »Kaj nisem vedel, da si tat,« je kriknil Tonček, ko je dvignil iz peči celo skladnico športovih* škatel, v katerih so brenčali čmrlji. »Saj niso tvoji čmrji,« je oponesel Mihče ves moker in jezen. »Kaj so pa tvoji, če so gnezdili na našem?« ga je vprašal s samozavestjo gruntarskega otroka Tonček. »Na naašem?« je zaničljivo zategnil Mihče. »Če bi Anzek tako rekel, tvojega pa ni nič pri Kolencu, ti — pankrt!« in stekel. Drugič je padla ta huda beseda, ki ji je sedaj že vedel Tonček pomen. »Zakaj mi je rekel to besedo?« ga je udarilo, da je bliskoma skočil za Mihčem. Kmalu ga je vjel sredi travnika, ga podrl na tla in zgrabil za lase. S »Zakaj sem jaz pankrt?« je siknil v žaljivca. Vsi otroci so prihiteli za njima in stali okrog, ko je rekel Mihče: »Zato, ker nisi Kolen-čev. Po svetu se potepi je tvoja mati.« »Ni res, lažeš!« je kriknil Tonček in pričel s pestmi obdelovati nasprotnika. »Res je, res! Tudi mi vemo, da nisi od iste matere kakor Anzeic,« je pritrjevala vsa njegova kampa. Tonček je spustil nasprotnika in brez besede ves žalosten odšel počasi k svojim kravam. Debele solze so se mu vlile po licih. Tedaj ga je pa pobožala mehka ročica po glavi. Sosedova Nežika je bila pritekla za njim, mu pogledala s svojimi krotkimi rjavimi očmi v njegove velike sive objokane oči ter mu rekla: »Ne jokaj, Tonček! Bom pa ja* tvoja mama.« Hvaležno jo je pogledal nesrečni Tonček in zažugal Stvarnikov! kampi, ki je kazala za njima jezike in vpila: »Ženin in nevesta.« • Vrsta predvojnih cigaret. Reutiingeo Tutttip^en Donauetdvngen Augsbuty Kempt&lfpeis $en ZOnch ■r^jSeefeM zfNiiJnnsbtvck sevelen s-Antm DčVOŠ Mer&n LLocčmo Lvgčno\ 3e//ty/?o Thfenf Trevfso Verom Mantva Ferr^ra mModena Herp sntfnooo ubertus miio za Jtohto t avgustu Iz življenja in sveta Prve slike z drugega Piccardovega poleta v stratosfero Luzern Prof. Piccard, ki je v četrtek zjutraj vzletel drugič v stratosfero, je dosegel na tem poletu nekoliko večjo višino kakor lani, namreč višino med 16.000 in 17.000 m. Do maksimalne višine je prodrl že v prvih treh urah poleta. V zraku je ostal 12 ur, potem se je spustil na planinski svet Volte Man-tovane v bližini Gardskega jezera. Spušča-»nje na zemljo je trajalo samo četrt ure. Preden je gondola sedla na zemljo, je parkrat udarila ob tla, šele nato so prijeli za vrvi štirje kmetje iz Cavallare, pomagala pa sta tudi švicarski inženjer Zweifel in njegov sin. Del aparatov se je pri pristajanju razbil, vendar pa je ostal višinomer nepoškodovan, z drugih naprav pa sta Piccard in njegov asistent že poprej prepisala meritve. Piccard je po pristanku prosil samo za čašo vode, kmetje pa so njemu in njegovemu asitentu postregli tudi z breskvami. — Slika na levi: karta drugega Piccardovega poleta. Balon je nekaj časa križa ril v cikcaku nad gorenjo Itlijo, nato se je spustil blizu Verone na zemljo. Progo drugega poleta kaže debela črta, tanjša črti prikazuje smer lanskega stratosferičnega poleta. V ovalih na levi strani zemljevida fizik Cosyns in prof. Piccard. — Slika na desni je prvi posnetek starta Piccardovega balona v Curihu. Predpotopne najdbe V zadnjih časih so zdravniki opazovali, da kažejo otroci, ki se vračajo s poletnih počitnic, na raznih delih telesa mehurje in otekline kakor cd opeklin. Matere so razlagale te čudne rane običajno z besedo: ^Piki žuželk:« A kakšno žuželke so bile to, niso vedeli povedati niti otroci. Končno pa se je monakovskemu profesorju dr. Trumppu posrečilo, da je izsledil zavratne-ga zasledovalca otrok, ki se je znal tako vešče skrivati zasledujočim očem. Gre za pajka, za majhnega strupenega pajka, za žival, ki torej ne spada v razred žuželk. Dolg je nekaj več nego pol centimetra, črn, s kratkimi, krepkimi nogami. Spada v vrsto agelemid in se spušča v glavnem na otroke, zlasti na blede in nervozne. Ker opravlja svoje delo ponoči, ni čuda. da ga niso mogli tako hitro izslediti. Poleg tega je izredno hiter in se skrije ob najmanjšem svetlobnem žarku. Beži celo skokoma. Njegovi ugrizi spočetka ne bolijo, šele zjutraj pričnejo žgati in srbeti. Obenem se pojavijo manjše skupine ali daljše, kačaste skupine rdečih vozelčkov, ki niso večji od prosenega zrna ali leče. če si otroci te mehurčke razpraskajo, nastanejo velike otekline, ki jih utegnejo mučiti tedne in mesece. Dr. Trumpp priporoča za obravnavo ugrizov namazanje z očetovo kislo glino ali z mentolnim špiritom. Večje otekline se ozdravljajo najbolje z F.ontgeuovimi žarki. V ostalem pa se zdi, da nastopa neprijetna žival le aooradično v manjšem številu, in že to. da so jo odkrili, daje jamstvo za to, da ne bo preveč nevarna. Usodna minuta za relativnostno teori jo Einsteinova teorija je postavila zvezdo-slovce na mah pred kopico novih nalog, šlo je za to, da se podpre z znanstvenimi pripomočki sistem, ki je zrevolucioni ral vsa stara naziranja. Tega dokaza relativnostna teorija danes še ni prejela v vseh točkah in vedno znova ji ga skušajo dati. Ena izmed najbolj prevratnih naziranj prof. Einsteina, ki prekucuje stari New-tonov nauk, je odklon svetlobnih žarkov s preme poti po težnosti velikih zvezdnih mas. Opazovanje totalnega sončnega mrka z natančnim merjenjem je edini način, da se dokaže ali ovrže pravilnost relativnostne teorije v tem pogledu. Zato je sončni mrk 31. t. m. velike važnosti. Za nas Evropce ta mrk sicer ne bo popoln, pač pa v arktičnih morjih, na Atlantskem in Pacifičnem oceanu, v Severni Ameriki in v delu Južne Amerike. Posebno ugodno opazovanje se obeta okoli mesta Portlanda v Severni Ameriki. Totalno zamračenje bo trajalo tu sto sekund — in ta poldruga minuta bo ena najdražjih in najpomembnejših v človeški zgodovini. Stroj in brezposelnost Američan doktor James Thomas ie nastopni v nekem strokovnem listu energično proti običaijmemu naziTanju, da razvoj stroja podpira porast brezposelnost'. Pred vsem, pravi dr. Thcmas, je popoi-noma zmotno naziranje, da je naša civilizacija edina industrialna civilizacija, kajti vsaka civilizacija je bila industrialna in kulturno življenje je bilo vselej odvisno od uspeha in trajanja trgovinske in 'mdus+ri-alne dobe. Stroj je bil za človeštvo vedno blagor. Odpravil je suženjstvo, ki se je kazalo v tem, da so ljudje delali 16 ur na dan. Skrajšal je torej delovni čas in omogočil zanimanje tudi za druge stvari, ne samo za fizično delo. 70 odstotkov ljudi je moralo opravljati suženjska dela. d« so vzdrževali zlato dobo atenske tulture. danes pa deluje le povprečno 4 in pol odst. ljudii pri stroju. Leta 1928., ki je bilo gospodarsko eno najboljših let v Ameriki, je bil zaposlen poMru« je vprašal pisatelj presenečeno. »Ali se nisva pomirila?« »že, že,« je odvrnil dramatik, »a to je veljalo le za primer smrti.« Vsak dan ena Farmar .Tačk Cu+ala je imel proSle dni na Izletu, ki ga je na,pravil v svojem avtomobilu, dvakrat srečo. Na vožnji z doma je ustaivil vozilo pen oči na neki farmi rn je prosili, naj ga sprejmejo pod streho ter prenočijo. Njegovi želji je bilo ustre-ženo. Ko pa je naslednje jutro stopil k vozu, je malone omedlel od strahu? Opaz'1 je namreč, da je prošlo noč le po naključju ostal živ. Avtomobil se je namreč ustavil tik ob robu prepada reke Murrav in če bi bil napravil samo korak dilje. bi bil zgr-met v vodo in utoni1!. Tmel pa je srečo še v nekem drugem pogledu. Cutate navadno irstona na desni strani vozila. Golo naključje je hotelo, da ie usodno noč izstopil na levi.. ki ie bila zavarovana pred vodo. Če bi bil izistooil na desni. M bd Postal plen valov, ki bi ga bili rok on ali v Hladnem grobu in nihiče več ne bi slišal o njeaa. Tako, Janez, zdaj pa mi moraš obljubiti, t se ne boš čisto nič vmešaval, če bi iz bruhnila vojna.« Hiše iz sladkorja čeprav ima današnje življenje precej grenak okus, vendar trpi sladkorna industrija zaradi ogromne preobilice tega živila, ki ga ne more nikamor oddati. Ta kriza se izraža v nekem nagradnem razpisu Društva nemških sladkornih industrijcev, ki obeta 10.000 mark nagrade za najboljši postopek, ki bi trsni sladkor izkoristil tehnično, vendar ne za človeško in živalsko prehrano(I). Takšen postopek je izumil Američan dr. Cox, ki je prišel na misel, da bi sladkor kot 5 do 6odstotni dodatek ometu uporabljali za gradnjo hiš. Ta postopek so poznali že stari Rimljani in zviša trdnost ometa za 609r. če je doslej apneni omet glede trpežnosti zaostajal za cementom, bi odslej ne zaostajal toliko in bi navzlic sladkornemu dodatku bil cenejši. Opeka :z »sladkega« ometa se je pri poskusih izvrstno obnesla in ko se po približno treh mesecih osuši, je še odpornejša. Štiri arktične odprave Rusija pošlje letos v polarne kraje nič manj ko štiri odprave. Ledotemilec »Sibir-jak«, ki ima nalogo raziskati možnosti za vzpostavitev pomorskih zvez med Vladi-vostokom in pristanišči severne Evrope, je /e zapustil svojo oporišiano bazo ter od plul na debelo morje. Spremljata ga dve letali. Istočasno je odrinil v severne vode ^Rušanov«, o katerem smo že poročali. Njegov« naloga obstoji poglavitno v tem. da izmenja osobje na opazovalnih postajah. Letošnjo rusko polarno zimo bo preživela prvič na debelem severu tudi ženska, ki je ponudila svoje usluge moskovski vladi. Tret'a odplava z ladjo »Tajtrrir« zasle-du-e hidrografske raziskovalne smotre. Odpeljala se bo v Karsko morje in bo preiskala Ta/mere na ondotnem nabrežju. Sloviti ledolomilec »Maligin«, ki se je šele nedavno vrn;1 iz Nansenove dežele, pa ie te dni odrinil proti Rudolfovsmu otoku. OdneVal je gradbeni materija! ir stroj; za postavitev najsevernejše radiopos+aje na svetu, ki jo bodo postavili na Rudolfo-vem otoku. Hoover ni izgubil ničesar Neki ameriški magazin je nedavno objavil podatke, da je sedanja gospodarska kriza v Ameriki spravila ob velik del premoženja tudi predsednika 1 loovra. Zdaj objavlja finančni posrednik ameriškega predsednika izjavo, v kateri pravi, da je trditev o Hoovrovih izgubah navadna laž. Predsednik ni izgubil v sedanji krizi niti centa. Njegovo premoženje je že enajst let nespremenjeno in znaša dva milijona dolarjev, ki so naloženi v absolutno varnih protivrednostih. V sedanji vročini so smrtni primeri v vodi kaj česti pojavi. Zato bi morali kopalci paziti na svojo okolico in ji pomagati v primeru potrebe. Na sliki vidimo vzoren primer masaže srca utopljenke Kraj Starunia v vzhodnih Karpatih leži v miocenskem ozemlju, ki vsebuje mnogo ozokerita ali zemeljskega voska. Pri izkopavanju te rudnine so že 1. 1907. naleteli na ostanke velikega mamuta in na dobro, s kožo in dlakami ohranjen del predpotopnega nosoroga, čudno pa je bilo, da so našli te ostanke starih živalskih oblik med ostanki žuželk in rastlin, ki se povsem skladajo z današnjo favno in floro v teh krajih. Da bi pojasnili to protislovje, so začeli v zadnjem času znova raziskovati ozemlje in so v 18 m globokem rovu ponovno naleteli na ostanke novejših živalskih in rastlinskih vrst ter človeško orodje. O vsem tem so ugotovili, da je prišlo v zemljo komaj pred 70 leti in tako so popravili Neprijetno potenje Potenje je zdravo, ker hladi prevroče telo. Neprijetno pa je, če se pojavlja znoj samo na določenih delih telesa, n. pr. na čelu, pod pazduhami, v dlaneh in na nogah. Zlasti vonj, ki ga izpuhtevajč poteče se noge. je prava muka. To potenje pa se da odpraviti. Danes je že premagana zmota, da rabi za »strelovod« raznim notranjim boleznim. Pred vsem je treba skrbeti, da se izločeni znoj odstrani takoj, vsekakor preden se zaje v čevlje in usnje ter povzroča neprijetni izpuh. Kajti sveže izločeni pot ne diši tako zoperno. Nadležnega smradu se naleze šele v dotiki z gnijočim usnjem. Dalje moramo skrbeti za to, da bodo znojne žleze v nogi izločevale sploh manj potu. To se da doseči z metodičnim mazanjem kože na stopalu s 5, 10 ali še večodstotnim formalinskim špiritom ali pa z enkratnim namazanjem s 3odstotno vodeno kromo vo kislino. V posebno težkih primerih si dermatologi pomagajo z jodovo tinkturo, dočim se Rontgenovih žarkov poslužujejo le v skrajnih primerih in zelo neradi, ker imajo lahko nepopravljive posledice. Vsekakor pa je razumna obutev najboljši pomagač zoper neprijetno potne noge. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zasta-janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ni dneva brez nesreče v vodi težko znanstveno zmoto. Nekoliko metrov od rova, kjer so pred leti našli mamuta, pa so odkrili dva nosoroga, samico in samca. Posebno samica ;e bila dobro ohranjena., celi deli kože so ostali na njej, aa so jo mogb potem naga-čiti. Od drugega nosoroga se je ohranilo samo okostje, to bržkone zaradi tega, ker je ležal v nekoliko drugačni zemlji, ki je pospeševala razkroj. Zanimivo pa je to. da so našli okoli obeh živali ostanke najrazličnejših rastlin, ki so danes sestavna flora severnih tunder. To dokazuje, da živ»:i niso živele v okoliščinah, ki bi bile podobne današnjim, temveč v pravi tundri, z bogatim rastinstvom. in sicer v dolinah, ki jih je gorovje ščitilo pred mrzlimi severnimi vetrovi. Preštevanje čebel Neka londonska tvrdka je začela izdelovati umno pripravo, ki s pomočjo — radija prešteva čebele v posameznem panju. Ob vhodu v panj se namesti majhen, a zelo občutljiv mikrofon, Iti ojači s pomočjo avdionke celo tako šibke šume, kakršne nastanejo pri plazenju posameznih čebelic preko aparata. V zvezi s tako nastajajočimi šibkimi toki je sijajno zamišljen števni aparat, ki beleži natančno število čebel, čim več čebel, tem več nožic in tem večji je šum, ki proizvaja spet tem močnejši tok; seveda je potem tudi premah kazalca na števcu večji. Dohod v panj je tako zmanjšan, da se mora vsaka čebela vanj samo splaziti in se s tem tudi sama naznaniti aparatu. Neki angleški list poroča, da je mikrofon tako občutljiv, da je mogoče zaznatj celo šum posamezne Čebele, kadar upogne no-žico v sklepu in nastopi nekakšno »pokanje mišic«. Čitajte tedensko revijo "ŽIVLJENJE IN SVET« Gdč. Lu Koch iz Bochuma je vzdržala v vodi 50 ur in je potolkla dosedanji plavalni rekord v vztrajnosti za dobre 4 ure Turin hoče postati Pariz V Turinu so z vladno podporo ustanovili modni zavod, ki naj bi ustvaril italijansko žensko modo in napravil Italijanke neodvisne od pariške mode. V propagandne svrhe bo zavod priredil vsako leto dve razstavi, ki naj bi tudi inostrani svet opozorili na to novo italijansko idejo. Evropa—Amerika—'Evropa Letalo Angleža MoDisona ki je v Dublinu uspešno startal k poletu čez ocean in srečno dosegel Ameriko, odkoder se bo takoj vrnil v Evropo. Njegov podvig predstavlja prvi rekord svoje vrste v zgodovini modernega letalstva Zahteve slovenskega trgovstva fgvi-šen<, če ga dajo v denarne zavode- Zato ga raje drže doma. pa čeprav izgube na ta način vse obresti. Zaradi tega so denarni zavodi brez razpoložljive gotovine. Denarni zavodi so le posredovalci denarja in imajo desetkrat toliko vlog, kakor akcijskega ka^ pitala. Denar iz vlog posojujejo dalje in ž njim oplajaio gospodarstvo. Če se pa začno vloge denarnim zavodom odtegovati, potem mora priti zastoj v gospodarstvu, ki ie prav tako v škodo tudi onim, ki drže denar doma. Toda proti fiksnim idejam se je težko boriti in fiksna ideja je že, kadar kdo raie drži doma denar, tudi če mu nič ne nese, kakor pa da bi ga plodonosno naložil v hranilnici Na eni strani zakon o kmetskih dolgovih, na drugi splošno denarno pomanjkanje, vse to ie povzročilo, da je trgovina prišla rned dva mlinska kamna in da si more trenutni porpagati le oni, ki si ie ustvaril lasten obratni kapital. Nastala je tako situacija, v kateri 9e trgo vina, industrija in obrt ne morejo vzdržati. Situacija je še poostrena zaradi zakona « prisilni poravnavi, proti kateremu se mnn že številne in upravičene pritožbe. Sam sem bil priča, ko je prejel upnik na opozorilo, da nujno potrebuje denar, tale neverjeten odgovor: »Ne bodite predrzni in ne terjajte, sicer se poravnam za 40%>. Zaradi tega izrabljanja zakona je nastala nesigurnost, da je že skoraj vsako reelno poslovanje nemogoče. Za izredne prilike, v katerih živimo, je potreben samo tak zaščiten zakon, da ne pr de v nevarnost stoodstotno aktivna firma, ker je imobilizirana. Vsaka druga zaščita pa gre predaleč V proračunski politiki je bil napravljen velik korak naprej. Naši poslanci so krepko sodelovali in mnogo pripomogli !t uspehu. Doseženo je bilo 30odstotno znižanje izdatkov, kar je rekorden in edinstven uspeh v proračunski politiki, le žal. da se je dos<»-gel ta uspeh leto dni prepozno. Ali vseeno še ni doseženo vse, kar je treba, ker 4 in pol milijarde osebnih izdatkov je preveč. Vprašanje redukcije zato še ni odstavljeno z dnevnega reda, toda jasno je. da ss to ne sme zgoditi na račun uradniških plač. T« so danes že na takšni nižini, da ne more biti govora o njih novj redukciji, tem mani. ker tudi redukcije v prejšnjih letih niso dale dobrega rezultata. Treba bo najti druga pola in drugačen izhod. Olede državnih dohodkov je omeniti, da trošarine ne nazadujejo v tem obsegu, kakor direktni davki in da je najbolj padel donos carin. Naš kmetovalec se je moral omejiti do skrajnosti in zato je padlo povpraševanje po izdelkih. Na drugi strani pa vidimo, da bi bila naša bilanca brez anuitet za dolgove aktivna. Dajatve za anuitete znašaio mesečno 100 milijonov Din. Po sporazumu s Francijo se je to breme za letos znatno zmanjšalo in upati ie. da bo mogoče doseči sljčen sporazum tudi z Anglijo in Ameriko. Velike neprilike so nastale tudi zaradi zmanjšanja dotoka deviz. Odkar imamo klirinške pogodbe s sosednimi državami, se je dotok deviz zmanjšal za polovico. Zlasti težko pa je prizadeta Južna Srbija zaradi moratoriia, ki ga je proglasila obubožana Grčija. Za Južno Srbijo ie Grška edino izhodišče in naša trgovinska bilanca ie bila za 200 milijonov aktivna. Sedaj pa ni nobenega prometa več z Grčijo in posledica tega je strahovit padec cen v Južni Srbiji. Ovca velja 20 Din in ljudje nimajo možnosti, da vnovčijo svoje pridelke. V trgovinski politiki gremo mirno svojo konstruktivno pot dalje. Fenomenalni uspehi so tu nemogoči in vse naše prizadevanj? gre v prvi vrsti za tem, da ohranimo svoie trge in si pridobimo novih. Odredil sem. da pride v Maribor gosp. Stanišič. glavni strokovnjak za izvoz našega sadja, da ustvarimo direktne zveze s tujino. Mislim, dn bomo v okviru danih možnosti imeli uspe- Na jesen se pričenjamo pogajati r Nemčijo za preferenPen nvoz naše koruze. Letos se nam obeta rekordna žetev koruze ia do 100.000 vagonov koruze bomo imeli za izvoz- Gledati bo na to, da dobi kmet več ko 50 par za kg koruze. Koncem tega meseca se v Varšavi prične konferenca bloka agrarnih držav. Tudi s to konferenco bomo skušali dvigniti izvoz naših pridelkov. Nato se bo vršila v Ženevi konferenea podunavskih držav. Tu se bo treba dotakniti zelo delikatnega vprašanja. Mi novih koncesij industrijskim državam ne moremo dati temveč moramo vztrajati na tem, da one znižajo svoje prohibitivne carine na kmetske pridelke. Ne moremo pristati na to, da industrijske države zahtevajo za sebe poljedelsko avtarkijo, naša industrija pa ne bi smela uživati nobene zaščitne carine. Bilanca vaše organizacije je pozitivna in črta vašega organizacijskega dela gre stalno navzgor in vam je lahko v vzpodbudo. Bodočnost pa zahteva, da se še hitreje sklenejo vaše vrste, ker le v tem je poroštvo, da bomo zmagali tudi v sedaniih. izredno težkih prilikah. Trgovstva in davki Na mariborskem shodu je imel glavni referat predsednik Zveze trgovskih gremijev gosp. Josip J. Kavčič- Iz njegovega govora posnemamo naslednji zanimivi del, ki se tiče davkov. »Davki so vedno najaktualnejši predmet, saj v današnjih težkih časih globoko posegajo v gospodarsko življenje vsakega posameznika in celote. Predlagali smo temeljito rerizijo zakon« o neposrednih davkih, zlasti v tem pravcu da se davčna stopnja zniža, da se pridob-nina kontingentira ia s tem dvigne davčna morala. Izvršila se je sicer sprememba zakona o neposrednih davkih, ki pa te eno-dušne težnje gospodarskih krogov ni uva-ževala. Neizpolnjena je ostala doslej tudi zahteva vseh naših organizacij, da se ustanove davčni odbori po stanovskih organizacijah. Silno visoke 90 tudi banovinske daršfin*. Dravska banovina je predložila finančnemu ministrstvu proračun v višini nad 170 milijonov Din, odobren pa je bil v vsotj 111.9 milijonov. Naša banovina ie po višini odobrenega proračuna na tretjem mestu, kar se tiče višine banovinske dokladc na neposredne davke pa celo na prvem. Poleg tega se plačuje v dravski banovini še 10°/n zdravstvena doklada in 25n/o cestna dokla-da namesto kuluka- Posebne banovinske davščine pri tem še niso upoštevane. Prav tako težke pa so mnogokrat občinske davščine. Imamo utis, da oni, ki Jih nalagajo, dostikrat ne razumejo položaja našega gospodarstva. Potrebujemo dober zakon o občinah, prav tako pa je potrebno, da se z zakonom omeji to večno obdavčevanje od strani samoupravnih teles. Važno je še vprašanje davčnih odborov. V Ljubljani so davčni odbori dovršili delo. sedaj pa se je nakrat zgodilo, da je prišel iz finančnega ministrstva inšpektor ter odredil, da se proti sklepom davčnega odbora zviša pridobnina. Proti temu moramo najodločneje protestirati. V roke mi je prišla okrožnica finančnega ministra, kako naj se izterjuje pridobnina- V tej okrožnici se navaja, koliko je znašala pridobnina povprečno v posameznih okrajih. Tako je v mnogih krajih znašala le 2000, v drugih 4000 in tako naprej, najvišja pa je bila v Sloveniji in je znašala v Mariboru povprečno 11.000, v Ljubljani pa celo 15-000. Torej mnogo več, ko povsod drugje, se je pri nas plačevalo pridobnine, sedaj pa pride inšpektor in hoče zvišati pridobnino ne tam, kjer jo plačujejo premalo. temveč pri nas, kjer je že itak pla-čuiemo največ. Tako postopanje se obsoja samo po sebi, naša dolžnost pa je, da vzamemo v zaščito naše davčno uradništvo, ki se vestno trudi za državo, ki pa na drugi strani tudi upošteva položaj našega gospodarstva. _ Vprašanje za sebe pa je povišanje davka na poslovni promet, ki se je povišal na 2%. Kot dobri državljani vemo. da treba državi dati kar potrebuje, zahtevamo pa, da bodo davki pravično razdeljeni, enako na vse pokrajine. In nai se ne obremenjuje preveč le dravska banovina, ker je za jugoslovensko nacijonalno misel neobhodno potrebno, da vlada pravičnost tudi pri davkih. Slovenija pa ie prispevala pri davku na poslovni promet že nad 20 odstotkov in ta neenakost v davčni obremenitvi povzroča težke posledice zlasti v konkurenčni sposobnosti Slovenije. Po povišku davka na poslovni promet se je še bolj otežkočila konkurenčna sposobnost Slovenije. Našim narodnim poslancem se odpira tu lepa prilika. da se zavzamejo za enako obdavčenost pokrajin. Mi smo odločno za jugoslovensko bratstva toda za iskreno in pravo bratstvo, ki nalaga vsem enake dolžnosti in pravice. V teresn ingoslovenskega bratstva je zato, da se tudi darčno vnrašanie pravično nredi. Socialna zakonodaja O socijalni zakonodaji je gosp. Kavčič nadaljeval: Kakor se dosedaj gospodari ▼ nekaterih sociialnib ustanovah, tako ne more več iti naprej. Tudi jaz sem bil imenovan za člana uprave Osredniega urada v Zagrebu. Ko so nas vprašali, ka? se naj napravi, da se sanira finančno stanie urada, sem izjavil, da takšni upravi ne moremo dovoliti nobenega poviška. Zahtevamo, da se zakon o socijal-nem zavarovanju spremeni in zahtevamo, da postaneio socijalni uradi v posameznih banovinah samostojni. Ne moremo več trpeti tega. da bi mi vestno zbirali denar, drugod pa bi ga brezvestno zapravljali. Pripravljeni smo vedno bratsko pomagati, fe se pripeti nesreča, toda za slabo gospodarjenje nobene prizanesliivosti.« Predsednik 2- Kavčič ie prečital resoln eijo, kako naj se reformira zakon o socijal-nem zavarovan iu. ki wi jo zborovalci eno- i dušno ter z odobravanjem sprejeli- Sprejeta resolucija pravi med drugim: Zavarovalni posli vseh panog zavarovapja delavcev morajo biti centralizirani pri posebnih nradih za zavarovanje delavcev, ki se naj ustanove z vsako banovino, odnosno en nrad za več banovin. Vztrajati moramo na ločeni ureditvi pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev, na -paralelnem poslovanju zavarovanja rudarjev in železničarjev ter na ločeni ureditvi bolniškega in nezgodnega zavarovania privatnih nameščencev po lastnih nosilcih zavarovania. Osrednji nrad za zavarovanje delavcev se mora ▼ sedanji sestavi razpustiti. Ustanovi naj se centralni zavarovalni urad, ki nai bi upravlial vrhovno nadzorovalno in statistično službo za vse vrste socijalnega zavarovanja v državi in bi čuval nad pravilnim izvajanjem zakona. Le v načelno važ- nih stvareh socijalnega zavarovanja bi urad fungiral kot zadnja administrativna instanca. Ni treba, da novela rak ona dajatve kvantitativno ali kvalitativno poslabša. Toda zakonita ureditev zavarovalnih dajatev mora biti takšna, da so izključene vse zlorabe. Zato mora iz zakona izpasti vse, kar zlorabe danes omogoča. Zakon mora biti v svojih dofočbah tak, da administracije preveč ne komplicira. Zavedamo se, da alnun. zavarovanja ne more biti v vseh delih države enotna in izvajana po istih vidikih. Zato je prav, ako je zakon v tem oziru elastičen in okviren, da tako dopušča posamez-rur p-kiajVpm možnost, da oduonietraiiv-ne podrobnosti urede po svojih prilikah in potrebah. Konferenca zaradi trošarine na električni tok V petek se je v Beogradu v trgovinskem ministrstvu vršila pod predsedstvom min:-s>tra g. Mohoriča konferenca zainteresiranih gospodarskih krogov glede sestave pravilnika o pobiranju državne trošarine na porab} električnega toka. Na konferenc, sc bi.i poleg predstavnikov trgovinskega in gradbenega ministrstva zastopani tehnična fakulteta v Beogradu, direkcija državnih rudnikov v Sarajevu, Zveza električnih podjetij v kraljevini Jugoslaviji, Zveza električnih censtrad v Zagrebu, Zveza rudar, in topilniških podjetij, Zveza kidustrijcev v Zagrebu, Zveza indiustrijcev v Ljubljani, Kranjske deželne elektrarne, električna centrala beograjske občine, gospodarske zbornice v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in Sarajevu, Centrala industrijskih korporactj v Beogradu, Združene oanirnice v Vevčah. Kranjska industrijska družba na Jesenicuh ter električna centrala v Jajcn. Konferenca je proučila vse prtmere opora be električnega toka za razsvetljavo, za pogon kakor tudi v elektrotehnične in me-talurgrlčne svrhe. Razpravljalo se je tudi o vprašanju trošarinske obremenitve razsvetljave po delavskih stanovanjih, v tovarniških delavnicah ter instalacijah, kakor tudii o vprašanju trošarinske obremenitve prometnih sredstev. Posebne pozornost so na konferenci posvetila vprašanju tehničnega načina pobiranja in obračunavanja trošarine. Udeleženci konference so opozoriti na ogromne investicije, ki bi jih poaizročiio striktno izvajam je zakona glede merjenja uoorabljenega toka. Po račun« prisotnih strokovnjakov bi stroški teh investicij zadali več kakor pa ves čisti donos te tro-ša.%ie za dTžavno blagajno. Zakion namreč določa, da mora rfeJrtrffert tok za javno razsvetljavo, za razsvetljavo in pogon tramvajskih vozov, za pogon vodovodov, za pogon v samih električnih centralah ta za razsvetljavo teh instalacij iti pretoo posebne števce ▼ centrali affi druje, sicer se mora tudi za ta toCc plačati trošarina, Pri taki ureditvi niso potrebne samo investicije za Števce, temveč za preureditev omrežja. Enako le treba za električni tok iz lastnih naprav za lastno porabo nre-ditd posebne števce za pogonski tok in za tok za razsvetljavo. Gospodarske vesti — Odlok glede prodaje tujih plačilnih sredstev. Z odlokom finančnega ministra je razveljavljena prva točka ministrskega odtoka od 28. oktobra 1931, po kateri so smele pooblaščene banke in menjalnice našim kakor tudi tujim državljanom, k» stalno žive v naiši državi, prodajaj tuja plačilna sredstva za njihove osebne potrebe do največ 500 Din mesečno brez posebnega dovoljenja finančnega ministrstva. = Francoska banka Je v enem mesecu izgubila za 1140 milijonov frankov zlata in deviz. Zlati zaklad Francoske banke je 9. julija dosegel rekordno stanje 82.470 milijonov frankov. Od tedaj pa je prvikrat pričelo zlato polagoma odtekati. Do konca juiliija je Francoska banka izgubila za okreg 300 milijonov franikov zlata, še več pa deviz. Dne 12. avgusta je skupno stanje zlata in deviz znašalo 87.370 milijonov, to Je za 1140 milijonov manj nego 9. Julija. Pri ogromnih rezervah Francoske banke to nazadovanje sicer ne znači mnogo, vendar je za preokret v mednarodnem gibanju zlaita prav značilno. Ta ipreokrert pa je dejansko nastopil že prej, vendar se je v prvom letošnjem polletju pasivnost devizne bilance krila docela iz deviznih rezerv ta ni vplivala na zlati zaklad. Zlate in devizne rezerve Francoske banke so dosegle najvišje etamje 90.430 milijonov frankov ob koncu letošnjega januarja; od tedaj pa so nazadovale že za 3056 milijonov frankov. __ Gospodarski stroji bodo razstavljeni r posebni skupini na letošnjem ljubljanskem veilesečmiu od 3. do 12. septembra. Zastopani bodo Izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemftje, švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tn najlenšo priliko, da si Izberejo ipluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čisoiViice slamoreznice, pluge za okopavanje in osV-pamje, traktorje, lokomobiile, motorje ln veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, ginanih z 'ok-*mo bilami, motorji Ln električnim tokom. = Promet na največjih kolodvorih r Jugoslaviji. Po podatkih generalne direkcija državnih železnic ima po številu potnikov največji promet Zagreb, glavni kolodvor, namreč 1,665.927; potem sledi Beograd z 1,271234 potniki, na tretjem mestn Ljubljana z 994.477 potniki, na fetrtem Mnrihrr s 642.286 potniki, na petem Subotica e 619.528 potniki, na šestem Novi Sad s 587.133 potniki fn na sedmem Sarajevo s 518.205 potniki. Po blagovnem prometu je razvrstitev drugačna. Po količinah došleea blaga je na prvem mestu Zagreb, na drugem Sušak, na tretjem Beograd in na četrtem Ljubljana. Po količini odpravljenega blaga pa je vrstni red: Sušak Subotica. Osijek. Zagreb, Beograd. Ljubljana. Če pa vzamemo za podlago skupni promet blatna, tedaj je na prvem mestu Zagreb (896.980 ton), potem pa sledijo Sušak (756.162), Bsograd (529.870). Subotica (459.517). Liubliana (446.571), Sarajevo, Osijek. Novi Sad. Maribor in Split. — Konkvri Je razglaSen • lmoVhri Jurija Ferenca, zidarskega mojstra t Ljubljani (upravnik mase dr. Drag- Treo, .odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri dež. sodišču v Ljubljani 31. avgusta ob pol 9., prijavni rok do 1. oktobra, ugotovitveni narok 8. oktobra). — Poravnalno postopanj® Je trredeno o imovini Marije Kosove, trgovke v Zagori« ob Savi (poravn. upravnik Viktor Mililer, sodni cenilec v Zagorju; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Litiji. 27. septembra ob 10.. nriiiavni rok do 21. septembra). = Pohištvena obrt bo na letošnjem Jesenskem ljubljanskem velesejmu prav raz-košnjo zastopana. Razstavljeni bodo izdelki pohištvenih in stavbenih mizarjev ▼ vseh modernih slogih in bodo kos vsem današnjim zahtevam, pa najsibo glede precizne izdelave in oblike ali pa glede solidnosti in konkurenčnosti. Naše občinstvo je moglo na mizarskih razstavah Ljubljanskega vele-selma na lastne oči opazovati ves povojni razvoi domačega mizarstva ter se prepričati, da se nahaia že na naravnost zavidljivi višini. To velja tako glede strokovne odličnosti izdelkov kot glede umetniškega okusa, s katerim so izdelani. Vsak kupec pa najsi ima izbran umetniški okus, z lahkoto najde primerno blago. Interesenti eo vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo nato pa sklenejo čimveč kupčij, ki bodo razstavijalcem največje priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnemu napredovanju. = Razstava perutnine na jesenskem velesejmu vzbuja že sedaj veliko zanimanje. Društvo »Živalica< bo razstavilo poleg raznih pasem perutnine tudi 5e mali letošnji rod, ki bo služil za okrepitev nadaljnje reje. Tistim rejcem, ki se hočejo odločiti za eno ali drugo pasmo, bo dana prilika, da se po prepričanju rejnih uspehov posameznih pasem odločijo pri nakupu za eno ali drugo pasmo, ki naibolj ustreza njihovim potrebam. Na prodaj bodo dobre jajčarice, nadalje perutnina, ki ustreza glede reje piščancev za meso. Tudi težje pasme bodo zastopane. Vsak interesent _ bo prišel na svoj račun. Oglejte si to zanimivo razstavo na veleseimu od 3. do 12. septembra v paviljonu »J«. = Sestanek mlinarjev. V nedetjo 28. t m. se bo vršil r Zagreb« ob 10. dopoMne r restavraciji »Jadran«, VlaSka ulica 50 sestanek mlinarjev iz vse države, zaradfi pogovora in razprave važnih stanovskih vprašanj (davek na poslovni promet, pavšalna taksa, stanje zaradi ustavitve obratov ▼ mlinih, eventualnosti). Na sestanek vabi mlinarje iz vse države Zadruga jv Iv. Rupena, Ljubljana); Industrija vtmenth fkanftna Vlada TeskarovfC & Co„ 0ggc 230 _ 245; »2< 210 — 220: >5< 195 — 200; >6« 175 — 180; >7« 140—145; »8« 90—95. Otrobi: 65 do 70. Fižol: baški, sremski, beli, novi 107.50 do 112.50. Srečno letovanie društva skrb za mladino Društvo Skrb za mladino v Ljubi Jani. katerega predsednik je g. Miroslav Urbas, je priredilo letos letovanje v lepi, nam še premalo znani Bell Krajini. Idilična Kri-ževska vas pni Metliki je sprejela te dni v srvojo sredo 24 slabotnih dečkov, da si na soncu in zraku ter s tečno In obilno hrano malo opomorejo. Dečki, ki so povečini otroci najrevnejših staršev, eo hvaležni dobrotnikom, ki so jilim omogočili taborenje s tem, da so se odzvali prošnjam društva s podporami. Tako posebno g. župan dr. Dinko Puc, Kreditni zavod za trgovino In Industrijo ta znani dobrotnik vseh pomoč' potrebnih g. Rajko Turk. Jako pripraven svet za taborenje Je kofe<, medtem ko so mlajši, ki še nimajo dovolj trdnih hrbtov, bolj navdušeni za miroljubnejše igre. Vsi taborniki so zelo zadovoljni Toda le prehitro bo tu konec letovanju. Društvo Skrb za mladino zasluži vso pohvalo za plemenito delo, ki ga vrši med najpotrebnejšimi, želeti bi bilo, da bi se s lično letovanje priredilo tudi za deklice. Saj se bo marsikdo po letošnjem uspehu rad odzval prošnjam društva vsaj z malim darom. Razstava Nevenke Steindlove Svojevrstna je ta razstava, skromna na zunaj, bogata po vsebini. Kdor pričakuje polne dvorane, je razočaran na prvi hip, kdor se poglobi, je presenečen po veliki vrednosti razstavljenega blaga. Gospa Nevenka je hčerka solnčne Dalmacije. Izhaja iz zelo ugledne rodbine, katere predniki so bili za čas hrvatskih kraljev knezi nad sinjskim okrožjem. Plemstvo so zadržali tudi za časa Benečanov. Oče g. Tripalo pa se je na zelo vidnem mestu udeleževal borb za narodno uedinje-nje. Gospa Nevenka se je poglobila v bistvo narodnih tehnik in ornamentike od na j primitivnej ših narodov današnjih dni pa tja daleč nazaj v stari in silni Egipt hi potem preko Koptov in Gotov do Arabcev, ki so prenesli svoje kulturno delo v Španijo in pustili tam sledove vse do današnjih dni. Renesansa je karakterizirana s tipično čipko. Po svojem bistvu in tehniki ie ostala stara Kina zvesta svoii tisoč> letni tradiciji in zato imajo ta dela samosvoje obeležje. Naša narodna orn amen tika je skromno nakazana le v toliko, da se bistveno lahko odraža od drugih narodov. Razstava ni vse. Zelo važna je razlaga gospe Steindlove, ki povede obiskovalca ▼ v*e ono, kar ostaja sicer pri bežnem pregledu neopaženo in vsakdanje. Zato ima razstava z razlago šele svojo pravo vrednost Z izredno vztrajnostjo je gojila go< spa razstavljaDca študij tehnike in ornamentike in kdocr je imel priliko spoznati bliže njeno obilno znanje, bo lahko prepričan, da bi gospa Steindlova izvršila še lahko vse kaj več, te bi bila to potreba. Danes, ko gre povsod za gospodarsko osamosvojitev, išče marsikdo strokovnjaka, da bi mil svetoval pri izbiri okrasa za dom. Malo jih je, ki zaupajo domačim močem, dasi dokazujejo domači strokovnjaki na vaak korak svojo sposobnost, m le preradi nosijo k domače krvi izžete pare ▼ neprijazno tajimo. Gospa Steidlo** se fe dostojno predstavila javnosti, ki Jo bo morala tudi vpo-števati. Na topel jug gre njena pot m naj jo vodi njen veliki idealizem povsod, pa bo našla svojo srečo. Božo Račič. Smrtna nesreča in bajke o trebušnem legarju ,V»vo mesto, 20. avgust*. Smrtna nesreča je danes zahtevala za žrtev Ivana Javornika, sinčka trgovca s sadjem v Vrhovčevi ulici. Okrog 9. dopoldne se je fant podal z nekim tovarišem r Šolsko ulico nabirat veje jagnedi za kozo. Splezala sta na prvo visoko drevo. Ko sta bila v višini 7 do 8 m, se je Javorniku odlomila veja in je zgrmel na tla. Kundi-čeva gospa ga je pobrala nezavestnega m so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je opoldne izdihnil. Počila mti je lobania nad temenom. Zlobni TJodJe raznašajo govorico, <$a vlada t novomeškem okolišu epidemija trebušnega tifusa. Ker taki zlobneži iz sam« Škodoželjnosti vznemirjajo javnost, smo se obrnili na »reško načelstvo m prejeli naslednje informacije: Znaki obolenja so se pojavili pri treb mladoletnikih, ki pa so bili takoj spravljeni v bolnico in izolirani, stanovanja pa desinficirana. Da bi bila kal bolezni v Krki, je odveč izgubljati besede. Vendar so bile vse tukajšnje vode bakteriološko preiskane m ni bilo nikjer najti nič sumljivega. Govoričenje, da je kopanje v Krki prepovedano, je zatorej brez vsake podlage. Tragična smrt na železniški progi Celje, 20. avgusta Davi se je po mestu in okolici bliskovito raznesla vest, da so našli okrog pol 8. zjutraj med tračnicami na železniški progi truplo 5I8etnega Antona Korena, inkasanta Mestne elektrarne in plinarne v Celju, policijskega stražnika v p. in bivšega mestnega občinskega odbornika, ki je prispel ob po^ratku iz Prirnorja v Celje. Truplo je bilo zelo razmesarjeno. Kolesa vlaka so Korenu zdrobila lobanjo, razmesarila čeljusti in zlomila levo nogo. Iz velike rane na glavi so se razlili možgani. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na okoliškem pokopališču. Pogreb bo jutri, v ponedeljek, ob 17 Koren Je vstal zgodaj zjutraj, skuhal svoii ženi in hčerki kavo ter dejal, da se bo peljal x jutranjim vlakom v radioter-malno kopališče v Laško kopat se, ker ga trga po udih. Na kolodvoru ie kupil vozni listek do Laškega in se odpeljal ob 7.21 iz Celja. Z vlaka je padel očividno med dvema vagonoma, ker je ležalo truP'_" ™ved tračnicama Pri niem so našli le 1-30 Lhn drobiža. S tem denarjem bi se Koren se-v >da ne mogel iti kopat in tudi ne bi mogel kupiti voznega listka za Povratek v Celje. Preiskava bo pokazala, ah ni Koren vendarle postal žrtev nesreče. N E O N „]\TE©]V% elektro-reklainni in raisvctljcvalni zavod, Zagreb, Bačkoga 8 specijalni zavod za projektiranje in montažo neonskih cevi in druge moderne razsvetljave. IZKLJUČNA PRODAJA KEOir — OSEKAM — PHILIPS izdelkov Za prvovrstno kakovost in izdelavo jamči ime NEON-OSRAM-PHILIPS. Zahtevajte neobvezne ponudbe! 10913 Cene malim oglasom Ženiti** fct dopisovanja: vsaka beseda Dtn h—* ter takratna pri-asojbina za Hfro ali ga dajanja naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega Im reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din l.— za besedo aa taračunajo nadalje val oglasi, Id spadajo pod rubrika »Kam pa kam*, »Auio-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Sta movanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacijec, m,Živali*, aObrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zašlo-tek*, ie sa g oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor al pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali služba, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki sa zaračunajo po Din L— ta besedo, aa zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH sa dajanja naslova. Vsi ostal! oglasi tocialnega značaja ee računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—>. Najman/H znesek pri oglasih po 50 pm za besedo, fe Din > tri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—+, Vsa pristojbine za male oglasa fe plačati pri predaji naročila, odroma /zA fa vposlati v pisma obenem s naročilom. Službo dobi Vsaka beeeda 50 par: i» dajanje naslona ali »a iitro p« S Ma. fl) Gospodično ___> 20—30 let, v pomoč gospodinja in k otroku iščem za takoj za Zagreb. Javiti se je v to-varni Hribar, Ljubljana, Zaloška c. St. 14.' 31912-1 2 mlajši deklici simpatična, marljivi im solidni, ki govorita tudi nem »ko, sprejmem emo za hiš n« dela, drugo pa kot prodajalko t bufetn. Nastop taikoj. J-osinnina Luikič, ViTje — Hrvatska. 31889-1 Strojar. pomočnik mlajši, dobi delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32097-1 Zobotehnik prvovrsten t zlatu iti kav-čmi.u, popolnoma samostojen, vojaščine prost, zdrav, dotii »talno s'nžbo pri zo-bozdiravniiku takoj ali pozneje. Ponudbe na podruž. »Ju tra t v Mariboru ood snačko »Zobotehniik 155«. 31425-1 Natakarja ♦reroega in zmožnega par jeeikov, s kaivcijo. ki re-flektira na mesto plačilnega. sprejmem v boljšo restavracijo v Ljubljani. Ponudbe s spričevali in sliko na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Zanesljiv«. 31902-1 Trg. pomočnico • kavcijo 15—30.000 Din, dobro izurjeno v Špecerijski trgovini, sprejmem s 1. septembrom. Ponudbe no oglas, oddelek »Jutra« pod »Dcbra služba«. 31697-1 2 čevljarska pomočnika dobro Irvežbana v šivanem ta kontesmem delu, ter 2 »a zbita dela sprejme takoj Andrej Cemilec, čevljarstvo v Kranju. 32071-1 Boljše dekle selo pridno in zanesljiv?, H »na dobro kuhati, pospravljati fine sobe in opravljati vsa druga hišna dela, išče družina 3 oseb. Ponudbe na podruž. Juitra ▼ Celju pod »Kuharica«. 32043-1 Več dobrih šivilj, pomočnic »smo kavcije zmožne sprejme takoj v stalno službo modna trgovina v Igriški «11 oi 10. 32024-1 Mesto oskrbnika razpisuje Trboveljska podružnica SPD za dom na Mrzlici j nastopom 1. novembra. Pismene ponudbe je poslati do 10. septembra r-a podnižnico SPD Trbovlje, kjer so tudi na vpogled tozadevni Dogoii. 32025-1 Boljši obrtnik srednjih let, posestoik v lepem kraju, išče vestno in varčno gospodinjo, ki je zmožna vložiti 30.000 Din kavcije. Pismene ponudbe s sliko &a oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Zadovoljijo življenje«. 31944-1 Prodajalko . sprejmem takoj v trgovi-1 no mešanega blaga na deželi začetnico z debele. Biti mora dobra računarica, pridna in poštena. Ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Na stop 1. septembra«. 82035-1 Več čevljarskih pomočnikov za fino delo, prikrojeval-e-a, pripravljale« in prakti-knnte za gornje dele išče K»-ta Vnikašino-vič, Maribor, Zrtajaki trg štev. 5. 32055-1 Pletiljo in učenke sprejmem takoj za strojno pletenie. Ponudbe na naslov: 'Trebnje IS. 320264 Kuharico samostojno, sprejme večja trgovska hiša v mestu na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in zahtevkov pod »Zdrava in snažna«. 32H08-1 Kuharico veščo samostojne dobre kuhe, z letnimi spričevali, samo iz dobrih hiš, ki bi pomagala v gospodinjstvu, np nad 38 let. staro, sprejmem k 2 osebama. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »Reine Kochin«. 32064-1 Delavke za pletenje nogavta ta druge pletene robe na ročni sitroj, sprejmem. — Stefica Kra,pec, Pejačevi-cev trg 13, Zagreb. 32030-1 Služkinjo pridno In pošteno, ki iiaa tudi rada otroke, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubiteljica otroik«. 32032-1 Korespondentko perfe.ktno v nemški stenografiji. hitra strojepiska v slov., hrvatskem event. franc.o-kem jeziku sprejmemo. Nastop službe od 15. IX- do 1. X- Obširne ponudbe z eireulum vitae, event. s sliko, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samo per-fektna moč«. 33103-11 Natakar trezen, zmožen par Jezikov iin kavcije, ki reflek-tira na mesto plačilnega, dobi mesto v boljši restavraciji v Ljubljani. Ponudbe s spričevali ta sliko pod »Zanesljiv« na oglasna oddelek »Jutra«. 31902-1 Kontoristinjo sprejmem takoj, tudi začetnico. Ponudbe pod »Hitra računarica« na ogl. oddelek »Jutra«. 32)1174 Pomočnico le prvovrstno, za plašče, najraje od krojača, sprejme Pavlina Rozman, Stiska u>i. 1. 331M-1 Izvežbana pletilja dobi delo. Ponudbe z navedbo pogojev na naslov: Pirkoivič, št. Jernej št. 95 — Dolenjsko. 320S7-1 Gorenjsko dekle pošteno, iščem kot pomoč gospodinji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32130-1 Prekajevalski pomočnik orvovrsten, dobi službo Ponudbe pod »št. 2803« na oglasni oddelek »Jutra«. 32124-1 Sekača dobrega, treznega, Jc Čoku potrebujem za takoj. Ponudbe pod »Mesarija« na oglasni oddelek »Jutra«. 32125-1 Dobro kuharico pošteno, zanesljivo, za pomoč sobarici, ki zna opravljati tudi druga dela Iščem za takoj. — Plača 300 Din. Paar, Jesenice. 32153-1 Mehanika ali ključavničarja sprejmem za podružnico, potrebna kavcija! A. Svajger, mehanik, Braslovče. 32163-1 Služkinjo, sobarico vajeno pospravljanja navadnih ln finih sob, pranja in Ukanja perila sprejmem- Iščem tudi deklico za lažja gospodinjska dela. — Ponudbe z zahtevki ln ži-votoplsom na ogl. ourf. »Jutra« pod »Vodovod v hiši!«. 32107-1 Krepkega praktikanta z nekaj znanja pri klanju živine, sprejme takoj zadružna farma živali plemenite kožuho-vine v Škofljici pri Ljubljani. 32222-1 Čevljar, pomočnika s brano ta stanovanjem v bdši sprejme Anrt.on Brajor čevljar, Prule, baraka. 323034 Pomočnice dobro izuirjone, za fino ifre- lo sprejme modni atelje Fani J a g e r, Kolodvorska ulica 3S/I. 322.>;-l Učenca zdravega in poltenih staršev, s 5—7razredno ljudsko šolo, ki ima res veselje do trgovine in ki je dober računar, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Lastn-oročmo pisane ponudbe na naslov: Klemen Franjo, Rečica pri Laškem. — Prednost imajo kmečki sinovi. 31SS7-44 Vajenca pridnega in poštenega, s prim-eroo šolsko izobrazbo rn znanjem nekoliko nem ščime, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Pred-nost ima fant z dežele. Hrana ta stanovanje v hiši. — Ponudbe na naslov: Slakso Herič. Marija Snežna nad Mariborom. 31S32-44 Pridno vajenko sprejme takoj boljša šivilja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~31S404 Dama pridna in čedne zunanjosti s kapitalom 15 do 20.000 Din, dobi službo v plodonosnem ln rentabilnem podjetju. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Preskrbljena«. 32269-1 Natakarico zmožno nemščine ln srbohrvaščine, z majhno kavcijo, ki bi opravljala tudi manjša dela. prijazno in čedno sprejmem. Hotel Triglav, Bohinjska Bistrica. 32157-1 Mesar, pomočnika io prekajevalca, dobrega delavca sprejme takoj Jamko Barlič, mesar — Toplice-Zagorje. 32288-1 Več natakarjev in natakaric spreJmemo za velesejm-sko restavracijo. Javiti se Je pismeno ali osebno dne 24 .ln 25. t. m. rxi»d 12. ln 14. uro v restavraciji »Emcna«. 32235-1 Kuharico dobro in pridno sprejme majhna oibitei'j na Rimski cesti 18/11. 333014 Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL 82. Držeč tega Arabca kakor ščit pred seboj in Abdulom, se Je jel počasi umikati proti malim vratim, ki so vodila na dvorišče. Na pragu je za trenutek obstal, vzdignil otepajočega dedca nad glavo in ga z vso močjo treščil naravnost v pobesnelo množico. Korespondentinjo s perfektnlm znanjem slovenske ln nemške stenografije ter strojepisja, popolnoma samostojnega dela zmožno moč, sprejme večje tovarniško podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32302-1 Dekleta z dobrim glasom za petje ln gojenke za solidno tamburaško družbo, 15 do 17 let stare, iščem. Ponudbe s fotografijo na Drago Rapa-ro, Beograd, Gružanska ul. 30. 32295-1 Komaj je dospel Tarzan na dvorišče, je počil tik ob njegovi glavi samokres. Dva človeka z zahomotanima obrazoma sta streljaje planila proti njemu, V naslednjem trenutku je eden izmed njiju stokajoč in razorožen obležal v blatu. Nož zvestega Abdula je predrl drugemu drobovje. Dekle iščem. ki zna kuhati ln opravljati vsa hišna dela. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32287-1 Zobotehnik prvovrsten v zlatu tn kavčuku, popolnoma samostojen, prost vojaščine, zdrav, pri zobozdravniku zdaj ali pozneje dobi stalno službo. Ponudbe na »Jutro« Maribor, pod »Zobotehnik 155«. 31426-1 Krojači, pozor! V sredini Ljubljane prodam krojaško delavnico zaradi odpotovanja, lokal izvrsten, najemnina nizka. Naslov v oglas-odd. »Jutra«. 32236-1 Kmečko dekle sprejmem kot natakarico, veščo v vseh gostilniških poslih ter nekoliko v gospodinjstvu. Predstaviti se je osebno, na pismene ponudbe se ne ozira. Starost do 24 let. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32260-1 Stalno službo dobi pošten mladenič kot dostavljač in Inka-sant. Nekaj kavcije potrebno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32328-1 Vajenca za kamnoseško obrt sprejme takoj Karol Novak, kamnoseški mojster v Št. Vidu nad Ljubljano. — Osikrha v hiši. 31983-44 Učenko kd j« dobra računarica ta z dežele, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Nastop 1. septembra«. 32096-44 Učenca poštenih staršev, kd Ima višaj dva razreda mešč. šole, sprejme Ivan Traun, trsrovina z mešanim blagom, Ptujska gora. 82095-44 Učenko tateffii ge-nt.no, vestno, ra šivanje oblek iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3iti<10-4'4 Učenca sprejmem v večjo trgovino i me5ati;m ta ma,nu-fakturndm blagom, ponudbe s sliko pod »Sedež grem. šole« na oglas, oddelek »Jutra«. 33109-44 Učenca sprejmem v mamifaktumo trsovino. Naslov pove ogl. oddelek »Juitra«. 30197-44 1 »letnega fanta iz poštene hi?e .oddam za učenca v trgovino mešanega blaga. Ivanka Sicherl, Zalog 13. 33108-44 Trg. vajenko s predpisano šolsko Izobrazbo sprejmem. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod »V Ljubljani«. 32191-44 Brivskega vajenca sprejn.-.« takoj Kfichl, Ljubljana, Floriijanska ul. 3*. 32344-14 Šofer popolnoma zanesljiv ki trezen, c osemletno prakso, išče službo. Nasknv v ogl. oddelku »Jutra«. 91755-2 Sluga vaje« mizarskega ta vrtnarskega dela, žeM primarno nameščenje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec« 30133-2 Kuharica stara $4 leit, pridna ta zanesljiva, -rajema gostilniške kuhe, Sče mesto s 15. oktobrom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 91959-2 Blagajničarka z večletno prakso išče n»o-sto v restavraciji ali trgovini. Nastopi lahko takoj ali kasneje. Naslov pove oglasni odete!-ok »Juitra«. 3:958-2 Dekte prizmo ta pošten«, ?edoe zunanjosti, želi pri dobri krščanska (frmžinj službo v pomoč go=»podinj5 ali k otrokom. Naslov ▼ oglas oddelku »Jutra«. 31054-3 Slaščičar imad«, samostojna tod % lepimi spričevali, išče službo. Gustav Veselič, Ormož. aiS34-2 Brivski pomočnik samostoj-ein delavec, izvrsten buibištucer, išče mesto za takoj. Našlo* v oglasn-am oddelku »Jutra«. 52105-2 Dekle staro 18 let, vajeno nekoliko kuhe ln hišnih del, žel1 mesta kot pomoč v kuhinji ali v gostilni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32136-2 Kuharica, samost. starejša Išče mesto Izven LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Varčna«. 32129-2 Pošten mladenič Išče službo skladiščnika, sluge aU Inkasanta. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 32127-2 Ekonom-vrtnar sam, ebsolvCTrt kmetijske šole, z desetletno prakso, -visoke postave, energičen, zmožen kavcije, trezen, nekadilec, ki raznme ročno ta strojno d elo vseh panog kmetijstva, prvovrsten zelenjadar, vešč mi zarstrva. biciklisrt — sploh vsestransko sposoben, želi premendti mesto. Cemj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nenadomestljiv«. 31:178-2 18!etna deklica gre k otrokom k boljSi družtni izve>n Ljniblj-ane. — Ponudbo na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in inteligentna«. 32001-2 Vajenca za Bte-ojno ključavničarstvo sprejme Andrej Zupan Gosposvet.sk« cesta št. 16. 33293-44 Šiviljsko vajenko sprejnre salom Hitel, Kolodvorska ulica štev. 34/1. 333j7-44 Vajenca mfaa-nsiko obut, sprejme G-oJjar, Giospoaveit^ka 13. 32323-44 Sfuttoišie Vsaka b&seda 50 par; za da jen je naslova ali j za šifro pa 3 Din. (2) Čevljar, šfeparica želi 8luižJbo. Cemj. pooudbe proisd na oglasni oddelek »Jutra« po,d značko »Izurjena 20«. 3.19(10-2 Kmečki fant zdrav in pošten, išče kakršnokoli službo kot, sluga ali kako drugo primerno opravilo. Garancija ali kavcija 10.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v LiuibLjani pod šifno »Stajerc«. 31940-2 Brivski pomočnik star 31 let, popolnoma samostojen v moški stroki in dober bu.bi štucer, želi službo t 8. septembrom. Ponudbe na naslov: Rudi Košir, Ormož. 31S)4-2 Vzgojiteljica z letnimi spričevali, ljubiteljica otrok, vešča vsega gospodinjskega dela, išče službo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »5t. 300«. 32044-2 Uradnik i znanjem slov., srbohrv. in nemškega jezika, ki je dovršil dunajski abituri-jentski tečaj in ima enoletno prakso, išče službo za takoj. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vojaščine prost«. 31927-2 Plačilna natakarica mlada, samo z letnimi spričevali. bi rada premenila službo. Ponudbe pod šifro »Pridna« na podruž. Jutra v Mariboru. 32047-2 Mizarski pomočnik 38 let rtar, i veSletno praks« pri strojih, želi stalno službo. Dopis« pod Sdfro »Samostojom delavec« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 32049-2 Službo tekačice ali kaj siličnega iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33050-2 Šivilja feurrj-ena, z <4yrtataa listom hi lastnim artrojem, želi mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Družabni ca«. 32063-2 Boljše dekle staro 18 let, pridno ta poišteao, zmožno slovenskega ta nemškega jezika, išče službo v Ljubljani v gostil™ - restavraciji ali k 3—-3 odraslim osebam. Zna tudi nekoliko kuhati ta fCirratj s strojem. Ponudbe prosi na oglasna oddelek »Jutra« pod značfko »Vestna moč«. 32029-2 Nemška učiteljica in vzgojiteljica perfektna, zmožna slovenskega in francoskega jezika. z dolgoletnimi spričevali, .išče mesto k otrokom v sitarosti 6—14 let, za -privatra pouk ali samo za namčenje jezikov. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna«. 32022-2 Brivski pomočnik mla.-'«d, perfek.ten r moški strokii ter bubj striženju, zmožen tudi nemščine, išče službe po mož-nr*d v Ljub!jeni ali Kranju. Cenj. ponudbe pod »Brivstoi pomočnik« na oglasni oddelek »Jurtira« Cel j«. 3203S-2 Fant z Mtnlimii spričevali ta lastnim kolesom iSče zaposlitve najraje kot -lu -ga ali primerno. Vajen je vsakega težlkega dela. — Ponudbe pod »Zanesljiv« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 32089-2 K boljšemu gospodu grem v službo ali na skupno srospoddnstvo, če mi posodi nekaj denarja. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod »Garancija«. 32093-2 Oskrbnik na večjem posestvu, ieJi zamenjati službo. Gre tudi za skladiščnika, slmro ali kaj sldonega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zamenjava«. S04S2-2 Pozor! Pozor! Zadruge, velepo-sestva, graščine! Ekonom, afcsolvemt višje kmetijske šole. 30 let staT. z večletno prakso v ta ta inozemstvu, išče primemo zaposlitev kot ekonom na veleposestvu ali pri kmet. zadrugi. Vešč je vseh panog gospodarsitva, kakor tudi administracije. Cenj. ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Ekonom 777« 31876-2 O d vet. uradnica popolnoma samostojna, želi premeniita mesto. Ponudlbe pod »Solicitatorka« na oglasni oddelek »Ju-t.ri33131-2 Delovodja z -reiSletno prakso na Sagi, amožen vseh del na žagi ta manipulacij vseh vTut le?a, išče mes>ta za takoj ali pozneje. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zagovodia«. S3119-2 Trgov, pomočnica izobražena, poštena, izurjena v vseh trgovskih panogah. zanožma samostojno voditi trgovino, izvežbana rz-liožbena sranžerka, v nepremenjenl službi, želi p*»>meniti mesto sotrud-nice ali blagain^arke. — Ponudbe pod šifro »Pridna 3493« na oglasni oddelek »Juitra«. 331O0-2 Prodajalka pridna tn poštena, u enoletno prakso, želi premenltl službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gro tudi na deželo«. 32126-2 | Strojni tehnik b daljšo prakso, Išče primarne službe za takoj aH pozneje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 32303-2 Službo šoferja ali sluge 3?5«m. Zmožen ica 8000 Din kavcije. NasJor pove oglasni oddelek »Jutra«. 33314-2 Krojaški pomočnik popolnoma TešS damskega in nekoliko moškega pri-krojevanja, teli zajcem jati službo. Pota-adb« na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Spreten pomočoii«. 83343-2 Trg. pomočnica želi nameščen J a v trgovini z mešanim blagom v mestu aH na deželi. Naslov Milka Paj, LJubliana VII, Vodnikova 14. 32330-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, z znanjem nemščine. Išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 32313-2 Mesarski pomočnik »Schankbursch« ali kuhinjski mesar išče službo. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32154-2 Služkinja vajena vseh hišnih del ln kuhe Išče službe takoj. Najraje na deželo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32148-2 Šivilja finega d da, gre kot pomočnica. Naslcv v oglasnem oddrik-u »Jutra« 3318S-2 Brezplačno mesto praktikantinje ▼ kaki pisarni Išče lesni trgovec za svojo hčerko, katera Jo dovršila trg. šolo. Vajena Je že nekoliko pisarne in gospodinjstva. Da bi se Izpopolnila, Je pripravljena opravljati vsa poverjena JI dela s veseljem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«, S2117-2 Inteligent trgovsko naobraSen, vešč tudi lesne Industrije ln več Jezikov Išče kakršnokoli službo pod vsakim pogojem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«'. 32156-2 Dekle pridtro ta pošten«, IB 8 e službo začetne natakarice, ali sobarice. Vajeno- vSK>h kuhinjskih iin hišnih del ter Šivanja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32169-2 Mlada ženska trg. naolbražena, s per-fefcfcniim snanjem nemščine in srbohrvaščine, išče kjerkoli zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33182-2 Hišnik želi preimenitii mos.f*>. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Hišnik«. 33314-2 5000 Din nagrade dnm tistemu, ki mi pre-?krW stalno službo sluge, vratarja ald kaj slič.nega. Star sf?m 29 let. vojaščine prosit. Nastopi lahko takoj ali posneje. Ceni. ponudbe na oglafnd oddelek Jutra pod »Naroda, mladenič«. 33286-2 40.000 Din kavcije pol t;*! m za dot"i s-luž bo. 20.000 takoj, drmo pozneje, reflektiram na mesto Inkasanta ali drugo stalno službo. Samo resne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Rentabilno«. 32262-2 Kdor hoče s kvačkanjem kaj zaslužiti. naj so javi na naslov: Štefan, Gosposka ul. 3/1. 322,13-3 Novost Za odličen prodajni predmet sprejmem zastopnike, ki iščejo za takoj ln za Jesen gotov in velik zaslužek. Seri-oznl sotrudnikl naj se javijo od 9. — 12. in 3. do 5. Dri samoprodaji,-Rimska c. 13. 32364-3 Kdi» išč* mest» potnika, plača za vsako beaedo 50 por; aa dajanje naslova aJi ca šifro S Dia. — Kdocr sprejema potnika, plača besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa S Din. (5) Skladiščnik srednjih let, zmožen ta pošten, z na.jiboljšimi spričevali, išče službo za takoj. Porndlbe na oglasni oddelok »Juitra« pod šifro »Hrana iin stanovanje«. 3S315-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, Išče službo v mestu ali na deželi. Naslov v podružnici »Jutra« v Mariboru. 32346-2 Dve sestri M sta dovršili meščansko šolo, želita vstopiti v manufakturno aH v špecerijsko trgovino. Ponudbe pod šifro »Prak-tlkantinjl« na podružnico »Jutra« v Celju. 32348-2 Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali te. šifro S Kn. Dijaki, kd iščejo tastmkcLje, plačajo mako besedo 50 pa.r; za šifro ali z« dajanje naslova 8 Din. (4) Angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino podačuje diplomirana gospa z rellko prakso Gre tudi v hišo. Zmerne cene. Pavla Kovač. Miklošičeva 22-ni. 32145-4 Učiteljica drS»vTvo izprašana, pokrita Je nemiščin»o in klaviT. Pripravlja za maturo t nemščini ta pomaga pri vseh nemških nalogah. Ura 10 Din, Ma.rta Kuder, Go»o-ska ulica 10/1. 3331S-4 Potniku ki »talno obiskuje Slovenijo, nudim dober postranski zaslužek za prodaje dnevnih špec. predmetov. Ponudbo na ogl. odd. »Jutra« pod sAgllen ln vpeljan«. 32150-5 Offla-si Bg. značaj p» 1 Di» beseda; za (lajanje naslova ali n šifro 8 Din. — Ogla« socialnega n*s£aja vsaka beseda £0 par; sa dajanje naslova ali ta šifro p» 9 Dia. (6) Železno peč »Daruerbrandcfctn« za premog ali koks, dobre ohranjeno proda Edvard Do-leod mačko »Zobotehnik 155«. 31425-1 Natakarja treme« In zmožnega par jezikov, s kavcijo. ki re-flektira na mesto plačilnega. sprejmean v boljšo restavracijo v Ljubljani. Ponudbe 3 spričevali in sliko na oglasni oddelek Jut.ra pod šifro »Zanesljive. 31902-1 Trg. pomočnico • kavcijo lo—30.000 Di.n, dobro izurjeno v špecerijski trgovini, sprejmem s 1. »eptembrom. Ponudbe no ogla«, odd&lek »Jutra* pod »Dobrs služba c. 31997-1 2 mlajši deklici srlimpatični, marljivi im solidni, ki gov-onta tudi nem »ko, sprejmem eno za hišna dela, drugo pa ko* prodajalko v bufetn. Nastop taikttj. Josinrna Liiikič, Virje — Hrvatska. 31889-1 Strojar. pomočnik mlajši, dobi delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32097-1 2 čevljarska pomočnika •iobro tavežbana v šivanem ta kontesnem delu, ter 2 ia zbita dala sprejme takoj Andrej Cernilec. čevljarstvo v Kranju. 32071-1 Boliše dekle »elo pridno fe zanesljivo, M sna dobro kuhati, pospravljati fine sobe in opravljati vsa druga hišna dela, išče družina 3 oseb. Ponudbe na podruž. Juitra ▼ Celju pod »Kuharica«. 32043-1 Več dobrih šivilj, pomočnic samo kavcije zmožne »prejme takoj v stalno slučbo modna trgovina v Igriški ulici 10. 32034-1 Mesto oskrbnika razpisuje Trboveljska podružnica SPD za do® n b Mrzlici z nastopom 1. novembra. Pismene ponudbe je poslat? do 10. septembra r-a podružnico SPD Trbovlje, kjer so tudi na vpogled tozadevni Dogoii. 32025-1 Boljši obrtnik srednjih let, po-sestirlk v lepem kraju, išče vestno in varčno gospodinjo, ki je zmožna vložiti 30.000 Di.n kavcij«. Pismene ponudbe s sliko Ea oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »ZaidOToljino življenje«. 31944-1 Več čevljarskih pomočnikov za fino delo, pr i k rojeval-ca, pripravljale« in prakti-k«nte za gornjo dele išče Ko=?a Vinka sinovi č, Maribor, Zrinj-aki trg štev. 5. 32055-1 Pletiljo in učenke sprejmem takoj za strojno pletenie. Ponudbe na naslov: 'Trebnje 18. 320264 Kuharico samostojno, sprejme večja trgovska hiša v mestu na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in zahtevkov pod »Zdrava ta smažna«. 32H0S-1 Prodajalko sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga na deželi začetnico z d-ežele. Bita mora dobra računa-rica, pridna in pošte.na. Ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastop 1. septembra«. 32095-1 Kuharico veščo samostojne dobre kuhe, z letnimi spričevali, samo h dobrih hiš, ki bi pomagala v gospodiitnc-stvoi, ne nad 38 let. staro, sprejmem k 2 osebama. Pismene ponudbe na oglasnii oddelek »Jutra« pod »Reine Koohin«. 32004-1 Delavke za pletenje nogavic ta druge pletene robe na ročni stroj, sprejmem. — Stefica Krapec, Pejačevi-čev trg 12, Zagreb. 32030-1 Služkinjo pridno ta pošteno, ki ima tudi rada otroke, sprejmem. Ponudbe na oglasni ■oddelek »Jutra« pod »Ljubiteljica otrok«. 32032-1 Korespondentko iperfe.kt.nK) v nemški stenografiji. hitra strojepiska v slov., hrvatskem event. franro-keim jeziku sprejmemo. Nastop služihe od 15. IX- do 1. X- Obširne ponudbe z cireulum vitae, event. s sliko, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samo ner-fektna moč«. 331034 Natakar trta en, zmožen par Vri kov in kavcije, ki reflek tira na mesto plačilnega, dobi mesto v boljši restavraciji v Ljubljani. Ponudbe s spričevali ta sliko pod »Zanesljiv« na oglasni oddelek »Jutra« 31902-: Kontoristinjo sprejmem takoj, tudi za fetnico. Ponudbe pod »Hitra račnmarica« na ogl. oddelek »Jutra«. 32)M7-1 Pomočnico le prvovrstno, za plašče, najraje od krojača, sprejme Pavlina Ro-zmam, Stiska ui. 1. 3311il-l Izvežbana pletilja dobi delo. Ponudbe z navedbo pogojev na naslov: Pirknvič, St. Jernej št. 95 _ Dolenjsko. 32067-1 Gorenjsko dekle pošteno, Iščem kot pomoč gospodinji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32130-1 Prekajevalski pomočnik orvovrsten, dobi službo Ponudbe pod »št. 2803« na oglasni oddelek »Jutra«. 32124-1 Sekača dobrega, treznega, k Soku potrebujem za takoj. Ponudbe pod »Mesarija« na oglasni oddelek »Jutra«. 32125-1 Dobro kuharico pošteno, zanesljivo, za pomoč sobarici, ki zna opravljati tudi druga dela Iščem za takoj. — Plača 300 Din. Paar, Jesenice. 32153-1 Mehanika ali ključavničarja sprejmem za podružnico, potrebna kavcija! A. Svajger, mehanik, Braslovče. 32163-1 Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL 82. Držeč tega Arabca kakor ščit pred seboj ln Abdulom, se Je jel počasi umikati proti malim vratim, ki so vodila na dvorišče. Na pragu je za trenutek obstal, vzdignil otepajočega dedca nad glavo in ga z vso močjo treščil naravnost v pobesnelo množico. Služkinjo, sobarico vajeno pospravljanja navadnih in finih sob, pranja in likanja perila sprejme^. Iščem tudi deklico za lažja gospodinjska dela. — Ponudbe z zahtevki ln ži-votepisom na ogl. outf. »Jutra« pod »Vodovod v hiši!«. 32107-1 Krepkega praktikanta z nekaj znanja pri klanju živine, sprejme takoj zadružna farma živali plemenite kožuho-vine v škofliici pri Ljubljani, " 32222-1 Čevljar, pomočnika s hrano ta stanovanjem v hiši spreiime Anrton Brajor čevljar, Prule, baraka. 3i203-l Pomočnice dobro izurjene, za fino (telo sprejme m-o-dni atelje Fani J a g e r, Kolodvorska ulica 23/1. 3223.1-1 Učenca zdravega ta poštenih staršev, s 5—7razredno ljudsko šolo, ki ima res veselje do trgovine ta ki je dober raču.nar, siprejmeim v trgovino mešanega blaga. Lastnoročno pisane ponudbe na nasiov: Klemen Fra-njo. Rečica pri Laškem. — Prednost ima-jo kmečiki sinovi. 31SS7-44 Vajenca pridne«* ta poštenega, s primerno šolsko "izobrazbo in znanjem nekoliko nem ščime, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Prednost ima fant z dežele. Hrana ta stanovanje v hiši. — Ponudbe na naslov: Makso Herič. Marija Snežna nad Mariborom. Pridno valenko sprejme takoj boljša šivilja. — Nasiov v oclasnem oddelku »Jutra«. "31S40-1 Dama pridna in čedne zunanjosti s kapitalom 15 do 20.000 Din, dobi službo v plodonosnem ln rentabilnem podjetju. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Preskrbljena«. 32269-1 Natakarico zmožno nemščine ln srbohrvaščine, z majhno kavcijo, ki bi opravljala tudi manjša dela. prijazno in čedno sprejmem. Hotel Triglav, Bohinjska Bistrica. 32157-1 Mesar, pomočnika ta prekajevalca, dobrega delavca sprejme takoj Jamiko Barlič, mesar — Toiplice-Zagorje. 32S82-1 Več natakarjev in natakaric spreJmemo za velesejm-sko restavracijo. Javiti se Je pismeno ali osebno dne 24 .in 25. t. m. m»d 12. in 14. uro v restavraciji »Emona«. 32235-1 Kuharico dobro ta pridno sprejme majhna obitelj n« Rimski cesti 18/11. 32801-1 Korespondentinjo s perfektnlm znanjem slovenske ln nemške stenografije ter strojepisja, popolnoma samostojnega dela zmožno moč, sprejme večje tovarniško podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32302-1 Učenko tate5iigeJri.no, vestno, ra šivanje oblek iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3iVM0-4'4 Učenca sprejmem v večjo trgovino z mešanta) in manu-fakturnim blagom. Ponudbe s sliko pod »Sedež grem. šole« na oglas, oddelek »Jutra«. 32:109-44 Učenca sprejmem v maniifalkturno trsovimo. Naslov pove ogl. oddelek »Juitra«. 30197-44 loletnega ianta iz poštene hi?e .oddam za učenca v trgovino mešanega blaga. Ivanka Sicherl, Zalo-g 13. 30108-44 Trg. vajenko S predpisano šolsko Izobrazbo sprejmem. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod »V Ljubljani«. 32191-44 Brivskega vajenca sprejir-.-e takoj KfVshl, Ljubljana, Koriijanska. ul. 3*. 32344-44 Šofer popolnoma zanesljiv hi trezen, t osemletno prakso, išče službo. Naslor v ogl. oddelku »Jutra«. 31755-2 Sluga vajen mizarskega (b vrtnarskega dela, želi primerno namešče-nje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec« 30433-2 Kuharica stara S4 let, pridna ta ra nesljiva, mjema gostilniške kuhe, išče mesto s 15. oktobrom.. Na-slov v oglas, oddelku »Jutra«. 81959-2 Blagajnlčarka z večletno prakso išče B*-sto v restavraciji ali trgovini. Nasrt.opi lah-bo takoj ali kasneje. Naslov pove oglasni odd-cl-ok »Juitra«. 3:958-2 Dekle pričCrae ta poetem«, čedne zunanjosti, želi pri dobri krščanski družini službo v pom.oč gosipodinjS a.li k otrokom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3",954-2 Slaščičar mlad«, eamostojna lepimi spriče-vali, išče službo. Gustav Veselič, Ormož. 81804-2 Brivski pomočnik samostoj-eo delavec, izvrsten bubištucer, išče mesto za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 321105-2 Dekle staro 18 let, vajeno nekoliko kuhe ln hišnih del, želi mesta kot pomoč v kuhinji ali v gostilni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32136-2 Kuharica, samost. starejša Išče mesto Izven LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Varčna«. 32129-2 Pošten mladenič Išče službo skladiščnika, sluge ali inkasanta. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 32127-2 Ekonom-vrtnar sam, absolvent kmetijske šole, z d-esetletoo prakso, visoke po-stave, energičen, zmožen kavcije, trezen, nekadilec, ki razume ročno in strojno delo vseh panog kmetijstva, prvovrsten zelenjadar, vešč mi zarstrva, bi-ciklist — sploh vsestransko sposoben, želi premeniti mesto. Cenj. ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nenadomestljiv«. 31:178-2 181etna deklica gre k obrokom k boljša druržini isven Ljuibljane. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Pridna ta imteligentna«. 32001-2 Dekleta z dobrim glasom za petje ln gojenke za solidno tamburaško družbo, 15 do 17 let stare, iščem. Ponudbe s fotografijo na Drago Rapa-ro, Beograd, Gružanska ul. 30. 32295-1 Dekle Iščem, ki zna kuhati ln opravljati vsa hišna dela. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32287-1 Zobotehnik prvovrsten v zlatu ln kavčuku, popolnoma samostojen, prost vojaščine, zdrav, pri zobozdravniku zdaj ali pozneje dobi stalno službo. Ponudbe na »Jutro« Maribor, pod »Zobotehnik 155«. 31426-1 Krojači, pozor! V sredini LJubljane prodam krojaško delavnico zaradi odpotovanja, lokal izvrsten, najemnina nizka. Naslov v oglas-odd. »Jutra«. 32236-1 Komaj je dospel Tarzan na dvorišče, je počil ttk ob njegovi glavi samokres. Dva človeka z zahomotanima obrazoma sta streljaje planila proti njemu. V naslednjem treftutku je eden izmed njiju stokajoč in razorožen obležal v blatu. Nož zvestega Abdula je predrl drugemu drobovje. Kmečko dekle sprejmem kot natakarico, veščo v vseh gostilniških poslih ter nekoliko v gospodinjstvu. Predstaviti se je osebno, na pismene ponudbe se ne ozira. Starost do 24 let. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32260-1 Stalno službo dobi pošten mladenič kot dostavljač in inka-sant. Nekaj kavcije potrebno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32328-1 Vajenca za kamnoseško obrt sprejme takoj Karol Novak, kamnoseški mojster v št. Vidu nad Ljubljano. — Oskrba v hiši. 31983-44 Učenko kd j« dobra račumariea ta z dežele, sprejmem. Po-nthdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastop 1. septembra«. 32096-44 Učenca poštenih staršev, ka ima vsaj dva razreda meše. šole, sprejune Ivan Traun, trgovina z mešanim blagom, Ptujska gora. 82085-44 Vajenca za strojno ključavničarstvo sprejmi« Andrej Zupan Gosposvetska cesta št. 16. 32293-44 Šiviljsko vajenko sprejmi« salom Hitel, Kolodvorska ulica štev. 34/1. 333OT-44 Vajenca 7-a mTzaTiafco oibrt, sprejme G-oJjar, Cnosposveteika 13. 32323-44 Vaaka beseda 50 par; za dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Čevljar, šteparica želi službo. Cenj. pocudbe prnisi na ogla srni o-dwlek »Jutra« pod ziaaioko »Izurjena 2-0«. 319(10-2 Kmečki fant zdrav ta pošten., išče kakršnokoli slu.šbo kiot sluga a'i kako druigio primerno opravilo. Garancija ali kavcija 10.000 Din. — Ponudbe na ogl n sni oddelek »Jutra« v Ljubljeni pod šifno »Stajerc«. 31940-2 Brivski pomočnik star 31 let, popoln>"ma samostojen v moški stroki im dober bubi šbuc-er, želi službo t 8. septembrom. Pon.iidbe na naslov: Rudi Ko<šir, Ormož. S1894-2 Vzgojiteljica z letnimi spričevali, IjitM-teljica otrok, vešča vsega gospodinjskega dela, išče službo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »St. 300«. 32044-2 Uradnik z mamjom slov., srbohrv. in nemškega jezika, ki je dovršil dunajiski abituri-jentiski tečaj in ima enoletno prakso, išče službo za takoj. Dopise na ogl. oddelek »Juitra« pod šifro »Vojaščine prost«. 31927-2 Mizarski pomočnik 38 led star, 1 vsSletno prakso pri strojih, želi stalno službo. Dopise pod Šifro »Pamiosboj«n delavec« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 32049-2 Službo tekačice atl kaj sličnega iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32050-2 Šivilja dobm feiirjona, z pbr tir'm listom ta lastnim strojem, želi mesto. — Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Družabraica«. 320G8-2 Boljše dekle staro 18 let, pridno ta poišteao, Emožno slovenskega ta nemškega jezi ka, išče službo v Lj-ub! j a ni v gostilni - restavraciji ali k 2—3 odraslim osebam. Zna tudi nekoliko kuhati in Šivata s strojem. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značfeo »Vestna moč«. 32029-2 Nemška učiteljica in vzgojiteljica perfekfrna, zmožna slovenskega im francoskega jezika. z dolgo! eitnimi spričevali, išče mesto k otrokom v sit-arosti 6—14 let, za privatni pouk ali samo za naučenje jezikov. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna«. 32022-2 Brivski pomočnik mJa"ša, perfekten v moški stroki ter bubi striženju, »možen tudi nemščine, išče službe po mož-no*d v Ljubljani ali Kranju- Cenj. ponudbe pod »Brivska pomočinik« na oglasni oddelek »Jutra* Celj«. 3S03S-2 Fant t Wm1mi spri?***«!! ta lastnim kolesom išče zaposlitve najraj« kot sluga ali primerno. Vajen je vsakega težkega dela. — Ponudbe pod »Zanesljiv« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 32089-2 Plačilna natakarica mlada, samo z letnimi spričevali. bi rada premenila službo. Ponudbe pod Šifro »Pridna« ns podruž. Jutra v Mariboru. 32047-2 Oskrbnik na večjem posestvu, Mi zamenjati službo. Gre tudi za skladiščnika, slueo ali kaj »ličnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zam-enjava«. 804S2-2 Pozor! Pozor! Zadruge, velepo-sestva, graščine! Ekonom, afbsolvemit višje kmetijske šole, 30 let star, z večletno prakso v tu ta inozemstvu, išče primerno za.poslitev kot ekonom na veleposestvu a!i pri kmet. zadrugi. Vešč je vseh panog gospodarstva, kaikor tudi administracije. Cenj. ponudbe na r«1««. oddelek »Jutra« pod »Ekonom 777« 31876-2 K boljšemu gospodu grem v službo ali na skupno gospodi nsrtv o, če mi posodi nekaj denarja. Poiradbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Garam-cija«. 32093-2 Odvet. uradnica popolnoma samostojna, želi premeniita mesto. Ponudbe pod »Solicitatorka« na oglasna oddelek »Jutra«. 33131-2 Delovodja z večletno praleso na Sagi, zmožen v*eh de! na žagi ta manipulacij vseh vrst lesa, išče mesta za takoj ali pozneje. Gre tudi i®ven Slovenije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zagovodia«. S3119-2 Trgov, pomočnica izobražena, poštena, irur-jena v vseh trgovskih panogah. nmožma samostojno voditi trgovino, izvežbana izložbena aranžerka, v nepremenjeni službi, želi p*»>mennti mesto sotrud-nice ali blaga.ta^arke. — Ponudbe pod šifro »Pridna 3433« na oglasni oddelek »Jutra«. 3310G-2 Prodajalka pridna in poštena, c enoletno prakso, želi premenitl službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gr« tudi na deželo«. 32126-2 Mesarski pomočnik »Schankbursch« ali kuhinjski mesar išče službo. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32154-2 Služkinja vajena vseh hišnih del in kuhe išče službe takoj. Najraje na deželo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32148-2 Šivilja finega gr« kot pomočnica. Naslov v oglasnem od/irik-u »Jutra« 3318S-2 Brezplačno mesto praktikantinfe ▼ kaki pisarni Išče lesni trgovec za svojo hčerko, katera Je dovršila trg. šolo. Vajena Je že nekoliko pisarne ln gospodinjstva. Da bi se izpopolnila. Je pripravljena opravljati vsa poverjena JI dela z veseljem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«, 82117-2 Inteligent trgovsko naobražrn, vešč tudi lesne Industrije ln več Jezikov Išče kakršnokoli službo pod vsakim pogojem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«'. 32156-2 Dekle prMrro ta pošten«, IS 8 e službo začetne natakarice ali sobarice. Vajeno vseh kuhinjskih im hišniih del teT šivanja. Naslov pove oglasni oddeJeik »Jutra«. 33169-2 Mlada ženska trg. naobra-žema, s per-fektnim sna-njem nemščine ta srbohrvaščine, išče kjerkoli zaposlitev. Naslov v og! asr.eim odidelkiu »Jutra« 33182-2 Hišnik želi premi eni tii jnest»y. Po. nud.be na oglasni oddelek »Juitra« pod »Hi-šnik«. 33314-2 5000 Din nagrade dam tistenrn, ki mi preskrbi stalno službo sluige, vratarja ali kaj sličnega. Star sem 29 let. vojaščine prost. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Naroda, mladenič«. 32286-2 40.000 Din kavcije polejkim za dob-i sluz bo. 20.000 takoj, dru/o pozneje, reflektiram na mesto Inkasanta ali drugo stalno službo. Samo resne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Rentabilno«. 32262-2 Strojni tehnik z daljšo prakso, Išče prtmerne službe za takoj aH pozneje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 32303-2 Službo šoferja ali sluge iSčeoi. Zmožen >o-ska niica 10/1. 33318-4 Šoferska šola Goijko Pipenbacher se je preselila na Gospo. svetsko cesto štev. i (pri Figovvu na dvorišču). Kdor i S £ e »a^lužka, plača za vsako besedo 50 par; »a naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 6 Dta. (3) Službo šoferja obenem tudi slugo, Selim premenitl takoj ali pozneje, kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Iz-učen ključavničar 27«. 32248-2 Zastopstva za Ljubljano aH dravsko banovino sprejme tudi samo proti proviziji, agilen ta uipeljan potnik. — Ponudbe n3 oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto-vozač«. 31S97-3 Več telegrafskih Izolatorjev tipe P. 20, visoki 12 X 8. čsSki porcelan Mera Ia, rajnih dimeosij zatesnila (Dic.htumgen), spravila (Ver, packumgen), dkn«wzije 20 X 18, 24 X 94. 16 X 18 ta rame ma*r.;Se ter več kg krede prodam. — Ponudbe na oglasni odd-eiak »Jutra« pod Enačbo »Zelo ugodno«. S1998-6 Kompletna postelja moderna, skioraj nova z« polovično eeno naprodaj. Naslov v oglasnem oddeJku »Jutra«. 32017-6 Čevlji »Tempo« na obrobe LfaMjer,*, GledaliSk* »Kr* št. 4 (nasproti opere). 23001-6 Gramofon, plošče od 15 Dta — kakor tndl gramofone od 900 Din prodaja »Bager«, Aleksandrova St. 4, prehod »Viktoria« palače. 254-6 Kožni svrabež preide « uporabo »Neoder-ma«. Razpošilja drogerija Nada, Subotica. 264 Vrtne stole zlofljlve, proda Trftnč. Glince, Tržaška cesta 6 — telefon 2605. 176-6 Puhasto perje čisto, čohano. kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto beio gosje kg 00 ISO Din ta čisti puh kg po 250 Dta razpo šilja po poštnem povzetju L. Brozovid, Zagreb, Ilica 83. 22-6 Premog In drva pp>daja Jerzeršak, Vod mat. 200 Klnoaparat s kompletno a«e>tflen. eam svertijaivo m več fThnskifc sporedov, vse v dobre« stanju prodaim aa 3000 I>J» PlaiŠjlivo takoj! — Iv&a Oblak, trgicvec, Radeče 35 333®-« Razprodaja Od dne 22. t nj. m bo prodajalo vsan dan v Javnih skladiščili t Ljubljani, Ehmajska cesta, sledeče: 1 nov» kompletna ledna omara za gostilno, točilna miza, avtomatska Ber-kel tehtnica, razno sobno ln kuhinjsko pohištvo, razni kipi ln podobe. slike, okvirji za slike, več sto komador znanstvenih naravoslovnih ln drugih knjig, orožje za mečevanj«, sodi od Jedilnega olja, več sto kozarcev za sadje in kumare, šivalni stroj, stroji za rezanj« mesa, 30 sodov vloženih kumaric, paradižnikov in paprik za polnjenja, mize, stoli ln mnogo drugih stvari. Kupci ss vabijo. 32360-4 Oglasi irg. ss*6*j* p* 1 Dia beaeda; 1* j*nj« aaalov* *U m šifro 5 Dia. — Ogiaa socialnega ssa»ča> ka beseda 50 par: sa dajanj« naslov* ali s* Šifro p* S Dia. (7) Rabljen kotač fSahwu*igTa.d — iaufer) sa žago z velo 8 "m premer* ali breiz kitnim. powudbe na naslov: Plat, Gradat. Bela krajina. 31933-t Potujem v Nemčijo v kratkem ter prevzaim-m vsakovrstne komisije. Dopise pod »Prištedeno potovanje« na oglasni oddelek »JutTa«. 32031-3 Dekle r* vsa hišna dela. Seli službo — najraje v Zagrebu. Alojzija Tome. Loke štev. 3U7, Trbovlje I. 32299-2 Frizerska učenka z dveletno učno dobo. vajena vseh del, želi nameščenja, enoletne učne dobe do oprostitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »J. V.« 32283-2 Gospa srednjih let, gostilniško naobraže-na, želi mesto v boljši gostilni kot plačilna, ali pa prevzame gostilno na račun ali v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32358-2 Šivilja se priporoča na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 331.12-3 Kdo bi prevzel od razstavi J encev na velesejmu dobro ldočl patentirani predmet, novost. proti dobri proviziji, naj se javi pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Provizija« 32131-3 ~~~ Slikarji! Kdo bi naredil Marijino podobo v naravni velikosti. po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »BJ 23«. 32317-3 Dnevno 100 Din gotov zaslužek z našim nepogrešnlm galanterijskim gospodinjskim predmetom. Vedno res praktične novosti na zalogi. Zahtevajte katalog Satorekla,m. Sapira, Dunajska c. 36, veža. 32147-C Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Trž-ška eeeta 16. tel. 33-13 Vinske sode rabljene, prodam. Nariov v oglasnem oddelku Jutra 32005-6 Stroj za rez. zelja skoraj popolnoma nov, ta posnemalnik Baltic veliki, za polovično ceno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32033-6 Izložbena okna do 3 m vis-oka kupim ta-koj. Ponudbe na nasiov: Foto Tourist, SelenbuTgov* ulic« 6. 31921-T Plinski avtomat znamke »Junkers« tn železen štedilnik kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na ogL odd. »Jutra«. 32151-7 Železno pločevino približno 20.000 kg, t do 12 mm debela, v velikih kosih kupim. Ponudbe na elektrarno Majdlč, Kranj. 32201-7 Otroški voziček dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas, oddelek juitra« pod »Voiziček«. 3329(1-7 Fotoaparat 10X15, 1:4.5 P 180 i pri-tnikil.taamrl. efektr. kopirni aparat do 13X18, pove-čalni nastavek z vsem priborom in kemikalijami poceni naprodaj. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Redlka priliožnost«. 30052-6 Peugeot 201 eabriolet, skoraj nov, uigodoo naprodaj. Naslov v oglasnem oddellkn »Jutra«. 33100-6 Trgovsko opravo koimpletao, fftoraj novo takoj prodam za polovično eeno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32200-6 Otroški voziček eleganten, modem in dobro ohranjen, proda Smaj-dek v Hradeckega vasi 43 (vila Hlebš). 32323-6 Plinsko rišo kupim Ponudbe na oprla®, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjeno«. 32339-7 Avto, moto VaaJu beseda 1 Dim: it dajanj« naslov* alt za šifro pa 5 Dia. (10) Motorno kolo do 5000 Din vredno krap* Anton Rozman. Šenčur 18j _ 31827-10 Zamenjam dobro ohranjen Harley Da-vidson 350 cm«, za' kol« in nekaj gotovine. Poizv« se pn šoferju na velese;mu 319i!7-10 Wanderer avto lahek tovorni, v brezhibnem stanju prodam ali zamenjam za vino. Naslov v gara S Guštta, Kapiteljska ulica. 31990-1)8 Hariey Davidson 121)0 eni', s prikolico, ma 1« tožbo, takoj ugodno o-idvm. — let.i>tam tudi Šivalni stroj u krpanje vreč, Spulmašina ia entel stroj obodno naprodaj. — Nasiov t ogiasin-m oddelku »Jutra«. 31301-10 Motorno Lolo AJS E prikolico, 1000 kub. cm, prodam. Frartjo Ku-novar, Sv. Križ, LJubljana. 32I35-iO Motordc kolo do 3-'j0 ccm kupim. Ponudbe z navedbo cene ln tioe poslati na Plehko. Vransko, 3222C-10 Avto za potovanje primeren, kupim. Ceno, opi3, Cas ogi^Ca javiti. Ponudbe cgiasr.emu oddelku Jutra pod »Solidna cena«. 32370-10 mimm i ia tmaed-u. Orlafli »o- i eijalne^a značaja po 50 ;>ar beseda. Za da janje naslova ali ta iifro 8 Din, oiiroma 5 Din. (M) Ceneno kolo kupim. Nas. ov puhtita v pdrafeiei »Jutra« t Maribora. sseei-ii Kolo za ni en fa m dobro ohranj-en«, z a foto-a pa ra t aa plošče —9 aii polfilm 3—4 s Oompcr-jmn in iobro optiko. Nasiov pove osrlasni oddelek »Jutra«. 32039-13 Novo kolo TKn (prej 1950 Dinl, s Torpedo zunanjim miuta t>ra ntočro, naprodaj. S? par komadov t garancijo. — Aleksandrova ces!»fu 1 Din: | a na sirova ali I tre pa 5 Din. ('9> j) rvovrsten radio - .f.". Interesenti naj pi-■](. na ogl. odd. »Jirtra« >d Utre »Tel efitak en«. 31500-9 :* 4 I 3 & jI f A SSjSi Oglasi irg. značaja po 1 1 -.-Ti beseda; dajanje naslova sli ta šifro 5 Din. — OvrfaM *c«iajneg-a snačaja uj bt^MHia SO pur: ■ dajanje M-Svca a)j sa šifr-o ;>a 3 Dir.. fS) Sveto pismo ▼ vseh j"zikih »rdi Veko-j»!?v Kox-S«, Most« pri 1. vb'Prešernova nI. Si. 3R'I. ££5310-8 ; OSli^tu ; 1 rg. ogla« pm 1 Di-a ta dajanje nt- jiovti aii za Šifro j Dir. j O^laai !M>eialnfcja ira-\ "-S i-?, vsaka beseda 50 ! par: e* dajanje nasiora • iK ®a iifro iS Din. (ISj Mliostiva! 5» novo dospel« aafoge k-jiuboviaffl « nabavite po najn«e?>ejšft. ns-o^iolib v po: 9tnem mnogo ce- ne,* fin irae® pisič. — plačljivo 5eie j-e^eni. P*-pra-vi!a k-oiiihovi.ne v pred»«w»i že i* ooi-rvtč no ©^joo. Pla&jivo jese-ni pri previamu. L. Rot, Me«md «r« 9. Ljubljana. ŠB600-13 Kožohovinast plašč teirea, dobro ohranjen, Jonpi srednjevelika vitka dama. Po-nudfoe na og-'asni oiidelek »Jnnra« ixwi šifro »Kožuh«. 3tK)13-13 -••-• j ({ik % t i/rt ■Hn- ' ta Šifro pa 5 Din. (16) -- Poštenega dnržabnlka s pršbUSiso 200.000 Ditn iS?am i« diobro id-ofto industrijo. Pe na og-l. oddei»'k »Jutra« pod šifro »Industrija«. 31934-16 Družabnfka sprejmem zaradi povečanja lepega ln rentabilnega perutninarskega podjetja v bližini LJubljane. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod silro »Perutnina«. 32321-16 Kompanjona gospoda ali goepo e vsoto 1500 do 2000 Din iz LJubljane, Celja, Maribora iščem, ki bi prevzemali sremsko grozdje in sadje. Sezona 40 dni. Dnevni ■ zasiuže-K preko 300 Din. Ponudbe na oglasni oddelek s Jutra«. 32305-16 Voaka OesvCia I Dto: m dajanj* oaato*» tM Utro pa t Dul. (IZ) Kapitalisti, pozor! Dobro jdoče dobickanom« podijetje sprejme družabm-ka z y>5jijn rneskom. — Brntto zasluf.ei najima-nj 50 %, broi rizika. I-ntere-s«n>tii naj se javijo pod šifro »Industrija.« na ogl. oddelek »Jirtra*. 32008-16 Dražabntka t deieicvn t»:di v hranilni knjižici, sr/re.;in^ lopo io dobro idiote mdTistrijsko r>od-;ot.'e v Slflfve-iiiji. Ponudbe do oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S. 5«. Si 351-16 160.000 Din posojila iščem od sa-sebnika proti vknjižbi na prvo m-e®to. — Ponudibe na po«ini-i. Jutra n« Jf^-otniroa-h pod rciaSko »Vam o«. 81805-16 Pot do lastnega doms fn bl^go&tanja je vsakemu odprt«. Pojasnil* daje Stavbna hranil-In posojilnica, Ljub-:j.-un-a. Mik'i-oši Jeva e. lo. 206-16 Posojila daje brezobrestno ta 'vfknp dolga in nakap nepremičnin: »Zalrug-a«, Ljubljana. poitai predal 3f>7. Učc-mo w>verjenike! S53 10 Kdo M posodil 250.000 Din .'•a trjurate hišo v Ljuib-i lja.ul, ka je vred.™ Di-n 1,200.000, prorvo masto. P»»o.Ji.io pet-fetoo, letine obresti 18.000 Dim. Pičene ponudbe na pga*. oddel?& »Juitra« pod šifro »Tirno po«oji-lio«. S1&8946 60—80.000 D?n posojila i 8 6 o m pvdf "vfrnjSSM n« pmo prvovrsitiTiega po-?f»tvia % (»»stilno. l'o-■ oodbe n« oglasni cHe.lek »Jlitra« p»od šiifro »-Sigurno Vlnotoč ali gostilno vzamem 3 15. oktobrom v najem ali na račun. Pismene ponudbe na oglasni oddeJek »Jutra« pod šifro »Kavcija«. 3iW-17 Iščem trgovino večjo, dobro upeliaj«, mešano ali lahko tudi ma-nu fa.ktu rno io kronfekcij-sko x ali brea zaloge za v najem ali v nakup. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Milijonski promem» pritiklinami. Preiroamo »e lahko L septaniibra. Dopise na: Jioisčp Zusner, Celj-e, G-lavr.i trg. SS355-17 Vsaka beseda 1 Dia: za dajanje naslova ah ra šifro pa 5 Din. (18) Trgovski lokal pripraven za trgovino, mlekarno, brivnico ali trafiko s stanovanjem ali brez. na zelo prometni točki oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32135-19 Lokal primeren za poljubno stroko (imeanši šipecerijo), v prometni ulici oddam s 1. septembrom. Na^cv v oglasnem oddelku »Jutra« 33231-19 Urarsko trgovino obstoječo 35 let, dobro idočo, ugodno prodam. Ponudbe na oglasni r.d-delek »Jutra« pod »Gotovina«. 32237-19 Specerij. trgovino z mešanim blagom ter trafiko s pripadajočimi pritiklinami in scp. sta-novan je-rp na nair):-o-inetnejši točki ijubljan-skeca predmestja takoj oddam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jako ugodno«. 32288-19 Lokal za mesnico v okolica Tabora, im sicer na Vidiovdanski, Jeg'ičevi aili Martinov; cesti iščem za takoj. Event. j« lahko tudi v MeitcJkioivi ali Bo-boriičeivi ulici. Na zatrte«?« plačam naj emmi/no za eno letio nainrej. Pomidbe pod šifro »Metsmioa« no oiglasnj oddd eik »Jiitra«. 3ži4i2-i9 Lokal v Maribora priipra.ven za vsako malo obrt. oddam. Naslov pove oglaisni odide-luk »Juitra«. 35H7-19 Hišo z vrtom šn sadovnjakom ugodno proda Fr. Peklar, St. Peter št. 9>3, postajališče Radeče pri Zidanem mostu. 31884-20 Lepo posestvo približno 70 oralonr jo^da in 30 oraloir njirv. travnikov ter velik sadonos-nih. prodam. Hiša jn dniffo poslopje vse v dobrem sta nju. Istotam naprodaj tudi 2 avtomobila, motorno kolo in ena turbina. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Redka prilika«. 30608-20 Farmo !em> urejeno, za rejo plemenitih kožuharjev. po zelo zmerni cerni prodam v najlepšem kraju Slovenije Na forma se sedaj goje sre-bmodlake lisice, plave lisice in nntrije. Dopise na oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »Farma v Sloveniji«. 30799-20 Posestvo na najpnom etnej^i tntflkj v imdnstri.iakeim kraju pro-d;?m. Pripravno za v«ak-o ob:it. 'Dopise na og'asni 0^'delek »Juitra« p^d šifro »960«. 3:966-20 Msihno posestvo na Črnučah nqmdmo naprodaj. Poizve se na Viču. T.iaSka cesta 1. 32006-20 Hišo s trg. lokalom v eemi do 50.000 Din kuni,m v Savin.jnki dolin«. — Ponudbe na podruž. Juitra v Ceilju pod šifro »50.000«. 32040-20 2 hišld B 2 jobi znmfle. v CeilHi proda radi d"Tt0Sm-sikiih rasmer Albert M-osser Zavodma St. 47 pri Celju. 32042-20 Tri lokale oddam, eden na cesto, dvR na dvorišče, za delavnice ali skladišča. Rimska cesta 19, Ljubljana. 32326-19 Lokal otfdam takoj na O-oepo-svetskl cesti Y> Poizve se lstetam. 32336-19 Lokal s stamovamjem, eairro s-tp.Tvovanje, prapravmo za čevljarsko «(hrt, iž-ftcm v ^koli-cd Crfja a
  • .inajska 3o. 32221-12 Drnžabmlca z si! brra sod ei ov.-.nja, 300—500.000 Din kaipitala iščem rs zelo dobičikan-os-n>o podjeitio. Ponudbe pod šifro »D.-muiča industrija« na ogiaara oddeleik Jutra. 32085-16 Vodilnim osebam rm/liim načrt ta MrtevDovi-tev savarovalnlc«, ki bi "vrentnalino prevrela bivše člane Vzajemne pomoči. Na^ifflfl pogoj. — Pn<\ Prukmurska 2. 82006-16 DnsžabnHca (-co) s 16.000 gotcmte-e &čem ra razširjenje obrata. Le re?-ne pmndbe profi-m na podiru^nioo »Jutra« Maribor pod »Ločen obrtnik«. SSOSPl« Družabnika fco) s 30.000—50.000 IVn knpl-t-al« in osebnim sodelovanjem. zmožnega pisarniških del, sprejim-eim v vpe-1'amo renitabilno podie+je. Ponuidfve na og^ais. oddelek »Jutra« ood »Jamstvo«. 331S0-16 Pohištvo dobro ohranjeno prodam zaradi izselitve — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. Než ka Jaroš, Bonefaclja, Vi; 130. 32184-12 Jedilnica »fren?a. ze.io dobro obrani na poceria naprodaj na Za.. hrano ;>a ta besodo J 50 par; ra dajanje ;ia- | Vi'rva aii šifro Š Din, j rairoma 6 Din. fl4) | Na hrano prvovrstno. sprejmem go-eoode in gospodične v Flo-tijajiaki ulici štev. 19/1. 32311-14 50.000 Din nosoiila iščem proti vknjižbi na prvo mo-^to vel-jke stavbe. — Pi-t-midb« na o^-fls. oddelek »Jutra« pod »Zajamčeno«. 32170-16 2000 Din posojila iščem za dovršitev stavbe proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »2000 — varno«- 32181-16 10.000 Din posojila rabi večje neobremenjeno kmetsko posestvo blizu LHibljane. Ponudniku "e nudi poleg varnosti še lepa ugodnost. Ponudbe prosim pod »Danica« na ogias-odd. »Jutra«. 32263-16 K mizarskemu ali tmdš h kakšnemu drugemu podj-etju želim pristopi« t 10—15.000 Din. Ponudbo na ojrlas. oddelek »Juitra« pod šifro »560«. ©337-46 125.000 Din posojila ISčem na večjo graščino proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe pod' »Obrestna mera« oglasnemu oddelku ».T-itra» 32333-16 K Lasann v Moste v soboto in nedeljo, kjer bo koncert, prašiček na ražnju ln božja kapljica. Za obilen ob isk se priporoča Bok Lasan. 30915-18 Prašiček na ražnju pohane piške ter dobro vino vabi gostilna pri »Štefanu« pod Rožnik. 32141-18 H Kalina na Glince pri »Travnu« danes vsi na vrtno veselico na senčnati vrt. Vstop prost. 32149-18 Danes vsJ na domačo veselico v )po-jtiluo Frigiei, CHinoe, cesta IX- Priporoča se K. Po-gačar. 30106-18 Restavracija Gorenjski kolodvor ter Zagrebačko pivo v sodčkih, črno in belo, kakor tudi dobra štajerska vina, mrzla in gorka Jedila vedno na razpolago. Se priporoča M. »o.irJK. 32241-8 Kam gremo danes v Zg. Šiško v restavracijo Carman, kjer bodo prašički na ražnu pečeni, ocvrte piške in kar si kdo poželi. Se priporoča M. Carman. 32306-18 Vlaka 6O»MU m tajanj* oMi*oa aa iifr* S Din. i »a; I »*• aJi j ia- (M) j Poslovni lokal na Miklošičevi cesti oddamo s 1. septembrom t. 1. Ponudbe na ogla«, od d ei ek Ju-bra« pod »Lokal 72«. 31885-19 Gostilno z mesarijo na prometnem kraju kuipiim ali vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Plačam ta&oj«. SI 688-19 Peki, pozor! ITa GorenijskeTO v fari, U m 3000 prebivalcev, pri cerkvi ob cesti, na relo prometnem kraju, kjeir je 15 gostiln » nobenega peka. oddam lokal, v katerem bi pek lahko postavil svojo obrt. Poleg j« tudi stanovanje. Naslov r o«ri. odd-elku »Ju.tra«. 38860-10 Lokal primeren ra kakršnokoli ohrt, odd.-jm. Naslov pore oglasni oddelek »Juit.rs«. 3B206-.19 T VsaJta ix»»d* i Din; I m dajuij* so«iav» »K J sa Mtr« ja C Oku {30} Hiša z vrtom primerna ra vsako obrt, 16 minut od postaje Otoče je pod ugodniaii plačilni mi pogoji naprodaj. Naslov v ogiaaiiem oddelku Jutra 310C0-30 Stavbno parcelo na najlepšem kra-jn v Mostah. zelo pripravno za zdravnika ali ra zidanje lepe hiše, ozir. vile prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Krasne stavbne parcele«. 31996-20 Hiše "d T4.000 Din dalje prodaja Sirom. Slovenije Re-aJitetoa pisarna, Ljubljana Wo!fova ulica 1. 32010-20 Lepo posestvo v neposredni mariborski o^oiioi, ob državni cesti, obstoječe ir stanovanjske hiše, po-sipodarsikega poslopja, primemo za lončarja, koiarja, vrtnarja aH leso-tržca, s 4 ora-li zemlje, od tega 1 oral parceliran. po vrediTNWt« na,prod,ij. Po-nmdbe mi oglasni oddel-ek »Jutra« pod »W. 300.000«. 320&4-20 Parcele kolodvora v Dev. M. v Polju prodam. Na-slov pove oglasni oddelek »Juitra«. 32074-20 ŠtiristanovanJ. vHo z vsem komfortom. 20 let davka prosto, z gospodarskim poslopjem, stanovanjem fn 1000 m' vrtn v Ljubljani predam. Naslov v oglasnem oddelku Jrat-ra 32075-20 Stavbne narcele v lepi lep; v StjoSi-rsb poceni naprodaj. — Na.s!ov [»-ve ogl. odd d ek »Juitra« 82064-20 Hiša z vrtom naprodaj ra 49.^00 Din. Ponudbe -»od šif-o »Rtm* drrrtinrf.ka« na oglasni od-oldelek »Jutra«." 93132-20 Parcelo kramo, stavbno, vofralrre, 500 m! ob Dima:islki ce«t.i, nasproti Sv. Krištofa, prodam. Ponudbe na oglasini oddelek »Jirtra« pod »5O0 m5«. 33116-20 Dvodnižlnsiko hišo r»oceni prodam v Zgornji 5:3kii. Na.sW v oglasnem cdderku »Juitra«. 30195-20 Hiša z dobro vpeljano trgovino v najleo z bolj&o hiSo, remljiščem jn sadonoaniik-om kupim v okolici Kaimmiika ali u« Štajerskem. Ponudbe t na taiočniim p«fiiiwoin in eeiKi na podrnfcnioo »Jutra« v Celja pod »Lepa okolica« 31782-20 Dve parceli 520 in 1033 m«, na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže naprodaj. Pojasnila dale A1J. Vrtačnik odvetnik, Selenburgova uli ca 7. Tristanovani. hišo novo, prodam ra 8S.000 jybe, kuhinje in vseh pritiklin, v nov; vili oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra« 32000-31 Stanovanje 2 park etjrairrh sob in pniitiiklim. v dve leiti srta-ri vili oddam 1 1. septembrom v Zel«Tji jami, Prešernova alica 15. — Cena zelo primerna. Ogledati med 8. in 12. aro. 31T85-31 Šestsob. stanovanie s kioijialoico, obširnimi «0-bami in št-eviilniiml pritiklinami. primerno ra zdrav rvika ali slično. v strogem centru mesi« oddam. Ponudbe n* »glasni oddelek •Jutra« pod »Komfert.no«. 31845-31 Trisob. stanovanje r Mitimi ban«ke uprave oddam. Ponndb* na »glas. vid«'ek »JutTa-t pod Sif"-»Udobno«. 31846-21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalni«©, sobo za služkinjo m vsem' prit.ikl-ina.rn oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stroc' centrom«. 31S47-21 Dvostanovanj. hišo z elektriko, vodovodom ln 700 m vrta prodam v St. Vidu. Naslov pove J. Grašlč, Gunclte pri St. Vidu. 32234-20 Lene stavb, parcele ood Ro-ftnikom 'ugodno pro-■Isim. Naslov v otrla-snem oddelku »Jutra«. 38309-20 Hišo s pekarijo v popolnoma dobrem stanju z vrtom ali zemljiščem, v prometnem kraju, mestu ali trgu na deželi kupim. Ponudbe na: Anton Pre-skar, Split, Sarajevska ulica 11. 32296-20 Majhno posestvo v bližini Kranja prodam po zelo ugodni ceni. Natančne informacije daje Franc Salovic. Gorenje. 32239-20 Za vsako obrt pripravna nova hiša bi1-zu Ljubljane zelo ugodno naprodaj. Polasnila 'tale reaUtetna plsorna Graf ek, Eolod verska 24. 3^3»1-20 Dvostanovanj. hiša v R^m dolini ngiodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 93305-20 Lepo vilo prodam v gorenjskem letovišču, primerna tudi za trgovino ali obrt. Sprejmem tudi prvo-klasno hranilno knjižico. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra«. 32350-20 Vinograd, posestvo [eipo, g pridelkom okrog ao hI vin,a prodaim. V bi® se ima lahko tudi gostilno in trafiko. Vzamem tudi hranilno knjižioo. — Ponudbe n« podniinioo Jutra v Cof ju pod šifro »S?.000«. 32350-20 Solnčna lega ob Dunajski cesti poceni naprodaj. Gnričan 250-20 1 Bežigrad. 32373 20 Dve pritlični sobi v ftlomčkovš nlici štev. 1 (sedaj carinska piisarna) in 2 stanovanji šSrisobno v L nad str. v Koiodvodski ulfni 34 ter trie-oibno v Tavčarjevi nI. St. 4 oddaim. Več se poizve pri kajnr»oseiški induslriji Vodnik, poleg glavnega kolodvora. 31831-31 Dvosob. stanovanie s kopalnico, sobo 1» slu 5E-Onjo in pritikliina.mi oddam ca november v Suvo-borski oiict 10, Bežigrad. 32016-211 Trisob. stanovanje 3 kubimSo oddam t 1. septembrom. Cesta ▼ mestni log St. L 82*112-21 Stanovanje in lokal za majhno ebr* oddam. Naslov v ogiasnem oddelku »Juitra«. 33001-31 Podpritiično stanovanje sobe ti kuhinje oddam « 1. septembrom mirni stranki v Spodnji ftiSki. Naslov pove oglas, oddelek Ju.tra 32087-211 Stanovanie sobe te kubinje oddan u 200 Din t StožScab St. ecoe na oeias. oddelek »Juitra« pod šifro »Prvošolec«. 31746-32 Dijaka v CeUn nižje-, najraje prvošoloa is boljše družine sprejme vig-ja uradniška rodbina v po-;w>!mo oekrbo. Lepo stanovanj«, skrbno nadzorstvo in evenit. pomoS pri trčenju Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod »Dijak 025«. 31842-22 2 dijaka sprejmem k sinu osmoJWrn. ■ia dobro hrano m stanovanje pri KriževniSH cerkvi. Soba zračna te čista. K'a vir na raizpolago. Pomoč pri učenju. Nasi-ov v igi. odd. »Jutra«. 51010 22 Učiteljska družina v Celju sprejin« po rmerni ceni dijake k boljših rodibin. Sta.nova.nje lepo in zdravo, bliizu Tirnima zi je, vrt. strogo nadizorstvo. pomoč pri učenju, klavir. Cilenšek, Okopi St. 9. 31866-22 Dijake n 1 J J e gimnazije sprejme učiteijj na brano te steno vanje po 550 Din mesečno Pojasnila daje vsak delav. nik med 8. ta 10. uro Soi-»ka npnrvitei jica Marij« Polak. Ljubljana, Sv. Jakoba trg 1. 80638-28 Rouge Cheramy PARIŠ POLETI UPORABLJA MODERNA DAMA SAMO ROUGE CHEP*AMY V BARVI ORANŽE. Dijaka sprejmezn na stanovanj« s popolno oskrbo, poleg hn m mistične gimnazije Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 81035 22 Za dmgošOJca iščem stanovanje 1n dobro hrano, z uporabo klavirja in vestnim nadzorstvom, v centru mesta, oziroma v bližini T. realne gimnazij« Ponudbe n« nnndbe na o?1 s'ni oddelek »Ju tra« pod »Za september«. 33104-23 Sobo opremljeno aH presno event. s souporabo kuhinje ln kopalnice oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32140-23 Prijazno sobico rvptlo oddam solidni osebi. Naslov v oglasnem odd. »Jutro«. 32138-23 Podstrešno sobico prijazno, ■ saparataim vbodom in elektriko od=pndu 3'i 2 gospodičnam Ni^lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32217-23 Prazno sobo ■ pnspbn-im vbodom o-dd^m Kini kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »-Jutra« 32198-23 Onremljeno sobn trieierVio — t separatnim vhodom oddam s 1. sep- t"Tnhrrai i za 150 Din iresečino v Florijanski nI. St. 5. 32232-23 Veliko /rae^o sobo ? v*-* oskrbo oddam d^ia-kom v Flori*vinski uJ. 19/T 32212-23 OnremJipro cobo ^ so,iiir>orabrt kopal^ii-ee, ?e-p»*atmm vbodom, v o ©,vi IrS v strojem centru oddam s 1. ser>t--mbrona boli-femu srospodu. Naslov pove eg'asTi: oddelek ».Trt-.i«. 33! 86-20 Vsu^a beseda 56 par; m daj»Ti}» aoalcra tii n ftiiro i Dia. (53-a) Sobo z vso oskrbo išče gospodi &ua. Dopise s podatki na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna«. 3:973-28/a Gospod išče sobo opremJje.no, najraje v eem-tru flli pod Rožnikom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« r>od šifro »t. september«. ' 319il4-23/a Prazno sobo po možnosti s sep.i ro tnim vbodom, iščeim v Spodnji Šiški. Naslov v o«'a snem oddelku »Juitra«. 319ft7-23/a Sobo najraje v novi hiSi Šentjakobskega ali trnovskega okra:a, išče uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Sobica«. 32247J^/e Obrežni pension »Kvarner« v Bački na Krku, daje prvorazred no oskrbo za 60—85 Din Lnklius. vse takse. 31333-3S Letovanje v Bohinju Vam zelo poceni nudi ho tei-pensaon »Triglav«, Biv hinjska Bistri-e-a. — Velik park in *olnčne kopelji. V sezoni 35—56 Din. po sezon* 25—45 Din. 29013-33 Mimo, snažno $o.V> e vbodom in hTa- ro al; btpt o^iis.m di-'akn ali gospodični. N^s^v v og'asneim oddelku »Jut.ra« 32236-33 Oorpml;p"o » kofpalmVo oddam t.akoj v rpr-t.-ii mesta. Poizve s-e v to-ek in sr«d,o med 12. in V uro. Ni='ov v orrTas. oddelku »Jutra«. 321179-33 Veliko zračno ?obo o-Jd^m s 1 seot-emfbrom g. n^ltel^eii. Naslov v o^as, oddelku »Juitra«. 33177-r?,3 Kabinet s posebnim vhodom, elektriko ln parketom oddam s 1. septembrom. Cena 130 D'n Mariborska ul. 29 rvl Stadionu. 32257-23 2 opremljeni sobi pa rket.irani — s posebnem vbodom tn ef«ktrik-o. v eejitni mesta oddnm trem d:;aVom aH d'ia»Vi:n:am. —-F R^sman, Florija.n^.ka uJ. St. K/I. 32279-23 Onremlletio sobo d poseb. vbodom in elektriko oddim na Starem trgu St. 11/n. 32271-23 Opremijo s^Vt * 1. seritembrom odda ? go^oMoma Peršl, popova mlioa 2Iim. 322S5-?? Vga.ka o i »Hita g Din; ia daj»nj« nulsrj *s Šifre pa 5 Dia. (SA) Trije Slovenci zna čajni, v dobri eltižM, oddaljeni iz Slovenije, se želijo seznaniti s tremi enakimi gospodičnami v starosti do 24 let. Prednost ima;® šivilje z gospodinjsko na obraz bo. Tajnost zajamčena. Poznejša ženi-tev ni izključen«. — ponudbo po mogočnosti s sliko na oglasni oddelek »Juitra.« pod »Značajni«. 31019-24 Za posredovanje ženitev je edina oblastveno fto voljena pisarna »Fortuna« Ljubljana VII. Točnost to diskretnost zajamčena. 275 Z gdč. aH vdovo staro 25—40 let, čedne zunanjosti, z lastno eksistenco. želim znonia v svrho takojšnje ženitve. Slika zaželjena. Ce.nj. ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski pomočnik«. 31920-25 Obvestilo »Rezora« Zeniti se žele: 40 let star veleposestnik (S'ovenec), 43 let s—29 let, stari bančni uradniki, 28—38 let, stari učitelja, 28—50 let stflri advokati z dobro vpeljanimi pisarnami, 48 let. star knjigarnar z dobro trgovino v Primoriu. 50 let star napreden obrtnik z 2 hišama v Zaarebu. 26 let star re-sfavroter in posestnik v Zagrebu. 35—44 let stari veterinarji, več mladib trgovcev z dolirimi trgovinami in hišami. 2£ 'et star industrijski uradnik s hišo v Zagrebu, 46 le3!':7 24 Gospodična želi spoznati železniškega uradnika. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« »od »Značaj«. 32164-24 OpremJieno sobo čisto, oddam takoj solid nemil o"«r>odn «*i eospo-dVni. Vprašati Ces<*a na Loko 31. 32273-23 Onremlieno sobo • V 3 v-Wto ?ri so-uporabo kooa.lniee "ddam pri sv. K"štofu. Naslov v ng'a«. oddelku »Jutra«. 32270-23 Prazno sobo TIČIJO, z bnlkooom. v kateri je štedilnik, oddam s J. sp-^tprT^-^m _ Pot v Rožno dolino 40. pritličje. 32258-23 Sostanovalko i»p-eimem. Naslmr v oglas, oddelku »Jutra«. 32f>S8 23 Sobo g Tvvspbnirn vhodom elektriko, everit. klavirjem ln zajtrkom, oddam takoj: Tabor 5-1 desno. 32272-2? O()retn''ono sobo Ss>to in «olT»oino. s^pari-rano. z £ posteljama od. dam. Nfstov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32290-23 Poletje Vrni se kmaiu. Življenje brez Tebe neznosno. Poljube Ikec. ^363-24 oiiroi GEAZ, IO©stearwlesgasse 34 Odlični uspehi pri pouku. Prijetno rodbinsko življenje. Zmerne cene. Plača se lahko v Jugoslaviji v dinarjih. 11031 Žrebanje v drž. rai, loteriji V. razred. Dne 18. avgnsta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 10.000 št. 84.476. Din 5.000 št. 54.217. Din 2.000 št. 13.055, 65.314. Din 1.000 št. 4.410, 4.435, 4.467, 5.980, 5.972, 5.992, 10.855, 10.866, 10.885, 13.010, 13.024, 19.568, 22.728, 23.481, 23.484, 31.121, 35.528, 35.552, 35.553, 35.584, 37.014, 37.026, 37.030, 37.031, 37.093, 42.574, 45.709, 45.728, 45.738, 45.784, 45.792, 52.207, 52.219, 52.246, 54.298, 58.340, 58.390, 65.335, 73.337, 73.339, 73.394, 73.395, 75.682, 75.688, 84.451, 84.480, 86.638, 86.688, 88.209, 88.225, 88.296, 93.081, 98.639, 98.656. 2rebaaje se Do vršilo vsak dan do 4. septembra tn bodo največji dobitki izžrebani šele h koncu žrebanja. Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da ima vsak Igralec priliko igrati do konca, to je na največje dobitke. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra e. 19 Vsaka beseda 50 pa-r: ia dajanj« naslova ali za šifro pa S Din. (28) Fotoaparat je bil najden. Vprašati na Gallusovem naibrežj.u ll/III droga vrata. 3Č2S7-28 Vsak* Doseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro rwi "i Dim. (29) Šivalni stroj šiva naprej in nazaj popolnoma. nov, prodam za 1200 Din. Aleksandrova cesta 5, II nadstr. 32175-29 Šivalni stroj to otročika postelj ugod.no naprodaj Cest* v Rožno dolino 41. 83312-29 Vsaka beseda 1 Din: :•□, za dajanje naslova aH šifro pa 5 Din. (32) Hiša z gostilno In večjim vrtom v Studi pri Domžalah št. 5 bo prodana na javni dražbi pri sodišču v Kamniku dne 29. avgusta 1932 ob 9. uri 30 minut. Cenilna vredno6t znaša Din 121.842. Najmanjši ponudek znaša Din 62.437.66. Informacije daje advokat doktor 2vokelJ, Kamnik. 31676-32 Graščin, posestvo v Savinjski dolini prodani na javni dražlM pri Okr. sodišču na Vranskem dne 6. septembra t. 1. oh %t0. uri dopoldne. Najniijg ponudek je 840.000 Dim. Interesenti eo vabijo. 31970-38 Vsaka beseda i Din; f 'A dajanj« naslova ali | ta Šifro pa 5 Din. (40) | Na pljučih bobi! rekonvaleacemti dobe po sanatoriju prijetno privatno bivanje z odgovarjajočo udobnostjo. Cena nizka. — Dopise na oglasna oddeleik »Juitra« pod »Ležanje«. 31893-40 Vaaka beseda 1 Diu; za dajanje naslov« šE i» žifro pa 5 Din. (37) Za avtoizlete ob nedeljah iščem sopotnike proti povrnitvi polovice stroškov. Ponudbe na Kolektor. Stražišče. 32265-37 Grafolog vam pove značaj. Podajte spol, dan, mesec, rojstvo pod »Grafolog« na ogl. oddelek »Jutra«. 32367-37 bi krepi In zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBEN1K Ljubljana VIL Tolminska gimnazija in njene nalog«. Tolminska gimnazija je znova v krizi, število dijakov leto za letom pada, posebno pa nazadnje število slovenskih dijakov iz goriške pokrajine in Krasa. V Škodniko-vem konviktu je bilo lani 153 gojencev. Na gimnaziji pa je bilo vpisanih poleg teh komaj še kakih 50 fantov in deklet. Zaradi tega se je letos znova pojavilo vprašanje o ukinitvi tolminske srednje šole. Ka-kor so jo hoteli že pred leti spremeniti v kmetijsko šolo in so intelektualni fašistični krogi šele po velikih naporih pripravili vlado do tega, da je še nadalje izdajala velike vsote za tolminsko šolo, čeprav je vedno manj služila svojemu pravemu — asimilacijskemu namenu. ' Pred leti je bila med dijaki še velika večina *tu-jerodcev«, v preteklem letu pa jih je bilo le še ena tretjina, čim bolj sta zavod in šola postala italijanska in fašistična tem manj Slovencev je bilo med njenimi učen ci in gojenci. Padalo pa je tudi v splošnem število učencev, tako da je bila namera vlade, da ukine tolminsko gimnazijo docela utemeljena. Goriški fašisti in zlasti tolminski profesorji, ki jim gre za službo ln kruh, pa se 5e vedno upirajo. In sedaj tik pred pričet-kom novega šolskega leta so pričeli z novo kampanjo za ohranitev tolminske gimnazije. Iz njihovih krogov izhaia tudi šovinističen članek, ki ga je pretekli četrtek obiavil tržaški >Picolo«. Njihova propaganda pa je ubrala docela novo pot in pra-viio: Tolminska gimnazija in zavod na služita več v toliki meri vzgoji mladine i* Goriške pokrajine, (ki je vsa »tujerodna ), marveč zboru profesorjev, misijonarjev italijanstva, in stotinam dijakov iz furlanske nižine, iz Trsta in ostalih italijanskih pokrajin na severu države. Učinen rake vloge tolminske srednje šole je ta, da postaja Tolmin dejansko vedno bolj pristno italijansko mestece in važen kulturni center sredi tujerodnega ljudstva komaj nekaj kilometrov za mejo. V svrho nacionalne vzgoje Italijanskih otrok tujerodnih staršev (sic!) pa je gotovo bolj učinkovito, da se tudi glede njih uveljavi načelo pre-meščevanja, kakor se to izvaja v vojaški službi, da se torej ti dijaki, posebno če jim je mogoče nuditi kakršnekoli podporo, pošljejo na srednje šole v docela italijanskih krajih, kier bodo zaradi celokupnega ambijenta toliko prej povzeli hi si prilastili italijansko etnični zaračaj. Javna dela v Trstu Tržaška mestna občina je pripravila načrte za nekatera javna dela, ki jih tržaško prebivalstvo in deloma tudi tisk že več let reklamirata. Tako so na barkovljanski cesti že pred petimi leti ugotavljali, da ne odgovarja več potrebam prometa med Barkovljami in mestom. Medtem je bila dograjena nova cesta Miramar-Tržič in je promet na barkovljanski cesti še boli narasel. Te dni Je končno mestna občina sklenila, da docela obnovi ce^to, tramvajski tir pa da podvoji. Izdatki za ta dela bodo znašali ogromno svoto 4,500.000 lir. Vsa cesta namreč meri v dolžini 3 km. Ni še znano, odkod bo občina črpala ta denar. V št. viškem mestnem okraju nameravajo zgraditi vodovodni rezervoar s 4000 m dolgim vodovodnim omrežjem. Proračun za to napravo znaša 4,215.000 lir. Denar je občini v obliki posojila zagotovila Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio Triestma). Delo bo trajalo okrog 6 mesecev in bodo zaposlili okrog 100 delavcev. Končno so pripravili tudi načrt za delno kanalizacijo mesta. Kanali zirali bodo dva metra trakta, in sicer spodnji del mesta med Sv. Andrejem Garibaldijevim trgom ter višje mestne okraje. Za slednje načrti in proračuni še niso pripravljeni. Za kanalizacijo nižjega mestnega dela ki obsega predvsem tako zvano staro mesto pa je določenih 10 milijonov lir izdatkov. Mesto je najelo za ta dela 8 milijonov lir posojila. ostala 2 pa je prispevala rimsrtca vlada. Omrežje kanalov bo merilo 38.5 km. Zaposlenih bo krog 100 delavcev. Dela bodo trajala nekaj let. Novi goriški gospodarski »vet Gospodarski svet za goriško pokrajino Je bil obnovljen. Korporacijsko ministrstvo, v katerega delokrog spada ta institucija, je imenovalo novega podpredsednika ln načelnika vseh treh oddelkov, kmetij-cko-gospodarskega, industrijskega in trgovskega. Prefekt. ki mu predseduje pa j"e imenoval ostale člane, in sicer 41 oseb. Od teh bo 18 sodelovalo pri kmetijsko-go-spodarskem. 12 pri industrijskem. 12 pa pri trgovskem oddelku. Danes bo Imel novi pokrajinski gospodarski svet svojo prvo sejo. ZarBdi b®ga Cftt m®J®. Te dni se Je Trnll v Julijsko krajino Dominik Žagar iz Bovca Na meji so ga ustavili karabinerji in ga pridržali v zaporu. 2agar je izpovedal, da se je vrnil, zato da odsluži vojaški rok. Karabinerji pa so dognali, da je lani meseca maja brez potnega lista zbežal z doma čez mejo in da je bil zaradi tega v kontumaciji obsojen na več mesecev ječe. Oddali ga bodo vojaškim oblastem, nf»to pa bo moral v ječo. Vsak naročnik „Jutra" j8 zavarovan za 1G.080 Din! Topličarji v Radencih Radenci, sredi avgusta. Kopališče v Radencih je precej zasedeno. Največ je Hrvatov, zvečine iz Zagreba, nekaj Nemcev in majhno š'evilo Madžarov. najmanj Slovence" Vreme je zelo ugodno, kar navdaja go. ste, še bolj pa zdraviliško upravo z zado. voljstvom. Gostje žive kakor je pač v zdraviliščih navada. Kopijemc se, pijemo top'o in hladno slatino, tekamo okrog; znanci se pozdravljajo venomer se izpra-šujoči o uspehih zdravljenja. To-pličarji. ki niso v gostilni abonir-ani. drč" od gostilne do gostilne, da poizvedo, kaj bo za kosilo, kaj za večerjo. -M tej mizi hrano hvalijo, pri drugi jo grajajo. Okusi so različni iin vsem je nemogoče ustreči. »Tukajšnje kuharice ne majo piščance* pripraviti. Doma lahko vso kožo s peče-nega piliča povžijem, tukaj je ne morem,«, se pritožuje razvajen Zagrebčan. Zopet drug gost se ne more dovolj na-čuditi dejstvu, da dobi za bore dva dinarja toliko surovega masla, da mora celo dva zemlji porabiti, preden pospravi vso zalego ped streho svojega obilnega života. Zgovorna Gridčanka, ki je pokušala dobrega ljutomerčana in slišala, da se dobi pri vinogradnikih liter vina po 3 do 4 D-in, obžaluje, da te žlahtne kapljice ne morejo dobiti brez velikih ovir v Gradcc, kjer pijo slabo vino po 4 do 5 šilingov (torej po 32 do 40 Din)... Debel toplščar pa pravi, da mu je zdravnik prepovedal alkohol, ki se ga tudi ogfb-Ije. dokler ne pride do vina. A potem ga pošteno potegne Ln ne čuti, da bi mu borzna kako škodoval. »Dobro podlago moram imeti,«: pravi, »in gibati se moram, potem je dobro.« Zagrebčan hvali cigare, ki so v Radencih mnogo boljše kakor v Zagrebu. Ž njim se bo pri odhodu pošteno založil. In tako gre naprej. Čitajo se poročila, došla od doma, čitajo se časniki, poslušamo radio. Igra se biljard, tenis in kar je še drugih takih iger. Mirno razvedrilo je v Radencih vse hvalo vredno. Slovaške sfavnosLi v Baekem Petrovcii Ustanovitev »Sloven&ke Matice« — Obn^ va 8 razredne gimnazije. Bački Petrovac, 19. a-vgujeta. Naši Slovaki, naseljem v modnih s>ktrpv nah v Bački in Sremu, praznujejo vsako leto ob Velikem Šmarnu svoj narodni praznik. Letos je bilo to praznovanje že štirinajsto po osvobojenju, prav posebno slovesno in je trajalo tri dni. Je pa bid radi ta narodni praznik leto? prav posebT r-ga pomena za vse pripadnike slovaškega, naroda v naši državi, ker se je sedaj po dolgoletnih pripravah ustanovilo gilavno prosvetno društvo zanje, »Slovensko Matico«, ki bo odslej vodila vse nj'hovo narodno kulturno snovanje in delovanje. Slovaki pod nekdanjo Madžarsko so paS imeli svojo tudi še danes obstoječo »Slovensko Matico« v Turčanskem Šv. Martinu, toda njeno delovanje se je pod madžarskim jarmom moglo le zelo skromna "razvijati v slovanskih krajih pod K&ipati, sem doli v Baeko pa ni moglo posega'i. Po osvo-bojenju so se naši Slovaki, ne da bi se h-oteli odreči svoji narodnosti, smatrali vedno za navdušene naše državljane, ki imajo seveda popolno enakopravnost ▼ vsakem pogledu, zčasti pa v narodno-pro-svetnem. Zahtevali in dobili so svoje osnovne šole m dobili so tudi svoje učiteljišče in popolno gimnazijo. Glede glavnega prosvetnega društva »Slovenske Matice«. pa so bila mnenja med nrime deljena: bili so pristaši edinstvene Matice s sedežem v češkoslovaškem TurčansKem Sv. Martinu, drugi pa so bili za ustanov ' lastne Matice za ju gosi o vensko ozerti;' Zmagala je naposled druga struia n tako je prišlo sedaj do ustanovitve »Slove??de! precej težak udarec. Prosvetno min'strWo je irz razlogov varčevanja v državnem gospodarstvu znatno skrčilo število srednjih šol in je bila s tem ukrepom prizadeta tudi slovaška gimnazija v Petrovcu, ki se o morala skrčiti od popolne na nižjo. Razumljivo je. da je to dejstvo zelo razžalostii« vse slovaško naše državljanstvo, kar je prav posebno prihajalo do izraza v pe-trovški »Narodni Jednoti«, glasilu na«e slovaštva. Pisal pa je o stvari tudi češkoslovaški tisk, izražajoč željo, da bi se vrni! našim Slovakom njihov prosvetni zavod v popolnosti. Hlinkov »Slovak« je celo nesramno napadal našo vlado in državo, kar pa gotovo ni koristilo stvari sami, pač pa rajši škodovalo, in gre gotovo zahvala le tehtnim razlogom, ki so jih na pristopih mestih navajali predstavniki naših Slovakov in niihovi prijatelji, da se je stva/r rešila ugodno. S'avnosti so se pričele že v soboto popoldne. Matica ima že sedaj 500 čiar.ov, med njimi 130 ustanovnikov z ustanovil i n o 1000 Din. Dobila ie tudi tri zasebne knjižnice kot volilo. Vse to je gotovo do*az, kako si je slovaško ljudstvo želelo svo-_h narodno-pirosvetne ustanove. S slavnostnega zborovanja, ki so Trm prisostvovali posebni odposlanci prosvetnega ministrstva, banovinske uprave, češkoslovaškega poslanstva. Češkoslovaške-jugoslovenske lige in »Slovenske Matice« v T 't-fanskem Sv. Martinu ter predsednik »SrS-ske Matice« — naša »Slovenska ^latci« in »Hrvatska« nista bili zastopani, zak«} ne?! — in mu je predsedoval novosadsKi odvetnik dr. Jan Buliik. sta bili poslani pozdravni brzojavki kralju in predsedniku Masarvku. Navdušenje zborovale©* je ob prečitanju teh brzojavk doseglo vrhunec, zlasti še. ker je predsednik že prej naznanil. da se s kraljevem ukarom vraža oo.-vm-nost petrovški gmnaziji. S prekipevajoč m navdušenjem je bila tudi sprejeta ore.?-sednikova rziava ki jo je podal pred kratkim na praškem kongresu Čehov ti Slovakov. živečih izven češkoslovaške, in jo je tu ponovil: v ,T"f»oslavijJ se ne čutimo kot narodna manišina v na-radnem smislu te besede, temveč smatramo Jugoslavijo za svojo narodno državo, s katco živimo in padamo. Mi smo tu kakor v svoji hiši!« Za predsednika »Slovenske Matic-*« 'je bil izvoljen dr .Tan Bulji?*, za glavnega tajnika pa dr. Mihajlo Topolski, profesor v Bačkem Petrovcu. Mlche! Zžvaco: 122 Pardailianov sin Zgodovinski roman. GoIIme Cofle, ki nI bik vajena ta&o iep!h besed, je kar zazijala od občudovanja. Nežno je uprla oči v zaljubljenca, k: je zsoal take sladko izražati svoja čuvstva; in ko si ga je bolje ogledala, se je pridružilo nežnosti tudi sočutje. Resnica je, da je bil Carcagne, ki ni že od včeraj ničesar zaužil, sila klavrn na pogled. Razen tega je v srcu kar trepetaj od napetosti, češ, kakšen bo uspeh njegovega obupnega poizkusa. Ganiti srce te babnice je bilo bore majhno zadoščenje, zakaj pred vsem mu je bilo do tega, da si odpre njeno jedilno shrambo. Ta nemir se je razločno zrcalil na njegovem obrazu. CoMina Colle ga je imela za srčno tesnobo zaljubljenega človeka, ki čaka, da se odloči njegova usoda. In njena ganjenost je bila brezmejna. Vendar pa ni bila izmed f^ih žensk, ki tebi nič meni nfč izgir bi jo glavo. »Eij, mati božja,« je odgovorila, »zakaj site potem tako dolgo čakali, ubogi fant? Ali vas nisem povabila, da se kmalu kaj oglasite?« Tako govoreč se je koketno namrdnila. Obenem ga je pa ostro prebadala s svojimi drobnimi očmi. Vsekako je bila njena opazka pravilna. Carcagna, ki ni bil pripravljen nanjo bi bila skoraj spravila v zadrego. A bližina nevarnosti mu je izpodbujala duha. »Joj, lepa gospa,« je rekel z globokim vzdihom, »mogočni ve-iTkaš, ki mu služim, je bil na potovanju, in jaz sem ga moral spremljati. Oh, kako sem preklinjal to nesrečno dolžnost iin koliko sem pretrpel!« Izgovor je bfi zek> verjerien in sterka se je res zadovoljna z rt/Srn. Ugajal ji je tem bolj, ker je bilo govora o mogočnem veliikašu. Ta podrobnost je bila začetek podatkov, ki jih je upala izvabiti prostodumnosti domnevnega častilca. »Ubogi fant!« h dejala s sočutnim obrazom. Prijela ga je za roko in ma jo nežno stisnila, kakor da bi hotela reči: »VagSh muk je zdasj konec!« Nato je pobesfla oči in kakor v zadregi dodala: »Brigiita mi je ime... Kako pa vam?« »Meni je ime Carcagne. O Brigita, kraljica mojega srca, val sem iin vaš ostanem do smrti! Čutim, da ne morem več živeti brez vas! čutim, "da sva ustvarjena drug za drugega! Čutim — bogme, tako mi je, kakor da bi dišalo po slaninji juhi — se pravi, ne — hoteJ sem reči, čutim — Čutim...« Ubogi Carcagne, zmeden po vonja juhe, Id Je vrela ob ognja, je v resnici samo čutil, kako se mu od lakote meša v glavi. Da bi se rešil iz zadrege, je storil junaško detjanje: objel je Collino Colle, jo vzdignil kakor peresce, jo stisnil na svode srce in jel obsipati njeno suho krokodilsko kožo s poljubi. Čez nekaj trenutkov jo je nežno postavil na noge, v »ves« st, da se je častno izmotal iz škripcev. Colline Colle, ki jo je bil na pol zasdnšfl, Je komaj} cHrafa. Kar strmela je nad močjo in podjetnostjo tega neustrašenega ljubimca. To mu }e tudi odkrito povedala: >0, sladki Jezus! Kakšna moč, kakšna gorečnost! AH le mogoče, da me tolikanj vroče ljubite? To je bil pravi blagoslov!« A stari hinavki se je njena trenutna izpozaba slabo obnesfia. Komaj je izjemoma bleknila resnico, jo je že zadela kazen. Carcagne, meneč, da je zmagal na vsej črti, je navdušeno vzkliknil: »Velja! Kar tu ostanem. Nikoli več te ne zapustim, Brtgfta! čutim, da sem rojen za mimo meščansko življenje.« »O jej, o jej,« je pomislila starka, »tema mladenka se pa bodo mudi! Ali si morda domišlja, da ga bom vzdrževala? Kaj še! Da mu le izvabim to, česar potrebujem, pa bo tak od videl, kako hitro se znam iznebiti nadležnih častilcev!« Ter pa ni ničesar zinila in ker se je še vesdno nežno smehljalo, Je Carcagne s svojo posebno logiko sktepaf, da pristaja. Dres je vrgel krinko od sebe in neprisiljeno vzkteknM: - Ali ne bo že kmalu čas za večerjo, Brigita? Želodec ml pravi* da je ura zdavnaj odbila.« Vzlic svoji nesramni neprfeftfeoostl pa ni bil sam prt sebi n£ kal trden; zdelo se mu je, da bo treba tej Collimi Colle še dolgo prigovarjati. V resnici je ženska samo oklevala. Bila Je skopa, vendar pa ne neumna. Misel na potrošek za večerjo se ji je upirala. Toda zavedala se je, da človeku nič tako ne razveže jezika kakor dober obed, posebno še, če ga zaliješ, kakor se spodobi. In njeg je bilo silno do tega, da bi postal zaljubljeni fant zgovoren. Dobiček, ki si ga je obetala od tega, je bil vreden tistih nekaj soldcv, ki pih je bio treba žrtvovati. Njen sklep je bil hitro storjen. »Ali. gospod Carcagne,« je odvrnila, »večerja je pri meni 5eA* ob šestih! Zdi se mi, da niti še ni pet.« »Motiš se, sladka Brigita,« je potolažen zatncRl Carcagne, »prepričan sem, da se motiš. Želodec mi pravi, da mora bifci vsaj ž® devet.« In ko jo je videl presenečeno in nekam v skrbeh, se Je spet zatekel k sredstvu, ki mu je že prej pomagalo: objeli jo je oko® pasa* jo poljubil na vrat in zagrulil: »Oh, srčeoe, osrečila si me za vse življenje. Sladko razburjenje stori človeka lačnega, saj veš.« »Ali boste tiho, malopridnež!« »Razen tega pa vedi, da ne morem ne jesti ne pM ne spati, oft-kaT hrepenim po tebi! In zdaj me je vse to prevzelo... Brigita, 5e mi ne daš takoj kaj za zobe, omedlim pri tej priči in aimrem kar ta pred teboj, še preden utrgam sladki cvet tvoje irubezni!« Starka si je na vse krirplje prizadevala, da bi zardela. V raarfcl je bila teh strastnih izbruhov bolj začudena kakor vesela. A tega mu za nobeno oeno ni hotela pokazati »Nu, nu,« je rekla, »vaše smrti pa res ne žeSm. Mak) potrpfce, pa vam pripravim jesti« -♦♦♦"»♦•M| a tud! za vsakogar, kj ljubi aH pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutras za Din 55.—, vezan Din 65.—. j* Jesenski velesejem ijO" 1932 na Lipskem Podrobnejša pojasnila pri glavnih potovalnih pisarnah In pri uradnem zastopniku: ING. a T6NNIES, LJUBLJANA, Dvofskova nBea ML Poštni predal 128. Vzorčni sejem od 28 avgusta do vključno 1. septembra. Belem za tkanine (textilije) do 81. avgusta. Sejem za stav-jarstvo, gospodinjstvo in promet od 28. avgusta do vključno 1. septembra Nadležna dlačice odpravit« brei tLiifteoja kot« ia boJečin obenem » korenom t pomočjo >R.apd-d-antha<. To je mnogo b'>lj-ie »redttvo od mr.ogih dra- f:h krem ia odstranjevanje ____________ laiic Ln drugih kemijskih preparatov, po katerih dlačic« Se močneje pora&tejo. Tudi z-dr.ivniki priporočajo »Rapidenth« ko* najboljšo, korenito in ranes jivo metodo za odpravljanje dlačic. Garnitur* 50 Din. >Partout« »a odstranjevanje dlačic aa rokah in nogah Din 100. Preparate SCHR0-DEF.-SCHENKE raznošilja proti plačilu t naprej (poitni".a 6 Din) ali po povzetju (poštnini 12 Dmi) depo a Jugoslavijo: »OMNIAt oddelek 1/9 — Zagreb, Draškovičeva uhca 27. Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik! 10820 v večjem mestu Savske banovine. — Hotel je iz borno vpeljan, voda v vsaki sobi, kopalnice itd. — Prodam, ker prevzamem drugo delo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »435«. 11014 Odpoivedanje oerr?,d (Slavi ja). Za Slovenijo: Drogerija Ot^gorič, Ljfn»>-IJana., Prešernova ulica št 5. 235 Ponedeije* luiak Sreda ji iri nifists« — bolj »>e!l »oble! m poli umu SE i a ■ AkiO V3JI1 *ot»je prwjuWv»jo »-.Mike *krb, poskusit« K0LTO03! V treh dneh bost« prijetno linenadeoi, ko ■jgledat« sijaj in blMčfvSo beikvo, ta katero so «po»otwtf »IsMrti twii Vafii »obje. Mikrobi v ustih de!a.jo Vaš« t obe grde, rumenkaste, pokvarjene. — Znanstveniki prvvijo: »o poiaa bakterij.« Odpr«. rit« te Taroke, te VaAi w>bj« dob« lopot svoj« prvotoo belino! Običajna sredstva u »obe tn odpovedo. Ali Koiv-no« jemlje nas« in naW ia mikrob«. * AaUsepti&na K R F. » A X A SBOKE ICOLVNOS KiiJnovcJa slaJiziirks !e!ca železna zeio praktična složijiva pc.telja t Capeci ranim madracom —-praktična za vsaku hižu, hotele, za palajuče osebe in nočne službe. ne Din 390.—. RazpoJi-Ijara postom in žeiezni-com po povzetja.' spalni, m^, fotelj stane sls 1300 Y Lie^tsluhi pr»kti(!»8 fa ieiani« > in »ederjt. Sl»-ee Din 130 . po tem imam čist dohano perje kg Din 43.—, iisS belo gosjo kj Din 130.—, čisti puh kjf Din 250.—, modreci punjeni z volaons Din 750.—, žične mreže aj-postelje Din 150.—, oto-raaai Din 650.—. U BKOZOVIC, ZAGREB iUCA 82. g Delo ▼ teh hudih 6a«ih lahko vsakdo dob! najbolje s tem. da si ustanovi na doma domačo pletar no. Damo vsako mnr tekoče delo t tem, da smo mu odjemalci za ugotovljene pletenine, dobavljamo mu toda prejo in izplačuje mo mezde za pie teoje, kar izpričujejo mnog*> tahva! niče. Pišite še da M« za gratispro-i=^>ektb na tvrdko Oomač« pletarska industrija — oddelek 6, Josip Kališ, Maribor, Trubarje va nllca Štev. 2. 256 SSHraESSBSgSOi tvp&bcž* ŽKarničnik Peter šterka nasl vljudno naznanja, da se Je preselila hs št. 18 na štev. § na Starem trgu (za štiri hiSe proti Mestnemu trgu) v lastne prenovljene r-ostore. 11075 Kakor je našim čitateljem dobro znano, je privolil znameniti profesor in astrolog Helen, postaviti vsakomur, ki se prijavi, popolnoma zastonj horoskop. Ta sklep je napravil kot zahvalo vseh velikih in dobrih starčkov. Prejeli smo od prastarega profesorja dopis s prošnjo za objavo. Temu prav radi ugodimo. Ljubi prijatelj! Vsak dan mi prihajajo tisoči zahval iz vseh krajev sveta in te izjave soglašajo z mojimi napovedmi ter pogodenji preteklosti in sedanjosti. Zahvalim se Vam, prijatelj, po tej poti za meni izkazano zaupanje in se radujem z Vami svojega uspeha. Sedaj sem uverjen, da nisem dolga leta zastonj proučeval zvezd in vam morem vsaj na koncu svojega življenja pomagati. Da, prijatelj, zvezde govorijo vedno resnico. Kako bi bilo drugače na svetu, če bi vsi ljudje umeli in znali čitati v zvezdah. Samo majhen primer: Zakonska tragedija!!!! Kdo je kriv? On? Ona? Nikakor ne, oba sta kriva, ker se osebno nista poznala, nista poznala svojih vrlin in slabosti, nagnjenj in strasti, nista vedela, da ne spadata skupaj in ne, kakšna bo njiju bodočnost. Kdo bi mogel to povedati? Kdo nikoli ne laže? Edino zvezde, ker v zvezdah je zapisana Vaša vsa usoda, ki vam jo je dala ura vašega rojstva. Le oni, ki je razsvetlil življenje zvezd, Vam pove vso usodo, preteklost in bodočnost, zdravje, sposobnosti, nezgode, vaše uspehe v ljubezni, zakonskem življenju, podjetnostih, špekulacijah, stavah itd. V hudih časih Vam svetuje, kako se izognete usodi. Res smo v krizi, dobi negotovosti. Ne veste, kdaj gre mimo Vas sreča, zvezde pa vedo bodočnost in sedanjost. Prijatelj! Moja odločitev, da postavim horoskop zastonj, izvira le iz ljubezni do zvezd in da Vam pomorem k boljši bodočnosti. Horoskope bom postavljal le kratek čas, nato se bom pa zopet posvetil daljšemu proučevanju zvezd. Pošljite zato Vaše ime, pokHe, naslov, dan, mesec in leto rojstva na naslov mojega g. tajnika (AstrologickS. Labor&tof K. Havelka, Praha, Vinohrady, Slezska 116 Js. Post sehr. 28, C. S. R.) in priložite Din 10.— za izdatke. Svojih dopisov ne urgirajte, horoskope bom postavil po vrsti kakor pridejo. Zahvaljujoč se vam in želeč vam mnogo zdravja, ostanem Vaš vdani Profesor Helčn, astrolog. 1000 hektolitrov prlma i®v v f sodov zdravih, o vin jenih, od SO — 65 hI vsebine, kakor tudi 1000 ld transportnih sodov z vsebino 300 do 700 lit. poceni oddamo. Kletarska zadruga, r. s. z o. L, Maribor, Cankarjeva uL 1. 11065 NAZNANILO OTVORITVE! OB2ARJENJE (OBSEVANJE) Z ORIGINALNIM STROJEM KAKOR DR. F. G. ZEELEIS - GALLSPACH, CELOVEC, KOLODVORSKA 23, ALTER PLATZ 22 DR. HELLMUT HUSSERL — TELEFON 1608 8. DO 12. IN OD 2. DO 6. ORDINIRA. OD 1102-a AR H. VIDIC JOSIP, LfuMfana VTI (ŠIŠKA), Celovška cesta št 80 IEMK1ČNA PISARNA Načrti, proračuni, skice za vse vrste zgradb in notranjo opro-ii mo, preskrba pareel-stavbiSČ, nadzorstvo zgradb in parce- f> ladje zemljišč Ltd. 258 »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvotootea la otroških vozičkov, LJubljana, K&riovika e, 1 Izdelujejo as oa} novejši modeli otroških m tgrmč* nih vozičkov, trt-ciklji, razna najnovejša dvokolesa* šivalni stroji loj motorji. Velika izbira. Najnižje cen« Ceniki franteo, -1 Zelo fina original, štajerska VINA Vam mkfi po najnfi$h cenah VINARSKA ZADRUGA HALOŽAN Vino je od najboljših vinogradnikov. Založnik zadruge I. RAHNE, Moste it 3 pri Ljubljani Albin Šifrer, pngbar JTJBLJANA, GOSPOS VitfiisivA CESTA ŠTEV. 12 poleg restavracije »Novi Svet« Orožje, strelivo, lovski In ribarski pribor. Lastna delavnica za vsa v to stroko spadajoča popravila. MONTIRANJE DALJNOGLEDOV. Telefon 33—49. 6234 ZAHVALA Vsem Številnim tovarlSicam (-em), prijateljem ta bivšim učencem, ki so se me spomnili povodom moje 60 letnice, bodisi pismeno ali ustmeno, se najiskreneje zahvaljujem zlasti bratu E. Ganglu, L namestniku starešine »Sokola Jugoslavije«. Posebej de sem pa dolžan izredno zahvalo bratu dr. Jotetu Deglerii, županu in starešini »Sokola na Bledu« za veHfroduSno brezplačno zdravljenje povodom od kapi prizadete dolgotrajne bolezni, da se morem danes zdrav veseliti svojega jubileja. Sprejmite moj iskreni »Zdravo«! Bled, dne 21. avgusta 1982. JanGo , Boietecbova sL MIA. J. 5445. H8 SPLOŠNO KLEPARSTVO r peci j alasa Issstalasifa strelovodov 3-555 »Oonoo« Izolacije za dravsko banovino LJUBLJANA, Ambrožev trg štev. 9* Telefon štev. 3I-46 Cene zmerne. — Delo najsolidnejše. osezni sifilis, kapa vi ca, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brat Ilvega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom „Vigi-Tab2" brez motenj v izvrševanju poklica. Sijajna priznanja. Tisoče zahvaL »Vigi-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi Prof. Herry se Je o njih izrazil, da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje Je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din. 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le Gdborna ord. laborator Aide—Havetka, Praha—Vinohrady, SleszkA 116. Pošt. 28. CSR. 127 SLADKORNOBOLNI! Kako se sladkor odpravi, kako se sopet postane delazmožen ta življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo fit 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Chemische Fabrfk Lutčgia G. m. b. H. Kassel S32, Nemčija. 244 VSAK NAROČNIK »JUTRA« |e zavarovan ra 10.809 denarjev! Soko peči Čudovito poceni in dobre 291 Za kurjenje z vsakovrstnim kurilnim materi jal am. Dobiva se v vsaki trgovini s ieleznino. Izdeluje: Vojvodinska livnica d. d. Novi Sad. nagrobnih spomenikov od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča FELIKS TOMAN kamnosedka industrija LJUBLJANA Zaradi družinskih razmer se proda v srezu Ptuj iz proste roke neobremenjena, mašinelno opremljena, teta 1923. zidana opekarna - tovarna zidakov in prvovrstnih zarezanih strešnikov, lepe rdeče barve, ki dobro prezimi-jo in se ne luščijo. Ležišče izborne gline v veliki množini. Krožna peč, 14 kamer, za večjo letno produkcijo. Do nakladalne postaje 6 km. Cena 700.000 Din. Zamenja se event. za neobremenjeno primerno hišo v Mariboru, Celju ali v Ljubljani. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Opekarna - tovarna« V. F. PEČAR prevozništvo s anrtotnobfli Ia konji ter laganje drva na motorno Sago. Telefon 2690. 265-a Usoden nakup bitov Im ■oterolh ko4as. Fi ml—m 4 Biedežec P», Tr-h&t OMk 10/L 1077K-30 Ležalne stoto lanritara, moirom, wMt -M mzeU, hlai MJtn po^oij. is tmmftffr. k-otfk. ndi ■ •)..>.}« Rudolf Radovaa Mestni trg štev. 13 PATENTNI ZLOŽLJIVI FOTELJ in vsa v to stroko spadajoča tapetniška dela vam nudi po najnižjih cenah Klobčavei LJUBLJANA Bei jaška ulica Naročila se sprejemajo tncfl na Mestnem trgu St 12. '• -V :/*"v- : .... i r.: UMlvendtetnl profesor dr. HAUPTMA7C LJnfl- ndl naznanja v svojem, v imenu svoje soproge, svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov prežalostoo vest, da Je njegova srčno ljubljena mati, stara mati, tašča in teta, gospa vdova po profesorju in šolskem svetnik« dne 20. t. m. po dolgem ta močnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage, nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 22. avgusta 1932 ob 10. uri dopoldne od doma žalosti. Poljanska cesta štev. 16, na pokopališče k Sv. Križu. 11080 LJubljana — Zagreb, dne 20. avgusta 19S2. Kdor m čitai tega romana ta ljubi napeto ta fantastično fittvo, naj ga takoj naroči pri upravi »Jutra« za Din 30.—, vezan Din 40.—. NAZNANILO OTVORITVE Stara, reoomirsna tvrdka A. KUNC Ljubljana, Gosposka ulica št. 7 OTVORI zopet z dnem 1. septembra t. L atelje za prvovrstno izdelovanje MOŠKIH OBLAČIL PO MERI V zalogi ima blago najboljših kvalitet, za brezhibno izvršitev pa jamči ime. Zato se slav. občinstvu in nekdanjim cenj. odjemalcem najvljudneje priporoča z zagotovilom znano vestne in solidne postrežbe. Llremie Davorin Kavljen. Izdaja sa konzorcij »Jutra« AdoU Bibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc JeserAek. Za Irvrrrr*"' del Je odgovoren Alojz Novak. Vat s LjublianL