Stav. 252 (Posamezna itevfika 8 vinarjev.) V Trctu, ¥ torek, 11. septembra 1917 Letnik XIII. Irt«|i TMh dM, tudi ob ■•deijafc ta ob 5 zjutraj. UrtdniJtvo: Uttca Sv. Prenči ka Asttkcga A. 30, L nadstr. — Vrt tfoptef n»J m poilljajo nredtif«Tvu Sate. Neftmkirana ptoma m m spacjenujo tn rokopM k ne vrotaja ftrNI>talJ la odgororal urednik Steitn Godina. Lastnik komo«* fin« .Edtoort*. — Tlak tMurne .Edino*!-, vplaane zadruge a on^entai poroko« t Trstu, ulica 9*. PranCUka AaMkcga iL » Telefon aradnišhri in uprave Itev. 11-67. Naiol«!«« lacalo lato.......K 31-20 P .........................9 15ol *a vi mesece.........• •••». . 7 90 aa aadel|sko I*4aJ. a ...... . a« aa pel lete ...... ^ 1 ■ U i ■ ■». S g: »Edtoosti* aa prodajajo po • vinarte številke po 10 vlnarjevT ' ^ Oflaal se ratunjjo aa milimetre v Sroko rti ene koloae Cene: Oglaai trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarjih za- vodov...............om p© jo vhw Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.-J vsak« nadaljna vrsta............. MaB oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Mase sprejema Inseratni oddelek .EdinosU*. Naročnina to leklamadjeje pošiljajo upravi Usta. Plaiuje se izključno to "F"*1 •E«Mno«tl- — Plača ia toži se v Trstu, tlprn to UiHtol oddelek se nahajate v ulid Sv. Pranfi»P račun IL "41.652. m. Ml — Zvezna armadna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. septembra 1917. Vzhodno bojišče. — V obrnočiu Ocne so pričeli Rusi !n Romuni zopet napada tL Bili so octbiti ob težkih izgubah. : Italijansko bo j i š č e. — Ob Soči je bil včerajšnji dan zopet brez večjih boi-;oih dejanj. Pri Bezzecci nam je prinese! uspešen sunek naših napadnih čet nad SO imetnikov in dve strojnici. Jugovzhodno bojišče. — Severno in zapadno Malega jezera so številno močnejše sovražne siie. cicčere z Rusi in belimi in dru^opoltiumi Francozi, potonile naše oddelke v glavno postojanko. Tudi južno Berata je prišlo do živahnih prask. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BFROLIN, 10. (Kor.) Veliki giavni stan, 10. septembra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Ob flandrski fronti in v Artoisu se je stopnjevalo bojno delovanje artiljerij le mimogrede v posamičnih odsekih. Po topovskih sunkih so sovražni izvidni oddelki na več krajih napadli naše črte. Bili so povsod odhiti. Prš včerajšnjih boiih severno St. Oueritina so potisnili Angleži naše varnostne oddelke pri Hargicourtu in Villeretu v majhni širini nazH. Naša po^to'artka vzhodno H*r-ff-courta je bila danes zjutraj zopet osvojena. — Armada nemškega cesaiieviča: V Šampanji so v nekaterih odsekih irancosk* oddelki prod«rali proti našim postojankam: bili so pregnani. Na severni verdun^ki fronti so se vršili tekom dneva topov-ki boji. Vzhodno Samogneuxa so prodrle naše napadne čete v francoske črte na obeh Strareh višine 344; prizadejale so sovražniku težke izgube in se vrnile z več kakor 100 ujetnici. Vrh tega so osvobodile strelski vod. ki ie od 7. septembra, ob-kolien popolnoma od Francozov, odb'i^ vse napade sovražnika z junaško vztrajnostjo. V gozdu Fosses in Chaucis so se vršili srdili boji z bajoneti in ročnimi Kra-4>atamL Položaj se v »led »rajico^h* i izpadov ni izpremcnil. Vzhodno bojišče. — F roma princa Leopoida Bav.: Med Riškim zaiivo«; in Dvino je prišlo v gozdnatem in močvirnatem ozemlju do uspešnih bojev m-šl vsmostnih oddelkov z ruskimi izvidn;mi oddelki. — Fronta nadvojvode .Jožefa: Z močnimi siiami so izvršili Ru*i ini Romuni ponovne napade na naše priborjene postojanke med dolinama OitGza in Tro-tuša. Sovražnik :e bil povsod odbit z ognjem In po bojih iz bližine In je Imel težke izg'.tbe. Macedonska fronta. — Sever o-ziipadno Malega jezera so se naše sprednje čete vsled močnejšega francoskem pritiska umaknile na višino jugozapadno Ohridskega jezera. * . * Meseca cvgusia se s poletov prod sovražniku ni vrnilo 64 naših letal. 4 ari-vezni baloni co bili sestreljeni. V istem Času so izgubili naši nasprotniki 37 pri-ve/nlh balonov in najmanj 295 ietal, od katerih jih je padlo 126 za našo, 16y pa z., sovražno ircato. Prvi generalni Kvariirmoistcr: pl. Ludendorff. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijan" ko poročilo. 9. septembra. — Severovzhodno Gorice se nadaljuje boi brez presledka. Na osiaii fronti običajni ogenj in patruljno delovanje. Rusko poročilo. H. septembra. — Zapadna frrmta: V ozemlju Rij^e jc položaj neizpremenjen. i *, i Jakobovu močno delovanje nemških let jI. ki so metala bombe. Naše torpeJov-kc so opazile v riškem pristanišču nem-: i i podvodnik. Dru^e sovražne vojne ia-dje. naibrže iskalci inin, >o bili opaženi v prelivu Irbemi. Naše obrežne baterije so i h obstreljevale, nakar so pobegnile. 9. septembra. — Zapadna fronta: V smeri Rige sovražnik, ki je zgradil čez lit v in ko Ao most, zbira svoje čete na se- P O O L I S TEK riBiuoitar, R man. Francoski spisal Ev gen Chavaue- \ ino je oropalo de Lozerila vse previdni >:i. Na to vprašanje se je najprej kot b bec glasno zakrabotal in potem m'jal: — O. seveda, saj se moram smejati še V-Jat. Stvar je takšna-le: Jaz ne zaupam ;Jn____ti ne zaupaš meni----midva se i !zorujeva drug drugega... pa mi je »iniio v glavo, kako smešno bi bilo, če bi *e NPti.al ptič sam tačas. ko midva sediva UKa«. — Strcia, pa ima re^ prav! — si je dejal .i. .iii ui razvnet. Kakor pač pijan človek misli skokoma, neposredno prehajajoč od predmeta na vernem bregu reke, pri čemer ga krije konjenica, ki neprestano poizveduje po naših postojankah. Ob cesti v Pskov, v okolišu Segewalda, se vrše boji med sprednjimi sovražnimi oddelki in našo konjenico. Poizvedovalna letala so naznanila živahno delovanje na kolodvorih črt. ki vodijo proti Jakobovu in Dvinsku. Na ostalih frontah nič važnega. — Romunska fronta: Južno Radavca je izvrši! sovražnik zvečer 8. t. m. pod zaščito zapornega ognja napad na našo postojanko južno \rbore; naš protinapad ga je zopet vrgel. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 10. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Atlantskem morju, Rokavskem prelivu in Severnem morju so potopili naši podvodnimi zopet 7 parni-kov in dve jadrnici. _ POLOŽAJ NA ITALIJANSKEM IN MA-CEDONSKEM BOJIŠČU. DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se iavlia: Italijansko bojišče: Na soški fronti ni bilo nobenih večjih bojnih dejanj; le Sv. Gabrijel je bil tudi včeraj v živahnem ognju. Sicer tudi na ostali mc»-skem odseku macedonske fronte se razvijajo očividno večja boina dejanja. Francozi, Rusi in Italijani so z mestoma večkratno premočjo napadli naše branitelje, kl so se umaknili v pripravljene postojanke. ___ leva v Rusiii. KURENSKU POZVAL KORNILOVA, NA.! DEYiiSUOMRA. Znaki rrotirevolucije. Obsedno stanje v Petrogradu. PCTROGRAD, 9. (Kor.) Oeneralissi-•nus Koriniov je potom posebnega ocipo-sianca pozval poslanca dume Lvova, naj Kerenskij v svrho sestave nove vlade izroči generalissimu vso civilno in vojaške iblast. Ker ie smatrala provizorična vlada .o za poizkus, da se v dežeii vzpostavi protirevol.ucijonarni režim, je sklenila, naročiti Kerenskemu, naj ukrene potrebne nujne odredbe, da obvaruje revolucionarne pravice državljanov. Kerenskij je tako? ukazal generalissiniu Kornilovu, naj izroči vrhovno poveljstvo poveljniku severne fronte, Kiembovskemu, in je proglasil nad mestom in okrajem petrograiskim obsedno stanje. Proti: evolucilonartta zarota. BERN, 10. (Kor.) Listi poročajo iz Pe-tro^rada: Vlada ukrepa energične odredbe proti protii evolucijonarni zaroti. Razkritje iste je bilo naznanjeno Kerenskemu tekom moskovske konference. Na čelu zarote se nahajajoča bivša gospodična Hi-trovo je bila aretirana v Tobolsku. Kerenskij in poveljnik petrograjskega vojaškega okraja sta se podala v četrtek v Ga-^no, zaukazala aretacijo velikjga kneza Mihajla in njegove soproge, ki pa jima je bilo dovoljeno, da ostaneta v svojih stanovanjih. Nato sta se podala v Carskoje Selo, kjer sta bila aretirana veliki knez Pavel i u velika kneginja. Zagotavlja se, la so razkrili ministrskemu predsedniku zaroto maksiinalistični člani de!avsko-vo-jaškega sveta. Razbremenitev Petrograda. PETROGRAI). 9. (Kor.) Razbremenitev glavnega mesta od dela prebivalstva, s ^emer se peča sedaj provizorična vlada. posledica vojaških uspehov Nemcev, k' ne tvorijo dosedaj nobene resne nevarnosti za glavno mesto, ampak le posledica ežkoč prehranjevalnega problema. Dokaz za to je oklic ministra Nikitina. ki pravi: Vo dozdevnem skorajšnjem prihodu sovražnika v glavno mesto so neutemeljene. Edino, kar zamore nastati iz novega prodiranja Nemcev, je novo zamotanje prehranjevalnega vprašanja. Minister po- predmet, je tudi de Lozeril v tem že pozabil. kaj je govoril pravkar, in je za mrmral sedaj. — Vležem se nekoliko! Glava se mi hoče raznočiti. Samo nekoliko minut da zaspim, pa se vrnem in bom pil dalje. — Bilo bi res najbolje, da bi ležal v postelji. Drugače bi nam bil samo napoti. Najenostavneje bi bilo, ko bi ga spravili v njegovo sobo, — je dejal de Lozerilov sosed. — Da, zanesiiuo ga v njegovo sobo, — je pritrdil drugi, ki je vstal, da bi pomagal. Kapitan pa je bil previden in ta previdnost mu je svetovala, da naj si obdrži svojega sovražnika vedno pred očmi. — Kaj še! — je dejal, — čemu bi ga prenašali? Sedaj že vse spi v hiši. Medpoto-ina bi znal zatuliti in bi spravil pokoncu vso palačo. Vso noč ga pa vendar ne moremo imeti življa zato oni del prebivalstva, ki je po svojem poslu vezan na glavno mesto, naj gre tudi vnaprej svoja pota, priporoča pa nezaposlenim ljudem, naj polagoma odhajajo iz mesta, pri čemer se jim obljubljajo vse mogoče udobnosti. Kar se tiče vprašanja odhoda vlade iz Petrograda, je vest preuranjena, ker je vlada mnenja, da bi zamogla preložitev sedeža izzvati med prebivalstvom neutemeljeno paniko. Niti vrhovno armadno vodstvo niti kompetentni vojaški krogi ne : pričakujejo pred spomladjo nob&ne nevarnosti za Petro-grad. Celo, ako bi prišlo to vprašanje v kratkem zopet na dnevni red in bi bilo pozitivno rešeno, se izvrši odhod vlade šele po 6 tednih. Ta razmotrivanja vladnih članov potrjujejo tudi izjave poveljnika severne fronte, generala Klembovskega, ki je med drugim izjavil, da postaja odpor ruske armade proti nemški ofenzivi vedno srditejši in napredovanje sovražnika ve J no počasneje .Celo, da bi se Nemcem posrečilo, pričeti prodiranje proti Pskovu začetkom zime, se bodo morali nedvomno ustaviti tamkaj za dalje časa. S te strani torej za Petrograd ni nobene nevarnosti. Kar se tiče vprašanja izkrcanja. je to manj verjetno; kajti povsod v Vzhodnem morju in Finskem zalivu so iaše mine še neprodrte. Naše postojanke v Moonsundu so mogočne. Baltiško bro-lovje in obalna obramba sta znatno oja-čena. Vlada ostane v Petrogradu. STOCKHOLM, 9. (Kor.) Po poročilih iz Petrograda jc zadnji ministrski svet do-znal, da za vlado dosedaj še ni nobenega povoda, da bi zapustila glavno mesto. V slučaju potrebe bi prevzel poveljstvo v mestu generalissimus Negativen uspeh moskovske konference. BERN, 9. (Kor.) »Gazete de Lausan-ne« z dne 8. t. m. objavlja sledeče poročilo: Moskovska konferenca, ki naj bi po mnenju sklicateljev prisilila delavsko-vo-'aški svet k pokorščini, je dosegla ravno nasprotni uspeh. Do edinosti ni prišlo. Nazori so še vedno nezdružljivi in boljše-viki predviadujejo pri sklepanju. Voditelji socijalistov, Ceretelij. Cejdze, Kerenskij :n njniovi prijatelji So /^tuian u uum, \Ja bi skupščina sprejela program Kornilova za zonetno uvedbo discipline. Nasprotno! Komaj je bila konferenca zaključena, je delavsko-vojaški svet že sklenil: 1. Zahtevati odpravo smrtne kazni na fronti. 2. Takojšnjo izpustitev vseh onih aretiranih oseb, proti katerim obdolži t ve niso popolnoma precizirane. 3. Kaznovanje onih uradnikov, ki so zahtevali aretacijo imenovanih. Katastrofa pri Rtei, položaj v Petrograd u In odredbe vlade. PETROGRAD. 9. (Kor.) Pet. brz. urad poroča: Iz pristojnega vira se poroča: katastrofa pri Rigi ni prišla nepričakovano. Generalissimus Kornilov jo je naznanjal že na moskovski konferenci. Po dosedanjih poročilih je bila ista posledica mogočne akcije Nemcev in velike premoči nemške artiljerije. Res so se pri umikanju zgodili posamezni slučaji, da so gotovi četni oddelki zapustili svoje postojanke, kar je moralo neugodno vplivati na celotni položaj, posebno ker je bila fronta pri Rigi znana kot najbolj desorganizirana. Pristojni vojaški krogi so mnenja, da Petrograd ni ogrožen, toda približevanje vojnega pasu zahteva odredbe glede organizacije glavnega mesta, ki postane neposredno zaledje armade. V to svrho se namerava razbremeniti glavno mesto in ustanoviti nova uprava. Vznemirljiva poročila so prebivalstvo in tudi vojake iako razburila; toda vlada je ukrenila korake, Ja potlači vsak nastop reakcijonarnih elementov. Več velikih knezov je iz previd-losti pod nadzorstvom. V sedanjem težkem trenotku bo vlada organizirala sredstva za obrambo dežele in nadaljevala vojno, pripravljena na vse potrebne žrtve. Strašna izkušnja na fronti ne bo brez vpliva na narod, ki se bo prebudil tn nadaljeval boj do skrajnosti. POL LETA RUSKE REVOLUCIJE. PETROGRAD. 9. (Kor.) Povodom ju-tršnje polletnice, odkar je izbruhnila ruska revolucija, so pričeli boljševiki energično tu, ko se vsak čas naslanja na koga sedaj na desno sedaj na levo, — je dejal eden njegovih sosedov, ki je držal z roko nanj se naslanjajočega de Lozerila. — Kaj pa če bi ga spravili samo tukajle s poti.... če bi ga zanesli v kapitanovo spalnico____tam bi ga lahko položili na posteljo. — Pa naj bo! — je dejal Hanibal, uvide-vajoč, da se tako de Lozeril ne odtegne njegovemu nadzorstvu. Vzdignili so torej spečega de Lozerila in ga zanesli na kapitanovo posteljo, na katero se je zvrnil kot mrtev. Kakor se večkrat trdi, dela vino ljudi dobrosrčne, in tako je tudi eden Hanibalo-vih tovarišev dejal dobrosrčno: — Ali tukaj je mrzlo; revež se bo prebudil ves premražen. Zavijmo ga v tale plašč. > ___ IDaUeJ propagando med delavci in vojaki za oboroženo akcijo proti provizorični vladi. Ker je postalo petrograjsko prebivalstvo vsled tega precej vznemirjeno, je izdal vojaški guverner Petrograda oklic, v katerem naznanja, da bo vsak poizkus motenja miru potlačen brez usmiljenja, izvrševalni odbor delavsko-vojaškega sveta je objavil poziv, ki istotako svari pred oboroženimi manifestacijami po ulicah in cestah. Ker je končno provizorična vlada ukrenila energične korake proti nameravani akciji maksimalistov, so baje boljševiki sklenili, da opuste svoje prekucuške načrte. PETROGRAD, 8. (Kor.) Povodom polletnice ruske revolucije je priredil delav-sko-vojaški svet okoli 40 shodov in zborovanj po vsej Rusiji, da si ustvari svoje materijalne pomožne vire. Boljševiki so napovedovali oboroženo akcijo proti provizorični vladi in zapričeli tozadevno energično propagando med delavci in vojaki, a končno opusttli svoj načrt. Omejitev tiskovne svobode v Rusiji. STOCKHOLM, 9. (Kor.) Vsled panike, ki so jo povzročili članki in poročila ruskih listov po padcu Rige med prebivalstvom, je vlada sklenila omejitev tiskovne svobode v smislu, da se bodo smela priobčevati le »poročila glavnega stana in uradna poročila generalnega štaba. FRANCOSKA MINISTRSKA KRIZA. Ribot odklonil sestavo kabineta. PARIZ, 10. (Kor.) Ministrski predsednik Ribot je za novo sestavo kabineta določene osebe sprejel v nedeljo po skupščini, ko so se vrnili zastopniki parlamentarne socijalistične skupine, da izjavijo, da so mnenja, da ne morejo prevzeti odgovornosti njihove skupine za sestavo kabineta. Minister Thomas je naznanil Ribotu, da ga ne more podpirati, kakor je mislil. Kljub temu se je Ribot odločil, da sestavi kabinet. Toda na seji, ki se je vršila tekom dneva v svrho sestave končne vlade, je vojni minister Painleve izjavil, da se ne more odpovedati sodelovanju socijalistične skupine. Vsled tega je Ribot v soglasju z vsemi udeležniki sklenil, da izroči podeljeno mu naročilo zopet v roke jji ».uotOlitiviA ruiuvui »-j«. _ Državni zbnr — odložen. (Od1 našega posebnega poročevalca). Dunaj, 8. septembra. V enem zadnjih dopisov sem že ponižno izrazil mnenje, da se državni zbor najbrže 18. t. m. ne snide. Več takrat še nisem mogel povedati, čeprav sem že vedel popolnoma gotovo, da je državni zbor odložen na ... docela nedoločen čas. Danes pa že smem povedati, da... utegne biti prva prihodnja seja dne 2. oktobra. Ta »utegne biti« sem pristavil jaz, kajti položaj je danes tak, da ni prav nobene gotovosti, ali bo tako ali — tudi ne. V javnosti — zlasti naši — se da vsak korak v politiki in vladi lepo opravičiti, če dobro ne, pa — slabo. Za nemško, zlasti dunajsko »purgarstvo« 1e vse prav in dobro, pa če je še tako neumno, samo da njihovo časopisje zatrobi v isti rog. Da je poleg tega nemštwa še kdo drugi tu, ki ima pri takih rečeh tudi še kaj besede, na to visoka gospoda mnogo ne misli. Opravičujejo torej to odložitev državnega zbora na ta način, da hočejo pustiti odsekom dovolj časa za seje in pripravljanje gradiva, ki naj bi prišlo na dnevni red v poslanski zbornici. Tako prisiljenjo utemeljevanje ne drži prav nič. Predvsem so odseki že veliko gradiva pripravili, kar bi izpolnilonekajsej. Za par sej je dovolj tistih spornih zakonskih načrtov, ki jih je odklonila gosposka zbornica. In do 18. t. m. je časa dovolj, da bi pripravili odseki gradiva za cel mesec delovanja v poslanski zbornici. — Dalje nas uči vsa dosedanja praksa, da so odseki med zasedanjem državnega zbora de-lavnejši, nego med počitnicami. To se je pokazalo tudi pri tej priliki. — Ta prvi razlog, ki ga poloficijozi navajajo, je torej popolnoma iz trte izvit. Drugi razlog je ta, da hoče vlada počakati, kako se razjasni položaj med Poljaki. O teh »homatijah« sem »Edinosti« do-voljno poročal, kajti jasno je bilo, da imajo velik vpliv na ves naš notranjepolitiški položaj. Vse to sem tudi odločno naglašal, da b: .!.) čitatelji »Ed.« že pripravljeni na dogodke, ki imajo šele priti. — Zdaj že čutimo posledice poljskih »zmešnjav« in jih bomo še čutili, ker ni še konec po-greškov, ki jih kopičijo Nemci v kongresni Poljski proti intencijam avstrijskih naj-merodajnejših činiteljev. Ako bi šlo vse tako, kakor so zamislili rešitev poljskega vprašanja v avstrijskih krogih, bi bil splošni politiški položaj seveda drugačen. Toda Nemčija sama noče nič žrtvovati Poljakom, kupčuje le s tujim imetjem; a to — se ni izkazalo in Poljaki jej obračajo hrbet. Da imajo vse te razmere mogočen vpliv tudi na notranji avstrijski položaj, je naravno. , , Toda, Kolo Polskie je napovedalo sejo na dan 15. t. m.; tega dne bo izvoljen novi načelnik, ki bo najbrže poslanec Da-szynski, in tega dne bo tudi že več ali manj jasno, na kakšno stališče se postavi ves ta klub nasproti drugi Seidlerjevi vladi. — To pa nima dosti zveze s parlamentom; ta more zborovati in rešiti mnogo prav važnih vprašanj, ki so vznikle iz nujne potrebe med vsemi narodi enako. Pripomniti je, da so se tudi Ukrajinci že docela jasno izrekli za nadaljno opozicijsko stališče, ki ga ne morejo zapustiti vkljub prvemu ukrajinskenui ministru, ki so ga sicer pozdravili z zadovoljstvom. Da ostanejo Jugoslovani v opoziciji, to vlada danes že dobro ve. Vlada bi imela torej po priliki za 15. septembra že docela jasno sliko o položaju v parlamentu in o svoji »stalnosti«. — Zato vsi taki razlogi jako šepajo in ne opravičujejo čisto nič odložitve državnega zbora na neki poznejši čas. Vzroki tiče drugod! Meni so precej jasni! Dovoljeni začasni proračun konča s koncem oktobra. — Vlada bi morala po dosedanji praksi in po dosedanjih namerah takoj v pričetku jesenskega zasedanja predložiti celotni, pravilni proračun. Ker se računa čas za proračunsko razpravo po priliki na šest tednov, bi se moglo vršiti glasovan-je o proračunu še o pravem času, da bi ga lahko sprejela tudi gosposka zbornica in bi mogel stopiti 1. nov. že v veljavo. Ta razlog govori torej odločno za to, da bi se pričelo jesensko zasedanje 18. t. m. Tako je bilo tudi mišljeno, dokler je bila na obzorju neka večina, ki bi odobrila proračun. Toda te večine ni! Ni je posebno zato, ker je običaj vseh parlamentov, da dovoljujejo stalni proračun le vladi, ki uživa zaupanje večine. — Ker druga Seid'crie-va vlada ne more z gotovostjo računati na tako večino, zato parlamenta ne bo še 18. t. m., marveč pozneje kedaj, ko po vseh dosedanjih skušnjah ne bo več dovoli časa za razpravo o rednem proračunu v poslanski zbornici! Namesto rednega pa pride — zača'ni proračun, za kateri upa vlada lože pridobiti večino, kar se |e prvi Seidlerjevi vladi zelo lahko posrečilo. Razne stranke do-bć izgovor, da je začasni proračun sma-fLati za »državno ^otrebo^.a^.^i ^AVii urejeno gospodarstvo, da torej vsaj z-i-čaSni proračun mora biti dovoljen, ali r • .. mora priti nova vlada... ali pa nov parlament. Ako torej Seidlerjeva vlada ne bi dobila niti začasnega proračuna: kaj bi utegnilo, oziroma moralo slediti?! Eden od dveh — vlada ali parlament — se mora umakniti, mora odnehati!'. In v merodaj-nih krogih računalo, da odneha parlament in dovoli zopet začasni proračun, ker ... bi videl nad seboj Damoklejev meč § 14.!! Ta logika je prekleto kruta in zdi se, da je precej razumljiva. Po drugi strani pa trdč, da bo vendarle predložen redni proračun, ako tudi se državni zbor sestane šele 2. oktobra. — Kako naj bi spravili redni proračun pod streho v dobrih treh tednih, to je pač nerazumljivo. Vrhu tega razglašajo, da bi v novembru zborovali že delegaciji, in sicer to pot na Dunaju. — Ta zborovanja bodo šele zanimiva! Bombe in granate so že pripravljene, da bodo pokale! Razne pollliivte vesti« »Primorske Novine« na Sušaku se spravljajo v dveh člankih, od katerih je eden podpisan od dra. Tresića, na naš list in na našega poslanca dra. Rybara radi protestnega shoda proti italijanskim aspi-racijam in radi članka, v katerem smo povedali odkritosrčno svoje mnenje o hero-stratskem počenjanju dra. Tresića. — S tem poslednjim ne bomo polemizirali, ker so o dru. Tresiču — politiku med treznimi ljudmi računi sklenjeni. »Primorskim No-vinamz pa dve besedi odgovora. Naš protest proti italijanskim aspiracijam na naše dežele označujejo nesmiselnim, češ, da o usodi teh pokrajin odloči izključno le meč. Vsi protesti da so brezuspešni, ker da je ententa za slučaj zmage te dežele že obljubila Italiji! Kako si pa potem »Primorske Novine« tolmačijo dejstvo, da Italija ne sarno v neštevilnih člankih svojih domačih in enteutnih in nevtralnih novin, temveč tudi v mnogih brošurah, na konferencah in na diplomatičnih pogajanjih skuša dokazati svoje pravice do naših krajev, izlasti z dokazovanjem njihovega pre.vezno laškega značaja?! Ali bi bjlo to potrebno, če ne bi se Italijani bali, da na bodočih mirovnih konferencah vendar ne bo ta stvar tako enostavna, kakor jo prikazujejo Primorske Novine«?! in ob takem stanju stvari naj molčimo edino le mi, ki nam gre za življenje v narodnem In gospodarskem oziru?! Nemci, ki so sedem-desetmilijonski narod se nočejo odpovedati niti enemu resničnemu ali nazovi-Nemcu, ki živi v naših krajih, in nam radi tega nočejo dati niti ono malo narodne avtonomije, ki nam jo ponuja Seidler v okviru obstoječih kronovin. Istotako se Italijani, ki so blizu štiridesetmilijonski narod, nočejo odreči niti tistim 18 tisoč soplemcnjakov, ki živijo raztreseno po čisto jugoslovanski Dalmaciji! Mi Jugoslovani pa, ki — vštevši tudi prebivalstvo Crnegore in Srbije — štejemo približno vsega skupaj Sirarn It .EDINOST" Rev. 2 *2. V Trstu, d«e 11. septembra 1917. 8—9 milHonov, in ki imamo že sedaj v Italiji 60.000 svojih soplerneniakov. bližajočih se narodni smrti: mi torej naj b; se zjah-kim srcem odrekli skoraj enemu milijonu Slovencev in Hrvatov na Primorskem-Notranjskem, in morda tudi nadaljnjim 600.000 duš v Dalmaciji?! — »Primorske Novine« naj nam očitajo še stokrat nesmiselnost in, z drom. Tresicem, tudi de-minci jamstvo, prijateljstvo princa Hohen-lohe, in — čt hočejo — tudi avstrijski patriotizem: mi se nikomur na ljubo ne odpovemo svojemu narodnemu obstanku in se bomo z vsemi sredstvi in silami borili za to, da ohranimo te dežele sebi in Jugoslovanstvu! Za ta veliki cilj se borimo. Ce nam v tem boju rojaki v drugih jugoslovanskih deželah nočejo pomagati, pa naj nam vsaj ne streljajo v hrbet! Dr. Korošec v Sarajevu. Iz hrvatskih listov posncmljemo: Predsednik Jugoslovanskega kiuba dr. Korošec je dospel v Sarajevo v petek, dne 31. avgusta, in ie odšel od tam dne 4. t. m. Konferiral ie z vsemi odličnimi Hrvati, Srbi in muslimani ter je povsem zadovoljen z uspehom teh konferenc. Na kolodvor je prišlo polno odličnih ljudi in omladine, đa-si ni nikdo tega pričakoval ali delal za to. Na vlak so ga spremljale burne ovacije, iz katerih je mogel posneti, da sarajevsko meščanstvo preveva ideja, za katero se bore on in njegovi tovariši. O ministrstvu Seidlerievera in njesa razmerju napram Cehom piše berolinski st j.-dein. »Vorwarts«: »Na žalost je ministrstvo Stiirgkhovo s svojo brezobzirno kampanjo proganjanja neizmerno ogorčilo ta narod, čemur je par norcev med nemškimi Avstrijci ploskalo, a javnost v Nem-čiii je molčala na to!« — Dalje: »Ako bi avstrijski Nemci pravilno umevali svojo nalogo, ne bi smeli pozabljati, da je Avstrija, četudi ie Nemčija v zvezi žnjo, pretežno slovanska država. Iz tega izhaja za avstrijske Nemce — iz celokupnega nemškega interesa — dolžnost, da se sporazumejo s Cehi!« — Iz te izjave berolin-skega lista vidimo, koliko pravilneje razume sestavo, nalogo in potrebe naše države, pa tudi pravi resnični interes avstrijskega nemštva samega, nego pa tisti volksratovci, ki so nedavno zborovali v Mariboru pod patronanco Doberniga, Mar-ckla in drugih nemško-avstrijskili politikov, ki bi morali bolje poznati razmere, nego pa vnanje berolinski list (dovolite: če smemo še smatrati Nemčijo za inozemstvo!). V Mariboru so protestirali proti jugoslovanski deklaraciji in proti temu, da bi Avstrija postala zvezna narodnostna država, — torej nočejo, da bi postala to, kar ravno mora postati, če naj se zatre črv narodnostnih sporov, ki izpodjeda temelje države. V Mariboru so trdili, da bi uresnič nje deklaracije spravilo državo v DUncmoglnst. Hcmiivu P« je ta. da jej ravno dosedanji spori, ob katerih se večina državljanov ne čuti varno za svoj nacionalni obstanek, izpodkopujejo temelje; — da bn po sedanji vojni, ki je avstrijskim narodom v veliko šolo, aa vidijo jasneje marsikaj, glede česar so bili poprej v krivili domnevah, v največjo nevarnost, ko bi hoteli v monarhiji nadaljevati s politiko, kakor bi io hoteli Dobernigi in njihovi volksrati. To ie ravno sedaj veliko usode-polno vprašanje: ali bodo znali odločujoči činiielji prav izbirati med politiko voiks-ratov. ki pomenja obupen boj proti naravi, in med zahtevo Slovanov, ki odgovarja strukturi države in ki je euini most, pre-i > katerega je možno priti do zadovoljivi, rešitve državnega vprašanja v naiemi-nentnejem smislu te besede: narodnega problema. — do pravilne uredbe medsebojnega življenja med narodi! Discipliniran katoliški list. V nekem članku o papeževi mirovni noti je »Corrie-re dei Friuli« posebno podčrtal nazor papeža, da je ta vojna nepotrebno klanje. Italijansko vojno vodstvo je na to zaustavilo list za 14 dni. Papežki uradni -Os^er-vatore Romano« je prinesel sedaj sledečo izjavo: »Sveta stolica je konstatovala z žalostjo, da so nekateri inozemski, a! italijanski listi poziv, naslovljen dne 1. avgusta na glavarje vojujočih se drža\. tolmačili na neopravičen način; posebnoj pa se mora obžalovati članek, ki izšel v »Corriere dei Friuii« pod našlo- j vom: »Strelski jarek naj odgovori!« Daj javno d-ikaže svoje neodobravanje takega tolmačenja, je papež sedaj — pridruživši se izjavam obžalovanja, ki so jih lokalne duhovne oblasti radi tega članka izrazile z mesta in z vso hitrostjo — odredil, da se ima rečeni list neodvisno od vsake druge analogne odredbe z mesta zaustaviti. — Secolo« meni, da je ta odredba došla nekoliko prekasno; »Čorriere della Sera jo pa odobrava poj>olnoma. Šestdnsk c Sežani. (Dopis iz Sežane.) Na pogovor, ki ga ie na željo kraških županov sklical posl. dr. Rvbar na 7. t. m. v Sežano, so prišli zastopniki skoraj vseh kraških občin. Zastopane so bile občine: Brie, Dutovlje, Gorjansko, Kopriva, Lokev, Mavhinje, Nabrežina. Naklo, Plisko-vica. Povir, Rodik. Sežana. Skopo. Sliv-nn. Štanjel. Štorje, Tomaj. Veliki Dol, Veliki Repen in Zgonik. Pogovor je otvoril predsednik županske Zveze, župan \ ran, pozdravivši drž. posl. dra. R\bara, ki je na to v daljšem govoru razpravljal pred vsem o nekaterih gospodarskih vprašanjih. V prvi vrsti je poročal o vprašanju rekvizicije krme na Krasu in je izrazil nado. da se letos posreči obvarovati Kras pied rekvizicijo. V tem oziru je bila soglu-no sprejeta sledeča resolucija: Z oz rom na t , da je b;!a letos na Krasu vsled su^e ze!o siu1*a letina vseh vrst krme (komaj . n-rrmalnega pridelka), ki fo nuino potrebujejo Kraševci za krmljenje Čez zimo, ker je že seda i od 22 občin 10 brez ene bilke kateresibodi krme; glede na to, da je vojaštvo že v zgodnji spomladi po travnikih paslo na tisoče konj, ob košnji odnašalo seno s travnikov in senjakov, tako. da je siromašni Kraše-vec v največjih skrbeh, kako ohraniti tako važno živinorejo, za katero so se za čistost pasme potrošili tisočaki in tisočaki, in kako prehraniti čez zimo živine^, ki jo bo ob pomanjkanju krme treba prodati, kar bi provzročilo nedostatek najvažnejšega živila, t. j. mleka, na škodo ne samo prebivalstva, temveč tudi vojaštva, zlasti pa vojaških bolnišnic: prosijo župani sežanskega pol. okraja, zbrani v Sežani dne 7. t. m., naj c. kr. vlada ukrene takoj vse potrebno, da se seno na Krasu ne bo rekviriralo niti v vojaške, niti v druge svrhe.« Drugo vprašanje, s katerim se je bavil drž. poslanec, je bilo vprašanje dobave sladkorja za vinogradnike. Z oziroin na to, da je dovoljeni kontingent nezadosten in da je takojšnja dobava nujno potrebna, je bila sklenjena resolucija, s katero se naproša vlada, da zviša kontingent sladkorja za Primorsko in naj takoj poskrbi za to, da se isti čim prej, vsekakor pa pred 20. septembrom t. L, izroči vinogradnikom. Na opazko g. Kocjana iz Žirij, da vojaški oddelki sečejo in odnašajo drva, celo sadna, ne da bi se prej obrnili na pristojne oblasLi za označenje tistih dreves, ki se jih lahko seče, dal ie posl. dr. Rybar pogrebna pojasnila in je opozoril posebno ua etapna štacijska poveljstva, ki so v prvi vrsti poklicana, da poskrbe vojaštvu potrebna drva. V tem oziru je bila sklenjena sledeča resolucija: »C. kr. vlada se poživlja, naj ukrene potrebno, da.se že sedaj prijavijo drva za zimsko potrebo vojaštva in sicer le v skrajni potrebi iz teh krajev in tudi tedaj le v sporazumljenju s pogozdovalno komisijo in z občinskimi predstojništvi, da se tako obvarujejo zlasti na Krasu tako dragoceni gozdni nasadi in vinogradi, iz katerih so vojaki odnašali kole in celo trte.« G. župan Vran je opozoril, da so vpoklicani nekateri župani, katerih odsotnost bi ravno v naših krajih lahko postala uso-depolna za prebivalstvo in za opravljanje občinskih in državnih poslov. Sklenilo se je storiti potrebne korake. Na interpelacijo župana nakelskega, g. Strekelja, giede razmerja med Jugoslovani in Cehi v državnem zboru je drž. posl. dr. Rybar v daljšem govoru razložil dogodke ob sestanku parlamenta in je z ozirom na znani incident ob potovanju dra. Korošca in dra. Kreka v Prago izjavil, da ta incident nikakor ne sme in ne bo vplival na dosedanje prijateljske odno-Saje med Cehi in južnimi Slovani. Časi so preresni, da bi se cepili: saj znamo dobro da bi le ugodili Nemcem, ako bi se sprli. Naposled je dr. Rybar še govori! o italijanskih aspiracijah na naše Primorsko in ie ob soglasnem pritrjevanju navzočih zborovalcev naglašal, da so to slovenska, a ne italijanska tla in da italijanska nikdar postati ne smejo. Laško »odrešenje« bi po-•nenjalo našo narodno in gospodarsko smrt. Ob navdušenem vzklikanju in ploskanju je bila sprejeta resolucija z zadnjega občnega zbora pol. društva »Edinosti«. Ta zelo lepo uspeli sestanek je zaključil g. Vran s zalivalo in izjavo zaupanja gosp. drž. posl. dru. Rybaru. Frodajs c^ia. V prihodnjih dnevih se bo prodajalo oglje. Pravico do nabave imajo sledeče številke (in sicer rdeče izkaznice). Na i vsako izkaznico se dobi po 10 kg. Cena je ! 50 vin. kg. Izvršena oddaja premoga se j naznamuje s tem, da se napravi luknja \ ; štev. 1 izkaznice. Mestni okraj Staro mesto: Stev. 1001— ■ 1110 dne 13. 9. pri Perotto Ante, ulica For-riclli 1 (od 8 do 12 dop. in 2 do 6 pop.). Štev. 1111—1220 dne 12. 9. pri J. Anto-'natti, ulica Corte 4 (od 8 do 12 dop. in * do 0 pop.). .Mestni okraj Škorklia: Stev. 1—110 -.Ine 13. 9. pri Miroslavu Godniku, Pendice Scorcola 345 (oJ. 4,1 do 12 do-p. in 2 do 7 pop.). ^ Mestni okraj Barriera nuova: Stev. S91—1000 dne 12. 9. pri Lavri Preširen. ulica Cologna 2 (od 8 do 12 dop. in 2 do 6 pop.). Mestni okraj Barriera veccHia: Stev. 164S—1757 dne 13. 9. pri Tereziji Zoraiti, ulica Farneto 46 (od 8 do 12 dop. in 2 do 6 pop.). Stev. 1538—1647 dne 12. 9. pri Roži Hvastja, uliea Salice 7 (od 8 do 12 dop. in 2 do 6 pop.). Mestni okrai Sv. Jakob: Stev. 771—880 dne 14. 9. pri Ivanu liicich, ulica Erta 19 (od 8 do 12 dup. in 2 do 6 pop.). vesti. Himen. Poročil se je v nedeljo na Brdu pri Domžalah g. Slavoj Dinnvk, c. kr. učitelj na pripravnici za srednju šole v Trstu, sin g. Jakoba Dimnika, mestnega občinskega svetovalca ljubljanskega, z gdč. Vido Kersnikovo, c. kr. učiteljico na CM. šoli v Trstu, hčerko znanega slovenskega pisatelja Janka Kersnika. Mladima poro-čenceina: Obilo sreče! Na romunskem bojišču ie padel 15. avg. t. 1. Radomir Godnik, sin tiskarja, sedaj c. in kr. ognjičarja, g. Frana Hodnika, dobro znanega zlasti iz polupreteklih časov naših narodno-obrambnih b ijev v Trstu. 14. avgusta je še pisal očetu, da je zdrav, da je ofenzive tam doli na romunskem bojišču že pri,kraju in da pride 19. avgusta na dopust. Se istega dne ponoči pa ga je zadela granata in drugi dan popoldne je umri v vojni bolnišnici zaradi prevelike izgube krvi in zastrupljenja s plinom. Star je bil šele 22 let. Očetu, ki mu je v vojnem času v njegovi odsotnosti vzela smrt soprogo, sedaj pa sma-edinca, naše najiskreneje so-žalje! Reševanje reklamacij radi izkaznic za premoč. Z ozirom na razna vprašanja se naznanja, da se na podlagi reklamacijske-ga postopanja na novo izstavljene izkaznice za premog potom pristojnih okrajnih policijskih komisarjatov čim prej dostavijo strankam, vsled česar naj se opuste ponovna popraševanja in posredovanja v uradu za oddajo premoga na namestni-štvu; taka popraševanja in posredovanja, kakor stvari stoje, tudi nimajo praktičnega smotra. Razpis Invalidske podpore. Glasom objave c. kr. namestništvenega svetovalca v Trstu se razpisuje podpora iz ustanove »Jakob pl. Schellenburg« in sicer za vojne pohabljence. Prositi morejo zanjo ^ vojni pohabljenci, pristojni na Kranjsko, Štajersko in Koroško. — Podpora znaša letnih 259 kron 76 vin. — Kolkov proste ter z invalidskim spričevalom, krstnim listom, domovnico, zdravniškim spričevalom in ubožnim listom opremljene prošnje je vložiti do 15. t. m. na tukajšnji magistrat. — Pravico podeljevanja imajo c. in kr. vojaške oblasti. Profesor Jagić o »bosenskem jeziku«. — Član avstrijske gosposke zbornice in sve-tovnozr.ani slavist, dvor. svet. dr. Vatro-slav Jagie, objavlja v »Intormationu« sledeči dopis, v katerem pravi: »V številki 78 lista »Information« sem zapazil med drugim tudi članek, poslan Vam od nekega muslimanskega člana bosenskega sabora, v katerem navaja tudi moje ime in sicer v zvezi, proti kateri moram kar najodločneje protestirati. Res je, da sem 1. 1894 v avstrijski delegaciji predlagal, da naj se provizorično deželni jezik v Bosni imenuje bosenski, in to. dokler ne pride med Hrvati in Srbi do sporazuma. Vendar ta moj predlog -niti najmanje ne nasprotuje edinstvu srbsko-hrvatskega književnega jezika. Toda jaz sem takrat naglašal in izrecno poudarjal, da je ta t. zv. bo-senski jezik isti jezik, ki ga imenujejo v Beigradu srbski, v Zagrebu pa hrvatski iezik. S to konstatacijo sem hotel nagla-šati posebno ono vez, s katero nas zdru-žuie jezik v literaturi. Moj namen je bil: združiti, ne pa ločiti to, kar spada etnično skunai. in na tej podlagi sem deloval ceiih 60 let svojega književnega delovanja. In temu načelu se nisem nikdar izneveril, ne oziraie se na to, ali ie to vsem krogom in akterjem všeč ali ne. Jaz sam sicer nikogar ne morem 'prisiliti, da naj iz jezikovne skupnosti izvaja nadaline posledice, vendar si pa kljub temu ne morem kaj, da ne bi izrazil želje, da naj bi tudi bosenski muslimani vendar enkrat uvideli, da bi bilo tucH zanje n^tbr'fe, ako bi »voje skupne interese gojili tudi s svoiiml sopiemenjaki druge vere. Toliko, da preprečim vsa kriva tolmačenja in vsa kriva izvajanja, kakor tudi popolnoma neupravičena sklicevanja na moje ime.« S poštnim uradom Pozoritta je denarni in pisemski poštni promet zopet dovoljen v celem obsegu; s poštnim uradom mol-davska Banilla pa navadni pisemski promet. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 1. do 8. t. m. je bilo v tržaški občini j g zaznamovati 1 slučaj osepnic, 7 slučajev ; 3 davice, 2 slučaja griže in 33 slučajev lemana. Umrle so: 2 osebi za osepnicami. 2 osebi za davico in 7 oseb za grižo. Mesto pomožne vrtnarice je razpisano na CM otr. vrtcu v Skednju pri Trstu. — Prosilke naj se javijo s spričevali vred v predp^Idnevuih urah do 15. t. m. pri podpisanem voditelju vrtca (pri sv. Mar. M. dne 13., 14. in 15. sept. 1.1. od 9—11 dopoldne. K vpisovanju novih učenk so potrebne sledeče listine: 1. Rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada. 2. Izpričevalo o cepljenju kožic. 3. Izpričevalo o zdravih očeh. 4. Za vpis v višje razrede zadnje Šolsko spričevalo. V pendeljek, 17. septembra, je Šolska sv. maša, redni pouk se začne v torek, 18. sept., ob 8 zjutraj. Na zaposiovalnem tečaju c. kr. goriških učiteljišč v Ljubljani bo vpisovanje novih gojencev in gojenk v petek, dne 14., in v soboto, dne 15. t. m. Sprejemni izpiti se objavijo v ponedeljek, dne 17., ter v torek, dne 18. t. m. V sredo, dne 19. t. m., bo otvoritvena služba božja, a v četrtek, dne 20, t. m., se prične redni pouk. HAL! O^L&fl. EefoAMlf Anton Jtrldft poti nje t iroi.m ateljea ruiugrui T Trstu, Vin delle Post« it 10. 407 Dvonadstropna hišo Lucij a-Portorose, Itiri sob«, dvoran«, kuhinja. r-£UIIfcl nji Greti Btanovanje v najem (2 sobi, kuhinjo, klet, hlev za živino) naj se oglasijo v nI Miramar št 11 pri vratarju. 1442 ff?D C0 takoj pisarniški t-luga, prost vojnsčin^ lđifS jt 15—18 let star, vešč slovenskega ali hrvatskega in italijan-kega jezikn. Predstaviti se od 10—12 predp. Uroat a ul. La-aioio I, II. 14fJt> Sode štev: 1. vinske 300—700 litrov v dobrem stanu kupuje Kuret Settelontane 1442 Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da ie naš ljubljeni in nepozablieni soprog, oz. oče in brat, gospod Jožef ^apyt@c posestnik po kratki bolezni mirno v Gospodu spal. Pogreb se bo vršil v iorek ob 4. Kozina, dne 9. sept. 1917. Frančiška roj. Dekleva, soproga. Franc, Rudolf (odsoten), Jožef, Kare!, Slavko, sinovi. Franica, Danica, Kristina, hčere. za- pop. Štirje {fllnKI dobijo po zmern; ceni hrano in stanovanje, — Naslov Amalija Drufevka Scala Santa 263, 'Trst-Tiojun. 1411 m S tužnim srcem naznanjam, da je moj preljubi edin! sin Radomir Godnik v sredo, 15. avgusta t. 1., ob 4 pop., zadet po granati na desni roki, v mestu Focsani, v 22. letu svoje dobe, padel za domovino. Pogreb se je vršil v četrtek, 16. avgusta t. U na pokopališču v Gologanu na Romunskem. — Naj počiva v miru! MARI A LOMKOWITZ-TRST, 7, septembra 1917. Fran Godnik ODVETNIŠKEGA zmožnega slovenske in nemške stenografije in ki zna pisati na stro] sprejme takoj pisarna dr. Edvarda S 1 a v i k a odvetnika v Trstu, Via Vienna št. 10, I. nadstr. Plača po dogovoru. 7;«* himiiih lin m mi m m i LiiiAiuiui iuiiuiy m Trst - Ola Stadion 10 - Trsi Odprt od 6*2 zvečer naprej i tiskar, c. in kr. ognjičar. Garantirano pristno m iz SroztljuiadJil filtriran nfofiž, pranja po zmernih mm Ho znanu vin KKj l-icu 113 i sa s* ulica Donito Brarnanta 5, Tni. i?- Ustoplna K l = zgornji, u!. Cantpanelle štev. 535. F. KIeinmayr. Zifctei: šolskega leta v Trstu. Otroški vrtec CMD pri Sv. Jakobu. — Vpisovanje v otroški vrtec CMD pri Sv. Jakobu se bo vršilo dne 14. in 15. t. m. od 10 ci i 12 dop. v otroškem vrtcu (na »stari oolicij:). — Stariši, ki žele vpisati otrekc v ta otroški vrtec, naj se oglase omenjena dneva v otroškem vrtcu ter naj prinesejo seboj krstni list, ali pa izpisek iz matice, zdravniško potrdilo, da ima otrok zdrave oei in da je bil cepljen. Pri vpisovanju treba plačati 2 K članarine* ker vsakdo, ki pošilja otroka v otroški vrtec, mora biti član CMD. Opozarja se, da se pozneje priglašuioči se otroci ne bodo sprejemali med meseci, temveč le prvega in drugega dne v mesecu. Vpisovanje novih gojencev v CM vrtec v Skednju se bo vršilo dne 13., 14. in 15. t. m. dopoludne od 9 do 12 dop. Prinesti je s seboj izpisek iz krstne knjige, spričevalo o cepljenju koz in zdravih oči. Matere, poslužite se našega vrtca v obihii meri! Tu se bo vaš otrok pod strokovnim nadzorstvom zabaval in ohranil slov. narodu. Kakor v družili CM-ovih vrtcih, dobivajo tudi v skedenjskem otroci opoldansko kosil cc. Osem razredna dekliška CM šola pri Sv. Jakobu. Vpisovanje se bo vršilo dne 13., 14. in 15. septembra L L od 9—11 dopoldne. K vpisovanju novih učenk so potrebne sledeče listine: 1. Rojstni list ali izpi-, sek iz rojstne matice anagraiićnega urada. 2. Izpričevalo o cepljenju kožic. 3. Izpričevalo o zdravih očeh. 4. Za vpis v višje razrede zadnie šolsko spričevalo. V pondeliek, 17. septembra, je šolska sv. maša. redni pouk se začne v torek, 18. sept., ob b zjutraj. Vpisovanje v otroški vrtec CMD na Vr- i □ delci se bo vršilo dne 14., 15. in 16. t. m. »O od 9 do 12 dopoldne v otroškem vrtcu istotarn. Oscjnrczredna Trst, Via Cassa dl Rasiar^b 5 (Lastne poslopj«) Kapital In rezerva K 13,306.003.— FLLIJAliK£: Du«aj Tegethofstifisse 7-9, Dubrovnik. Kotor. Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zada-. VLOGE NA KNJIŽICE 31 O 2 O == u oKi m <&m od dnt;va vloge do dneva vzdig.t. ftentni davek p'a&uje banka, svojega. Obrestovanje vlog ua tekočem in žiroračunu po dogovoru - AkreieJ - i. čeki lil nakaznice na v^a tu-in inozemska tržišča. KUPUJE IN PRODAJA: vreJnoa-jie papirje, reate, obligacije, zastavna pisma, prijoriteie, delnice, srečke, valute devize, proioese itd Daje PREDUJME na vrednostne papirje in b a^o ložeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSIT3 PROMESE.--Prodaja srjčk razredne lote rije Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgtlbi, revizija žrebanja srečk i. t. d brezplačno. Stavbni kredit, remboura krediti. Borzna naročilx — Inka :>. MENJALNICA.-----ESKOMT MENIC. Telefoni; 1+63, 171)3 in 2076. Uredne urei od 9 da 1 popoidna. Brzojavi: JADRANSitA Trst, nh dai 10 I od 11—12 in ©c5 4—5 i r*? p^P •isansiair fL r v Trstu «e Je preselila na Corao St. 15 v bivSo zlutarnico O. Zercovvltz & Figllo. Velika izb era srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. r i 1 vsaki veter 1 ob 9V, velika viriM prsta. ■ HT Vstopnina K V- J ! ZOSOZDaaVS-JiK ; Dr. J. Cemsak fi v Trstu, ul. Poste vecchše 12, vogal ulice delle Posle. Izdiranje zobov brez bolečine. m Plombiranje. UMETNI ZOB JE □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Pa2a€a Vsanallo Trst, Vojaškijrg ^ Danes In jutri ra u Mern/ Pžma i ij,ra giav.io vlogo v lepi veseloigri To&ommm tmmm' Krasne scene in pokrajine. Dovoljeno je tudi otrokom. □ □ □ n □ a D O □ □ □ dekliška CM šola na g V ^ l?! J0SStC 1 ^^ VgSOhfiCBRg Acgiier'ottii št. 20. Vpisovanje sc bo vršilo'