Foitnfno plačano v gotovini. Leto LXXIL, št. 99 LJubljana, torek 2. maja 1939 Cena Din 1.- Izhaio vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, do 100 vrst a Din 150, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. , IMD, i A m a r««ffi«wrt . iv r* « telefon št. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno LJUBLJANA, Knomeva unca štev. 3 podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Fronta miru ustvarjena Mojaška zuez ^5 Franclia Rus'ia Na včerajšnji izredni seji je angleška vlada v r3čelu sprejela ruske predloge glede sklenitve vojnega zavezništva, ki naj zaščiti poleg Poljske in Romunije tudi vse baltske in balkanske države LONDON, 2. maja. br. Kakor se doznava z dobro poučene strani, je sovjetska vlada predlagala Angliji in Franciji, naj se obrambno zavezništvo pretvori v redno vojaško zvezo z nalogo, da se ta zveza zoperstavi vsaki nadalj-ni nasilni spremembi statusa quo v Evropi in odločno nastopi proti vsakemu poskusu ogražanja neodvisnosti katerekoli države v Evropi. Ob enem naj se skupno jamstvo za Poljsko in Rumunijo razširi na Litvo, Estonsko in Latiško ter vse balkanske države vključno Turčijo, ki naj bi sc priključila tej vojaški zvezi. Angleška vlad je na svoji včerajšnji izredni seji proučila te predloge in jih v načelu sprejela. O tem je zunanji minister lord IIalifax takoj obvestil sovjetskega poslanika Majskega, s katerim je imel nad eno uro trajajoč razgovor. Sedaj se vodijo o tem podrobna pogajanja med Parizom, Londonom in Moskvo. Poljska zahteva povečanje jamstev glede Gdanska ker ne vc uje več pogodbam z Nemčijo Izredna seja angleške vlade LONDON, Z. maja. br. Angleška vlada se je včeraj sestala pod predsedstvom ministrskega predsednika Chamberlaina k izredni seji. ki je tra;ala nad tri ure Na seji so sodelovali vsi člani vlade. Pred sejo ministrskega sveta je bil Chamberlain najprvo v avdijencl pri kralju, nato pa je sprejel voditelja opozicije majorja Attleeja in Green\vooda. ki ju je obvestil o nadaljnjih namerah vlade. Seja vlade, o kateri ni bil izdan nikak komunike, je bila po zatrjevanju poučenih krogov posvečena izključno proučevanju mednarodnega položaj in izpopolnitvi državne obrambe. Sprejeti so bili važni sklepi, ki se nanašajo na še večjo pospešitev angleškega oboroževanja. Razpravljali so tudi o pogajanjih, ki se vodijo za ustvaritev mirovne fronte. Ponovno je bila podčrtana potreba čim enotnejše fronte proti slehernemu novemu napadu na neodvisnost katerekoli države. Zunanji minister lord Halifax je obvestil ministrski svet, da so pogajanja z Rusijo že zelo napredovala ter je v najkrajšem času pričakovati dokončni dogovor. Tudi pogajanja s Turčijo so tik pred zaključkom. O Hitlerjevem govoru na seji sploh ni bilo niti govora, ker je v angleških vladnih krogih prevladalo naziranje. da so Hitlerjeve izjave brez pomena za nadaljni razvoj mednarodnega položaja ter da je bil Hitlerjev govor docela notranja zadeva Nemčije. Francija dela PARIZ, 2. maja. c. »Brez krika in vika, brez fraz in besedičenja k delu!« To je tenor vsega francoskega tiska na praznik dela. Delavstvo je tudi s svoje strani ravno na dan 1. maja pokazalo, da se zaveda resnosti položaja ter da hoče doprinesti vse. da se čimbolj okrepi državna obramba in £ tem celotna mirovna in obrambna fronta. Delavske organizacije so izdale parolo, naj se prirede samo kratke prvomajske proslave, v splošnem pa naj se nemoteno nadaljuje delo, da se na ta način manifestira volja in odločnost vsega francoskega naroda Hitlerjev govor se sploh nikjer več ne omenja, ne v tisku, ne v govorih na zboro\anjih. LONDON. 2. maja. AA. Reuter: Pozno snoči je bil objavljen zaken o obvezni vojaški službi. Vsi mladeniči med 20 in 21 letom so obvezani služiti vojsko razen v primeru nesposobnosti. Popis rekrutov bo izvršilo ministrstvo za delo. Takoj po vpisu bo rekrut zdravniško pregledan, nakar bo dobil poziv za vstop v vojsko Kadar-ski rok bo znašal 6 mesecev, nakar bo za dobo 3 in pol let pripadal pomožnim edini-cam ali pa bo dodeljen rezervi. Delodajalci so dolžni sprejeti delavca po odsluženem vojaškem roku nazaj v službo pod istimi Pogoji, kakor jih je imel vojak pred odhodom v vojsko Vojni minister se pooblašča da zadrži gotov odstotek vojakov, ki so končali 6 mesečni rok. še naprej v pomožnih edinicah. Ministrstvo za mornarico ima pooblastilo da osnuje posebne rezerve, katerim bodo dodeljeni vojaki, ki so končali šestmesečni tečaj. Zakonski predlog daje kralju pooblastilo, da razširi te odredbe na severno Irsko ter jih eventuelno spremeni Za zdaj se vel i a vn ost zakona verjetno ne bo razširila na Irsko, toda Irci, ki živijo v Angliji, so obvezani enako kakor ostali državijani služiti vojsko Isto velja za državljane dominionov razen v primeru, ako že pripadajo vojnim edinicam ka- Narocaite. čitajte in širite »Slovenski Narod«! Z napetostjo spremljajo v vseh političnih krogih razvoj odnošajev med Poljsko in Nemčijo. Zavedajo se, da je sedaj tu težišče evropske situacije. Veliko važnost pripisujejo izjavam, ki jih bo podal poljski zunanji minister B e c k na skupni seji zunanjepolitičnih odborov sejma in senata in ki jih bo ponovil na plenarni seji obeh zbornic v petek 5. maja. Poljska zelo hladnokrvno presoja položaj in se pripravlja na odločno obrambo svojih interesov. Kolikor se je moglo izvedeti, je poljska vlada zavzela stališče, da ne more biti govora o sprejetju nemških zahtev, ker pomenijo te zahteve kršitev poljske suverenosti Slej ko prej pa je Poljska pripravljena sprejeti pogajanja z Nemčijo toda le pod pogojem, da Nemčija spoštuie poljske pravice in interese Toda na drugi strani zahteva Poljska mnogo večia iamstva s strani Nemčije kakor jih je dosedaj. kajti vse pogodbe, pa najsi se sklepajo na pet ali pet in dvajset let. so brezpomembne. Če jih Nemčija krši in jih odpove, kadar se ji zdi. Poslaniki zapuščajo Berlin LONDON. 2. maja c Prvotno je bilo nameravano, da bo angleška vlada po svojem poslaniku v Berlinu zahtevala od nemške vlade pojasnila glede nekaterih točk Hitlerjevega govora Sedaj pa je angleška vlada to namero opustila, ker bi bila vsaka podrobnejša razlaga tega govora brezpredmetna. Angleški poslanik Ilenderson bo najbrže že v nekaj dneh zopet zapustil Berlin in se vrnil v London. BERLIN, 2 maja br Poljski poslanik v Berlinu Lipski je včeraj zapustil nemško prestolnico in odpotoval v Varšavo, da dobi od vlade nova navodila. Kakor se zatrjuje v tukajšnjih poljskih krogih, se poljski poslanik ne bo več vrnil v Berlin. Anglija ni priznala aneksije Albanije LONDON. 2. maja. br. Na včerajšnji seji spodnje zbornu e je bilo ministiskemu predsedniku Chambcrlainu stavljenih več vprašanj glede priznanja okupac Albanije s strani Italije Ministrski predsed je izjavil, da Anglija dosedaj tega izvršenega dejstva še ni priznala Novi angleški poslanik bo akreditiran samo pri italijanskem kralju in abesinsVem cesariu. ne Da tudi pri albanskem kralju. Italijanska vlada temu" ni ugovarjala. kega dominiona Na osnovi tega zakona bo poklicanih na vaje okoli 200 000 novakov ki bod poklicani v 4 rokih, in sicer vsakokrat po 50.000 Zakon bo v veljavi tri leta ter se lahko podaljša od leta do leta Ovire iz nastop Amerike padajo VVASHINGTON. 2. maja A A. Ha vas: Včeraj je avtomatično prenehala veljava čl. 2 zakona o nevtralnosti ki je predvideval, da se mora v primeru vojne izvoz Ze-dinjenih držav plačati v gotovini ter se ne sme izvršiti na ameriških ladjah Ta klavzula je padla, ker se kongres ni mosel ze-diniti niti glede na enega od številnih vpra šanj, ki so bila na dnevnem redu v zvezi z zadnjimi mednarodnimi dogodki Politični krogi smatrajo, da bo prenehanje veljave imenovanega člena imelo za posledico pospešitev revizije splošnega položaja v onem smislu, ki ga želi največji del javnega mnenja ter sam državna uprava VVASHINGTON, 2. maja. AA. DNB: Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt ie zahteval včeraj od kongresa nov kredit v znesku 1.400 milijonov dolarjev za izvaia-nje novega načrta oboroževanja voiske in letalstva. Za kredit je zahteval nujnost. Dalje je zahteval kredit v znesku 21 milijonov dolarjev za ojačenje garnizij ob Panamskem prekopu. VARŠAVA, 2. maja. AA. Pat: Nemčija je | v zadnjem času pokazala svoje stališče na- j p ram mednarodnim obveznostim s tem, da si je prisvojila Klajpedo. da je odpovedala nemško-angleški pomorski sporazum, ki ni vseboval nobene klavzule o odpovedi, ter s tem, da je odpovedala na isti enostranski način sporazum o nenapadanju med Poljsko in Nemčijo, katerega odredbe so predvidevale odpovedni rok 6 mesecev. Težnje Nemčije glede Gdanska imajo verjetno namen, da Poljsko odstranijo z Baltiškega morja. Toda vsi vedo. kako velik pomen ima obala tega merja za poljski državo in njeno bodočnost. Na osnovi tega je nastal Zopet potres na Japonskem TOKIO, 2. maja. br. Severna Japonska je v kratkem času doživela že tretjo potresno katastrofo. Davi je hud potres porušil celo vrsto mest in vasi. Uničene so zlasti naselbine na severojaponskih otokih. Na mnogih krajih so nastali požari. Število človeških žrtev še ni znano, ker so prekinjene s potresnim ozemljem vse zveze. Računajo pa, da je potres zahteval veliko število smrtnih žrtev. V potresno ozemlje so poslali na pomoč večje vojaške oddelke. Nagla pomoč je nemogoča, ker so porušene ceste, mostovi in železniške proge. Prvo pomoč so poslali z letali. TOKIO, 3. maja. AA. Reuter: Policijsko poročilo iz Akite pravi, da je o priliki včerajšnjega potresa našlo smrt 19 osen. ranjen h pa je bilo 28 V Akiti je porušenih 74 hi.š. 53 pa jih je poškodovanih Poškodovani so tudi mostovi in tuneli tako da ie na več ko 30 krajih prekinjen promet Največ škode je napravil petres na polotoku Oga, v čigar bližini ie bil epicenter Po glavnem sunku je sledilo še 30 lažjih sunkov Prebivalstvo ie iz strahu pred novim potresom prebilo n<~ič na ulicah. Vas Ejkava se je s 70 hišami vred pogreznila v morje. V Nemčiji meso samo na karte BERLIN. 2. maja. Listi objavljajo, da se bo odslej v Nemčiji oddaialo meso samo na karte. Dosedaj so mesarji dobivali tedensko gotovo število glav živine za zakol Sedaj je število živine za zakol znižano za nadaliniih 20 odstotkov mesarji pa bodo smeli oddajati meso ^amo na karte, ki bodo uvedene že te dni Tedensko se bo prodajalo meso samo v dveh dneh in to le po 10 do 15 dkg za osebo Ze sedaj pa ima;o v Nemčiji, kakor v voinem času. karte za maslo, mast in olje. Napovedujejo pa še nadaMnie omejitve konzuma. da bi ne izčrpali zalog. GaSencu v Rimu RIM, 2. maja. br. Rumunski zunanji minister Gafencu, ki se mudi v Rimu, je bil včeraj sprejet v avdijenci pri italijanskem kralju Popoldne je imel daljši razgovor z Mussoliniiem in zunanjim ministrom Cianom Novinarjem ie izjavil, da so nipgovi raz^ovci zgolj informativnega zna^n^a Na povratku v Bukarešto se bo za d* a dni ustavil v Beogradu. ^rstrln ^nerala SraucMtscha RIM. ?. ma;a. br. Poveljnik nemške vojske general Branschnitsch. ki se mudi v Ita liji. je nameraval včeraj v spremstvu šefa itali""anrkega generalnega štaba eenerala Parianija z letkom odpotovati v Tripolis. Letalo pa je zašlo v neurie in je moralo v Catmiii zas;lno ostati Pri tem se je letalo nfkoi'ko rrbodovalo. Potniki so odnesli zdravo kožo. Postani in ostani *ian Vodnikove družbe! tak položaj, da bo Poljska prisiljena razširiti svoje zahteve glede garancij svojih pravic v Gdansku. »Gazeta Polska« piše, da je popolnoma odveč govoriti o tem. kdo ]e omgočil di plomatično zvezo med Poljsko in Nemci jo kakor tudi o tem. kdo je upravičen obve stiti nemško vlado, kaj je Beck delal v Londonu Beck ]e imel namen obvestit nemško vlado o angleško-poljskem sporazumu po diplomatski poti. toda na žalost nemški veleposlanik ni bil v Varšavi Zaradi tega se je Hitler mogel sklicevati edino na vesti listov, ko je govoril o poljsko-angleškem sporazumu. Mladinski koncert APZ Ljubljana, 2. maja V petek je Akademski pevski zbor ponovil svoj koncert pesmi slovenskega preporoda. V podrobnosti tega koncerta se danes ne bom spuščal, ker sem o njih govoril že o priliki prvega koncerta Ugoto vim naj le. da so takrat podali pevci svoj program tehnično še bolj izoblikovano in sigurnejše kot prvič, pač pa je napetost poglobitve v interpretacijo nekoliko popustila, kar je spričo večkratnega ponavlja nja istega sporeda popolnoma razumljivo Ponovitev koncerta pa je bila vsekakor na tisti dozoreli višini, s katero APZ že več let sem predstavlja našemu občinstvu slo vensko narodno pesem v estetsko globoko zasnovani obliki; nedvomno bo to rodilo ugodne posledice ir» ovrglo videz, ki ga je naša narodna pesem dobivala v poslednjih desetletjih ter jo zopet postavilo na mesto, ki ji v narodni kulturi pripada. Že v tem je velika zasiuga dirigenta Marolta in njegovega zbora; potrebno je tudi, da se na ta način sezaanijc s slovensko narodne pesmijo širše plasti izven naše domovine, kar bo temeljite prispevalo k pravilnemu spoznavanju duhovnega obraza našega naroda, m Posebej pa naglašam važnost tega kon. certa ki je bil namenjen mladini. Res je mladina vseh starostnih stopenj prenapol-nila koncertno dvorano in sledila z največjim zanimanjem tei navdušenjem. T tem pogledu je APZ odlično zagrabil ter izvedel svojo idejo mladinskih koncertov, ki postajajo čedalje pomembnejši činitelj v estetskem vzgajanju mladine. V inozem stvu gojijc ponekoo to obliko z velikimi uspehi in je marsikje že močno razširjena, pri nas se, žal, doslej omejuje le na nekoli. ko matinej, ki so pa prav redke. Zanimanje, ki ga mladina Kaže za takšne koncerte, pa dovolj javno utemeljuje nujnost, da spet oživimo mladinske koncerte, ki smo jih nekoč v Ljubljani že imeli in ki so — menda zavoljo pomankljivega zanimanja dijaštva — prenehali že pred več leti. Pre. pričan pa sem. da bi na primeren način in ob sodelovanju kvalitativnih glasbenih združenj ter šolskih oblasti to obliko glasbenega vzgajanja ponovno mogli priklicati v trajno in plodno življenje. Na ta način bi si sistematično začeli vzgajati koncertno občinstvo, ki nam ga toliko primanjkuje; spomnimo se le na koncert pianistov Orlova. Svihlikove ah Borovskega, na kon. cert umetniške četvorice Lipovšek—Lesko vic Dermeij Kušejeva, na koncert mladinskega zbora iz Rakeka itd. Skoraj ob vsakem koncertu je b:la dvorana na pol ali še več prazna, kar pač tolikokrat s ponosom naglašeni ^kulturni« Ljubljani ne more biti posebno v čast. In če bomo hoteli dobiti občinstvo, ki bo z razumevanjem sodelovalo v našem koncertnem življenju, bomo seveda morali začeti pri mladini, ki ima dane pač vse pogoje za sodelovanje v muzikalnih prizadevanjih, le v tek jih je treba pognati in za minimalno aktivno udejstovanje v glasbi vzbuditi primernega zanimanja. Akademski pevski zbor je dokazal, da utegne postati v teh stremljenjih važen sodelavec in prav zato še posebej beležim njegov petkov koncert, ki bi naj ne bil edini. temveč prvi v sistematičnem ciklu mladinskih glasbenih prireditev. c*L— Poitticni oBfernH Zgodovinski trenuteh za Slovane na jugu S\x>ječasno so listi poročati, da je lmW bivši prezident češkoslo\'aške republike dr. Edvard Beneš načrt združiti Češkoslovaško v obliki federacije s Poljsko m dt \e ta načrt,, ko so zanj zvedeli na gotovtm mestu, pospešil ono. kar se je kasneje na Češkem dogodilo. Navezujoč na to vest. razpra\'lja novosadski »Dan« o Bene ševe m načrtu in poudatja. »Na ureditvi pol jsko-čcškoslova-ških odnošaje\' na federativni podla«! bi bito treba misliti takoj po mirm'ni pogodbi. Takrat bi bila lahko izvedljiva ustanovite\-češkoslovaško-pol jskih druženih drž:n\ To ie preprečila češka sam07a\'est. slo\'aška {ratkor\*idno$t. poljski egoizem rn skupna nesposobnost, da gledajo dahe v bodočnost. Po Monakovem pa izvedba takega načrta ni ^ila več mogoča, ker je bilo že prekasna, rako je prišel tudi prekasno apel poljskih Sokolov, ki 90 se šele pred dnevi spomniti, da apelirajo na slovansko vzajemnost, pro-fi kateri so se preteklo leto pra\> Pol i.tki težko pregrešili. Severozapadni Slovani so zamudili mnoge diagocenc trenutke Več kakor gotovo je. da niso imeli od tega koristi, pač pa veliko škodo. Za vse Slo\'une na jugu je to najresnejši opomin, da ne zamude današnje zgodovinske usodne trenutke. .« — No, vse kaže. da dogodki na slovanskem severozapadu nas tu na jugu niso prav nič poučili. Krivci propadanja katolicizma na Balkanu Katoliška »Hr\-atska straža« nadaljuje svoja razmotrivanja. kdo je kriv. da ne napreduje katolicizem na Balkanu tako, ka~ kor si ona žeti. V svojem drugem čUtnkuy k> ga je očividno napisati direktor lista kanonik dr. Janko Šimrak. poudarja »Hrvatska straža« »Nagtašah smo. da niso propadanju katolicizma na Balkanu in v sosednih zemljah toliko kriva preganjanja in nasilstva. kakor breznačelnost in oportu-nizem. častihlepnost poedincev. združena vedno z »auri saera famese ga ]c udeležil rudi kraljev! zastopiriik g'enerul Pa\ !c Barjaktare vic. Občnemu /h" ni j t' pri* \ <>\ a o izmed 93 delegatov 86. O delovanju organizacije je pr.ročal ravnatelj Marinkovie. Število društev RK v naši drža v; je ostalo lani v glavnem nespremenjeno. Jučal 5,061.481 din dohodkov, ki so pa v resnici /: aAali 5,681.509 din ter so bili za 324.903 din večji kakor predlanskim. Izred- ni izdatki »o znašati 200.022 d«. Iz sklada za prvo pomoč so izdaAi toni za nabavo materiala in pripravo pomožnega osebja milijon dinarjev. Na podlagi sklopa lanskega občnega zbr ra so iz toga fonda tudi prenesli 31)0.000 din v sklad za zidanje bohidce Rdečega ki i/a v Beogradu. Vfedtiost lani nabavljenega materiela znaša 610.625 din. V sanitetni stroki so lan: posvečal: največjo pozornost o»nga/n i /,:.'nan ju tečajev za prostovoljne bolničarke. Glavni odbor j« organiziral aJtupno 30 tečajev, vea društva p.i 80. Tečaje je obiskovalo 1589 tečajnikov. Od i. 1935 do zdaj je RK o*aaniz*mt 250 tečajev, pri tem pa niso _všte_ti samarijan-ski tečaji, ki joh je bilo 26 s 679 tečajnik.!, in specialni tečaji. Organizacija je posvečala tudi mnotjo dela za pasivno /a-čito prebivalstva pred letalskimi napadi. V mladinski organizaciji, Podmladku RK, sodeluje 4776 sol, in sicer 4188 ljud&ikih in 588 srednnh in strokovndh. V teh šolah jc bilo Lani 17.126 pododborov s 463.562 elan«. Lani je bilo v primeri 9 predlanskim organi/oranih 386 šol več, odborov pa 1028 ter 36.846 članov. Porast članov je torej Lani znašal 9%. RK je lani poslal v počitniške kolonije 4233 otrok. Na dnevnem redu so bile tuda dopolnilne volitve. Za predsednika glavnega nazornega odbora je bil izvoljen general. Stevan Pešić. Nanovo uprizorjena sijajna burka »Utopljenca« nam je bila v sedanji dobi dobrodošla in sprejeta z največjim zadovoljstvom Ljubljana, 2. maja Shakespearov »Othello.; se je začel potapljati, a rešila sta ga Nestroveva ^Utopljenca«, prav tako živa mrtveca kakor Tolstega 2-Živi mrtvec« na odru in v kinu. Tako je vse v najlepšem redu, in publika je bila zvrhoma zadovoljna. V soboto smo se nasmejali v drami, v nedeljo pa najokali v kinu pri krasni, pretresljivi herojski drami, Langerjevi slzgub-ljeni patroli . Naši mladi možje, zlasti pa vsa naša mladina od osnovnih šol do vseučilišča, naj si gredo pogledat ^Izgubljeno patrolo«, veličasten vzgled, kako treba ljubiti domovino in ostati cel mož do vseh skrajnosti. Aplavzi, ki so jih želi češki umetniki na platnu v ulogah junaških le-gionarjev. so dokazovali, da se naše občinstvo polno zaveda pereče aktualnosti tega filma in da uživa njegovo tragično lepoto z izrednim po globi j en je m. Za močno privlačnost Nestroveve veseloigre v treh kratkih, a vseskozi udarno učinkovitih dejanjih se ni bati. ^Utopljenca« sta nam v teh gorjupih. mučnih, včasih neznosnih mesecih kakor dobrotna olajšava in pozaba. In ker bi vsi tako radi V3aj za dve urici pozabili gnus in strah, ki nas vse napolnjuje, prav nič ne dvomim, da bodo radi hodili gledat s Utopljenca^ ki ju je O. šest izvrstno nanovo vprizoril in s katerima nam naša drama s Cesarjem. Kraljem in Levarjem na čelu nudi zopet predstavo, ki izziva toliko srečnega smejanja in veselega zadovoljst\ a, pa tudi prinaša dovolj resnih in resničnih ugotovitev o naših prijateljih in nagih težnjah po sreči. Levar, naš traged in junak, igra vsega najboljšega in najlepšega v življenju pre-nasičenega, zato naveličanega kapitalista Štefana, ki končno spozna sebičnost tako zvanih prijateljev in najde srečo pri čisti, nepokvarjeni ženski, bistri Katrici. Cesar je z najemnikom Bučo ustvaril kreacijo izvirnega kmeta, ki bo za večno zvezana z njegovo igralsko umetnostjo in zmagovito realistično komiko. Kralj pa igra originalnega poštenjaka kiju čavn i carja Smolo zopet s toliko prepričljivo življenjskostjo in toploto, da radi pozabljamo njegovo prvo in sprejemamo z veem priznanjem njegovo drugo kreacijo Smole. Sever. Gregorin in Jerman so Štefanovi parasitski prijatelji, veseljaki brez značaja, Rakarjeva je spekulativna Vodetova. Vida Juvanova simpatična Katrica, Skr-binšek tipičen notar in paragrafar. vai ostali pa dobro vigrani lakaji in hlapcL Igralec Nestrov je napisal z ^Utopljencema« odlično burko z bogastvom zares komičnih situacij, močnih značajev napetega dejanja in duhovitih izrekov, tako da imajo igralci vseskozi zahvalne uloge; občinstvo pa vzlic marsikateri otipljivi neverjetnosti in bedariji ne prihaja iz prijetne zabave, pa tudi ne iz zamišljenosti o cirkusu, ki mu pravimo življenje. Kajpada je bilo izredno mnogo ploskanja in priznanja vsemu osebju, zlasti pa Cesarju, Kralju in Le var ju. Fr. G. Gorjap, Remčeva in Lavrincva v Jakopičevem paviljonu Pest- ?n zanimiva umetniška razstava, ki jo je v nedeljo otvoril prof. Ivan Vavpotič Ljubljana. 2. maja V nedeljo ob 11. uri je prof. Ivan Vavpotič otvoril razstavo del Nore Lavrinove. Bare Remčeve in Tineta Gorjupa. Pozdravil je zastopnike oblasti in kulturnih društev ter občinstvo, med katerim je bilo največ mladih ljudi, zlasti pa mnogo naših likovnih umetnikov. Bara Remec je izšla iz zagrebške Beci-čeve šole. je med drugim izjavil prof. Vavpotič, Tine Gorjup pa iz Babičeve sole. Becič in Babic sta najvidnejša predstavnika današnjo hrvatske slikarske kulture. Mojstra sta, ki sta vzgojila skoraj ves naš mladi rod slikarjev. Duhovnemu vplivu teh Loškega glasa« z Lok, ki so drugi revir naše zagorske doline, je v nedeljo v Sokolskem domu priredil lep, toda izredno slabo obiskan koncert Zapel nam je skrbno izbran .spcired, ki je obsegal 18 pesmi, izvecine narodnih, tržaških in koroekih ter nekaj umetnih starejšega datuma, ki pa so več kakor nadpovprečnega znanja, ki ga zbor pod nevsiljivim, toda emotrenim vodstvom svojega mladega in veščega pevovodje tudi pokazal. Zbcrr se? to ji iz 25 mdarskih grl, povećim mladih m že dobro uveauainh moči. Najlepše avenijo spodnji basi, doc i m bi razvajeno uho morda želelo v ostalih glasovih nekaj več mehkobe. Kot sem pa že rekel, so to rudarska grla in je prav ta možata raskavo-t. ne grobost! — podelila zboru nekaj svojstveno privlačnega. Tile mladeniči in možje, ki gledajo večino svojih dni v globokih rovih smrti v obraz, bi najbrž z uglajenim, po mestno izšolanim petjem ne mogli v tisti meri ogreti srca kot so ga s svojim trpko resnim nastopom. Če se bo posrečilo zboru osvežiti prve tenorje, lahko mirno trdim, da bi ta idealno požrtvovalna edinica uspešno pred-jsitavljala tip rudarskega ■zbora, svojske-ga s svojo barvitostjo in deklamacijo. Pe-vovodja, učitelj g. Drago Korošec je znal kaj vešče pretehtati odnose med zmogljivostjo posameznih glasov ter je mimo tega izvežbal zbor, da vzorno, kultivirano predava tako v fcrrtissimih kot v pia-mssirnih. Zbor ga uboga na migljaj in kar je treba še posebej podl&rtati, poje ves spored na pamtet. Kar se tiče posameznih pesmi, bi bilo treba omeniti uvodno zborovo himno, ki mu jo je skomponiral pokojni Zorko Pre-lovec. Tržaške narodne y priredbi komponista Venturinija, nekaj novega za naša ušesa, so vžgale, kot pravimo, šterbenče-va >Ob slovesu« in Forsterjevi ^Gorenjci« so zaključili prvi diel koncerta. V drugem delu so po udarnem Smodejevem »Dani se!« zapeli s prav posebno toplino in že ga vos t jo tri koroške narodne, med katerimi so morali eno ponoviti. Sledila je i-Razbita čaša« A. Forsterja in Adamičevi »Završki fantje«. Tretji 0 kresu«, Aljaževo ->Na bregu«, Vodopivčevo »O večerni uri« in zaključno Zajčevo »Slava delavstvu«. Vse pesmi so hvaležni poslušalci nagradili z zasluženim odobravanjem. Med ploskajo-čimi pa smo pogrešali marsikoga, ki bi bil z malo dobre volje lahko navzoč. Toda praznina dvorane naj izvajalcev ne moti, saj je bdlo toliko ploskanja kot pclna dvorana rok. Zboru želimo krepkega napredka ter se veselimo prihodnjega svidenja v sokolski dvorani, ki jih je gostoljubno sprejela. Si-ečno! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 2. maja: zaprto. Sreda, 3. maja: Kaj je resnica? Red Sreda. Četrtek, 4. maja: Utopljenca. Red Četrtek. Petek, 5. maja zaprto. ★ Shakeopearjeva tragedija »Othello« z Le-varjem v naslovni vlogi. V režiji prof. šesta je drama nanovo naštudirala tragedijo ljubosumja v deloma novi zasedbi. Glasbeno spremljavo je komponiral za to delo Anton Balatka, izvajala jo bo vojaška godba 40. p. p. Sodelovali bodo: Jago — Debevec. Dož — Lipah, Brabantio — Skrbinšek, Gratiano — Brezigar. Lodo-vico — Potokar. Cassio — Jan, Roderigo — Sever, Montano — Cesar, prvi senator — Gregorin, drugi senator — Jerman, prvi plemič — Gale, drugi plemič Presetnik, tretji plemič — Brezigar, četrti plemič — Tiran; Desdemono bo kreirala Mileva Bol-tarjeva, Emilio — Gabrijelčičeva, Bianco — Levarjeva, uradnik — Ver t in, mornar — Murgelj. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 2. maja: Vse za šalo. Red B. Sreda. 3. maja: Falstaff. Red B. Četrtek. 4. maja: Trubadur. Izven. Znižane cene. Debut Mire Basić iz Zagreba. Petek 5. maja: ob 15.: Don Kihot. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. ★ Zanimiv debat se bo vršil v četrtek. V partiji Eleonore v ^Trubadurju« bo nastopila prvič na našem odru mlada sopranist-ka iz Zagreba gdč. Mira Basičeva^ ki je učenka gospe špeharjeve, ta pa izhaja iz Sole ge. Kostrenčićeve, ki je vzgojila že lepo število prvovrstnih pevcev. Basićeva ima izredno lep glas ter se ji po mnenju kritike obeta lepa pevska bodočnost. Predstava v četrtek bo izven abonmaja po znižanih BBJMfc Ljubljanske vesti —lj Zakaj se eieKtroinstalaterji ne udeležujejo licitacij? Nedavno je bila licitacija za elekt ročni-tala te rska deta v mestnem otroškem sarvetišču v Trnovem. Udeležila sta se je samo dva ponudnika, zato ni bila uspešna in morali so raspisati drugo Druga licitacija bo jutri. Kaže. da bo delo prevzel eiektroinstalaterski oddelek mestne elektrarne, ki čedalje bolj konkurira obrtnikom. Obrtniki se prav zaradi tega zadnje č3se ne udeležujejo licitacij del v stavbah mestne občin?, ker ni skoraj nobenega upanja, da bi bilo delo oddano njim. Letos ima mestna elektrarna v Ljubljani nad polovico elektroinstalater-ckih del. Prevzema dela tudi pri privatnih stavbah. Tako n. pr. dela mestna elektrarna tudi na stavbi banke fSlavlje«, ki je ena največjih v Laubliani. Mestna elektrarna zaposluje ičedalje več monterjev, obrtniki pa morajo odpuščati delavstvo. Udeležba na fccita-crjafe je sveeatia « precejšnjimi »troški. Plačati je treba visoko takso in vložiti ko vel jo. Mestna elektrarna lahko konkurira _ z revnejšimi obrtniki, ker je finančno močna. Dela prevzema lahko cenejše, ker nabavlja material na debelo, da ga dobi po znatno nižjih cenah. Ker pa tudi v mestni elektrarni pripravljajo popise elektroinstalatersklh uel v mestnih stavbah, poznajo razpisana dela v raznih podrobne stih, česar obrtnik sam ne more s poznati iz samega popisa. Konkurenca mestne elektrarne zavzema že takšne oblike, da resno ograža obrtnike, ki bi pač m<: rali biti zaščiteni vsaj tako, da bi nj'hov obstoj ne bil ogrožen. Upoštevati je treba, da so obrtniki davkoplačevalci. Toda prav zaradi tega tudi mnogo težje konkurirajo samoupravnim podjetjem ... —lj Slovenska Ljubljana, ne pozabi, da bo v nedeljo 1. t. m. na ljubljanskem Gradu tradicionalno >>jurjevanje«. Glede na plemeniti namen te prireditve naj prav vsak Ljubljančan stori svojo sveto narodno dolžnost in pride v nedeljo na grad! Vsak di-narček, ki ga žrtvujete na jurjevanju, bo hvaležno sprejet in porabljen v korist našim obmejnim bratom in tam preko. Poleg tega so prireditelji letos še posebno poskrbeli za 'dobro razpoloženje. V izobilju bodo najboljše cenene tople in mrzle jedače, več vrst pristnega vina, pivo. malinovec, kava, čaj itd. — Posebno bogat je letos srečolov. Za zabavo bosta skrbeli dve sijajni godbi in več pevskih zborov. Je na sporedu še več >^fletnosti«. pa danes nočemo vsega izdati. Morate se prepričati sami. Torej na svidenje v nedeljo na Gradu! —lj Iz Legije koroških borcev v Ljubljani. V Kranju, slavni gorenjski metropoli, so se zbrali številni bivši koroški borci, da si ustanove krajevno organizacijo, katerih ima Legija sedaj že 22 po številu. Nad 4000 organiziranim borcem se je sedaj pridružila še krepka četa Gorenjcev, ki so pred 20 leti hiteli iz golega idealizma v borbo za našo severno mejo. Na občnem zboru, ki je potekel v najlepšem redu in tovariški slogi sta poročala dr. Drago Demšar ter zastopnik glavnega odbora tov. Iv. Mohar. Po poročilih, katerim je sledila živahna debata, je bila izvoljena društvena uprava s predsednikom tov. dr. Demšarjem in tajnikom tov. Jožetom Pečnikom na čelu. Z zaobljubo, da bo vse delo nove krajevne postojanke namenjeno dobrobitu ljubljeni domovini, je bil občni zbor zaključen. Dne 7. maja priredi legija avtobusni izlet v ncenano smer. Odhod bo ob V* 5. uri zjutraj. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se prijavi v društveni pisarni do 5. maja od 14. do 19. ure. kjer prejme vsa potrebna navodila. Namen izleta: Združiti dobro s koristnim! —lj Za mestne reveže je mesto venca na krsto g. Franca Remžgarja daroval g. Ernest Remžgar, Društvena ulica 4., 150 din, mestni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Ključavničarski mojster g. Josip Rebek, Cankarjevo nabrežje 9., je izdelal 240 komadov okovja za železne postelje v stari cukrarni ter črtal račun v znesku 180 din. Dobrotnikoma revežev izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih. —lj Zveri pragozda. Sloviti raziskovalec Frank Buck, znan po svojem zadnjem izredno zanimivem živalskem filmu ^Privedi jih žive«, je na svoji zadnji ekspediciji posnel nov kulturni film iz življenja divjih zveri v prostranih azijskih džunglah. V tem filmu so na izviren način prikazane najopasnejše divje zveri v borbi za svoj obstanek ter divja in neprehodna džungla z vsemi svojimi tajnami in pretečimi opa-stnostmi. življenje v prostranih azijskih džunglah je privabilo že marsikaterega raziskovalca v te divje predele sveta, vendar pa se je malokomu posrečilo prikazati to na filmskem traku tako izvirno in s tako kruto resničnostjo kot ravno Bucku. Pri pogledu na ta doživetja zastaja dih vsakemu gledalcu. Ekspedicija nas vodi najprej skozi burmansko džunglo v naj-gostejši in najmanj prehoden predel na svetu — v malajsko džunglo, kjer vidimo podrobno, kako izgleda svet, kamor še ni stopila človeška noga. Film je velike znanstvene vrednosti ter je bil radi tega nagrajen. Za mladino in za odrasle pa je še posebej zelo poučen in zanimiv ter bo našel prav gotovo pri vseh obiskovalcih ugoden odziv Film je samo nekaj dni na sporedu kina Sloge ter ga prav toplo priporočamo. —lj Dva velika angleška umetnika bosta konceartirala v naši veliki Filhaimo-nični dvorani. Je to prvič, da prideta v Ljubljano na koncert dva umetnika iz An_ glije, ki uživata oba svetovni sloves. Slišali bomo prvorćLzredno angleško mezzo-sopranistko Astro Desmondovo in pianista Clifforda Curzona. Astra Desmondova bo pela predvsem dela svojih rojakov klasikov in novejše dobe, poleg tega pa še tri Schu-bertove in 2 Wolfovi pesmi, pianist Cur-zon pa bo zaigral poleg del svojih rojakov 1 Lisztovo skladbo in Sehumanovo sonato v g-molu. Koncert bo v petek dne 5. maja ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. —lj Dva vloma v stanovanje. Na Mestnem trgu 6 je bilo vlomljeno v stanovanje režiserja Bratka Krefta, Vlomilec je oci-vidino stikal za denarjem, slednjič pa se je zadovoljil e tem, da je ukradel iz spalnice 800 din vredno zlato demsko zapeetno uro z monogramojn >Bratko« in datumom 20. 8. 1935. in večjo moško zlato uro, vredno 1000 din. Vlomilec je vlomil tudi v stanovanje Marije Mezetove na Poljanski cesti 12 in ji ukradel žensko dvokrovno ala-to uro, vredno 500 din. —lj Krožnik z don»rj>m Je <**ne»ei. V Rahnetovo gostilno v Pokopališki uMei 3 je oni dan že po policijski uri stopa neznanec in sicer v trenutku, ko se je natakarica za hip umaknila v kuhinjo in ko tudi ni bilo nikogar drugega ▼ isobi. Neznanec je takoj piistopil k omari ter po- grabil lufcpcp krožnik, na katerem jo bilo za 317 din drobiža, nakar je zbežal. Natakarica pa ga je še opazila, pri vratih m stekla za njim. Na begu je neznanec denar s krožnikom vred vrgel proč in se izgubil v teimo. —lj Opleiijetio stanovati Je. V nedeljo dopoldne je vdrl nekdo, ki so mu morale biti lazmere piecej znane, v stanovanje odsotne postretnice Marije Gomizelj na sv. Peti a cesti 81. V stanovanju je vse prebrskal in si prilastil malo rjavo denarnico, v kateri je na^el neki j nad 100 dinar jer, dalje pok romano za postno uro a črnim trakom in nekaj druge srebrni ne. Vlomilec je ukradel tudi Gomizeljevi sostanovalki Kata lini SoStaričevi žepno uro, drugi sostanovalki Frančiški Glavić pa rjavo menjat o denarnico s 33n din. Vlomilec je napon vil revnim fiena&CBcn okrosr 1000 din škod. —o— $&q£einica KOLEDAR Danes: Torek. 2. maja katoličani: Ata-nazij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zakonolom Kino Tnlon: Izgubljena patroli Kino Sloga: Zveri pragozda Koncert pianista Raoiil n*eriialiki:e,S ob 20. v Filharmonični dvorani Prirodoslovno drufttvo: predavanje dr. Božo Lavriča i Kirurgija trebušne votline« ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta univerze. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resi jeva cesta l. Bahovec. Kongresni trg 12, Komotar. Vič — Tržaška cesta —O— <&tpod &Ua Na s\*etu ic Všmj teoretično ha pnpirhi tako. da ima človek poleg itnl-rumši tuđi pravice. Če torej phuuješ davke, kar je dolžnost, smeš zato na drugi strani zahtevati tudi nekaj pravic. Du\Li ve pa /?/.;•.•<• jo aktivno in pasivno, Patfvfto lih rr jo recimo psi. Pasja davščina je v Ljub? ni vsaj toliko občutna, t/«: imnfo lastniki psov po našem skromnem mnenju pr n-icn zahtevati za s\'oje varovanec \r$aj to. km jim nujno gre. namreč nekai pn ' •., koli v neposredni bližini mestu, kantor bi lahko vodili pse na izprehod. Tivoli je psom že od nekdaj prepon ed rt, razen če jih vodijo ljudje na vrvicah Z je pa zadela enaka prepoved tudi p;c. ki jih vodijo gospodarji na izprehod na Gr d Razumemo skrb mestne občine /u i sade in izprehajališča. prav tako pa n rne-mo tudi lastnike psov ki se čudijo, prišla naenkrat fe ta piepo\'ed rtihl nasprotuje prepovedi puščati pse />o rra> sadih v Tivoliju, na Clradu pa ni tako lepih in občutljivih nasadov, da bi pes ne smel skočiti čez nje. Pretirane ljube/ni Jo živali ne zagovarjamo, smo pa mnenja t/a je vendar le treba dovoliti psom mate prostosti, če jih ljudje že imajo in čc morajo od njih plače\'ati precej visoko davščino. —O— Iz Zagorja — Delavski prvi maj je bil letos izie-moma res lep ter je izpolnil pričakovanja starih in mladih. Že zgodai so se Zagorja-ni odpravili na vse strani, radostnih lic, a zvečer so se vračali pametnih slav s Sv. Planine, Sv. gore, Pleu, Gamberka in menda sploh ni bilo izletne točke, kier ne našel vsaj male družbice v zadovoljnem razpoloženju. Zato pa je bila dolina kot izumrla, trgovine zaprte, res praznik. Na svoj račun seveda ni prišla tista jpfska mladina, ki je kislih obrazov prihajala v šolo. Kljub najboljši volji staršev je mnogo otrok izostalo iz šole in bi bilo prav ustrezno, če bi prosvetna uprava razmišljala dali ne bi kazalo vsaj delavskim revirjem ustreči s pouka prostim dnem. To pa iz več razlogov. Večina staršev si ne mara odreči te^a dne, na katerega (cikajo vse leto. Če odidejo sami, bi morali pustiti svoje otroke brez nadzorstva, česar pa ne smejo. Vzamejo torej deco s seboj na izlet in tu je neopravičeni izostanek, prijava na oblast. Na ta način se ustvarja neskladnost s šolo in domom, kar gotovo ni koristno. Pivoma j ni ške proslave so tu in reči je treba, da jih naši rudarji praznujejo kot se spodobi ter so časi, ko se je ta dan izrabljal v druge namene srečno prestani. Mislimo, da s te strani za bodoče ne bi bilo nobene ovire in bi oblast gotovo s pouka prostim dnem vsem ustregla — Nenadoma Je umrl vpokojeni noštni poduradnik in hišni posestnik g. Ludvik Ludovai v 61. letu svojega dokaj težkega življenja. Polnih 25 let je raznašal pošto po obširnem zagorskem okolišu in opravljal naporno službo vestno, uslužno in požrtvovalno. Bil je šegav človek in ^a je sleherni vzljubil. V poklicu si je na T -pal težko bolezen za katero jc počasi shiral. V nedeljo zjutraj so ga našli na postelji mrtvega. Najbrž je podlegel srčni oslabelosti. Kljub napornemu poklicu se je udejstvoval v Narodni strokovni zvozi, v gasilski četi. manjkal pa ni nikjer, kier je bilo treba podpreti narodno stvar. Z izredno pridnostjo si je postavil prijeten dom, kjer je zdaj umrl sredi pomladanskega cvetja in zapustil ženo in sina edin-ca, železniškega uradnika Ludvika. Pogreba, ki se je vršil v ponedeljek poool-dne se je udeležilo veliko število prebivalstva. Naj počiva v miru. preostalim izrekamo toplo sožalje. Iz Kras? i a _ Veličasten večer bo doživela jutri ob 20.30 gorenjska metropola: v Narodnem domu no velik koncert Akademskega pevskega zbora iz LJubljane. APZ Je letos posvetil svoje delo glasbeni dobi. ki jo je objemal čas narodnega prebujanja. Njeno muzikalno vrednost in njeno pomembnost bo APZ pokazal na jutrišnjem koncertu, ki bo zborov prvi v Kranju, a bo temu sledil gotovo še marsikateri. Kajti, kdor enkrat sliši APZ, si ga želi še večkrat Rojaki, izpolnimo svojo kulturno in narodno dolžnost ter obiščimo koncert! — Prodaja vstopnic na gimnaziji —ry- Iz Trbovel] — Trboveljčane opozarjamo na koncert Glasbene Matice, ki bo v Trbovljah v nedeljo 7. t. m. pop. ob 16. uri v trboveljskem Sokolskem donm >SLOVENSKI NAROD«, torek, 2. maja 1939 Stran 3 Dom j ugoslovenskih obrtnikov Stoji na Govejku in je edinstvena obrtniška ustanova v državi Ljubljana. 2. maja V Ljubljani delujr te od 1. 1935 posebna obrtniška zadruga, Dom jugosl. obrtnikov ki je bila ustanovljena z namenom, da kupi zemljišče ter Zgradi počitniški dom za obrtnike in njihove svojce. Zadruga je 9 k;;pila že 1. 1935 opu-sceno aron-.Urano kmc oko posestvo na Govejku pii Medvodah, preuredila kmečko hišo v skromen dom ter tako ustanovila obrt-liško socialno ustanovo edino svoje vrste v državi. Nedavno je imela zadruga svoj četrti redni letni občni zbor. Obrtniški dom na Govejku je postal v »orazmerno kratkem časti zelo popularen, ne le med obrtniki, temveč tudi med številnimi ljubljanskimi izletniki. Glavni namen doma je sicer, da služi kot okrevališče in za oddih obrtnikom in svojcem, nredvsem revnim, a gostišča v domu se poslužujejo radi tudi izletniki in zaslužek skromnega podjetja zadruga porablja za vzdrževanje ter izpopolnitev ustanove. Dom je postal pomenben tudi kot prehodna turistična postojanka; Govejek je med izletniki zelo priljubljen, saj je sredi številnih izletniških poti. Izletniki ga najraje obiskujejo z izhodiščem iz Medvod po poti skozi Ločnico, pot pa nadaljujejo čez Osojnik b sestopom v škofjo Loko. Mnogi izletniki prihajajo na Govejek tudi od Sv. Katarine s sestopom v dolino Ločnice. Dalj S izlet je pa od Sv. Katarine ali iz Polhovega Gradca proti Grmadi na Govejek n Osojnik. Zadruga je kupila s hišo vred precej veliko posestvo, ki meh okrog 67 oralov, toda mnogo je golicav, ki jih zdaj pogozdujejo. Letos je delalo okrog 60 delavcev, ki jih je zaposiH odsek za urejevanje "hudournikov pri banski upravi. Zasadili so okrog 60.000 drevesc. Zadruga bo seveda morala prispevati primeren znesek za stroške. Občnega zbora so se udeležili številni za-diTržniki. Zborovanje je bilo v društvenem prostoru na Cesti 29. oktobra in vodil ga je načelnik L. Pičman. Poročali so gospodar A. Jarc. o denarnem poslovanju in gostišču J. Mam in tajnik I. Mihelčič. Zadruga ne izplačuje nobenih dobičkov in nagrad, vsi dohodki služijo le ustanovi. Zadružniki uživajo samo ugodnost, da dobe ceneje prenočišče v domu. Zdaj je v treh sobah 10 postelj in 6 skupnih ležišč. Toda Tačetek je storjen in prej ali slej bo zadruga imela večji dom. Da pa bo dosegla svoj smoter, bodo morali za njo pokazati več razumevanja na vseh pristojnih me-stih. Kot socialno ustanovo jo podpirata Zbornica, za TOI in banska uprava. Vsekakor rja bi bilo potrebno tudi. da bi davčna uprava no obremenjevala vsaj tako z davki gostišča, če že brez obdavčitve ne gre. Kakor rečeno, zadruga ne deli dobička med svoje člane in njeni dohodki služijo socialnim namenom. Dohodki so majhni in če skromno podjetje izkaže dohodek, je treba upoštevati, da bi ne bilo dobička. Če bi ustanova ne prejemala podpor. Zato ni prav. če se socialni ustanovi po en strani jemlje, kar se ji po drugi daje. Pomisliti je treba tudi. da je na posestvu še okrog 40.000 din dolga in da so potrebne še mnoge investicije. V preteklem poslovnem letu ni bilo večjih investicij. Nekaj izdatkov je pa bilo za popravila in redno vzdrževanje. Promet je bil lani nekoliko manjši, kar je treba predvsem pripisovati pogostemu deževnemu vremenu. Lani je zadruga markirala dohode na Govejek. Postavljenih je bilo 18 orientacijskih tabel. Nameravali so izdati tudi propagandno brošuro, toda v propagandne namene zadruga pri svojem skromnem premoženju še ni mogla izdati toliko denarja. Pripravljajo pa izdajo zemljevida, zelo dobre barvne karto večje okolic Medvod. Topografski načrt je narisal zelo natančno Iv. Selan. Karta, ki bo izdana v večji nakladi, bo služila zelo dobro turistom. — Zadruga se je v preteklem letu odločno zavzemala za popravilo občinske ceste v Ločnici, ki spada pod občini ZmLnec in Medvode. Cesta je zelo slaba in pogosto ogrožena ob povodnjih, ko naglo narastejo hudourniki. Vso to cesto od Sore do vznožja Sv. Katarine bi bilo treba temeljito preurediti z mostovi vred in čas bi že bil. da bi se na občinah zganili. Na Govejku še čaka mnogo dela, ki ga zadruga najbrž ne bo zmogla sama tako kmalu. Predvsem se kaže potreba po ureditvi dohoda iz doline do doma. Veliko skrb jim pa tudi povzroča, kako dom preskrbeti z dobro, živo vodo. Zdaj imajo vodnjak s kapnico. Voda je sicer zdrava, ker je filtrirana, a ko bi prišla do izvira, bi bilo seveda boljše in morda bi lahko uredili tudi manjši bazen. Voda je baje v bližini okrog 20 m globoko, toda teden je skalnat, da bi kopanje vodnjaka zahtevalo velike 3 troške. Na občnem zboru so sklenili, da bo zadruga odslej nudila na leto po teden dni dvema revnejšima obrtnikoma povsem brezplačno oskrbo v domu. Ko bo ustanova gmotno bolj utrjena, bo seveda nudila obrtnikom mnogo več. Zato pa zasluži za svoja stremljenja popolno razumevanje na pristojnih mestih, da se bo lahko razvila. Vsa poročila so bila soglasno odobrena in na predlog M. Muca. ki je poročal za nadzorstvo, je odbor prejel razrešnico. Na-čelstvo je ostalo po voKtvah v glavnem nespremenjeno. Ligasško tekmovanje je končano I,it?frliana je zaseifla 9. mesto — Lepa zmaga naših atletov v Trstu # Ljubljana, 2. maja. V nedelio je bilo končano tekmovanje ligaških klubov za naslov državnega prvaka v >ezoni 1938/39. Tekme niso več mogle vplivat] na važnejša mesta oziroma na razvrstitev klubov. Le v srečanju med Jugoslavijo in Hajdukom je šlo za tretje in četrto mesto. Državni prvak je postal spet enkrat BSK. klub, ki ima naj stalne j -še in najzanesljivejše moštvo. Zagrebški purgerji so mu bili precej časa nevarni, a so v finišu preveč popustili in so se morah zadovoljiti s sigurnim drugim mestom. Ljubljana je po pričakovanju izgubila nasproti Hašku, čeprav brez potrebe. Varaždinska Slavija se je z visokim porazom poslovila od lipe. Zemun je beležil lepo zmago nad Jedinstvom in ostal na predzadnjem mestu, za obstanek v ligi na bo moral pred začetkom nove sezone odigrati dve kvalifikacijski tekmi z drugim finalistom Iz tekmovanja podsaveznih prvakov. Srečanje med Haškom in Ljubljano ni moglo vplivati na razpredelnico Zato se moštvi nista napenjali in sta nudili mlačno igro. Prvi polčas se je končal brez sola. no odmoru pa so Zagrebčani dvakrat potresli mrežo gostov in zmagali z 2:0. Jugoslavija je kot boljše moštvo zasluženo premagala Hajduka 1:0 Igra je bila na blatnem igrišču zelo otežkočena. V srečanju med Baskom in sarajevsko Slavijo je prišlo do incidenta zaradi pretepa med dr. Ivkovićem in Rajličem. ki ju je sodniku nato izključil. Tekma se je končala 1:1. BSK je po krasni igri. ki je Varaždince navdušila, z lahkoto premagal Slavijo 5:0. Tudi zagrebški Gradjanski je v Skopliu visoko porazil svojega soimenjaka s 4:1. Jedinstvo je preveč podcenjevalo svojega nasprotnika v Zemunu. Posledica je bila Zemunova zmaga 1:0. Končno stanje v ligi je naslednje: BSK 37> Gradjanski Z. 32, Jugoslavija 28. Hajduk 27, Hašk 25. Jedinstvo 20, Slavija S. 19. Pask 19, Ljubljana 18, Gradjanski S. 16. Zemun 13, Slavija V. 10. V ljubljanskem podsaveznem tekmovanju sta bili na sporedu drugi polfinaini tekmi. Veliko presenečenje je zbudil rezultat na Jesenicah. Bratstvu se ;e posrečilo nadoknaditi naskok treh golov Ca-kovčanov. Z zmago 4:0 se je Bratstvo plasiralo v finale. Tudi v Kranju je že kazalo, da bodo domači izenačili razl::ko Mariborčanov. Kranj je namreč že vodil 3:1, je pa nato zaradi napačne taktike dovolil nasprotniku, da je ne samo izenačil, temveč celo zmagal s 4:3. Tafco je drugi finalist Maribor Naši atleti so dobro začeli sezono. V Trstu se je reprezentanca dravske banovine srečala z Julijsko krajino in premočno zmagala s 116:103 točkam. Ze prvi dan so naši zastopniki imeli toliko naskoka, da je bila končna zmaga zagotovljena. Domači so v soboto zmagali v eni sami točki in sicer je bil prvi v teku na 110 m čez zapreke dr. Obervveger v 15.8 pred Pleterškom, ki je bil za 0.3 sekunde slabši. Slednji si je pri tem poškodoval nogo, kar je pomenilo za nas velik han-dicap. V troskoku smo zasedli z VuSovičem (14.04) in Smolejem (13.01) prvo in tretje mesto, v metu kopja prvo Mauzer (47.40) in četrto (Luznik 41.34), na 10 km prvo (Bručan 35:04.1) in tretje (Kvas 35:38.6). na 100 m prvo (Kling 11.3) in drugo (Račič (11.4). na 1500 m tudi prvo (Goršek) in drugo (Košir) z enakim časom 4:14.3 in na 400 m čez zapreke prvo Sku-šek (59.3) in četrto (Urbančič). Prvi dan je na rezultate močno vplival naliv Drugi dan so bili uspehi naših naslednji: v metu krogle 2. Vučevič 13.53, 3 Hlade 12.99. v skoku v daljino 2. Vučevič 6.47, 4. Lon-čarič 6.10, v skoku ob palici 3. Smerdelj 3.40, 4. Kosec 3.30, na 400 m. 2. Klinar 52.3. 4. Urbančič 58.3. v metu diska 2. Vučevič 43.09. 4. inž. Stepišnik 39.75. na 5000 m 1 Košir 15:50, 4. Kvas 16:39.4. v štafeti 4X100 m 2. dravska banovina (Račič. Polak, Skušek. Kling) 44.4. na 800 m 1. Goršek 1:57.2. 2. Nabernik 1:58.9, na 200 m 1. Račič 23.7. 2. Kling 23.8. v skoku v višino. 2. Bratovž 175. 4. Polak 160. v metu kladiva 1. inž. Stepišnik 48.65. 3. Gujznik 38.99 in v štafeti 4X400 m L dravska banovina (Skušek, Nabernik. Ga-beršek. Goršek 3:29.9. V Litiji je bil cross countrv. Na 3200 m dol?! progi je med senior j i zmagal Glo-nar (Ilirija) v 10:38. Avtomobilisti so imeli ocenjevalno vožnjo na 142 km dolgi progi od Ljubljane na Gorenjsko in nazaj. Pri motociklistih so v posameznih katogorijah imeli najmanj kazenskih točk Medved. Hassl, Poljšak in Miklavčič. pri avtomobilistih pa Piccoli in* Kristan. Iz šk^ffs Loke — Nov grob. Izpred hiše žalosti na Spodnjem trgu se je razvil v četrtek popoldne žalni sprevod na mestno pokopališče. K poslednjemu počitku so polagali 82 letnega Oblaka Jožefa, kleparja in kotlarja, ki je preživel dolga leta svojega življenja, čeprav rodom iz Cerknega, v škof ji Loki. Okrog 20 let je delal pri Kupferšrnidu, kakor se še sedaj imenuje podjetje. Takrat je biV> v rekah Pegamovih. Ni zvonika in ne stolpa v škof ji Loki in njeni soseski, ki bi ga pokojni Oblak ne bil oblezel. Spretno se je vzpenjal v opasne višine in nikoli se mu ni nič pripetilo. Zvesto in solidno je opravljal naročeno mu delo in pokrival strehe s pločevino. Starost je seveda iztrgala Oblaku delo iz rok, mož je omagal. Bodi mu lahka zemlja, žalujoč m, zlasti sinu Josipu šolskemu hišniku, naše soža- lje! -o— Trošarina na semenski krompir ? Ljubljana, 2. maja Kmet iz Tomačevega je pred kratkim v našem listu vprašal, kako je s trošarino na krompir in vsa semena, ki jih kmetje iz okolice uvažajo v mesto da posejejo z njim svoje njive. Z magistrata smo dobili pojasnilo, da se je na mitnici pri Toma-čevem res primerilo, da je bil ta kmet po krivdi nekega trošarinskega uslužbenca napačno poučen, češ. da mora plačati trošarino za krompir, namenjen za sajenje. Da pa se podobne pomote ne bodo več dogajale, je vse trošarinsko uslužbenstvo opozorjeno s posebno okrožnico, naj v dvomljivih primerih napoti vse stranke na tro-šarinski oddelek, ki bo dal pravilna pojasnila. Na semena je sicer trošarina, toda samo na ona semena, ki so namenjena za industrijsko predelavo, in pa na semena, namenjena za prodajo na drobno in na debelo. Ni pa trošarine na kakršnokoli seme, ki ga okoliški kmetje uvažajo v mestno občino ljubljansko za posetev svojih zemljišč v mejah ljubljanske občine. Trošarine na semenski krompir, ki znaša 3 pare za kilogram, pa mestna občina ljubljanska od okoliških kmetov — dvolastni-kov doslej ni nikdar pobirala, če je bil ta krompir uvožen že razrezan, in tudi ne za nerazrezan krompir, če je uvoznik dokazal, da ga pelje na svoje polje na mestnem ozemlju. Ce tega uvoznik ni mogel dokazati, je bil krompir smatran, da je uvožen za prodajo, in je bilo zato treba plačati trošarino. Mestna občina celo ni pobirala trošarine celo za krompir, ki je zrasel na ozemlju mestne občine in je bil izvožen v skladišča okoliških kmetovalcev, nato pa spet pripeljan v mesto za prodajo na trgu. Mestna občina ljubljanska je po posebnem sklepu trošarinskega odbora mestnega sveta oprostila plačila trošarine tudi vse ljubljanske kmetovalce, ki so semenski krompir naročili s sodelovanjem kmetijskega odbora mestnega sveta in s posredovanjem svojih kmetijskih organizacij iz raznih krajev Slovenije in ga pripeljali v Ljubljano. Pomota torej, ki se je pripetila v sektorju linijskega trošarinskega odseka šmartinska cesta, je nastala zato, ker se dotičnik ni obrnil po pojasnilo na troša-rinski oddelek mestnega poglavarstva, kjer bi bil gotovo pravilno obveščen. Opozarjamo javnost, naj se v vseh trošarinskih vprašanjih obrača neposredno na trosa r in-ski oddelek v kresiji. Zaradi nesrečne ljubezni pod vlak Tragična smrt mesarskega pomočnika Alojzija Kravanje iz Bovca pri Gorici' Krško, 1. maja Že v petek smo poročali, da <*e je istega dne zjutraj odngirala na Vidmu pri Krhkem tragedija, ki je razburila vse mesto in okolico Zdaj je tragedija pojasnjena in vzrok ugotovljen. Pro^govni čuvaj potaje Vidcm-Krško je našel v petek zjutraj c/kiog" š>t;tnih pri pregledu proge moško truplo za Vafačacevo hišo. Oblasti niso mogle ugotoviti, kdo ie mrtvec, ker je imel pri sebi samo dovoljenje komrsarijata na Jesenicah, na katerem pa je bilo ime deloma nečitljivo i>n so *e lahko razbrale le prve štiri črke Krav . . . in ime Alojz ter da je prekoračil našo mejo 2. novembra 1930. Ti podatki pa niso bili zadne 1. t. m. je ostalo v evidenci 687 brezpose'nih (621 moških m 66 žensk) nasproti 1136 (1011 moškim in 125 ženskam) dne 20. aprila Delo dobijo po 4 tesarji in hlapci, 2 na tokarska vajenca za raznašanje pri vlakih, po 1 kovač, krojač m mizar. 7 služkinj. 6 kuharic, 4 kmečke dekle in 1 natakarica. —c Tragična smrt mladega posestnika. Pred dnevi smo poročali, da je 24. aprila kobila brcnila 35 letne ga posestnika Marka selostjo. V ponedeljek in torek pa je bU zelo ot* žen m zamišljen in ko ga je gospodar vprašal, kaj mu jc. je odgovoril: Z mano jc sedaj konec Zvečer pa ga ie neki tovariš našel obešenega bli/u Kostanjevice. Tovariša se je posrečilo še pravočasno rešiti ga. Tovariš ni povedal nikomur o tem dogodku, vendar so nekateri slutili, kaj se je moralo zgoditi, ker se je Kravanja branil povedat: odkod ima črno liso okrog vatu. V siredo jc hotel skočiti V Krko. pa s»> <_<-a zopet rešil i. Takoj istega večera si je po-vkusal zopet končati življenje s tem. da si je z mesarskim nožem prerezal žile na levi roku Toda domačini so mu zopet rešili življenje. Gospodar, ki je zvedel o stvari šele pozno ponoči, ko sc je vrnil s pota. Upal j c, da sc je fant potolažil. Hotel ga je drugi dan postati v okolico, da bi poizvedel, kje bi se mogla kupiti živina, da bi se tako fant nekoliko razvedril in pozabil na dekle. Res je Kravanja takoj drugo jutro krcrr'1 na not. a še prej jc uničil vsa pisma, kar jasno dokazuje, da je bid njegov sklep, končati si življenje, že storjen. Napoti] se je naravnost v Krško, kjer je neki znani družini horočil denar, katerega mu je bil dal gospodar /a na.kup. Profil je znance, naj gospodarju izroče denar m mu sporoče. da se bo naslednjega dne vrnil v Kostanjevico, Potem je pa izginila za njim vsiaka sled. Kje sc je mudri do izvršitve svojega sklepa, ne ve nihče. Pod vlak je moral skočiti okrog štiiih zjutraj ker je bilo truplo, ko so ga našli, -e toplo. Kravanja je legel, kaikor je pokazala rckonstruikeija samomora, med tračnici tako. da je naslonil glavo na tir in si jo je z decoioo r^P1*'-Tako so mu kolesa glavo in desnico odrezala. Knavanjo. ki si je kljub kratkemu ea-u bivanja v Kostanjevici pridobil mnogo prijateljev in znancev, so šele včeraj pokopali na vaškem pokopališču na Vidmu ob veliki udeležbi občinstva. Pokojni je bil zelo marljiv in vesten delavce, mirne in tihe narave ter splošno priljubljen. Lesjaka iz Jezerc pri Planini v trebuh in mu prizadejala težke notranje poškodbe. Lesjaka so prepeljaln v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek zjutraj izdihnil. —c Uprizoritev veseloigre »Roksi«, ki jo bodo priredili dijaki in dijakinje celjske gimnazije pod okriljem celjske podruž niče Ferialnega saveza, jc preložena od 5. t. m. na torek 16. t. m. ob 20. Predstava bo v Mestnem gledališču. —c Z nožem mu je razparal trebuh. Ko je 351etni cinkarniški delavec Prane Inkret iz Slane pri Teharju odšel v nedeljo okrog 18. fz Kremžairjcve g ostri ne v Slancah. je pritekel za njim delavec Janez Ostruh s Teharja. Ostruh. s katerim se je bil Inkret sporekel, je napadel I rok re ta in mu zastadril nož v desno stran trebuha s tako silo. da so Inkretu izstopila čreva. Smrtno nevarno poškodovanega Inkreta so prepeljali z re sevalnim avtomt (d ust do brade. Pirnat je kljub hudi poškodbi sam prijavil zadevo policiji, nato pa so ga oddali v bolnico. —c Nesreča pri delu. V soboto se je po-nesrečil 441ctni delavec Ivan Lipovšek z Ostrcžncga pri Celju. Pri delu ga je zgrabil strugalni stroj za desno roko in mu odrezal štiri pr-:te. L:po\>ek sc zdravi v eelj*»ki bolnici. —C l'mrli So: v soboto na Lavi pri Cc-iju 371etna šivilja Pavhna Jakunova, roj. Skalarjeva, v nedeljo na Cesti na grad št. 2 v starosti 50 let zasebntca Elizabeta Nara tova. v mestu pa 80Iet.ua bolniška služkinja Neža Cmokova. 30Ictm Franc Dular iz Oplotnice in 851etni dninar Jernej Cvikl iz Gotovelj pri Žalcu. —c Nogomet. Na Olimpovem igrišču je v nedeljo m'adina Olimpa v prvenstveni tekmi premagala mladino Atletiko v s 3:0 (1:0), v drugonazredni prvenstvena tekmi pa je moštvo SK štor premagalo enajstori-co SK Boruta iz Gotovelj prepričevalno z 8:1 (4:1). —c Invalidi bodo zborovali, V nedeljo 7. t m. ob 9. dopoldne bo v ve riki dvorani Narodnega doma zborovanje vsega članstva celjskega krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov. Na zborovanju bodo obravnavah določilo, nove uredbe o vojnih invalidih in na zna druga invalidska vprašanja. Povabljen je tuda delegat oblastnega odbora iz Ljubljane. Na zborovanje so vabljeni vsi invalidi in vdove ter vs»u ki so šele prosili za priznanje . I —c Ukrep proti p*om. Mestne j**»glavarstvo v Celju razgla-ša: Opaž* se. da prihajajo na Glavni trg št vedno prosti psi, ki ugrabi ja jo meno s stojme a ; pa strankam \/ nočnih košaric in onesnažujejo živila, ki sv) razstavljena na trgu. Da bi se ta tudi iz zdravstvenih ozirov nedopustna nadlega odpravila, se odreja: Vsi p>i, ki j.h >tianke jemljejo v tržnem času, t. j. od <>. zjutraj do 11. d i. poldne s seboj na živilski trg, se morajo voditi na kratki vrvici in morajo biti opremljeni z nagobčnikom. Za vsako Skodos ki bi jo psi kliub temu pi.vzročili. odgovarja lastnik psa. k.mj.u ie prejel hkrati naročilo, da opravlja ob tržnem ča-su redne, obhode tržnega pr<*stora in polrv v ram t/se proste pse ter jih p<> 48 urah pokonča, če >e v tem času nt javi lastnik. Lastnik je dolžan plačati koni.uu zalotuino v znesku 20 din in tudi stroške za prehra • > pSii v /ne ku 5 din /a vsak dan KKile; ie odredbe bodo kaznovani t denarno g!«'-bo do 5(K) din. —c /.a preložitev glavnt vodovodne, cevi v skot ji vati je razpisala nustna občina dobavo raznega vodovodnega materiala. Ponudbe je treba vložiti do vštetega 15, t. m. v vložišču mestnega nojjlavarstva, —o— Iz Maribora — Hud pretep na Teznem. V Spodnji Dobravi na Teznem je nastai med idnti resen spopad. Neki bojevitež. ki so mu orožniki že na sledu, je z nožem napadel vse. ki so bili v njegovi bližini Na cesti so obležali v krvi 19 letni kmečki dninar Herman Bei salamič. 20 letni delavec Josip Nekrep in 21 letni delavec Mirko Bra-tez. vsi z Dobrave. Vse tri s»> prepeljali V bolnieo. — Vlomilci na delu. V trgovino Franca Rudla v Rošpohu so se splazili podiet-ni vlomilci in mu odnesli več srajc, n vic in nekaj gotovine, da Ima skupaj i ad 5000 din škode — Iz policijske službe. Podnadzornik pri predstoiništvu mestne policije .!o-ip Pavletič ie premeščen na Jesenice — Usodna nesreča. Motociklist Anton Filipič iz Crne se je na ovinku pi Jd Pol-skavo zaletel v mestni avtobus ki le vozil iz Maribora proti Celju Sinek io rvl tako silen, da je Filipič v loku odlete) v ces n\ jarek, kjer je obležal z zlomljen i m. i nogami in težkimi poškodbami d - a po vsem telesu. Nezavestnega so Dren -ljali v bolnico. — Preložena se.ia mestnega sveta. Za četrtek 4. maja sklicana seja mestnega sveta je preložena na petek 5 maja — Namestu na ljubico streljal na natakarico. Natakarica Ana Žižkova Dolnje Poeehove. uslužbena v neki qostil-ni v Svečini. ie postala po čudnem naključju žrtev obračunavanja dveh zaljubljencev. Med fantom in dekletom o nastal namreč hud spor in v iez.i ie fant potegnil samokres ter hotel streljat) na dekle. Ravnal pa ie tako nespretno, da |e ustrelil natakarico, ki so jo morali prepeljati v bolnico. — Iz Rlcdališča. V četrtek 4 maj? Dl-iak-prosjak* za red D. —O— Iz Ljutomera — Dež se nam ^anio p—J«, Letošnjo pomlad še nismo dobili »ležja. Večkrat so nam oblaki sicer kazali na dež. ki pa ga. ni bilo. Pred dnevi se je celo močno bliskalo in grmeio, doćim dežja ni bilo, kar se močno občuti zlasti po vrtovih, tiavn.-kih in njivah. Tudi potoki so že deloma, nekateri brez vode, — SokoUku tombola. Sokolsko društvo v Ljutomeru priredi svojo vsakoletno veliko pomladanske tombolo v nedeljo T. maja popoldne. Poleg glavnega dobitka 2.500 din je še določenih 9 tombol in ie nad 2000 dobitkov v vrednosti nad 20.000 din. Po tomboli bo velika ljudska veselica. — Potreba dovrsitve štrigovske ceste, že več let se gradi banovinska cesta iz Ljutomera v Strigovo in zdaj je tik pre«l dovršitvijo. Treba bi bilo le še nekaj sredstev in cesta bi bila dovršena in izročena prometu. Promet bi bil tu sedaj vedno večji, zlasti bi se po tej cesti prevažala slatina, ki se je v poletnem času mnogo prevozi v hrvatske kraje. Poleg tega pa bi služila prometu med štrigovo in Ljutomerom, radi katerega je bila grajena. — Banov i>oset. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen se bo na svojem službenem potovanju po severnih krajih naš« banovine pripeljal v Ljutomer 2. maja ob 8. uri zjutmj, kjer bo sprejemal predstavnike državnih in samoupravnih uradov. — S'eski učiteljski zbor. Za učiteljstvo ljutomerskega »reza se bo vršil 6. maja ob pol 10. uri sreski učiteljski zbor s sporedom: 1. Otvoritev sreskega učiteljskega zbora, imenovanje predsednikovega nameftt nika in volitev 2 zapisnikarjev. 2. Predavanje sreskega šolskega nadzornika. 3. Poročilo o sreskih učiteljskih knjižnicah. 4. Predlogi. — Razpts natečaju za izvirna glasbena dela. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje natečaj za izvirna glasbena dela. in sicer za: 1. glasbeno dramat^ ska (operna) in 2. simfonična dela. Za najboljše glasbeno dramatsko (operno > delo je namenjena nagrada v znesku 15 tisoč din. za najboljše simfonično delo pa. v znesku 5.000 din. Glasbeno dramatsk« (operno) mora izpolniti celi večer, to je: proLzvajanje dela mora trajati najmanj dve uri. Delo je lahko resnega ali veselega značaja. Razpis ne velja za opereto. Snov za glasbeno delo (sujet) more avtor izbrati polj\ibno, vendar pa bodo pri presojanju imela prednost dela, ki obravnavajo snov iz slovenskega narodnega življenja. Delo mora biti v sce nič nem in glasbenem pogledu izvedljivo v Narodnem gledališču v Ljubljani. Nadalje mora biti delo izvirno in doslej še neizvajano, v kompozatomeaa pogledu pa takšno, da bo razumljivo tudi širšem plastem naroda. Simfonično delo (simfonija, suita, simfonična slika, uvertura itd.) mora biti čisto mstrumentalno delo ter mora njega proizvajanje trajati najmanj 30 minut. Oblika simfoničnega dela more biti poljubna. Delo samo mora biti izvirno in še neizvajano. Skladatelji, ki se hočejo udeležiti tega natečaja, naj predlože za glasbeno dramatsko (operno) delo partituro in klavirsko priredbo, za simfonično delo pa samo partituro najpozneje do 31. marca 1940. prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Vsako delo mora biti označeno z geslom, pridejana mu mora biti tudi zapečatena kuverta z geslom, v njej pa naj je ime in naslov natečajnika. Predložena dela bo ocenjevalo posebno razsodišče, ki ga bo imenoval g. ban. » Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, torek, 2. maja 1939. Slev. ^y V BURNIH DNEH, KO SE VAS POLAŠCA MALODU&JE, Fr. Langerjeva odrska drama Is^tiMJe-na patrola ZD ŠTEPANEK, VOJTA JTJRNY, FERD. HART Predstave ob 16.. 19. In 21. url ■»i ugiejit umš oreJtras ni češki film in črpan boste novo vero in zaupanje v boljšo in lepšo bodočnost! KINO UNION, TELEFON 22-21 I :VERI PRAGOZD/ Ji\U SLOGA — TELEF. 27-3« *> a n r s premiera: Najnovejši kulturni film slavnega raziskovalca Franka Bučka, tvorca slovitega r"i!ma »PRIVEDI JIH 2PVE!« Film je bil nagrajen zaradi svoje izredno poučne in znanstvene vsebine! Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Produkcija R. K. O. Radiofilm i i Danes poslednjič! Samo ob 16. uri — predstavi ob 19. in 21. uri odpadeta! KINO MATICA — TELEFON 21-24 ZAKONOLOM Najlepši francoski film! Victor Francen Annle Ducaux Jullette Faber i RAOUL &®£ZAL§&! KLAVIRSKI KONCERT DREVI OB 20. URI V FILHAKMON1ĆM DVORANI CHOPIN. KOCZALSK1, SCHLMANN _ gvedstq turisti v Jugoslaviji. Največji švedski turistični urad Nordisk Reise-burecm je organiziral pet potovanj švedskih turistov v Jugoslavijo. Prva skupina Švedov prispe k nam 14. maja. druga 18. junija, tretja 2. julija, četrta 27. avgusta, peta pa 1. oktobra. Zanimanje švedskih turistov za Jugoslavijo je vedno večje. — Nujni tel<*f<>nSKi pogovori med š*JcO in Jugoslavijo. Z odlokom poštnega ministra je uveden med Švico in Jugoslavijo zelo nujni telefonski promet eclair. Ti telefonski pogovori imajo prednc»st pred. v-emi drugimi razen nujnih državnih. Nova vrsta francoskega telefonskega prometa med Jugos'ai-ijo in Švico je uvedena s 1. majem. — Članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« sporočamo, da se bo vršila pevska turneja po Bosni in Dalmaciji. Ministrstvo pro^vete je odobrilo dopust. Prihodnji pevski tečaj bo 5., 6. in 7. maja t. 1. v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani, odhod na turnejo bo v ponedeljek 8. maja. Začetek tečaja bo v petek 5. maja t. 1. ob 10. n*L Članstvo naj prinese s seboj v*e potrebno za pot in nastop. Tajništvo. _ Zborovanje učitelfkih društev JUU. Sresko učiteljsko društvo JUU Ljutomer bo zborovalo v soboto 6. maja pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Začetek je točno ob 11. Dnevni red je običajen. Sresko učiteljsko društvo JUU Lendava bo zborovalo v soboto 6. maja ob 9. v Dobrovniku. Dnevni red: 1. Poročila odbornikov. 2. Dopisi in predlogi. 3. Predavanje g. Antaverja o računskem pouku. 4. Slučajnosti. CE HOČEŠ USTREČI PRIJATELJICI. potem ji priporoči nabavo kave in špecerije pri MOTOHU LJUBLJANA — Pred trgovinskimi pogajanji z Nemčijo. Londonski Times« pricbčuje ciopis svojega beograjskega poročevalca, ki pravi, da hoče Nemčija skleniti z Jugoslavijo važne gospodarske pogodbe na temelju petletnega kredita. Nemčija nam baje nudi za 14 milijonov funtov robe. večinoma orožja in železniškega materiala, l milijon funtov naj bi bil takoj izplačan škodo-vim tovarnam za topove, ki so bili svoj-čas naročeni in ki bi jih zdaj poslali v Jugoslavijo. Te dobave naj bi naša držaja plačala Nemčiji v blagu. Najbolj se Nemčija zaiiima za železno rudo iz bosanskih ruLutke žive*. ^Naša radost« in v drugih igrah. Z vprizarjanjem mladinskih iger se je smiselno vzgajalo mladino tudi za delo na odrih :n pripravljalo tudi naraščaj za člane so-kolskega gledališča. Leta 1936 je bil ustanovljen mladinski odbor Sokola, ki ga upravlja naraščaj sam. Ta odbor je priredil več uspelih nastopov, od katerih je dosegla največji uspeh mladinska telovadna akademija. Svoje znanje in napredek pa tukajšnja sokolska mladež ni kazala le na domačih telovadiščih marveč tudi na prireditvah sosednih društev in župnih zletih. Povsod je dosegla zavidljive uspehe, ki pričajo, da trud in žrtve na polju mladinske telesne vzgoje v Sokolu doslej niso bile zaman. Tudi rezultati tekem kažejo, da sta deca in naraščaj našega Sokola vedno v prvih vrstah tako v telovadnih tekmah, kakor v plavanju, smučanju in drugih telesno-vzgojnih panogah. Zanimivo je številčno stanje mladinskega oddelka od njega ustanovitve do zadnjih let. Tako je Štel leta 1910 mladinaki odsek 27 pripadnikov in je narasel do izbruha svetovne vojne na 41 članov. V prvem letu po vojni pa je poskočilo število na 123 dece in naraščaja in od tedaj Be je število gibalo v valoviti črti in doseglo leta 1932 najvišje število 1034 pri-padnkov mladinskih oddelkov. Ta porast pa se je smatralo že takrat za nezdrav pojav, ki ga je povzročila doba, v kateri se je Sokolstvo takrat nahajalo. Sokolski pred-njaki. ki absolutno niso mogli obvladati vzgoje tako ogromnega števila mladine so se oddahnili, ko se je ozračje očistilo in so se vse vrste Sokolov zredčile, ker je vihar odnesel pleve. Zadnja leta po prečišćavanju se giblje število pripadnikov mladinskih oddelkov okrog 329. Program madinskega dne je zelo pestro zasnovan. ze ob 8. uri zjutraj bodo tekme dece in naraščaja in sicer nastopijo višja moška deca, nižja moška deca, višja in nižja ženska deca in naraščaj, nato pa bodo ves dan se vrstila tekmovanja mladine domačih in izventrboveljskih sokolskih mladinskih odsekov. Kot posebna slavnost tega dne bo vzidava spominske listine, ki jo bodo podpisala vsa tukajšnja narodna in kulturna društva in ki bo vzidana v temelj kraljevega, spomenika. Za mladinski dan bodo izdani tudi posebni spominski znaki. Pri tej priliki bo napravila sokolska mladina tudi velik obhod. V povorki bo šla od sokolskega doma na Terezijo in od tod skozi Kurjo vas in Polaj na Vode in dalje do sokolskega doma. 2e sedaj se prebivalstvo omenjenih krajev vabi, da izobesi zastave. Glavni dan proslave sokolske tridesetletnice pa bo 8. junija, ko bo odkrit spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Zedi-nitelju na severni strani sokolskega doma ob banovinski cesti, ki vodi iz spodnje v gornjo trboveljsko dolino. Tako mladinski kakor glavni jubilejni dan naj bo dokaz, da tudi rudarske Trbovlje ne zaostajajo v pa-triotičnih čustvih in ljubezni do svpje velike domovine in kraljevske družine, kar so že neštetokrat dokazale, najbolj pa ob onih strašnih dneh. ko nam je tuje zlo ugrabilo » najdražje, našega velikega Kralja. Sokolski prosvetarji so zborovali Za predsednika i PO je bil ponovno izvoljen prof. Lojze Merčnn Ljubljana, 2. maja Ptosvp' .bor sokolske župe Ljubljana je sidical v nedeljo 30. aprila ob 9. v mali dvorani na Taboru sejo zbora društvenih in četnih proevetarjev, ki jo je vodil predsednik ŽPO br prof. I/>jze Merčun. Uvodoma je pozdravil navaoče brate in sestre in podal kratko situacijsko poročilo o delu žPO. Naglasil je potrebo, da se čim prej sanirajo prilike v župi, da bo mogel tudi ŽPO zadostiti svojim nalogam, id ga čakajo v tekočem letu. Predvsem je potrebno, da se osnuje popoln Župni prosvetni odbor z vsemi prosvetnimi referenti, kakor to predvideva poslovnik Saveza SKJ. Prosil je navzoče brate in sestre, naj točno pošiljajo svoja prosvetna poročila, zlasti sedaj, ko je zbor župnih presveta rje v soglasno' sprejel predlog, naj se prosvetna poročila pošiljajo župam vsake tri mesece, z velikim zanimanjem so sborovalci poslušan* poročilo o »boru župnih prosvetarjev, Id je bil pred ĐC. saveas-no glavno skupščino v Beogradu. Na tem zboru so bili sprejeti mnogi važni predlogi, ki bodo o njih prejele vse edinice natančna navodila. Med drugimi sklepi je bilo soglasno odobreno, da bodo župe prirejale sokolske gozdne šole, kakor je to že izvedla župa Celje. Dalje, da bodo na državni in sokolski praznjk l. decembra položili predpisano zaobljubo samo tisti Člani in članice, ki bodo pesečali idejno sokolsko šolo. Obširen je bil referat o pripravah za II. vsesokolski zlet v Beogradu 1941, ki ga je izčrpno podal br. Bogoljub Krejčik. Na zletu bo slavnostna scena »Prihcd Slovanov, njihova naselitev, borbe in osvobojen je.« Soglasno so bili sprejeti tudi predlogi prosvetnih odborov poedinih žup. Na predlog župe Zagreb &e bo skušalo pretvoriti uradno glasilo Saveza SKJ -Sokolski Glasnik« v dnevnik, prosvetna mesečna poročila naj se čim bolj poenostavijo, naj se izda za sokolsko mladino slikovnica. Ki bi propagirala sokolsko misel med najmlajšima pripadniki Sokola. Na predlog župe Maribor se bo raspisa! natečaj za najboljša dramsko delo in najboljšo lutkovno igro SPO ali Jug-. Sokol, matica bo iadala zbirko govorov pred vrsto in se bo redakcija zbirke poverila br. dr. Kovačiču, ter naj se izida v spomin na carzanskega junaka PivkOv zbornik. Sprejet je totl dalje predlog župe Oelje, naj se pri vaditeljskih tečajih izvedejo tudi prosvetna predavanja, ki so prav tako potrebna vaditeljem in vaditeljioartt. Na predlog župe Varaždin pa se bo izdal za prcervetarje >Prosvetni priročnike. Brat prof. Merčun je zatem Se poročal onnrno o potefcu t' ne, kar so navzoči sprejNI z velikim odobravanjem. Da se prosvetno delo v župi poživi, je zbor soglasno fprejel predlog, da se osnujejo po okrožjih okrožni prosvetni odbori ter so bili v ta namen določeni bratje, ki bodo izvedli okrožno prosvetno organizacijo. V tem pogledu prednjači kamniško okrožje, ki una vzorno organizirano prosvetno okrožje, ki deluje tudi v administrativnem pogledu. Določeni so bili bratje za obmejno okrožje, dolenjsko, zasavsko, in ljubljansko. Okrožne prosvetne konference bodo sklicane tekom meseca maja. Na teh konferetncab se bodo izvolili okrožni prosvetarji in določil delovni program okrožij. Pri volitvah župnega prometnega odbora so bili soglasno izvoljeni; predsednik žPO prof. dr. Lojze Merčun. podpredeed- I nik br. Janez Poha r v. tajnik br. Stoja v. ' Drasček, člani pa br. Lojze Kovač, Boris Možtoa in Peter Rutar, aočšm ee bodo ostali bratje po potrebi kooptirali v ŽPO. Brat predsednik se je zahvalil bratena za izvolitev in jih prosil, da pričnejo takoj s pozitivnim delom v ŽPO. Potem so podali izčrpna poročila o delovanju društvenih in četnih prosvetnih odborov vsi navziOi bratje in sestre. Iz njihovih poročil je bilo razvidno, da se edinice trudijo po ovojih najboljših močeh, da prosvetno delo v soglasju s teimiertim delom napreduje. Za izčrpna poročila se je zahvalil brat predsednik ž-PO prof. dr. Merčun in pozval navzoče brate in sestre na pozitivno, u sprano prosvetno delo v korist fokolstva in države, nakar je ob 12. zaključil uspel prosvetni zbor. — a t. še nekaj o kolesarjih in avtomobilist ih Vsak državljan, torej tudi kolesar, Ima poleg pravic tudi dolžnosti Ljubljana, 2. maja V številki 95 Vašega lista z dne 2«. aprila 1939 ste priobčili članek gospoda dr. A. D. pod naslovom 2Tudi kolesarjem priznajmo, kar jim gre«. Ker vsebina tega članka tangira eno najbolj perečih vprašanj, t. j. cestnega prometa pri nas in ker se postavlja pisec, ki po črkicah ^dr« sodeč najbrže ni ravno neizobražen in vsaj upam, tudi ne omejenega razuma, na komodno in demagoško stališče čeS: nas kolesarjev je skoro 200.000 in avtomobilistov samo 4000, torej se mora teh par avtomobilistov ravnati po kolesarjih in pešcih! — naj mi bo dovoljeno to njegovo trditev v celoti zavrniti. V dokaz pravice, da to lahko storim omenim, da hodim že nekako 45 let, kolesarim 33 let, vozim avto 27 let ter sem vmes vosU na motociklu tudi kakih 6 let. Sedaj hodim peš nekako 300 dni na leto, vozim bicikel 30 dni in avto morda 20 dni, ostalih 5 dni odpade na železniške vožnje. Vse seveda ne dobesedno vzeto in je treba tako razumeti, da odpade moj osebni vsakodnevni promet med letom na gornje tri ali štiri načine gibanja iz enega kraja v drugega. Pisec citiranega članka govori izključno le o ^pravicah* in nikjer ne omenja »dolžnostih. Pozabi popolnoma na dejstvo da vsak državljan nima samo »pravic« temveč tudi precej velike »dolžnosti«! Vsak državljan ima seveda pravico do cest, toda mislim, da ni treba biti doktor, da se človek zaveda, da imajo tudi drugi pravico do ceste in če bi vsak izvajal svojo pravico, kakor se mu ljubi, bi kmalu vladal popln anarhizem, če dobesedno piše, da maj se zavedajo avtomobilisti, da nimajo pičice več pravic na cesti, kakor mi ostali slovenski smrtnikih — in »po zakonu števila še manj« potem ne morem drugega reči, kakor: kako si dobil doktorat? Na svetu in pri nas velja tudi še drugi »zakon« kakor zakon števila*-, namreč nepisani zakon o bones moreš« in pisani zakon o rcestnem redu^. Kajti baš ta anarhizem, ki ga gospod doktor A. D. tako vneto propagira in imenuje ^zakon številčne premoči« hoče pisani zakon o cestnem redu odpraviti, ker pri taki mentaliteti nepisani zakon 3>dobrega vedenja« najbrže ne drži. Skoro vsi avtomobilisti se vestno drže ne samo nepisanega zakona, ki ga zdrava pamet in razum narekujeta, temveč tudi pisanega zakona, ki točno določa ne samo pravice, temveč tudi dolžnosti vseh po- rabnikov cest. Priznam pa. da so tudi avtomobilisti. ki na žalost iz lahkomiselnosti ali drugih vzrokov včasih kršijo predpise, pisane ali nepisane. Ce bi procentuala vseh vporabnlkov javnih cest kar se tiče izvajanja teh zakonov bila enaka avtomobili-stom, potem bi brez dvoma bilo število nesreč mnogo manjše. Nihče med avtomobilisti ne odreka ostalim vporabnikom cest njihovih pravic, toda najmanj kar morajo od njih pričakovati je vsaj približno ista disciplina in red, ki se zahtevata in pričakujeta od avtomobilistov. Preden sme avtomobilist na cesto, mora napraviti strog izpit in dokazati, da pozna vse zakonske predpise, ki regulirajo cestni promet, podvreči se mora zdravniški preiskavi, katera naj dokaže, da je fizično m duševno zmožen upravljati vozilo. Potem pa ima pritrjeno tablico spredaj in zadaj s številko, ki jo danes niti kaznenec ne nosi več. Od katerega kolesarja ali pešca se pa vse to zahteva? Lahko je slep, gluh. božjasten, slaboumen ali pijan in nobena številka ga ne identificira. Raje napravim 20 km peš ali 50 km na kolesu kakor pa vozim 100 km z avtomobilom, to me živčno mnogo manj izčrpa kakor večna pažnja na vse druge vporabnike ce9te, od katerih nikoli ne veš, ali ne bodo brez vzroka, brez najmanjšega signala na dobri, široki in betonirani cesti zavijali ali skočili par metrov pred vozilom čez cesto. Ne, gospod doktor, noben avtomobilist ne zahteva ceste izključno zase. nismo molohi. ki bi najraje vse požrli zase. toda najmanje, kar lahko pričakujemo je to. da so ostali tudi obzirni in se drže reda. Bnje je med nami Slovenci samo malo takih, ki se šele pri vojakih nauče, kaj je desno in kaj levo, toda na naših cestah kaže, kakor da je več kot polovica po Vas navedenih 190 tisoč kolesarjev in milijon pešcev takih, ki tega še danes ne vedo ali so to menda že pozabili. Vi pravite, gospod doktor, da imajo v Nemčiji in drugod ceste hodnike ob straneh in da so 10 in več metrov široke. Res je to, toda % cest in celo s precejšnjim prometom niso nič širše, ali mnogo boljše od naših, toda tam in drugod se večina vseh vporabnikov cest drži reda in discipline, kajti cesta služi narodu po enakih pravicah in dolžnostih za vse. Suum cuique. gospod doktor. Če veste, kaj je to — vsakemu svoje in malo več obzira enega proti drugemu in bo že šlo. Udani J. š. Lepa slovesnost na stavbi Bat'e Takega „likofa" na novih stavbah v Ljubljani še ni bilo Ljubljana, 2. maja. Nenavadna slovesnost na stavbi Bat'e v nedeljo dopoldne je zbudila med meščani veliko pozornost. Visoko s terase sedmega nadstropja se je oglašala godba kakor na promenadnih koncertih in nekateri sprehajalci so tudi mislili v začetku, da je prirejen promenadni koncert. Toda pozneje se je oglasila na visoki stavbi tudi pesem. Razumljivo je, da so ljudje že zaradi tega s posebnim zanimanjem obstali pred visoko železobetonsko stavbo, ki je bila res lepo okrašena. Na bodočem pročelju ob Aleksandrovi cesti so se vrstili skozi več nadstropij transparenti z gesli ustanovitelja svetovno znanega podjetja. Vrh stavbe je na bil okrašen z girlandami smrekovih vencev in zastavami. Na stavbi so slavili »likof«; tradicija je sicer, da pogosti bodisi stavbni gospodar ali podjetnik (včasih pa tudi oba), delavce, ko spravijo stavbo pod streho, toda te pogostitve so navadno skromne in tihe, da večkrat niti sami delavci ne vedo mnogo o njih. Praznovanje pri Bat'i je pa bilo nekaj posebnega, prava slovesnost, kakršne najbrž v Ljubljani še ni bilo ob podobnih prilikah. Ob dolgih pogrnjenih mizah na visoki terasi, ki presega vse sosedne strehe, so posedli številni delavci, zastopniki podjetja Bat'e, med njimi celo pomočnik direktorja Maksimovića M. Ne-deljković iz Borova, stavbnega podjetja s šefom ing. J. Dedkom, nadzorna inže-njerja mestnega gradbenega urada in drugi gostje. Kakor na banketu! Stavbno dvigalo, ki je pred tedni še služilo za dviganje betona, je postalo ob tej priliki lift za zvezo med Daj-damom in teraso. Godba »Slose« je še posebej podžigala veselo razpoloženje delavstva in gostov. Po zakuski je spregovoril najprej v imenu podjetja Bat'e statik in?. R. Jeri-čević, ki je nagovoril delavce in tehnično osebje z imenom sodelavci, kakor se imenujejo med seboj vsi uslužbenci v podjetjih Bate. Čestital je podjetniku ter se mu zahvalil kakor tudi vsem sodelavcem in nadzornim organom za uspešno in hitro končano delo. — Posebnim zadovoljstvom nad dogotovitvijo prve etape dela ter nad premaganimi ovirami je spregovoril ravnatelj ljubljanske podružnice Bat'e Kavec in tudi povedal, zakaj so se odločili za zidanje. Mnogi so se jim čudili, češ. zakaj podirate še tako dobro ohranjeno hišo. ki bi še lahko stala najmanj sto let. Ne le iz gospodarskih razlogov, temveč, ker hočejo služiti napredku :n s svojim stremljenjem pripravljati pot novemu človeku, ki bo živel boljše xer mu bodo lažje dostopne gmotne dobrine, zidajo moderno poslopje. — Spominjal 9e ie ovir. ki so jih morali premagati, preden ie prišlo do zidanja, toda premagovali so jih z odločnostjo, ki jim jo daje njihovo geslo: Premagujemo ovire! Pohvalil je rx>djetnika in njegove odlične pomočnike, predvsem stavbnika Bizjaka, ing. Turn-ška in polirja Selegerja ter Cemernjafca. Ob koncu je nazdravil našemu mlademu kralju in prvič so zaorili s te stavbe pozdravni klici našemu vladarju. Spregovoril je Še podjetnik ing. J. Dedek, ki se je zahvalil predvsem štabu podjetja Bate svojim sodelavcem in nadzornim inženjerjem za sodelovanje in pomoč, da je bila stavba kljub težkemu delu pod streho v 214 delovnih dneh, medtem ko je znašal rok 250 dni. — Podjetnik se je tudi lepo zahvalil novinarjem za pozornost, ki so jo posvečali delu. Končno se je zahvalil podjetju Bat'i za pogostitev in obdaritev (vsak delavec je dobil par čevljev), kakršne še niso bili nikdar deležni, v imenu delavcev zidar Ivan Petek, podjetniku pa še posebej za denarno nagrado. Delavci so bili v resnic; zadovoljni z obdaritvijo in pogoščenjem, kar so pokazali tudi s tem. da so rapeli nekaj pesmi, kakor se pač ob lepem »li-kofu« spodobi. Ker je okrašena stavba zbudila precejšnjo pozornost, naj še omenimo, da ie bila okrasitev poverjena diplom, izložbenemu aranžerju Culku. —o— Smrtna nesreča Selca, 30. aprila Nesrečna smrt posestnikovega sina Vinka Potočnika iz Dolenje vasi v Selški dolini je vzbudila daleč naokoli mnogo sočustvovanja s hudo prizadetimi svojci. Oče in sin sta šla danes teden zjutraj v gozd. Na kraju, znanem domačinom pod imenom Srednji grič. sta pričela delati. Pridno sta podirala smreke in gotovo niti očetu, niti sinu ni prišlo na misel, da ju čaka strašna nesreča. Ob devetih dopoldne sta podirala kakih 20 metrov visoko smreko. Drevo je bilo srečno požagano in smreka bi bila morala pasti, pa nI. Pri padanju je obviselo vitko drevo na bližnji smreki. Ni kazalo drugega, sin Vinko je vzel sekiro in pričel klestiti po posekani smreki veje. čedalje višje se je vzpenjal po deblu. Ko je bil skoro pri vrhu, je pričela smreka iznenada padati. Vinko je imel dovolj časa, da bi se bil oprijel sosedne smreke in se rešil. Oči vidno pa je izgubil prisotnost duha, kajti namestil da bi bil zagrabil za trdno stoječo smreko, se je z vsem obupom oprijel padajočega debla. Zgrmel je kakih 15 metrov globoko. Vrhu vsega je nesreča hotela, da je padla smreka na skalo, da ji je odbilo vrh m pri tej priči je odneslo Vinka več metrov na lero. Priletel je v skalo. I>obil je hudo rano nad levim očesom na glavi ki si prebil lobanjo, zlomil pa si je tudi tilnik. Smrt je nastopila takoj. Krvavečega is ust, ušes in nosu ga je našel oče, ko je prihitel k nesrečnemu šimi. Skrušen nad strašno nearedo je hitel oče domov obvestit domače, nakar so s sosedi prenesli truplo 20-letnega Vinka domov. Pogreb je bil lep dokaz sočustvovanja, ki ga js vzbudila nesreča v soseski. Mladeniča, ki je bu znan kot miren, marljiv fant, so pokopali na pokopališču v Selcih. Težko prizadetim svojcem nase naj- Fingiran roparski napad Radeče, 1. maja Te dni smo poročali o drznem roparskem napadu, v takoimenovani škratovi dolini v Podkraju pri Radečah. Omenili smo med drugim, da je bila sodna cenitev zemljišča Jožefe Dvorak ove na Dobovcu, štiri ure hoda oddaljenem od Radeč. Dobovec je vasica ,ki spada pod radeški sodni okraj, politično pa pod občino St. Jurij pod Kumom. Omenjena posestnica je hotela preprečiti dražbeno postopanje, zato je odšla ob pol treh zjutraj iz Dobovca v Radeče. Z lučjo v roki je prispela v škratovo dolino v Pod-karj. Tu se je nenadno pojavil pred njo neznan moški, naperil na njo samokres in zaklical: »Denar ali smrt!« Poročali smo tudi, kako jo je prijel za roko. ji iztrgal ročno torbico in pobral ves denar v znesku 250.— din. 2ena se je onesvestila. Ropar pa je medtem pobegnil v temno noč. Ko se je prebudila, je pohitela v Radeče, da bi preprečila dražbeno postopanje. ^Oropanate žena je šele na svojem posestvu, ko se je vrnila s sreskega sodišča, povedala sodnim organom o roparskem napadu. Ko so se naši varnostni organi začeli zanimati za omenjeni »roparski napad«, je bilo takoj jasno, da je napad fingiran in izmišljen. Ni si mogoče misliti, da bi žena, ki je bila pravkar napadena, ne javila roparskega napada orožnikom, marveč je o napadu pripovedovala šele sodnim organom na Dobovcu. ko se je vrnila domov. Kaj je hotela žena doseči s fingiranim roparskim napadom, ni znano. Domneva se, da je hotela zbuditi pri oblasteh usmiljenje pri dražbenom postopanju. Z zadevo se bodo pečala še sodna oblastva. —o— Utopljenca so našli Zidani most. 1. maja V nedeljo ie Sava naplavila med Zidamm mostom in Radečami neznanega moškega utopljenca. O tem so bili takoj obveščeni orožniki na Zidanem mostu, ki so pričeli s poizvedovanjem. UtopljencR pa so pripeljali v mrtvašnico loškega župnega pokopališča. Oblasti so se obrnile na vse zasavske železniške postaje. Iz Zagorja so dobili vest. da je 11. aprila nenadoma uton 1 v Savi ir»-letni Jurij Fejdstein. učenec VT. raz. zaerorske šole in sin tamošnjega sr>la-varja. Tistega dne se je namreč peljal šo-larček s čolnom preko Save. Ravnal pa je tako nerodno, da je izgubil pri veslanju ravnovesje, padel v Savo in utonil. Nesrečni starši so bili o najdbi svojega sina takoj obveščeni. Že v nedeljo popoldne so prišli v mrtvašnico, kjer so v utopljencu spoznali svojega sina. Voda ga je že prerej razjedla. Pokopali ga bodo jutri v Loki. Naj mu bo zemlja rahla! Preostalim nnše sožalje! —O— Z Zictanega mosta — Učiteljsko 7-bo rovanje. V soboto 6. maja ob 8. bo na Zidanem mostu v ljudski šoli učiteljsko zborovanje JUU za srez Laško. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Zapisnik. 3. Predavanje »Pouk elektrike v sodobni šob%;. Predava Vilim Kunst. 4. Dopisi. 5. Organizacija P.TS (Pahor). 6. Situacijsko poročilo. 7. Slučajnosti. Ker je učiteljsko zborovanje zelo aktualno. se iičitoljstvo naproša, naj se ga udeleži v čim večjem številu. —o— Iz Ptuja — Otvoritev zdravstvenega doma na Ptujski gori. Na Ptujski gori pri Ptuju je bila te dni slovesna otvoritev zdravstvenega doma. Otvoritvi je prisostvoval tudi ravnatelj dr. Pire in ga. dr. Šimenc iz Ljubljane, dalje sreski načelnik dr. Vidic Janko in višji sanitetni svetnik dr. Vrečko iz Ptuja. Blagoslovitev doma je opravil pater Konstantin. Dom je začasno v poslopju tamošnje posojilnice( dokler se ne zgradi posebno poslopje. — Birma nje v ptujskem sreza. V ptujskem okraju se vrši te dni birma, Id jo opravlja g. Tomažič iz Maribora. V soboto popo-Idne so škofa sprejeti v mestni pro-štijski cerkvi zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter šolska mladina. V nedeljo pa je bilo v prcgtijski cerkvi birmanih okrog 800 otrok. — Spremembe v obcJiisKSm svetu. Bejn je »prejel ostavko mestnega svetnika Ce>-sarja Sancfcia, obenem pa so bih razrešeni dolžnosti občinskih svetnikov gig. Ivan Frenkovič, Jakob Gačar m Franc Rogina, Na novo pa so bili imenovani za občinske f v etnike gg. šolski nadzornik Zazula Rafael, gimnazijski ravnatelj Franc Alič. trgovski pomočnik Franc Habjanšč, bančni uradnik Franc Prapor, gostilničar Ferdinand Ernst in posestnik Karel Stma — Cepljenje proti Osepmcatn. Cepljenje proti osepnicam se bo letos vršilo 8. maja od 13. do 14.30 v mestni posvetovalnici Pregled cepljenih in naknadno cepljenje opravičeno 1201= ta lih pri glavnem, cepljenju se bo vršilo 15. maja na istem kraju in ob isti uri. Starši se opozarjajo na dolžnost, da prineso otroke k cepljenju in pregledu. — Vandalizam. V našem okraju se ee vedno dogaja, da neznani van dah. kaj radi pokončava,jo sadme nasade ob banovinskih cestah. Nedavno je cestni odbor zakadil ob banovinskih cestah več sto komadov novih sadnih drevesc ob cesti Ptuj—Bori in Ptuj—Djurmanec. Neznani zlikovca pa so že naslednjo noč izruvaii ali pa porekli okoli 50 drevesc in s tem napravili cestnemu odboru in prizadetim obcinarn občutno škodo. Take vandale hi morali ck> semplarično kaznovati Iz Radeč — Obupal je nad živi jen jem. Nedavno je obupal nad življenjem 19-letnl niladenič Anton R. Zaradi nesrečne ljubezni se je zastrupil in po kratkem trpljenju izdihnil. — Pod vlak je skočil. Tone Novak je bfl tihe narave. Doma je bil Iz Podvin pri Razboru. Ker je izgubil službo je hodil sem in tja. Slednjič pa je obupal in skočil pod vlak, ki ga Je prereza! na dvoje. Bil je pri priči mrtev. Za njim žalujejo mati, chre sestri in štirje bratje. Naj v miru počiva! Preostalim nase sožalje! — Odprta noč in dan se groba vrata. Včeraj popoldne smo pokopali na tukajšnjem pokopališču splošno znanega in priljubljenega nacionalnega delavca br. Fer. ka, doma iz Podkraja. Domača godba. Sokoli, Železničarji v kroju in številni domačini so sprem ih* rajnega k večnemu počitku. Naj mu be zemlja lahka? Preostalim naše sožalje! Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 2. maja 1999. štev. gg Gibraltar — idealna naravna trdnjava Raka je narava sama pomagala Angležem — Politični otok. ki ni zemljepisen — Strate* gicni pomen Gibraltarja za Anglijo Gibraltar. Gibraltarska skala doslovno prav za prav ni otok v zemljepisnem pomenu. Gibraltar je pa otok. će presojamo njegov zemljepisni položaj z vidika politične skladnostL Gre za majhno povsem zaprto ozemije sred: čisto tujega okolja in zato igra Gibraltar v svetovni politik: dejansko vlogo otoica. kajti kakor drugi otoki ima tudi Gibraltar svoj pomen v te r'a Ščiti strategične interese angle-sk' - rperJjau .. Skih vojnih ladij vhod v pristanišče. Pred pristaniščem križarijo torpedovke, vidijo se pa tudi angleške podmornice. V južnem delu pristanišča so naložene velike zaloge premoga in človek takoj vidi, kolikega pomena je Gibraltar za angleško vojno brodovje. Sicer ti pa pove to tudi strog carinski pregled in najstrožja prepoved fotografiranja. Fotografske aparate je treba oddati že pred prihodom v pristanišče. Zanimivo je, kako so Angleži Nikjer drugod se ne vidi tako lepo kakor v Gibraltarju kako je šla narava sama Angležem na roko. Skala, ki se vzpenja 400 m visoke na koncu ozkega, jeziku podobnega pasu peščene zemlje; ta mogočna skala je naravna trdnjava, >Volkischer Beobachter« pravi, da se lahko edino nemški vojskovodja princ Hes-sensko-darmstadtski pohvali, da se mu je posrečilo zavzeti to trdnjavo. To je bilo v vojni za Špansko dedščino, ko se je polastil v cesarski službi te trdnjave, zgrajene po slavnem strassburškem inženjerju Specklu. Od leta 1704. je Anglija gospodar te trdnjave, stražeče pot v zapadni del Sredozemskega morja, če se pripeljemo z ladjo pred Gibraltar, se ladja zasidra daleč od obale. Z motornim čolnom se pripeljemo v pristanišče, od koder vidimo kako se nad mestom Gibraltarjem v obliki teras vzpenja vedno više zgodovinska skala. Na desni strani čuva vrsta angle- predelali vsa španska imena. Main Street veže kot glavna prometna žila Marke t Place s trgovskim centrom mesta, kjer stojita poslopji magistrata in borze. Katoliška katedrala je bila prvotno mohame-danska mošeja, ki so jo šele v 16. stoletju, ko je bilo konec maurskega gospostva nad ondotnim ozemljem, izpremenili v katoliško katedralo. Tudi anglikanska cerkev je služila prvotno drugemu namenu. Na južnem koncu ceste stoji guvernerjeva vladna palača,, prvotni frančiškanski samostan. življenje v Gibraltarju dobiva svoj glavni pečat s tem. da je v mestu stalna mornariška posadka in da so v pristanišču zasidrane angleške vojne ladje. Zato srečuješ na ulici vse polno mornarjev, vese-lečih se tega. da lahko po naporni službi prežive nekaj prijetnih ur v mestu, kjer zapravljajo denar po trgovinah in zabaviščih. Blago po trgovinah je večinoma an- Astrologi o maju 1939 Napovedujejo nič manj kritičen mesec kot je bil april, posebno kritični dnevi okrog 9. maja Opozicija med Jupi-trom in Neptunom dne 2. apnla je kaza'a po mnenju astrologov n aprMs je po mneniu astrologov samo povečal rnožno&t za knt Čnc dogodke Po 20. aprilu so ve ti5no aktivnost. Tu di glede te napovedi se jc vse uresničilo. V tem času <*o bili politiki iin diplomati vseh držav na svetu tako aktivni kot že zlepa ne kd-ij prej in važne polit;vnc pogodbe so bile p »bledica te aktivnosti V teku meseca maja se Kixlo kupičile Konstelacije med planeti v znamenju ovna m bika. Venera in Saturn se bosta križala, Merkur bo križal r-)t Saturna in l rana. Sonce in l'ran bosta v konjunkciji Počasi premikajoči se Mars bo v kritičnem kvadratu s Saturnom. Saturn se še vedno premika v os>i med Jupitrom m Uranom kakor prejšnji mesec. V splošnem je po teh konstelacija« sklepati, da maj oe bo nič manj kritičen kot je bil april. Zanimiv nebesni pojav otvori serijo aspektov v maju. To je totalni lunin mrk dne 3. ma'a Pri nas mrk ne bo viden, opazovali g.u bt_xio Lahko na Aljaski, na Tihem oceanu, v Avstraliji ter \ Aziji. Zadnja faza mrka bo pa vidna tudi v Afriki ter v vzhod-ni Evropi. Po nekih starin astroloških pravilih kaže mrk na nevarnost obolenja znanih in vodi Uri h oseb ker bo polni mesec na ba dan v opoznoiji s Soncem m ker se bo Luna nahajala v za amen j u škorpijona. Tak učinek mrka pa se bo pokazal šele nekaj tednov po 3 maju. V prvem tednu maja sicer ne bo izrazitih aspektov. a drugi teden se pri-čno kupi- čiti kritični aspekti. Prva kritična perioda v maju bo trajala od 7 do 11. maja V teh dneh je pričakovati zopet izredna presenečenja in vznemirjanja. Posebno kritične so konstelacije v teh dneh za promet na morju in za interese, ki jih -majo velesile na morju Najbolj kritični konstelaciji v teh dneh sta dne ° maja kvadrat med Marsom in Saturnom in istega dne konjunkcija med Soncem in Uranom. Konjunkcija kaže krizo v denarstvu in na nenadno vznemirjenje, ki ga povzroči nepričakovan do godek. Posameznike bo kenjunkcija silila k nagli rešitvi iin uresničenju načrtov, a naglica je redko kdaj kaj prida. Kvadrat bo posameznike s silo tiščal k dejanjem, a obenem bo notranja aktivnost naletela na nepremagljive ovire. Tako nastale notranje konflikte je mogoče premagati samo s sk rajnim samoob v Ladanjem i.n treznost jo-Kva-drat mod Marsom m Saiurnom utegne ljudi z velikimi načrti spraviti do obupa. Konjunkcija med Merkurjem m Saturnom dne 10. maja bo kritičen učinek aspektov prejšnjega dne samo še povečala s tem. da bo onemogočpla trezen preudarek in naredila ljudi skrajno pesimistične. Razočaranja in izgube so v takih okoliščinah skoraj neizbežne. Dne 12. maja bosta Sonce in Neptun v ugodnem tri gonu. To bo prva ugodna konstelacija v maju. Dober učinek tngona se bo pokazal v dobrodelnosti in sociailm delavnosti. Posamezniki bodo imela vse polno dobrih načrtov močrnejš med niinv jih bodo uresničili, siabejši se bodo izgubili v sanjarjenju. Dne 16. maja bosta Venera ti Saturn v konjunkciji. Aspekt je knt;čen za čustveno življenje. posairc/Jiiki bodo doživeli močno depresijo, imeli bodo a>.gnjenje. da b» se ločili od oseb. ki so jim bile doslej blizu iskali bodo samote Za ustvarjanje na umetniškem področ*u in za erorično življenje okrog 16. maja zvezde ne bodo naklonjene. gleško. trgovci so pa po pretežni večini židje. Čeprav Šteje posadka Gibraltarja v mirnem času 3.200 mož. ima človek vtis, da je mesto čisto angleško in da si sploh stopil na angleška tla. Samo temnomodro nebo in slog, v katerem so zgrajena poslopja ti povesta, da si na ozemlju, čigar življenje, kri in izvor nimata nič skupnega z Anglijo. Promenadna cesta s krasnim razgledom na morje vodi po zapadnem pobočju skale neprestano navzgor. V za-čeku te ceste stoje ob straneh vile angleških upravnih uradnikov in častnikov. Okrog vil so krasno urejeni obširni vrtovi. Potem se obrne cesta zopet navzdol in vodi med strmimi pečinami do južnega pomola polotoka. Tam pridemo do stare kapelice in velikega morskega svetilnika. Od tod je krasen razgled na špansko obalo. Ta je tudi opičji raj. kjer žive divje opice povsem svobodno. To je edni kotiček v Evropi, kjer opice skačejo in se prekucavajo kakor v pragozdu. Proti severu in vzhodu je ustvarila narava iz Gibraltarja nepremagljivo trdnjavo. Bodeča žica in gnezda strojnic pomenijo, da je možnost obrambe Se večja. Gledalec samo sluti, da so na raznih krajih pod zemljo strelski rovi in topovi, čez ozek pas zemlje, ki veže gibraltarsko skalo s celino, se pride samo po ozki cesti, ki se da hitro zabarikadirati. Zdaj pa Se nekaj o imenu Gibraltar. To ime izvira iz arabskih časov: Džebel al Tarik, Tarikova skala. Tarik je bil arab-sik vojskovodja, ki je leta 711 vdrl v Španijo. V 15. stoletju so se polast'li Gibraltarja Spanci, ki so ga pa v začetku 18. stoletja izgubili. Med svetovno vojno je bil Gibraltar kontrolna nosta^a vseh skozi to morsko ožmo vozečih ladij. Ož'no so stražile lad^e. na tudi nodmorsk" žične mreže in mine. In vendar ce je nemškim podmornicam ^osreč^o orobiti se skozi Gibraltarsko ož!no F*ta**e$Ja s* ogveda neprestano nri7adova dohiti od Smnsk^ vlade dovol^en.V wa Zfrrsifftsv predori r»nd Gibraltarom M°nh* rF**e orevnža*Ta no tej poti svQ"ie koVmilaTne čete b"*^ vsakega rfzika. Gibraltar je ena naiv->žnei5;h angleških pozic11. moeročen branik važne pomor«k0 nromrtrt? fVe andeškeo-a imne-rija. Zato 9° ne sm^^o fcnd*tt. da «v» v sedanjem Tlfnptojv, -r>r-1 - ■*'-> »O" --ao cr-j SVeta vedno bolj obračajo na Gibraltar. Dne 17. maja bn prijeten dan ker bosta Sonce in Saturn v dobnom odi^o-ru, žal sledi 18. maj s kvadraturo mtd Venero m Marsom in s polkvadraturo meo Merkurjem in Neptunom. Aspekti ka??in ia vremenske neprilike in na vznemirjajoče vesti Dne 19 maja bo Merkur v opoziciji z Lu ninim vozlom kar kaže na knt;čn<> preso janje zvez im pogodb ir na prekinitev do sedanih razmerij in zvez Dne 20. maja bosta Sonce in V\ars v ugodnem trigonu, ki kaže na nove preobra te v politiki in na velikopotezno zasnova ne manifestacije. Slede dnc\i. v katerih ;t računati z vremenskim, neprilikami. Zad nja kritična konstelacija bo 2> maja. ko bosta Merkur in Uran v konjunkciji Za uso do milijonov odgovor..] ljudje bodo pod tem vplivom hoteli z naglico uresničiti svoje načrte, pri čemer obstoja nevarnost da se jim bodo milijoni zoperstavih Posa mez-mki naj v teh dnevih trezno premislijo, preden store kaj važnega. Kaj pomeni besedica go? To je zelo stara beseda. Tako sc imenuje japonska narodna igra. ki zadnja leta zopet prihaja v Evropo. Posebno v Nemčiji je nasla mnogo ljubiteljev Po mnogih nemških mestih so že ustanovljen- krožki, v katerih se goji ta igra. Neme1 prirejajo tudi tekme za prvenstvo v igr G o Za razširjenje te igre v Nemčiji so poskrbeli japonski mojstr. v njeni umetnosti Fukuda Takida in Matsumoto. »Go« je zelo stara igra kitajskega porekla. V leksikonu je rečeno, da je to naj starejša igra na svetu vobče. Podobna je šahu, samo da ni v nji tiste hierarhije figuric od pešca in kmeta do kralja, od konja do dame, od strelca do stolpa. Deska, na kateri se »go« igra, ima 364 okenc. Vsak igrač ima 180 kamenčkov. Ig-račevo prizadevanje gre za tem, da dobi kolikor mogoče nepretrgano vrsto točk okenc zase, da tako zapre bodisi prosto ali pa po nasprotnikovih kamenčkih zasedeno polje. Igra »Go« je torej bolj podobna dami nego šahu. Pri šahu je mogoča neskončna množina kombinacij in iger, vsaka igra je prav za prav nova. »Go« je pa napeta po tem. da igrač nima v rokah samo dveh vrst figur, kakor pri šahu, temveč 180 kamenčkov. Tako Lahko razvije vse zakone in znanje strategije, obrambe in napada, ob-koljcvanja in zakrivanja. Največji vojaki na svetu švedski vojaki so med vsem' na svetu največji. Ko so urejevali statvsttčnc pod.it-ke o velikosti švedskih vojakov v rajnih dobah, so ugotovili zanimivo okolm>st. Leta 1885 je znašala povprečna mera švedskih vojakov 169 cm, leta 190.S že 171.4. leta 1925 povprečno 172.2. zdaj pa znaša 173 cm. Vse kaže. da odpade od tega postopnega večanja povprečne telesne višine približno tretjina na dobo največjega industrijskega razmaha in največjega življenjskega standarda. Po vseh znakih sodeč se bo povprečna telesna višina švedskih vojakov povečala v prihodnjih 7 do 9 letih še za 2 cm Tako bi prišli do povpicčne telesne višine odraslih švedsicih mo'kih 175 cm. To bi pomenilo, da so Šved med vstmi narodi na svetu največji. 100 letnica mimoza Seveda jo slave samo v Evropi, kamor je bila pred sto leti sredi aprila pripeljana iz San Dominga v Srednji Ameriki. Kapitan neke ladje seveda ni pripeljaj iz Amerike vejice, posute z nežnimi žoltimi kroglicami, polnimi prijetnega vonja, dotlej neznanega v Evropi. Pnpejal je le vrečico drobnega semena te rastline, ki je postala v sto letih značilna za obalo Sredozemskega morja, posebno pa za francosko rvijero. Seme je kupil od pomorskega kapitana neki vrtnar v Cannesu. In še istega leta so zrasle na ažurni obali Francije prve mimoze v Evropi. Od takrat se je razširila mimoza na vse evropske obale Sredozemskega morja tn polagoma prodirajo njeni cvetovi tudi v zimskih mesecih v velika evrepska mesta na severu, kamor jih pošiljajo di«n za dnem v ogromnih množinah. Samo i/ okolice Can-nesa jih izvozijo vsako lete na sever nad 5000 ton. Samo ta kraj ima okrog 215.000 grmov mimoze. Iz mimoze izdelujejo tudi partum, ki spada med najbolj priljubljene. Sveta Helena —otok Ulij Pozabljeni otok v južnem delu Atlantskega oceana postaja zdaj drugič središče zanimanja Nekdanji Napoleonov maje-stat so zameniale zdai krasne lilije Utv-a-va otoka ie sklenila poskusiti kako bi se dale gojiti lilije na otoku in poskus se ie zelo dobro obnesel Za Bermudo *e Ttok Svete Helene druga angleška kolonija, ki bo zalagala cvetličarne z lilijami V gospodarski deoartement otoka oriha^a leto za letom seme različnih vrst lilij, ki jih Dotem goje na plantažah v velikem obsegu Guverner otoka je odobril tudi načrte za ustanovitev gozdnih rezervac.i da se ohrani domača flora, kajti na t*am otoku je mnogo endemičnih rastlin Zaenkrat so izbrali one dele ki so Dravi botanični vrtovi: grič Central Ridge med Dianas Peag, Mont Actaeon in Cuckholds ter grič Old Joan Point. -o— 3090 policistov in dva tolovaja Tri tisoč policajev z najmodernejšimi prometnimi sredstvi se je udeležilo lova na dva izsiljevalca, kj sta zahtevala 20 tisoč dolarjev od mladega chicaš^ega milijonarja. 261etni Alexis Barbeau je dobil nekega dne anonimno pismo, naj pripravi 20.000 dolarjev, če hoče uiti smrti. Pozneje se je javil nekdo na telefonu in zahteval, naj se Barbeau odpelje z ekspres, nim vlakom iz Buffala v Erio. Med potjo naj bi gledal skozi okno in ko bi opazil .da maha nekdo z robcem, naj bi vrgel denar v kuverti skozi okno. Barbeau se je obrnil na policijo. Ugrabitve in izsiljevanja so še vedno najboljši vir dohodkov ameriških tolovajev, čeprav ne gredo ti pesli već tako gladko in varno kakor v Al Caponovih časih, ko je bila podkupljena tudi policija, policija se je temeljito pripravila, potem je pa naročila Barbeauju. naj se odpelje z ekspresnim vla kom. Mnogo avtomobilov z radijskimi aparati je čakalo na obeh straneh želez-ške proge ekspresni vlak je pa spremljalo policijsko letalo. Toda trikirat je bila vožnja zaman in ves policijski aparat je zaman čakal na dogovorjeno znamenje, šele med četrto vožnjo je nekdo pomahal ob progi z belim robcem. Barbeau je vrgel skoza okno kuverto z denarjem, obenem je pa piižgal na strehi vagena dva žarometa. To je bik> zname.-je za letalo, iz katerega so dobili poLcij&ki avtomobili brezžično povelje, naj sklenejo mrežo. Policijski avtomobili s:> otkolili ves kraj. kjer sta morala čakati izsiljevalca na denar. Lov ni ostal brez uspeha. Piijeli so Iva moža, kj sta pa bila v tolovajstvu sele začetnika. Ker je veljala policijska udeležba pri lovu 35.OC0 dol?rjrv. so se culi ugovori, da je bilo tD predi s go in da naj policija v bodoče mobiuaira \»is elo društva »Dom visokošolk«. 18.20: Vesel drobiž (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Karel Capek o komunizmu. 19.50: Prvi obrtniški počitniški dom na Govejku pri Medvodah (Iv. Mihelčič). 20: Harmoniko igra g. Milan Stan te. 20.40: Koncert francoskih opernih arij. Sodelujejo gdč. Vida Rudolf ova in radijski orkester. 22: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. Sobota, 6. maja* 12: Kar brez naslovov, tak danes bo red, plošča za ploščo hitela bo spet. 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Kar brez naslovov, tak danes bo red. plošča za ploščo hitela bo spet. 14: Napovedi. 17: OtroSka ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi goeani. — Povest v nadaljevanjih, b) Gaspercek^ lutkovna igra. 17.50: Pregled sporeda. 18: Za delopust igra radijski orkester. 18.40: Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja. (Franc žen). 19: Napovedi^ poročila. 19.30: Nacionalna ura: Dan sv. Jurija po narodni veri (Jelioe Betović). 19.50: Poziv k plesu (plošče). 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Prenos iz Celja: Koncert mladinske in komorne glasbe. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec, igra radijski orkester. Konec ob 23. uri. Florence Riddeliova: 12 fievama £}u&e§en Fenella je zvedela tistega večera zelo mnogo o La Legion Entrangere. — Vpisal sem se v Parizu, — je pripovedoval. — Reči moram, da ravnajo Francozi čisto prav, nikogar ne silijo, naj vstopi v njihove tujske legije. Vsakega prosilca najprej zapode. Opozore ga, naj vse dobro premisli in pride zopet drugi dan. Potem, ko pride drugič, ga seveda vpišejo, toda poprej ga mora pregledati zdravnik, da ugotovi, da-li je telesno dovolj krepak. Potem dobi od njih denar za vožnjo z vlakom do Marseilla. Če porabi ta denar za kaj drugega, ga kaznujejo kot vojaškega begunca. V Marseillu so podčastniki tujske legije. Novinca odvedo v vojašnice, kjer ostane dan ali dva, včasih tudi več, dokler se ne zbere več novincev, ki jih odvedo na ladjo in odpeljejo v Afriko, kjer morajo služiti po pet let. Na dan dobivajo pol pennva. _Derry — kaj ni odtod nobene poti? — je za- Sepetala Fenella sočutno. — Da, celo dve poti sta. Umreti ali popihati jo. — Kaj je to? — To pomeni pobegniti, dezertirati- Toda skoraj vsakega begunca ujamejo, potem je pa služba zanj še mnogo krutejša. A tiste, ki se jim posreči pobegniti, čaka morda še težja usoda — smrt V puščavi ali arabsko mučenje. _ — Kaj ni mogoče odkupiti te? V angleški armadi je to vendar dovoljeno. — Niti angleški multimilijonar bi me ne mogel odkupiti iz francoske tujske legije. — je odgovoril mračno. — Ne tu sem in tu ostanem pet let, Fenella, razen če bi poskusil pobegniti, ko bi se mi nudila ugodna prilika. — Toda Derry — njen obraz se je nekoliko zjasnil, — saj te vendar lahko povišajo, saj lahko postaneš častnik. — To je skoraj izključeno pri človeku, ki ni francoske narodnosti. — In tu je mnogo Francozov — med legionarji mislim. — Nekaj starih lopovov. Toda v večini nismo sinovi Madame la Republique. Tu so Nemci, Angleži, Američani, Italijani, vse vprek, samo Francozov je malo. — In — vsi so kaj zakrivili? — je vprašala Fenella nekam boječe. Prikimal je. — Vsi, ali skoraj vsi. Tu je pa seveda tudi nekaj mož, ki so stopili v francosko tujsko legijo samo zato, ker so že umirali od lakote Toda večina ima čisto drugačne nagibe za svojo željo, da bi mogli nekoč začeti novo življenje, zaenkrat pa živeti pod novim imenom, pod zaščitnimi krili francoske legije. Tu nihče o ničemer ne vprašuje. Človek vstopi v tujsko legijo, je tu in s tem je vse opravljeno. Tu vlada prečudna etiketa — nobenih nepotrebnih vprašanj, kar bi bilo itak brezuspešno, saj bi nihče ne odgovarjal na nje. Imam pa v tujski legiji tovariša, ki zatrjuje o se- bi, da je vrgel bombo, ki je raztrgala nekega balkanskega princa na kose. V tujski legiji služi tudi mož iz Yorkshira, ki je umoril svojo ženo in svojega mladega soseda, ko ju je zasačil, kako se poljubljata. Oh, to so sami zreli tiči! Fenella je zadrhtela, Derek je pa naadljeval: — In vendar, čeprav je preteklost vseh mraena in zagonetna, so to večinoma pogumni in dobri tovariši. V zgodovini francoske tujske legije so zabeleženi taki primeri požrtvovalnosti in junaštva, da bi podobnih ne našel v zgodovini nobene vojske na svetu. Za hip je obmolknil. — Toda jaz vse to mrzim, Fennie, — je vzkliknil naenkrat. — Človek ni nikoli niti za trenutek sam, spati, umivati, kopati in oblačiti se mora med vsemi drugimi, zjutraj si mora postlati poste1 jo in celo pomesti pod njo. — Sam si mora prati srajce, jesti s pločevinastega krožnika, piti slabo vino, ker si boljšega ne more privoščiti ob koncu tedna za prihranjeno plačo pol pennva. Kaditi mora samo slabe cigarete iz grobega črnega tobaka — pri vsem tem pa neprestano poslušati neslane, žaljive dovtipe in zbadljivke. Prav zato sem se tako *az-veselil, ko sem te zagledal, Fennie. Kar se je zdrznila, kajti njene oči so bile odkrile nekaj res čudnega. — Kaj, Derrv? Saj ti nimaš nogavic! Mračno se je nasmehnil. — Mi v legiji ne nosimo nogavic Noge si mažemo z lojem, da si jih v težkih čevljih ne ožulimo. To je bflo morda čudno, toda Fenelli se je zdelo, da je to od vsega najhujše, saj je bil Derek Ellison prej tako izbirčen, da je moral imeti nogavice iste barve kakor kravate. Seveda, takrat je bil eleganten mladenič, zdaj je pa vojak francoske tujske legije v uniformi iz grobega sukna, zapeti prav do vratu, zdaj je to mož, ki mu je z obraza že izginila rdečica mladosti, zdaj je njegov obraz zagorel. Prej vesela, vedno nasmejana usta imajo zdaj trpko stisnjene ustne. Toda tem bolj je zahrepenelo po njem srce Fenelle Graveve. — Človek mora tu vedno pomniti, — je dejal Derek naenkrat, — da nima več narodnosti. Izgubil sem svoj narod in izgubil sem svojo domovino. Francija je moja mačeha, toda obljublja mi, da bom smel po petih letih prositi za francosko državljanstvo, toda najprej me hoče ta moja mačeha trdo preizkusiti. Ko sem prvič poskusil to vojaško službo, te večne pohode, sem čutil bolečine v vseh kosteh in te bolečine bodo še hujše, ko pojdemo v puščavo v boj proti Arabcem Vem pa, da imam samo to, za kar sem prosil, kar sem hotel, to imam Ne govorimo več o tem, govorimo zdaj o čem vesele jšem, Fennie. Sram me je pred teboj, da neprestano samo tarnam in te nadlegujem s svojimi bridkostmi. Toda videla je na njem, da mu je znatno odleglo, ko ji je mogel potožiti svoje gorje. Zato se je že odločila, da bo nadaljevala pogovor o teh stvareh v želji, da bi si Derek še bolj olajšal srce. — Derrv, — je dejala, — nekaj Časa ostanem tu. Vsak večer se lahko sestaneva. Pokažeš mi vse, kar je tu v Tizigounu zarnmivega ,kaj ne Derek? Urejuje Josip Zupančič U Za Fran Jeron U Za upravo in merami del lista Oton Chrisfof U Vsi v Ljubljani