113. številka.
Ljubljana, v četrtek 16. maja
XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld.,  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom radina se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolš frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j.vBe administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i 15. maja 1889.
Na vrsti je razprava o postavi za hdejkomis kneza Dietrichsteina, pri kateri se je unela ostra debata. Nov tidejkomis urediti se more, kakor znano, le vsled vsakokratne novo odobrene dotične postave. Posestvo tako, ki se naj celotno in v svoji obliki ohrani poznejim potomcem dotične obitelji, zgine tako rekoč iz občnega prometa. Pravico v to imajo le oni izvoljenci, ki se porode v plemeniti postelji kot posebni ljudje. Posestnikom takega fidejkomisa pač ni treba služiti si kruha v potu svojega obraza, ni se jim treba sploh mučiti z ničemer, niti se ukvarjati z mislimi podjetnika, delujočega v ohranitev premoženja svojega. Govorili so tudi v tem in jednakom /m i si u prav oBtro nekateri poslanci proti postavi, proti urejenju fidejkomisa, poslanci levičarji seveda, naglasu j oč škodo, ki se ustvarja takimi čini občnemu blagru in kritikujoč to prednost izvoljencev v primeri s trudečimi se ljudmi. Govorili so mnogo zlasti dr. Oto Polak, dr. Steinwender in dr. Kronavvetter. Da je dr. Steinwender govoril, kakor je mislil, skoro lehko verujemo, naglašujoč bornost kmeta, kateremu ne varuje nikdo lastnine, kakor plemstvu.
Govoril je posebno drastično poslanec doktor Kronawetter, navajajoč razne uzroke, ki po mnenji njegovem silno govore proti postavi.
Minister Schbuborn govori za postavo. To poBest, katero hoče postava sklopiti v fidejkomis je le ostanek velikega posestva, ki je štelo 12 posestev in mnogo hiš Danes se tiče le graščine Ni-kolsburg, v kateri je večina gozdovje. Del tega gozda je v nerodovitem kraji. Pogozditi more se goli del pogorja le z velikanskimi stroški, kar se v slučaji kakega razde!jenja posesti nikakor ne more. Potem pokrnizuje minister nekoliko z doktor Kronavvettrom.
Tudi danes govoril je zopet dolgo doktor Kronavvetter proti dovolitvi fidejkomisa. Poslanec odgovarja zlasti ministru Schbnbornu, ki je ž njim polemizoval in navaja na dolgo in široko, kaj in kako so se o burnih časih morili in pobijali dolžni
in nedolžni. Poslanec želi, da se o postavi glasuje imenoma.
Za njim govori dr. Plener. V Avstriji, pravi, je že ostra borba mej narodi, a zadnje čase tudi
socijalna.
Debata o postavi, pravi poslanec, Be je nekaj preveč razgrela in ostro se obračalo proti posamičnim stanovom. Plener pravi nasprotni stranki in to zlasti plemenitažem, da so se pač v tej razpravi prepričali, da ni dobro, če se napada in uničuje zmerom le mobilni kapital, ker nož se lebko obrne, kakor se je videlo uprav v ti razpravi. Tu seveda Plener ni mogel zatajiti svojih liberalno židovskih teženj. Ni mogoče, pravi, in ni dobro, če se zmerom le bogatine Žide in velike podjetnike židovske napada, ker se potem z isto mero tudi od nasprotne strani odmeri. Plener pravi, da ni absolutno proti fidejkomisom, a v sedanjih razmerah je pač bolje, če se kaj tacega ne uredi, bolje, da se postave take sploh ne spravijo v zbornico. Zadeve take naj bi se uredovale v sporazumljenji z najvišjim ali kakim drugim javnim sodiščem, da bi ne bilo treba državnemu zboru ukvarjati se s tako neprijetnimi stvarmi. Vladni zastopnik sekcijski načelnik dr. Steinbacb obljubi, da se bode ta Plener-jeva misel pretresavala.
Po kratki debati vsprejme se potem postava ob urejenji hdeikomisa knezov Dietricbsteinskib. — Mnoge druge točke dnevnega reda se kar vsprejmd. Drugače pa točka 10., poročilo legitimacijskega odseka o volitvi dr. Josipa Samuela Blocha. Imamo ga rabina v državnem zboru. Jako ostra, zanimiva in precej dolga bila je debata v tej zadevi.
Kako in kuj bode, se pravo za pravo ni vedelo in prav radovedni smo bili izida. Bloch je poslanec mestne skupine Kolomejske v Galiciji.
Poročevalec odsekov dr. Avg. VVeeber zagovarjal je že volitev rabina Blocha in nasvetoval, da se stvar morebiti odstavi.
Poslanec prof. Kaiser pobijal ga je čvrsto in navajal razne upijoče netaktnosti, ki so se vršile o priliki izvolitve Blocha. Razjasnil je tudi nekoliko vprašanje, je li Bloch res doktor. Bloch sam, pravi poslanec, ne ve, je li doktor, to se pravi, on ne ve, kje si je pridobil to akademičuo čast. Če se
LISTEK
D e c a.
Ruski spisal M. Bjelinski.  Poslovenil V. Petri čič ml.
XV. (Daljo.)
„A zdaj mu recite, da pridem brzo F" Obriše si solze in hiti v svojo sobo. Tu se je umila in počesala z mrzlično hitrino. Razume se, da je glavnik popolnoma pokvarila. Potem vzame svojo obleko od močnega, belega platna, čiste no-govice in nove Čevljičke od kozje kože. Babica gre, k njej, ko si je oblačila suknjico, da ji bode kaj daljša.
»To je izvrstno, Nastenka," reče starka.
„On je zapovedal. Kaj dela on zunaj?"
„Puši. .. . Hočeš li kaj jesti? Vzemi malo juhe .... imamo kolače .... Mi smo jedli brez tebe opoludne. Oče je hotel jesti.
No, Nastenka je prebirala slovnico.
Vi ste čudni, babica! Jaz ne utegnem, a vi govorite o kolačih! Prosim vas. ostavite me . . . j'aime, tu aimes, il aime..... Skoro bodem pri-
šla .. . samo malo bodem .... Babica, draga ba-
bica, recite mu, da sem jaz že velika, da me vsaj za ušesa . . . j'aurai, tu auras, il aura .... Ne sedite mi za vratom, babica ! Draga babica, idite k njemu, zabavite ga . . . da ne začne kar najeden-krat . . . jaz bodem samo na kratko roko .... jaz znam vse, moram samo prej ponavljati, que j'eftsse, que tu eusses qu' il eusBe . . . Oh, motim se . . ."
Prime se za glavo in začne teptati z nogami
No vznemirjujte me!"
Babica zaloputne vrata za seboj. Ni se jezila toliko na unukinjo, kolikor na Samohvalova.
„Vidi se, kaj je naredil iz deteta ... S svojo strogostjo spravil je v grob tudi pokojno Mašo .... Meni je bil ta človek vedno oduren", misli babica, ko je stopila v gostinjako sobo, katero je solnce razsvetljevalo.
Po glasu, s katerim se je babica razgovarjala s svojim zetom, razločila je Nastenka, da se o nji govori. Sedela je kraj knjige tužnega srca. Zdelo se ji je, da ji nekaj hladnega kakor sneg teče po grlu.
Najeclenkrat zakliče Samohvalov: „Nastja!" Dekletcu zatrepeta srce tako močno, da ji je slabo prihajalo. Gotovo da se je zgradila. No, pa se vender toliko premaga, da naredi prijazen in vesel obraz.
ga vpraša, navaja danes to mesto, jutri zopet drugo. Poslanec Kaiser opominjal je zbornico, da naj varuje čast svojo, naj varuje pravičnost in ravna odkrito.
Potem govori poslanec Struszkiewicz, polemi-zujoč s Kaiserjem.
Podpredsednik Chlumezkv trudi se in muči v daljšem govoru, da bi pridobil poslance v svoj namen, to je, da bi se zadeva še odložila, meneč, da še neso vse zadeve te čudne volitve dovolj rešene.
No pogorel je, kakor pravimo po domače, Chlumezky prav pošteno, predlog njegov ovrgel se je s 145 glasovi proti 56 glasom. Za glasovali so Mladočehi, nekaj poslancev kluba Coroninijevega, Kronavvetter in večina kluba  nemških Avstrijcev.
Saj je pa tudi čudno, da stavi mož tak predlog; Bloch je že 4 leta državni poslanec, a stoprv daneB spravila se je verifikacija volitve njegove na dnevni red v državnem zboru. Verujemo pač, da stvar cela liberalcem ni dišala posebno in več jih je zapustilo celo dvorano.
Poslanec Kaiser odgovarja nekaterim opazkam in potem govori, po vsprejemu konca debate, poročevalec dr. Weeber v istem  zmislu,  kakor prej.
Potem govori, Še predno Be je glasovalo o predlogu Chlumezkega seveda, poslanec Szczepa-nowski, in sicer za Blocha.
Glavnim govornikom hotela sta biti poslanca dr. Steinvvender in prof. Kaiser, ki se je bil po Szczepanovvskem oglasil k popravkom.
Žrebali so in sreča je bila  ugodna Kaiserju.
Naročal je govornik zbornici še jedenkrat, da odloči v važni te zadevi premišljeno in ovrže volitev Blochovo. Predlog Chlumezkega, da naj se zadeva preloži, se je ovrgel kakor sem že zgorej povedal. Glasovalo se je potem o volitvi sami in čuda — volitev rabina Blocha odobrila se je z 137 glasovi proti 71. Žid stoječ tik mene in to merodajen, pravi: „Žid mora zmerom srečo imeti srečo sv—o.
Proti glasovali so antisemiti in večina levice. Tako si je torej zbornica, vsaj večina nje po mnogih težavah pridobila vender rabina poslancem svojim.
Jutri je zadnja seja, na dnevnem redu mej drugim tudi volitev delegacij.
aKaj želiš, oče?"  vpraša ona nedolžno, po-mudivši se pri vratih. „Pridi bliže!"
Na njeno veliko čudo bil je oče ž njo zelo prijazen. Pogladi jo po lici in reče:
„Ne gledaj na stran ! . . . . Pogledaj mi v oči! Babica pravi, da si se dobro učila. Jaz mislim, da nisi pozabila na ono, kar je lani bilo .... Ne gledaj na Btran!"
A obrnivši se k babici, dostavi: „Prav podobna je ubogi Mariji .... Bode zelo lepa!"
Nastenka se je nasmehnila. Samohvalov jo zopet pogladi po lici in reče:
„Tuko velika deklica mora paziti na dostojno vedenje. Kadar si čista, tedaj te imam rad. Pomisli, da se bodeva jutri odpeljala. Šla bodeš v odgoja-lišče, še le Čez mesec dnij. Ako bode treba, učil te bodem jaz. Moraš vedeti, da prideš v svet, zato je treba pustiti otročarije. Jaz nesem tvoja dobra babica, pa ti ne bodem skozi prste gledal. No, poljubi me!"
Pomoli ji roko, ki je bila obrasla s finimi dlačicami.
Nastenka jo poljubi.
(Konec p rili.)
Govor drž. poslanca dr. viteza Tonklija.
v državnem zboru dne 8. maja 1889.
Visoka zbornica! Ko sem poslušal včeraj prvega contra-govomika, mislil sem, da nesmo v ju-stičnej, temveč v j^zikovnej debati, kajti večji del govora njegovega bavil se je le z jezikovnim vprašanjem in to z jezikom Slovencev.
Reči moram, da bi se jaz ne upal soditi o stvari, katere popolnoma dobro ne poznam, kajti moja sodba bi ne mogla biti zavsem prava. Jaz ne verujem, da bi prvi gospod coutra-govornik imel tako znanje, da bi mogel prav soditi o kakovosti, razvoji in kulturnej vrednosti slovenščine. (Prav res na desnici.) Da smem tako misliti, opravičuje me primerjanje njegovo s slovenskimi besedami, katerih pisava, kakor jo je on navajal, se ne ujema z dejanskimi razmerami, zlasti pri onih, ki so uzete iz prostonarodnega jezika. V ostalem moram omeniti da ima vsak jezik z začetka v razvoji svojim te-težave. da ima vsak jezik več tujih besed, tako da so se povsod osnovala društva, ki imajo lastni jezik čisti tujih besed. Spominjam se, da sem se s tistega časa, ko sem se učil nemškega slovstva, v šoli, da je bilo za velicega pesnika Gotheja se osnovalo v Wei-meru društvo, da očisti jezik. Zdi se mi, da so tudi danes društva za čiščenje nemščine, če se ne motim, je njihovo središče v Berolinu. To je dokaz, da se ueso le v slovenščino zamešale tujke, temveč tudi v nemščino in jeden nemških tovarišev je bil toli prijazen, da je preiskal dve strani včerajšnjega cotra-govora in podčrtal tuje besede. Na prvej strani jih je 52, na drugej 60, torej ukupe 112 tujk. (Veselost in klici na desnici: Čujte!)
Pri navajanji besed, katere so neki slovenske, moral je gospod govornik imeti pred več leti v Ljubljani izhajajoč list „Brencelj", ki je imel stalno rubriko „Rešpektorjeva kuharica", v katerej se je pisalo, kakor govore neizobražene kuharice v Ljubljani. Če bi pa gospod govornik danes šel na trg Ljubljanski in začel pogovor s kako kuharico, ki je dovršila ljudsko šolo, bi se prepričal, da bi tako imenovanega ljudskega jezika več ne slišal, temveč preveril bi se, da govore najlepšo slovenščino, katere vsakdo mora biti vesel, ki se za to zanima.
Kar se tiče navedenih nemških besed, je, kakor se kaže, bil pozabil, da največ niti nemškega izvora ueso. Če misli, da je beseda „leva posneto po nemškem „Lbwe", ga opozarjam na latinski izraz „leoM (Prav res !), od katerega obe besedi izvirata. Če ravno tako misli, da beseda mojster izvira iz nemškega „Meister" ga opozarjam na latinsko besedo „magister". Ce pa celo misli, da je beseda „med" vzeta po nemškem izrazu „Meth" in je ta nemškega izvora, hočem ga bolje poučiti in mu povedati, da je baš nasprotno resnično. (Jako dobro! — Veselost na desnici.) Ravno tako je z besedo papir, ki tudi ni nemškega izvora, temveč izvira iz latinske besede rpapirus". (Prav res ! na desnici!)
To očitanje zadeva ravno tako Nemce kakor nas, in opu/.arjati moram na to, da so veliki jezikoslovci prišli na to, da imajo romanski, germanski in slovanski jeziki skupno podlago, arščino ali sans-kritščiuo. Ta se imenuje indogermansko jezikovno deblo in je naravno, da imajo ti narodi nekatere korene skupne in so se le po narodnem duhu drugače razvili.
Opozoriti  hočem na besedo „Vater" v latinščini je „pater",   v  grščini n-y.-r,zu.   Tako je v nemščini  „Mutter", v latinščini „mater", v grščini „o.v-t/is" v nemščini, „Wein", v latinščini „vinum", v grščini  B6lvoc", in tako bi vam lahko navedel, še več druzib besed, katere je nemščina dobila iz tujih jezikov in vender  ne bode nikdo trdil, da ni jako razvit kulturni jezik. Poglejmo še madjarščino, v njej   najdete  jako mnogo slovanskih besed „ko-vacs mester".   „Kovača" je slovanski in mester je vzet  od  občnega debla.   Tako je nastala beseda „kalpak" iz slovanske besede „klobuk" s samo prestavo črk. Mačka se imenuje „maczka", ta beseda je vzeta iz slovanskega in vender ne more ni kdo trditi, da madjarščina ni sposobna za razvoj, da ni kulturni jezik. (Dalje prih.)
Politični Vazgled.
Notranje dežele.
V Ljublj a ni, 16. maja.
V (jtulifiji bode letos huda volilna borba. Demokratska stranka hoče napeti vse sile, da kjer bode mogoče spodrine vladne in aristokratične kan-
didate. Na shodu zastopnikov 81 galiŠkib mest in trgov, ki je bil v Levovu, sklenili so, da bodo delali na to, da bodo voljeni kandidati, ki bodo zastopali vse razrede prebivalstva in branili interese kmetskih in mestnih občin. Kandidati morajo obljubiti, da se ne bodo ozirali na želje vlade, ampak le na potrebe dežele. Potegovati se bode za pravice prebivalstva in razširjenje deželne avtonomije v duhu resolucije deželnega zbora iz 1868 leta, in uvedenje poljščine v državne zavode in pri železnicah. Podpirati bodo morali opravičene težnje Ru-siuov, da zavlada bratsko soglasje v deželi. V deželnem zboru naj si bodo prizadevali, da pouzdig-nejo mestno in kmetsko prebivalstvo v umstvenem, nravstvenem, državljanskem in narodnogospodarskem oziru, da se deželni zakoni osnujejo na podlagi jednakopravnosti ter se jednakomerno razdele razne naklade. Na tem shodu se je govorilo tudi, da treba premeniti volilni red in preustrojiti šolstvo, in obravnavalo se je več druzih manj važnih reči j.
Ako je Dunajski dopisnik nekega Peterbur-škega lista prav poučen, se Tisza no bode več dolgo obdržal na krmilu. Opozicija proti njemu na Oger-Nkciii vedno narašča. Madjari sovražijo Tiszo, ker spoznavajo, da jim koplje le grob. Na vse mogoče načine gre Nemcem, nemškim Židom in drugim tujcem na roke, ki so za njegove vlade pokupili že blizu polovico posestev na Ogerskem. Pojde li tako dalje, bodo Nemci gospodarili na Ogerskem. Mad-jarski magnati, ki so prišli ob posestva ali so se pa tako zadolžili, da od posestev več živeti ne morejo, silijo se v državne službe, da bi na stroške dežele aristokratski Živeli. Po vsej deželi zavladala je velika demoralizacija in korupcija. Na Dunaji se nekda govori, da bode Tiszo namestil v kratkem Julij Andrassy. Ta se bode javaljne dolgo držal, ker je preveč naklonjen Nemcem. Madjari so se preverili, da jim nemška kultura le škoduje in se je hočejo vsekako ubraniti, naj se imajo tudi sporazumeti b Slovani. Ker na Ogerskem nič ne zaupajo Nemčiji, da bi jim pomagala proti Rusom, ko v Berolinu nečejo nikakor jasno narisati svoje politike, tudi neso več tako naBprotni Rusiji in le odobravajo, da se upira nemškej kulturi. Nam seveda se dozdeva, da pisatelj malo [u&o; timistično sodi glede sporazumijenja mej Madjari in Slovani.
V u a njo države.
Dne 26. t. m. bode v Beleingradu velik shod srhKliili naprednjakov, kateremu bode predsedoval Garašanin. Na ta shod bodo nekda prišli iz vseh krajev dežeha. Ker ni v Belemgradu nikjer zadostnega prostora, da bi mogli zborovati, napravili bodo v ta namen veliko leseno začasno poslopje. Na tem shodu Be bode določil stranki nov program in sklenilo, kako naj postopa nasproti vladi. Glede vnanje politike bode se stranka naprednjakov izrekla, da naj se Srbija še v prihodnje opira na tripelulijanco.
Radoslavovci na vse kriplje delajo, da bi sprli kneza in Starabulova. Sedaj bujskajo Stambulova proti Koburžanu, sedaj zopet narobe. V ta namen se pa lftolgarNkH lojalna opozicija poslužuje raznih sredstev, mej drugim tudi vnarjih listov. Tako se „Slavjauskim Izvestjaui" piše u Sofijo, da Ko-buržau povsod skuša dobiti na svojo stran vojsko, da se ž njeno pomočjo znebi Stambulova in drugo v. Sedaj je že dobil na svojo stran 10 polkov, katerih poveljniki so mu že vsi obljubili, da mu bodo pomagali proti Stambulovu. Ti polki so blizu želez niče, tako, da se v 24 urah lahko zbero v Sofiji. Drugi polki se pa v prestolnici ne morejo zbrati pred štirinajstimi dnevi, tačas bodo pa Stambulova in Caharija Stojanova že lahko davno obesili. Knez pa ne misli takoj začeti borbe proti Stambulovu, temveč hoče še več polkov dobiti na svojo stran. Koburžan razdeluje mej častnike rede, njegova mati pa mnogo občuje ž njih soprogami in tudi pri tem ni skopa, temveč skrbi jim za lepe obleke. Mi takim vestim ne pripisujemo nobene posebne važ uoBti, ker poznamo nj'h pravi namen in od kod da izvirajo. Svojega namena pa ne bodo dosegle, ker Koburžan in Stambulov predobro poznata drug dru-zega in vesta, kako sta drug druzemu potrebna.
Organ riiiuiiiiNkc vlade jako rezko odgovarja ruskim listom, ki so pisali, da mora ruraunski naslednik biti pravoslaven.   Ustava le določuje, da se morajo otroci odgojiti v pravoslavji, a za slučaj, če kralj nema otrok, je pa urejeno prestolonasled-stvo brez ozira na vero.  Tudi se Rusi nemajo brigati za to, kako naj  se tolmači rumunBka ustava, ker to je čisto notranja zadeva.   V »Slavjanskih Izvestjah" svari nek odličen pristaš rumunske konservativne stranke Ruse, da naj Be ne dajo zapeljati s protidinastično  pisavo  nekaterih rumunskih listov. Velik del Rumunov se rajši sprijazni z nem ško dinastijo, nego bi  pa dopustila da  bi se kdo utikal v njihove notranje zadeve.   Rusi   ne smejo gojiti prevelicih iluzij glede rumunskega prijateljstva. Nezavisnost je Rumuncem več nego vsako prijateljstvo.   Mogoče, da kedaj večina Rumuncev si prisvoji nazore antidinastičnih Časopisov glede dinastič-nega vprašanja. Dokler se pa to ne zgodi, naj bodo Rusi previdni, posebno  ne smejo pokazati,  da se žele mešati v rumunske zadeve.   Narod je naklonjen Rusiji in tud» mej inteligenco  ima poslednja nekaj privržencev ; a vender se mora z Rumunijo postopati kot z nezavisno državo, če tudi je majhna. S časom se bodo Rumunci sami približali Rusiji,
ker že večina inteligence spoznava težo nemškega gospodstva. Če bo Rusija delala preveč proti sedanji dinastiji, bode le težave delala konservativuej vladi, kar pa ni želeti. Rusija ni niti s prstom ganila, pa so vender Srbi zapodili Milana. To se bode zgodilo tudi s Hohenzollerci v Rumuniji, le čakati je še treba.
Nuniojsku konferenca kmalu konča delovanje. Nemčija, Anglija in Zjedinjene države so se skoro v vsem sporazumele. Sklenile so, da bodo vzajemno nadzorovale samojsko domačo upravo. Sa-mojci si bodo sami izbrali novega kralja.
Dopisi.
1% 4»ru<l<-;t 14. maja. (Nesreča na Muri.) Nedeljo popoludne sprehajal sem se ob desnem bregu deroče Mure. Parnik „Styria" imel je ravno odpljuti, ustavim se tedaj ter se pomešam mej mnogobrojno množico, koja je radovedno ogledavala parnik ter željno pričakovala odhoda. Na parnik šlo jih je malo — kolikor morem jaz soditi, bilo jih je kakih 30 — in to večinoma sami otroci in njih spremljevalci. V zadnjem treuotku pribiti še oče s svojim malim sinkom — trenotek bi se bil še zadržal, ne mogel bi se več peljati — a obranil bi si predragega sinka. Ura odbije 8/44. popoludne in z veselimi obrazi odpeljejo se „potniki" živahno pozdravljajoč z rokami in rutami na bregu ostale, kakor bi imeli dolgo pot pred seboj. — Sedaj se tudi jaz podam proti Puntigamu. Komaj ua pol pota zagledam čudne reči plavati po Muri. Tu vidim pobarvano desko, zdaj pridrvi nekaj, kar je prav podobno pasji koči, sedaj zopet črnopobarvano bruno in dr. Nesem si mogel razlagati, od kod je to. Ugibal sem, da Be je morda kak mostovž v „Žaklju" udri ali je celo deroča reka kak most odnesla.
To ugibajoč močno se prestrašim, ugledavši na malej deščici na hrbtu ležečega blizu osemletnega fantiča, koji je bil precej elegantno oblečen ter ni kazal več življenja v sebi. Ribiči loveči v bližini hite na pomoč, že ga imajo na kolu — tu ga vzame vrtinec ter nese v globočino. Dolgo smo še gledali ter pričakovali, da voda otroka nazaj da. Zaman !
Sedaj hitim nazaj ter dospevšemu do „Ra-detzkvbrucke" pokaže se mi grozna nesreča: parnik „Siyria"   je  popolnoma v vodi!   Na obrežji je na tisoče ljudi, koji hite" jeden  drugemu pripovedovati nesrečo. Most je zaprt ter ne sme nikdo čez! Pridružim se nekemu čuvaju ter izvem sledeče : Ob 4. uri hotel  se  je  parnik ustaviti   na  bregu pri Mariahilf, a kar nenadoma odpove stroj. Voda bila je zelo deroča ter nesla parnik dalje.   Kapitan si pomaga, kolikor si more, a parnika ne more ustaviti. Voda zanese onemoglo ladijo k Uršulinskemu samostanu, ob Čegar zidovje se zadene  ter v trenotku obrne. Sedaj je izgubil kapetan popolnoma vso moč ter ni mogel mačka spustiti boječ se, da se ne bi ladija na stran ulegla. Grozen krik in vrišč, a od nikoder pomoči ! Kakih 20 metrov oddaljen od parnika peljal se je rečni čuvaj  ter  klical kapetanu, naj spusti mačka, kar se pa ni storilo iz gorej navedenega uzroka.  Z vso  močjo drvi parnik proti „RadetzkybriickeM. Gledalcem na obrežji močno je srce bilo upajoč še,  da si poišče parnik pot mej podboji. Žal! Voda obrne ladijo, trešči  z vso silo s stranjo ob podboj ter groza — pokrije skoro vse pasažerje. Ladija je razklana na dva dela. K a var nar Painsi prihitel je koj  na lice meBta ter prinesel dolge lestvice,   koje so iz mosta dejali v vodo ter rešili sedmero ljudij. Rečni čuvaj rešil je sam osmero. Petnajstletni deček Kosjek plaval je proti bregu ter v svojem naročji  držal triletno deklico. Kancelist Doppler hotel je plavajoč   rešiti svoje 2Va leta staro dete,  a voda mu ga vzame ter dospe sam na breg. Nek drug uradnik stal je na vrhu potopljenega parnika ter držal v naročji svojega otroka. Bil je tudi rešen.   Mrtvih je do  sedaj najdenih osmero, pogreša se jih še Četvorica. —
Ta nesreča se je tedaj morala zgoditi, sedaj bodo pač prepovedali to nevarno vožnjo. Vladni Bvetuik Hlavaček se je zmerom protivi] temu podjetju, ker je spoznal, da so parniki prešibko konstruirani. Tudi policijsko ravnateljstvo ni hotelo baje dati dovoljenja, a višje oblasti bile so zadovoljne. Kdo je tedaj uzrok tej nesreči? Govori se različno. Nekateri trde, da je bilo parniško osobje vinjeno, drugi se jeze nad podjetniki, koji parnikov neso vzdržavali v dobrem stanu. To in ono sedaj še ni dokazano, sodnijska preiskava pove nam morda resnico.
Ponedeljek in torek spravljajo ženijski vojaki
pod vodstvom stotnikov Steidla in Utevarnokva potopljeni parnik na dan. Sedaj, ko to pišem, je delo skoro že končano. Dovršeno ne bode še danes, ker je reka prederoča.
Domače stvari.
— (Pesnik Simon Gregorčič) odpotoval je v Dalmacijo, da si popravi pokvarjeno zdravje. Mej potoma ustavil se je v Trstu, kjer so mu pri veselici na Greti dne 12. t. m. napravili uauduŠeno ovacijo.
— (»Slovanski Svet") ima v 9. številki jako obširen spis „0 kritiki dr. Mabniča". V tem članku se čudak Goriški prav temeljito zavrača in pobija ter njegova nadri-učenost kaže v pravi luči. Ker ima „Slovanski Svet" zaradi tega članka prilogo, stoji posamična številka 30 kr.
— (Glasbena   akademija   na korist ubogim dijakomvišje r e a l k e v Lj ub 1 j a n i) bila je včeraj zvečer v redutnej  dvorani.   Dasi je koncertna sezona že končana,  bil je uspeh vender jako ugoden, kajti ustopnina in preplačila vrgla so nad 180 gld,, akademija sama  pa je bila v vseh točkah jako lepa.   Dijaki tukajšnje realke nastopili so prvikrat v takej akademiji, a koj prvi nastop se je povsem posrečil. V zboru pelo je nad 80 pevcev, sami mladi, a čili in zvonki glasovi, vrlo izvežbani. Intonacija bila je pravilna, zbori  pa gladki, blagoglasni in dovolj krepki. Poleg treh pesnij Mendels-sohn-Bartholdijevih  pelo se je  tudi  6 slovenskih, mej   katerimi  sta nam osobito  ugajali novi lepi skladbi:  II. jSattnerja:  Na  planine   (Nazaj, v planinski raj!) in Foerste rj e va:  Na slavo Avstriji.   Poslednja morala se je ponavljati. Ostale tri pesni: „Na jezeru", „Vse mine" in „Dolenjska zdravica" (Prijatli  naši zdaj  vesel'  bodimo) prav prikladno   za   godala   na   lok   urejene,   so navzlic temu, da jim  nedostaje zanimivosti novosti, napravile popoln  efekt. Titlov   zbor:   „Die nacht-liche  Heerschau"   so  v  Ljubljani že mnogo let ni   pel.   Večini   občinstva  bil  je   nepoznat, zato je močno uplival na poslušalce, katerim je petje in vojaško-karakteristično spremljevauje orkestra tako močno prijalo, da se je ta sicer zelo dolga točka morala ponavljati. Posebno lepa točka bila je Ch. Daucla „Symphonie concertante"   op. 98., v kateri sta [gojenca  Anton Gnesda in Herman Miihl-eisen (katera  je na klavirji  spremljal Jaroslav Foerster)  na  goslih   pokazala  izredno svojo spretnost.  Svirala sta jttko precizno in točno izražala vse krasote te uprav francoske  skladbe. Ob činstvo odlikovalo je vse točko z obilnim rokoploskom in splošno je bilo mnenje,  da  se na tem uspehu sme čestitati g. učitelju Foersterju, kakor tudi njegovim gojencem, nič menj  pa tudi vrli vojaški godbi pod g. J. Nemrave vodstvom.   Pri akademiji bili so prisotni: deželni predsednik baron Winkler, deželnega   sodišča predsednik   Koče v ar, župan G r a s s e 11 i, cesarski svetnik M u r n i k in dr.
— (Drobne vesti.) Pri okrajnem sodišči v Ribnici razpisano je mesto zemljiškega knjigovodje Prošnje do 18. junija t. 1. — Gospod dr. Andrej Kep pa v Brežicah imenovan je okrajnim zdravnikom v Celji.
— (Telovadno društvo „Sokol") izdalo je letno poročilo, kateremu povzamemo, da ima društvo 19 častnih, 204 podporne in izvršujoče ter 12 vnanjib članov. Dohodkov bilo je v lanskem letu 4537 gld. 29 kr., troškov pa z uštetim saldom (245 gld. 98 kr.) tudi toliko. Mej troški je glavna točka petindvajsetlctnica, ki je stala 2497 gld. 50 kr.
— („Učiteljski T o v a riš" ) ima v 10. številki nastopno vsebino: Domača vzgoja. Piše Jakob D imnik. — Svitoslav in Danica. — Pogovor o vremenu. — Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učiteljsko razstavo" Pedagogiškega društva v Krškem. — Književnost, — Prvo zborovanje „Zaveže shvenskih učiteljskih društev" v Ljubljani dne 22. in 23. aprila 1889. 1. — Dopisi.
— (Plemenske bike, be lanske (cika ste) pasme) prodajala bode kmetijska družba v ponedeljek 20. maja dopoludne ob 10. uri v Kranj i, in sicer na dvorišči gostilne gospoda Petra Majerja (mlajega), t j. na dvorišči hiše, ki je zraven velike cerkve, in kjer stanuje davčni urad. Po sklepu glavnega odbora dobodo sedaj vsi biki že pri nakupu obročke v nos, kar bode močno olajšalo ravnanje Ž njimi. Na Virtenberškem, koder liceucujejo bike jednako kakor pri nas žrebce, ne dobi nobeden, ki ima bika, licence, ako nima bik obročka v nosu. S tem upa kmetijska družba preprečiti vedno bolj množeče
se prošnje za prerano prodajo subvencijskih bikov zaradi njih ueukretnosti.
— (Slovenska čitalnica v Gorici) priredi v nedeljo dne 19. maja v društveni dvorani besedo. Spored: 1. „0 železni cesti", za mešani in moški zbor s samospevi in spremljevanjem glasovira uglasbil Hrabroslav VolariČ. 2. „Dalmatinski šajkaš", dvospev za moška glasova. 3. Da se ustreže od mnogih stranij izraženej želji, še jedenkrat: „Ženska borba", vesela igra v 3 dejanjih, spisal E. Scribe, poslovenil R. P. Po besedi za društvenike plesna zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina k besedi 40 kr. za osobo in 80 kr. za družino. Za ustopnice oglasiti se je pri društvenem slugi. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 15. maja. Danski kralj in kraljica dmes popoludne semkaj dospela in se po kratkem postanku odpeljala na Dunaj.
Rim 15. maja. Povodom agrarnega gibanja v provinciji Gallarate bil je v Arlunu in Casorezzi ustanek. Kmetje začeli so hiše podirati, prodajalnice pleniti, prebivalce pretepati. Mej ustaši in vojaštvom, odposlanim iz Milana, prišlo je do krvavega boja. Na obeh straneh bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Tudi okolu Varesa velika razburjenost.
"Waldenburg (Pruska Šlezija) 15. maja. Za varstvo proti izgredom došel je včeraj ba-talijon pešcev, danes v podkrepljenje zopet jeden batalijon.
Dunaj 16. maja. Cesar poslal Schraer-lingu ročno pismo, v katerem se spominja dovršenega šestdesetega službenega leta, 24 letnega izvrstnega vodstva najvišjega sodišča in zgodovinskih dogodkov, ki so Schmerlinga iz uradniških vrst poklicali na odlično politično delovanje in mu osigurali mesto mej odličnimi avstrijskimi državniki. Ročno pismo izreka čestitke in hvaležno priznanje na neomajljivi zvestobi in udanosti do cesarja in na ljubezni domovinski z željo, da bi Vsemogočni Schmerlinga še dolgo v stari krepkosti ohrani).
Razne vesti.
* (Sodni predsednik — slepar.) Sodni predsednik Coy v Waadtu poneveril je 150.000 frankov in pouaredil precej menic. Zločinca zasačili in zaprli so te dni v Havru.
*(Iiazstrelba.) Iz Peterburga se 10 t. m. javlja: Na parniku „Sophia" v Kronstadtu razpočil se je kotel. Parnik se je popolnem razruši! in moštvo je večinoma zgubilo svoje življenje.
* (Strajk.) Iz Pariza se 12. t. m. poroča: Strajk delavcev v Thizy v Rhonskem okrožji končal se je s tem, da so se gospodarji z nezadovoljneži sporazumeli radi mezde in skrčenja delu odmerjenih ur.
* (Vročina v Ameriki.) Iz Novega Yorka se 7. t. m. javlja: Po vseh Zjedinjenih državah vlada sedaj prav nenavadna in neznosna vročina. Včeraj dosegla je toplota 80° F. Vsled tega so gozdni požari posebno v Minesoti in Viskonsinu jako pogosti. Obilo vasij je v nevarnosti. Solnčni žarki požgali so tudi velike lesne zaloge ob železnicah in uničili mnogo posamezno stoječih krasnih vil.
•Narodno-gospodarske stvari.
Najnovejša zavarovalna kriza.
(Daljo.)
Občni zbor vršil se je potem dne (J. t. m. za predsedništva novoizvoljenega ravnatelja VVahrmanna, čegar ime tudi ne kaže ravno krščanskega porekla. Številke, o katerih je poročal nadzorovalm svet, jako so zanimive. K izkazauej izgubi 2.608,751 gld. prišteti je po poročilu njegovem Še daljših 779.395 gl. tako da cela izguba iznaša 3.388,146 gld. Po tem takem od vsega akcijskega kapitala, kateri jediui se mora zmatrati za pravo družbino premoženje, ni ostalo več, ko nekaj čez 6 0 0.000 gld. Treba pa je opomniti, da se samemu nadzorovalnemu svetu s tem ni zdela še iz-crpljena vsa izguba, temveč, da je izrecno opozarjal, da so delnice „Avstrijskega Feniksa" s prevelikim zneskom stavljene v bilancijo.
Občni zbor bil je po tem poročilu nadzoroval-nega sveta jako buren. Posebno francoski delničarji, ki imajo preko 19.000 delnic v svojej posesti, bili so nevoljni, da so bili tako ostudno goljufani. Zato sta delničarja de Schreiber in Cbateau Renard izjavila, da francoski delničarji ne morejo dati absoiutovija bivšemu generalnemu ravnatelju Moskoviezu in njegovemu namestniku Freyu, temveč, da si pridružujejo pravico postopati proti obema sodnijsko.
Čudno pri vsem tem je le, da občni zbor ni sklenil likvidacije, temveč, da hoče s tako ogromno izgubo še dalje poslovati.   Vsakemu, ki se količkaj
peča z narodnogospodarskimi razmerami, bode jasno, da se tako vsestrausko zavožena zavarovalnica ne more vzdržati, ako ima poleg tekočih svojih obvez s prihodnjim dobičkom, ki je pa jako dvomljiv, pokriti še skoro polčetrti milijon izgube. Vsaj še banka „Slovenija", katero je sicer strmoglavilo tudi nerazumno vodstvo, katera pa davno ni tako dalječ zabredla, ko „Ogersko-francoska zavarovalna družba", ni mogla se okrevati več. Ako so se torej francoski delničarji dali pregovoriti — bržkone je pri tem sodelovala tudi ogerska vlada, ka-terej bi likvidacija sedaj ne bila še ljuba, ker bi škodovala javnemu kreditu Ogerske — da ne likvi-dujejo še, tedaj so bili speljani na jako tenek led, ki se bode v kratkem udal; „Ogersko-francoske j zavarovalnici" pa je podaljšano življenje — do vešal.
Toda, da se nam ne bode očitalo, da sodimo in obsojamo brez dokazov, oulejmo si natančneje bilancijo, katera je bila  predložena občnemu zboru. Aktiv, tedaj premoženja izkazuje se tu 11,983.331 goldinarjev 74 kr.   V tem znesku  pa je obsežena tudi izguba 2,608.751 gld. 99 kr., katerej  se ima prišteti  po   poročilu   upravnega sveta  še daljših 779.395 gld. Dalje nahajamo mej aktivi vrednoBtne papirje v znesku  3,652.915 gld.  51 kr. Kakošni so ti vrednostni papirji, ne pove bilancija; pač pa je znano,   da je  „Ogersko-francoska zavarovalna družba" lastnica vseh delnic „Avstrijskega Feniksa". Te delnice, na katere je bilo uplačanih 600.000 gld., kupil je Moskovicz za 1,700.000 gld., dal je tedaj iz premoženja „Ogersko-francoske zavarovalne družbe" delničarjem „Avstrijskega Feniksa" 1,100.000 goldinarjev dobička.  Mi bodemo o tej kupčiji govorili kasneje obširneje; tu konstatujemo le, da so mej vrednostnimi papirji zaračunjene tudi te delnice, in sicer kakor to priznava nadzorovalni svet sam po nakupnem kurzu.   Ako torej  vzamemo, da bo delnice   „Avstrijskega  Feniksa"   vredne  še vedno 600.000 gld. — kar pa niso — tedaj se mora vender od aktiv odšteti nakupno agio 1,100 000 gold-Menic navaja  bilancija v zalogi za 269.896 gold. 20 kr.   Kakošno so te menice, o tem nam res da ni znpoega nič gotovega; a z ozirom na vse Mosko-viczovo *»' podarstvo moremo smelo trditi, da je mej njimi mnogo „gnjilihNe bodemo se varali, ako trdimo, da so se posojila na menice dajala posebnim prijateljem bivšega generalnega ravnatelja in da se bode tu izgubilo več ko polovico denarja.
Družbeni hiši v Budimpešti in na Dunaji navajata se mej aktivi z zneskom 1,607.495 gld. 27 kr., tedaj toliko, kolikor sta stali novi. Ker sta se ti hiši zidali jako luksurijozno, gotovo je, da bi se sedaj ne mogli prodati za več ko tretjino prvotne vrednosti; tu torej odpada od aktiv znesek najmanje 530.000 gld.
V resnici horendno pa je čitati, da navaja bilancija mej aktivi nič manje ko 1,375.854 gld. G6 kr. tirjatev pri svojih zastopnikih in pri zavarovanih strankah; raznih tirjatev 55.012 gld. 28 kr. in tirjatev pri tujih zavodih 1,269.813 gld. 80 kr., vkup torej 2,700.680 gld. 74 kr. Ako že abstrabujemo od tirjatev pri tujih zavodih, tedaj je gotovo, da se od t'rjatev pri zastopnikih, pri strankah in pri raznih v resnici ne bode prejelo več ko polovica, kajti ko bi te tirjatve bile izterljive, ne bile bi narastle na tako ogromno vsoto. Prav je torej storil nadzorovalni svet da je za dubijoza, kakor smo že omenili, prcračunil 779.395 gld.; gorenje številke pa nam karakterizujejo brezglavo gospodarstvo Mosko-viczevo in njegovih pomočnikov.
Ako konečno preidemo znesek 40 000 gld., ki je zaračunjen za inventar, dasi je to več ko za polovico preveč, ustaviti se nam je še pri poslednji številki aktiv. Tu se namreč računi 369.131 gld. 75 kr. akvizicijskih stroškov, prenesenih na prihodnja leta. Za Boga! lep aktivurn. Nobena zavarovalnica, katere uprava ima pred očmi bodočnost zavoda, ne prenaša akvizicijskih stroškov na bodoča leta, temveč zaračunava jih isto leto, v katerem so bili izdani. Seveda „Ogersko-francoska zavarovalna družba" tega ni smela storiti, ker bi se bila sicer izguba za 369.131 gld. 75 kr. povečala. Kako pa so nastali taki ogromni akvizicijski stroški, o tem bodemo dobili pravi pojem, ako pomislimo, da je jeden jedini akviziter — kakor je to kon-statoval pri občnem zboru dr. Komlos — dobil najedenkrat 2 4.000 gold. predplačila. Zares, pravo madjarsko gospodarstvo!
Ako torej reasumujemo vse doaedaj povedano, jasno je, da izguba ne iznaša samo priznanih 2,608.751 gld. 99 kr., ampak najmanje 5 milijonov 3 8 7.277 gld. 99 kr. Ko bi tedaj vse rezerve bile pravilno preračunjene, bilo bi nasproti pasiv a m v znesku 1 1,983.331 gld. 74 k r. pokritja vnajboljšem slučaji le 6,596.053 gld. 75 kr. Jasno je torej že iz tega, da se tako situovan zavod nikakor ne more rešiti, kajti blaženstvo bilo bi misliti, da se bode s poslovnimi uspehi bodočih let pridobilo preko 5 milijonov gold. Poleg tega pa je še pomisliti, da so rezerve, kakor trdijo veščaki, preslabo dotovano in da je notorično, da ima mej vsemi avstro-ogerskimi zavarovalnicami „OgersKo-francoska zavarovalna družba" najslabši posel, ki jej bode še letos donesel mnogo škod. „Ogersko-francoska zavarovalna družba" torej ne bode ušla kon kurzu, ako se francoski delničarji n^ spametujejo in ne sklenejo prej likvidacije. (Konec prih.)
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (it>i-0)
Laških trga.
II
to.J l n
za vse leto gld. 4.60; za pol lata gld. 2.30; za četrt leta gld, 1.15. | \
11 j c* i :
15. maja.
Pri >lali£i: pl (»ngentbd i/, (iuricu. — >Schwab iz toplic, — IJlabna z Dunaju. — Pcrišič iz Starega Jaklič iz Budimpešti;. — Krese iz Olomuca. — Spriuger t Dunaja. — Moller, Hertcff, Ilahn, Benedikt in Pick z Dunaja. — Maksinovič iz Zagreba. Siisserinan iz Pariza. — Suhu Iz iz Monakovega.
Pri slonu Tscberitscb iz Maribora. — pl. Burgen ■ Dunaja. — Pelnar I Dunaja. — p!. Markovič iz Pulja. — Privančie iz Pulja. — Fiioher iz Mokronoga. — Rottor iz Gradca, — Tausijr iz Liooa. — Wallter, llofmaiater, Strin-dlor, Kresart z Dunaja. — Kadnek II Kočevja.
Pri AvNlrlfNkeui veaarfl; Kilar iz Velikih Lašič. — Kortner t Dunaja — Bnohner t Dunaja. — Tnuitinan ii Građo*. — Vraučie iz Zagradoa.
Pri Jnžiieiu kolodvoru : Kozmeis II Antuna. — Kohrovev iz Trsta. — Surič iz Linca.
Tržne ceste v I4»5s !>lj«a
dne 15. maja t. 1.
			A.	'.r			kr.
Pšenica,	h k ti.		5	88	Sp< b povojen, W#i\ . Surovo maslo, „	—	OB
Rež,	_	•       * •	4	nO		—	74
Jocinuu,			4	50	Jajce, jedno :   .   , .		1-b
Oves,	n		8	—	Mleko, liter ....	__	7
Ajda,	n	.       . .	4	60	Goveje       meso, kgr.		54
Probo,			5	—	Telečje	—	50,
Koruza,	n	• •	5	—	.Svinjsku         „ „	—	52
Krompir	H		2	67	Koitrunovo   B „	—	84
Leča,	It		19	—	Piianeo......	—	60
Grab,			13	—		—	18
i Fižol, Maslo,			11		He.no,   100 kilo .   . .	2 23	
		kgr. .	—	84	Slama,   „     „   .   . .	2 32	
Mast,		n	—	70	Drvi>.    trda, 4 □ine.tr.	b 50	
i Speh irišen		n	_	59	mehka, 4 ,	4 25	
Meteorologično poročilo.
2Diji.n^jsjVra. borza
i i: e 16. maja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — daues
Papirna renta        ....   gld.  8580 — gld. H6-—
Srebrna renta.....„     86*— — „ 86*20
Zlata renta......,   109-75 — , 109 75
5 V- marčna renta ....     ,    10085 — , 100-85
Akcije narodne banke.   .   .     ,   904*— — „ 903*—
Kreditne akcije.....                       .   304 50 — , 30630
London.......,   118*40 — , 11820
Srebro........,     —*— — „    —'—
Napol........                                     ,       9-40 — „ 9-39
C. kr. cekini  ......     ,      563 — „ 5'61Vi
Nemfike marke.....                        ,     57-H7«/, — „ 57-75
4°/o državne srečke it 1. 1861     260 gld. 136 gld. 75 kr.
Državne srečke iz 1. 1864           100   , 181 „   — „
Ogerska zlata renta ♦,•/,..... 103 „ 05 „
'^gerska papirna renta 5°/0   .       ... 97 „ 50 „
6*/« Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 ,. 75
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 125 „ 25 „
Zemlj. obć. avstr. 4,/»°/0 zlati zast. listi . 119 n   — „
Kreditne srečke.....100 gld 187 „50 ,,
Kudolfove srečke.....                          10 „ 21 „ —
Akcije anglo-avstr. banke   .   .     120 „ 129 ,, 80 ,,
Traminway-društ. velj. 170 gld. a  v. 233 „ 25 .,
'1*1      BOTB        k4'!^i       -UU1 toVkhl UiS
Notarski kandidat
z dveletno postavno prakso želi ae premestili. — Ponudbe  naj  so izvolč poslati g. Ito^iunirii Bruner-ju,
c. kr. višje deželne sodnijc svetovalcu m odvetniku v Ko. čevfi, kateri iz prijaznofdi tudi izvestja daje.      (357—2}
^--r«t^- rtrt^ ^t^r Mf*. ^nT^T--
Trpina z mešam blagom
v večjem okrajnem in farnem kraji na KranJMkeiu, na jako obiskovanem kraji, s stanovanjem, kletjo, ina-KMeinoin in opravo, (363—1)
da se takoj z ugodnimi pogoji v najem.
Zaloga blaga se lahko po kupnem potu prevza i e. — Ponudbo vsprejema Muller-jev Annoucen-Bnreau v Ljubljani.
a q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve- 1 trovi	Nebo	Mo-kriua i mm.
si "ST a t-i	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7314 tnm. 7-J94 mm. 17304 mm. !	154" G 24 4" c: 16-8U C	si. vzh : ■1. aah.l si. zah.	obl. obl. uiti.	9 40 mm. dežja.
Srednja temperatura za 4'0u nad uorU&lOin.
H      " ij Proti ognju varne
Sp n železne kasete^
b=—ji.-      jjj 8e dajo 7, vijaki pritrditi, kakor tudi
rabljene in nove, proti ognju varne
' urodi
prodaja ceno
S. BERGER, Vrlem, Brtraerrtr. 10.
Natečaj.
Vsled naredbe visokega štirskega deželnega odbora v Gradci z dne 25. aprila t. I., Pr. 4398, je razpisana
služba zdravnika
za Mozirsko sanitetno okrožje, s sedežem v trgu Mozirje, i letno plaf-o 800 gld.
Prošnje z dokazili zdravniške sposobnosti in znanja slovenskega jezika so uposlati do 31. dne maj» t. i. visokemu štirskemu deželnemu odboru v Gradec.
Od okrajnega odbora v Gornjem gradu,
dne 5. maja 1889. (343—3; Okraja načelnik: Ant. Goričar.
Fatentovase Strakosch-Boner-jeve
stroje za pranje in munge
priporoča (57-21)
ALEXANDER HERZOG
Dunaj, ftrnhdi, Hrfiuiifrslrasse fi. Katalogi zastonj in franko. ^
Brnsko sukno
za elegantne
poinlatoie in poletne obleke
>  oflreakili po 3*10 m, to je po 4 Dunajske vatle vsak odrezek, kateri stane Kl<l. 4.80 iz fino gl«l. H.— iz finejše " gld« 7.75 i/, jako fine i&F" 10.50 iz najfinejše
pristne ovčje volne«
Nadalje blago za ogrtače, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni loden, blago za livrejo, blago iz sukanca, ki ae sme prati, fino in najfinejše črno sukno za salonske, obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetja zneska kot reelna in solidna dobro znana (106—26)
sssilograt sulma,
SIEGEL IMHOF v BRNU.
]zji»va: Vsak odrezek je 8*10 m dolg in 136 cm
širok, torej zadostuje za celo moško obleko. Tudi se posije vsaeega blaga toliko metrov, kolikor kdo Želi. Jamči He, da se pošlje ravno tako
blago, kakor se izbere uzorec.
Uzorci zaHton) in fraiiko. *
P. u. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril
prodajalnico z mešanim blagom
v Gorenjem Laogatci
in na priporočam za mnogobrojni obisk.
Danijel Predovič,
(358—2) posestnik v Ciorenjeui I^ogatel.
Svojo pr
žganja, specerijslaga i
katera je na dobrem glasu,
oddam zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji takoj.
Herman Halbenstciner,
Ljubljana, Sv. Petra cesta.
<364 —1)
DAV. POVERAJ
m
in vojaški krojač.
Edor
želi kupiti «iol»r«» obleko, bodisi katerega koli stanu, duhovakesa, eivilake^a ali vojaAkcga, naj se obrne do podpisa ima, ki ima bogato zalogo  vMal«»vrstneg:i vnkna  U najprvih tovarn in veliko zalogo
narejene obleke.
Davorin Poveraj v Gorici,
».a, n?ra.T7-n.lfe-ui., nasproti ^7-oja.šn.lcI.
Naroibe ae hitru in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in }>o pošteni teni. Vzorci se pošiljajo na zahtevan je na ogled.
Najboljše in najcenejše
v ploščevinastih p lisicah
se dobivajo pri
ADOLFU HAUPTMANN-U
(218—22)
]..c!aj.itelj iu odgovorni urednik: Dragotiu Hribar
Lastaina in tiak .Narodne Tis-iarne
00
3EV
3.