382
Listek.
pala", , Ljubimo te, naša dika." — Pisatelj je pisal svojo delo z domorodnim zanosom. Nepotrebno se nam zdi opadanje na tedanje učitelje glasbe v hrvaških mestih, ki so bili večinoma Nemci. Da so se konservativno držali tedanjih pravil umetne glasbe, ni dokaz niti njih gluposti, niti zlobi; vsaki novi ideji je treba časa, dokler dozori in zmaga. Nekatere anekdote se mi zde malo verjetne, n. pr da je grofica Erdodvjeva ponoči ob II. uri vzprejela dva neznana gledališka ravnatelja in eutuzijasta, pa jih v družbi pridržala do zore. V jezikovnem pogledu bi omenil, da mi se zdi nepotrebno zamenjavati obče znane izraze s skrpauimi ali pa vsaj neznanimi besedami, kakeršne so n. pr. ,,glazbotvoriti''  n. ,.zložiti,  komponovati",   ,,sazvučje  (harmonija)",  ,,pielo (serenada)'", i. dr.
Vjekosluv Klaič. Hrvatska pjesmarica. Sbirka popjevaka za skupno pj e vanje.  Izdala  ,,Matica hrvatska".  Zagreb    Tisak Karla Albrechta.   1893.
S to pesmarico sta si pridobila veliko zaslugo „Matica Hrvaška" in g. profesor Klaic, ki je znan ne samo kot strokovnjak po svojih povestniških delih, nego tudi kot glasbenik. Komu ni znana njegova prekrasna popevka ,,Svračanje" ? Izdajal je tudi stro-kovnjaški list ,,Gusle". Iz pristopa izvajamo te-le točke: ,,Najsilnejše so, kar se tiče vpliva na srce ljudsko, domorodne pesmi buduice. Kakšen vtisek imajo domorodne pesmi na narod, to so tudi Hrvatje dovoljuo izkusili za Ilirstva, ko so se pele pesmi, ki odgovarjajo duhu in temperamentu naroda. Glasbena literatura za moški zbor se je od teda sicer obogatila, ali zanemarilo se je jednoglasno ali dvoglasno pevanje domorodnih, narodnih in obnarodelih pesmi. V zbirko so se vzprejele rodoljubne pesmi ilirske dobe, potem pa tudi patrijotske pesmi novejšega postanja, ljubavne pesmi, poskočnice, zdravijce in naposled nekoliko udomačenih slovenskih popevek. Veliko truda je zadala končna redakcija melodij, ker se nahajajo od mnogih pesmij različne varijante. Tudi jezik popevek se je moral popraviti — ne vselej uspešno; teksti so se sčasoma jako predru-gačili, čemur so bile poglaviti vzrok silne premene književnega jezika od leta 1835. pa do danes.«
Na konci so pridejaue opazke, v katerih se navajajo zanimljivi podatki o postauji in poretlu različnih pesmij. Iz teh opazek zvedamo tudi to, da se je povsod ime ilirsko, slovansko ali srbsko zamenilo s hrvaškim. To ravnanje se dd opravičiti s stališča izdajateljevega, premda bi nam bilo milejše, da je ostal tekst takšen, kakeršen je bil iz početka.
Knjiga bode tudi Slovencem dobro došla ; saj se je tudi med Slovenci udomačilo mnogo hrvaških pesmij iz one ilirske dobe, ko je ilirizem s svojimi valovi poplavil tudi Slovensko — žal, da ne trajno. Iz te dobe so tudi pri nas znane pesmi ,Još Hrvatska ni propala", ,,Kje dom je moj'1, ,,Lepa naša domovina", „Prosto v zraku ptica leti" i. t. d. Pa tudi mnogo ljubavnih pesmij se je našim pevcem omilelo, n. pr. ,,Miruj miruj srce moje", ,,Sjedaš li se onog sata" i. dr. Takisto tudi zdravijce. Pesmarica je ukusno in trdo  vezana ter   ima jako   pripravno  obliko,   da jo je moči vtekniti v žep.
(Konec prihodnjič.)                                       R. Perušek.
Iz hrvaške književnosti. Kot ponatisek iz zagrebškega »Obzora« je izšel v posebni knjigi ,,Škrtac'1 (,,Skopuh"), katerega je po znanem vlamskem pisatelji H. Gon-scienceji preložil y. Zoric. Denašnja novelistiška tehnika je sicer v marsičem drugačna od one, katero uporablja Conscience; tudi je marsikaj v njegovih povestih najivno, izdelano po izvestnih šablonah, ali karakteristika mu je srečna, pripovedovanje zanimljivo in živahno. V „Skopuhuu sta sosebno jasno (prav za prav mračno) očrtana starec „ujak Zan« in zlobni licemerec Tiš, samo da je slikal pisatelj časih venderle prečrno ; tem prijaznejša je idila v zakupnem dvorci, kjer žive" zgolj dobri ljudje, časih veseli in preprosti kakor otroci.    V obče :   povest   je vredna, da se prečita,   sosebno, ker je prevod
Listek.
383
lep in gladek.    ,,Škrtac" se dobiva v knjigarni  ,,Dioničke tiskare"  v Zagrebu  po 60 kr. izvod.
Iz srbske književnosti. Izšla je in se dobiva v državni tiskarni v Belem Gradu in v vseh knjigarnah srbskih knjiga ,,S kupljen i gramatički i polemički spisi Vuka Stef. Karadžiča"', knjiga prva, 8°., str. XVI. in 224. Cena 3 dinare. V tej knjigi so natisnjeni Vukovi književni proizvodi prve dobe (od leta 1814. —1818.), in sicer: 1. Pismenica srpskoga jezika" 2. Recensija ,,Usamljenog Junoše"; 3. Prva objava o Srpskom Rečniku; 4 Odgovor na Palinodiju ili Obranil debeloga jera ; 5. Recensija I. i II. knjige ,,Ljubomira u Elisijumu" ; 6. Mali odvračale Vidakoviču; 7. Odgovor Mih. Fil. Grujoviču; 8. Druga objava o Srpskom Rečniku; 9. Napomene članku o dvo-gubom h; 10. Odgovor gospodinu —JJ,—; — in v,,Dodatku"; Save Mrkalja ,,Salo debeloga jera" in še pet drobnih prilogov. — Od Vukovih spisov se tiskata in bodeta dovršeni najkesneje do meseca avgusta t. 1. tudi knjigi: i. ,,Srpskih narodnih pjesama" knjiga III., v katerih so narodne junaške pesmi o hajdukih in uskokih; in 2, ,,Gr am a t i čk i h i Polemičkih spisa" knjiga II., v kateri so razprave in kritike o srbskem jeziku in pravopisu iz druge dobe Vukovega delovanja (od leta 18iS. —1835.). — Od prejšnjih izdaj se še dobivata prva knjiga „Srpskih narodnih pjesama" (4 dinare)  in drugi zvezek ,,Srpskoga Rječnika"   (4 din.  50 par).
Kot ponatisek iz ,,Let opisa Matice Srpske" je izšla temeljita študija ,,Andrija Kač i d Miošič, slovinski pesnik", spisal Dan. A. Zivaljevič. Dobiva se v  knjigarni  bratov  Popovičev  v Novem Sadu ;  ceua 2  diuara.
Književnost v Bosni. Te dni smo zopet dobili lepo knjigo: „G lasni k z e-maljskog muzeja u Bosni i Hercegovini.« Urednik Kosta Horman, vladin savjetnik. Na 199 straneh nam različni in vešči pisatelji podajajo dokaj zanimljivega berila. Ne vemo, kateri razpravi bi dali prednost, zakaj vse so znatne vrednosti ne samo za one, ki bivajo v okupiranih deželah, nego tudi za ostali naobraženi svet. Vsebina te knjige je: V. Radimsky : „Izvještaj o iskopinama u Domaviji kod Srebrenice u godinama 1892 i 1893. (Sa 52 slike u tekstu i 4 table). — Otmar Rajser: „Lastavice Bosne i Hercegovine". — Karlo ratseh : ,,Rimske starine iz Goražda". (Sa 5 sMka u tekstu). — Kosta Horman: ,,Dalje recenzije o djelima: ,,Wissenschaftliche Mittheilungen aus Bosnien und der Hercegovina" in ,,R6mische Strassen in Bosnien und der Hercegovina". — Dr. Ciro Truhelka: ,,Frigijska kapa, komad bosanske ženske nošnje". (Sa 9 slika u tekstu). — Fran/o Fiala: ,,Rimski nahodjaji iz Bosne". (Sa 3 slike u tekstu). — V, Ra-dimsky; ,,Gromile u bileckom kotaru u Hercegovini". (Sa 8 slika u tekstu). — Karlo Patsch: ,,Prilog povijesti grada Nove". (Runovič). (Sa 1 slikom u tekstu). — Franjo Fiala: „Jedna prehistorička naseobina na Debelom brdu kraj Sarajeva". (Sa 12 slika u tekstu i 16 tabla). — Emilijan Lilek: ,,Vjerske starine iz Bosne i Hercegovine". — Karlo ratseh: ,,Grčki novci bosansko-hercegovačkog zemaljskog muzeja". — Dr. Ciro Truhelka: ,,Starobosanski natpisi". (Sa 10 slika u tekstu). — Različito: Mehmedbeg Ka-petanovič-Ljubušak : ,,Carski zet, veliki vezir Rustampaša". — Dušan Nikolic; .,Trgovci" (celepčije).  —
V jednem letniku izidejo štiri take knjige, katerim znaša letna naročnina s poštnino 2 gld,, posamezni zvezki pa se prodajajo po 80 novč. s poštnino vred. Uredništvo je v palači deželne vlade v Sarajevu, upravništvo pa pri deželnem ekonomatu. Jezik tej knjigi je lep, sestavki napisani temeljito; sosebno zauimljiv je spis profesorja na sarajevski gimnaziji g. Lileka: „Vjerske starine iz Bosne i Hercegovine". Po tej knjigi naj bi segli tudi naobraženi Slovenci !
-A-