wiTi— vam gmaimuiu miw mu ti«. wm iwioimb »t tmm m py wwn a to gmintn ww ofina oy innr tope. KT.ar mn < —w nna^ m. m	f. a —
VijTtiJl alomkf dnoraH* ▼ Zdrvtadh driarak«
Ttljs m Mlo uji Ka pol lota.........LM
Im New Yor)c oalo leto. 7.00 Z« inosamstvo celo lato..« 7.00
GLAS NARODA
Lisi: slovenskih delavcev 7 AmerikL
Iki ltrgnt Bonria Bafly Ib UM Unitoi BtaUa,
and lafal HoMaja. ■V 75,000 Kaaders. "M
fELEFON: 8876 COETLANDT.	Entored as Second Glasi Matter, September 11, 1903, ti tbe Fort Office at New York, H. T, nnder the Act of Oongrets of March S, 1879.	TELEFON: 4687 COBTLANDT.
NO 306. — STE V. 306.	NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 30, 1920. — ČETRTEK, 30. DECEMBRA, 1920.	VOLUMZ XXVIII. — LETNIK TTVlll.
D'ANNUNZIO BO SFRČAL Ž REKE
OB ZAVZETJU REKE PO REDNIH LAŠKIH ČETAH. JE BILO BAJE 400 OSEB MRTVIH IN VEČ TISOČ RANJENIH. — RIM SE BOJI REVOLUCIJE.
Rim, Italija, 29. decembra. — Gabriel D'Annunzio je izdal proklamacijo, v kateri pravi, da Italija ni vrlina, da bi umiral zanjo. K« ko namerava zapustiti v zrakoplovu.
Rim, Italija, 2*. decembra. — Na konferenc*, ki sp je vršila med zastopniki italjartske vlade ter zastopniki mesta Rek**, je bilo skle-i •••no, la bo Reka v polni meri priznala rapalKko mirovno pogodbo.
Lcndon, Anglija, 29. decembra. - - Neka brzojavka iz Pariza poroda, da je bilo ob priliki zavzetja T?«ke po rednih italijanskih Vtah I reko 4<>0 vojakov ubitrh in več tisoč ranjenih. Bojevanje na reških klicali in v okolici K"ke, je bilo hujM' kot se je preje poročalo.
General Oaviglia, poveljnik rednih laskih tet, ki blokirajo Reko, je baje dospel v mesto sneči.
Italijanski ministrski preds«»dnik Giolitti je že v torek izjavil. f'a bodo italijanske redne čete vkorakale na Reko v torek zvečer ali ^redo zjutraj.
Isto porodilo nadalje naznanja, da "junak** d'Annunzio ni bil ranjen v roko, kakor se je izprva poročalo, tem ve«" v plavo.
Jugoslavija je protestirala pri italijanski vladi, ker so d'Annun-zijevi h gionarji streljali na jugoslovanske čete na otoku Sv. Marka. Jugoslovanski vojask" poveljnik se je ponudil italijanski vladi, da bo ra/irnal s svojimi vojaki d'Annunzijevo bando, tfnla Italija je njegovo ponudbo hvaležno" odklonila.
Mil&n, Italija. 29. decembra. — Poročila, ki so dospela danes z Reke. naznanjajo, da je bojevanje danes ponehalo. Boji so prenehali, ker d'Annunzio formalno priznal veljavnost rapallske pogodbe.
K..[>; Hska pogodba določa, da je Reka z okolieo samostojna država, v> lik del dalmatinske obali pa pripade Jugoslaviji. Te pogodil i" **' in j i jtinak ni hot» 1 priznati, zato se jc i.Krala oficijelna Italija /c radi svojega npleda poslužiti bolj drastičnih odredb, da '"zže-i:t- d'Annunzija z Reke.
Pariz. Francija, 29 decembra. — Kljub «trogi cenzuri, ki „lo izvaja ^edaj Italija, so vendar sem prispele ven'i, ki poročajo, da se t. thaja Italija skoro v državljanski vojni ter da je izbruhnila v Rimu revolta. Proti demontrirajočim ljudskim množicam nastopa konjenica, ki razganja ljudi.
Kavalcrija je v posesti Piazze Collone. nasproti kavarne \rag-no Okoli rezidence italijanskega ministrskega predsednika je raz-|MvstavIjeno vojaitvo.
Tudi iz drugih mest se poroča n nemirih in izgredih. Ministrski I > Uerlnik in njegov kabinet sta pi popolnoma sigurna svoje stvari trr >c ne uklonita nikomur pr» je, dokler ne zlomita odpora d' An-run/ija.
Zadnja poročil* z Reke ki so dospela še pr^j predno je bilo me-"fo zaseden« po rednih laških četah, naznanjajo, da so d'Annunzije-\i legionarji pognali v zrak vse mostove, ki vodijo v mesto ter da je mesto popolnoma izolirano.
Italijanska vlada j« po svojem ministrskem predsedniku naro-ifa poveljniku italijanskih rednih čet, naj zavzame Reko danes. Tozadevna izjava italijanskima ministrskega predsednika se glasi: —
Mislim, da bo Reka danes zavzeta. General Caviglia je dobil nštrukeije, da prepr»si krvoprelitje. če je mogoče. Bojna ladja *'Andredoria** je izstrelila »*eč izstrelkov na vojaške barake ter na pfaheo, v kateri je :l'Annunzijev glavni stan. Bilo je več mrtvecev i.i več sto ranjenih, med katerimiu je več polkovnikov in drugih častnikov.**
NI MOGLA PRENESTI PARI &K2GA ZRAKA.
Pariz, Francija. 28. decembra Ameriška igralka, Mrs. Malley 1'fek, je izvršila samomor, potem ko je bila da i časa znana postava v pariškem nočnem življenju. Kjea mož je bil uvedel proti njej tožbo za ločitev zakona.
ZDRAVSTVENO STANJE KARDINALA OIBBONSA.
Zdravstveno stanje obolelega kardinala Oibbonsa, ki je obolel pred kratkim, pontaja vedno bolj
zadovoljivo.
FRANCIJA REKRUTTRA ZA ZRAČNE SILE.
Pariz, Francija, 29. decembra. Vojna mrzlica ni še izmrla v Parizu. Kampanja za rekrutiranje ljudi nad vojaško starostjo za sile proti zračnim napadam se je pričela pred kratkim v obrambo mesta, na katerega bo po mnenju številnih vprizorjen v kratkem napad.
STROGO PROTI IRCEM.
Vsak Irec ,katerega bodo našli od sedaj naprej z oro/jem v roki, bo ustreljen.
Pransfiti iobro, komo bo sta vročili denar za posla« tftri bil ilipi a wfr]» lirik
Maj Mm ▼ Cmm	in dorabo, mk skuta postat
Miro bofat, m floda na rrojafa bližnjega. Rani afsntja i■ »ak* ■i bankirji rasUjo ponod, kakor gobe po daijn.
V tek ftaaih aa stavijo v denarnem promet« nepriftakovaae as P«ka starim i*kui«jnm in prsmofaiim tvrdkam | kako bo pa malta noiaknJenini saAstnikom aofoii izpolniti srojs asnismaljsns otlj» K i« Taliko vprašanja.
NaAt dan ar— po4fljatvs ss sadnji tea po nori areal ta na lr
ispia^a. .	tmmgnm v	Mtro i. ^
^Vfteraj MU—iH M poBljatrt JngoalovaMklk kres po tfs
900 kron .... $3 40	^ 1,000 kron .... $ 7.75
400 kron .... $9^0	6,000 kron .... $38.50
900 ki on .... $4-00	10,000 ti on .... $7600
▼miIh m! daaarjm aedaj ni »talna, menja m večkrat neprUs kovanoj is tega raalofra nam ni mogofte podati natančne eene vns l»:r*i- IO lataasmu po esni istega dne. ko nam poslani denar doep
ttidki friil Sakiar,
-
MLAD FANT KOT IZDELOVALEC BOMB
Šeatnajletni je napravil bombo, ki je ubila njegovega tvoriša. — Tudi sam je bil ranjen.
Težko ranjen ter ležeč v Švedski bolnici v Brooklvnu, je včeraj priznal šestnajstletni II-rinan Branim, da je sam napravil bombo, ki je eksplodirala v stanovanju njegove matere na št. 139 Rogers A ve. v Brooklvnu. Hranim bo mogoče »icani podlegel poškodbam, katere je d<»l<il ]>ri tem. Njegov prijatelj, šestnajstletni John Mac-Kenny je izgubil pri tem življenje in nek inadaljni deček je bil tako poškodovan, da bo najbrž ostal pchabljen celo svoje oMalo /.ivlje-njr.
Neposredno po katastrofi je povedal Branim policiji, da je lia-š»-l usodepolno cev v Bergen Ibach in da so vsi trije sk'enili dognati skrivnost, ki je tičala za trm ter skušali odpreti cev.
V pretekli noči pa je prišlo koračno priznanje Branima. Rekel jo, da se je naučil izdelovati bombe iz nekega konverzaci jskega leksikona in da je vedno hotel izvedeti, kako poči taka stvar. Po nekaterih poskusili se mu je v resnici posrečilo napraviti bombo. V Bergen Beacli je eno teh bomb vžgal ter pripovedoval, kak užitek je imel, ko je cul strašni pok.
Detektivski seržant, Gegan. 1 ombnega oddelka, eden 'zmed policijskih uradnikov, ki so vče-taj izprašali dečka, je zbral zopet skupaj kose bombe, ki se je lazpočila v stanovanju dečkove matere. Dojnneva se, da j-? bila cev v celem dolga nekako osem eolov.
Bramm je bil tako slab, da so morali detektivi prenehati z zasliševanjem.
Pozneje pa so našli na njegovem domu v neki stari škatlji ve": patron ter steklenice, ki so vsebovale kemikalije. Ko se je završila eksplozija, so je mudila mati dečka v kuhinji. Eden izmed kosov bombe je šel skozi možgane Mac-Kenny-ja ki je obležal na mestu mrtev.
Ljudje, ki so se mudili v drugih stanovanjih hiše, so planili vsi prestrašeni na cesto, kjer se je kmalu zbrala velika ljudska množica.
KONSTANTIN BOLAN.
Kot poročajo iz Aten, se grškij k-alj Konstantin ne počuti dobro. To novo zasedenje prestola je bilo pač nekoliko preveč za enega samega človek ar.
DENARNE POfcILJATVE T ISTEO, HA GOBlftKO IV NOTRANJSKO.
Isvrtojemo	ispla&la
popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po *eli litri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ocemljn, ki jt caeedeno po italjaniki armadi
Včeraj smo računali aa poiilja cvs italjanskik lir po pledefttt eenakj
60 lir .... $ 2.30
^ 100 lir .... $ 4.10
300 lir----$11.70
500 lir____ $19.50
1000 lir .... $38.00
Tridsoct denarju sedaj ni stal na, menja m večkrat nepričako rano; is tega razloga nam ni mo podati natančna eene ma
PN*
Ml računamo po tasl istega ial ko nam poslani denar dosp# i roka.
Dsoar nam jo poslati najbolj Domestlo Postal Manej Ordsr. ai pa Vew Točk Bank DnA.
Trrdka Fraak lifin^
"MONr EASTMANA
JE USTRELIL PRIJATELJ
\ -
Tako se glasi najnovejša teorija policije. — Detektivi iščejo devet možkih.
Policija išče sedaj devet možkih j v zvezi z umorom "Monk,t Er»st-mana prejšnjega banditskega načelnika ki je bil umorjen v nede-* lj«j zjutraj r.a štirinajsti cesti ter ^ 4. A ve. v N'"\v Yorku. Potem ko je včeraj policija skozi celi dan' zasliševala priče, je prišla do pre- j pričanja, da bil Eastman umor- j jt n od člana njegove lastne jran-| ge, ki je čakal nanj, d oči m se je en sam zabaval v neki kavarni.
I>et»*kiivi iščejo se<laj, kot re-J Ceno, devet mož. P»-vi teh je člo-I vek, ki je pognal pet/ krogel j vi nlo Eastmana, drugi šofer, ki je 's svojim avatomobilom eakal na Monka in tretji natakar, ki je prejšnjemu banditu stregel od ene pa <lo petih zjutraj s pijačo. Ostala šestorica j »a obstaja iz članov njegove gange, ki so prišli s svojem načelnikom sktipaj v gostilno ter se zabavali z njim, ki ga pa niso branili, ko so pričele leteti krogi je.
Za enkrat je še uganka, zakaj l iso Eastmana njegovi tovariši branili na način kot zahteva nepisana postava med zločinci. Policija pa smatra za mogoče, da se je teh šest njegovih tovarišev že preje zarotilo proti njemu, ker so fe bali. da namerava dati policiji informacije glede številnih nepojasnjenih zločinov ali glede pro-(ti^je omamljivih sredstev.
Kot je pokazala avtopsija tele-1 sa, je umrl Eastman v svojih gre- j hili. Bil je težko pijan, ko so ga; zadele smrtonosne krogi je. Neka | kabaretna pevka je bila istotako v družbi in pilo se je in pelo, da je poskakovalo srce v telesu prejšnjega bandita. Eastman je tudi prispeval k zabavi po svoji navadi ter se postavljal s svojimi čini kot vodja banditov ter svojim junaštvom v svetovni vojni, ^el je i:ato ven v noč in njegova karijera je bila zaključena.
Telesni ostanki Eastmana so lili izročeni nekemu njegovemu prijatelju ker se ni oglasil noben njegovih sorodnikov. Dve njegovi sestri živita baje v Brooklvnu, a jih ni bilo mogoče najti. Manjka tudi vsaka sled o njegovi ženi.
Pogreb se bo vrši L danes, to je v četrtek.
&7 ARETIRANIH V SUHAŠKEM POGONU.
Hurley. Wis., 29. decembra. — Mala armada prohibieijskih agentov je navalila na Hurey ter pričela z velikim čiščenjem. 75 agentov, katere je vodil J. C. Ilannah, je dospelo iz Chicaga ter takoj pričelo razdeljevati 57 varantov za aretacijo članov žganjarskega ringa, ki baje obstaja v tem mestu.
57 ljudi je bilo aretiranih in oblasti so zaprle 37 prostorov, kjer se je baje prodajalo žganje. Med aretiranimi je bilo več mestnih uslužbencev.
Vsi prizadeti so bili ujeti nepričakovano. kajti prohibicijski agenti niso imeli nikakih težav pri aretaciji.
To mesto, ki je znano v štirih državah kot paracMž lumberjaekov ter ima nekako šest tisoč prebivalcev. Michigan se nahaja ravno preko črte in med lumberjacki in rudarji so delali prodajalci žganja velikanske dobičke.
Glavna ulica mesta je polna salonov, v katerih se je igralo za visoke svote in pijačo so prodajale grocerije, lekarne in celo ko vačniee.
Pogon je bil izveden tko hitro ii uspešno, da ni bil noben izmed prizadetih v stanu skriti sebe sa-
0
VEDNO MANJ DELA PO ZDRUŽENIH DR.
j
i	-----v
Nadaljne industrijalne naprave so zaprle svoja vrata. — Ford nima nikakih naročil.	,
Včeraj je bilo objavljeno, da l.o tvornica za izdelovanje fono-grafov v \Vest Orange, X. J. za-
1
pr!a za nedoločen čas svoja Vrata. IV izjavi ravnateljev se glasi, da se bo ti» zgodilo v namenu, da se "sestavi inventar :n da bodo de-11 ivci zopet poklicani nazaj, ka-jkorhitro bo prevelixa produkcija (\ posameznih departmentih pone-l ala. Prizadetih je 1650 delavcev. (Oddelki tvornice, ki se ne pečajo,
izdelovanjem fonografov, bodo poslovali še naprej. | Detroit, Mit h., 29. deeembia. — V napravah Ford Motor Com-pany so bili včeraj zvečer rabiti !lepaki, ki so izjavljali, da treba i ameravano zopet no otvorienje naprav, ki je l ilo določeno na dan C. januarja, preložiti na 1. februar, ker manjka naročil.
Springfield, Mass., 29. dec. — LudIow Manufacturing Associa-tion so včeraj objavili, tla bo z naslednjim ponedel jekom uveljavljeno. skrčenje plače za dvajset odstotkov. Pri tem bo prizadetih tri tisoč delavcev.
Aurora, 111., 29. decembra. — Ob novem letu bo odloženih 25 odstotkov delavcev, ki so zaposleni v napravah Chicago, Burlington & Quincy železnice.
Fall River, Mass., 29. dec. — Sest unij tkalcev je sklenilo sprejeti 22 in pol odstotno znižanje plače, ki bo uveljavljeno dne 3. januarja. Od tega bo priza letih rekako 35.000 delavcev, ki so zaposleni v 110 tkalnicah.
STRUPENI PLINI IN BARVILA.
Washington, D. C., 29. dec. — Medtem ko je pričenjak Lock-v oodov komitej v Ne\v Torku razkrinkavati makinacije ameriškega barvnega trusta in še bolj škandalozne metode tega trusta, skušajo takozvani vladni izvedenci kaliti vodo ter ustvarjati razpoloženje, ki bi prihranilo "pa-triotičnim" izdelovalcem barvil -\sako kazen.
Ti gospodje izvedenci so naenkrat iznašli, da bo strupeni plin glavno orožje v naslednji svetovni vojni. Strupene pline pa lahko dobavljajo le tvornice, ki izdelju-jejo barvila. Izvedenci pravijo, da se Anglija že pripravlja na to vojno s tem, da je prepovedala uvoz vseli inozemskih barvil. Anglija je prepovedala za deset let uvoz nemških barvil, da omogoči s tem razvoj svoj lastne kemične
Vladni agenti niso nič drugega kot orodje barvilnega trusta ki hoče doseči prepoved vseh inozemskih barvil, nakar bi lahko ameriški trust po svoji prevdar-r.osli skubel ameriški narod kot bi ga iiotel.
industrije, ki naj bi ob izbruhu naslednje svetovne vojne prekat šala vse slične industrije drugilji narodov.	^
Na drugi strani pa pravijo izvedenci, da nima Anglija nič pro-|ti temu, če bi prihajala nemška j barvila preko Anglije v Združene države, seveda opremljena z 'nemško znamlfo.
.mega sebe ali robo, katero je prodajal.
Mesto je bilo na stežaj odprto 'ter se ravno pripravljalo, da na ! slovesen način počasti prihod novega leta.
NAZNANILO.
Rojakom iz New Yorka in okolice, ki ne utegnejo med tednom priti v naš ur&d, naznanjamo, da je naša pisarnah odprta vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne, j	Frank Bakier.
PREKI SOD PROGLAŠEN NA IRSKEM
VSI IRCI, PRI KATERIH SE BO NAŠLO OROŽJE ALI MTTNI-CIJA, BODO USTRELJENI PO PREKEM SODU. — IZJAVA DELAVSKE KOMISIJE.
Dublin Irska, 29. decembra. — V okraju Munster je bilo .b<n<»s !razglašeno, da l>o vsakega zadela smrtna kazen, pri kateremu ■ bu našlo orožje ali municija. Sojen bo vsak po prekim sodu.
Dozdaj so dobile oblasti od Sinfeinoveev kaj malo oro/ja in municije, in skoro ni slučajev, da bi Irci sanii izročali svoje orožje.
London, Anglija. 29. decembra. — Dailv K\press j.* prejel i/. Fjublina brzojavko, ki naznanja, da je število republikanske ir>-ke [armade naraslo že ni 200.000 mož.
Preki sod bo takoj pričel poslovati in na smrt bodo obsojeni v-i 'oni, pri katerih se bo našlo orožje. Pričakuje «■»', da se bodo pričele jeksekucije kar na debelo ter da se bo preki sod razširil tudi po drii-'gih okrajih.
Ker se Patrick O'Brien ni hotel ustaviti na klic vojaške >tr;i/«'. je bil ustreljen. Bil je na mestu mrtev.
1 Mihael Sinith. ugle«b*n meščan iz Bellesckn, je bil od angb >kc-gn vojaštva ustreljen, ker se ni hotel ustaviti, U ► so ga /a to jm>/.yh-?e straže. Njegov br;iT, ki j«' bil z njim ob času incidenta, j*- bil aretiran.
*'Xa Irskem se gode stvari, vsled katerih se bo Anglija zasmra-dila med vsem eivilizovanlm svetom." — to je mnenje in izjava Hen-dersonove delavske komisije /a preiskovanje razmer na Irskem
"Cela situacija je »na sama velika tragedija" — se gla^i r:ida-»lje iz.iava te komisije. Na Irskem se nahaja sed*ij okoli 50.000 Jtnir'e-ških vojakov, od katerih sestoja večina od samih negodnih m I«-Ircev :katerim poveljujejo istotako mjadi častniki, ki nimajo v svoji itrno-ranci nili pojma o dolžnostih ter o vojaški in moški časti. Discipline med tem vojaštvom ni nobene in mladiči postajajo z vsaUim dnem bolj demoralizirani in brutalni."
London, Anglija, 29. decembra. — Delavska komisija, ki je pre.I kratkim preiskala razmere na Irskem, je izjavila, — kot se je da-r.es izvedelo, — v svojem zaključnem poročilu, "da se godi v imenu Anglije nekaj, kar mora. napraviti njeno ime za sramotno pred celim svetom. Čast našega naroda je bila resno kompromitirana.
oKmisija dolži vladne čete požiga, uničevanja, plenjenja t»-r trpinčenja.
Nadalje se glasi v poročilu:
—	Najti je tako številne slučaji* plenjenja in tatvine, da mora komisija računati te zločine k onim požiganja ter uničevanja lastnine. Izvedeli smo za številne slučaje pretepanja in druge oblika koznovanja in nekatere teh slučajev smo lahko preiskali.
—	Brutalno in surovo postopanje z ženskami ni bila najhujša stvar, katero je mogoče očitati četam kfone.
—	Konečne rešitve irskega vprašanja ne bo mogoče najti s politiko nasilja in osveteželjnosti. Ta politika mora temeljiti na spravi in na soglasju. •
Glede odgovornosti vlade za povračilna sredstva pravi komisija :
—	Mi ne vrjamemo. da je povzročila vlada direktno ta nasilja in te povračevalne korake. Kljub temu pa je bila sokriva teh z loč i
J nov, ker jih je zanikala ter ščitila n jih povzročilce. Z o/.irom na »e-idaj obstoječi položaj se ne sme toliko karati vladnih čet kot vlado samo.
V	poročilu komis:je se povdarja naslednje:
—	Tudi če bi desetino v številnih delih Irske v zadnjih mesecih nastalih požarov povzročili vladni agenti, bi bila še vedno krivda vojaštva po našem mneju v obilni meri dokazana
V	poročilu komi.'i je se nadalje izjavlja, da je irska republikanska armada močna, ker je ni mogoče prijeti i^i ker ima na svoji strani pretežno večino prebivalstva. Če pa bi bila zbrana skupaj, bi jo bilo lahko poraziti. Konečno pa se glasi v poročilu:
—	Osemdeset odstotkov irskih možkih in žensk se ozira na umore policistov ter bombne napade na vojaške avtomobile z isto brezbrižnostjo s katero se ozira ministrski predsednik Lloyd George i:a požige ter na streljanje na civiliste v navzočnosti žena in olrok.
COLBY V MONTEVIDEO.
Montevideo, Uruguav, 29. dec. Ameriški državni tajnik Colbv, ki je dospel včeraj semkaj, bo moral do petka zvečer završiti obširen program. Kmalu po izkrcanju se je oglasil r»ri predsedpiku Brum ter napravil še par nadaljnih ofi-i cijelnih obiskov, nakar so ga i spremili v Parque hotel, kjer bo) stanoval tekom svojega tukajšnjega bivanja.
Francisco Enriquez y Carvajal, prejšnji predsednik republike San Domingo in njegov nečak, ki sta dospela semkaj po naročilu svoje vlade in ki sta nastanjena v istem hotelu, sta izjavila, da nimata namena govoriti z ameriškim držav-
Blaznikova Pratika
Ceaa je 15 centov.
Posebno izdajo za Ameriko srno prejeli iz starega kraja. ..
Kdor jo hoče imeti naj poš.je takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mu jo bomo.
Slovenic Publishing. Co., 82 Cortlandt 8t.f New Tort; N. Y.
V Clevelandu, O., se jih dobi ▼ Rasi podružnici;
6104 8t. Clair Av*.
^n tajnikom glede neodvisnosti republike San Domingo. Izjavila sta, da je sklep "SVashingtona, da razpiše v kratkem času volitve v San Domingo, napolnil vse prebivalce z veliko radostjo, a dosta-\i!a, da ne bosta opustila svoje misije, koje namen je informirati ostale južao-ameriške republike glede položaja v San Domingo. Rekla sta, da ima otpk pravico igrati večjo ulogo v panameriških zadevah kot jo je igral dosedaj.
TAJNA POGODBA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
Pariz, Francija, 29. decembra. GJ asi se, da je bila sklenjena tajna pogodba med Italijo, in Jugoslavijo. To je že tretja pogodba, katero je sklenila Italija neodvisno od zaveznikov.
Prva pogodba je bil dogovor z Muštafa Kemal pašo in druga z grškim kraljem Konstantinom.
PREDNO SE ODLOČITE
j
za svojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najprvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko
FRANK MIBB, 182 OorUaadt St, Vow Totk. M. T.
GLAS NAKOPA, 30. PET. 1920
"GLAS NAHODA"
MUVINIAN MILV1
■VfBRS FUBLI8HZNO OOKP JJTV
*«UIW»» M(r9tK, n L|) | u	LOOll BCNEDiR. TlUlliili
Pl« af ImiIm« tU* Cwnntlw> /U<niwi af Afem Offlolfl m CfHiMI tU>». —rov* tf M>wh«tUw. N«w Vorte C»ty, N. V. ,
_-O«— W«i M«" Man ifc ton lav—mil nrtiU In pf«inlkw._
Ca aato KM vatla Mat aa Aaarto	Ca N«w Yocte aa ealo lata	97M
SS r.__•TJJC
ta m»i an_tu>_m m mi_rji
•LAI NARODA (V«*«a H IN PmpM) aaM MCPT #*y mcmI Hunday* anS VCUMl
tuiNcrlpIlM y*«rty H.W___ I
^_»
r^»r OrtaTprl ■prm«mbt krajt uroCnlkor prosimo, te m ■■■ M »nC aj*	ounuH. dt tltw» ntjđtao ulotalto._
•LAC NARODA Talapitona; Gortlandt tn	_
-1' ;; M 2i.|l ♦ I	v i
Spletkareje Habsburžanov ▼ Švici.
Km j«' eesj;r Kar« ! pomladi let.: 1919 naprt-il švicarski zvezni »•• • /.i dovolj« nje. I a •»tu- - svojo družino naseliti v Švici. - pri • niur mu jc nudil izvrstno |>osredo\alno službo neki angleški polkovnik. katerega j** angleški kralj p»sUl preko morja. — je jnvlal v Hernu slovesno obljubo. da Ho vzdžal vsake politične propagande ilukN r s» !•<» mudil na švicarskih tleh ter užival gostoljubnost te de-1 . le. IV.| t« ni j«- hibi razumeti, da i.e bo sprejemal nikakih po'itie-iiilj obi*ko\ in da ?»e bo «*>vohojeiiega človeštva osrečeval z različui-ii.i izjavami in inU-rvjuvi, kot dela to drvar v Amerongen, ki poši-j
I	i.i • < i \ » st o vsakem posaia* znem brunu, katerega je bajt* seža-ga!. K;iko visoko »niti eesarsko h« scdo. posebno «"•»• prihaja iz ust
II	ibsbui/at;a. je setlaj izvedel švicarski /vezni svet iz lastne izkušnje.
lierner Taguarh* je spravila pred nekaj časa na dnevno luP \ se lualiii.aeije dvomljivih časnikarskih ageutur,. ki vrše pod nev-i alnirn plaščem najbolj nesramno habsbur&ko propagando ter tudi I ovedala mednarodni žurnalist ični družbi kova Komraerja, ferno-\ Hum a in Plb»t»*, kako misli \ deželi pošlenih Švicarjev o ta-1 u utnazanem izvrševanju žurnalističnega posla.
Razkritja tega lista so imela ta zunanji učinek, da je švicarski zvezni pravilnik odr-dil preiskavo in da je morala zloglasna ''Agen-«•< iVntrale"* ustaviti svoje delovanje. Pri tej priliki bi bilo treba »i /nam |K»r«wVvaleev te najbolj nesramne agenture. ki se je pe'ala / ra/|M»šiljanjem lažnjivih vesti, izpopolniti v smislu, tla je visoka p I u' * a v frankih privabila tudi žurnaliste drugih dežela in ti žitrna-l.sti o sc /;« lep ivii arski denar podali za to. ila služijo tem nevar-n.m koi.enim eiljem. Predvsem je tukaj neki gospod Knaflič iz T ju-1 lja> ki je bil nek««' naeelnik tiskovnega nrada klerikalne deželne vlade in ki je svoje jugoslovansko prepričanje prodal za 10 000 jugoslovanskih kron na mesec.
Agentura j«' v zadnjem času trpela na sušici, kajti manjkalo ji je denarja, kar pa "i prav nič čudnega, ker je morala draga poročila razširjati po Dunaju in Budimpešti zastonj Tedaj pa je nastopil nepričakovan pomočnik v sili. Rilo je to avstrijsko poslaništvo v Ib rnu. ki je naenkrat pozabilo, kaj je ta agentura zagrešila naC Avstrijo ter pričelo pošiljat ina Dunaj obupne klice, naj se vendar za božjo voljo nekolii-.o pomaga tej agenturi ter ji nakloni denarno podporo. Ali ni to ironija usode * 1'hoga. sestradana A atrija naj bi pUf-cvala časnikarsko ptopagando Karola * < lovek bi domneval, da 1 o tako bedast predlog iz uradnega vira v inozemstvu na unaju enostavno romal v k.«« v to se ni zgodilo, saj vendar veje nov veter. Klic zloglasne agenture je bil takoj izročen gospod ti Selpel, ki se potika za vsfini kulisami zunanjega urada ter :c protektor vseh ma-1 inaeij, ki bi bile Iti ko koristne Karolu. Kvienrski zvezni pravnik je napravil konec ten mahinacijam s trm, da je zaprl ag< rituro. — /»vsiriji vsled tega n: treba žrtvovati svojega denar. i. svojih milijonov. kajti avstrj^ka krona ni v Švici skore nič vredna. — za perfidno Agenee Centrale.
Da more tej "uma! i stični pak uži značaj škmlovati. dokazuje nekaj imen navedenih (!r«jejo se v solneu naklonjenosti meščan-s!*ega časopisju, ki vali svoja kukavičja jajca bre* vsake !: riti ko in • i 'bin Treba je tudi omeniti jmliti'-ne obiske v vili Prai.gins, ^jer 'tatnijc Ivarol t«>r kanferciice g<»sjKxlov Chlumeeky( Berel told. (Jeza Andrassv. Hevertera, Lobkmvitz in drugih, ki na svojih tajnih sejah gotovo ne razpravljajo o interesih uboge republike. l:oje državljani si i V poletju tekočega b ta se je v tej družbi pojavil i ačrt. da se odpošlje avstrijske aristokrate v inozemstvo, da tam v krogu svojih znance* in prijatelj. ' delujejo za povratek Habsburžanov. Za London so imeli takrat v mislih grofa Mensdorffa. a ta g" f. kateiega se smatra sedaj tako važnim za Avstrijo, je postal v krogih ansle-sil> državnikov skrajno nepriljubljen in nezaželjen. Tekom vojne se je namreč podpisa! na neki protest, ki se je obra al proti načinu . ngbškega bojevanj i V tem sO ' ideli veliko nehvaležno«! proti kraljevi hiši t»*r niso hoteli v Londonu ničesar vc«leti o g »spodn gro-1 u ravno radirejra. ker j«' v sorodu 7. angleškim kraljem. iv<lor pozna Anirlijo. razume to na prvi pogled. Povsem drugače pa - n postopali s Slatin« m Spošttij«»jo ga ker m* j.» v vojni odločil za svojo deželo t«i ga še bolj spoštujejo, ker sc je obenem tudi vzdržal Vsakega vojnega hujskanja prot: Angliji. In tega MeiisdorFfa pošiljajo krščanski socijalisti na Dunaju sedaj k Ligi narodov, da intrigira tam proti republiki! Gospod grof 1m> brez dvoma ob^Knl svojeea eesarske-ga gosptsla v Prangins
To bi se sicer ne zgmlilo prvič. Celo navedeni avstrijski poslanik v Bernu', nekdanji baron Seidler. je pn»sil m\ avdijeneo pri Ka-rolu, kot se je izvedelo s»»«laj. Ta avdijenea pa mu je bila odk'onje-
'/.,. to pa izstavlja rvstrijski po,lanik |>otnc listine za cesarske kurirje m adjutante prejšnjega cesarja, tla lahko spravljajo preko meje politični in nepolitični kontrahant.
Zveznemu svetn v Bernu mora biti pač znano, da obstaja v Frei-
I	urgu, v hotelu Rom.1, pravcata monarhistična kanclija. Njen vodi-t»I j je neki Imron Ifeve V Bemu ali Ženevi pa ,-edi še neki nadaljni atfent. oni kra»ni konzul B. Steiner. ki je bil nekoč Žid in ki igra s. daj kot baron Valmont, — kajti Korliček ftp vedno deli naslove irf
II	de, — amiseniitsk* ga aristokrata.
Po«*etniki v Pranginui. kjer biva Karol. so zelo številni. Skoro v*nki dan s« snide tam uekaj go^pmie. da se posvetuje, kako bi se i dalo uničiti nove države. Glede .Iu«r**slavije je poroča! znani kl^ri-i kalee dr Šušteršie ter enkrat ali dvakrat tudi neki podpolkovnik j Puič, O katerem »e ne ve, Če je srhski agent ali hrvaški republika nee.
V	resnici vnebovpijoče je kar »e dogaja v senei švicarska republike. ^Iviearaki t večni cvet Hi storil dobro, čt bi poaegel z nožem v to gnojno balo, postavil pred vrata številne trije postopače ter dobro pregiedal tudi vilo Prangins, kjer se neprestano kuje zarote proti varnosti novih driav.
V	tedanjih inaih j« dišati toliko glede te**, kar človek ne amo ptortti, da j« v resnici veaelje ališati nekaj, kar sme človek storiti, lak o je napriaae* w Jefferaon Itarbet aoditfn »elri sodnik odločil, 41 m o»ftatk	o« m nese purana s glavo navzdol.
Vladni načrt jugoslovanske ustave.
Ministrski svet jt končno sprejel nočrt za ustavo, ki ga je izdelal minister za konstituanto dr. Markovie. Po tem načrtu je država ustavna in pariamentarna monarhija pod vlado dinastije Kara g jorgjevič.
Glede nasledstva določa ustava, da pripade prestolonasledstvo v slučaju, da bi regent Aleksander ne imel potomstva, na njegovo sestro prineezinjo .bieno, odnosno na njenega najstarejšega sina Vsevoloda. V tem ičaiu bi prišla na prestol dinastija Romanov-Kara g jorgjevič.
V ustavi je dosledno izvedena ideja edins'Vene države v vseh oblikah državnega organizma. Večin:: ministrov je izrekla za dvodomni sistem, to je za parlament in senat. Cii^de volitev v parlament je določeno, da odpade na vlakih -M> tisoč prebivalcev i poslanec. ni sieer na p'.xllagi splošne in enake volilne proviec. Pretilog glede ženske volilne jiraviee je bil utlklonjen. S»-nat bo štej 100 «"la-i:ov. Senatorji bodo /voljeni na let. V-ako leto voli eiu» tretjino novih senatorjev. Volijo jih občinski odlx»rniki. Za senatorje je lahko izvoljen, kdor j- dovršil 40. leto in je uhsolviral najmanj kako srednjo šool ali enakovredno strokovno šola.
upravnem oziru -e ima drža\a razdeli i v ]>okrajine. ki jih pa ne sme biti več kakor :{-"». za sedaj je predvidenih 22 j>okrajin. Te ]»okrajine naj bi šte!e 2-"»n.<MHI do i^Kl.iHKJ prebivaleev. Samo ]m»-k raj i ne. v katerih bže prestol na uie>ta Belj»ra 1. Zagreb in Ljubljana. lako štejejo I > SOO.OOO prebivalcev. Te p"kra.»ine imajo svoje samoupravne organe in svo jo pokrajinsko skup--ino ki voli i/, »vo-p*- -redine jiokra jiiis'ii odbor. Ta odbor je izvrševal ni organ ]><>kra-j'ti^ke ujirave. V t;eiokto«r ]x»kra.iin^kih skupščin >padajo: pokrajinske finance. |»ok"ajinsko gospmlarstvo. pokrajinska javna dela. -krb za j»ospeševanjc gos|M»darskih interesov, skrb za naroilno zdravje, za pokrajinske c->ie in -krb za vzdrževanje mirti in reda v pokrajini. »krbi za šolstvo pa je izločena iz delokroga pokrajinskih sku]»š«'-in in pridržana izključno centralni vladi, to je ministrstvu za j rosceto. Na čelu pokrajine stoji pokrajinski predsednik ali načelnik. ki je šef državne uprave. Njega imenuje kralj. Predsednik inia 1'iavieo. tla i/.biia :n nastavlja nižje uradnike. Kar s,- tiče Slovenije, i« toliko kakor gotovo, da bo Slovenija tvorila dve pokrajini. Prva bo imela svoj sedež v Ljubljani in t»o obsegala v>o Kranjsko, kateri sc priklopi najbrž še Ziiniberak in Marintloi. Prezitl. Trbovje. Hrastnik in Brežiee. Druga pokrajina z glavnim mestom Mariborom bo obs%gala \so š*^jersko, kraje, ki sa nam pripadli na Koroškem. Prekmurje in Medžiinurje. Volitve v ptikrajin-Kti skuščino se bodo (vršile ne jtodlagi splošne in enake volilne pravice.
Dr. Trumbič o ra pa Uski pogodbi.
-
ti. decembra je rut številno obiskanem shodu v Splitu dr, Trumbič poročal o rešitvi jadranskega vprašanja po rapallskem sporazumu. V začetku svojejra govora je omenjal razvoj jadranskega Uprašanja oil njegovega početka do končne rešuve.
Položaj t»b prihodu v San Marglierito jc bil zelo neenak. Na eni strani je bila Italija, ki je imela v roki zastavne listine: Londonsko pogodbo in okupirana ozemlja. Na drugi strani pa smo bili mi, mala država s takozvanim omejenim pravom. Anglija in Francija sta. i.akor je grof Sforz ■ omenil v parlamentu, priporočala sporazum, opozarjajoč, da so jima vezane roke z Londonsko pogodbo in da r? moreta drugače intervenirati. Takoj na prvi seji se je pokazalo, da se na diplomatsk* m polju naši interesi pokrivajo, tla pa se bistveno razlikujejo v teritorijalnih vprašanjih. Razlika je bila tolika, da se je zdel sporazum brez novih pokretov izključen, ltaljanska delegacija je bila pripravljena odnehati glede Logatca, Kastva Ju Klisa, izjavila pa je, tla je nemogoče, tla bi odstopila od kakih drugih glavnih točk. Za naši- delegate je nastal težak položaj spričo velike odgovornosti, ki so jo morali sprejet; nase.
Bili sta dve mo/. iosti: tla delegacija spre j'ne italjansko pogoje tdi da prekine pogajanja. Ako sprejmemo ponudbo, tako smo se za-vedali, žrtvujemo velik tlel našega l-aroda ita'iji. ki dobi predoini-nanten položaj na Jadranu, ker dobi ojmrišče na vzhodni obali. Na
•	J ugi strani pa nam je bilo jasno, da bi prekuijenje pogajanj poostrilo odnošaje in da bi za dogleden čas izgubili možnost, tla se nam vrnejo okupirani kraji, neokupirani pa tla ostanejo še dalje pod tujo kontrolo. Kazen tega bi ojačili v tem razpad naše države, s tem pa bi zopet t red naš prestiž v inozemstvu. l)asi s težkim srcem. smo zato sklenili, tla sprejmemo glavne pogoje. Z rapallsko pogodbo smo glede Sušaka in Zatira dosegli uspehe, ki se ne smejo I odeenjevati. Sklenili smo z Italijo sporazum diplomatskega značaja proti povratku Jlabsburgovcev. Ni dvoma, da so bili z novo situacijo na Jadranu žrtvovani znatni deli našega naroda, toda žrtvo-\ani so bili ideji neodvisnosti in konsolidacije naše države. Končano je vprašanje naših mej. ki je i. a j več je važnosti spričo konsti-tuante.
Neprecenljive važnosti je dobiček, ker smo dosegli popolno neodvisnost brez omeji ve naše suverenosti na suhem in na morju. S icm je rešeno tudi vprašanje (rnegore in so r. a mali uničene nade
*	nih. ki so v ("rnigori iskali oporišče za rušenje in razpad naše države. —
Na koncu je dr. Tiumbič pojasnil, zakaj se niso mogle zahteva-i garancije za naše brate, ki pridejo pod italjar.sko suverenitefo, tako. kakor so jih dolvli Italjani v Dalmaciji. Po sklepu mirovne konference se je namreč to načelo naložilo samo malim državam, ne pa velesilam. Vendar pa je italjanska delegacija obetala, da se bo v ita-ljanskem parlamentu j>odala taka izjava, ki bo- obvezna in s katero bodo zadostno zavar »vana prava naših rojakov v kraljevini Italiji.
Dr. Trumbič je končal svoj govoi z izjavo, da je v usodnem času graditve naše drž; ve nove skupna zgodovine delal kakor je vedel ;u mogel za ves naš t*-oimensk i na rod. da je njegova vest čista in si ;nima nnesar očitati: bodoči rodovi bodo imeli o tem izreči svojo s.adbo. Med burnim, navdušenim in dolg-atrajnim ploskanjem je kon-' al dr. Trumbič svoje značilno poročila.
biffftelfiMfiiKlrfi rirrauo Itn- iiTi 80 ZAfiicJ>n'ikl ItaH-»e in
JtlgUOfOfflilOKd □iZ.flfd' llfl" fclavije jadranski problem rešil!
m j^^t______tako, da bo mc^roče izločiti zaf
M j® 11 MM.	pletljaje ter potešiti dobre go-
__>podarske odnošae med sosedi. V
tem spoznanju je ministrski svet 4* Nene F>r:e* Presse" je priob- t0giaano odobril poročilo šefa ka-čila članek o jugoslovanskih in- „<.ga ministra Ko^te Stojanoviča, teresih na Jadranskem morju in jma jugoslovansko goapodar-o odnošajih napram Italiji. Cla- f.tvo na rešitvi jadranskega vpra-nek se naslanja na Stojanovičeva šanja, karakterizira najbolj pra-izvajanja. Članek prmaSamo v vilno strokovnjaška izjava finanč-prevodu: Jugoslavija ni več dr- „,ga ministra Konte Stopanoviča. iJiva brez mej, tudi zadnjo '"de- je z ministrskim predsed-arka ci jako crto" bo kmalu na- nikom Vesničem in zunanjim mi-ciomestila meja. V San Marghe- i.istrom Trumbičem sklenil po-
Peter Zgaga
Svet še sedaj nt varen za demokracijo in tudi ne za človfika. ki
se pokaže po deseti uri na -eesti. *
Ko smo čuii. tla se predlaga nov amendment k zvezni ustavi nam je zopet šinil strah po ndift . V tem slučaju na je stvar precej nedolžna. Zvezno ustavo naj hi se i'i. m reč izpremenilo tako. da bi j.redsednik in kongres takoj v ja-i uarju po volitvah pričela s svojim delom ter s tem odpravila odmor. ki ne pomenja nič dobrega ra deželo.
* * ^
Ta je pa res tič! ... Neki človek e Londonu j.-*bil stavljen pod obtožbo. da jc umoril svojo pohabljeno ženo. a je bil oproščen. Se. daj pa mu je plačal neki list >1<.(M)0 za njegovo živi jonsko zgodbo.
* * *
Se dva dni. in začeli bomo zadajati obljub*, da ne bomo niti pili niti kadili. niti čikali. niti šnofali.
No. z eno besedo rečeno, take obljube, katere bomo potem tekom
'■'{j't dni dosledno lomili' * * *
Neki člankar v •'Tirnesu" se zavzema za priseljevanje i:i za priseljence. Pravi da je tukaj v Ameriki dosti dela za pridne roke.
Clankar je pravi- Amerikance, Kajti le slabi Amerikanci naprav-
Ijajo priseljenec slabe.
*
2500 nemških priseljencev — 2.">00 kanarčkov iz Iiarza je dospt b» s pa mikom ' • Luckenbach '* v Ameriko.
Prepričan sem. da se bo dobila klika ljudi, ki bodo dvignili velik krava! proti tej "rmeni nevarnosti".
* * *
Krivi hrbti in krive poti vodijo marsikaj v višino.
* * *
Mirovni golob je začel delati
oje gnezdo.
Dela ga iz bodeče žice. * * *
Boljše je učiti se misliti v enem jeziku kot pa govoriti v već jezikih.
* * »
Zdravniki s;c pa res čudni Iju-<\ie.
Neprestano razkrivajo nove ba-
•i . cile. namesto, da bi iskali zdravila
za bacile, ki so že razkriti.
* *
*
Ponoreli pesnik D'Annunzio je iekel. da se ne izplača umreti za Italijo.
Ce je kdaj zinil kako pametno,
jo je zinil sedaj.
* * *
Računi med S. D. P. Z. in Glasom Naroda bodo šele tedaj čisti,
ko jih bo glavni odbor poravnal. * * *
Izdelani so načrti za največjo ameriško bojno ladjo. V ta namen je določenih sto miljonov dolarjev.
Deset miljonov dolarjev bo stala ladja, devetdeset miljonov bo
pa za popravilo.
* * *
Neki rojak piše;
Naročil sem SIovensko-Ameri-kanski Koledar, ki je nam vsem J^ko ugajal. Le dva devičnika, ki sta v naši kempi, sta se zgražala rad njim, češ. tla slike niso moralne. Jaz za svojo osebo nimam čisto nič proti ženski na 37. strani. Kaj pa vi mislite?
« * *
Jaz mislim, tla je moralno vse. kar je naravnega. Nemoralno so ljudje sami ustvarili. Ali ste že videli kdaj pri kakem vodnjaku uK v muzeju kip gole ženske? Ali se vam je zdel nemoralen? Gotovo ne Vse drugoče hi pa bilo, če bi ta kip oblek'i v prozorne' nogavice in v kratko židano srajco.
i
• odbo z Italijo. Stojanovlč je pomemben gospodarski politik. Prej profesor na belgradskem vseučilišču, je bil opetovano član srbskih kabinetov. On je nadalje «d en izmed voditeljev radikalcev i Stojanovič ni radikalec), katerim se ima Srbija tudi v dneh ne-srečts mnogo zahvaliti. Njegova predavanja v Parizu, njegova dela o gospodarskem položaju, o ne-dvignjenih zakladih njegove domovine, so bržkone pripomogla k
i larsikakemu koraku, ki je prinesel pomoč. Finančni minister I^p-£ia Stojanovič je pred vsem minister Kost a Stojanovič je pred vsem opozoril na to, da je bil, dokler meja med obema državama ni bila določena, dohod do morja /aprt. Temu stanju je bilo treba napraviti konec tudi za ceno žr-I u-v, če nismo noteli škodovati narodnemu gospodarstvu dežele. Tega nismo smeli storiti, zato smo j morali storili konec tem razme-j ram, in to se je zgodiro. Naši sklepi se bodo tatificiralt in tudi v parlamentu se bo govorio o njih ravno tako, kakor sklepa s«-<laj italjanska .'.vorniea o pogodbi z nami. Sedaj jc inogt»če pričeti z 'normalnimi odnoša.ji* in olajšati j promet med Jugoslavijo in Itali-fjo. Normalni promet bo podpiral naš eksport in import z Italijo, lialija želi ravno tako. kakor mi, živahnih trgovskih zvez. Zlasti aaš promet treba izgraditi, mi nimamo niti f»(X)0 km železnic, pa j bi jih potrebovali najma j 20.000 j kilometrov. Na progi od Reke I icko Zagreba in Belgrada v So-iun imaino samo »mio slabotno enotirno železniško zvezo, nima-n*o nobenih s dadiše. nobenih pristaniških naprav in tudi izvežba-nega osobja v upravi dežele nam 1 manjka. 0e se bo zopet pričel nor-linalni promet kakor preti vojno, meje niso vcČ tako važne. Odiut-saji napram sosednjim državam sc datlo urediti potom poginih. Že sedaj smo tako daleč, da s,- bo v kratkem posvetovala v Belgradu ; mešana itai jansko-jugoslovanska ' komisija o trgoveski pogodbi. Pri-1 Ipravlja se že vse, zastopniki go-| spodarskega za I vi jenja naj prično! i', delom. — Tako finančni mini-ster, G t »spod Stojanovič pa je 1u-! d i politik in napram DAnnunzi-ljevemu podvzetju je vetlel zavzeti tako spretno stališče, da je to posebno državno obliko postavil j v pravo luč. V Santi Margheriti o gospodarju reškega zaliva niso izgubili niti besede, Italija in Ju l'osi a vi ja prepuščajo prebival-; s1 vu, tla samo otlloča o svoji uso-(•i. Pravilno je imenoval finančni minister Reko in Zader hanzeatska mesta Jadrana, kar sta tudi ics: ne italjunski. ne jugoslovanski. O namerah jugoslovanske pomorske kupčije finančni minister vedel ničesar povedati. On spoti buja k delu in zahteva potrpljenje, ker manjka jugoslovanskega ladijskega prostora. Dolge konti botlo seveda morali Italjani i.Ji pa njih konkurenti prevzeti. Jugoslavija bo morala za to skrbeti v prihodnjih trgovskih pogodbah. Italjani visoko cenijo naše prijateljstvo. Zato ni treba, da bi bili ravio preroki, če računamo i.h skorajšnji normalni in prija-teljiski promet med Italiji) in Jugoslavijo. — - Pogajanja v Santi Margheriti in iz njih izišla pogodba med ob Adriji ležečimi, skoraj enako interesirauimi državami, so rešiia eelo vrsto vprašanj. Po čustvu bi lahko kdo bil nezadovoljen, državni interes pa zahteva., tla se čim prej odstranijo nesoglasja. Voditelji jugoslovanske politike so si bili svesti te dolžnosti ter pričakujejo, da se bo tekom dveh mesecev dogovor iz-premeuil v trdno pogodbo brez politične primesti. Nobena država si ne more danes dovoliti luksiisa. da bi zanemarjala obstoječe vire. surovin, tudi «talija ne, in nobena država j>ri importu in eksportu ne sme imeti pred očmi drugih kakor trgovske interese. V Jugoslaviji in Italiji pa imamo moderne, rrele trgovec, katerim je tlo s»*daj manjkala samo tehnična možnost uspešnega skupnega dela. Ti sc imajo zahvaliti Santi Margheriti. da so padle ovire in da se je na vojno stanje sjjominjajoča demarkacijska črta umaknila meji. pro-l met je prost, konkurenca se lahko prične. To je najvišji interes Jugoslavije ob Jadranu. Na zunaj se lahko mimo loti notranje izgradnje.
SBOtT ROJAKINJE.
Cleveland, Ohio.
V nedeljo 26. decembra ob 10. uri zvečer je umrla Amalija Košir, stanujoča na 5014 Prosser Ave. T'mrla je v mestni bolnišnici in aieer na poro<}n. Dete bo tudi najbrže umrlo. Pokojna je bila stara 40 let, doma iz Trsta. Tukaj
General—čevljar. .
Belgrajska "Politika" poroča, o obisku svojega poročevalca pri ruskem generalu Melnikovu v Belgradu, ki izvršuje tu čevljarsko obrt. General stanuje v odalje i ni Takovski ulici v preprostem dvoriščnem stanovanju, obstojo-čem iz ene same sobice, Id mu slu» ži kot spalnica, delavnica in ku-Ihinja. Star je 4i> let. pa je videti |najmanj 60. General je obiskovalcu povedal svojo povest: —» Kot sin ruskega stotnika so je žo v prvi mladosti posvetil vojaškemu poklicu, dovršil vojno akademijo v Petrogradu in bil ob izbruhu svetovne vojne štabni na-; čelnik v Turkestanu. V vojni jo i postal general in bil ranjen. Nato j je bil imenovan za nadzornika vseh vojaških Sol v Petrogradu in [okolici. Toslužbo je opravljal do .revolucije. Boljševiki so gra takoj zaprli v petrograjsko trdnjavo« kjer je pretrpel leto dni. Nato so ga izpustili. Ker ni imel premoženja in nobenih dohodkov, a je bilo treba skrbeti za družino se je začel učiti čevljarstva in se je kma-(lu vživel v to delo. .Sedaj je bil , najujšega rešen. Toda boljševiki i mu nLso dali živeti: pod pretvezo, tla drugim jemlje kruh, so mu j vzeli čevljarsko orodje in prepo-| vedali delo. V tem težkem času je d«,živel drug udarce; sin čtsa-?iik. v vojni težko ranjen in strt po obupnih razmerah, je izvršil saoumor. Sedaj je Melnikov bezal liz mesta nesreče in se z ostalo j družino nasnlil v Voronežu. se ka-,sneje pridružil Denikinu, bil je z | njim poražen in na splošnem begu izgubi družino, za katero Se tlo danes ni mogel izvedeti. Prišel je v Carigrad, od tam v Solun in se I nato obrnil v Srbijo. Tu se je ta-!koj lotil čevljarstva in dela' najprej pri drugih, nato pa si je osno-"«d svojo lastno delavnico. Zad-i.ji čas ima tudi pomočnika: ruskega vscnčillščnika. ki se je isto-tnko za časa revolucije izučil čevljarstva. Na mesec zasluži Mclnt-
kov do tfOO dinarjev — ako tma i . " vitino dovolj tlela. Za sobico pla-
'■i 100 dinarjev, za hrano — brez r- asti in kruha, kar mora sam kupovati. plača dr. Landauu, KI mu je dal v pod najem tudi sobico, tjnevno 12 dinarjev. Kar želi zase ic edino to. da bi imel vedno dovolj dela in tla hi dobil stanovanje ^ sobo i rt kuhinjo. Naj bi se t>mi ta želja izpolnila!
Diktatura nad proietar-jatom.
Strokovna organizacija tipogra-
fov v Rusiji j • bila zadnja, ki si je obvarovala svojo sumn&tojnost preti komunist inim i napali nanjo. Vsled tega so jo sovjeti stalno preganjali. Zaprli «o sodruga Za-1 e reva. ki je baje tiskal neko reso Ineijo.ki jc bila sprejeta na zboru tipografov ter delegatov tipografskih organizacij iz vse Rusije, , kjer je bilo zastopanih nad 400 delegatov. Sedaj so boljševiki tipografsko organizacijo razpustili. Kako so postopali s tipografi, kaže najbolje poziv tipografov, na-slovi jen delavstvu vsega aveta. V tem pozivu pravijo, da so komunisti aretirali dne 17. tn 18. junija drzno se člane centralne uprave njh organizacije in oborožene čete sozasedle vse prostore njih organizacij ter uvedle preiskavo. Del ti-. po grafov je zahteval, da se areti-rance takoj izpusti in je vsled tega opustil delo. Nato so »e stavku-jočimodtegnile vseživilske izkaznice. kar je v Rusiji za delavca naj-hujš udarec. Tako so bili stavkn-joči prisiljeni, da se vrnejo na delti. ('lani centralnega odbora'so bi-Ji prisiljeni na prisilno delo od pol tlo dveh let. Obsodba se je zvriKla ne da bi se mogli aretirane! zagovarjati. — Iz tega oklica je jasno razvidno, kako se godi delavcem v komunističnem raju v Rusiji, m kako bise delavcem godilo drugod. čebi se vzpostavila bol j še viška diktatura. Lahko ne reče, đa diktatura na Ruskem nI diktatura proletarijata, temveč navadna diktatura nad proletarijatom, ki zavira aravni razvoj do resničnega socijalizma.
'"Arbeiter Zeltung")
Celo slabo jajce je neškodljivo, če se ga piisii pri miru.
•■ - ■ ■«' i«
zapušča žalujočega moža in dva otroka, v starem kraju pa mater in enega brata.
OT.AS NAKOPA nO. TVRfV 1020

▼»TAHOVUENA LKTA 18S8	OLAVHI USAD KLT. Mm.	^	RHKOBPOBIBJJIA LETA 110»
Glav ni odborniki:	,
Prvl^lnlk : KI IMU.F PT.RD1N, flCTt E. lsfab K»_ rke^elantl. U.	i
rviitf^I^duik : U »ris BAUNT. Bot loti, IVarl Ave .Loraln, O.	I
Tajnik: Josi.ril riHUUS, nty.
lllM.
Blaitsjutk: liCO. L. BKlZMIl, EIj. M ton	•
lllmfajtiik wii|>lafaDili »uirtiiin : J« rti!* M<»VKUN. til'l N linU Ave., W, I»u lutk, Mino.
Vrli*«ni fdravnik:
I»r. JO*. V. <iRAHKK,	K. «Hiio
Mt,, N. H. Pitt*t»urirt», Pl.
Nadzorni Odbor.
MAX KI KAlAMK, li..* 872. R<" k
Moilolt M1..U»H\ ISJitfl A«. Lairmlal*1
in>. -tiien. 111.
FRANK ŽKRABEC. 4WaaltingtoHI: SI., Ileuvrt1, Colu.	J»
Porotni Odbor.	|]
LEONA Iti ► SLAB*>1 »NIK, Bol 4S0. ' Kljr. Milili.
<;Ri:tiolt J IH»RENTA. BOT 170. BI. ] »taru«4x1. Wa*li.
F KAN K ZORICil. 6127 St. Clair Av*„ Ovelaiul. II. ,
Združevalni Odbor.
VALENTIN 1*1 HC, :51!t Mcatl«»w Ave.r ' ItMtdak J<.lu-t, lil.
1» A t 1.1 N K ERMENC, 5»» — :tril St.. I* Sa I le. III.
J« »s 11* STEKI-E. 4<M F. Mm Ave., IMiehlo. (Vilo.
ANTON rELARC, 7«*i Market St..
I VVMtikejran. 111.
i
I I.-la..t it.» urtt'ltui $_'!:t«.iln: **t.LA8 NAR* »I »A *.
I W uri. ttkaJ.«V ur«.l»lh «a«W*v kakor ti <li <leu:irne pobija t ve naj|
m |« H»IJaj«> na Klavnega tajnfka. V* prit.^žhe naj -e	j-^ilja na ITed^lnik* I
|M*ri>tii«-pi «-l»H.ra. I»ri«^ije sm aprejetn limiti tlaimv iu	boluUka snritVvala naj w 1» ,i i u vrliovuejea zdravnika. _
Jn^r.-U.\uii<.ka Katoliška Je«i»ola se pri r« m ifu vs».m J u silovan, »m tu . l.llt r« pri-top. K'l' r teli (^ali efali le «*rcmiiiacl}e. naj se Krht-i tajnika btji/neica Jruvtva J. S K J. Za u-tanovitev novih društev se pa obrni- ^ r»* na gi. tajnika. N«»*» drušivo se lahko v«tan«»vi t s. flani ali članicami.
v
Članstvu J. S. K. J.!
V novo leto stopamo, v leto po« 1 vojen i h naporov in podvojene-dela. Zadnja konvencija je sestavila natančen načrt za bodoče delovanje. Načrt je dober, in Jfdnoti b«> obstanek aagotovljen, če bo vsak član, v s., k društveni in vsik glavni odbornik storil svojo c!olim*>t.
Na zadnji konvrnciji se je tudi za^tran "Glasila'* natančno uredilo.
Prejšnje komplicirano postopanje bo posplošeno s tem, da bo ,#<dnora plačevala za "Glasilo" iz stroškovnega sklada. Z upravni-štvom "Glasila" ne bodo torej imeli tajniki nobenega posla.
Kna i/t »ti njihovih poglavitnih dolžnosti pa bo, sestavljati po naročilu glavnega tajnika natančne imenike ter pošiljati z meseč-t mi poročili tuili * >e izpremembe med članstvom na glavni urad.
Kljub vdiki draginji in težavnemu položaju, v katerem se nahaja dandanašnji slovensko časopisje, je uprava "Glas Naroda" napravila članstvu -I. S. K. »1. uslugo s tem, da mu bo pošiljala dnevnik "Glas Naroda" nekoliko ceneje.
Člani Ju^odov au*ke Katoliške Jednote .ki hočejo oi ,< viti na-i ■ ulio nu dnevnik "tllas Naroda". naj plačajo torej le t>et dolar-v. Cena o! javljena v 1 i-tn namreč $6.00 na leto) velja za one, ki niso člani J. S. K. J.
Ipamo, «la bo na ta način stvar najbolj ugodno rešena brez vsakih zapletljajev.
Jed not ine člane tudi opozarjamo, naj se malo bolj zanimajo za društvene zadeve ter 11;,j malo več poročajo o njih. V zanimanju je iivljenje, v zanimanju je napredek.
Vsem članom in članicam, društvenim odbornikom ter glavnemu odboru želi veselo Novo leto
Uredništvo Glasila".
Naznanila.
Barberton. Ohio.
Članom društva hv. Martina št. 44 JSK*f. v liarbertonu, kateri se niso vdele/.ili seje ta mesec, na-' . uanjam, <la se je izvolilo bedeče člane društvenim uradnikom za l.j 1^21 : .Johu 1 »alant, prtnlsednik. 4'16 Kirst St.; Anton Okoliš, taj-, nik, 218 labertv Ave.; Frank Merkun, blagajnik, 1;!1 Hrady| Ave.; nadzorniki: Martin Želez-1 nikar, Jakob Novak in .Jolm Ciin-perman; Jakob ltoh, zastavonoša; Anton Okoliš, organLzat«»r. Društveni zdravnik je Dr. K. Lahtuar.;
Tiste člane, kateri ne morejo priti na ne je, prosim, da naj plačajo asesinent predsedniku, blagajniku ali pa tajniku, in sicer' pred sejo. V preteklem letu so eni zelo retlno plačevali, druge pa; je bilo treba zopet vedno čakati,' kar je bilo zelo sitno *a blaga j-1 nika. Blagajnik ne more in tudi nobem drugi noj^e zakladati za take elane, cHudi v^, da b«>do plačali. Prihajajte zanaprej tudi bolj redno k Mejam. S tem, da člani prihsjajo v velikem številu k sejam, se med njimi goji večje zanimanje za društvo in napredek je večji. Čim več nas bo, tem manjši bodo upravni stroški.
Člani, kateri imate male otroke, zapišite jih v mladinski oddelek naše Jednote.
Član Joneph Režel, živeč v Rittm&n, Ohio. naj mi poolje poln p^wtni naalov.
Anton Okolia, tajnik.
w* -
Chicago, HI.
Uradnim potom naznanjam vsem članom in članicam društva Jugoslovan št. 104 JSKJ., da se bodo prihodnje leto vršile naše seje vsako prvo soboto v mesecu, in sicer pri g. bratu Johnu Količek, 1806 South B*eine Ave. in
1H. St., točno ob 8. uri zvečer. Izjema je le ta, da l>o prihodnja Keja drugo soboto, ker prvo soboto je novo leto, radi česar je seja prelo/ena. kakor povedano.
t'lani iu članice, opozarjam vas, da se prihodnje leto l*>lj mar!ji-■ v«» vdeležujete sej, kakor »te se jih v minulem letu.
Naznanjam vam tudi, kakor ste čitali v zapisniku zadnje konvencije, da plača vsaki član in j članica za .s."><h> zavarovalnine lfic več in za .*]»><*> iJOe več ter še zraven 10C za glasilo in ne b<uuo pobirali več pri društvu kakor sedaj.
Novoizvoljeni uradniki za l*to 1 1 so: John Koši ček. predsednik; Mohor Mladič, podpredsednik; .T<»seph Dii-sh, tajnik in bla-trajnik; John Vogrič. zapisnikar. Ueči le moram, da je ves odbor! skoraj nei^pretnenjen; izjema je le, da je zapisnikar novi.
Cenjeni člani in članice, vpo-litevajte to ntojo prošnjo: v deležu jte se marljivo sej. Cim več nas ,bo na seji. tem lažje homo ukrepali v dobrobit društva in Jednote. Pridite vsi na sejo dne 8. januarja lf*21. da se dogovorimo, kako hočemo obhajati desetletni 'obstanek društva Jugoslovan št. 104 JSKJ Pridite, da boste &li-»<ili celoletni oziroma polletni račun in napredek društva.
Želim vam veselo in srečno no-,vo leto
Joseph BlLsh, tajnik. lfH4 W. 22. Place. Lorain, Ohio.
Članom in članicam društva sv. Alojzija št. 19 JSKJ. v I>»rainu, kateri se niso vdeležili glavne seje dne 19. decembra, se naznanja, da je bilo sklenjeno seledeče: Vsi člani in članice bodo plačevali prihodnje leto poleg svojega asea-
Imenta še l"*1 za društvene stro-| ške vsaki mesec. Dalje se je skle-InLlo, da se praznuje 2t>letnico obstanka društva /. veselico, katera se vrsi v mesecu juniju 1921.
V odl>or za leto 1921 so bili izvoljeni: predsednik Frank Jančar. p<nlp;edsednik John Jančar, tajnik John Kumse, ]XKltajnik John < erne ml., blagajnik John Omahen: predsednik nadzornega mlbora Ivouis llalant, drugi nadzornik John Svet, tretji nadzornik John Bucher; zastavonoša Anton škraba; spremljevalca Anton Jančar in Jakob Anžur. Društveni zdravnik je Dr. \Y. C. Haye>. S. ja >e bo vršila vsako i tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri' jM.jM.blne v Virantovi dvorani.
John Kumse. tajnik.
Ely, Minn.
Tem potom naznanjam članom društva sv. Srca Jezusovega št. 2i JSKJ.. da so bili na glavni letni, seji, ki se je vršila dne 19. decembra. izvoljeni sledeči uradniki za 1. 1921 : predsednik I.ouis Cliam-pa. podpredsednik Frank Kr-chull st.. I. tajnik Frank Krehull mL, Siieridan St.. ltox 271. za>pis-, nikar Anton Knap, blagajnik Frank II.rMerhar; nadzorniki: I.l
Jos»-ph Kolenc. II. Steve GrahekJ 1 j
III. Peter Kerže nd.; bolniška nadzornika: Anton Golobic za mesto in okolico. Louis Pogorele pa zji Savov in Zenitii Location; vratar Marko Sertič.
Naj še opozorim vse člane in članice, kateri so plačevali ases-ment vsaki drugi mesee. da to navado zdaj opustite, ker vedite, da to bo le vam v korist, ker prihodnje leto bo nekoliko izpremembe. kar m* tiče plačevanja asesmenta na glavni urad. Vsak član in članica mora plačat i svoj mesečni asensort ndno do 2.*>. dne v mesecu. Zapomnite si. da bo suspendiran. Posledice potem sami sebi pripišite. V slučaju kake nezgode ni potreba krivde z vračat i na tajnika, ker jaz kot tajnik se moram točno ravnati jh> pravilih in želim, da bi jih tudi vi' vpoštevali. Naj omenim še to, divj jaz ne bom zalagal za vaš«' ases-' mente, ker jaz sem ravno tako de-j lavec kot ste vi drugi člani. Znano pa je vam dobro, koliko si rao-J re človek prihraniti od mesečne pla'"e. V blagajni tudi ni denarja,j da bi se zalagalo za one malomarne člane. Torej, cenjeni mi člani.' vam ne kaže drugega, ako nočete biti suspendirani, da plačate svoji asesment do 2"». dne v mesecu, pa' bo vse O. K. za vas in za mene.
Naj še opozorim one člane, ki imajo jm it ne li^te. da se pravočasno /glasijo meni kot tajniku, ko jim poteče jo.
Prihodnje leto se bo društvena seja vršila v Jug«»slovanskem .Na-rodnem Domu in sicer drugo nedeljo v mesecu dopoldne po prvi sv. maši.
Obenem se pa zahvalim vsem članom za izkazano mi zaupanje kot mlademu članu, ki ste mi poverili urad I. tajnika. Bodite u-verjeni. da bom znal ceniti vašo naklonjenost Jn deloval bom, kar bo v moji moči, za napredek d rušt va.
K sklepu mojega poročila vo-iščim vsemu članstvu JSKJ. sreč-'no in veselo novo leto. S sobratskim pozdravom
Frank Krehull mL. tajnik,
Box 271, Elv, Minn.
POPRAVEK.
Little Falls, N. Y.
V za<lnjem naznanilu društva sv. Jožefa štev. 53 JSKJ. v Little Falls, N. V., se ima glasiti, da se ima novopristopli član dati preiskati društvenemu zdravniku, ne pa društvenemu tajniku, kot je bilo napačno poročano.
VOŠČILA.
S pota. Reading, Pa.
Srečno in veselo novo leto 1921 želimo vsemu članstvu Jugoslov. Kat. J«*dnote. posebno pa član-'stvu društva s^'. Jurija št. 61 Jugoslov. Kat. Jednote v Readingu.
I	Predsednik: John &imec.
Tajnik: John Pezdirc. Blagajnik: Anton Jaklič.
Feniks Maribor.
j
Nagovor generala Rudolfa Maistra ob otvoritvi I. umet. razstave.
j Naš Maribor ima nekaj priprosto in naravno prinupljivega s sve „"I mi gor klini, a vendar sramežljivo skritimi spomeniki iz pretekle in polpretekle dobe. Pred vojno je nudil toliko poredne romantike, da <e si tujec stopal v mraku po rjo-govih mirnih ulicah, -^i nehote pričakoval, da s,.* prikaže zda j par. di J izza v«jgla bratiat stražnik s bele bardo in zamreženo svetilko p^. te rstavi. V skladu s tem Mariborom s-o bili njegovi prebivalci. Iz pode-Jdovane navado so bili v želji po du. ievnih užitki!, malo prekonse-va-tivni in prebahato mirni, liili so zadovoljni, da se jih v tem po«/e d u ni preveč razburjalo. Za' o ^e niso šctale Muze po tehle rav 10 njim namenjerih prostorih, kakor bi bilo pač ptičakovati. Le lahko veselje, pl«^ in pa peneče se vino so imeli ponavadi vstop v te dvorane. Le včasih se je oglasila vokalna g!a>ba, tamle v sosedni hiši je bilo le za mIo dobro gledaliiv*1 i in včasih se j-1 javil na prehodu kak umetnik.
Kakor da bi bila tiščala nepoznana, a močna sila v Mariboru k jtbtm vsak poi-kus k vzvišenim <lu tevnim poletom.	i
j lil naposle«! je dolgotrajna vaj-' na še te utripajoče iskrice za'h-ši-la v pepelu.	(
Potem pa je prišel preobrat ic J 'njim je v vseh krajih nastopila 110-iva tloba — v».a svetla in gorka. — ' Duše naših kulturnih delavcev so za vriskale, v Pohorju je joknil jliiast. je za šumel a bukev, zvonko i so zapele Slovenske Gorice, ti te llepe slovenske gorice, v katerih čepi za vsakim grmom pesmica il» steza ročici proti samcatemu p«.t-niku in ga vabi, da jo dvigne iz <n-tišja.
Naš pesnik Glaser bo moral r;iz-,figniti svoja pohorska potovanja tudi na Slov nske gorice in zbrati sovrstnikov in prijateljev, ki nam prinesejo tudi od tam zlatih zakladov.
Kar samo od sebe je vzkipelo ;iovo življenje, kakor vrelec in ?iili če ni vprašal, zakaj in rMlko«l.
Saj je ves ta naš zeleni Ši.ijer tako hrepenel e čakal duševnega preobrata in poleta, kakor nestrp-.10 čaka spomladi pop je. da sme bn sili iz svoje posteljiep in vzkipeti preti zlatim živim solnčnim Žarkom.
Tako se nam je odprla «luša. da je kar sijalo iz nje! Na delo! Na [plan ! Toda nismo posnemali, — ne svojo pot smo šli!
Naš marl jivi organizator na glasbenem polju, Oskar Dev, je kmalu po prihodu v Maribor zbral svo-j'1 pojoče tičiee in postavil temelj marljivi in plod ovi t i naši "Glasbe-i i Matici". Iz Slovenskih goric, iz Maribora in Pohorja že odmevajo udomačene Devjanke.	i
V gledališče se je naselila umetnost in danes smo na ta hram u-metnosti, ki. nrani in nudi toliko I« pesra in dobrega, lahko ponosni Imeli smo večje prireditve naše godbe, zrin.pko - frankopanski <ian in orlovski in sokolski tabor in regentov 5-prejem in vse polno užitkov pri nastopih priznano velikih umetnikov, ki so obiskovali naš Maribor.
Da. kulturni zgodovinar bo moral Mariboru zabeležiti, da se v prosvetnem ->ziru v prvih dveh le-• ih po preobratu ni nikjer toliko ✓ crodilo. kakor tukaj, kar je tem večjega pomena in vrednosti, ker se je moralo v*e nanovo in skoro iz nič zgraditi.
O upodamir.joči umetnosti do danes v Mariboru in naSem Stajer-ju sploh ni bilo mnogo videti in čuti. Kakor da je ne bi bilo treba in da ne bi ->nel nihče smisla za-n.i«! Umetniške razstave sploh še vr ibilo v Mariboru. A že lani mi je i iHIni naš s1 i kar Cotič namignil, «!.'• moramo prirediti razstavo u-metnin. Te ideje se je trdno okle-
Sest n in bratom JSK.T.. kot vsem rojakom sploh želim srečno, zdravo in veselo novo leto 1921. Meseca grudna 1920.
Matija Pogorele, gospodarski r»dbornik
JSKJ.
nil. Cimdalje je bival tu. tembolj je bil u ver jen, da morajo v teh le-ipih krajih, Kjer vsak kotiček v vsakem letnem času pomenja človeku čopič in paleto, živeti ljudje, ki imajo odpr.f: oči in vzprejemlji-vc dušo za nara ..io to naSo lepoto. I Z neumorno doslednostjo se mu je posrečilo ;z*lediti — ne v ateljejih, temveč v tihih sobicah — tihe umetnike in zbral je šopek pesmi in pesmic, ki sta jih v skromnem zatišju našega Štajerja napisala v ljubezni do lepe umetues?i čopič in dlet«>.
In tako ni naš slikar Cotič samo oče I. umetnostne razstave v Mariboru. temve" je tudi utemeljitelj i vseh prihodnil. enakih razstav in obenem ustanovitelj društva — "Grohar", to je društva upodabljajoče umetiio-ti v M; lboru
Mislim, da mi vsi. ki živimo v Tem lepem kraju našega Štajerja :n ki nam je na srcu njegov kultur ni procvit. e z g. Cotičem vred bolj veselimo tegale malega današnjega začetkn, kakor ^o -c veselili \ si mnogobrojni umetniki svojih zadnjih velikih razstav v pariškem Salonu, v "Kuenstlerhaus** in "Se cession" na Dunaju in v Jakopi-.cevem paviljonu.
i To je naš začetek, skromna kal. j1 i pa je pognaia iz zdravega, živega jedra. Pisanih cvetk nam nabral gospod Cotič in jih povezal v priprost, a dehteč šopek. ! Vsaka razstava umetniških proizvodov .je znak in priča vzbujenih duševnih kvalitet dotičnega naro-'ibi in je upravičeno njegov ponos. Obiskovalcu je razstava velika šola za bistrenje duha in za vvhib-' ijenje lepe umetnosti. 1'metniku 1 pa daje razstava priliko v primer-' janju spoznavati in presojati sa-1 mega sebe in lepem prijateljskem tekmovanju :zpopolnjevati laeno ",višino umetn«»sti ter tako lažje do-' .seči zaželjene cilje — itose^i eilje ",v vzvišenem boju brez uničevanja.
Naj tudi ta Cotičeva razstava doseže svoj vzvišeni cilj! Naj iz 1 Prekmurja. i?, štajerja pa tja do Karavank prvK-gne vse naše upodabljajoče umetnike k II. umetniški razstavi v našem kulturnem Mariboru!	bi v doglednem
«*asu naš Maribor izpremenil svoj grb tako, <bi bo njegov golobček k tlom obrnjeno glavico flviirnil in se vzpel kot kulturni naš Te-niks k žarečemu jug«>slovanskemii i solncu!
DEPRAVDAOIJE NA LJUBLJ
GLAVNI POŠTI.
-
Dne 28. noevmbra letos je naznanil policijskemu ravnateljavn v Ljubljani g. poštni nadkomis'ir dr Janžekovič dj sta izdajala poštna, aspirstnta Alojzij Arzelini in Ernst Banovee velik* vsote denarja in da Ma osumljena spoliranj^ ameriških ; p'.sem na glavni j»«>šti v Ljubljani. > »iospod revirni nadzirnik Ilabe je '/.e pre«l več meseci ugotovil, da je 'Arzelini plačal v Narodni kavirni v dmžbi sedaaje kaznjenke llible 1'. umpore za pet steklenic šanip^nj-<a nad 1000 k*on in je dal k;.- r«0 kron napitnine. Videl je pri letn veliko število 4000 kron-kih b-m-koveev. r!«»sr>.Ml revirni nadzornik Habe je dne 19. novembra ugotovil z Ernestom Banovcem, da je p.ano-»*ee skupno z .leanom odpiral ame-|r*ška pisma. Banovee je sam r»r>z-
nal. da si je prilastil fi00 do 600 do-!larjev. Pozneje je «lelal sku]>i^o z Alojzijem Arzelinijem in Mak-on Favetijem. T)olarje je zamenjaval v Oeški indnstrijalni banki. Maks Jean je priznal gospodu revirnemu nadzorniku Ha betu. «la si je nrila-(stil kakih 40 ameriških bankovcev. :.Tean je zamenjaval dolarje v me-i jalniei v Kolodvorski ulici, pozneje mu jih i'1 pa zamenjaval neki M. L., ki je izsilil od njega 1200 k. Dolarje je Je.:n pro<lajal od 80 «lo 120 kron kon>a«l. Pri Jeanu je do-1 ila policija 14."» denarnih aiU'irI-ških in 612 navadnih ameriških ni->cm in 270 ameriških časopisov — Alojzij Arzelini e zjačetkoma sk ip no z Banovcem odpiral pismn m-to jih je pa sam oclpiral in si prilaščal dolarje. Sodi se. da si je prilastil vsega skupaj 400 dolarjev. — iDfnar je največ zalumpat v veseli družbi svojih prijateljic, od katerih je Frančiški T .. posodil ">000 kron. Neki dr. B. dolguje Arzeli-niju 7000 do 8000 kron. Maks Pa-
! . .	I
»tti j«- vstopil v služba na post-*: vieseca septembra 1919. Lani oko!i Božiča je pričel kra>ti pisma. Ki j'h je nosil domov, vzel iz nji ti dolarje, pisma p . sežgal. Ves ukra«le-i*i denar je Faveti labkomišljeno /^pravil. Kra>.iel je skozi osem me-1'oštni cfieijal Kajko Hribar je priznal, <li je ukradel v Jugoslovanski tiskarni dva do trikrat pc dve do tri pole t-no in dve k'-on-. kih znamk, kar jc vrglo njemu .n Rapotcu, ki jc znamke razo • -a-val pri poštnem okencu, 3000 do -1000 kron. Znamke je kradel na prigovarjanje Kapotca. pri K :'e-lem so našli dve hranilni knji'i« i vlogama v skupnem znesku ^S!'. !00 kron. Dalje jc ugotovila p«»li-< .jska preiskava, da so se v špedi-. i.ii nameščene gospodične živahno >.animale za vsebino ženitovanjskih ]M>uudb in no ;aka pisma prebinJ« in pregledov :de slike, kar se ve 1 a ni dovoljeno. Bivši poštni praktikant Mirko l*i«»>»ei! je povedal, da -i je prilastil r/. ameriških pisem ka l ih 7-"» do M) dolarjev, katere je v>c v družbi prijateljev, zlasti Banov-«a in Arzelini ja zapravil in da je plačeval ceh" ]»o :t0t) «1<» 600 kron l*r«»>en je povedal. «la si» v službi popivali; nadzorovalni uradniki so šli spat. mesto da bi bili nadzorovali «>sobje. Obdolžitve Proseivi >o zelo hude. Najstrožja remeduru na g'avni pošti je neobhodno potrebna. ke je osoi»je spilo včasih v službi celo do dvajset litrov vina, tjko «'a je bilo vse pijano, izvzemši višjih uradnikov so v>i gospodje v ekspeditu pili na račun ameriških dolarjev. Ernst Banove«*. Maks Jean. Alojzij Aizelini, Maks Faveti. Kajko Hribar, Franc Kapot -c in Alirko 1'rfis^i so bili ,'i. decen.bra i/ročeni drža^'nemu pravdništvu, ki je uvedlo proti njim zasledovanje po paragrafu 101. kazenskega zakona. Škandal na ljubljanski glavni pošti je o«lkriI oricijant Mi-:.'ii Detela. ker ^e ni hotel pokoriti dekretu, s ka'erim je bil preni"i"r'ii v Mokronog in je rekel: "Mene preganjate, »uedtem ko nastavljate tatove in jih puščate v službi Imenoval je imena Arzelinij:.. I»a-potea in Banovca. Disciplinami preiskava se je uvedla na glavni pr> š.tl dne 22. novembra, rine 2-1. novembra je prevzel preiskavo ir. višji poštni komisar dr. Janžekovič ljubljanski glavni pošti so se n ^otovile take gorostasnosti. la se to človeku >:<li neverjetno" če bi ne bilo resnično! Poleg navede nih že za prtili poneverjaleev pa zn-s'ednje policija še nekega po:.1ne-m uslužbenca, ki pa ne biva v J.ju-btjani.
Stjepan Radič o položaju.
Zagrebške "Novosti" so prinesle razgovor z Radićem, ki je izrazil o političnem položaju pri-bMžno sledeče: "O sodelovanju kmetske stranke v konstituanti bo odločal glavni odbor naš«* stranke Ker smo se že odločili za le-g; ln«» po:, bomo skušali odvričati ,iaše somišljenike od revolucije, t dede monarhizma izjavljam. «Ia Of-lanemo s!ej k<» prej republikan-< i . . . Mi ^!iio za e<liiistvo ju^r'»sl«>-vanskega naroda in utegnemo po-■t:iti v bodočnosti celo centralisti; treba pa je potrebnega razvoja in nujno je, da se nvažnje razpoloženje ljudski. V Srbiji je nino t e sposobnih politikov, toda ti tle-IIt-jejo večinoma na tihem. Ce pri dejo ti na voui'.na me-ta. se bomo sijajo razumeli. Mi Jugoslovani za morem o s časom s svoj > modrostjo in pc!iti«*no zrelostjo za-črditi ves svet. Gle*le režima v državi in na Hrvatskem samem je 'j aše stališče sledeče; Prepustiti je treba hrvatskim poslancem samim. da volijo hrvatskega bana. «ij nastavljajo hrvatske ura«lnike in organizirajo vso upravo. Kar sklenejo hrvatsi poslanci, to mora Belgra«! potrditi. Najtežje vpra-■ K.nje je odločno vprašanje raz-rr.erja med mestom in deželo, to se pravi mei.l delavci ter komunističnimi pos'anci in nami. To je le | vprašanje «lela. Delavci mislijo, da si s povišanjem plač izboljšapo I svoj položaj. Toda to ni res. Iz-' boljšanje more temeljiti le v zvi-
šanju produkcije. Izboljšanje mo-,c nastopiti le tedaj, ko čutimo, da se cene ne dvigajo več. V tem o/.iru je pred vsem potrebno, da se po mede z. oderuhi vseh vrst. Zakaj ni napravila vlada v tem oziru ničesar' Mi moramo doseči, «la se splošno in povsod prizna, da U'tvarja vse vrednote le delo. — G!ede nase bodočimsti imam najboljše upe. Našli st* :>ooo gotovo pametni ljudje, ki se bcnlo mogli ii tudi hoteli sporazumeti. Mi smo tudi pripravljeni h kompromisom in k popuščanju, če se bodo pri tt m upoštevala naša načela, ponavljam. tla -e lahko vse zgodi iti da moremo presenetiti ves svet. al Bo;r. »la -c bo res tako 'godi-i«.;-
Varčevanje s papirjem.
Z reševanj, mpapirja v v«»li-kein obsegu e je ]»ričelo v javnih šolali v St. Louis. kj«-r se je pojasnilo otrokom, kako veliko vred-i «i-t imajo s vari. katere ljudje ponavadi vržejo proč. Z deiem se •f pričelo ter se ho nadaljevalo celo tekoče l»'to. Tekom prvega i'etrtletja >»o prinesli učenci javnih šol v šol » sk«.ro pol milijona funtov star°tra papirja in če bo šlo delo tako naprej, se bo rešilo v teku enega leta dva milijonu funtov papirja, katerega j«* mogoče zopet p:.»*ahit i.
Ta papir oretlstavlja tlejansko o en a rn o vrednost.
Aforizmi*
Prisega je dih. ki veter ga vzame.
Josip Stritar.
M	*
*
Pi is -jena poinla«! je rozi. pris.jen cvet o srer-nem letn, priso.ieno je tud' dekletu, da ji srce deviško ljubi, in kadar mož ljubeč jo snubi, oklene njega se ljubeče m ž njim cveto ji fbievi sreče.
Ivan Jenko,
*
Prva idealna platonska ljubezen so le nekatere sanje, fata morgana; dozorela, istinita, naravna ljubav j»- mogoča le v po-znejAi moški dobi, ko se človek otre-e tist«*ga sanjarenja. tis-t<* pretiraii«»sti v čustvovanju, tiste smešne sentimentalnosti...
Fran Govekar. * * *
Prva ljubezen, ako je prava, j«' človeku navadno uvnlna. Izpre-meniti mu utegne mišljenj«*' in navade. prevtvariti mu takorekoč
značaj.	P. Pajkova.
» »
*
Kad s/uli svet le po zunanjem.
Fran S. Cimperman. Uaduj se skrivaj, ni varno v višavi!
Fran S. Cimperman. ^ * *
Ravnaj z dušno rano kak«»r s telesno. Ne rezati, ne širiti, nego obvezi jo in čas jo zaceli. Najboljša obveza je dušna razvedri-tev. ♦ ►srb-j si svet in Ijinli !
L Mencinger. « *
*
ILizboren mož ne stavi si naloge, dokler pomočkov ni «b» nje premislil.
Anton Medved. * * *
Različna dana je ljudem oblast, rojena v dušni in telesni sili. Vse predn«»sti izvirajo razliki. Da srno enako močni in veliki, enako slabi, majhni vsi bi bili.
Anton Medved. ' » *
Različne so življenja steze, do raznih ciljev vodijo in potniki vsi zasojdjeni za slepo srečo blodijo. A tu na svetu sreče steze p->vsod. povs'Kl se križajo: le «»nkraj groba k lepim ciljem vse v eno pot se zbližajo...
Ljudmila Poljanec.
sa S osa Sls i S
GLAS NAKOPA. 30. DEC. 1920_
Iz bolezfti alkoholnega norca.
(Konec.)
Zvečer ml a mm zdravnik« zopet' ppr*-mkov ala, in k« me pnuiarij
vpran. če vna zakaj, sem dejal, da iw bosta rabila živega za raz ne zdravniške poekuae, kakor to delajo z žat»ami in zajčki.
Ko sta zdravnika odšla od mene, začul vtit v« t*o»»edni »obi hud prepir. Bili »v zdravniki, ravnatelj in vladni /a*t<qmik in šlo je same, ali naj me umore, ali pa še enkrat dajo priliko za redno življenje. | >< * I iT" •*!.«( »o »»e pričkaJi, končno wr» <•» o«Hočili ca mojo smrt. Prtmarij me je hotel rešiti iti xahtev*4 še enkrat glasovanje pa vladni /asttipuik je dejal, da nima več časa, ker je doma gott»-' vil že juha na niiai. Torej mii rt in to /41 rudi juhe ic"»poda vladnega zastopnika, kakor »ntn se jezil tata » >»el m »j. Itakli ho, da se mora (uhIiImi izvršiti še ta večer.
Mirno vležem na posteljo/ napravim račun s svojim življenjem in čakam, Kmalu zagledam skri\nohtno oblečenega človeka, ki je a cevko meril vame, a ko sem ga {»ogledal, je hitro izginil. To se je večkrat ponavljalo, tako da so bili moji živci napeti do skrajnosti. Ker b* ni bilo miru.1 tekočim s pnatetje in hitim k nt raž-j n i k a na hodnik, rekoč, da naj vendar že naplavijo temu konec, da j h/, nimam konjakih živcev, da bi mogol v«e prenašati toliko^ časa, in tla s|*loh tudii hudodelcu preti smrtjo še bogato postrežejo,| meni tla bi se vendar spodobilo, da loi tlajo SUM nI k o m vrček piva1 ter se potem tudi lahko sam ustrelim.
Pa zopet so me tirali v posteljoj in naposled sem dobil kozarec Vode, ki naj bi bil po/irek /a slo-' vo od tegM življenja. Zopet sc mi je zadremalo, pa takoj s.* oglasi moj brat in me nagovarja, naj se sam usmrtim, tla tako u i dem sramoti, ki /atlenc tudi moje doma-| če ; ker re* sem sieer *edaj t»pra-vi» en, a pri prihtnlnji pravdi bom obaojen na vtletu do t*s*Mii let | hude jece. ZojhH akačim iz postelje in hitim na hodnik ter hftt'HM vedeti • kI čuvaja, kjer da jc moj brat, ki j«* ravnokar setn prršel.1 Velik, uiočati mu& pa mi reče:
*" Nikogar m tukaj! To si le do-mišijujete; le jmjdite mirno na-j zaj v svojo posteljo.''
To re«% ktoriru, m brat mi pravi : " Troba je, <!a »e dobro mipo-či jemo. d ji bomo čmli pri ju-trajanji tltrtmvi."
T<mU drugi dan ni bilo nobene obravnave, najbrže tla so jti pre-ložili na poznejši čas. Zato pa je lulo pri hiši vse jH»lno tajnih policistov, ki so se oblekli v obleko uiii<»bt»lnih, tla bi me bolj nudili, pa »eni jih na njih o«arih pogledih dobro {Hkznai.
Tako seru prnbil v norišnici nekaj dni in nekaj ntH-i v vednih borbah n tajnimi |Mdicisti in z do-mačuni, ki so mi groaili. spraviti me m sveta. I u vse, kar m-oi slišal 111 videl, »leto se mi je tako jasni in tako gotovo, da nbtem na šel prav nobenega povoda le količkaj dvtmiiti o resničnosti teh pojavov. •
pe* teden dni **m postal bt»lj miren. Več	apal in alkohola
ter tobaka nisem dobil, d asi sem to cahteval z vso Vedno ImiIj se mi je dozdevalo, da pojavi, ki jih vidim »n slišim pr*»d aeboj, nrso resnični, začel setn z vse man aa t jo dvomiti. Mislil aem •i, kako bi bilo mogoče, tla bi moj brat od tako daleč vaako noč prihajal k meni s svojimi morilnimi naklepi; o^i sc mi je /del tftdi moj mali telelon sama prevara. Zato sem zdravniku na vpraša-' nje, kako je z maliiu telefonom, odgovoril, da več ne deluje. Tudi, setu namenoma svojim prijate-' Ijem atavil rasna vprašanja, pa niacm dobil nanje m>benega odgovora ia aem sam moral priznati zdravnikom, da so bjli ti glaaov i in te p<artave aaina bolna domišljija, sama halucinacija, fc '
5. poglavje. Ozdravljen odpuščen.
Še vedno mi ti skrivnostni gla-aovi nrso dali miru; posebno če je bilo vse tiho po sobi, čul sera če-stokrat tiho šepetanje: "Sedaj je precej pameten, hoče ae nam u-makniti, pa vendar nam ne uide; ako |t od tukaj ispuste, tedaj ga takoj damo upreti.''
Sedaj aem prosto vstajal, čital, t odi na vrt ae mi js dovolilo. Tudi tu ae mi je sdelo, da ljudje,
jih jc le nekaj *kupaj, govo-rč o Meni; pa sem se večkrat sam prepričal. tla to ni res i|i da
si to samo jaz domišl ju jem. Samo enkrat me je še vznemiril klie: "Pojdi k rešilni armadi!*' Nikoli m*etu na to mislil m ko sem vprašal zdravnika teai, dejal mi jc.' tla se privajen človek le počasi odvadi takih stvari.
To je bil pa tudi zadnji skrivnostni glas. Tudi ko sem prenehal, z zdravili in sem čutil hude bo-( lečiac v glavi, veinlar takih t»le-pilnih domišljij več ni bilo opa-/iti. 1 lil sem popolnoma. oztlravei.1 le okrepjjetija mi je bib» treba in! zato asm še nekaj časa tMtal v zavodu. Veliko aera bral, da aem se motil in tla asm ae lažje otresali neprijetnih misli, ki so se mi \ zbujale v spominu na preteklost, na neumnosti. katere sem napravil v svoji bolezni. Pričel, se n z raznimi pismi, tla najdem zopet |w>t v življenje, pa pri bratu sem naletel; sporočil mi je. da noče več nikakršnega {Kisla imeti z menoj. Pismo sem strgal in vr-v poč razburjen. Zdravnik je pri obisku to o]hazLl in ker je vsej moje dopivivanje bral, me je potolažil. češ, ko se popolno okrepčam, se bo tudi zame lahko našlo met* t o pri pogrnjeni mizi življenja.
Ob tej priliki st-in si tudi lahko' l»r»v"al vkc strahove in predsod-( ke. ki jih imajo ljudje o norišni-i <-ah. Nekdaj j« bilo hudo, a dandanes je vse polajsano. Poglavitni sredstvi sta kopeij iu postelja. S»-vetla je treba previdnosti glede1 divjih bolnikov, takim se odločijo!
posamezne sobe.
Prijetno seveda v norišnici ni.! Meni je najUdj manjkalo duševnega dela. zato mi je bilo dovoljeno, tla sem napravljal izlete in se vračal »večer domov. Ker ni bilo že več kot
teden dni napadov.' mi je napravil zdravnik spričevalo. da stneiu zavnl zapustiti.
Vesel in zadovoljen sem ostavil bolnišnico, kamor sem prišel končan in onemogel, a sedaj se vra-•'aiii v svet zopet srečen in zdrav. Moje -pričuvalo se je glasilo: Ozdravljen odpu še en.
6. Sklep.
Pisatelj se je v tetn sestavku potrudil, da naslika svoj stan. Ni pa »e toliko oziral na te bolnice, kakor bi bilo prav. Kdor je na živcih nevarno bolan, zanj je tak zavod uprav rušilen.
Onim pa. ki so preveč uživali alkohol, naj bodo te vrstice svarilo preti onimi strašnimi dnevi in še .strašnejšimi nočmi, katere sem jaz preživel, l>oreč sc ob propadu med življenjem in smrtjo. Kdor sc je enkrat prepričal, kako razdejanje alkohol lahko napravi v človeškem duhu, kdor opazuje takega alkoholika v norišnici, tak se bo alkohola vedno varoval, tudi če ga še tako mika. Kdor nima toliko uioči, da si pri pijači reče: "Dovolj! Nič več!" tak naj I napravi obljubo zdržnosti. predno i*e izpostavi nevarnosti, svoje življenje končati v norišnici. Ako te ivr-tiee koga iztrgajo alkoholu iz krempljev, so svoj namen jw»pol-
tionia d<*cegle.
-
Drago gledališče.
V državnem gledališču na Du-,uaju zvišali cene sedežev tako,' da stane najcenejši sedež na četrti galeriji ."iO kron. Kdor pa hoče sedeti v parterju, mora biti ne samo bogataš, ampak — defrav-1 dant ali zločinec drugačne vrste.j Srednjim slojem je na ta način zabranjen dostop h klasičnim de-j lom. kaj šele delavskemu ljudstvu! Niti duševnega kruha jim ne dajo več. Najbolj razumevni del občinstva bo na ta način ostal doma, ali pa obiskoval gledališča s premikajočimi sc slikami.
Ogromna tatvina dragocenih slik.
Pred boljševiškim vpadom so pripeljali dragoceno zbirko polj-|ske narodne galerije iz Lvova v Krakov. Te dni so jih prepeljali iz Krakova zopet nazaj v Lvov in ko ao odprli vagone, se je pokazalo, da je zmanjkalo med potjo nad 100 dragocenih originalov odličnih poljskih slikarjev: Chle-bowskega, Kosaka, Žmnrka, Ma-ezevvskega, Grottgerja, Siemirad-skega, Staruslawskega. Wygrzy-walskega, Sandoaa, Szuppeja, Li-pinskega, Orabowakega, Denbic-, kega. HofFmanna in drugih. Skoda znaša miljotte. Tat je že v ro-, k ah pravice.
Raznoterosti
Viljem ne živi slabo.
Z denarjem, ki ga dobiva iz Nemčije mu bo kmalu tudi omo počeno, povrniti se na pra-lavni ti on svojih dedov. V an deški »podnpi zbor:ii«-i je neki po-lanec opozoril vlado na uradno poročilu, ki pravi, da je dobil Vil j m od januarja laiskega leta do z laj iz Nemčije svoto, ki presega 4 miljo-r.e UtMJ.OOO funtov šterliugov. Treba bi bilo. »la se zapleni v-a l.ti-lienzollernska imovina, ki bo kot! potlpora žrtvam nemškega kajzer-l ?«'-cega imperijalizma bolje opravila svoj namen, kot pa da irre v ze.ie pangermanskih monarhistič-n'h agentov. Bonar La\v je dotič-. notnu poslane 1 odgovoril tla je an-' • leški pt»slaiiik v Berlinu Že lo-! bil navodila, ki se tičejo V*ra vprašanja.
Pri stavki, angleških rudarjev
je izplačala rudarska zveza na podporah 2 miljona funtov ster-lingtiv, a izguba delavcev na mezdi je do-egla 13 miljonov sterlin-yov. Angleško tlelavstvo je sicer zmagalo pri stavki, ali vendar je treba s stališča mednarodne solidarnosti proletarijata pripomniti, da je svetovni proletarijat zaradi zadnje stavke angleških preuio-garjev <*šKtniovan, |»osebno tarli. kamor Anglija premog izvaža. V Italiji na primer stane funt angleškega premoga več kot funt riža. Tu se zopet vidi, kako sc takozvana mednarodna solidarnost proletarijata z mirno dušo prezre.* kadar gre za lastni žep.
Svetovna situacija bombaževi-narske obrti.
1
Največ bonibaževine pridela Daljni vzhod, to je Vzhodna Indija, holandske naselbine, Filipini. Kit ijska itd. V rečenih razmerah je .situacija taka: Življen-ske razmere v teh krajiii se niso .mnogo podražile za domačine, ki so prvi odjemalci bombaževina-Stega blaga in. zato zaslužek teh slojev tudi iii dosti večji kakor je I bil v predvojni dobi. Predilni izdelki pa so se tri- do štirikrat podražili, tako da si ondotni domačin pri skoraj istem zaslužku ne more nabaviti toliko blaga kakor j>r«d vojno. Tudi je v teh deželah /ra*tel evropski obrti jako nevaren tekmec v japonski obrti. Seveda gre tu v prvi vrsti za ceneno robo., ki je na Daljnem Vzhodu glavno kon&utnno blago. Japon-ska borrobaževinarska obrt je prav zdaj v težki krizi, ker ima ogromne zaloge, ki bi se jih rada kar najprej mogoče iznebila. Zato so znižali ceno za 50 odstotkov ter so poplavili s svojimi izdelki sko-! raj ves Daljni Vzhod, posebno pa še Kitajsko in pa otoke, kakor Javo, Borneo itd.	_ 1
Vi se jim posrečilo gospodom de-nunciantom!
V	domu strokovnih organizneij v Vratislavi jo se prikazali ra podlagi neko vseučiliške denun-< iacije (vsenemei so namreč vneti 1 arodnjaki!)'trije ententni ofi-cirji, da preiščejo hišo od tarae','a t!o strehe po orožju, ki sc ba]e tcim nahaja. Našli seveda niso ni-č. sir. četudi celo dali po mizar.un t.vigjiiti celo tla in napravili na ta način organizacijam preceisno škodo. Slednjič so odšli z dolgim nesom na ulico, kjer so jih čak*-, •i vsenemški denuncijanti — tudi
1
z dolgim nosom.
I
Davek od neporočenih.
V	Angliji hočejo vpeljati ob-("iivčenje vseh neoženjenih mož in obenem tudi vseh neomoženih de-1 let. Veliko razburjenje se je \>led tega pojavilo. Neporočene dcvice polnijo ogromne skupščine, kjer protestirajo proti nameri. da bi za to, ker se možje nočejo ženiti, šc plačevaje! Ne g'e-ce na to, da se je število mož med vojno znižalo in so se s tem izgledi žena na poroke zmanjšali.| raj bodo dekleta še kaznovani*! Dr. Stopenova, voditeljica angleškega ženskega gibanja, je imenovala ta namen "ogabno prootaiko
'misel". Zlasti so ogorčene žene 'vseld tega, ker se naj obdavčijo dekleta že od 18. leta nap»-ej, ako n:so poročena. 18-letno dekle pa večinoma sploh ie ni zrelo za »a-kou. Nekateri listi upajo, di bo vlada malo odnehala ter da bo »z-'vzela vsaj mlajše ženske letnike.
Iz Labrnja v Istri
poročajo, kako so tam divjali d* Annnnzijevi rokovnjači. Ko Je prišla tja večja količina hrane in nekaj drugega blaga, je bilo hitio obveščeno o tem kvarnersko regent »t v o. p.^slalo je tja srvoje ljudi, tla so spravili to blago na Keko. Potem je prišla druga ek->pedicija. ki ie pobrala kmetom domače živali in vse drugo, kar ti je prijalo. Za '*re?rvirirano?' b!agt» so dali kmetom •'bon?*' in
!j;m slovesno obljubili, da bo vse^ j v redu plačano. To se seveda ne bo nikdar zgodilo. D'Annunzlo --krbi za vedno večjo čast in dobro ime Italije!
Volitve v ital. parlament ▼ novffi provincah
se bodo vršile najhrž marca 1921.
"1'radni list*' je priobčil volilni zakon. Volilec mora biti star 31 let in prebivati eno leto v občini, v kateri bo volil. Volilna pravica
[je splošna, enaka in direktna s proporci j ona'nim zastopstvom. — Poslanci morajo biti stari najmanj 30 let.
Nesreča na Donavi.
Na Donavi ie med Žid inom n Lomom zadela bolgarska lidja "Boris"' v rnmnnsko ladjo 'Pran covanu *. Rumunska ladja ie pro-tTrla bolgarsko, ki se je na to jh> tt»pila. Na p.nllagi prodanih voz
nih listkov s *c lepa j o. da je izgubilo življenje 20 oseb.
Veleizdajmiki proess t CetiigiL
Pred cctinjskim sodiščem je bila izročena H>dba v veleizdajni-skem procesu. Obsojenih je 137 oseb radi vel.-izdaje od pol leta
lo 10 let ječe. 49 obtilolženeev pa ie bilo izpuš'-enih. ker so prestali vi.zen že v preiskovalnem zaporu.
MESEČNI PREGLED ircn DRUŠTVI IN JEDNOTO ZA NOVEMBER. 1820.										
			DOHODKI				a .	IZDATKI		•
1	246.79	158.70	4.48	22.40		.25	432.62			
»>	181. »5	144.85	3.54	17.70	1.00		348.94		50.00	50.00
	73.64	48.80	1.58	7.90			131.92		12.00	12.00
4	67.38	46.75	1.38	6.90		.25	122.66		64.00	64.00
5	71.88	54.05	1.28	6.40		.25	133.86			
6	53.21	55.85	1.16	5.S0	1.00		117.02		32.00	32.00
9	267.41	151.65	5.00	25.00		1.50	450.56	1000.00	281.00	1281.00
11	51.53	28.80	.96	4.80			86.09			
12	303.6S	85.30	2.14	10.70		.50	203.32	1000.00	84.00	1084.00
13	84.52	68.50	1.90	9.50		.25	164.67		115.00	115.00
14	48.62	22.10	.84	4.20			75.76			
15	99.76	57.80	1.96	9.80			169.32			
Iti	106.74	92.70	2.46	12.30	3.00		217.20	5L	r "	
18	235.22	150.50 ,	4.68	23.40			413.80		58.00	58.00
19	134.93	95.70	2.66	13.30		2.00	248.59	1000.00	87.00	1087.00
20	110.03	88.20	2.32	11.60	.1.00	" 5.00	218.15			
lil	104.13	58.45	1.98	9.90			174.46			
22	73.28	51.00	1.92	9.60			135.80			
25	1.90.84	127.40	3.58	17.90		.25	339.97		195.00	195.00
Jfi	104.08	63.25	1.96	9.80			179.09			
27	55.54	39.95	.96	4.80			101.25		15.00	15.00
28	2».42	26.60	.62	3.10	3.00		61.74	/		
29	97.16	58.35	2.02	10.10			167.63		65.00	65.00
80	206.75	146.85	3.98	19.90	4.00	.25	381.73		49.00	49.00
31	120.19	71.(JO . m	2.38	11.90			205.47		86.00	86.00
33	100.60	68.85	2.C2	13.10		.25	185.42	1000.00		1000.00
35	73.54	54.15	1.48	7.40	1.00		137.57		28.35	28.35
3<;	226.27	201.55	4.44	22.20	1.00	.75	456.21		154.68	154.68
:M	489.97	803.40	8.56	42.80	2.00	.50	797.23	1000.00	261.00	1261.00
38	54.69	38.80	1.00	5.00	1.00	.50	100.99			
39	126.29	93.60	2.24	11.20	1.00		234.33		69.00	69.00
40	123.79	66.85	2.54	12.70		.25	206.13		14.00	14.00
41	38.62	26.90	.86	4.30		6.00	76.68		14.00	14.00
42	103.57	69.76	1.92	9.60			184.84			
43	46.73	28.80	.86	4.30	1.00	2.00	83.69			
44	67.28	50.70	1.52	7.60			127.10		25.00	25.00
45	154.09	111.25	3.24	16.20	1.00		285.78		131.00	131.00
47	92.09	43.35	1.56	7.80			144.80		34.00	34.00
49	102.60	64.95	1.68	8.40			177.63		50.00	50.00
50	39.37	36.15	.90	4.50			80.92			
51	27.62	22.95	.58	2.90			54.05		14.00	1400
52	80.71	53.80	1.62	8.10			144.23			t'
53	115.33	84.50	2.58	12.90			215.31	500.00	85.00	585.00
54	44.05	25.85	.74	3.70			74.34			
55	80.16	68.60	1.48	7.40	1.00	.50	159.14		•	
57				-	M	m			14.00	14.00
58	83.96	55.20	1.62	8.10	2.00		150.88		33.00	33.00
60	47.98	35.60	.88	4.40	2.00		90.86		51.00	51.00
(»1	55.43	59.35	1.28	6.40			122.46		122.00	122.00
64	28.64	17.55	.48	2.40			49.07	/		
66	94.79	56.10	1.50	7.50			159.89		28.00	28.00
68	61.64	35.70	1.06	5.30			103.70		155.00	155.00
«9	44.95	30.40	.80	4.00		.25	80.40	?		
70	61.92	60.40	1.40	7.00		.25	130.97		14.00 <	14,00
71	149.02	120.35	2.82	14.10			286.29		70.00	70.00
72	25.09	13.60	AG	2.30			41.45		41.00	41.00
75	58.42	59.15	1.30	6.50	2.00		127.37		50.00	50.00
76	43.16	23.70	.82	4.10	1.00		72.78	J*	/ f	
77	71.74	51.30	1.34	6.70	2.00		133.08		104.00	104.00
78	115.85	53.35	1.92	9.60		2.00	182.72	1000.00		
79	16.07	13.60	.34	1.70			31.71			
81	26.35	38.85	.72	3.60	1.00		70.52			
82	68.59	52.70	1.50	7.50			130.29		15.00	15.00
83	22.24	18.40	.38	1.90			42.92			
84	63.47	36,35	1.12	5.60			106.54		50.00	50.00
85	123.11	91.55	2.40	12.00	1.00		230.06		139.00	139.00
86	40.46	28.10	.76	3.80			73.12			
S7	20.31	27.10	.68	3.40	1.00		52.49	i;		
88	69.69	54.35	1.24	6.20	1.00	.25	132.73			
89	48.21	41.35	1.10	5.50			96.16		111.00	11.00
90	16.31	17.00	.40	2.00			35.71		10.00	10.00
92	48.54	34.45	.90	4.50			88.40		72.00	72.00
94	145.27	87.55	2.74	13.70	2.00		251.26		30.00	30.00
99	45.39	33.80	1.02	5.10	2.00		87.31		9.00	9.00
100	26.20	15.30	.36	1.80	1.00		44.66	<		
101	38.87	30.65	.58	2.90			73.00 '	7	169.00	169.00
103	65.59	61.20	1.46	7.30	5.44		140.55		10.00	10.00
104	28.95	30.50	.74	3.70			63.89			
105	61.85	49.60	1.10	5.50			118.05		44.00	44.00
106	35.87	34.70	.66	3.30			74.53	\		
107	12.34	10.95	.24	1.20	1.00	.25	25.98	t	i	
10S	45.95	39.15	1.04	6.20		.25	91.59	\	t -	
109	29.08	22.10	.54	2.70			54.42			
110	99.27	84.25	1.66	8.30	1.00		194.48		25.00	25.00
111		' lir-						• ' ■		
112	30.24	20.30	.54	2.70			53.78		20.00	20.00
114									t	•
116	55.31	37.85	1.36	6.80			101.32	500.00	31.00	531.00
117	15.69	16.05	.40	2.00	1.00		35.14		/	
ns	14.63	7.55	.22	1.10			23 50	1		
n?	15.80	19.55	.46	2.30			38.11			
320	44.87	39.55	.86	4.30			89.58		ir	
121	31.31	22.35	.58	2.90			57.15			t - - '
122	88.48	81.35	1.48	7.40	2.00	.25	180.96			
123	29.21	27.70	.52	2.60			60.03		30.00	30.00
124	38.30	31.70	.68	3.40	2.00		76.08		10.00	10.00
P\r>	34.44	47.65	.70	3.50			88.29			
126	17.27	21.85	.40	2.00			41.52		52.00	52.00
127	19.13	34.65	.52	2.60			56.90		20.00	2000
128	63.36	54.95	1.02	5.10	2.00		126.43			
129	24.45	30.85	.62	3.10	1.00		60.02			
130	12.66	16.80	.38	1.90			31.74			
131	11.39	11.50	.20	1.00			24.09			
Za oktober:										
78	116.75		1.94	64,75	1.00		184.44	*		
92	48.55		.90	38.95			88.40			
	7907.38	5655.35	155.30	866.00	59.00	24.75	14667.78	7000.00	3503.03	1060843
OPOMBA: Prva številka znači			tevilko društva, druga smrtninski sklad, tretja bolniški sklad. Četrta sklad za onemogle,							
škovni sklad, šesta pristopnina, sedma razno, osma skupaj, deveta »trtnin« deseta bolniška podpora, enajsta skupj.										
	♦ « -							~ »		
OTaAS NARODA 30. DEC. 1920
Postave, ki so veljavne, a ne izvedene
Aiodre postave, katere *e bolj fanti 11 krienjeiu kot pa t irpo-Injevanjein, «iln*tajajo i«- dane* v različnih delih dežel«*. Najti je fctare »tatute. ki *o preostanek lz ;»uritan>kili cuhov. Te postave so mrtve po duhu in tudi črka po-*ta\f je vkl« *.i le ie relikvija ie
prefektuati. i's bi te postave v mmifi izvajalo, bi skoro v vseh « b/inuh Uniji« vladala v nedeljo smrtna tišina. Prejrleii te« postav kaže. da *o bili a-»»ket je premočni
prv 1I1 «lneh /jrodovine vsake ko-'onije in naj je bila sestavljena Is ptiritaneev ali iz kavalirjev.
Ko se je Nova Anglija le borno preživljala z ribolovom in polje-th Utvom. so sprt jeli priseljene! Hn»tre postave, tikajoče ae prriz-1
■tavanja nedelje in te po*tav«> so l ih* imenovane modre radi t»anre j«|orjH, na katerem so bile tiska-, ne.
Eno izmed sredino puritanizma le bil ronneetieut, dom riiodiih postav, ki so dejanski ostal«* pra-V»močne do tla l»»ti6. ali do i'a^a po zeklju' kn državljanske vo»ne.
Zakonodaja je leta 1917 amenrll-tala nedeljsko postavo tako. da J- dala loeal r>ption z o*irom na basehall, kino jrledmča in drii^e, slične zabave. |'<»*ledfea je l»;ia, da je najti v številnih km jih j Nutmeg države razne vrste nedeljskih faha V.	j l*r«nlrtjalri 1-4 drobno ne smejo, imeti v nedeljo odprtih svojih pro, »•ajalen, a postave se v tem ozirn' iu izvajajo .V leta. Obstoječa po-ftava »lovesno izjavlja, da j« vsa- j k emu prepovedana delati v ned**-ljo » deluvnii-uh. skladiščih in me-' l aničriih napravah. Tek«#tti svetovne vojne pa je bil splo&ett i»b|-čaj. da s»- je delalo v indiistrijal-1 ni h naprava!) in sicer pod pretve ' *c, da je treba nujno izvršiti na-, ročila lastni* naprave je rad n-i hkiral petdeset dolarjev globe, ki
.V določena.
Tudi državi NVw ,|ersey ima številne postave, ki prepoveduje-j
vsako zabavo na nedeljo. Leta I lsp; je bil \ prijorjen |s»skus, da i-e «4ajša sfri rost teh doloeb. He-"idir.tna postava je prep«tv<s1ova-l.i \«i<ko delt* in vse potovanje, razve a V gotovih i/jemnlh slnča
ydi	j
i -vek. ki t»i se rad zabaval na
t.t ali oni naeui. se je nahajal pred te/kim problemom. Prav rvo-o-biitt je luli. prepovedano s«re-i ljenje. lov. r:i»olov ter igranje na razne in*i rumente v zabavne svr I <\ Kdor je kršil to postavo, je 1 :orai pi*a-*1t ploho fnn^r adoTar-ja. če je bil star več kot štir»najat lit
Potovanje v nedeljo ni bilo ne-postavno, če ni znašala raadalja v eč kot dvajM-t milj. Zdravniki so ■m lahko voiiH v svojih vozičkih in tudi pošto «e je sm*»lo rartr ti.
Postava je bila nadalje nmen-dirana bta 1<<77. ko so dobile letnice v dritavi dovoljeuje, da »ssejo \«./jti en pornlSki vlak na t»e«b') 'o v vsako smer.
Vadaljtte V.»aee*>ije «0 bile n-* el javi jene U ta 1*93, ko je bila dovoljena pr staja časopisov in mleka in ko m je smel vsakdo voziti, jahati ali izprehajati kot je 1 ote|. V dragih ocirih pa je poata-va pravom očna tako kot j* bila levidirana leta 1*46.
Georgia je tipična za države na ;'ugu. V tej driavi se nt nikdar »drotro izvajalo nedeljakih po*t*v i n tekom radn jih dvajset let se ;th je praktično smatralo za mrtve. Sempatam se je izvršilo kako i retacijo gl^vle rib«»lova v nedeljo V ffiemtih se smatra nedeljo :a najbolj dobičkanosni ilan v te«T t u v iee eream pariorjih. b*k*r i na h in prodi jal nah soda v iee — Nlkakega bas«balla pa ni v nedeljo. Tendenea v Georfrijl se nagi-I * .hIho ImiI i m lailj proti praznovanju nedelje kot onataja v Ev-1 repi Poanavalei razmer izjavljajo > tetra, dt bi isvedenje modrih postav radel« v Georjriji na
odpor
V državi Xew Y«rk ae na »i He-«a ž e 11 aaein "»zlaga postave, tika-:«fe se sedetiakih zabav in d-la Ptmiava pretK»ved«js aieer v s- delo. a če prid * krši Iee prnl sodnico, mu zadostuje izjava, da praa-riaj«" kak drriiri dan v tednu kot j iiedeljo V tako kozmopolitskem \ "i^iu kot je Nevr York, kjer )e. toliko narod*ioati in veroi*pove-ftovaaj, je bi'o telko isveati
ki Ki se enakomerno tikala
Določite, tikajoče ae safesve. »e " driavi Nrsr Y«rk preeej »lobre izvaja in kiao^ledišra smejo biti
naprej a treha je dobiti do-
«
Splošno prevladuje uazirsnje, da je najti dosti držav, v katerih narod ne odobrava strogih nedeljskih postav ter jih vsled tega pogosteje in »r>trajnejse krši koi |>a se krši tozadevne postave v driavi New York, kjer se jih r^zla-iga na liberalen način.
L	i
Boj s tigrom.
, . :--I
Ileiitralski tijrer .tro«.pixlar džun . je danes pač nt i bol j ponosna m nevarna divjačina, ki more pri-ti loveu pre<l puško. V boju s tem velikim roparjem -pozna lovec na ti'jre gotove, pose h ne poteze družinskega življenja tijrra, o katerih ni splošno-1 i ničesar znanega, -.lede teh doživljajev hi izkušenj "ovori na po' i učljiv način lovec
tropičnih krajih. Vineent dar-rett.
— V malajskem zemlju, — pravi on. — je spadalo 5e pre<T , Ivajsetimi leri srečanje s tigrom jitP d vsakdat je dogo<lke. V splošnem ni močan tiger, ki se nahaja v evetu svojih let. nikak ljudo-Jzree ter se umakne kar najhitrejše mogoče o1, \-sakem nepričakovanem srečanju s človeškim bitjem. Stvar na je popolnoma dru-glična. če je postala velikanska mačka stara ali pa hroma. Potem pride do spc/iianja. da je človek [♦tlino bitje, ki se ne more hitro piemikati in vded teera »K>se2e 'udi po tej hrani, čeprav ne rsl-^ovarja v *>*»liii ni*-ri njegovemu I okusu . V tak.-m slučaju se dogo-<'i. da se število delaveev v kakt t ližnji naselbini \eduo l»olj krči in tla kaže vsakih par dni strašne '•"»zeli	dokler ni tijr»r u^tre-
1 j« n.	\
i
Kljub temu pa je tijrer l*»jar-| Ijivee. Tudi 01 ne more zanikati "vojejra mačjega r«»lu. Tnlitev. da m- ntore nobena mačka prene-drvarji v posameznih »lelih deže-1 i a tudi gle«'« njega in malajski "e. ki se vračajo z\*»s"-er z dela v džun trla h. nosijo zadaj na grlavi n aske. ki predstavljajo človeški obraz. Namen je vzbmlitt pr! t!g-ttt, če bi se slučajno priplazil «lo 'elavea. domnevo, da se >ra pažnje. Seveda je dvomljivo, če je ta varnostna odredba tudi v vsakem slučaju uspešna. V svojem družinskem življenju ima tiger dosti skupnegn s starim mačkom.
Svoje kremp'je brnsi »»t» iletila. drjrne obnje ter j>rede. kadar j«* dobre volje. Samica, ki glede ne-\arnosti prav nič ne zaostaja za -amcenri. skrbi prav tako lepo za svoje mladi-e kot naša domača j mačka. Tiirt'nja. ki brani svoje! uladiee. je pač najbolj nevarna' l»e*fija kar juh niore človek sreča-' ti Slon. divja mačka, rinoeeros, tapir in divji inerjasee so pač e<ii-j
živali v dinngli. katerih se ti-1 _*er ponavadi ne lot». Razven me-j 'i I ji* bi tiger tudi takozvani zibef -ad*-r Kot domača mačka ljubi fmli tijrer »rorkoto ter se izogiba' mokroti kjeikoli mogoče. Sogla-stio z opazovanji starih loveev na rit»re je deževni čas oni, v kate-1 -m se tigri v velikih množinah | l»ojav ijo na ravninah, kajti takrat j /*puščajo višje ležeče džugle. da s« izognejo irosti mejrli. ki leže na džunglo v deževnem času.
Posojilo mesta Zagreb.
Zagrebško mestno zastopstvo je Nk'enilo. da najame 7"» milijonov kron za grad bo hiš v Zagrebu. To posojilo se bo doma plasiralo, in sicer so zaključili zagrebški denarni zavodu, združeni v "Savezu novčanih zavoda", da predhodno podelijo mestu posebno posojilo v zneska 25 milijonov kron v obliki kont okoren t nega k/ed?ta.
Lvt aa klerikalno avstrijsko vlado značilni interpelaciji
Soeijalnodemokratska zvera na I)t naju je isnela pml krat k m sejo na kateri so razpravljali o par-l«rnent»rnem položaju. Med drn-g.m je zveza sklenila da bo vlado ii terpelirala: radi vedno slabše k\ olitete kruha. ki je postal že
ravnost ljudska nevarnost in! rtdi brezmivlnega tekmovalnega' »Treljanja v fnnsbrueku — Ko-1 r» nu bo pač vseeno, če najd* ljudi sfvo ob svoji vrnitvi za«tmpljeno in iz hlajeno, glavno je. da mrt bol stala ta ča« ob strani streljanja] vešea garda "zvestih Tiroleev ',1 iia mu ho mogoče tisto zastrupi je I 1».» in izglajono ljudstvo »♦rsho-l vati po "bo'ji" in papežev^ mi-' bisti, oziroma s pomočjo papeže-' \ih zvestih pod repni kov: Ktščan-skik socijaleev!
NekeKko zgodovine.
Naprej" piše:
Nepopolnoma ujedinjena Italija je skleuila preti dobrimi tride-^•tiini leti zvezo z Avstrijo vkljub temu. da je živelo na o^mljn Avstrije še nekaj tisoč l.eodrešenih bratov, po katerih je hrepenel t mali Italija. Pogodba med Avstrijo in Italijo je bila terminirana in jo jeb ilo treba večkrat obnoviti. Sklenila in obnavljala se je trozveza meti kabineti, torej od vlade do vlade, narodi sami pa je niso nikdar priznali.
Torej nekaj podobnega, kakor imamo sedaj pri nas.
• V P^P«*"0 neodvisnih bratov so se ustanovila v Italiji vkl jub laško-avstrijski pogodbi razna društva: Dante Alliohieri. Tr-nto e Irieste. l.e-;a Nazionale — prav tako kakor pri nas.
Ta obrambna društva so delovala složno z rimsko vlado. Nik-( ar ni bilo nol>enega protesta proti podpisom pogodb, nikdar se rr izrazila zahteva po odstopu ministrov, ki so ]>ogodbo podaljševali. ( pač pa so znali pogodbo silno spretno izkoristiti. Kako -o Paljeni 1 11 dobro razumeli, o tem priča dovolj zgodovina laško-slovenskejra . boja v našem Primorju, kjer je Še za časa Avstrije bil bolj odločilen . rimski kakor dunajski vpliv.
Tako so znali I-a h i uravnati svojo diplomacijo.
Tudi Srhi niso diplomat je od včeraj. Ko mi dobili po aneksiji ' Ho-ue nove topove iz Francije, je nemške konkurenca razglasila, da so granate in šrapneli napolnjeni s konjskimi figami in smetmi To obdolžitev je poprijel Pašič i» postavil je celo komisio, ki j.y t,,po-^ prevzemala, preti posebno sodišče, ki je komisijo obhodilo. Tako j« bilo sodnijsk« utrjeno, da hi topovi in granate za nič. Ta Fašice-\a poteza je bila odločilnega poiuena. da je prišlo do prve balkanske vojne, katere posledice so postale za jugoslovanstvo tako n-od-i.e. Obsojeni komisiji -e seveda ni godilo prehudo...
Torej tudi Srbi. ki imajo že 100 let svojo državo in svojo diplomacijo, razumejo nekoliko o diplomatskih poslih. Mimogrede so t«, pokazali tudi v svetovni vojni — pa to je postranska stvari Kaj če to!
Slovenci sn;o imeli prvikrat priliko pokazati svoje dilopomat-ske sposobnosti za č.:sa kon.škega plebiscita. Ko je ,,0 kon'anem plebiscitu slovenski poslanec namignil 11a merodajnem mestu, da -.0 1. sreče krivi Srbi, mu je odgovoril srbski d:plmat: ' Denar s.no dah \ ain. Vojake smo dali na razpolago Vam. Žandarmerij i muo I repiisti!i Vam. 1'pravo smo prepustili Vam. — zakaj dolžite sed:»j nas; Kaj je na to odgovoril slovenski poslance, tega ne ve»:IO
«'c bi mi rekli, da je imel srbijanski diplomat le nekoliko prav. hi na-, gotovo kamenjali. Zato moramo reč-i, da ni imel prav. Moramo — in reči moramo, — da na naša ljubljanska diplomatska vpret-nost prekaša v*. Srbski ^'ener-alšlah s,- sicer češe za ušesi zaradi ne kih Karavank, pa kaj to...!
Slovenci nikdar nismo imeli svoje diplomacije, ker nismo imeli svoje države. Zato jt. treha. da se na tem polju šele razgledamo. Do kier se pa ne bomo razgledali in z mencali iz stoletnega spanja komaj prebujenih oči, bo pa še boljše, če te posle prepustimo tistim ki so ž,- dokazali tla nekaj znajo.
Toliko v odgovor zaradi napadov na našo notico o "narodnih s\etih". Eni s., jo hvalili, drugi -rajali. Mi nimamo nič proti temu. čt obstoje obrambna društva, bilo bi pod imenom narodnih sveiov ali pa pod katerim drugim, in priznamo draire volje njihove zasluge, ludi podpirali jih bomo, kjerkoli jih bomo modi. Samo takrat, ka-dar se >pnščajo na diplomatsko polje, jini bo težko brezpogojno Ue diti. če bodo delali preveč na lastno pest. bre? sporazuma z onimi, ki to znajo, ali pa celo proti njim. Sem in tja kakšen pogled na Be' grad le ni odveč.
Razne vesti.
Pomembna iznajdba v polarski plovbi.
Admiral Fonraier je poročal v j akademiji znanosti o novi iznajd-j bi inženirja l^etha. Nova iznr?idbai o'.»stoja v tem. da omogoča elek tiični kabel, združen z električnem signalnim aparatom za luč in zvok. celo v največji me^li ladji s.-.mi. da najde vozno smer in nri-pelje v pristanišče. Mornariški minister. ki je prisostvoval popolnoma posrečenemu poizkusu, je sklenil, položiti take kable v najkraj-š< m času v vseh pristaniščih — Kakor poroča "Matin" nameravajo položiti take kable v C.inalu 11 Manehe. da bi promet r.ed Francijo ne bil več odvis n od megle.
Na Slovaškem odkrili sol.
V županiji Bereg so našli velike skade soli. ki je prvovrstne kvalitete in ne zaostaja za j »Ijo v Bohniji in Vielički. Z eksploata-einjo začno v kratkem.
Kosgres svetopodjetij v Berlinu
se je otvoril te dni v govoroma' bi vših ministrov VTissebo in Hel-I ftr<lin«ra. Nato je govoril neki ru-ki ml poslane«', ki je strašno i.a-
sproten strfokovnmi zvezam. Njegov (rovor ni žel velikega uspeha. Ko se je zgodil še neljub incident z nekim delegatom brezposelnih delavce*, ki je prišel demoustrirat T red dvorano in so ga morali pn-stiti k besedi, nakar *se je tazvila živahna debata, je svet podjetij dalje konferiral o vprašanju soci-jidisacije rudnikov. Zahteval je |]>odriavljeiije ne samo premogov-inikov, ampak sploh vseh nemških rudnikov.
ffitea preiskava v Circolo di čutura "Bosa Laxemb«rg".
Tržaški 44Lavoratore'* poroča da je prišlo v prostore soeijali-rtičnega krožka "Rosa Luzem burg" vee orežnikov in polieij-skih agentov v civilu, da izvedo
hišno preiskavo. V prostorih so (preiskali vse, v pmlstrešju so pri-
I vzdignili celo deske. .Na dvorišču so vzdignili kameneno ploščo, ki jpokriva votlovod, stikali so tudi po vrtu. Ali usfieha niso imeli nikjer in inlšli bi bili praznih rok, tla niv> na^li nekega voja«ke.ga jopiča, ki pa so ga — kakor pojasnjuje " Lavo rat ore— rabili igralci diletanti pri dramatičnih prelistavah, in pa nekega starega železa. Zaplenili so hlače in železo.
Razne antipatije.
Živeli so na svetu ljudje ter žive še dane«, ki so padli v nezavest če so zaduhali vonj rože. Neki angleški governer je dobil krče. če je videl ikre rib. Neka ženska je istotako dobila krče, če je videla kuhanega raka. — Če smemo vr-jeti Ambroise Pare, potem Je živela nekoč neka ugledna oseba, ki je vedno padla v nezavest, kadar je videla na mizi jeguljo. — Joseph Scaliger ni mogel videti mleka. — Cardanu so se gnusila jajca. — De Lancre. parlamentni svetnik iz Bordeauxa, pravi v ne-Iki svoji knjigi, da je poznal nekega vse časti vrednega ter spoštovanega moža, ki se je vspri^o pogleda na ježa tako prestrašil, da je bil dve leti potem še prepričan. da ta žival žre njegov drob. Poznal je tudi nekega zelo junaškega plemenitaša, ki pa vendar ni bil toliko pogumen, da bi se s sabljo v roki postavil po robu majhni miški. — Najti je ljudi, ki ne morejo videti pajkov, a Kitajci »i prirejajo iz njih celo okusno jed. Fabrieius Campani zagotavlja, da je neki Don Juan Rol, vitez iz Al-cantare, padel v nezavest, če jc človek izgovoril pred njim besedo <4volna", čeprav je sam n<*il volneno srajco.
Pomilosčenje is solunskega procesa.
Pomilostitev častnikov, zapVte-nih v solunsko afero, je vzbudila" v vseh političnih krogih veliko pozornost. Rudlkalci bi bili radi
I •'JjJ^t ^C —rtmht^mmmiimmim
I	I Varajte svoje otroke '
pred rtaumirjmtotmm rtmskan kUHa > 4 ( } ton. dm immtm r hin ndu	—si« - ^
SEVERA*S i
! I Cough Balsam ;
( ,	Si»errr Balzam u plju£»i p«*.
' ' n*«Wi odpomof . d*Udib*»>* 1*1> to (
t i Navadni kašelj, ^SttSi!
, , ko pormR resa* boiriiM, tod«.
i i	SEVERA*S
i COLD AND GRIP TABLETS !
( i (SeratoTi IVfateU pmi prablada i» eripii I - l »» iiMtljiTl u odporno« pri prabUdo »> : i I kmkn iuo. odvt^o mu ic^m in {
II	^ ( ^^HKBflMmiSS
/e preje pričeli z reaktivira i jem in s pomilostitvijo teh častnikov, a stavili »o kot pogoj, da -e "ustniki odrečejo revoizij solunskega pro<-e>.a. I>riz.n|eti častniki so to odbili. Katlikalcern ni preostajalo drugega, ne^o da zahtevajo sedaj rt aktiviranje častnikov, da >• eni r/bijejo nasp/otnikom jako orožje ■ ✓ rok. Sodi -e. da jim njihov;: namera ne bo uspela, ker re r'aktivirani častniki po vrsto zahvaljujejo za službo in zahtevajo r-vr-zijo proeesa. I-*, osvetljuje v-e nasilje radikalne stranke v proTium-st Vil.
Izguba ruske sovjetske armade.
<ilasoiu objave boljševilškejra vojaškega aveta "je izgubila vjetnka armada na južni fronti od maja tlo s**ptembra te>fa leta 42MMO i n t vih. M MM» ranjenih. HUM) vjetih in M N i di-zerter-jev. Ivepo število!
Nova stranka v Franci j t.
V Parizu »e je konstituiral od-1 or nove straike, ki se imenuje! i_Parti republicain democratiijue■ • i soeial *Za predsednika -tran-l.e je bil izvoljen senator Jonnart, za podpredsednika pa Bartliou. to rani in Doumer.
Ženske načelniki na Angleškem.
1'ri netlavnih načelniških volitvah v AValou so bile med 319 kandidatov izvoljene tudi tri ženske. V Stalvbridgeu je bila ponovno izvoljena liberalna kaneidati-nja Ida Sommers.
PESMI ZA NAŠE OTROKE.
Spisal Oton Župančič.
Častitljivi koledniki.
Staro šego hranimo, novo leto znanimo: mladi Božič in Marija liodi naša tovaršija; <lani so <dieti nam. zlata zvezda sveti nam. njene se držimo poti. da nas zloba ne zaloti starega prismodeža k ruteža Herode ča.
-3- . * *
Žalostni koledniki.
V dve gube vsi hodimo. Milo Jero vodimo, cenomer se emiha. joče, Bog ga vedi. kaj si hoče; radi jo spečali bi. dober kup jo dali bi: kdor naprti jo na rame, za nameček naj si vzame še čtnerike butaro, kisa polno čutaro!
Rad bi izvedel za moja dva brata^ FRANKA in JOSIPA IDOLIH. Doma sta iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim, če kdo ve za nju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama javita «vojemu bratu : Anton Rolih. liojc 24:1, Landstreet, Pa.
(30-31—12)
Iščeni JOŽETA VATOVEC, do-ni a iz Gor. Vrem na Not ran j-' skem. Pred 5. leti je bil v St-| Marys, Wash. Imam mu jako' važne stvari za povedati, tika-! joče se njegove domačije v sta-' rem kraju. Rojake prosim, ka-, teri bi vedel za njegov naslov, da bi mi ga naznanil, za kar' dam prvemu, ki to stori, $5 nagrade, ali pa če sam čita te vrstice, naj se sam oglasi na: Raymond Magajna, 880 London Road, CleveJand, Ohio. (28-12—4-1)
SLOVENSKO AMERIŠKI KOLEDAR
' Pred iar dnevi je izšel .itS 4' Slovensko-Ameriški Koledar za jjleto 1881". Cena ista kot lansko* ^leto. Glede vsebine in zanimivih • slik bo ta izdaja presegla vse dosedanje. Politiko smo v tem Koledarju popolnoma opustili. Lju "d je so informirani o političnih! | vprašanjih iz dnevnega časopisja irPri čit-anju teh sestavkov se bo j|po£al čitatelj v duhu med slato-t.iskalce divjega zapada, spremljal , bo slavne detektive pri razreševa-, nju najbolj zapletenih krimir.al-, nih vprašanj ter stopal ' znan-, stveniki po raznih nepreiskanih I deželah ter žr.jimi vred čutil r.-iravnim pojavom.
Čitateljem tudi naznanjamo, da bo imel v t?m Koledarju svoj posebni oddelek stari znanec Peisr .Zgaga. Da on kremenito pove, kar i pove, je vsakemu znano, i Precejien 'lel je posvečen tudi" zdravstvu, domu in gospodarstvu, j Kdor ga hoče prej imeti, pa tmora prej naročiti. Tiskali ga t>o-|iuo le omejeno število. Torej hitro ria delo, da ne boste brez Koledarja.
Naročila sprejema;
Slovenic Publishing Companj, 62 Cortlandt St„ New York. N. T
Kje je moj sopr«»jr FRANK ZA \ RSNIK ali Mandcš (nvionia čc.' Dne 2-"». marca	ie u.
! ginU i/. Pittsbursfha. Pa. Bil je /a Slovenian Li<pior to. pot-.-j valili trgove*'. Ako je komu kaj znano zanj. naj :ui naznani, ali ifa pa opozori na ta oglas. Pridi domov zaradi najine najstareje hčerke Mirni, ki je hudo bolna in ki prosi videti očeta. < e imaš kaj ljubezni do svojih otrok 1 , vrni se. ker jaz ne moreni. „kr-j beti za we satna. — Mrs. Marv Za vrši lik. Box 1325. Jolier. lil. Cto-n —12>
NAPRODAJ
imam listke /ja zastavljen prstan, iglo in uhane. Prodani za vsako ceno. ker p« it njem v Kvropo. Priti ite takoj. — MKs liettv. :tM0
Seeond A ve.. New Vork ('i t v. POZOR, ROJAKI!
i j
Gori naslikani Anton Brgant je neznano kam izginil v torek večer 7. deeembra 1920. Ne ve se. ali ga je zadela nesreča, ali je še kje med živimi. Vsa. dosedanja poizvedovanja in iskanja so ostala brez uspeha. Gori imenovani večer se je napotil na zborovanje društva sv. Cirila in Metoda, da plača mesečni prispevek. Ni ga pa bilo na sejo in rnl tistejra časa ni nobenega sledu po njem. Ker je Brgant več let bolehal za glavobolom in era je Večkrat napadel hud krč, pri katerem napathi je bil vedno nekoliko zmeden, je vrjetno. da bi bil v zmedi kam; [i-ašA. kjer bi se bil ponesrečil;' j vrjetno je tudi. da bi bil v slučaju takega napada hipoma izsnibil razum in bi mogoče odšel v kako drugo mesto, kjer ga nihče ne bi poznal in bi se tam kako ponesrečil, ali pa da bi ga oblasti prijele in spravile v kak zavod. Brgant je doma iz vasi Male Strnce. fara &marjeta na Dolenjskem. Star je 43 let, velike postave in podolgo-( vatega obraza s precej velikimi brka m i. Ko jo zapustil dom. je nosil na glavi zimsko kosmato kapo in zimski kosmati delavski i*>-[vršnik (rekele). vsa druga obleka | je bila navadna delavna. Pri sebi je imel petdolarski bankovec ter plačilno društveno knjižico društva sv. Cirila in Metoda v fslie-bovjz-anu. Wis. Rojake žirom A-merike prosim, če bi kateri kaj vedel o njem. naj bo živ ali mrtev. naj mi takoj poroča, za kar mu izrekam zahvalo že vnaprej.i Agne« Brgant, soproga. 1336 Nia-j gara Ave., Shebovgan, Wis. (30-1*13-1)
Iščem brata ANTONA VOIJv. Preti kratkim je bi! tukaj v Clevelattdu, Ohio. Nahaja se nekje v Pcnnsv Ivaniji. pa se nt zmibil njegov naslov. Prosim ga. naj me pride obiskat, dogodila s i mi je uesreča. Roja!;e prosim, naj ga opozore na Ta oirla*.. alt r i pa kateri naj - »o-rt.či njegov naslov, da bi mu mogel pisati. — John Vičie ItiiiKI Hol m— A ve.. Cleveland Ohio.	2^-31_12)
Rad bi izvetlel zxi naslov svoje hčere MARIJ K PKTKRKA, do-ttia iz Mengša. Od županstva v Mengšu sem dobil sj*.r«>."iiot da se hahaja^nekje m v Ameriki, kar ptvj nisem vedel. Cenjene rojake prosim. *e kateri ve za njeno bivanje, da ui spor fci njen naslov, /a ar h .ni dotič-nemu jako hvaležen, ali pa če satna čita ta <•«.:',naj se sama oglasi svojemu očeTii; J«.hn Peterka. Mir, n;tfh Kairport Ilarbor. Ohio.	i _'12)
KAKO SE UČITI ANGLEŠKO
Vzemite v reke anglefko knjigo an časop ». beločnico inott-t>e«k| in aagieikA-ttjvcndii besednjak.
je «e«tavil ar. Kern. Viako neznano ar.g eiho b«iedo poglejte v besednjaku, kaha se izgovori In ha* pomen Ima: zapišite neznane . beaeđe w beieimco in jih večsrat ponovite. V nekaj meaeclh boste Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja.
Jesenki in zimski večeri »o kot nalaič za učenje. Vsaka eloven-aka hiia bi morafa imeti ta besednjak. Naročite ga na sledeči na-slov:
Dr. F. J. Kern
6202 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO.
Cena besednjaku Je IS. — Istotats lahko rarcč.te za H.25 Zormjno ve pesmi, ki vam bodo ugajale.
_--- —1
t Pozor rojaki io rojakinje!
Ol Alpentinkturc
Vam zrartejo krasni lasje v Ctih tetinih.
Od Al[«cni«omade | zraistejo v «tlb tednih m.iškini krasne ttrke in brada Rcvmatizem ali k«Mtit»t>l se ozdravi jK>pr,"_a«,ma v Crih dueh. Od Bruslintinkture Vam r*r»stanejo sivi lasje popolnima natnrnl kn!:or jw> hili * mladosti Zdravilo za rane, opekline kraste, hule, turnve, za kurje očesa. hraduTice, jmtne not^>, ozebline. Zastarane želodčne bolezni se zdravijo hitro in poceni. Pi5ite takoj j»o eenik ln Kaledar r^Jjeni zastonj.
Jakob Wahcich
6702 Bonna Ave., N. E. Cleveland, O.
jđsMSm
Patenti.
Na zahtevo vam bo poslana I
■	brezplačno dragocena knjižica H I z informacijami o patentih.
Iznajditelji
In drugi, pišite ponjo.
Ime A. M. WILSON Je te ■ H znano 30 LET in vsaka nam H
■	poverjena patentna zadeva bo H I deležna najboljše pozornostL I
■	Pošljite model ali sliko vaše I I iznajdbe v pregled.
B Piftlte danes po roveniko paten. I
■	(no knjižico v slovenskem Jezi- I ■ ku na s.edeči naslov:
■A. M. WILS0N I
■	KegiMered Patent .UtornejsH
■	320 Victor Bldg.v ■ Washington. D. C. m
ZASTONJ VSEM
KI TRPE NA NADUHI
BrezplaCna poakuinja metode, katero more vsak rabiti brez neprilike in izgube časa
Imuno nov način, kako zdrarltl naduho In letimo, da poslrueite na na« račun. K1C ne de. ako Je to i« dolga boleaan. al pa m >e pojavila *e-le ored kratkim, ako i* slučajna ali pa kronična n^a^K^ naročiti morate brezplačno poakuftnjo na-•«f» načina. Ka to ae ne glada, v klimi* Živite, ne gleda ae na vaao starost ali opravilo, »ko vaa muči način vaa bo takoj osJravIL
Poaebno telimo poslati onim, ki aa aa-bajajo na vide« v' obupnem stanja, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja,
brizganja, adravlla opija, dlral, patentirano kajenje Ud.. teUmo pokazati vsakomur. d* Je ta novi način določen, da vstavi vsaI:o telko dihanja, vas kropsajo bi vsa straAne napade takoj ln aa vw čass Te prosta pnnadfas se rabi le en sam daa. PV
ta Se <Uom in pričnite • tam naflmen »«H Ms Peitjita denarja. NsJbeUe je. is »ciljate ssertai kapoo. Storite to danes - niti poitnlne ne plačata
raom kupon za namjho
FRONTIER ASTHMA OO„ Soam «3S N Nlagara and Hodaos SU.' Ba^faka. N. T.
Mijiti proefeo pesksinie vaisga bsHsss .....................
O——ii
ot.as \tat?<tda. nr>, dec. 1920
Splošni položaj v Evropi.
VSA ZNAMENJA KAŽEJO, DA JE DOSPELA RUSKA REVOLUCIJA DO STADIJA, V KATEREM SE JE NnHAJALA FRANCOSKA REVOLUCIJA OD ZUNAJ IN ZNOTRAJ.
Pia« Frank H. Simonds.
O zremo	na zadnjih dvanajst m-seeev. kaj nam mora
priti na misel vsprk'o zaključenja svetovne vojne, katero imenujejo! •%'emci vojno petih let ?
C »prav ->o splošne razmere vznemirljive, je vendar opaziti sploš-1 1 tendeiK« . \ katerih >e giba razvoj zadev, še vedno živimo v svetu, ki je poln posledic največjega boja, kar jih je poznala človeška zgodovin«. Iloj raalienih majhnih narodov, da dosežejo narodno ediitstvo, j»- fil Vse preje kot .popolen in vsled tega je še vedno pri-1 čakovati nadaljnih p:Obratov, ki bodo v več Kot enem oziru i/pre-n enili položaj kot obstaja danes, le pregledan«o svetovni položaj v. splošnem, se nam zd , da je zelo zapleten, a če se ozremo nazjj za trio leto, imamo dosti vzroka za domnevanje, da se je storilo velik k rak naprej m da je nevarnost razširjenja boljševizma manjša kot je bila pred euirn letom
Pred dietni bti ali celo pred enim letom je bila nevarnost napredovanja boljševizma akutna v centralni Evropi in isto vel j:i gle-<:e drugih civiliziranih dežel sveta. lfc»sti povoda je bilo za strah, da! I .» postala Nemčija l»oljševiška, in da b..do tudi druge centralno-1 « rop-ke de/i le zap rl!e jarmu, katerega bi se ne bilo tako lahko iz-. . r.iti Prav p rebito resen je bil položaj v.Italiji. Bil je v resnici bo-j lan svet, ki je prišel iz ».vetovne vojne.
M"gi '-e je najlepša stvar, katero je rnogo e reči 7. ozlrotn na splošni svetovni polu/aj. da je m-1 svet skozi pretekla leta na da bij inat* 1 i jalno zapadel anarhiji. V zinu od 1!M> 1**19 so rt^li zavez-1 liski državniki, da bodo vy nevarnosti odstranjene v slučaju, da 1» tn< I a priti Kvro|»a sko/i težke oneve te zime. Kt<» se je glasilo gb-de naslednje time iu še bolj zaupljiva so poročila, ki prihajajo z oicirom na naoleiirijo zimo.
Oprav pa je l»oljš-\ i/eui izgubil na tleh v preteklih dvanajstih : 1»-ecils, je \>n.lar .'eha priznati. <!a je hilo opaziti značilno pre-1 i.ikeen,. v smeri proti skrajni levic«. |>elavstv.» v Angliji, čeprav je « 1 vrnilo Lenina, je vedar iztegnilo svoje roke ter skuša kontxoli-lati zunanje zadeve bv« e. I klavci v Italiji -o se polastili industri-.ilnih itapra\ ter zahtevajo direktno sovdele'.bo pri vodstvu vseli i dnsTnjalnih naprav, d« čim je stala italjatisk.-. vlada na strani, ne u:» bi bila v stanu po- redova t i na uspešen načini.
V	Nemčiji jc bilo delavstvo I »olj kot v kateri drugi deželi v stanu nastopit: proti w*m rekacijonartiim pučem, kojih namen je bil / .p.'- o ustanovljenje monarhije. Organizirano delo je preprečilo 1 .ovr.it. k starih mojtstrov s tem, da je za preti I o, tla bo ustavilo vse' industrijaluo in trgovsko življenje dežele, t'eprav je zavrnilo skraj-ic doktrine rdeče Husije, je delavstvo večine evropskih dežela ooka-z-do svoj trdni sklep, da se polasti politične kontrole v deželi in si-e. r s pomočjo ekonomskega orožja, kojega vrednost ni podcenjevati
1 iti v deželah zaveznikov, niti v deželah prejšnjih nasprotnikov.
Z izjemo Združenih držav, kjer ui zadnja svetovna vojna izpod-Lopala temeljev ohsr ječega reda. j,* pomenjala leta 1920 brez vsa-liga pridržka velik pohod mas industri jalnih delavcev proti večji j in uspešnejši po!jti."ni svoIhkU. To se priznava velo v Angliji, kjer je bilo vodstvo delavskih mas dosedaj najbolj inteligentno in prev-j darfno.
Splošnemu gibanju v smeri proti skrajni levici sta se umaknili b* dve deželi, namreč Francija iti Združene države, kjer je opaziti, v .ij na površju, polno reakeijo. V Združenih državah so zadnje volitve spravile k moči zopet ono politično siranko, koje tradicije s.> najbolj konservativne in koje voditelje «*e smatra najbolj vernim | tem tradicijam. V Franciji je spravila vojna na površje 0110 kmeč- j 1» večino prebivalstva, katero se smatra za najbolj konservativni cVrnent v Franciji, d oči m je glavni cilj francoske zunanje politike, da s" zagotovi Franciji iz plačan je vojnega dol'i a od strani Nemčije j ter izpolnitev mirovne pogi*lbe kot je bila sklenjena in podpisana.!
V	splošnem rtčeno je hidelo preteklo leto konec ruske nevarnosti. Delavci sami so * poznali nevarnosti.ki jim prete od take anarhije kot sta jo nst varil h Lenin in Troeki v Rusiji. (I)mgi so pa zopet povsem drugačnega *■ nenja . Obrnili so se od ekstremnih m'tod. V celem so popustili nekaj od svojega prvotnega namena, da m- po-' l. ste sile in da jo vzdiže z nasiljem. Niso pa odstopili od svojega] si:lep«, da se polaste političnein ekonomske kontrole in z izjemo Združenih držav m F/Ltn ije. je ».topil v razredni boj nov štarij, ki ie sic. r manj nasilen, a nič manj w»ter iu kojega konec 111 nikakor razviden.
t e ltciiio sedaj od splošn« ga k posameznostim. se moramo vprašati, kateri so hili n.i bolj značilni dogodki preteklega leta. Pred-vsem je treba opozoriti na padanje avtoritete ia vpliva one koalicije, ki je iztrgala tinago iz rok Nemčije ter dala izraza svoji zmagi v tarli. nih dokumentih ki so bili sestavljeni v Parizu. V tem padanju avti ritete in ugleda je zapaziti več faktorji v: — med temi je nezmožnost Ligr narode v. da uveljavi svojo avtoriteto, vedno večji 'kol med Francijo in Anglijo, odt>or Združenih držav, da se vme-► tvaj v evropske zadeve in končno podaljšanje ruskega položaja.
Pred vs« m je bila nezmožnost Lige narodov, da prepreči rnsko-poljsko vojno. nso«lepolna za njen ugletl. To je bil boj. katerega je / izjemo svetovne vajne smatrati za najbolj pomembni boj izza časov Napoleona l. Poljska je bila član Lige. V sle«! %ga je bila upravi, ena do v a jaške p«*lpore (..| strani Lige. t eprav se jo je blatilo ter se je glasilo, da zasledi.je imperialistične eilje. tii vršila ničesar drugega kot nalog, s katerim so jo poverili zapadni narodi v Parizu. — Zapadna politika se je seveda izpremetiila. a Poljska je ostala ži^ev te politike. Ker ni smela skleniti miru z Rusijo v sledf izrecne prepovedi, ki je prišla iz Pariza, je skušala preprečiti ruski naval s spomladansko ofenzivo.	■
Ko so bi!e [»oljska armade porr.žene. ni le Li<ra prenehala fimk-»ijonirati, temveč se je tudi Anglija pričela pogajati z Leninom preko trupla poražene P »lj^ke in le intemenciji Francije se je bili za-I aliti. da ni bila Polj-ka popolnoma uničena. Poljska je bila rešena. a ne s pomočjo Lir*. Velika vojna je bila končana, a ne s pomoč-j- Lige, temveč v sle»l zmage na bojnem polju ter premirja, ki j? bilo sklenjeno v Kigi. Vs.' to je predstavljalo dokaz, da je Liga nezmožna preprečiti v..jno in da je še manj zmožna ustaviti jo, ko se je enkrat pričela.	*
Bridko, a resničro dejstvo je, da se je Liga < b priliki prvega velikega požara i**« leta 1914. odpovedala svojiin jK»slom, obrnila svoji in e vstran ter se p» čala s takrmi malenkostnimi vprašanji kot je pos. >t Alan«! otočja, dočim se je požar vojne razširil od Baltika pa ilo bregov Dnjestra. Ligi je manjkalo sile, da intervenira z orožjem i*i »*totako ji je manjkalo sile, da intervenira moralično in s tem je h Jo dokazano, da je prav tako impotentna kot so bile druge -Jične ».uprave, ki m» obstajale v poletju leta 1914.
I e »-»četno pojasnilo tega fenomena, naletino takoj na okolšči-if, ki kai*.*o. da je bila Liga paralizirana vsled nasprotujoče si poli-' te Anglije in Francije V re*niei je ostalo eelo leto v znamenju te-«m konflikta. Francija je hotela ustanoviti Poljsko ter uničiti bolj-m nižem. a^Anglija je bila mteersirana pri otvorjenju trgovskih od-n •aajov a Runijo. Vsled tega je todi sovražila poljske aspiracije, tn-di ono, ki ao bile najbolj legitimne. Francija je hotela izvesti vermut ako mirovno pogodbo, ki baje predstavlja zanjo edino varnost,
i&ćia i# Angi-ja alinial« 'stopiti t stik s Nemčijo ter dobiti pogoje,
#
ki bi bili ugodni angleški indutsriji. Pripravljena je bila vsled tega i/premeuiti versaillsko mirovno pogodbo. Ko j? Nemčija kršila 'populijo ter poslala čete v Ruhr okraj. j»' Francija zasedla nemška mesta in to jc dovedlo do spora med Parizom iu Londonom.
Tako glede Rusije, kot glede Nemčije 111 bližnjega iztoka so bili interesi Francije in Anglije vedno nasprotni h: angleški in franeo--ki državniki »o se kregali m»tl seboj ter se posluževali vseh možnih diplomatičuih in propagandnih sredstev drug proti drugemu — ;Vsled tega so imeli številne angleško-francoske konference in danes j vidimo razkol meel tema obema glavnima državama takozvanih zaveznikov. Edino le -kupni nastop teli dveh sil hi lahko dovedel do ugodne rešitve iztočnega vprašanja ter uredi zapleteno nemško j vprašanje. Videli smo javne kolizije kot naprimer 0110 glede zasedanja Frankfurta, a tudi prikrite poteze kot <0 bila angleška pogajanja z zastopniki sovjetske Rusije ter francosko priznanje vlade genearla \Yrangla. Posbdica tega je, da je kaos 11a bližnjem iztoku še večji kot je bil izpočetka.
V Parin so Združene države nastopile kot posredovalec med Anglijo in Francijo. l*roti koncu smo se večkrat zavzemali za angleško stališče kot pa za francosko, a Francija, ki ;,e iskala in tudi po-• ; t-Uuva'a n; še jkuiio i. je sprejela anglo-saškc sklepe in tako* j^ bil nav idezno ohranjen mir., Kakorhitro pa so .se Združene držaje u-i.:aknile in je postalo vedno bolj očividno. da s,, ne bomo vriiili 11a 'taro nodlago. je Francija dohila nazaj svojo prostost ter nasiopila sama zase. Danes imamo le nominalno zvezo m *.t Francijo in Av.gli-jo in razkol obstaja glede vsakega važnejšega vprašanja katerega ;e treba rešiti.	«
}	( Konec .sledi.)
Misli o rapallski pogodbi,
Bivši avstrijski poslanik v Iti-n.n dr. Kar-I Maeehio. prinašji v * Nene Freie 1'iesse" nekaj misli
0	rapallski pogodbi ter prihaja končno do t'-'ialt4 zaključka : Kaj je bilo torej merodajno za <pora-z 1111 iu soglasje v mejnem vprašanju tneil Italijo in Jugoslavijo? Treba je pred vsem opozoriti na i«., tla tvori Jugoslavija samo navidezno enotno državo, v resniei pa razpada v sestavne dele Srbe. Ilrvate in Slovence, katerih M remi jen je ^iedo br«z ozira na verske razlike š» v marsičem drugem na raz« n. V tem pogledu je trdi gospod ar-k i interes. | ■ ovz.ro-■"•ti po grafi * 1 i legi. ki je mero-d::.;»*n v vprašanju vzhodne jadranske obali. Reka in njena či-stohrvatska * koliea ter ravnotako uacijonalno • rijentirana Dalmai i-ja sta bili vedno Hrvatom prirast na srce. nasprotno pa je bila južna Da'maeija od nekelaj domena Srbov. Kakor s<: stremili Hrvati po Kvi'.ueru in njegovem ylavnem i»ristanu Reki, ter po iz-1;<k1u na morje, tako stremili Sr-b proti jugu. proti Dubrovniku
1	1 Kotoru in še bolj proti jugu. '/ Split, najboljše ležeče pristanišče Dalmacije, jc razvijal napram Reki *;ckako konkurenco, di.siravno je tam na<y< ril jeva! še vedno hrvatski element srbski
*
živelj. Zc iz tega izhaja, da mora biti za Srbstvo severodalmatinska ol^d z Zadrom in še celo z Reko, v kateri itak nrevladuje italijanski element, mnogo manj privlačna. —
Srbstvo pa igra v troedinstvu jugoslovanske države sedaj glav-ii" vlogo. (ip>t na še vedno disciplinirano srbsko armado, je vpliv belgradskih j olitičnih krogov me-r«Klajen.
V vzhodnem kulturnem razpoloženju organizirano in eentralizi-r;:no Srbstvo je mnogo bolj resnega upoštevanja vredno, kakot še pretvarjajoča se organizma Hrvatske in SI »venije. ki se vrh te-g\ še nagibala zapadnemu kulturnemu krogu. katerega vplivom st; tudi bolj dostopna. Ali ni bilo za Italijo na T.'ani ležeče, da zgradi ravno merodajnemu Srbstvu i:Jate gradove, da mu po možnosti izpolni želje, zlasti, ker so bile t želje mnogo manj protivne ita-1 j;.uskim asptvacijam ter da pre-]>usti potem Srbom. «la oktroirajo svojim soelržavljanom te odločitve. fiotovo » si Hrvati in Slo-venei prcdsa%'ljali svoje .stališče v novoustanovljeni jugoslovanski državi popohioma drugače. Ker pa so sedaj skupaj s Srbi v isti h ši. jim pač ne preostaja drugega. kakor da se sprijaznijo s tem dejstvom in da igrajo vlogo žalujočih. Srbija pa bo dobila za vse svoje eilje pristanišča in izhodi-
šča v Adriji in Italija bo še vesela, če ji bo mogla z lepo gesto ponuditi mesto v Albaniji ter ji
prepustiti trujevo poprišČe, na [ki-tereni je sama desetletja zbirala z vsem trudom pičle in suhe lo-jvorike. Z otokom Sasenom pred jValono si je obdržala Italiji nogo j v stremenu za slučaj, ela bi morala jahati v Albanijo, dočim upa. da bodo dobili srbski prijatelji v j tej težavni deželi oreh, na kate-jiem si bodo zlomili še marsikatera zob. Če sta se Srb in Italjan našla 11a roko -labotnejših jugoslovanskih bratov, obstoja pa še druga vez. Ta vez je skupno stremlje-( i'je ijreprečiti za vsako ceno, da bi se deli nekdanje avstro-ogrske ! n.onarhije kdaj zeipet in v katerikoli obliki sklonili. Za Italijo po-; n'eni trajna balkanizacija pokrajin stare domvske monarhije naj j boljše jamstvo, da si pridobi čim večje število čim manjših in sla-jbotnejših držav na Balkanu oni (gaspodujoči ^ pliv. ki ji ga je prej t oporekal mogočni sosed. Isto stremljenje pa odpira Srbiji naj- 1 bolj ugfKlno perspektivo, da si o- j hrani med Jugoslovani gospodstvo in vodstvo ter udinja pri-k lopi j ena slovanska plemena svo-j:m specijalnim političnim Idealom. Izvajanja dr. Karla Maechia l»l bila kolik.u- toliko vrjetna. toda samo poti enim pogojem, da b; naša držiiva ne bila enotna in ne-razdružljiva oziroma, če bi bila federativna država. V tem slučaju bi mogli govorili o izigravanju plemena proti plemenu in o ust vajen ju plemensk politike. Da je ta nakana igrala pri Italjanih prav gotovo veliko vlogo, o tem uno prepričani. Na drugi strani pa vielinio. da se tudi nesrbski mi-ristri niso obotavljali dati svoj podpis k ratifikaciji rapallske po-grrlbe, iz česar je pač razvidno, da so točke le pogodbe smatrali tudi oni za državno potrebo in da se niso mogli ogniti veliki odgovornosti. ki jo prinaša podpis te pogodbe vsakemu ministru Državna politika zahteva pač tudi dostikrat žrtve od narodnostne občutljivosti, zato pa nikakor ni 11 (ha smatrati takih pogodb za neizpremenljive in na vekov veke veljavne.
Pozor! v
Sluvenci, Hrvati in Srbi
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite na dioj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 osebi Domača kuhinja. Najnižje cene.
A li mi c t D o P h 63 6reenwich Straet Hlipbl Ddbll New York, N. Y.
-ii
DOCTOR LORENZQ
cdihi slovensko govoreći zd kavnim	' ■ p
Specijalist mo*kih bolezni
644 Penn Ave pittsburgh, pa.
Moja stroka j« zdravljenja akutnih in kroničnih bolesni Jas Mi^ ie adravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh bolesnih m ke^ »nam slovensko, sato vaa morem popolnoma rmrumeti in apoena ti vaio belcren. da vaa ozdravim in vrA*m moč in soravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skufnjo pri oadr.vljenjn mtiftft bolezni. Zato m morete ponolnoma zanesti na mene, moja skrft pa je, da vaa popolnoma osdravim. Na tnllahjti. ampak pridit« ćimpreje.
Jas ozdravim intiy»llww krt ■um*J* in hm tam, »ni—i v a»lw. (■• Mtfan* laa. mmim v koMah, stare rane. tlvCaa be*Mn«, eaUbeh*l Masni W fO#liyr)tt« Itttfttttika jStrdl (j Stlo^OIL nRMlMb PtVmitlllMl	kIa^m
MtfL	*****
UMMIV mr*S04jm»L. mrmđmrn ta mmtMttt — %. ure alirtrel e* a .......... V torfcia. Satrtklh m BoOotal« M I. ut sju^mj «• a
*oiri nbTomavim. pr . d ete PoafaiIb.ur* n^pSla arr a mm in
Dr. LORENZ m4 p«i aVe. fitoburgu pa.
D'Annunzio in Krk.
Z Reke je došlo na otok Krk _ j 1000 vojakov ter nekaj stotin ar-- ditov in bersaglierov. Na otoku kradejo vse, kar jim pride pod
i	loke, ker hočejo s tatvinami oskr-; beti reško anrovizacijo. Kmetje se branijo proti nasilju. Italjani streljajo iz revolverjev in pušk ter mečejo ročne granate, zlasti ponoči. D'Annunzijeve oblasti se trudijo, da i»i pregovorile župa-n«. in občinska zastopstva na otoku k priznaju priklopitve k reški vladi. Italjani jim obetajo, da bode prosti vs^h davkov, vojaške dolžnosti in da bodo dobivali n nogo živil, da bodo lahko sami setavili svojo upravo in da jih bodo Italjani branili pred Srbi. Zastopniki našega naroda pa jim odgovarjajo jasno, da se nočejo obvezati za kake take korake, ker vedo, da bodo združeni z Jugoslavijo. Ti odgovori vzbujajo seveda še večjo pezo in teror D*An-nunzijevih arditov, da še hujše kradejo in ropajo. Ljudstvo pro-
ii	jug. oblasti pomoči.
Vojaštvo in politika na Češkem.
Na Češkem imajo vojaki volilno pravico. Dali so jim jo svobodomiselni voditelji v prepričanju, da bodo s tem udarili katoliško stranko. Pa so udarili državo: Zadnje demonstracije, ki so jih začeli legijonarji in vojaki in ki so po mnenju vlade držarvi in češkemu narodu zelo škodovale, so povzročile tudi v tej zadevi nove misli. Stranke agitira jo med vojaki z raznimi obljubami in zava jajo vojake v nasprotje z nekaterimi strankami, ker vodi ob gotovih prilikah do oboroženih nastopov v političnih zadevah. Armada ni več, kar bi morala biti po s-.ojein zvanju: zanesljivo orožje v rokah vlade. Vojak, ki se aktiv-r-o udeležuje politike, ni več dober vojak.
Rad bi izvedel za naslov F1LA.N-KA HRVATI N. podomače Mi-lialjin iz vasi Starad pri Pod-novim gradom. Preti 4. leti so je nahajal v Milvvaukee, \Yis„ potem pa ne vem več za njega. Ako je kateremu znan njegov naslov, prosim, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se mi pa sam ' javi. — Mike Bubnieh 5317 N. 40. St., R ust on. Taeo-rna, AVash.	{30-;Jl—12)
Začimbo, fteliića in aajrasnovm aejia
domača zdravila
katera pripore ia magr. Kneipp. imam vedno v talogL Pilite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR
P. O. Box 772, City Hali Btatloa MKW VORI OTTT
Dospelo je novo
suho grozdje.
Muškatel zelo sladke debele jagode, boksa 50 funtov $11.—
Cipar grozdje največje in naj-sladkejše, jagode boksa 50 funtov .............. $11.50
Malo črno grško grozdje, Eelo sladko, boksa 50 funt. $9.—
. Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in poslali bomo takoj,
Balkan Importing Co.
51 — 53 Cherry St. New York, N. Y.
!Dr. Koler
slovenski zdravnik
63S Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
^rtEKft	Dr. Koiar j« naj (Urcjti alorenakl
jVfKiL a	kđriTtilk, iMcii-
fflnbl	nat r .'Ttt«oar»hu
" tf	ki Ima
VBsAj i	or&kso f Kdravlja
^^	niu VHh moftlk
CutrupilcnH kr " ™»" ■ 1 •1 Ti sdrarl ■ Kla •ovitem «0«. ki ra te Umna) dr. »rof. Erllch. Če Imate mosolje ali manur I Cke po tel«au ▼ irrlu. Ispadanje laa bolečine v koateh. prtdlt« lo IsfilatO vam boin kri. Na AakaJta. kar ta Se leaeo aa oaJaaa.
Vaa m<4ke boleaanl adnvta ao e-kraji&nl metodi. Kakor hitro opaeita da ram Drenenule adrarja. ne te. temveč pridite In laa Tam ea Sob ■opet povrnil.
Hrdroevle aH vodno kilo oadravtv T SC. u rab ln alcer orea operacije.
Bolesni mekana, kl poverotiUo So tel ne v k ritu ln hrbta In v£»«l» t«4l prt puUanJn vođa. oagravtat a soto-voatlo.
Revmatlsem. (nule. SoleCtaa e tekllne. erbe^lce. IkrtKle ln drnce kotne bolesni, kl naataaejo valed nall-■te krvi osdravim v kratkem taau nI potrebno letati.
Uradne ura: va&k dan 34 t. ara atn-traj do I. rreCer; v petkih od B. rtl-traj do f. popoldne: ob nedeljah ad vtntral đo t mkMm
KRETANJE PARNIKOV
kedaj približno odplujejo iz
NEW YORKA.
ROCHASiBEAU , 4 Jan. _ Havre CRETIC	5 jan. — • Genoa
LA LORRAINE 6 jan. — Havre LAPLAND	i 8 jan. — Cherbourg
RVMDAM	a jan. _ Boungne
PESARO	'2 jan. — Genoa
BELVEDERE 15 Jan. — Trat LA TOUHA1NE 15 jan. — Havie FINLAND	15 jan. — Cherbourg
SAXONIA	18 jan. — Cherbou'a
PANNONIA	1fl jan. _ Tret
ADRIATIC	19 jan. — Cherbourg
.IMPERATOR 20 jan. — Cherebourg REGINA	20 Jan. — Genoa
FRANCE	20 jan. — Havre
ZEELAND	22 jan. — Chebourg
S A XON l A	22 jan. — Chebourg
AOUITANIA ,25 Jan. — Cnerebourg ROTTErdam 25 jan. — Boulogne ARGENTINA 29 Jan. — Trti LA SAVOIČ	?<» jan. — Havre
ITAL,A	1 febr. — Trst
AOUITANIA	3 febr. — Cherbourg
KROONLAND 5 f-br. — Cherbourg LA LORRAINE 5 febr. _ Havre Al	s febr. _ Cherbourg
PRE S. W l L SO N 9. Tebr. _ Trat 12 febr- ~ Cherbourg RVNDAV	^ febr. _ Boulogne
16 f«br- - Cherbourg LEOPOLDINA 16 febr. — Havr" FRANCE	17 febr. — Havre
Glede cen za vozne lietke !n vaa druga oojasnlla, obrnite »e na ,vrdbo.
prank s a k s e r "ortandt st.. Neur York
nnmnTTiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniimgaR
; Cosulich črta I
■ Direktne aotevanje v Dnkmali (Grbtoas) hi Trst.
i |;	BELVEDERE
15. januarja ARGENTINA januarja
PKES. WHJSON
9. februarj«
Potom listkov. Izdanih za vaa hra-
le v Jugoslaviji ln Srbiji.	j
: N»i>oine ugodnosti prvega, druge.
ga ln t-etjega razreda. ; Potniki tretjega razrada dobtaale ;
1	brezpiaCnc vino.
IPHELPS BROTHERS. & 01. j
Paeaenger Oeoartment 4 W« Street	r\«w T«t
French Line
' C0MFA6NIE GENERALE TRANSATUITIQVE
j V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
ROChambeau ............ Januarja
LA LORRAINE .........6. januarja
LA TOLRAINE ........... 15. januarja
I FRANCE ...... ...... 20. januar J?
LA SAVO IE..........zi. januarja
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBUSGJ
. NIAGARA ................ s. januarji
I Direktna ie tmKka zveza Iz Pariza *
vse glavne to£ke Jugoslavije. Hitri parniki s štirimi in dvema vllakoma. Poseben zastopnik jugoslovanske vlade Vt« pričakat potnike ob prihodu naiih par-nlkov v Havru ter j(h toCno odprem U, kamor so namenjeni.
Parniki Francoske Crte so transpartlrafl • tekom vojne na tlsote čehoslovaiklh vo-lakov brez vte neprilika.
Za ilfkarte In cene vpraiajta v
DRU2BINI PISARNI. 19 Stiti $t, K. t. C,
ali pa pri lokalnih atantlh.
! LL0YD SABAUDO
Prihodnji odplutje lz N. T rvnk m
2	vijaka	PESARO — 12. Jan.
I	REGINA D* ITALIA — 20. Jan.
IsOoj^jt' m direktni vosnl Bata* ftv vaeS Klavnih meat v JnfoalartJL. j Breapla^no vino potnikom S. raerada.
Parnik "C A RONI A"
20,000 TON.
odpluje IS. januarja v Napulj.
Cena za tretji razred v Trst preko Niptilja----$104 50
in $5.00 vojnega davka.
s
V vašem mestu je lokalni Cunard ajent. Pojdite k njemu.
LJ. S. MAIL comp^NV"^
Iz New Yorka v Italijo naravnost
v Nap olj, —T Genovo
PALERMO, — MESSINO-
Parnikna DDIMPCQC UAIHIIfA 18.500 ton jepkceanti dva rijeka rili H U LO «3 IflAlUlKfl 11.000 tos Dosilae teže
bo odplul 20. januarja.
Izvanredne udobnosti. — Izborna služba. Cene: za kabine od $150.00 naprej. za tretji razred (95.00 in $5.00 vojnega davka. Potniški oddelek: 45 Broadway, New Vork. Telefon: Wbiteball 1300. Oddelek za tovore: 120 Broad\vay, New Vork. Tel«-f. n: It<H-tor «>100.
COLUMBIA _PyT5^SA ZAUMA —
PLOŠČ V VCEK JKZ.
GRAMOFONE
VICTOR HAVINSEK, 331 Greeie St., G0NEMAU6H, PA-
- i
_________u