'ZaScud^ki Glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Stane Šuštar — Odgovorni urednik: Marijan Lipovšek —- Tiska Časopisno podjetje »Gbrenjski-tisk« v Kranju i iinHiHiiniHiiiiiiiiniunniinniiiniinimHm LETO XIV. ST. 48-49 TRBOVLJE, 25. NOVEMBRA 1961 3 CENA 20 DIN V ZASAVSKIH OBČINAH PRED 29. NOVEMBROM — DNEVOM REPUBLIKE Kako bomo praznovaN Tudi letos se delovni ljudje Zasavja pripravljajo na svoj praznik — dan republike. Letos so priprave se tolikanj bolj skrbne, ker sovpada praznovanje 29. novembra v okvir praznovanja 20-letnice vstaje naših narodov. Zato se v vseh štirih občinah trudijo, da bi s proslavami dneva republike, ki so hkrati tudi ie začetek zaključnih praznovanj ■n jubilejnem letu, kar najdostojneje proslavili ta praznik. V letošnjem letu smo v Zasavju, spet izročili svojemu namenu nekaj novih pridobitev, tako so Trbovlje dobile novo moderno osnovno solo narodnega heroja Tončke Čečeve, na Vrheh nad Trbovljami je bil zgrajen Dom revirskih in savinjskih, borcev NOV, zgrajeni sta bili novi cesti na Mrzlico in Dobovec, sezidano je bilo 111 novih stanovanj, odprta nova sodobna knjigarna, nadaljevalo se je z regulacijo potoka Trboveljščica. Pomembni uspehi so bili doseženi tudi v trboveljskih gospodarskih organizacijah. V Hrastniku so dobili novo cesto v samem središču mesta, zdaj pa dokončujejo dela pri asfaltiranju ceste od Radeč do Papirnice, potem, ko so asfaltirali že cesto v samih Radečah; marljivi planinci z Dola so zgradili nov dom na Gorah, v Radečah je pa zagorela javna cestna Tazsvetljava. V Litiji je bila letos v septembru zaključena rekonstrukcija v Rudniku svinca in cinka Sitarjevec, zgrajeno' novo poslopje za banko in zavod za socialno zavarovanje, zgrajena nova stanovanjska poslopja na levem in desnem bregu Litije, do konca leta bo pa dobila Litija še preurejeno kino dvorano itd. V Zagorju ob Savi so začele z delom dve novi samoposrtežni trgovini, odprta je bila cesta na odseku Zagorje — Slačnik, v nedeljo bodo izorčili svojemu namenu nova tovarniška poslopja Tovarne clek-troporcelan na Izlakah, h kraju gredo dela pri ureditvi ceste skozi Sklendrovec, na Rudniku rjavega premoga zaključujejo nekatera rekonstrukcijska dela, da bi povečali proizvodnjo premoga (nova cesta od Kisovca do separacije in drugi novi objekti). Letz^ so pripadniki naše Jugoslovanske ljudske armade že drugo leto zapored gradili novo cestno zvezo v Zasavju, da bi tako temu predelu naše ožje domovine odprli dejansko okno v svet in ga z moderno cestno zvezo povezali z drugimi mesti in industrijskimi središči. Še in še bi lahko naštevali. Tako tudi tiste gospodarske organizacije, ki so že doslej izpolnile letne proizvodne načrte. Računamo, da se bodo Termoelektrarni Trbovlje, Tovarni elektroporcelana na Izlakah, Lesni industriji v Litiji, Komunalnemu in Lesno industrijskemu podjetju v Zagorju v teh dneh pridru- žile še nekatere drug,e gospodarske organizacije, ki bodo že izpolnile letne načrte proizvodnje. Seveda bodo pa tudi letos številne prireditve v vseh štirih zasavskih občinah — v Litiji, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku — ob tem našem velikem prazniku. V Litiji pripravljajo praznovanja skoraj vse krajevne organizacije SZDL v sodelovanju z ostalimi organizacijami in društvi, osrednja prireditev bo pa v Litiji. V Zagorju bo na večer pred praznikom slovesnost v Delavskem domu, na kateri bo nastopil tudi moški komorni pevski zbor iz Celja. Praznovanja pa pripravljajo tudi v okoliških krajih. O pripravah na praznovanje 29. novembra nam poročajo tudi iz hrastniške občine. Zraven prireditev v samem Hrastniku, Radečah, Zidanem mostu in na Dolu bodo pripravile praznovanje tudi nekatere krajevne organizacije SZDL v sodelovanju z ostalimi društvi. > V Trbovljah bo osrednja proslava na večer pred praznikom v Delavskem domu, na kateri bodo nastopali tudi pionirji z osemletke Ivana Cankarja iz Zgornjih Trbovelj v sodelovanju s člani Svobode—Center v programu z naslovom *Naša domovina včeraj, danes in jutri«. V nedeljo, 26. novembra, bodo pripravili praznovanje 29. novembra tudi na Kelku. Čečah, Partizanskem vrhu in na Dobovcu, pa tudi de-delavska prosvetna društva iz Trbovelj bodo imela interne proslave praznika. Naš veliki praznik 'S Ob našem velikem- prazniku, ko obhajamo rojstni g dan republike Jugoslavije, se vsi spominjamo, da je pred osemnajstimi leti, na dan 29. novembra 1943. leta napočil za vse jugoslovanske narode odločilni zgodovinski trenutek: tega dne se je v najhujši vihri, v naši veliki soeia-i.listični revoluciji, ki je zajela vse naše narode, rodila [ j nova Jugoslavija. Političen dogodek prvega reda, ko je ‘P imel pred osemnajstimi leti naš AVNOJ ob slapovih v ' g Jajcu svoje drugo zasedanje, nosi obeležje velikega zgolj kovinskega preobrata — stoletni sen vseh jugoslovan-1 skih narodov je 29. novembra 1943. leta postal resnica. 1 Tega dne se je med našimi narodi začelo novo obdobje i političnih, gospodarskih in družbenih odnosov. Bolj ko % se odmika ta naš veliki dan, rojstvo naše socialistične S Jugoslavije, tem svetlejši postaja v nenehni graditvi in H izpopolnitvi naše nove države največji praznik naših I narodov — 29. november. Temne sence so se vedno bolj in bolj odmikale, vsa-1 ko leto je postajalo v novi Jugoslaviji svetle je in lepše. I V strahotnih vojnih letih 1941—1945, ko so padali za i našo veliko stvar naši najboljši sinovi, nas je vse preji vevala iz dna duše velika želja, poziv Komunistične paril tije Jugoslavije na upor in boj, ki jo lahko definiramo 1 z eno samo besedo — SVOBODA. In dosegli smo jo. OBSEŽNE PRIPRAVE ZA ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA 20-LETNICE VSTAJE V Litiji in okolici 24. decembra bo poteklo 20 let od prve partizanske bitKe na Ti-sju v litijski občini. Tega dne praznujejo prebivalci litijske občine že vrsto let tudi svoj občinski praznik. V jubilejnem letu revolucije in vstaje narodov Jugoslavije so priprave na "to praznovanje še posebej obsežne. O tem poročajo iz vseh krajevnih organizacij SZDL, šol, delovnih kolektivov In društev. S praznovanjem občinskega praznika bo namreč zaključeno tudi praznovanje 20-letnice vstaje. Krajevne organizacije SZDL in krajevni odbori v Kresnicah, Vačah, Šmartnem, Savi, Folšniku, Gobrovki in na Dolah bodo pripravili nekajdnevne prireditve. Ob občinskem prazniku, zaključku praznovanj ob 20-letnici vstaje in 22. decembru — Dnevu JLA muzeja narodnoosvobodilne vojne pripravljajo srečanje borcev, taborjenje mladine na Tisju, oglede v Litiji, razna športna tekmovanja in prireditve in drugo. V Litiji bo praznovanje trajalo kar teden dni. V tistem času bodo v Litiji gostovali člani delavsko prosvetnega društva Svoboda — Center Trbovlje in Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Proslavo ob Dnevu JLA bodo pripravili odbori ZROP in ZB NOV ter litijske Svobode. Mladina bo v tem času prikazala življenje v športnih društvih. Preživeli borci II. grupe odredov bodo obiskali šole in govorili pio- nirjem o borbah na ItfTJSKem področju. V vseh gospodarskih organizacijah bodo slavnostna zasedanja delavskih svetov. Najboljše mladince in pionirje pa bodo v tistih dneh sprejeli na občinskem LO, občinskem odboru SZDL in občinskem komiteju ZK. Letošnje praznovanje litijskega občinskega praznika bodo pa zaključili s slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora Litija. Stane Šuštar Zvezna (briška postanka Lriiia Šentlnrc na obisku v Zasavja V soboto se je mudila v Zasavju sekretarka sekretariata Zveznega izvršnega sveta za socialno, stanovanjsko in komunalno politiko, tovarišica Lidija Šentjurče-va. V Trbovljah se je na občinskem ljudskem odboru sešla z gospodarstveniki občine in zastopniki gospodarskih organizacij in se zanimala za probleme gospodarstva in še za nekatere druge komunalne probleme. Zanimala se je pa tudi za potek rekonstrukcije v Elektrarni in za odpravo prašenja Savske doline. V Zagorju se je pa na občinskem ljudskem odboru zanimala za stanje gospodarstva, za organizacijo družbenih služb in za nekatere stanovanjsko-komunalne probleme. mmmf i "i MdRCld S/btosEP j,:' * .,: Šetrajem Občinski odbori SZDL, občinski komiteji ZK in občinski ljudski odbori zasavskih občin čestitajo vsem članom Socialistične zveze ob dnevu republike, želeč jim novih zmag v vsej dejavnosti družbenogospodarskega življenja na vseh delovnih mestih, kjer bijemo boj za nadaljnjo rast in napredek naše družbe, za krepitev našega gospodarstva, za socializem in mir v svetu. Čestitkam 'in željam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Zasavskega tednika 29. november 1943 je postal za jugoslovanske narode | zgodovinski mejnik, zaželen konec vsega starega, neznos-; nega, in veliki, težko pričakovani začetek novega, lepšega ; življenja. Letos poteka osemnajsto leto, ko praznujemo zgodo-: vinsko II. zasedanje AVNOJ v Jajcu. Prav in prijetno je, i da se ob obletnici tega historičnega dne povrnemo na \ prehojeno pot in se spomnimo vseh naših naporov in [ uspehov v teh osemnajstih letiH, rasti in razvoja naše | socialistične skupnosti. Naša republika je v osemnajstletnem razdobju pri-l dobila dragocene izkušnje in tudi bogate uspehe na trdi I poti v svetlejšo prihodnost. Težko je človeku reči, kaj je j na tej prehojeni poti najvažnejše. Trdimo pa lahko, da smo pred osemnajstimi leti začeli tako rekoč iz nič, da I pa danes lahko z največjim ponosom gledamo na gradnjo | lepe socialistične Jugoslavije. Obdobje osemnajst let je 1 bil za nas vse bogata preizkušnja, naš človek se je pa ; v revoluciji in v naši povojni graditvi države že dvignil i in povzpel na višjo ekonomsko, politično in kulturno i raven. Kaj smo dosegli? Naše tovarne so bile izročene de-_lavcem, delavsko samoupravljanje se je izpopolnilo in | utrdilo ter se nenehno izboljšuje. Izpopolnil in izboljšal Bse je pa tudi način delovanja organov ljudske oblasti, ki § se prav tako neprestano razvija in bo z našo novo ustavo s zadobilo še popolnejšo obliko. Celoten mehanizem naše-~ ga gospodarskega in družbenega življenja je prirejen tako, da omogoča sodelovanje čimvečjega števila ljudi pri reševanju in urejanju naših vsakodnevnih vprašanj. Ko pregledujemo našo'prehojeno pot, pa lahko ugotavljamo, da nismo še storili vsega in da ne moremo biti do kraja zadovoljni. Vedno in vsepovsod iščemo nove oblike dela. In tako je tudi prav. Kakor se stalno izpopolnjuje naš družbeni sistem, tako naj raste in se izpopolnjuje tudi naš delovni človek. Vzporedno s tem izpopolnjevanjem pa raste tudi zavest širokih ljudskih množic, ki je danes močan subjektivni faktor. Ne morem* pa seveda mimo iti mimo dejstva, da so vsi naši uspehi in stališče glede nadaljnjega družbenega razvoja prispevali velik delež k razvoju mednarodnega socialističnega gibanja. Ko branimo svojo samostojnost iin neodvisnost, dostojanstveno rešujemo in odpravljamo težave, ki so nam jih povzročili in nam jih še delajo vsi tisti, ki nam nočejo dobro. Naša notranja politika je tudi odraz naše zunanje politike. Velik ugled, ki ga danes uživa Jugoslavija v svetu, je zasnovan prav na uspehih razvijanja novih družbenih odnosov pri nas doma. Izhajajoč iz doslednega uveljavljanja naše miroljubne politike na čelu z našim tovarišem Titom kot idejnim tvorcem in organizatorjem naše republike bomo tudi v bodoče dosledno stali na principu aktivne koeksistence in borbe proti vsem tistim, ki nočejo miru in žele zavesti svet v novo svetovno vojno. MIR V SVETU — to je naša prva in naj večja želja. Imejmo vero v pozitivne socialistične sile, ki na vseh kontinentih sveta silijo na dan in zahtevajo razorožitev držav. Miroljubno stališče Jugoslavije podpirajo vse napredne, trezne sile v svetu. Zato praznujemo naš veliki praznik, praznik osvoboditve naših narodov, z dvignjenim čelom, ponosni na naš socialistični dom, našo Jugoslavijo, ki jo varno vodi naš ljubljeni maršal Tito, veliki borec za mir in enakopravnost med narodi. Ob tem našem velikem prazniku združimo vse sile, ne pozabimo na dan, ko se je zmagoslavno rodila naša država, in si tovariško stisnimo roko z veliko željo za vse lepši razvoj in razcvet naše ljubljene Jugoslavije in za mir v svetu. iMiiiiiiiiiiiiniiniiiM ihiiiiiiimhiiii)ih m itiiHftini r Rudarski poklic je spet neizprosno terjal krut davek Leto 1961 bo zapisano v zgodovini zagorskega rudnika kot orno leto Zagorska dolina se vedno živi Zagorju raznesla žalostna novica: vilni rudarji in Zagorjani, bilo pod vtisom velike nesreče, ki se jama je terjala spet dve žrtvi: jih je nekaj tisoč, vzeli slovo od je dogodila sredi marca letos. V Okrog 17.30 sta se v glavnem ja- mrtvih tovarišev. Na pokopališča zadnjem tednu pa se je seznam šku Vinc obrata Kotredež smrtno so se od njih poslovili v imenu žrtev, ki jih je terjalo delo v ja- ponesrečila rudarja Pavle Renko sindikalne podružnice zagorskih mi in pri rudniku, povečal za tri in Ivan Kovačič. Z dvigala sta rudarjev Avgust Zupančič, v imena Rudnika rjavega premoga Zagorje inž. Branko Hočevar in v imenu občinskega odbora SZDL Zagorje France Klun. Tovariš Zupančič je naglasil, da bo leto 1961 zapisano v zgodovini zagorskega rudnika kot črno leto, ki je tako neizprosno terjalo krut davek. Dolina se je spet odela v žalost. Hkrati pa nesreča opozarja, kako težko je rudarsko delo in kako spremlja zla usoda rudarje na vsakem koraku. Ob koncu je med drugim dejal: *Tako, kakor smo se skupaj veselili zmag in uspehov, tako si tudi zdaj skupaj delimo žalost. Izguba je globoko pretresla vsakega občana. Visoko cenimo vase žrtve! Prevzemamo nase skrb za vse družine, izrekamo družinam ponesrečenih rudarjev iskreno sožalje, mrtvim tovarišem pa zadnji rudarski pozdrav: Srečno!* Med žalostinkami moškega može. Skupno letos torej že 17 hotela odpeljati še en prazen vo- pevskega zbora in igranjem godbe mož in fantov. ziček, vendar jima to ni uspelo. Svobode so krste prenesli do Najprej je v torek popoldan Povsem točen vzrok nesreče bo sveže izkopanih jam, zastave sin-akijmulatorska električna loko- zelo težko ugotoviti, vendar pa dihalnih podružnic so se posled-motiva stisnila motorista Nika domnevajo, da je do nesreče pri- njič poklonile mrtvim tovarišem, Koširja. Ta se je do petka boril šlo tako, da je dal eden od po- in tisoči ljudi, ki so se zbrali na Ponesrečenim tovarišem so še zadnjič izrekli rudarski »Srečno« v slovo v bolnišnici z življenjem in nesrečenih znak za premik dviga-smrtjo. la, in sicer prekmalu. V soboto na večer pa se je po V nedeljo popoldan po so šte- pokopališču, so še zadnjič izrekli mrtvim tovarišem — rudarjem -»Srečno!* v slovo. (ma) Obrtna dejavnost v Trbovljah Industrijska dejavnost in nasploh gospodarska dejavnost trboveljske občine hitro napreduje, tako da po obsegu kakor tudi po kvaliteti izdelkov in drugih uslug. K temu je v precejšnji meri pri-pomagl^ tudi obrtna dejavnost, vendar se v zasebni obrti opaža občutna stagnacija, zaostajanje, ker posamezne stroke nimajo potrebnega naraščaja, na drugi strani pa opazimo, da je bilo 85% vseh obrtnih dovoljenj izdano že v stari Jugoslaviji, kar zgovorno priča o današnjem stanju obrti. V primerjavi z ostalimi vejami gospodarstva se obrtna dejavnost vse prepočasi razvija. Ta zaostal razvoj se zlasti opazi v manjših obrtnih podjetjih uslužnostnega značaja. Skupno število obrtnih podjetij in obrato v občini je 86, od katerih jih je 22 % v družbenem sektorju. Na en obrat odpade torej 214 prebivalcev, kar je veliko število. Ce pa razčlenimo obrtne stroke po njihovi dejavnosti, pa ugotovimo, da odpade v določenih strokah na en obrat od 2 do 9 tisoč prebivalcev, kar je spet neugodno razmerje, kar povzroča predolgo čakanje na obrtne usluge in vzbuja med potrošniki nezadovoljstvo. Tako je posebno kritično stanje v kovinski, gradbeni, elektrotehnični in papirni stroki ter v stroki za predelavo zemlje, kamna in stekla. V vseh obrtnih strokah pa se opaža premajhno število vajencev — bodočega obrtnega kadra, prav tako premajhno število kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, kar je tudi eden izmed vzrokov za prepočasen razvoj obrti. Opaža se tudi, da dosedanji razvoj nekaterih obrtnih dejavnosti ni zadovoljiv, namreč da le-te ne Zadovoljiva realizacija Na minuli seji občinskega odbora v Trbovljah so odborniki razpravljali med drugim tudi o devetmesečni realizaciji gibanja celotnega gospodarstva v komuni. Ce primerjamo letošnje gibanje gospodarstva v devetih mesecih z istim obdobjem lanskega leta, vidimo, da se je celotni dohodek povečal za 9 odstotkov in da presega planska predvidevanja za letošnje leto za 3 odstotke. Opaziti dohodek se je povečal v primerja- niti s porastom osebnih dohodkov vi z lanskim za 18,5 odstotkov,' niti s porastom celotnega dohod-letošnja planska predvidevanja pa I ka, kakor tudi ne s produktivno- dosega s 100 odstotki. Zanimivo je tudi, da so se v primerjavi z lanskim letom osebni dohodki v neto znesku povečali za 30 odstotkov. Ce pa tu upoštevamo tudi povečanje zaposlenih za 3,5 odstotka, dobimo realni porast osebnih dohodkov na zaposlenega v višini 26 odstotkov. , je tudi, da so se materialni stro-1 Toda če bi pri tem primerjali "ški v primerjavi z lanskim letom I skladnost ostalih elementov deli-zničali, toda v primerjavi s plani- tve dohodka, bi ugotovili, da po-ranimi so nekoliko večji. Narodni I rast osebnih dohodkov ni v skladu VAŽNO OBVESTILO VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM ZASAVSKEGA TEDNIKA ^ Današnja številka Zasavskega tednika je dvojna ter je izšla na 16 straneh. — Zaradi praznika 29. novembra bo prihodnja ž‘evilka Usta izšla v četrtek, 7. decembra. Po tej poti obveščamo tudi vse kolporterje našega tednika, da smo jim pričujočo številko lista poslali v večjem številu. Uredništvo in uprava Zasavskega tednika stjo. Najvišji porast osebnih dohodkov je opaziti v industriji (tu so se plače v čistem znesku povečale za 35 odstotkov, če pa upoštevamo še porast zaposlenosti, 6e ta odstotek zniža na 30 odstotkov). Zaloge so 6e v primerjavi z lanskim letom občutno povečale. To je opaziti zlasti pri skančanih izdelkih, kar je lahko le trenutnega značaja, v tem pa bi lahko iskali tudi vnovčenje teh izdelkov na tržišču. Ugotovili so tudi, da se stanje s kupci od polletja ni bistveno izboljšalo. Opaziti pa je, da je ena petina dosežene realizacije v letošnjem letu še vedno vezane v kupcih. Čeprav so gospodarske organizacije poostrile politiko izterjevanja preko sodišč, še vseeno ni dosežen zaželen uspeh. Zaposlenost se je v trboveljski komuni povečala za 3,5 ddstotka NOVA OBLIKA DELA ObKZK HRASTNIK Informativne konference Pred tedni smo poročali o informativnih konferencah Zveze komunistov v hrastniški občini, ki so bile namenjene tudi vodstvom Socialistične zveze in mladinskih aktivov. Ker so bile te konference v septembru in oktobru zelo dobro obiskane in zaželene, se je občinski komite ZK v Hrastniku odločil za to novo obliko informiranja kot stalno obliko dela komitej? s člani. Namen Informativnih konferenc ZK je v pojasnjevanju stališč občinskega komiteja in njegovih komisij do vseh aktualnih vprašanj, ki se pojavljajo v komuni in izven nje. Zategadelj ne gre samo za informiranje o gospodarsko-političnih vprašanjih v komuni, temveč tudi za dogajanje v svetu in domovini nasploh. Na ta način ee krepi v tej komuni samostojnost delovanja komunistov, kar je pravzaprav namen novih oblik dela v Zvezi komunistov. za čas od 25. novembra do 3. decembra Med 21. in 30. novembrom močne padavine z ohladitvijo In snegom do višin. Pozneje hladno in suho vreme. dr. V. M. Do prepričanja, da je potrebno zagotoviti občasno informiranje komunistov na osnovi enotnosti, je prišel komite po analizi in razpravah, iz katerih je bilo razvidno, da člani občinskega komiteja najmočneje vplivajo na dogajanje kot družbeni delavci, da pa niso zastopani v vseh osnovnih organizacijah ZK. To pomeni, da so nekateri komunisti bolje informirani o delu komiteja, njegovih komisij in njegovih stališčih kot drugi. To vrzel so doslej izpopolnjevali s sestanki sekretarjev osnovnih organizacij, vendar se je izkazalo, da tl sestanki ne morejo reševati vprašanja doslednega informiranja. Kakšen pomen pripisuje komi- vse konference sam sekretar občinskega komiteja ZK, s čimer je zelo poudarjena odgovornost Informiranja. Tudi sicer bodo po sklepu občinskega komiteja ZK vodili informativne konference ZK najbolj odgovorni tovariši komiteja. Po tem je mogoče razsoditi, da informativne konference nikakor niso konference zaradi konferenc, torej zgolj zaradi nove oblike dela, temveč zaradi ogromnega vpliva na aktivnost komunistov in na pravilno vplivanje na javno mnenje in delovanje v družbenem dogajanju. Kako sprejemajo člani ZK te konference, je razvidno iz tega, da so ee teh konferenc udeležili tudi ob neprimernem času v zelo te informativnim * konferencam I velikem številu, ki presega tudi ZK, je razvidno iz tega, da vodi 175 odstotkov vsega članstva. Izvolili so svet delovnega kolektiva Kakor po ostalih občinskih ljudskih odborih v Zasavju, tako so tudi pri LO v Trbovljah pred nedavnim izvolili začasni svet delovnega kolektiva, ki štej« enajst članov (deset so Jih izvolili, enajsti je pa po svojem položaju tajnik občine). Za predsednika sveta je bil na prvi seji Izvoljen načelnik za gospodarstvo, tovariš Jože Krevl. •Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje — Tiska Časopisno podjetje I zveze. V začetku decembra bo na Iz Zagorja 13 delegatov na okrajni konferenci SZDL Tudi v Zagorju so v teku priprave na letne konference krajevnih organizacij Socialistične •Gorenjski tisk« v Kranju — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Stane Šuštar, odgovorili urednik: Marijan Lipovšek — Naslov uredništva in uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (tel. 80-191). poštni predal 82 - Tekoči račun pri KB Trbovlje 600-79-1146 -Letna naročnina 600 din, mesečna 50 din - Nenaročenih rokopisov in slik ne občinskem odboru SZDL posvet s predsedniki in tajniki krajevnih organizacij SZDL, na katerem bodo govorili o dosedanjem delu krajevnih organizacij in o vsebinskih pripravah na letne konference. Hkrati se bodo pogovorili tudi o valitvi delegatov za konferenco SZDL ljubljanskega okraja, na kateri bo članstvo SZDL U Zagorja zastopajo 13 delegatov. Za prvo nalogo sl je ta svet delovnega kolektiva zadal izdelavo osnutka in začetek izdelovanja obeh pravilnikov občinskih uslužbencev, katero nalogo bo svet Izvedel skupaj s sindikalno podružnico, upravo in aktivom Zveze komunistov. To delo naj bi bilo opravljeno do 15. decembra t. L Svet ima posvetovalno vlogo, za svoje delo Je pa odgovoren delovnemu kolektivu. Svet bo imel vsak mesec redno sejo, po potrebi pa tudi večkrat. V pristojnost sveta spadajo naslednja vprašanja: izpopolnjevanje delovnih mest, sistemizacija le-teh in še druga vprašanja Pridite v Čeče! Kakor povsod se tudi v Čečah pripravljajo na proslavo dneva republike. Letos bodo tej proslavi priključili tudi praznovanje 80-lct-nloe osnovne šole v kraju. Proslava bo v nedeljo, 26. novembra ob 15. url, v krajevni dvorani. Vabimo tudi vse bivše učitelje In učence, da obiščejo svojo nekdanjo šolo za njen jubilej. v primerjavi z lanskim letom, ortaja pa na ravni, predvideni po planil za letošnje leto. Ce upoštevamo, da je povečanje zaposlenosti manjše kot porast celotnega dohodka, in če tu upoštevamo še določeno dviganje cen. lahko ugotovimo, da je porastla tudi produktivnost, kar je osnova za dvig življenjskega , standarda. V ek krijejo vseh potreb in povpraševanja po obrtnih uslugah in storitvah. Pri tem je treba upoštevati, da so se posamezne obrtne organizacije razvile v večja obrtna podjetja in da so opustila drobno obrtno dejavnost, tako da je ob tem prehodu nastala občutna vrzel in je nastalo pomanjkanje v določenih obrtnih uslugah. Prav ta drobna obrt, nuditi razne usluge prebivalcem, je v svojem razvoju močno zaostala v svojem razvoju. To je do neke mere opravičljivo, ker v ta namen ni bilo na razpolago ali predvideno dovolj potrebnih investicijskih sredstev, po drugi strani so se pa druga obrtna podjetja, ki so razvila svojo dejavnost navzven, za potrebe širšega trga, povečala in okrepila. Z dvigom življenjskega standarda, z večjo kupno močjo prebivalstva in njegovim številčnim povečanjem nenehno naraščajo potrebe in povpraševanje po obrtnih uslugah in storitvah, kjer obstoječe obrtne kapacitete ne morejo zadovoljiti potreb. To pa ni nič čudnega, če pomislimo, da je tehnična opremljenost obrtnih obratov pomanjkljiva in da največkrat sloni še na ročni izdelavi. Tako na primer dela 59 obrtnih podjetij pretežno ročno in da le sedem obrtnih obratov dela pretežno s stroji. Za gospodinjske in osebne potrebe dela usluge 53 obratov, devet obrtnih podjetij pa dela usluge za druge kraje in republike. Kljub delnemu izboljšanju storitev in uslug ter nekaterih izdelkov pa potrošnik ni zadovoljen predvsem zaradi previsokih cen in tudi pomanjkljive uporabnosti ra2nih obrtnih izdelkov. Ob tem je pa vzrok visokih cen obrtnih uslug iskati prepogosto v zastarelosti in neustreznosti poslovnih prostorov in pomanjkanju strojev, saj je znano, da so ročni izdelki nujno dražji. Nedvomno je opaziti napredek in izboljšanje in tudi pocenitev pri serijskih izdelkih, vendar je še vedno kritična zadovoljitev vsakdanjih potreb po obrtnih uslugah potrošnikov. Po mnenju sveta za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru naj bi se večja obrtna podjetja, ki imajo v ta namen potrebne pogoje, vključila v industrijo, ostala obrt raznih strok. Organizirati W pa bilo treba potrebne sprejemnice za obrtna naročila. Ob taki koncentraciji bi bilo mogoče maksimalno izkoristiti razpoložljivi strojni park, povečalo bi se lahko število uslug, dosegla precejšnja pocenitev in tudi skrajšalo čakanje želenih obrtnih uslug. V takih obrtnih centrih hi bilo možno ustvariti pogoje za' specializacijo ljudi v raznih obrtnih strokah, kar bi v precejšnji meri omililo, če že ne popolnoma odpravilo pogosto upravičeno negodovanje glede kvalitete in tudi cen najrazličnejših obrtnih uslug. Z zadnje seje združenja Rudis v Trbovljah Pred tednom dni je seji Rudarske industrijske skupnosti v Trbovljah prisostvoval tudi inž. Kotnik iz Ljubljane. Na njej so obravnavali tekoča vprašanja, med njimi predvsem perspektive tega združenja s posebnim poudarkom glede nastopa na zunanjih tržiščih. Po seji so si člani RUDIS ogle-, dali Strojno tovarno v Trbovljah, zlasti njeno novo opremo, ki ja prispela v zadnjem času. Nov predsednik zbora proizvajalcev v Litiji Na zadnji seji je zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora v Litiji na lastno prošnjo razrešil dosedanjega predsednika zbora proizvajalcev Ivana Finžgarja in imenoval za novega predsednika odbornika Martina Arh-naverja. (ma) V Litiji sektorske konference odborov SZDL Te dni so v Litiji sektorske konference odborov krajevnih organizacij SZDL, na katerih razpravljajo o pripravah na konference krajevnih organizacij SZDL In o izvolitvi devetih delegatov za konferenco SZDL ljubljanskega okraja, ki bo ob koncu januarja v Ljubljani. Organizacijska komisija občinskega odbora SZDL v Litiji je namreč izdelala predlog, da naj hi ob volitvah delegatov za okrajno konferenco SZDL združili člane nekaterih krajevnih organizacij SZDL, da bi tako lahko okrog 650 članov SZDL izvolilo po ene- JC, VfUJULUa V iiruuoiiijv, ----- ' ---------- obrtna podjetja pa v obrtne cen-Iga delegata za okrajno konferen-tre, kjer naj bi sc koncentrirala I co. (ma) RAZŠIRJENA SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV V ZAGORJU Kad letet milijarde din izgube zaradi nesrel V petek popoldan je bila v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju razširjena seja zbora proizvajalcev ObLO Zagorje, na katero so bili povabljeni tudi člani skupščine Zavoda za socialno zavarovanje, plenuma občinskega sindikalnega sveta, člani komisij za HTV, predsedniki delavskih svetov in direktorji gospodarskih organizacij. Na seji so razpravljali in sklepali o hlgiensko-teh-nični zaščiti in varnosti pri delu. Vsi vabljeni so prejeli 9-meseč-no poročilo Zavoda za socialno zavarovanje o nesrečah na področju občine, na seji je pa predsednik komisije za HTV pri zboru proizvajalcev občinskega LO Ivan Krautberger podal poročilo o stanju HTV in nekaterih problemih v zvezi s tem. Ugotovljeno je, da so vse zagorske gospodarske organizacije izgubile v prvih devetih mesecih letos zaradi nesreč nad četrt milijardo dinarjev (vplačani prispevek za socialno zavarovanje po posebni stopnji in pa izgubljeni dohodek gospodarskih organizacij). Zato je zbor proizvajalčev predlagal, da naj gospodarske organizacije uvedejo občasno kontrolo bolnih, ostro je treba nasotpdti proti tistim bolnim In nezgodni-kom, kjer je vzrok za izostanke z dela pijančevanje, prav tako bi pa bilo koristno začeti z razpravami o zaposlitvi tistih ponesrečencev z lažjimi poškodbami, seveda na primernih delovnih mestih. Kazno je, da se je v zadnjem času izboljšala služba HTV. Na Rudniku rjavega premoga Zagorje imajo n .pr. skupino za hlgl-ensko-tehnično varstvo, na vsakem obratu pa imajo po enega varnostnega tehnika. Po drugih podjetjih imajo pa osebe, ld so določene za službo HTV. Ker pa se kaže potreba po namestitvi var- Program zaključnih proslav Odbor za proslavo 20-letnlee revolucije prt ObLO Hrastnik je izdelal program zaključnih proslav v letošnjem letu. V mesecu decembru bo vrsta proslav in prireditev, ki se bodo pričele z 29. novembrom in se bodo končale s proslavo 22. decembra — dneva JLA. Občinski odbor ZROJ bo organiziral več predavanj po vseh šolah, razpisan bo pa tudi natečaj za najboljše naloge, ki jih bo posebna komisija pregledala in nagradila. nostnih tehnikov tudi še v nekaterih drugih gospodarskih organizacijah, je zbor proizvajalcev ObLO Zagorje sklenil, da se naj dcsJednjo izvaja sklep zbora proizvajalcev OLO Ljubljana, da ima vsaka gospodarska organizacija z nad 200 zaposlenimi svojega varnostnega tehnika. Na seji zbora proizvajalcev so govorili še o nekaterih drugih pomembnih vprašanjih, hkrati sa pa omenili ,da je treba dosledneje začeti raziskovati, vzroke nesreč (posebej je treba posvetiti vso pozornost preprečevanju nesreč, ki se pripetijo na poti na delo in ž dela ter doma) in da je treba po* svetiti vso pozornost tudi higi' cnski zaščiti, ne samo tehnični. Na kratka po domovini V ZAGREBU LOKAL ZA MLADINO , Zagrebško gostinsko podjetje »Risnjak* namirava urediti poseben lokal za mladino. Neke vrste mladinski zabavni kotiček. Uredili bi ga v enem izmed sedanjih gostinskih lokalov tega podjetja. V njem bi bili glasbeni in drugi avtomati, ob katerih bi se mladina lahko zabavala, strelišče in avtomat za hitro slikanje, pri katerem boste dobili posnetek eno minuto potem, ko boste vrgli v avtomat denar. 1 2 V VOJVODINI 2380 PRIMEROV ZLATENICE Iz Vojvodine poročajo, da se tam zelo hitro siri n* lezljiva bolezen zlatenica. Bolezen se širi med mladino ‘ odraslimi do 30 let. Sprejeli so vrsto najstrožjih ukreP0,'' Računajo pa, da je število obolenj Jr znatno večje. V •> veniji je zadnje leta, odkar evidentiramo to bolezen, le 2300 do 3700 primerov. PRVA NAGRADA REŽISERJU VUKOTICU . Jugoslovanski režiser Dušan Vukotič je prejel na festivalu risanih filmov v San Franciscu za film »Surogat* prvo nagrado. To najvišje priznanje je dobil že tretjič zapovrstjo, predlanskim za film »Krava na mesecu*, lani pa za film »Koncert za strojno puško*. — Za film »Surogat* je prejel na festivalu v Bergmanu posebno nagrado. 3 4 KAKO SO ODKRILI OMEGA MEZON? . Ves svetovni tisk je pred časom objavil vest, da ! skupini znanstvenikov, ki jo vodi mladi Jugoslovan dr-dan Maglič, posrečilo odkriti nov, doslej neznan delček" „ feri/e — omega mezon! Te dni je bil dr. Maglič na °bis ,g domovini. Na beograjski univerzi je predaval o teni, je odkril mezon. Znanstveniki so potrebovali za razu* ^ zelo zapletene in drage naprave. Samo ena od Pr‘PraV!--.0n jih je pri delu uporabljal dr. Maglič, je stala poldrag mT\et dolarjev. Kljub številnim poskusom niso ničesar dostf1* t so v lanskem avgustu prenehali z iskanjem sfrnvnoJ 1 delca. Le dr. Maglič je z dvema sodelavcema nadalje1v* ^ poskusi. Sedem mesecev dela je bilo potrebno, Pretie jili, našli omega — mezon.— Znanstveniki v Ameriki so P°'. ^,tl da je odkritje dr. Martiča t očrta. Dr. Maglič bo "a“aprave> svoja raziskovanja vrZenevl. Tam imajo namreč nap . ki dajejo delčkom snovi še večjo hitrost. — Odkritje 0 — mezona pomeni v znanosti pravo revolucijo. PRI I.APOVU STA TRČILA DVA VLAKA' V noči na soboto 18. novembra je prišlo do železniške nesreče na odprti progi Beograd — Niš, tri Lapovem. Diesel lokomotiva se je zaletela v potniški vlak s tako silo, da je prve vagone povsem zdrobila. Vri nesreči je izgubil življenje vlakovodja potniškega vlaka Života Jankovič, neka potnica je huje 'poškodovana, štirje potniki pa laže. — Škodo cenijo na preko milijon dinarjev. 29. november 1943 je bil in ostane v zgodovini južnih Slovanov datum posebnega pomena, ki označuje veliko zgodovinsko prelomnico Zasedanje v Jajcu je drzno in odločno zdrobilo okove preteklosti. Zavrglo je končno stari notranji red in postavilo novega na temeljih demokratičnih pridobitev osvobodilne borbe. To je veliko delo narodnih sil, ki so nas osvobodile okov Moša Pijade v*. 29. november 1943 .J snovmi dokument drugega zasedanja AVNOJ je njegova Deklaracija, ki sc po nekaterih bistvenih ugotovitvah za zgodovinsko dobo, v kateri je sprejeta, končuje s 5 točkami, ki vsebujejo jedro najvažnejših sklepov, sprejetih na tem zasedanju. Osnovne ugotovitve te deklaracije so: Ugotovitev dejstva, »da je v teku narodnoosvobodilne vojne ustvarjen povsem nov odno6 političnih sil v naši državi in da mora ta novi odnos sil biti na primeren način izražen tudi v njeni upravi in v državnem Vodstvu«. Ugotovitev, da so »ustvarjeni ne le materialni in splošno-politični, marveč tudi vsi moralni pogoji za ustanovitev bodoče bratske demokratične federativne skupnosti naših narodov, nove Jugoslavije, zgrajene na enakopravnosti njenih narodov« in da zato prav danes »narodi Jugoslavije upravičeno zahtevajo, da se vzpostavi tako državno vodstvo, ki bo tako po svojem sestavu kot po svojem programu porok, da bo vsem narodom Jugoslavije v federativni Jugoslaviji tudi dejansko zagotovljena resnična enakopravnost«. Ugotovitev, da se »vrše pod zastavo kralja in monarhije najgnusnejša izdajstva in najstrašnejši zločini proti našim narodom« in da je zato potrebno, »da se glede kralja in monarhije napravijo ukrepi, ki ustrezajo njihovemu odnosu do narodnoosvobodilne borbe«. Drugi del deklaracije se nanaša na naše odnose z vojnimi zavezniki in pomeni naš zunanjepolitični program. Osnovni sklepi, ki so izvirali iz deklaracije in ki so morali na podlagi deklaracije biti posebej formulirani, so bili naslednji trije sklepi: 1. Sklep, s katerim se je AVNOJ konstituiral kot vrhovno zakonodajno in izvršilno ljudsko predstavniško telo, njegovo predsedstvo pa pooblaščeno, da v imenu Sveta predstavlja narodno in državno suverenost Jugoslavije in da med zasedanji Sveta izvaja vse njegove zakonodajne in izvršilne funkcije, da imenuje Nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije, ki je z istim sklepom proglašen za najvišji izvršilni in naredboda-jalni organ ljudske oblasti in ki ima vsa obeležja ljudske vlade. 2. Sklep, s katerim so bile tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini odvzete vse pravice zakonite vlade, zlasti pa pravica, da bi pred drugimi državami zastopala narode Jugoslavije. Z istim sklepom je bila prepovedana Petru Karadjordjeviču vrnitev v deželo s tem, da bo vprašanje kralja in monarhije rešilo ljudstvo samo po svoji lastni volji po svoboditvi vse države. 3. Sklep o zgraditvi Jugoslavije na federativnem načelu, ki bo zagotovilo popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev oziroma narodov Srbije, Hrvatske, Slovenije, Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine. S tem sklepom je tudi določeno, da sc bodo narodnim manjšinam v Jugoslaviji zagotovile vse narodne pravice. S to deklaracijo in s temi tremi sklepi se je sredi vojne in v fašistični obkolitvi objavilo rojstvo nove ljudske federativne Jugoslavije, plod oborožene borbe proti fašističnim okupatorjem in njihovim domačim hlapcem: rojstvo nove resnične ljudske demokracije, v kateri je ljudstvo čvrsto vzelo svojo usodo v lastne roke. Nič, niti nasilni fašistični okupatorji niti krvav bes njihovih izdajalskih hlapcev v deželi niti spletke v tujini niso mogle preprečiti popolne ostva-ritve teh zgodovinskih sklepov. Nobena moskovska obrekovanja naše narodnoosvobodilne borbe ne morejo ničesar obrniti na trdnem zgodovinskem dejstvu, da so bili ti sklepi sprejeti v dobi, ko so bile ruske čete oddaljene na tisoče kilometrov od Jugoslavije in ko od Moskeve nismo imeli v pomoč niti ene puške niti enega para čevljev in niti enega aspirina. Jeza, ki so jo pokazali moskovski voditelji, ki so izvedeli za sklepe v Jajcu, je jasno razkrila, kako prav smo storili, da jih nismo vnaprej obvestili o sklepih, ki jih nameravamo sprejeti! Z ostalimi sklepi je II. zasedanje AVNOJ potrdilo sklepe, naredbe in izjave svojega dotedanjega izvršnega odbora in Vrhovnega štaba ter izrazilo priznanje in zahvalo narodnoosvobodilni vojski in uvedlo v njej ntziv maršala Jugoslavije, ki je bil med zasedanjem na predlog slovenskih delegatov podeljen tovarišu Titu. Predsedništvo je v teku zasedanja imenovalo tudi Nacionalni komite. Tako je ljudska oblast, nastala v oboroženi ljudski borbi pod vodstvom Komunistične partije, dobila svoj prvi parlament in svojo prvo vlado, hkrati pa tudi svoje prve zakonske sklepe ustavnega značaja, ki so ostali vzidani v temelje današnje Jugoslavije. Čeprav smo morali na formalno proglasitev republike iz zunanje političnih razlogov še čakati, je biia monarhija v Jajcu dejansko in za vselej likvidirana. Predsednik republike Josip Broz-TITO IV' i&B96a*siis*s*9Bai9i3i3i9sssaasKai ”A • _ f‘iA. Tri ratania MIJ I. zasedanje ■A N AR aš Antifašistični svet narodne osvoboditve^ J Pl Jugoslavije prevzema težko breme, veliiko odgo-p : vornost. Nimamo tako rekoč ničesar. Samo orožje imamo, (1 ki smo ga osvojili s krvjo naših najboljših borcev. Raz- *. dejana je naša dežela, strahotno trpi naše ljudstvo, lačno, p| golo in boso, izpostavljeno četniškemu, ustaškemu in p J okupatorskemu zverinskemu terorju. Eno pa imamo (J, t neomajno trdnost in vero izmučenega ljudstva, da bo J p 11 zmaga njegova. Visoko moralo imamo ne le v naši vojski (| Ji — moralo, ki jo občuduje ves svet — marveč tudi v i ^ I1 našem ljudstvu. Poglejte tiste požgane vasi! Kmetje in- Ijj '[kmetice na mrazu, v barakah ali pod milim nebom, v J j Ji gozdu ob ognju ne jadikujejo nad svojo usodo, marveč pu |i pravijo: »Bratje, borite se, mi pa bomo dali tudi posled- i( I1 nji grižljaj, ki ga imamo, da boste premagali našega I ji •J skupnega sovražnika.« To je morala, ki jo je najti red- J; Ji kokje, to j e »ponos narodov Jugoslavije. Tito II. zasedanje ■ak je položaj na četrti etapi razvoja naše narod- Sedež Zvezne ljudske skupščine Jugoslavije, kjer so v letošnjem letu sprejeli vrsto pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj socialistične Jugoslavije Zasedanje je trajalo vso noč (Spomini na drugo zasedanje AVNOJ) Izvršilnemu odboru Antifaši-‘tičnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, izvoljenemu v Bihacu, bila zaupana naloga, naj sprejme začasni volilni red, na podlagi katerega bi izvolili svetnike za prihodnje zasedanje. Četrta in peta ofenziva sta pre-Prečih sestanek Izvršnega odbora, niegovi člani pa so bili kot borci Poslani v borbene enote narodno-0,vobodilne vojske. Ker se je za *atedanje mudilo, )C bilo sklenjeno p0 sporazumu AVNOJ z Vrhov-n"n poveljstvom, naj delegate za Pr'-bodn']c zasedanje volijo izvolje-n° antifašistične organizacije v Črni f?r,i na Hrvatskcm, v Bosni in l'rcegovini. Narodnoosvobodilna 'rnnta v Sloveniji in glavni odbori v Srbiji in Makedoniji- Jajce' sem prišel 24. novembra ye*cr in se pri prihodu takoj zgla-,,P'i tovarišu Titu. V njegovi ba-sem našel člane Vrhovnega štaba, med njimi tudi sina Lola. Čeprav je moj drugi, mlajši sin mesec dni prej padel v bojih v Črni gori, mi ni nihče, niti tovariš Tito niti Lola, ni z besedico omenil njegove smrti. Vsi so se bali, da bi me smrt mojega mlajšega sina zlomila. V medsebojnih pomenkih pri večerji mi je tovariš Tito povedal, da je zasedanje Antifašističnega sveta za Bosno in Hercegovino napovedano v Mrkonjiču in naj mu tudi jaz prisostvujem kot predsednik Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. Odšel sem in se poslovil od Lolc, ki je odhajal v Kairo, da bi prevzel novo dolžnost. Ob slovesu mi je zapustil svojo najnovejšo fotografijo s podpisom »Mojemu dragemu očku., svoje sedlo kakor tudi nekaj zimske obleke. Ob tej priložnosti mi je dal svoj doprsni kip, delo kiparja Au-gustinčiča, da bi pazil nanj. Na mojo-aieliko žalost se je -ta-Jcitf med umikom v šesti ofenzivi razbil. Sele ko sem se vrnil z zasedanja v Mrkonjiču, mr je poklical tovariš Tito in mi povedal, da je Lola mrtev, takoj nato pa, da je mrtev tudi Juriča. Sele po dolgem času mi je tovariš Trto izročil pismo, ki mu ga je dal Lola zame pred svojim odhodom v Kairo. Tito se je težko odločil za to, da bi mi ga izročil, ker je dobro čutil, da me bo hudo bolelo, in dobro je storil, da je čakal, da je čas minil, ker je bilo to pismo prepolno ganljivih sinov-skih besed. Istega dne, ko sem zvedel za smrt obeh sinov, sem predsedoval seji ožjega odbora, v katerem sta bila po dva delegata iz vsake naše nacionalne enote. Na tem zasedanju smo pretehtali predloge, ki naj bi jih sprožili na plenarnem zasedanju. Naslednjo noč sem začel zasedanje, na katerem so bili sprejeti znani sklepi, ki so bile z njimi oblikovane v našem reootncioaarnem bojni priborjene in pridobljene pravice. Zasedanje je trajalo vso noč. Pred jutrom sem kot izvoljeni predsednik zaključil zasedanje novega vrhovnega suverenega zakonodajnega in izvršnega telesa za vso Jugoslavijo ob priključitvi Istre, Reke in Zadra. Še .nehaj dni sem se s člani novega Nacionalnega komiteja in Prczidija zadržal na sejah, na katerih smo sprejeli sklepe n raznih vprašanjih nadaljnje izgradnje ljudske oblasti. Potem sem pozdravil ob odhodu iz Jajca vse delegacije. Nisem pozabil posloviti se od vsakega delegata in se mu zahvaliti za izraženo pismeno sožalje ob smrti mojih sinov. Skupaj z njimi sem bil na poslovilnem kosilu, ki nam ga je priredil tovariš Tito. Zahvalil sem se tov. Titu za pozdrave, ki mi jih je poslal. Zvečer jem prisostvoval prireditvi na čast delegatov. Nisem pustil, da bi jo odpovedali, čeprav so vsi delegati to zahtevali v znamenje žalosti za Lola. Dr. bom Ribar T noosvobodilne borbe. In dosledno temu pridobi- 'Ji J va naše narodno predstavništvo dolžnost, da ukrene vse J^ potrebno in opraviči zaupanje večine svobodoljubnih p narodov Jugoslavije. Na tej četrti etapi, v zvezi z notra-njimi in zunanjimi dogodki se vsiljuje potreba po usta- 'J navijanju takšnih narodnih organov, političnih in zako- ],| ii nodajnih, kakor tudi izvršilnih, ki izhajajo iz njih, da p; bodo sposobni premagati vse težave v tem položaju in i! da bodo dostojno predstavljali narode Jugoslavije tako v J| deželi kakor izven nje, da bodo sposobni preprečiti vsak poizkus kogar koli, ki bi hotel onemogočiti uresničenje |i teženj, za katere je naše ljudstvo prelilo v tej veliki (J osvobodilni borbi toliko krvi. Danes je potrebno, da |j postane Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugosla- p vije zares najvišji zakonodajni in izvršilni organ narodov J Jugoslavije. Danes je že čas za ustanovitev izvršilnega 'J organa v obliki začasne vlade, ki bo sposobna voditi vse J( posle, ki jih mora opravljati resnična ljudska vlada. (i ): (Burno odobravanje, delegati vstanejo, vsa dvorana se J f trese od vzklikov in ploskanja). J ^ J Danes imamo Antifašistični svet narodne osvoboditve p r Jugoslavije, ki je bil ustanovljen pred letom dni. V tem i ( J Antifašističnem svetu so zastopani vsi narodi Jugosla- |( vije, v njem so zastopani vsi družbeni sloji. Prvič v zgo- (| dovini pošiljajo naši narodi v ta svoj organ zastopnike, p ki so zrasli iz njihove sredine, ki jih svobodno volijo in v katere imajo zares popolno zaupanje. Tito !( III. zasedanje p, IMS aloge, ki jih je imel Nacionalni komite ob pri- jj| Pl hodu v Beograd, in nato enotna vlada, ki se je J J ^sestavila, so.bile zelo težke. Treba je bilo ustvarjati sko- j j ?iifraj ves državni aparat iznova, ker je okupator razbil J} ? J‘starega ali pa je bil ta aparat v njegovi službi. Organi- pj j; zacija ministrstevTn poslaništev še do danes ni končana, i>, ;! to pa zaradi pomanjkanja domoljubnih uradnikov in <[ i* strokovnjkov, ali pa ni na višini, ki bi ustrezala potrebam J, 'J posameznih resorov za pravilno reševanje vseh poslov p J, v korist države. Prav tako je bilo tudi v vseh federalnih ij, [i vladah in nižjih oblasteh, pa tudi v mnogih državnih in 'J i1 zasebnih podjetjih. Okupator in narodni izdajalci so J, ([ zapustili globoke sledove v našem družbenem življenju i p — gospodarskem, kulturnem in političnem... J i rajo, nekateri pa tudi naravnost sabotirajo. < j i Tito i «8»'! i IH:* Proračunski in samostojni skladi pri ObLO Trbovlje so v letošnjem letu dosegli zn osek 630 mili-onov dinarjev. Proračunska Bredeva 6e stekajo: iz 15-odstotnega proračunskega prispevka, Id ga clačujejo gospodarske organizacije v breme osebnih dohodkov — *r' -'rokov. Razen tega sestavija-.1 proračunskih dohodkov udi občinske takse, dohodki od Kmetijstva,- občinskega prometnega davka in vrsta drugih manjših čohodkov, ki bistveno ne vplivajo •-» "lobalni znesek proračuna. ot o seben vir dohodkov občin--kes8 liudskega odbora, ki se formira neodvisno od zveznih predpisov. ker bi edino ti lahko pred-sali državljanom in gospodarskim organizacijam davščine, je tako Imenovani dopolnilni proračunski prispevek. Le-ta je bil v trboveljski občini uevden v letošnjem letu za obdobje sedmih mesecev. tako da ne bo mogoče uresniči ti vseh predvidenih načrtov s temi sredstvi, ker je družbeni plan računal na stekanje sredstev s 1. I. 1961., dejansko pa bo se začela sredstva stekati šele junija t L Z družoenim planoto je predvideno formiranje sredstev v višini 181 milijonov dina/jev, toda z restrikci jskimi ukrepi v’ drugi polovici letošnjega, leta se je ta znesek zmanjšal za 10 odstotkov, tako du znaša aadaj 161 milijonov dinarjizv. KaV vse se finansira iz proračuna? Stroški državne uprave, socialna pomoč nepreskrbljenim občanom (oskrbnine v domu onemoglih, socialne podpore ter druge oblike socialne pomoči 4n ostalo), za kar je predvideno 15 milijonov dinarjev, nadalje zdravstvena zaščita socialno šibkim občanom, za katere bo potrebno približno 4 milijone dinarjev; za predrvoja-ško vzgojo milijon dinarjev. Državna uprava potrebuje za redno in normalno poslovanje 65 milijonov dinarjev; civilna zaščita bo porabila približno nekaj nad milijon dinarjev; javna gozdarska služba in kataster 7 milijonov dinarjev. V družbenem proračunu je nadalje zagotovljen del sredstev za razvoj komunalne dejavnosti (komunalne naprave, vzdrževanje cest itd.), nekaj nad 15 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbor-v Trbovljah je ustanovitelj več samostojnih zavodov, ki sami ne morejo oziroma niso sposobni, da bi sami zagotovili potrebna finančna sredstva za samostojno poslovanje (knjižnica .muzej, Delavski dom, Zdravstveni dom). Za normalno funkcioniranje teh zavodov je predviden znesek 13 milijonov dinarjev. Znano je, da je na območju občine v skladu z družbenimi potrebami vrsta organizacij, ki nimajo lastnih dohodkov, da bi lahko samostojno delovale (društva). Za delo in normalno dejavnost le-toh je predviden znesek, ki se približuje vsoti 22 milijonov. Predvideno je tudi, da se bodo morali 6 sredstvi iz proračuna do-tira-ti določeni skladi. V ta namen je predviden znesek petih milijonov dinarjev . Vsakoletni občinski proračun ne more biti v celoti formiran v taki višini, kot so izdatki ,zato se vsako leto občina zadrži s posojili (gradnja nove šole, Blagovnice in podobno). Tako je samo letos občinski ljudski odbor za ta posojila plačal skupno 15 milijonov dinarjev anuitet. Prosvetna dejavnost Preko sklada za šolstvo se fi-: nancira: šest osnovnih šol, posebna šola, Glasbena šola, Gimnazija, ESS in delno Delavska univerza. Te šol« obiskuje letos približno 3.200 učencev, v vseh šolah - pa dela približno 150 učiteljev in profesorjev. Iz tega sklada se finansirajo tudi vzgojno-varstvene j ustanove, ki jih letos obiskuje | približno 250 predšolskih otrok. ne dinarjev. Tako je samo za Godbeni dom, ki bo dokončan letos, prispevala občina približno tri milijone dinarjev. Dopolnilni proračunski prispevek Za stanovanjske skupnosti pet milijonov, Dom revirskih in savinjskih borcev na Vrhah 1,5 milijona dinarjev, gradbišče n-ove ■. , ,. , , bolnišnice v Trbovljah 6 milijo- ! Predvideno bo iz sklada za redno nov, d<*acije krajevnim skupno-i delovanje šolstva do konca leta stim jn Komunali tri milijone dd-izdano približno 140 milijonov naxjev_ dinarjev. Z letošnjim letom je rešen tudi problem prenapolnjenosti na naših šolah. V večini osnovnih šol j je bila do letošnjega leta uvedena tudi tretja izmena pouka, kar je kvarno »vplivalo na sam pouk ter v veliki meri obremenjevalo tudi učitelje. Z dograditvijo iri delo-! Družbeni investicijski sklad Zaradi restrikcijskih ukrepov in spremembe obračuna delitve či- j st ega dohodka ne bo mogoče letos uresničiti z družbenim planom predvidenih investicij. Iz eHada za družbene investici- vanjem" rSendetkT Tc^We Č2£ • bila dana 23 ve, ki je moderno ureiena, so bili 1obrataa «<***• v VI.f™ 38 ml' deseženi veliki uspehi: ukinjena! lIJon,ov d,n?-r-ev &**>- ,c, 'danskim organizacijam, krediti za osnovna sredstva v skupnem znesku 164 milijonov dinarjev. Od tega zneska je bilo dano za gospodarske dejavnosti 114 milijonov, za negospodarsko dejavnost pa ostalo (osemletko). Opaziti je, da gre zaradi spremembe delitve tega sklada delitev v prid obratnih sredstev za odplačilo posojil in prekoračitve proračunov, kar bo imelo za poledico določene omejitev v letu 1962, ko bo treba vrniti kredite, ki jih je dala Komunalna banka. tretja izmena pouka, stare so pridobile prepotrebne prostore za telovadnice, kabinete, praktične delavnice, nadalje se je zmanjšalo število otrok na učitelja, kar bo ugodno vplivalo na kvaliteto pouka K skupni vrednosti nove šole — sto petinosemdeset milijonov — je samo v letošnjem letu občinski ljudski odbor prispeval iz družbenega proračuna 160 milijonov dinarjev. Druga taka večja pridobitev je bila otvoritev TSS v Trbovljah. Tehniška srednja šola je začela delovati letos. V dva oddelka nove : šole se je vpisalo 60 slušateljev. Za delovanje in ureditev šole ja -občinski ljudski odbor prispeval 20 milijonov dinarjev. Cteem mi- j lijonov dinarjev, izvira iz proračunskih sredstev, ostali znesek pa iz drugih virov. Prav tako je LO prispeval del sredstev za ureditev vzgojno-var-steveme ustanove v elektrarniški stolpnici, ki je začela delovati minuli mesec. Pravkar se urejujejo tudi prostori za novo javno knjižnico -v Domu družbenih organizacij. Za opremo in adaptacijo bo občinski ljudski odbor prispeval približno dva milijona dinarjev. V letošnjem letu je bil nadalje ustanovljen samostojen Pedagoški zavod za vse tri zasavske občine s sedežem v Trbovljah. ObLO je tudi tu dal potrebna sredstva, da čih na Hlevčakovem hribu. Nadalje je bilo vgrajeno 82 jaškov za vodovodne števce. Iz sredstev za rudarjenje in nekaterih drugih je bila dokončana kanalizacija Šuštarjeve ceste in tlakovana nova cesta v dolžini 480 m ter urejena razširitev starega cestišča na 5,5 m. Za ta dela je bilo porabljeno približno 30 milijonov dinarjev, do konca leta pa se bo tu uredila sodobna cestna razsvetljava. V letošnjem letu eo začeli z nadaljevanjem del na regulaciji in pokritju Trboveljščice na Trgu Na predlog volivcev z Debevca I zaposlene ženske, je v načrtu iz- je zavod lahko začel delovati. Zdravstvo Ze dalj časa je bilo mnogo razprav o potrebi jazštritve in dograditve trboveljske splošne bolnišnice. Letos se je končno začela uresničevati ta zamisel, za kar je zbranih približno 100 milijonov dinarjev, pri čemer so udeleženi tudi občani Hrastnika in Zagorja, ki jim bo ta objekt prav tako služil. Da bi pa po dograditvi ta ustanova lahko začela nemoteno delovati in da ne bi bito treba iskati potrebnega zdravstvenega kadra, štipendira občinski ljudski odbor 30 bodočih zdravstvenih delavcev, od katerih je dvanajst štipendistov slušateljev medicinske fakultete. Za ureditev ambulante za zdravstveno službo, za ggjdnjo novega zdravstvenega doma se že zbirajo sredstva na prfporočilo Občinskega ljudskega odbora. Tako predvidevajo, da bodo do konca letošnjega leta zbrali približno 50 milijonov dinarjev. Pripravljajo se tudi že potrebna gradbena zemljišča za razširitev bolnišnice. . V ta namen so prispevali že 6. mili Jonov/dinarjev. y Za vzdrževanje kulturnih in drugih domov' bo predvidepo letos porabljeno^ približno 4 milijo- Sktad za komunalno dejavnost Stadion Rudarja v Trbovljah Je dobil letos novo tribuno , Svobode v skupni dolžini 90 m, j nadalje pri Sušniku. Razen regu-j Jacije potoka so bili letos urejeni nov dinarjev. Od tega je izkoriščeno za vzdrževanje cest 3,5 milijona. Mimo tega je pa Se dva milijona cestnega sklada. Tu obstojajo še. druga sredstva za komunalpo dejavnost: sredstva Vodne skupnosti gospodarskih organizacij. Za prepotrebno ureditev cest in kanalizacije je bilo porabljenih devet milijonov, za ureditev kopališča. 1,5 milijona dinarjev, ureditev tržnice 500 tisoč, za vzdrževanje in ureditev parkov in nasadov milijonov dinarjev ter za dela po posebnem naročilu približno 5 milijonov dinarjev. Za potrebe in ureditev hdgien-sko-tehnične zaščite — položitev Za ta dela je bilo porabljeno približno 10 milijonov dinarjev. Prav tako so v letošnjem letu pričeli z ureditvijo nevarnega terena v GJctoušaku, ki je navadna po vsakem deževju resno ogrožal prebivalce, pretrgal komunikacije, povzročal prave poplave in večkrat poškodoval tudi hiše, nadalje s čiščenjem poplavljenih in onesnaženih cest Za ta dela so porabili skoraj 2 milijona din. Sedaj pa so zifiieli urejevati tudi kanalizacijo na Kiudarrtci cesti ter odvodni koiektor pri Kocjanu. Za ta d«5a j« , predviden znesek 1,5 milijona dinarjev. Letos so tudi pričeli z očiščevalnimi deli na kanalizacijskem so začeli letos končno z ureditvijo ceste v ta kraj. Za ta dela je bilo letos porabljeno 3 milijonov dinarjev. Za pripravo gradbišč in ureditev struge Trboveljščice na Kebetovem — da ne bi potok odnašal in odjedal breg struge — bo leics porabljeno 1,5 milijona dinarjev. Iz gospodarskih ozirov je ta ureditev eden najdražjih objektov. Prekritje potoka od izliva v Savo do Sušnika je že končano. Za vsa regulacijska dela in dela na pokrivanju potoka bo porabljeno 100 milijonov dinarjev iz združenih sredstev gospodarskih organizacij. Ta dela so bila potrebna za-radi kasnejših del in ureditve nakladalne rampe na železniški postaji, ki je življenjskega pomena za vse trboveljske gespodamčee organizacije, nadalje za ureditev ceste od železniške postaje do Sušnika. Ce teh del ne bi dokon-. žali, sploh ne bi mogli začeti z deli za novo nakladalno rampo n ogrožena bi bila tudi uresničitev in izvedba načrta za betonsko cestišče na odseku ceste od Sušnika do železniške postaje. S temi deli pa eo pripravljajo tudi potrebna gradbišča za dogo-tovitve II faze rekonstrukcije Cementarne. Z zemeljskimi deli na omenjenem odseku ceste so že začeli in bodo predvideno končana do druge polovice prihodnjega leta. Za razvoj turizma so bila letos izvršena naslednja dela: ureditev ceste Podmeja—Mrzlica, rekonstrukcija ceste Klek—Cebine-Vr-he, kjer je bil tudi zgrajen Dom borcev NOV na Vrheh. Za zgra- požaroovarnestnega voda pri »Av- j omrežju, z gradnjo higienskih WC toprevozništvu-« in Strojnem mi- prostorov na Žabjeku in z zaključ-zansrtvu ter pri SGP -Zasavje« je Jtimi deli na cesti na obratnem bil urejen vod v skupni dolgini i prostoru Rudnika. Za ta dela bo 320 metrov. V Koloniji 1. maj Jeporabljeno 4 milijone dinarjev, bil obnovljen vodni rezervoar ter i Nedelje delajo na utrditvi in uro-položeno 220 metrov vodovodnih ditvi cestišča in dvorišča pri STT cevi. Na Šuštarjevi cesti je bil položen nov vodovod v dolžini 100 m. To Je bilo pqrtrehno zato, da ee bo zagotovila oskrbe z vodo v novih stanovanjskih stolpi - vrednost trti del pa bo 12 milijonov dinarjev (v breme STT). Precejšen znesek J« dan tudi za vzdrževalna deta na Gimnazijski, ObrtniSki in Savinjski cesti. Mrzlica ditev, cest* Podmeja-Mrzlica gre posebna zahvala delovnemu kolektivu rudnika Trbovlje-IIrast-nlk, ki Je dal na razpolago vazni park. V pripravi je pa nadalje tu-di gradnja novega planinskega doma na Mrzlici. Občinski ljudski odbor je prispeval sredstva za nakup ustreznih načrtov. V lastni režiji je RTH zgradil nov samski dom, »Tapetništvo-« pa je začelo letos graditi v Zgornjih Trbovljah novo poslovne prostore, U bodo predvideno dokon-•■čssji že letos. v Razvoj gospodarstva . Za trboveljsko komuno je velikega pomena nadaljnji razvoj gospodarstva. V rekonstrukciji je .Cementarna, ki bo prihodnje le-*o začeta delati v povečanem obsegu. Nadalje oe bo povečala pro-dutoUvncut STT, ki bo že letos dobila dodatne obdelovalne stroje, Rudnik pa je Uk pred rekonstrukcijo separacije, a ima v načrtu tudi rdronstrukfljo svoja opskamc. Tudi pri ostalih manjših gospodarskih organizacijah Je opaziti precejšnja prizadevanja gtedo povečevanja zmogljivosti in pro-diiecije, saj vrsta teh manjših podjetij pripravlja programe za rekonstrukcije. Zlasti lep in vzpodbuden napredek v svojem poslovanju je dosegla Rudarska industrijska skupnost (RUDIS), ki bo pa morila te preusmeriti svoje poslovanje iz vloge posrednika v vlogo posrednika-pcotevajalea. V rvazl s predlogi volivcev, naj bi se v Trbovljah zgradil ustre-■aa toahMbrilskl obrat, kier u bila gradnja el ektro-indusiri iškega objekta, kjer bi lahko zaposlili 500 -600 žensk. V la namen občinski ljudski odbor že štipendira potrebno število ljudi na višjih in (srednjih šolah. Z nenehno rastjo in povečevanjem gospodarske dejavnosti se hkrati viša življenjski standard delovnega človeka. Zato obči neki ljudski odbor posveča vso pozornost razvoju gospodarstva in se tru»di, da bi gospodarska dejavnost še v bodoče dosegla tako uspehe, kot jih je doslej. Stanovanjske skupnosti Da bi pa lahko stanovanjske skupnosti izpolnile svojo nalogo in upravičile svoj obstoj, se dajejo določena sredstva za delovanje, vzdrževanje .normalno poslovanje in razširitev poslovanja raznih servisov. Kajti servisi lahko v največji meri razbremene delovno žensko in ji nudijo potrebne usluge. Da bi se pa dejavnost stanovanjskih skupnosti in servisov pcspe.iia, se vodijo razgovori o perspektivnem planu stanovanjski skupnosti in servisov. Ker nekateri hišni sveti nadalje niso bili sposobni oziroma niso imeli potrebnih sredstev za vzdrževanje stanovanjskih hiš, je ObLO najel sredstva v višini 5 milijonov za vzdrževanje starejših stanovanjskih hiš. Stanovanjska izgradnja Do konca leta bo vseljivih lit novih stanovanj, od tega v ce- mentamiški hiši 24 stanovanj, v stolpičih rudnika 40 stanovanj, v stolpičih na Kešetovem 40 stanovanj ter nekaj stanovanj v pri' zidku pri elektrarniški hiši. Mimo tega pa je v gradnji še 40 stanovanj, stolpiči RTH, pred pričetkom gradnje pa sta še nadaljnja dva stanovanjska stolpiča na Kešetovem. Letos bo zgotovljeno tudi «iCm zasebnih družinskih hišic državljanov. Stanovanjske hiše se grade ® sredstvi občinskega sklada za *>' danje stanovanjskih hiš. Zarad vedno večje potrebo po novi stanovanjih se povečujejo tu napori, tla bi letno lahko zgradi čimveč stanovanj in da bi bi ^ nova stanovanja prilagojena na Šim potrebam m zmogljivostim-Kljub velikemu prizadevanj-* ObLO ni mogel uresničiti W» polniti vseh želja in potreb zarart pomanjkanja finančnih srebSt«*-Toda kljub temu so vsi objekti, ki so jih predlagal1 llvci, že zaključeni ali pa so pr dogotovitvijo. ^ Š ponosom lahko ugotovim*, so predlogi in deleži občanov _ boveljsko komuno upoštevan vreden prispevek ob (kupnih zadevanjih, rtasti ob PruEn°^3j!i. 20-lotnice revolucijo in ob niri noivc Jugoslavije. Želimo mo, da bi bila povezava 1,10:1 ^ gani oblasti in volivci še vnaP1 tako tesna in vsestranska, k** doslej. (jjJi ObLO pričakuje ,da bodo ^ letos občani dali na zbori livcev, kakor vsako leto, k lo pobud in prioomogn^ i-rrU.il,,, i perspektivnega \ in sestavi družbe«^ izdelavi komun« Kako smo gospodariti z družbenim! sredstvi v Trbovljah IIMEIEIIIMZVIJ V razgovoru so sodelovali predsednik ObLO Stane Pungerčar, Sekretar ObK Z k Jože Dernovšek in predsednik ObO SZDL Stane Vdlk V LITIJI ob 29. novembru Obračun 4 letnega dela Nove perspektive v Litiji njih letih rešeno tudi vprašanje zobozdravstvene službe. Pri reševanju komunalnih problemov je bilo doseženo posebej v zadnjih dveh letih precejšnje sodelovanje delovnih kolektivov, veliko so pa prispevali tudi sami občani, posebno pri gradnji manjših lokalnih objektov, pri gradnji cest, elektrifikaciji, gradnji vodovodov itd. V litijski občini so skoraj že vse vasi elektrificirane, brez elktrike so le še redki manjši zaselki, kjer bi bila napeljava električne energije zaradi nezainteresiranosti gospodarstev precej draga. Vendar bo treba tudi to vprašanje rešiti v prihodnjih letih. V sodelovanje za reševanje vseh navedenih nalog je vključena cela vnsta državljanov, ki delujejo v svetih in. komisijah ljudskega odbora, krajevnih odborih, in kar seveda bistveno prispeva h hitrejšemu reševanju nalog. Zraven prej navedenih objek- tov, ki so bili zgrajeni v zadnjih štirih letih, to je vodovod, kanalizacija, stanovanjsko naselje, šolska objekti, začetek gradnje nove Zasavske ceste itd., je bila zgrajena tudi nova upravna zgradba za potrebe banke in Zavoda za socialno zavarovanje, v gradnji je pa še novo poslopje za pošto. V prihodnje se bo treba omejiti v glavnem na izvršitev že začetih- investicij, to je, nadaljevati j gradnjo vodovoda in kanalizacije v Šmartnem, dograditi šolo v j Šmartnem, sodelovati pri nadalj- ■ nji gradnji Zasavske ceste in po- 1 spešiti stanovanjsko izgradnjo v, industrijskih središčih občine. V gospodarskih organizacijah bo> pa potrebno zaključiti začeta refcom-5 strukcijška dela in s tem ustvgr riti nove vire za nadaljnjo krepitev gospodarstva v občini. S po-J eebno skrbjo pa bo treba krepiti I in razvi jati obrtno dejavnost v občini, ker je ugotovljeno, da sedanje zmogljivosti ne zadošča-I jo več potrebam in zahtevam. je še ena (Šmartno). Večina starih šol je bila v tem času adaptiranih. Tudi za te objekte je moral občinski ljudski odbor Litija zagotoviti nad 100 milijonov din. Ena izmed zelo pomembnih dejavnosti v naši občini — zdravstvo — je leta 1957 naletelo na številne težave zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov in stanovanj za te strokovne kadre. V teh štirih letih je uspelo ljudskemu odboru rešiti vrsto problemov s področja zdravstva s tem, da so bila dana na razpolago potrebna stanovanja in sredstva za uspešnejši razvoj zdravstvene službe. Danes je splošna zdravstvena služba s kadri dobro zasedena. Problem je še vedno zobozdravstvo, saj dela na tem področju le 1 sam strokovni delavec — terapevt. Občinski ljudski odbor je uvidel te probleme ter si prizadeval, jih tudi rešiti. Zato daje štipendije za študij trem študentom na višjih in visokih šolah za zobozdravstvo. Tako upajo, da bo v nasled- Občinski ljudski odbor Litija je v svoji 4-letni mandatni dobi razpravljal o mnogih gospodarskih in drugih vprašanjih. V tem času je dal poseben poudarek razvoju gospodarstva, zdravstva in šolstva. V 4-letni mandatni dobi so tudi v tej velike spremembe, naj si bo to vobčini nastale ekonomskem pogledu ali pa v družbeno-političn em življenju. Zato daje občinski ljudski odbor občanom v razpravo uspehe dela v pričakovanju, da se bo razvila obširna razprava, ki bo prinesla tudi nekaj napotkov za delo v prihodnjem razdobju. Leta 1957, ko je bil izvoljen nov t občinski ljudski odbor, so bile vse litijske gospodarske organizacije, posebno pa še industrijske, 'pred I blemov, kako zagotoviti na posestvih obdelovanje površin. Socialistični kmetijski obrati v Pomo-vičah, Grmačah, Kresniškem vr- Posebno važen objekt, v katerega je bilo ivloženih več sto milijonov din, je Zasavska cesta, ki jo gradijo že dve leti. Za dograditev ceste od Hrastnika do Ljubljane bo potrebno še 2 milijardi I 700 milijonov din, za dokončanje del na odseku Pas j ek — Renke — Zagorje pa 8Q0 milijonov din. Tudi pri gradnji tega pomembnega objekta sodeluje litijska občina s svojimi sredstvi. Znano je, da se je o gradnji tega objekta in tudi o gradnji vodovoda v Litiji govorilo že več deset let, šele v zadnjih letih je pa uspelo začeti i reševati te najtežje probleme v ! občini. Tudi šolstvu je bila posvečena velika skrb. Od 1956. leta do letošnjega leta so bile zgrajene tri nove osnovne šole, v gradnji pa Na desnem bregu Save v Litiji je bil te dni dograjen nov stanovanjski blok velikimi nalogami obnove obratov, in strojev ter prilagoditve notranje organizacije dela. Tako so predilnica Litija, Lesna industrija Litija, Kresniška industrija apna in Tovarna usnja in krzna Šmartno pripravile načrte za rekon-strukicjo svojih obratov. Ti načrti rekonstrukcij so se začeli uresničevati v vseh naslednjih letih tako, da sta v letošnjem letu Predilnica Litija in Kresniška industrija apna tik pred zaključkom svojih rekonstrukcij, Lesna industrija Litaja je že zaključila L fazo rekonstrukcije. Tovarna usnja in krzna Šmartno pa je izvedla obsežno rekonstrukcijo obratov z lastnimi silami, medtem ko je Rudnik svinca in barita Si-tarjevec z modernizacijo svojega obrata uspel zagotoviti ne samo večjo proizvodnjo, ampak tudi boljše izkoriščanje rudnine. Določen napredek so pokazale tudi obrtne gospodarske organizacije, in to ne eamo z večjo proizvodnjo, temveč tudi s povečanjem številnih novih obrtnih delavnic. V teh letih so bila na novo ustanovljena podjetja Avtoservis, Pletilka, Splošno obrtno podjetje, Šiviljsko podjetje; v okviru stanovanjske skupnosti pa je bilo ustanovljeno več obrtnih servisnih Služb. Napredek je bil pa dosežen tudi na področju trgovine, In sicer s tem, da se je povečal promet in da so bile odprte nove poslovalnice. V preteklem letu je občinski ljudski odbor združil vsa trgovska podjetja v ono trgovsko Podjetje in s tem dosegel večje možnosti za nadaljnji razvoj trgovine. Posebno skrb je posvetil občinski ljudski odbor tudi kmetijstvu. ^ lotta 1956 je bilo na področju občine 10 kmetijskih zadrug. Večino teh zadrug se je znašlo že v hfislednjih letih v težavah, zato ®° so ekonomsko manj sposobne zadruge združevale in so zdaj šc dve kmetijski zadrugi, od katerih ima ena sedež v Litiji, tlruga pa na Dolah. Taka združitev je pokazala že na samem Sačelku vidne rezultate, ker so se Kkupna sredstva začela usmerja-** na gospodarsko pomembnejšo °bjokte, na plantažne nasade ži- Vinorejske objekte in bolj organizirano sodelovanje kmetijskih Proizvajalcev in kmetijskih za- drug. NadaljnjeV naloge kmetijskih £adrug v litijski občini bodo vse-ita*tor zahtevale še intenzivnejše posebno na področju veča-aJa površin družbenega sektorja, *aj Jo z nuno, da je vedno več pro- hu, Dolah itn Gabrovki se bodo morali v prihodnje stalno krepiti. Zaradi tega bodo pri kmetijskih zadrugah proučiti nadaljnji razvoj in povečanje kmetijske proizvodnje. Najtežji problemi so čakali v teh štirih letih litijski občinski ljudski odbor na področju komunalne dejavnosti. Leta 1957 je ljudski odbor razpravljal o nekaterih nalogah, ki jih bo treba reševati 6kozi daljše razdobje, tako o gradnji stanovanj, vodovoda, kanalizacije, cest in drugih objektov. Občinskemu ljudskemu odboru je uspelo s širokim udejstvovanjem volivcev zagotoviti izgradnjo vodovodov v skoraj vseh večjih naseljih in urediti kanalizacijo v Litiji. To pa so bili osnovni pogoji za stanovanjsko izgradnjo. y te objekte — za kanalizacijo in vodovod — je ObLO vložil doslej nad 100 milijonov dinarjev, vendar je še vedno odprto vprašanje izgradnje komunalnih objektov v industrijskem naselju Šmartno. V leto 1957 segajo tudi prvi začetki izgradnje novih stanovanjskih objektov. Od tedaj pa do danes je bilo zgrijenih 180 novih stanovanj, za katere je bilo porabljeno 428 milijonov din. S tem pa še zdaleč ni rešeno vprašanje stanovanj v občani, saj je še vedno nad 300 prosilcev za stanovanja. Zato bo potrebno v prihodnje združiti vse sile in vložiti čim več sredstev v nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo. Mladina v naši komuni Ob dnevu republike je prav, da napravimo bežen pregled in zavrtimo film o delu mladine v naši komuni. Ce bi vprašali, kaj je mladina v zadnjem času napravila, bi lahko začeli sprva razmišljati, ali je sploh kaj? Kaj neki pa? Toda počakajmo samo ,da bomo videli, da temu ni tako. Naša mlada generacija se uveljavlja zelo uspešno na gospodarskem in političnem družbenem področju. Ce se za hip ustavimo pri delavskem samoupravljanju, lahko ugotovimo, da so člani te odgovorne institucije tudi mladi ljudje in da prav tako zrelo razpravljajo o vseh vprašanjih kakor njihovi starejši tovariši. Mladina tudi aktivno posega v družbeno življenje v komuni. Njene ideje in napredne misli najdejo plodna tla v vseh družbenih in političnih organizacijah. Manj razveseljivo je pa dejstvo, da skoraj ni opaziti mladega sveta V ljudskem odboru in njegovih organih. Mladinska organizacija, ki povezuje mladino, je v zadnjem času v precejšnji meri izboljšala delo. Občinski komite LMS 6i je v preteklem obdobju zadal vrsto nalog, ki jih je delno tudi izvršil, kar je zasluga samo nekaterih članov komiteja, ki so se oprijeli novih oblik dela in tako združili mladino za skupine naloge. Na čast 20-letnici revolucije je organiziral občinski komite LMS partizanski pohod na Janče, ki je ki je biT spominski pohod po poti II. grupe odredov in skupna manifestacij^ predstavnikov mladega rodu zasavskih komun. Zadnje je pa le delno uspelo, ker ni bi-'lo tovarišev iz sosednih občin. Aktivi Ljudske mladine, M delajo po vaseh, so organizatorji vseh krajevnih proslav in praznovanj ter pravzaprav pogosto nosilci naprednega življenja na vasi. Na drugi strani pa lahko opazimo, da aktivi po gospodarskih organizacijah večkrat ne najdejo trdnih tal. Mnogi akitvi so izrazili željo, da bi posvetili več pozornosti ideološko-vzgojnemu delu. V nekem tovarniškem aktivu je bila izvedena tudi tovrstna anketa, ki je pokazala veliko zanimanje mladine za družbeno vzgojo. Julzi bo mladina naše komune pregledala 6voje delo in položila obračun. Tega dne se bo žbralo okrog 200 delegatov, predstavnikov mladine iz vse komune in razpravljalo o nalogah, hi jih ima mladina v našem družbenem sistemu. Konferenca naj bi čim bolj uspela, prav tako plodno pa naj bi bilo v prihodnje tudi delo mladine litijske občine. Utrditev krajevnih organizacij SZDL Tudi v litijski občini se je po V. kongresu SZDL Jugoslavije afirmirala organizacija Socialistične zveze in dobila večjo veljavo. To kaže tudi delo nekaterih krajevnih organizacij SZDL, ki v skladu z družbenim načrtom rešujejo najnujnejše probleme krajev, tako n. pr. krajevne organizacije SZDL Primskovo, Velika Stanga, Gabrovka, Dole, Kresnice, Jevnica in Vače. V teh krajih so z aktivizacijo sredstev prebivalcev in delno s pomočjo občinskega ljudskega odbora uspeli izvršiti razna velika dela, kot so ureditev vodovodov, cest, športnih objektov, prostorov za delovanje i društev itd. Občinska organizacija SZDL je pa posvetila v zadnjem letu pet plenarnih zasedanj najvažnejšim družbeno-političftini vprašanjem, kot n. pr. problemom šolstva. zdravstva in socialnega zavarovanja, gospodarstva, družbenemu načrtu in njegovi realizaciji itd. Izvršni odbor ObO SZDL je predvsem razpravljal in analiziral probleme, pripravil vrsto posvetovanj in razprav z raznih področij. Vso pozornost je pa posvetil tudi reševanju problemov, ki zavirajo pravil«! razvoj organov delavskega in družbenega upravljanja. Tudi komisije pri izvršnem odboru ObO SZDL so začele bolj sistematično delati. Tako je organizacijska komisija pripravila predloge za izvedbo konferenc krajevnih organizacij SZDL, na katerih bodo izvolili delegate za okrajno konferenco SZDL. Na teh konferencah, ki bodo v mesecu decembru, bodo izvolili 9 delegatov. Komisija za sodelovanje z dru-ištvi in organizacijami vsklajuje delo družbeno političnih organiza- Litiju v uuvemon obl leia cij, skrbi, da se sredstva iz sklada za finansiranje družbenih organizacij pravilno razdeljujejo ter sodeluje in nudi pornič pri reševanju kadrovski!) problemov v posameznih organizacijah in du-štvih. Komisija za družbeno upravljanje zbira podatke o delu krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti ter — trenutno pripravlja gradivo za plenum ObO SZDL, ki bo razpravljal o teh vprašanjih. Komisija za vas bo pa zdaj začela zbirati gradivo prav tako za plenarno zasedanje SZDL, na katerem bodo govorili o problemih kmetijstva pri družbeni preobrazbi vasi. Sekcije krajevnih organizacij — razen nekaterih izjem — še do zdaj niso našle pravih oblik dela. Na sektorskih konferencah, ki so bile v zadnjih dneh, se je precej govorilo o vlogi sekcij ter o zbiranju ljudi po njihovih interesih v posameznih sekcijah in bodo zdaj krajevne organizacije SZDL, storile vse, da bo še posebej v okoliških krajih v zimskem času zaživelo delo sekcij. Občinski odbor SZDL je posvetil precejšnjo pozornost prav tako krajevnim odborom, volitvam šolskih odborov (ki so že pričeli s konkretnim delom) in drugim aktualnim nalogam. Nekatere krajevne organizacije SZDL po večjih industrijskih središčih pa so razpravljale tudi o delu potrošni-| ških svetov in poravnalnih svetov.' Občinski odbor SZDL v Litiji postavlja v prihodnjem obdobju kot eno izmed najpomembnejših nalog utrditev krajevnih organizacij SZDL tako, da bo to v skladu s sprejetjem nove ustave. Hkrati si bodo prizadevali, da bodo krajevne skupnosti odigrala svojo pomembno vlogo. V zim- • skem času bo treba s pomočjo * predavanj po sekcijah seznanjati občane z novo ustavo in z drugimi važnejšimi gospodarskimi in političnimi vprašanji. Več po-pomosti pa bodo morali posvetiti tudi kulturnemu izživljanju članov SZDL in posebno v oddaljenejših okoliških krajih nuditi večjo materialno pomoč pri ustanavljanju klubov, v katerih se bo predvsem mladina. V hrastniški komuni je, kot v vsem Zasavju, ob gospodarstvu največ razprav o cestah. Kot prejšnja leta, so tudi vse letošnje leto veliko govorili o cestah — na zborih volivcev, na ljudskem odboru v zasebnih razgovorih in skratka povsod. V zgornjem Hrastniku je cesta v glavnem urejena, ob j njej so nastale tudi zelene travne j površine, manjši parki s klopmi in cvetjem, v spodnjem Hrastni- I ku pa cesto še vedno gradijo, I urejujejo tudi kanalizacijo in bodo nadaljevali tudi z razsvetljavo, podobno kot v zgornjem Hrastniku. V Radečah so že tudi zgradili cesto skozi mesto in jo bodo samo se prevlekli z asfaltnim premazom, da bo dokončno urejena. Tudi cesta proti Papirnici, ki je praktično začetek rekonstrukcije te tovarne, je že domala dograjena. Ob tem se pa pojavlja vprašanje cest od Radeč do Zidanega mošta in do Rimskih toplic. Vsaj republiška uprava. Polovica — cesta skozi Radeče — je urejena, zdaj pa čakajo na ureditev druge polovice. Na ponovno zahtevo zbora volivcev bo delegacija občinskega ljudskega odbora to reševala na najvišjih forumih. Nesprejemljiva ie namreč utemeljitev, da ceste skozi Zidani most ne bodo popravljali, dokler ne bo zgrajena Zasavska cesta. Komuna pa je s prispevki prebivalstva, tovarn in drugimi prispevki itak že žrtvovala za gradnjo cest okrog 270 milijonov dinarjev. V to so vštete tudi ceste Radeče—Stari dvor, Njivice—Močilno—Zebnik, Radeče—Dobrava—Rudna vas, cesta na Kal in cesta Mamo—Gore. Ob cestah je stanovanjska izgradnja deležna na j večje pozornosti vseh činiteljev v komuni. V Hrastniku nastaja naselje' vrstnih hišic nad Rošem, kot nastaja takšno naselje v Radečah na Njivicah. Skupno ie doslej zgrajenih Logu je sezidan samski stanovanjski blok in trije stanovanjski stolpiči s skupno 60 stanovanji za potrebe Rudnika in Tovarne kemičnih izdelkov. Tam gradijo tudi poslovno poslopje Elektrotehnične delavnice in Betonarno za komunalno podjetje. V Radečah so letos začeli graditi tudi 14 stanovanj za železničarje. V Radečah skrbi za vso komunalno, stanovanjsko in drugo izgradnjo stanovanjska skupnost, ki postaja v pravem smislu bes3ede krajevna skupnost. V Hrastniku in Zidanem mostu so stanovanjske skupnosti dejavne v ožjem smislu besede, ker še niso našle oblike za uresničevanje vseh nalog, ki so jih zadale prav glede na krajevne potrebe v svojih obsežnih programih. Kljub temu pa vzporedno s stanovanjsko izgradnjo rešujejo tudi vse komunalne j potrebe, tako razsvetljavo, kanalizacijo, vodovod in ostalo. Vsa K-5, nezapažena lepota Hrastnika Letos so v Hrastniku že nastopali na novozgrajenem Športnem stadionu cesto skozi Zidani most do Radeč bi bilo treba nujno urediti. Nekoč 60 to vprašanje pogodbeno uredili z republiško upravo za ceste, kamor sodi upravljanje te ceste in sicer pod pogojem, da bo polovico uredila komuna, polovico pa in v gradnji 17 hišic, jih pa je še veliko več predvidenih. V naselju nad Rošem v Hrastniku je zgrajen tudi stanovanjski blok s šestimi stanovanji, v Radečah pa so začeli graditi 20 stanovanj v novem stanovanjskem bloku. Na ta dela močno presegajo vrednost 400 milijonov dinarjev. K stanovanjem vsekakor sodijo prostori za šport, zabavo In rekreacijo. Letos je dokončno urejen športni stadion na Logu v Hrastniku, prav tako je zgrajen stadion v Radečah, pa še športno igrišče v Zidanem mostu in še ponekod. V bližnji bodočnosti bo zgrajen olimpijski bazen z vsem potrebnim za potrebe vsega Hrastnika nad Rošem, prav tako bo kopališče z vsemi potrebnimi rekreacijo urejeno na hribu pri želez-postaji in bo namenjeno delavcem Steklarne, gradila pa ga bo tovarna. Nekje na zgornjem koncu Hrastnika pa bodo zgradili tudi Delavski dom za kuMume potrebe Hrastnika in hkrati za namen rekreacije, tako da bo ta dom imel predvsem praktično vlogo s funkcionalno ureditvijo in razvrstitvijo prostorov. Jasno je, da bo ob tem tudi več otroških igrišč, varstvenih ustanov in drugega ,kar je potnem bo za sprostitev žena za družbeno udejstvovanje in urejanje družbenih odnosov v smislu socialističnih načel. Naraščanje števila prebivalstva zahteva seveda tudi ustreznejše prostore za šolstvo, zlasti zaradi reforme šol. Vprašanje je jasno zastavljeno, vendar izaradi pomanjkljivih razpoložljivih sredstev ni lahko rešljivo. Kljub temu je šd^ Heroja Rajka že sposobna delovati, a.osemletka v Radečah je" tudi že pod streho. Tudi tuk^j- lahko govorimo o okrog 160 milijonov din sredstev. Splošen razvoj krajev, ki je pogojen z naglim razvojem industrije in gospodarstva nasploh, zahteva mimo tega tudi boljšo ureditev trgovine in prerikrbe na sploh, ob čemer lahko govorimo o novi samopostrežni trgovini v Zgornjem Hrastniku. Predvidena ^ gradnja poslovno-stanovanjskega objekta združenih investitorjev ustreza potrebam. Gre tu za manufakturo, prodajalno »Peko« 'čevljev, brivnico, poslovne prostore podjetja »Elekt.ro-Trbovlje« »»(»si >*/%.'****•*»%?*- ** •<»-> i: >'•>!> >V-> :-v'- jjjjf- -J' * VV:*' MS :,.V 'v •' mm .# * A3 mmm . * it, M J . 1 X* . - ■ - r» ■ - 'v. ' SUM# m - m a in 20 stanovanj. Nekaj podobnega, čemur pravijo »potrošniki center«, bi nemara bilo treba zgraditi še na drugem koncu Hrastnika. Zelja je še veliko, vendar je vprašanje, ali bodo te lahko uresničljive. Vsaj trenutne pa rešujejo povsod le najnujnejše. V Radečah je to javno, kopališče, razširitev in ureditev pokopališča, ureditev robnikov ob costah, dograditev in prevzem bencinske črpalke, in še nekatere podrobnosti. V Zidanem mostu bodo predvsem uredili stanovanjsko hišo št. 14, za katero bodo sredstva zbrana, odprto vprašanje pa ostaja še rekonstrukcija cementarne in položaj hišo blizu kamnoloma, ki bi jo morali izseliti, ker je v nenehni nevarnosti. Cesta... O cesti smo že rekli ,da jc osnovno vprašanje za ureditev vseh ostalih vprašanj Zidanega mosta. Nemara bi še govorili o društvih, ki jih je 70 ... Ne, odločili smo se, da bomo tokrat pisali le o komunalnih, stanovanjskih • in sploh takih vprašanjih, ki so za volivce nnjbliž® in jih dnevno spremljajo skozi 'lvljenje. Tokrat torej no torno posebej pisali niti o rekonstrukcijah, ki so pred koncem (Steklarna), v največjem razvoju (Kemična) in v začetku (Papirnica). o.ikrat pa hočemo poudariti, da ie vseh teh BOO milijonov dinarjev, ki so porabljeni za opisan* 'da in gradnjo, porabljenih hkrati za gospodnrolki razvoj končune, povečanje in (zboljšanje pr°" zvodnje in sploh za napredek te-ja dela Zasavja. Morebiti bi bil® umestno omeniti tudi vrednost nvestiranja po človeku, pri čemer bi lahko govorili o strokih za šolanje, o stroSkth štipendiranja, o dotiranju društev i* drugih organizacij. Tudi pri tem bi lahko našteli stomilijonsko zneske in gotovo bi ugotovili, da rjno skupno porabili v vse te n*' metne, o katerih govorimo na tol strani (brez sredstev porabljenih za rekonstrukcije) v letošnjem 1®" tu okrog eno milijardo dinarjev- Letošnje leto je le knmenčck v mozaiku razvoja hrestniške komune, ki temelji na urbanistični programih, ki oblikujejo dokončno zunanjo podobo hrastniSke or čine. Ta načrt zajema razvoj tridesetletnem obdobju in i® dosedanje izdelovanje na-črt zahtevalo 4,5 milijonov dinar' O kompleksih, ki jih zajemajoj^ zklalnl načrti nad Rošem, za sto' U» i za Savo, nova ..................._____________i. v.: »..ta v 7i>nml>-m lir ustniku, sooincuik žrtvam NOB v Rado novanjsko ' gradnjo na Logu za Savo s tamkajšnjimi nOV' stolpiči, ki pomenijo dopolni4-’ nje izgradnje tega področja, P zazidalni okoliši v Radečah Ih . Dolu, smo žo govorilu tokrat povemo le to, da ti yrolišl »dj*® v( brani slučajno, ampak na t. celotne zamisli napredka voja občine. Tu splošen stični načrt z vsemi podrotm4*1 j - izdeluje Zavod za urbani***1* “ OLO Ljubljana. ova milijarda dinarjev za standard v hrastniški komuni Nič sentimentalnosti ne kažejo ogrodja tovarn v rekonstrukciji, niti malo sentimentalnosti ne vzbujajo v človekovem čustvovanju strma pobočja okrog dolin, v katerih se kopiči dim iz visokih tovarniških dimnikov. Vse izraža grobo in veličastno mogočnost ustvarjanja in prizadevnosti za življenje sedanjosti in prihodnosti. Včasih neprizanesljivo zveni pojem »družbeni standard«, toda s ponosom govorimo prav o tem družbenem standardu, kadar ugotavljamo, da dajemo za naše vsakdanje potrebe prebivalca v komuni stotine milijonov dinarjev letno, celo milijarde, ki jih ne vračunavamo nikamor v osebne dohodke in so v končnem pomenu besede vendarle domala isto kot osebni dohodki, ki si jih ustvarjamo. Z leti se bo številka, namenjena za, olepšanje vsakdanjosti, znatno zviševala tudi nad milijardo letno, vendar tega ne bomo .tako zelo opažali, kot opažamo naše vsakdanje malenkostne skrbi, ki so za nas vsakega posameznika morda res tako velike, da se nam zdijo skrbi skupnosti proti temu majhne. Zato posvečamo prav tem skupnim skrbem za nas vse tokrat to stran, ki govori o komuni Hrastnik in tamkajšnjih prizadevanjih, ki niso niti veliko večja ali veliko manjša od prizadevanj prebivalstva v drugih komunah. v letu 1961 V Tovarni elektroporcelana na Izlakah so dogradili nove tovarniške prostore Za siio in svojih \m pritaM »Naj bo ta Tovarna clektroporcelana na Izlakah rodovom v spomin in dokaz, kaj vse zmore močna volja naših delovnih ljudi, kolektivna pridnost in jasna zavest, da gradijo za svojo in svojih lepšo bodočnost, svobodni — za 6vobodno socialistično domovino. Gradili so jo tisočeri prstov žena in mož, deklet in fantov v podjetju, zrasla jim je izpod rok, zrasla iz socialistične skupnosti — za socialistično skupnost. Zato smo ponosni nanjo in jo neizmerno ljubimo!« 7. junija lani so zabetonirali v vogalni kamen novih tovarniških poslopij Tovarne clektroporcelana na Izlakah nad Zagorjem to listino. Tega dne so pričeli tudi v tem kolektivu s prepotrebno gradnjo novih tovarniških poslopij. Pripovedujejo, da je zdaj iz temeljnega kamna zrasla nova tovarna, lepa in svetla, kot nagrada z vse prestane težave. Zrasla je iz prvih 26 kosov Bergman-novih pipic, zrasla, rasla in se širila iz 12 na 600 rok. Pred njimi stoji vsa v novem oblačilu in pozabljeno je vse hudo. Nič več jih ne bo skrbelo, da jih bo uničila zima, da jih bo zalila voda in da se bo vžgala lesena streha. Njihove proizvodnje ne bodo več ovirale vremenske neprilike kot doslej, ampak ji bodo dajali še odločnejši ton ljudje, ki bodo delali v njej. TAK JE BIL ZAČETEK.:: Začetki Tovarne elektroporcela-na (prej Tovarne keramičnih izdelkov) segajo v leto 1954. Tedaj je bilo zaposleno 6 ljudi; prostori so pa bili last privatnika. Navzlic temu so se pa že tedaj začele postavljati osnove in program za prihodnjo proizvodnjo. Dokaj nenavadna je bila tedaj odločitev, da naj bi začeli v na pol podrtih barakah izdelovati elektroporcelan. Tedaj so bili brez potrebnih strojev, surovin, peči, laboratorija, niti niso imeli denarja. Imeli so pa trdno voljo, da morajo uspeti, da morajo z lastnimi silami in sredstvi začeti proizvajati, tudi za razširitev podjetja in za njihov največji in najlepši cilj: za zgraditev sodobnih prostorov. Kolektiv se je lotil dela proiz- vodnje elektroporcelana brez vseh pripomočkov. To so bili za Tovarno elektroporcelana na Izlakah najtežji časi, ko je bil mlin za mletje sadja, ki so ga uporabljali za mletje porcelanske gmote, že »sodobna mehanizacija«. Več kot tri mesece so trdo delali in s strahom pričakovali rezultatov. Februarja 1955 so odposlali prvih 2000 kosov Bergmannovih pipic »Izolirki« v Ljubljano. Tedaj je dobil kolektiv še več zaupanja sam vase. Pozneje so navezali stike tudi s tovarno »Elizo« iz Beograda in s Tvomico elektrotehničkih proizvoda »Kontakt« iz Zagreba. Sprva so imeli le en izdelek. Pozneje so pa začeli uvajati tudi proizvodnjo Samotne opeke in do-biil zanjo tržišče v Tovarni ter-moelektričnih proizvodov »Tobi« v Bistrici pri Mariboru. Vendar so začeli pozneje zaradi premajhnih zmogljivosti opuščati proizvodnjo Samotne opeke ter začeli osvajati vedno nove izdelke iz elektroporcelana. Tako so uredili tudi nove obrate za stiskani, struženi in vliti elektroporcelan. Danes izdelujejo v Tovarni elektroporcelana že čez 400 vrst elektroporcelana (na začetku 1954. leta samo eno vrsto). PONUDBE TUDI ZA IZVOZ Kolektiv si je vseskozi prizadeval, da izboljšuje kvaliteto proizvodnje, ker je sicer ne bi mogli plasirati na tržišče. Nihče ni verjel, da bodo v tem uspeli, ker so bili brez vseh potrebnih pripomočkov in laboratorijev. No, kljub temu so uspeli: kvaliteta elektroporcelana z Izlak ima sedaj že jugoslovanski sloves, kar potrjujejo atesti znanstvenih zavodov, ki preizkušajo njihovo črepinjo. 2e pred leti so začeli izvažati izdelke v inozemstvo. Lahko bi jih tudi sedaj, ker dobivajo mesečne ponudbe še naprej, a hočejo zadovoljiti najprej potrebe na jugoslovanskem tržišču. Vedno večja proizvodnja je zahtevala tudi vedno več prostorov in peči. Najprej so imeli le eno peč na drva (zmogljivost 3 m’), potem 60 jih pa pozidali še pet, ki jih kurijo s premogom. Kup ruševin, ki 60 ga 1954. leta našli, so začeli spreminjati v zasilne de- lavnice, dograjevali so barako za barako, postavljali stroje (večkrat kar na prostem in jih za silo pokrili) in se borili zaradT prostorov. Hkrati s tem so pa razširili sodelovanje na nove kooperante »Mehaniko«, Trbovlje (s katero so začeli edini v Jugoslaviji izde-lovati varovalke), »Elmo«, »Iskro«, »TEP« Zagreb, Lož, »Novi život«. v Zenici, »Belinko«, »Strojeteh-no« Zagreb, »Viskozo« Ložnica in , druge. Program pa ni obsegal samo proizvodnjo elektroporcelana za kooperante, pač pa tudi finaliza-djo proizvodov. Vendar je glavna naloga kolektiva Tovarne elektroporcelana z Izlak — IZDELATI ZADOSTNE KOLIČINE PORCELANA ZA KOOPERANTE in šele potem obdržati razpoložljive količine za lastno kompletažo. NEKAJ STATISTIČNIH POKAZATELJEV Prav je, da ob tej priložnosti navedemo tudi nekaj statističnih pokazateljev, ki prikazujejo razvoj Tovarne elektroporcelana z Izlak. Novo tovarniško poslopje tik pred-dograditvijo Upoštevati je pa treba, da soldočnosC Letošnji finančni plan j vidni in nevidni junaki dela, ki] prekoračujemo za približno 70 od- niso nikdar vprašali, kaj bodo Povprečna zaposlitev po letih 1954 18 1955 71 1956 89' 1957 119 1958 167 1959 188 1960 200 1961 (I-IX) 254 Celotni dohodek 1954 6,542.649 1955 28,454.886 1956 30,526.891 1957 55,512.369 1958 151,821.540 1959 204,011.596 1960 218.960.626 (I-IX) 1961 270,272.795 (predvideno do konca leta 360,000.000 1961) Realizacija na zaposlenega indeks 1955 400.773 100 1956 343.000 86 1957 466.490 116 1958 909.111 227 1959 1,085.168 270 1960 1,094.803 273 1961 (pred videno) 1,420.000 354 izdelki Tovarne elektroporcelana z Izlak prva faza predelave surovin in da je letna realizacija 1,500.000 din na zaposlenega precej visoka. SAMI SO SKRBELI ZA SKLADE Direktor France Kojnik pripoveduje: >Brez dvoma so bili osebni prejemki našega kolektiva skozi vsa leta mnogo nižji od prejemkov ostalih kolektivov naše dejavnosti, da ne rečem od ostalih kolektivov v naši komuni. To pa zaradi tega, ker smo sproti sami skrbeli za naše sklade: namesto čistega dohodka delavcem smo z njihovo privolitvijo kupovali nove stroje za našo orodjarno, nakupovali tovornjake in druga osnovna sredstva, da smo laže in več proizvajali. Pomoči, ki nam jo je nudila družba, nismo skozi vsa leta niti enkrat zlorabili. Di-r k dinarju smo zlagali na kupček, pritrgovali si od osebnih prejemkov — za naš naj večji cilj: novo tovarno, ki stoji danes v vsej svoji veličini pred nami. Ni na njej nobenih posebnosti, ki bi jo ločile od drugih tovrstnih stavb; ožarjena je pa s posebnim sijajem, s posebno svetlobo in lepoto — naša je. V pravem pomenu besede naša. Zgradili smo jo z lastnimi sredstvi. Ce bi bilo teh sredstev več, bi bila še večja. Večjo bi pa tu di rabili. Proizvodi, ki jih izdelujemo, imajo namreč lepo bo- stotkov in še imamo premalo izdelkov za tolikšno povpraševanje in naročila, kolikor jih imamo. S tovarno, ki jo jutri odpiramo, bomo povečali naše zmogljivosti od 200 ton elektroporcelana v stari tovarni na 700 ton ali vrednost bruto proizvodnje od 250 milijonov na 1 milijardo din. Ne bi bilo prav, če se ne bi dan pred tem prelepim trenutkom spomnil vseh tistih ljudi, ki so skozi vsa leta nesebično vlagali vse svoje napore za to, da smo se po svoji pridnosti plasirali na tretje mesto proizvajalcev elektroporcelana v Jugoslaviji. To so dobili za to, ampak kaj je še za storiti. Od vseh tistih deklet in.j fantov, ki so v najtežjih časih j našega biti ali ne biti v letu 1954, -1955 in 1956 delali vrsto udarni- j ških ur, ob delavnikih in nede-1 Ijah, če je bilo potrebno samo, da smo nadomestili izmet, ki je nuj- • no nastajal, saj smo se drug ob drugem učili, pa vse do danes, ko smo z udarniškim delom zaključili dela na novi tovarni. To so naše gore listi, ob njihovem svetlem zgledu brezprimerne predanosti in požrtvovalnosti, naj se zgledujejo pokolenja, ki bodo za nami prihajala v to tovarno!« Delavski svet, upravni odbor, sindikalna podružnica, osnovna organizacija ZK, aktiv L MS skupno s kolektivom Tovarne elektroporcelana Izlake sporočajo delovnim ljudem, da so dogradili nove tovarniške prostore ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER .1 Delovni kolektiv Stroine tovarne Trbovd« čestita vsem'delovnim ljudem, še posebej pa poslovnim prijateljem OB 29. NOVEMBRU - DJčEVU REPUBLIKE r Z zadnjega zasedanja delavskega sveta Strojne tovarne Trbovlje Prihodnje leto za 7 odstotkov večja proizvodnost povečali osvajanje nov;h ■ ? Skrbeti za racionalno napo- SIT na mednarodnem sejmu gradbeništva v Ljubljani DELAVSKI SVET STROJNE TOVARNE TRBOVLJE JE NA SVOJEM ZADNJEM ZASEDA- slovan jo delovne sile in ustnez-NJU RAZPRAVLJAL O NEKATERIH POMEMBNIH STVAREH; TAKO O DELU UPRAVNEGA no izobrazbo kadrov, ODBORA DO ZADNJEGA ZASEDANJA, RAZPRAVLJAL IN SKLEPAL JE O OBRAČUNU - povečati in pospešiti sode-PROIZVODNJE ZA 'TRETJE TROMESEČJE, ZA OBDOBJE JANUAR-SEPTEMBER IN SE PO- lovanje s sorodnimi podjetji v Lrfi 7A OKTOBER 1961, O POROČILU CENTRALNE KOMISIJE ZA SESTAVO PRAVILNI- okviru kooperacij K A O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV IN POROČILU O DELITVI ČISTEGA DOHODKA ZA - -- tVaVdOBJF JANUAR-SEPTEMBER, O NORMATIVIH PROIZVODNJE ZA LETO 1962, O PROIZVODNEM NAČRTU STROJNE TOVARNE TRBOVLJE ZA LETO 1962, O UČNEM NAČRTU INDUSTRIJSKE KOVINARSKE SOLE STT IN O NEKATERIH DRUGIH VPRAŠANJIH. — zagotoviti potrebna sredstva za gradnjo dveh stanovanjskih hiš, — urediti rekreacijski v Crikvenici in OBRAČUN PROIZVODNJE Delovni kolektiv Strojne to- nomičnost za 1 %. število zaposlenih za 11 %, obseg proizvod-. , nje po proizvodni ceni za 12 % varne Trbovlje je dosege in realizacija po prodajni ceni v prvih devetih mesecih neka- M 4 tere pomembne uspehe. Celokupna proizvodna vrednost znaša 2.178,866.182 din in je za 11,2 odstotka večja, kakor je predvideval načrt. V tem času^ je dosežena realizacija v višini 2.344,982.934 din (ali 101,44 °/o planske vrednosti za to obdobje). V zadnjih treh mesecih je realizacija/V Strojni tovarni dosegla mesečine plane in ni bilo opaziti pomembnega nihanja. Ob tem je pa treba omeniti, da NOVI ČASOVNI NORMATIVI V Strojni tovarni Trbovlje 6e zavedajo, da morajo vsi v novih pogojih gospodarjenja nenehno misliti na povečanje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti podjetja in pri nizkih proizvodnih stroških in nižjih prodajnih cenah ustvariti isti oziroma celo večji čisti dohodek. V Strojni tovarni menijo, da je to mogoče doseči le, če 3.517,000.000 DIN REALIZACIJE V LETU 1962 Na zadnjem zasedanju je delavski svet Strojne tovarne Trbovlje sprejel proizvodni načrt za leto 1962, ki je bil izdelan na podlagi investicijskega elaborata — dokončanja I. faze izgradnje STT in je v okviru programa penspektivnega razvoja LRS za obdobje 1961—1965 in zveznega družbenega plana, ki postavlja gospodarskim organizacijam zlasti še naslednje najvažnejše naloge: povečati obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah, povečati stopnjo izrabe sedanjih proizvod- • skrbeti za zagotovitev potrebnih investicijskih sredstev za nadaljnjo izgradnjo Strojne tovarne Trbovlje. Proizvodni plan za 1982. leto predvideva, da bodo v Strojni tovarni Trbovlje ustvarili 3 milijarde 517 milijonov din celot-center nega dohodka ali 17.3 % več kakor letos (ko ga bodo po oceni — porvečatj obseg izvoza. ustvarili 3.300,000.000 din, plan Za nadaljnji razvoj pa stojijo je pa računal na 3.000,000.000 din pred Strojno tovarno Trbovlje celotnega dohodka). Pri tem pa še naslednje naloge: računajo samo na 4,8-odstotno 4) skrbeti za izobraževanje povečanje števila zaposlepih. Ra-kadrov z ozirom na nadaljnjo čunajo pa tudi, da bo serijska III. fazo izgradnje podjetja (ko proizvodnja dala po količini bodo potrebovali okrog 215 no- 68.4 % vse proizvodnje. Pri indi-vega tehničnega osebja), vidualni proizvodnji pa računa- 0 skrbeti za nadaljnjo izgrad- jo z deli za železarni Jesenice in njo objektov družbenega stan- Ravne, za Litostroj Ljubljana, darda ob dokončanju III. faze rekonstrukcije (ko bodo potrebovali okrog 620 stanovanj), • opremiti laboratorij, 0 uvesti REFA sistem, • izvršiti vse priprave za uvedbo strojnega obračuna s nih zmogljivosti, izpopolnjevati pomočjo luknjanih kartic IBM s za rudnik Kosovo — II. faza izgradnje itd. Po sprejetem proizvodnem načrtu za leto 1962 bo Strojna tovarna izvozila raznih strojev in naprav za rudarstvo v skupini vrednosti skoro 336 milijonov din, kar pomeni okrog 10 % vse proizvodnje oziroma vzpodbudne načine delitve oseb- tem, da se s 1. januarjem 1963 za 12 % večji izvoz, kakor bo do- je normativ zalog gotovih izd< 1- bodo pri istem številu zaposle- dohodkov po učinku, uvajati uvede za obračun in kov prekoračen za 174,346.000 din in da si bo treba do konca leta prizadevati, da se tako stanje odpravi, ker Strojna tovarna Trbovlje iz dneva v dan zapada v težave zaradi nelikvidnosti. Zaradi boljšega poslovanja so sc poslovni stroški v Strojni tovarni Trbovlje v primerjavi s prvimi' devetimi meseci lani do konca septembra letos znižali, in to zaradi obračuna po ekonomskih enotah in zaradi določenih prizadevanj po posameznih ekonomskih enotah. Tako so zaradi boljšega gospodarjenja ustvarili za 37,47 % večji dohodek. Dosegli so tudi ugodno razmerje med skladi in izplačanimi osebnimi dohodki, vendar bodo pa morali v prihodnje še večati sklade glede na nove obveznosti. Sicer so pa že pri polletnem obračunu ugotav- Stavijo nazaj na 100%. Istočas- nih in pri istem številu proizvodnih ur napravili več kvalitetnih izdelkov. NcpasrednL proizvajalci v Strojni tovarni so dosegli letos v prizadevanjih za znižanje materialnih stroškov že lepe uspehe, niso se pa še zavezali za racionalno izkoriščanje delovnega časa. Tu gre za revizijo obstoječih časovnih normativov za posamezne proizvode ob istočasnem povišanju obračunskih vrednosti kategorij dela iz 11. člena Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v tovarni. Zato je delavski svet STT na svojem zadnjem zasedanju sklenil, da se izvede revizija vseh časovnih normativov po proizvodnem planu za leto 1962. Revizija naj bi se opravila tako, da se vsi časovni normativi, kjer je statistično ugotovljeno preseganje norm za 100 °/», po- sežen v letošnjem letu. ZA POUK NA IKS POTRJEN UČNI PROGRAM STROJNE TOVARNE TRBOVLJE Ker se tudi pred Industrijsko kovinarsko šolo Strojne tovarne Trbovlje postavljajo vedno večje zahteve, je naloga, da se ugodi tem zahtevam in da začnejo s sistematičnim in načrtnim izobraževanjem kadrov. Zato je oddelek za strokovno izobraževanje pri STT izdelal učni program za teoretični in praktični pouk na osnovi metodoloških pokazateljev: nivoju in vrsti tehnične opreme, nivoju in vreti tehnološkega procesa ter perspektiv rekonstrukcije, razširitev kapacitet in predvidenih izgradenj novih objektov. Pri izdelavi načrta samega so pa upoštevali načela: naziv delovnega mesta, detajlno analizo vsakega delovnega mesta in dela, ki se opravlja na njem, sintezo dobljenih rezultatov pri analizi profila poklica, kontrolo poklica v praksi in nekatere druge pokaza' *lje. 1 ljali resno vprašanje obratnih sredstev, vendar so kljub temu stanje ni izboljšalo, saj so dolgovi kupcev v tretjem tromesečju celo porastli. In še nekaj statističnih pokazateljev: produklivncs' sc jo (v pr mer javi z razdobjem januar —september 1960) jioveiula za 16 %, rentabilnost za 43 "/o, eko- no se pa naj obračunske vrednosti za kategorije dela iz 11. člena Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v Strojni tovarni Trbovlje povišajo za 28,5 % (t. v proizvodne procese sodobne naprave in metode dela, izboljševati organizacijo dela, skrbeti za racionalno zaposlovanje delovne sile, zagotoviti naraščanje osebne porabe in družbenega standarda (s povečanjem produktivnosti), skrbeti za povečan izvoz, uvajati sodobne tehnološke postopke, zlasti mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov itxt V Strojni tovarni v Trbovljah so si te naloge za prihodnje leto — povečati proizvodnost za ca. zastavili takole: — povečati proizvodnjo za okoli 7 %, — urediti notranji transport in ga mehanizirati, — utrditi organizacijo terminske službe v proizvodnji, — izpeljati do konca statistično kontrolo s tem, da se uvede avtokontrola, — izpopolniti spodbudne načine delitve osebnih dohodkov po učinku, — uvesti v PKB racionalen način dela in organizacijo, — zagotoviti nadaljnje inten- j. za povpreček prekoračevanja zivno delo na standardizaciji norm v prvem polletju 1961. le- tipizaciji, ta). Popravljeni časovni normativi pa stopijo v veljavo s 1. januarjem 1962. leta. . m Aktivnost pionirjev v Radečah — zgodovinarjev pa so že prej odgovarjale pred občinstvom na vprašanja iz naše zgodovine. V tem okviru so bile tudi druge proslave. Drugi del pionirskih iger so zaključili ob dvajseti obletnici kra-gujevskih žrtev. Ob tej dovaano-sti so zopet sodelovali vsi pionirski krožki. Tako šahovski krožek, gospodinjski krožek (vkv. ha vanj e za mlečno kuhinjo) in tudi mladi zadružniki (z urejevanjem novega nasada) ter ostali. Nekoliko moti le dejstvo, da so pionirski krožiti le še preveč navezani samo na šolo in premalo na dogajanje izven šole. Z izvolitvijo pionirskega starešinskega sveta bodo tudi te težave premostili, or Mladinski aktiv na Izlakah snet na dela Nekdaj aktivna mladinska organizacija na Izlakah je z leti čisto zamrla. Nehala je z delopi. Ni ss več shajala. Torej ni več obstajala. To je vsekakor škodljivo vplivalo na naše mlade. Tu ni bilo vež enakosti in medsebojne povezanosti kot nekoč, pač pa je bilo opaziti pravo medsebojno odtujevanje. Letošnje leto pa je bil na pobudo občanskega komiteja LMS iz Zagorja s pomočjo nekaterih domačinov ponovno ustanovljen tako imenovani vasici mladinski aktiv. Veččlanski iniciativni odbor, ki je bil sestavljen za ustanovitev aktiva, je takoj pričel z delom. Za lažje delo je aktivu poklonil mladinski -odbor IRS iz Zagorja denarno pomoč. Za to gesto prjsrčna hvala! Po uspeli konferenci se je izvoljeni sekretariat takoj sešel in pričel z delom. Tako se je ustanovil šahovski krožek, ki se shaja vsako sredo. Za lažjo izvedbo tega dela je ObK LMS Zagorje poklonil krožku štiri šahovnice. Ker je med mladinci veliko zanimanje za dramatiko, so ustanovili tudi mladinsko dramško sekcijo .Tudi ta se je že sešla in izbrala delo domačega avtorja. Amaterji so že imeli prve vaje. Režijo dela je prevzel režiser zagorske Svobode, tovariš Kukec. Na programu je bdla tudi uved-; ba plesnih vaj. Teh pa ni bilo mogoče uvesti, ker mladina na dobi v ta namen primernega prostora. Zato so morali mladinci to zamisel za sedaj opustiti. V načrtu imajo tudi gradnjo majhnega športnega igrišča. Tega bodo napravili s prostovoljnim delom, tako da se bo vaška mladina lahko ne samo kulturno ampak tudi športno izživljala. Mladinsko politično šolo v Zagorju obiskuje z Izlak pet mladincev. O nadaljnjih uspehih in delu te vaške mladine bom še poročala. Za zdaj želim, da bi šla naša vaška mladina ponosno in brez omahovanja dalje po poti, ki si jo je začrtala. Čeprav bodo nastale pod vplivom nekaterih raznovrstne ovire, velja dobra volja, vztrajnost in sloga, ki bo vse premagala. Marija Grobijar Generalno zasedanje iZN na osnovni Soli Ivan Cankar v Trbovliah Presenetila me je okrožnica, ki je sporolila vsem učiteljem in učencem, da bo 11. novembra 1961 ob 15.30 v 6. a razredu nase šole •Generalno zasedanje OZN*. Podpisan ie bil začasni generalni sekretar U-Tant. Z nestrpnostjo in radovednostjo smo čakali na določeno uro, ko smo lahko vstopili v »dvorano zasedanja* — v 6. a razred. Mize so bile razporejene v polkroga. Za njimi so sedeli udeleženci zasedanja. Za posebno mizo je pred njimi sedel začasni generalni tajnik OZN U-Tant, nad njim pa je visel grb OZN. V slovesnem vzdušju je •U-Tant* odprl zasedanje: •Na današnji dafi smo se ponovno zbrali na zasedanje. Pogovarjali se bomo o problemih, ki nas aeto skrbijo. Največji problem je smrt Daga Hammarskjolda. Počastimo njegov spomin z enominut- Moj korak v jutrišnji dan Ko sem začela hoditi v prvi razred, 6em se zagledala v tova-rišičin prijazen in nasmejan ooraz. Takoj sem sklenila, da hočem tudi jaz postati tovarišica^n prijateljica otrok. Postati hočem učiteljica. / Ta sklep sem povedala tudi mamici. Rekla mi je, da ta po-zlic terja od človeka veliko samo-oapovedi in potrpljenja. Vendar le lep. Po nekaj izvršenih prvih domačih nalogah pa je mamica ta moj sklep popolnoma porušila. Pri eni od domačih nalog sem preveč rabila radirko. V zvezku Je doma nastala luknja, a v špli sem dobila nezadostno oceno. Ker sem se potrudila, sem bila na koncu leta odlična, vse do petega razreda, v katerem sem sedaj. Se vedno vztrajam pri svojem sklepu, klub temu, da je ta poklic naporen. Vzgajati hočem tudi jaz otroke v bodoče dobre in poštene državljane. Za delo, ki me veseli, bom porabila ves bodoči tm. Marjetka S timijan, nim molkom.* Vsi navzoči so tiho sledili njegovemu poklicu. Nato jc •U-Tant* natančno opisal smrt bivšega generalnega tajnika OZN in' poudpril še drugi važni problem: razorožitev in omenil sovjetsko 50-mega-tonsko bombo in posledice njene razstrelitve. Potem je predal besedo zastopnikom držav — članic, ki so prihajali na govorniški oder. Vsakega posebej je •U-Tant• pozdravil s prisrčnim stiskom roke, ostali pa s ploskanjem. Predstavniki so orisali svojo domovino zemljepisno, gospodarsko in politično. Prvi je govoril predstavnik Brazilije, nato Indije, SZ, Jugoslavije. Najbolj revolucionarno pa je govoril predstavnik Konga, ki je dejal: ... Lumumbov najvelji sovražnik, ki še danes svobodo, je izdajalec Čombc. Trdi, da je Katanga njegova. A prišel bo čas, ko bodo Katango priključili Kon- gu ... Žalostno je končal generalni sekretar Dag Hammarskjold. Vsega tega je kriv izdajalec svojega naroda Combe. Hammarskidl-dova smrt naj nam bo vsem pobi£ da za nove odločitve in napore v smeri konsolidacije miru na svetu in krepitve vloge OZN.. .* Ko ie končal, so mu navdušeno zaploskali. Predsednik ZDA John Kennedy ie pozdravil navzoče z •Ladies and Gentlemans*. Hruščev je pa zaključil: •Nu, tak harašo!* Nazadnje je govoril tudi predstavnik Kitajske. Po glasovanju jo je večina sprejela v OZN. Tako je •zasedanje* potekalo v slovesnem vzdušju. Vsi navzoči so na prijeten način spoznavali gospodarske in politične značilnosti posameznih dežel in naloge vseh miroljubnih narodov na svetu. Ali je pokazal ta dogodek na šoli, da imajo učenci te šole uprte oči v svet — da se pripravljajo za življenje? S«žna y 1. — Cas, ko se te zgodba dogaja, sega še v preteklo stoletje, tam okoli leta 1838. Njeno prizorišče je švicarska pokrajina Ticcino, kjer govore italijansko, in pa veliko mesto Milano v severni Italiji. Glavni junak zgodbe je mali Gl-orgio, doma iz Sognona v Tlcoinu, njegovi domači, mož z brazgotino in drugi, ki jih srečamo v prvem delu zgodbe. Ko pa se prizorišče prenese v Milano, spoznamo še druščino -Črnih bratov«, Giorglovih tovarišev kn njihove najhujše nasprotnike »Volkove«, družino milanskih fantalinov. Potem so še tu izkoriščevalski mojstri, pri katerih služijo švicarski dečki kot dimnikarski vajenci in cela galerija likov, razburljivih dogodkov in ... Toda najbolje bo, da začnemo kar z zgodbo. — Po skalnatih obronkih ob potoku Venasca Je hitel proti Sognonu človek neprijetnega in zlobnega videza. I. — Ta vtis je še povečala grda brazgotina na rumenem obrazu in gesla črna brada. Pod širok okrajni m klobukom jc bilo videti Ie budne oči in rdeče ustnice. Človeku Je. bilo ime Antonio Luiioi in znano je bilo, da kupuje v Švici dečke in jih tihotapi v Milano, kjer jih prodaja dimnikarskim mojstrom za vajenec. Ko Je človek z brazgotino zagledal prve hiše Sognona', stisnjene v velikansko skalnato steno, je poiskal stransko stezo in legel k počitku. NI hotel priti na rvllj pred večerom. — V vasi pa je medtem teklo življenje svojo običajno pot. Mali Giorgio je že zjutraj tekel s košem na rami po hrano za živino, da bi pomagal materi, ki jc odšla od doma, ko so se komaj začeli oglašati prvi petelini. Hrib, kamor sta šla, jc bil toJco strm, da sta »e morala privezati z vrvjo In tako žeti borno travo. S. — Ko sta nažela dovolj trave, sta Jo mati in Giorgio pobrala v svoja koša ter se po obronku spustila v vas. Doma je Giorgio načel neM izgovor, da je hitro smuknil ven. Hitel Je v cerkveni stolp, kjer je pred dnevi vMd mladega čuka. Doma Je Imel namreč to cel zverinjak: dve sinici, dva zajca in malega detcla. Zdaj si Je želel ie čuka. Ko se je srečno vračal s svojo pridobitvijo v vre«, Je srečal na vari svoja vrstnika Anito In Bnverina, ki sta se Igrala. Giorgio ni maral Knvertaa. kjer Je bil večji od njega in zelo domišljav. Rnverino je bil sin vaškega krčmarja In trgov c,a. ki so mu MB vsi v vari kaj dolini In so vsi potrebovali njegovo pomoč. Ko je zdaj Anita videla Glorglovega čuka, ga je hotela zase. -Ne dam ti ga, ker se tani ■ Evertmmn,« se je kujal Girgio. 4. — -Zakaj pa ie ni tu. da bi se Igrala s tr~ boj,« jc dekletce ošabno napelo urini ol. -Ce J® tako, pa ti prinesem zvečer drugo ptico,- ** Giorgio Je veselo odskakljal. Doma se Je kadila na mtzi okusna mineštra, ki jo Je skuhala babica. To kosilu Je hotel Giorgio takoj k svojim živalim, pa ga Jc mati ustavila: -Me" rava še v dolino oplet koruzo.« Takrat st* *® oglasila Se mlajša dva: -Nama boš prinesel Ja* god, Giorgio?« — z majhnima motikama mati In Giorgio okopavala koruzo na tistih redkih krpah revne zemlje, ki se je stiskala med rkainstc stene. Pod njima Je divje skaklja* ***^ IMt Verzasea. Ko se je nagnilo sonce proti >*' tonu, se Jc moti zravnala: -Zdaj bi se lab* pobrigal za jagode. Sama bom končala.« ’1V** ni btio treba reči dvakrat. Pri treta letita Društvo prijateljev mladine v Radečah je letos posvetilo- velik del svojega prizadevanja predvsem jugosiovansldn} pionirskim igram, v katere so vključeni visi učenci tamkajšnje šole. V prvem delu pionirskih iger, ki so bile pod geslom -Moj kraj včeraj«, je oicnirEki odred zelo dobro spoznal preteklost svojega kraja. Učenci višjih razredov so zbrali mnogo zgodovinske snovi jz pre-eklcsii Radeč, Zidanega mosta in koiice. Vse to so zapisali in Ima cla zdaj lepo zbirko podatkov iz ajstarejše in tudd najnpvejše obe. To gradivo je nedvomno agooeno za pouk v šoli in za rglabljanje domoznanstva. Posebno peeomest so posvetili idd zgodovini NOV. V tem Emilu 60 izdelali fotografij za velik album, in sicer vseh važnejših postojank in borb v času NOV in vseh spomenikov, ki označujejo pomembne kraje in dogodke je NOV. Obenem so zbrali tudi opise najvažnejših dogodkov iz toh krajev. Iz toga gradiva bodo uredili mape in zbirke ki bodo ostale trajno v šoli. Mlajši pionirji so se pripravili na zaključno prireditev prvega dela pionirskih iger in tako prispevali svoj detet, k splošnemu prizadevanju. Sodelovali so celo cicibani s pesmicami. Sodelovali so nadalje telovadni krožek, literarni krožek z lastnimi pesmimi in pevski krožek, ki je nastopil s svojim zborom »Skrjanček«. Naslov zadnje točke je bil »Moja domovina, ti si boj in prihodnost«, in ta je trajala skoraj eno uro. Tri ekipe pionirjev in mladincev Rakete! Letala! Helikopterji! Zelo se je razvila Litija v zadnjih letih. Komaj si zamišljam kakšna je bila v mojih mladih letih. Bila je še majhna, ljudje so povečini še vsi hodili peš. Sedaj pa imamo že vsi svoje avto-' mobile in helikopterje, s katerimi se prevažamo po zraku iri zemlji. Vse je urejeno na avtomatično upravljanje. V zvočnik samo izgovoriš, kam se hočeš peljati, in že se pelješ. Prebivamo v nebotičnikih, kjer nam strežejo roboti in se vozimo z dvigali. Vse hiše so velike in visoke. Tudi pod zemljo je že speljan promet. Lahko se peljemo s podzemsko železnico. V podjetju so razne restavracije in trgovine. Gremo tudi v pravljični svet, kjer se nam prikazujejo neštete pravljične slike. Po premičnih pločnikih lahko prideš kamorkoli. V trgovino pri- deš če samo stopiš e pločnika. V prostem času lahko plavamo in se igramo. Kdor ne zna plava-vati se lahko hitro nauči s podvodnimi avtomobili. Tudi šola je drugačna. Sestoji iz raznih oddelkov, v katerfR lahko otroci vse predmete zasledujejo s svojimi očmi. Pri zemljepisu gledajo film ob razlagi profesorja. Pri zgodovini vidimo vse velike vladarje. Pri slovenščini pisatelji sami na filmu pripovedujejo svoje življenjepise in delo. Ocen sedaj ni več. Vseeno se. pa otroci radi učijo, ker bi radi čimveč znali. Za razvedrilo je tudi še poskrbljeno. V posebnem razredu gledajo v izvenšolskem času razne radijske in televizijske oddaje. Tukaj se tudi pripravljajo na nastope in igrajo šah. V telovadnici je polno vsemogočega orodja In otroci sami vadijo. Starejši gledajo namesto mrtvega filma resnične prizore. V gledališču pa se sprehajajo in občudujejo posamezne igralce. Nantes to šaha, ki ga igramo sami, lahko gledamo popolnejše partije med roboti. Trgovine so vedno odprte, vse je zastonj, kajti blaga je več kot preveč. Vendar pa njhče ne jemlje več, kot potrebuje. Z letali se prevažamo sem ter tja. Nič kolikokrat sem že obletel zemeljsko oblo in bil sem že v vseh največjih mestih sveta. Prirejamo tudi izlete z raketami. Ker je v Litiji zgrajeno tudi raketno vzletišče, lahko gremo kadarkoli na izlet v vesolje. Človek Gi je'še osvojil Luno in druge planete. Ker je na Luni le malo zraka, moramo biti zmeraj v posebnih, nepropustnih oblekah. Na Marsu je pa več zraka in se lahko prosto sprehajamo. S helikopterji se obiskujemo med seboj, iz*, obiskujemo največ- je gore. Pošta se pošilja tudi z raketami. S posebnimi usmerjevalci vodijo rakete v vsa mesta in vasi. Srečko Rudolf, 8. a, Litija Premešaš nesreča » naši »asi -S kakšno hitrostjo vozi ta motorist!« se čudijo ljudje. Vse, ki so ga videli, je postalo groza. S prijateljico Ančko sva Hi v sosednjo vas po mleko. Pripeljal se je tudi mimo naju. Ančka mi je rekla: »Temu se bo gotovo kaj pripetilo, ker vozi tako hitro. Saj se še umakniti ne bo mogel, če sreča varilo.« Komaj je povedala, je že izginil za ovinkom, Zaslišali sva močan udarec. Zavore so zaječale. Vozilo se je ustavilo. Približali sva se kraju. Postalo naju je strah. Pred nama je bila grozna podoba. Človek z motorjem je bil mrtev. Zaletel se je v tovorni avtomobil Prebil si je glavo, da so se videli možgani in si poškodoval še druge dele telesa. Neprevidnost in pogum sta ga pripeljala v smrt. Metoda Zidar, 6. b. r., Šmartno Pogled na Litijo v 21. stoletju Usmili pudjetia ..ELIT" v Tr iiillaSt odvisen od ustreznil obratnih prostim Elektrotehnično podjetje »ELIT« v Trbovljah je eno izmed mlajših podjetij v trboveljski komuni, ki je kljub raznim težavam doseglo doslej kar zadovoljive rezultate. To vidimo, če primerjamo ustvarjene dohodke terja podjetja v zadnjih letih. Leta 1958 je ELIT realiziral 58 milijonov din dohodka, letos ga bo pa predvideno že 182 milijonov. Podjetje se je goer-odareko ugodno razvijalo. Tako so v r.jem Spomin na Tončko Čečevo Desetega novembra je minilo osemnajst let, ko je sovražni kljukasti križ pretrgal nit življenja narodnega heroja Tončke Čečeve. V spomin na njeno borbo, njen lik in njeno humanost je Prosvetno društvo s Kieka, kjer je Tončka Gečeva delala, vzgajala in budila v proletariatu napredne svobodomiselne misli ter jih vzgajala v duhu borbe proti fašizmu, v nedeljo, 12. novembra, priredilo komemorativno slovesnost v počastitev spomina na 18. obletnico njene smrti. Na slovesnosti so sodelovali mladinci s Kleka, mešani pevski zbor Svobode II, člani ZB ter ostali občani. Letna konferenca trboveljske mladine V soboto in nedeljo, 25. in 26. novembra, bo v Delavskem domu letna konferenca trboveljske jmla-dine, na kateri bodo pregledali dosedanje delo ter sprejeli smernice za bodoče delo. Konference sc bodo udeležili prdstavnikJ vseh mladinskih aktivov, družbeni in politični delavci ter zastopniki nekaterih drugih zasavskih mladinskih aktivov. Sprejeli so pravilnik Kolektiv obrtne delavnice Foto Trbovlje je na svojem sestanku pred štirinajstimi dnevi sprejel oziroma potrdil pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o clelHvi osebnih dohodkov. Obrtna delavnica FOTO bo mesečno delila ustvarjeni čisti dohodek. Odslej dalje bodo člani kolektiva FOTO TRBOVLJE prejemali osebne dohodke do 20. v mesecu, na P°<31agi dohodka v preteklem mesecu. v tej delavnici bodo torej odslej nagrajevali delo po novem. Nad 300 Izdelkov v »ELIT« Delovni kolektiv »ELIT« iz Trbovelj Je v letošnjem letu prešel lz proizvodnje medeninastih mazal k na proizvodnjo železnih m>,-zalk. Iz medeninastih uvodnic na aluminijaste uvodnlce, izključno »a »služnostno vlivanje aluminijastih izdelkov, in ne na medenino In bron, kot je bilo planirano. Pri svetilkah pa so zmanjšali težo za 30 odstotkov. Mimo drugega Izdeluje podjetje že nad 300 različnih izdelkov, :>-ar priča o izrednem prizadevanju za osvajanje novih Izdelkov. ek planirali, da bodo letošnje leto dosegli realizacijo 210 milijonov . dinarjev, če bo dobilo 15 milijonov din investicijskega posojila za ureditev in dopolnitev svojega strojnega parka in delno za adaptacijo obratnih prostorov — v primeru pa ,če bi občinski ljudski odbor oprostil podjetje od plačila prispevka od dohodka, k; bi ga porabilo za investicije, bi kolektiv dosegel letošnje leto 262 milijonov din dohodkov. V devetih mesecih letošnjega leta so v podjetju dosegli realizacijo svojega proizvodnega plana v višini 82,5 odstot. oziroma 150 milijonov dinarjev. Ce primerjamo uspeh podjetja letošnje leto z lanskim, vidimo, da se je celotni dohodek povečal za 27 °/o. To je vsekakor lep napredek za mlado podjetje. Podjetje ELIT se pa bori z raznimi težavami. Tako je bilo leta 1960 pavšalirano, letos je pa dobilo odločbo, da mora za leto 1961 plačati prispev - k po rednem obračunu, kar znese 28 milijonov din. Ce primerjamo obratna sredstva v znesku 42 milijonov, je prispevek kolektiva zanj huda obremenitev, saj je bilo podjetje od meseca avgusta dalje zaradi tega blokirano. Mimo tega je pa moral kolektiv poravnati obveznosti za prvo polletje (13,5 milijona din), kar znese z lanskoletnimi obveznostmi 41,5 milijona din — ali praktično vsa obratna sredstva. Težave pa Ima podjetje tudi z dolžniki, saj je odprtih 54 milijonov din. Vsekakor to podjetje močno ovira pri normalnem obratovanju, ker mu je težko kupovati potrebne kritične surovine. Ob vseh teh težkočah se pa mora kolektiv boriti še z neprimernimi in zelo slabimi obratnimi prostori. Podjetje namreč dela v bivših obratnih prostorih vzhodnega obrata trboveljskega rudnika. Severni objekti so v zelo slabem stanju in grozi nevarnost, da bo podjetje moralo v njih prekiniti delo, kar bi imelo za posledico odpustitev delovne sile in znižanje planiranega dohodka. Podjetje vlaga vsako leto nad 4 milijone din samo za investicijsko vzdrževanje. Nadalje ima podjetje nameščen svoj livarriiški obrat v prostorih bivšega rudniškega skladišča za železo, ki pa po svoji lokaciji stoje na zemljišču, določenem za razširitev STT. Prav tako so podjetje ELIT bori tudi s problemom cenovnih sredstev. Perspektiven • razvoj podjetja je, gledan s te strani, nemogoč. Potrefcrio je namreč, da ima podjetje zagotovljen investicijski program, ker lahko samo na osnovi zasiguranih obratnih prostorov in njihove opreme lahko izdela perspektivni proizvodni plan. Ne samo od delovnega kolektiva in uprave podjetja, ampak tudi od ustreznih obratnih prostorov je odvisen nadaljnji razvoj in napredek tega podjetja — ek T Zagorje, ko je zapadel prvi letošnji sneg OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZAGORJE JE KONČNO SKLENIL, DA SE »AVTOPREVOZ« PRIDRUŽI K SAP Povsem ugodni pogoji Na zadnji seji je občinski ljudski odbor v Zagorju dokončno sklepal o pridružitvi zagorskega »Avtoprevoza« k ljubljanskemu podjetju SAP. Na zadnji seji so odborniki na predlog posebne komisije sklenili, da se naj »Avto-prevoz« pridruži k »Ljubi :ana-transportu«, delavski svet »Avta-prevoiza« je pa nekajkrat sklenil, da se pridruži k SAP in pri tem sklepu vztrajal. Pozneje je bil v razgovorih z zastopniki podjetja SAP dosežen sporazum in je tudi to podjetje nudilo iste obveznosti kot prej »Ljubljana-tran,šport-.. Tako je bil dosežen sporazum, da SAP prevzame z dnem pripojitve vse pravice in obveznosti in se zavezuje nadomestiti izrabljeni vozni park (to je tud: takoj storil) ter dodatno po potrebi dati na lokalne in medkrajevne progo, vezane na območje občine Zagorje, zadostno število dobrih pre- prevoznih storitev na področju Obilno. Občinski LO si je pa pridržal posebno pravico predlaganja in vsklajevanja ' potniškega prometa na območju občine ter bo SAP upošteval ekonomsko upravičene zahteve in p obad c glede rr.estno-a oziroma lokalnega pfo-rr.eta .Dogovorjeno je pa tudi bilo, da sc skupno pripravi in predloži v razpravo svetu za komunalne zadeve pri ObLO Zagorje analiza lokalnega prometa, vključujoč perspektivni razvoj lokalnih in medkrajevnih prog. Zraven, tega je dalo podjetje SAP nekatere obveze, kot: 0 da bo dalo 20 % popust na mesečne dijaške vozovnice; O da bo formiralo svojo osnovo na sedanji obseg prometa kot tudi ra perspektivni razvoj prometa v Zasavju na območju občine Zagorje. V ta namen bo do kraja voznih sredstev. SAP se je nada- prvega četrtletja 1962 naročilo iz-lje obvezal prevzeti in organizi-J delavo načrtov za prestavitev sera ti tovorni promet za vse potrebe ] clanjih garaž in delavnic ter pri- V LESNO INDUSTRIJSKEM PODJETJU V ZAGORJU OB SAVI ŽE PRIHODNJE LETO 300 milBionov din realizacige V Lesno industrijskem podjetju v Zagorju i*o že sprejeli proizvodni načrt za prihodnje leto. Ta predvideva, da bodo prihodnje leto ustvarili 300 milijonov din realizacije (načrt za leto 1961 je znašal 235 milijonov din). Sicer zatrjujejo v podjetja, da so dani vsi objektivni pogoji, ne samo, da se doseže plan, pač pa da se ga s prizadevanjem vseh tudi prekorači. V podjetja računajo, da bodo začeli prihodnje leto graditi nov žagarski obrat, v kolikor bodo dobili na voljo tudi nekaj sredstev komune. Glavni projekt za grad- njo novega žagarskega obrata je že potrjen: Pd njem bi sc vsi žagarski obrati' združili, tem bi se pa priključil še žagarski obrat rudnika .Hkrati bi začetek gradnje novega žagarskega obrata pomenil že I. etapo rekonstrukcije oz. novogradnje podjetja. Za ta dela imajo pripravljenih nekaj sredstev tudi sami. Za mizarski obrat imajo za prihodnje leto razprodano že vso proizvodnjo. Prizadevali si pa bodo, da bi v prihodnjem letu večji del lesa, ki ga bodo v podjetju razrezali Analizirali v mizarskem obratu. Pred dnevi so pa pričeli čelo z gradnjo delavnic in ostalih potrebnih prostorov; (g da bo v letu 1963 izpraznilo dosedanje prostore. t © da bo uredilo, opremilo, organiziralo in opravljalo usluge za servisna popravila osebnih avtomobilov v posebnih tovrstnih javnih servisnih delavnicah, začasno to pa servisno delavnico uredilo v sedanjih prostorih; © da bo najkasneje do konca marca uredilo in organiziralo službo za tehnični pregled motornih vozil; ^ da bo sodelovalo pri gradnji bencinske črpalke; © da bo uredilo turistično poslovalnico, ko bo zagotovil občinski LO potrebne primerne prostore, in @ da bo imela poslovna enota SAP v Zagorju status samostojne poslovne enote ter da se tfoSb‘vse obveznosti in dajatve, ki gredo v breme te enote, plačevale na teritoriju občine Zagorje. SAP je v zadnjem času odprl že nekaj novih prog, tako ttrchma Senožeti, kamor vozi avtobus od 16. novembra naprej. Vendar so imeli v zvezi z otvoritvi jo te proge težave, ker so nekateri posamezniki izven poslovne enote SAP v Zagorju menili, da so pristojni, da dovoljujejo oziroma prepovedujejo vzpostavitev proge Zagorje—Senožeti, čeprav so n. pr. rudarji iz Senožeti in Colniš opravili s prostovoljnim delom potrebna dela (razširitev in : ureditev ceste) v skupni vrednosti okrog 800.000 din. Rudarji so bili tudi pripravljeni, da samo do konca novembra plačujejo v celoti vozovnico. dokler ne bo urejeno vprašanje plačevanja vozovnic. (ma) DA BI BILO PRAZNOVANJE NOVOLETNE JELKE ZA VSE DOŽIVETJE z deli na gradnji novega provi-žižHja za mizarski obrat, da bi tako zagotovili Zadostne površine za predvideno povečanje proizvodnje v mizarskem obratu v prihodnjem letu. V Lesno industrijskem podjetju v Zagorju pa pripravljajo tudi no- | ^^^Mraza' 0“rociTin-vo proizvodnjo pomivalnih korit ' - iz poliestrske smole, ki so sestav- Tudi letos bo občinska zveza Društev prijateljev mladine v Litiji pripravila praznovanje novoletne jelke. Da bi to praznovanje kr.r najbolj uspelo, so sklenili, da naj bi sodelovali pri organizaciji praznovanja prav vsi državljani. Na področju litijske občine je namreč nad 3503 otrok, ki sc že zdaj veselijo prihoda dedka Mraza. V preteklih letih so bili deležni ni del SVEA kuhinjskih elementov. Doslej so imeli s kooperantom precejšnje težave zaradi dobave teh korit in so se zato odločili za lastno proizvodnjo. Za začetek te proizvodnje pa imajo zdaj trenutne težave z deviznimi sredstvi. — (ma) dustrijokih središčih občine. Prav tako so pa tudi nekateri delovni kolektivi obdarili otroke svojih delavcev in uslužbencev. V oddaljenejših krajih pa otroke skoro nikoli ni obiskal dedek Mraz, da vse, je pri občinski zvezi Društev prijateljev mladine poseben namenski sklad, v katerem naj bi ee zbirala vsa sredstva, namenjena za praznovanje novoletne jelke. Zato je ta zveza te dni razposlala vsem gospodarskim organizacijam, zavodom in ustanovam in državljanom (s posredovanjem stanovanjske skupnosti in krajevnih organizacij SZDL) posebno pismo, v katerih jih prosi za pomoč pri izvedbi novoletne jelke. Sredstva, ki jih bodo dale gospodarske organizacije, zavod! in ustanove, bodo razdelili po vseh območjih. Prispevki državljanov pa bodo porabljeni na tistem območju, kjer bodo vplačani. V Litiji upajo, da nobeno nismo Pet let delavskega doma v Trbovljah Naš drugi dom! Ob letošnjem Dnevu republike Poteka pet let obstoja novega Delavskega doma v Trbovljah. Pet let sicer ni mnogo, če jemljemo za merilo tisočletja odkar se piše zgodovina, vendar pomeni za našo ožjo pa tudi . širšo komunalno skupnost razmeroma lep jubilej. Mnogim delovnim uspehom v povojni dobi se je v naši domovini Pred petimi leti pridružil tudi nadvse velik uspeh — dogradili smo Po trilnpolletnl gradnji nov Delavski dom v Trbovljah. Ob tej Priliki je vredno, da sc o pomenu Postavljenega kulturnega Hrama in o opravljenem delu, nekoliko Pobltže seznanimo. Osvežimo si 6Pomin na leta gradnje, otvoritev *h opravljeno delo. Po obširnih razpravah v 1.195?, ki so se vodile oknog določitve j 'okaclje, kje naj stoli bodoči Delavski dom in v kakšnih prostorskih merah naj se zgradi, se te gradnja dejansko pričela 4. s^srca 1953, ko so najeti delavci Pričeli rušiti vrtno ograjo na **n»J(|iiicih parcelah bivših lastnikov Zdolšek in Povše. Slavnosten Pričetek gradn'c je bil 19. aprila ,9®3. ko je predsednik gradbenega 'klHora tov. Lojze Ribič zasadil Prvo lopato In v krajšem govoru Enačil pom<*n velike gradnje za tevlrjo. Lahko bi rekli, da se jc tej priliki pričelo novo poMav-te trboveljske zgodovina. Stara ‘iomova, tako Rudarski kot Delav-®kl, prvi na neverni, drugi na Juž-P' atrani novega gradbišča, sta ^Igtela Izredno pomembno vloto ( ? Zgodovini trboveljskega in Ca **° Hrastnik; je t razpravljala o pripravah na obč insko i konferenco Svobod in prosvetnih * društev, ki bo prve dni meseca decembra. Izvršnemu odboru ObO SZDLJje komisija predlagala,- naj bi - bilo posvetovanje o problemih kulturne dejavnosti v občini ■ konec' meseca-decembra, posvetovanjem o telesnovzgojmi in športni dejavno-, sti pa v začetku januarja. Škodilo bo njim samim Na zadnji seji zbora proizvajalcev ObLO v Litiji so govorili tudi o izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Predsednik komisije, ki jo je imenoval zbor proizvajalcev za pregled pravilnikov, je poročal, da se je komisija 17. novembra sešla. da pa do tedaj še nobena gospodarska organizacija ni poslala na vpogled omenjenih pravilnikov. Zvedelo se pa je, da so že sprejeli zadevna pravilnika v Lesni industriji, Kresniški industriji apna in v Tovarni usnja in krzna v Šmartnem, v razpravi so v Predilnici in Kmetijski zadrugi Litija, pripravljajo jih pa v Kmetijsik zadrugi Dole — Gabrovka. Odborniki zbora proizvajalcev so ugotovili, da bo tako delo gospodarskih organizacij (kjer še nimajo izdelana pravilnika) ško- dilo njim samim. Sklatili so, da morajo vse gospodarske organizacije dostaviti do 5. decembra na vpogled oba pravilnika, hkrati so pa še sklenili, da se naj zraven osrednje komisije za pregled pravilnikov ustanovi še nekaj manjših komisij, ki naj bi tudi pomagale gospodarskim organizacijam pri sestavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka iij o delitvi osebnih dohodkov. (ma) Ponesrečili so se TRBOVLJE 19-lelni Jože Poirčevič, del ivce, INGRAD — poškodba levega kolena; 19-letni Jože Dolinšek, delavec, Rudnik — se je poškodoval po hrbtu; 29-letni Stefan Pinterič, delavec. Rudnik — poškodba po prsih; 25-letni Franc Medved, delavec, Rudnik — poškodba desne noge; 28-letni Cedo Kneževkč, delavec, INGRAD — poškodba roke; 24-letni Jože Vajdič II., delavec, Rudnik, poškodba desne roke; 31-letni Zvone Zajc, delavec, Rudnik — poškodba desne roke; 28-letniFranc Hlebce, delavec, Rudnik — poškodba desno noge; 33-letni Ivan Ročko, delavec, Rud- nik — poškodoval desno nogo; 23-letni Alojz Vidrih, delavec, Rudnik — poškodoval desno nogo; 44-letni Valentin Mandelj, delavec, Mehanika — poškodoval desno roko; 33-letni Jože Kolar, delavec, Rudnik — poškodoval desno koleno; 39-1 etn i Jože Perpar, delavec, Rudnik — poškodoval dnesno nogo. ZAGORJE 39-letni Frane Koprivšek V., rudar, Rudnik — pri prehodu preko vozička se je s pilo zbodel v levo roko; 25-letni Niko Košir, rudar. Rudnik — pri pripenjanju polnega vlaka v jami pod jaškom Polo&ka vas je zadel med premikajočo lokomotivo in sprednji opornik podbojev zračnih vrat. Pri zagozditvi ga je stisnilo v kolku: 19-lelni Franc Klopčič, rudar. Rudnik — pri spuščanju vlaka do zavore mu je spodrsnilo it je udaril z glavo ob voziček; 29-letni Oto Juvan, mizar. Obrtno miznnstvo — si je pri obrezovanj" lesa na tračni žagi poškodoval ka' zalec na levi roki; 56- letni Ciril Potisek, delavec, IGM — pri prevozu vozičkov na peči je stop:' na tračnico in spodrsnil ter se udaril na dnino stran reber. Naročafte Zasavski Tednik r ■ Znamk« za 15 din da ga ni več med nami. Se vedno\Ken k1 je prijal protj Ljubljani. nam je živo pred očmi lik ve5f-Wedaj Je pripeljal s pravilno r.a-nega mladi-ca, skromnega, a ven- J senčenimi žarometi rešilni avto-1 trenutku nesreče ustavila. dar tako dobrega človeka. j _______ V mladinsko organizacijo je bil j ”—" M:ko sprejet it leta 1948, rad-j »■> leto pa te bil tudi član OšA'J LMS Zagorje. Osnovna organiz i- a eha .?\ — Separacija Pri Rudniku a Zagor e pa ga je IS. VI. /etosj spreieLt tudi v svoje članstvo, saif je v mladinski organizaciji pok i- j zri Uk prizadevnega mladinskega f ak‘iv!S!a. Miho ie bil napreden inf razgledan mladinec, ki ;e svoje f družbeno-politično delo opravtialf r idealizmom in stremljenjem kf se večii aktivnosti mladine v Za-f gonu. J Toda vseh le;ih načrtov ni mogel dokončati. Njegovo mlado t življenie je klonilo kot jesenska t cvetica. Našega Nika ni več. V t nedeho smo ga množično pospre-i mili na zadnji poti. Skorajda no-t beno oko ni ostalo brez solz. kot smo se poslavljali od niega. Kdor f g a je poznal, je z bridkostjo ob-f čutil težko resnico, da si ne bomnt nikoli več prijateljsko stisnili' roke. J Miko, Tvoj lik bo ostal vedno s mul susmi! , , i ___ jisUM ^Jta Z Q OJ H S C/5 > < 77 < N) * E E ts SSS (P O g m o Z CL S -2 >5 s da bo dosegla lepe rezultate. nja z zračno puško V I. kolu okrajnega tekmovanja z zračno puško sta se srečali strelska družina Hrastnik in strelska družina -Apnar« iz Kresnic. Srečanje je bilo izvedeno v neugodnih pogojih, ker sobno strelišče še ni povsem skončano in zaradi tega niso bili doseženi drugače možni rezultati. Kljub temu Moštvo tekmuje v Slovenski ligi. Prvo tekmo |so odigrali minulo nedeljo v Celju’proti hokejskemu klubu -Celje«. Srebanje, so, izgubili z 9:0 (6:0). V nedeljo paibodo igrali doma proti najresnejšemu kandidatu za republiški' n&slov — Senovu, ki že nastopa vrsto" let. " -šič Investicijski biro Trbovlje čestita vsem delovnim ljudem k prazniku republike, 29. novembru, še posebej pa želi kolektiv investicijskega biroja vsem ostalim novih delovnih zmag z rudarskim pozdravom SREČNO! Črnogorska skica Naistarejii partizan Malokateri izmed številnih Črnogorcev se je tolikokrat udeležil bojev, menjal toliko gospodarjev in kraljev kot Krsto Kne-ževič. Vse njegovo življenje je en sam nepretrgan boj za svobodo. Začnimo s prvimi dnevi vstaje v C mi gori. Leta 1941 je stari junak Krsto Kneževič, ki mu je bilo tedaj 85 let, prišel v štab Nikšičkega partizanskega bataljona, kateremu je takrat poveljeval legendami Sava Kovačevič. V jesenskem dnevu je sklical zbor Prvega udarnega bataljona. Na čelu je stal starec čisto belih las. Sava je opravljal pregled. — Izstopi ti__ Borec stopi iz vrste. — Izstopi tudi ti. Starejši stopajo iz vrste. Komandant ve. da je naloga težavna. Pristopi h Krstu Kneževiču in mu pravi: — Ti si se veliko bojeval. Koristil bi nam kot svetovalec pri štabu odreda. — Mar jaz. — Da. — Slišiš, Savo, jaz nisem bil nikoli svetovale«, pa tudi zdaj ne bom. Ti me kar pusti, da krenem s to mladežjo tja, kamor nam je treba. — Krsto, treba je potovati, se boriti ... Se mladim bcrcem bo trda predla, kaj šele tebi, ki si star. - Naj ti ne bo mar moje starosti, bolje pa je, da omahne moja stara kot kakšna mlada glava, — odvrne Krsto, ki sploh ni hotel izstopiti iz vrste. Z udarnim bataljonom je sodeloval v vseh akcijah. Boril se je z ramo ob rami z mladimi borci vse dotlej, ko so partizani leta 1942 krenil v Bosno. Tudi Krsto bi rad šel. Z obrazov voditeljev je bilo razbrati, da za daljno pot starci in slabotni niso zaželeni in tako je moral Krsto ostati proti svoji volji. Vse, dokler se ni oddelek vrnil iz Bosne (maja 1943.1eta), se je Krsto Kneževič skrival pred sovražnikom ter je bil nenehno v gozdovih skupaj s partizani, ki so ostali v zaledju. Ko so partizanski oddelki prispeli iz Bosne v Cmo goro, je spet prijel za puško in postal borec VI. brigade. V njenih vrstah je ostal vse do osvoboditve Nikšiča, septembra 1944. leta. Takole pravi o Krstu njegov komandant Milojevič: — Nekoč sem ušel Krstu na položaj. Vnel se je boj. Ko sem se vrnil v štab, ni hotel stari Krsto Kneževič spregovoriti besede. Vprašal sem navzoče: »Kaj neki mu je«? Odgovorili so mi, da se jezi, ker se tega boja ni udeležil. Izvlekel sem iz žepa tobak in mu ga ponudil. On pa ga ni hotel sprejeti in je rekel: »Ne bom ti za kuharja, komandant — vedi to. Sem borec in samo borec hočem ostati.« Komaj sem se spravil z njim. Kot partizan je Krsto Kneževič tretjič vkorakal v osvobojeni Nikšič. Prvikrat je Krsto vkorakal v Nikšič leta 1877, ko je bil Nikšič osvobojen Turkov, kot borec v bataljonu Zupolukovslti. Drugikrat je vkorakal v Nikšič leta 1918, ko ga je morala zapustiti avstroogrska vojska. Tretjič pa je vkorakal v Nikšič tedaj, ko so odredi narodnoosvobodilne vojske septembra 1944 osvobodili mesto. Krsto Kneževič se je udeležil zgodovinske Vučedolske bitke leta 1876, naslednje leto meseca maja pa se je udeležil znamenite bitke na Kstancu, v kateri je bil tudi ranjen. Kot vojak Zupolukovskega bataljona je sodeloval pri obleganju Nikšiča septembra, leta 1877. Leta 1878 pa se je udeležil obleganja Bara. Za te boje je bil odlikovan z Redom za hrabrost in Ruskim redom, razen teh pa je dobil tudi Red za zasluge za narod ter Partizansko spomenico 1941. Krsto Kneževič se živi in zna čudovito pripovedovati podrobnosti iz minulih vojn ter ix narodnoosvobodilnega boja. Dobro vidi in sliši, še vedno je zelo bister in, kakor pravi, še kakih deset let ne misli leči v posteljo. Marko Vujačič TIIIJIH Pravijo, da zgodovine Jajca ni nihče pisal in da sta edini priči junaških borb domačinov s Turki, rasti in propada srednjeveške bosenske države le Pliva in Vrbas. To drži le do neke meje. Drugače pa govorijo nešteti spomeniki iz davnih dni, pa tudi iz novejše dobe, ko se je bosensko ljudstvo skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi znova uprlo ter zmagalo in ko so se zastopniki jugoslovanskih narodov zbrali v tem mestu na drugem zasedanju AVNOJ in polomili temelje nove države. Zaradi teh spomenikov ,pa tudi zaradi svoje čudovite okolice, prele-' Pih slapov Plive, Plivskih jezer postaja Jajce čedalje bolj obiskalo in priljubljeno turistično mesto. V Jajce lahko pridete z vlakom. Na prod Zagreb-Sarajevo (ekspresni vlak) izstopite v Lašvi, od koder pelje v Jajce ozkotirna železnica. Krajša in dosti lepša pa je pot po cesti preko Banja Luke, po dolini Vrtasa .Na tej progi (Zagreb—Bugojno) je vzpostavljena redna avtobusna zveza. Davna preteklost Jajca je vezana na trdnjavo, ki se dviga nad mestom .Vendar ta trdnjava ne pomeni začetka mesta. Sodeč po arheoloških izkopaninah ,je bil ta kraj naseljen že v rimski dobi. Po zapiskih carja Porfirogeneta in pozneje Dul-Jjanina, ki omenjata župo Plivo, lahko sklepamo, da so imeli tu n asi šeni Slovani že v desetem stoletju organizirano državno življenje. Pozneje se Jajce omenja v 14. stoletju z gradom Sokolom, pod katerim je bosenski ban Tvrtko 1363. leta uničil madžarsko vojsko. Po te.i zmagi je Tvrtko poklonil župo Plivo Vuku Hrvati niču, očetu junaškega vojvode Hrvuju. Tudi potem, ko je Hrvuje podedoval plivsko župo za očetom, je grad Sokol še nekaj časa ostal njeno središče. Vendar se je Hrvuje dobro zavedal, da bo obdržal svojo oblast le, če bo zgradil močnejšo utrdbo. Tako se je začela gradnja trdnjave v Jajcu. To7 je bilo v času od 1391. do 1404. leta. V tem razdobju se tudi prvič pojavi ime Jajce za kraj ob izlivu Plive v Vrbas. Po zgledu srbskih vladarjev je tudi Hrvoje hotel zgraditi cerkev z rodbinsko grobnico. Te zamisli ni povsem uresničil. Ostala pa je dobro ohranjena podzemeljska kripta, ki jo zdaj domačini poznajo pod imenom katakombe. Pred vhodom v katakombe so bile od 17. avgusta 1943. leta pa do 7. januarja 1944. leta barake, kjer je bil sedež Vrhovnega štaba. V neposredni bližini so hiše, v katerih so delali in živeli tovariši Tito, Kardelj, Ran-kovič, Pijade in drugi. Po Hrvojevi smrti je Jajce prešlo neposredno ‘pod državno oblast. smrti, julija 1461. leta kronal v tem mestu za bosenskega kralja. Kakor oče, tako je tudi sin zapustil staro vero. Ko pa sta mu rimski papež in madžarski kralj zaradi tega obljubila pomoč, je odrekel pokorščino sultanu Mehmed« Fatihu II. To je napotilo njega trdnjava, kajti vojskovanja so bila usmerjena na druga območja. Mestna trdnjava se je še enkrat izkazala v 1878. letu, ko je avstro-egr.ska vojska okupirala Bosno. Pravijo, da je trdnjava padla šele takrat, ko so menihi nekega katoliškega samostana pokazali tuji vojski ustreznejše dohode do zidu. Tako se je končalo zadnje obleganje mogočne, a vendar že razpadajoče trdnjave. Jajce — stari del mesta Sele pozneje so si ga bosenski vladarji izbrali za svoj sedež. Glede na to hi človek pričakoval, da se bo Jajoe v tem razdobju silno razmahnilo. Vendar tega razcveta zaradi turške nevarnosti, pa tudi zaradi razdora med vladarji, ki so začeli uvajati katoliško vero, in ljudstvom ni hilo . Po smrti kralja Toma je oblast prevzel njegov sin Stjepan Toma-ševič, ki se je kmalu po očetovi V tišini zimskega večera (List iz dnevnika) Decembra leta 1943. Danes, se je vas oddahnila, kakor da je iz nje zbežala senca grozljivo temnega oblaka. Ponoči jo je zapustila vojska okupatorjev, nemška vojskji. Kaj pravim nemška! To je vojska najrazličnejših tipov in jezikov, vojska dezerterjev, izdajalcev, obupancev. Le oficirji in podoficirji so nemški, vse drugo pa je konglomerat Poljakov, Ukrajincev, Gruzinov, Čerkezov, Kal-mikov, Turkestancev ... Čudni ljudje, večidel majhni, široko-pleči, mrkogledl, krivonogi. Med seboj govorijo mešanico nemškega in svojih jezikov, vsak pa ima pri sebi maihno knjižico, iz katere se uči nemških povelj . Ko so prišli, so najprej »okupirali« kuhinje in shrambe. Oficirji in podoficirji se niso dosti zmenili za njihovo početje. Nastanili so se v vseh hišah, tudi pri bajtarjih. Tisti večer so pri sosedovih že spali, tedaj pa je oblastno priškomjal v sobo plavolas lajtnant in s surovim glasom ukazal: »Marš!« Družina je morala zapustiti svoja ležišča in se zateči na pojlstrešje, kjer ni ne postelje ne peči . Vsako jutro je pridrvel po cesti oddelek konjenikov mongolske rase. Pri potoku so napojili konje in se spet vrnili v divjem diru, da se je sneg drobno pršil za njimi. Potem se je začel »delovni dan«: tu in tam je zacvilil prašič na borjaču, v kuhinjah je zacvrčala pečenka, vino in žganje je teklo z miz. Med njimi je bilo mnogo muslimanov, ki pa se niso branili ne vina ne svinjske pečenke, kar naprej so se nalivali in mastili, gospodinje pa so jokale in skrivale, kar se je skriti dado. Pa tudi same so se moralo pred njimi skrivati, ker so čedalje bolj poželjivo tiščali za njimi. Nekajkrat je dri teh vojščakov odkorakal proti gozdu, da bi lovili partizane, pa so se vselej vrnili, ne da bi kaj opravili. Nekateri izmed njih so v kuhinjah skrivaj spraševali, kje so pravzaprav partizani. Morda jih je pekla vest, morda bi radi zapustili nacistično bando in odšli v gozd — naj bo Že tako ali tako, odgovora niso nikjer dobili. Naposled se je okupntonska sodrga vendarle začela pripravljati na odhod. Tisto noč pred odhodom pa je nekaj pijanih vojščakov potrkalo na vrata mlina pod gozdom. Dolgo so bili tam. Ljudje iz bližnje vasice so slišali divje vpitje, razbijanje in obupne klice na pomoč. Nibče nd mogel zvedeti, kaj se je zgodilo, ker mlinarja in njegove družine ves dan ni bilo na spregled. Slutnje pa so bile čedalje temnejše, strah čedalje hujši, ker je nekaj sodrge še vedno ostalo v vasi. Zenske so se skrile po podstrešjih. Zdaj ni nobenega vojaka več ▼ vasi — vzeta jih je noč. Ljudje so se oddahnili, na mlinarja in njegovo družino pa niso pozabili. Ko je padel na zemljo mrak, je vas spet oživela. Prišli so par-tizani-terenci in sklicali ljudi na sestanek. Tiho kakor polnočne sence so prihajali vaščani po zasneženih poteh in napolnili zatohlo sobo pri sosedovih do zadnjega kotička. Pod zakajenim stropom je brlela petrolejka in njen plamenček je kdaj pa kdaj bolestno zatrepetal, kakor da ga je strah mučne tišine. Na sestanek ko prišli večidel gospodarji in gospodinje, ker mlajših ljudi ni bilo doma — nekateri so bili med partizani, drugi pa se še niso vrnili iz italijanske internacija Obrazi so bili zaskrbljeni .vprašujoči. Nekje za pečjo je tiho zaihtela osivela mati, rekoč: »Se zidaj ni glasu o njem... Poleti sem dobila zadnje pismo od njega... « »Tudi moja dva se še nista vrnila«, je zatarnal sključen možakar. »Menda je zelo daleč .tisto mesto v Italiji, kjer sta bila internirana.« Za mizo so sedeli partizani. Nekdo izmed njih se je dvignil, pozdravil ljudi in jim začel govoriti o narodnoosvobodilnem boju, o jalovih načrtih nemške ofenzive, o izlooriščAnju v stari Jugoslaviji in o graditvi nove, Titove Jugoslavije. »Konec prejšnjega meseca,« je dejal, »so se sestali v bosenskem mestu Jajcu predstavniki vseh jugoslovanskih narodov in položili temelje novi državi, kjer bodo vsi narodi in vsi državljani imeti enake pravice.« Obrazi so se začeli jasniti, vsi so napeto poslušali. Bilo je, kakor da je v temačni prostor potipal žarek poletnega sonca. Možem se je kar razvezal jezik — začeli so so podrobno zanimati, kaj vse so sklenili odposlanci ljudstva v Jajcu in kakšna bo nova država . Razgovor sc je končal s partizansko pesmijo. Najprej so zapetih partizani, nato pa so pritegnili šo, drugi — in kmalu je vsa soba prepevala, prepevala od srca, zgarani obrazi Jn oči, ki so iz noči trpljenja gledale v jutro svobode in miru. »Koliko neki je teh partizanskih pesmi?« je vprašal stari mož. Tu- kraju, pa niso znali drugega kakor stare, .klamterske viže', zapeli pa so samo takrat, kadar so bili pitjem. Jaz sem star, doma čepim in malo zvem o vaših bojih. Po vaših pesmih pa sodim, da boste zmagali vi, ne pa belogardisti. Pamet mi pravi, da je tako: naša država raste, nemška pa se podira kakor štor, ki so ga razjedle mravlje.« Kazalec na uri je prilezel že na deset, ko so se začeli ljudje razhajati. Vse je bilo tiho, le sneg je škripal pod nogami.‘Tedaj pa je nenadoma presekal tišino razklan, obupan glas. Po snegu se je opotekal mlinar — doslej ga ni še nibče vidri, odkar se mu je pripetila nesreča. »Dajte mi puško, dajte mi kakršno koli orožje... Dajte mi te preklete rablje, da jih na kose raztrgam... Bil sem na nemški komandi, pa me niso hoteli poslušati, zapodili so me.« »Kaj se je zgodilo, oče?« »Predvčerajšnjim zvečer so potrkali na vrata. Zahtevali so, naj jim damo jesti in piti. Dali smo jim — za zahvalo pa so mene in ženo zaprli v shrambo in ostali sami s štirimi hčerami. Divje, poživinjeno so navalili nanje... branile so se In vpile na pomoč ... toda bilo jih je precej, 'teh rabljev, teh zveri v človeški podobi...« Odmajal se je naprej. Sneg je astro škripal pod njegovimi okovanimi čevlji. V nočno tišino se je še dolgo razlegal njegov glas: »Dajte ml puško, dajta mi orožje... Dajte mi te proklete rablje, da jih raztrgam ...« To noč je več moških iz vasi odšlo s partizani. Fr »njo Godec di belogardisti w biti v našem VEDRE TITOVI šm Skoraj v vsakem govoru predsednika Tita, v slehernem njegovem razgovoru lahko zasledimo iskrico njegovega toplega tal prinritatega humorja. S toplino njegovega glasu prihajajo ti vedri utrinki, ki v hipu izbrišejo zadrego ob srečanju z velikim državnikom, ob katerih živo občutimo to, kar vselej vemo: Tito je naš. In mnoge tek iskrečih mtadi ertanejo med ljudmi kot —eMuie, ki jih z ljubeznijo pripovedujejo dalje. DOVOLJ MLEKA - CENEJŠA VODA Predstavniki TBtove enote iz Cufcariee v Beogradu so b*M pri predsedniku in se pogovarjali z njim o nekaterih komumetauh problemih. Ko so omenili mleko, je tovariš Tito povedni šalo, za katero lahko vrija pregovor: V vsaki šaM — pol resnice. »Preskrba z mlekom se je precej izboljšata,« so rekli ljudje Iz Cutoarice. »Že prihodnje dni bo imel Beograd dovolj mleka.« »Potom se bo najbrž pocenila voda,« Je med smehom raasod« tovariš Tito. Ko se je ob neki priložnosti pogovarjal s tovariši iz Ljudsko tehnike, je tovariš Tito izraz« prepričanje, da jim z nekaterim materialom pomaga armada. »Toda ml potrebujemo denar,« so rekli. »Ne gre. Denar potrebujemo tudi mi,« se je pošalil predsednik Tito. »ZAKAJ MI NE POŠLJETE OPOMINA?« K predsedniku Tito so prišli na obisk predstavniki izvidsiSkšh organizacij. Pripovedovali so mu o svojem delu in problemih. Med razgovorom je tovariš Tito vprašal: »Zeli se mi, da sem tudi jaz čk*» izvidnikov?« »Ste, tovariš predsednik.« »Pa sem plačal članarino?«' »Zakaj me niste opomnili? Zakaj ne terjate, nuj plačam zaostalo članarino?« »Tb Je odvisno od blagajnika.« »Maj pošlje opomin,« jo sanjotoitečaio »letoval tovariš Tito. samega ,da se Je odpravil v vojsko proti Jajcu. Na tem pohodu so se mu pridružili mnogi domačini, ki so sovražili kralja zaradi prestopa v tujo vero. Zraven tega pa so se mu predale neštete trdnjave in mesta. Ko je Stjepan spoznal nevarnost ,hi mu Je grouila. Je zbežal iz Jajca v Ključ. Medtem, ko je sultan z vojsko z stori oblegati trdnjavo tal Jo zavzel, je Stjepana zasledovala posebna turška'patrulja pod vodstvom Mahmuda paše. Legenda pravi, da so bile podkve na konjih Stjepanovega spremstva narobe obrnjene, samo zato, da bi manjšale sled zasledovalcem. Toda, vmes Je prišla izdaja in Mahmud Je ujel bosenskega kralja. Turki so ga nato utjiti v svojem taborišču nedaleč od Jajca. Ta dogodek Je spravil na noge Madžare, ki so se pod vodstvom kralja Malije takoj odpraviti nad Jajce. Po nekaj tedenskem obleganju so se Turki predali. Zmagovalci so na tem območju ustanovili banovino Jajce, ki je pripadala madžarski kroni. Turki poraza niso pozabili .zato so vnovič napadli, toda zaman. Ker Je v času teh napadov tnžnjava pokazala marsikatero šibko stran, so Jo Madžari začeli obnavljali. Okoli leta 1500 se znova ponovijo turški napadi na Jajce. Tudi takrat brez uspeha. Končno se Je šele 1527. leta Uusrefbegu posrečilo zavzeti to trdnjavo. Po padcu Jajca v turške reke Je v mestu zavladalo mrtvilo. Jajce Je izgubilo svojo pomembnost kot Bdio je nekaj dni pred zgodo« vinskim zasedanjem AVNOJ-a v Jajcu. Bosanska Krajina je bila v svečanem borbenem vzdušju. V Jajcu so se zbirali predstavniki jugoslovanskih narodov. Ne samo v osvobodilnem boju trpeči jugo« slovanski narod, ves svoboden svet je takrat prisluhnil, kaj poreko Jugoslovani. To svečano vzdušje, to nestrp-no pričakovanje velikih dogodkov pa je nenadoma pretresla žalostna vest, da je bil na, partizanskem letališču uhit sekretar SKOJ Ivo Rabar-Lola. Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Jajce, kjer se je po« Sreba ob večernem mraku udeležijo na stotine delegatov, in do-mamutov, med njimi tudi tovariš Uto in njegovi najfoMžji sodelavci. Pozna jesen je omrtvila prirodo. Ljudje so bfli globoko prešo-i njeni. V teh urah Je pojenjalo vrvenje bližajočega se zasedanja AVNOJA-a. Ob odprtem grobu so se vrstili govorniki... Nenadoma se iz gruče odtrga sključena postava sivolasega borca in se ustavi pred odprtini grobom. To je ha dr. Ivani Ribar, oče dveh padlih komunistov. Nad grobom je zadonel njegov odločen, toda v bolesti stisnjen glas. Poslavljal se je od svojih sinov, od mlajšega Lole In od starejšega sina, ki je padel v ofenzivi še poprej. Besede so bile naslovljene na oba: — Vidva ,je dejal, sta bila moja učitelja. Vama se moram zahvaliti, da sem šel po tej poti ... Zaklinjam se vama, da bom do konca vztrajal v osvobodilni borbi ter ne bom štedil svojih moči in svojega življenja v korist narodne osvoboditve. Nemo in presenečeno so zrle vse oči v moža, ki je stal vzravnan nad krsto svojega zadnjega sina. lil res ,dr. Ivan Ribar se je z vsemi močmi oprijel dela za dokončno zmago osvobodilnega gi" banja za postavitev nove socialistične države. Ljudstvo mu je zaupalo dolžnost predsednika najvišjega predstavniškega in zakonodajnega telesa, ki so ga ustanovili na drugem zasedanju AVNOJ. ELEKTRARNA TRBOVLJE Z OBRATOM TOVARNA ZIDAKOV IN JAMSKIH KADROV TRBOVLJE čestita vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije k doseženim uspehom ter jim želi še nadaljnjih delovnih zmag pri izgradnji socialistične domovine! Vsem pi is poseke! čestita k 13. obletnici refstva mm Jugoslavije, 29. novembru ■ Naj živi Prosnik republike I Gostišče elektrarne čestita vsem za praznik republike in se priporoča St& mr i Rudnik rjavega premega Delovni kolektiv Grad&@ntga padiatia lagsrie čestita vsem svojim poslovnim prijateljem, investitorjem in delovnim ljudem k PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU, in jim želi še mnogo uspehov pri izgradnji socialistične domovine. Trftr/ij‘e Hrastnik ZA PRAZNIK REPUBLIKE, 29. NOVEMBER čestita vsem delovnim ljudem Elektro - Trbovlje z oddelkom za specialna rudarska dela in rudniškim odborom sindikata rudarjev čestita k doseženim uspehom s svojimi ekonomskimi enotami: distribucija — gradnje in vzdrževanje — servisi — projektivni biro — avtopark in uprava. ! —- '—■■■■ ■ ......... 1 ■■ 1 1 — k Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Cenjenim gostom se priporoča za obisk v gostišču ob Dnevu republike vsem članom kolektiva, kolektivom ostalih rudnikov ter vsem poslovnim prijateljem! čestita b prazniku republike, 29. novembru Komunalna banka Trbovlle Dimnik-Trbovlje Nudi vam najboljša vina in svetovno znane specialitete, istočasno pa vsem čestita k prazniku republike, 29. novembru, in sc priporoča Delovni kolektiv Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor Naši izdelki Prekucnik »TAM 4500 K« in »TAM 4500 DK« Gasilski avtomobil »TAM 4500 G« z vgrajeno cisterno in drugim gasilskim priborom Kamion »TAM 4500 P« za polivanje in pranje ulic Kamion »TAM 2000« v standardni izvedbi, nosilnost 2 t. v posebnih izvedbah: kombi, kombi bus, furgon in vozilo za prevoz pošte Avtobusi »A 3000« v turistični in standardni izvedbi, 32 sedežev Avtobusi »A 3500« v turistični in standardni izvedbi, 37 sedežev 4 in 6-cilindrski, zračno hlajeni Diesel motorji z močjo 85 in 120 KS Rezervni deli za vozila »Pionir«, »TAM 4500« in »TAM 2000« Informacije v tovarni avtomobilov in motorjev Maribor ter v njenih prodajalnah. Delavski svet, uprava in delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja ..Zasavje*1 Trbovlje, Savinjska cesta, čestitajo vsem investitorjem in poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem za DAN REPUBLIKE, 29. november. Izvršujemo vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Dobra organizacija podjetja, sodobna mehanizacija, specializirani obrati so jamstvo za Ritro, solidno in ceneno gradnjo. Zadovoljstvo investitorjev je jamstvo za naše kvalitetno delo. ZA 29. NOVEMBER, obletnico ustanovitve Federativne ljudske republike Jugoslavije čestitamo vsem delovnim ljudem z željo, da bi tudi v bodoče s svojim udejstvovanjem pomagali pri izvrševanju vseh nalog, ki jih zahteva naša socialistična skupnost. Se posebej pa čestitamo našemu delovnemu kolektivu . k dosedanjim dosežkom in želita kar največ uspehov v bodoče delavski svet in uprava Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče Trgovsko podjetje Najbolj prijetno se počutiš In najbolje si postrežen v gostišču „Prvi iunii' Trbovlje i vsemi svojimi poslovalnicami, veleblagovnico in samopostrežnimi trgovinam] ■e priporoča cenjenim potrošnikom ter se Jim zahvaljuje za dosedanje zaupanje. Vsem delovnim ljudem čestitamo za DAN REPUBLIKE -29. nov ember. Dalmatinska klet Trbovlje Nudimo vam Izbrana dalmatinska vina in ostale pijače ter specialitete, ribe in druge jestvine. Delovni kolektiv gostišča se priporoča In čestita vsem za PRAZNIK REPUBLIKE, 29. november. Vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem ; čestitamo j k prazniku 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE ter želimo v nadaljnjem delu še mnogo uspehov Tovarna kovanega orodja Zreče Slovenija Delovni kolektiv Cementarne Trbovlje s obratom Zidani most čestita za praznik republike vsem delovnim ljudem In kolektivom ter jim pošilja borbene pozdrave. Najboljši in najbolj kvaliteten cement vam nudi Cementarna Trbovlje. rroizva jainu. komplete orodja za opremo vseh vrst motornih vozil, za opremo garaž, servisnih in avtomehaničaraftih delavnie. Dobavljamo tudi vse vrste in dimenzije klešč, prebijačev, ploščatih dlet, izvijačev, montirnih želez itd. Rezervne dele za traktorske pluge, odkovke — kovane matrično za motorno in karoserijsko industrijo, strojno industrijo in fino mehaniko ter podobno industrijo do 10 kg težine, prosto kovane odkovke do 40 kg težine po kosu. Da bo pri vašem delu uspeh zagotovljen, se poslužujte našega kvalitetnega orodja. Kino Svoboda Trboviie li Obiskovalci kinopredstav! Obiskujte filmske predstavi v kinu Svobode II, kjer si bosie lahko ogledali najboljše domače in tuje rilme. Za obisk se priporoča I uprava kina ter vam čestita za PRAZNIK REPUBLIKE 29. november. ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE s svojimi združenimi podjetji in upravo v Ljubljani čestita ob praznovanju Dneva republike vsem delovnim kolektivom, svojim sodelavcem in svojim odjemalcem električne energije, čestitamo ob Dnevu repuMNte Občinski ljudski odbor Hrastnik- Občinski komite Zveze komunistov Hrastnik Občinski odbor SZDL Hrastnik Občinski komite LMS Hrastnik Občinski sindikalni svet Hrastnik Občinski odbor Zveze borcev NOV Hrastnik Občinski odbor Svobod in prosvetnih društev Hrastnik Občinski odbor ZROP Hrastnik Občinski odbor ZWI Hrastnik in druge organizacije ter društva Vsem občanom komune Hrastnik rt tsi^ * Vsem delovnim ljudem hrastniške komune in ostalim čestita k prazniku, 29. novembru 1961 delovni kolektiv Splošnega gradbenega podietia Hrastnik n jim želi še nadaljnjih uspehov pri izvrševanju gospodarskih in ostalih nalog. Komunalno podietle Zagorle ob Savi čestita ob dnevu republike — 29. novembru, in želi vsem delovnim ljudem kar največ uspehov. Za kvalitetno brzorezno orodle — strugarski noži — spiralni svedri — rezkarji iz kvalitete »Elomax« za PNEVMATSKO ORODJE INDUSTRIJSKE NOŽE VZMETI in za GRELNO (Cekas) ŽICO je trenutno premalo naročil — pozneje pa spet ne bomo mogli ustreči. Pohitite torej z naročili sedaj, ka je lahko še kaj. Delovni kolektiv, delavski svet, upravni odbor, osnovna organizacija ZK in sindikalna podružnica INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA Zagorle ob Savi čestita vsem delovnim ljudem ob 29. NOVEMBRU in jim želi pri nadaljnjem delu kar največ delovnih uspehov 1__iK Kolektiv Lesno industrijskega 111» Ijetja Zagorle ob Savi čestita ob 29. novembru — dnevu republike — vsem odjemalcem, dobaviteljem, poslovnim prijateljem in delovnem« ljudstva nifflaiMn J. Gostinsko pml|et|e ZAGORJE OB SAVI z obrati čestita vsem delovnim ljndem ob DNEVU REPUBLIKE Vsem članom Kmetijske zadruge in ostalim čestita za letošnji PRAZNIK REPUBLIKE, 29. november Kmetijska zadruga Trbovlje Za praznik republike čestita vsem ZDRAVSTVENI DOM TRBOVLJE .TOVARNA KONFEKCIJE IN PLETENIN „SAVA“ Z >tor j e ob . glavi.-čestita ob Dnevu republike Obrtno podjetje ■’ FOTO TRBOVLJE / ' ■ j, čestita vsem za 29. november in se priporoča. »AGROSTROJ« LJUBLJANA- — popravlja kmetijsko in ffoedarsko mehanizacijo — izdelu je kmetijsko strojno opremo in namakalne naprave — izvršuje melioracije in montira električne molzne naprave. ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN= Z zagorskimi svobodarii v Franciji PONIŽANJE črnega Jlmma (Del težke zgodovine ameriških črncev) (Nadaljevanje in konec) Vokalni sekstet je ob tej priložnosti zapel nekaj pesmi, zaigrali pa 60 tudi »Veseli revir-čani«. Ko so se rojaki nekoliko razveselili, smo skupaj z njimi ob spremljavi harmonike peli naše narodne in partizanske pesmi. Ne morem popisati razpoloženja, ki je vladalo .Marsikateremu rojaku je kanila solza iz oči. Ko smo se poslovili od rojakov, so bili le-ti dobesedno prevzeti od vsega, kar so doživeli. V imenu rojakov se je našemu ansamblu zahvalil za tako prijetno poživitev in se poslovil Anton Skruba, predsednik društva »Slavček«. Poudaril je, da smo naredili med našimi rojaki res mnogo veselja ter da nas bodo ohranili v trajnem spominu. Zaželel pa je tudi, da bi se še kdaj videli. Predsednik društva »Triglav«, Viktor Moltara, nam je v imenu društva izrekel najboljše želje pri nadaljnjem koncertiranju in nam zaželel srečno pot. Po pozdravih naših rojakov je Davo Sušnik na harmoniki into-niral pesem »Oj, zdaj gremo...«, nakar smo vsi vstali in zapeli solznih oči pesem v slovo. Lahko si samo mislimo, kakšni občutki so prevevali naše rojake ob slovesu. Ob avtobusu kar ni hotelo biti konca poslavljanja. Ob odhodu so nam rojaki klicali: »Na svidenje!« in: »Pozdravite našo domovino, naše domače«. 11. oktobra smo prišli v Pariz. Čeprav smo bili od vožnje ponoči utrujeni, smo si mesto z zanima- njem ogledovali. Z avtobusom smo se ustavili prav pod Eifelo-vim stolpom. Medtem ko so se svobodarji povzpeli na vrh samega stolpa, so 'se zastopniki zglasili na jugoslovanski ambasadi. Tam so izrazili željo, da bi pripravili koncert za člane sindikalne podružnice naše ambasade. Ob tej priliki smo se s kulturnim atašejem prisrčno razgovarjali, pokazali pa smo mu tudi nemško izdajo časopisa »France Journal« z objavljenima člankoma o našem gostovanju v Merlebachu in Frey-mingu. Naslednji dan smo se skrbno pripravljali za nastop za sindikat naše ambasade. Dopoldne je bila vaja v akademskem ki ulju, koncert je pa bil napovedan ob 21. uri. Gostje so se začeli zbirati že kmalu po 20. uri. O uspehu koncerta smo imeli deljena mišljenja, saj nismo vedeli, kako nas bodo sprejeli. Dvorana je bila polna. Pred nastopom nas je pozdravil predsednik sindikalne podružnice tovariš Jakše in nanizal pri tem tudi naše kulturno poslanstvo in omenil uspele nastope v Merlebachu, Freymingu in Creutzwaldu. Zaželel nam je v nadaljevanju naše turneje kar največ uspehov. Po pozdravni pesmi 'vokalnega sekstet a so poslušalci kar osupnili (med poslušalci je bilo precej domačinov), saj kaj takega od naših fantov verjetno niso pričakovali .Bili smo namreč prva skupina iz Jugoslavije, ki je nasto- ffiffliuiniiiuiiiiiiiiir L' s Četrti julij je največji praznik ZDA. Ta dan leta 1776 je bala jj H proglašena svoboda trinajstih severnoameriških kolonij. V izjavi =§ g neodvisnosti piše: »Vsi ljudje so od rojstva enaka. Življenje, §§ H svoboda in želja po sreči...« Lepe besede, toda 500 tisoč črnih fg * Američanov je bilo še vedno vklenjenih v spone suženjstva, g g Napredni voditelji Severa so takrat govorili: »Sedaj je le še _ j= vprašanje časa in vsi črni bodo osvobojeni. Vsak Črnec, ki bo H jg tri leta vojak, bo svoboden. In Črnci so se borili kot levi proti j§ g Angležem. Ameriška zgodovina govori o črnih herojih. Mnogo g g jih je izgubilo življenje za osvoboditev Amerike. Črnec Tičk g§ g Sisson je 9. julija 1777. leta sam vdrl v angleški glavna etan S g v Rhode Islandu in ujel angleškega generala Prescotta. In pozne- f§ g je, mar ni bila črnka deklica Phoebe, ki je rešila .gotovo smrt s g Washingtona? jj| Toda boj za osvoboditev Amerike Črncem ni prinesel tako = g željeno in tudi obljubljeno svobodo. Nasprotno! Mnogo črnih g§ g vojakov se je moralo po vojni znova vrniti v suženjstvo. H g Francoski general Lafavette je takrat ogorčen vzkliknil: g g »Nikdar ne bi potegnil svojega meča za stvar Amerike, če bi 1 = vsaj malo vedel, da s tem pomagam k ustanovitvi države su- 1 g ženjstva!« Dne 1. januarja 1808 je bil položen še drugi važni temeljni g| — kamen v zgodovini ameriških Črncev. Na ta dan so z zveznim H g zakonom prepovedali uvoz Črncev v ZDA. Toda rešitev vprašanja g g suženjstva so prepustili posameznim državam. S tem so sprožili H g nov problem. Sirile so se namreč plantaže bombaža, posestniki §§ g so potrebovali nove sužnje. Uvoziti jih niso mogli, zato. je rasla §j g cena črnemu blagu. Namesto 300 je odslej veljal dober suženj H g 1000 do 1200 dolarjev. Statistiki in zgodovinarji so ugotovili, da g g je s podražitvijo bombaža za vsak cent zrasla cena sužnja za 100 = g dolarjev. Od črnega garača so zahtevali še več. In ta je brez- = g glavo bežal v gozdove in močvirja. Gorje črnemu ubežniku, če g H so ga dobili. Preberimo samo nekaj oglasov iz časopisov tiste g g dobe: g g »Zbežala Črnka z dvema otrokoma. Nekaj dni pred pobegom 1 g sem ji vžgal znamenje z žarečim železom na levo stran lica. Po- g g skusil sem napraviti črko M«. - Zbežal Sam. Pred kratkim je bil ustreljen v oko in ima 1 S nekaj strelov v svoji levi roki in na svoji levi strani... — §j - Zbežala črnska deklica z imenom Mary. Ima malo pod- M = plutbo čez oči. Manjka jd mnogo zob. Črka A ji je vžgana na = S čelu in licu. — g š= H g — 25 dolarjev za mojega Johna. Konica nosu mu je odre- s g zana. — g - S plantaže Jamesa Surgefcta so zbežali sledeči Črnci: Ran- 1 g dal - odrezano mu je uho, Bob - izgubil je oko, Kentucky Tom §§ M — ima zlomljeno čeljust. .. — g — Pozor! Podpisani dajem tem potom na znanje, da imam g g na razpolago najboljše črnske pse in 6em ob vsakem času pripav- g g ljen loviti sužnje, in to po nizki ceni. Moji psi so prvorazredni, g g dobro izučeni, delam že 15 let z uspehom v tem poslu. Moje 1 cene so: 10 dolarjev, če ulovim sužnja v distriktu njegovega g lastnika, 15 dolarjev za sužnja, ujetega v uradnem okrožju in g izven tega 50 dolarjev. Prosim, obvestite me, dokler je sled še g sveža. — Don Mc Cowan - Cena črnemu blagu je rasla. Leta 1820 je sprejel Kongres g tako imenovani Missouri kompromis, ki določa, da je v bodoče ^ suženjstvo severno od 36“ vzporednika prepovedano, južno od f§ tod pa principielno dovoljeno. Ta zakon pa je poyzročdl pravo 1 črnsko borzo s črnim blagom. Kmetje v obrobnih predelih se- g vera so začeli vzgajati sužnje in jih prodajati na Jug. Tako 1 so v Virginiji in Mary!andu v 40 letih vzgojili in prodali na S Jug 250,000 sužnjev. Za sužnje so obstojale posebne trgovske g hiše, ki so tudi na veliko delale reklamo za svoje blago. Pre- f| ber.mo samo dva oglasa iz takratne dobe v časopisu Memfis g Daily — pa nam bo marsikaj jasno: — Podpisani, da na znanje, da ima na zalogi 45 Črncev, med M temi 25, ki jih je pred kratkim dobil iz Virginije. - Tri prvovrst; S ne kuharice, 1 kočijaža, 1 violinista. Ostali so moški in ženski g poljski delavci. Sam se bom zadovoljil z najmanjšim dobič- g kom. Pridite in izkoristite priložnost. — — Črnci na predaj! Črnka stara 24 let in njena dva otroka, g eden osem, drugi tri leta. Omenjeni črnci so na prodaj ločeno ali g skupaj, po želji. Zenska je dobra šivilja. Vse poceni prodam za s gotovino ali zamenjam za ustrezno blago. — Matthevvs Bliss, = New Orleans. — g »Svoboda, svoboda! So za to klicali v tihem upanju črni g _ sužnji v začetku državljanske vojne, ki se je razvnela med % g industrijsko razvitimi državami na severu in zaostalim agrarnim H j| Jugom? Nad 200 tisoč Črncev se je junaško bojevalo v vrstah g g vojske Severa. 37.000 jih je darovalo svoja življenja za uresni- E. g čitev izjave o enakopravnosti. g | g g • (Se nadaljuje) ig 1 1, 5llllllllllll!lllll!llllll!llllllllll!ll!llll!lllll!lllll!lllllllllll!!ll|||||||||||||||||||l!ll||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||IHIIIIlilllllllllllllll|||||||||||i Reklamni lepak za jugoslovanski film »Mirno poletje« pila pred uslužbenci ambasade. Vsaka točka je bila za naše poslušalce doživetje zase, kar so potrjevali tudi s priznanjem. Prisotni so navdušeno pozdravili tudi »Vesele revirčane«, ki so — kakor povsod na gostovanju — tudi tu nastopili v narodnih nošah z velikimi značilnimi slovenskimi klobuki. Koncert je uspel. Ko so pevci zapeli za zaključek programa pesem »Majolka«, je bilo navdušenje nepopisno. Po nastopu je pa igral zabaVni ansambel vse do polnoči. Med razgovori so nam poslušalci izrekli precej laskavih priznanj in pohval, pa tudi sam kulturni ataše naše ambasade. Vsd so izjavili, da s takim uspehom še ni nastopal prav noben naš ansambel v tujini. Po polnoči smo se odpeljali iz Pariza proti Lensu. Potem ko emo nekaj časa zaradi zgodnje ure počakali še v avtobusu, smo poiskali v Lensu rojaka Artiča in Zupančiča in še nekatere druge. Tudi tu smo vsepovsod bili deležni velike gostoljubnosti. Počutili smo se kakor doma. Popoldan smo imeli koncert v Sallauminesu v gostilni »Jaenet-te« (o čemer je poročal že v 45. številki naš rojak Jurij Artič). 16. oktobra zvečer smo se poslovili od naših gostoljubnih rojakov. Na poti domov smo se še enkrat ustavili v prijaznem Merlebachu. Naš avtobus je brzel. Hitro smo prešli franccsko in nemško mejo. Popoldan smo se pripeljali v Saarelouis, kjer so svobodarji snemali za radio. Vokalni sekstet je posnel 12 pesmi, »Veseli revircani« 7, solista ob spremljavi kvinteta pa tudi 7 pesmi. Predstavniki radia so povedali, da tako kvalitetnega amaterskega ansambla še niso snemali. Prosili so nas, da naj, ko bodo fantje naštudirali nov program, le-tega na RTV Ljubljana na njihove stroške posnamemo, o čemer se bodo medsebojno dogovorili. Iz Saarelouisa smo krenili proti Miinchenu, kjer smo se ustavili za krajši čas. Že med potjo nas je zalotil dež, ki je začel polagoma prehajati v sneg. Nemško-av-strijsko mejo smo prestopili okrog polnoči, vendar tega nismo niti vedeli, ker smo vsi spali. Le naš šofer Francelj se je moral boriti z zasneženo cesto. Nekajkrat pa smo mu morali tudi mi priskočiti na pomoč, da nismo obtičali v snegu. Ker so bile Visoke Ture zasnežene, smo morali z avtobusom do železniške postaje Bok-stein, ki ima kakih 2.000 metrih nadmorske višine. Peljali smo se preko Bad Gasteina, kjer je bilo okrog 30 cm snega. Počakati smo morali, da je prišel plug in nam očistil cesto, da smo se lahko pripeljali do železniške postaje. Tam smo naložili avtobus na vlak in se vsi skupaj peljali na drugo stran, kjer je bilo manj snega. V dolini ga pa že ni bilo več. Potem smo brez težav prispeli v Spital. V Beljaku emo se ustavili za kakih 15 minut in 18. oktobra ob 15.30 prispeli na avstrijsko-jugo-slovansko mejo. Naši cariniki so nas lepo sprejeli, »Veseli revir-čani« pa so v pozdrav zaigrali polko. Oboji cariniki so vneto prisluhnili in na koncu zaploskali. Spet smo bili na domačih tleh. Uspeli smo v celoti. Vendar pa je res, kar pravi pregovor: »Povsod je lepo, toda najlepše je doma!« - SLAVKO AJTlC Kaj bomo videli v kino Svobode Trbovlje II redu že v prvi polovici decembra v kinu Svobode Trbovlje II. V decembru kar trije \ jugoslovanski filmi Na sporedu bo jugoslovanska filmska komedija >MIRNO POLETJE* in film »PUSTOLOVEC PRED VRATI*, nadalje film, ki je vzdignil toliko prahu, prejel pa nagrado 7.a najboljšo režijo ter nagrado za najboljšo žensko vlogo (Duša Počkajeva), film »PLES ^ DEŽJU*. ___________ Moderni Robin Hood Vozniki kamionov na poti London—Cambridge so se v zadnjem času pritoževali zaradi nenavadnega pojava: našli so puščice, zabodene v tovor na kamionih. Neki voznik je pripovedoval: »V zadnjem času ni minil dan, da ne bi v svojem tovoru našel nekoliko zabodenih puščic. Ne verjamem, da so jih streljal otroci, kajti železni vrh puščice je dolg pet centimetrov.« Drugi vozhik je izjavil: »Menim, da puščice streljajo divji lovci in da se zabodejo v naš tovor takrat, kadar slučajno zgrešijo«. Bodi kakor ko'.i že, n'hča ne ve, kdo je ta moderni Robin . Hood, ki strelja s puščicami na smeha in zabave — nasmejali se, moderni avtocesti London-Cam-boste do solz. — Film bo na spo- | bridge. V mesecu decembru bomo v kinu Svobode Trbovlje II lahko videli nemški film »Zvezda Ria« V tem pustolovskem filmu, ki bo na sporedu v prvi polovici meseca, nastopajo v glavnih 'vlogah: Maria Frau, Folko Luli, tyilli Fritsch in drugi. Film ima dokaj nenavaden začetek: mlad fant Vincento Salvino je zaradi velikega veselja, ker je našel velik diamant, streljal na vse strani. Policija tistega kraja je bila obveščena o streljanju in je pričela z raziskavo dogodka. Divji lov na konjih se začne za Vincentom, ker ni- imel dovoljenja za iskanje diamantov. Fant pa hoče imeti diamant za svojo drago Čikito. Vse dogajanje se razvija v vrsti težav, sliši se divja južnoameriška glasba, ljubezen in ljubosumnost sc prepletata okrog dragocenega diamanta »Zvezda Ria*. Na koncu zmaga ljubezen, ki je močnejša od vseh draguljev sveta. »Ko je kraljevala komedija« Najboljši komiki sveta: Bnster Keaton, Stanle L