'  22  Jamesova predstava Boga in religije sta po- vezana z njegovo etiko. Bistveno (kršèanski) religiozni fenomen svetništva mu pomeni vr- hunec moralnosti, dobrosti. Tudi èe Bog ne obstaja, so za Jamesa etièna naèela resnièna.1 Etika in religija zadevata naèin, na katerega sprejemamo svet. Zato sta tesno povezani. Religija vpeljuje mo`nost novih dimenzij v moralno `ivljenje. Toda po Jamesu do religije èloveka pripeljejo moralne zahteve in tako kot v odnosu do metafizike ima etika tudi v odnosu do religije nadrejeno vlogo.2 Po Ja- mesu èlovek sprejema religijo, ker je ta us- pešna hipoteza, pragmatièno uspešen pojem, ima doloèeno stopnjo rabe. Pragmatizem ne zavraèa nobene hipoteze, “èe iz nje izvirajo za `ivljenje koristne posledice”.3 Torej tudi religije ne. Da verujemo, je dobro v toliko, kolikor ima vera koristen vpliv na `ivljenje, saj vera poveèuje naše mo`nosti in svet od- pira za mo`nost novosti. Vera (teizem) izra`a èlovekovo upanje, hrepenenje po popolnem redu, in je ob enem spodbuda (in ne pogoj) za èlovekovo moralno delovanje. V zadnjem poglavju Pragmatizma se Ja- mes vprašuje, ali naj predmet religije pojmu- jemo pluralistièno ali monistièno in ugotovi, da pluralistièno pojmovanje daje veljavnost mo`nostim. Pluralistièno pojmovanje pušèa èloveku odprte mo`nosti in pobude. Pojem mo`nosti nato navezuje na vprašanje odre- šitve sveta. Da je odrešitev sveta mo`na, prag- matièno pomeni, da so nekateri pogoji odre- šitve `e navzoèi. In veè, ko jih obstaja, šte- vilnejši so njeni stvarni pogoji, bolj je odre- šitev sveta mo`na. Nauk pragmatizma gle- . 5;'       <  #   de odrešitve sveta se imenuje meliorizem. Odrešitev ni niti neizogibna (optimizem) niti nemo`na (pesimizem), ampak mo`na. Se pra- vi, nekateri pogoji odrešitve so `e obstojeèi, in èe bi se uresnièili še ostali, bi bila odrešitev udejanjena.4 Svet raste in se izboljšuje po košèkih in ne kot celota, prek prispevkov nje- govih posameznih delov. Odrešitev sveta je pogojna, njen pogoj pa je, “da vsak posamez- ni dejavnik da vse od sebe”.5 Odvisna je od kooperativnega dela. Zanašati se moramo na ostale dejavnike, da bodo tudi oni dali vse od sebe; in èe bo tako, bo izpopolnjeni svet logièna posledica našega delovanja. Pragma- tizem je po Jamesu lahko religiozen, èe je re- ligija melioristiène ali pluralistiène vrste, ki se nanaša na mo`nosti, ki niso nujne. Hipo- teza o Bogu je resnièna, ker dejansko delu- je. Po Jamesu ostaja le vprašanje, kako jo dog- nati, da se bo ustrezno zdru`ila z ostalimi de- lujoèimi resnicami.6 Konèni znaèaj sveta utegne biti delno odvisen od naših dejanj, naša dejanja pa od naše religije. Religija, ki èloveku nalaga odgovornost za delovanje, je po Jamesu pluralistièna oz. melioristièna. Us- peh pluralistiènega sveta zahteva našo dobro voljo in dejavno vero. Èe bodo vsi dejavniki dali vse od sebe, bo svet izpopolnjen.7 Tako etika in morala kot religija stojijo na temelju nezadostne evidence. Toda ker imata do- loèeno stopnjo rabe in koristen vpliv na `iv- ljenje, sta resnièni. Z njima lahko vplivamo na prihodnost, na bodoèe lastnosti sveta. Pragmatièno je religija upravièena, ker za- dovoljuje resnièno subjektivno potrebo, v èlo- veku povzroèa najsreènejše `ivljenje, ki ga  # '  22  sploh lahko pozna. Po Jamesu religija bogati, plemeniti moralo. V primeru kršèanstva pa jo tudi preobra`a.8 Religija in morala se torej ne prekrivata. “Kar se mene tièe, mislim, da se bo izkazalo, da vsebuje (religija) nekatere elemente, ki jih gola moralnost ne vsebuje…”9 Razvidnost, dokaz za religijo nastopi a poste- riori, lahko reèemo, pragmatièno iz èlovekovih izkušenj. Izkušnje osebne in duhovne narave ka`ejo na obstoj višjega `ivljenja v vesolju.10 V èloveški zavesti je “obèutek stvarnosti, èute- nje objekitvne prisotnosti, percepcija neèesa, kar lahko imenujemo ‘nekaj tam,’ ki je globlji in bolj splošen od vseh posebnih in posa- mièinih ‘obèutkov,’ s katerimi sodobna psi- hologija domneva, da izvirno razkrivajo ob- stojeèe stvarnosti.”11 James èlovekove izkušnje torej ne omejuje na golo èutno (pet èutil) iz- kušnjo ali na to, èemur razum potrdi njegovo racionalnost. Èe pogledamo na celotno èlo- vekovo mentalno ̀ ivljenje, “moramo priznati, da je del, ki ga lahko razlo`i racionalizem, re- lativno površinski. … Instinkt vodi, razum samo sledi. Èe oseba èuti prisotnost `ivega Boga na naèin kot so pokazali moji navedki, bodo kritièni argumenti … jalovo poskušali spremeniti njegovo vero.”12 Racionalizem po Jamesu naseljuje del èlovekove narave, ki ga lahko ubesedimo, je racionalen, logièen; in- tuicije pa so v globljem delu èlovekove narave. Na podroèju religiozne izkušnje mnoge osebe predmet svoje vere posedujejo v obliki nepo- sredno dojetih kvazièutnih stvarnosti.13 Prav intuicije imajo pri osnovanju vere prednost pred racionalistiènim delom èlovekove narave. Ta pristop potrjuje Jamesovo nesprejemanje racionalistiènih metafizik, intelektualizma na vseh podroèjih, prav tako na podroèju religije, vere v nevidni red, Boga. Bolj je zaupal me- todam znanosti kot racionalizmu. Vendar ga je njegovo predano iskanje preprièalo, da (an- gleški) empirizem ni empirizem v pravem po- menu besede, zato se sam odloèi za globljo ob- liko empirizma, za radikalni empirizem. To prikazuje Jamesovo neomajno zaupanje, pre- prièanje v veljavnost, upravièenost in re- sniènost èlovekove izkušnje. Refleksijo je ome- jil na to (èisto) izkušnjo in hkrati zavrnil vse transcendentne, apriorne principe. Èlovekova izkušnja pa vedno prièa o èlovekovem nala- godju, nezadovoljenosti z vidnim, èutnim sve- tom, ves èas ka`e na èlovekovo `eljo po pre- seganju. Zaupanje èlovekovi izkušnji je Jamesa preprièalo tudi o nezadostnosti metod znanosti pri preuèevanju celote èlovekove izkušnje. Na tej toèki je pristavil metodo svojega pragma- tizma, ki upošteva vsak pristop, metodo, hi- potezo in jo ima za resnièno, èe ima za `iv- ljenje koristne posledice. “Povsem sem pre- prièan, da je tak empirizem bolj naraven za- veznik religioznega `ivljenja, kot je kadarkoli bila ali bi lahko bila dialektika.”14 Èlovekove `elje, notranji nemir za lastno izpolnitev, zahteva duhovni red, religijo. Dejs- tvo, da vidni svet èlovekovih potreb ne more zadovoljiti, okrepi vero v religijo in potrdi mo`nost nevidnega sveta oz. reda.15 Slutnja takšnega sveta lahko privede do potrditve re- sniènosti takega sveta. Slutnje, ki temeljijo na èlovekovih zanimanjih in interesih, se mno- gokrat potrdijo. Primer tega so npr. znano- sti.16 James brani religiozne fenomene pred in- telektualistiènimi napadi, ki zavraèajo vse, kar se ne prilega apriorni shemi. Njegov plurali- zem in pragmatizem sta zaveznika religije. Ta religija pa mora prestati pragmatièni preizkus.  &  *   Bog, ki je vzpostavljen po takšni izkušnji in pragmatiènem preizkusu, mora biti Bog, ki ga potrebujemo in lahko uporabljamo. Njegove zahteve do nas morajo biti okrep- ljene naše zahteve do nas samih. Bog ni poz- nan ali razumljen, ampak uporabljan. Ne Bog, ampak `ivljenje in veè `ivljenja je cilj religije, zato je vprašanje o Bo`jem obstoju nepomembno. Raba Boga govori, da religija ni anahronizem.17       '  22  To je “antiesencialistièen”18 pogled na Boga, ki vanj ne postavlja nobene nujne last- nosti; niti tega, da bi npr. obstajal izven iz- kušnje. Njegov obstoj postane pojmovno ne- mogoè in je dostopen le vsakemu posamez- niku prek religiozne izkušnje. To je res, vendar nam to ne bi smelo onemogoèiti govorjenja o Bogu, pridevanja razliènih prese`nih pridev- nikov Bogu. Videnja Boga kot popolnega bit- ja, kot prekipevajoèe polnosti biti, ki se v svo- jem razkrivanju zakriva (skriva in tako ka`e na skrivnost), kot osebe, ki jo vidimo in slišimo kot zgled, vodilo `ivljenja, ki mu skušamo slu`iti kot najvišjemu idealu. Ideja, da Bogu lahko slu`imo, bi utegnila kot upor proti esen- cializmu bolj koristiti kot ideja, da je Bog le uporabljan, v slu`bi. Idejo Boga, ki je le upo- rabljan, lahko hito nadomesti ‘bolj’ uporabna ideja. Soditi smemo, da je to Jamesova šibka toèka. Saj èlovekova misel avtomatsko, po lo- goèni nujnosti, `e sami ideji Boga prej pritika prese`ne lastnosti (vsemogoènost, vsevednost, absolutna dobrost, veènost, neskonènost...) in ne uporabnosti.19 Na podroèju religioznega je James loèil vprašanji pomena in resnice. Pravi le, da ima- jo religiozni izrazi pomen, ki je osnovan na uporabi. Ne, da so resnièni, ker je koristno verovati vanje.20 Bog, kot ga predstavi James v svojih delih (Pragmatizem, The Varieties, A Pluralistic Universe), ni Bog Svetega pi- sma, ni osebni Bog, kot bi to prièakovali. Ni Bog, ki bi v svojem preseganju svetovnega reda, ki bi se v svoji vsemogoènosti lahko sklanjal k vsakemu posamezniku. Ne, Jame- sov Bog je imanenten in konèen, zato zavraèa vse predstave o vsemogoènem in vsevednem Bogu. “Teološki mehanizem, ki je tako `ivo govoril našim prednikom, s svojo konèno dobo sveta, svojim stvarjenjem iz niè, prav- niško moralo in eshatologijo, s svojim oku- som za nagrade in kazni, obravnavo Boga kot zunanjega naèrtovalca, razumnega in moral- nega voditelja, veèini izmed nas zveni tako èudno, kot da bi bil tuja in divjaška religi- ja.”21 Bog teizma je po Jamesu neuporaben in ga je treba zavreèi. Ta Bog `ivi v višavah in je zato “neploden princip”.22 Takšnemu Bogu James oèita, da `ivi loèeno od svojega stvarstva, da imamo lah- ko z njim le zunanje, pravne odnose. Bo`ans- tvu pragmatizma je bli`e panteistièno nazi- ranje, vizija Boga kot prisotnega v notranjosti, in ne kot zunanjega stvarnika. Bog je eden od mnogih konènih delov pluralistiènega sve- ta.23 Loèitev med Bogom in svetom ni pou- darjena. Bog, kot ga sprejema James, po nje- govem mnenju nudi bli`ino med seboj in èlo- vekom. James pravi, da metafizièni atribu- ti, ki jih pripisujemo Bogu, ne morejo ustva- riti povezave z našim `ivljenjem. Jamesova teologija je odkrito osredotoèena na èlove- ka in njegove moralne interese. Prav moralni atributi Boga pa lahko imajo povezavo z `iv- ljenjem èloveka.24 Dogmatièni teologiji ne uspe dokazati, da Bog metafiziènih atribu- tov obstaja. Zato James pravi, da je logièno sklepanje neresnièna pot do Boga.25 Notranja osebna izkustva so dokaz za Boga. O njegovi naravi James lahko govori le z moralnimi atri- buti, zakaj le ti imajo lahko neko unovèlji- vo vrednost in koristen vpliv na `ivljenje. Bo`ji naravi tako pripisuje “uresnièenost” èlo- vekovih moralnih hrepenenj, èlovekovo mo- ralno `ivljenje se razširi z zanimanjem za Boga v njem. Èe èlovek gleda na svet teistièno, se ta spremeni v `iv ti, s katerim se lahko uk- varja. James gre celo tako daleè, da se sprašuje, ali zvestoba posameznikov pre- prièanjem, ki segajo preko (over-belief), ne pomaga Bogu, da je bolj zvest svojim veli- kim nalogam.26 Bog dogmatiène teologije je zanj le ideja, princip, ki na dejstva sveta nima vpliva. Vprašanje Bo`jega obstoja zanj le`i le v posledicah za posamezne stvari, ki jih ob- stoj Boga lahko spro`i.27 James pravi, da Bog, kot ga interpretira pragmatizem, lahko od- govori potrebam èloveškega srca. Ta Bog je   # '  22  potopljen v svet, je v njem prisoten in tako postaja najmoènejša motivacija za èlovekovo moralno `ivljenje.28 Tu je uporaben. Pred- stava Boga zagotavlja idealen red, ki bo vedno ohranjen; vsaka tragedija in zlo sta z njim le zaèasna in delna, nista dokonèni dejanji. Pri vprašanju Boga ali bogov kot objek- tu vere je za Jamesa znaèilen dvojen odnos. Pred duševno krizo l. 1870 so mu bili natu- ralistièni argumenti o (ne)obstoju Boga neiz- podbitni in neizbe`ni. Toda po branju Char- lesa Renouvierja, ki ga je osvobodilo duševne krize, je postal neizprosen do`ivljenski nas- protnik naturalizma in materializma. Teizem ima po njegovem pred ateizmom praktièno prednost, tako kot svobodna volja pred de- terminizmom ali pluralizem pred moniz- mom. Nikoli ni bil preprièan v prisilne ra- cionalne argumente za obstoj Boga, ker ljudje v Boga ne verujejo na osnovi logike, ampak zaradi èustvenih, notranjih religioznih po- treb. Èlovekova hotenjska narava izvaja pri- tisk na druga podroèja duha, da prihajajo do teistiènih zakljuèkov. James postavi razliko med Bogom obièaj- nih ljudi v njihovi religiji in Bogom stvar- nikom v kršèanski teologiji. Za Boga obièaj- nih ljudi oz. popularnega kršèanstva pravi, da je le en del pluralistiènega sistema. Tudi èe v tem sistemu ni absoluta, to še ne pomeni, da ni Boga.29 Bog je konèen, kljub temu mor- da skoraj niè ni zunaj njega, vendar gotovo ni vsrkal vsaj najmanjšega delca vesolja. In ta delec ga napravlja relativnega. Vsaj v moèi ali spoznanju. Hipoteza, da je Bog absolut, je za Jamesa prej èustvena kot vzvišena. Takšnemu Bogu je èasni svet tekmec. Svet obstaja v razpodeljeni obliki, ne v obliki vse- ga, celote. 30 Bogu monistiènih popolnosti Ja- mes vseeno priznava paradoksno praktiènost, vendar vidi te`avo v tem, da so te popolnosti, tak Bog, le dodatek oddaljenega razmišlja- Zvone @igon: Cikel Kamen in upanje, Kvišku (Zion, ZDA)       '  22  nja, ki išèe pojmovne nadomestke za Boga samega.31 Bog ne more biti tako oddaljen in ne v stiku s èlovekom. Dejanske praktiène potrebe so edina os- nova za našo vero v obstoj Boga, so (edini) dokaz za vero v Boga, ki tudi la`je prestane pragmatièni preizkus. Jamesov pragmatizem zato predstave Boga ne more zanikati. Gre za praktièno in ne teoretièno razvidnost. Atei- zem, agnosticizem, materializem pa so ne- racionalni, saj niso spodbuda èlovekovi prak- tièni naravi. James je bil tudi preprièan, da ima na podroèju religije pragmatizem pred- nost pred pozitivistiènim empirizmom in re- ligioznim racionalizmom. Pragmatizem je pri iskanju Boga pripravljen slediti logiki, èutom in osebnim izkušnjam, tudi mistiènim, èe imajo praktiène posledice. In hipoteza Boga deluje zadovoljivo, to dokazuje izkušnja.32 Osebna religiozna izkušnja je Jamesu najod- loèilnejša za religijo. Pri religiozni izkušnji gre za diskontinui- teto z ‘naravno’ izkušnjo; je tako edinstve- na, da je materialistièna interpretacija povsem nemogoèa. V naše `ivljenje uvaja nove ele- mente, ki vplivajo na naše ravnanje. Religioz- no interpretirani svet, skladno z Jamesovim pluralizmom, dovoljuje razliène dogodke in hkrati pri èloveku zahteva drugaèno ravnanje. Religija èloveku daje moralno tola`bo, religija je za èloveka velikega praktiènega pomena. Pragmatizem in radikalni empirizem sta po- trjena z dejstvom, da zadovoljujeta èlovekove praktiène potrebe, ker zagotavljata prostor religiji. Sprejetje religije pa pomeni vero in zavrnitev skepticizma. Relgija, ki ustreza zah- tevam èlovekove moralne narave, nikoli ne pridobi objektivne gotovosti. Tako zanjo kot za skepticizem ni razumskega dokaza. Reli- giozna vera se potrjuje s èlovekovim zado- voljstvom in ravnanjem. In ker je vera stvar osebne izkušnje, je vsebina vere pri razliènih osebah razlièna. Izkušnjo oz. èutenje je Ja- mes imel za globlji vir religije, teološke for- mule pa za drugoten proizvod le teh. Reli- giozna izkušnja s èutenjem, ki ga povzroèi, preoblikuje èlovekov odnos do njegovih mo- ralnih obvez. Naporno poslušnost spreme- ni v radostno dele`nost. Z religijo se moralno breme spremeni v duhovno radost. Takšna preobrazba moralnosti je posebej znaèilna za mistièna izkustva, stanja.33 Le pod vplivom religije lahko èlovek dosega višje moralne mo`nosti.34 James je bil preprièan, da je z re- ligiozno izkušnjo filozofsko dokazal obstoj nevidnega sveta. Pomen zemeljskega `ivljenja pa obstoji prav v odnosu do tega nevidne- ga sveta. Prav ta svet vpliva na transforma- cijo naših etiènih teorij in moralnega `ivlje- nja. Moralni interesi (poleg drugih) in zve- stoba izkušnji dajejo pragmatièno upravièe- nost veri v Boga.35 Religija je pri Jamesu iz- peljana iz izkušnje. Tako neposredne zaznav- ne izkušnje kot posredne, notranje izkušnje. Druga vrsta izkušnje postavlja merila in idea- le, za katere išèemo potrditve v zaznavni iz- kušnji, zaznavnem toku. Veri, ki jo gradimo iz religiozne izkušnje, je James podelil filo- zofsko upravièenost in spoznavno veljavnost. Vera, religija in predstava Boga pa morajo vsi prestajati pragmatièni preizkus in doka- zovati svojo koristnost v `ivljenju posamez- nika. Vsi pojmi in predstave so sprejemlji- vi za dopolnjevanje z novostmi iz nepreki- njenega zaznavnega toka. Dlje, ko beremo Jamesa, bolj odkrivamo, da je njegova misel na vseh delih prepletena z vsemi deli. Obèutljivost za izkušnjo ga je pri- vedla do preprièanja, da je svet bistveno mo- ralen fenomen. Etika s praktièno razse`nostjo je Jamesu tista komponenta izkušnje in sve- ta, ki ne more biti zanemarjana na nobenem podroèju, disciplini ali razmišljanju. Etika, re- ligija, Bog in znanosti so koristni in uporabni za èloveka. Etiène teorije, ki se skušajo razviti neodvisno od Boga, so obsojene na razoèaranje in sterilnost. Èlovek in njegovo moralno `iv- ljenje sta nepopolna, zato morata najti izpol-   # '  22  nitev v Bogu. V svetu brez Boga bi `ivljenje še vedno imelo resnièno etièen znaèaj, toda celovita lestvica moralnih vrednot bi bila za- prta. V skladu z Jamesom prisotnost Boga v svetu terja èlovekov odgovor, ki je moralen in ne le spoznaven. Spoznanje Boga na tak naèin, da vemo, kako naj v zvezi z njim de- lujemo, vodi v priznavanje njegovega obstoja. Tako je tudi z religijo; tisti, ki jo `ivi, ji bo- lje slu`i kot tisti, ki jo le pozna. Bog hoèe, da sodelujemo z njegovim stvarstvom. James vzporeja spoznanje Boga in èlovekovo moralno `ivljenje, ki se s spoznanjem Boga poglobi. Tudi pojmovanje Boga v zgodovini je po Ja- mesu doloèeno z nivojem moralnosti. Tako sta proces razvijanja vere in razvijanja moral- nosti ozko povezana. Sledi pragmatièni do- stavek, namreè, da vsakomur, ki veruje v Boga, ta nekaj pomeni; da ga lahko uporablja, da ga je izbral zaradi koristi, ki jih prinaša. Ka- kor hitro se mu zaènejo te koristi zdeti brez vrednosti, vredne prezira, nasprotne drugim koristim, se zaène v Boga dvomiti in kmalu je zanemarjan.36 Bog, kot ga predstavi James, je torej kon- èen, ker radikalni empirizem ne daje nika- kršnega namiga, da bi neskonèno bitje lahko obstajalo. Slednje bi po njegovem vkljuèevalo tako dobro kot zlo in ne bi moglo imeti sti- ka s svetom, saj bi bilo popolnoma transcen- dentno. In tako ne bi moglo imeti mesta v ‘fi- lozofiji izkušnje’. Boga je skušal privesti v in- timen odnos s svetom in posebej èlovekom, zato govori o njegovi konènosti, v kolikor je nepredstavljivo, da bi èlovek imel odnos z ne- skonènim Bogom. Morda lahko Jamesovo pojmovanje konènosti Boga razumemo na naèin, da je dobrost Boga `e omejitev; da je torej Bog lahko le dober in dobrost izkušamo (v konèni izkušnji). Ker je Bog konèen, ni zu- naj izkušnje in je neizpopolnjen, ga lahko pri njegovem delu podpira èlovek. Neskonèni Bog po Jamesu ne bi mogel ustrezati našim mo- ralnim potrebam. Ker je Bog konèen, pravi James, je èlovekovo konkretno, dejavno (tudi moralno) `ivljenje lahko odvisno od Boga in ga ta tudi preobra`a. V mnogih stvareh glede moralnosti, re- ligije in Boga se z Jamesom moremo strinjati. Vendar je vprašanje Boga obravnaval zelo svojsko. Sholastièni in novoveški filozofi bi ga pri tem vprašanju s svojim naborom fi- lozofskih pojmov in logike povsem potep- tali. Nedvomno bi pri vprašanju in spozna- vanju Boga prej pritrdili Toma`u Akvinske- mu kot pa Jamesu, ki gotovo ni poznal Ak- vinèeve metafizike biti. Sicer bi brez obotav- ljanja pragmatièno zatrdil, da je Bog ne- skonèen, da je èista aktualnost, da so v njem udejanjene vse mo`nosti; kar pa ne pome- ni dokonèanosti, onemogoèenosti, ampak popolnost in s tem tudi popolnost mo`no- sti. Zato je lahko tudi v stiku s svetom in èlo- vekom, ne da bi zato moral biti konèen. Dr`i pa tudi, da se ta izvajanja ne bi skladala z Ja- mesovim radikalnim empirizmom. Njego- vim izvajanjem lahko kljub temu priznamo visoko stopnjo resniènosti in veljavnosti ter popolno upravièenost v (post)modernem kontekstu, kjer ni veè toliko pomembno, kaj avtor pove, ampak na kakšen naèin to pove. V svojih razmišljanjih James ni sledil toliko logiki besed kot pa logiki izkušnje in dejstev. Prav to ga je naredilo za velikega filozofa. 1. Prim. The Varieties, 2002, 203-254; 375-406. Prim. Brennan, 76. 2. Na tem mestu se sama ponuja primerjava z Levinasom. James daje etiki prednost etiki pred metafiziko in religijo, Levinas pa pravi, da je prva filozofija etika in ne metafizika. Prvenstvo etike izpeljuje iz izkustva sreèanja z drugim. Levinasova etika Drugega pravi, da se drugega ne da spoznati, da ne more biti spremenjen v objekt jaza, kot je to poèela tradicionalna metafizika. O filozofiji je raje razmišljal s stališèa filia, ljubezni in ne s stališèa modrosti, sophia; torej kot o modrosti ljubezni in ne kot ljubezni do modrosti. Etika je sestavni del subjekta, etika odgovornosti do drugega predhaja objektivno iskanje resnice.       '  22  3. Prim. James, 2002, 145. 4. Prim. James, 2002, 151; James, The Varieties, 2002, 406, 5. James, 2002, 153. 6. Prim. James, 158. “Bog je resnièen, ker proizvaja resniène uèinke. ... Kjer je Bog, je tragedija le navidezna in delna, brodolom in razpad nista absolutno konèni stvari. ” W. James, The Varieties, 2002, 399. 7. Prim. W. James, Faith and The Right to Believe, v: Some Problems of Philosophy. A Beginning of an Introduction to Philosophy (Lincoln and London: University of Nebraska Press, 1996), 223-224. 8. Prim. Brennan, o.c., 21. Za filozofsko in zgodovinsko dober prikaz novosti kršèanske moralnosti (krepost) glede na grško moralnost (vrlina) je dobra referenca E. Gilson, Duh srednjeveške filozofije (Ljubljana: Dru`ina, 2002), poglavje Zakon in kršèanska moralnost. 9. W. James, The Varieties, 2002, 29. 10. Prim. Brennan, 2004, 22. 11. W. James, The Varieties, 2002, 50. 12. James, The Varieties, 2002, 62. 13. Prim. James, The Varieties, 2002, 54. 14. W. James, A pluralistic Universe, januar 2004, http://www.gutenberg.org/files/11984/11984-8.txt (pridobljeno 14.1.10), 100. 15. James je v knjigi The Vartieties of Religious Experience celotno poglavje str. 46-65 posvetil ugotavljanju in potrjevanju stvarnosti nevidnega reda, The Reality of Unseen. Knjigo, ki posebej obravnava to poglavje, je spisal Wayne Proudfoot, William James and a Science of Religions. Reexperiencing The Varieties of Religious Experience (New York: Columbia University Press, 2002). 16. “...Znanost ne bi bila tako napredna, kot je, èe bi iz igre izkljuèili strastne `elje posameznikov po potrjevanju svojih verovanj.” James, Volja do verovanja, v: Pragmatizem,2002, 199. 17. Prim. W. James, The Varieties, 2002, 391. 18. James bi s tem mislil na racionalistièno govorjenje o Bogu. Neizpodbitno so se razlike med bistvom in biti pri govorjenju o Bogu zavedali mnogi filozofi; tudi sholastiki, ki so Jamesu predstavljali neplodno racionalistièno spekuliranje (npr. ko je zapisal, da sholastiène definicije Boga pomenijo manj kot niè; prim. James, Pragmatizem, o.c., 72). Sledeè Jamesu Bog in njegovo stvarstvo v sholastièni teologiji nimata niè skupnega. V tem je za Jamesa bistveni dualizem teistiènega sistema. Kršèanski Bog je torej dualistièen. V takem sistemu moramo njegove ukaze mehanièno ubogati. Za Boga panteizma, ki je imananten, pa se zdi, da svet poenoti popolneje kot zunanji stvarnik, izumitelj. Prim. A Pluralistic Universe, 13-14. Znan primer sholastiène previdnosti govorjenja o Bogu je Toma` Akvinski, ki pravi, da je bistvo Boga njegova bit sama. (“... et ideo inveniuntur aliqui philosophi dicentes quod Deus non habet quiditatem vel essentiam, quia essentia sua non est aliud quam esse eius.” T. Akvinski, De ente et essentia, 2006, http:// www.corpusthomisticum.org/oee.html (pridobljeno 14.1.2010). Jamesu lahko in celo moramo oèitati pristranskost in ga spodbijati v njegovem, tendencioznem in neobjektivnem branju srednjeveških sholastiènih avtorjev, v kolikor jih je sploh bral in ne o njih poslušal pripovedk noveveških in razsvetljenskih filozofov. Seveda mu ne oèitamo iskrene rado-vednosti, pristnega filozofskega iskateljstva resnice. 19. J. Maritain pravi, da je Bog pragmatizma kot star zvest slu`abnik, ki mu je usojeno, da nam pomaga nositi kri`, Bog empirizma pa samo navidezen Bog, “nekakšna bo`anska prikazen moralnega fenomenizma”. J. Maritain, Po navdihu Toma`a Akvinskega (Celje: Mohorjeva dru`ba, 2004), 9. 20. Prim. Goodman, Wittgenstein and William James (Cambridge: Cambridge University Press, 2002), 153-154. 21. W. James, A Pluralistic Universe, 14. 22. W. James, 2002, 24. 23. Prim. Brennan, 2004, 29, 33. Teorija panpsihizma je Jamesa zelo pritegnila. 24. Prim. Brennan, 2004, 30. 25. Prim. W. James, The Varieties, 2002, 346. 26. Prim. W. James, The Varieties, 2002, 400. 27. Prim. W. James, The Varieties, 2002, 402. 28. Prim. Brennan, 2004, 31. 29. Prim. W. James, The Pluralistic Universe, januar 2004, http://www.gutenberg.org/files/11984/ 11984-8.txt (pridobljeno 14.1.10) 39. 30. Prim. W. James, The Pluralistic Universe, januar 2004, http://www.gutenberg.org/files/11984/ 11984-8.txt (pridobljeno 14.1.10), 43-44, 101. 31. Prim. W. James, The Pluralistic Universe, 99-100. 32. Prim. W. James, 2002, 61-66. 33. James denimo našteje štiri znaèilnosti mistiènega stanja: 1. neizgovorljivost — to stanje se upira opisu; 2. spoznavna kvaliteta — prinaša doloèeno spoznanje, vpogled v globine resnice, ki jih diskurziven um ne sondira; 3. minljivost; 4. pasivnost — osebek je v tem stan ju pasiven. Prim. James, The Varieties, 2002., 295-296. 34. Prim. Brennan, 2004, 26. 35. Husserl je hvalil Jamesovo zvestobo izkušnji, saj so mu njegova opazovanja na na podroèju deskriptivne psihologije predstavitvene izkušnje pomagala, da se je oddaljil od psihologostiènega naziranja. Prim. Brennan, o. c., 95. 36. Prim. W. James, The Varieties, 2002, 257.