V UuBTJant. četrtek dne 27. fuUJa 1922 Posamezna števfflta 75 nar ajn cb 4. itiitral. nt- mesečno 7-50 Din .--i inozemstvo iS-— „ Oglas! po tarlfu Uredništvo: liklišičeva cesta št. 16/1 Tfflefo» št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ni. št. 64. Telet. št. 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ni ca st. 1. Tel. št C2 Celje, Aleksandr ces'.*. Račun pri poštn, čel",t zavodu štev. 11 .£<12. Ljubljana, 26. julija. Uradniško vprašanje Jugoslavije se končno vendar približuje svoji rešitvi. Glavno po zaslugi demokratske stranke je postavljeno na dnevni red naše zakonodaje, s katerega ne zgine, dokler ne bo parlament" odobril nove pragmatike. Upajmo, da se predsedniku narodne skupščine drfu. Ribarjn navzlic tehničnim težkočam posreči spraviti pragmatiko še pred počitnicami pred zakonodajni odbor. Nova pragmatika bo ustvarila z uvedbo novega plačilnega sistema trdnejšo bazo za materijalno eksistenco državnih či-novnikov. V izrednih razmerah, v katerih živimo, pa ostane poleg novih plač potreba pravičnega sistema dravinjskih prispevkov. Vse Zveze jugoslovanskih organizacij javnih nameščencev so v poslednjih mesecih upravičeno izražale skrb. kako naj vzdrže njih člani težko bor-ho za dostojen obstanek. Zopet je bušknil preko nas val draginje, in prejemki znova zaostajajo daleko za potrebščinami. Obitelji z večjim številom otrok zapadajo v dolgove, in prav redka, uradniška ali pod uradniška družina izhaja brez primanjkljaja. Najvažnejše življenjske potrebščine so sc po ietu 1014. podražile do 100%, medtem ko se prejemki javnih nameščencev pri mnogih niso zvišali niti za 20krat-rd iznos predvojnih prejemkov. Razumljiva je torej obupanost, ki je zavladala v poslednji dobi med javnimi .... , ... nameščenci nad razmerami, ki so ne,- ekonomski sfer v avstnjskih na. vzdržljive, za nameščence nedostojne, sledstvenih državah. Anghjaje pošiljala in za državo naravnost opasne. Ako \ - Pe5to Francija. Pa * 113 hoče- vlada, da ima. vestno, marljivo in 1 »'maju ua debelo kupovala delruce raz-nošteno uslužbenstvo, mora poskrb eti j nih podjetij. Tretja koncepcija je bila ia vsako ceno. da bodo javni nam2-! ona Male antante. da naj nove države ŠČenci primerno plačevani. Kjer vla-jsame rašijo svoja gospodarska vpraša-data lakota in skrb, omahne značaj in i nja. Ta koncepcija je bila dobra, čeprav koruptnosti se odpro vrata na. stežaj.j ^sak* d™** Male antaate tudi eyo- Demokratska stranka je od prevrata ' sem vztrajno delovala v interesu javnih nameščencev, ker jih je pravilno smatrala za steber, na katerem sloni red v javni upravi ter mir in blagor Zunanfepolifična debata ^ "v narodni skupščini. VSA OST OBRNJENA PROTI ITALUL - PRORAČUN ZUNANJEGA IN FINANČNEGA MINISTRSTVA SPREJET. Etbin Kristan pa o nevarnosti zveze z Rumunijo vsled rumunske okupacije Be-sarabije. Opozarja tudi. da je naša vlada Beograd, 26. julija. (Tzv.) Danes se je vršila v skupščini o priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva debata o včerajšnjem zunanjepolitičnem ekspoze jn dr. Ninčiča. Prvi je govoril bivši dunajski in londonski poslanik Joca Jovanovič (zemljo-radnik), ki je priznal, da zunanji minister dr. Ninčič ni smel vsega povedati, zato pa bi bilo potrebno osnovanje posebnega odbora za zunanje posle, ki bi mogel zvedeti od vlade kaj več in bi se potem gotovo ne delale pogreške. Nar to je opisoval našo zunanjo politiko in nagiašal, da je naša država angažirana v svetovni in balkanski politiki. Glede položaja v srednji Evropi sta obstojala dve glavni koncepciji: francoska, ki je stremila sa ustanovitvijo čvrste konfederacije avstro-ogrskih nasledstvenih držav, da bi se tako stvoril obroč proti Nemčiji in boljševizmu, in pa angleška, ki je stala na stališču, naj se razvijajo države same po svojih narodnih težnjah in da. Daj tndi Rusija postane članica mednarodne zajed niče. ker nikakor ne gre, da bi se druge države vmešavale v njene notranje razmere. Vendar pa je treba ugotoviti, da so si Angleži in Francozi popolnoma edini glede razde- je posebne interese, zlasti glede Avstrije, Nemčije in Rusije. Kar se tiče balkanske politike, so bili Francozi, Angleži in Italijani, Id imajo sicer nasprotne interese, edini v tem, da na Balkanu .. ,i • c s- ;__„ ne bi bilo treba stvoriti kake velike in v državi, c svojim zivlisnjem zaoo- - ... . . , ..„, ■ ,, ' • ,„ - „„ i močne države. Nima sicer dokazov za voljno nradništvo le meti aonro m za- . , . „ to, vendar pa je v postopanju Francozov v Beogradu in Angležev in Francozov v Atenah. Bukarešti in Carigradu najboljši dokaz za t.o. Naš najhujši nasprotnik je Italija, čeprav nam tudi an- dovolia. Finančni minister zahteva za flegko ja™ mnenje ni bilo naklonjeno, vsak večji izdatek vselej tudi pokrit- J« je razvidno zlasti iz pisave angleš-- ■-■ kih listov. T,« Amenka je zagovarjala naše upravičene zahteve v pogajanjih z Italijo. Joca Jovanovič je nato kritiziral politiko zunanjega ministrstva napram Nemci,ii in Rusiji in se pritoževal, da na^ ši zastopniki na genovski konferenci niso zavzeli nobenega stališča napram Tiesl.iivo. Razumljivo je, da. demokrat ska stranka ni mogla, izpolnitev utemeljenih želja uradništva doseči vselej s tisto naglico, Id bi bila pravilna in v tistem obsegu, Id bi bil splošno za Nerešljiva italijanska vladna kri^a. TUW BONOM! NI MOGEL SESTAVITI VLADE. - URADNIŠKA VL.V DA? - FAŠISTI ZAHTEVAJO NOVE VOLITVF. ja; a najti tako pokritje spričo naših partizanskih razmer, ni lahko. Temu nasproti stoji pa kategorični imperativ, da se za javne nameščence mora najti kredita, pa naj se ga vzame kjerkoli. Zato je poslednji shod zaupnikov jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani zopet naglasi!, da. naj naši poslanci v z dovolitvijo ustanavljanja konznlarnih šol napravila veliko pogreško. Ob 12.10 je bila seja prekinjena. Popoldanska seja. Na popoldanski razpravi je republikanec Gjonovič govoril o našem diplomatskem zastopstvu v inozemstvu in poudarjal, da nismo znali izkoristiti ljudi ▼ Hrvatski in Sloveniji in njihovih sposobnosti Zato je tako malo uradništva v diplomaciji iz teh pokrajin. Tam je po njegovih informacijah mnogo odličnih sposobnosti, ki ne delajo kot Hrvati in Slovenci, temveč kot državljani Jugoslavije. Glede Reke pravi govornik da pravzaprav ne obete ji Reka kot ertat tambon. To. kar je Reka, je pravzaprav Italija Vpraša vlado, kaj je storila, da zasigiira pogodbo med nami in Italijo. Omenja, da vlada ni storila nič. da sej prisili Madžarska k izvršitvi pogojev mirovne pogodbe. Glede Rusije izraža govornik željo, da bi se ji približali. Klerikalec Šžmrak govori o italijanski politiki napram nam in vpraša, zakaj se nI sprejela Wilsonova linija kot meja med nami in Italijo. Kritizira našo diplomacijo in zahteva njeno reorganizacijo kakor tudi ureditev uradne poročevalske službe. Zahteva, naj naša država stopi v zvezo z Rusijo ter ne tolerira v naši državi vojnih organizacij, naperjenih proti Rusiji. Izjavlja, da bodo on in njegovi tovariši glasovali proti temu proračunu, ker zunanje ministrstvo nima prave iniciative in je brez določenega pravca ter polno nestalnosti. Za njim je govoril demokrat Radovič, ki je v svojem govoru dokazoval, kako jc pod vlado Lju!*. Davidovica aaša pariška delegacija i g. Pažičem na čelu meseca januarja 1920 zahtevala od vlade odločitev glede nit,imata, katerega so stavile na nas velesile slede mej proti Italiji. Cital je korespondenco in brzojavke, iz katerih je razvidno, da je Pašič pod silo razmer pristal na to. da se sprejme londonska pogodba, toda z WiJsonovo črto, torej z varovanjem železnice št. Peter-Reka. Radovič je dalje poudarjal, da je pod vlado Stoj.ana Pro-t.iča delegacija obstoječa iz dr. Trum biča. dr. Rvbafa in dr. Zolgerja, zamudila pogajati se za najugodnejšo mejo. Glede tega, vidi Radovič glavno krivdo in vzrok, da se >. vlada. Milenka Vesniča v decembru 1920 pogaja!'.' tako nesrečno, ker je dr. Trumbič zamudil ugodno pri b"ko. Radovič je na podlagi dokumentov tudi dokazal, da se je. on vedno potego- Rfan. 2t>. iuliia. Gzv.) Bonomi je včeraj in danes nadaljeval pogajanja z Taz-nimi parlamentarnimi skupinami za sodelovanje v vladi. Giolittijevci so se odločili, da ne l;odo sodelovali v Bonomije-vetn kabinetu, isto so izjavili Bonomiju tudi socijalistični demokrati, dočim so mu nacijonalisti in fašisti, torej desnica, že v naprej napovedali boi. Sinoči je bil Bonom i sprejet pri kralju, kateremu je poročal o neuspehih svojih posvetovanj. Kralj sa ie povabil za danes zjutraj zopet k sebi. Davi le Bonomi končnovc-Ijavnc odklonil mandat za sestavo vlade. S tem je kriza postala zopet skrajno zapletena in težko, da bi se kmalu na- se! izhod. Mussolmi. kot vodja iaši^to zahteva takojšnji razpust zbornicc m razpis novih volitev, giolittijevci pa zahtevajo imenovanje uradniške vlad-. Parlamentarne skupine ugibljejo in sc prerekajo, ali nai se vlada do novih volitev zopet poveri De Facti, drugi zahtevajo, naj Nrtti, ali De Nava sestavit vlado, nekateri govore celo o Qiohttij,i. ZOPET FAŠISTOVSKI POŽIG. Turin, 26. julija. (Izv.) Snoči so v Brandizzu fašisti zažgali poslopje, v katerem so bili lokali socialistične delavske zbornice. Ta čin so izvršili fašisti iz maščevanja, ker so soci.ialisti raHi nekega fašistovskega železnica-" • Omiljenje bavarske krize. POSREDOVANJE PREDSEDNIKA REPUBLIKE. LOŽI DRŽAVNEMU SODIŠČU- SPOR SE PRED- Berlin. 26. julija. (Izv.) V konfliktu med Bavarsko in Borlinom je danes zaznamovati lahek preokret na bolje. Ponovne konference med državnim predsednikom Ebertom in kajt-clerjem Wirthom ter bavarskim poslanikom grofom Pragerjem, eo utrdile nado, da bo mogoče nastalo nasprotje premostiti in poravnati konflikt s sporazumom. Pod vplivom teh izgledov je potekla današnja seja državnega ministrstva mnogo bolj mimo. kakor včerajšnja. Prevladalo je naziranje, da jc treba doseči z Bavarsko kompromisno rešitev, ki ne bo nasprotovala enotnosti države, a obenem tndi ne kršila zgodovinske suverenosti Bavarske. I "Ministrski svet je zato sklenil, po 7.vati bavarsko vlado, da sprejme ne- ; katere zahteve, ki še niso znane. pa bo berlinska vlada upoštevala mostojnoet, Bavarske glede sodetva. ii policije. Tozadevna pogajanja z bavar skim ministrskim predsednikom grofom Lerchenfeldom, ki prispe te dni v Berlin, bosta vodila predsednik Eber-in obrambni minister K6stel, ki se je danes vrnil z dopusta. Ako ne prid<= do sporazuma, se bo stvar predložila državnemu sodišču. V ostalem je vlada oklenila, tapeti vse moči. 'ia prepreči vsak terorizem, bodisi z leve. bodisi z desne. Gr^ predv^m za soeijaliflične namere: so-cijalisti pripravljajo generalni štrajk. da bi tako zaprli v Bavarsko uvoz pre moga in fiviL Vlada slcnša a sklep preprečiti Beo°-radu "torp da se . vpra.šan.ju združitve Avstrije in Nemčije, predloži zakon o civilnih državnih na- '^r .«o te storile ostale države Male meščencih nemudoma narodni skupšči-! antante. Z Grajo nas veže sicer defen- vaj za, to, da Skader dobi Črna, gora, ni "da naj se krivično maksimiranje; -7-!"5113- nogodba. o kateri pa De vemo, ali; da. pa je Pašič tndi v tej zadevi pod pri-draginjskih doklad nižjim državnim! ^ bo tudi izvedla Na vrsti jc sedaj re- i tiskom velesil popustil fn da torej Rado-namsšeencem takoj ukine in da se: vizija sevreške pogodbe, a, mi še ne ve-. viča ne zadene nobena krivda Na.to se lira-riniske"doklade 'regulirajo avtoma-' mo> kako stališče bomo zavzeli v tem jje glamivalo o proračunu zunanjega mi-tično sorazmerno z narašča.icčo. oziro-; vprašanju. S Poljsko živimo sicer v iz-! nistrstva; proračun je bil sprejet, nakar ma padajočo drae pomete z el.i-mentL ki iib^ie omenml livši minister. čo. Z ukinjenjem toliko nepotrebnih uradnikov bi se dosti prihranilo, kar bi se lahko deloma porabilo za povišanje plaž ostalih uradnikov, ki naj bi celo leto vršili svojo dolžnost, in 7.1 nastavitev položaju naših rojakov na Koroškem, Ljuba Jovanovič: nekvalificirano, naduto, surovo, koraptno in preveč *ge-miitlich-* javno nameščenstvo po Srbiji, po Hrvatskem in po Sloveniji. Kadar bodo ustvarjeni predpogoji, da bo mogel jugoslovanski državni uradnik in uslužbenec se zopet nemoteno posvetiti svo.ii edini dolžnosti: službi naroda in države, potem naj država od njega zahteva najskrajnejšega napora sil, največjo vneme in najko-rektnejšaga. obnašanja v službi in izven nje in prepričani smo, da bo uradnik sam v prvi vrsti pomagal, da jugoslovansko državno nradništvo postane po sposobnosti, delavnosti iu discirtoti prvo med urvimi javil, da bo glasoval proti Dalje je govoril posl. dr. Ivanič. Ob 23.45 se je vršilo glasovanje o proračunu finančnega ministrstva Na jutrišnji seji pride na vrsto proračun vojnega ministrstva. PRORAČUN ZA LETO 1923. Beograd, 26. julija. (Izv.) Finančni minister je zaprosi' vsa ministrstva, da do 10. avgusta predložijo svoje proračune za leto 1923. Finančni minister smatra, da se mora proračun čimprej izdelati, da bo finančni odbor imel dosti časa za pretresanje in da se skupščini omogoči temeljita razprava, kakor je to bilo sedaj. Dvomljivo je ako bodo ministrstva tej želji mogla ustreči. keT pod-re>ni uradi niso niti v posesti definitiv-uega predloga za leto 1922, ki se sedat razpravlja y t&riamenru. Službena pragmatika. Beograd. #>- iuliia. (Izv.) Danes popoldne ie odbor ministrov, v katerem so I Trifkovič, Pribičevič, Laza Markovič in i Kumanudi. razpravljal o uradniškem za-! konu. Sklenili so, da se ta zakon potem, j I ko se definitivno prouči, predloži plenu-: mn vlade, nato pa takoj skupščini, da ga more zakonodajni odbor vzeti po skrajšanem postopku v pretres. Ali bo mogoče zakon definitivno spreie* še pred počitnicami je iz tehničnih ozirov j i še negotovo. { VLADNA LISTA DRŽAVNIK SVETNIKOV OD KRALJA PODPISANA. Beograd. mina. (Izv.) Ministrski -predsednik Pašič se ie davi vrnil z Bleda. kier ga ie krati spreieJ v avdijenci i in podpisal listo državnih svetnikov, obenem pa izročil tudi liste svojih kandi-I datov. VPRAŠANJE NOTRANJEGA MINISTPV Beograd. 26- julija. (Izv.) V radikalnih krogih se trdi da bo Pašič glede kandidature posl Pečica za ministra notranjih stvari napravil sporno vprašanje, vendar je verjetno, da se sedai sprememba v resortu notranicga ministrstva ne bo Izvršila, temveč da se bo zadeva odgodila preko parlamentarnih počitnic. AGRARNO VPRAŠANJE V BOSNI. Beograd, 26. iuliia. (Izv.) Danes sta I ministra za finance m agrarno reformo sprejela zastopnike muslimanskega narodnega kluba Maglajliča, Korkuta in, Knrbegovida, ki so zahtevali da se likvidacija agrarnih odnošajev v Bostti in Hercegovini požnri. Oba ministra sta priznala nujnost te stvari in obljubila poslancem, da jtm bosta šla na roko. NOV DOTOK RUSKIH BEGUNCEV? Pariz, 26. julija. (Izv.) *Temps» poroča. da te sklenila zveza narodov razdeliti 15.000 Rusov, ki bivalo v Carigradu, na Bolgarijo, Rumunijo in Jngosta- j vijo. Vse tri države so temu predlogu j baie že pritrdile. IZ SEJE GOSPODARSKO-PTVANČVEGA-KOMITEJA Beograd, 26. julija. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila seja gospoda rsko-f:nan-čnega komiteja ministrov, na kateri se je dovolilo prometnemu ministru izvrševati razna naročila na račun reparacij. Nato je bilo odobrenih pet milijonov dinarjev za zboljšanje stanja katoliške duhovščine. Dale se je sklenilo dati pomorskim parobrodcim. podjetjem .milijonov 'iinarj&v sub^fcije. Mirovni kongres m Londonu. London. 26. iuliia. Gzv.) Na včerai- šnii seji 22. mednarodnega mirovnega kongresa je bilo zastopanih 20 narodnosti po 500 delegatih. Angleški kral« i« poslal zboru nozdravno brzojavko z željo. da H dosege! čim več uspehov. Angleški prosvetni minister Ficher je predlagal, naj se v znak tnirn neha deliti narode v zmagovalce rn premagance m sprejeti Nemčiio v zvezo narodov. La-fontaine, ki te bil izvoljen za predsedn-ka, j c nate govoril o vojnih žrtvah in nagiašal. da sc morajo zavzetf vsf narodi za pomoč vointh sirot. Venisalistiins repei-fcii&a v Mali Jlsii?, Atene. 26. iuliia. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da se v Mali .Aziji v kratkem proglasi Jonska republika katere predsednik bi M Venizelos, ki se sedai mudi v Ameriki. Maloazijski Orki s smyrnskimi na čelu niso preveč navdušeni za vlado kralja Konstantina. Kakor vsa grška iredenta so vedno silno zaupali v Venizelosa. Republika bi obsegala tudi velike otoke Lesbos, Samos, Chios in morda tudi Kreto, čijih prebivalstvo se je ob vsaki priliki izkazalo kot vtic-to venizelističoo. Madžarska rsakciia Drsfi svobodi tiska. Budimpešta. 26. julija. (Izv.) Bivši načelnik poročevainega urada Eckhardt je včeraj kot kandidat vladne strank? nastopil v narodni skupščini io v svojem prvem govoru predlagal, da naj se prepovejo veliki časopisi »Az Est». . češ da so največ krivi revolucije. Predlog bo prišel v četrkovi seji narodne skupščine na glasovanje. Ni še znano, ali ie Eckbartl' stavil predlog samostojno ali stoji tu njim vlada sama Ce bo predlog snreie4, znači to v Madžarski silno reakciio in zattranic prostega tiska. NEMŠKI POSLANIK V MOSKVI Berlin, 26. tulila. (Izv.) Brockder Rantzao bo v prihodniih dneh imerovar za poslanika v Moskvi. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Dunaj, 26. julija. (Izv.) Pri Dunajskem Novem mestu jc zadel ob 20.45 tia dosoeK brzovlak v tam stoječi tovorni vlak, pri čemer je skočila lokomotiva brzovlaka s tira in e bil prvi osebni voz poškodovan. Vlakovodja brzovlaka jc smrtno poee^ecik 9 ootmkav ie lahka ramenih. Odposlanstvo gortiksh zadrug v Beogradu. Primorska tfeputactja Je po^-^3 sedaj — ujiajmo še pravočasno — zadevo na dnevni rod." Treba ji bo posvečati največjo pažnjo. S našemu včerajšnjemu, pod tem; naslovom objavljenem poročilu iz •#«.»««« cnvifnlnn. Beograda, nam pošilja g. d-. Rybar i ««««8 pojasnilo, ki med drugim nravi: politične doSoibe. »Ni res. da je italijanska vlada ke- j Razp{s doklad za delavske zbornice. — daj izjavila, da je mogoče rešiti vpra-i Folui za podporo Brezposelnih in delav- .-'ajije izmeniave avstro - ogTskih bankovcev. ki jih imajo primorske za-irti- naložene, v jugoslovanskih zavodih. tke potne olajšave. Beograd, 25. jnlljs. V - - , . . . : V finančni zakon pridejo po sklepu ti- le v sporazumu med i aujansko m ju-, ^bora naslednje do!očbe: goslovansko vlado. Italijanska vlada \ Minister za soc. politiko se pcob-je stala vedno na stalisču, daza-i '^'% ozirom na zakon 0 7.aščitl more ta vprašanja le ona sama rešiti j d , ' lahko dovo!i začasnim llelav. Dr Rybar nadalje ^udarja, da m on zbornicam v Zagrebu, Ljubljam, vodil pogajanj z Italijo temveč da je ™ Novem Sad da v bil šele zadnji teden aodeljen ministru ™ ^"anja svojih ustanovnih, upravnih kakor tudi volilnih stroškov povodom predstoječih volitev definitlv-nih uprav, morejo še pred volitvami de-finitivnih uprav pristopiti razpisu redne doklade. predvidene v § 62. zakona o zaščiti delavca. Dalje se dovoljuje imenovanim zbornicam, da se morejo, dokler te doklade ne bi bile vplačane, zadolžiti pri bciniških blagajnah ali kjer-sibodi drugje. 2. Ker je stopi! ▼ življenje zakon o oslguranju delavcev, se menja čl. 1154. pod 6. avstr. clv. zakona, dokler se ne izvrši izjednačenje civ. zakona za kraljevino SHS. Ta sprememba se glasi. Zneske, k: jih nameščenec prejema na podlagi javnopravnega zavarovanja, lahko delodajalec v celoti odračuna od plače. 3. Minister za soc. politiko se pooblašča, da v svrho zbiranja potrebnih sredstev za podpiranje nezaposlenih delavcev, ustanavljanja delavskih azilov m plačanja potnih stroškov delavcev kt iščejo delo, lahko razpiše poseben davek od največ 3 odst. — vsem delodajalcem in delavcem, ki spadajo pod določbe zakona o zavarovanju delavcev, kateri davek se bo plačeval istočasno in «a enak način kot prispevki za bolezensko zavarovanje delavcev, Krstaljii kot ekspert Končno izjavlja gosp. dr. Rybir: -Ni res, da so se protežirali bančni za-vodi proti narodnemu zadružništvu. Res je marveč, da je naša delegacija pač bila legitimirana v smislu člena 2!5. senžermenske mirovne pogolbe ■ai. reševanje vprašanja o odškodnini za, škodo, ki je vsled konverzije av-.stro ■ ogrskih bankovcev nastala denarnim zavodom s kapitalom jugoslovanskih državljanov, da pa glede si rižanskih primorskih zadrug, kot italijanskih v državnopravnem smislu, ni imelrt nobene pravne podlage, pa. tudi pooblaščen ja. da za eventualno koncesijo da protikoncesijo.* K temu pojasnilu moramo za rtan^s dodati dve stvarni pripombi: Gosp. dr. Rvbar je bil sicer povodom formalnega zaključka raznih, z zadrsko pogodbe* zvezanih konvencij res le kratko <:asa ekspert, znano pa je, da je bil dr. Rvbar naš delegat v Rimu, ko so m: te konvencije pripravljale in ko je bil čas, da se z inicijativo in opozoritvijo dosežejo uspehi. Zal nam je, da moramo konštatirati, da skuša dr. Rvbar predstaviti pravni jreložaj v popolnoma napačni luči. Smisel člena 213. senžermenske pogodbe, kakor ga navaja dr. Rvbar, je po tvor j en. člen 215. predvideva, da se zainteresirane vlada s posebnimi pogodbami sporazumejo glede ureditve finaneij-rkih vprašanj, na-talih vsled razpada Avstro - Ogrske ter nadaljuje doslov-ao: .718.l3 Din. Predavanje ▼ Maribor«. Rosk; pro- nega kluba izbirno plavalno tekmo i prvenstvo Jugoslavile. Začetek zjutrat ob pol 10. nri. popolunt ob pol 3. v-t. . . —. ...j. - --------— ------ r od po. iu. ui i. p v. u 1: l uu o. fesor dr. Bostumi'- predava dane' dne pekina ;e dostopna vsem klubom, ki __T i.,^,1'n „ --jjr?« . , , 11,___,. 27. julija t prostorih Ljudske univerze v Kazini o početku in koncu »vta i okultistiSnega stališča. Politične beležke 4- Nov minister dvora. Iz Beograda potrjujejo vest. da bo naš atenski poslanik Zivojin Balugdžič najbrž imenovan za šefa kraljevega kabineta Dosedanji minister dvora Dragomir Jankovič prevzame najbrž mesto poslanika v Madridu, ki je po odhodu drja. Tresiča v Washington izpraznjeno. -f- Odpoklic poslanika Manzonija. Rimski listi sedaj potrjujejo vest, da je beograjski italijanski podanik grof Manzoni definitivno odpoklican in da bo na njegovo mesto imenovan drug laški diplomat. Kot vzrok se navaja, da je laška vlada grofu Manzoniju silno zamerila njegovo konferenco s samene zadružnega novca njena notra nja stvar, da pa je to stališče potem ispremenila. Odgovor, ki ga je dobila primorska leputacija pri zunanjem ministrstvu, priča povsem jasno. da_tudi aaša vlada pravilno tolmači čl. 251. Seveda, eno ie res. Italijanska vlada mnogo rajše žrtvuje za bančne zagode nekaj več, nego za slovenske -primorske zadruge. Ona dobro ve, kako katastrofalno zadene slovensko gospodarsko življenje na Primorskem naravnost v hrbtenico, ako izloči slovensko, odnosno jugoslovansko zadružništvo od pravične izmenjave kron za lire. Nič ne more biti laški nacij> realistični politiki bolj dobrodošlo. Ce so jugoslovanski eksperti sami postavljajo na stališče, da se člen 251. naših primorskih zadrug ne tiče — potem je njen cilj že napol dosežen. ril vodja češkega odposlanstva Haiek, načelnik tiskovnega oddelki v zunanjem ministrstvu; gosp. Hajek je bil izvoljen tudi za predsednika konfvi-ri Po svetu — Avstrijska tobačna režija v privatnih rokah. Kakor poročajo Iz Dunaja, preide avstrijska tobačna režija v kratkem iz državne v privatno posest. Vloženih je že veliko število inozemskih ponudb, med drugimi ponudba neke nemške tvrdke Iz Draždan, ki nudi odkupno ceno 350 milijard avstrijskih kron - Politični duel se je vršil seveda zopet v Budimpešti. Sprla sta se prosvetni minister Klcbelsberg in mejni grol Pallavicini in si napovedala dvoboj s pištolami. Dvoboj Je potekel nekrvavo, oba nasprotnika pa sta se ločila ne-spravljena. Sokoistvo DIJAŠKI IN VOJAŠKI DAN VSE- SOKOLSKEGA ZLETA. Nastop dijaštva ln vojaštva bo na drugi predzletnl dan dne 6. avgusta t L Dijaki Imajo na državnih železnicah četrtinsko vožnjo, na južni železnici pa polovično. Za znižano vožnjo veljajo zletne legitimacije štev. II, ki so veljavne od 31. iulija do 9. avgusta. Dijaki, ki nimajo zletnih legitimacij, Jih lahko dobijo v zletni pisarni ako jih zahtevajo potom dopisnice. Te legitimacije nahajajo na teritoriju Ljubljanskega Plivačkega podsaveza in ki so včlanjen pri Jug. Pliv. Savezu v Zagrebu. Pismene prijave je nasloviti na tajnika pods veza g. Sava Sancina, Erjavčeva ulic* 24. do 27. t. m. opo'dne. Za pozne^ prijave je treba plačati dvojno prpavr' no. Prijavnina znaša za osel« iu točio 3 Din, ra štafeto in waterpoi<>-mo$tv i 6 Din. — Tekma sc vrš! po tekmovalni -predpisih P. S.-a oziroma mednarodne amaterske plavalne federacije. Pro?.-: meri 100 m; daljše proge ie plavat: obratom. Pri 50 m progah za dečke i« deklice tekmujejo tud4 lahko mladi športniki, ki niso včlanjeni v nobenem klubi Celodnevna vstopnina znaša: sedež: 5 ........—-- Din, stojišča 3 Din, dijaška stojišča : morajo imeti žig »Telovadec. Ve2bač». j Din. Spored tekem smo že objavili. Opozarjamo. d3 je treba žigosati legiti-; Francoski plavat George Michci macijo pri blagajni vstopne postaje in i skušal v četrtek od Kap Orisa preplav,,-po zletu v zletni pisarni. Prenočišča za 1 tj Canal La Manche. Zvečer ob S.4P se dijake so preskrbljena. Udobna preno-; je podal v vodo. V petek ot>olJne o' čišča z rjuhami in odejami se nahajajo ; 12.40 je moral 6 milj od Southforelan^ na osnovni Soli na Ledini in na držav-: zapustiti vodo ln splezati v spremljajoč nem učiteljišču. Kdor nima izkaznice za ! ga rno'3rni žoln, ker je bij nopolnon skupno prenočišče, io dob! pri dohodu jznlučen. V vodi je bi! torei celih 16 na kolodvoru ali pa v zletni pisarni. Na-j Znani plavač Burgeos, ki ie pred l-.* ... . . •____, ______t:„i M;„I,,1 rodni dom Skupna prehrana za dijake stane dnevno 10 Din. Prijave z denarjem vred in z navedbo dnevov za katere se želi prehrano, Je vposlati najkasneje do 30. julija zletni pisarni. Nekaj revnih dija preplava! kana!, 'e spremlja' Michei skozt štiri ure. Nemško nogometno prvenstvo. K--ie, kakor smo že poročali, tekma za nogometno prvenstvo Nemčije ostala po 3 in po! ure trajajoči igri neodločna. ]UIIJd £ICUII piadiiu, IIV1UI* ulja- . j m pui UIC liajcu'!.! ifc ; kov, k! si ne morejo nabaviti hrane sa- j vrši odločilna tekma med I. F C. Nfir ' berg in Hamburger F. C. dne 6. avgust i v Leipzigu. Za to tekmo vlada sevtv' iraviiciia. . -- »— — — Novi kazenski zakon za Rusijo, gubi legitimacijo za vstop na telovadl- k! ga je sprejel vseruski centralni sov- j §ee, naj se prijavi v zletni olsarni. da jetski komite, stopi v veljavo s 1. avgu- dobi novo legitimacijo. mi, bo dobilo brezplačno hrano. Skušnje za nastop se vršijo kakor 2e, » ----- -------- določeno dne 2. avgusta ob 8. uri za di-! velikansko zanimanje. Sedeži «0 že jake višjega oddelka, ob 3. uri za dijake j polnoma razprodani nižjega oddelka. Dijaki se zbirajo v gar- j -—- derobi na zlctlšču, tako da se pravočas-; no pripravijo za skuSnjo. Obleka za j skušnje običajna. V slučaju, da kdo iz- i Objave stom t. I. — Beljševlška kazen, v eubemiji Kazan je pustil krajevni sovjet pet oseb, ki so snedle več otrok, zapreti v neki skedenj in jih sežgatl. Dijaki, ki so se prijavili koncem šolskega leta za nastop, naj smatrajo udeležbo za obvezno. Lcuciu jih sciKu,.. Iz zletne pisarne. Vg| odseki zletne- — Nov način cepljenja koz. V Pa- j ga odbora za I. jugos'ovmski vsesoko!- rlzu se vršijo te dni poizkusi novega ; ski zlet poslujejo v zletni pisarni vsako .... .. ... ,, I----u.. __________1.. ____ cepljenja koz proti tifusu, griži ter koleri. Ta novi način cepljenja obstoji v tem, da se serum zauživa, mesto da bi se vbrizga! v kri. Uspehi dosedanjih poskusov so zelo ugodni. Od 1236 oseb. ki so bile cepljene na ta način, sta dobili t!fus samo dve. Prosveta * izredni obent zbor ljubljanske sekrJ-je Jugoslovanskega novinarskega ad.-i-ienja se vrši v nedeljo, dne 6. avgusi. ob devetih dopoldne v restavraciji -Mraku. Rimska cesta. * Vsi zdravniki se opozarjajo na v< • levažni občni zbor slov. zdravniške?;, društva v Ljubiiani. ki se vrši danes 2' t. m. ob 17. uri v -nagistratni posve' valnlcl . * Glavna skupščina C. M drai.V 1 vljudno naznanja, da bo imela svoio ie- Iz mariborskega narodnega gledall- žča. Upravnik mariboiskega narodnega gledališča, dr. Brenčič, pridno angažira iiove moči za prihodnjo gledališko sezono. Namesto odstopivšega Milana Skrbin-ška je angažiran za režiserja g. Tepa-vec iz Varaždina. Od varaždinskega gle- novanjski odsek resno r skrbeh dališča sta dalje angažirana igralca To izvoljen tudi za predsednika Kom v'-v Kopač in igralka Repovšava, ce. Nato so_s!ed.l. tnje referat, čeških « m velik.im u?pe. delegatov Hyke, Butterja in Safrane-ka. Posvetovanja se nadaljujejo. — Poljsko zastopajo na konferenci m*d drugim praški poljski poslanik Tar-govvski konzul Marski in tiskovni referent poljskega zunanjega ministrstva Klimecki, Romunijo pa polkovnik Arion in glavni urednik Vittorule Josip Joan. 4- Proti vojni. Pod tem lepim pacifističnim naslovom objavlja včerajšnji »Naprej* oster uvodnik, ki smo ga začeli citati v uverenju, da bo glavno glasilo JSS priporočilo kakšen nov razorožitveni sistem, ki bi ga mogla usvojiti n. pr. tudi država diktature ki so vsi pred kratkim t velikim uspehom gostovali v Mariboru. Kot prva pevka je angažirana Ksavera Gajeva, ki je bila v sezoni 1920/1921 v Ljubljani. Prihodnja sezona se otvori dne 15. septembra s »Prodano nevesto*, prva dramska predstava pa bo Gogoljev »Revizor*. Oslješko gledališče je dalo v sezoni 1921 /1922 v 29fi dneh 301 predstavo. Od 12 domačih avtorjev jc dala osi'-eška popoldne, in sicer so uradne ure od 16. vljuuuo n««wnja, w _______ —1-1 Ulnrino. nn — _______ lepo _ Xt ie ,edel za malo mizico in na- Gennaro je pokleknil na ^azino na Oi-z.tr je -eaei « • - J.ateri je prej dremal, sklenil je roke in dvignil pogled svojih čistih, lepih .1*. ...... . .------, ... pisal dvoje pisem, kateri je za^čatil H svojim pečatom. Pazljivo je ločil jbe oismi, da jih ne bi zamenja! m M.- r . ■ < -»-I - J -. tO deških oči proti nebu Lukrecija Borgia je dirjala na konju, o katerem se je kmalu prepričala, da je plemenite pasme. Letela je skozi Lukrecija je mislila zdaj samo na j to da po' možnosti fj® * u^usliT"^ ^siTsala možki glJ:"' | ' Ta razgovor med ženama^ lepo Lu Rim in izroči zapoved Michelettu. ro ; ■ F"- • ^ >. '-1-'- —----- ' ,------ . XI - . I A 1- «vftiwr* so- ' »Gonite Konjč« iantj©. v^im plrfmi- tiii Jtn ----1 - H-m ko je dajal Fernandu naročila za »mtico in mu še «nkrat zai>ovedal da se naj takoj odpravi na pot, je polah- ko z vil drugo. j.iotrebno. odbila je vsak grižljaj, ki ji ga je ponudil Cezar in komaj je izmed njegovih konjev izbrala najhitrejšega in najvztrajnejšega, že je sedela v sedlu in brez pozdrava oddirjala iz taborišča. Ni se varala glede konja Žival je tekla z divjo naglico in nesla svojo novo gospodarico v črno temo. Več*r je bil neugoden; kakor prikazni so se pojavljala drevesa ob cesti. Naenkrat . . . zamolkel strel, zabli -kala se je pištola in zgrudil se je Lukreci iin konj. Lukrecija ie omahnila s ° Hotela se jc dvigniti, ker je takoj „ , . . ,. . a- ' krecijo in častito materjo Vincerri i•> »Gonite konje, ooatifo v samostanu »skesanih - moramo dospet, v samoKtan .skesanih,^ ^ je VT^n v ^oeu^kem -e sester*.* . , - fektoriju, par trenotkov pozneje, kr Te*> Piacc^^- da je pogubljen Alfons Aragoa^ki, ^. 5toriti njen vrefe ljubljeni sojcog ... 1 - - -..... VIIL , menoj?* je vprašala Lukrecija drh* Iča od srdsL »Zločinec, ki me je napa 'del na javni cesti in me dal odvesti »Častita mati. sli me poznale? Ali | sem. Vam je gotovo da! glede men- --■»- —'[»osebna navodila.* veste, kdo sein?* :sie, suo *iu.' 1""■ ------ »Poznam Vas. Soproga -te vopode »Samo eno . , ., da vas ne smera n Bisellskega princa Aragonskega.* »Ali vebto, ia katere obitelji sem?» tudi to. Iz prevzvišene obitelji Borgia.* uščati iz samostana^ »Ah, potem je pravza;>rav Še pre-.-.3.;, milostno od mojega brata Cezarja, d; Vam ni zar , trebljujete za to. potem vedano!* je odvrnila časuu mati 00 skrumte!» Ako io ur*> jo sramot/*- Tlalie prihodnite. ) Domače ves ti * Pa?'č »opet v Beograda. Ministrski predsednik Pašič je prispel včeraj dopoldne z Bleda zopet v Beograd. * Stoletnica rojstva dr. Dinka Vite-glča. Naži neodrešeni bratje v Julijski Krajini so obhajali dn* 24. julija sli- • Slab odgovor. »Pristojno mesti« odgovarja ▼ »Slov. Nsr.» na na*« kritične opazke glede postopanja pokrajinske uprave povodom praznika sokolskega naražčaja. »Pristojnemu mestn« se zdijo naše opazke neslane. Priznavamo radi, sti sa izmučeno Istro znamenit spo-i da bi jih bilo treba še hujše zasoliti, ne-minski dan: stoletnico rojstva dr. Din- go smo iz prevelike obširno?*! »tonil mu Viteziča, velikega delavca za na- rodni preporod Istre. Dr. Dinko Vit> sič je bil ob uvedbi direktnih volitev leta 1873. prvi narodni zastopnik Hrvatov in Slovencev v dunajskem dr-3» v nem zboru; bii je prvi oznanjeva-Jec dejstva da je Istra po veliki ve-žjni hrvatska in slovenska. Vitezičeve samske ostanke so leta 1904. položili v grob, duh njegov pa je ostal med narodom kot učitelj in bodritelj. Slapa spominu dr. Dinka Viteziča! * Francoske Štipendije za Jugoslovane Mi smo grajali, da se vlada ni udeležila sprejema češke mladine, kar je narodna javnost jako mučno občutila ic kar »o moral: zastopniki največje in najpomembnejše češke narodne organizacije smatrati za — milo rečeno — neuljudnost. Mi smo že ponovno videli vlado zastopano pri mnogo malenkostnejših prilikah nego je bil oficielni prihod mladine češkega naroda- »Pristojno mesto« drugače ni tako ozkosrčno ▼ naziranju o svojih kompetencah glede izobešanja zastav, j kakor je bilo povodom znamenitega Praneneka vuda bo tudi letos sprejela prazn&a nagega Sokolstva. ki šteje med nekaj »ripeudistov iz naše kraljevine.; avoje ,xlaBf, »amega kralja in katerega &aodi-U'' morajo biti absolventi kake j velikanski pomen sa vzgojo naroda na-Jakultete. ali pa morajo biti vsaj v po-, ^ (j^va pri vsaki priliki poudarja. Ko slednjih dv«h semestrih svojih študij, in j ie tprigtojno mesto« dalo povodom do-aicer v obeh primerih na tisti univerzi, j— - - — :—.«)•»» ki jih predlaga. V prvi vrsti se bodo iz-' biraii "kandidati sa francoski jezik in literarjro. Štipendije znašajo po 6000 pretoje i* iMfeatitav paSnikov gon«e- grajske graščine, ki je iaat ljubljanska škofije. Zadevo preučujejo strokovnjaki. * Obrtna razstava v Celju. Dodelitev rasstavnih prostorov za obrtno rsrstavo se je t« dni vsem razstavljalcem razpo«-Ijala. V tej dodelitvi navedene točke glede zavarovanja razstavnih predmetov iapopolnjujemo v toliko, da znaša zavarovalna premija od vsakih 1000 Din 2 Din in je posebna senilna komisija določila primerno visokost vrednosti istih, v kolikor ni to določil sam razstavljale,-ter jih na podlagi te cenitve tudi zavarovala. Ako hoče kateri izmed razatav-Ijalcev svojo zavarovalnino zvišati, lahko to takoj stori, čim prejme obvestilo, koliko znaša prvotna visokost zavarovalnine. kar se zgodi takoj po izgotovitvi zavarovalne police- To zavarovanje se tiče samo za slučaj požara, zavarovanje proti vlomu m tatvini pa lahko sklenejo : razstavljale! sami " — h,nin Gospodarstvo HM^TSKA LETINA. j (XI. poročilo linieliarskesa društva za Slovenijo o stanju hmeijskih na-1 sadov.) 2afec. CSR, dne 20. iuliia 1922. Razpoloženje na hmeljskem trgu It postalo j mani 2ivahno. ceno so nekoliko padle j Zagreb, devize: Dnnaj 0.226 ojr-, in se pomikajo med 2000 In 2200 K za j Beriin 15 — 15.75, Budimpešta 4.S0 novitvijo ie sadm^e postali vsi trgovski vrtnarji člani te strokovne zadruge ter -o izločeni obrtnih zr.dniz. pri katerih ao biii doslej včlanjen. iorza 50 kg. Stanje hmeijskih nasadov je še i 5, Bukarešt 5U vedno dobro: dve trejini vseh je lepih j 371, London 360 in zdravih, ena tretjina je slaba. Vse na-1 daljno Je odvisno od vremena; topla dnevna in nočna temperatura marsika! še zboljšatl. Burji dne 17. t. m. ie povzročila obilo škode, posebno v okolici Horosedel-na, od koder ie poroča o nevihti takole: Od nedelje, dne 16. t m. popoldne razsaja tu orkanu podobna burja, katera je v hmeijskih na- vprašaio ministrstva, kakor je to sedaj (kdaj in katero ministrstvo?) storilo. Zato se paralela r. Vatikanom naravnost frankov za študijsko leto 1922/192S. Iz- j.ama vsiljuje, V ostalem. Se v soboto še ni bilo odgovora iz Beograda, ali pokrajinska vlada nima telefona? Uredništvo »Jutra« prav dobro da je Nj. Vel. na Bledn na oddihu in priznati moramo, da smo ee večkrat čudili, kako neženirano se dostikrat molestirs vladar x uprav malenkostnimi zadevami. Mi smo le izrazili obžalovanje, da se odka r Vatikanu izvesiti zastave, ni razstavljalci neobhodno store svojo dolž- tavarovaino banko; sadih povzročila obilo škode. Stebri se »Slavijoi~ Katalog, katerega izda zvezna lomilo, sidra se pretrgavajo, brezštevil-tiskarna r Celju, bo obsegal popoln ae- no trt leži na mokri zemlji Nevihta je znam vseh razstavljal cev in njih proiz-! v premočeni zemlji trdo stoječo ogrod.t vodov in nudil istim največjo stalno re- j omajala ter ga nagnila z rastlinam, klamo. Razstava se otvori nepreklicno j vred proti zemlji- Vetermeče trte^ sem dne 12. avgusta in je potrebno, da vsi teran: prosilci dobe na roko tudi potne itroške. Absolventi in slušatelji ljubljanske univerza, ki nočejo prositi za pode 8t«v te štipendije, naj nasdove svoje {prošnje, opieinljene s potrebnimi dokumenti, na lektorat univerze. Termin 15. avgust 1922. »Češki otroci v Jugoslaviji V Marl- !feor je predsinočnim dospelo 130 čeSkih j jjraija ni informiralo o ogromnem pome otrok, ki potujejo v slavonski Paruvar ! nu mladinskega praznika- če »Pristojno počitnice. Sprejel jih bo v svoje var- mest0, gamo m rnalo dovolj ceniti po- st v o tamošnji češki odbor. mena nedeljske prireditve, seveda tudi Iz ^Uradnega Usta®, »Uradni list« • n;! e posebno delav-t.ie kjer S3 booo v li-tui reiiji izde!>-va!e vojaške unifonne. * Šolska razstava na Bledn. V ljudski Soli na Bleda se je s šolskim letom tudi v resnic: zgodilo. Ko so samostoj-{neži obema govornikoma ugovarjali, »o | se nahujskani in vinjeni klerikalci navalili nanje in jih potisnili s shoda. Pri te. priliki je ključavničarski mojster Trillei z Bleda bivši socialist, sedaj pa. klerikalni priganjač, udaril s tako silo dvakrat po glavi pristaša SK.S, posestnika Ivana Ažmana iz Hraš, da ga je težko poškodoval. Ker pa pri nas, hvala Bogu, še ni uvedena klerikalna metoda, da bi se z nasiljem ubijalo komu v glavo nasprotno prepričanje, je bil Triller včeraj od deželnega sodišča v Ljubljani obsojen na 1-1 dni ječe s trdim ležiščem in dvakratnim postom. Vrhutega mora plačati posestniku Ažmanu skupno 1850 Din kot odškodnino za bolečine in zdravniške stroške in pa vse pravdne stroške, ki tu di niso majhni. Posestnik Ažman je vse od sodišča priznane mu zneske žrtvoval prostovoljno za. tiskovni sklal f-KS in dal s tem Trillerju najlepši odgovoi na njegovo brutalno dejanje. • Iz naše vojske. Iz Vaijeva nam poročajo: Izpit za rezervne pešadijske pod poročnike so v dijaškem bataljonu v Valjevu položili letos vsi slovenski kandidati, in sicer: Baš Josip iz Št. Vida nad Ljubljano, Ceh Prago iz Maribora EIsner Tone iz Ljubljane, Ermene Jože iz Maribora, Fertin France iz Medvod, Hro-vat Tomaž z Bleda, Jamnik Ciril iz Lju bljane. Kautzner Jože iz Maribora. Ko gej Mirko iz Postojne, Novak Ignacij iz Brezovice. Pečnik Lojze z Ježiee, Pirš ,1922 uvedel pouk deških ročnih j -Josip iz Ptuja, Potisek Ivo iz Ljubljane, del V podporo se je ustanovilo »Pod-j Pregelj Fridrik iz Maribora, Pnmožič aorno društvo šole deških ročnih del«, ki so mn številni dobrotniki izdatno priskočili na pomoč, bodisi z raznim orodjem bodisi z lesom itd. V isto svrho se je nabralo tudi 4005 Din. S temi prispevki, xa katere izreka Podporno druStvo vsem darovateljem najiskrenejšo zahvalo. ee je omogočil letm pouk v deških rodnih delih in se .ie poučevalo 114 učen-08v v 7 oddelkih, po S ure na teden, zlasti v izdelovanju spominkov, ki se prodajajo tujcem kot spomin na Bled. Podporno društvo priredi v soboto in nedeljo dne in 30. julija razstavo izdelkov te šole v Zdraviliškem domu na BleJn, na featnro se vabijo vsi dobrotniki In prijatelji šole, d* se morejo pre- Franc iz Zirov, Sajovic Miha iz Kranja. Sedej Lado li Ljubljane, Sicherl Janko s Trzina. Soršak Mirko iz Maribora, Tirš Ignacij is Maribora. Vardjan Frane iz Kočevja in Zunkovič Aristid iz Maribora * Organizacija veleposestnikov v Sloveniji Veleposestniki v flo-veniji. ki se jih tiče agrarna reforma, se v »adnjem času pridno gibljejo in organizirajo. Tako so imeli pred kratkim v Mariboru sestanek, na katerem so sklenili protestirati zlasti proti določitvi največ 50 ha in zahtevajo vsaj prvotno določenih 75 ha obdelane zemlje svobodno za lastnike. Sklicujese pri tem posehno na položaj v Vojvodini. Organizaciji načelju-eta veleposestnika Lipit iz Strnišča pri nost in urede svoje razstavne prosto-e Razstava se zaključi dne 22. avgusta. • »Moderni* Maribor. Stanovanjska mizerija je malo kje tako občutljiva kot v Mariboru. Povod »e poskuša, pomanjkanju stanovanj odpomoči — z novimi stavbami V Ljubljani »e zida skoraj v vsaki ulici in v notranjem delu mesta bodo k malti vsa stavbišča zazidana, V Mariboru se pa zida samo ena bančna stavba, ampak zato priredijo ravno v ' Maribora — rtavbeno stanovanjsko razstavo, da bodo imeli oni ki nimajo stanovanj. vsaj videti, kaka stanovanja bi lahko imeli ko bi se vsaj malo — zidalo • Veleposestvo baronice Poscht na Zgornji Polskavi je postavila agrarna direkcija zaradi zanemarjenosti (lastnica je nad 80 let stara samica) pod državno upravo. Upraviteljem je imenovan ekonom mariborske moške kaznilnice, g. Lu-banšek. ki ima nalog, da pripravi prostore za snujoči se »Posredni zavod moške kaznilnice v Mariboru«. V ta zavod se bodo po angleškem vzorcu premeščali oni kaznjenci, ki se lepo obnašajo in e lahko porabijo za delo na polju. * Mrtvo dete v zavoja. Snažilci vagonov ao našli te dni na zagrebškem kolodvoru ▼ brrovlako St. 201 zavoj, za ktterega so mislili tla ga je pozabil kak potnik. Zavoj so izročili načelniku postaje. Ko so razvili «\»v, so našli * ,,-e"m mrtvega novorojenčka. Zdravnik je izjavil, da je dete bilo živo zavito v paket in da se je sadsšilo v močnem ov, mem papirju. Cigivo je det«, sc do-?lei ni moglo dognati. » Zagonetna smrt dijaka. Iz Oprtimi v Istri prihaja vest, da je našel dijak Si-rotič tragično smrt na do3lej še nepojasnjen način. Znano je le, da se je vračal z Oprtlja proti svojemu domu na Livad skih brdih. Koj za njim je šel neki orožnik. Dijaka so mtšli mrtvega- a orožnik izjavlja, da je nastala smrt vsled nesrečnega slučaja, ker je orožniku baje pade! revolver ter se pri tem sprožil in je kro glja zadela dijaka. Tamkajšnje ljudstvo je vsled zagonetnega slučaja vznemirjeno in zahteva gtrotro preiskavo. • Samomor kmečke žet«. Na ^eia pri Novem mestu se tak < , 'ka Dragan že dalj časa nista razumela V r.iši je bil več'..! prepir. Pretili petek je šla »o jiidat za njo na pol:>t.-e*,e Našel jo j-mrtvo: * kuhinjskim w:em ai j« prere la vrat. * Močan cviček. Dne 24. julija je pilo več delavcev v neki gostilni v Linhartovi ulici. Nekaj časa so se prijateljsko razgovarjali; ko jih je pa cviček razgrel so se začeli prepirati. Nato so zapustili gostilno. Zunaj so se vnovič spopadli ter adali Antonu Križmanu iz Zaloga pri Moravčah dve rani z nožem v hrbet, nje govemu prijatelju Kovaču pa eno v steg no. Križmanove rane so tako nevarne, da se je moral podati v bolnico. ♦ Dobra kupčija. Ivan Lavrič, posest nik in Ivan Tanko, gostilničar v Trav niku pri Loškem potok«, sta barantal.i za neki voz. Ker Lavrič ni hotei prodat: voza za nizko ceno, je to tako razjezite Tankota, da je Lavrlča sunil s pestjo v levo oko ter ga močno poškodoval Lavrič se zdravi v bolnicL * Tihotapska afera v BanjatakL Ka kor poročajo sarajevski listi, so prispeli iz Siska te dni trije novi aretiranci v zapore banjaluškega sodišča » radevi znane tihotapske afere bivše tamkajšnje občinske uprave. Vsi trije aretiranci soj carinski uradniki iz Siska in sicer Ivar. Sembolek. Juraj Medovič in Ante Bačič.; * Velika tatvina v Slsku V noči od 20. na 21. julija bo vlomili neznani zlo činci v mestno blagajno ▼ Stskti ter odnesli ™otovme v znesku 828.000 kron. Vlomilcem še niso prišli na sled. • Nevarna tatica. V zadnjem časa se je pojavljala ▼ Zagrebu neka ženska v raznih stanovanjih in je prosila, da bi si mosrla tam malo odpočiti. in sicer sedeti v kuhinji, ali pa malo spati v kaki postelji. Kakor hitro s« je pa našla priložnost. je ženska etvorila vrata in omare in izmaknila, kar ji je prišlo pod roke. Na ta način je bilo več oseb slabo plačanih za svojo dobroto. Končno se je policiji posrečilo nevarno tatico prijeti. To ie mina tatica in vlomilka' |i Elizabeta Fajdiga. ki je bila svoječasno | polomila obilo panog. Vsa škoda je vi-1 Dubrovnika parob. uružta 3275 "Narodna šumska industrija Slavonija 100 105. Union 530. 101. deti. kakor bi jo bila povzročila toča. V nekaterih sosednih občinah je nevihta celo žične nasade prevrgla. Alost v Belgiji, (14. :ulija 1922). | Ljubljanske strojne kvarne 204-Stanje hmeijskih nasadov Je prav slabo; j Trbov. premog, družba 20,- ?4 vsled nevihte in nbllega mrčesa je rast-! Beograd, dtvizc: Bcriitt 1 >.: lina zelo trpela. Izdaten de" hi II še lah-' dimpešta 5.20, Bukarešt 4*25.. 375, London 356, Pari/. 655, Praga 1 — 180, Švica 1495. Dunai 0.245 — 0.2-. Dunai, devize: Zagreb 111.85 - li?.' ko pomasaL Hmeljski nasadi na Angleškem so tudi j trpeli po nevihti so sicer brez mrčesa, vendar vsled mrzlega vremena le slabo j Beosrad 447.40 - 448.60. Berlin 65.-"1 napredujejo- j 65.65. Budimpešta 23.9'. — 24.04. Lot: --! don 1477 - 147*. Mi!ar, 1514.50 - 1517.5«- TPtTCA pnnočn a ®.Newyork 331.45 — 331.95. Pariz 2772 TRŽNA POROČILA. | ^ Pra„a 794 _ 79h Sofli, Svinjski sejem t Mariboru (dne 21. ■ 210.50. Varšava 562 — 568. Curih 6-*» t. m.). Pripeljali so 133 svinj in 6 koz. _ 5307, vaiute: dolar 329.20 - 330.20. levi 204 — 206, nemške marke 65.60 — 65.90, funti 1472-50 — 1475.50, ir. frank'. 2770 _ 2780. lire 1496 — 1502, dina Cene so bile sledeče: prašički, 5 — 6 tednov stari, komad 350 — 650 K; 7 — 9 tednov stari, komad S00 — 1100 K; 3 — 4 mesece stari 1500 — 1650 K: 4 45, _ 453, poliske marke 555 — 553 — 6 mesecev stari, komad 1800 — 2000 . lej|- 2l4jo — 215.50, švic. frenki 6205 -K; 8 — 10 mesecev stari, komad 2500 1 ^85, Ješke krone 793.50 — 796.50, vr 2800 K; prašiči, eno leto stari 3000 K; koze komad po 600 — 700 K. I. redni občni zbor džarske krone 24.24 — 24.36. Praga, devize: Berlin 850 — 87«, Ce t rih 833 — 837, Milan 19S.50 — 19*-?» Ljubljanskega i pan7 3^0 — 362. London 193.25 velesejma se ne vrši kot sklicano v so-: 194.25, Newvork 43.15 -- 43.75, Beograc boto dne 29. julija, ker kolidira z obč nim zborom Kranjske industrijske drnž be na Jesenicah, marveč v pondeljek dne 31. julija ob 10. ari dopoldne v sejni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice ▼ Ljubljani * že naznanjenim dnevnim redom. = Ukinjenje prometa na Savi Vsled plitve vode je brzo vozni promet, z zavarovanim blagom na progi Beotrrad-Bo-sanski Brod in obratno ustavljen. Izvoz mesa Iz Jugos"-:vije v Francijo. Kakor smo že poročaji, ie neka velika zagrebška firma nedavno poslala 5 vagonov svinjskega mesa v Francijo. V tamošnjih trgovskih krogih je ta poši-Ijatev vzbudila veliko senzacijo z ozirom na zelo dobro kvaliteto blatra. Te dni odide zopet ista garnitura z blagom v Pariz. Topot se bo odposlalo goveje, svinjsko, telečje in event. tudi ovčje meso. Odslej se ho meso izražalo vedno in ne le v Pariz, ampak t časom tudi v Belgijo in London. = Dohodki glavnih carinarnic v prvi dekadi meseca julija znašajo 21.876.989 dinarjev. Od teh odpade na carinarnico v Beoiradu 2.880.647, v Zagrebu vsota 5,513.695, t Ljubljani 8,160.169. ▼ Mariboru 1,434.890, v Sarajevu 1.150.000 Din. Produktna borza v Novem Sadu 'dne 22. julija): baška pšenica 1550 K. baška koruza 1230 K, bela moka: (št. 0) 2220 K, svinjska mast po 107 K, slanina !13 K. Tendenca precej slaba, promet omejen. = Zadruga trgovskih vrtnarjev za Slovenijo. Ustanovila se je pokrajinska strokovna obrtna pokrajinske uprave za Slovenijo. Z usta 55 — 56, Sofija 27.60 — 28.40, Duša 0.in5 — 0.145, Varšava 0.68 -- 0.78, B;-dimpešta 285 — 295, valate: marke 8t>' — 885, švic. iranki 828 — 833. lire 195.;- — 196.50, fr. Iranki 357 - 359, funt 193.25 — 193.75, dolarji 4^.15 - 43.7.1-dinarji 55 — 56, levi 27.60 — 28.40, ^ strljske žigosane krone 0.14 — 0.1? poljske marke 0.6* 0.78. madž. kr0, London 23.43, Pariz 43.75, Miiar. 24.10, Praga 12.25. Budimpešta 0.35 Zagreb 1.70. Sofija 3.40. Varšava » . s BERSON-K A.CJCUK, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7. Vremensko poročilo L jablana. 26 julija 1922. Ljubljana 306 m morjea, Kraj opazovanja _ -.„„, w ntrnei naučili in ka- Ptuiu in Rosmanit iz Razvanja. . pričati, eesa se otroci nanuli jn Ka , ^^ M v gornj. »^m it Zagreba izgnan:' Hroeib so » so-. Ljubljana Ljubljana Ljublj\na Zagreb . Beograd I luuaj , Praga . loomost. ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 7. 7B6 3 14-8 vzhod vek obl. 14. 764-6 22-3 sever n 21. 764 8 172 rt jaso« 7. 759 5 ISO •vr. sap. M 7. 768 6 130 Mi. rak 7. 7654 14 0 capad več oW. 7, 76t'4 120 eev sap. T* 7. 767 » 9-0 brezvetra obififtK' Padavine 3 nim T8-2 j ŽOO 3-0 IO 1-0 1-0 ko se iib lahkoto navaja k delu in ; dolini so vložile aa »stdirakeiio I dlšču. [ v Liabliaai baromoter »«H »moeratam nonnalaa. Sala«* vahaiac« v> 5« 41 FopUMftp V Savinjsko dolino! (Konec.) V ostrili serpentinah se potem vzpenja steza terro od slapa vKfc "m višje, spočetkoma med redkim drevjem mimo razgledne verande, nato med veličastnimi skalnimi skladi do mostu, ki drži preko slapa. Odtod imaš presenetljiv pogled nizdol. Voda se zbira iz več vrelcev, katerih najvišji ima izborno pitno vodo. Še nekai strmca in na Okrešlio si. Lep ie planinski svet in že od nekdaj je človeka vlekla neka tajna moč na gore. Ze Heine je sanjaril o njih, ko se mu ie zagabil svet v dolini. Gora je bila od nekdaj simbol moči in veličanstva. Na višavah se otreseš vsakdanjih skrbi in čutiš se prerojenega. tn med najlepšimi planinami naših Alp je brez dvoma OkrešeTj. Po naravi je srednjevelika terasa, obdana od treb strani od že omenjenih gora. Prizora ob soinčnem vzhodu ali zapadu m mogoče popisati. Zdi se ti, kakor da si zašel v pravljično deželo in bojiš se, da ti vse ta hip izgine. Kar se tiče rastlinstva, moramo reči, da je Okrešelj pravcati planinski vrt. Od visokih m mogočnih smrek, preko nizkega borovja do najfinejših cvetk, vse najdeš tu. Zrak je prepojen z bujnimi vonjavami. Ni tu mesta, da bi našteval vse cvetke, s katerimi je narava obdarila ta košček zemlje. Vseh barv' in vseh vonjav so. Predvsem opaziš planinski sJeč, dalje nežni, sladko dišeči volčin, ki je menda posebne vrste, razne zvončice, orlice, svišč, veternice itd. Celo planinska potočnica se skriva tu in tam za skala In planinska marjetica kajpada tudi. Zivijenje na planini izpopoktiuje živalski svet, ki se mirno pase po sočnih pašnikih. Da ne manjka divie živali, zlasti ptic, je iasno. V udobno urejenem domu, imenovanem po znanem ljubitelju naših planin, Frischauiu, Frischaufov dom, sem našel družbo in prav dobro postrežbo. Prijazni oskrbnici sta bili založeni z vsem potrebnim. Nastopnega dne rano sem stopal po stezici med travo in cvetjem, nato no serpentinah, po prodovju in peščevju navzgor proti Kamniškemu sedlu. V koči sem našel še vse v globokem snu. Pot z Okrešlja na sedlo je vobče dobra in lepo izpeljana, le prehod preko snežišča pred vstopom na steno je dokaj neroden. S sedla sem f tuaBuB ttfuf vfoO OmmPSU lastita, mto * Omnflr ki popoMae mr že drdral z vlakom proti Ljubljani. Sanje te želie pa so mi uhajate nazaj... • • * Ko sem naslednje dni potem razmišljaj ■> ▼ dnbu znova prežhrljal ▼so krasoto, ki sem Jo videl rtu je bilo kar žal, da leži ta bajna deželica takorekoč neizkoriščena. V teh težkih časih, ko se bori človek za svoj obstanek s tako težavo in brezobzirnostjo, kakor še nikoli, ko zaradi nezdravih političnih razmer hirajo cele pokraiine in ko si skuša gospodarstvo utreti pot na trdnejšo podlago, ie naravnost greh, da se ne izrabi tako važna panoga narodnega gospodarstva, kakor je tujski promet Gornja Savinjska In Logarska doBna tvorita pravi iorado za leto-vgčarje, komačine kakor tujce. Saj najde tu tudi razvajen letoviščar vse, kar more zahtevati. Plodna polja, zeleneče travnike, senčne gozde, nasade kulturnih rastlin po ravnini, višje gori pa ma priliko opazovati prehod z gričevja v sredogorje in najvišji alpski svet z vse leto ne-izkopnelimi snežišči. Toliko selske idiličnosti poleg tako divie romantike je narava na tako majhnem prostoru pač malokje zbrala. Omenjeni dolini morata ugajati navadnemu letoviščrju kakor tudi turistu. Saj tvorita izhodišče za vse izprehode in gorske ture. Skromnejši planinec se bo zadovoljil že z izletom na Oljsko goro. odkoder bo vžival krasen razgled po Savinjskih planinah in Pohorju. Iz Mozirja lahko posetiš Mozirsko kočo na Golteh, ki leži med Boskovcem in Medvedjakom v višini 1344 m nad morjem, odkoder imaš krasne izlete na okoli stoječe vrhove. Takoj iz Ljubnega se moreš pope ti na Radnho (2065 mi. do katere pa imaš seveda lepši pristop iz Luč. Iz Luč se ti odpro ture in prehodi na vse strani: gorske ture na Raduho, Ojstrico in različne druge vrhove Savinjskih Alp ter prehodi čez Arničev vrh na Gornji grad, čez Duplje v Črno na Koroškem in čez Podvolovljek preko Kranjskega Raka v Kamnik. Iz Gornjega grada je prehod nazai v I.uče in pa čez Črnivec v Kamnik. Potoma med Lučarai in Solčavo na levo pri Rogovilcu je prehod v Robanov kot in na Moličko planino (1961 m), odkoder nadaljuješ turo h Kocbekovi koči (1744 m) m na Korošico (1807 m) ali pa dalj« na Ojstrico. Ce SofSrrc taS potor m *se stran! n ttMror Sa Pasfirto* v-* v Železno kapljo, čez St Lenarsko sedlo r Železno kapljo, čez S|em» na Črno ▼ mežiški dolini ic turo na Raduho. h Logarske dolme same pa ti Je tako rekoč odprt ves planinsk0 svet Mimo Podbrežnika na Pastirkov vrh. čez Pavličev vrh mimr »Hudičevega mostu« v Belo. čez Savinjsko sedlo preko Mrzlega dola v Bck>, preko Savinjskega sedla na Jezersko, skozi Turški žleb na Kokrško sedlo, preko Kamniškega sedla v Kamniško Bistrico, čer. Škarie h Kocbekovi koči itd. Zadnje prehode delaš seveda preko Okrešlja. Z njimi moreš spojiti ture na vse vrhtmcc, ker so pota po večini dobra m vidno markirana, za kar gre priznanje Savinjski podružnici SPD. Z Okrešlja imaš priliko napravit? vse te opisane ture Umevno je, da so tu navedene le glavne. Dasi so ti kraji rekel bi nekako od rok. vendar triso zaostali za drugimi Poleg poljedelstva in hmeljarstva v spodnjih in živinoreje v zgornjih delih doline cvete zlasti trgovina z lesom. Po spomlad! Savinja naraste, se razvije na njei živahno splavarstvo. Tudi tovaraf za različne proizvode dobiš tu. Šolstvo ie razmeroma dobro razvite. Ljudstvo je prijazno, vendar izza vojne ponekod nekam nezaupiiivr kar je tudi posledica vojne psihoze. Brez dvoma to kmalu izgine. Živiš tu ceneje nego drugod. Tudi najdeš povsod mesta za prenočevanje in bivanje. Ze v spodnjem delu doline imaš priliko ustavit' se v Žalcu v gostilni Vtrant. Hodnik ali Roblek. v Št Petru v gostiln ŠribaT, v St Pavlu pri Preboldu v prijazni gostilni Vedenik, r Polzet; v gostilni Cimperman, v Braslovčah v gostilni Grad. na Rečici ob Pakj v gostilni Pošta, v Mozirju pa v gostilni Matije Goričarja. V Gornje.-, gradu ti postrežejo gostilne Trobej, Sarb, Fi.šer in Mikuž, v Ljubnem gostilna Petek V Lučah sprejemata tujce hotela »Raduha« in »Ojstri-fca«. v Solčavi pa znana gostilna Germelj («Sturm>) in Herle. V Logar, ski dolini se oglasiš v Piskernikovi koči in v koči SPD. na Okrešiitt H koncu poudarjam še enkrat da bo ta planinski raj za tujsk promet izgubljen, ako bo zaprt ostalemu svetu iu ako bo še nada!i» pogrešal prometnih zvez, ki so prvi pogoj za razvoj takih krajev. N>; bi se tedaj nadaljnji činitelji pobrigali tudi za ta košček naše zemlif in mu dah, kar mu gre! Tu prihaja v prvi vrsti v poštev poštno in brzojavno ravnateljstvo, hvaležno polje pa se nudi tudi Avtomobila prometni družbi ki je že mnogo storila za tujski promet. Testenine tudi same makarone iz staroznane tovarne ZNIDARŠJf & VALENCIC. Ilirska Bistrica, so najboljše, dobe se povsod. Zaloga: R. Buno 6c drug, Ljubljana, Celje, Maribor. pp^pil /fv jf A - Iteptjfl&r. tfans). do SO beaedi Din. S*—, na ki h n«dal]n|ih 5 bseodl 1 Dtn. — Trgov« ki oglasi, depttOTOn|«, *»-proir.lSnlnt da 20 besedi S Din., vsakih nedalln|lh 6 besedi 2 Dl». - Plaia e* napr.l, (Lahko tudi » —» znamkah.) Na vpraieni« e. odgovarla le, ako I* vprašanj« priložena mamica ea odgo.of. — e^rJ i JT^M sžJfes&SS Knjigovodja, 2268 vsestransko trgovsko rutini-ran, se sprejme s 1. septembrom t. 1. Cenjene ponudbe sprejema Bor. Sbil Kočevje. vreden čez 25.000 K, ki se ga pa proda po zelo ngodni ceni 15.000 K franko embalaža in postaja Zlebič-Sodra-žiea. Ponudbe je poslati na upravo «Jntra» pod »Orche-8trion>. 2295 400 m tračnic, 130 mm visoke, okoli 33 kg pri metru težke, z vsemi pripadajočimi deli (tračnice ležeče v Mariboru), se takoj oddado. Ponudbe na poštni predal 29, Maribor. 2301 Sova obleka in površnik za gospoda (srednje postavo) se po povoljni ceni proda. Poizve se pri r ročniku Nikoiiču, inteu-ilnntno skladišče, objekt I, vrata 23. 2307 Lovci, pozor! i maia naprodaj d-, a psa, eden izvrsten lovec, drugi zvest hišni varuh, z imenom «Lord» in »Zlata«. Prodasta ^e proti primerni ceni Naslov pove uprava »Juira«. 2294 Sobo 2313 meblirano, išče samec. Po-nndbe na naslov »J. P.» na npravništvo „ Jutra". Ka stanovanje ln brano se sprejme gospod ali gospodična s 1. avgustom. K as ov v upravi »Jutra«. 2310 l||f? Ali ste že poslali na- H ! roenino za Jutro" f Kaprodaj hiša z vrtom 2301 skoraj nova, zidana ta trgovino, blizu Sv.; Petra v Ljubljani. Dopisi pod šifro „Hiša z vrtom" na aaončno družbo AL0MA , COMPA.N Y, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. ; Pisalni stroj, sk -raj nov, s 3o cm dolgim val,kom, se proda. Naslov v npravi »Jutra«. 2308 v idilični legi se proda. Ponudbe pod »Soinčno« na upravo »Jutra«. 2311 Posojilo 100.000 Din proti dobrim obrestim in garanciji išče posestnik dobro vpeljanega obrtnega podjetja. Ponudbe pod »Posojilo« na npravo . 231.9 išče bančni uradnik, event. kot sostanovalec. Event bi poučeval šest jezikov ali šolske predmete. Ponube pod »Stanovanje« na npravništvo »Jutra«. 2291 Gostilničarji, pozor! E.:d: opustitve gostilne se proda skoro čisto nov 0r-chestrion firme F. Maschinek & S., Wien. Igralni aparat ima dva valjarja po šest pesmi, kot: Naprej, Uboj, Sokolska itd. Orchestrion je Kompanjona 2306 iščem z 80.000 do 100.000 K za jako dober obrt. Bodočnost sijajna. Ponudbe pod »Obrt« na upravo »Jutra«. mešane stroke, mlajša moč, se sprejme za takoj ali s 1. oktobrom v prometnem trgu na Dolenjskem. Plača po dogovora. — Ponudbe na npravo »Jutra« pod št 23. Kosi t ©r isti saj & samostojn slovenska in nemška korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenografija, se takoj sprejme pod ugoduimi pogoji za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absohen inje slovenske trgovske sole. Pocudbe pod „3amostojna pisarniška moč 200" na npravništvo »Jutra«. Dobe se 2287 Stanovanje v trno- • r.kraju, obstoječe iz i a kuhinje, se zamenja :■: enakim ali pa tudi večjim stanovanjem v sredini mesta. Več povš upravnižtvo »Jutra«. 2312 tri popolnoma nova vrtalna kladiva (Bohrhammer), tvrdke Disbnrg, Nemčija (Doman). Interesentje naj Ee informirajo na upravništvo »Jutra« pod šifro »Bohrhammer«. Viigalno vrvioo (Zflndschnurr) nudi najceneje uvozna tvrdka I. Razboršek, Šmartno — Litija. 2232 Suhe nobe, lipsso cuefjs, bri-n\m olje in pcljsas pridelHe plača raibolje tvrdka 20 SiRC-RANT, KRANJ, telef. int št 9, in nudi po namizjih cenau 11 na debelo sladkor, rlž, olje. kavo Itd. I7IAVA J« Marija Brlnskele preklicujem in IZJAVA, obžalujem vse, kar sem žaljivega go- . _ . ' . .... ...t^r,, i, rr/->etilnl na - ----UUiaiujcuj ' ---------- ' " . - varila dne IS. junija t. 1. proti večeru v gostilnl na Osoiab o Mariji Gale in Mariji Baraksadjc, obe na Oso- ( jahinsejima zahvaljujem, da ste mi odpusub zaljenje j in me s tem rešili sodne kazni. - Manja Brinskele. I M sto žb jjitaii nogo ŠM J TIH! Zdravilišče Rogaška Slatina. Postaja frrobelno na južni železnici in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino. Zdravilišče, kjer se pijejo tri vrste najboljših zdravilnih vod (TenipeL Styria, Donati). 2302 Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presna vi janje. STYRIA-YRELEC. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in freves najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter m ledvic, sladkorni bolezni. D0NATI-¥rblbc. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamnu, sladkorni bolezni, debelosti, hemoroidom, putiki i. t. d. je najbolj priljubljena in se vobče največ K0Q83K3 S!3Tm3 zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninskokislib slatin najbogatejša na ogljikovi kislini — Ta slatina je uajokusnejša krepčiLaa m oživljajoča pijača: obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. . . ,,..v Fl r>Irtinn je najmodernejše m največje zdravilišče v vse] nO^BSKa Sidllila Jugoslaviji. Hjdroterapija, elektroterapija m inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeU z ogljikovo kislino, slane, cmrečne parne, zračne, solnčne kopeli m kopeli z vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dietetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalili jiostm in brzojavni urad. Velika kopališka dvorana, bralna soba, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne, terase, izprehajališča, vojaška o-odba — Pogoste oriredbe plesov, umetniških m navadnih koncertov, tombole Izposojevalna knjižnica, lepi parki Ud. Živahen postni in vozni promet. Avtomobili iu vozovi stoje gostom na razpolago. — seziia maj-oktobsr. p.g^ateii"!^ drž. zdra5i!ilEa Ropšhs Sistina. 1 ^ ssninlafte se dražbe s^. Cirila in Metadai m- KSIC 62 ® R & %S S 4t -iS g iK fcssr. m kolske DOtreUščlne i i za člane, članice in naraščaj, kakor: tudi sukno za kroj priporoča tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 10. ll/e | Magistra in starejšega asistenta I išče lekarna Posavec, Celje.- Nastop po dogovoru. t,:ubij3na, Linhartova uSscs 25. Stavbeno in umetne tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija. Ss| Telefon št. 415. Poštni čekovni zavod št 11.428. L trnu „ m Parna in električna gonilna sila. — i Prevzamem po danih, kakor tudi lastnih načrtih v različnih stavbenih slogih -Iradbo mostov, jezov, kis, vil, gospodarske ln Industrijske . j.-,___imnnla nKrlrvma ostresla. oalkone. — r. ™ SOB 14 r.srratioo uiuawv, j«"«■ - ——, -—, o--*---------— - aiavbe, stolpne streke, kupole, cerkvena ostresja, balkone, vrtne ntlcs. verande ter razna druga vrtua arhitektomcna. dela. Stoonioe. dekorativne strope, dekorativno stenske opaže, vrata okna itd. Izdelovanje in poiaganje ladijskega poda. Za razne industrijske stavbe, dvorane in razstavne zgradbe razne j- mo1e_, si«temu zgrajene mresaste nosliatce -g opozarjam P^0^/^Ina fd 12 do 40 tn. 3o es B B H H LJUBLJANA, Karlovaka cesta 4, j Zvonarska nUoa 1, priporoča otroške vozičke in dvoko- lesa raznih modelov. Sprejemajo se tndi | popravila. 7 mm Prodajalna: Stari trg 28. mjmuh Ženitne ponudba. Invalid, v trgovski stroki dobro iz- j vežban. ima koncesijo za trgovino^ in gostilno, je pa brez premoženja, želi j znanja v svrho ženitve z gospodična i ali vdovo z večjim premoženjem in do-,1 brim srcem. — Pi?ma s sliko se prosi; r.a-lo\it.i na uirravo »Jutra* pod »Tiha j i I sreča>. ' najboljši in najcenejši Zastopstvo in zaloga: Ivan Gajiek, papirna trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.