Poštnina plačana T gotovini. Leto LXV., št. 6 Ljubljana, sobota 9« januarja 1932 Cena Din 1.- OfENSKI Iznaja vsaa dan popoldne, izvzeinši nedelje in praznike. — inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velia mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica s t. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. P O l) K L Ž N 11 G: MARIBOR, Grajski trg št. 8----(JEUTE, Kocenova ulica 2. — Tel. IW0. NOVO MESTO. Ljubljanska c, te!, gt. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351. ATENTATU NA MIKADA Atentat na m ikada, ki je božjega pokolenja, pomeni najvičf© žali tev bogov in mora zato ves narod delati pokoro Tokio, 9. januarja. Včeraj je bil izvršen atentat na japonskega carja, ko se je vračal od vojaške parade na dvor. K sreči pa je bomba padla precej daleč od dvome kočije tako, da je ostal rnikado nepoškodovan in radi sicer ni bilo človeških žrtev. Atentat je izvršil Korejec Rihosbo, ki so ga takoj aretirali. Priznal je, da ga je najela komunistična stranka. Po vsej Japonski je izzval atentat na mikada silno razburjenje. Zastopniki tujih držav so se takoj po atentatu podali na dvor, kjer so izročili svoje čestitke k srečni rešitvi vladarja. Atentat na mikada, ki ni samo vr h ovni poglavar države, marveč je po japonskem kultu božjega pokolenja, je največji zločin Pri Japoncih je kult prednikov in sploh božanski kult silno razvit. Pri Japoncih ne najdemo ver v evropskem smislu, marveč prevladuje tam še nekaka primitivna naravna vera. Osnovo japonskega kulta tvori prastari Shinto, kar bi se po naše reklo »pot bogov«. Naravo obvladajo po tej veri tisoči najrazličnejših bogov in božanstev. Vsako drevo, vsak hrib in vsaka reka ima svojega boga-zaščitnika. V vrsto bogov se prištevajo tudi ljudje, ki so živeli v zgodovini. Tako n. pr. smatrajo cesarja Ojina, ki je živel v tretjem stoletju, za boga. V vrsto bogov pridejo tudi duše vseh v vojni za domovino padlih Japoncev. Prvo mesto med temi bogovi pa zavzemajo božji predniki dinastije, katerim je posvečen glavni tempelj. Po tem kultu je tudi sedanji mikađo božjega pokolenja. Zato smatrajo atentat na mikada za največje bogoskrunstvo in največjo razžalitev bogov, ki lahko ima usodne posledice, ako bogovi ne dobe primernega zadoščenja. 2e prve vesti o atentatu so poročale, da je vlada takoj po atentatu podala ostavko. Pri tem pa ne gre za kako formalnost, kakršne so običajne v drugih državah, kjer poda vlada ob raznih važnejših dogodkih ostavko, da omogoči vladarju sestavo nove vlade. V tem primeru gre za izvajanje nekakih verskih predpisov. Po japonskem običaju morajo nositi posledice napada na mikada vsi, ki so kakorkoli odgovorni za njegovo osebno varnost ter za javni red in mir. Ko je bil 1. 1923 izvršen atentat na prestolonaslednika, se je jasno videlo, kako pojmujejo Japonci tak dogodek. Demisioniral ni samo notranji minister, ki je odgovoren za policijo, marveč so bili srat**otno odpuščen? iz službe tudi vsi policijski funkcijonarji, ki so bili v dotičnem delu mesta formelno odgovorni, četudi v resnici pri najboljši volji ne bi mogli preprečiti atentat. Oče atentatorja je moral takoj odložiti svoj poslanski mandat. Toda vse to še ni dovolj. Rojstna občina zločinca mora delati dolgoletno pokoro Odreči se mora najvažnejšemu in najbolj osrečujočemu narodnemu prazniku ob novem letu. Demisionirati je moral celo ljudskošolski učitelj, ki je pred davnimi leti poučeval atentatorja. Njemu je moral slediti tudi upravitelj dotične šole. Še pred par desetletji bi bili morali vs5 odgovorni izvršiti harakiri to je, prerezati bi si bili morali trebuhe. V vsem tem se jasno izraža, za kako velik greh, ki pade na ves narod, smatrajo Japonci vsako žalitev in vsak napad na pripadnike dinastije. Ves narod mora delati pokoro, a oni, ki jih smatrajo za neposredno odgovorne, morajo vzeti nase najtežje posledice. Težko je reči, kako hude bi bile posledice, če bi se atentat posrečil. 2e sam poskus pomeni najtežjo razžalitev božanstva, ki ga je mogoče oprati le z največjimi žrtvami. Božansko dostojanstvo, ki ga pridaje zaponski kult mikadu, se zrcali tudi v načinu občevanja vladarja z vlado in pri odi oče vanju vseh važnejših vprašanjih. Dasiravno je po japonski ustavi mikado vrhovni državni poglavar, skoro nikdar ne občuje direktno z ministri. Med njim in ministri obstoje posredovalci takozvani genrosi Ustava sama te ustanove ne pozna, vendar pa se brez genrosov na Japonskem ne more skoro ničesar važnejšega izvršiti. Genrosi so stari državniki in jih nihče ne more imenovati za genrv-se, marveč morejo to postati le po splošnem ljudskem prepričanju. Med genrose spadajo vsi bivši ministrski predsedniki. Ne more pa postati genros vsak minister, tudi če je dolgo vrsto let služil državi. Odloča samo njegova osebnost. Genros mora biti že nekaka zgodovinska osebnost, ki uživa splošno avtoriteto. Ti genrosi so svetovalci krone. Nihče jih za to ne imenuje ali k temu pozove, vendar pa so tudi in z njimi vsakdo računa. Genrosi so neke vrste glasniki krone. Ne predstavljajo pa ni-kakih prenašalcev pošt ter ne postavljajo in odstavljajo ministrov po volji mikada. Nasprotno, ministri prihajajo k genrosom, da se z njimi posvetujejo in genrosi jim ne dajejo nasvetov samo kot zastopniki krone, marveč po svojem lastnem prepričanju. Kljub temu pa so genrosi na drugi strani svetovalci krone in izvrševatelji njenih domnevnih in-tencij. Kdo prav za prav odloča, se ne da točno definirati in baš to je pristno japonsko. Obstoja nekak viseči sistem pri katerem se izvrševatelj pojavlja samo kot zastopnik in obratno odločujoči se da zastopati in se ga torej nikdar ne more pozvati na odgovor. Genrosi krijejo monarha, ker so njihovi nasveti največje važnosti, na drugi strani pa vendarle sami ne odločajo, marveč samo svetujejo. Na ta način stoji krona vedno iznad dnevnih dogodkov, a nihče ni odgovoren in tako ne more nikdar priti zaradi tega do kakega konflikta. Tako si je treba tolmačiti tudi sedanjo demisijo japonske vlade. Ta demisija je izraz pokore, ker se smatrajo vsi člani vlade odgovorni za napad na mikada. Pogajanja med Rumunijo in Rusijo Včeraj so se sestali v Rigi rumunski in sovjetski delegati v svrho pogajanj za sklenitev nenapadalne pogodDe Bukarešta, 9. jan. g. Današnji tisk obširno komentira prvi sestanek ruskih in romunskih delegatov v Rigi, pri kateri priliki je ruska vlada predložila svoje predloge na rumunske predloge. Časopisje je soglasno mnenja, da mora pogodba vsebovati tudi garancije glede besarabske meje. Rumunija je pripravljena dovoliti Rusiji koncesije v pogodbenem besedilu, če bi sovjetska vlada iz notranje-pohticnih vzrokov ne priznala določb londonskega pakta glede Be-sarabije. Stvarno mora biti jasno, da se pogodba nanaša tudi na besarabsko mejo. V tem oziru so vse stranke strnjene za vlado. Listi izražajo nado, da bo sovjetska Rusija, ki ji je mnogo na tem, da se sklene z Rumunijo nenapadalna pogodba, sprejela te pogoje. Rumunski poslanik v Rigi Sturza, ki vodi pogajanja, je včeraj odpotoval v Varšavo, kjer bo obvestil zunanjega ministra Ghiko, ki biva sedaj tamkaj na obisku, o vsebini sovjetskih predlo- gov. Pogajanja se bodo baje jutri nadaljevala. Z liberalne strani se izjavlja, da je treba vlado v njenih prizadevanjih za dosego nenapadalne pogodbe s sovjetsko Rusijo podpirati in sicer zaradi tega, ker bo ta pogodba nov korak za ohranitev miru v vzhodni Evropi in obenem večja garancija za varnost Rumu-nije. Pogodba pa mora na vsak način garantirati besarabske meje. Pariz, 9. jan. AA. Havas poroča iz Rima, da je rumunski finančni minister Argetojano dal o priliki svojega prihoda v Rim izjave predstavnikom italijanskega tiska glede Rumunije. Med drugim je rumunski finančni minister Argetojano smatral za potrebno, da precizira v odgovoru na neko vprašanje svoje stališče do sovjetske Rusije. Argetojano je dejal, da je prepričan, da sovjetska Rusija ne bo nikdar napovedala vojne Rumuniji ter da je on največji pristaš iskrenega sporazuma s sovjetsko Rusijo. HI samo malo rekonstrukcijo svoje vlade Zaradi odpora levice je opnsfB misel na široko koncentracijo ter bo najbrž o!iraiii! ^edanio sestavo vladne večine Pariz, 9. jan. g. Gcvori se, da je zunanji minister Briand poslal ministrskemu -predsedniku Lavalu pismo, v katerem mu sporoča, da spričo svojega razrahljanega zdravja ne more dalje voditi zunanjega ministrstva in ga prosi, naj čimprej na njegovo mesto imenuje drugega zunanjega ministra. Ta Brian-dov sklep — če bi se uresničil, ni prišel nepričakovano, ker je že dolgo znano, da Briandovo zdravstveno stanje ni ravno najboljše. Politična situacija pa se zaradi Briandove demisije ne bo spremenila, ker je že več kot 24 ur sigurno, da bo Laval po sestanku parlamenta, ki bo v torek ali sredo orihod-njega tedna, izročil predsedniku renu-blike ostavko celokupne vlade. Splošno se naglasa, da bo tudi sestava nove vlade poverjena Lavalu. Laval bo najbrž skušal razširiti svoio večino proti levici ter bo v tem primeru ponudil več mest radikalom. Na drugi strani pa je več kot sigurno, da bodo radikali, ki so že pri več ministrskih prilikah odklonili sodelovanje v Lavalovi vladi, tudi to pot odklonih koalicijo z desnico. V teh okornostih se bo moral Laval zopet poslužiti svoje dosedanje večine in sestaviti vlado, ki bo najbrž precej slična sedanji. V tem primeru bi Laval prevzel tudi zunanje ministrstvo. O sestavi nove vlade se bo končnoveljavno odločilo v drugi polovici prihodnjega tedna. Pariz, 9. jan. A A. Snoči je bila politična situacija, ki je nastala zaradi sinrti vojnega rrinistra Maginota in slabega zdravja ministra za zunanv zadeve Brianda. predmet živahnih komentarjev v kuloarjih parlamenta. Parlamentarni kro^i smatralo, da se predsednik vlade T. a val ne bo omeiil na to. da deleči novi osebi za vojnega ministra in ministra za zunanje zadeve temveč da bo dal kolektivno ostavko vlade. Predsednik vlade Laval je mnenja, da dominirajo sedanji težki zunanje-poli-tični problemi nad notranjo politiko. Laval želi. da se ustvari enotnost parlamenta na dolcčener.i programu in za določen rok. Narodne skupščine Beograd, 9. januarja. M. Nsroftafl skupščina je sklieana k rednem\ danju za 15. januar. Na prvi seji nes^a zasedanja se bo Narodna skupščina definitivno konstituirala ter izvolila predsednika, dva podpredsednika, štiri tajnike in skupščinske odbore. Do takrat se bo konstituiral že tudi senat, tako da se bo najbrž že 18. t. m. vršila svečana otvoritev zasedanja narodnega predstavništva s prestolnim govorom. Učiteljski senat zboruje Važna posvetovanja vodstva banovinske sekcije JUU Težnje in želje naših učiteljev Ljubljana. 9. januarja. Davi se je sestalo vodstvo banovinske sekcije JUU k važnemu posvetovanju, <\ se ga U'le'ežujejo ožji in širši odbor banovinske sekcije, nadzorni odbor :n J>r€*teeT niki 33 okrajnih učiteljskih društev iz vse banov.ne. Zborovanje se Je pričelo v risai-nici moškega učiteljišča. Kjer ga je otvori! ob 10.30 predsednik bano^rnsk? sekcijo g. Ivan Dimnik z nagovorom c naj važnejš. h učiteljskih zadevali. Po novem uradniškem zakonu imajo sestanki širšega sosveta še važnejši pomen kot preje, ker nadomeščajo izredne banovinske skupščine. Da s a vse delovanje važne učiteljske orga-i!.iceij9 izpopolnil in napravi učinkovitejše, bo treba prikrojit5 poslovnike -io pravilnike, zlasti ^a ;'e po alovnike za sreska društva. Poslanica Nj. VeJ. kraJja učite.jjskemn stanu ob p-:;ik: zadnjega kongresa je podčrtala važnost učiteljstva in delovanju učiteljstva je bil s tem podan izrazito nacionalen značaj. Zi dosego teh ci-ljev pa morajo zborovale! vtp!/.vati na ves stan, da se strne k delu za p.rep-orod javnosti v pravcu vseobčo strpnosti. Tudi poslanci bodo gotovo radi podpirali težnje so! suva in učiteljs' stanu, a pri namevščanjih naj se upošteva službena in strokovna kvalifikacija, ker organ i zao ;'a ni nikaka posredovamica za službe Ln službena nameščanja so zigolj zadeve prosvetnih oblasti. Učiteljstvo je dobilo tudi prav lepo priznanje od vodstva AKJ za svoje vplivno sodelovanje. Kar se gospod a.r s k ih teženj tiče, je treba pJače presojati glede na cene žvv.il in ostalih žh.vljenskih potrebščin. Mnoso kon-traktuainih učiteljev in učiteljskih a.bitu-rijeintov čaka na službe. Cianstvo JUU naj -se zaveda, da bo soIHanno gotovo dosoglo Glavni tajnik p. Kobal je podal obširno tajniško poročilo, ki iz nje«ia posnemamo na kratko naslednje glavne točke: Sledovi notranjega društvenega delovanja se kažejo tudi v vsem iavnem življenju. Organizac'ja je pa ustanovila tudi odseke za šolski radio, novinarski odsek, ekskurzijski odsek in eo-spodarski odsek in zaradi pomnožtve tajniških poslov je bil nameščen za drugega Klinika g. Kiimelj Metod, učitelj na ljubljanski glubonemnici. Banovinska sekcija šteje sedaj 33 sreskih društev, pripravlja pa e-*k še delitev nekaterih društev, kakor bodo to pokazale terenske prilike. Ocenjevan je naturalnih stanovanj pomeni za učiteljstvo nov udarec, zlasti zato. ke so stanovanja navadno cenjena previsoko Banovinska sekcija se je zato obrnila z utemeljeno spomenico na naša ministra g. dr. Alberta Kram« rja ir* i;. Ivana 1'uelja ter predlagala 1. ocenitev naturalnega stanovanja za ur teljstvo uaj ne bo višja od stanarine po Šolskem zakonu tz I. 1929, 2. odtegljaji za naturalna stanovanja naj se stekajo v blagajne občin, ki bodo s tem interesirane na zidanju naturalnih stanovanj, šolski upravitelji naj imajo brezplačna stanovanja. Sekcija dela tudi na tem, da izide čimprej zakonska določba glede da jat.-v učitelj-stvu v naravi, kakor mu to priznava zadnji zakon o narodnih šolah. VeflOPal je 9ekcij« intervenirala tudi pri banski upravi in prt ministrstvu zaradi prenu-stitev in nameščanja zlasti kontraktualrev. Iz poročilo o delu v odsekih posneman>o da so pristanek za ustanovitev gospodarsk**-ga odseka že dale skoraj vse naše ustanov. Uspešno so delovali tudi šolsko-upravni odsek, odsek za narodno izobraževanje, za nadaljevalno šolstvo, za Šolski radio, ki je priredil 14 šolskih oddaj in objavil program do velike noči, sodelujejo pri radiu najrazličnejši strokovnjaki in s februarjem bo uvedeno redno poročanje o raznih zanimivostih za mladino. Med najaeilnejš'imi je od s -k tčiteljskega pevskega zbora, ki dviga stanovski ugled, a odsek za učiteljski naraščaj posveča vso pozornost bodočim kolegom. Za ljubljanski učiteljski naraščaj je na razpolago posebna soba s čitalnico i 6, dež, Maribor gl. 4-4, dež, snega 10 cm. Novo mesto 4-4. dež. Seot Jan ž na Dolenjskem -j-5, dež, Tržič +4, dož, Rakek -»-2, sneži. Ljubljana, 9. januarja. JZSS je prej«! davi poročila, da sneži povsod, vendar Je sneg južen. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.10. Pariz 20.12, London 17.47 in pol. Newyork 513 in tri ceirt, Bruselj 71.30. Milan 26.10, Madrid 43.3.S, Amsterdam 205.65, Berlin 121.75. Sofija 3.72, Praga 15.21, VarSava 57.45, Bukarešta 3.08. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala. V prostem prometr t*o notiraJi: Devize: Amsterdam 2256 05 do 2262.89. Bruselj 782.21—784.57. Cunh 1097.85 do 1101.15, London 187.83—195.33. New-york 5608o6—5625^6, Pariz 220.72—22138, Otl Ml 2 SLOVENSKI NAROD«, dne 9. januarja 1932 V borbi zoper najhujšo morilko Iz delovanja proti tuberkuloznega dispanzerja v Ljubljani v prvem četrtletju Ljubljana, 9. januarja. Največji sovražnici človeštva smo se postavili sistematično po robu v Ljubljani sele lani jeseni. J etika, socijalna bolezen, pobira ljudi seveda tudi pri na«, saj je tudi pri na« doma beda. In toliko je pri nas bede, da niti ne shitimo, saj je oešče skrita, čeprav kriča do neba. Z ustanovitvijo protitiibcrkuloznega dispanzerja V Ljubljani smo dobili eno najvažnejših socijalnih ustanov, kair nam dokazuje zlasti njegovo delo v prvem če-trtletju. Vsak dan popoldne je zdravniška čakalnici v palači Ol'ZD polna ljudi, ki čakajo na zdravniški pregled, dispanzeri jske-ga zdravnika. Otroci vdirtih oci in bledih obrazov, drobni, čakajo plahi. Dijaki nervozno prestopajo in poka si j a vajo. delavci pa strme v tla. Med njimi so tudi shirane matere, starejši mo/je. nekaj jih je pa na-vdez zdravih. rdečelicnih. Zdravnik je vedmo preobložen z dolom. Do konca leta je obiskalo dispanzer 2°5 pacijentov, izmed teh je bilo ponovno preiskanih 22. Odprto tuberkulozo so ugotovi v 16 primerih, zaprto pa v 99. *?xbttjJjtda od 2. do 14. miKrca, za nazaj od 7. do 21. mane a. V Pragi, ki bo od 13. do 20. marca t. 1. Olajšava velja za tja od 8. do 18. in za povrate* od 14. do 24. marca t. L V Budimpešti, ki bo od 17. do 21. mar-ea. Olajšava velja za tja od 13. do 20. in aa nazaj od 17. do 25. marca t. L Na Dunaju, ki bo od 13. do 20. marca. Olajšava velja za tja od 9. do 19. in za po-vraite-k od 13. do 25. marca t. *. V Bazlu (Švica), ki se vrši od 2. do 12. aprskla, Olajšava velja za tja od 28. marca do 11. aprila in za povratek od 3. do 16. aprila L L V Te4 - Avlvu (Palestina), ki bo od 7. do 30. aprila- Olajšava velja za tja od 2. do 27. aprila in za nazaj od 9. aprila do 9. maja t. L V Milanu, Id bo od 12. do 27. aprila. Olajšava vega za tja od 8. do 25. aprila in za nazaj od 13. aprila do 2. maja t. 1. V Poznanju, ki bo od 1. do 8. maja Oladšava velja za tja od 27. aprila do 6. maja, za nazaj od 2. do 12. maja t- 1. V Parizu, ki bo od 4. do IS. mada. Olajšava velja za tja od 1. do 16. maja in za nazaj od 5, do 20. maja t. L češkoslovaška. železniSki popust 50% je dovoljen za časa zimske sezone obiskovalcem naslednjih Tatranskib kopališč: Hrebuenok, Mat-tiary, Nove štrbake Plešo, Smokovec Dmi, Smokovec Starv, Smokovec Novy, štrbske Plešo, Tatranskv domov, Tatranska Kotlina. Tatranske Poliankv, Tatranska Lam- nioe in Vvšnie Hagy. Pogoj _ petdnevno bivanje. Razno. Otvoritev nove železniške proge v Bolgariji. Pred kratkim je bila otvorjena nova železniška proga Knijownik - Kandjali kot podaljšek proge Rakowski (postaja na progi SoCja - PMlir,popel - Carigrad) _ Knijownik Sedanja proga Rakowski-Kar-drjaM, ki bo še retos podaljšana do Ma-stanlije, je dolga 98 km in so morali zaradi nje razstreliti mnogo tunelov. Zaradi te nove železnice bo odprto sedaj znamenito tobačno polje južne Bolgarije. Nove udobnosti za bivanje tuje«v v Italiji. Xa pobudo kontfsarjata za tujski promet so policijske oblasti odredile, da se omili policijsko nadzorstvo nad tujci, ki so prišli v Italijo, bodisi glede od počitka, bodisi radi razvedrila in ki se ne zadržijo več kot tri mesece. Tako je odpravljena odredba, da ee mora tujec prijaviti večkrat v raznih krajih, kjer prebiva. Sedaj zadostuje enkratna prijava pri vstopu v Italijo. Gen. direkcija drž. policije je izdala podrejenim oblastem odlok, glasom katerega morajo te Iti tujcu posebno turistu na roko, £ njim dostojno in prijazno ravnati in izogibati se, da bi se Izletniku delale kakšne ovire Primavera Siciliana 1932. Za obisk Sicilije so dovoljeni zopet isti železniški popusti kakor lani in sicer 50%. Olajšava velja od I. januarja do 30. junija t L Vozovnica petja 45 dni. nacijo, kolikor je pač mogoče. Češce je seveda nemogoče kaj storiti, ker mnogo jefčnih stanuje v izredno pomanjkljivih stanovanjih s številnimi družinama. Malih, higijeničnih stanovanj največ primanjkuje in ljudje hirajo v nezdravih, tesnih stanovanjih in poleg tega še zastrupljajo okolic . Kaj pomeni, če jetnčnik živi skupno z otroci v skupnem in še zatohlem prostoru, ki je česce kuhinja in spalnica obenem — ni treba posebej naglasiti. V celotni in racijoneLni proti tuberkulozni borbi so bolnice, ljudska zdravilišča in zavetišča neobhodno potrebni. V Ljubljani na poskrbljeno niti za desetino jetičnikov z odiprto tiberkulozo. ker nimamo za nje potrebnih zdravstvenih zavodov. Zaradi tega je pa proti tuberkulozna borba tem bolj otežko-čena ter so uspehi manjši. Idealna proti tuberkulozna borba je, če je izpolnjena tako, da jo vodijo po načelu expozdcijske profilakse, t. j. da preprečijo vsako infekcijo. To je pa v naših razmerah še težko storiti, poslužujejo se pa di-spozicijske profilakse, omejujejo širjenje j etike ter splošno blaže težke posledice tega strašnega zla. Vendar so pa nujno potrebne tudi za takšno proti tuberkulozno borbo zdravstvene ustanove, n. pr. stame kolonije, pireventorij, gozdna šola itd. Zato čakajo proti tuberkulozno ligo še ogromne naloge, ki jih pa seveda ne bo mogla izvršiti popolnoma sama, če se ne bomo zavedali vsi svojih »vetih dolžnosti, zavedali, česa smo dolžni pred družbo in da je sleherni posameznik poklican in odgovoren skrbeti po vseh svojih močeh, da smo srečni in zdravi vsi. Cilj proti tuberkulozne borbe je v glavnem zaščititi družbo pred tuberkulozo, vsi smo pa gotovo dolžni podpirati to stremljenje. Protituberkulozni dispanzer namerava letos ustanoviti tudi poseben oddelek za akademike v svrho sistematične, perijodič-ne zdravstvene kontrole nad njimi, kakršni so že urejeni po drugih vseučildškah mestih v naši državi. Znižane vozovnice na Zugsspitze. Da se %mogoči smučarjem cenena vožnja na Zug»-spitze bo izdala bavarska Zugsspitz-železnlca poleg svojih povratnih nedeljskih vozovnic tudi še znižane nedeljske vozovnice za enosmerno gorsko vožnjo. Te vozovnice, ki ve ljajo za gorsko vožnjo Garmisch-Schneefer-nerhaus, se izdajajo samo za tretji razred in stanejo RM 9. Prodajale se bodo ob sobotah in dnevih pred prazniki za vlak 5L 27, odhod iz Garmischa ob 16.45, ter ob nedeljah in praznikih za vlak št. 11, odhod iz Garmischa ob 9.20 uri. Z risanje železniških een t Grčiji. Grške železnice so zvišale svoje tarife s 1. januarjem 1932 za 2«/o. Zimske sezonske legitimacije za potova nje v Avstrijo. Posestniki teh legitimacij uživajo po petdnevnem bivanju na Dunaju razne ugodnosti in olajšave, kakor prost vizum v Avstrijo. 40% popusta po železnicah itd. Veljavnost legitimacije traja do konca februarja 1932. Obupne razmere našega kmeta Ljubljana, 9. januarja Včeraj smo objavili pritožbo, da je v primeri z mesom mleko v Ljubljani mnogo predrago, ker marsikje na deželi velja liter mleka le polovico toliko kot v ljubljanskih mlekarnah, danes smo pa na to pritožbo dob'li že naslednji odgovor. Glavni vzrok obupnih razmer našega kmeta je ogromna razlika med skrajno nizkimi cenami kmečkih pridelkov in med visokimi cenami industrijskih in obrtnih izdelkov. Se nikdar ni ljudstvo tako poceni živelo takorekoč na račun kmeta kakor we-daj, ko za svoje pridelke ne izkupi niti toliko, da tri oblekel svojo družino. Cene pri kovaču, kolarju, čevljarju, krojaču in trgovcu so se sicer znižale, niso pa padle tako strahotno nizko, da bi jim pretila propast kakor kmetu. Hlapce, dekle in dninarje mora kmet plačati tako kakor prej, davki so enaki ali še večji, živina, les, žito in drugi pridelki pa nimajo nobene cene več. Kmet, ki je kupil pred enim ali dvemi leti mladega vola in ga redil ter pital, dobi sedaj najmanj 1000 Din manj kakor je za njega dal, rediti živino pa mora, ker mora imeti gnoj, da obdelava polje. Ce obdelovanje polja obstane, obstane tudi vse življenje. Cene kmečkih produktov so padli za 50—80 odstotkov, če kmet zanje sploh dobi kupca. Pred vojno je kmet za tele 60 kg teže dobil toliko, da je lahko kupil 6 parov Čevljev, danes pa komaj en par. Za tele je tedaj dobil dobro celo obleko, danes pa za srednjo obleko mora dati kravo s teletom. Z izkupičkom za t» le je kmet pred vojno plačal dobrega k rep koga nlapca 4 mesece, danes pa v enem m*-secu poje tele Šibko hlapce. Za 1 liter mleka je gospodinja dobila 20 škatljic vžigalic, danes komaj le dve škatljiei Itd, itd. Kmetje nisc preti nizkim cenam, vendar pa marajo popuptit vse cene, da kmet n-? propade. Tudi kar se tiče mleka, je z ro3i>m še vedno najceneje živilo. Pomisliti ie treba tudi, da so se plače uradništva zniša'e mnogo manj kaknr cer.e kmečkim pridelkom. Znižajo naj s** torej vse cene in dobro bo za meščan-kik r tudi za kmeta, m Anketa o meri In obliki opeke Ljubljana, 9. januarja. Ministrstvo za zgradbe je nedavno predlagalo, naj se uvede enotna mera in oblika opeke za vso državo. Pri nas je v rabi format 29 X 14 krat 6-5. dočim naj bi irnek nova opeka nekoliko manjšo obliko in sicer 25 X 12 krat 5.5. V zveza s tem je napisal daljšo razpravo inž. g. Stanko Dimnik v »Trgovskem li tu«, v kateri se zavzema za večjo ob Irko, oziroma za ohranitev sedanje, včeraj dopoldne se je pa v prostorih Zbornice za TOl vršila anketa glede standardizacije mere in oblike opeke za vso državo. Ankete so se udeležili inspektor at\ž. Viktor Skabeme za bansko upravo, inž. MiklirČ za mestni gradbeni urad, inž. dr. Alojzij Kralj za mehanično tehnični institut univerze, člani inženjerske komore gg. inž. Evgen Rustija, inž. Dragu tiri Fatur. inž. Stanko Dimnik, za Udruženje inženjerjev in arhitektov inž. Ladislav Reve, za Zadrugo stavbnih mojstrov in za Udruženje graditelja, sekcija Ljubljana g. Mirosahv Zupan, za Zadrugo zidarskih mojstrov g. Jernej Hlebš, za gradbena podjetja in za Stavbno družbo d. dL g. dr. Lunaček, za »Tonti ies« d. d. g. Emil Toanies, za »Gradi-dom« g. Ivan Ogrin. za Ljubljansko gradbeno družbo g. Ivan Brdcelj. od opekarnar-jev pa gg. Karol Jelovšck. Franc Kotnik in g. Toranies in dr., daJje inž. Jaroslav For-eter, inž. AJbm Cerne kot zastopnik gradbenega urada v Mariboru in zastopnik Združenih opekam d, d. Ljttfbljana g. Kara. Glede oblike opeke se je razvila daljša debata, v katero so posegli inž, Dimniik, inspektor Skaberne, Inž. Krai in drugi. Po vsestranski debati se je od 20 navzočih zastopnikov itzirek£o 17 za uvedlbto velikega formata, odnosno za ohranitev sedanje oblike opeke, kar je posebno za naše narodno gospodarstvo in naše klimatitčne razmere edino umestno. Obligatorna uvedba izključno malega formata kakor ga predvideva nacrt zakona bi bila za naše razmere neprikladna in naravnost nemogoča. To pa zlasti glede na adaptacije in popravila 6tarih poslopij. Deputacija inž. Dimnika in stavbnika g. Briclja je potem posetila ministra za trgovino in industrijo dr. Kramarja in mu pojasnila težnje stavbne stroke, G. minister je obljufotfl svojo pomoč. Nov sneg Ljubljana, 9. januarja, Kakor v dokaz našim včerajšnjim pritožbam zaradi beračev, res danes sneži, kakor bi berače trgal. Mokre cunje padajo z neba že vse dopoldne, da so strehe že bele, ljubljanske ceste in ulice pa pokrite z najčudovitejšo brozgo. Smučarji se snega vesele s prarv mešanimi občutki, saj je sneg" tako moker, da s smuko tudi še jutri ne bo nič, če ne potegne mrzel veter, suh sneg bd pa raje imeli tudi siromaki, ki nanj čakajo kakor na blagoslov z neba. Prazniki so namreč brezposelne, še bolj pa postopače oživeli, da so berači postali prava nadloga vsemu prebivalstvu, Postali 90 že tako predrzni, da se izdaja vsak Snopsar za brezposelnega mučenika socijalnih, razmer, zato pa marsikdo postane tudi nasilen, razbija po vratih in kriči ter psuje, če ne dobi vsaj dinarja. Za kruh tem škodljivcem pravih revežev seveda ni, navadno so pa siti že tudi žganja. Ko bo mestna občina najemala delavce za kidanje snega, naj torej prav pazljivo izbira, da pridejo do kruha res delavoljni družinski očetje in delavci, ki so brez lastne krivde izgrubili zaslužek. Gotovo bomo dočakali še globok sneg, da bo tudi železnica rabila delavce, tako da bo olajšana vsaj največja beda. Snega se pa vesele tudi čevljarji in drugi obrtniki, ki letos vsi tožijo, kako imajo malo dela, saj so nekateri morali odpustiti večino svojih pomočnikov ter delajo le še z učenci, čeprav sneg prmaša tudi marsikaj hudega vendar je pa niarsakozmi tudi v veselje in tolažbo, saj se morajo odpreti občinske blagajne, kjer so pripravljene velike vsote za spravljanje snega, Ker na ta zaslužek čaka velika množica res potrebnih revežev, zato naj občina z deli prične takoj v največji meri, saj je zaslužek ljudem, ki radi delajo, mnogo večja podpora, kakor so uspehi vseh pomožnih akcij. Prostovoljno gasilno društvo Spodnja Šiška priredi svojo običajno PREDPUSTNO VESELICO v nedeljo dne 10. januarja 1932 v hotelu »BEULEVUE«. Začetek ob 18. uri. PLES. Nedelja, 10. januarja. 8: Ing. Eiselt: Mlekarstvo; 9: Prof. Jarc: Regulacija Ljubljanice in kultivacija ljubljanskega barja; 9.30: Prenos cerkvene glasbe: 10: P. dr. R. Teminec: Galerija slo-večih konvertitov; 10.30: Dr. Pavel Breznik: Basel; 11: Salonski kvintet; 12: čas. poročila, plošče; 15: Dr. Fr. Veber: Poročilo o rezultatih experiment. fonetične studije; 15.15: Dekliška ura: gdč. A. Lebarje-ga: Pogled v dvorano prednikov; 15.45: Dvoboj na harmoniki: Magister in Kokalj: 16.15: Samospevi g. Lovra Korenčana; 16.45: Salonski kvintet; 20: Komorni trio: vijolina ga, Brandlova, čelo ga. Lobe-Folger, klavir g. Stritof; 21: Samospevi g. Marjana Rusa; 21.45: Salonski kvintet; 23; Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 11. januarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Prof. Fr. Pengov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa (mesna ali rastlinska hrana?); 19: Dr. I. Burian: Ce-ščina; 19.3C: Zdravstvena ura: Zima in zdravje TL del, direktor dr. Ivo Pire; 20: Leharjev večer: sodelujeta ga. Štefka Po-ličeva in g. Jože Gostlč, solista ljubljanske opere; 20.45: Operetna glasba, izvaja salonski kvintet; 22: čas in poročila, napoved programa za n - -ledu jI dan. Krst Jiigovićev V proslavo rojstnega dne Nj. VeL kraljice Marije je na odru naše opere uprizorila Jugoslovanska Sokolska Matica v Ljubljani Mance Koma nove trodejansko igro z naslovom »Krst Jugoviće\*<*. Avtor-ca je napisala to svoje delo po naročilu in — kakor je zabeležil na naslovu tiskane igre — »s posebnim ozirom na Sokolstvo«. Marljiva naša kulturna delavka je izvršila težko na-Iogo in kakor je dokazoval pri snočnji predstavi sprejem njene igre po ćlanih Sokola, je Manca Komanova ustregla željam Sokolov z uspehom. V kritiko igre se mi ni treba spuščati, saj je prinesel »Slovenski Narod« že 31. decembra m. L v štev. 295 tako LzCrpno in pravilno oceno, da bi se le ponavljal. V propagandni igrici ni nobenega dramat-skega zapleta in je v bistvu le opis ustanavljanja vaškega Sokola v obliki dialogov, monologov in nagovorov. Sokolski naraščaj imenuje avtorca »Jugoviće« in je dala igri z ozirom na bodoči krst novega sokolskoga društva naslov Krst Jugovičev. ki ga pa nc vidimo. Ce bi bila avtorca namesto besed o sokolstvu in namesto gladke ustanovitve novega sokolskega društva obdelala boje za sokolstvo na deželi in požrtvovalno delo sokolskih pionirjev med ljudstvom ter prikazala kljub konfliktom in (najhujšim oviram dosežene sokolske uspehe, bi bila resnično ustvarila dramo. Zakaj le borba je dranmtiona. Vzporedno z ustanavljanjem vaškega Sokola je uporabila Komanova še ljubezenski motiv. Peter ljubi Mimflco, edinko bogatega Balanta, ki si želi za zeta Toneta, takisto bogatega kmeta. Tudi Petrove borbe za Minko avtorca ni iz^-edla dramatično, nego se onemogoči lakomni Tone sam. Balant zve namreč, da je Tone iztikal po zemljiški knjigi, aH ni Baiamst morda vendarle zadolžen, in se je s tem seveda Ba-lantu hudo zameriL Končno pa se Tone v pijanosti še izkaže nasilnega siroveža. Tako pade Mi niča Petru brez bojev v naročje. Papirnatih g ovo rame in dolžan na zaključku igre je precej črtal že režiser g. Košuta; brez škode in na korist na^lejšega razvoja pa bi se naj krajšala še ponavljanja v 1. dejanju. Svojemu propagandnemu namenu igra vsekakor ustreza; po svoji tendenci je koristna, po svoji preprosti fakturi lahko uprizori j rva in jo bodo torej tudi najmanjši odri brez težkoč utprizarljall Zlasti efektni zaključni prizor z žsivo sliko Sokolov in Sokoličev ob sviranju sokolske koračnice bo brez dvoma povsod učinkoval navduševamo. O predstavi sama pa prihodnjič, «BBWMB—F IH1 WWyil 'Mi li ffi 'S Trgovski ples 16« januarja 1932 v Unionu Negode jaz/, domača zabava, Cvirnov jazz. — Gostuje g. Mirko Premelč. Obleka za vse promenadna. (Ofic. sprejem ob 8. uri. — Dekoracija. (Odbor D. O. T. N.) Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 30. Sobota, 9.: Dve nevesti C. Nedelja, 10. ob 15.: Jurček. Mfladmska predstava. Premijera. Izven. Ob 20. Zapravijivec Izven Znižane cene. Ponedeljek, 11.: Cvrček za pečjo. B. * Drcvi ob 20. se vprizori v drami Go-larjeva vaška igra »Dve nevesti« za red C Glavne vloge so v rokah gg. P. Juvanove, Boltarjeve, Vide Juvanove ki Rakarjeve ter gg. Cesarja Levarja, Greg^rina, Brarine, Pluta in Jermana. Režija je Lipahova. Za predstavo veljajo običajne dramske cene. Premijera nove mladinske igre. Ravnatelj PaveJ Goli a je napisal novo mladinsko igro, ki se naslanja na vsebino narodne pripovedka »Pavliček in Vetorf 1 area ob 20.30 pri Levu. Sokolsko društvo v Mostah: tifcademina v sokolskem domu ob 20. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: »Plan»ne v plamenu« (l.ir*» Trenker). Kino Dvor: »Nasilje«. Kino Ideal: »Skrivnost rdeče mačke.« ZKD: »Ciklus najnovejših kofrt ffmov* ob 11. do»p. v Matici. Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola ob 16. v Narodne n domu. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Banovec, Kongresni trg 12, Cstar Sv. Petra cesta 78, Hočevar, Ljubiiana VII. Celovška cesta 34. ;,ii£i&£te suknje, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deeo nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. Popravek Skiioujoo se na člen 26. in 27. zakona o Lisku z dne 6. avgusta 1929 Vas v imenu svojega klijenta g. Karla ^parhakla, župnika v Lomu nad Tria čem, najv judneje pozivam, da priobčite v naslednji št I ali II »Slovenskoga Naroda« v istem delu Ista in z istimi črkami, pod istim naslovom, naslednja popravelv otonka, lei ga je priobčil »Slovenski Narod« dne 25. novembra 1931 v številki 369 na strani drugi, v četrtem stolpcu pod naslovom; »Turisti nikar v Lom« in s podpisom Ahasvor: Turisti nikar v Lom! Na res, da »je v nedeljo dne 22. novembra 1931 stopil na prižnico v Lomu nad Tržičem miad gospod, srednje postave, arepega pogleda in ostrih potez«, res pa je. da je stopil na to prižnico župnik v 1 omu. Ni res, da »je njegova pridi-ga bila druga posebnost,« res pa je, da pridige ni Kilo, ampak je župnik bral pastirsko pisnvo j*>-goslovanskih škofov, ka med dTugVn otv-soja, tudi kult nagote in vsebuje stavek. »Da se je obi-čaij nagote začel širiti tudi v planinske loraje,« Ni res, da »so dejaH gospod na praznici,« da je šel tudi čez našo vas etoe naleti moški brez srajce, »res pa >e župnik, pri tem odstavku pastirskega pusma omenil: »Tako ste lani ccjo na podanik Sv. Kesnje-ga "elesa, videli, da je šeu po <~i>h mimo cerkve in skozi vas skoro gol mo.^Vi brez srajce, ravno ob času, ko ste začeti zfi>i-rati k pix>cesa'}L« »Ni res, »da je bilo rečeno: »Vzemite palico in ga naklestite, res pa je, da žuip-nXc tega ni rekel, in da ni rabil bofrodi, ka bi kaj takega pomenrie, ampak je le svetoval, da je troba »oak Jjir, ki gre brez araij<;e fckozi vas, odiločno pozvan, naj ae obleče in ga na ne*dioi2v-ropa*' — Tečaj za smuške vaditelje na Krvavcu (1700 m) pod vodstvom g. Lnž. Kou-delke bo od 17. do vključno 27. januarja n ne ud 13 do 24. t. m., kakor je bilo prvotno določeno Skupen odhod bo dne 16. z avtobusom izpred kavarne E 'rope cb 12.05 do Cerkljan. _ MDtokolesarski klub »Ilirija«. Jutri razdelitev nagrad sezone 1931 v restavraciji Slepi Janez Začetek ob 15. uri. Postajališče avtobusov in električne cestne železnice. Potovalna pisarna Važne informacije za one, ki hočejo potovati po svetu >S L O V E N S K T N A R O D^', dne 9. januarja 1932 Stra 3 Na domu pri Lovšetovih Pravi dom zadovoljnosti — O koncertnih nastopih gospe in gospodične Lovšetove Ljubljana, 9. januarja. Tam na Mrrju v Mu mik ovi ulici je čedna prostorna vila, ne premoderna in še manj staroverska, ampak takole, kakor pravimo, solidna in prijazna. Okrog in okrog n»je je pa vrt, da je dom vse leto v cvetju in zelenju Pozimi seveda ni cvetja in zelenja, ker bi ne bilo v redu in v Ljubljani tudi še rrnnarrvo zimzelenih vrtov, ki so drugje zlasti po velikih mestih že celo moderni. Iz snega gledajo vrh visokih, gosto s trdimi zedenimi rožicami Pavla Lovšetova obraslih štorov le mrazu ki j uboj oči široki sivkasti listi rožnatega ohrovta, jug je pa idkril plahte gostega zelenega motovilca. Torej povsod red, lepo soliden red, da je med rožami tudri nekaj zdravih sadnih dreves, poleti pa po gredah debeli kolera-ba in solata jezi gospodinjo, ko uhaja v cvet. Na prenaglo solato m na plevel in Srn morje je pa še bolj hud gospodar, saj je t:iko red. če se na take stvari jezi bivši predsednik in sedanji podpredsednik po-. - !~n'ce Sadjarskega m vrtnarskega društva. Red je taxN, da doma gospod profesor Anton Lovse ra profesor, ampak samo : • -, vrtnar in pa gospodar, kakopak, v kor se ne tiče kuhinje in sploh gospo-dinjs&aga resorja. Po pravicah tega resor-sp dinja odiloča tudi na vrtu, kjer !e na vse zgodaj čepi med gredami m pleve, snHi ;n ruje. a mož je za težje delo, idar -cha kopati in gnojiti. Močan ]'< je in zdrav, pa mu težko delo do-st ri. Dolg je tudi, da mu ni treba tve, ko škropi drevje, da *e ne zaredi rčes, ali kadar obira jabolka. Davke plavi i e brez ruibcžnii in tako jc vse v redu, da ni jeze it hiši in v njej vlada vedno ti fa mirna zadovoljno«; t. ki je tako pri-js«ni fifcstrs&a. Pa Lo\*žetovi venca r roiso filis-terski. " —-.v so zadovoljni, zdravi, močmi m sila prijazni. Tudi zato ne. ker so davki plačani .u. $e ( 'vr .-.g hiše čutiš, da je v tem f ■ Ijnosti vedno vedro in vese- lo, saj s c po vsem Mirju in tja čez Gra-"";•') 7. vrta in i-z oken razlega petje in - ''.rje. vmes pa smeh in zopet smeh, kakor kragnljčfc« tn zvončki, pa rudi bob-~ " Hetov ;■- h t, da se Tmovčanke med mi ozirajo proti Krim-u v veselem ~ v niu, če ne grmi in zvečer ne bo * ' vlačita :h kangelj z vodo ali — h «.« ne daj, z gnojnico pa nfkdar ne prili-Pa kako zdrav in odkritosrčen je ta smeh, da človek kar ne more mimo, §e jjs pa vstane, če mu mama strežejo z r>vmi kifeljčfki, oče naliva voljno sK-v -vko. Majda ponuja cigarete in jih Samo prižiga, vsi pa pazijo, če je se kaj treba. Tako je vse domače in ne da se dx*pove-lati ljudem, ki čakajo na človeka drugje, da mora biti zamaida, če prideš k Lovše-tovwn. Se to ni sitno, če nič ne razumete na muzfto, pravzaprav je pa tudi boljše, ker bi btfl na tem polra obosik -vodno za domačimiL Zadnjač sem se vendar po. Dvomimo, da bi se bile Vičanke tako naglo .poboljšale, najbrže se je med njimi tako hitro razširila silno nalezljiva bela kuga. Počitek po kosilu v Mladinskem zavetišču na Viču se bodo tudi v kratkem pomeščaniii ali — kakor raje pravijo občani — proletarizirali. S tem pri nas prevečkrat še pogrešno in zmotno tolmačenim izrazom se pa Vičan i seveda ne smatrajo za sodrgo, ker že ves razvoj viške občine 'okazuje, da ta ponosni proletarijat tvori res za socijalne dolžnosti zavedno, izobraženo in pošteno delavstvo, ki si služi svoj trdi kruh z žulji svojih rok ali pa z duševnim delom. Ta proletarijat si je v treh desetletjih v močvirnem blatu med Rožnikom in daleč tja proti Mestnemu logu sezidal mesto, ki bi se tudi onstran Tržaš\e ceste z vso pravico imenovalo Rožna dolina. Vič z Olincarrri in Rožno dolino je danes v resnici prav lepo in za našo banovino tudi veliko mlado mesto, a skromni prebivalci so pred leti proslavili celo imenovanje svoje prijazne naselbine za vas z veliko slovesnostjo, med tem ko mnogo manjše vasi in stari trgi avanzirajo za mesta in trge. Župnija sv. Antona iz Padove obsega vso občino Vič z Vičem. Glincami in Rožno dolino ter vas Brdo in občine Zgornja Šiška tako, da sega od kolonije Stan in Dom pa do Dolgega mosta Prej so te vasi spadale k frančiškanski župniji v LjuMjani, ko je bila pa pred 24 leti ustanovljena viška župnija, so vasi štele že 4000 prebivalcev. V 24 letih se je prebivalstvo podvojilo saj ima župnija po zadnjem štetju že 7364 prebivalcev, ki je med njimi le kakih 50 dragovercev. Prebivalstvo se še vedno prav nagSo množi, saj je bilo lani 142 ro- Za svoje otroke pa viška župnija skrbi tako lepo, da je lahko za vagled vsem našim mestom. 2e L 1906. je namreč župnija ustanovila Mladinsko zavetišče a globoko socijalno čutečemu župniku g. p. Teodorju Tavčarju je 1. 1928. uspelo, da je Vincencijeva konferenca pod njegovim predsedstvom sezidala Mladinskemu domu nasproti šole na Glincah veliko prostorno moderno poslopje s 15 sobami in vsemi pritiklinami. V zavetišču jc sedaj v popolni oskrbi in na stanovanju 33 otrok od 2. do 14. leta, v dnevni oskrbi jih je pa celo 55, a to število se seveda menja ter narašča, saj bi bilo treba še enkrat toliko prostora. Mladinsko zavetišče ima sicer še dosti dolga, vendar pa župnik upa, da bo mogoče poslopje v kratkem povečati. Iz podporne akcije za breszposelne dobiva v zavetišču 32 otrok kosilo, vsi otroci so pa seveda ves dan pod skrbnim varstvom usmiljenk. Viško zavetišče je tudi edino pravo mladinsko zavetišče v Ljnibljani in njeni okolici ter je tako voorno urejeno, da je tudi banska uprava dala v zavetišče 12 sirot iz raznih krajev. Razen tega konferenca podpira to zimo 20 družin brezposelnih, stalno je pa deležnih njene podpore po 15 družin in starih onemoglih samcev ter samic. Pri tako lepih uspehih zavetišča in karitativnega dela sploh pa moramo pomisliti, da vse te podpore za svoje revne sosede žrtvuje proletarijat. E>elavski stan, kri tvori ogromno večino vsega prebivalstva župnije, je na Viču dokazal, da nikdar ne pozabi na dolžnosti dobrega srca. G. župnik smatra Mladinsko zavetišče za največji uspeh svojega delovanja na karitativnom polju, kar mu mora priznati tudi vsa javnost. Poročenih je bilo na Viču 60 parov, ki so bili vsi domači, ker se na Vič ne prihajajo poročat tujci, kakor k frančiškanom v mest«. Pač se je pa več Vičanov peljalo poročit drugam, saj sta bila na Viču oklicana 102 para. Tudi Vičani so pri porokah že zelo opustili bahaštvo in jih že več pride peš k poroki. Skoraj vsi pari so bili v normalnih letih, le en ženin je bil star šele 18 let. Koruze je seveda tudi precej, čeprav se trudi župnik, da bi jo odpravil ter zato dovoljuje takim parom vse olajšave pri porokah, a otroke takih parov je zaščitil pred kvarnimi vplivi v mladinskem zavetišču. Čeprav je župnija precej velika, so ločitve samo tri, a kar se vere tiče, je iz rimske cerkve izstopil le eden in prav tako se je eden v njo vrnil. Kar se morale tiče, bi v tej proletarsdci župniji marsikdo pričakoval porazne učinke proletarizacije. vendar pa temu ni tako, čeprav se revščina tudi med delavskimi sloji prav hudo pozna in občuti na vseh straneh, a kljub temu je v župniji izredno malo zločincev. Kakor smo že rekli, je bila na Viču v minulem letu smrt prav mila Doma jih je namreč umrlo le 47, a v bolnici samo 6. kar izpričuje, da na Viču še niso razvajeni, da bi vsak bolnik takoj šel v bolnico, kakor to delajo v mestu. Tudi visoko starost dožive ljudje, saj so štirje umrli v visoki starosti nad 80 let, ena žena je pa dosegla celo 91. 'eto. Samomora sta bila le dva in pri nesreči je izgubil življenje le en delavec, ki ga je ubil električni tok, a od zločinske roke ni umrl nikdo. V tem proletarskem kraju bi tudi vsakdo pričakoval, kako silno mori in razsaja tuberkuloza, ztlasti bi pa sodil tako zato. ker je pred kratkim pisal neki zdravnik, da na Viču umrje vsak peti človek zaradi je-tike. Zdravnik se je k sreči vsaj za minulo leto vračunal, saj je tuberkuloza pobrala le tri osebe, pet jih je izbiralo zaradi raka. kap jih je pa vzela sedem. V zdravstvenem pogledu je torej na Viču kljub revščini znatno boljše kakor v mestu, zlasti je pa število smrti dojenčkov »prav čudovho nizko Dojenčkov do treh let je namreč urmrlo !e 12, a samo lani je bilo 150 rojstev. To nizko število doka*zuje, da je na Viču higijena na višku, mnogo pa pomagata tudi Mladinsko zavetišče in pa šolska poliklinika. Ker smo zgoraj izrazili domnevo, da *e morda na Viču širi bela kuga, nam pa tako št e vitlo rojstev dokazuje ravno nasprotno, saj je na primer v sišenskri župniji, ki ima 3000 več prebivalcev, matno manj rojstev. /toapnik g. p. Teodor je torej a svojimi ovčicami lahko upravičeno zadovoljen, a kot doiigoletni občinski dlbornik se posebno hvali, da dosega vse za lajšanje bede brez težav, kar priča o velikem razumu-venju občinskega odbora za socijalna vprašanja Pri vseh karitativnih vprašanjih namreč viada v občinskem ocrboru najlepša harmonija in ta mala občina je lahko za vzgled tudi največjim mestnim občinam, če pornisdkno, da je prebivalstvo revno in ima občina zaradi svojega naglega naraščanja ogromne stroške z novimi cestami, kanali, vodovodi in razsvetli javo. kjer v vsem sleda svojii bližnji sosedi in prorektorici Ljubljanri. Novice iz Trebnjega Trebnje, 8. januarja. Mak> poono prihajamo a svojT-m pisanjem, no, pa ker smo komaj sedaj končali s svetkovanjem, tnd5 se ne bo napak, ako se od nas povemo zadnje novice k praznikom Tik pred božičem Je imel novoimenovani občin«kl od-bor svojo prvo, obenem proračunsko sejo. na kateri je bil odobren sa leto 1962. občinski proračun t iznosa 356.000 Dtn, torej za 10*2 manjfc; od ':-n-afeegfe. Praznike smo praznovali po stari na va*di, no, malo se je kriza tudi ta poznaJa. Sicer pri poticah in tudi drugače ne preveč. Silvestra amo pa letos slavtM kar leno doma, ker je Sokol istega otipom d -1 tudi zaradi krize. Sicer smo pa vseeno v veseli dražbi pričakali novo leto. če srečno, še ne vemo — a da bd telo vsem! Z novim letom pa smo dobili tudi sneg, k>". so ga naši novopečeni smuč ar j! komaj pričakali. Veste, nismo m! ta doli še tako zadaj, kajti tudi smuk je zaščegetal našo dolino. Nekaj se jih je udeležilo so ko!ske?a smučarskega- župneg-a tečaja v Žužemberku, drugi pa so kar sami začeJi na lastnem terenu. In ravno na prvo nedeljo je bila overitev 3muške sezone v Trebnje o (škoda, da je trajala le dober teden!). Na T'r>vJ.i-novem hriou je bilo vse živo mladina on saneh, a odrasli na smučeh. Kar iee4?'* sem naštel teh brumnla smuk — Trebinj-cev. Seveda tudi gJedaltev iu bilo malo, pa to ni plašilo naših navdušen'.h športnikov, kil so kljub strahovitemu pa.Janjc in hitri vožnji po zadnji strani__?a5eli Vsa tast njim — led so prob&l in nanje smo lahko tudi v Trebnem nonosni. Začeli so _ kako _ to _*e n j. Lova stvar _ pa je le prav tako! Istega dne pa smo imeii v.-sokega go sta v osebi g polkov ai k a Xovakov:6a. k: je prišel k nam, da pripravi ustanov it r-" Strelske družine. UpajVnto, da bomo kmalu pozdravili tu IM letom :ai je zapustil sodni* g. Karol Pleiweis, ki je odšel v Kranjsko goro. Naše sokoisko dru št 'o 'na v ntMvJjo 17 t. m. oo 15.30 svoj ietni občin zoor v gostilniški-h prostorih br. A!. Patina v Trebnjem Te dni se vrne v osnovno sok> v I>» lenjo Nemško vas z enoletnega btmJJJs dopusta sokolska leJavka in učite-iji a gdč. Zorana Haupt.manova, k: j<> s;>r« i"* .i L vetjem tudi o-vnne čil In zdrav k nam našo sredo, kar mu vsi od srra želimo! _ ar. Dobrodelna akademija Velika dobrodelna akademija v vseh dvoranah in stranskih prostorih hotela Union v Ljubljani dne 14. t m. IfffftOf obeta postati v letošnjem predpustu ena največjih, gotovo pa po svojem namenu najbolj človekoljubnih, strogo nmetn Hc i in rudi naj/aba\nejšUi prireditev Krasni koncert bo obsezal dva dela. Opern orkester Narodnega 0od4ttČ;a bo izvajal Ant. Lajovica *Capriccio«, ki je ena reprezentativn'li skladb izvirne na>e glasbene literature. ki natfo stpJoh štiri nove skladbe /a orkester S.ivka Osterca. Primadonu <>a, /Jata (ijungjenac-Gavetlova zapoje arijo Minke iz Fčirster-jevega »Goreniskega s-lavvka« m tri slovenske narodne pesmi, ki jih je po Sranko Vrazovih zapiskih priredil Niko Stritof. Potem zapoje mešani zbor Glasbene Matice prvič novo H. Sattnerjevo kan lato »V kripti sv. Cecilije«< (tenor solo g. GostiČ) z orkestrom. V drugem deki. po odmoru, zapoje mešani zbor Glasbene Marice 5 mesamh zborov in dve narodna: GaW»u« »Ave, Maria!«. A. Forster »Lurbic*«, A. Laj o vic »Zeleni Jori«. Osterc •< Me nas«. E. Adamič *Zaman pod oknom*, končno Hiibad »Je pa dav; slanca pala . . .« in O. l>ev »Majokrica«. Pri zabavnem delu bodo sijaki bodo prosti samo vsak četrtek, aoboto in nedeljo popoldne. Umestno bi bilo, da da šolska oblast lijakom vsaj nedeljo prosto m jih oproti obvezne službe božje. Razlogov za oprost i t^v je dovolj. 1. Radi slabe obleke in obutve se dijaki v zimskih meeecih, ko morajo sedS L O V E N S K I N A R O D*, dne 9. januarja 1932 Stev B Triumf grandioznega veleSilma, ____največjega v tej sezoni! Občinstvo navdušeno in globoko ganjeno! Velealpinski film, posvečen herojem, padlim v svetovni vojni na vrhovih Dolomitov! V glavni vlogi Luis Trenker Italijani razstrele vrh Oo! di Lana. — Snežne lavine zasujejo cele vode hrabrih vojakov! Predstave danes ob 4.. 1 v S. in 9 : j -jutri v nedeljo ob 3., 5.. 7. in 9. uri Predprodaja vstopnic đnveno od 11. do % 13. ure! — Vstopnice nujno za-signrati! Elitni kine Matic Telefon 2124 a Dnevne ¥esf: — Iz sodne službe: G. Prohinar Viktor, je po službena potrebi premeščen od deželnega sodišča v Ljubljani na sodnijsko službovanja k okrajnemu sodišču v Cerim ri. Splošno priljubljenemu praktiku želimo, da bi ?e počutil na novem sodniškem alužbova-nju tako kakor med nami. — Iz orožuiške službe. Poveljstvo o;ož-niske čete v Murski Soboti je prevzel te dni orožniški kapetan I. razreda Milan Ko vinčič, ki je prišel iz Kratiia. Dosedanji po veljuik orožniške čete podpolkovnik Josip Bojie je pa premeščen iz Murske sobote za inšpektorja vrbaskega orožniškega polka v Banjaluko. — Tečaji sa kurjaee in strojnike v Mur ^ki Soboti. Banska uprava je priredila v Murski Soboti 4-1 dnevni tečaj za kurjače m strojnike pod vodstvom inšpektorja parnih kotlov inii. Miljutšna Debeljaka. Tečaj so posedali večinoma lastniki mlati ln ic. ki ne morejo ver plačevati kurjačev m strojnikov. — Nova cesta Ljutomer -Strigov*. Cestu odbor v Ljutomeru je določi i na zadnji seji 100.000 Din za gradnjo nove ceste Ljutomer —štrigova. Ta denar se bo porabil samo za materijal, delali pa bodo kmetje brezplačno. Z novo cesto se bo pa pol med Ljutomerom in Štrigovo, k je b la doslej dolga 15 km. skrajšala na b'—7 km. Tujski promet na naši revijeri v decembra. Lani v deeembru je bilo v Splitu 147<> tujcev, od t tujcev, v Makarski nad 100. v manjših krajih pa okrog 250. — Kožni sejem v Ljubljani Lovcem se nudi najugodnejša prilika, da kolikor mogoče dobro vnovčijo svoj tozimski lovski prt-delek, ako se poslužijo za vnovfevanje kož lovsko-prodajne or^an zaci je Divja koža* v Liublian1. Dražba, po vrstnem redu 13., se vrsi dne 25. t. m. Za to dražbo vlada posebno s stran inozemskih kupcev veliko zanimanje in bo za blaiio dovolj zanimanja. TT^peh je torej močno odvisen od lovcev samih. Cim ver blaga ho na raz{>olago in čim bo'jša bo povprečna kakovost kož, tem lepši bo uspeh dražbo. Oklen te se Divje kože< in pošljite vse pridobljene kože nemudoma le njej v prodajo. V današnjih težkih čas-n posameznik še celo ne opravi ničesar, le v slogi in medsebojni podpori je mor in zagotovilo cm boljšega gmotnega uspeha. — Poziv »lanom ^elek. odreka za perut-•ninarstvo Kmetijske družhe v Ljubljanii. Člani odsekov pri podružnicah, kakor tudi oni. ki so včlanjeni pri odseku Kmetijske družbe v Ljubljani, se poživljajo, da plačajo čim preje letno članarino, ki znaša za vsakega člana 5 Din. Kdor ni poravnal članarine v prošlom letu. naj vpošlje dvojno vsoto, t. J. 10 Din in jo nakaže na Kmetijsko družbo. Člani, ki ne plačajo do 1. februarja t. I. članarine, se ne smatrajo več za člane in tudi ne bodo deležni ugodnosti, ki jih nudi odsek svojim članom, posebno na razni!* perutninarskih razstavah, pri dobavi jajc za valenje, enodnevnih piŠcet, *ploh plemenskih živali, močnih krmi itd. po znižanih cenah. Naročnina za glasilo ^Kmetovalec« pa znaša 30 Din. — Poziv članom odseka za kuneerejo Kmetijske družbe \ Ljubljani. Članstvo odseka za kuneerejo Kmetijski' družbe se poziva tem potoni, da čimpreje vplača članarino pri ta in stvu odseka, odnosno Kmetijski družbi. Letna članarina za vsakega člana Boaša 10 Din. naročnina za >Kmetovalca< pa 30 Din. Člani, ki ne bodo poravnali članarin^ đo 1. februarja t. 1. se bodo kratko črtali in ne bodo ali usodnosti, k' jih nudi odsek 'ioin. kakor: na razstavah, pri -lnenskih živali, pri proda ii kunce\ ovtne itd — Tečaj za mizarsko lužanje v Kamniku. Zavod PO Zbornice za TOI v Ljub-ljan-i priredi v Kamniku v soboto in nedeljo dne 16 in 17 lanuarja t. i. celodnevni tečaj za mizarsko luženje -n sicer v delavnici g. Avguština Justina, mrzanskega mojstra na Šutni. Y teČaiu bode predavaj ue>teLj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak Opozarjamo na ta tečaj mizarske mojstre m pomočnike kamniškega oko'.iša s pozivom, da se prijavijo za ta tečaj Prijavo je poslati Obrtni zadrugi stavbnih strok v Kamniku neposredno najkasneje do 14. januarja t. 1. Pripominjamo, da je prostih samo 30 mest. Pristojbina ^naša /a mojs>tre 50 m /a pomočnike 25 Din. V primeru, ki bi bil vreden posebniii ozirov dovolj Zavod na prošnjo izjeme. \ ^.ik udeleženec mora prinesti e, .-.eno z vodo brušene deščice raznega lesa v veli-ivost- 10 X 20 cm in v debelini ti—8 .:a 'oženje /druži; tudi tečaj za politiranje. Odprte planinske koče SPD sporoča »bč^nstvu. Belokrajine« Jurija Novotnega za 40.000 Din. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. IV. naproša onega dekleta, ki je dne 7. junija 1931 poslalo iz Zagreba na žan-darmeriisko stanico v Črnomelj anonimno p:smo. nanašajoče se na prave storilce tega ropa. da temu sodišču ali najbližji žandar-rneriiski stanici ali pa policij! sporoči svoje ime in naslov. Storilcev ali njegovih bratov naj se ne boji, ker so že vsi zaprti v kaznilnicah. — Tudi rekord. So»lisce v Čakovcu je imelo včeraj opraviti z mladima zakom-ema. ki sta se nedavno civilno poročila, pa je žena takoj odšla domov, češ. da z možem sploh noče živeti. Sodišče je upoštevalo obojestranski, željo in razveljavilo zakon. Zanimivo je. da se nameravata ločenca e dni drug'č poročiti, seveda on z drugo, ona pa z drugim. _ Trboveljska gcstOničarka žrtev premetene ciganke. Pred zagrebškim okrožnim BOđfSSem 3e je vršila včeraj obravnava proti ciganoma Stevi in Pranju Nikol-ću. ki sta bila obtožena, da sta oropala v Imžb drusrl-h c'sanov zostimičnrk-o Amalijo Rasbersrer iz Trbovelj. Po obtožvici sta cigana poiskala Rasbergerjevo v Trbovljah in ji dopovedovala, da bi lahko v Zaprešiču kupila gostilno >Zemal.jski ra.j prav poceni. Tudi ciganka Kata NiikolićV va je biia vecVkrat pri njej v Trbovljah in jo pripravila io te^a, cTa se je nekega dne v družbi trboveljskega rudaria Brane* StsveU odpravila v ZanreSić s 50.S00 Din >.T;i postaj5 v ZapreSiCu so jo nHča-kovat: cigar*! in komaj so zapustili postajo, so jn baje obkolili. Stavca nekoluko za Ir2al:. RasbeKgerjevl pa olvzeli denar ;n izginili i^.a sta p.re-1 &o.dn'k" odločno trdila, da nista Rasbergerjevđ odvzela denarja ;n in .-> vsej stvar5 prav za prav ničesar ne vesta. Cisra.nka Kata Nikolićeva Je baje Raz-bergerjevo ogoljufala za denar. Ko je namreč prišla trboveljska gost ;1 ni čarka v Za-.^rešič". j'* je ciganka aaftveala, da ji bo s svoiimi čar-^d^Vmi močmi pomnožila d^-nar Rasbergerjeva ji je verjela in Je na n5^»n p©>l-nih pri kidanju snega Iv. snaženju cest ter ulic. Toda že drugi dan po končan.b de« lih je bil naval brezposelnih na mestn! sojia'm politični urad uiko velik, da je bil urad p-risiljen na hodn'ku .»osta-viti reditelja ter dodeliti «>ld »*u za brezpt.seiDe posebno sobo. Razde kjv :>od-por se \nši z vso natančnostjo, p č^m-ir so se pr • -^litičn' ura«1 ima namreč štiri oddelke "n sicer: Za bTei!.i de.ežn: že podpore, je naložena ipos^t)^^ kart«j^e"-.a po abecednem redu, L i obsega že sedaj nad 4000 v mesto Lonbljana pristojnih pod-pirancev, ki uživajo stana podporo, ki čo-bivajo brezplačna zdrav*.a, brano v dnevnih zavetiščih. izikuh:4x itd. Nadalje je okoli 3600 pomoči poir>v tujih občanov, ki dobivajo podporo na rićun svoji ih občin, to so več'moma is br,'ni2 odirmSčeni reikonvale¢i, stalno v Ljubljani biva joči brezposelni, kniašn: šv^ki de ci. Vendar se bo odbor glede na taftak — loftaj vseli družabnih slojev izogiba! vsakemu nopotrehnonoi raakoaju ob priliki proslave Tako bo liubljansk'm meščanom na dan 27. .'anuarja dana prilika manife-stira-t.-' ne samo svojo kulturno In na-eional-no zave^st in solidarnost, temveč tudi svoje -zmenit*1 socialne čute. _rj Snega, ki je ležal skoraj 14 dni, smo se končno iznebtli tudi na cestan glavno zaslugo ima pač južno vreme. Seveda so tudi mestni delavci pridno na de-Ui, toda težko je ustreči bjudem povsod obenein zato Je sele včeraj nriše.1 na vrsto Kongresn.! trg. V Zvezdi je še tn-V precej starega snega ter so tla tu in ta.m v drevoredih kar poplavljena. Na brozgo, ki ?e ■"laj ne pogrešamo nikjer, se bomo pač inornl: p-:vaditi, ker ni druge tolažbe, vreme je pa dan za dnem bolj slabo. _lj Umrli so v Ljubljani od 31. decembra 1931 do 8. lasmarja 1032 Kocbek Viktorija roj. Dolenc, 49 tet, žena industrijalca. Kranj, Kržvč Fr;:nv. 43 »et. berač, Ic -vaLld, 43 let. mestna hiralnica. Oven Fran. n-8 let, posestnik, Kladezna ulW?a 14, Vojska Ivan, S7 let. mostni revež. Japljera Va 2. Okrupa Ana, 46 let. zasebnica, D ica na Gral l. Kovač Janez, 2 in pol meseca, sin kleparskega pomočnika. Tiv-oarjeva ulica 3, Vidmar Marija, roj. Oai-nar, 6H> let, posostnica, Bolgarska ulica. Prislan Marica roj. PergeT. 34 tet, 'ena gostilničarja, Domžale. Volavšek Franc, 43 let. godbenik, Zaloška cesta 10. Okem rče. Matjašič Vernika. 1 leto. hčh doianrke Kodeljevo. č^erie Josip, 46 let, višpM uradinlk dr4 žo!e^:,ive. P loterš n ;ikova 25. —lj Današnji ži\n(ski trg. (^erpirav je bilo davi izredno skuho vreme in je bila taka brozga, kafvor je žc dol^o ne pomnimo, je bilo na tr<*u še dokaj živahno. Okoli prodajalcev s sadjem in mesarsikn-h stojnic je bilo mnc**o kupcev, veliko povprasevamie jc btilo tudi na trgu / zelenjavo. Cene na trnju so bile običajne. Na Po^ačarjev©m trgu so prodajali samo jabolka in orehe in eiicer jaibolka po 3—5 Din kg, orehe v jedrcih pa po 16 Din kg. Zeljna ta g»lava stane 0.50 do 1 Din, istotako glava ohrrovta, merica dZarja«. Sopran istka Anica, tenorist Slanovee in bariton ist Oblak za pojejo solo-speve Na flavto zaiera flavtist čampa. Vokalni kvintet Lj ubrana zapoj e več pesmi Pn klavirju konserv Boža caplja ln abs kons Anica šebrova Nato bo slediio predavanje s skioptičnimil slikami ^Nova industrijska revoluciđa« Vstop prost Ve čer se bo prenašal po radiu io je obenem delavska ura. (Pieatta šota. 1771 Zaključek plesnih vaj, združen s čajaiiKo, bu v soboto 9. jan ob 20. uri —lj Gremij trgovcev za mesto Ljubljano Ki okolico opozarja člane, da bo ra/.:»oslal v priaodnj;h dne-b davčno prijavo za pri-loibuino i u u »volila o napovedi —lj Ga. Lov*cfo>a nam Im* na >»«ieni |»»-iiedel|ko\cm koarerlu tapebl tudi B Stiaua-sovo ritmično zelo 6an inivu pesem - L" l i i -pajoča srca*, originalu; orijentalski napev Rimskega Korz«ikova n tTTf fciraiim,i uj- robno pečeni uezakonsk« matere. Od .nod"r-nih skladateljev bodo p<»setnik: EuH ; i Ru«a Akiinenka veliko rouiaf.co »Znani /.\oki« in težkih skladateljev A\atuaiuj in Rssotasga •Imel sem domovmot oziroma \t>»- tudi be^'^li'.i vseh pesmi in anj. — lj Teraj za pripravljanje pre>ne hrane se bo vrši! zopet 12. in 14. t. m. ton-k in četrtek) v gospodinjski loli v Marijan lia vsa. kokrat oSora< ee vrsi danes v soboto 9. t. m. v salonu pri Levu ob pol 9. zvečer zelo zanimivo predavanje ljubljanskega podžupana prof E. Jarca, ki se ulasi: ?Velika mesta v preteklosti in bodočnostic. Po predavanju nastopi i« prijaznost) prvič naš nov kvartet >fcaba« Vabljeni SoČani in prijatelji. Vstop prost. 25-n —lj Narodna t »d brana i Ljubljani ima svoj poslovni lokal v palači PokojninAkejja zavoda v Gledališki ulici 8/11. Začasno so uradne ure v**ak dan. razen nedelje in praznikov od B. do 7. ure zvečer Naslov za dopr-se: Narodna Odbrana, Ljubljana, postn-t predal. _lj Zaključek plesne sole na Taboru, združen s čajanko, bo v soboto 9. L m. ob 20. Vabljeni vsi dosedanjd poeetniki pJeewvkh va»j. kakor tudi njihovi prid »tel ji ln an;ncl Poeebna vabila ae ni»o raspoAUlalA. igra prizmami Sonny - Bov >a«z. —lj Plesne vaje obeh oclteljrtč »e bodo redmo vrnile ot> nede^Jaii oto 3. r*«poV%ne v Trsovakem domu. 37ti šentjakobski glodallakl odor uprizori danes zadnjič v sezoni prekrasno MoJ narVevo komedijo >Lpra ▼ pradn«, kl V velezabavna. »tubovRa to elegantna. Ta ko-meiija je vsled svoje briljantne tehnik^ o&voJUa ves »vet Stalno >e na repertoarja vseh gledališč. Kdor fte n4 videl te pne»e deOnVtivne zadnja ptredetava te komedije. — V nerte-)iyo 10. januarja pa poseli ftentjakonski oder zopet v&vetnika« s svoj.-) na^lužujo-čo, neipr'^iljeino komlko. Kdor Je videl >Pov;Skes3a Jatkoba« v fltoo, bo sNovi rver< na Gosposvet.ski cesti o. dr. A. Trtnlk o temi: Katere nevarne bolezni najbolj groze v pisarnah zaposlenim \n kako s« Jih varujemo. Predavanje Je namenjeno i .u nom pozdruinioe >Merkuarja<, dru-Stova ln prlv. nanaesčencev Juigoslatvfle in no njih vpelrjanim gostom. Jj žitne trgovce In kartetovalcs, ki morajo dokupiti za svoje potrebe, opozarjamo na tozadeven razglas glede jurodaje 1r nakmpa Pšenice, ki je objavljen na ro**st" občinski deski. —I j Danes dve predstavi ZKD najno vejših kulturnih zvočnih filmov. Ze včeraj «no obzirno poročali;i, da bo predvajala ZJCD danes premi ero tretjoga ciklusa j a -novejših svoijih kulturnih /vočinh f*'mov. Program je zelo skrbno «se*tavkjen in oheto-ja Lz zelo /Aru mrvi h ter poučnih /vočn h filtnov. Tako bomo v filmih »Gganti pra gozda« prvič viden, kako love in drt^irajo v Ih>dij3 »Ione. Fi3m >*S polno paro u-apu j« nam kaže manevre angleškega bojnega bro-dovja v Sredozemskem morju. Tretji film »Diamanti« na& vodi v Južno AFnk< nam kaže kako naiporno je akanjje 'to draigocenih kacnnov. Se tnje drug filmi mi na sporedai vai izredno /zanimivi, /-ar*, i1 h ogled toplo priporočamo Prem.era bo danes v Elitnem kinu Matici. Danes bosta dve predstava in sicer prva ob 14.30. dru^:« 18. Vstopnina je tako nizka, da o mor., io rud'' siromašnejsi kroqi. Lsti program < ponovi jutri ob 11 —lj Požar na Opekarski cesti D okrog Q. je nasta' manjši po/ar v atan < im nju Ivane Bambičeve na Opekarski 6, v hiši Katarine Hamove. V stsjMMrsj I BambiČeve se je namreč zvrnil« no ka pod sliko Matere božje to tako c m -lo v stanovanju »oreti Gost d;m 'e '»pila neka ženska, ki je obveatUa paHcIjaktf strežnico, ta pa gasilce Kmalu »o prispeli gasilci, ki so morah' vdreti v stan-ov in ,*. ker ni bilo nikogar doma. V »tanovan z mačlv! morali porušiti steno, da «o o£ca j zadušil: Skoda ni velika. —lj Plesni zavod >Jenko« — Kailns. Jutri >nedelj*ki popoldaaski tečaj« od I do 7. Pouk -Rumbe«. Nov >xačetnUki tefaH za dame in gospode bo v ponedeljek 11. 1 m. ob 20. Posebnp plesne ure dnevno. IM —lj Angleško pranje. svetlolikaij* cvratnikov ŠIMENC, Koiadvorska u. «. 9tev g >S L O V E N S k T NAROD«, dne 9. januarja 1932 Stran ^ Letalski rekordi v 1.1931 Mednarodna letalska federacija jih je priznala 148 — Največ so jih dosegli Američani Tudi v ljubezni je potreben kompas Tako pravi angleška pisateljica Glynova, ki daje ženskam devet dobrih nasvetov Mednarodna letalska federacija je priznala lani 148 svetovnih letalskih rekordov. Večino rekordov ima Amerika, nad polovico ostalih si jih je pa priborila Francija. Zanimivo je, da je morala Anglija svoje dosedanje rekorde odstopiti drugim državam in da ima sedaj samo en pomembnejši rekord in sicer v največji hitrosti. To je trofeja zmagovalca v tekmi za Schneiderjev pokal poročnika Stainfortha, ki je dosegel presenetljivo hitrost 655 km na uro. Tudi Nemčija in Italija sta morala odstopiti nekaj letalskih rekordov drugim narodom. Dvanajst najvažnejših letalskih rekordov si dele Amerika, Francija in Anglija, in sicer jih ima Amerika 6, namreč visinski rekord za aeroplane, najdaljšo dobo poleta brez popolnitve pogonskih snovi in s popolnitvijo pogon- Poročnik Stainforth skih snovi v zraku, najdaljši prog ovni polet s popolnitvijo pogonskih snovi, najdaljši vztrajnostni polet za hidro-plane, progovni rekord za vodna letala in rekord v krožnem poletu za hidro-plane. Anglija si je priborila hitrostni rekord za hidroplane. Največji uspeh Francije je v tem, da se je specijalizirala na rekordne uspehe za letala s koristno obtežitvijo do 10 ton. Največji uspeh Italije je bil polet Domenica An-tomnija, ka se mu je posrečilo z letalom Caproni s 6 motorji dvigniti se z obtežitvijo 10 ton 2000 m visoko. Poletov na dolge proge, kakor je bil uspešni polet čez Tihi ocean ameriških letalcev Her-dona in Pangborna ter rekord letalcev Posta in Gattvja, ki sta v 9 dneh obletela svet, mednarodna letalska federacija ni prištela med rekorde. Izmed 148 rekordov federacije je prostih še 26 . Ostalih 122 rekordov si dele: Država 1930 1931 Francija 30 67 Amerika 21 24 Nemčija 30 17 Italija 13 6 Češkoslovaška 4 3 Anglija 3 3 Španija 3 1 Poljska — 1 Rusija 1 — Američanka Ruth Nicholsova Tudi ženske so se v letalstvu lani prav dobro postavile, saj so dosegle 9 novih rekordov in sicer Američanke 6, Francozinje pa 3. Američanka Smitho-va je postavila višinski rekord za ženske s tem, da se je dvignila 8357 m visoko. Najvažnejši letalski rekordi, ki jih je priznala mednarodna letalska federacija v preteklem letu, so: Aeroplani Višina: Amerika, poročnik A po k) Sonček (Čeh) 13.157 m. Progovni polet na daljavo: Amerika, Boardman in Polando, Newyork— Carigrad 8065.7 km. Progovni krožni polet: Francija, Le Brix in Dorret 10.372 km. Vztrajnostni polet brez popolnitve pogonskih snovi v zraku: Amerika, Lees in Rossy 48 ur 32 minut. Hitrost (nad 3 km v trikotniku): Francija, Bonnet 448171 km na uro. Progovni polet na daljavo z dopolnitvijo pogonskih snovi v zraku: Amerika, poročnik Smith in Richter, 5300 kilometrov. Vztrajnostni polet z dopolnitvijo no- gonskih snovi: Amerika, brata Hunter 553 ur 52 minut. Hidroplani Hitrost (nad 3 km v trikotniku): Anglija, poročnik Stainforth 655 km na uro. Višina: Amerika, Ceh Souček 11.753 metrov. Elynor Smithova Vztrajnostni polet: Francija: poročnik Pari in Gonord 36 ur 57 minut. Progovni polet na daljavo v ravni črti: Francija, Mermos Dobry in Ci-rnie iz St. Louisa v Senegalu do Natala, 3173.2 km. Progovni krožni polet: Francija, Pary in Gonord 5011.2 km. Med ženskimi rekordi je treba omeniti poleg višinskega Elvnor Smithove (8357 m) še hitrostni rekord Američanke Ruti Nicholso/e, ki je dosegla povprečno hitrost 338.9 km. S svojim poletom iz Oaklanda v Louisville 1976 Bril j) je pa dosegla Nicholsova še en rekord za ženske. Pati in svetovna vofiaa Stari general Pau, ki ga je Francija v četrtek pokopala, je posegel tudi v komp-licirani mehanizem svetovne vojne. Šele na meji leta 1914 in 1915 so se začele vojujoče države zavedati, da je velika razlika, če se bojuje eden ali pa če stoji v enotni fronti kar več velesil, ki njihovi politični m vogaški predstavniki ljubosumno čuvajo svojo neodvisnost in medsebojno enakost. Do leta 1918 je bila v tem ena najbolj občutljivih strani zavezniških držav. Kmalu se je izkazalo, da ne zadostuje vse to, kar se je pred vojno storilo za sodelovanje z Rusijo, ki je bila med vojno odrezana od svojih zaveznikov. V februarju je poslala francoska armada v Rusijo generala Paua, ki je bil postal zaradi uspehov v začetku vojne eden najodličnejših vojaških predstav-niikov Francije. Rečdno je bilo, da nese v Rusiio odlikovanje, v resnici je pa ime' važno politično misijo. V dveh mesecih se je mudii Pau v Atenah, So- fcsn, Nisu, Sofiji, Bukarešti in Petro-gradu. Posotil je tudi velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in na večih krajih ruske fronte. Obedoval je s carjem m carico, govoril s crvilnimi in vo»jaoki-mi predstavniki Rusije ter sipoznal, kakšna je v resnici moč Rusije. Rusija je imela ogromno zalogo človeškega materijala in malo orožja. General Pau je imel tudi nalogo pospešiti odločitev Grčije. Bolgarije in Rumunije. Bolgarski kralj Ferdinand ga je opozoril na svojo bourbonsko kri. bil je z njim izredno prijazen is š>č S praga svoje palače mu je mahal v slovo, potem se je pa vrnil študiral osnutke pogodb, ki so spravile Boigare na protifrancosko fronto. Pač je pa na povratku skozi Italijo Pau spoznal, da bo odločitev italijanske vlade kmalu padla. V Parizu h poročal vladi o uspehih svojega potovanja in v začetku zime 1915 je bil poslan znova v Rusijo ko* šef francoske vojaške misije Rusija, kjar je dobivala dvoma kamarila vedno večjo moč in kjer je začel gospodariti zloglasni Rasputin, je bila potrebna podfK>re. Toda dogodki so pokazali, da je prišel general Pau s svojo misijo prepozno. Ali se rak podeduje? Ena največjih zagonetk raka je vprašanje, če se ta strašna bolezen podeduje. Znani strokovnjak v proučevanju raka dr. F. Lasek pravi, da se rak nikoli ne podeduje. Vsaj statistiki se ni posrečilo dokazati dednost bul. V literaturi so sicer opazovan* en primer novorojenčka, čigar mati je imela raka, kjer je nastal prenos s posteljico v maternici. Rak se ne podeduje neposredno, pač pa utegne biti tu gotovo dispozicija, Ce bi ne bilo te dispozicije, bi si ne mogli razlagati, zakaj dobi raka samo del delavcev, ki delajo s katranom, večina pa ne. Slišimo o dedni obremenjenosti nekaterih rodbin, tako n. pr. cesarja Napoleona L, ki je podlegel želodčnemu raku, kakor tudi mnogi njegovi sorodniki. Napoleon sam je priznal, da je podedoval raka po očetu in določil v oporoki, naj ga po smrti ob-ducirajo, da se dednost raka znanstveno ugotovi. Tu pa tam vidimo cele rodbine, ki jih razjeda rak. seveda kot redke primere z dedno dispozicijo, ki si jih razlagajo strokovnjaki na ta način, da so v dotični rodbini globoko vkoreninjene navade, prinašajoče s seboj iritacijo, ki vodi k začetku raka. V tem pogledu je storila važno delo ameriška zdravnica, ki je delala celih 13 let poskuse na 40.000 miši. Posrečilo se ji je dokazati, da je mogoče potom reje in križanja z rakom in dispozicijo k raku obtoženih živali vzgojiti rodbinsko dispozicijo tako, da dobe potomci s 100 % sigurnostjo raka. Nasprotno je pa ameriška zdravnica dokazala, da se v 30 zaporednih po-kolenjih s prirojeno imuniteto proti raku s 100% sigurnostjo noben rak ni pojavil. Seveda se to brez novih opazovanj in preizkušenj ne da prenesti na Človeka. Poskusi na živalih so pokazali, da se dispozicija k raku lahko podeduje, nikjer pa ni rečeno, da se mora. Tu je podvržena prenosnost bolj Mendelovim zakonom o dednosti s tem važnim dodatkom, da prevladuje imuniteta proti raku kot dominirujoči činitelj nad dispozicijo k raku. Siromašen pohabljenec — milijonar Julij Schmid je že v zgodnji mladosti ohromel na obe nogi in s 17. letom se je preselil iz domačega kraja na Wurternberškem v Ameriko. En teden je delal v Ne\vyorku v tobačni tovarni, potem so ga pa odpustili, ker ni bil za nobeno delo. Ostal je brez sredstev in nekaj tednov je stanoval v kleti nove hiše. kjer mu je dajal vratar jesti. Potem je dobil v klavnici, kjer je ostal šest mesecev delo. končno je pa prišel v neko drogerijo, kjer je krmil pse in pospravljal lokal. Tam je opazil, da imajo vse stekleničice na zamaških bele kožice in zvedel je, da prihajajo te kožice iz Francije, kjer jih izdelujejo iz zunanje plasti volovskih črev. Schmid je vedel, da mečejo volovska čreva v Ameriki proč. Povedal je to na klavnici in kmalu je imel v žepu pogodbo, da je smel izdelovati kožice, ki se rabrjo v drogerijah. Cez dan je delal na klavnici, ponoči pa doma v kleti, ki jo je bciij najel za 6 dolarjev mesečno in kjer je imel tovarno, pisarno m stanovanje. Cez leto dni je najel že hišico ter kupil konje in voz. Nekega dne mu je pa tat ukradel za 1200 dolarjev biaga, ki ga je hotel baš poslati svojemu odjemalcu. To je bfio vse njegovo premoženje. Odjemalec je pa kljub temu plačal Schmidu ta znesek pod pogojem, da mu dobavi blago čez nekaj dni. Pogoje je izpoM, toda kmalu potem si je zlomil že itak hromo nogo ici ležal 26 mesecev v bolnici. Ko je prišel iz bo3-nice m si gmotno nekoliko opomogel, se je odpeljal nazaj v Evropo rx> blago, ki bi bilo prilkladno za ameriški trg. Po povratku v Ameriko se je vozal s svojimi izdelki iz kraja v kraj, potem si je pa kupil avtomobil m ni nehad trgovati, dokler ni postal milijonar. V 50 letih je že 31 krat prepotoval vso Ameriko in se 62 krat peljal čez Atlantski ocean. Sedaj ima lepo farmo s krasno vilo in pravi, da je življenje to, kar človek iz njega napravi. Če hoče človek v življenju kaj doseči, si mora pomagati bolj z glavo, kakor pa z udi. POEZIJA IN PROZA — Ah, ljubček moj, vzdihuje ona politično, kako, le kako bi mogel živeti brez mene? — Ceneje, prav gotovo ceneje, — se odreže on. Kakor za vožnjo po morju, je tudi za ljubezen potreben poleg točnega zemljevida še točen kompas, kakor zatrjuje znana angleška pisateljica Elinor Gl>-nova. Da se zahvali svojim številnim čitateljicam, jim je podarila za novo leto zanesljiv kompas Irubezni. obstoječ iz naslednjih 9 nasvetov: 1. Mnogi možje se dajo zapeljati očarljivi in zgovorni ženski, ki se neprestano peča samo s seboj. 90 odstotkov vseh moških Da mora težko delati in zato si želi imeti nb prostem času tovarišico, ki nima velikih zahtev in ne pričakuje, da io bodo možie zabavali, temveč se zna zabavati sama. noleg tega pa poskrbeti še možu po delu za počitek in razvedrilo. 2. ?ena se mora naučiti ohraniti si privlačnost. Mož ii mora telefonirati, nikoli pa ne ona niemu. Možie imajo lovske /;lice in hoeeio veHati vsaj v svoj;h očeh za osvajalce, čeprav so v resnici ž^nin plen. 3. Žena se mora že v začetku odlo-5Hf. ali h^če imeti s/rečno domne** ognjišče in linb^en samo enef-ra mora. ali oa daie prednost iznremembi odnosno domačim pniateliem. Tn po tem si mora tudi urediti 7;vlienje. Če ie za neprestane izpremembe. se mora naučiti ravnati z vsem orožjem svoje zunanje in notranje privlačnosti, sicer se ji utegne zgoditi, da ostane naenkrat zapuščena in zavržena. Vedno je nevarno igrati se z ognjem, če ga ne znamo pogasiti, ko nam postane nevaren. 4. Pazi. da ne prideš ljudem v zobe. Noben moški se ne oženi z dekletom, če se o njem mnogo govori, ker se boji. da v taki ženi ne b^ naš-1 verne d mizice za slabe čase. 5. Čim boli siliš pred oltar, tem bolj se bo tvoj ženin otresal zakonskega iarma. 6. Moderna žena mora neprestano razmišljati o zakonih vzrokov in učinkov. V dozdevno brezpomembnih iz-premembah liubezm ie več 1ogjke. kakor se zdi. Nesreča mnogih modernih žen je da ne znajo ocen^i svoiih vrlin in ravnati z mirni na drugi strani pa preveč Dovzditnfeio svoje dem >rMvo. ki so z n;im očarale može Z umetnostjo zapeljevanja se doseže samo trenutni uspeh, za daljšo dobo ie pa ta umetnost brez pomena. Treba ie misliti tudi na jutrišnji dan. ko pride po priletnem večeru in ie lahko zelo neprijeten. 7. Ne stori ničesar, kar bi mogla jutri obžalovati. Ne delai si sovražnikov, da zadostiš svoji nečimernosti. Nikoli ne veš, koga boš nekoč potrebovala in kdo ti more škod*)vati. Bobe je imeti sto slabih prijateljev, kakor enega dobrega sovražnika. 8. Nikoli ne ravnaj prehitro. Redko si pridobiš moža s tem. da mu vse oJaj-šaš in prineseš tako rekoč na krožniku. Tak mož ni vreden prizadevanja. Ne bodi pa tudi tako hladna, da bi zmrznil ob tebi vsak, ki se ti približa. Vedno pomni, da boš imela tem več prijetnih občutkov, čim mani se boš udaiala bežnim nežnostim. Zena. ki zavoljo moža ne gleda nase, izgubi navadno tudi moža. 9. Največja sreča vsake žene je t lepi harmoniji z možem, ki ga ljubi Pariška Ecole centrale ima za^Lije čase zanimivega gosta v osebi poljskega inženjerja Dunikowskega, ki hoče v laboratoriju te šole dokazati, da je odkril nove žarke, ki bo z njimi obogatil zlatonosno rudo tako, da bo mogoče pridobivati iz nje mnogo zlata. Duni-kowska pa dela svoje poskuse v preiskovalnem zaporu, ker je bil ovaden zaradi sleparije in kršitve pogodbe. Zadeva je tem bolj komplicirana, ker so vodili njegovi poskusi k težavnim juridično-teh-ničnim sporom, ki jih je bilo dokaj težko rešiti. Pravica zahteva seveda svoje, Dunikowski pa vztraja na svojih avtorskih pravicah in če je pripravljen delati v strogo zaprtem laboratoriju in pod nadzorstvom detektivov ter tričlanske komisije izvedencev, zahteva na drugi strani, da mu omogočijo delati poskuse z lastnim instrumentom in pod garancijo, da v njegovi odsotnosti nihče ne pride do stroja in do njegovih zapiskov. Poleg tega zahteva, da ga ne bo smel nihče siliti, naj izda svojo metodo, dočim strokovnjaki ugovarjajo, da bodo morah poznati njegovo metodo, sicer ne bodo mogli izreči sodbe o njegovih poskusih. Novi žarki — novo zlato Poskusi poljskega inženjerja v pariškem laboratoriju — Burna preteklost izumitelja Dunikowskega *Dunikowski se je takoj po očetovi smrti lotil dela in je prve rezultate izročil Pa-darewskemu bas ko je slavni virtuoz odložil funkcije prezidenta poljske republike. Padarewski si je baje prizadeval zbrati potrebna sredstva za izkoriščanje izuma na Poljskem, toda zaman. Potem je delal Duniko\vski v knežjem oceanografskem zavodu v Monte Cariu, od koder je pa moral kmalu oditi, ker si je bil prilastil naslov atašeja. Pozneje se je seznanil s holandskim milijonarjem baronom van Holtzem, in ta mu je dal na razpolago nov laboratorij, ki ga je bil opremil v Cap Martin - Roquebrune za 600.000 frankov. Bogati mecen je pa kmalu izgubil vso premoženje in umrl. Laboratorij se jo izpremenil v delniško družbo z omejenim jamstvom »Finidus«, ki je dala Du-nikowskemu na razpolago nov kapital. In ta družba sedaj toži izumitelja, ker ni hotel izdati svoje metode, dočim Du-nikowski utemeljuje svoj odpor z nezadostnim jamstvom družbe glede zaščite njegovega izuma. To je vse, kar je treba vedeti o izumu, izumitelju in sporu, na katerem je zanimivo to, da niti nasprotniki Duni-kowskega ne dvomijo, da bo mož res dosegel svoj cilj. Njegovo delo so kontrolirali že v laboratoriju v Cap Martin in sicer z uspehom. Novo imenovani strokovnjaki so sicer previdni, priznavajo pa, da je vse, kar Dunikowski treh, v mejah možnosti. Vprašanje je sama, ali bi se njegova metoda izplačala. Tu je treba omeniti, da je zlato mnogo bolj razširjeno, kakor se splošno misli. Na ogrodju potopljenih ladij se nabira n, pr. usedlina, ki je v njej mnogo zlata in srebra. Slavni nemški kemik Fritz Ha-ber pa pravi, da je zlasti polarno morje razmeroma bogato na zlatu. Na zlato naletimo tudi v morski travi, v školjka-ni hlupinah in celo v sladkih vodah. Ni nobenega povoda trditi, da zlato ni povsod tam, kjer je bila kdaj voda, torej tudi v naplavljenih zemeljskih plasteh. Pri poskusih Dunikowskega ne gre samo za koncentracijo zlata, temveč v prvi vrsti za vprašanje, če je koncentracija zmožna konkurence. Toda pri zlatu stvar ne gre tako gladko. Recimo, da bi bila metoda Dunikowskega res racijonalna. Pomislite, kaj bi to pomenilo. To bi pomenilo za primer, da bi v bodoče ne bilo treba več jemati za podlago in mero menjave srebra, cinka itd., temveč bi bolj kazalo vzeti zlato, Dunikowski bi postal nehote povzročitelj največje revolucije, kar jih je kdaj svet doživel in to nas privede do zaključka, da bo pogorel, čeprav bi imel tisočkrat prav. Dunikowski, ki je zelo šiokega zdravja, montira svoj stroj v laboratoriju, kamor razen njega, njegovih zagovornikov, strokovnjakov in detektivov nihče nima dostopa. Čez noč zaklenejo laboratorij z novimi varnostnimi ključavnicami ter zapečatijo s policijskim in izumiteljevim pečatom. O izumu samem se ne da mnogo povedati. Dunikowski trdi, da se mu je posrečilo odkriti še neznano atomično izžarevanje, ki bosta imela od njega medicina in poljedelstvo zelo mnogo koristi in ki ima med drugim to čudno lastnost, da v zlatonosni rudi zlato zgoščuje, obenem pa skoraj čisto zlato zbere in stisne v kroglice. O značaju novih žarkov se ne ve nič razen, da dela Dunikowski z instrumentom, ki spominja na prvi pogled na fonografsko šatuljo z medeninastimi kolobarji in da potrebuje zelo močan električni tok. ki ga transformira v tok z napetostjo 20.000 voltov. Izumitelj je sin pokojnega profesorja geologije na lvovski tehniki, ki je raje zapustil sinu eienusiie tega izuma, PREMIERA in. CIKLUSA KUI^ TURNIH ZVOČNIH FILMOV ZKD „Giganti prašume44 (sloni) — »Diamanti44 — „Zeppelinov polet na severni tečaj44 — „Manevri angleškega vojnega brodovja44 i. t. d. v ELITNEM KINU MATICI danes ob y2 3. in 6. zvečer — jntri ob 11. ori dopoldne Stran 6 >S L O V E N S K T NAROD«, dne 9. januarja 1932 OBUTEV ZA VSAKO POTREBO IN PRILIKO, KI NE ŽULI NE NOGE NE ŽEPA. ZNIŽALI SMO CENE MOŠKI OBUTVI IN OPREMILI PRODAJALNICE Z NOVIMI VRSTAMI IN MODELI. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! 169.- Vrsta 1937-22 Polčevlji za vsakdanjo nošo iz črnega ali rjavega boksa, z jako trpežnim gumijastim podplatom. Dobro Vam bodo hodili za vsak štrapac. Vrsta 9637-21 Elegantni moški polčevlji s šiljasto fazono. Laka-ste čevlje potrebujete za družbo in za zabavo, a iz črnega ali rjavega telečjega boksa za promenado. Vrsta 0167-00 Bakandže iz močnega mastnega usnja z gumastim podplatom in peto. Jamčimo za dober materijal. Za delo na polju in vsak štrapac so te bakandže kot nalašč. Maže jo se z našo mastjo, ki stane Din 6.—. Vrsta 3967-22 Evo Vam neobhodno potrebnih čevljev za delo. V njih lahko hodite po blatu in ob vsakem vremenu, pa Vam bodo noge vedno suhe. Vrsta 9637-26 Vrsta 6627-08 Vrsta 9977-27 Vrsta 9677-22 Polšiljasti moški polčevlji za izprehode in izlete. Udobni športni polčevlji iz finega telečjega bok- čevlji iz finega telečjega boksa s trpežnim usnja- črni čevlji iz telečjega boksa z močnim usnjatim Okusna perforacija daje čevljem elegantno zuna- sa. Podplat in peta iz bele izvaljane gume. Lepo tim podplatom. Polžiljasta oblika daje čevljem podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem izra- njost. Imajo močne usnjate podplate in pete. se prilegajo športnim oblekam. izrazito elegantno zunanjost. Primerni za vsak žito eleganco. Imamo jih v raznih širinah. dan in praznik. Vrsta 9SL7-21 Elegantni moški čevlji šiljaste oblike. Lakaste čevlje potrebujete za ples in zabave, a iz črnega ali rjavega boksa za promenado, samo Din 199.— Vrsta 7637-46 šiljasta oblika s tipično široko peto daje tem čevljem veliko eleganco. Imamo jih črne ali ma-hagonove barve. Izdelujemo jih v raznih širinah. Vrsta 3667-21 Udobni moški čevlji široke oblike iz najfinejšega boksa, podloženi z usnjem in s prišitim jezikom. Ker ne propuščajo mokrote, se boste v njih počutili vedno udobno. Vrsta 3267-00 čevlji za lovce in za vsako delo na prostem tx rjavega boksa z močnim dvojnim podplatom. Vsem onim, ki so po svojem poklicu prisiljeni delati na prostem, so ti čevlji neobhodno potrebni. Jedehrjejo se najnovejši modeli o-fcroških vozičkov, fazna najnovejša Ivokolesa. šivalni Stroji tn motorji. Velika izbira. Najlažje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Smučarske in vsakovrstne športne obleke izdeluje DAMSKI MODNI SALON E L Y S E E LJUBLJANA, Novi trg št, s hitro, moderno, solidno in poceni Restavracija, Hotel ..Llo.rd" Toči pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Sprejemajo se abonenti na hrano; kosilo in večerja po Din 18.—, 16.— 12.—. Menu kosila a Din 14.—, 12.—. miakutatutnl paph y\odaja uptava ,£(ovcn&&ega Tlatoda, Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah* ta odgovor znamko t — Na vprašanja brez znamko no mm nUra 493«. LOVCI! LOVCI! PASTI ZA JEREBICE pravi češki sistem, vam nudi najceneje Bogdan žilic, Ljubljana, Dunajska cesta 11. 494 PRVE VRSTE KNJIGOVODJO PRVOVRSTNO KNJIGOVODKTNJO z veliko pisarniško prakso, brzo strojepisko, perfektno srbohr-vatsko in nemško korespon-dentinjo in z znanjem nemške stenografije iščemo za takojšnji vstop. Oziramo se samo na marljive in resne delavne moči. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo plače, starosti in dosedanjega zaposlenja na upravo »Slov. Naroda« pod ^Spretna pisarniška moč 531«. Hranilnica dravske banovine niHiiiiiiiHMiiiiiiiiHiiiimiiimHinmmiimiiimiinH prej Kranjska hranilnica I Ljubljana Knafljeva ul. 9 t i ■ i Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri - I iVa;r^rtie;sn #talozl»o efertof/a, icer ;omct za vse vloge (Df€i^stc€A banovine* z vsem soo/tm firemozeitjem iti vso dorcno mocpo. ELEKTRIČNA PEČ naprodaj. Poizve se v trgovini Sever, Marijin trg 2. 497 MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po naročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih in železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulec, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 125/L NIMATE IZPADANJA LAS Nimate prhljaja! Viši lasje rastejo ako uporabljate »Pompa-dour« kremo za lase. — Dobite jo samo v kozmetičnem zavodu Pap M., Zagreb, Jelačićev trg 6, I. nadstropje. 540 NOVOZTOANA VILA radi od potovanja poceni naprodaj za 75.000 Din. Potreben kapital 30.000 Din. Radvanska 39, Studenci pri Mariboru. 538 KDOR ŽELI ZAVAROVATI osebe ne glede starosti za slučaj smrti, ki se mu po 6 tednih izplača posmrtnina pri Kmetski eksportni zadrugi v Mariboru, naj se zglasi pri zastopniku na Rimski cesti štev. 19, dvorišče, gostilna Novak. 482 SANI dvovprežne in štirisedežne prodam po prav ugodni ceni. Naslov: Marija Perhauc, Krško. 480 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 IŠČEM UČNO MESTO v mestu ali na deželi za mojo hčerko v trgovini z mešanim blagom ali tudi v drugi branži. Stara je 15 let, ima meščansko šolo in že predizobrazbo v trgovini. Za poštenje in vse event. sem odgovoren. Pojasnila daje in ponudbe sprejema Anton Naglic, trg., Gornji Dolič, pošta Mislinje. 539 PREBIVALCI Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 na mesec, ker spleteno blago pr*vzamemo, plačamo odškodnino za pletenje in dobavljamo prejo za predelovanje. Pišite po brezplačne p rospekte še daaes na: Domača pletarska industrija št. 12, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. vesoljne Ljubljane zakaj se vendar dolgočasite, ko pa dobite na posodo gramofon in plošče pri Aleksandrova cesta 5. Najcenejše vezenje perila, zaves, mono- gramov pri MATEK & MIKEs, Ljubljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Kn t lan je, ažuriranje, predtiskanje. — Na izbiro krasno predtiskani prtiči po izredno nizkih cenah. §RECKE za lll.razr. drž. razr. loterije se moreio dobiti (e še danes Nekaj neobnovljenih srečk je na razpolago in si jih lahko nabavijo oni, ki želijo igrati v HL, IV. in V. razredu tega kola. Zadružna hranilnica r.Lzo.z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 m trn n Sls ?M 'M 'M m Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno Uskarnoc Fran Jezeraek. — Za uprave tn toaeratnj del tista: Oton Chrtstot, — V« v UJuolJanL