•■«MORSKI dnevnik
{• začet Izhajati v Tratti maja 1946, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž ned Cerknim, razmnožen na cikloetil. Od 5. do 17. ••ptambra 1944 ae je tf-•*»1 v tiskarni «Doberdob» v Goveu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 2®44 do 1. maja 1946 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. tn^la 1946 pa v osvobojena01 Tratti, kjer je izšla za-dnja številka. Bil Je edini ^anl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
M*	dnevni!
i> —I »1 o fj- x> - ii-n o d -c o >-i m o r~ y i*n x. :z x c !!> !_ o o x i>
X X i—
m c 2> x x n
e
«
M
pi
z:
i_
t-i
h:
Z
M
n
Poštnina plačana v gotovini Abb. postele 1 gruppo
Ceno 500 lir - Leto XL. št. 134 (11.857)
Trst, sredo, 6. junija 1
-NÌ ‘
O
■-0 j
i> j
I> : X>
O
Odgovornosti za barbarstvo
_ LUCIJAN VOLK
Napovedani petkov vsedržavni shod ? “»glasne mladofašistične organi/aci-Je Fronte della gioventù v Bazovici Vyl*uia poleg protesta in ogorčenosti vseh Slovencev in demokratičnega i-'alijanskega prebivalstva tudi skraj-n° zaskrbljenost, ker vnaša v politično življenje naših krajev novo kvali-rja. seveda negativno, saj ne more drugače pri vsaki pobudi, ki pii-“Rja iz fašistične protikulture. Postopanje nekaj stotin izurjenih črnih Prenapetežev na našem narodnostnem ozemlju, le nekaj desetin metrov od sosednje prijateljske Jugoslavije, Prav v Bazovici, kjer so njihovi neslavni predniki zagrešili enega izmed Prvjh zločinov, zaradi katerega je Barvica postala simbol boja proti fašizmu in njegovim protivrednotam sovraštva in nasilja, uvaja (tudi mi-vseh nevarnosti, ki jih sam zbor Rke druščine naravno prinaša kjer-x"! s seboj) v tukajšnje družbene in Politične odnose elemente barbarstva.
Kako naj drugače imenujemo logiko Sole sile, ki jo prireditelji navajajo if izbiro, češ da je Bazovica v ,'aliji in da torej smejo vsi. tudi fa-s^ti in organizacija, ki je za sabo vedno puščala izgrede, prirejati sho-?e ludi v Bazovici, ne glede na tep-,®nJe- narodnostnih, demokratičnih in človeških čustev domačega prebivalca- Ista barbarska logika škvadri-sticnih prednikov sedanjih »zborovalcev«; Koder segajo rimski orli smo “d gospodarji, tudi pri vas doma, če Vam je prav ali ne.
Nihče, ki je v dobri veri, ne more {•'ti za hip podvomiti, da pomeni pet-k°v shod fašistične mladine, pritepe-“e tudi iz drugih krajev države, namerno in načrtno izzivanje slovenske Narodnostne skupnosti v Italiji, po-_“us ustrahovanja proti našemu boju jT fresničitev naših ustavnih pravic,
* j*h ne moledujemo od kakšnih o-vajalcev, ampak terjamo z vso sa-ozavestjo in odločnostjo, ki jo upra-'cuje naš ogromen prispevek za o-voboditev od fašističnih strahot. Za-0 tudi priredili shod v Bazovici, c “je drugje v Italiji, pa niti v Doli-fi "Pate ali na Južnem Tirolskem Uar hkrati dokazuje, da priznanje ar odnos tnih pravic jemlje tla pod Kami fašizmu in šovinizmu).
- tej jasni provokaciji smo dolly zato najostreje obsoditi nerazum-t.,T®Ju nesprejemljivo ravnanje naj-'ajih pristojnih oblasti, ki se delajo, at da te nove, barbarske kvalitete, j/, 1° skušajo fašisti vpeljati v naše lz alc, ne doumejo. Zaman je vsak nri°v?r ° Pravici vsake stranke, da “"reja pred volitvami shode kjerko-'. rvič ne gre za noben volilni shod, Fronte della gioventù na evrop-„. volitvah ne nastopa, fašisti pa 'bržkone od slovenskih vasi ne obe-18J» glasov.
sakršen izgovor odgovornih za ^vanje javnega reda je še zlasti ki,f S?n’ ko so pred njimi in nami iz-f j.nlc lanskih pretepaških podvigov • 'stične drhali prav v Bazovici in jg . a.terju, dasi jih je bilo takrat § anJ. kot jih napovedujejo za petek. (. Posebej pa je izgovor piškav, če Ul mislimo na desetletja prepovedi vo-tr? ” shodov "a največjem mestnem za U’ uttmeUene ravno z nevarnostjo Drj,lavni red, čeprav zares ni bilo do Ca*0Vati namerno izzvanih izgrevi lu za petkovo izzivanje v Bazo-Nihče ne more trditi, da ne o-8/-a javnega reda.
lo j. Jakim zadržanjem si prevzemajo sjj ■1 tako imenovane pristojne oblaja jetiko odgovornost in se ne bodo D, ? c izogniti, tudi v prvi osebi, vsem bj . “kam, političnim in pravnim, ki f. v.,z Jake popustljivosti do načrtnih ‘ _'stičnih izzivanj nastale. n mcudtmja in obžalovanja je vred-stranv' 1 avnanje nekaterih političnih slu1™* 'maJ° vendar nemalo za-|n K za osvoboditev izpod fašizma in *N ustvarjanje vzdušja strpnosti do««tja v naših krajih, ob tem Drii! .i U' z-c res, na žalost, da je UlOa mcloimrmv snpf. nrifpfmil na
tmiitič
melonarjev spet pritegnil na "o prizorišče v naših krajih
hj...	H1 «MM late V Illusili KTiljlU
lu .1 Povsem izolirane fašiste, in da !* v vsej di žavi veje čuden veter nov' n Njihovih starih in novih zločina ' .kateri morda laže pozabljajo K°rje, ker so ga morebiti manj
Nadaljevanje na 2. strani
Politično vzdušje se pred volitvami čedalje bolj zaost
Formica in De Mita prilivata novega olja h krizi petstrankarske vladne koalicije
RIM — Poseg Rina Formice v komisiji o loži 1*2 je zaostril krizo petstrankarske koalicije. Direktor Macaiuso piše v uvodniku za glasilo KPI, da ie »načelnik skupine PSI zalučal bombo, ki spravlja petstran-karsko zavezništvo v prah« in morda nezavestno »udaril po osnovah Craxi-jeve politike«. Formica je namreč poveličeval Morovo politiko »tretje faze«, težkega iskanja političnega ravnovesja, ki bi upoštevalo tudi KPI kot oporno točko, kar je v nasprotju z linijo PSI v zadnjih letih, ki je težila k sprevračanju te politike.
Po svoji strani De Mita vztraja v napadu na PSI. Tajnik KD zatrjuje
V petek v Bazovici manifestacija za mir
NA 5. STRANI
v strankinem glasilu, da je potrebna večja racionalnost v ravnanju strank, ker se zaostruje težnja vmešavarija vlade in parlamenta v brezobzirno obračunavanje med strankami, kar predstavlja nevarnost za ves institucionalni ustroj. De Mita sicer zavrača možnost »različne vlade« s KPI, a poudarja, da bo moralo povolilno preverjanje urediti odnose med zavezniki in pravila za dodelitev predsedstva vlade, pri čemer bo treba o-pustiti logiko prevladujoče stranke in upoštevati volilno težo vsake stranke.
Kriza vlade je torej gotova, postopek pa ni lahek. Predvsem bodo volilni izidi vplivali na ravnanje vseh strank večine in opozicije. Vladna kriza takoj po volitvah bi bržkone pustila Craxiju vlogo jezička na tehtnici, zàto nekateri opazovalci menijo, da bi lahko sedanja vlada obstala do konca leta, ko ni več možen predčasen razpust parlamenta 6 mesecev pred zapadlostjo mandata predsednika republike. Tedaj bi KD in PRI imela proste roke pri poskusu sestavljanja vlade, ne da bi se morala pojdrejati Craxijevemu izsiljevanju. V takih okoliščinah bi ne bilo nemogoče, da bi Pertini predčasno odstopil, da bi se izognil »belemu semestru«, ki bi dajal prednost Craxiju in socialističnemu predsedstvu vlade.
Protest SSG pred deželo
Upravniki in uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča so včeraj priredili pred sedežem deželne skupščine protestno demonstracijo NA 4. STRANI
Na stotine mrtvih in ranjenih v napadu na iransko mesto Baneh
TEHERAN, BAGDAD — Zalivska kriza je včeraj dosegla svoje vrelišče. Dopoldne so iraška letala bombardirala mestece Baneh v iranskem Kurdistanu prav v trenutku, ko so bile množične manifestacije ob 21. obletnici prvega upora proti Sabovemu režimu. Obračun je po prvih vesteh izredno težak. Iraške bombe so ubile več kot 400 oseb, na stotine je ranjencev, v mestecu divjajo požari, z njim so pretrgane vse telefonske povezave. Teheran je takoj napovedal, da bo kot maščevanje bombardiral enajst iraških mest.
Iz Saudske Arabije pa prihajajo vesti, da je saudsko letalstvo sestrelilo dve tuji leteli. Po pentagonskih virih so saudski radarji opazili prihod dveh lovskih bombnikov, ki so jih takoj prestregli saudski lovci »F-15«. Kljub opozorilom prestrezačev sta »neznani« leteli tipa »phantom F4« poleteli v saudski ozemeljski zračni prostor. V kasnejšem spopadu so saudski lovci obe letali sestrelili.
Po mnenju političnih opazovalcev tudi včerajšnji incident ob saudski o-bali dokazuje, da postajajo Iranci do skrajnosti živčni. Uspeh pa vliva a-rabskim zalivskim državam upanje, da bodo lahko kos hujšim zapletom. Trenutno vlada precejšnja nejasnost glede resničnih načrtov Teherana. To-
likokrat napovedana ofenziva bi se morala že začeti. Morda pa iranske voditelje res skrbijo iraške grožnje o uničenju naftnega terminala na otoku Karg. Sovjetske rakete SS-21 imajo namreč domet 900 kilometrov, proti njim pa so iranski obrambni sistemi skoraj nemočni.
Literarna nagrada Zlobcu
TROPEA — Slovenski pesnik Ciril Zlobec je sinoči v kalabrijskem mestu Tropei prejel pomembno literarno nagrado. Gre za nagrado Eugenio Montale, ki veljg za najpomembnejše priznanje italijanistom v tujini. Zlobec »e to nagrado prejel za svoje prevode Danteja, Quasimodo, Leopardija, Montaleja in nekaterih drugih italijanskih pesnikov.
Slovenskemu pesniku, ki bo v teh dneh v nekaterih mestih južne Italije govoril o slovenski kulturi, pa bodo podelili še eno pomembno priznanje. Na slovesnostih, ki bosta v Messini in v Reggio Calabrii v petek in v soboto bodo namreč Zlobcu podelili nagrado »Città dello Stretto« za njegovo pesniško zbirkb »Vračanja na Kras«, ki so jo pred približno dvema letoma izdali v italijanskem prevodu v Padovi, (bbr)
Na občini v Gorici razprava o Travniku
GORICA — Sinoči se je v Gorici sestal občinski svet. V začetnem delu seje se je vnela živahna razprava glede stališča, ki ga je občinski odbor zavzel do enotne manifestacije Slovencev v nedeljo, 20. maja, na Travniku. Vprašanje so načeli slovenski svetovalci Bratuž (SSk), Wal-tritsch (PSI) in Mermolja (KPI). ki so z 'različnimi poudarki negativno ocenili vsebino izjave občinskega sveta, zaradi nekaterih nesprejemljivih trditev, ki jih je vsebovala. Posebej so obsodili namigovanja na provokacijo, ki naj bi jo predstavljala manifestacija in omejevalna stališča glede zaščite, do katere naj bi imeli pravico Slovenci. Povsem nasprotno je bilo seveda mnenje misovskih svetovalcev, ki so z zadovoljstvom ugotovili, da je občinska uprava obsodila manifestacijo, medtem ko se glede tega vprašanja noben demokri-stjanski svetovalec ni prijavil k debati.
V odgovoru je župan Scarano v bistvu potrdil stališča, ki jih je odbor zavzel tik pred manifestacijo. Podrobneje bomo o poteku razprave poročali v jutrišnji številki.
Srečanje Turello-Hafner
Uradna delegacija skupščine SR Slovenije, ki jo vodi predsednik Vinko Hafner, je včeraj začela svoj dvodnevni obisk v Furlaniji - Julijski krajini in se sestala s predsednikom deželnega sveta Turellom (poročilo na 3. strani)
Sovjetska zveza zavrnila zadnji Reaganov predlog
MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj zavrnila najnovejše predloge a-meriškega predsednika Ronalda Reagana glede medblokovskih odnosov kot »taktično potezo« in »kamuflažo« o realnih namenih washingtonske administracije.
Po trditvah sovjetske agencije TASS ni mogoče vzeti resno Reaganove izjave o odpovedi uporabe sile med obema blokoma, ker se to ne nanaša na jedrsko oborožitev.
Tudi drugi Reaganov predlog, da bi prekinili nameščanje ameriških jedrskih raket v Zahodni Evropi in morebiti umaknili že obstoječe po sporazumu s Sovjetsko zvezo, je Moskva zavrnila. Za sovjetske voditelje je predhodni pogoj za obnovitev pogajanj o evroraketah takojšen umik vseh manevrimih raket in raket srednjega dometa iz Zahodne Evrope.
Po trditvah uradne sovjetske tiskovne agencije so Reaganove besede o obnovi dialoga med ZDA in SZ viso-kodoneče, a se ne odražajo v dejanjih.
V bistvu Moskva trdi, da se ni a-meriško stališče v. ničemer spremenilo, da ZDA vztrajajo pri svoji zamisli uresničevanja vojaške ’ nadvlade.
Tega mnenja pa niso ameriški evropski zavezniki.
Italijanski zunanji minister Andreotti je Reaganov govor ocenil kot »pomemben korak«, ki odpira nove možnosti za obnovitev dialoga. Sporazum o prepovedi uporabe sile pri reševanju mednarodnih sporov, ki ga bodo predlagali na stockholmski konferenci, je konkreten dokaz politike »postopnih korakov«, saj je pred časom prav tako sporazum predlagal varšavski pakt.
• Odgovornosti
Ob potovanju premiera Zhaa Ziyanga po državah zahodne Evrope
NADALJEVANJE S 1. STRANI
občutili in dajejo večkrat vtis, da jim je sklicevanje na antifašizem bolj o-bredna dolžnost. Slovenci pa smo fašizem občutili v vsaki hiši in nam je vtisnil nepozabne rane in hkrati neuklonljiv odpor do vseh njegovih pojavov.
Niti najbolj površni politik pa ne more prezb ati nevarnosti, ki jo za prihodnost naših krajev predstavlja vnašanje te nove barbarske kvalitete v družbeno, politično in vsestransko življenje. Neodpustna zmota bi bilo tudi jemati odpor proti petkovemu izzivanju kot nekak boj med nasprotujočimi si ekstremizmi. Slovenci smo ob podpori demokratičnih Italijanov dali še preobilne dokaze, da nismo nobeni ekstiemisti, pač pa odločni branilci svojih pravic in demokracije. Seveda se tudi tokrat ne bomo ustrašili: prav pred kratkim smo v Gorici dostojanstveno, a hkrati odločno in enotno potrditi, da smo tu, da hočemo živeti enakopravno in prijateljsko s svojimi zgodovinskimi sosedi in skupaj z njimi prispevati k razvoju in srečnejši prihodnosti za vse.
Od te odločnosti nas ne bo odvračalo niti sprenevedanje odgovornih oblasti niti začudenja vredna mlačnost nekaterih političnih sil, ki se morda ne zavedajo nevarnosti, ki ne grozijo le nam. Mi smo in bomo vselej storiti svojo dolžnost, če bo treba tudi zanje, kot so pokazati sklepi bazov-skih organizacij in društev glede odgovora, dostojanstvenega in odločnega, na petkovo fašistično izzivanje. Veliko bolje pa bi bilo, če bi nam bil ta novi napor, za nas in skupno dobro, prihranjen. Oblasti, ki so odgovorne za javni red, bi mogle izzivanje še preprečiti, kar bi jim bilo samo v čast. Če tega ne bodo storile bomo v Bazovici spet enotno, odločno in demokratično izpričati privrženost vrednotam sožitja in prijateljstva in neomajno nasprotovanje poskusom ponovnega uvajanja barbarskih metod v krajevnem družbenem in političnem življenju. Pri tem računamo na aktivno podporo vseh resnično naprednih sil in pristnih italijanskih demokratov, znali pa bomo tudi oceniti vse odgovornosti pristojnih oblasti pri izvrševanju njihove dolžnosti, da branijo vrednote republike, ki je nastala iz piotifašistične-ga odpora.
JUTRI V LONDONU SE ZAČNE VRH SEDMIH »VELIKIH«
LONDON — Jutri in vse do sobote bo v Londonu že deseti vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda, ki si je zastavil kot glavni cilj ugotovitev najbolj smotrnih prijemov, da se zagotovi in utrdi gospodarska rast najbogatejših.
Svet pa trenutno še z največjim zanimanjem pričakuje, kaj bodo sklenili v Londonu »veliki« glede dolgov, ki jih imajo države v razvoju, saj bi lahko prišlo do pravega »upora dolžnikov«, ki bi lahko hudo prizadel tudi upnike.
Voditelj PLO Jaser Arafat na obisku v SFRJ
BEOGRAD — Na povabilo predsedstva SFRJ je včeraj na prijateljski deloVni obisk v Jugoslavijo dopotoval predsednik PLO Jaser Arafat. Na beograjskem letališču je voditelja palestinske revolucije pozdravil predsednik predsedstva Jugoslavije Ve-selin Djuranovič.
V krajši izjavi za tisk se je A-rafat zahvalil za prisrčen sprejem in podčrtal trajne prijateljske stike med Jugoslavijo in palestinskim ljudstvom. Dejal je, da se palestinski boj za uresničitev pravičnih ciljev palestinskega ljudstva nadaljuje. Arafat je tudi ob tej priložnosti izrekel globoko spoštovanje do osebnosti in dela predsednika Tita
V Jugoslaviji še boni za bencin
BEOGRAD — Tudi v naslednjih treh mesecih, od julija do septembra, bodo bencin v Jugoslaviji najverjetneje prodajali za bone, saj jih že tiskajo. Ob tej novici je D juro Manojlovič iz splošnega združenja naftnega gospodarstva Jugoslavije povedal, da ukinitev bonov lahko pričakujemo šele v zadnjem trimesečju letošnjega leta. »Bencinskih bonov ni potrebno ukinjati, dokler uvoza nafte ne bomo regulirali in ustalili po energetski bilanci, tako da bo prihajala e-nakomemo in v dovolj velikih količinah. Za zdaj je to še neuresničljivo, realno pa lahko to pričakujemo v zadnjem trimesečju,« je izjavil Manojlovič. (dd)
Kitajska išče sporazum o sodelovanju z EGS, kakršen že velja za Jugoslavijo
BRUSELJ — Kitajski premier Zhao Ziyang je včeraj obiskal sedež EGS. Evropska komisija se je pedantno pripravila na doslej najvišji obisk iz države z največjim in hkrati najmanj izkoriščenim trgom na svetu in gosta obvestila, da je vladam deseterice predlagala nov sporazum o sodelovanju med stranema.
Obisk Zhaa Ziyanga, ki ga spremljata vice-premier Z bang Jingfu in zunanji minister Wu Xueqian, je ena poglavitnih etap evropske turneje visoke kitajske delegacije, ki se je minuli teden začela v Franciji, nadaljevala v Belgiji, v prihodnjih dneh pa se bo nadaljevala še na Švedskem, Danskem, Norveškem in v Italiji.
Težišče razgovorov v palači Berlaymont so bile možnosti razširitve sodelovanja. Gostitelji niso skrivali zanimanja za širši dostop na trg države z milijardo možnih kupcev. V EGS poudarjajo, da obisk kitajskega premiera ni naključna epizoda, temveč ga je treba obravnavati v sklopu z nedavnim obiskom ameriškega predsednika Reagana v Pekingu, s srečanjem kitajskih voditeljev z japonskimi in še nekaterimi dogodki, ki naj bi nakazovali začetek širokega kitajskega zamaha pri odpiranju vrat v svet. To očitno odpiranje pa
bi moralo prej ali slej sprostiti -tudi gospodarsko sodelovanje, še posebej dragoceno zaradi oslabljenega povpraševanja na večini svetovnih trgov.
Formalni dokaz teh želja je predlog sporazuma, s katerim bi strani razširili povezave preko trgovine še na kmetijstvo, rudarstvo, znanost, tehnologijo, energijo, transport in komunikacije. Sporazum, ki naj bi bil prelomna točka v teh odnosih in bi bil v določeni meri podoben sporazumu, ki ga ima EGS z Jugoslavijo, mora zdaj odobriti še ministrski svet.
Obseg trgovine med EGS in Kitajsko je v zadnjih letih vrtoglavo naraščal in se, denimo, povzpel od 1,8 milijarde evropskih valutnih enot (ena ECU velja 0,9 dolarja) leta 1975 na 5 milijard ECU (od tega izvoz in uvoz EGS po približno 2,5 milijarde ECU) v desetih mesecih leta 1983.
Vsekakor v Bruslju te dni s presežniki govorijo o gospodarskem položaju velike partnerke. Kitajska je kljub svetovni recesiji lani dosegla 11-odstotno stopnjo industrijske rasti, njeni lanski kmetijski rezultati so preskočili planske cilje in dosegli številke, določene za leto 1985, največkrat poudarjeni podatek pa je, »da Kitajci
računajo na pomoč skupnosti pri moderniziranju 300 do 350 tisoč podjetij«.
Ena od držav EGS, ki jo najbolj zanimajo te vrste posli, je Belgija. Kitajski premier je sinoči podpisal v bruseljski palači Egmont sporazum, v katerem Kitajska Belgiji jamči repatriacijo dobičkov skupnih podjetij, odškodnino v primeru nacionalizacije in druge oblike legalne zaščite belgijskih naložb na Kitajskem.
»Belgija,« je bilo {»udarjeno ob podpisovanju sporazuma, »želi igrati vlogo mostu med Kitajsko in EGS.« A vendar je v odnosih med EGS in Kitajsko tudi neprijetno vprašanje. Kitajski gost je deseterici očital tekstilni protekcionizem, zaradi katerega so se ob koncu leta nekajkrat prekinila pwgajanja o oblačilih in tekstilu, ki naj bi jih Kitajci v naslednjih petih letih prodajali na trgu Skupnosti. Kitajska je želela občutno prevedati svoj izvoz, po izjavah iz krogov EGS za okrog 20 odstotkov, deseterica pa je bila pripravljena pre-nuditi le nekaj simboličnih odstotkov, ker se boji — kot je bilo slišati v Bruslju — da bi največja izvoznica tekstila na svetu »preplavila trg Skup>-nosti s svojimi oblačili«.
DUŠAN SNOJ
Pred skorajšnjim zasedanjem SEV v Moskvi
Srečanje Ceausescu - Černenko ni prineslo večjih sprememb
BUKAREŠTA - V sovjetsko - romunskih odnosih je vse po starem. Tako se na splošno glasijo ocene enodnevnega obiska, ki ga je romunski državni in partijski voditelj Nicolae Ceausescu opravil predvčerajšnjim v Moskvi. To pa je razvidno tudi iz preročil, ki so ju včeraj priobčili v Moskvi in Bukarešti.
V obeh poročilih je rečeno, da so pregovori med Konstantinom Černen-kom in Ceausescu jem bili »delovni, tovariški in odkriti«. Mimo te skupne oznake p>a prihaja v njih na dan, da sta sogovornika iznašala dokaj različna stališča. Černenko je napadel ZDA zaradi evroizstrelkov, Ceausescu pa je vztrajal pri predlogu, naj se obnovijo ženevska pregajanja, ki naj omogočijo »poprelno odstranitev« jedrskih raket na srednji domet v Evropi. Černenko je poudaril potrebo pre večji integraciji v okviru Sveta za vzajemno gospredarsko premoč (SEV), na kar je Ceausescu odgovoril z zagotovilom, da je Romunija pripravljena na sodelovanje ob medsebojnem
spoštovanju in enakopravnosti, černenko je nadalje preudaril nepreklic-nost marksistično-leninističnih načel ter socialističnega intemacionalizma, Ceausescu pre. je naglasil načeto samostojnosti komunističnih partij ter načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav. Romunski voditelj je zagotovil sodelovanje v okviru Varšavskega pakta za »dosego miru«, medtem ko je sovjetski voditelj naglasil, da je treba to zavezništvo »braniti in utrditi«.
Na srečanju so torej prišle na dan razlike, ki že dolgo opredeljujejo sovjetsko - romunske odnose. To p>a je ovrglo nekatere drugačne napovedi, ki so se opirale predvsem na nenavadne okoliščine, v katerih je prišlo do Ceausescujevega potovanja v Moskvo. Tu bo namreč 12. in 13. junija zasedal SEV, ki se je zadnjič sestal pred 13 leti in ki so ga napre-vedovali že dve leti. Poleg tega so nekateri opazovalci preudarjali, da je do podobnega uradnega obiska Ceau-sescuja v Moskvi prišlo leta 1970.
Včeraj umrl predsednik egiptovske vlade Mohiedin
KAIRO — Včeraj je prediegei srčni kapri predsednik egipriovske vlade Fuad Mohiedin. Bito mu je 58 let. Na preložaj vodje ministrskega sveta je rajnega imenoval Bosni Mubarak 2. januarja 1982, a za časa Sadatovega predsednikovanja je prekojni bil predpredsednik vlade. Bolehal je že dalj časa in tiskovna agencija »Mena« preroča, da je kljub zdravniški preprevedi hotel spioštovati postno obvezo ob priliki ramadana, kar naj bi mu bito usodno.
Banke ZDA dušijo razvoj latinskoameriških držav
BRASILIA — Na prehudo Argentine, Brazilije, Kolumbije in Mehike bo konec junija zasedanje latinskoameriških držav, na katerem bo govor o njihovi vrtoglavi zadolženosti nasproti bankam v ZDA in drugih zahodnih državah. Organizatorji zasedanja so naslovili predstavnikom sedmerice najbolj industrializiranih držav, ki se jutri sestanejo v Londonu, pismo, v katerem obsojajo prelitiko ZDA na predročju obresti. S samovoljnim navijanjem obresti — piše v prismu — ameriške banke dušijo socialni in gospredarski razvoj Latinske Amerike. Bolivija in Ekvador sta že javila, da vse do zadovoljive rešitve problema ne bosta odplačevala dolgov in ustreznih obresti.
□ LJUBLJANA — Osrednja proslava jubilejev dveh slovenskih izseljenskih organizacij v ZDA'— 80-letnice Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) in 50-letnice Progresivnih Slovenk Amerike bo v matični domovini, v Ij«' hljanskem Cankarjevem domu v petek, 6. julija. Proslave se bodo udeležili tudi predstavniki obeh izseljenskih organizacij, (dd)
USTAVI SE V TRGOVINI 'Juda*, PREIZKUSIL BOŠ LAHKO APARATE Sl MAC
OD 4. DO 9. JUNIJA V ULICI CARDUCCI 20 - TRST
V TEM TEDNU Tl BO IZVEDENKA SVETOVALA, KAKO LAHKO NAJBOLJŠE UP0RABUAŠ TE IZDELKE
V okviru plodnih stikov kot gost deželne skupščine
Delegacija skupščine SR Slovenije na obisku v Furlaniji-Julijski krajini
TRST — ’ Na povabilo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine se mudi v naši deželi delegacija skupščine SR Slovenije, ki jo vodi predsednik skupščine Vinko Hafner.
Po položitvi venca pred spomenikom žrtvam v Rižarni je goste sprejel predsednik Turello, sledili so pogovori s člani predsedstva sveta in predstavniki političnih skupin v deželnem svetu.
V pozdravnih besedah je predsednik Turello zaželel uglednim gostom iz Slovenije, ki jih je spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, da bi bil dvodnevni obisk nadvse ploden. Po njegovih besedah se sedanji Pogovori vključujejo v že tradicionalno odnose med državama in med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in SR Slovenijo.
Po priložnostnih nagovorih je beseda takoj prešla na konkretna vprašanja. Predsednik Turello je ob tem Poudaril, da so osimski sporazumi zaključili zgodovinsko obdobje, a so isto-casno odprli novo zgodovinsko poglavje v medsebojnih odnosih za dosego 56 tesnejšega sodelovanja. Ob tem je navedel cestne povezave in druge prometne infrastrukture, ki naj o-
mogočijo še hitrejši prehod meje, industrijsko in drugo gospodarsko sodelovanje ob že obstoječih sporazumih (videmski). Turello je tudi zaželel, da bi se gospodarsko stanje v Jugoslaviji izboljšalo in da bi ponovno prišlo do liberalizacije prehodov meje. Glede gospodarskega sodelovanja se je zavzel za skupni sistem žičnic na Kaninu, saj bi to imelo turistično - gospodarski in tudi politični pomen. Predsednik dežele je tudi navedel pobude za uresničitev globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Manjšinska problematika pa je bila navsezadnje stalno prisotna v razpravi.
Predsednik skupščine SR Slovenije Hafner je glede slovenske manjšine poudaril, da mora Italija uresničiti, kar ji nalagajo mednarodne obveznosti, vključno s pravno enakostjo Slovencev v vseh treh pokrajinah F-JK. Na provokativne trditve misovske-ga predstavnika je v razpravo posegel podpredsednik skupščine SRS Jože šušmelj, ki je navedel, kako ustava Slovenije ne predvideva samo uresničevanje enakosti za italijansko in madžarsko manjšino, temveč da je treba manjšinama dati in zagotoviti še-dodatne pravice. Prav zato Slove-
nija sedaj veliko pričakuje od predloženih zakonskih osnutkov, da bo slovenska manjšina imela maksimalno zaščito. Kakšen odnos ima slovenska večina do svojih manjšin pa je zgovorno prikazal podpredsednik skupščine občine Koper Vidovich, ki je v i-talijanščini deželnemu svetovalcu SSk Štoki spregovoril o stikih med obema manjšinama.
Povsem razumljivo so še največ časa posvetili gospodarski problematiki. Predsednik Hafner je dal izčr-
pen prikaz gospodarskih gibanj v Sloveniji in se je zavzel za nove oblike gospodarskega sodelovanja. Ta problematika pa je prišla še bolj do izraza na popoldanskem srečanju z gospodarstveniki v Pordenonu.
Danes se bo delegacija skupščine SR Slovenije sestala z enotno delegacijo Slovencev v Italiji, obiskala bo Tovarno motorjev v Bol juncu, sprejel jo bo predsednik deželnega odbora Co-melU, svoj obisk pa bo danes zaključila v občini Zgonik.
Ladjedelnico Italcantieri treba rešiti
TRST — Deželni odbor Furlanije -Julijske krajine se je z besedami predsednika ComeUija in odbornika za finance Rinaldija včeraj ponovno obvezal, da odločno nastopi pri rimski vladi v bran ladjedelnice Italcantieri v Tržiču. Obrat je ostal praktično brez naročil, trume delavcev so v dopolnilni blagajni in če zadolženi državni dejavniki ne poskrbijo za takojšnja nova naročila, utegne ladjedelnica propasti.
Obenem se je deželni odbor obvezal, da bo prav tako odločno podprl še druge zahteve, ki so predmet pogajanj IRI - Dežela - sindikati o krizi pol-državnih podjetij na Tržaškem in Goriškem. Gre za probleme železarstva, gradnje dizelskih motorjev in pomorskega gospodarstva nasploh, na katerem ne temelji le krajevno, ampak tudi vsedržavno ekonomsko ogrodje, kakor so poudarili na včerajšnji seji deželne skupščine. V razpravi je bila iznešena zahteva po organizaciji deželnih konferenc o državnih soudeležbah in o pomorskem gospodarstvu, pa tudi teza, po kateri Trst in Gorica' ničesar nočeta ukrasti drugim deželam in zahtevata le to, kar jima je država dolžna kot obmejnima mestoma oz. pokrajinama.
Poslovilni obisk Janeza Zemljariča
Podpredsednik zvezne vlade SFR Jugoslavije je bil te dni v Vidmu, 6pst predsednika deželnega odbora Furlanije - JulijsSoe krajine Antonia ComeUija.
Janez Zemljarič je bU do pred nedavnim predsednik izvršnega sveta .P Slovenije in se je večkrat sestajal s Comellijem, ker sta oba na najvišjem mestu odgovarjala za obmejna območja. Večkrat sta se tudi ker Slovenija in Furlanija - Ju-ujska krajina sodelujeta v Delovni skupnosti Alpe - Jadran, kateri v tem trenutku predseduje prav ComeUi. Zato je le-ta poudaril, ko sta se pojavljala, da »je to naše sestajanje Preraslo v pravo iskreno prijateljstvo,« o čemer se je predsednik Zem-Oarič strinjal. »Vendar grem v Beo-?rad.« je rekel Zemljarič, »z zado-j*njem v srcu. Najprej, ker ugotavljam, da smo delali za ljudi tu do meji, da bi bila ta meja odprta, "a bi sodelovali, kakor da je ni. In ker zatrdno vem, da puščam stvar ljudem, ki bodo na tej poti nadaljevati.«
.. Na srečanju je bil tudi novoizvo-*Jen> predsednik izvršnega sveta Slo-Jfenije Dušan Šinigoj, izrednega gota pa sta želela počastiti tudi ko-oskj deželni glavar Leopold Wagner o pa deželni vladni komisar Mario
marrosu.	,
No je Camelli izročil deželni pečat novemu podpredsedniku jugoslovanske federalne vlade je dejal, da lju-uje iz Furlanije - Julijske krajine, pa m iz Slovenije in Koroške veliko uoigujejo predsedniku Zemljariču. Prijateljstvo in sodelovanje, ki je že veliko v tem delu Evrope, je še y®*J zaživelo za časa predsedovanja r^mljariča. Po drugi strani se je pa udi »veliko angažiral, da so se ideje
in principi, na katerih sloni sodelovanje v okviru Skupnosti Alpe - Jadran, uveljavili in utrdili med ljudmi.«
Poslovilnega sestanka med predsednikoma sta se udeležila še Jernej Jan, že predsednik republiškega komiteja
SR Slovenije za sodelovanje s tujino, ki prav tako odhaja na službeno mesto kot član ZIS v Beograd in generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič.
JURIJ SLAMA
Marko Kravos potrjen za predsednika ZSKD
SOVODNJE — V ponedeljek so se v lepem sovodenjskem kulturnem domu zbrali člani glavnega odbora ZS KD, da bi izvolili predsednika in predsedstvo te naše najbolj množične kulturne organizacije. Sicer maloštevilni prisotni so sprejeli predloge, ki jim je posredoval predsedujoči na ponedeljkovi seji Milko Rener in tako potrdili, da bo predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev še dve leti pesnik Marko Kravos.
Ta se je po izvolitvi zahvalil za zaupanje in izrekel priznanje tudi vsem tistim, ki so v pretekli mandatni dobi učinkovito delali in pripomogli, da se je ZSKD še naprej u-veljavljala in premostila prenekate-ro težavo.
Člane glavnega odbora je uvodoma s pesmijo pozdravil pred enim letom ustanovljeni moški pevski zbor
Narečna komedija v Gorici
GORICA — V nedeljo je gostovala v Gorici gledališka skupina samoupravne kulturne skupnosti Italijanov iz Izole z narečno komedijo »E alora, sto pico?«. Predstavo je pripravila in režirala Lucia Scher, aktivno pa so sodelovali številni gledališčniki italijanske narodnostne skupnosti iz obalnega mesta.
Na živ in zabaven način so igralci predstavili občinstvu vsakodnevne domače dogodivščine istrske družine. Briljantna komedija je prikazala življenje in navade vsaj treh generacij, tako da so jo gledalci lahko doživljali ne samo kot zabavo, pač pa so v njej lahko iskali vsakovrstne značilnosti istrskega ljudstva.
Istrski gledališki ansambel je gostoval v Gorici na povabilo domačega amaterskega odra Piccolo Tespi, ki bo predvidoma septembra vrnil obisk v Izoli.
KD Skala iz Gabrij, nakar so sledila tudi poročila raznih referentov, kar pa je bilo na takem formalnem večeru povsem odveč.
Odsek Karnija-Trbiž bo dograjen v roku
RIM — Avtocestni odsek Karnija - Trbiž bo dograjen, kot predvideno, do leta 1986. To so potrdili predstavniki družbe Autostrade, ki so tudi poudarili, da bo predvidoma v istem roku dograjen avstrijski del avtoceste, tako da bo izpopolnjena povezava Trsta z Muenchnom.
Kar zadeva dela je bilo poudarjeno, da so doslej opravili 65 do 70 odstotkov del, ki zelo hitro napredujejo, tako da zagotovo ne bo prišlo do večjih zamud. Zaenkrat še ni predvideno, da bi ločeno odprti prometu kak del avtoceste, čeprav obstajajo predlogi, da bi že poleti 1985 odprli prometu odsek Karnija - Tabi ja, ki bo do takrat verjetno dograjen. (BBR)
PREDSEDSTVO ZSKD
Predsednik: Marko Kravos Podpredsedniki :	Milko Rener
(GO), Vojmir Tavčar (TS), Aldo Klodič (Videm)
Tajnika: Rudi Pavšič (GO) in Vojko Slavec (TS) Blagajničarka: Dorica Kreševič Organizacijski tajnik: Nadja Kri-ščak
ČLANI PREDSEDSTVA
Tržaška pokrajina: Ignacij Ota, Milan Pahor, Niko Sirk, Franko Vecchiet, Sergij Verč, Eva Fornazarič, Breda Pahor, Nataša Kalc in Karel Ukmar. Goriška pokrajina: Eliana Bensa, Aleksandra Devetak, Karlo Ferletič, Sonja Klanjšček, Miro Kuzmin, Igor Prinčič in Zdenko Vogrič.
Videmska pokrajina: člane je treba še določiti.
REFERENTI
Zborovska dejavnost: Niko Sirk Godbena in glasbena: Ignacij Ota.* Gledališka: Sergij Verč Folklorna: Breda Pahor Filmska: Igor Prinčič
NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUŠNOSTI
NEOPAZEN SLUŠNI APARAT
Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudil in napredovali, toda do danes problema le niso rešili.
Izdelovalec slušnih 'aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali neopazen slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno posluš>anje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. Gre za absolutno novost, ki jo Jahko vsakdo brezplačno preizkusi.
Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in speh boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali.
Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti.
v TRSTU	naš urad
Ul. Maiolica 1 (zraven pokrite tržnice) telefon 793490
v GORICI	Lekarna dr. Provvidenti
Travnik 34 telefon 84972
v SESLJANU	Lekarna dr. Fungo
telefon 299197
v BOLJ UNCU	Lekarna Val Rosandra
telefon 228124
BOŽJEM POLJU Lekarna dr. Budin telefon 225596
vsak dan razen ob torkih in sobotah popoldne
v petek, 8. 6. in 22. 6.
v torek, 12. 6. v torek, 19. 6.
v torek, 26. 6.
URNIK: 9.30 - 12.00
KPI proti kmetijski politiki EGS
TRST — Komunistična svetovalska skupina v deželnem svetu je predložila skupščini resolucijo, v kateri poudarja nujo po reviziji politike Evropske gospodarske skupnosti nasproti Italiji, in to zlasti na področju kmetijstva. Resolucija omenja, da se bruseljski dogovori nikakor ne usklajajo z dejanskimi potrebami Italije, še manj pa s stvarnostjo v Furlaniji-Julijski krajini.
V pričakovanju njihove revizije, pravi resolucija, pa mora Dežela izdati poseben zakon 0 ustanovitvi združenj rejcev oziroma mlekarjev, katerim naj se tudi zaupa upravljanje mlečnih kontingentov v skladu s predpisi IjjGS. Nekaj zakonskih osnutkov v tem smislu je bilo že vloženih.
Resolucija KPI nazadnje predlaga deželni upravi sklicanje deželne konference o kmetijstvu, da se na njej preveri resnično stanje te gospodarske panoge v Furlaniji-Julijski krajini.
Ladinski svetovalec zapustil PRI
TRENTO — Pokrajinski svetovalec E zio Anesi —- Ladinec — je odstopil s položaja odbornika suplenta za šport, obenem pa izstopil iz republikanske stranke. Mnenja je, da ni PRI prav ničesar naredila za rešitev ladinskega vprašanja, da se, skratka, z ničemer ni zavzela za priznanje enakopravnosti Ladincem. Anesi je napovedal, da bo ustvaril neodvisno skupino v povezavi z ladinsko avtonomistično zvezo.
Prispevki za turistične prireditve
TRST — Deželni odbor je sklenil nakazati 270 milijonov lir izrednih prispevkov za izpeljavo raznovrstnih turističnih prireditev, ki naj skozi poletje kratkočasijo inozemske goste in jih čim dalj časa zadržijo v Furlaniji-Julijski krajini. Denar bo deželna uprava porazdelila med deset letoviščarskih in sorodnih ustanov, ki so zanj zaprosile že pred časom.
Svojevrstna turista »prodajala« denar?
REKA — Preiskovalni sodnik reš-kega okrožja je včeraj izdal zaporni nalog za dva tuja državljana, ki sta osumljena, da sta razpečevala ponarejene bankovce.
Osumljenca sta 32 letni Belgijec Gerard Albert ter 55-letni Francoz Louis C am palle. Policijski agenti so ju ustavili v hotelu »Dražice« v Krku. Pri sebi sta imela večjo količino ban kovcev po 100 ameriških dolarjev, ki so po vsej verjetnosti ponarejeni.
Albert in Campalle sta se prejšnji mesec mudila več dni v Furlaniji - Julijski krajini. Mejo sta prešla pri Fernetičih, od koder sta se napotila v Ljubljano, Zagreb in končno na Reko, kjer naj bi zamenjala ponarejen denar. Po nepotrjenih vesteh se zdi, da sta vsega skupaj prinesla za kar 17.000 ameriških dolarjev ponarejenega denarja.
□ SALZBURG — Salzburški župan Joseph Roeschen je v ponedeljek ob prisotnosti diželnega glavarja Wil-frieda Haslauerja svečano odprl prvo avstrijsko črpalko za točenje bencina brez svinčenih hlapov.
Pred palačo deželnega sveta
Delegacijo kolektiva in upravnega sveta je sprejel predsednik deželnega sveta Turello
Včeraj zjutraj so člani kolektiva in upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča priredili pred palačo deželnega sveta manifestativno akcijo, s katero so opozorili deželni svet in širšo javnost na izjemno težak finančni položaj, v katerem se nahaja naše gledališče.
Položaj je, kot smo že pisali, tak, da ogroža prihodnjo sezono in delovna mesta uslužbencev gledališča. Hkrati pa ogroža tudi redno delovanje tržaškega Kulturnega doma kot takega, zato so se manifestaciji pridružili še zastopniki slovenskih kulturnih ustanov in organizacij, ki uporabljajo Kulturni dom za svoje redno delovanje. Poleg- tega so se manifestaciji pridružili še župan dolinske občine, podžupan doberdobske občine, slovenski svetovalci v izvoljenih svetih in drugi kulturni in politični delavci.
Delegacijo predstavnikov delavskega sveta SSG in članov upravnega sveta je sprejel predsednik deželnega sveta Turello.
Delegacija SSG je predsedniku Tu-rellu obrazložila položaj in poslanstvo našega gledališča in ga vprašala, naj posreduje pri predsedniku deželnega odbora in pri odboru samem ter pri pristojnem ministrstvu v Rimu, da bi se položaj SSG rešil. Gre tu za rešitev, ki naj Or mogoči nemoten potek prihodnje sezone in pa za trajno rešitev finančnega stanja SSG, ki naj najde svojo
realizacijo v okviru zakona o gledališčih in zakona za globalno zaščito.
Turello je v svojem posegu poudaril pomen gledališča v okviru slovenske narodnostne skupnosti in ga označil kot dragocen dejavnik v okviru kulturnega življenja dežele Furlanije - Julijske krajine. Gledališču je izrekel priznanje tudi zaradi vodenja, ki nikakor ni »razsipno«, ampak »varčno« in učinkovito.
Omenil je sicer finančne težave, v katerih se nahajata tako dežela kot država, zavzel pa se je za obstoj SSG. V tem smislu je obljubil, da bo posegel pri odboru in da se bo s telegramom zavzel za rešitev vprašanja tudi pri pristojnem ministrstvu.
Pa še novica z manifestacije; danes bo sprejel gledališčnike predsednik deželnega odbora Comelli. ,
Prav v zvezi s položajem gledališča so včeraj deželni svetovalci KPI Iskra, Barbina in Bratina naslovili na odbor vprašanje, kjer vprašujejo predsednika odbora in odbor, po kakšnih kriterijih je razdelil sredstva, ki so namenjena gledališkim ustanovam v naši deželi (naj omenimo, da je tu SSG igralo vlogo nekakšne pepelke). V vprašanju je tudi rečeno, če namerava deželni odbor med diskusijo o proračunu vključiti tudi vprašanje pomoči gledališčem in ne samo z jamstvi za posojila in to v odsotnosti ustreznih državnih podpor.
Poudarjena je tudi posebna pozornost, ki bi jo moral odbor izkazati do SSG in to zaradi specifičnega položaja, v katerem deluje.
Trnovca pripravlja vaško prireditev *»
Od sobote do ponedeljka bo v Trnovci Sagra, ki jo prireja tamkajšnja vaška skupnost. Trnovčani se že dalj časa mrzlično pripravljajo na to pri reditev, ki je lani doživela zelo dober uspeh. Za to priložnost so pripravili pester kulturni program, v katerega so uvrstili tudi družabne in športne točke. Podrobneje o tej pobudi bomo še poročali, (db)
•	Deželni odbor KPI prireja v soboto, 9. junija, v Časnikarskem krožku (Korzo Italija 12) javno srečanje in razpravo o temi: »Področje Julijske krajine na razpotju : poslabšanje krize ali novi prijemi razvoja«. V razpravi bodo sodelovali deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti, posl. Antonino Cuffaro in sen. Nereo Battello, ter še Ugo Poli, Renzo Redivo in Tu lio Palai.
•	Zaradi popravil grezničnega sistema bodo od jutri naprej vzpostavili prepoved parkiranja v Ul. Revoltel-la na strani parnih številk cd štev. 32 do Ul. Rossetti.
Obisk učencev rojanske osnovne šole
Učenci 3., 4. in 5. razreda rojanske osnovne šole »Bazoviški junaki« so si včeraj v spremstvu učiteljic Marjuče Batagelj in Marte Pupulin ogledali Primorski dnevnik. Med sprehodom po poslopju našega dnevnika so se seznanili z delom novinarjev, s teleprinterji in telefoto, obiskali so tiskamo, kjer so jih še najbolj zamikale v svincu ulite »vrstice« našega dnevnika. Nič čudnega torej, če si je marsikdo zaželel za spominek še od črnila pomazano vrstico. Nazadnje so si ogledali še nov rotacijski stroj in delo v ekspeditu, ob odhodu pa prejeli tudi po izvod Primorskega dnevnika.
Občina Dolina o davčnih prijavah
Uprava občine Dolina sporoča, da bo zapadel rok za predložitev davčnih prijav za leto 1983.
Občinski uradi so doslej sprejeli tretjino prijav, kot so jih sprejeli lani v istem obdobju.
Zato Uprava vabi zainteresirane, naj pohitijo s prijavami.
V dneh 6., 7. in 8. junija bodo na občini sprejemali prijave tudi v popoldanskih urah, in sicer od 16. do 19. ure.
,
Zaključne šolske prireditve praznik za vso našo skupnost
Do konca pouka v tem šolskem letu manjka še pičlih osem dni. Dijaki in učenci so v tem času »pod paro«, saj jih čakajo zaključna ocenjevanja, ki bodo v veliki meri odločala, ali bodo lahko brezskrbno preživeli toliko pričakovane poletne počet niče ali pa se bodo morali, na višjih srednjih šolah, zateči k popravnim izpitom za prestop v višji razred.
Poleg mrzličnega učenja pa so na naših šolah za ta šolski čas značilne tudi priprave na zaključne šolske prireditve. Predvsem v otroških vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah so postale take prireditve že tradicija. Na njih skušajo otroci, učenci in dijaki pokazati, kaj so se lepega naučili v teku šolskega leta. V bistvu postajajo take pobude pravcato »spričevalo« za posamezne šole, in prav zato vlagajo učenci, učiteljice in profesorji v nje mnogo truda.
Zaključne šolske prireditve pa imajo še drug, velik pomen. Po eni strani so pomemben dogodek v življenju posamezne šole, ne omejujejo se pa zgolj na šolsko stvarnost. V veliki večini primerov predstavljajo take pobude živ stik med šolo in skupnostjo, vasjo, predmestjem ali mestnim predelom, v kateri šola deluje. Zaključna prireditev ne ostaja »zaprta« v šolske okvire, temveč se »odpira« sodelovanju staršev in mnogokrat tudi vaškemu društvu. Tak primer so številne prireditve, ki so jih, in jih bodo naše šole izvedle v dvoranah domačega kulturnega društva, gledališča ali drugih organizacij.
Poleg zanimanja in požrtvovalnosti učiteljic in profesorjev pa opravljajo pri tem gotovo levji delež prav starši. Naši šoli so še vedno priskočili na pomoč, ko je bilo treba pri organizaciji prireditve zavihati rokave, če se je šola na primer odločila, da bo na zaključni prireditvi predstavila igrico ali kaj podobnega, so se matere takoj znašle v vlogi kostumografk, če je bila potrebna glasbena spremljava za šolski zborček, se je v vasi kmalu dobil spremljevalec na harmoniko ali harmonij. Taki in podobni primeri kažejo, in to velja predvsem za osnovne šole, kako tesna je povezanost med našo šolo in našo skupnostjo.
Prav zato niso bile zaključne šolske prireditve, ki so jih številne šole že izvedle in tiste, ki bodo v prihodnjih dneh še na sporedu, samo praznik za posamezno šolo, temveč za vse naše družbeno tkivo, ki mu je šola ne-obhoden element za obstoj in razvoj.
Lep klavirski recital Vilme Padovan
Včasih ni bilo tako — danes pa se diplomanti iz glasbe, še preden o-pravijo diplomski izpit, predstavijo občinstvu s svojim koncertom, ali recitalom, kakor ga pač hočemo imenovati. Po našem in tudi po mnenju glasbenih pedagogov in gojencev samih, je to prav gotovo pozitivno: absolvent predstavi svoje delo' tako profesorju, ki ga je poučeval, vod stvu šole, na kateri se je šolal in pa seveda svojemu občinstvu, ki je tudi veselo, ko vidi in sliši napredek in razvoj svojega koncertanta.
Takšna je bila tudi sestava ob-
činstva, ki je v ponedeljek zvečer sledilo v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna klavirskemu recitalu Vilme Padovan, absolventke šole Glasbene matice ,in učenke razreda prof. Neve Merlak. Navzoči so bili, od ravnatelja šole prof. Svetka Grgiča, do prof. Neve Merlak in številnih drugih glasbenih pedagogov, še neka teri učenci Vilme Padovan same, pa tudi gojenci Glasbene šole, ki jih tak nastop, pred koncem glasbenega študija, prav gotovo še čaka in seveda ne nazadnje sorodniki Vilme in še Trebenci sami, ki so želeli na
ta način izraziti svoje zadovoljstvo, pa tudi svojo hvaležnost za vse, kar je in kar še bo diplomantlca Vilma napravila na področju kulture v svoji rojstni vasi.
Koncert, s katerim se je Vilma Padovan predstavila občinstvu, ki je do kraja napolnilo Gallusovo dvorano, je bil kar zahteven. Začela jv nastop z Bachovim »Concerto italiano«, nadaljevala z dvema skladbama Chopina »Nokturno op. 15« in »Nokturno op. 27« in nato še s skladbo Liszta »Un sospiro«.
Po krajšem odmoru je Vilma Padovan zaigrala še Saint-Saensovo skladbo »Trait chromatiques« in zaključila svoj recital z Ravelovo »So-natino«.
Lep večer in lep recital, ki je pokazal že dobro izdelano tehniko mlade pianistke, pa tudi velik smisel za podajanje posameznih skladb, ki so si bile po glasbeni vsebini močno različne. Lep nastop torej, za katerega je Vilma prejela zaslužen a-plavz, lep nastop, ki dela čast prof-Nevi Merlak, lep nastop, ki je tudi v ponos naši Glasbeni šoli. Številnim čestitkam, ki jih je ob koncu prejela, se tako pridružujejo tudi naše. Naj še povemo, da bo Vilma svoj klavirski recital ponovila okrog 20. junija tudi v Prosvetnem domu na Opčinah.
Osemnajst tržaških slikark razstavlja v Časnikarskem krožku	*
Razprave in pobude o nekaterih perečih družbenih vprašanjih
Emarginaci ja, zapor, mamila: kako rešiti začarani krog?
Zapori v Italiji ne varujejo družbe niti ne prevzgajajo
Tržaška federacija Zveze žensk, ki se ukvarjajo z umetnostjo, svobodni mi poklici in poslovnostjo (Fidapa), je med najstarejšimi zadevne mednarodne organizacije 1FBPW. Nas organizacija sama zase trenutno ne zanima, pač pa se bomo ustavili ob tradicionalni, tokrat že 25. razstavi, ki jo organizacija prireja v prostorih tržaškega Časnikarskega krožka. Tu so v petek, 1. junija, odprli slikarsko razstavo, na kateri sodeluje osemnajst tržaških slikark.
Kakor je v takih primerih v na vadi in tudi nujno, je razstavljenih nekaj boljših del, pa tudi nekaj manj veljavnih. Na preobloženih stenah velike veže krožka so na pri mer tudi dela nekaterih tržaških slikark, ki se tudi sicer kažejo na samostojnih razstavah v mnogih galerijah, kakor na primer dva lista slikarke in grafičarke Zore Koren -škerkove, nadalje sta tu dve olji vedno mrakobne Izraelove, dve za nimivi kompoziciji cvetja in gozdnih sadežev Livie Stener, res dostojen akt Luciane Leghisse. In vse to v več ali manj izrazitem figurativnem slogu, Antonietta Derin pa se kaže v čisti abstrakciji. Razstava bo trajala do 11. t.m.
Trst — mesto, ki je po poprečni starosti prebivalstva eno najstarejših v Evropi, mesto, kjer se gospodarska kriza odraža z izredno zaskrbljujočimi številkami brezposelnih, mesto, kjer se širša plast občanov aktivno zavzema le za kampanilistične ali bolj obnjfme probleme, • denimo za ohranitev kardiokirurškega oddelka ali za zaščito živali, politiki pa so, daleč od potreb prebivalcev, v skrbi za uveljavljanje lastne moči in oblasti. Problematika mlade generacije je v takem družbenem okviru potisnjena v ozadje, o mladih je govor le, ko prestopijo meje legalnega, ko nastopajo v vlogah tatov, narkomanov, izrinjen-cev.
Ta nič kaj optimistična slika realnosti je bila za tržaško Zvezo komunistične mladine izhodiščna točka za javno debato, ki se je je v ponedeljek v Časnikarskem krožku udeležilo zelo številno občinstvo. Operaterji, mladi, upravitelji in politiki so se v skoraj tri ure trajajoči debati vprašali, kakšen je v tej luči odgovor javnih inštitucij na začaran krog, ki ga mladi Tržačani doživljajo kot žoga pri ping-pongu med mamili in zaporom, v socialno emarginiranih skupinah, kjer iščejo osebno in družbe-
no identiteto, vendar tako, kot je najmanj zaželeno. Kako spremeniti to dinamiko in kaj lahko storijo zasebniki ali prostovoljci, ki so občutljivi za ta vprašanja in nočejo podleči zakonom moralno razvodenele družbe, v kateri mladi ne najdejo pravega mesta?
Kaže, da marsikaj. Odbornik za zdravstvo v občini Parma Tommasi-ni je spregovoril o 1500 vrtovih, ki jih je parmska občina izročila v obdelavo mladim in starim občanom, združenim v spontane organizacije, ki so ustanovili kmetijske zadruge in tako ustvarili okrog 500 delovnih mest. Operater iz Pordenona je pojasnil uspešno akcijo za prevencijo narkomanije, ki jo vodijo tamkaj prostovoljci. Psihiatrinja iz tržaškega centra za boj proti mamilom (CMAS) Signorellijeva je opozorila na kriminal! ziran je mladih in na neustrezno ravnanje policije in sodstva ter pri tem navedla nekatere primere iz zadnjih dni. Splošna ugotovitev na ponedeljkovi debati je vsekakor bila, da je to le prvo javno soočanje o tej temi in da so že zreli pogoji za združeno nastopanje in ukrepanje, kar naj bi se pokazalo že v prihodnjih dneh.
»Rešiti se potrebe po zaporu«, tako se glasi geslo vsedržavnega koordinacijskega odbora, ki so ga pred kratkim ustanovili nekateri upravitelji, univerzitetni docenti, časnikarji in sodniki, da bi na najrazličnejše načine skušali spremeniti sedanji položaj zapornikov. Med tržaškimi člani odbora s0 ravnatelj psihiatrične službe Roteili, odgovorni za zdravstvo pri KPI Pessato in miljski župan Bordon. Zadnji sestanek odbora je bil v ponedeljek prav v Miljah, poleg drugih pa se ga je udeležil tudi direktor tržaškega zapora Attinà, ki je v preteklosti že pokazal razpoložljivost za oblike prestajanja kazni, ki naj bi bile alternativne zaporniški celici.
Položaj v italijanskih zaporih je brez retorike dramatičen: v njih je sedaj 43 tisoč državljanov, toliko, kot še nikoli. Vsako leto zaprejo 96 tisoč oseb, na mesec pa je okrog 400 ljudi prvič v celici. Med njimi je največ mladih, okrog 70-80 odst. (v glavnih mestih) pa je narkomanov. V večjih zaporih je taka gneča, da spijo zaporniki v petnadstropnih posteljah. V duhu ustave in reforme naj bi zapor imel nalogo, da prevzgoji storilca kaznivega dejanja, družbo pa varuje pred nasiljem. Kdor se je le malo ukvarjal s tem vprašanjem ve, da zapori ne opravljajo ne prve ne druge naloge. Varnost je prava iluzija: velika kriminalska mreža je praviloma zunaj zaporov, rešetke pa so nevarne za zapornike, saj smo stalno priča umorom, napadom, samomorom, ranitvam in poškodbam, do katerih pride za zaporniškimi zidovi. Zapori nadalje niso vami, ker so prave univerze kriminala, organizacijska središča kriminalnega združevanja, mafijske in razpečevalske mreže, šola za ustvarjanje mita o protizakoniti dejavnosti. Zapor je tudi prostor, ki ustvarja emarginacijo, kajti kdor je bil v zaporu, težko najde zaposlitev, s seboj pj* nosi tudi moralni pečat, ki ga ločuje od »zdravih« članov določene skupnosti-
* Poseben škandal pa je preventivni zapor: skoraj dve tretjini italijanskih zapornikov je namreč v pričakovanju razsodbe, od teh pa je velika večina ali nedolžnih ali kaznovanih pogojno, tako da ne bi smela preživeti v zaporu niti dneva.
Po »zatemnitvi« ob fašističnem provokativnem shodu
V petek v Bazovici manifestacija za mir
Skupščina vaščanov poziva vse demokrate, Slovence in Italij ane, da se udeležijo prireditve - Danes bo vladni komisar sprejel delegacijo Bazovcev
Po izredno množični ponedeljkovi skupščini vaščanov so se včeraj v Bazovici nadaljevale priprave za od SOvor na petkov vsedržavni fašistični shod mladinskega priveska MSI »Pronte della gioventù«. Vaščani so odločili, da bodo popolnoma osamili in izolirali provokacijo. V ta namen bodo zaprli svoja stanovanja, zatem uili okna, izpraznili ulice. V Bazovici v petek .od 18.30 dalje, ko je napovedana manifestacija, ne bo žive duše na spregled. S takim, prezirljivim odgovorom bodo domačini na odločen in omikan način »udarili« mlade fašiste.
Na skupščini so se domenili tudi za drug, dostojanstven odgovor: množično manifestacijo za mir, ki bo na b"gu pred spomenikom padlim ob 20-30, na katero pozivajo vaščani vse slovenske in italijanske demokratične sile. Manifestacijo za mir je medtem včeraj podprl tudi PSDI.
Med fašistično provokacijo in antifašistično manifestacijo pa vas ne bo zamrla. Živela bo v vsakem zaprtem domu, za vsakim zatemnjenim °knom, in še posebno na zbirnih mestih, kjer se bodo bazovski in drugi untifašisti zbrali, da bi nadzorovali Položaj v vasi. Ponedeljkove skupšči-ne se je udeležilo tudi mnogo prebivalcev iz drugih vasi, predvsem z zahodnega Krasa, kar jasno dokazuje, ua napovedana fašistična provokacija ni prizadela le Bazovcev, temveč, da le zbodla v srce vse naše ljudi.
V tej zvezi je treba omeniti, da sta Glasbena matica, in prireditelji Sagre v Trnovci preložili prireditvi, ki sta ju napovedali za petek, prav zato, da bi omogočili čim bolj množično udeležbo na manifestaciji za mir. Prav bi bilo, da bi tudi druga naša društva, šole in ustanove, ki imajo na sporedu prireditve v petek popoldne ali zvečer sledili temu zgledu.
Na ponedeljkovem sestanku je skupščina tudi poverila delegaciji vašča-
nov nalogo, da izrazi svojo zaskrbljenost nad manifestacijo tržaškemu županu in vladnemu komisarju in zahteva preklic fašističnega shoda. Vladni komisar (ali njegov namestnik) bo sprejel predstavnike bazoviških društev in organizacij danes ob 9.30, še prej, ob 8.45 pa se bo delegacija srečala tudi s tržaškim županom.
Poleg zahteve po prepovedi fašističnega zborovanja bodo Bazovci zahtevali od vladnega komisarja naj za-
gotovi varnost v vasi, da ne bi prišlo do nasilnih izbruhov in rovarjenja mladih fašistov po vasi. S tem v zvezi so nam včeraj s tržaške kvesture potrdili, da bodo v teh dneh bistveno okrepili varnostno službo organov javnega reda, da bi tako preprečili ponovitev lanskih žalostnih dogodkov. Nadzorovanje varnostnih sil se ne ho omejilo na Bazovico, temveč bo razširjeno tudi na druge vasi in vse »vroče točke« v tržaški pokrajini. Zanimiva je tudi vest — vedno s tržaške kvesture — po kateri naj bi se fašističnega shoda udeležilo kakih 200 do 250 fašističnih skrajnežev. O tem bo mogoče kaj več izvedeti v četrtek. Potrjeno je bilo tudi, da bodo fašisti »zborovali« v vasi, ali točneje ob vhodu v vas s tržaške strani; zbrali naj bi se med kasarno finančne straže in lekarno, torej le nekaj desetin metrov od kraja, kjer so izzivali lani.
POZIV DOLINSKE OBČINSKE UPRAVE
Občinska uprava občine Dolina se pridružuje obsodbi fašističnih shodov, ki imajo za cilj sovraštvo, nestrpnost in nasilje med tu živečimi ljudmi, med demokratično republiko Italijo in socialistično Jugoslavijo.
Zato vabi vse občane, da se udeležijo manifestacije, ki bo v petek, 8. junija, ob 20.30 v Bazovici pod ge-
OBVESTILO GLASBENE MATICE
Zaradi najavljene manifestacije za mir, ki bo v petek, 8. junija, ob 20.30 v Bazovici, Glasbena matica iz Trsta obvešča, da je osrednja akademija gojencev šole, ki je bila najavljena za isti dan v Kulturnem domu v Trstu prenesena na ponedeljek, 18. junija. Poleg tega pa poziva vse sodelavce, odrasle gojence in starše, da se udeležijo petkove manifestacije v Bazovici.
slom miru, bratstva in sodelovanja med ljudmi in narodi.
Obenem poziva vse občane, da poostrijo tradicionalno budnost v tesni povezavi z organi javne varnosti.
Solidarnost z davčnim oporečnikom
V naši deželi je preko dvesto oseb podpisalo solidarnostni dokument z davčnim oporečnikom iz Trsta Lucianom Beninijem, ki ni plačal 5,5 odstotka davkov, saj je ta odstotek, ki ga država uradno porabi za vojsko. Prav te dni namreč Beniniju rubijo imetje. Davčnih oporečnikov je bilo lani 1649.
DANES NA TRŽAŠKEM SPLOŠNA STAVKA CGIL
V	tržaški in goriški pokrajini bo danes splošna stavka, ki jo je napovedala sindikalna organizacija CGIL, Tej stavki, katere vzroki in nameni so °bče znani, nasprotujeta sindikata C1SL in ULL.
Stavka bo zajela vse sektorje. Delavci v industriji bodo stavkali 4 ure v dopoldanskih urah, gradbinci ves dan, delavci v trgovskem sektorju dopoldne. v javnih službah bodo stavkali ves dan, razen miljske občine, kjer bodo stavkali od 8.30 do 12,30, okoliških občin (od 8. do 12. ure), Dežele (od 9.20 do 12.30) in KZE, kjer bodo stavkali zadnje štiri ure. V pristanišču bodo stavkali zadnjih pet ur vsake izmene, uslužbenci prevoznega podjetja ACT pa bodo stavkali od 9. do 13. ure. Stavki se pridružuje tudi šolski sindikat CGIL,
V	dopoldanskih urah bo v mestu tudi demonstracija. Delavci bodo v sprevodu prišli na Trg Goldoni, kjer bodo govorili vsedržavni predstavnik CGIL Paolo Macaiuso, pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu in član delavskega sveta tovarne Temi Silvano Cek.
Danes seja občinskega sveta
V	tržaški občinski palači se bo drevi po daljšem premoru spet sestal občinski svet, kateremu bo župan Richetti orisal program novega odbora,
je nastal iz sporazuma med KD, LpT, PSDI, PRI, PLI in SSk. Razpra-v* o programu novega odbora se bo nato nadaljevala še na izrednih sejah
občinskega sveta 8. in 12. junija.
. , V ponedeljek, 11. t.m., pa bo v pokrajinskem svetu prebral programsko lzjavo novoizvoljeni predsednik Gianni Marchio, razprava o njegovih izjavah P® se bo nadaljevala tudi na naslednji seji, ki so jo sklicali za četrtek, M. junija.
O novem zavezništvu na. občini in pokrajini bodo danes razpravljali tu-na seji pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, znotraj katere so mnenja o vstopu stranke v novo koalicijo dokaj deljena, saj je to povzročilo že vrsto odstopov iz strankinega vodstva ter zahtevo po odstopu pokrajinskega
tajnika.
V	zvezi s SSk naj še omenimo, da bodo kandidate te stranke na evrop-skih volitvah predstavili danes na tiskovni konferenci na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli od 12. uri.
Borove telovadke so se izkazale
y Borovem športnem centru je bila včeraj vsakoletna telovadna akademija gimnastičnega odseka tega našega mestnega društva. Na sporedu je bilo skupno deset točk, v katerih so nastopile telovadke vseh kategorij, od najmlajših pa do »veterank«.
Izbor točk je bil pester, saj smo videli tako skupinske sestave z raznimi orodji in brez njih, kot tudi nastope posameznic in dvojic, katere so pripravile Erika Buzečan, Jasmin Rudež, Helena Volpi, Poljanka Pavletič in Tanja Carli.
Poleg vaj v športni ritmični gimna-
stiki in v plesni gimnastiki, je skupina deklet pokazala tudi niz akrobatskih elementov; zlasti pa je bila ubrana zadnja točka v skupinski vaji z žogo.
Celotni program je vsekakor pokazal napredek, v primerjavi z lanskim nastopom, kar je pa itak pokazala tudi že dejavnost tega gimnastičnega odseka v nastopih, ki jih je opravil letos.
Z akademijo se je dejavnost naših telovadk za to sezono končala, toda že v kratkem bodo začele s pripravami na novo tekmovalno sezono.
Huda nesreča pri Poreču
Tržačan Renato Davi in njegova razilska prijateljica Jara Morata .“artinez sta bila hudo ranjena, 22-I ni Nenad Turkalj iz Cervarja pa r\,Zgubil življenje. To je obračun 1 c prometne nesreče, do katere ^Prišlo prejšnjo noč pri Poreču.
Mladi Istran, ki je vozil brez vodniškega dovoljenja, je iz še nepo ^njenih razlogov izgubil nadzorstvo ad avtomobilom in zapeljal na dru-stran cestišča. V tistem trenutku j? 1° Privozil nasproti Davi, ki je / v svojem avtomobilu še tri bra-bilS Pr*jatelje. V čelnem trčenju je a lurkalj na mestu mrtev, medtem ■ so oba ranjenca prepeljali v pulj-° bolnišnico.
Policija našla stiri ukradene avte
penW letečega oddelka so našli tairJ okradene avtomobile, ki so jih r. °Vl Parkirali na različnih mestih. r«i?- ^ fiat 124 75-letne Pie Grego-Zatl “attagliarmi iz Ul. Bonomo 9, . mini minor 70-letne Enrice Tum-riitii z Rebri na Greto 1/1, za mi-fi .uunor 57-letne Aurore Sabelli in t 500 69-letne Elene Starc.
Bo 4-letna Stefania mirno odraščala?
Stefania Bruna se je rodila v U-rugvaju oktobra 1980. Njena mati, samska in brezposelna, ki je že imela dva otroka, sedaj pa pričakuje petega, jo je takoj po porodu (proti plačilu?) izročila zakoncema Pavan iz Jesola. Slednja sta deklici dala svoje ime in jo nato prepeljala na svoj dom.
Tako se začenja zgodba štiriletne Stefanie, s katero se je življenjska usoda, mimo njene volje, kruto poigrala. Otrok se je namreč znašel sredi dveh družin, daleč od prave matere, v središču barantanja med Italijo in Urugvajem zaradi lože P2; njena domovina namreč ponuja zanjo tajne dokumente framasonskega kolovodje Licia Gellija. Notranji minister in predsednik vlade sta že podpisala dekret za izgon male Stefanie iz ItaUje. Sedaj je na zunanjem ministrstvu pri Andreottiju.
O tej emblematičnd zgodbi, kjer najdemo vse: premalo in preveč ljubezni, revščino, egoizem, neodgovornost inštitucij, nečloveškost meddržavnih in političnih odnosov, predvsem pa pretresljivo barantanje z otrokom, ki ima edino krivdo, da je prišel na svet, je spregovoril včeraj odvetnik Adami, član vsedržavnega sve-
ta organizacije ANFA, v katero so vključene družine, ki so posvojile otroke.
Toda pojdimo po vrsti in nadaljujmo to halucinantno zgodbo, kjer smo jo prekinili. Potem ko sta zakonca Pavan živela s Stefanio že skoraj leto dni, je sodišče za mladoletne v Benetkah, kjer sta izjavila, da ne moreta imeti otrok, sprožilo preiskavo in ugotovilo protizakonito posvojitev. Deklico je odvzelo »staršem« in jo zaupalo zakoncema Tanzj iz Genove, s katerima Stefania živi (srečno) že poltretje leto. Medtem sta zakonca Pavan, potem ko ju je sodišče obsodilo zaradi poneverjanja očetovstva, preselila v Urugvaj in pritiskala na tamkajšnji režim, naj zahteva vrnitev svoje državljanke. Vpletla sta tudi mater, ki se je pritožila na beneško sodišče. Na prvi obravnavi so sodniki ugotovili, da zakonca Tanzi lahko posvojita Stefanio, na prizivni, potem ko je mati zahtevala hčerko, pa so razsodbo delno spremenili. O tem mora sedaj odločati kasačijsko sodišče.
Stvar se je še bolj dramatično zapletla konec lanskega leta. V Urugvaju so zaplenili tajne Gellijeve dokumente. Potem ko so že umaknili svojega veleposlanika v Rimu, a izsilje-
vanje ni obrodilo sadov, je ta novi poskus naletel na povoljno mnenje že omenjenih predstavnikov italijanske vlade. Dekret o izgonu pa se je ustavil pri zunanjem ministru, ki se je za Stefanio zavzel in kaže, da ne misli podpisati dokumenta, s katerim bi Stefania izgubila še drugo družino, v kateri je sedaj mimo odraščala. Bo lahko še naprej?
Fusaroli ponovno rektor univerze
Profesor Paolo Fusaroli je bil včeraj spet potrjen za rektorja tržaške univerze za naslednje triletje. Fusaroli je bil prvič izvoljen za rektorja maja leta 1981, tokrat pa je dobil 431 glasov od 508 možnih. Fusaroli je takoj po izvolitvi nakazal svoj program, ki predvideva nadaljnjo mehanizacijo v upravnih strukturah ter postopno reševanje prostorskih problemov.
• Krožek P. Tomažič vabi jutri, 7. junija, ob 20.30 v Ul. Capitolina 3 na okroglo mizo z naslovom Slovenski narodni prostor v zavesti mladih. Sodelujejo mladinci iz Trsta in Ljubljane.
•	Miljski odsek KPI prireja jutri, 7. t.m., ob 16.30 v dvorani »Verdi« v Ul. S. Giovanni 4 v Miljah javno razpravo o zdravstvu, na kateri bodo sodelovali Maurizio Fessa to, Ester Pacor in miljski občinski odbornik Gianni Menegazzi.
•	Tržaška občinska uprava obvešča, da bodo danes, jutri in v petek, 8. t.m., odprta nekatera zbirna mesta za davčne prijave s podaljšanim umikom (od 8.30 do 13. in od 17. do 20. ure). To so v glavnem občinske izpostave in socialni centri in sicer na Proseku štev. 220, na Proseški ulici 28, v Ul. Solitro 10, na Trgu Libertà 12, v Ljudskem vrtu (paviljon ARAC), v Pasaži Costanzi, v Ul. Combi 13, v Ul. Pascoli 31. na Boške-tu 3/F, v Ul. dei Mille 16. v Ul. S. Marco 5, v Ul. Roncheto 77, v Stari istrski ulici 76 in v Ul. Lewitz 3.
t
V ponedeljek nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
Albin Križman
Za njim žalujejo žena Marija, sinova Bruno in Edi z družinama in ostalo sorodstvo.
Pogreb bo danes ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice in ob 13.30 \ iz cerkve y Zgoniku na zgoniško pokopališče.
Opčine, 6. junija 1984
Didaktični ravnateljici dr. Lučki Križman in družini izrekajo iskreno sožalje ob smrti tasta Maja, Marina, Saška in Riko.
+	Dne 5. junija je preminil
* naš dragi
Josip Krasna
Pogreb bo jutri, 7. junija, ob 9. uri, iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Fani, nečakinji Miranda in Albina z družinama ter družine Počkar, Merlak in Pipan.
Trst, 6. junija 1984
Jubilejna razstava vin v Zgoniku tokrat še bolj uspešna kot sicer
20. jubilejna razstava domačih vin v Zgoniku, kot smo že na kratko poročali, je uspela res bolje kot marsikatera dosedanja izvedba. Temu je botrovalo izredno lepo vreme, dobi a domača kapljica, ki je skupno z vsa kovrstno hrano šla zelo dobro v promet. Nenazadnje pa so obiskovalci uživali ob zelo bogatem kulturnem, športnem in zabavnem programu.
Tako je odlično uspel celovečerni koncert, ki ga je imel Tržaški oktet v zgoniški cerkvi, ki je privabil veliko poslušalcev. V bogatim izboru 16 pesmi so prevladovale pesmi zamejske zborovske zakladnice in u-brano petje, ki dosega vse bolj zavidljivo umetniško raven, je ob zelo dobri akustiki zgoniške cerkve prišlo še toliko bolj do izrazg.
Posebno slovesno so proslavili 5. obletnico obstoja folklorne skupine KD Rdeča zvezda iz Saleža. Tako je nekoliko okrnjena zaradi bolezni nastopila najmlajša skupina z otroškimi igricami in srednja skupina s spletom gorenjskih plesov. Ob tej priložnosti so nagradili vaditeljico Nevo Ferluga, harmonikaša Rada Miliča in 6 članov otroške folklorne skupine za neprekinjeno delo od ustanovitve. Omeniti je treba tudi uspešno izvedbo natečaja ex tempore v sodelovanju z vsemi slovenskimi osnovnimi šolami v zgoniški občini na temo »Folklora in ljudski običaji«. Za posrečene risbe so nagra-
gledališča
dili 7 učencev. V soboto je nastopila tudi plesna skupina srednješolcev KD Rdeča zvezda, v nedeljo pa se je z izraznimi plesi pod vodstvom Milojke Garzaroli predstavila skupina srednješolcev iz Sežane. Tudi športni program je bil za vse okuse. O balinarskem turnirju poročamo na športni strani, v igri med dvema ognjema so se pomerili osnovnošolci iz zgoniške občine, malčki iz otroškega vrcta, ki obiskujejo tečaj otroške telovadba pri ŠK Kras pa so pod vodstvom svojih vaditeljic Darme in Nataše prikazali vaje na poligonu. Veliko odobravanje je med občinstvom požel nastop telovadk Partizana Moste in Bora, ki so pokazale svojo spretnost v športni ritmični gimnastiki. Bile so to skupinske in posamezne vaje zelo kvalitetnih telovadk, med temi je bila tudi borovka Poljanka Pavletič, ki je prav dan prej osvojila na jugoslovanskem prvenstvu v Beogradu naslov mladinske državne prvakinje.
Pozabiti seveda ne smemo na koncert godbe na pihala Parma iz Trebč, ki jo vodi Rado Škabar, nastop harmonikarjev podružnice Glasbene matice s Proseka - Kontovela pod vodstvom Loredane Kočevar in na tradicionalni turnir v briškoli, ki je bil kot po navadi dobro obiskan. Za ples so igrali Veseli godci, Taims in Lojze Furlan.
B. S.
včeraj-danes
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1984
— V petek, 8. t.m., ob 20.30 (red A) trinajsti koncert. Dirigent Daniel Oren, violinist Salvatore Accardo. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic, tel. 631-948, od torka dalje.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
V	petek, 8. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester SloVenske filharmonije.
Mala dvorana
Jutri, 7. junija, ob 20. uri: Retrospektiva filmov Konija Steinbacherja.
Okrogla dvorana
Jutri, 7. junija, ob 22. uri: A. Bojetn »Pogovori v hiši Karlstein«.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	petek, 8. t.m., ob 19.30: Eugene O’Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Gostovanje PDG v Kamniku.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »I miei problemi con le donne«. Režija Blake Edwards. Burt Reinolds, Julie Andrews.
Eden 17.30 — 22.15 »Halloween III. - Il signore della notte«.
Fenice 17.30 »Razza violenta«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Tommy e La urie erotic couple». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Eccitanti e perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »L'uomo che cadde sulla terra«. David Bowie.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Una adorabile infedele«.
Mignon 17.00 — 22.15 »Timerider«.
Capitol Danes zaprto.
Aurora 16.15 — 22.00 »Fratelli nella notte«. G. Hackman.
Moderno 17.00 — 22.00 »Reclute e seduttori«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »II grande momento«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »Quelle viziose di buona famiglia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »David Bowie a London show«.
Alcione 16.00 — 22.00 »Un mercoledì da leoni«.
Danes, SREDA, 6. junija MILUTIN
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.34 — Luna vzide ob 12.19 in zatone ob 1.45.
Jutri, ČETRTEK, 7. junija ZORICA
Vreme včeraj: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1009,5 mb ustaljen, veter 5 km na uro južni, vlaga 80-odstotna, dežja je padlo 0,8 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Macchia velli, Antonio Vavalle, Valentina Conte, Doris Hrvat, Benedetta Renier.
UMRLI SO: 73-letni Vladimiro Serli, 91-letna Anita Fait vd. Costanzo, 78-letni Domenico Bigollo, 73-letna Nerina Coggi por. Mosetti, 47-letni Giorgio Blanch, 73-letni Ferruccio Polacco, 69-letna Anna Cuder vd. de Forheger, 64-letni Fulvio Manzoni, 86-letni Napoleone Ferri, 75-letna Pierina Tasso vd. Valle, 63-letni Francesco Mocchiut, 58-letna Iolanda Tarsi por. Devescovi, 74-letna Ada Degrassi vd. Jenco, 82-letni Tommaso Ma-raspin, 79-letni Giuseppe Cechet, 91-letni Domenico Dedoardo, 80-letna Maria Per-tich vd. Voivoda, 76-letna Giovanna Piazzo la vd. Di Pinto, 86-letni Mario Iaku-lin, 81-letna Antonia Ivancich vd. Paro-vel, 79-letna Valentina Muran, 72-letni Albino Križman, 61-letni Angelo Gran-zotto, 63-letna Giovanna Sergon vd. Colja, 51 letni Annibaie Volpe, 45-letna Io-landa Nocera por. Aolia, 80-letna Santa Costanzo vd. Uravich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN . (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecchio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
Tovarišici l ončki v spomin
Tončka čač vd. Petaros se je rodila na Jezeru leta 1898. Leta 1919 se je poročila z domačinom Ivanom Petarosom in se preselila v znano gostilno in mesnico »Pri Lje-ni«. Leta 1931 ji je umrl mož in je ostala sama s sinom Danilom. Že to nam priča, da njeno življenje ni bilo prav rožnato, delala je in vodila gostilno in mesnico dolgo let. V času NOB je sodelovala v organizaciji OF, na svojem domu je kot gostilničarka nudila zavetje in hrano aktivistom in partizanom. Za te zasluge je prejela priznanje OF. Tovariši, ki so pri njej dobili lepo besedo in hrano, je ne bodo nikoli pozabili, saj so jo po vojni večkrat obiskali.
Dne 10. januarja 1945 je bila njena hiša prizorišče mučilnice. Na ta dan so Nemci in cohottijevci odgnali vse vaščane v gostilno, mučil jih je sam Collotti z električnim tokom v sobi v prvem nadstropju. Nekatere so odpeljani najprej v Ulico Cologna, nato v zapor v Coroneo.
Po osvoboditvi se je tov. Tončka vedno udeležila naših prireditev, proslav praznikov žena in drugih svečanosti.
Pogreba drage pokojnice, ki je bil v ponedeljek, se je poleg svojcev in domačinov udeležilo veliko ljudi iz Brega, s Krasa in iz Trsta, ki so kot zadnji pozdrav poklonili mnogo cvetja. Domači pevski zbor ji je v slovo zapel nekaj žalostink.
Naj ji bo lahka domača zemlja! Sinu Danilu in ostalim sorodnikom izrekajo člani VZPI-ANPI iz Boršta in Zabrežca iskreno sožalje.
KD PRIMOREC
vabi na koncert
JUNIJSKA SERENADA
ljubezenske pesmi v izvedbi Obalnega okteta. Umetniški vodja Matjaž Šček, pesmi bere David Malalan.
Danes, 6. junija, ob 21. uri v Trebčah
Krožek PINO TOMAŽIČ
vabi jutri, 7. junija, ob 20.30 v Ul. Capitolina 3 na okroglo mizo z naslovom
»Slovenski narodni prostor v zavesti mladih«
Sodelujejo mladinci iz Trsta in Ljubljane.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Venturini priredi 9., 10. in 11. junija Sagro na Krmenki. Vsak večer ples z ansamblom Aries. Vabljeni!
Vaška skupnost Trnovca priredi 9., 10. in 11. junija 2. VAŠKI PRAZNIK. V petek, 8. t.m., praznik odpade zaradi shoda v Bazovici; v soboto, 9. t.m., tekmovanje v briškoli in otroški ex tempore, ples z ansamblom Taims in ob 21. uri nastop skupine CIABS iz Tržiča z latinskoameriškimi plesi, plesi standard in aerobic dance; v nedeljo, 10. t.m., tekmovanje v škrlah, otroške igre, ob
18.30	kulturni program z nastopom folklorne skupine SKD Tabor z Opčin in harmonikarjev Glasbene matice s Proseka - Kontovela, zvečer pa ples; v ponedeljek, 11. t.m., otroške igre in ples.
razna obvestila
Učenci osnovne šole F. Milčinski na
Katinari vabijo na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v soboto, 9. t.m., ob 18. uri v, šolskih prostorih.
TPPZ »P. Tomažič« obvešča, da bo seja glavnega odbora danes zvečer ob
20.30	na sedežu v Bazovici.
Filatelistični klub Košir sporoča, da bo danes, 6. junija, ob 19. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, REDNI MESEČNI SESTANEK vseh članov in prijateljev filatelistov. To bo tudi predzadnje srečanje pred poletnimi počitnicami.
Osnovna šola F. Venturini iz Bol junca
vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 6. junija, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren.
Klub mladih raziskovalcev vabi vse člane na sejo, ki bo danes, 6. junija, ob 15. uri.
Osnovnošolci s Peska vabijo starše in vaščane na razstavo in zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 10. junija, ob 10.30 v šolskih prostorih.
SPDT prireja jutri, 7. junija, v Gregorčičevi dvorani ob 20. uri sestanek udeležencev Tabora Aosta '84. Ob tej priliki bo prof. Peter Suhadolc predvajal diapozitive o vzponih na Monte Roso in Gran Paradiso.
Nastopi šole Glasbene matice: danes, 6. junija, ob 18.30 nastop na šoli Glasbene matice v Trstu in ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v soboto, 9. t.m., ob 20.30 nastop v dvorani na Kontovelu; v ponedeljek, 11. t.m., ob
20.30	nastop v dvorani I. Gruden v Nabrežini.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in pra mična od 8. do 20. ure.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 10. junija, avtobusni izlet na Koroško na območje Zahodnih Gur in v Bilčovs, kjer bo 13. srečanje planincev treh dežel. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI še danes, 6. junija.
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja enodnevni izlet 30. junija (sobota) v Ljubljano ob priliki Kmečke ohceti. Informacije vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, 2. nadstr., tel. 040/732-858.
čestitke
V Dolino na št. 360 pošiljamo naše najiskrenejše čestitke ob rojstvu prvo-rojenčka DEVANA. Veselju ponosnega očka Vitjana in mamice Tatjane se pridružujeta družina Dilli in Mario.
Obvestilo
izletnikom v Grčijo
Primorski dnevnik obvešča izletnike v Grčijo, da lahko dvignejo programe v potovalnem uradu »AURORA« od jutri, 7. junija, dalje.
koncerti
KD V. Vodnik, Dolina - Junijski glas-beno-likovni večeri. V petek, 8. t.m., ob 20.30 v cerkvi pri Sv. Martinu koncert vokalno-instrumentalnega ansambla GRUPPO INCONTRO iz Trsta. Vabljeni!
šolske vesti
Otroški vrtec in osnovna šola »I. Grbec« iz Skednju vabita na zaključno šolsko prireditev in razstavo, ki bo v petek, 8. t.m., ob 20. uri v škedenjski kinodvorani.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, * razstavlja Desiderij Švara svoja novejša dela.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih
je do 16. junija odprta razstava Azada Karima in Hamida Tahirija. Umik; torek, četrtek, sobota od 20.30 do 22. ure, nedelja od 10. do 12. ure.
mali oglasi
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
PRODAM Alfa Sud 1200 s petimi prestavami. Tel. 910-148.
OSMICO ima Franc Colja - Samatorca 21. Toči belo in čmo vino.
PONUJAMO počitnice pri morju ali v hribih v Italiji in Franciji. Telefonirati na št. 753-938 od 11. do 13. ure.
ELEKTRIČAR Ezio Mauri sprejema naročila za zasebne in industrijske napeljave.
PODARIM kužka. Tel. 040/229-149.
BRUNO ŠKERK iz Trnovce ima odprto osmico še danes, 6. junija.
V NEPOSREDNI okolici mesta je naprodaj prenovljena hiša z lastnim dvoriščem, garažo in vrtom. Možnost zamenjave z večjo z doplačilom z istimi ponudbami. Pisati na Primorski dnevnik - Oglasni oddelek, Ul. Montecchi
6,	Trst.
PRODAM 3 vinske betonske sode od 5,
7,	11 hi in drugo vinsko opremo. Tel. 040/228-145.
ZELO UGODNO prodam Peugeot 505 GR 1981, prvi lastnik za 5.500.000 lir. Informacije tel. 040/824-801 po 20. uri.
PRODAM Autobianchi Elite 112, staro 8 mesecev, 11.000 km. Tel. 040/220-363.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44. Opčine - Trst.
PRODAM motorno kolo Peugeot 103. Tel. 040/22613 ah 228-547.
ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE od 6 do 10 oseb oddamo v najem za mesec junij, delno julij in za ves avgust komfortno lovsko kočo v osrčju Logarske doline po zelo nizki ceni. Informacije iz prijaznosti pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone 4.
INŠTRUKCIJE iz matematike in fizike dajem na domu. Tel. 003865/21972.
menjalnica
5. 6.	84				
Ameriški dolar . .					1.645,—
Kanadski dolar . .					1.260,—
švicarski frank . .					743,—
Danska krona . . .					167.—
Norveška krona . .					214,-
Švedska krona . .					206,—
Holandski fiorini . .					548,-
Francoski frank . .					199.50
Belgijski frank . . .					27.50
Funt šterling . . .					2.310.—
Irski šterling . . .					1.880.—
Nemška marka . .					619,—
Avstrijski šiling . .					87.50
Portugalski eskudo .					11—
Japonski jen . . .					6—
Španska pezeta . .					10—
Avstralski dolar . .					1.425—
Grška drahma . . .					14—
Debeli dinar . . .					11.40
Drobni dinar . . .					11.90
sam
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
Mbit ut u~:a i t-u.zi 10 -	(S?	61-44B
BERITE
Navi
Matajur
prispevki
Namesto cvetja na grob Ljubija Pangerca daruje Josip Lavriha (Dolina 233) 20.000 lir za pevski zbor. F. Venturini.
V	spomin na prvo obletnico smrti ! dragega brata Emila Gombača daruje sestra Marija z možem Dolfijem 25.000
lir za spomenik padlim v NOB iz Lo-njerja.
V	spomin na pok. Micko Laghi darujejo sosedi 25.000 lir za šolo P. Trubar, 25.000 lir za KD Lipa ter 25.000 lir za Tržaški oktet.
Namesto cvetja na grob Francke Sedmak vd. Košute daruje sestrična Marija Sedmak 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Dina Daneva darujeta Savica in Vojko 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Francko Košuta, Ivico Simonič, Josipa Sulčiča, Marčela Košuto in Alojza šemca darujeta Elvira in Keti Tence 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ, 25.000 Ur za ŠD Mladina, 25.000 lir za Glasbeno matico in
10.000	Ur za moški pevski zbor Vesna. |
Jušta in Danica Daneu darujeta 30.000
Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 30.000 Ur za PZ Vesela pomlad, 30.000 Ur za ŠD Polet in
30.000	Ur za SKD Tabor.
V	spomin na pok. sošolca Andreja Tavčarja daruje Majda Cibic 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Družina Antoni daruje 10.000 Ur za MPZ Vesela pomlad.
N.N. daruje 20.000 Ur za MPZ Vesela pomlad.
Ob šesti obletnici smrti dragih staršev darujeta sinova Boris in Karel Kovač 40.000 Ur za MPZ Vesela pomlad.
V	počastitev spomina Amalije škerk vd. Kante darujeta Stana in Ladi 15.000 Ur za ŠK Kras.
V	spomin na drago mamo daruje Rudolf Košuta (Križ 44) 25.000 Ur za Dom Albert Sirk.
Namesto cvetja na grob Andreja Tavčarja darujeta Vilko in Irena MetUkovec
50.000	Ur za dekUški zbor Devin in za pevski zbol- Fantje izpod Grmade.
Ob 1. obletnici smrti Marjana Kralja daruje družina ' Miroslava Pečenika
10.000	Ur za godbo na pihala V. Parma iz Trebč.
Ana Sosič daruje 7.000 Ur za društveno glasilo knjižnice P. Tomažič in tovariši SKD Tabor.
Ondina Petrinčič - Bogateč daruje
20.000	Ur za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Tončko Petaros iz Boršta darujeta Sonja in Stane 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Tončko Petaros darujeta Vesna in Jordan 10.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta.
Namesto cvetja na grob dr. Andreja Tavčarja darujejo sošolci liceja 320.000 Ur za popravUo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Matilde Grgič daruje družina Grgič (Padriče 66) 20.000 Ur za PD Slovan in 20.000 Ur za šZ Gaja.
V	spomin na Francesco Sedmak vd. Košuta daruje družina Lado Sulčič
30.000	Ur za Center za rakasta obolenja.
Ob obletnici tragične smrti Karla Kobala darujeta žena in hčerka 20.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Ivana Lavren- 1 čiča darujeta Vida in Darjo Jagodic
25.000	Ur za Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob Ivana Lavrenčiča darujeta Silvana in Vojko Slavec 25.000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Amalije škerk vd. Kante darujejo Ivanka škerk (Praprot) 10.000 Ur, družina Borisa Zidariča (šempolaj) 20.000 lir, družina Pepi Zidarič (Praprot) 15.000 Ur ter družina Bruna Škerka (Praprot) 15.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob bratranca Andreja darujeta Breda in Hadrijan 25.000 Ur za moški pevski zbor Fantje izpod Grmade ter 25.000 Ur za dekUški pevski zbor Devin.
Ob 50. obletnici smrti predrage in nepozabne mame Josipine Stubel darujejo Sonja, Berti in Lori 30.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Jolande Kocjančič por. Pribac darujejo družine Kodrič -šiškovič 20.000 Ur za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Anton Trampuš je daroval 100.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na dragega strica Dina Daneva darujeta Elda in Dino z družinama 100.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Ivana Lavrenčiča darujeta Neva in Rudi Pahor
50.000	Ur za Dijaško matico.
Frančko Bogateč daruje 30.000 Ur za
Godbo Vesna iz Križa.
V	spomin na Tončko Petaros darujejo družina Zahar (Boršt 57) 10.000 Ur za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec, Milka Žerjal 10.000 Ur v isti namen in družina Potocco 15.000 Ur za PD Slovenec in 15.000 Ur za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	isti namen daruje družina štrajn (Boršt 114) 5.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Triletni tečaji za bolničarje
Šola za pokUcne bolničarje »Giulio AscoU« je začela vpisovanje na triletni tečaj za poklicne bolničarje. Tečaj lahko obiskujejo vsi mladi obeh spolov, ki imajo diplomo nižje srednje šole in ki bodo imeli najmanj 16 let konec tega leta. Vpisovanja trajajo od 1. junija do 31. avgusta, tečaj pa 5® bo začel septembra meseca. S to diplomo se bodo mladi lahko zaposlili kot poklicni bolničarji v vseh državah Evropske gospodarske skupnosti, lahko pa se bodo vpisali na višje tečaje strokovne bolničarske habilitacije, dveletni univerzitetni tečaj za vodstvene kadre ter na vse tečaje za specializacijo na raznih medicinskih področjih.
Interesenti se lahko za vse informacije obrnejo na tajništvo šole v Ul-Stuparich od 8. do 13. ure (tel. 7762441/2).
avtomobil in človek Še ena verzija Fiatovega malčka
Uno SX različica za zahtevnejše kupce
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Fiatov uno je zajadral v petnajsti mesec svojega obstoja z rojstvom novega, za sedaj najbolj prestižnega modela, ki se ponaša z oznako SX. Ne gre za različico z mehanskim polnilnikom (kot na primer pri argenti), temveč za bolj luksuzno opremljeno verzijo una 70. Motor je še vedno znani 1300-kubični štirivaljnik, ki poganja uno 70 in zmore 70 KM pri 5-700 obratih v minuti ter največji navor 10,2 kpm pri 2,900 obratih. Najvišja hitrost je 167 km na uro od 0 do 100 km na uro pa pospeši v 11 ”5. Ponaša se tudi s pičlo porabo: 5 litrov pri 90 km/h, 6,5 pri 120 km/h, 8.2 litra v mestnem prometu.
Sicer pa je uno SX namenjen neko-
liko bolj zahtevnim kupcem, ki bi hoteli večje zmogljivosti, bogatejšo o-premo pa tudi elegantnejšo izvedbo. Zunanjost je skoraj popolnoma enaka kot pri »revnejših« izvedbah, razlikuje se le v nekaterih obrobnih detajlih, od katerih so najvidnejši novi odbijači. V prednjem so sedaj vključene tudi meglenke. Notranjost je bogatejša, sedeži se bolje oprijemajo telesa, design volana je nov, prevleke so kvalitetnejše. Platišča, ki jih vidite na sliki so le za doplačilo.
Naj omenimo še petstopenjski menjalnik, zavore (koluti spredaj, bobni zadaj) s servoojačevalcem, merilnik vrtljajev, digitalno urb, ogrevamo zadnjo šipo itd.
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pranzo in TV
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
14.00	Pranzo in TV
14.05	n ritorno del Santo - TV film 15.00' Tom e Jerry show - risanka 15.20 Un'età per crescere:
Anna e il nonno
15.30	Šola in vzgoja :
Astrofizika
16.00	Secret Valley :
Un nuovo commercio - 19. epizoda
16.25	II trio Drač - risanka 16.50 Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Jack London : Mille dozzine
18.00	Dnevnik 1 - Kronike
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.30	II gran teatro del West - TV film
19.00	Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	II giorno più lungo - film 1. del Igrajo John Wayne, Robert Mi-tchum, Henry Fonda
22.05	Evropska volilna tribuna
22.25	Dnevnik
23.05	Športna sreda Dnevnik 1 - Nočne vesti Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ób 13. uri
13.30	Evropska volilna tribuna 13.35 La dinastia del potere
L|ubl|ana
18.00	Teletekst RTV Ljubljana 18.15 Poročila
18.20	Ciciban, dober dan:
18.40	Osvajanje morja: Biti uskok -potopisna reportaža
19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
20.00	Film tedna:
Prehodi - film
21.40	Dnevnik II
21.50	Omizje
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
17.00	TVD poročila 17.05 TV šola
17.30	Zbogom Ringo - film
19.30	TVD stičišče
19.50	Kulturna panorama
20.20	Slutnja - TV film
21.20	Turistični vodič
21.30	Folk Art:
Folklorna skupina Kuban iz Sovjetske zveze
22.00	Festival filmov o gorah: Valboite cadore »Namaste« -Nepal
CANALE 5
8.30 Buongiorno Italia
9.00	Una vita da vivere - nadalj.
10.30	Alice - TV film
11.40 Help - glasbena oddaja
12.15	Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito
13.25	Sentieri - nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.50 Hazzard - TV film
18.00	La piccola grande Nell - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.25	Da Boario Terme - poletna srečanja
23.25	La guerra segreta - film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanka
8.45 Alberto il ciccione - risanka
9.00	Babil Junior - risanka
9.30	Chico - TV film
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	Film
12.30	Superamdci - risanke
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	Film
16.50	II magico mondo di Gigi 17.20 Masters, i dominatori dell’universo - risanka
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV novela
19.30	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.25	Una 44 magnum per l’ispettore Callaghan - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Cime tempestose - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Laura - risanka
Il tulipano nero - risanka
14.00	Agenzia Rockford - TV film
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - aktualnosti, igre in gosti
Paroliamo - nagradno tekmovanje
15.45	67. Giro d’Italia
17.00	Vediamoci sul due: Knjižne, gledališke in druge novosti.
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Starsky e Hutch - TV film
Meteo 2
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	La vigna di uve nere - 1. del
22.00	Dnevnik 2 - Vesti
22.10 Hill Street giorno e notte
23.05	In viaggio con I Police
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.00	Šola in vzgoja:
Kemija
16.30	Šola in vzgoja:
Roba da Medioevo - 5. del
17.00	Qui Squadra Mobile - Rapina a mano armata - TV film
18.15 Sto mest Italije
18.25 L’orecchiocchio: Glasbena odd.
19.00	Dnevnik 3
19.30	Evropska vodilna tribuna
20.05	Šola in vzgoja:
America dove - 3. del
20.30	Irma la dolce - film
Igrajo Shirley MacLaine, Jack Lemmon, Lou Jacobi
22.45	Delta:
Il bimbo e la tristezza
23.35	Dnevnik 3
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRST — Obisk delegacije skupščine SR Slovenije
GORICA — Nastop gledališke skupine Italijanov iz Izole
ZGONIK — Nastop otroških folklornih skupin
OPČINE — Prireditev »Vesela pomlad«
TRST — Predavanje Silvana Saua o Italijanih v Istri TRST — Razstava Calusa TRST — Razstava Pausig RICMANJE — Razstava iraških slikarjev
Zagreb
17.45	Gusarji kapitana Kuka 18.15 TV koledar
18.25 Kronika občine Varaždin
18.45	Prijatelji glasbe 19.30 Dnevnik
20.00 Obarvana svetloba ob ameriškem filmu Smokey in bandit
POSTAJE
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn Lalabel - risanka Strega per amore - TV film
17.30	Una famiglia americana
18.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
19.50	I Puffi - risanka
20.25	OK! Il prezzo è giusto - glasbena oddaja
22.30	Evropska volilna tribuna
23.30	Amicizia pericolosa - film
01.25	Ironside - TV film
TELEPADOVA
14.00	Marna Linda - TV film 15.60 Gli emigranti - nadalj.
16.50	Peyton Place - TV film
17.00	Shogun - risanka
17.30	Risanka
18.00	Lupin III - risanka
18.30	Sampei - risanka
19.00	Sam, ragazzo del West - risanka
19.30	Anche i ricchi piangono 20,20 Come una rosa al naso - film
22.00	Charlie’s Angels - TV film
23.00	Šport
24.00	L’amico pubblico - film
TRIVENETA
13.30	Voghi - risanka
14.00	Jabberjaw - risanka
14.30	Film
16.30	TV film
17.30	Top Cat - risanka
18.00	Voghi - risanka
18.30	Rumpole - TV film
19.30	Glasbeni program
20.30	La doppia vita di Thcophraste Longuet - nadalj.
22.00	II re del quartiere - TV film
22.30	Dražba
TELEFRIULI
14.30	Cara a cara - TV film 15.45 Film
17.15	Starzinger - risanka
18.15	Cara a cara - TV film
20.00	Mariana, il diritto di nascere -
21.30	Tre simpatiche carogne - film
23.30	U-112: assalto al Queen Mary
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) Pravljica; 8.10 -13.00 Dopoldanski zbornik: Od Milj do Devina - (8.40) Glasbeni potpuri - 10.10 S koncertnega in o-pernega repertoarja - (11.30) Literarni listi - 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki ; - (12.30) Glasbeni potpuri ; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbene raznolikosti ; 14.10 -17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Božin Pavlovski : »West Aust«, 8. nadaljevanje: »Razočaranja in ločitve«. -(14.40) Tja in nazaj (Diskorama) -(16.00) Iz dnevnika odvetnika Angela Kukanje - (16.30) Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba : Vinko Globokar: Voie za tri zbore, orkester in recitatorja; Airs de voyages vers 1’interieur za osem pevcev in dva instrumenta ; 18.00 »Poezija slovenskega zapada« -primorski pesniki v analitičnem prikazu Kermaunerja ; 18.30 Glasbene podobe: jazz.
RADIO OPČINE
Radio Opčine oddaja na naslednjih frekvencah: 98,800, 99,100, 90,600 MHZ
Do 9.30 Glasba; ob 9.30 Jutranji val na Radiu Opčine; 11.00 Najlepše svetovne melodije; 17.00 Oddaja o 2. košarkarskem turnirju Radenske;
18.30	Glasba po željah, s telefonskimi pozivi v živo, tel. 21-26-58; dalje večerni nočni val Radia Opčine.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30' 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Iz dela glasbene mladine Nova Gorica; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 17.00 Pogovor o ...; 17.33 Iz zborovske zakladnice; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italllanskl program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila ; 7.15. 12.30. 15.30, 19.30 Radijski vestnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranji glasbeni program; 9.00 Štirje koraki ; 9.32 Pisma Lucianu ; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program;
14.35	Popevka tedna; 15.00 Brez meja; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Doppio binario; 18.45 Anton in Dvorak : Serenata za godala;
19.00	Jazz; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 19.00 Pbročila; 6.02 Zeleni val; 8.30 Evropska volilna tribuna; 9.00 Radio anch’io; 10.40 Popevke skozi čas; 11.10 Martin Luther King,
I.	del; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.08 Tu mi senti ...; 17.00 Evropska volilna tribuna; 17.55 Zeleni val; 18.00 Objektiv Eropa; 18.30 Plošče; 19.20 Na naših trgih; 20.00 človekov glas; 21.00 Utopija neke revolucije; 22.00 Drevi tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv -nočni program.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan;
9.35	Napotki za naše goste iz tujine; 10.06 Rezervirano za ...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo;
II.	06 Ali poznate; 11-.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.06 Veseli napevi; 14.25 Naši- poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55
• Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času, (Istra v zborovski pesmi); 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slovenija; 20.00 Ponovitev šestega koncertnega večera simfonikov RTV Ljubljana, sodeluje Zbor slovaške filharmonije iz Bratislave, solista Ciril Škerjanec - violončelo, Dagmar Peckova - alt, dirigent Anton Nanut; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, Zdravko Krstanovič: Pevec v coklah; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba.
Družinska jadrnica Comet 8,60
Veliki malček iz Forlija
Družba Cornar iz Forlija je v jadrnicah to, kar je Fiat v avtomobilski industriji, sinonim resnega podjetja, kl ne dopušča improvizacije. Nedvomno so ocene Cornar jevih jadrnic protislovne, kot so prav tako protislovne ocene Fiatovih avtomobilov, a v glavnem se vsi strinjajo, da spoštujejo dane obljube.
Najnovejši Cornar jev dosežek je jadrnica Comet 8,60, pravi odgovor, kri-21 ■ ki pretresa italijansko industrijo Jadrnic Comet 8,60 je prav tako kot vnčin° Comarjevih jadrnic planirala skupina Finot iz Pariza, da so zunanje oblike že klasične za jadrnice obrata iz Forlija. Tokrat pa so načrto-',^ci posvetili izredno pozornost notranjosti, obenem so v duhu družin-"te potovalne jadrnice do skrajnosti Poenostavili vse jadralne manevre, da ahko v teoriji upravlja jadrnico en frilot ^ov<* s Pomočjo avtomatičnega
Paluba je v glavnem »čistih« oblik. Prehod v premec je enostaven, kar mogoča udobno sončenje med postan-m celo med plovbo. Prvo razliko "d ostalih manjših Comarjevih jadr-lc Pa opazimo že v kokpitu, pod je namreč precej višji. Pod kokpitom je arnreč udobna zakonska kajuta, ob Vem boku pa prostor za jadra in rogo ladijsko opremo. V krmnem i Podkrovja je tudi stranišče (levi k) in slačilnica (desni bok). Fino-Vl načrtovalci so končno spoznali, enima smisla namestiti stranišča n od osrednjim dnevnim prostorom in Premčevo kajuto. S tem je postal n evni Prostor večji, kar je nadvom-•p . Pemetno med daljšimi postanki, «koj ob vhodu iz kokpita je ob lent boku kuhinjski resor z umival-
nikom, gorilnikom in hladilnikom, ob desnem boku pa navigacijska mizica. V sredini dnevnega prostora je miza ob bokih pa divani, ki se lahko ponoči spremenijo v dva pograda. V dnevnem prostoru se višina suče od 1,70 metra do 1,85, kar je ogromno za jadrnico takih razsežnosti. V premcu je že običajna zakonska kajuta v obliki črke v. Po vsem tem lahko na krovu Cometa 8,60 spi 6 oseb, kar pa je po naših pojmih pretirano, da je idealno število 4 osebe. Pretirano število ležišč je navsezadnje ena glavnih značilnosti vseh italijanskih jadrnic. S kakim pogradom manj in z večjim prostorom za prtljago ni bilo marsikatero križarjenje udobnejše.
Po vsem tem ša nekaj tehničnih podatkov. Že samo ime nam pove, da je jadrnica dolga 8,60 metra, dolžina njene vodne linije je 6,95 metra, maksimalna širina pa 2,90 metra. U-grez ob polni obremenitvi je 1,60 metra, jadrnica je težka 3,200 kilogramov, od katerih odpade ena tona na balast. Površina jader (glavno in ge-noa) znaša 41,60 metra, jambor je visok 10,10 metra, v podkrovje je vgrajen dvocilindrski 12-konjski dizelski motor Nanni 50. Brez 20-odstotne-ga davka IVA stane jadrnica nekaj več kot 46 milijonov lir.
Ob vsem tem lahko poudarimo, da je Comet 8,60 izvrstna družinska jadrnica za nezahtevne jadralce, nedvomno pa bi dajala večji občutek varnosti neveščim jadralcem, če bi vgradili vsaj 18 konjski motor. Z 12-konjskim doseže namreč jadrnica kritično hitrost predvsem v boljših vremenskih razmerah, ko pa se vreme poslabša, si neizkušen jadralec vsekakor zaželi kakega konja več.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE

Splošna stavka v goriški pokrajini za ohranitev delovnih mest v ladjedelnici
Sklicuje jo CGIL -Shod oh 10.30 v Tržiču
Ob 35-letnici PD Nova Gorica Planinski dom pri Krnskih jezerih
Ni več časa za odlašanje. Ne glede na zadržanje drugih dveh sindikalnih zvez se je treba takoj zganiti, sicer bo prepozno. Tako piše na številnih letakih, s katerimi goriška delavska zbornica CGIL poziva delavce v industriji, gradbince in javne uslužbence, naj se danes udeležijo 4-ume splošne stavke za ohranitev tržiške ladjedelnice, za reševanje delovnih mest v pokrajini, za spremembo vladnega dekreta o ceni dela.
Ladjedelnica v Tržiču je najbolj boleča rana v splošni krizi v naši pokrajini. Če ustanova IRI do konca junija ne odstopi od svojega načrta, bo to dejansko pomenilo konec ladjedelnice. Vprašljiva je tudi bodočnost drugih podjetij z državno udeležbo, kot je na primer Ansaldo, v hudi krizi je tudi gradbeništvo. V pokrajini je brez dela 5 tisoč ljudi, 3.500 delavcem v dopolnilni blagajni pa grozi dokončna brezposelnost.
To so osnovni problemi, ki so CGIL pripravili do odločitve, da okliče splošno pokrajinsko stavko na Goriškem (istočasno, zaradi enakih problemov, tudi v Trstu), h kateri so povabili tudi CISL in UIL. Toda ti dve organizaciji sta načelno zavrnili vsakršno možnost, da bi bila današnja stavka enotna. CGIL se je zato odločila, da poleg zahtev v zvezi s krajevnimi problemi postavi tudi zahtevo po spremembi vladnega odloka, ki je okrnil draginjsko doklado na plačah.
Za goriško pokrajino bo manifestacija v Tržiču s sprevodom, ki bo ob 9.30 šel izpred športne palače proti Trgu republike. Tu bo ob 10.30 govoril pokrajinski tajnik CGIL Luciano Pini, pred njim pa bo govoril brezposelni delavec. Stavka bo trajala 4 ure. Večina delavcev v industriji bo prekrižala roke od 8. do 12. ure. Gradbinci iz Tržiča bodo stavkali od -9. do 12. ure, drugod v pokrajini pa od 8. do 12. ure. Za javne uslužbence je stavka od 8. do 12. ure, razen v zdravstvu, kjer bodo stavkali od 9. do 13. ure.
Ogenj v stanovanjski
1 »v*	T v» v
nisi v Irzicu
Ogenj je v ponedeljek ponoči povzročil precejšnjo škodo v stanovanjski hiši v Ulici Beiforte 4 v Tržiču, v neposredni bližini železniške postaje. Poslopje je last 44-letnega Vittoria Štolfe, ki pa je na zdravljenju v bolnišnici. Prav ta okoliščina narekuje preiskovalcem precejšnjo mero previdnosti pri ugotavljanju vzrokov požara. ligenj je uničil dobršen del ostrešja in podstrešnih prostorov, kjer je bilo spravljeno staro pohištvo in razna šara. Ni izključeno, da je ogenj, v odsotnosti stanovalca, podtaknila za
Pokrajinski svetovalec KPI Si'.vino Poletto in član odbora UPI (Unione Province Italiane) — gre za organizem, ki v deželnem okviru združuje predstavnike štirih pokrajin v naši deželi — nam je v zvezi z dokaj čudnim postopkom izvolitve novega predsednika deželnega odbora UPI (Edoarda Bressana), poslal sledeče odprto pismo:
»Do izvolitve predsednika deželnega odbora UPI (Unione Province Italiane) je prišlo po treh sejah. Ne glede na izbranega kondidata, menim, da je btfa izvolitev politično dejanje, ki se kot metoda ne sme razširiti, da ne bi prizadeli pomena posameznih ustanov in organizmov in da ne bi okrnili volilnih postopkov, ki bi morali zmeraj upoštevati vrednote demokracije.
Kot član predsedstva odbora UPI sem izrekel nasproten glas petstran-karskemu sporazumu — na deželni ratmi — ki bi določal nadaljnjo usodo topa organizma s predložitvijo kandidature predstavnika ene struje socialdemokratske stranke v deželi, brez kakršnegakd i posvetovanja ali upoštevanja stališč predstavnikov strank večine (PSI, PRI, KD) in opozicije (KPI).
Zdi se neverjetno, vendar se je zgodilo nekako takole : deželni odbor UPI — do lani mu je predsedoval socialdemokrat dr. Cornano, ki je bil izvoljen v deželni svet — se je znašel pred izvišenim dejstvom, z že določenim kandidatom, ne da bi imel možnost ugovarjati ali razpravljati o drugačnih in bolj primernih kandi da tur ah. Vse to je povzročite globok razdor med člani deželnega odbora UPI.
Kar je še najbolj hudo, za tako re-
enkrat neznana oseba. Goreti je pričelo okrog 24. ure, gasilci pa so bili na delu do prvih jutranjih ur.
Približno ob istem času pa je gorelo tudi v skladišču podjetja Zulli, v goriški industrijski coni. S hitrim posegom so gasilci preprečili, da bi se plameni, ki so zajeli nekaj strojev in tudi lesenih plošč v obdelavi, razširili. Škoda je omejena in znaša po prvih ocenah okrog 200 milijonov lir.
Porast prehodov v maloobmejnem prometu
Po oktobru 1982, ko so v sosednji Jugoslaviji uvedli omejitve glede števila potovanj v tujino in glede iznosa valute, so v maju prvič našteli preko 500 tisoč prehodov meje.
Po podatkih poveljstva obmejne policije je v goriški pokrajini prestopilo mejo 557.968 oseb. Približno ena šestina odpade na tako imenovani mednarodni promet (nekaj nad 98 tisoč prehodov), preostali delež pa na maloobmejni promet. Prav slednji je v zadnjem mesecu sunkovito porasel. Aprila so našteli 389 tisoč pre-
Bencin je iz dneva v dan dražji, po drugi strani pa je posebno ponoči zelo nerodno iskati odprte bencinske črpalke, če slučajno ostaneš na cesti. Ceneje in bolj preprosto je, seveda če te pri tem ne zalotijo, gorivo natočiti iz sosedovega avtomobila. Tako nekako sta. menila tudi 19 letni Franco Cleva iz Trsta, Ulica Palmanova 5 in mladoletni L.K. V nedeljo ponoči so ju policijski organi presenetili pri nečednem opravilu, ko sta se s plastično posodo in gumijasto cevjo sumljivo sukala okrog avtomobilov na parkirišču pred letališčem v Ronkah. Policijski organi so seveda imeli dovolj elementov za aretacijo. Clevo so pospremili v goriški zapor, mladoletnika pa v Trst. Vse pa kaže, da sta imela tudi še nekaj pomagačev, ki jim je uspelo, da so se pravočasno izmuznili.
O podobnem kaznivem dejanju, čeprav v nekoliko drugačnih okoliščinah, pa poročajo iz termocentrale v Tržiču. Dogodek se je pripetil že pred dnevi, vendar je prišel v javnost šele včeraj. 26-letni Gastone Marsura in 34-letni Danilo Campagnola, oba sta
šitev je bilo treba čakati kar eno leto!
V imenu KPI poudarjam sledeče :
—	da ni sprejemljivo stališče da je zaradi »nepomembnosti organizma UPI« pravzaprav ena kandidatura enakovredna drugi, mimo osebnih razlogov,
—	da ni mogoče sprejeti primerjave da »predsedniško mesto UPI odgovarja mestu člana razsodišča, ali kvečjemu podpredsednika deželine u-stanove ERSA«. Taka primerjava meče dokaj čudno luč na pomen in vlogo pokrajin, negativna pa je tudi do funkcionarjev ustanove ERSA,
—	sporazum med predstavniki petih strank, ki ga ni mogoče spremeniti, jemlje vsakršno avtonomijo organizmom, v tem slučaju UPI. Prav ta u-stanova pa mora opraviti pomembno nalogo v okviru načrta preureditve pristojnosti pokrajin.
Z dokaj čudnimi občutki prihajam do ugotovitve, kako se v naši deželi, kjer so v vodstvu pokrajin kar trije socialisti (zdaj po odstopu Claricija v Trstu samo dva) in en demokristjan, skuča doseči ravnovesje v predstavništvu posameznih strank, s tem, da se predsedniško mesto v organizmu, ki združuje štiri pokrajinske stvarnosti, dodeli predsedniško mesto predstavniku PSDI, ki ga je izbrala ena od struj te stranke v naši deželi. Malo prepričljiva pa se zdi tudi politična teorija po kateri bi moral reformo krajevnih uprav (obfin in gorskih skupnosti) usklajevati strankin tovariš deženega odbornika dr. Vespasiana.
Kakor znano, je k načrtu reforme krajevnih uprav lani spomladi dal pomemben doprinos tedanji deželni odbornik dr. Tripartì.
Hvala za gostoljubnost«.
hodov s prepustnicami, maja pa že 449 tisoč.
Srečanje o arheologiji
V grajskem muzeju v Gorici so se prejšnje dni sestali gozdni čuvaji z briško-kraškega področja z dr. Ugom Furlani jem, ki je pri muzeju odgovoren za arheološko sekcijo. Namen srečanja je bil seznaniti gozdarje s podatki o prisotnosti arheoloških najdb na predelih, kjer oni navadno delujejo. Tako so gozdni čuvaji dobili tudi praktične informacije o spoznavanju kostnih, kovinskih, keramičnih in drugih fragmentov, ki so lahko arheološko zanimivi, kar naj bi o-mogočilo njihovo aktivnejšo vlogo pri odkrivanju in ohranitvi arheološke dediščine.
• V znanem baru Sport v Štaran-canu, kjer so v zadnjem času dokaj pogosti zadetki v nogometnih stavah, so v nedeljo spet imeli nekaj, tokrat relativno srečnih dobitnikov. Kljub eni trinajstici in osmim dvanajsticam pa znaša dobitek le okrog 2,5 milijona lir.
doma iz okolice Tre viša, sicer pa zaposlena pri nekem podjetju, ki vgrajuje srednji agregat v centrali, sta obtožena, da sta ukradla precejšnjo količino kurilnega olja.
Ker sta bila verjetno zelo seznanjena z napravami v elektrarni, sta kaj kmalu odkrila, kje potekajo cevi za dovajanje kurilnega olja in kje bi se dalo, skozi zaklopko, iztočiti nekaj dragocenega goriva. To jima je menda uspevalo kar precej časa, vendar so ju naposled zalotili in tako je zadeva prišla na dan.
Stočeno kurilno olje sta delavca pretakala v rezervoar tovornjaka, s katerim sta vsak dan vozila na delo. Koliko goriva sta tako ukradla družbi ENEL, ni znano.
razstave
V Galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava gibljivih skulptur, ki jih je napravila Milena Braniselj. Gre za zanimivo in v marsičem svojsko razstavo. Odprta bo do 16. junija ob delavnikih med 8. in 19. uro.
Vincenzo t)i Rosa, 63-letni upokojenec, ki naj bi bil odgovoren za dva bombna atentata na Tržiškem in vrste drugih kaznivih dejanj, je bil v ponedeljek zvečer obsojen na tri leta zapora in poldrugi milijon globe. Poleg tega so sodniki zavrnili prošnjo po izpustitvi na začasno prostost in obsodili Di Roso tudi na povračilo sodnih stroškov in škode dvema zasebnima strankama: vsega skupaj nekaj več kot pet milijonov lir.
V istem procesu sta bila na zatožni klopi tudi prvotna zagovornika Di Rose, predsednik goriške odvetniške zbornice odv. Eno Pascoli in odv. Alealdo Ginaldi. Za oba je na prejšnji obravnavi javni tožilec zahteval po 6 mesecev zapora zaradi nedovoljenega nudenja pomoči obtožencu (v bistvu naj bi skušala prepričati glavno bremenilno pričo, naj umakne obtožbe), sodniki pa so ju oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Pri planinskem društvu v Novi Gorici se skrbno pripravljajo na pomemben dogodek, ki bo čez mesec dni. 8. julija bodo namreč izročili namenu Planinski dom pri Krnskih jezerih, novo planinsko postojanko v osrčju Krnskega pogorja. Za to priložnost pričakujejo, da se bo v Lepeni, kjer bo predvidoma osrednja slovesnost z govorom inž. Tomaža Banovca, predsednika Planinske zveze Slovenije, zbralo nekaj tisoč planincev. Mnogi se bodo seveda povzpeli tudi do približno dve uri hoje oddaljene nove planinske postojanke, kjer je te dni še precej
Datum evropskih volitev je že precej blizu in volilna kampanja, ki doslej ni bila posebno živahna, prehaja v bolj »vroče« obdobje. Za prihodnje dni napovedujejo stranke kar precej srečanj in volilnih shodov.
KPI bo jutri, ob 21. uri, v gostilni Pri lovcu na Vrhu priredila javno srečanje na temo »Evropa in manjšine«. Sodelovali bodo izvoljeni predstavniki KPI in neodvisni kandidat na listi komunistične partije za evropski parlament prof. Darko Bratina. V petek bodo imeli komunisti volilno zborovanje tudi v Jazbinah, s pričetkom ob 21. uri. Govoril bo deželni svetovalec Ivan Bratina.
Spored volilnih shodov je objavila te dni Slovenska skupnost. Nocoj ob 21. uri bo SSk imela shod na glavnem trgu v Štandrežu, jutri ob isti uri pa v Katoliškem domu v Gorici. Vrsto »letečih« shodov bodo imeli v prihodnjih dneh po ostalih slovenskih vaseh na Goriškem.
Jutri bo na Goriškem tudi Gianluigi Melega, znan zaradi svojih originalnih in polemičnih stališč tudi znotraj radikalne stranke, ki jo zastopa v parlamentu. Ob 10.30 bo govoril pred ljudskim vrtom v Gorici, ob
Kot smo poročali, je vsa zadeva nekoliko skrivnostna. Po mnenju javnega tožilca, ki so ga — kot kaže — sodniki v celoti osvojili, naj bi Di Rosa izvedel oba atentata iz maščevanja proti dvema osebama, ki ju je imel za odgovorni, da se je nenadoma pretrgalo njegovo ljubezensko razmerje z neko žensko v Tržiču. Po pričevanju le te, naj bi bil upokojenec odgovoren tudi za druga kazniva dejanja, ki gredo od pretepa- do ugrabitve, groženj itd. Zagovorniki vseh treh obtožencev nameravajo vložiti priziv.
Tekmovanje ribičev
Ob jezercu Močile pri Selcah bo v nedeljo tekmovanje v športnem ribolovu za slepe. Pripravlja ga Zveza slepih v sodelovanju z ustanovo Aias. Začetek bo ob 8. uri.
snega, saj se zima letos nikakor noče posloviti.
Planinsko društvo v Novi Gorici pa praznuje letos tudi pomemben jubilej, 35-letnico ustanovitve. Jubilej bodo najbolj primerno proslavili prav z odprtjem nove planinske postojanke, v gradnjo katere so vložili veliko finančnih sredstev in prostovoljnega dela. Pri različnih delih so pomagali tudi člani vseh primorskih in zamejskih planinskih društev.
(Na sliki: planinski dom ob za-. ključku lanske sezone prostovoljnih delovnih akcij).
12.15 pred ladjedelnico v Tržiču, zvečer pa bo v Gradišču.
JUTRI V TRŽIČU
Koncert orkestra Alfredo Conella
V občinskem gledališču v Tržiču bo jutri ob 20.30 koncert simfoničnega orkestra Alfredo Conella iz Tržiča. Koncert prireja Združenje Aias iz Tržiča v sodelovanju z nekaterimi drugimi sorodnimi ustanovami. Izkupiček bodo namenili v dobrodelne namene.
razna obvestila
Šola Glasbene matice sporoča, da bo zaključna produkcija gojencev v Sovodnjah jutri, 7. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
V	petek ob 20.30 pa bo v predavalnici v Ul. Della Croce 3 zaključna prireditev gojencev goriškega oddelka.
Na županstvu v Doberdobu zbirajo ob uradnih urah podpise za referendum za odpravo jedrskih raket v Co-misu in za spremembo člena št. 80 republiške ustave.
V	Dijaškem domu v Gorici, Ul-Montesanto 82, tel. 83495, vpisujejo do 11. t.m. v slovensko poletno središče, ki bo odprto v začetku prihodnjega meseca.
Sekcija CAI v Gorici je razpisa’3 denarno nagrado za članek ali serijo člankov o dolini Soče. Nagrada znaša 200 tisoč lir, na razpolago pa j? je dala družina Mulitsch. Podrobnejša pojasnila prejmejo interesenti n3 sedežu sekcije CAI v Gorici, Rossinijeva 13.
Učenci in učitelji osnovne šole Alojza Gradnika v Števerjanu vabijo v petek, 8. junija, ob 14. uri, na zaključno šolsko prireditev.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »La carne infuocata di Jezebel«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Danes zaprto.
VERDI 18.00—22.00 »Hammett, indagine a Chinatown«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE Danes zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »S.P.U.K.«.
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Hiša groze«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701-
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1
D’Udine, Trg S. Francesco 4, te1, 84124.
POGREBI:
Ob 11. uri Maria Vida iz splošne bolnišnice v cerkev na Flacuti in 113 glavno pokopališče.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE

ta Goriziana
---------------------------------------------- S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
pismo uredništvu
Tri leta zapora za upokojenca zaradi eksplozij na Tržiškem
Odvetnika oproščena zaradi pomanjkanja dokazov
Točila sta bencin iz avtov Kraja tudi v centrali ENEL
Priprave na evropske volitve
Po kongresu vsedržavnega novinarskega sindikata
Novinarji s pogledom v prihodnost Poudarek tudi manjšinskim medijem
na knjižni polici
Slovenska matica :
Bibliografija
1964-1983
VOJMIIt TAVČAR
SORRENTO — Kongres, ki nakazuje nova pota, kongres, ki je uprt v prihodnost, ali kongres, ki je po menil le merjenje moči med raznimi strujami, ki ga sestavljajo? To je osnovno vprašanje, ki se odpira po kongresu vsedržavnega novinarskega sindikata, ki je bil prejšnji teden v Sorrento in ki je bil v ospredju pozornosti vseh italijanskih občil.
Pri analizi zborovanja, katerega se je udeležilo nad 300 delegatov v zastopstvu vseh deželnih časnikarskih združenj in med katerimi so bili predstavniki velike večine italijanskih občil, je treba nujno izhajati iz bogate m obsežne razprave, ki je v predkongresni fazi vključila v razmišljale o vlogi novinarja v družbi in v sedanjem sistemu sredstev množičnega obveščanja na desetine časnikarjev in razgibala kategorijo kot redkokdaj v preteklosti. Kongres v Sor-
rento bi moral biti prav zaradi tehnološkega obnavljanja celotnega sektorja kot tudi zaradi zaostrenih odnosov novinarjev s politično in sodno oblastjo in s poskusi omejevanja svobode obveščanja, kongres odločnega preokreta, kongres uprt v prihodnost v novinarstvo osemdesetih in devetdesetih let. Obenem pa je za simpozij vladalo izredno pričakovanje tudi zaradi nove dinamike, ki so jo spremembe statuta in še zlasti uvedba pro-porčnega volilnega sistema uvedle v vsedržavno časnikarsko federadjo.
In prav ta nova dinamika z oblikovanjem novih struj, z ostrim soočanjem med napredno componente »Rinnovamento« in ostalimi grupacijami v sindikatu je v znatni meri pogojevala kongres v Sorrentu, spraznila je dvorano in napolnila hodnike ter sobe in sobice kongresnega centra, v katerih so posamezne skupine kovale strategijo za svojo uveljavitev, iskale nova notranja ravnovesja in zavezništva. To pa je seveda razvodenelo splošno razpravo, saj je izvajanjem
raznih diskutantov sledilo izjemno majhno število delegatov, pa čeprav je treba reči, da so bili nekateri prispevki k splošnemu razmišljanju italijanskih novinarjev o njihovi vlogi v sodobnem svetu, tehtni in zanimivi.
Poseben prispevek so temu razmišljanju dala majhna in srednje majhna deželna združenja, ki so prvič v povojni zgodovini novinarskega sindikata našla skupen jezik in so znala izdelati skupen dokument, ki je obravnaval vse glavne aspekte časnikarskega poklica. In prav ta združenja, med katerimi je bil tudi deželni sindikat Furlani je-Julijske krajine, so s svojimi stališči in nastopom prevesila tehtnico kongresa na stran napredne struje »Rinnovamento«, katere kandidat Miriam Mafai je bil potrjen za predsednika sindikata.
V tem pogledu se zdi tudi važno, da so mala združenja pokazala znatno pozornost za vprašanja manjšinskih medijev in vključila ta problem v svoj programski dokument. Poudariti velja, da so tako pokazala za ta
Ob likovni razstavi »Nove govorice« v Novi Gorici
Apokaliptične podobe sedanjosti
Kot je bilo upravičeno pričakovati, je likovna razstava, ki jo je v zadnji dekadi maja v Galeriji Meblo ® Bovi Gorici pod naslovom »Nova govorica« priredilo društvo za vizualne medije »Praska«, vzbudila veliko Zanimanje zlasti mlajših občanov.
. Poznavalci in nepoznavalci so z gledanjem likov-*Ph stvaritev osmih umetnikov, šest slikarjev in dveh Kaparjev, s sodelovanjem na okrogli mizi in v številih živahnih razpravah, ki so ji sledile, skušali najti dogovor na številna vprašanja in dileme, ki jih predajo s seboj sodobni tokom likovne umetnosti.
... Ce povzamemo glavne misli, ki so bile ob tej pri-hki izrečene, pridemo do naslednjih ugotovitev: likovno gibanje, ki ga je pred leti pod imenom »nova podoba« ponudit Italiji in svetu likovni kritik Benito Oliva s svojimi somišljeniki, je pomenilo prelom s starim - prejšnjim načinom upodabljanja, t.j. z modernizmom in istočasni prehod v postmodernizem
~~ ta prelom z dotedanjimi smermi je pomenil sprostitev ustvarjalnih sil zlastih mlajših ustvarjalcev, ki, so jih dotlej utesnjevale ustaljene in afirmirane smeri in šole
~~ sprostitev novih moči pa je kaj kmalu prinesla tudi dova spoznanja in načine upodabljanja, ki so se oddaljili od izhodiščnih zasnov »nove podobe« ta gibanja, ki so jim nekateri prerokovali skorajš-nji konec, so sedaj s pojavom novih različic in imen v polnem razmahu, kar je vidno tudi v naši ožji
domovini
novonastalo obdobje postmodernizma pa ni moglo Povsem odpraviti z vsemi dotedanjimi izkušnjami, fci so se zrcalile v posameznih likovnih smereh tako, da danes sodobni umetniki koristijo posamezne komponente likovnih govoric modernizma ~~ sodobno slikarstvo in. kiparstvo sta v bistvu apoka-tipični, ker nas v bistvu opozarjata na kritični trenutek, v katerem se človeštvo nahaja umetniki, ki sicer ne morejo bistveno vplivati na dogajanja v svetu, nas nenehno opozarjajo na pred-stoječo apokalipso in z različnimi izraznimi sredstvi \n načini, kot so obujanje strahov bližnje preteklosti, ionizacija pojavov, poetično - idilične prispodobe in Podobno, apelirajo na našo zavest, da'bi nas prebudili iz omame vsakdanjosti, iz lagodnega spanja in ___ neza.interesiranosti
Poleg tega naj bi novo slikarstvo, osvobojeno spon Preteklosti, sprostilo ustvarjalne moči likovnih u-slvarjalcev, kot neposredni izliv osebnih čustev, kot terapijo, ki naj omogoči Človeku pot v svoj lastni ' svet.
Tudi ob tej priliki smo se srečevali z vprašanjem, vl s? vedno muči večino ljudi in je posledica nepozna-°nl° osnov likovne govorice in njenih znakov in ki al' lZ,raza v glavni kategorični zahtevi, da mora slika, 1 kip nekaj predstavljati. Odgovor na to vrprašanje S' u katalogu za razstavo lepo podal zdravnik Vili k* pravi: »Zaman bi iskali v izrazu likovne izpo-* zgolj harmonijo skladnosti oblik in barv, ideali-vl<1tU> podobo nečesa očem prijetnega in razumu do-etnega... — življenje pač ni sestavljeno iz štiri-eresnih deteljic, pa tudi iz zgolj matematično logič-
nih percepcij ne. Je preplet razuma, čustev in strasti, in če je v nas še kaj strasti in čustev, potem bomo likovno delo predvsem doživeli in šele potem razumeli . . .«. Precej različnih mnenj je bilo izrečenih o vlogi kritike, kot posledice sodobne likovne produkcije. Najbolj utemeljena bodo po vsej verjetnosti hotenja, ki vidijo v sodobnem kritiku spremljevalca umetnega in tistega, ki s primerjanjem z dosedanjo zgodovino in izkušnjami poskuša z besedami opisati hotenja likovnih ustvarjalcev.
Nekoliko nezadovoljni so ostali tisti, ki so ob tem dogodku pričakovali, da bodo našli popolne in točne odgovore na vsa tista vprašanja, ki spremljajo razburkane tokove sodobne umetnosti.
Polemiko na okrogli miži, ki zaradi majhnosti prostora ni mogla sprejeti vseh tistih, ki bi se je radi udeležili, je ves čas spremljala prizadetost nekaterih članov uredništva glasila mladih iz Nove Gorice, ki so prirediteljem razstave oporekali uporabo naslova njihovega glasila »Nova govorica«, češ da gre v tem primeru za čisto nekaj drugega.
Razstavljena dela, ki potrjujejo zgornje ugotovitve, imajo kot skupno le to, da so nastala po prelomu modernizma. Dejansko predstavljajo osem povsem različnih pristopov - programov likovnega upodabljanja. Najbolj opazen prelom s preteklostjo zasledimo pri naj starejšem razstavijalcu, bivšem članu skupine 2xGO, Rudiju Pergarju, ki je posem opustil geometrični konstruktivizem in ga sedaj zanimajo človekove stiske, ki jih prinaša hitro in bezumno življenje.
Veliko razliko v načinu upodabljanja srečamo tudi pri Borutu Vogelniku, ki nam za razliko od lanskoletne ga prikaza na pregledni razstavi »Praske« dokazuje, da je prešel med tiste, ki nas s totalitarnimi prizori (kot npr. glasbena skupina Laibach) opozarjajo na strahove ne še tako odmaknjene preteklosti.
Razgibano učinkujejo tudi različno postavljeni »sar kofagk kiparja Bojana štokelja, ki mu ne gre zgolj za dekorativnost keramičnih objektov.
Med problemi barve in kompozicije so vpete upo-dobitje Ped je Žbona, ki izstopa s pastoznimi evforičnimi barvnimi nanosi.
Poetično in ubrano delujeta sliki Branka Drekonje, ki s spretnim koriščenjem nekaterih prvin poznanih smeri modernizma ustvarja pristna lirična razpoloženja. Poliesterske plastike kiparja Erika Lovka predstavljajo posrečen poskus ironizacije sedanjega trenutka, ko se človek predaja brezbrižju malih bazenčkov in morskih deklic. Klavdij Tutta kontinuirano izpopolnjuje originalen način slikanja osebnih razpoloženj, čustev, ironije in patosa, kar dosega s pomočjo zdaj intenzivnih, zdaj umirjenih pastelnih barv. Osvežujoče delujejo na prvi pogled preproste risbice Petra Reharja, ki jih preveva rafinirani, izrazito osebni odziv na ekspre sionizem.
Vsekakor gre za hvalevredni poskus »Praske«, ki nam je hotela prikazati najrazličnejša prizadevanja plodnejših likovnih ustvarjalcev Severne Primorske in njihovo vključevanje v svetovna gibanja. Za takxposkus bi morali imeti zato poklicani organi in ustanove več posluha!
- br -
vprašanja veliko večjo občutljivost kot sindikat v celoti, ki je sicer vselej vzel na znanje zahteve narodnih in jezikovnih skupnosti nato pa, tudi pod pritiskom problemov, ki pretresajo sektor obveščanja, na obljube in obveze pozabil.
Iz navedenega že jasno izhaja ocena kongresa v Sorrentu, ki vsekakor ni bil kongres preokreta, vsaj z vsebinskega vidika ne, je pa bil kongres, ki je zaenkrat obračunal s težnjami po uvajanju strankarskih delitev in logik, ki ne sodijo v sindikalno organizacijo. S tega vidika je velikega pomena uveljavitev napredne struje »Rinnovamento«, ki že dobro desetletje vodi sindikat novinarjev in ki je tudi tokrat dobila zaupanje večine delegatov kljub dejstvu, da se je le pred nekaj meseci od nje odcepil del socialistično usmerjenih časnikarjev.
Po potrditvi neodvisnosti sindikata pa čaka vsedržavno združenje novinarjev in vodstvo, ki bo izvoljeno v prihodnjih tednih, veliko in zahtevno delo. Ne gre le za vprašanje obnavljanja vsedržavne pogodbe, ki zapade konec leta, gre predvsem za opredelitev vloge novinarja v sodobnem sistemu obveščanja, za potrditev njegove neodvisnosti in obrambo pred pritiski, ki jih politične in druge sile izvajajo na množične medije, za odstranitev posledic, ki jih je zakulisno rovarjenje lože P2 vneslo v svet množičnih občil. Vse to pa zahteva- nove oblike pristopanja k novinarstvu, odpravo sedanjega anahronističnega statusa pripravnikov in odpravo izpitov, ovrednotenje poklica še zlasti pa poklicno pripravljene novinarje, ki bodo s poznavanjem in strokovnostjo bolje kot doslej kos vse kompleksne) Šim mehanizmom sodobne družbe, še zlasti pa bodo povsem obvladali nove tehnološke procese v medijih obveščanja ter z novimi tehnologijami bogatili svoj poklic in svoje poslanstvo.
Moji problemi z ženskami
I MIEI PROBLEMI
CON LE DONNE —
»The man who loved vvomen«
»Mož, ki je ljubil ženske«
Režija: Blake Edwards. Scenarij: B. Edwards, Milton Wexler, Geoffrey Edwards. Direktor fotografije: Rasiteli Wexler. Glasba: Henry Mancini. Glavne vloge: Burt Reynolds, Julie Andrews, Kim Baisnger. Proizvodnja: Columbia Pictures.
Življenjski problem junaka filma je rešiti vozel: ženske ali... žensko? Njegove težave sicer izhajajo le iz tega, da ga po vsaki ljubezenski izkušnji mori misel na vse lepote in dobrote sveta, ki ne bo mogel nikoli okusiti. Taki problemi se običajno rešujejo s pomočjo zdravnika, psihologa, še najbolje, če je ta ženska. Če se iz »profesionalnega« odnosa porodi še dodatna romantična avantura, pa pomeni, da je bolnik neozdravljiv. Zaključek filma je v tem, da je junakov poraz neizbežen.
Dialog med moškim in žensko, kadar ta ni le prijateljica ene noči, je v Edwardsovi komediji nemogoč, ženska - žena je lahko le globoko razumevajoča podoba matere, kar odsliku-je lik psihologinje, edine, s katero bi se lahko rešil »problemov« in s katero bi lahko živel na samotnem otoku. Ne razumemo, če je v tem odkrivanje neke določene resnice, raziskovanje neke plati družbenih odnosov ali krat-komalo samovšečno prikazovanje, av-
Bibliografija Slovenske matice 1964 1983 pomeni prikaz založniškega de lovanja te druge najstarejše sloven ske založniške ustanove v zadnjih dvajsetih letih. Pomeni tudi nadaljeva nje bibliografije, ki je izšla leta 1964 in je bila posvečena založniški dejavnosti Matice v stotih letih njenega delovanja. Bibliografija sama po se bi ne pomeni posebne zanimivosti, je ob predstavitvi knjige dejal njen avtor Jože Munda, dokler ne začnemo podatkov uporabljati. Iz bibliografije izdaj pa lahko povzamemo, da je Slo-venska matica v obdobju, ki je zajeto, izdala okrog sto šestdeset izdaj, knjig in deloma periodike, v skupni nakladi 350.000 izvodov. To pomeni, da je na leto izšlo povprečno sedem ali osem knjig v nakladi 1750 izvodov. Ker gre za dela, ki so zahtevnejše narave ali posebno izbrana dela, je lahko Slovenska matica s svojim vodstvom vred, zadovoljna nad opravljenim delom. Kulturno poslanstvo Matice je bilo vsekakor izpolnjeno. V bibliografiji sami pa je vsako delo predstavljeno dvakrat. Najprej gre za seznam izdaj po časovnem zaporedju in nato za seznam po vsebinskem vidiku, oz. po strokah. Običajna kazala knjižnih zbirk, urednikov, naslovno kazalo in kazalo opremljevalcev ter tiskam dopolnjuje bibliografijo.
Publikacija posvečena predvsem matični bibliografiji vsebuje na začetku govor sedanjega predsednika prof. dr. Boga Grafenauerja na slavnostnem občnem zboru Slovenske matice ob 120-letnici obstoja dne 15. marca 1984. V drugem delu knjige pa najdemo seznam članov Slovenske matice, ki predstavlja danes posebno zanimivost. Od leta 1912 ko je izšel zadnji letopis, seznam članov Slovenske matice ni bil objavljen. Iz sedanjega seznama pa bo lahko vodstvo Matice pod-vzelo koristne napotke za program razširjanja matičnih knjig.
tobiografsko, sistema življenja in odnosov ameriške high class.
Junaki, moški (edini) srednjih let, psihoanalistka, in ljubice umetnika-kiparja, so samski, njihova srečanja se kažejo kot trenutni beg iz samote. V filmu so razni liki odslikani karika-turalno, odsevajo okolje iz katerega izhajajo. Fragmentacijo opisovanja podkrepi epizodna zgradba filma; pri tem naj bi predstavljala psihoanalistka samoizpoved glavnega junaka vez med raznolikimi dogodivščinami, kar pa je tudi siva plat »Mojih problemov z ženskami«.
Po »Victor Victoria« se s tem filmom Edwards vrača v atmosfero »S.O.B.«. Luksuzni interierji razkošnih rezidenc, Rotiš Royce in umetniški okraski (kipi, slike, ki bogatijo scenografijo, ironično zapeljujejo gledalca v svet, ki je povprečnim nedostopen. Ta svet je začaran krog; kakor tudi bolezen »žensk« glavnega junaka, kot podčrta režiser z istim otvoritvenim in zaključnim kadrom kiparjevega pogreba. Na pokopališču se izbere majhna množica njegovih ljubimk: vsaka nosi v sebi lep spomin na trenutke, ko je za hip zbežala iz brezupnega dolgčasja bogatih. Ljubosumnosti med njimi ni, ker pač jim je.skupen isti problem. Edwardsov remake Truffautovega filma iz leta 77 je prijetna in zabavna komedija, posneta na dobri profesionalni ravni, kar je značilno za vse filme tega ameriškega režiserja. Dobro se odreže Buri. Reynolds v vlogi, ki bi drugače pripadala Williamu Holdenu; v ozadju Edwardsova žena Julie Andrews, katere bi morali bolje izkoristiti igralski talent.
filmi v kinodvoranah
TONE SVETINA
Med nebom
in peMom
-----160-----
Najprej sta dva paznika prišla po moža, potem pa po njo. Župnik je gledal za Jožefo. Odkar jo je poznal, mu je zbujala spoštovanje. Nenavadna moč je vela iz nje. Svetnica! Tako so se pred- rablji obnašali mučenci. Takrat je šlo za vero, zdaj pa ubijajo in mučijo ljudje iste vere; zdaj gre za narod in še za kaj večjega.
VII.
Župnik o tem ni dvomil. V skopih besedah ju je v6	z vsem in dodal, da se je začela prava vojna,
*«r§ne si je Bečan vedno želel in se je je Jožefa vedno bala.
Župnik ju je blagoslovil in ju brez spovedi odve-®jl vseh grehov. Vlil jima je novih moči, da bi vztra-, a Paznik jih je pustil skupaj še malo dlje, kot je in 6 dovoljeno. Jožefo Maslovo, mater enajstih otrok pestih partizanov, so vsi poznali, celo pazniki so jo s spoštovanjem in začudenjem, kajti malo je nikov, ki bi tako dostojanstveno prenašali muke.
Karlo, na novo izbrani poveljnik Brkinske čete, je bil človek posebnega kova. Izučile so ga življenjske izkušnje, trda borba za vsako drobtino posebej, za vsako stopnico pri vzponu v boju za svobodo. S svetom ni vzpostavljal nobenih končnih odnosov, ni maral nespremenljivih načel in ne avtoritet, ki jih ne bi bil sam spoznal in priznal.
Njegova moč je bila v tem, da se ni dal ujeti v nobeno shemo. Odločal je sproti in naglo, kot je to zahteval zapleteni morilski čas. Ni se obremenjeval s predsodki, ki so kot železna krogla, z verigo pripeta
na jetnika, hotel je biti svoboden v prostoru in času. Sprijaznil se je s tem, kar je življenje dobrega dalo, in s tem, kar je jemalo s silo.
V podzavesti je čutil, da mora življenju dajati, če hoče od njega prejemati. Zadnji boji so bili kruti. Toda vedno se je držal načela: če padeš v vodo, moraš plavati.
Njegova trdnost, ki so mu jo mnogi zavidali, drugi pa so se ji čudili, je imela korenine. Privzgojil mu jo je oče, ki mu je že od otroških let dvigal ponos in samozavest.
Za njegovega Korleka ni bilo nič nemogoče.
Za Karla je bilo razumljivo, da bo četa ostala na področju, s katerega sta se umaknila Greif in Igor. Italijani so bili namreč posejani tako na gosto, da so si iz postojanke v postojanko podajali roko.
Stal je trdno na tleh, hkrati pa je znal predvidevati, kako ohraniti prednost in poiskati nove. Bil je domačin, ki je poznal ta gozd kot svoj žep. Italijani pa so bili tujci.
Kolesarska dirka po Italiji
Bruggmann (Svi.) presenetil
Predvideni vzpon na Stelvio odpadel
Veliko zanimanje za košarkarski turnir na »1. maju«
I Danes na vrsti tudi Jadran in Radenska
LECCO — Včerajšnja etapa je bila dokaj nezanimiva. Pravo jesensko vreme z dežjem in mrazom je spremljalo kolesarje od začetka pa skoraj vse do konca, kjer je okrog 800 m pred ciljem Švicar Jurg Bruggmann, ki bi moral pripraviti teren Mantovani ju, presenetil sprinter je in prišel do svoje prve zmage pred klubskim tovarišem Da Silvo.
V ospredju pa je včeraj bòlo vprašanje, kaj bo z današnjim vzponom na Stelvio. Vesti, ki so prihajale iz Bočna, niso bile nič kaj spodbudne in tako se je organizator moral o-dločiti za alternativno progo od Pon-tide čez prelaza Tonale (1863 m) in Palade (1512 m). Prvi je 145 km po startu, drugi pa 35 pred ciljem v Meranu, etapa pa meri skupno 252 km. Polemik ob tej odločitvi vsekakor ni manjkalo, ker so nekateri menili, da gre to odločno na roko Moser-ju. Če ne bodo v 20. etapi mogli niti čez Pordoi, kjer je nevarnost plazov in čez Gardeno, kjer je včeraj snežilo, pa bo Moserjeva naloga še bolj olajšana. Kako bo v 20. etapi, pa m še nič sklenjenega.
Vrstni red
1. Bruggmann (Švi.), ki je 249 km od Bardonecchie do Lecca prevozil v 6.46’26” s poprečno hitrostjo 35,757
km na uro; 2. Da Silva (Pori.) po 2”; 3. Mutter (Švi.); 4. Van Der Vel-de (Niz.) ; 5. Zadrobilek (Avs.) ; 6. Lejarreta (Šp.); 7. Cipollini (It.) ; .8. Mantovani (It.) ; 9. Pirard (Niz.) ; 10. Pedersen (Nor.) ; 11. Moser (It.) vsi v istem času.
Skupna lestvica
Moser (It.) 80.01’48” ; 2. Visentini (It.) po 1'03”; 3. Argentin (It.) 2 08”; 4. Fignon (Fr.) 2’07”; 5. Lejarreta (Šp.) 3’25”; 6. Van Der Velde (Niz.) 4’07”; 7. Seccia (It.) 4’44”; 8. Da Silva (Fort.) 4’48”; 9. Baronchelli (It.) 5T5"; 10. Saronni (It.) 5’24”.
• V FIRENCAH SE BO DANES pri
čela 6. gimnaziada, na kateri se bodo v atletiki, plavanju in gimnastiki pomerili do 17 let stari atleti iz 20 držav.
Že sinočnji prvi tekmi košarkarskega turnirja Radenska, ki poteka na stadionu »1. maj«, sta zbudili veliko zanimanje, saj si ju je ogledalo približno 200 gledalcev, ki so navdušeno spremljali hitro in živahno igro.
Prvo srečanje med Servolano in Ginnastico je bilo izenačeno le v prvem delu, nakar je tržaški tretjeli-gaš pritisnil in ob koncu tudi premočno zmagal. Omenili bi dobro igro Giorgia Giraldija pri Ginnastici in Pecchia pri Servolani.
V drugi tekmi sta se pomerila Inter 1904 in selekcija All Stars Cortina Sport. Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno, gledalci pa so ob hitri, atraktivni in napeti igri večkrat prišli na svoj račun. Po razburljivem fi-nišu je tesno slavil Inter. Po našem mnenju sta bila najboljša na igrišču Agostini ' (Inter) in Sculin (Ali Stars Cortina Sport).
Drevi bosta na vrsti tudi Jadran, ki se bo pomeril z Interjem (ob 20. uri) ter selekcija Radenske, ki bo igrala proti Ginnastici (ob 18.30).
SINOČNJA IZIDA
Servolana — SGT 112:83 (48:42)
SER VOLANA: Pieri 10, Bubnich 18, Furlan 5, Meneghel 5, Ceppi 14, Cre-vatin 20, Rossi 6, Pecchio 18, Briganti 15, Zullich 2.
SGT: Ruaro, G. Gir aldi 24, Ma-cus 14, Porcelli 4, F. Gir aldi 1, Pao-luzzi 22, Angeli, Simeone 5, Guiduc-ci 13, Poropat.
SODNIKA: Schiano in Fegat.
Inter 1904 — Ali Stars Cortina Sport 101:100 (41:42)
ALL STARS CORTINA SPORT: Del Piero 16, Gimona, Tonut 22, Avon 6, Marizza 14, Bortolot 5, Rosignano, Foretti 15, Trampuš 4, Sculin 18.
INTER 1904: Micol 2, Bertoldi 3, Pascon 4, Agostini 33, Moschioni 7, Esopi 2, Lorenzi 28, Lombardi 6, Radovani 2, Telese 14.
SODNIKA: Škrlj in Vainola.
(Cancia)
Milkovič prvi v Prebenegu
Na nedeljski amaterski kolesarski dirki ob tovarni Velikih motorjev (prevozili so 10 krogov) in s ciljem v Prebenegu, se je uveljavil 19-letni Rado Milkovič iz Trebč, ki sicer tekmuje za CAR Aquila. Med 30 kolesarji iz Trsta in Furlanije je Milkovič napadel že na drugem krogu in praktično sam vozil okrog 60 km. Skupnih 75 km je prevozil v 1.27’ s poprečno hitrostjo 37,716 km na uro, drugouvrščenega pa je prehitel kar za 2’40”.
Izvršni odbor ZSSDI
obvešča vse svoje članice, da
ODPOVEDUJE NAJAVLJENI PETKOV REDNI OBČNI ZBOR
Ob vesti, da bo Bazovica ponovno središče provokativnega fašističnega shoda, da sta torej naša dolžnost in nalogu v tem trenutku predvsem ti, da se strnjeno in kapilarno terensko organiziramo in preprečimo vsak poiskus provokacije, pozivamo naše člane, odbornike in atlete k odločni budnosti.
Datum občnega zbora bomo pravočasno javili.
kratke vesti - kratke vesti
Danes na »Grezarju« ob 17.00
Zanimiv atletski troboj v Trstu
V organizaciji ZSŠDI bo danes s pričetkom ob 17. uri na tržaškem stadionu »Grezar« zanimiv atletski troboj, na katerem bodo nastopile pionirske vrste ZSŠDI (atleti Adrie in Bora) ter Kopra in Postojne.
Vzporedno s trobojem pa je Bor Infondata razpisal nastop za nekatere discipline za starejše kategorije.
Spremembe pri košarkarskem društvu
Goričani z novo sponsorizacijo
Goriška prvoligaška košarkarska ekipa ima odslej tudi uradno novega sponsor ja. Kot se je že dalj časa govorilo v goriških košarkarskih kro gih bo to podjetje, ki proizvaja kavo Segafredo. O novi sponsorizaciji se je govorilo že dalj časa, saj se je
letos iztekla pogodba, ki so jo pred tremi leti sklenili s prejšnjim sponsor jem San Benedettom.
Tvrdka Segafredo naj bi sponsori-zirala goriško ekipo za tri leta. Tako izhaja iz skopega uradnega poročila, kjer je tudi rečeno, da sta predsednik košarkarskega društva Sandro Vanello in novi sponsor Massimo Zanetti izrazila namen, da če ekipa doseže določene prestižne rezultate, ki si jih obe strani želita, obstaja možnost obnovitve pogodbe. Zaenkrat naj bi Segafredo vlil v blagajne goriške-ga društva nekaj več kot milijardo lir.
Italijanski košarkarski pokal
Drevi povratni polfinalni tekmi
Drevi bosta povratni polfinalni tekmi italijanskega košarkarskega pokala. Indesit, ki je v prvi tekmi zmagal kar s 105:84, bo igral v Milanu proti Simacu; Granarolo pa, ki je v Bologni premagal ekipo Benettona iz Trevisa s 85:82, bo drevi igral v Tre-visu.
šport na primorskem
Mojstri divjih voda navdušili
Številni gledalci, ki so se v nedeljo zbrali ob brzicah Koritnice in Soče, so tokrat lahko resnično prišli na svoj račun: najbajši svetovni asi med kanuisti in kajabaši na divjih v odali so v prelepem vremenu pokazali vse svoje veščine na prvi letošnji tekmi v spustu za evropski pokal, ki jo je tudi tokrat brezhibno izvedel domači Kajakaški klub Soške elektrarne. Konkurenca je bila izredno močna, saj so manjkali le tekmovalci iz vzhodnih držav, med nastopajočimi pa je bilo tudi nekaj svetovnih prvakov. Prav dva med njimi, Italijan Marco Previde in Francoz Giles Zok, sta tudi tokrat potrdita svojo vrednost in zmagala med kajaki in kanuji enosedi. Med kajakaši se je jugoslovansko zastopstvo odrezalo oo-kaj poprečno, aaj je bil domačin Zlatko Oblokar, ki trenutno služi vojaški rok, na koncu 14. Zato pa je svojo dobro pripravljenost potrdil kanuist Srečko Masle, ki je le za dobre pol minute izgubil dvoboj s svetovnim pr-
turnir mladinskega centra 1984
ŽENSKA ODBOJKA
V	ponedeljek se je na odprtem igrišču dijaškega doma pričel že tradicionalni turnir Mladinskega centra. V prvem večeru so bila na sporedu srečanja v ženski odbojki. Po predvidevanju so zasluženo slavile igralke Sovodenj, ki so si tako priborile vstop v finale. Ime drugega finalista bo znano v petek, ko bodo na sporedu srečanja v drugi skupini.
SOVODNJE B — RMV 2:0 (15:9, 15:5)
Sovodenjke so naletele na odpor tabornic le v začetku prvega seta, nato pa so si predvsem s serijo izrednih servisov pridobile prednost, ki so jo ohranile do konca. V drugem setu pa so zmagale brez večjih težav. SOVODNJE B — MO DOBERDOB 2:0
(15:11, 15:10)
V	tekmi, ki je odločala o zmagovalcu skupine, so Sovodenjke v razburljivem srečanju premagale požrtvovalne nasprotnice. Predvsem v prvem setu sta se ekipi stalno izmenjavali
v vodstvu, v finišu pa je ekipa Sovodenj z boljšo skupinsko igro zasluženo slavila.
MO DOBERDOB — NAŠ PRAPOR 2:0
(15:7, 15:2)
V drugi tekmi so igralke Doberdoba brez težav premagale šesterico Našega prapora.
POSTAVE
SOVODNJE B: Cotič, K. in B. Lo-visutti, L. in T. Vižintin, Feri, Tom-
či/» TC ra špplr
MO DOBERDOB: Gergolet, Juren, Jarc, R. in N. Lavrenčič, Kadež, Perše.
NAŠ PRAPOR: Vižintin, Petejan, Primožič, L. in F. Mikluš.
RMV: Kocjančič, Orel, S. in E. Humar, Roner, Jarc. (MAL)
DANAŠNJI SPORED
SREDA, 6. 6.: MOŠKA ODBOJKA, SKUPINA D: 19.30: Doberdob - Danica; 20.30: Ronke - poraženec; 21.30: Ronke - zmagovalec v prvi tekmi
Odbojkarski turnir v Turjaku
Olympia in Val v ospredju
v Turjaku se nadaljuje zanimiv odbojkarski turnir »Emme - enne«, na katerem sodeluje deset moštev, med katerimi kar štiri slovenska. Slovenske ekipe so se doslej dobro odrezale. Posebno izstopata Olympia in Val, ki se še vedno potegujeta za u-vrstitev v finalni del tekmovanja. Drevi in v naslednjih dneh tega tedna bo vrsta zanimivih in obenem odločilnih tekem.
Danes, sreda, 6. junija, 20.00: Val - Mobilcasa; 21.00: Naš prapor So-šol - Grado.
Petek, 8. 6., 20.00: Val - Mobilcasa; 21.00: Olympia - Grado.
Sobota, 9. 6., Libertas Turjak - Intrepida; Libertas Gorica - Mobilcasa.
Ponedeljek, 11. 6., 20.00: Cai - Jam-lje; sledi: Intrepida - Grado.
Vse tekme se odvijajo v občinski telovadnici v Turjaku.
Izidi 3. in 4. kola: Olympia - Intrepida Mariano 2:1 (5:15, 15:13, 17:15); Mobilcasa - Jami je 0:2 (6:15, 14:16); Italcantieri - Val 2:1 (15:12, 9:15, 15:6); Libertas Turjak - Grado 2:0 (15:3, 15:8).
LESTVICI
A skupina: Olympia in Libertas Turjak 4, Naš prapor Sošol, Intrepida in Grado 0.
B skupina: Italcantieri Tržič 4, Val in Jami je 2, Mobilcasa in Libertas Gorica 0.
• 15. KOLESARSKA DIRKA PO I-TALIJI aa amaterje se bo 12. t.m. pričela v Armi di Taggia (Imperia) in se po 10 etapah in 1562 km zaključila v Bariju. Dirke se bo udeležila vrsta italijanskih ekip ter predstavništva iz 15 drugih držav.
vakom Zokom. V kategoriji C-2 sta bila najbolje uvrščena Jugoslovana veterana Matakovič in Ivanovič (deveta), najvišje uvrstitve pa so odšle v Francijo.
Druga pomembna prireditev preteklega konca tedna na Goriškem je bil tinaie atletskega pokala Slovenije za člane in članice. Naslov ekipnih prvakov so med moškimi presenetljivo osvojili Velenjčani pred celjskim Kla-divarjem, v ženski konkurenci pa Maribor pred Olimpijo. Novogoriški a-tleti so se tokrat s’abše odrezali, saj menjava generacij očitno zapušča močne sledove: člani so bili četrti, dekleta pa šele peta. Med posameznimi dosežki velja omeniti izenačen republiški rekord novogoriške moške štafete 4x100 metrov (41,8), zmagali pa so še Srebrnič na 400 m, Per-totova na 400 m z ovirami in Lidija Lapajne v skoku v višino. V Postojni pa se je okoli sto atletov iz petnajstih klubov pomerilo na finalu mladinskega republiškega pokala. Prireditev je služila kot uspešna generalka pred bližnjim finalom jugoslovanskega pokala, nekaj dobrih uvrstitev pa so dosegli tudi primorski predstavniki: med posamične zmagovalce so se vpisali Zuletič v teku na 3000 metrov, Pekiča na 110 m z ovirami, Zadnik v troskoku (vsi Koper) in Bilač (Postojna) v skoku v daljavo. *
Prvenstveni obračuni se počasi i** tekajo. V nedeljo so zadnjič nastopili rokometaši, vendar kolo ni odločalo takorekoč o ničemer, saj bodo vse primorske ekipe v prihodnji sezoni zaradi spremembe tekmovalnega sistema nastopale v enotni slovenski ligi-Velik uspeh pa so dosegle rokometašice Burje s Škofij, ki so z zmago na povratnem srečanju proti šmartnemu osvojile naslov republiških prvakinj. Dve koli pred koncem republiške nogometne lige pa je najbolj negotovo na dnu prvenstvene lestvice, saj si Izola zaradi poraza v Šmartnem še vedno ni zagotovila obstanka, morda pa bo o usodi zadnja leta najboljše primorske enajsterice odločal prav nedeljski derbi, v katerem se bodo Isolani doma pomerili z večnim rivalom ekipo Kopra, ki igra v pomladanskem delu odlično.
MIRAN KLJUN
obvestila
Mimvolley«: Mladina in Sloga A v finalnem delu
Kot smo že poročali, je bilo na Opčinah pokrajinsko prvenstvo v mini-odbojki za igralke rojene leta 1973 in mlajše. Prijavilo se je dvajset e-kip, od katerih jih je bilo šest slovenskih. Ekipo je prijavila kriška Mladina, ki se z odbojko ukvarja samo na področju »minivolleya«, dve Sloga in tri Sokol. Z obračunom naših ekip smo lahko povsem zadovoljni: v finalni del, ki bo na sporedu v soboto, sta se uvrstili Mladina in Sloga A, dobro pa so zaigrale prav vse naše miniodbojkarice, ki so v vseh svojih skupinah odigrale vidno vlogo. Ekipe je organizator razdelil na štiri skupine. Zmagovalec vsake si je priboril pravico do finala.
Skupina A: Sokol A - D’Aosta A 1:1, Montasio A - Sokol A 0:2, Sokol A -Monte Re A 0:2, Carsia A - Sokol A 0:2.
Lestvica: Monte Re A 3, Sokol A, D’Aosta A 5, Carsia A 3, Montasio A 0.
Skupina B: Sokol B - D’Aosta B 2:0, Monte Re B - Mladina 0:2, Carsia B
- Sokol B 0:2, D’Aosta B - Mladina 0:2, Montasio B - Mladina 1:1, Sokol B - Monte Re B 2:0, Sokol - Mladina 0:2, Carsia B - Mladina 0:2, Montasio B - Sokol B 2:0.
Lestvica : Mladina 9, Montasio B 8, Sokol B 6, Monte Re B in D’Aosta B 3, Carsia B 1.
Skupina C: Sokol C - Sloga A 0:2, Carsia C - Sokol C 2:0, Sloga A - Monte Re C 2:0, Carsia C - Sloga A 2:0, Montasio C - Sloga A 0:2, Sokol C -Monte Re C 2:0, Montasio C - Sokol C 1:1.
Lestvica: Villa Carsia C 8, Sloga A 6, Sokol C in Montasio C 3, Monte Re C 0.
Skupina D: D’Aosta C - Sloga B 0:2, Sloga B - Blitz 2:0, Carsia D -Sloga B 1:1.
Lestvica: Sloga B 5, Villa Carsia D 4, Blitz 3, D’Aosta C 0. (INKA)
• NA MEDNARODNEM TENIŠKEM
prvenstvu Francije je v osmini finala Noah (Fr.) s 3:6, 6:2, 7:6, 7:6 odpravil Taroczyja (Madž.), Wilan-
der (Šve.) pa s 6:2, 6:1, 6:3 Aguilero (Šp.). Med ženskami pa so v četrtfinalu dosegli naslednje izide: Man-dlikova (ČSSR) - Brown (ZDA) 6:1, 6:4; Navratilova (ZDA) - Horvath (ZDA) 6:4, 6:2; Evert Lloyd (ZDA) - Bassett (Kan.) 4:6, 6:1, 6:0; Benjamin (ZDA) - Bonder (ZDA) 7:6, 5:7, 6:3.
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Danes 6. kolo
Drevi ob 19. uri bodo na sporedu naslednje tekme 6. kola zamejskega balinarskega prvenstva: v Nabrežini: Sokol - Kras A; v Zgoniku: Kras B - Kraški dom; v Bazovici: Zarja -Gaja; na Opčinah: Polet - Gradina.
(B. S.)
Ob izgubi dragega očeta izreka športno uredništvo svojemu dopisniku Brunu Križmanu iskreno sožalje.
ZSSDI
obvešča, da bo jutri, 7. t.m., ob 19. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu sestanek* namiznoteniške komisije.
Šahovska komisija ZSŠDI
prireja v soboto, 9. junija, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadst.) ZAMEJSKO ŠAHOVSKO BRZOPOTEZNO PRVENSTVO ZSŠDI. Prvenstvo je odprto za vse zamejske šahiste, tudi z goriške in videmske pokrajine. Prvi trije uvrščeni prejmejo pokale, ostali pa kolajne. Vabljeni vsi šahisti, od mlajših do najstarejših!
ZSŠDI
obvešča, da bo zaradi zaključka plavalnih tečajev v Lipici ter zaradi atletskega troboja v Trstu, urad ZS ŠDI danes, 6. junija v popoldanskih urah zaprt.
Mladinska sekcija JK čupa organizira v Sesljanu 5 jadralnih tečajev za upravljanje windsurfov in sicer: od 18.6.84 do 23.6.84, od 25.6.84 do 30.6.84, od 2.7.84 do 7.7.84, od
9.7.84 do 14.7.84, od 16.7.84 do 21.7.84-Prijave se sprejemajo na sedežu ZS ŠDI, tel. 040/767304 do 16.6.84. Udeleženci tečaja bodo lahko uporabljal» društvene jadralne deske brezplačno celo poletje.
ŠZ Sloga in SK Devin prirejata v nedeljo, 10. junija, avtobusni izlet v Bilčovs (avstrijska Koroška), ob priliki 13. tradicionalnega srečanja planincev treh dežel z ogledom Vrbskega jezera. Odhod avtobusa ob 6. uri iz Bazovice, preko Opčin, iz Sesljana pa ob 6.20. Cena prevoza 12.000 lir. Vpisovanje sprejema Viktor Stopar, tel. 040/226283 m Bruno Škerk, tel. 040/200236.
TRK Sirena
prireja julija meseca štiri jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj Je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ah pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim umikom.
naši nogometaši v mladinskih ligah
okrogla miza O okrogla miza O okrogla miza
CICIBANI
Breg — Chiarbola 0:4 (0:1)
BREG: E. Žerjali, Ota, Lovriha, Vodopivec, Sancin, Kosič, F. Grilanc (Gropazzi, Mauri).
Prvi polčas je bil zelo izenačen. Gostje so izkoristili edino dobro priložnost, Brežani pa so jih zamudili več. V nadaljevanju je prišla do izraza pre P^oč Chiarboe, ki je tretja na skupni lestvici. Bregove cicibane treba vsekakor ob koncu sezone pohvaliti, saj so pokazali veliko voljo do igranja in uveljavitve. (M. š.)
IZIDI
Ponziana - Soncini 1:1, Inter S. Ser-8>o - Dom io 2:2, Giarizzole - Monte-oello 5:3, Fortitudo - Zaule 3:0, S. Andrea - Fulgor 1:1, Breg - Chiarbola 0:4.
LESTVICA
Ponzi ana 42, Chiarbola 41, Soncini 40, Montebello 32, Fortitudo 30, S. Andrea 28, Domio 23, Inter S. Sergio 19. Giarizzole 17, Breg 11, CGS 8, Fulgor 9, Zaule 5.
_ MLAJŠI CICIBANI Giarizzole — Breg 3:0 (1:0)
BREG: Gilli, F anò, Handler, Štrajn, M- Gombač, Punis, R. Gombač, Švb-ra (Mondo, Mauri in Bandi).
Naj,mlajši Bregovi nogometaši so tokrat razočarali, saj si nihče ni pričakoval poraza proti zadnjeuvrščeni ekipi »play-off«. Naši igralci so bili Premalo borbeni, da bi lahko upali v zmago. (M. š.)
IZIDI »PLAY-OFF«
Soncini - S. Luigi 3:4, Costalunga -Supercaffè 2:0, Ponziana - Fortitudo ®:I, Breg - Giarizzole 0:3.
LESTVICA
Costalunga 10, Supercaffè 8, S. Lui-Si 5, Breg in Soncini 4, Ponziana, For-tltndo in Giarizzole 3.
„ Končal se je tudi regularni del košarkarskega prvenstva 1. moške di-vizJje. Prvi dve ekipi iz vsake skupine napredujeta v »p!ay-off« za promocijsko prvenstvo.
POPRVENSTVA
ZAČETNIKI
Inter San Sergio — Breg 0:0
BREG: Cotar, Andreuzzi, Zupin, Pelicon, Sancin, Kozina, F. Grilanc; Slavec, Pintus, Krašovec, Starec CO-ta).
Brežani so stalno napadali, a so zamudili celo vrsto priložnosti, tako ua se je ta zaostala tekma končala P« belem izidu. (M. Š.)
Chiarbola — Breg	0:0
BREG: Cotar, Glavina, Zupin, Pe-~.c°u, Sancin, Starec, Pintus, Slavec, Krašovec, Kozina, Vodopivec (Andre-«zzi). Kosič in F. Grilanc.
.šlo je za izenačeno tekmo, v kate-ri sta obe ekipi imeli več priložnosti. Kljub temu da ni bilo golov, je bila tekma borbena in na dobri tehnični ravni, dopadljivosti srečanja pa je Pripomogel tudi zelo dober sodnik.
(M. Š.)
Libertas — Primorje 1:0 (0:0)
PRIMORJE: Štolfa, Gherbassi, Tau-6?r.’ Trampuš, Tagliaferri, Mesar, P. „t°ka, Škabar, Prašelj, M. Štoka, Li-gozzi.
V gosteh proti tržaškemu Liberta-
su je proseško Primorje moralo prav v zadnjih minutah srečanja z igrišča poraženo. »Rdeče-rumeni« so namreč skozi celo tekmo bili enakovredni nasprotniku in bi si brez dvoma zaslužili remi, vendar je proti koncu srečanja sodnik piskal v korist domačinov dvomljivo 11-metrovko, ki jo je srednji napada'ec Libertasa točno izvedel. (H. W.)
NAJMLAJŠI
Domio — Breg 5:0 (4:0)
BREG: Turko, Ota, Ražem, Mauri, Hervat, Boneta, Koren, Lukež, Bandi, Prašelj, Švara (Zeriali, Paro vel, Zahar in Lisjak).
Na blatnem igrišču so se Brežani pomerili z nasprotnikom, ki jih je prekašal v vseh elementih igre, saj je Domio letos nastopal v deželnem prvenstvu. Naši so se mu upirali požrtvovalno, a več niso zmogli in končni izid odraža pravo razmerje sil na igrišču. (M. Š.)
Maggesano — Breg 4:0 (2:0)
BREG: Turko, Ota, Zahar, Stržaj, Hervat, Boneta, Mauri, Koren, Bandi, Prašelj, Švara (Zeriali, Parovel, Kermec, Lisjak in Lukež).
Naši igralci so razočarali na celi vrsti, saj niso pokazali niti običajne borbenosti. Poprvenstvo so tako sklenili na 4. mestu v konkurenci 6 ekip.
(M. š.)
Domio B — Vesna 1:1 (0:1)
STRELEC za Vesno: v 30. minuti Mondo.
VESNA: Martinuzzi, Zgubbi, Bem-bi, Zarotti, Cusma, Mondo, Fagin, Tamaro I., Babič, Tamaro H., Costanzo.
Rezultat je precej skop, saj sta obe ekipi pokazali lep in privlačen nogomet s številnimi akcijami. Cusma je že v uvodnih minutah tekme zadel »sedmico«. Vesna pa si je v tem prvem polčasu zapravila nekaj očitnih priložnosti, predvsem zaradi netočnih strelov, tudi z ugodnih pozicij. Prvi so zasluženo prišli v vodstvo Križani po zaslugi Monda, ki je mojstrsko preusmeril žogo v vrata. V drugem polčasu so se razmere na igrišču neka'iko spremenile. Vesna je pobudo predala domačinom. Vratar Martinuzzi je uspešno ubranil 11-metrovko, gol pa so domačim upravičeno dosegli v 65. minuti, ko je nasprotni napadalec spretno izkoristil trenutno zmedo v Vesninem kazenskem prostoru.
(Andrej)
ForYouA—Kras 1:1 (1:0)
KRAS: Purič, Špacapan (L. Škabar), Umek, Žagar, Škrk, M. Škabar, De Franceschi, Cavalle, Sarti, Šuc, Križman (A. Škabar).
STRELEC za Kras: v 1. min. d.p. Alan Škabar .
Prav v zadnji tekmi poprvenstvene-ga turnirja je Kras odigral eno najboljših tekem. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni. Krašovci so se trikrat znašli v ugodnem položaju, toda niso imeli sreče. V 23. min. je Škrk zrušil tržaškega napadalca v kazenskem prostoru in gostje so povedli z 11-metrovko. Šest minut kasneje je sodnik zaustavil prodor Žagarja in njegovega zadetka ni hotel priznati. V nadaljevanju se je igra odvijala pretežno na nasprotnikovi polovici igrišča in že v prvi minuti je Alan Škabar 'preigral celo vrsto branilcev in z lepim diagonalnim strelom izenačil. (R. B.)
naše ekipe v košarkarskih prvenstvih
1. MOŠKA DIVIZIJA
D	SKUPINA A
Ure9 — Foto Mauro 131:79 (57:39)
BREG: Kapič 8, Koren 12, Mene-ghetti 40 (2:2), Salvi 38, Barut 27 U-4), Male 6 (2:3).
.	. zadnji prvenstveni tekmi so Bre-
brez težav visoko slavili proti sla-i ekipi Foto Mauro. Naši so ponovno ukazali, da znajo dobro igrati, predla1 v napadu, ko niso psihološko ore men jeni. Glede uvrstitve v na-aijnji del prvenstva pa so se vsi a.crti izjalovili že s porazom v predzadnjem kolu. Kljub vsemu pa lahko cenimo prvo prvenstvo Bregove e-*Pe kot precej pozitivno. (Čok) IZIDI ZADNJEGA KOLA p. ‘"centma - Prevenire 61:62, Breg -0 Mauro 131:79, Sanitas - Auto-M“®a 65:66, Saba - Quattropi 105:75.
, , končna LESTVICA o utoKamma 24, Sanitas in Saba 22, p c8 20, Quattropi 10, Foto Mauro 6, evenire in Fiorentina 4.
SKUPINA B
Basket Team 81 — Sokol 45:47 (20:20)
Rk°KOL: Pertot 8, Ušaj 8, Bogateč, 6 anjšček 2, Gruden 2 (2:5), Devetak • Žbogar, Pahor 10 (0:3), Terčon 4, ^mak 7 (i;5)
PrC°lovci 80 s to zmago zaključili v |?s*'vone nastope. Tekma je bila širrv Crn P°lčasu izenačena, med na-m Pa je posebno izstopal Pertot.
V nadaljevanju si je nasprotnik priboril prednost tudi 10 točk, Nabrežinci pa so potrpežljivo gradili igro v napadu, nadoknadili zaostanek in povsem zasluženo zmagali. Tokrat lahko pohvalimo vseh naših deset nastopajočih za prikazano igro in borbenost.
(Andrej P.)
IZIDI ZADNJEGA KOLA Baloncesto - Santos 76:91, La Talpa
-	Muggia 30:90, Team 81 - Sokol 45:47.
KONČNA LESTVICA Santos in Inter Muggia 20, Sokol 14, Baloncesto 12, Piubello 8, La Talpa 6, AGLI Fanin 0.
SKUPINA C
Inter 1904 — Bor 99:50 (43:22)
BOR: Raseni 8 (0:3), Gerdol 9 (1:3), Štavar 5 (1:3), Jančar 4, Perko 4, Sestan 9 (1:6), Zlobec 6, Oblak 5 (1:3).
V zadnji prvenstveni tekmi je Bor doživel visok poraz. Neuspeh je bil sicer predviden, a borovci so si verjetno le nadejali nekoliko ugodnejši izid. Tokrat pa ni bil nihče v Borovi ekipi posebno razpoložen, medtem ko so nasprotniki bili kar se da uspešni.
Bor je tako ob koncu prvenstva obtičal na zadnjem mestu lestvice (skupno z Barcolano), kar pa je bilo spričo ostre konkurence v C skupim tudi pričakovati. (Marko)
IZIDI ZADNJEGA KOLA Bareolana - St. Azzurra 66:83, Sorvolami - Ferroviario 89:62, Inter 1904
-	Bor 99:50.
KONČNA LESTVICA Inter 1904 in Sorvolami 22, Don Bosco 20, SGT 16, Ferroviario in St. Azzurra 12, Bor, Bareolana 4.
O našem nogometu
Nadaljujemo danes z drugim delom okrogle mize o našem nogometu. Zaradi velike stiske s prostorom bomo z okroglo mizo nadaljevali (in tudi končali) v naši jutrišnji številki.
Naše okrogle mize so se udeležili: IGOR ČUK, predsednik ŠD Breg; EGIDIJ STRNAD, odbornik ŠD Breg; VALTER HUSU, tajnik ŠD Primorje; DARIO KANTE,
predsednik ŠD Primorje; ALBERT ČUK, predsednik ŠD Primorec; BORIS PRIMOŽIČ, predsednik nogometne komisije pri ZSŠDI; ALDO FRANCO, predsednik ŠD Zarja; ANGEL BOGATEČ, predsednik ŠD Vesna; DARIO GER-GOLET, odbornik ŠD Mladost; MIRJAN ŽAGAR, odbornik ŠD Zarja; ANDREJ RACE, odbornik ŠK Kras; BRUNO RUPEL, naš dolgoletni nogometni dopisnik.
Del udeležencev na naši okrogli mizi
Dolgoletna boleča rana
• Kaj menite o že dolgoletni boleči rani, da je v naših ekipah vse več neslovensko govorečih nogometašev. Kako bi lahko rešili to vprašanje?
I. ČUK: »Če hočemo to vprašanje rešiti, je ukrep le eden. Ta pojav je treba odrezati.«
STRNAD: »Imamo dosti društev in . malo igralcev. Problem je vedno isti. Če hočemo odpraviti italijanske igralce, moramo imeti lasten naraščaj. Če v prvi ekipi igrajo mlajši, se moramo sprijazniti z dejstvom, da nogomet, ki ga bomo predvajali, ne bo tako kvaliteten. Pri vseh naših društvih pa je doslej vedno obveljalo geslo : za vsako ceno »močna squadra«. Edina rešitev je v tem, da na to geslo pozabimo in se naslanjamo edinole na domače sile s katerimi razpolagamo in so pač takšne kakršne so. Drugih rešitev m.«
HUSU: »Problem ni nov. V naših društvih je več igralcev italijanske narodnosti, ker imamo dosti ekip. Žal primanjkuje mladih, se pravi prav tistih, ki bi morali nadomestiti veterane in okrog tega vprašanja se stalno vrtimo. Rešitev? Ali vsa društva združimo in ustvarimo eno samo društvo s skupnim imenom ali pa obdržimo vsa društva in še naprej vključujemo igralce italijanske narodnosti. Osebno nisem načelno proti temu, da v naših ekipah igra tudi nekaj italijanskih igralcev, mišim pa, da morajo biti mnogo kvalitetnejši od naših.«
KANTE: »Po mojem ni nemogoče najti 11 igralcev za člansko ekipo. Problem obstaja kvečjemu v mladinskih kategorijah, kjer je zaradi starostnih mej izbor igralcev bolj omejen. Vsekakor pa drži, da je čedalje manj igralcev in res je tudi, da se pri naših društvih še nismo znebili miselnosti, da je treba na vsak način imeti čimfooljšo ekipo. Tudi jaz mislim, da lahko opravičujemo nastop italijanskih igralcev v naših ekipah e, če dejansko pripomorejo k izboljšanju kvalitete.«
A. ČUK: »To vprašanje je nerešljivo. Dandanes naša društva brez italijanskih igralcev ne morejo obstajati. Rešitev je le v združevanju.«
PRIMOŽIČ: »Popolnoma se strinjam s čukom, samo z združeno ekipo bomo lahko imeli slovenske nogometaše. Treba pa je upoštevati, da v naših vaseh bivajo tudi italijanske družine. Teh ne smemo odstraniti samo zato, ker govorijo tuj jezik. Nekateri so društvu lahko celo v večjo pomoč kot naši. Prav je, da iščemo združevanje, vendar ne smemo radikalno odstraniti tistih, ki v vasi pomagajo tudi pri drugih prireditvah in so nam naklonjeni.«
FRANCO: »Jasno je, da v društvih delamo predvsem za naše, slovenske o-troke. Ekipa terja veliko dela, pošteno je, da si pomagamo tudi z drugimi igralci, posebno s tisti mi, ki se pri nas ali v vasi dobro počutijo in so nam naklonjeni.«
Okroglo mizo vodil:
BRANKO LAKOVIČ
sodelovala:
RUDI PAVŠIČ in ALEKSANDER KOREN
BOGATEČ : »Mislim, da rešitve ni. Mi delujemo v vasi, kjer je neslovensko govoreče prebivalstvo velika manjšina. Teh ljudi ne moremo odstraniti. Če se k društvu približa fant, ki ne govori slovenskega jezika, ga ne moremo zavrniti. Če bi ga, Vesna sploh ne bi več obstajala. Brez takih fantov ne moremo naprej, ker nam pomagajo in osvajajo našo mentaliteto. Mi od njih zahtevamo le, da so politično neoporečni, da so protifaši-sti.«
GERGOLET: »Zato, da izboljšamo kvaliteto našega nogometa potrebujemo tudi italijanske igralce. To je vse,«
ŽAGAR : »S tehničnega vidika bi se problem iahko postavljal, denimo, pred 10 leti, ko je bila kvaliteta slabša, mladine pa je bilo več in vključevanje tujih igralcev, če jih tako lahko spoh imenujem, ker jih za tuje nimam, morda ni bilo opravičljivo. Sedaj so razmere drugačne. Na dan prihaja tudi naša velika hiba. Statistike kažejo, da so »tujci« najboljši atleti, najbolj resni in vestni, skratka pravi športniki. Če na vprašanje gledamo s politične plati, ne vem zakaj smo se Slovenci vedno toliko otepali teh italijanskih igralcev. Rekel bi, da smo bili v tem naciona’isti, nikdar nismo hoteli drugih poleg nas. Mislim, da lahko vključimo v naše vrste nekaj italijanskih igralcev, če je ogrodje ekipe domače, zdravo, če je odbor zaveden in če je povrhu še trener domač. To ni noben problem oziroma rekel bi celo, da je takšno vključevanje priporočljivo, ker nas italijanski igralci na ta način boljše spoznajo in se seznanijo z našo nacionalno opredeljenostjo, skratka začenjajo nas razumeti. In mislim, da imamo v naših ekipah samo take igralce, ker mislim, da drugače sploh ne bi igrali za Zarjo, Breg in druge naše ekipe. Pa še to, kar je bilo in je še tm v peti naših velikih mojstrov in teoretikov. Vedno nas napadajo, vendar
če bi nas bolje poznali bi vedeli, da našega slovenstva nismo nikoli zanemarili in da nam tega res ne morejo bčitiati.«
RACE: »Pri Krasu bi bili zadovoljni, če bi ;ahko imeli samo slovenske igralce, vendar brez rezultatov ne gre, če pa jih hočeš imeti, moraš v ekipo vključiti Italijane. V Repnu imamo le tri domačine, ostali prihajajo iz Trsta.«
ŽAGAR : »Kar zadeva kvaliteto bi hotel pripomniti še to. Težko je odbornikom, ki hrepenijo po določenem vzponu in uspehu, da bi se predali rekreaciji, dn bi sprejeli predlog Brega - odrežimo in bo šlo kot bo šlo. Vsak želi tudi nekaj doseči, ne pa samo delati.«
RUPEL: »O tem vprašanju, ki je e-no najbolj bolečih v našem nogometu, se govori že več let.
Kar md je znano so se naša društvu na sejah združenja obvezala, da bodo postopoma nižala odstotek tujih nogometašev v ekipi. Gola resnica je na žalost povsem drugačna. Dandanes je v naših vrstah že nad 55 odstotkov tujih nogometašev, kar lahko dokažem. Predstavnikom društev postavljam vprašanje? Prihodnje leto bomo imeli kar osem ekip v tretji amaterski ligi. Zavedati se morate, da jih osem ne bo napredovalo. Kaj bomo torej naredili? Ali naj tekmujemo, kdo bo imel močnejšo ekipo in zapišemo, da je v naših ekipah 80 odstotkov Italijanov, ali pa se usedemo in se dogovorimo za sestavo ene skupne ekipe z dolgoročnejšim programom?«
STRNAD:	»Da se povrnem k
vprašanju, ki je gotovo boleče, saj gre za to ali smo slovensko društvo ali smo mešano društvo ali dvojezično ali celo pretežno italijansko. Pri Zarji je na primer trener Slovenec, mi, poleg vseh težav, imamo italijanskega trenerja, ki z našimi igralci občuje v italijanščini. Če imaš italijanskega trenerja je skoraj neizbežno, da imaš tudi kakšnega italijanskega igrača. To pomeni, da se v glavnem govori po italijansko, razen na začetku in na koncu, ko pozdraviš z »zdravo«. Ne gre zato, ali smo nacionalisti, ali nismo, gre za to, da bi imeli nekaj svojega. Gotovo nismo kot De Cubertain, ne gremo na igrišče zato, da izgubimo, tega nihče ne trdi. Ko govorimo o odstranitvi tujih igralcev, ne mislimo na tiste, ki že živijo v občini, so v vasi, živijo v naši skupnosti, v naši družbi ali društvu, vendar problem vseeno obstaja. Moramo vztrajati na tem, da ostanemo slovensko društvo, kolikor je mogoče.«
ŽAGAR : »Združevanje ni odvisno od tega, ali imamo osem ekip v tretji a-materski ligi. Sem za združevanje ne glede na to ali smo v tretji ari drugi ali prvi ligi. To je drugo vprašanje. Problem ni v tem, ali smo slovensko društvo ali ne. Problem je v tem, ali smo slovensko društvo brez Itali-janbv, in marsikatera ekipa bi v tem primeru ne obstajala več, ali z Italijani. To je realnost, ki jo moramo sprejeti.«
Nadaljevanje v jutrišnji številki
Edini naš predstavnik v prvi amaterski ligi, kriška Vesna, je letos izpadel iz lige. Na sliki: posnetek s srečanja: Vesna - Ponziana
Naročnino: Mesečno 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številko415,00 dm, naročnina zo zasebnike mesečno 180,00. letno 1 800.00 dm. zo orga-mzociie m podietio mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm
Poštni tekoči roču n zo llolljo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ona Kordeljeva 8/II nod telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'A IVA 18’ ' Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
6. junija 19M
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 moggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja L JZTT in tiska r ^ Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Morija kolonistov v nerazviti južni pokrajini Bangladeša
V Italiji preveliko nekakovostnega vina
PESARO — V zadnjih 10 letih se je poraba vina v Italiji zmanjšala za 20 od sto, znatno pa je upadel tudi izvoz. Nasprotno pa se pridelava ni skrčila, kar pomeni, da je na Apeninskem polotoku preveč vinčka. Ne samo, preveč je nekakovostne kapljice.
To so ugotovili na zasedanju skupnosti Enohobby d’Italia v kraju Castel di Gradàra, kjer so včeraj podelili posebna priznanja pridelovalcem najboljših vin iz 14 italijanskih dežel. Udeležencev je bilo 200, prav toliko seveda vzorcev, toda značk, ki se podeljujejo je bilo deležnih samo 139 kletarjev.
Ni dovolj znak o izvirnem poreklu, so dejali, kajti DOC jamči le geografski izvor, ne pa tudi kakovosti vina.
DHAKA — V okolici Chittagonga, drugega največjega mesta Bangladeša, so pripadniki avtohtonih plemen napadli konec prejšnjega tedna naselje Bhushan Chara ter pobili približno 180 ljudi. Do morije je prišlo v dveh napadih. V četrtek so napadalci pobili okrog 100 ljudi in jih ranili preko 200, naslednjega dne pa so pobili še 80 ljudi in jih ranili okrog 800. Pri tem so se posluževali avtomatskih pušk in pištol neznane izdelave.
Naselje Bhushan Chara je ustanovila bangladeška vlada leta 1972, da bi spodbudila razvoj kmetijstva v deželi. Kot mnoga druga podobna naselja so tudi Bhushan Charo obljudili kolonisti, ki so prihajali iz gosto naseljenih nižinskih predelov. To pa je
vzbudilo odpor pri 26 avtohtonih plemenih. Ti vidijo v prišlecih predvsem tujce, ki so se krivično polastili njihove zemlje in ki ogrožajo njihovo samobitnost. Zato so ustanovili gibanje »Shanti Bahini« (»Mirovna sila«). Gibanje je v zadnjih 12 letih že večkrat napadlo kolonije in druge državne ustanove, pri čemer je bilo pobitih okrog 5.000 ljudi.
Po vladnih virih naj bi morijo konec prejšnjega tedna izvedla proso-vjetska veja »Shanti Bahinija«, ki ji je ime »Preetkumar«. Vedno po istih virih naj bi število oboroženih upornikov ne preseglo 4.000. Približno 400 naj bi jih odložilo orožje lansko leto, potem ko je bangladeški predsednik Ershad proglasil amnestijo.
Na ta dan pred 40 leti
Na današnji dan pred 40 leti so se zavezniške vojske izkrcale v Normandiji. Bila je to ena največjih vojaških operacij vseh časov, 6. junij 1944 pa je zapisan v zgodovini kot »najdaljši dan«
Praznik karabinjerjev
Včeraj zjutraj je bila ob 170-letnici ustanovitve karabinjerjev tudi v Rimu velika parada	(Telefoto AP)
Poročilo komisije za krajevno financo pri notranjem ministrstvu
Preko pol milijona občinskih uslužbencev
RIM — 31. decembra 1982 je bilo v Italiji preko pol milijona, točneje 501 tisoč 800 občinskih uslužbencev. Podatek izhaja iz poročila komisije za krajevno financo pri notranjem ministrstvu, ki obravnava štiriletje 1980-83.
V tem obdobju je število zaposlenih na občinskih upravah naraslo v občinah z manj kot 100.000 prebivalci za 49.000 enot, to je za 32,9 odstotka. Največ občinskih uslužbencev je v Lombardiji (preko 73.000), najmanj pa v Val d’Aosti (okrog 1.100).
Veliko bolj od absolutnih vrednosti pa je seveda zanimivo število občin-
skih uslužbencev v razmerju do števila prebivalstva. Vsedržavno povprečje je 1:112, toda stanje v posameznih deželah oziroma mestih je zelo različno. S tega vidika je na prvem mestu Ligurija, kjer je 1 občinski u-službenec na vsakih 82 prebivalcev, medtem ko je na zadnjem mestu Veneto z razmerjem 1:148. Stanje v Furlaniji Julijski krajini se približuje vsedržavnemu povprečju.
Naj navedemo zdaj še podatke o razmerju med številom občinskih u-službencev in številom prebivalstva še za nekatera večja italijanska mesta.
Na prvem mestu najdemo Bologno (1:76), nato pa sledijo Firence (1:80), Rim (1:92), Neapelj (1:93), Turin (1:95), Bari (1:149) in Palermo (1 proti 168).
Seveda so občinski le del uslužbencev javnih ustanov v Italiji. Omenjeno poročilo prinaša tudi podatke o številu zaposlenih na pokrajinskih u-pravah. Teh je bilo konec leta 1982 skupino nekoliko več od 63.000, kar pomeni, da v vsedržavnem povprečju odpade 1 pokrajinski uslužbenec na vsakih 873 italijanskih državljanov.
Afera o paradižnikih ki rastejo kar cez noč
SKOPJE — Te dni prekupčevalci pospešeno kupujejo paradižnike pridelovalcev v vaseh okrog Gcvgelije. Paradižnik je rdeč in zrel ter ravno zato strupen, saj so mu k dozorevanju pomagali z nevarno kombinacijo kemikalij. Gre za kemikalije »etrel«, ki jo proizvaja zagrebški HROMOS ter za neke iz Grčije pretihotapljene kemikalije. Namazan s takšno zmesjo paradižnik dobesedno čez noč dozori in dobi lepo rdečo barvo.
V Makedoniji so ogorčeni zlasti pošteni pridelovalci, saj vedo, da je treba za zdrav in primerno zrel paradižnik ob obilici truda počakati še cel mesec. Iz vasi, kjer so »odkrili Ameriko«, so doslej poslali na tržišče 320 ton paradižnika, ki je lahko nevaren za zdravje starejših in otrok. Neki pridelovalec je prekupčevalcu poslal kar tono na silo dozorelega paradižnika za milijon di nar jev.
Inšpektorji so kar se da budni, a kaže, da so nemočni, saj posle sklepajo med štirimi očmi. Strokovnjaki inštituta za zdravstveno zaščito Makedonije v strahu domnevajo, da bo takšno početje težko preprečiti.
Uspel poskus japonskih izvedencev
Obraz stare Egipčanke
KAIRO — Kakšna so bila dekleta pred 34 stoletji? To je uspelo ugotoviti skupini japonskih znanstvenikov s tokijske univerze Wassida. S kompjuterjem so rekonstruirali in »fotografirali« obraz dekleta, ki je živela pred 3 tisoč 400 leti.
»Gre za izjemno relevanten rezultat,« je dejal predsednik zveze za egip čansko zgodovino Kadry, ki je še poudaril, da bo sedaj moč rekonstruirati obrise junakov antičnega Egipta.
Lobanjo dekleta je našla japonsko egiptovska odprava v neki grobnici na zahodnem bregu Nila v bližini Luxorja. šlo je za grobnico, v njej so bila okostja še osmih oseb, nekega pisarja Thoutmosisa UL, enega izmed naj večjih faraonov osemnajste dinastije, ki je vladal v petnajstem stoletju pred našim štetjem. Ponovno je razširil egipčanski imperij v Azijo in postavil državne meje do Evfrata.
Lobanjo (z vsem zobovjem) so prepeljali v Tokio, kjer so začeli z rekonstrukcijo obraza. To opravilo je trajalo kar šest mesecev, še vedno pa ni jasno, kateri metodi so sledili. Kaže, da so najprej fotografirali z vseh strani posamezne kosti in koščice, dokler niso dobili točnih dimenzij obraza. Nato so vse podatke posredovali kompjuterju, ki je obraz »oblekel« s kožo. Rodila se je čisto resnična podoba: obraz dvajsetletnega dekleta.
Bo Karajan res zapustil berlinske filharmonike?
BERLIN — Vse kaže, da utegne sloviti dirigent Herbert Von Karajan pretrgati odnose s prav tako slovitimi »berlinskimi filharmoniki«. Pogodba mu dovoljuje doživljenjsko vodenje orkestra, sicer pa bi Karajan, ki je 5. aprila dopolnil 76. leto, lahko stopil v pokoj že pred 11 leti. Prejšnji teden je orkestrašem zabrusil, da jih noče dirigirati ob priliki tretjega binkoštnega koncerta v Salzburgu, pripravljen pa je bil voditi dunajski filharmonični orkester.
Nekateri menijo, da so se odnosi med Karajanom in orkestrom skrhali ob aferi klarinetistke Sabine Mayer: orkester je ni maral in Karajan mu jo je vsilil. Drugi pa pristavljajo, da botruje vsej zadevi predvsem' splošno znani uporni značaj tega velikega mojstra, ki je večkrat prišel navzkriž tudi z intendantom Girihom in berlinskim senatom.
Člani filharmoničnega orkestra so vsekakor Karajanu poslali ultimat, če smemo tako nazvati pismo, v katerem ga odločno pozivajo k spoštovanju sprejetih obveznosti.
miki musYerI Čudežni otok
(27.)
Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
V6EGA
__ _ . „ BOMO OSTALI NA TEM VRAŽJEM OTOT " OBVESTITI MORAM ZVTTORS .
3E
kLmto,
V NE6REAI.
NJIMA V BOMO VSAJ SKUPAJ
TOLE
KMALU JE BIL SPET PRI LUKNJI, KI JE VODILA V VELIKANKINO BIVALIŠČE....
Bajna odškodnina avstralski povoženki
SYDNEY — 02 milijardah lir zares ne moremo trditi, da so to drobtine.
In prav tolikšno odškodnino je avstralski višji sodni dvor odkazal 43-letni gospodični Jannette Elizabeth Hamilton, ki jo je leta 1981 z avtom povozil 23 letni Densly Malheson ter jo zelo hudo poškodoval: zgubila je desno nogo, bila je ob del desnega kolka, prestala je več kirurških posegov, a še danes se ne more prosto nasmejati, ker jo tedaj dajejo hude notranje bolečine. Bila je tudi športnica, kar ne more biti več. Densly je za volanom bil hudo nažgan.
Lov na »pračloveka« po Kitajskem
PEKING — Leta 1977 so na neraziskanem pragozdnatem območju sredi Kitajske opažih čudna bitja, ki naj bi bila po telesni zgradbi nekje med opico in človekom. Mislili so, da gre za primerke čudežno preživelega pračloveka, za vsak primer pa so jih nazvali kot čisto navadne divjake. No, kitajski tisk vse češče poroča o ravno tako vse češčih pojavih takšnih bitij, in to zlasti v Tibetu. Toda: ali ni bil tam tudi jeti, ki ga potem ni bilo? Kitajci so vsekakor zadevo vzeli resno in ustanovili posebno študijsko skupino, ki bo v kratkem šla na turo za »divjaki«.
Tudi v Vatikanu se gre jo nogomet
VATIKAN — Če kdo misli, da vlada v dušnopastirskem kraljestvu sama spokojna tišina in toga resnost, se presneto moti. Tu je poskrbljeno za vse; tudi za šport. In včeraj se je končalo nogometno prvenstvo, ki se ga je udeležilo, reci in piši, kar devet ekip. Zmagalo je moštvo nekakšnih vigilante-sov, kot so po novem poimenovali prejšnje žandarje, na zadnje mesto pa se je uvrstila enajsterica tiskarjev vatikanskega glasila »Osservatore romano«, ki je prejela tako imenovani »pokal discipline«.
Potepuški psi teror francoske drobnice
PARIZ — .Med drobnico, pa tudi med govejimi čredami in celo divjadjo v Zgornji Savoji je vse več preplaha. Pa ne zaradi volkov ali lisic, pač pa j zaradi napadalnosti potepuških psov. Lani so na • planšarijah našli raztrganih i kar 487 ovc, a od tega so jih 486 ugonobili psi. Ti so se znesli še nad 16 j glavami goveda, 35 srnjaki, 5 gamsi, 4 merjasci in jelenom.
Raziskava je pokazala, da je v Franciji danes 8 milijonov psov, lep del pa se jih raztepe, ko jih ljudje naženejo od hiše, oziroma zapustijo, ko gredo na počitnice.