mwww»i Posamezna številka; 1 krono* .TABOE* Ichv* ■ j oodolje is piuuikov, ob 18. tiri k » • da-um o ra neslednjtgm da« tu atu* S £ Mlolatno 180 K, roiletco VO K, * četrtletno tS k, m»sečno IS K. • IejmsU po dogeron. Pri T«Onta. J ob)ari popari- 5 l n prt raniti .TABORA«, • U1TUB0S, Jrctt&n «11*» ««r. 4. i o o o pr>§Tini?rA e^šaijhsita a o a TABOR In Posamezna Številka; 1 krono. mODHI^TVO M Mb*)« y Bili-buu, MMm «1. to. 4, L m4* »tropj«. TeUioa tat«rerb. it. 27», DP KAVA m uktf» T UM llld it. i, prilili]«, kdorkoli ve b0do * uč.lnkovito sredstvo. Trumoma V ?®02>ce pred grad pribrumile. In Vitih j^nitnih receptov, tisoč čudo- olitju« Vam bo na razpolago. — P Os] a v v tistih časih ni bilo. Državne *Hali rJr opravljali mogotci sami in Masa o njlh izbrani zbor izvoljencev. V zadevami ni ukvarjala. •lilo. Nir?(2ci,!.ska vedfl st°ji seveda kar se ^°ii knu° ^ vedno na isti vi- v. *akotn v dv°mih norcev. Pojdi širni? gorsko selo ali na množice ?ika s;i°. cesto velikega mesta. Zdrav- . dneh pa se je v tem, ka-arugih ozirih, mnogo izpreme- VU U*, vsak korak- Zatarnaj da *V e£ob?1* zobobol, prehlajo, mrčesu ^Pan!e v &*vesu, streljanje v Sea V kosteh *U katerokoli •"ržnik l . in neznanih, navadnih ali :u?Oih kVvi neznanih, navadnih ali ^ De hS 5nil,,*m bograe: TvoJa duga ■-^'deležna večnega izveli^gp^ To je pojav naravnega zakona in mesto da obsojamo hrvatski separatizem, bi morali v prvi vrsti obsoditi in zatreti srbski in 'slovenski separatizem in bodimo prepričani, da bi s tem ubili tudi hrvatskega. Dokler* pa izjavljajo Srbi, da se edinosti na ljubo, državi in vsej naše} bodočnosti na ljubo ne morejo odreči svojemu privesku, '■»srbskemu" imenu, dotlej imajo tudi Hrvati popolnoma prav, da so tudi glede svojega »hrvatstva" separatisti. Dokler se Srbi nočejo odreči svoji cirilici, svoji zastavi in svojemu koledarju, tudi od Hrvatov in Slovencev ne morejo zahtevati ni-kakih »žrtev*. Srbi so jedro naše države, oni so jo pravzaprav ustvarili in v njihovih rokah leži njena bodočnost, to je fakt, katerega ne moremo negirati in za to bo tudi od pjih odvisno naše popolno ujedin-jenje in ozdravljenje od 'separatizma. Ni bil tu naš namen očitati in pred bacivati, povedali smo dobrohotno in iz ljubezni do našega naroda in njegove bodočnosti le to, kar nam je težilo dušo po petkovih dogodkih na medstrankarski seji. Pedanterija mora izginiti, eko hočemo, da postanemo res močan in velik nqrod, velik ne le po številu, ampak predvsen* po bistvu, po duhu. Češki glas o Jugoslaviji. Češka trgovska revija „Obchodni Bursa“ je objavila v svoji decembersk številki p. 1. zanimiv gospodarski članek Jugoslaviji, kateremu je pristavilo ure dništvo karakteristično opombo: Ta, oc Jugoslovena napisani Članek, poln lju Dežni do domovine, objavljamo kot do1* kaz, da so ljudje tudi drugod nezadovoljni, ne samo pri nas, treba je torej povsod potrpežljivosti k daljšemu razvoju jo vojni. Članek je tudi za našo javnost po* učen in informativen ter ga zato objavljamo v izvlečku: Jugoslavija je znana zlasti s svojim naravnim bogastvom. Vzemite katerokoli stroko prvotne produkcije, povsod se vam kaže Jugoslavija kot zemlja, kjer teče mleko in med. Zemlja rodi Žito, sadje, vino tes, tobak itd. v izobilju, ima ogromne črede vseh vrst živine, ima nebroj neizrabljenih vodnih sil, ogromna boga* stva v podzemeljskih zakladih, krasno morsko obrežje z bogato vodno fauoc in floro ter prekrasnim podnebjem, kra-komalo, ima vse darove narave, katerih si le more država želeti. . . In vendar gospodarske razmere v dr-i žavi niso ravno razveseljive. Ne težijo pa je samo posledice vojne, katera je pravzaprav zadela z vso svojo težo samo Srbijo, kajti tudi v Srbiji sami so razmere akšne, da bi si lahko država že opomogla. Tam imamo predvsem nezadostno organizacijo ljudskega dela, od katere trpi gospodarsko življenje v Jugo-3!lWj!?V5ama državna uprava se nahaja še na precej nizki stopnjL Jugoslavija je, izvzemši Rusije, morda ona država v Evropi, ki ima najnezmožnejšo državno upravo, katere delo še povrh tega ovirajo strastni potitični -boji. Čeprav Je imela Srbija pred vojno svojo samostojno življenje kakor Cma gora, čeprav je obstojalo nekako državno življenje z do-tičnimi organizacijami tudi v Hrvatski ako ti ne ponudi vsak tretji, če ne že vsak drugi svoj naboljši, če ne celo edino zdravilni recept. Nič boljše ni v današnjih dneh v tem oziru glede politikov. Morebiti celo slabše. Zakaj, ako znamenja v deželi ne varajo, se bodo s tem najlažjem izmed vseh poklicov kmalu pečali tudi že samosrajčniki. Poprašaj za svet moža, ki je v rovtah doma, poprašaj gizdalina v salonu, obrni se na sivolasega starčka ali na mlečnozobega šolarja 1 Kje na svetu je kdo, ki ne bi znal najbolj enostavno razvozlati najbolj zamotanih vnanjih in notranjih političnih vozlov? Ustava, dinastija, monarhija, republika, sovjeti, arnahija, centralizem, federalizem, avtonomijo, ali so to vprašanja, ki naj bi delala preglavico povprečnim možganom? Uprava, narodna ekonomija, finance, davki, draginja, carinski tarifi, promet, trgovske pogodbe, izvoz, uvoz, socijalizacija, šola, cerkev, vera, razporoka, celibat, militarizem in kar je še take in take in enake šarel Ali so to morda problemi, ki zahtevajo za svoje obdelovanje posebne bistroumnosti, znanja in izkušenj? Vsak tretji m drugi, ki se z njim v gostilni sestaneš ali ga na cesti srečaš, pa naj je že pisni«1 ali ne, zna take probleme reševati. Vsi ti in zraven še tisti, ki kaj znajo, so politiki. 1 Ni vra;?, da bi bilo danes vprašanje, nega norca trd oreh. Ali verjetno je da bi se mož v takem slučaju v svoj iznajdljivosti dvorni norci so silno duhoviti ljudje — izmuzal iz te težke dileme s trditvijo, da mu pravzaprav n: izbirati, ker so zdravniki in politiki le dve veji enega in istega drevesa. Prv lečijo ljudi in živali odnosno skušajo zdrave pri zdravju ohraniti, drugi delajo isto pri drugih organizmih, kakor so to občine, pokrajine in države. Sa ostane pravtako tudi profesor vedno profesor, pa naj že poučuje višje računo slovje ali telovadbo, paleontologijo a zrakoplovstvo. Ker pa je bil edini namen vsega dosedanjega dokazovanja dokazati, kako velikansko število politikov diha in dela med nami in za nas, postimo odslej Eskulapove nčence in njihove ožje sorodnike padarje in konjederce ^ strani. Kaj in kdo so politiki in kakšen delokrog, v katerem se pehajo in po tijo, je pravzaprav vsaj v velikih obri sih že iz dosedanjih izvajanj razvidno Podrobno se pa tega delokroga ne di orisati, kakor se ne da v kratkih po tezah podati delokroga tatov, goljufov, verižnikov, tihotapcev in navijalcev cen. Ni pa težko podati kratke znanstvene definicije, kakoršne so v zakonih n. pr. za tatvino ali goljufijo. In sicer: Kdor v prid svojih vrstnikov ali potomcev je ali na skrivaj posveča mimogrede ali stalno svoje duševne ali telesne moči! rešitvi tistih vprašanj, od katerih rešitv« je odvisno njihovo (koga!) blagostanje na tem ali onem svetu ali pa na obeh, ta se bavi s politiko. Tu pa nastane vprašanje, v.katero kategorijo človeškega udejstvovanja naj se uvrsti to, kar je v predstoječi definiciji naznačeno. Ali je to znanost, umetnost ali virtuoznosti Da mora biti dober strateg ali dober kirurg nekaka zmes med učenjakom in umetnikom, ne bo nihče ugovarjal. Opredeliti iz tega gledišča politiko ni lahka stvar. Zato ne bi-zgrešil mnogo, kdor bi hotel trditi, da mora biti dober politik nekaka troživkal Znanstvenik, umetnik in virtuoz, vse v eni osebi. Da mora nekaj znati — kaj in koliko ne pride v poštev — je tako jasno, da na dlani leži. Da mora biti kos umetnika, zahtevata glas in gesta, ki sta čestokrat glavni predpogoj uspeha. Da mu pa tudi virtuoznost ni nepotrebna, bo samo tisti uvidel, ki ve, kako koristno je, ako zna ob potrebi spretno in nevidno skočiti iz enega v drugo prepričanje, in to tudi tedaj, če sta obe Se bolj narazen, kakor je oddaljena SJot$nsj(i od Nemške Kalvarije. (Dalj* i>rih.) SU'«ai A B o r*; 1MaBEo?7227febmir}a'"l92^ ki jn Bosni, vendar ]e ravno Beograd ognjišče državne in administrativne nezmožnosti, medtem ko so si Slovenci, torej narod, ki je razven ogrski Srbov največ ;trpel pod avstrijsko persekucijo in germanizacijo, ustvarili svojo upravo raz-merno najboljše v celi Jugoslaviji. Ce pogledamo na Železniško mapo Evrope, vidimo tam n. pr. gosto mrežo železnic v Češki, medtem ko je jugoslo-vensko ozemlje skoro najbolj belo v Ev-!ropi. Pa še na teh par železnicah, ki jih 'ima Jugoslavija, je promet zelo slab. Cela država trpi tudi letošnjo zimo na nedostatku premoga, čeprav leži pred premogovniki na tisoče vagonov premo-ga, katerega železnice „ne morejo" transportirati. Po okupaciji Reke in Daltna-dje je ostala edina jugoslovenska luka, do katere pelje železnica Bakar in vendar niso tekom dveh let napravili tam niti 1 km dolge zveze med kolodvorom in luko. Sedaj, po rešitvi jadranskega vprašanja, dobi velik pomen Split, od katerega pelje nonnalno-tirna proga do Knina in od tam ozkotirna do Bosne, medtem ko ima peljati od Knina Jnor-malno-tirna proga tudi do Ogulina, t. zv ;LiČka železnica, ki je bila že med vojno Izgrajena iz Ogulina do Gospiča. Po prevratu je bilo delo na razmeroma kratkem {ostanku proge takorekoč ustavljeno. Po !pravilo pokvarjenih lokomotiv in vagonov napreduje zelo počasi, čeprav je tu do volj inženerjev, delavcev, materijala in denarja. In povsod drugod, kjerkoli ,je pri delu 'udeležena vlada, nastaue zastoj. * Narodna banka “ v Beogradu kljub svojim številnim podružnicam ne more svoje delav inosti zadovoljivo razviti, ne more dežele [preskrbeti z zadostnim denarjem, ki manjka (bankam, industriji in trgovini, kar pov •zroča često občutne krize. Državna hipe-i tečna banka, takozvana Uprava tondova, [je tako birokratično organizirana, da ne imore razviti niti v Beogradu nikakega iuspešnega delovanja, kjer je zlasti stanovanjska kriza najhujša. Tfiifi ' p!osta, brzojav in telefon ne funkcijonira redno, ičeprav je Jugoslavija podedovala iz av strijske vojne fronte in etap ogromno množino brzojavnega in telefonskega materijala. Tudi trgoska in gospodarska politika! tk' jo vodi državna uprava, je zelo ubo-.jgk Medtem ko zahtevajo na eni strani zvišanje izvoza (jugoslovanska tr jgovska bilanca je zelo pasivna), obtezu-ijejo na drugi strani izvoz z nesmiselnimi jizvo^nimi carinami in carinskimi predpisi Iki so mnogokrat prave šikane. Kljub 'burnemu odporu trgovskega sveta še (vedno vlada teorija, da se mora izvozno Jblago plačati v „zdravi* valuti, torej ne jugoslovenski, s čemur se v tujini umetno !tlači kurz dinarja in doma umetno zvišuje kurz tujih valut, ne glede na to, da se s takšnimi predpisi izvozniku onemo-gočuje pravilna kalkulacjja. S prepo vedjo uvoza luksuznih predmetov so dosegli zvišanje tihotapstva in zakotne trgovine. Politika ljudske prehrane je nazadnje končala tako, da so bile cene aprovizaenega blaga višje, kot one v prosti trgovini. : V vprašanju agrarne reforme so re-lakcijonarci dosegli to, da se stvar študira, pa ne rešuje, torej lepo po avstrijsko. Posledica te okolnosti je ta, da se veleposestva ne morejo racijonalno obdelovati, kajti kdor seje, ne ve, če bo mogel itodi žeti. f * Mnogo boljše kot javnopravne, uspevajo zasebne organizacije in zasebna ini-cijativa sploh. Narod je čvrst, priden, ^edljiv in ni dvomj, da bp sčasoma s pridnim delom premagal vse današnje ovire gospodarske organizacije. Od državnega prevrata iz leta 1918 seje začela vidno dvigati trgovina in industrija in zlasti industrija gravitira bolj k Zagre-ju kot svojemu središču, ki dobiva vedno bolj in bolj velikomestni značaj. Jugoslavija je dežela, v kateri je pre-irana razmeroma zelo cenena, toda radi nezadostne organizacije prometa so cene v raznih ozemljih zelo različne. Draginja raste nekako od severa k jugu in od zahoda k vzhodu, tako, da je najcenejše Sloveniji in najdražje v Srbiji in v Dalmaciji. ;v.;>Priredil dr. A. R. prekine za hip grobno tišino.“ Tako holandski strokovnjak. Kaj in kako bo sodilo o tej „aferi“ pariško sodišče, bo pokazala šele razprava. > •; Notranja in zunanja politika. * Slovenski grb v državnem grbu poslane na predlog dr. Žerjava grb celjskih . grofov. Grb je moder ščit tremi Šesterokotnimi zvezdami. * Iz ustavnega odbora. V soboto je sprejel ustavim odbor prve štiri člene vadnega načrta ustave. * Franclja snuje defenzivno zvezo proti Rusiji. Ta zveza naj bi obsegala Poljsko, Finsko, Baltske države, Romunijo in Cehoslovaško. * italijanski konzul y Splitu. Cav. Boccardo je odklonil mesto splitskega konzula, ki mu je bilo ponudeno. Rim ska vlada je imenovala zA Split konzula marchese Medici di Marignano. * Rimski romarji, h Rima so se vrnili v Split italijanaški delegati, ki so zahtevali zase privilegiran položaj v Jugoslaviji. V Rimu so jim baje obljubili, da jih bodo energično ščitili. Zanimivosti. Svetovna afera radi enega poljuba. Te dni se ves Pariz interesira za „afero“ ki je nastala radi enega samega poljuba. V neki restavraciji je sedel mirno zalju bljeni par ter se raztovarjal, kakor se pač zaljubljena. Med razgovorom1 pa jo je on nenadoma poljubil, tako da je to opazil tudi lastnik restavracije, ki ga je to tako razburilo, da ju je vrgel ven Užaljen par pa je vložil proti lastniku tožbo, za katero so izvedeli tudi parišk reporterji in tlako je prišla cela stvar v liste. Sedaj pa je ,nastalo vprašanje ali se smejo zaljubljenci poljubljati v javnih lokalih ali ne. Vprašali so za svet razne kompetentne ljudi in neki pariški list iz javo lastnika ene največjih restavrači Pariza, g. Duvala. Duval je desavnlra svojega kolego izjavivši, da imajo zaljubljenci pravico, da se v vsaki restavraciji poljubljajo. On bi, ako bi ga lastnik vrgel ven, zahteval zadoščenje ter ne b; nikoli več posetil onega lokala. To Du-valovo mnenje pa je pristransko, ker je s tem hotel napraviti, predvsem reklamo za svojo restavracijo in gotovo je, da bodo zaljubljeni pariški pari kar drveli k njemu. Iz tega slučaja se jasno vidi kake je usoda nepravična. Mnogi ljudje se z resnim delom trudijo, da izprego vore časopisi 0 njih vsaj par besedi, ali pa celo često umirajo, ne da bi dosegli to srečo, a ta ljubavni par je prišel kar tako slučajno, vsaj za par ur do med narodne slave. Š tem slučajem se namreč ne bavijo samo pariški listi, tudi suhoparni nemški novinarji pišejo o zaljublje nem paru in o aferi, ki je nastala radi enega samega poljuba. Vest o tej aferi je prišla tudi v Holandijo in tudi tam podajkjo „strokovnjaki“ svoja mnenja V „Niewe Conrant" piše nekdo sledeče „So slučaji, osobito proti koncu tedna ko sede zaljubljeni pari v restavracijah Svoje ure prežive v grobnem molku stiskajoč si samo roke. Včasih popijejo čašico vina in to je vse. Nedavno pa sem izgubil v neki restavraciji apetit, kjer sta si dva zaljubljenca dajala dokaze lju bežni na malo čuden način, tako da ni sem vedel, ali sem v kinu ali v zveri njaku. Toda meni se zdi, da ne sme imeti Kmj)Če nič proti nedolžnemu poljubu, ki Dnevna kronika. — On mora znati nemško. V dr. Mraulaggovi pisarni občutijo največjo nesrečo, če morajo, oziroma če bi morali kateri slovenski stranki pisati v njenem jeziku. Da se te nesreče kolikor mogoče izognejo, pišejo pač nemški vsem stankam, od katerih jim je znano, da znajo tudi nemško. Semtertja nale-ijo pri teh ekskurzih na koga, ki s to )rakso ni zadovoljen. Tako se nam po roča iz Selnice ob Dravi, da je bivši župan Fornezzi dobil tako ljubimsko jismo od velikega prijatelja Slovencev r. dr. Kupnika. Gospod Fornezzi je človek dobrega srca in je poslal to ljubimsko pismo nazaj, najbrže zato, da g. dr. Kupnika izuri bolj v slovenščini. G. dr. Kupnik. pa je bil zopet mnenja, da bi bilo dobro, če g. Fornezzi sedaj Jugoslaviji ne pozabi popolnoma nemščine. Odgovoril mu je namreč, da se spominja, da je g. Fornezzi svoj čas prav dobro razumel nemško, zakaj bi tudi še zdaj ne znal. Ce se g. dr. Kupnik kot naslednik dr. Mraulagga name rava tako prakso med nami vpeljati, se zelo moti, ako upa na uspehe — Daljnogled za volksverovce. Gospod Domenik Messner nam sporoča, da ni on sam dal daljnogled volksve-rovcem, marveč njegova tašča, ker so ga vojaki zahtevali. Dogodek se je izvršil 6. maja 1919 v delavski hiši tovarne v Guštajnu, kjer je takrat stanoval Messner s svojo rodbino in kamor so se nastanili, tudi volksverovci. V politiko se on sam ni nikdar izpostavljal. — V samostanu šolskih sester v Mariboru so v zadnjem času prepleskali cevi centralne kurjave. Prav lepo, samo to bi se lahko vršilo v času, ko ni šole, n. pr. v počitnicah. Tako so morale biti gojenke celi dan v razredih ,kjer se je kurilo in so se sušile cevi. Če je to hi-gijenično,' je drugo vprašanje. V nekem letniku se je pleskalo cele med šolskim podukom. —- Strožja cenzura. Z ozirom, da nekateri listi, v Sloveniji uprizarjajo osobito zadnji čas uprav nesramno gonjo proti državi, in edinstvu je odredila deželna vlada slovensko strožjo cenzuro. V državi in edinstvu škodljivem duhu pisani članki se lahko zaplenijo, v slučaju ponovnih predstopkov pa se listi lahko za določen rok ustavijo. Ta cenzura je naperjena ▼ prvi vrsti proti klerikalnemu tisku. — Tiskarski škrat nam je v 40 številki na tretji strani v tretji koloni v prvi notici izpremenil dr. Avg. Reismana v dr. Avg. Resmanna. kar tem potom popravljamo.. -- Jugoslovenska Matica, podružnica Maribor je imela v letu 1920 K 168.627.80 in izdatkov K 167.903.—, skupaj ,torej denarnega prometa K 335.530.80.—. Prejemki obstoje iz dobrotvornine po K 8.000.—, članarine po 26.034.—, darov po K 8.460.68, obresti naložnega denarja po K 1.171.20, skupička za brošure in razglednica K 2.474.—, dohodkov veselic K 77.560.12 in dvigov naložnega denarja po K 44.927.80. Izdatke pa tvorijo nabava inventarja K 1.150.—, pisarniške potrebščine K 2.290.60, uslužbenci K 5.334.90, za Karoško K 19.490.—, razni troški K 1.571.20, veselice K 47.018.50, naložbe denarja K 91.057.80. Koncem leta 1920 je imela podružnica K 724.80 v gotovini in K 46,130 naloženega deoarja.. J. Novak t. č. blagajnik. — Državne obveznice. Po členu 295 versailleske mirovne pogodbe in po drugih zadevnih določbah v mirovni pogodbi generalno ravnateljstvo državnih dolgov ne bo izplačevalo kuponov onih državnih obveznic, ki so bile pred vojno lastnina sovražnih podanikov. Da razsoja v vseh spornih vprašanjih je finančno ministrstvo odredilo, da se v okrilju generalnega ravnateljstva državnih dolgov ustanovi začasno takozvani sporni odsek, ki bo na podlagi dokazil, da izvirajo obveznice še — 20 dinarski bankovci. Trgovski! gremij je sklenil, da se v trgovinah sprejemajo 20 dinarski bankovci le še do 20. t. m. Od takrat naprej jih zamenja le še Narodna banka. j — Zborniški dan. V sredo, dne 23. t. m. se vrši trgovski in obrtni zborniški dan v Mariboru, Jurčičeva ulica štev. 8, II. nadstropje. Uradne ure od 9.—12. ure. — Splošna organizacija voj. invalidov, vdov in siroti poverjeništvo Ma; ribor, opozarja svoje člane, da nemudoma vplačajo zaostale mesečne prispevke, ker bi jih moralo poverjeništvo sicer izključiti iz organizacije. Začasna pisarna sc nahaja v gostilni g. Škorca na Vodnikovem trgu št. 3. Uradni dnevi vsak pon* j deljek, sredo in soboto. — Tajnik, j j — Za potnike v Belgijo. Belgijsk" poslaništvo naznanja, da nikomur n® j more več vidirati potnih listin, dokler nc dobi pooblastilo od bruseljskega' zunanjega ministra. To dovoljenje se bo, izdajalo za vsak posamezni slučaj posebej Občinstvu se naznanja, da potni listi, & imajo prilepljen list, ne veljajo. Oni, -V ' imajo take liste, si morejo nabaviti nov«* J — Obsojena beograjska žlda. j nančni minister je kaznoval menjale* denarja Anafa Ruftpja Barucha in Jaščuj* radi protizakonitih spekulacij vsakega '*j 1 denarno globo 20.000 dinarjev, ki zap®* , dejo državni blagajniei. — Svarilo pred Ameriko. Minisi^ < za socijalno politiko opozarja one,, ^ j se nameravaje naseliti v Ameriki in .5'! : tam poiskati dela, da so v Severni jjj t v Južni Ameriki izgledi za delo ; ze‘° majhni. . ' — Kongres gostilničarjev v Osijek1** Dne 8., 9. in 10. marca t. 1. se vri*n Osijeku kongres gostilničarjev, na rega bodo dospeli gostje iz vseh, delO«j naše kraljevine. Predpriprave k tem« h se že zaključile. Aranžma kongresa je J rokah osješke zadruge hotelirjev in stilničarjev. — Ljudsko štetje v Spfltu. Keri*j popis prebivalstva v Splitu napačen, .»$ izkazuje le toliko prebivalstva kakor vojno, namreč 26.000, dočim je število gotovo višje, so oblasti odre«11 revizijp ljudskega štetja. — Promet novčanlc v Avstriji«.>!? Dunaja se poroča: Dne 23. januafJ“ je bilo v Avstriji v prometu 32-8 miliOT bankovcev avstro-ogrske banke. Ako st. računa k temu še dnevni giro, kf. izmenjava, je v prometu krog 40 rnilij8* avstrijskih kron, —' Falsificirane poljske marke. Pujska vlada opozarja, da je v prom^0 2 t inozemstvu nad 20 milijonov polp^j mark, ki so ponarejene. Razen tisoča*0 j: so falzificirane tudi ostale novčanicc- — Ladja na ogled. Ameriška Ja^ delnica poroča potom zagrebškega a1" J riškega konzulata, da je lesena ‘Mi (parnik) »Fort Seward* na potu v m dospe tjakaj najbrže 20. t. m. Pftr je zgrajen po modelu Ferrio in s^aij odposlal kot vzorec ladij, ki so na Pr*p]jceni saiui taki možje, ki krajevnih uier, popolnoma nič ne poznajo. ie iTi- predavanje. V soboto j J . '^'Janškem mestnem domu pre-Prl*i Sv-C6enik Miloševič o narodni cerkvi. Vpx ;tvan!e je poselilo nad 600 ljudi ter ^ so hotele predavanje biln •' ^er so bile nasilne in jih ni !ot?mV °5°^e drugače . odgnati so pozvali ‘ter l-if3300’ so naskočili z brizgalkami Im-v« °i raz^ropili. Tercijalke pa so še ^rižaL .3le "a ^ »D01*'*- niim! 'dobro u gaj' temu je predavanje Ualj^T. Tr^aški fašisti so v petek ponoči 'Kri?,,1 'n- požgali »Ljudski odei“ v Sv. Pn Trstu. ob ^ Predavanje. Danes v pondeljek ‘ Ur' zvečer predava v akadamskem o 'L Narodnem domu g. dr. Muller i »Rdeči smeh“. Vstop prost. P0dL-KronSki. drob}ž- (Uradno.) Na |{ihanfn Poro?la glavnega inšpektorata ^inistpr®8 rn*nis^rstva odreja finančni b{agaLr, nastopno: L Nobena državna 'vk£atpiVa ne sm<» oc* onega in istega !50 r Ja, sprejeti naenkrat več ko !ktoni v0bankovcih po eno ali po dve dvok* ..Pri sprejemanju teh eno in bltoair!~ ^ bankovcev morajo državne %0S3n!Ce ^PreJ'emati samo one, ki so Vlasti ' "f n^0ni kompetentnih državnih c?v je‘ _ .,.r’ sprejemanju teh bankov- ali. Pa so S na to, ali so nežigosani Njenim - Š°san* z brezdvomno pona-vlagatelie‘ se morajo odvzeti Dniin«1!1 se odposlati kompetent-'vlagatei;a h01 lastim ^er naznaniti ya^etn žio se pric*e na s^e(* Panarejel ,° končna,.4* V najkrajšefa času se l1 bank«. ,avno Pr*čelo odvzemanje •0 moj0^ iz Pometa. Kakor hitro PotrpKCe’ 1)0 generalni inšpektorat "“*• S« naredbo v tem smislu. ?t08 23 °mor v Studencih. V nedeljo J*oIski * ’?re se je na prostoru pred > e*niCe a°mom ustrelil monter Južne - ftirfv V^Us* ^končič. Našli so ga tVepa t‘1—'• bil že delje baje tudi — St. Ilj v Slov. goricah. Pevsko] društvo »Obmejni zvon“ priredi dne 27. februarja 1921 ob 15. uri prvi redni občni zbor v prostorih gostilne Celur (Sfiligoj) s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev odbora za leto 1920./21.; 5. Raznoterosti. Vsi člani se naj udeležijo. Zdravo! Sokolstvo. o III. odborova seja „Mari6orskega Sokola" se vrši 22. t. m. v Narodnem domu. Začetek ob 18. (6.) uri zvečer. Zdravo! ' • , že v fevden3' svkrčičJe- ’ y°jč&s baj Gospa Ana Stanger je Kttaca Stah °.om smrti svojega soproga , areniui K za revne učence ^uČi jn' ,’sti namen so prispevali r£?Ca ^ ?rski ,ovci 350 K mesto Vfjr°tnij(0m < , ^lagopokojnika. Blagim *stv0 tem mladine izreka Šolsko Potom^jprisično zahvalo. Kultura in umetnost. „v VIII. simfonični koncert mariborske vojaške muzike. Vojaški kapelnik F. Herzog nam je v soboto večer v veliki Gotzovi dvorani predstavil svoje muzike, svojo ter njih umetnost in trud svojega dela. Odkrito rečeno, pod utisi predpustnih prireditev vojaške godbe — ali kakor se zdaj ne vemo zakaj, imenuje : vojna muzika, nas je ta prvi do-sedaj največji nastop razveseljivo presenetil. Herzog je v polni meri zaslužil podarjeni mu lovorjev venec. Ce bi bil vspeh isti, tudi brez soudeležbe civilnih glasbenikov, med njimi celo ene dame, ne vemo. Vemo le, kar smo videli in slišali, da je bil mislimo 80 godcev broječi zbor ne glede na uniformo ali civijno obleko končno vendarle enotno delo, setev in žetev enega mojstra in ta je kapelnik Herzog. Ze samo polovico tega zbora priučiti za javen nastop in dirigirati, ni lahko delo; kaj še le tak mogočni zbor! Vspored je bil srečno zbran in to že s prvo privlačno točko Fibichovo Noč na Karlsteinu. Se bolj je ugajala druga točka Novakova Slovaška suita, posebno v prvem izvajanju cerkvena glasba, ki je popol* noma objela duha in srce vsakega poslušalca. Na naobraženega poznavatelja simfonične glasbe je očarljivo vplivala Libeliusova Finlandia, pri nas nekaj novega. In konečno je Herzog preskrbel tudi še za bolj železne živce: Wagner-jeve Mojsterske pevce norimberške, sicer pri nas nič novega, a stari Wagner ostane tudi za nas vedno še nov s svojo v globočino duše segajočo, mestoma orkansko pretresujočo glasbo. Nekateri sicer menijo, da bi si bil Herzog kaj še bolj privlačnega poiskal tudi iz naših slovenskih mojstrov. Večini se je zdel [ vspored prekratek. Gotovo, vsaj še eno krajšo, lahko glasbo bi se bilo lahko nudilo za nameček. Dvorana je bila polna; ostalo pa je še prostora za par sto Slovencev, ki so ta čas reševali domovino pri polnih čašah rujnega. Pri vsi popolnosti vspeha za publiko, so glasbi vajena ušesa našla marsikaj po-mankljivega. Ze v začetku se je opazilo, da rogi (corni) niso bili vseskozi sigurni, nečisti posebno nastavki. Mestoma se je pogrešala enotna intonacija med pihali in instrumenti na lok. V drugi polovici se je intonacija izpopolnila. Pogrešali t j : v. "'i-**-’ • Sklepi zborovanja muslimanov. ' LDU Sarajevo, 19. februarja. Po tridnevnem zborovanju Jugoslovenske; muslimanske organizacije se je zborovanje snoči zaključilo, pri čemer je bila j sprejeta sledeča resolucija: Osrednja jugoslovanska muslimanska organizacija je1 danes končala svoja razpravljanja o politični situaciji in o pooblastilih poslanskemu klubu. Ta naj po svoji uvidevnosti samostojno nadaljuje našo politično taktiko, pri'čemer naj gleda na to, da bo dosegel, da se uresničijo naše želje in da se ugodi našim zahtevam. — Na tej seji se je razpravljalo tudi o položaju: muslimanov v Sandžaku in Macedoniji ter o tem, kako naj se izpopolni sedanja deželna vlada. Nadaljnega razvoja politike muslimanov je treba odslej pričakovati v Beogradu. Muslimani vstopijo v vlado. J LD.U Beograd, 20. februarja. ‘ V parlamentarnih krogih trdijo, da je na zadnji seji glavnega odbora Jugoslovenske muslimanske organizacije v Sara-! jevu zmagal dr. Karamehmedovič, ki je večino članov glavnega odbora za sporazum z vlado. Sodijo, da bodo! muslimanski poslanci stavili taks zahteve,1 ki jih bo vlada g. PaŠiča mogla sprejeti. Na ta način je mnogo upanja, da; bodo muslimani vstopili v skupno vlado.| Pojutrišnjem pridejo semkaj musliman-! ski člani ustavnega odseka Korkut.j dr. Radžikudič In Omerovič, morda tudi; dr. Spaho. Informirali se bodo o poli-! tičnem položaju in potem šele zavzeli1 svoje končno stališče napram .''vladi. Sprememba v bosanski vladi. LDU Sarajevo, 20. feb. Dosedanji? predsednik deželne vlade, dr. Milan Srškič,’ je končnoveljavno rešen svoje dolžnosti.| Pričakujejo skorajšnjega prihoda novoimenovanega predsednika Nikole Gjur-gjeviča. . . Pogajanja z zemljoradnlkl. <- LDU Beograd, 20. februarja. Pie-; govori med ministrskim predsednikom! Pašičem in zemljoradniki so se pre-j ložili na jutri dopoldne. Posebni odbor, za ureditev odnošajev med demokrat-1 sko radikalnim blokom in zemljoradniki' je imel včeraj svojo sejo, na kateri so se formulirale zahteve zemljoradnič-kega kluba, ki jih bo predložil vladi kot pogoj, za sodelovanje pri sprejetju ustave in morda tudi za.vstop;v vlado. Izdaj^i Jiiilieyna *8di:wea Alarijjor. ^ lisiu; Marilvirska tiskafna 4. d. Gospodarstvo, trgovina. ] Predpis o protokoliranju firm. Kdor ie po določilih trgovinskega zakonika trgovec, je dolžan, da proto-kolira svoio firmo, ako plača po postavnih predpisih določeno vsoto pri-dobnine brez doklad. Za mesta od 10.000 do 100000 prebivalcev je po cesarski naredbi iz leta 1896^ merodajen znesek 80 K. V krajih, ki imajo prebivalcev mani nego 10.000, ie odločilen znesek 50 K. Ker je občna pri-dobnina po finančnem zakonu za leta 1920|21 zvišana na , štirikratni znesek ter je vrhutega plačati ša državni pri-b:tek v višini 170. odnosno 130°U, sta 'zneska 50 in 80 K v današnjih pridobitnih, davčnih in denarnih razmerah odločno prenizka za naše razmere. Dolžnost protokoliranja firme bi sicer zadela osebe, katerih tako po njih strokovni izobrazbi, kakor po obsegu njihovega obratovanja na gre siliti, da postanejo protokolirani trgovci. S tem vprašanjem so se pretekli Četrtek pečali zastopniki industrijalnih, trgovskih in obrtnih organizacij na posvetovanju, jki ga je sklicala trgovska m obrtniška zbornica v Ljubljani. Vsled soglasnega sklepa teh zastopnikov je trgovska m obrtniška zbornica zaprosila poverjeništvo za pravosodje, da vpoštevajoč [povišanje pridobnine, izoremeru ve-iljavne določb© za protokoliranje firm ter zviša merodajne zneske. | Konstitucijsko zborovanje jugoslovanskih špediterjev se vrši !dne 27. februarja ob 14. uri v prostorih. »obrtnega "zbora« v Zagrebu, Mazu-raničev trg. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Izjava tajnika. 3. Ci-tanje in sprejem pravil. 4. volitev prvega odbora. 5. Stališče zveze na-pram 1 izvrševalnemu svetu, reviziji carinskih pristojbin in prometni organizaciji. 6. Slučajnosti. Pristop imajo psi protokolirani prevozniki in carinske posredovalne tvrdke. Pojasnila se dobe fpri predsednišlou prevoznikov v Za- i; grebu, tvrdka T. W. Hoffman, Prera- i dovičev trg. ‘ | Ustanova državne obrtne banke. Obrtna sekcija gospodarskega sveta js predlagala trgovskemu in industrijskemu ministru, da ustanovi država lastno obrtno banko, ki naj bi dajala kredite izključno le obrtnikom polom njihovih zvez. Glavnica naj bi znašala 100 milijonov dinarjev. [ Prepovedana- prodaja obrtnih licenc in koncesij. Večkrat se dogaja, da oddajajo lastniki koncesijonlranih in nekoncesijoniranih obrti svoje obrate, sosebno gostilne in kavarne, c najem, kar se po zakonu ne dovoljuje in kaznuje. Zaznamovati je več slučajev, da prodajajo obrtniki, gostilničarji ali kavarnarji svoje blago in inventar drugemu, ki nima še obrtne pravice in isto vseeno izvršuje, zakar se ga občutno kaznuje. Radi tega se opozarjajo vsi interesenti, da ne kupujejo nikakih obrtnih ličen in koncesij, predno ša nimajo oblastnega dovoljenja v rokah. • | Zaščitna carina v Švici. Predstavniki sindikata, ki so se sestali v Altenu, so razpravljali vprašanje o zaščitni carini, ki jo namerava uvesti federalna država. Predstavniki so mnenja, da bi povzročila ta carina še večjo sko-puštvo ter bi se na ta način popolnoma onemogočil izvoz blaga iz Švice. | Ameriški finančniki v Evropi. V Ameriki se je ustanovila finančna družba, ki bi Imela namen, urediti finančni položaj v Evropi. Družba poseduje kapitala v znesku 100 milijonov dolarjev in lahko otvori kredita do ene milijarde. V družbi bo sodelovalo krog 30.000 ameriških denarnih zavodov, ki bodo prodajali delnice družbe brez lastnega dobička. Nominalna vrednost delnic je 100 dolarjev in prodaiale se bodo po 105 dolarjev. Iz prebitka nominalne vrednosti se bo stvorila rezerva, ki naj se dotakne le v najhujši sili. | Povečanje karlovačke tvornice cigaretnega papirja. Tvornica cigaretnega papirja Drag. Vanck in comp. v Karlovcu se pogaja 2 nekim velikim inozenskimkonzorciien radi povečanja te tvornice. Ta konzorcij bi vstopil kot solastnik v podjetja. S pomočjo inozemskega kapitala bi se gradilo v prsi vrsti velike in moderne tvornice In je bil v ta namen od mestne bolnice že stavljeno potrebno zemljišče na razpolago. Na ta način namerava družba dvigniti produkcijo na višino sličnih podjetij v Inozemstvu in staviti g promet nove vrste cigaretnih stročnic in papirja. Poleg inozemskega kapitala pridobi podjetje tudi nekaj prvovrstnih strokovnjakov. | Živinski sejem v Gradcu. 04 5—11. februarja. Poklane živine, se je pripeljalo 146 telet, 597 prašičev, 30 kosov male živine. Cene v očiščenem stanju pri kg: teleta 80'—, 85-» svinje 160—170, ovce 55—60. Ne pozabite n» naročnina! Glavni urednik: Radivoj R e h a s. Odgovorni urednik: Fran Voglal VABILO 39. redni občni zbor Posojilnice s Mariboru (Narodni dom) ki se vrši dne 6. marca 1921 ob 10. uri dopoldne v sejni sobi (Narodni dom). Dnevni red: !. Poročilo ravnateljstva. — 2. Poročilo nadzorniSfva. — 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1920. — 4. Razdelitev Čistega dobička. — 5. Določitev remuneracije za ravnateljstvo in nadzorništvo. —. 6. Slučajnosti. V Mariboru., dne 19. februarja 1921.. 242 Ravnateljstvo. irv Belo nemško jedilno so9 v vrečah, kakor tudi industrijsko sol« slad« kor, buino olje itd. oddaja po najnižji ceni Tvrdka Anton Tonejt in drug Maribor. 199 5-5 Zahtevajte cene! Mala oznanila. 3000 K nagrade, kdor pr* skrbi lokal na prav P1^ metnem kraju. Naslov upravi lista. 229 3'1 Meblirano sobo 1. marcem soliden S°fPjL Ponudbe pod šifro »Met5 rana soba« na upravo. 1 En velik Štedilnik za f dati se proda. Vprašat1 upravi lista. Pisalni stroj »AdlerVj novejšega sistema, zel® j ročen, je takoj za Naslov v upravi. H iSa s 6 stanovanji« in 6 kuhinj, vrtom, clrV D!i« ce, 10 minut od mesta* Pj pravna za vsako obrv£(,.f proda. Naslov v upravtU »Tabora«. pomoči Trg. M izvežban v mešani stroM rejša moč, Seli službe , močnik ali tudi poslovool . kavcijo. Vešč s!ovenščine,jSfi ščine in italjanščine. Cent«; ponudbe na Anončni ‘Fezr formačni zavod »V EP j Maribor, Slovenska ul'CJ 234 2—2 mRRIB0R5KR T15KHRNR D. D. f Centrala: Jurčičeva ul. 4. Podružnica: Strossmajerjeva eri. 5. j f””“*—““"j izvršuje vsa v tiskarsko, litografsko fri 1 | kamnotiskarsko stroko spadajoča čela, f- kakor: knjige, brošure, cenike, računske ! zaključke, letake, lepake, vabila, račune, I razpredelnice, pisma in pisemske zavitke, I osmrtnice, posetke. račune ter vse tiskovine i poaražntcrf. * j za občinske in čruge urače. naročila se I telefon | \ točno izvrše ter se zaračunajo najceneje, s Št3/Ul- 5 : S . ®! n j Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi in najnavejšimi stroji in črkami. ; Centrala; Telefon št. Z4. g 00**mmwmmu§ ggm ■■■■■• § mmm