49. štev.
V Ljubljani, sreda 25. februarja 1920. P4štai“pa,Saliraaa- III. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
«10 lciO	...	K	120 —
let leta	.	.	,	„	60 —
tetrt leta	.	,	.	.	80 —
xa rccsec	.	.	.	„	10-—
Za inozemstvo:
relo leto	...	K	140*—
^al leta,	.	.	.	„	70 —
tetrt leta	.	.	.	„	38'—
M mesec	.	.	.	„	21 —
Na pismene naročbe brez pošiljat e denarja se ne moremo ozirati
Novi naročniki naj pošiljaj«
naročnino po nakaznici.
Oglasi sc zaračenajo po porabljenem proštom in sicer 1 mm visok ter 55 mm giiok prosto- za enkrat 1 K, za večkrat popust
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo ja v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -.....-	štev.	8.	Telefon	štev.	44.	.	-	—
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna števtnea velja 60 vin.
Obnovljena angleško-francoska demarša.
Beograd, 24. (Izvirno poročilo.) iVsled imenovanja nove vlade sta angleški ln francoski poslanik v Beogradu obnovila svojo demaršo v zadevi antantinega ultimata glede jadranskega vprašanja. Izročila sta namestniku zunanjega ministra Spa-lajkoviču noto, v kateri zahtevata
angleška in francoska vlada, da se jugoslovanska vlada končno odloči, ali sprejme kompromisni predlog Lloyd Georgea ali pa se podvrže londonski pogodbi. Minister Spar lajkovič je izjavil, da bo predložil noto prvi seji ministrskega sveta*.
Italijani nas hočejo podkupiti.
Beograd, 24. (Izvirno poročilo.) Po celem Beogradu se zelo živahno razpravlja o vprašanju,.kako bo odgovorila nova vlada na obnovljeni angleško-francoski ultimat. Vznemirjenje v Javnosti Je tem večje, ker poročajo nekateri listi, da je stavil italijanski ministrski predsednik Nitti v zaupnem pogovoru,, ki ga Je imel z zunanjim ministrom dr. Trumbi-Čem, Jugoslaviji nove ponudbe, ako pristane na L!oyd Georgejev predlog. Predvsem Je izjavil, da zahteva Italija kot zvezo med Reko in Italijo samo ozek, komaj 20 metrov širok
koridor ob morju. Nadalje pa Je kot posebno vabo obljubil Jugoslaviji da-Iekosežne gospodarske in finančne koncesije. Zlasti Je Izjavil, da bi bila Italija v slučaju, da pride do sporazuma, pripravljena podpirati jugoslovanske zahteve glede vojne odškodnine. Beograjski listi soglasno poudarjajo, da mora vlada te danajske darove italijanske sosede odločno odkloniti in jasno izjaviti, da v jadranskem vprašanju ne pozna nikakršnih kupčij in se ne pusti podkupiti i nobenimi, še tako velikimi gospodarskimi koncesijami.
Izolacija Italije.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO SE
SESTANE V PONEDELJEK.
L.DU. Beograd, 23. Presbiro ministrstva za zunanje posle doznava, da bo sklicana prva seja začasnega Narodnega predstavništva za ponedeljek, 1. marca t. 1.
DEM {SIJA DR. SMODLAKE.
Beograd. 24. (Izvirno poročilo.) Danes prispeta v Beograd poslanec Ivo Grisogono in član naše mirovne delegacije dr. Smodlaka. Kakor se zatrjuje, je izjavil dr. Smodlaka, da odstopa kot jugoslovanski delegat na pariški mirovni konferenci, ker v sedanji vladi, stoječi pod vodstvom velikosrbskih radikalcev, ne vidi garancij za zadostno vztrajnost in odločnost v Jadranski politiki.
PROTiBOLJŠEVIKI V JUŽNI RUSIJI ZOPET NAPREDUJEJO?
LDU. Berlin, 24. Iz Londona sp poroča: Britanski vojni minister Je dobil vest, da Je v Južni Rusiji armada prostovoljcev zopet zavzela Rostov ob Donu, pri čemer so bolj-ševiki izgubili 1900 ujetnikov, 22 lopov in mnogo vojnega materijala.
BOLJŠEV1ŠK1 NAPAD NA POLJSKO SE JE ZAČEL?
LDU. Berlin, 24. Listu »Lokal-anzeiger'4 se poroča Iz Varšave: Napad boljševikov, ki so ga pripravljali toliko časa, se Je že začel v odseku Voiogda (?). Borba je trajala ves dan z izredno Ijutostjo. Napad je bil odbit. Kakor doznava „Daily MaiP, Je armada generala Denjikina pri Rostovu ob Donu prešla v napad.
Češke stranke ne bodo agitirale MED ARMADO.
LDU. Praga, 24. Kakor javlja »Tribuna44, se bodo po iniciativi ministra Klofača vse politične stranke s svečano izjavo odrekle agitaciji med armado pred volitvami.
ROMUNI IZPRAZNJUJEJO MADŽARSKO.
LDU. Budimpešta, 24. OKU. poroča: Romunske čete so se danes začele umikati s črte reke Tise. Ozemlje med črto reke Tise in tako-zvano Clemenceaujevo demarkacijsko črto bo ostalo do srede marca nezasedeno.
C. Golar:
Materina želja.
(Konec.)
Ker je bila rojena na dan svete Helene, zato so 8 dali njo za patrono, čeprav je oče hotel ugovarjati, češ da ne obeta nič dobrega.
»Saj veš,« je rekel ženi ln gledal v rožna lica In črni očesci svoje no-vorojenke, »kako je bilo s Tvojo sestro Lenko, ki je tudi krščena za Heleno«. Le za moškimi Je norela, dokler ni dobila. Pa en otrok J še ni bil dosti, dva sta morala biti.«
»Kaj bi mi to očital! Bo pa naša drugačna in bo dala sveti Heleni dobro ime' nazaj.«
Krstili so jo v Imenu božjem, ln mlada se ves čas, dokler so bili v cerkvi, hi oglasila. Spala je ln spala, ko sta botra sedela v gostilni, in so hodila mlada dekleta gledat in občudovat lepo, pridno punčiko.
Mati Spela pa je bila, odkar se je rodila hči, zamišljena in nič vesela. Njena najljubša želja, da bi kdaj klečala pred svojim otrokom, se ni imela Izpolniti. Ko Je mala Lenka nekoliko odrasla. Ib je dala mati k svoii sestri V mesto, da bi hodila v samostansko solo, češ, ako nimam sina. da bi bil mašnik in moli! zame pred oltarjem, naj bo pa hči nuna. Med zidovi v tihi celici, daleč proč od sveta In nfega-
vih skušnjav, sc bo v molitvi spominjala nanjo. —
Ali niti to se je ni hotelo Izpolniti, zakaj malo Lenko, ki je bila močna in živa deklinica, so poslale nune z šole domov ln Ji zabičale, da se nima več prikazati. Bila je neki silno divja ln nepokorna učenka, ki se ni bala no* beme kazni. Mati jo je vzela zopet domov in skušala napraviti lz nje dobro in bogaboječo hčerko, ki M poznala strah božji in bi rada bodila v cerkev.
Ali kaj še! Lenka ni marala ne za dom, ne za mater, družila se je z dečki in je ustrahovala vsakega. Plezala je na visoka drevesa, pokala * bičem in kfela. Zelo pa je bila dobra s krčmarjevim 'Janezkom. 2 njim je hodila skrivaj vino pit.
Neke zime pa je tkalec videl smrt in se ie tako prestrašil, da Je umrl. Takrat je bilo hčerki šestnajst let. In potem je mati ni mogla obdržati doma.
»Kaj bi hodila od doma,« je branila mati na njene prošnje. »Le nikar v mesto, tam fe vse polno skušnjav za mladega dekleta.«
»Joj, kako ste sitni! Se splesntfa bom pri vasi Majdonova Zetika m! je pisala, naj pridem za njo, in da ima tako dobro službo zame.«
»Ti otrok tl! Name pa nič ne misliš, ki ’sem stara fn potrebna pomoči/*
Rajni Edvard VII. je zapustil znamenito politično šolo, sistem izolacije. Tri cesarske in sedem kraljevskih kron je lep začetek tega novega političnega obrata. Pa kakor vedno,
. ima i ta šola samouke, med njimi ve-lfesilo Italijo, ki gre v svoii ženijalno-stl tako daleč, da si nastavlja že kar sama zaniko okoli vratu.
Svoječasna Anglija se je mogla s pravico romešati z »sijajno izolacijo« italijansko osamljenje pa je vse prej nego sijajno.
Bojišča še niso posrkala vse prelite krvi In že so našli Italijani čudno ljubezen do Germanov. Jasno le pa, da preračunljivi Nemci ne bodo več šli laškim besedam na Hm. So namreč v zgodovini dejstva, ki se ne morejo zakriti s še tako mojstersko hinavščino. In če bi naj doneslo itall-jansko-nemško prijateljstvo kakšne haske, le računati nanie še le v daljni, daljni bodočnosti. V Jugoslaviji Italija/ni ne bodo Iskali simpatij še manj zavezništva. Tudi v slučaju ne, da se izvede naš spor na podlagi narodne samoodločbe. Naša država se bo mogla zanašati kadarkoli edino na samopomoč, t. J. na disciplinirano močno armado in zasigurano morsko obalo. Tu ni drugega izhoda. Jadransko morje bo za Italijane zmlrotn rnare amaro, kislo grozdje, nikdar zrelo, celotno nikdar dosegljivo. Taisto politično razpoloženje med Italijo in Grško bo zagrenilo marsiktero patrijotičiio srce wa rimskem Monto-ritoriju. Obubožana Italija bo marala napeti vse sile. da bo vsal deloma kos grški trgovski m politični konkurenci. Naravna zaveznica Grške Je In ostane Anglija, na katero Italija v eventualnem sporu z Grčijo pač ne more v nobenem oziru računati Bratska ljubezen med Italijo in Francijo diši zelo, zelo po »odkriti zavezniški zvestobi« med Italijo in nekdanjo habsbur. monarhijo. Kliub vsem objemom in poljubom ostanejo interesna nasprotstva med obema narodoma tako močna, da ne bodo pripustila res odkritosrčne in trajne zveze. V političnem oziru se Italija res približuje »sijajni Izolaciji«.
Da pa ena smola ni sama, se pripravlja počasi a sigurno tudi gospodarska osamljenost Italije. Po dolg! vrsti trgovskih polomov iz preteklega leta iavliajo sedal še krizo nanjno-vej. vrela lombardiškega blagostanja tekstilne industrije. Indija bo v kratkem v stanu, da sama sprede ves svoj bombaž v domačih tvornicali, angleška vlada onemogočuje dovažanje egiptskega bombaža, Amerika
Na to Lenka ni odgovorila in je 9amo kljubovalno stresnila z glavo, da so se Ji usu^ rtevi bleščeči se lasje po licih In » se jezno utrnile njene oči.
Drugo jutro Je mati zaman klicala In Iskala hčer po bajti, ni Je bilo v postelji, ne na Izbi, kjer Je hnela lonč.ke z rožami, ni Je bilo ne od studenca, ne iz vrta. Kmalu je pisala materi Iz mesta, da se ji dobro godi, da mnogo zasluži ln da Ima malo dela.
»Ojoj, ta deklina! Tega pa ne ne piše, ako gre vsak dan k maši,« Je vzdihnila mati.
Zdaj so že šle o njej govorice po vasi. Nekateri ao Jo videli v gostilni, kjer Je stregla ln so pravil! o njej, kako Je brhka ta se visoko nosi. In škricl lazijo za njo. Drugi so Jo videli v veliki družbi, kjer so pili draga vina in se gostili. Imela je klobuk, zlato veržico okoli vratu in za pestjo zlat obroč. Nazadnje je Izginila. Tudi mat! Špela že dolgo ni dobila glasu od nje. Z zadnjim njenim pozdravom je prišlo nekaj denarja, fn to je tolažilo mater, da se hči vseeno še ni Izgubila, ker Ima dobro srce m se Je spominja.
Ko pa Je prišel na dopust krčmarjev Janez, ki Je služil v mestu pri vojakih, Je pravil, da Jo je srečal na kraju, kjer se gode stvari neznanske, „kler nune) znak molita", kot Je delal.
ima leto za letom manjše izvozne prebitke, v italijanskih kolonijah pa — ne raste nič. — Drugi italijanski izvozni predmet, vino, se pa množi v skladiščih. Italija je upala, da bo to vino splavilo v njene prazne hlagajne cele reke tuje zdrave valute. Pa glej, tujina se brani in onemogočuje uvoz. valutne razmere pa bodo zapirale ta vir dohodkov še mnogo let. Osemurni delavnik Je podražil premog In razpoložljivost v taki meri, da laška industrija nima ln ne more računati na ugodno konjunkturo. Ladjedelnice morajo napeti vse sile. da vsaj v desetih letih dograde tri četrtine tonn-že, potrebne samo za lastno trgovino torej 1 ta vrata zaprta. Italija ie doplačala 1. 1919. dve milijardi lir, da Je imelo prebivalstvo vsal ta borni kruhek, ki ga jo sploh imelo: julijska Benečija in Tirolsko povečata to pasivnost še v obilni meri. To niso rožaste perspektive.
Italijani ljubijo teatralične efekte. Zato so se poslužili stare avstrijske prakse in vstvarili zaroto. V uredništvu »ldea Nazionale« so sl Izmislili »dokumente« <J iugoslovansko-fran-coski vojni zvezi, vrgli te dokumente po ardltovskl maniri med svet in pričakovali epohalen uspeh. Ampak posestrima Franclja ni objela italijansko poseštrimo v skesani ljubezni, dva mrzla curka, jugoslovanski in francoski suhoparen dementl sta preprečila vso prigoljfano ljubezen. ln da doseže zmedenost svoj vrhunec še Wi!sonov telegram, nož na grlo.
Ce bo Italija vztrajala v tej politični smeri, nam more biti to samo prav. Egoizem je sicer najjiažja dinamična sila v političnem dogajanju, Italijani imajk) pa za nje nesrečno lastnost, da ne poznajo mere. In s tem bodo opravljali našo politiko m nam po svoji nezaslugi radi neradi olajševali zunanjo politiko. Cincanje med Izključno Insttfamo In kontinentalno politiko Je vsekakor Inksus za sicer lopo ampak ubožno Italilo.  ____________________________A. O.
Internacionala.
Svetovna YQlna je zadala delavski internacionali krepak udarec, ki so ga zakrivili predvsem nemški Sodjami demokrati s tem, da so se v zasmeh svojemu prejšnjemu zatrjevanju, da so antimilitaristi in da bodo vsak najmanjši poskus rožljanja s sabljami znali preprečiti z generalnimi štrajki, postavili vsi — izvzem-ši Liebknechta, ki so ga pozneje ubili — na stran nemških imperijall-
Mati Speta tega seveda ni zvedela, ker se ni brigala za posvetne stvari in Je večji del dneva premolila.
In tisto nedeljo po svetih Treh Kraljih Je šla mati sama iz cerkve. Rožni venec Je imela v rokah ta ga prebirala, ko zasliši za seboj cingljanje zvončkov.
»Gotovo gredo z Bogom,44 sl je rekla pobožna žena in v mislih je šla okoli bolnikov, kateremu bi bilo treba zadnje popotnice. Pokleknila je kraj ceste in čakala blagoslova, ki naj Ji ga podeli duhovnik.
In do matere Spele pridrsi svetla, gosposka kočija, a namesto pobožnega blagoslova zasliši lz nje razposajen smeh, In mlada ženska, vsa v židl ta zlatu, skoči k njej.
»Kakor sam živ greh,44 Je pomislila mati Spela, ko je zagledala bohotno telo, visoke prsi, vihrajoč klobuk in je slišala razuzdan smeh.
»Ha-ha, mati, kaj pa klečite, ha-ha! AH se vam meša? To sem Jaz, vaša Lenka, ali me še poznate? Poglej no«, se le obrnila k črno oblečenemu debelemu gospodu, ki je sedel na usnjatem sedežu in se skoraj v zadregi smehljal, »poglej Jo, pred menoj kleči.**
Tako se je materi Spel J izpolnila njena najljubša želja, da je klečala pred lastshn otrokom.
stov in militaristov. 4. avgust 1914, ko se je izvršilo v nemškem državnem zboru izdajstvo nemških soci-jalnili demokratov — dan. ki ga ie „Naprej“ ob obletnici nazval črni dan, bo ostal še dolgo v spominu in utrjeval nezaupljivost do nemških socijalnih demokratov, ki so najprej Neinci, potem šele internacijonalci. Da bi avstrijski nemški sociialni demokrati nič drugače ne ravnali, ako bi takrat zboroval avstrijski parlament, to nam je dokazalo njihovo glasilo »Arbeiterzeitung". ki ie cel Čas, posebno v začetku, navduševalo nemško-avstrijski proletarijat za »obrambno44 vojno. Kateri pravi socijalist se ni sramoval vojnih poročil Hugo Schulza. kdo se upa trditi, da „Arbeiterzei?ung“ s svojimi članki »Der Tag der deutschen Na-tion44 (dne 5. avgusta 1914) in »nacli Pariš!44 (dne 5. septembra 1914) ni prekosila najšovinističnejših nemške-kapitalističnih žurnalov?
Seveda so proletarci drugih narodov sledili nemškim proletarcem in bi bili neumni, ako jim ne bi bili sledili. Internacijonala. ki si Je stavila lepo in vzvišeno nalogo, preprečiti vsako kapitalistično vojpo, je sama za kapitalistične interese prelivala kri. Prvi so začeli plesati nemški internacijonalci in na nje pade vsa odgovornost. Posledica je. da so danes proletarci razdeljeni, ena peščica v drugi internacijonali, druga peščica v tretji, velika večina na ne v tej ne v oni, in da v nobeni niso združeni proletarci vseh dežel, vsled česar danes ne more biti govora o kaki delavski internacijonali.
Za lnternacijonalo, ki je ob prvi poskušnji doživela tak žalosten poraz, se danes nihče več ne navdušuje, izvzemši naše slovenske so-druge. Ce se vprašamo, kdo jim dale vzpodbudo, dobimo za odgovor: bivši nemški nacijonalci, ki so čez noč menjali svoje prepričanje hi en bloc pristopili k jugoslovanski inter-nacljonalt. Najznačilnejše je to. da so tudi kapitalisti postali internudjo-nalci. To se godi na Štajerskem -n Koroškem in je neizpodbiten dokaz — kajti od danes na jutri se brez namena In brez koristi ne menjava prepričanja — da Nemci pričakujejo od te stranke, uresničenje svojih skromnih želi, ki gredo za tem, da dobe zopet staro oblast v svoje roke. In če se vprašamo, kdo daie sociia!. demokratom denar in kdo jih goni v razne politične štralke. ki ogrožalo obstoj naše mlade še nekonsolidira-ne države, vzkliknemo nehote brez vsakega premišljevanja: kdo drug! vendar, kakor tisti, ki nas in našo državo tako brezmejno in iz dna du-■BM«aawimmmfgms&aegmsm
Mariborsko gledališče.
V nedeljo je vprizorilo naše gledališče zopet dve novosti. Strindberg govega »Upnika« in Naniievega »Slepca«. Strindbergova tragikomedija le tipično delo nordijskega nisa-telja, ki se v vsakem svojem duševnem proizvodu nanovo lotuie svoje maksimc: Krivda in nesreča človeka, tvole ime je ženska. Vse vloge so bile v dobrih rokah, igra dobro naštudirana in vprlzoritev le prav hvalevredno vsnela.
Glavno pozornost pa ie obrnil nase drugi del večera. Nanilev »Slepec«. »Slepec« ie delo vročekrvnega Italijana, miljeje kalabreški. Zato je razumljivo, da mora imeti svol višek v katastrofi. S svojim varanjem le uničila žena slikarja Leonarda, Karmela, svojemu možu dvomov in duševnih muk nolno življenje in zato le morala zadeti njenega zapeljivca, Pavla, zaslužena kazen — smrt pod bodalom varanega moža. Tragikomedija le lepo izklesana delo italijanskega pisatelja in doseza svoj višek v prizorih, ki dovedejo do katastrofe. Slepca Leonarda pač noben umetnik ne bi mogel podati z večlo naravnostjo ln ono tragiko usmilienie vzbujajočega duševnega trpljenja, kakor nam ga le prikazal g. Nučič. Vloga njegove soigralke, gospe Oromo-ve. ki s« nam je predetavila v vlogi
le črtijo! Spominjamo samo na železničarski in rudarski štrajk. In fc> vre... Trditev, ki Jo tako pogosto slišimo, in ki se ž njo hočejo oprati, da ie tako postopanje le v narodnem Interesu, češ z boljševiškim prevratom v naši državi osvobodimo nadte neodrešene brate, ker bi se val gotovo razlil tudi čez meje doli v Italijo, nam ne daje prav nlkakih garancij za to. Nasprotno, kdor pozna duio Nemca in Italijana, ta ve, da bi bila s tem trenotkom naša država razkosana. (Zakaj ne bi rajši počakali, da pride val od tam, če že more tako priti?) Naša dolžnost je, da pred t*-kirai eksperimenti odločne svarimo in da ne trgamo iz srca našega proletarca zadnjo bilko ljubezni do svojega naroda.
S tem smo hoteli povedati, zakaj vidimo največjo nevarnost v n&B takozvani mternacijonatl. Tudi v slučaju, če ne bi bili v njej vgnezdenl nemški nacijonalci. Zakad v intem®-cljonaH, to je pokazala praksa, vetja mali narod ravno toliko kot pr! za-padnih absolutistih In imperialistih f enakopravnost se zrcali samo na programu. In kar je glavno, neprestano vcepljevanje lntemadjonainega duha, zelo slabi narodno voljo »n moč, ki je za nas, ki še nismo popolnoma združeni v eno celoto, tembolj potrebna. Pred očmi IntemacijonaJca padajo meje, on nehote postane narodno brezbrižen. To velja zlasti za male narode, katerih nacijonalnl flot je še premalo razvit. Skratka, tnter-nacifonala Je naše največje zlo, ona Je naš največji narodni sovražnik, volk v ovčji koži. Naša rešitev Je le v socijalizmu na narodni podlagi, stike nam le Iskati zaenkrat samo s ao* cilaltstl slovanskih narodov. F
Česa Avstrijci1
pričakuj
vstriici?
ejo
Avstrija je na rob« gospodarskega poloma. Industrija je povečini ustavila delovanje radi pomanjkanja premoga in prometnih sredstev. Trgovino onemogoča katastrofalna de-valutacija denarja; mnogo tvrdk Je ie propadlo, še več pa se Jih pripravlja na likvidacijo.. Država ne v«, odkod naj vzame sredstev, ki so potrebna za vzdrževanje številnega uradništva in za podpiranje Invalidov ter onih, ki jih Je vojna gospodarsko uničila. Pomanjkanje živeža in naraščajoča draginja ne vzbujajo upanja na rešitev.
Kljub temu pa AvstrlJd ne obupujejo. V tej usodni pri, ko Je stiska prikipela do vrhunca, se Dunajčani zanašajo na besede angleškega ministra Asquitha, ki J« dejal, da Je treba Avstriji pomagati. To pomoč pa si Avstrijci predsta IJajo m ta način, da se bo Anglij > zavzela za to, da se izpremene nekatere točke senžermenske pogodbe Avstriji v prilog. Asquith Je po mišljenju Avstrijcev prepričan, da Je senžermen-ski mir pogubnejši od versajskega
slepceve žene Karmele, ie bila vslod njegove umetniške igre težka naloga. Priznati pa se mora. da jo le gospa •Gromova rešila povsem častno iu m ie nieno ustvarjanje bodisi v kretnji, bodisi v izrazu nesrečnega življenja ob strani pohabljenega moža harmonično skladala z Nučičevo Igro v zaokrožen o celoto. Kakor čujemo, je gospa Gromova angažirana za naše gledališče in brezdvomno bo njea vstop med naš ensemble lepo »popoln ie val število našega izvrstnega igralskega osebja. Prvič Je nastopil v »Slepcu« tudi gosp. Grom. žal pa k v »/znatni vlogi župnika (doti Angelo) in niegova malenkostna vloga a« nudi prilike podrobne ocene njegovih igralskih vrlin. Nastop g. Gro-ma kaže dobro igralsko rutinirano*! hi njegov glas le poln. blagodoneč. Upati ie, da ga kmalu vidimo v kaki večji vlogi, kjer bo mogoče njegove zmožnosti bolje spoznavati. Druge, maniše vloge so bile dobre in so po svbie pripomogle k vsoehu.
I,e dober namen Da nas vodi, ako resno odsvetujemo od take reklan&. kakršno le bilo čitati za prvi nastop gvGro:na. češ da bo v kratkem postal »Ljubljenec vseh mariborskih $iam* . . . Taka kričeča reklama ne more koristiti resnemu igralcu, ker ga omalovažuje, ker diši preveč po tingl-tanglu in ne spada v porabHo k uživanju resne umetnosti. V gledališče prihajamo s popolnoma drugimi nameni, kakor oa da bi se divlli lepim očem tega ali onega igralca »H tudi — igralke. Za presojo igralčev« sposobnosti so merodajni popolnoma drugi mrmenti. ki se postopno sami pokažejo v svoji zomostl. Neresna reklama na moro igralcu pot do resnega upoštevanja — vsai v počet k« ~ ie otežkočiti. P.
hi kar določa med drugim, (to mora Avstrija izročiti 19 tisoč glav živine, se Avstrijci še vedno nadejajo, da obveznost po prizadevanju Anglije prejalislej odpade.
Nasploh se Dunajčani nadejajo, da se Anglija povrne k svojemu staremu programu, ki je vseboval ohranitev Avstrije. To nado potrjuje v njih volja Anglije, da sklene mir s Rusijo in odobravanje angleške politike od strani Amerikancev. Seveda pa so to le avstrijske domneve. Kdor je izgubil premoženje, rad sanja o svojem nekdanjem imetju. In tako se sedaj tudi Avstrijcev loteva neko sa-njarenje o bivših časih, ki a« ne vrnejo nikoli več.
Asquith za milejši mir z Avstrijo.
BJvfi angleški premijer, minister Asquith, prvomesuilk angleške liberalne stranke. Je imel v Pais-leyu blizu Glasgowa volilni govor, v katerem je dejal, da je trebe takoj izvesti revizijo saintgermainske mirovne pogodbe.
..Mirovni pogoji, postavljeni Avstriji — je dejai Asquith — so še težji od pogojev, ki jih Je morala sprejeti Nemčija. Avstrija je bankrotirana država. Kljub temu pa se Ji nalaga, da mora plačati odškodnino v denarju in da mora izročiti še 19.000 glav goveje živine, konj in ovac. To se zahteva od države, katere prebivalstvo se nahaja v tako bednem položaju, da se zanj nabira miloščina po angleških cerkvah, ker bi brez te miloščine umrlo od gladu.
Po tej mirovni pogodbi bi Nemška Avstrija morala začeti življenje z mlinskim kamnom dolga na vratu, z izčrpanimi finančnimi sredstvi in z nasičeno industrijo. Vrhu tega je gospodarski razvoj Avstrije podvržen komisiji za odškodnine, v kateri Avstrija sama ni zastopana. To po-| stopanje ni niti državniško, niti trgovsko in ne pokazuje nobene zdrave človeške razboritostil Na vsak način pa to ni mir, katerega smo brez razlike strank zahtevali pred osemnajstimi meseci."
Insplriran po tem govoru, se dviga dobršen del tiska, posebno liberalnega. proti krivični pogodbi. »Manchester Guardian" zahteva, da se mirovni pogoji omilijo. »News Statesman" zastopa isio mišljenje, »The Nation" pa piše, da Je mirovna pogodba podpisana le pod pritiskom sile, in poživlja liberalce in so-cijalhste, da nastopijo skupno proti pogodbi, ki hrani v sebi neprijatelj-sko razpoloženj« tat netiva novih vojn.
Novi panslavizem.
Pariški Ust L'Informatioa prinaša iz peresa svojega dopisnika iz Rima poročilo, k! poroča, da se v rimskih političnih in novinarskih krogih zelo mnogo razpravlja o panslavi iu, katerega smatrajo opasneg; za cel zapad.
Po in rmacilah tega Usta fe nova panslavls.ična ideja poteki* iz Češke, kjer so stari rusofili in panslavisti dr. Kramaf in tovariši zopet capočeB s panslavistično propagando. . Ker #o sedaj Slovani politično osvobojeni, je naloga novega panslavizma, da ustvari veliko vseslovansko konfederacijo. Cehi so že resno sprejeli ta program. Intimne vezi. Id obstojajo med Cehi -ta Jugoslovani kažejo, da Je ideja novega panslavizma realna. Sedaj se sklepa vojna konvencija med Ccško in Jugoslavijo, kateri se bodo pozneje pridružili tudi Poljaki, tako da bc srednja in južna Evropa središče nove grupacije držav.
»idea Nazionale« citira govoi. katerega je imel znani grof Bobrir ski v Ljubljani in v katerem Je iz Javit d* je stara carska Rusija napravila velik pogrešek, ker Je v londonskem paktu pristala na to, da se Jugoslaviji vzamejo Trst Istra In Goriška, Grof Bobrinski Je izjavil, da bo nova Rusija popravila to pogrešek stare diplomacije. »Idea Nazionale« pravi, da Je med Jugoslovanskimi politiki In člani ruske emigracije dosežen sporazum, da bo obnovljena Rusija energično podpirala Jugoslavijo proti njenim nepri-Jateljem, in ti smo — pravi tst — v prvi vrsti mi Italijani.
Ta nova osnova pasnlavistične-ga programa se vidi tudi it izjave, katero Je dal jugos loven ski poslanik v Parizu Vesnič ukrajinskim delegatom, ko flm J« rekel, da bo Jugoslavija podpirala upravičene zahteve Ukrajincev, če bodo ti pristali na obnovo velike Rusije In 6e so voljni, pristopiti veliki skupni federaciji vseh Slovanov.
Še Jasnejša Ji izjava paškega
politika Uroševa, ki Je rekel, da pohaja sedaj velika zgodovinska epo-ha Slovanov. Ko se konsolidirajo ruske razmere — je dejal Urošev — in bo Rusija zopet velika in modna, si bo nova Rusija znala poiskati prijateljev iu sicer samo pri svo-jh bratih. Prišel bo ko ne bo obstojala ne Rusija, ne Cehoslova-ika, ne Poljska, ne Jugoslavija, temveč ena sam« veSika. močita nSedlnjena Slavija.
Četudi so mogoče cilji novega panslavizma —» končava »LTnfor-mation« — danes nekoliko fantastični, nemogoči niso. Slovani so narodi mlade in nepokvarjene rase. Njihova nada v prostosti je bita Rusija, Čeprav jih stara Rusija ni mogla oziroma ni smeta razumeti. Toda še vedno je ideal vseh Slovanov Rusija, katere vspostavljenja si nihče bolj ne žeH, nego oni, k« vedo, da bo nova Rusija prerojena v vojni in v notranjih borbah, iskala prijatelje med sorodnhrd plemeni, ki tvorijo svobodne države.
Pojasnilo«
»Slov. Narod« piše:
»100 tisočkronskih bankovcev s faisifikovanimi markicami in žigom: Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, r. z. z o. z. Kakor nam poročalo iz Banjaluke v Bosni, je dobti izseljenec Štemberger iz Stijerka prt Sežani pri menjalnici »Bolafflo« v Trstu v zameno za 15.000 lir ter je v dobri veri pred tremi tedui prinesel te falsifikatc v Banio Luko in tamkal ž njimi svolc račune poravnal. Povodom izmene kron za dinarje prišlo ge le ti slepariji na sled ter ie bH L. Štemberger v svoii nesreči še po oblasti osunmičen. da ie ta denar i nepoštenim namenom v Jugoslavijo vtihotapi!. Umevno le razburjenje poštenega slovenskega kmetovale*, katerega je satansko brezvestna Židovska menjalnica unesrečila. Ubogi mož nima nasproti ti haiduški tržaški bandi drugega orožla in dokaza kot svole poštenle in svojo prisego. pa je veliko vprašanje, koliko m« bo to dioti mogočnim Židom in pred italijanskimi sodniki v Trstu zaleglo. Dolžnost bi bila vlade, ne samo moža zaščititi in event. odškodovati, ker id pravočasno na falsifikate opozorila, nego tudi preiskati v kaki zvezi le žig ljubljanskega denarnega zavoda s temi falsifikati in menjalnico »Bolafio« v Trstu*.
K temu poročilu konštatiramo, ds smo prejeli od Mublianskc podružnice avstro-ogrske banke dne 26. novembra 1.1. 200. 2. decembra 1. 1. 400 ta 6. decembra L I. 300, skupaj 900 ko-lekov za kolkovanje tisočkronskih bankovcev. V kolkovanle nam je bito pri kolekovaniu predloženih od raznih strank 705 komadov tisočkron-skih bankovcev. Nc-porabljenih kole-kov smo 195 vrnili. Kolkovanle se le pri nas vršilo strogo redno pod nadzorstvom in le vsaka nepravilna manipulacija Izključena.
Z Inozemstvom »Jtigcslov. kreditni zavod« doslej ni bU v direktni zvezi, temveč so se nekatera nakazila v Nemško Avstrllo in Nemčijo izvršila potom tukaišnjih bank. S Primorjem ali celo s Italijo nismo fanell In nimamo nikakih zvez. Kaka menjalnica »Bolafio* v Trstu nam je popolnoma neznana.
Ce ic dobil g. Štemberger 100 tf-sočkronsklh bankovcev * falsificira-nlmj koleki te mogoče ta dvoje: 1. ali proglaša sedaj finančna uprava ko-leke. ki nam lih le dala v dneh 26. novembra do 6. decembra L1. za kolko-vanjc za nepravilne, tedai bije sama sebe do zobeh, ali pa so 2. koleki re» pon&rjeni 1» Je v tem riočaiu kdo v Trstu ponaredil ne le boteke. temveč tod! našo štarapllilo.
Že pred 10 dnevi »e le predložilo 3 bankovec no tisoč kron. ki to Imeli baje ponarlene koleke in žig naše štampiliJe. Par dtrf potem le ljubljanska finančna uprava sprejela baf. late bankovce kot prave, j red 8 dnevi le zahtevala neka ljubljanska banka odtis naše štamplUe. Češ. da ga rabi. da konštatlra pravilnost Žiga nekega tisočkronskega bankovca.
Preiskava ki se le že pred 8 dnevi uvedlo v Jugoslov. kreditnem zavodu. le dovnala. da le vsaka zloraba zavodove štampilje Izključena In da zavoda ne zadene niti nalmanlš*. krivda, kaltl vse njegove ooslovaote ta v vzornem redu.
Načelstvo »Jugoslovanskega kreditnega zavoda v Ljubljani«.
Zahtevajte Jugoslavijom v vseh gostilnah, kavar-* nah in brivnicah!!
Beležke.
Tešlnsk! pfebhdt.
»	okoflee je dorie? uprav-
ljala mešam češko-poljska komisija. Radi njene nesioge pe so se nepretrgoma pojavljali medsebojni spori, tako, (ta se je mirovna konferenca neprestanih pritožb sedaj naveličala la postala v Tešta komisijo, U ima čimprej Izvesti plebiscit. V sporno ozemlje so že dospele čete. Ki K 'n opravljate sporne kraje za čas plebiscita. V Tešinu se t nahajajo Francozi, v Annabergu pa Italijani. V Tešinu je komisija, ki bo vodik glasovanje, tako-le sestavljena: predsednik: francoski delegat Manne-ville, angleški zastopnik: \Vilten, predstavi tel j Japonske: major Ja-maga, delegat Italije: BorsarclII. Amerika v tej komisiji n Ime zastopnika, ker še ni ratificirala versaillske pogodbe, Cehe pa za'topa Matouš Ut Poljake Zamorskv. Komisija hn« namen najprej prepotovati celo sporno ozemlje, nakar se Izvede glasovanje. Cehi ta Poljaki Čakajo na izid glasovanja z napetostjo, in sl pri komisiji pomagajo po stari hnperijaitatično-dlplomatski metodi — s spletkam!.
Bela Kfatm la Italijani O priliki po sete milanskega ko-munistično-socijall stičnega župana
8r, Cardarc na Dunaju, je dr. Car-daro zaprosil avstrijsko vlado, naj mu dovoli obiskati bivšega madžarskega boljše viškega diktatorja Bela Khuna, ki je * svojimi tovariši interniran v Kartateinu. Ko mu tega av« atrijske vlada ni dovolila, se je po-služil dr. Cardaro drugih sredstevj prišel je s Khunom v stik pismenim potom. Khuu j« Cardara poslal članek, vsebujoč poziv na Italijanski proletorijat. Kliun poživlja v nje* italijanske socijaliste, naj potom italijanske vlade pritisnejo na sedanje vladajoče kroge v Madžarski, da st izpustijo vsi boljševiki nerovoiucljo-narci ha svobodo. Na to Kbunov po Cardaro osebno zav£<$ za Khuna in tovariše. Pozval je mo* farsko vlado naj ustavi beli teror tel nja osvobodi vse ljudi, ik *o zaprg vsled boljševiškega preobrata v Madžarski. Sedaj javljajo časopisi ca Je Cardaro preje! odgovor oa Horthyja. Glasi se: »Sodna preisk*-v* “,ne nione več ustaviti, pač p* obljubljam, da ne bo noben boljše vf-, , krIvec obsojen brez javne preiskave.« — S tem ie Hortbv poved*! samo, da se zgodi s Khnnom isto kar se je zgodilo z neštetimi komunisti, proti katerim je vodila sedanj* madžarska vlada »Javno preiskavo:« obsojen bo smrt.
Jugoslavija.
Novi finančni minister !u njegov pomočnik.
LDU Beograd. 23. febr. »Tribuna« iavija: Novo imenovan) minister za fluance dr. Veilzar Jankovič Je prevzel v soboto dolžnosti svojega predhodnika g. Vdlkoviča. Ko sta opravita uradne posle, sta se ministra še dve uri razgovarjala.
LDU Beograd. 23. febr. Za pomočnika ministra za finance ta imenovan dr. Stoladinovič. bivši ravnatelj državnega računovodstva v ministrstvu za finance.
Ne moreio s« sporazumeti.
Zagreb. 24. febr. (Izvirno poročilo.) Pogajanja glede sestave nove zagrebške viade ao ostale do sedaj brezuspešna. Starčevičanci vztrajanj na svolem stališču, da ne odstopilo klerikalcem nobenega mesta, ker so dobili itak vso oblast v Ljubljani. Pučka stranka pa zahteva slejkoprej soudeležbo na vladi, in sicer kandidira svojega podpredsednika Stlepa-na Bariča kot poverjenika za poljedelstvo.
Naročene manifestacije.
Zagreb. 24. febr. (Izvirno poročilo.) Da paralelizfcrajo vpliv predvčerajšnjih protivladnih demonstracij v Zagrebu, hočejo Starčevičanci
In Frankovd aranžirati za prihodme dni poulične manifestacije za novega bana dr. Lagtnjo in za novo vlado.
Demonstracije za Radiča.
Zagreb, v24. febr. (Izvirno poročilo.) Danes Je šla večja skupina ljudi lz Zagreba In okolice pod vodstvom podpredsednika sellačke stranke na Mrakov trg da naprosi bana. nai Izpusti StJepana Radiča iz preventivnega zapora. Ban. ki očivjdno ni vedel. kal naj odgovori v tem kočljivem vprašanju. !c izjavil, da dcoutacile na more spreleti, ker ie Dreveč za* posllen s prevzemanjem vladnih poslov. Radičevci so nato izjavili, d« bodo prišli jutri zopet ter so se vrnili v doHnie mesto, demonstrirajoč spotoma za Radiča in seliačko stranko.
VesnlC so vrne v Pariz.
LDU Zagreb, 23. febr. Kakor do-znava zagrebški Novinski ured, odpotuje naš poslanik v Parizu dr. Vesnič v torek v Pariz.
Ameriški poveljnik na Jadranu odpoklican.
LDU Berlin, 24. febr. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Legana:	Poveljnik	ameriškega	bro-
dovja v Jadranu Andrews je odstavljen.
Razna poročila.
Postopanje proti vojnim krivcem.
LDU. Amsterdam, 23. Pariški poročevalec lista »Times" poroča, da so zastopniki zaveznikov v Parizu v vprašanju vojnih krivcev sklenili, da bodo Anglija, Francija in Belgija od Nemčije najprej zahtevali obsodbe 15 nedvomljivih vojnih krivcev. Vse do-kazilno gradivo sc bo predložilo nemškka sodiščem, pred katerim se bo zaslišalo tudi veliko števBo prič in zavezniških držav. Ako se Nemčija pri tej prelskušnji svoje dobre volje ne bi izkazala, bi se zavezniki poslužill prisilnih odredb.
Antanta vendar ne mizna sovjetske vlade.
LDU Pariz. 23. febr. Kakor poroča Agenoe Hava*, se dementira vest, da bodo Angiila. Japonska ta Italija pripoznak) sovjetsko vlado.
Razpust bolgarskega parlamenta.
LDU Praga. 23. febr. Iz Sofije poročajo: Težkoče, ki sta jih povzročili Obe socialistični skupini v narodni skupščini, niso več v kkladu z dejanskim razpoloženjem državljanov, zlasti ne po težkem porazu, kf ga te prizadeta socijafistom in komunistom ravnokar končana stavka. Vsled tega se je vlada odločfla. razpustiti narodno skupščino, ki Je bila irvoHena pod popolnoma drugimi pofitičnimi razmerami, kakor do sedal. Vlada namerava razpisati nove volitve, da si zagotovi stalno večino, ki bi kolikor mogoče »oglašala z lavnim mnenjem v državi. Razpust zbornice Je vlada naznanila v seli dne 20. t. m. brez vsakega pripetljaja.
Plen v Arhangelsku. Spopad med boljševiki !s Japonci.
LDU Moskva. 24. febr. Po poročilih z zapadne fronte so rdeče čete v Arhangelsku vplenile dva velika tn pet majhnih ledclomov. vee reško brodovte In več velikih pomorskih ladij. Vae ladjedelnice arzenafl In de-
lavnice za popravila so ropolnotm. nepoškodovane. Po poročilih z vzhodne fronte so revoluciionarna rdeče čete skupno s Kitajci napadi« po Japoncih zasedeno trdnjavo Niko-laievsk ob Amurju In osvolile utrdb« ter pozvale Japonce, nai se udajo.
Kralj Velike Romunije.
LDU Budimpešta. 24. febr. Kako. poročajo iz Bukarešte, se bo dal romunski kralj Ferdinand v Karlsbur gu kronati kot vladar razširjene Ro*-munije.
Kongres vojnih »deležnikov.
LDU Ženeva. 22. febr. Henrv Ba»-busse objavila poziv vojakom vsefe držav, nai sc udeleže kongresa vol-nih udeležnikov v Ženevi
Vzrok dviganjm francoskega franka;
LDU. Berlin, 24. Kakor poroča »Deutsche Allgemeine Zeitung" ta Haaga, javljajo iz Pariza, da Je prvt uspeh francoskega narodnega posojila znatno dviganje tečaja francoskega franka.
železničarska stavka tus Dunaju.
LDU DuiuM, 24. febr V delavirt-cah vzhodnega kolodvora stavk* 1000 in v delavnicah '•cvernega ko lodvora 2000 delavcev.
—O—ammmmWTr ■>	m————————>
* BORZA.
LDU Curfe, 23. febr. Borza. De* viz* na Dunaj 2.35, na Berlin 6.60. n* Prago 6.70. na Pariz 44.50. avstrth sk* krone 2.50.
LDU Dunaf, 23. febr. Dcviza n* Zagreb 208—218. na Budimpešto na Krakov 128. na Prago 297 -314. SHS krone 150—180.
Zagreb, 24. febr. (izvirno poro čilo.) Devize: Berljn 145—147, London 440. Milan 49—50: valute: dolar 130, avstr. K 51. levi 170, carski rubili 135, čsi. K 144—150. 20 K v zlatu 470, franc, franki 974—1000, nem. marke Ure 780.
49. štev,	»JUGOSLAVIJA*	dne	25.	februarja	1620.__________________________________________________________________________________Stran	3.
Dnevne vesti.
— Naša vlada zaUteva izročitev 164 bivših avstrooffrskih oficirjev.
Tudi naša vlada zahteva izročitev 164 avstroogrskih oficirjev, ki so se med vojno pregrešili proti mednarodnemu pravu in so kot poveljniki raznih vojaških enot nasilno in barbarsko nastopali proti jugosloven-skemu prebivalstvu. Mnogo teh oficirjev služi baie sedal v naši jugoslovanski armadi. Takrat pri sprejemanju oiicirjev v našo armado bi bilo treba malo več previdnosti in preudarnosti, pa bi ne bilo sedaj te blamaže. Radovedni smo. če bo javnost zvedeia za imena teh kompromitiranih oficirjev. Naš list je svoj čas, ko se je vršilo sprejemanje bivših c. in kr. oficirjev v našo narodno vojsko, ponovno svaril pred prevzemanjem raznih temnih in nezanesljivih elementov. Kako prav je imel, kaže gornje poročilo. In vendar so letele od vseh strani nanj psovke in očitanja, češ da je »revolveržurnal", da krši disciplino itd. Posebno hudoval ss> je na nas zlasti ..Slovenski Narod“, ki pa seveda sedaj, ko Je že prepozno, tudi ubira radikalne strune in se zgraža nad „brezglavostJo“ vojne uprave, ki jo je nekdaj tako vneto branil pred našimi upravičenimi opomini.
V prometu je cela množica tisoekronsklh bankovcev g ponarejenimi kolki in ponarejenimi žigi raznih, med temi tudi večjih ljubljanskih denarnih zavodov. »Slov. Narod", družinski list dr. Tavčarja, pa s posebno slastjo poroča o falzifikatih. ki nosijo ponarejen žig Jugosl. kreditnega zavoda. Namen je prozoren, ■škodovati zavodu ter opozarjamo na izjavo načelstva Jugosl. kreditnega zavoda, ki jo priobčujemo na drugem mestu.
— Bankovci e ponarejenimi kolki
so že delj časa v prometu, finančni upravi pa se ni zdelo vredno, da bi opozorilo občinstvo na razliko pravih in nepravih kolkov. Vse premalo se je pazilo na kolkovane bankovce v prometu. Znani so slučaji, da nosijo žige celo kraljevih obiastnii in čekovnega urada bankovci b ije s ponarejenimi kolki. Kje je krivda? Dolžnost državnih oblastni] je, da Ščiti koristi državljanov. Zakaj uiso obiasti pazile in pravočasno opozorile ua nevarnost, saj je bilo zgledov s Češkega o ponarejenih kolkih še preveči Nepravično je, sedaj krivdo valiti ua občinstvo, oziroma denarne zavode, katerih imen so se lopovi poslužili. Zahtevamo torej od finančne. uprave, ki ni brez vsake krivde, da ne oškoduje sedaj pri izmenjavi kron nepoučenega ljudstva s preveliko strogostjo.
— Nemške laži. Ljubljanski dopisni urad poroča: Dunajski dopisu! urad razširja iz St. Vida ob Glini tole vest:	uNarodno-poIitični odbor {avlia: Vsled posredovanja koroške deželne vlade se ie pritožil državni zunanji urad pri ministrstvu zunanjih del v Beogradu zaradi novačenja v koroškem glasovalnem pasu. Beograjska vlada jc na to ukazala komandi dravske divizije v Mariboru i!), da ne sme novačiti nadalje v spornem ozemlju in da mora odpustiti morebitne že potrjene novince. •— Z ozirom na ro vest, ss ponovna urauno ugotavlja, da se niso vršila na Koroškem nobena novačenja in se hoče politični odbor, oziroma koroška dežela vlada ponašati z izmišljenimi uspehi.
— Umrla le v Pragi medicinka gdč. Vlada Jelovškova, hčerka naše pisateljice ge. Zofke Demetrovičeve.
— Pristojbine za brzojavke v Inozemstvo. Ker se mednarodni obra-ičun za brzoiavno službo vrši v francoskih frankih. Je ministrstvo za pošto in brzoiav z ozirom na neurejene Valutne razmere v Evropi sklestilo, da se od 1. marca dalte pristojbine fea brzojavke, namenjene v Inozemstvo, računajo v frankih. In sicer po tečaju dva dinarja za en frank.
Zvišani« poštnih pristojbin. V mi. n za pošto in brzojav s« fcnp.u . -"»črt o povišanju notranje poštar uit; v.a too%. To odredbo so do seda! izdale slforo vse države v Evropi.
— Nova ekspozitura centralnega urada zoper verižnike je otvorjena v Metliki, kjer so tihotapcem zaplenili
0 konje, namenjene v kraje preko demarkacijske črte.
— Državna posredovalnica za delo. Dela iščejo: dninarji to dninarice (283), pisarniške moči (1!S\ peki, mlinarji, mesarH (116), trgovski sotrudniki in sotrudnice (112), rudarji (107), služkinle (104>, vajenci razne stroke, slamnikarli In slamnikarice. slugi, vratarji, ekonomi. oskrbniki itd. V delo se s p r e J m e 1 o: gozdni delavci
mizarji, služkfeis, kuharica, hlapci, dekle, čevljarji vajenci razne stroke, pietarft, služkinje za poljska dela.
Ljubljana.
«* Tiskarski škrat. Vsled slabega korekturnega odtisa se je vtihotapila v včerajšnjo številko ..Jugoslavije"
neumna tiskovna napaka, ki jo obžalujemo tem bolj, ker je v zvezi z imenom ene naših najboljših umetnic.
=« Naše primorske rojake opozarjamo »lasti pred tržaško verižniško banko »Bolaffio" v Trstu. Ta banka, oziroma oderuška menjalnica, je že imela več oderuških procesov v predvojnem času pred tržaškimi sodišči. Na tržaškem denarnem trgu je vobče ta banka zelo razupita.
= Mladeniči rojstnih letnikov 1896., 1897. In 1898. se opozarjajo radi zglasitve v mest. vojaškem uradu dne 27., 28. !n 29. februarja 1920. ua razglas, ki ie nabit na mestni deski in do mestu.
= Posestniki vrtov se opozarjajo na razglas mestnega magistrata ^lede pokončavania gosenic, rjavih hroščev itd., ki ie nabit na mestni deski.
=* Velikanski naval. Pred glavno blagajno finančne delegacije na Krekovem trgu je dan za dnem velikanski naval strank, ki žele izmenjati stare avstrijske tisočake. Navsezgodaj zjutraj se postavljajo dolge vrste ljudij, ki nervozno pričakujejo usodnega trenutka.,. Razni žeparji pa tudi čakajo na priliko, da izmikajo ljudem težko prihranjeni denar. Psi-hologično so zanhnivi pojavi, ko ljudje z radoznalostjo povprašujejo: „Ali je pravi?... Ali Je ponarejen?" — Morda pa bi finančna uprava lahko vendarle pooblastila še kak drugi ljubljanski urad z zamenjavo tisočakov in prihranilo občinstvu neskončno čakanje pred finančno delegacijo.
= Tatvina. Dva italijanska veletrgovca sta včeraj policili ovadila, da sta bila okradena. Z avtomobilom sta sa pripeljala pred hotel »Union«. Tekom noči sta i avtomobila izginila dva kovčega 7, raznimi potrebščinami v skupni vrednosti 1500 L. Oško-dovana trgovca sta Amelotti Peter in Maccio Gianbatista iz Genove. '
= Tatvina suknje. V neki gostilni na Tržaški cesti Je bila g. C. Nagistru ukradena 1500 K vredna zimska suknja In 500 K denarja.
s* Obsojeni tihotapci. Ker Je centralni verižniškl urad prišel na sled raznim tihotapskim manipulacijam glede izvoza živine v Italijo. Je umevno. da je sedaj tihotapcem živine zelo težavno, izvažati živino na podlagi »begunstva". Zopet je bilo obsojenih več primorskih beguncev, ki pa so bili v tihotapstvo zapeljani po drugih špekulantih. Neporočen!, siromašni Josip. Klanšček iz slavne Osla-vije je bil obsojen na 14 dni zapora in 600 K globe ter v zapad enega vola, enega prašiča te ene krave, ker je hotel to živino Izpeljati v zasedeno ozemlje, utemeljujoč, da ima »svoj dom popravljen te da se lahko kot begunec povrne v domovino." — Jo-sipina Mugerli te Josip Mizerit, Ste-verjančana, sta bedna kolona. Lepim obljubam Trpina Alojzija sledeča, sta se dria zapeljati, da je skušala trojica Iztfhotapitf eno kravo, <Jvr pra-Išča In eno kozo. ZasledSi so ..lepo fingirani Izvoz živine". Trpin je pravočasno pobegnil. Josipina Mu-gerH te Josip Mizerit pa sta bila obsojena na 14 dni zapora hi 600 K globe. Kozo jima Je centralni verižniškl urad blagohotno podaril. Prihodnjič pripovedujemo bralcem lepo tihotap-sko-blrokratično farso »Konj", ki je bil petkrat zaplenjen, a je sedaj »konf* neznano kam izginil.
Maribor.
itapotuo podraženje p<li«a. Vodstvo mestne plinarne poroča, da je vsled podražitve premoga prisiljeno povišati od 15, t m. uporabo plina od 4 K na 5 K. Z ozirom m to, da je cena plina znašala od 1. de 15. februarja 4 K te od 15. t. m. naprej pa se določila na 8 K, se je sklenilo, da se za ta mesec zaračuna piki enotno K 4:50 kubični meter, od l, marca pa potenj 5 K. Cene električne razsvetljave so nespremenjene.
Poštne razmere. Denarna poši-IJatev, poslana te Beograda 15. januarja i j. se je adresatu srečno Izročila 5. februarja t 1. In to po dolgem tekanju ta brskanju, vkljub tel mu, da je prispel« y Maribor že 19. januarja. Ce .človek rabi nujno denar, ta pa leži na pošti — ab je to v redu? — Neka gospicai na pošti zahteva, da se morajo rekomandirana pisma za Beograd oddati odprta. Od kdaj p« to? Beograd Je vendar v državi BBS. Taki sedo*tfttk» mm te-
podkopljujejo ugled države, zato napravite red, gospod vodja poštnega urada.
Nemška nesramnost Že večkrat se je v zadnjem časa poudarjalo, da nemška hidra v Mariboru iz raznih vzrokov dan za dnem pogumneje dviga svojo glavo. Ta naraščajoča drznost se je v posebno jasni luči pokazala v dogodku, ki je značilen za razmere, do katerih smo dosodi vsled raznih nepotrebnih prijateljskih odnošajev in . . . zvez, nastalih pod egido politične oportunosti. V Mariboru se počenjajo vendar že polagoma pojavljati slovenski ulični napisi; izprva le velike ulične table, medtem ko jim bodo sledile hišne tablice šele, ko bodo dovršene, že tl znaki slovenskega Maribora pa bodejo v oči stare nemške zagrte*®-cc, ki se novem duha nikakor o* morejo prilagoditi in ponoči od sobote na nedeljo so dali duška svojemu razpoloženju s tem, da so tablico z napisom »Slovenska ulica" {prejšnja »Burggasse"), nabito na Tegetthoffovi rojstni hiši, zama*«8 s človeškim blatom. Ta nesramnost je izzvala seveda upravičeno ogorčenje med mariborskimi Slovenci. V nedeljo zvečer se je zbrala naša mladina, napravila med prepevanjem narodnih pesmi protestni obhod po mestu in nabila pod z&ma-. zano tablico napisa:	»Deutsche
Kultur" in »Novi pojavi švabsk« kulture" ter zahtevala takojšnjo odstranitev vseh nemških uličnih tablic, ker bo drugače sama poskrbela zato. Res ne vemo, ali je potrebno, da mora 16 mesecev po preobratu šol« naša zavedna mladina nastopati ta opozarjati oblasti, da dajo vendar ž* enkrat Mariboru ono zunanjelice, ki mu gre v narodnostni državi Jugoslaviji. Izgovor, da ni potrebnega gradiva za izdelovanje napisnih tablic, ne drži, ker bi se * nekoliko dobre volje ta nedostatek v tolike« času vendar dal odpraviti. AH imJ res naša mladina opravi ta posel »mestnega čiščenja"? Mislimo,,da te nepotrebno, čakati na samopomoč slovenskega prebivalstva, da očtefl mesto znakov suženjske preteklosti.
Celje.
Pri zamenjavi bankovcev bosta sodelovali poleg že objavljenih zavodov podružnica češke bank« Union in Zadružna zveza v Celju,
SVARILO BEGUNCEM.
Urad za zaščito beguncev objavlja: V zadnjem času so oblasti ugotovile več slučajev, v katerih so hoteli nekateri verižniki Iz zasedenega ozemlja zlorabiti določbe, ki veljata za vračajoče se begunce glede izvoza njinove lastne živtaa, v tihotapske svrhe.
Begunci se v svojem lastnem te-teresu svarijo, da se ne dajejo takim Hudem zapeljati in da tudi sami n« poskušajo tihotapiti in verižiti * Sivino. Ako bi se slučaji, kakor gori omenjeni, pokazali, potem ni dvoma, da ne bode pristojna obl*** vkljub vsej dobrohotnosti več dovoljevala vračajočim se beguncem jemati s seboj niti ono malo število Živine, katero so svoj čas s seboj pripeljali. ___________
Ljubljanska porota.
Okradeni Anierikanecw
Pred ljubljansko poroto je včeraj,
24.	t. m., sedel na zatožni klopi mkd istrijanski cigan Iva» Klebč, ki j® dne 10. decembra lanskega leta mi Južnem kolodvoru odnesel v docsovi no se vračajočemu Amerikassca Antonu Lavriču dva kovčega raznega blaga v vrednosti 200 dolarjev, t. J. 18.000 jugoslovanskih kron po tedanjem dnevnem kurza. Ivan Xl#b4 je še istega večera v Lozarjev*« hlevu na Sv. Jakoba trgu slekel svojo »živoušivo" obleko ter se obnovU t novo amerikansko. Drugi dan m »tička" aretirali v »Ljudski kavaraT v Florijan*« ulici. Na policiji sta g* takoj spoznala, Lavr« po oble«, priča Tašar po postavi, ker Je bsi * njim pri vojakih v Mariboru. — Mlsudl cigan KleM izjavlja, ko se mu predeči razna »corpora dellctl": »Rob««, prstan, notes — moji! Ovratnik — moj! Nož — moj! Vžigalice — moje! Zrcalo, rokavice — mojel" — Predsednik Regaily ga vpraša: »Kje st* se pa preoblekli?" »Zvečer ob po? 5» ko sem kupB obleko za 500 KI" Prlfi* Anton Lavrič pa izrecno vse predmete pozna za svoje. — Živahen smeh! — Na podlag! soglasnega krivd Or e-ka ga Je obsodilo porotno sodišče ne dvelnpo! leti težko feS*. Predsedniki »Ali sprejmete kazen i** — Obsojenec: »Ne morem si drug** Če pomagati.... Sem zadavljen!" — Predsednik: »Ali n«) se izroče 309K oškodovancu?" — Obsotenec: JOfr« mr Ja moj! Dajta ga steoi&etatr
Nsa
J»v*a sbod NSS. v Maribora se
je vršil preteklo nedeljo dopohidue v veliki dvorani Narodnega doma. Poročal J* tov. Rogllč o vzrokih
draginje. Produkcijo bomo dvignili le s podvojenim deloin in je le zvišana produkcija eaiuo obrambno sredstvo proti stradanju in vsesplošnem pomanjkanju neobhodnih potrebščin. Seveda mora biti delo soclJaHzirano, ker delavec se ne bo dal nikdar WČ
I izrabljati na korist,- posamezfkov-ka-pitalistov. Tov. Tavčar, odposlanec načelstva NSS. razmotrtva politični položaj in stališče stranke na-pram odstopivšl in sedanji vladi. NNS. ise sklepa z nikomur kompro-misor, ampak bo nastopila pri bodočih volitvah tud! v Maribora popolnoma samostojno. Tov. Pirc In B e r S č a k govorita o viničarskem vprašanju In zavračata nesramno in lažniivo gonjo Internaciionalccv proti narodno - socialističnim viničarjem. Ko je tov. Jarh govoril še o Preganjanju slovenskih železničarjev v Mariboru po internacijonall. Je shod sprejel soglasno sledečo resolucijo:
1.) Javen shod NSS. v Mariboru naroča krajevni organizaciji ponovno predložitev resolucij z dne 28, januarja ta pooblasti odbor, da besedilo resolucij primerno prikroji In izposluje na pristojnem mestu, da se vsem zahtevam brez prikrajšanja ugodi.
2.) Ključavničarja Evgen Ogrinc« mora železniška uprava sprejeti nazaj v službo, ker se ga je odpustilo od dete izključno le radi narodnega nastopa ob priliki dogodkov v delavnici Južne železnice. Javni shod ponovno zahteva, d« se odstranijo 1* železniških delavnic vri tisti, ki so bili ozačeni v resoluciji dne 25.1.
3.) Vsem Javnim nameščencem se morata s 1. marcem, kakor tndi nasledi*'rt mesece neprikrajšaoo Izplačevati dosedanje draginjske doklade.
4.) Javni shod najodločnete zahteva, 6n tudi nova vlada vztraja na odklonilnem stališča prejšnje vtede glede nakan mirovne konference, ki nam hoče odtrgat! najlepše dele naSe jugoslovanske zemlje. Zelo številno obiskani shod Je bH nato zaključen.
Na nedeljskem shodu NSS v Mariboru se je zdelo potrebno nastopiti tudi poslancu JDS prof. Voglarju. Pri slučajnostih se le oglasil k besedi in govoril o Jadranskem vprašanju in sedanji novi vladi v Beogradu, stvari, katere so že NSS-teferentl izčrpno obravnavali. Čudno J« le, da prof. Voglar ni odgovarjal »a shodu na stvarne očitk«, ki so se njegove stranke posredno tikale. Zdelo se mu Ja previdnejše, da molči!
Društvena in uradna obvestila«
Glasbena Matic«. V petek, dne
5.	marca t. 1» bo v Ljubija«! v narodnostnem ta glasbenem osira ve-iezantativ ta pomemben koncert medjirmtrsklh narodnih pesmi Pevski zbor iz Maclnec priredi pod vodstvom svojega župnika Ignacija Lipnjak v veHki dvorani hotela Union »Medjimurski večer", na ka-
SevnJca. V nedeljo, dine 29. februarja ob 3. uri popoldne se vri! v hotelu »Triglav« v Sevnici občni zbor Posavske podružnice »Slov. Plan. Društva«.
Bsča na Koroškem. Finančni oddelek v Bačah te priredil igra »Zupanov« Micka«, ki Je povsem Izvrstno uspela. Diletanti, ki so sedaj šete prvič nastopili. *o svoie vloge dobro rešili ter želi burne aplavze. Posebno podučea je bil govor gosp. Dr. Ar-nejca, ki je bodri! svoje koroške rojake, naj vztrajata na stališču, da ne damo tilti pedi slovenske zemlje, tujcu. Da se Korošci zanimajo *a narodne prireditve. Je Jasno pokazala mno-gobrofue udeležb« ljudstva tako, da so bili vsi prostori prenapolnjeni in se je igra na izrečno željo vseh ponovila na pustni torek. Tem potom izrekamo finančnemu oddeftro naj-iskresnejšo zahvalo ter upamo, da nas v najkrajšem času preseneti * novo predstavo.
Cerklje na Dolenjskem. D»e 20. svečana je bfl tukaj prvi teuti in živinski sejem, na katerega so prignaH precejšnje število fcvtne, konj ta prašičev. Tudi kramarjev jc bfio nekaj. Upa se, da bodo tukaj sejsn! zofo Živahni, kar ta pokazal Že prvt sejmi vkljub temu. d« «1 Ml razglašen v sosednih farah ta na Štajerskem. Prav živahen seta) se pričakaj« zopet na sredo, pred blnkoštml bt Bež® Krajine.
Zadnjič Je vaš Ust povedni da Je še vse polno nemških napisov pri na a. Dofeni J» bfio. tis seie vmf uek-
terem se bodo pele izključno jugo« slovanske narodne pesmi iz Medji« murja, katere je nabral ta haririotif-zlral župnik Vinko Žganec. Isti zbo* broječ 48 kmečkih fantov in deklitL Je lani z velikim uspehom iste pesmi pel v dvorani hrvaškega konservatorija v Zagrebu. Predprodaja vstopnic se že te dni prične v trafiki * Prešernovi ulici.
Ustanovni občul zbor kolektivi*« obrtne zadruge za radovljiški politični okraj sklicuje obrtna oblast n« nedeljo dne 29. februarja 1920 ob i. uri popoldan v restavraciji gostKj-da I. Verglesa na Jesenicah. Obenem se vrši tudi redni občni zbor start obrtne zadruge za blejsko okolico in Bohinj na Bledu. Polna udeležba nujno potrebna.
Starejštearn Triglava, Priprav-tettel odbor Triglava v Zagrebu smatra za svojo dolžnost, da Izreka ob’ priliki svoiega odstopa svojim sta rej-Šinam tem potom za njihov trud in požrtvovalno delovanj« najiskrenejšo zahvala Po Vaši zaslugi dobimo Triglav v Zagreb in bodite uverjetd, da zagrebški Triglava«! ne bodo zaostajali za grašKimi. Korakali borno po začrtani poti naprej te prepričani srna da ostanete naši prijatelji in dobrotniki. V Zagrebu, de« 22. febra* arja 1920. Za pripravljalni odbor* Božo Srebre, t. č. načelnik; Jož« Šlander, t. č. tajnik.
Gledališče.
Beneški trgovec. Ker se Je meS občinstvom raznesel glas. da bo »Beneški trgovec« le za predstavo v prid UdruženJa tsrralcev opremljen z baletom. petjem in godbo, iziavlja vod' *tvo dramskega gledališča, da bo »Beneški trgovec«, kakor tudi spiofci vsaka predstava, naštudirana v dra« mi vedno enako vprizoriena in v<e«ta no enako opremljena, m naj bo igrana v prid Udntženjn v abonenta, ai teven aboneotenta, za nedeljsko pa« bUko. ali pat »a delavc* in uradnika,
Vsled bofeznl gdč. Gatove ta no« katerih godbenikov odpade v sredam
25.	t. m. predstava »Mlgrron« za abo« nement B-2. Operno gledališče os ta« en ta dan zaprto. Za kupljene vstop« nlce se denar vrne prt dnevni bla* gatel.
Književnost in umetnost
Josipa Jurčiča zbrani spisi. Drug* Izdaja. Uredil dr. kvaa Prijatelj* Drugi zvezek. V LJubijaai 1920. Izdala in zaloffla Tiskovna zadruga 11 Ljubljani. 8 \ strani XVI -f- 415. ~« Cena K 22:—, Pravkar Je izšel v založbi Tiskava« zadrug* drugi 7,vozek Jurčičevih zbranih spisov, ki iz* hajata v lični redakcij! dr. Iv. Prija« telja te od katerih Je prvi zvezdi vzbudil pozornost in priznanje. Drugi zvezek obsega: Urednikov uvod. —« Spomini starega Slovenca. — Tihotapec. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrba« Smukova ženitev. — Orad Rojlnje, — Urednikove opomba. Knjigo toplo priporočamo. Na?« roč* se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
do spomnil. AS čujte modrost gospoda vahtmaistra Schmudrat Iz Grada-
ca. T* je ukazal nemške napise prebarvati, mesto da bi jfii odžagali-Občine imajo vsled tega nepotrebne stroške. neroSri fabrikanti pa dobičke. Čudnega to pri našem glavarstva id nič —• če Je že vse narobe, naf bo še ta Pri nas stari nemški bur-Šakl še vedno čakalo ata tih nemških časov.
Jesenic«, Pretečeno soboto zvečer te v nedeljo popoldne vprizorilo ta Oled. društvo na Jesenicah Ibsenovo dramo »Strahovi«. Ta uprizoritev in umetniško izvajanje vlog nam pričata, da se fc društveno delovanj* z®dn| čas povzpelo do visoke stop«; nje in se resno zavzelo za ljudsko Izobraževanje. Občinstvo j* bilo m omenjeno prireditev zeli® hvaležno, Prevajalec drame g. Gradišnik J« pred uprizoritvijo občinstvu pojasnil tendenco drame In namen gledaHAč*, Veseli nas, d« so se zavrgla plitv« skrpneala te s® le pričelo z resnim delom za ljudstvo. Ta idealizem s« mora posebno v sedanjih lahkomt-»fttalh časih globoko uvšževati.
Za »Proevetnt Dom* na Jesenicah Je darovala »Plesna šola« znesek K 178.40., ki s« ie nabral pri zadnji veselici. Odbor konzorcija se ten* potom Iskreno zahvalinta za darova« n! znesek. Posnemati«!
    umi i'■■■ i»nw— r  mi■ !■■■<»
Izdajatelj ta odgovorni urednik?
Anton PeseS.
Tbk »Učtt. tiskarne* v Ljubljani,
Pokrajinske vesti.
Mali oglasu
Proda se:
Podam Šivalni .troj
.Singer* Cena 1000 K. Lndovlk Rot, L jugoslovanska krznarnica in »trojarnfca,
Ljubljana, Gradišče gk^-iišfs).
(nasproti dram 278
Kup«J<Mn ki prodajal
▼to vrsto starine (antfkvltete) kakor:
narodno noše, umetnine, preproge, starinska stekla in porcelan itd., kakor tndl umetno, nerabno aobovje. Konce-aijoniran posredovale« pri prodaji in nakupa posestev ta nepremičnin. Albert Dergane, brivec ln starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10.	86
&u8a f:3$rodaJ znamke .Praga*.
Na cgkd v tovarni Krakovski nasip 26.
hiša, 5 minut od farne ctrl:vc v Poljčanah, s 3 lepimi sobam!, r.uiilnjo, jedilno shrambo, klet,o, hlevom ra govedo, 2 hlevoma za prašiče, l oralom zemlje t travniki, v jako dobrem stanju, pripravna za vpokojenca ali rokodelca sc za 40.000 K proda. Vprašanja na Jerico Černjavič, St. lij pri Mariboru.	280
Kupi se:
L«s. Kupim hrastove« smrekove le bukove hlode ia žago. Ponudbe s ceno na naslov: Ivan Šiška, tovarna parketov In parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4a.	223
Kolesa rabljena, kupuje J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska c. 14.	138
Službe:
IsveZban strojnik vešč vseh popravil, izučen ključavničar, služil pri Voinl mornarici kot strojnik, išče službe kot strojnik ali monter. Plača po dogo-Cenjene ponudbe na upravnifitvo
I
za kuhanje mila kg K 86'— naročite • povzetjem pri tvrdki
J. Kastelic, Novomesto 112.
Pozori
S 50-100.000 K gotovino
želi pristopiti kot
družabnik.
Reflektirs ae na že obstoječa podjetja. Ponudbe pod .Družabnik* na AnonČni uvod D. Beaeljak, Ljubljana Cank. n. 5.
slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo
FRANJO CERAR,
tima slamnikov v Stobo, p. Dimžale pri ti&biianl.
ima vedno v zalogi MARIJA STELE, LJUBLJANA, Pogačarjev trg. m
VOtU. ^Jugoslavije*
281
dNspodlnJe, mlajša, dobra košari ca, ki razume tudi kmetijska dela, se aprejine k samostojnemu na dežela Posredovalnica Gosposka ul. 4./1. Ljubljana.
rss
Cigaretni papir
aledeče vrste:
Golub, Abadle, Club In Sannim
priporoča na debelo
MIraBns-PailniliiM, UobUaBa. leitoltitl
Opeko
iSčeju se za kupiti. Ponude pod ftifrom. , Opeko 829* na Bolcknerjev anončni zavod. Zagreb, Jnijevska ulica 81.
Idi! (krljt)
deske in trame
iz mehkega in trdega lesa kupi po naj višji ceni vsako množino družba J»pn“ »Ljubljmi, Mn tu tl.
=E
3E
3E
Advokat
dr. Josip Sajovic
naznanja, da ima svojo pisarno dosedaj v Ljubljani, Gosposka ul.3.
:IE
H
e.
a
0
t3
[Jiiiii l fei
trgovačko društvo za uvoz i izvoz Zagreb - - - mm. 22-59 Zriirjevac 15,
Brašno, pšenicu, kukuruc, zob i ostale žitarice. — Sibice, svječe, aapun, kavu i ostalu kolonijalnu robu na veliku nudi uz najpovolnije uvjetc.	190
immi
Kupujemo vede množine v
Žgano apno
Ponudbe pod litrom .Apno 828* na BIoeknerjev anončni zavod. Zagreb, Jurjevska ul. 31.
NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU.
Zagreb, mjesccn marta 1020.
PovlienJ® glavnice ud K 30^000.0000 na 50,000.000.
i
Poziv na
OB 6?
IIM
Poravnajte zaostalo na~\ ročnino takoj, da se Vam j pošiljanje lista ne ustavit
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze Inkreti ega sočutja ob bolezni ta smrti naše iakieno ljubljene ao-progc, hčerke in sestre gospe
Posebno ae še zahvaljujemo g. dr. Premra zdravniku v Litiji za njegovo požrtvovalno pomoč v njeni kratki ta mučni bolezni, dalja vsem znancem ta prijateljem kateri so pokojnico spremili na zadnji poti.
V Litiji-Zagori«, 16. feb. 1820.
Franc fuailftk ML
Tovarna
Jos. Reich
IMau Mlatim nasip itn. 4. PMitta: Mipna illta 1
Barva
vsakovrstno - -
...........blago.
Kemično čisti obleke.
Pere
domače perilo (polije ponje na dom).
Podružnica v Mariboru QVpff nlika vratnike’ zaP«
.	—	OVCIIUIIBO	stniceinsrajce.
Gosposka uiica štev. 88.
Izšla je
najnovejša moda za dame in gospode.
Kostimi, pomladni plašči, obleke, žaketi za gde. natančno po modelih. Podčastnikom in uradnikom in došlim ujetnikom primeren popust	iso
Krojači in krojačice! Razpošiljam najmodernejše kroje. Treba vposlati samo mero in dobi se modern kroj. Cena za del6 oblek od 300 K naprej.
F. Potočnik, Selenbnrgova ui. 6,1.
E (Eli.
strešnik, grobne oklepe, stop-alee iz umetnega kamna itd. nudi P. BANDA & drug, Ljubljana, Karlovška cesta 8.	226
i!
saldakontista
sprejme državna »Vnočevalnl Samo pismene ponudbe s navedbo
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu in turistom vljudno naznanjam, da sem otvorfl
gostilno in prenočišče
v Stražišču pri Kranju.
Točil bodem vedno najboljša pristna vina vseh vrst. Preskrbljeno bode, ker je v hiši tudi dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica tudi za vsakovrstna mrzla in gorka jedila.
iludi) ta dosedanjega službovanja naj se polijejo do 2. marca ravnateljstvu. Osebna predstavljanja le na pismeni
poziv.	242
Za solidno postrežbo jamči
261
Anton Križnar,
posestnik in gostilničar.
50.000 komada dionica, glasečih na donosioca po K 4U0*— naslovne vrjjednosti u ukupnom iznosu od K 20,000.000
P. n.
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavjie skupštine, a zbog ia-vanrednog uspjoba prosle suhskripcije, te sveopče potrebe za daljnjim kapitalijama, odlučilo je ravnateljstvo Nurodne banke d. d. provesti povisenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slljedečim uvjetima:
1. Dionlčka glavnica od 80,000.000'— povišuje se izdanjem novih 50.000 dionica po K 400 — nom , dakle za K 20,000.000'— na K 50,000.000 - .
2. Posjednicima starih dionipa pridržaje se 25.000 komada novih dionica, te Im pripada pravo na 3 stare dionice optirati 1 novu uz cijenu od K 475*— po komadu nove dionice, zajedno sa 5°/o kantata od 1. siječnja 1920 do dana uplate.
Ostalih 25.000 dionica kao 1 eventualno neoptirane dionice izlažu se javnoj subskripciji uz tečaj cd 575 — sa 5 % kamnta od 1. januara 1820.
4. Suhskri./C ja počinje 1. marta, a svršava 31. marta 1920, a za subs-kripcije u Amerlci traje rok do 15. travnja 1920.
5. Nove dionice imadu kupon za godinu 1920, te im pripada pravo na dividendu za istu.
6. Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. marta 1920 odnosno 15. travnja 1920. Eventualno nedodijoljene dionice povratit če se zajedno sa 3 ’/2> kamdta od dana uplate do povratka novca.
7. Subskripcija se ohavlja odnosno priraaju prijave: u Zagrebu: na blagajni zavoda; u Beogradu: Prometna banka; u Bjeiovaru: Bjelovarska stedioniea; u Brodu n. S.: Banka 1 mjenačnica Brd ari <5 i drug, kao afilijncija Narodne banke; u Dubrovniku: Narodna banka d. d. Zagreb, filijaln; u Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d., Kranjska dežajna banka, Kmetska hranilnica; u Osijeku: Banka J. Kraus 1 drug, Sve fi lij a le zagre backih banaka; na Rijeci: Hrv. centralna banka; u Rumi: Zadružna banka d. d.; u Sarajevu: Hrvatska centralna banka: u Spletu: Zadrnžni savez; u Varaždinu: Opča stedioniea d. d.; n Zemunu: Zemunska stedioniea; u Wienu: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala Wien (uplate u jugoslavenskim kronama); dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala.
U s j e dinj e ni m državama: u New-Yorku: Garanty Trust Co., Emil Kisa, banker; u Pittsburgu Pa: Union Savings Bank; u Arkon O.: Depositors Saving8 & Trust Co.; u Mc Keesport Pa.: Jos. Roth & Co.; u Youngstownu: Dollars Savings Bank; u Rochester Pa.: Ali Naiions Bank.
8. Posjedhici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije:
Točno ispunjenu t potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa bojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica.
9. Reparticiju dionica subskriblranih u smislu t. 3. pridržaje sebi ravnateljstvo.
10. Tečajni, (azijski) dobitak, koji se pobiči kod i/.danja novih dionica, ide u korist redovite prieuvne zaklada odbivši troskove emisije i pristojbe, te dotacije mirovinskog zavoda.
11. Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat koji zajamčuje uspjeh po-
višenja dioničke glavnice.
98
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:	Bs§g5g|ggS^3
Avtogaraža
Popravila vaeh strojev Šušteršič & drug.
Elektrotehništvo
i »8v«tla« Janko Pogačar, Ljubljana Meatni trg 35.
Kleparstvo
Jakob FHegl, Prešernova ulica.
Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Optik
Jurman Kari, Selenburgova ulica.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
proda]« h» popravlja Franc Bar, Cankaijevo nabr. 5.
Puškar
F. K. Kaiser, Selenburgova ulica.
Krojači
J. Gestrin, Poljanski nasip 8.
Fran Malis, diplomirani krojač, v Rebri št. ix (vhod iz Starega trga)
Modni salon damskih klobukov
Stuchly-Maschke, Židovska ul. 3.
Urar
Ivan Škerle, Jeranova ulica 6,
Restavracija
Krvarič, Prešernova ulica.
Skladišče, javno
Balkan, Dunajska cesta 33.
Skladišče, špedicijsko
Dunajska c. 33 (Tclel. 366).
Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon žt. 117.	s papirjem Uranus, Mestni trg xi.
	b pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16.
Slikarstvo, pleskarstvo Josip Jug, Rimska cesta x6. Stare P. Franc, Florjanska ulica.	
	Manufaktura na debelo Filip Pečenko, Dunajska cesta 6,
Specialna trgovina n jnveli in zlatnino Lud. Čeme, Wolfova ulica 3.	a pisalnimi stroji Tho Rex Bt Co., Selenburgova ulica štev. 6.
Zajutrkovalnica Tinka Grošelj, Poljanska cesta 7.	s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Potra c. 28.
Orodije in tehnične potrebščine Odon Konlny, tu, Kolodvorska ulica 37	■ Špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. xo.
	z vsomi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo Tičar A., Selenburgova ulica 1.
Trgovina s Špecerijskim ln delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. /	
	z železnino in poljedelskimi stroji Zalta&Žilič, Gosposvetska c. xo.
b klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4.	z gramofoni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna ulica.
Hvalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jaz & sin, Dunajska c. 15.
■ železnino n« debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. x.
z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19.
V Ptuiu:
Gostilne
Dostal »pri Zamorcu«
PuEchl, Aškerčeva ulica. Wagrandl, Prešernova ulica. Bmeršič, »Društveni dom«
Mesarji
Lihi Alojzij, Slovenski trg Ignac Frankovič, Slovenski trg
Pekarije
Vavpotič Anton.
Fiirtner.
Horvatiček, Panonska ulica
Čevljarji
Ivan Ratisnojnik.
Kavarne
»Koržo«, vseh svetnikov ulica. »Evropa«, Florjanski trg.
! »Balkan«
Trgovina
• kozami in usnjem, tovarna nsnja Pavel Pirich.
z usnjem, strojama kož Josip Pirich.
t manufakturo Fr. Iglič, na Bregu pri Puju.
a Špecerijskim blagom Mahalka & Korže.