. »sajp — » r , V-i T"' * A Druga izdaja SLOV ENS KO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1901. izide w teku druzega tedna. List slovenskih delavcev v Ameriki Sti©-^- 14. USTer-w Yorfe, 16. j a 1901. Leto IX y Milanov pogreb. Nemiri v Belgradu. Dunaj, 15. febr. Dante se je vršil pogreb bivšega srbskega kralja Milana I. s popolnimi vojaškiiai kastni!. Krsto pokojnika položili bo na topniško lafeto. Pogreba bo se udeležili cesar Fran Joeip, člani cesarske obitelji, vsi nadvojvode, člani gospodske zbornice in inozemski poelaniki. Pogreb seje vršil do iztoku* ga kolodvora, od kjer so kraljevega mrtveca odpeljali s posebnim salonskim vlakom v Peter-varadin, v kternga okolici je samostan Krušedol, kjer bode Milanov zadnji p< čitek. Belgrad, 15. febr. Kralj Alexander ni smatral umestnim udeležiti se pogreba svojega cčeta ua Dunaju, temveč odposlal je k pogrebu svojega namestnika, predsednika državnega soveta Nikola Krističn. Vsled t-'ga nehvaležnega in vs^kako uemora'nega čina mladega kralja Aleksandra bilo je ljudstvo v Iiel-gradu og -rčeno; kraj kraljeve palače na Teraiiji zbrala se je velika množica ljudstva, ki je klicala: ,,Kralj bi s^ moral udeležiti pogreba sv jega lastni ga očtrta!" Ljudstvo bilo je vedno bolj razburjeno in slednjič je jelo metati kamenje proti pala6i. Vlada pozvala je vojaštvo na lice mesta, ktero je z orožjem prepodilo muožico. 34 osob je ranjenih. Newyorska luka zamrznila. Prevosue in druge ladije obtičale v ledu. Dne 13. t. m. je vBled nenavadnega mraza zamrznila newyorška lut-a, več prevoznih, na Stateoa Island in Long Island vozečih ladij je obtičalo v ledu in potnikom ni preostalo nič druzega kot na ladijah premišljevati o sibirskem mrazu. Od Battery je videti kacih 20 par-nikov, kteri so primorani sred ledu čakati milejšega vremena. Tudi na East river je pamiški promet skoro nemogoč, mali parniki so popolnoma prenehali voziti. Prevozni parnik „Montauk" je s 400 potuiki obtičal v ledu, prihit lo mu je 8 malih parnikov na pomoč, kteri so potnike dovedli do kraja. Parnik „Seaboara" je v bližini Whitestone Landing, L. I., obtičal v ledu, potniki so odšli po ledu na kopno in se odpeljali s železu co v N^w York. Prevozni parnik ,,George Washington" obtičal je zvečer v l^du, na njem je bilo 20 potnikov, ženske in otroci, in vsi so morali prenočevati na morju. Parnik ,,Montauk" je na potu iz New Yorka v Brooklynu zvečer zopet obtičal v lndu. Na paruiku je bilo 1000 potnikov. Ob 10. uri po noči p« stali so p< >tuiki nezadovoljni. Kapitan je naznanil na obrežj«, da je m-d ledom obtičal, oh 11. uri prišli so trije parniki na p ni->č. kteri so priv-dli „Montauk" do obrežja. Tu s > potniki pričeli p«-tt ,,Home sweet home. .. " Uradnik: naselbinskega urada se niao m uli odpe ljati na Elia I al miti korj»> bilo pr^v>-o u>du ; naselmkiso toraj m ura I i čakati. Zameteni vlaki. Plattsburg, N. Y., 14. febr. Vsled žametov v severnem delu državV New York je žel^zmčni promet vstavljen. Med Ogfleneburgom in Lake Champlain že od minolega torka ne vozijo vlaki. Pri Danue-more obtičal je tovorni vlak, ki je voiil iz Lake Bland, v snegu. Isto-tako sta tudi dva osohua vlaka zametena. Ž^lezuična uprava od poslala je pomožne lokomotive io delavce na lice mesta. Pri Mooret Forks obtičali bo štirje vlaki v snegu. Osoda delavcev. Nemiri na Španskem. Iz delavskih krogov. 65 delavcev zasulo. Victoria, B. C., 15 febr. Danes dopoiudue pripetila se je v rovu štev. t>, ki je last Cumberland Coal Co. razstrelba plinov, vsled česar se je vhod v rov s kamenjem, zemljo in raznim lesovjem zasul. V rovu je delalo 65 premogarjev, kteri se niso mogli reš;ti; istočasno je i pričelo v rovu goreti. Ko seje prvi strah poleg-1, hiteli so delavci rova št. 5 svojim nesrečnim tovarišem ua pomoč, toda radi ognja in neznosnih plinov morali so svoje rešilno delo opustiti. Nato so skušali iz rova št. 4 priti ponesrečenim na pomoč, ktero delo pa vsled daljave Kraljeva obitelj se boji lastnega ljudstva. VojaStvo na strani vpornikov. Madrid, 13 febr. T^korn zadnjih dni pojavili so se na Španskem nevarni nemiri ki so naperjeni v prvej vrBti proti tamošnjemu velikemu številu jezuitov. Odločilni španski kroti so menili, da Be bode ljudstvo umirilo, a^o kaznujejo jezuita, ki je goep-j Ubao ukradel hčerko, toda tudi v tem so Be motili. Narod se sicer veseli, da so jezuitom na Španskem neomejeno gospodarstvo zaprečili, ali kljub ti mu se demon 1h počasno napreduje. V rovu št. ! "racije čedalje bolj muože. G se je še le pred 4 meBrci pričelo j V tph dtK-h ima 8e vrftiti Kopati Po okoliščinah, ktere so ustnim načinom poroka prince-uastale za nesrečne delavce, je le »"»J« Asturske b princom Bourbon malo upati, da bodo rešen Strašna smrt. skim. Ker je pa španska ,,aristo- Povišanje plače. Haileton, Pa., 14. jau. D^laveem Delaware, Susquehanna & Shuyl-kill železnice, kteri so nedavno zahtevali povišanje plače, je družba danes ug' dila in jim naznanila, da bodo dobili isto plačo kakor oni L-ihigh Valley železnice. * Zamorski skabi. New Orleans, La.. 13. febr. Potniki iz Kube poročajo, da se štrajk železniških naklrdalcev kubanske železnice ,,Santa Clara" v Cardenas vedno bolj širi, vsled česar trpi izvoz sladkorja mnogo škode. Go-verner je skuhal štrajkarje pr^go voriti, da z d-'lom zopet prično, toda brezvspešno. Uradniki železnice so sedaj sklenili iz Zjed. držav dohiti zamorce, kt»*re bodo nasta- nili na mesto štrajkarjev. kracija" skoro br^z izjeme klerikaLj Zopetna odslovitev delavcev-; R* poroka vršiti le nn I Kakor smo v zadnjej številki V ledenicah tvrd^eC. D- uter- tih.m v kraljevi pala6L Kraljeva I,,Glas Naroda" poročali, odslovili man ^ bon« v bliftiui \\ hite Plains, j obite!j v vojllštvo ne more vh6 za- j -0 v newyorškem Navy Yardu večjo N. \„ pripetila seje 14. f.bruvanja upatl, kajti V(,jaštV0 je očividnojštevilo delavcev, k^r j, parobrod grozna nesreča. Inženir H. Ender-le je nadzoroval 75 delavcev, kt«-ri so izrezovali led m ga spravljali v ledenice. Tvrdka je na električuej vspenjači napravila aparat, kteri rfž-3 led v jednaue kose. Euderleje tel .na aparatu nekaj popraviti in je vsled tega vstavil stroj. V to svrho se je podal v vspenjačo, toda v tem trenutku je nekdo, čegar ime še ni znano, odprl stroj, kteri je jednim mahom odrezal Enderlu glavo, ki je padla na led. Preduo bo stroj ustavili, bilo je tudi truplo nesrečnika v jednake kosce razrezano. Euderle se, kolikor je znano, ni nikoli z delavci prepiral, toraj njegova smrt tudi ni pripisati osve-ti. Nesrečnež je bil 40 let star in oženjen. 500 delavcev v nevarnosti. V h'ši št. 49—51 Chrystie Str., v New Ycrku kjer se nahaja vse polno delavnic razne obrti in poleg tega rtudi velik hlev, pričelo je dne 14. t. m. goreti. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti n- cpga krojača, ki je v o. nadstropju zažgal rokav in gorečega vrgel na mostov ž, kjer je ležalo več druge gorljive t.vanne, in taji padla v pritličje. Vsled tega je začel tuji hlev goreti, vendar so pa rešili 100 konj. Ljudje so Be vsi rešlši po rešilnih lestvah. Škc-do ceuijo ua S25.000. Električna železnica med New Yorkom in Bostonom. Albany, 14. febr. Pristojni stavbeni odbor je danes ug dil predlogu T. Smitha, kteri je predlagal napravo električnoželezn ic^ m^d mesti New York Boston. Z leznica bode vodila vsporedno s progo New York-New Haven in Hartf >rd železnico. V to svrho se bode vetanovila delniška družba, ktera, bode takoj s podjetjem pričela. Pri volitvi streljali. St. Louis, Mo., 12. febr. Včeraj večer vršile so se volitve v zastopstvo druzega mestnega okraja. Med volitvami prišlo je do pr'-t°pa med strankarji. Predno je zam gla policija vm^s poseči, se je najmanj 200« krat ustrelilo. Neki zamor«c je od nes< 1 zaboj^ek za volilne listke in >ginol m^d množico. Dve osobi Bta smrtno ranjeni. Preprečeno linčanje. Birmingham, Ala., 14. febr. Danes je dobil polkovnik T. O Smith 3, miličnega polka povelje, z dvema sotnijama nemudoma v Ganters-ville se podati, da prepreči linčanje učitelja Bura Hali. Bura Hali je namreč obdolžen. da se je pregrešil proti neki lOletni učenki, radi česar ga hoče ljudstvo sežgati. Vojaštvo le odpotovalo danes ob 4. uri z vlakom v Ganters-▼ille. ua strani ljudstva. Kraljeva obitelj ■ t,New York*' izgotovljen. Dne 15. se ne upa palačo o^taviti. | febr. odslovili so zopet večje števi- Po vsej dežftli vrše se ljudski! lo delavcev, kterej odslovitvi baje shodi, povsodi se kliče: ,,Živela|v kratkem še druge sledč. Da bo v vojake!" Pri Puerta del Sol v j primerno kratkem času nad 400 de- Madridu zbralo se je 800 dijakov, j lavcev odpustili, pripisati je oči- ki so korakali s španskimi in fran-1 vidno ukazu \ladinega cddelka na- coskimi zastavami proti kraljevi j vojne mornarice, kteri je ukazal, palači. Dijaki so kraj palače kli- |da se število delavcev zniža. Odslo- cali: „Ž-veia sloboda t Smrt Ca-|vitve se bodo nadaljevale do junija. •s°rti!" (Caserta je vodja klerikal- .. .. v fr . u, , , , /s, a Strajk proti zamorcem. c v.) ,,Živela lepubhka!"' Cln.n;-lj * v kraljeve obitelji bili so v nepopisnem strahu za svoje življenje, toda množica je za sedaj mirno odšla. Večje trgovine v mestu so zaprte, ker ljudje baje nameravalo ropati. Danes večer je množica pokončala poulične svetilke in zdrobila okna klerikalnih stanovnikov. Dva orožnika sta nevarno ranjena. Santander, 13. febr. Množica je napadla danes uredništvo klerikal-uega lista „Atalayal<; zdrobila vsa okna m kričala: „ Proč z jezuiti! ' Na to je ljudstvo napadlo karmeli-tanski samostsm in prepodilo menihe, ki so v smrtnem strahu na vse strani bežali. Takoj na to na-pad'a je množica še ostale samostane in škofovsko h^šo ter zdrobila vsa okna, ko so ljudje opravili to delo, vrnili so se v karmelitski samostan in ga zažgali. Barcelona, 13. febr. Množica je napadla jezuitsko semenišče, vendar se je posrečilo policiji razgrajače pregnati. Par is, 13. febr. Iz zanesljivih vi-r v se pt roča, da je vojaštvo na strani vpornikov. Na čelu vojaštva je general Weyler, kteri sanja, da b< de postal predsednik nove republike. Propadanje trgovine v Avstriji. Wa&hingtou, 13. febr. Ameriški generalni konzul na Dunaju, Chae. Bailey Hurst, na/nanja naši viadi, da so avstrijski trgovci iu tovarnarji sklenili, da rešijo avstrijsko obrt in trgovino popolnega propada, prirediti po večjih svetovnih mestih razstave avstrijske umetne obrti. Ker je avstrijska trgovina v mtozih ozirih od Rusije odvisna, ustanovilo se bode trgovsko dru-št*ozimenom ,,Avstro rusko trgovsko društvo". Avstrija je v zadnjem Času zgubila v Nemčiji in Angliji skoro vsa trgovišča; dočim je Avstrija v imenovani dve deželi dosedaj izvažala svoje proizvode, jeli Bta Auglija iu Nemčija sedaj v Avstrijo uvažati isto blago. Avstrija namerava prirediti tudi v New Yorku, Waehingtouu in St Louisu razstave, toda dvomljivo je, bode li to kaj pomagalo. St. Louis, Mo., 15. febr. 800 deklic in 100 dečkov, kteri službujejo v tukajšnji tovarni za smodke Liggett & Meyer pričeli so danes štrajkati, ker je tovarniška tvrdka trideset ali štirideset kreolskih deklic najela. Bele delavke so že včeraj, kakor hitro so prišle kreolke v tovarne, uprizorile nemire. Bele deklice so izjavile delovodji, da bodo v tovarni vsled tega nastali nemiri, toda delovodja jim je dejal, da ne more dobiti zadostnega števila belih delavt, ter da je pri-moran najeti zamorke. Takoj na to nastali so v tovarni taki nemiri, da je morala sotnijF policije posredovati. Drugo jutro ob 7. uri prišle so črne kakor tudi bele delavke v tovarno, toda slednje vidoč, da zamorke niso odpuščene, so takoj z delom ponehale. Rivnateljstvu ni preostalo nič druzega, nego zamorke odpustiti, na kar je bil štrajk končan. Žrtve vojske. Koliko žrtev zahtevfcjo vojue bodisi ljudi in denarja iu to v času od 1850 do 1890 je zračunai nek nemški učenjak in jih tako-le na vaja: ZrWe ljudi denarja mil. mark 50,000 45 000 7»950 1,200 140 Krimska vojna....... Itnljanska vojna 1.1859 lJanska vojna 1. 1S04 3,000 Severno-ameriaka me-ščanska vojna od leta 1861 do 1S65: a) seTernc države. 2So.000 iS.ooo b) južne d^tave... 520,000 9,200 Prusko - avstrijska vojna 1. lS66 ..................45,000 1,320 Ekspedlcija v Meksiko in Cochinchina..........65,000 Soo Nemško-francoska vojna 1S70—7,: a) Francoze............155,000 12,000 b) Nemčijo...... 00,000 - Bolgarsko-srbaki upor. 25,000 700 Kasko-turška vojna... 250,000 4,500 Južno-afriške vojne— 30,000 35 Afganska vojna...... 25,000 53 Skupaj----2,253,000 55,908 Seveda niso povsodi vštete žrtve ljudi, ki bo vsled bolezni umrli, ali pa onih, ki so vsled zadobljenih ran in muk kmalu po vojni umrli, ali pa postali nezmožni sa vsako delo. HITROST ničaranje, pačsa mo dobre volje je potreba pri PO SILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo je najhitreji in najceneji r pošiljanju denar-jev: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., Nnr York. Napredek mornarice. V Franciji izumili podmorske par-nike. Paris, 12. febr. Profesor d'Ar-aonval, ki je zatrjeval, da tekoči zrak kot gonilno moč dandanašnji še ni mogoče upotrebiti, in da je škoda v take svrhe denar nalagati, je danes, ko so mu pokazali brzojav iz Omege, N. Y., kteri poroča, da goni tekoči zrak stroje ondašnje mlekarne, dejal: ,,Da, Aueričani so napravili take stroje in jaz imam doma njih modele, vendar pa ostanem jaz pri tem, da zamere tekoči srak le 5 ( dstotkov moči, ktera je potre! na, da se zrak v tekočino spremeni, izvajati. Motori takn vrste se zamorejo le v laboratorijih uporabiti. Tekoči zrak se zamere uporabiti f d no le v podmerski plavbi, kjer se navadno na s tem združene d narn^ žrtve ne jemlje' ozir. Tega mn-nja je tudi m"j kolčen tehnik Lang. Iznajdba Aau ri-<*an iv je le pra?na bajka hrez rrave koristi in radi tega o pedrobno-tih nečem razmotrivati. Zagotovim pa, da je i2najd^a podvi dne plavbe d^lo francoskih tehn kov, in da hodimo že prtd koncem tega leta imeli aparat, kteri b< de Franciji omogočil braniti svoja obrežja brez oJ r-žn h utrdh in vojnega hrodovja. P« dmorske ladije bedo pljule pod oc anom, ne da bi prišle na celem potu na površje." Ropar na nadpoulični železnici. Dne 3. febr. o polunoči napadel je neki lopov 231etno ui^ajuicarko nadpoulične železnične postaje na 3. cesti iu 5. Ave. v Brooklynu, Katie Paterson, v trenotku, ko je štela dnevne dohodke. Ropar je udaril blagajničarko s steklenico po glavi in hotel vzeti denar. Napadalca, ki je takoj zbežal, je gospodična spoznala; on je namreč služabnik iBte nadpoulične železnice. Policija, ktera je bila o tem takoj obveščena, je lopova v njego-v m stanovanju zasačila, kjer j^ priznal svoje hudodelstvo. Taki slučaji bo bili prejšna leta v Brooklynu na dnevnem redu, zadnji seje pripetil pred tremi leti, v kterem slučaju so bili roparji obsojeni v 81etuo ječo. Tudi Portoričani dobrodošli — sužnji. Nf\v Orleans, La., 12. febr. Iz Ponce, Puerto Rico, došli parobrod ,,Calif irnia'k dovedel jo danes 872 Portoričauov, ktere so hawajski a(»entjo pregovorili, da ottavijo svojo domovino in se podajo na ha-wajsko otečje v sladkorne nasade, kjer jih čaka tužua robska osoda. Jedva so ae izkrcali, že bo jih od gnali na Sf nthern Pacific železnico in pol ure kasneje odpeljali so se v San Francisco. Med portonškimi izseljenci je tudi llletua deklica, ki je oženjena in mati 5 mesecev starega dečka. Do sedaj je odšlo 1580 Portoričauov ua Hawaii, njim bode sledilo še 9000 nesrečnih anž-ujev. Preselitev veleznane tvrdke. Joseph Triner, sloveči prvi izde-lovatelj amerikanskega grenkega vina, v Chicago, 111., je miuoli mesec preselil svojo tvrdko v svoje lastno in novo poslopje 799 Ashlauh Ave. Vse veliko poslopje je zelo pripravno urejeno, kar spričuje o obsežni razumnosti posestnika ter istočasuo pomnoži število uzornih tvrdk v Chicagi. Trinerjevo ameri-kausko grenko vino je vspešno fskušeuo zdravilo proti VBem boleznim prebavalnih orgauov, gripo in prehlajeDje, ter je sigurno iu okusno domače sredstvo. Vsled izvist uih lastnoBtij in učinkov se uade-pnluo širi med vsemi narodi n»še dežele in izvaža tudi v Evropo. Želimo, da bi bila tvrdka v svojih novih prostorih tudi v bodoče tako ▼apeftna kakor je bila dosedaj. Požari. Ogenj v hotelu. Newburgh, N. Y., 13. febr. Danes zjutraj nastal je v hotelu Ru-diger ogenj. Posestnik hotela skušal je ogenj p gasiti, in se je vsled gostega dima zadušil. Vsi drugi sta-novniki so se rešili/in bežali v nočnih oblekah. Vsled močnega vetra razširil sejo ogenj tudi na sosedno hišo. Sioda ni znana. Požar na pomolu štev. 18 v New Yorku. Due 14. febr. zjutraj od £2. uri pričelo je na pomolu štev. 18, ki je last Providence Line, goreti. Vsled vetru, se je ngenj hitro razširjal in hipoma je bilo tudi blago v skla-d šču v plameuu. Sicer so bili'gasilci takoj na licu mesta, vendar niso zamegli požara omejiti. Že je bilo misliti, da bode tudi pomol Fall River pričel goreti, ko Be je gasilcem posrečilo ob 3. uri zjutraj razširjanje r^gnja preprečiti. Škodo še niso cenili. Ogenj na parniku „Comanche." Charleston, S. C., 14.f^br Včeraj sov prostorih pamika ,,Comanche" ki je last Clyde Line, zapazili ogenj, kteri se je hitro razširil iu kmalo prišel do krova. V času nesreče pljulje parnik zapaduo od Fenwicks Island. Na paruiku je bilo 200 v Florido potujočih potnikov, med kterimi je zavladala velika razburjenost, ktera j9 bila šo teliku večja, ker se je nesreča pripetila po noči. Straža je javila ogenj še le potem ko si je napravil ogenj pot čez krov. Potniki ao v občej zmešnjavi bežali na krov, dve ženski sta teško ranjeni. Moštvo je takoj začelo gasiti s štirimi brizgaluicami. Vsled raburkanega morja ni bilo mogoče spraviti rešilnih čolnov v vodo, kajti brezdvomno bi potniki utonili. Konečno je kapitan poslal potnike v m^dkrovje in jim zatrail, da ni nikake nevarnosti. Potuiki so slušali kapitana in pričeli so v medkrovju moliti in obupno klicati na pomoč. Med tem se je ogenj na krovu vedno bolj razširjal, a v bi ižiui ni bilo niti jedne ladije, ktera bi pomagala gorečemu parniku. Po dvournem prenapornem delu posrečilo se je mornarjem požar omejiti, na kar je parnik nadaljeval svojo pot. Daues se je parnik v Charlestonu vsidril, kapitan je dejal, da mar-lj i vej i h in vztrajuejih mornarjev ter srčnejih potnikov si misliti ne more. Potniki so podarili mornarjem 8100 v dar. ,.Comanche" odpljul je daces dalje v Florido. Vzrok požara je neznan. ! Seveda... £ misliš vsako pivo je $ dobro — Večinoma je tudi .... I Toda... h; ako si kdaj pokusil I SUPERIOR STOCK ^ pivo, potem veš da je boljfie a nego dobro. — lito je NAJ-V BOLJŠE...... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN - - - XI0H. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. J i t: i .- - Entered as second class matter at the N«w York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". lait slovenskih dnlaToer v Ameriki. izdajatelj in uredm* : Published by F. 8AKSKii. 109 Greenwich St. New York City. M a leto veija list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, L% Erro|.'<. /a vse leto . . . gld, 7.—, ,, „ , pol leta . . . . „ 3.60, , M „ četrt leta . . . ,, 1.76. V Kyropo pošiljamo list skupne dve številki ,Gla» Naroda" iihaja vsako -»-©de m soo-. tt - GLAS NARODA" (,,Voick of the People") Will be isued (very Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrBtic se plača 30 centov. Dopisi brer podpisa in osobnosti •e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon »y Order. Pi i Bpremembi kraja naročnikov rroaimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi )vuika Dopisom in pošiljatvam nareditf risiovom : „Glas Naroda' , 109 Greenwich St New York City. Telefon 3795 Cortlandt. Zamorski delavci. Nedavno so morali posestniki tovarne za bombaževe izdelke v Cbarlestonu, S. C., svoje delavnice, v kterih delajo izključno sami zamorci, zapreti. V tovarni se je la'o samo dve leti in to je povsem zadostovalo, da so se tovarnarji prepričali, da zamorci nikakor ne morejo nadomestiti bele delavce v tem poklicu. Iz nec^ga karolinškega delavskega časnika, ki naslovno zadevo na-taučenje razen, tri v a, posnamemo sledeče: ,,Podjetje predilnice v Charles-tonu se je ustanovilo v posku&i.jo, in ako bi se naprava pr dilnic na jugu Z jed. držav kot um«stna ska-zala, bi se kmalu vea obrt slične vrste preselila iz severnih v južne države. Tovarno so v Ctiarlestonu le z ozirom na dobitek napravili, kajti delavci na jugu so mnogo ce-nejški kakor na ru. Vpošteva-joč to d-jetv >, In tovarna na jugu zatnoghi vs kako vep^-šno tekmovati s tovarnami se v« ra, ktere bi bile konečno prisiljene preseliti se na jug, ako bi hotele še nadalje obstati. Strokovno časopisje Nove Anglije je imenovanemu podjetju v Charlestonu pripisovalo lepo bodočnost. Delavci pr dilnic severnih držav sc strahom pričakovali propad svojega obstanka, kajti splošno se je govorilo, d i bedo tovarnarji za bombaževe izdelke ustanovili na jugu glavne tovarne in najeli izključno le zamorske delavce. Dan^s pa predilm in tkalm stroji prve zamorske predilnice počivajo, kajti po dvoletnem delu so delovodje spoznali, dj so za-itorski delavci nezanesljivi, netočni v delavnem času in skrajno ueskrbm; delovodje ■O prepričani, d* dragih strojev za-morcem ui zaupati. Vsa stvar se je toraj natančno tako končala, kakor so poznavalci zamorskega plemena prerokovali, kar nam služi v popolni djkaz, da so evojstva zamorskega plemena glavni zadržek v kulturnem razvijanju zamorcev.(> Ravnokar navedena izvajanja karolinškega časnika se nam dozdevajo pretirana in neresnična, kajti o naših čruih državljanih tako pla-bo besedičiti zamorejo le časniki juga, kjer vlada že d nekdaj sovraštvo mtd črnim in belim prebivalstvom. Nikakor ni resnično, da zamorci ne umejo i stroji poslovati, ter da sa tovarniško delo sploh sposobni niso; temu niti Karolin-čani sami oporekati ne morejo in se toraj delavcem predilnih tovarn Nove Anglije pač ni treba veseliti, da jih zamorci v tej obrti ne morejo spodriniti. Nasprotno, mi smo docela prepričani in niti maio ne dvomimo, da bodo tovarnarji svoj prvi poskus zopet ponovili in zopet zgradili tovarne, v kterih bod^ izključno le zamorski delavci vslužbeni, iajti zamorci so in bodo najceneji delavci. Vse to je kaj lahko razvideti iz izvajanj necega delničarja imenovane charlestouBke tovarne, kterih pa karolinški list neče navesti. Imenovani delničar zatrjuje namreč, da je od 500 zamorskih delavcev najmanj 200 sposobnih za vsa-io delo, kajti oni opravljajo odka-'.ana jim dela isto tako dobro in vstrajno kakor beli. Tovarna je imela v tem pogledu iBto tako dobre predilce, tkalce, ,,lappers" itd. Toda delničarji so morali delo vstaviti, ker jim je pomaujkalo vztrajnih delavcev, kajti večina zamorcev bila je nezanesljiva in neredna. Od ustanovitve pa do zaključka tovarne bili so zamorci neredni in ni ga bilo dneva, da ne bi skoro polovico delavcev praznovalo. Da poskušuja z zamorskimi delavci ni vspela, pripisati je tudi temu, ker se tovarna nahaja v velikem mestu. Na deželi, kjer zamorci ne morejo dobiti druzega zaslužka, bilo bi za vepeh podjetja vsekako boljše. Mesto pa, in posebno Charleston, nudi zamorcem vedno dovolj prilike, da se zamorejo tudi >>rez stalnega dela preživeti, kajti postranski zaslužki povsem zadoščajo malim potrebam zamorcev, kteri se še dolgo ne bodo priučili na redno in stalno delo. Znano je, da se zamorec raje par dni muči z napornim delom, da zamere po t-m, dokler ima par novčičev v žepu, veseliti se in počivati, kakor pa da bi imel stalno in lahko delo, ktero mora opravljati dan za dn^ yom in ob določenih urah. Kar je imenovani podi^tnik na v^d -1, je popolnoma pravilno, kajti naši zamorci so v tem pogledu isto-tako leni kakor njihovi afriški bratje, kteri o rednem delu nečejo ničesar sij^ati. Brez izjeme vse države, ki imajo kolonije v tropič-nih deželah, se pritožujejo, da domačinov roduemu delu ne morejo priučiti, vsled česar so tovarnarji primorani uvažati belo delavstvo iz severnih krajev. Zamorci, Indijanci, Indijci, Malajci in druga v tr pičnih pokrajinah živeča plemena namreč evropejske ,,civilizacije", kt^ra uči, da mora človek vse življenje delati kot tovorna živina. nikakor ne zapopadejo, mar-v<»č razlagajo svoje mnenje o življenju, da človek živi, da življenje u^iva. ne pa samo za to, da se muči in d?]a. Ta povsem zdrava razlaga in u n n ;e o življenju vlada tudi mrd zamorci našega juga in edino njoj le prip.sati, daje poskus v Charlestonu izp dletel. Toda žal, da zamo-remo že danes trditi, da se taka rizmotrivanja brutalnim sredstvom ,,civilizacije" nikakor ustavljati ne morejo, in da bode kapital tudi najuesramnejša srfdstva v doseg svojih namenov upotrebil ter afriške kakor tudi naše zaknorce liki našim in evropejskim belim sužnjem vpregel v delo. * Milan Obrenovic. V 46. letu svoje dobe umrl je 11. t. m. na Dunaju mož kraljeve rod-b ne, kteri je pa svojo kraljevo krono, dostojanstvo, nade bodočnosti in svoje moževe vrlina v divjej nebrzdanosti svojih čuvstev tako kmalo za vedno pokopal in tako-rekoč zagotovil konec vladarskej biši Obrenovčev. Bivši kralj Milan je d )s^g«l staroBt 46 let in od teh 46 let prebil je dvanajst let kot prognanec svoje lastne kraljevine kot kraljevi, duševno in materijel-no propali brezznačajnež. Njegova zapravljivost, igroželjnost, ljubav-ui in politični škandali so postali po vsej Evropi prislovni. In vendar, kljub vse propalosti je obetal Milan svoj čas, da bode svoje zmožnosti in nadarjenost posvetil svojemu narodu, kajti za Časa svoje prve mladosti bilo je od njega pričakovati, da bode kot vladar mlade kraljevine živel le za blagor in srečo svoje domovine. Največja nesreča /a Milaua je bila, da je bil njegov stric knez Mihajl Obrenovič leta 1863. umorjen. Mihajl je hotel svojega nečaka dostojno in v narod nem duhu vzgojiti, in brezdvomno bi se Milanov ti ačaj in nadarje-uost pod vplivom Llazega kneza Mihajla povoljno razvil, kajti prod vsem bi Milan tako rano ne prevzel vlado. Kot kuezevič in prestolonaslednik bi se pri Bvojem stricu gotovo naučil štedljivosti in svojih kneževskih dolžnosti. Toda osods cnu je namenila drugače; po vplivu Avstrije bila je vzgoja mladega kralja sila slaba, kajti državniki, kterim je bil Milan na milost in uemilost prepuščen, so baš želeli, da ga store za vladanje popolnoma nesposobnim, ker bo želeli sami obdržati krmilo vlade. Tako je poBtal Milan že v svojih mladih letih za-pravljivec, vsestranski ljubimec in igralec. V Avstriji se je u*il črtiti in sovražiti svoj lastni narod srbski, kar mu je v kasnejši do^i največ škodovalo. Kljub velicih letnih dohodkov mu je vedno primanjkovalo denarja in tako je delal vedno nove dolgove, ktere je po nekoliko plačal celo s zasebnim rodbinskim premoženjem, da ponižal se je celo toliko, da je pri r&znih državnih poslih vzel kot nagrado odstotke. Ni toraj čudno, ako so ujfgovi ministri kraljeve« u vzgledu tudi sledili. Njegov namestnik iu vladar za časa Milanove nedoletne dobe Jovan Rist;č je svojega gojence večkrat posvaril, toda slednji mu je vedno odgovoril: ,,To je vendar Vaša vzgoja, saj ste me Vi tako učili." In Milan je govoril resnico, kajti po vpljivu Avstrije ;n po navodilih prihajajočih iz Dunaja moral je Jovan Ristič vzgojevati mladega kralja tako, da zamore Avstrija mlado kraljevino duševno :n gmotno izkoriščevati. Isto tako je tudi avstrijskemu vpljivu pripisati pro-paloBt sedau.ega srbskega vladarja, Milanovega sina Aleksandra. V obče je znano, da doba Milanovega vladanja za Srbijo nikakor ui bila blagoslov. Nesrečna srbsko- dui» nego koristi, kajti vsacega Filipiuca mora stražiti po jeden naših vojakov, ker drugače bi vsta-ši svoje izdajalske rojake brezdvom no pomorili." V oBtalem veli pa isti častnik, da je prisega Filipin-cev br^z veac^ga pomena, kajti tudi zapriseženi Filipiuci morč ameriške vojake, baš kakor vstaši. Amerikanci bežali. Manila, 15. febr. Dne 12. fehr. prišlo je v bližini Santa Maria, pokrajina Eloc.a Sur, med šotni jo stotnika Green in vstaši ped po-veljništvom vodje Tmio do prave bitke. Biti? a je trajala le jedno uro, na kar so morali Amerikanci, ktere so vstaši od vseh strani napadli, bežati. i angleško konjico, Angleži so morali bežati. Boerci vjeli 40 Angležev. Cape Town, 18. febr. V bližini Willowmore napadli so Boerci oddelek angleških vozov in ob tej priliki vjeli 40 angleških konjikov. kteri so čnvali vozove. Vozove sc» Boerci sežgali, a vojake kmalu zopet izpustili. Pretoria, 12. febr. General Ba-bington je v bližini Naauwpoort vjel mali oddelek Boercev. Boerci so se obupno branili in usmrtili, oziroma ranili več Angležev. Dopisi. Vojna med Boerci in Anglijo, De Wet se samo n a videz bojuje. Pretoria, 12. febr. General Christian De Wet je v miuolej noči severno od Norvals Point b svojimi četami prekoračil reko Oranje in koraka proti Philipstownu v Kap-ski koloniji. Njemu eled£ trije oddelki britiške vojske. Vse gorske prelaze so Boerci podkopali in pod-suh z dinamitom. dočim so oni zasedli najugodnejše postojanke. V minoiem tednu so Boerci na padli Lydenburg, toda brez posebnega vspeha. Cape Town, 12. febr. Polkovnik De Lisle zasleduje Boerce v Great Riet Valley v severozapadnej Kap-skej koloniji, kjer bode prišlo naj-bržje do večje bitke. Angleži so East London zavarovali z okopi. De Wetove čete so med Spring-fontein in Jagerefontein vjele angleški vlak in ga sežgale, na kar so odšli dalj«. Več boerskih oddelkov odšlo je proti Rouixville, Zastrom in Oranje River DriftB, da tako spravijo Angleže na napačno Bled. Baje se namerava De Wet podati proti zapadu skozi Herbert in pri Douglas prekoračiti reko Vaal, oditi Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucesel, predsednik ; Anton Ciar, podpredsednik ; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik ; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Dra&ler dalje proti jugu, kjer Be bode zdru-bolgarska vojska, Milanovi politič-J^il pri Prieska ali Kenhad z boer- ui prepiri, njegovo zasebno življenje in njegovo javno sovraštvo do lastnega naroda, vse to je v Srbih vzbudilo ogorČenoBt proti kralju; v lastnem narodu ni imel več za-slombe, a drugi narodi so ga prezirali kot povsem propal^ga in nemoralnega človeka. Toda tudi po svojem slovesu od domovine vse dc najnovejšega časa občutila je Srbija Milanov škodljivi vpljiv. Kraljeva obitelj Obrenovičev ui dovolj stara, niti dovolj utrjei.a, da zamore kljubovati nevolji narodovi, k« j ti njen jedinec Aleksander za utrditev svoje dinastije niti Bmisla, niti zmožnosti nima in povsem lahko trdimo, da je on zadnji Obrenovič v dvoru kraj Terazije. Upati je, da bodo 8 zadnjim Obrenovicem za Srbijo napočili srečneji dnevi, nego so sedanji, in ako zasedejo Karagjorgjeviči srbski prestol, ali ako se posreči črnogorskim knezom Petrovič Njegoš združiti vse Srbe, zadobiti more Srbija zopet ono velikost, ktero je imela pred nesrečno vojsko na Kosovem. Iz naših Mih Kolonij N a Fi lipinah se A mer i-kancem slabo godi. Washington, 15. febr. Wašing-tonksa ,,Post" objavlja v današnji večerni izdaji nekoliko zasebnih, iz Filipinov došlih pisem, iz kterih je kaj lahko posneti, da tamošji položaj za Zjed. države nikakor ni tako sijajnjega značaja, kakor to general McArthur običajno poroča. Tako na primer poroča neki častnik iz Filipinov, da Sr Filipiuci prav nič ne boje Ameri-kancev in da o ,,podaništvuu Zjed držav ničesar nečejo vedeti. Zopet Irugi čaBtnik poroča, da je ustaja ua Visayskih otokih tako resn'a, da bi Američani potrebovali najmanj 50.000 mož vojaštva, da se polaste Visayske skupiuje Filipinskega otočja. ,,Dosedaj," piše imenovani častnik, ,,priseglo je 39.000 Filipinpev zvestobo Zjed. državam, toda to naSim operacijam več &ko- skimi poveljniki Kritzinger in Hertzog. London, 12. febr. Gen. Kitchener brzojavlja vojnemu uradu, da je general French v iztočnem Traas-vaalu vjel 45 Boercev in vplenil 50 vozov. General Roberts je vsled svojih ,Junaških činov'" v južnej Afriki dobil dedno plemstvo z imenem: ,,Viscount St Pierre and Earl of Kandahar, Pretoria and Water-ford." V dolenji zbornici bivšim ministrom Kapske kolonije Sauer in Merriman niso pustili govoriti; onadva Bta namreč nameravala viado vsled neopravičenega nadaljevanja vojske v južni Afriki inter-pelirati in po vsej Angliji prirediti ljudske shode. De Wet napreduje. London, 14. febr. Iz Cape Towna se poroča, da sta general De Wet in bi\ši predsenik Oranjerepublike s svojimi četami prekoračila kap-sko mejo in sta zasedla Philipstown. Včeraj so Angleži Boerce prepodili. Tudi Kitchener potrjuje vpad Boercev v Kapsko kolonijo ter pristavlja: De Wet ki je reko Oranje pri Zand Drift prekoračil, koraka prodi zapadu. General French je 'baje dosegel več malih VBpehov, pri Piet Retief prišlo je do male bitke, 5 Boercev je bilo usmrtenih. Cape Town, 14. febr. Angleži so na severu od mesta Amsterdžim Boercem vzeli 65 vozov in vjeli 45 Boercev. M'uoli ponedeljek zasedli so Boerci Van Wyksviel, a kmalu zopet odšli -/apadno proti Carnarvon). Cape Town, 14. fobr. Železnica med De Aar in Kimberley je veta vila svoj promet, iz pokrajin sever no od De Aar ne prihajajo nikaka poročila. Tedensko poročilo o vojnem položaju zatrjuje, da šteje De Wetova kolona, ktera je pri Zand Drift prekoračila mejo, 2000—3000 mož. Pri Kamelfontein vršila Be je mala bitka, ktere podrobnosti niso zname. Boerski general Kritzinger bojeval se je dne 8. t. m. pri Plipploat Forest City, Pa, 11. febr. Gospod urednik, tukajšnje društvo sv. Barbare štev. 1, prosi, da odkaže:e malo prostora v uašem glasilu. Prvič nas veže dolžnost se zahvaliti g. Fr. Sakserju, ker nas je obiskal o priliki naše veselice dne 17. jan. 1901, ob jednem Be pa tudi zahvaljujemo vsem obiskovalcem te veselice, ki so pripomogli do lepega vspeba. Našemu uradniku se tudi zahvalimo za njegov jedrnat govor o društvenem življenju, posebno o koristih podpornih društev in Unijah ter nam pri po ročal slogo. Omeniti mi je tudi, da se je veselica vršila v najlepšem redu in je bil vsakdo z vsem zadovoljen, a vspth je bil ^a društveno blagajno dober, ker pieostalo nam je čistega dobička S59.34, kar je lepa pomoč za naše društvo. Omeniti mi je tudi našo slovensko godbo, ktero smo ustanovili Slovenci, dasi je še mlada, a že prav dobro igra. Žal. da je tukaj dosti slovenskih mladeničev in bi lahko tri take godbe vzdrži li, a so premlačni, da bi k tej pristopili, to moramo pač pripisati naši navadni slovenski mlačnosti, ako bi se le količkaj podvizali in časa žrtvovali, pa bi imeli Slovenci tukaj najboljšo in najmočnejšo godbo. Učitelj naše godbe je Amerikanec, ter je vse hvale vredon mož, on ie-umoruo deluje in izvežbuje naše vrle mladeniče, ktere pa tudi vsakdo pohvali kadar nastopijo. Tudi našej slovenski godbi so društvo zahvaljuje za sodelovanje pri veselici. Da naše društvo tudi napreduje, naj mi bode dovoljeno omeniti, da so si rojaki v Jenov Lind, Ark., ustanovili podružnico iu bili dne 3 febr. t. 1. sprejeti; doposlali so nam tudi S76 vstopnine. Rojake po dru zih krajih pozivam, da naj tudi oni UBtanove podružnice društva sv Barbare. Nazuaniti mi je tudi, da smo pri zadnji seji sklenili, da mora blagajnik položiti varščine (bond) v znesku $2000, prvi tajnik pa $1000 in to v jamčenje društve nega denarja; to pa tudi podružnicam jamči '.a njihova plačila. Ako bode naše društvo tako napredovalo, bodemo kmalu labko plačali $9 tedenske podpore bolnikom. Nadalje je društvo sklenilo na pripo ročbo podružnice v Jenny Lind, da bi se omogočilo, da tudi rojaki nad 45 let stari lahko pristopijo v dru štvo, zato Bmo določili za take §9 vstopnine. K sklepu se še enkrat zahvalimo g. Fr. Sakserju za njegov trud in požrtvovalnost in rojakom pripo ročam, da bi podpirali nnš delavski list ,,Glas Naroda'' ter tako pripomogli, da prične trikrat na tedeu izhajati. John Telbau, tajnik društva sv. Barbare štev. 1. Aldridge, Mont., 8. febr. Društvo sv. Jožefa štev. 17 je imelo redno sejo dne 3. febr.. pri kterej se je vršila volitev odbora za prihodnjih šest mesecev ; izvoljeni so bili gg. : J. M. Lovrence, predsednikom ; Vence! Stermetz, podpredsednikom ; Bernhard Schmalz, tajnikom in zastopnikom društva; Pavi Rigler, blagajnikom; John Petek, pedtajnikom. Odbornikori: Anton Planinšek, John Stanfel, Ignac Plahutnik, Math. Penica, Anton Vesel, John Podobnik; radarjem: Auton Kaučič. Društvo ;e bilo ustanovljeno dne 7. sušca lrta 1900. in sicer z 21 udi, sedaj pa Šteje 29 ndov. Ker je pa v tukajšnjem' okraju veliko Slovencev, vabim rojake, da pristopijo k našemu Podružnica sv. Barbare štev. 2, ustanovljena v Jenny Lind, Ark., je bii a sprejeta dne 3. febr. 1901, in kteri so vplačali celo vstpniuo, so opravičeni do podpore takoj. John Tklban, tajnik. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „Glas Naroda". društvu, ktero je tudi v zvezi z Ju-goslov. Kat. Jednoto. Vsak zaveden rojak pa ve, da je dobro biti pri društvih, ker ta so v podporo v slučaju bolezni in smrti; za one dolarje, ktere vplača v društveno blagajno mu pa tudi ni potreba žal biti, saj nesreča nikoli ne počiva. Mi delavci dandanes vendar jasno vidimo, da nemarno od nikoder drugod pomoči, ako si sami ne pomagamo, sami moramo skrbeti in znašati skupaj novce, s kterimj v nesreči podpiramo Bodelavca, zato pa nemorem dovolj rojakom priporočati vstop v društva, ktera so v zvezi z Jugoslov. Kat. Jednoto. Pozdrav rojakom, posebno članom Jugoslov. Kat. Jednote. Bernhard Schmalz, tajnik. Lokomotiva parita v reko. Syracuse, N. Y., 15. febr. Zaradi vise čega enega, vozil je osobni vlak Lehigh Vallf-v železnice z dvema lokomotivami. Prišedši v bližino Cortlanda, skočila je prva lokomotiva iz nepoznanih uzrokov iz tira in padla raz nasip v reko Tinugh lioga. Strojevodja Cleveland obstal je na svojem mestu in si je pri padcu zlomil nogo, dočim je kurjač pravočasno skočil v sueg. Druge nesreče se ni zgodilo. Hrvat Nikola Tesla na vrhuncu svoje slave. Znani učenjak Nikola Tesla je izjavil, da bode v kratkem izgotovil aparat, s kterem se bode brez žice zamoglo brzojaviti čez oceau. V to svrho potrebni aparati sov toliko dogotovljeni, da bode v oBmih mesecih zamogel 1500 do 2000 besed vsako uro v Evropo brzojaviti. Prostor na kterem bode stala brzojavna postaja testran oceana, je Tesla že odloČil. Z^ dalj časa dopisuje Nikola Tesla z nemškim učenjakom Staby, kteri si je tudi stavil v posebno nalogo brezžični brzojav. Nemški učenjak je nazval hrvatskega veleuma ,,očeta brezžičnega brzniava." Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,.Majestic", 14. febr. iz Liverpoola. ,,01denbnry"T 14. febr. iz Hreinena s 1146 potniki. jjMilano", 15. febr. iz Hamburga s 124 potniki. ,,Xoordland", 15. febr. iz Antwerpena s 410 potniki. Dospeti imajo: ,,Pretoria" il Hamburga. ,,Canadian" iz I-iverpoola. ,,'L' Aquitaine'" iz Havre. ,,Servia" iz Liverpoola. O d p 1 j u 1 i so: ,,Bulgaria", 14. febr. v Hamburg. ,,Astoria", 14. febr. v Glasgow. ,,Fiirst Bismarck" 14. febr. v Genovo. ,,Konigin Louise" 14. febr. v Bremen. ,,La Champagne" 14. febr. v Havre. „K. M aria Iheresia" 16. febr. v Genovo. ,,Pennsylvania" 16. febr. v Hamburg. ,,Umbria" 16. febr. v Liverpool. ,,Canadian" 16. febr. v Liverpool. ,,Potsdam*' 16. febr. v Rotterdam. Odpljuli b od o : „Noordland" 20. ftbr. v Aniwerpen. ..Majestic" 20. febr. v Livcpool. ,,St. Louis" 20. febr. v Southampton. ,,Oldenburg", 21. febr v Bremen. ,,L"Aquitaine", 21. febr. y Havre. „Werra", 23. febr. v Genovo. ..Fumesia", 23. febr. v Glasgow. ,,Pretoria". 23. febr. v Hamburg. ,,Servia", 23. febr. v Liverpool. ,,Maasdam", 23. febr. v Rotterdam. ParmSki listki so dobit po i mul cenah pri FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich St., New York. 4 M l - A ||l Jugoslovanska Katoliška Jednota. II Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjas, Box 303, Ely, Minnesota: Podpredsednik: Josrp Przdikc, 1024 S >uth 13th St., Omaha, Neb. ; I. tajuik : Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefav Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; B;agajuik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, B^x 278, Ely, Minn. ; John Ulobokak, B^x 371. Ely, Minn. ; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. PRISTOPILI: K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 16, J< hnstowu. Pa.: Frank Kuš-lan star 24 let, Janez Udovich star 25 let. Društvo šteje 56 udov. K društvu sv. Alojzija štev. 13, Whitney, Pa.: Frank Mežan star 31 l«t. Ravno od tega društva prestane biti ud Jeduote Janez ZdravJe- Društvo šteje 25 udov. Josip A g n i t c h, I. tajnik Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i 6 Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopuiku in nobenem drugem. D«*naru^ pošiljatve naj sepošljejo blagajniku: Ivan Govže P» >x 105, -illy, Mum , in po svojem zastopniku. ' Društveno giasilo je „GLAS NARODA". Spoznali dva morilca. Juplin, M o., 13. febr. Tukajšnje s-tdišče je sp .znalo v osobah John-a >na in O'Neala, ktera sta radi <'udahyj«v* ga umora v preiskovalnem uiporu, kot prava morilca in roparja f>anke v Bronaugh. M o. Hči umorjenega maršala je ob priliki um ra videla olja morilca ii ju je dan-s pri sodišču spoznala. R iparja sta v banki vplenila S16.-t;00. d čim je za 820 0(rt) bankovcev zgorelo, k j nta blagajno razstrelila. Mirovni pooblaščenci se več ne udeležijo skupnih sej. H r >l n, 12 f"l>r. P s-bni brz juv iz Pekinga naznanja, da, so danes inozemski poslaniki zborovali v od-s 'tnogti k;tajskih mirovnih pooblaščencev. Nereduost kitajskih zborovničev mirovno pogajanje zelo ovira. V bodoče bodo evropejrki poslaniki s svojimi kitajskimi kolegi le pis-iii-no občevali in smatrali sklepe r»-d >ega zasedanja veljavnim. London. 12. febr. Iz Shan Hai Kwana se poroča, da se je v tamoš-n)i p 'krauui nabralo toliko roparjev iti i>< x rj->v, da so ondašnje ruske posadke morale prositi pomoči. Prestolni govor kralja Edwarda. London, 14. f-*br. S slavnostmi, ktere se v angbškej zbornici že 40 let niso vršile, ctvoril je danes krali Edward VII. v družbi svoje soproga kraljice Aleksandre angleško p • »lansko zbornico. V prestolnem g »voru je po kratkem uvodu tičo-čh»m sh mirovnega razmerja Anglije z oBtalimi vlastmi, prešel na raz-motrivauje o anglo-bo-rskej vojski, o kt^r-j b« e sledeče izrazil: „Voj-ek?i v južni Afriki, v pravem p> nhuu bes-de, šr> ni končana, ali g avna sovražnikova mesta kakor tudi važne postojanke in zveze ne-pr jat^-lja e v ,.mojej" p sesti. V dus> go vepešnega itonca te zadeve odredilo 8'- je v» > potrebno in upam, da hode ,.mo)n" vo.aštvo lahko premagalo one čnte, ktere še ne mirujejo. Idkreuo obžalujem nebrojne ^oveške in d narne žrtve, ktere min prouiroča br«zvspešuo gue-riila-v >jskovauje, ktero Boerci v svojih nekdanjih pokrajinah še ved-no nadaljujejo. V korist Borcev samih i.am je želeti, da se oni pre) ko mog .če podjarmijo, kajti, dokler oni niso podjarmljeni, tudi v njihovih bivših d -želah ni mogoče vpeljati pravo, ktero bi jamčilo belemu prel lvalstvu jeduakoprav-nost, a d mačinom varstvo iu pravičnost. Boersko sovraštvo in na-daljevauje vojske v južni Afrik: me je napotilo, da asm iznova apeliral na rodoljubnost Kanade in Avstra lije. Z veseljem priznam, da sta se imenovani dve koloniji mojemu p jzivu odzvali." Evropejske in druge vesti. Dui a , 13. f-br. V avstrijskem državnem z'»oru prišlo je d n^s zopet do burn-h prizorov. Poslanci h j se mtdiebojuo psovali, kakor j«-t > le v Avsti iji mogoče. Zbornica je namreč r&zmotri vala cesarjev prestolni govor, na kar je Čeh Stran-•fcy očital zastopnikom ,,vesoljnega Nemštva", da je njih jedina skrb ra »komati Avstrijo m nekaj delov avstrijskih p krajin združiti z Nemčijo. Ko ee j., vihar polegel, ki je ■dedil govoin imenovanega poslanca, očital je zopet Stranskv, da je c-sar udan NVoicem, kar je za obstal, ek Avstrije skrajno nevarno. Budimpešta, 13 febr. Danes je pri-*lodo boja med brezposelnimi d*lav ci in policijo. 12C0 brezposelnih dj-lavc-v je napadlo pisarno za posre-1 »vanje služb, kjer so razbili okna. Policija je z or-.žjem razkropila ne- ! 17.690. Hiš ima Celovec 11.25. * * * Prebivalsto Maribora. Mesto Ma ribor štJje po novem ljudskem štetju 23 158 pribivalcev ter 1651 hiš. Pr^d 10 leti je bilo v Mariboru še samo S67 hiš z 18 771 prebivalci. * * * V svinjaku zaprt- Pri ljudskem •H-^tju so v okraju Miirzzuschlag na Gornjem Štajerskem prišli na sled grdemu zločinu. Komisija se je podala k tamošnjemu logarju, da določi števlio živali. Ko go pa udje komisije pregledovali svinjak, so našli v eredi prašičev, v pcživiuje-uem stanju, v cape zavitega osem-najstletnega sina logarjevega. Štiri leta so že imeli reveža v Bvinjaku zaprtega, in je moral s svinjami jesti. Prenesli so ga v bolnico, o vzrokih gnjosnega postopanja bodo uvedli preiskavo. * m m Zgorela je dne 20 jan. hiša in hlev posestnika J. Markočiča v Bsljanah na Goriškem. Rešili so le živino in nekaj obleke, drugo je vse zgorelo. Nevarnost je bila velita za okoli stoječe hiše in hleve, iz kterih so že blago izuesli. * * * Skrajna revščina. V vas Rat-acheudorf pri Cmureku je prišla pred nekterimi dnevi siromaška rodbina s takozvanim , kašperl-gle-dališčem" na vozu. Kopica otro-čičev ni imela kaj jesti, niti prenočišča si siromaki niso mogli najeti. Da pa je prikipela beda do vrhunca, porodila je žena v nekem hlevu — trojčke. * * * Najbogatejši Škofje današnji dan nadškof v Granu na Ogrskem. Pol uradnih izkazih ima 95 000 jutrov zemlje, ki odvržejo 1,034.000 K, in 9 milijonov K kapitala. Dnev-uega dohodka ima 2800 K. Koliko iu koliko ubogih kmečkih in delavskih rodbin bi lahko živelo o tem, kar ima ta nadškof preveč 11 • • • Avstrijske železnice. Dolžina vseh avstrijskih železniških prog je leta 1899. znašala 18 738 kilometrov in sicer državnih železnic pro ga je dolga 7584 lilometrov, privatnih pa 11 154 kilometvov. Kolo-dvorov in postaj je bilo 4102. lokomotiv je bilo 5153, osebnih vozov 11.165, tovornih pa 113 100 Prometni dohodki jo znašali 196 milijonom izdatki 193 milijonov stld. Nesreč je bilo 2015, potnikov je bilo poškodovanih 215 in 15 uamrteuih. Pri Železnicah vs'užbe- iih osob je bilo 91.172, ki so za svoj fnd dobili nad 107 milijonov gld. plačila. * * * Kuga v Indiji. Iz Bombaya Be poroča, da se v severozapadnih pokrajinah Indije kuga vedno bolj razširja. Od 3. do 9. februvarija pomrlo je od 2000 bolnikov 922 osob za kugo. Vladine odredbe proti razširjevanju kuge, so jako pomanjkljive, kajti Aogleži potrebujejo denar za preganjanje Boercev. * * * Dijaški nemiri v Moskvi. Petro-grad, 13. febr. Petrogradskem listu Rosija" se brzojavlja, da je 308 dijakov moskovskega vseučilišča sklenilo nadaljna predavania preprečiti, da tako izrazijo svoje soču stvovanje skijevskimi dijaki, ktere je, kakor smo svoječasno poračli, odišče obsodilo v vojaško službovanje. Moskovski dijaki so v resnici svoj sklep izvršili. Moskovski uradi so dijake pozvali, da se zopet udeležijo predavanj, V petrogradskem rudarskem vseučilišču zbralo seje včeraj 352 di-iakov, ki so tudi sklenili nadaljnih predavanj se ne ud^ltžiti. * * * Iz česa obstoji človek. Neki učenjak je izračunal, da je v 65 kg težkem človeškem truplu za 120(1 jajc tvarine. čioveštto truplo spremenjeno kemičnim potom v zračno tekočino, dalo bi dovolj plina da se 70 kg. teški balon napolni, datje v Človeškem truplu dovolj železa za 6 velicih žebliev, masti za 6 kg sveč, oglja za 65 svinčnikov. Toda to še ni vse! V truplu ie toliko fosforja, da se iz njega lahko napra vi 820.000 žveplenk razun tega za 20 žlic soli in za 50 k' ščekov sladkorja, za 42 litrov vode in več dru zih stvari. Kinalo bs do tovarnarji žveplenke jeli mrtvece kupovati iu ni izključeno, da bodemo dobili kmalo-trust za mrliški fosfor. * * * VUbogi Viljem ! Nemški cpsar ima navado, da :ovori pri vsaki najnič-n^jši pnliki. Ker govori ali nepripravljen ali pa ker ima tako slab spomin, da ei spisanega govora ne more zapomniti, uidejo mu večkrat najsitnejši pogreški ter napravlja zmešnjave in razburjenja, da jih potem oficiozni listi le teško popravijo. Nemška vlada je menda končno izprevidela, da je najboljše, ako ue posluša govornika Viljema nihče izmed žurnalistov. Ti namreč objavljajo cesarske govore tako kakor jim je res govoril, toraj dobesedno. 17. jan. je bilo v Zeug-havzu v Beiolinu zopet pričakovati velikega govora Viliema II. Zategadelj so morali vsi žurnalisti in vsi nezanesljivi ljudje zapustiti dotični pro=tor. Nemška vlada bo cdslej sama objavljala cesarske govore, seveda v taki obliki, v kakoršni so njej in javnosti prav, ne pa v taki, v kakoršni jih je Viljem resnično izustil. Ubogi Viljem! * * * 12 ciganov zmi-znilo. V južnem d-lu Ogrske so iskali orožniki ciganske tolpe, ki so med potom kradle. Blizu neke vasi so našli 12 ciganskih osob ter jih zaprli preko noči v neki hlev. Ali cigani, so ponoči usli in pobegnili. Orožuiki so jih našli hlize neke vode —zmrznjene. * * * Razbojniki pomorili vso družino. V ogrskem mestu Hegyboz-Ujla* so umorili razbojniki žitnega trgovca Grossmanna, njegovo ženo in 6let-nega sina ter odnesli 2400 K in mnogo dragotiu. Posle so roparji zvezali in jim zamašili usta. Nova verska sekta v Rusiji. Neki Malenovič vstanovil je v južni Rusiji novo versko sekto, ktere nauki so zajeti iz stavka v svetem pismu: ,,Glejte lili e na p^iju one ne d lajo, msejejo in ne žnnjaj in vendar j h hraui naš nebeški oče." Vstanovitelj nove vere je iz vestno naj boljo svetopisemsko to čko pogodil, kajti podlaga tej veri j« benoba in bode oznaojevaleo te vere gotovo našel povsodi polno privržencev. Bodo pa li zamogli novovemiki od same vere živeti, je kaj dvomljivo. Okrajni glavar — razbojnik. V vasi Krozie v Galiciji je šest našemljenih osob udrlo v župnišče in hotelo župniku Milewskemu vzeti 12 000 rnbliev. Župnik je streljal in dva razbojnika usmrtil, na kar so ostali zbežali. Eden ustreljenih razbojnikov je bil okrajui glavar, drugi njegov pristav. Nov prekop na Rnskem. Ruska vlada projektuje nov prekop, ki naj zveže finski zaliv z belim morjem. Dolg bo 963 km. Pravi prekop bo dolg 473 km, ostalo odpada na razna jezera, ktera kanal preseže. Glavno se upotrebijo Ladožko, Onežko. Vigosersko in Segosersko jezero. V Cerkljah na Gorenjskem je umrl ondotni dolgoletni okrajui zdravnik gospod Edvad Globočnik, star 61 let. N. v m. p., Konflikt z Italijo. RadiAlbani-je je uastala med avstro-ogrsko in italijansko vlado velika napetost. Hrvatski listi, zlasti „Agramer Tagblatt", trdijo, da ni nemožno, da dozori konflikt do vojne. Vojni minister in skupni finančni mini ster sta bila baje v Budimpešti, kjer se je sklenilo utrditi trdnjave v Dalmaciji in pomnožiti oudotne vojne čete na suhem in na morju. V Albaniji je baje konkurenca av-stro-ogr.ik^ga iu italijanskega vpliva dospela do sovražnosti ter imajo diplomatje polne rose dela. Ali do vojne je že daleč, kajti Albanija je končno vendarle docela tuje ozemlje, za ktero se avetro-ogrBka vlada ie bo potezala z orožjem, še manje. pa obubožana Italija, ki še ni pr3-bolela udarcev v Afriki. |frinr rojakov si hoče naročiti IVUUI knjige družbe sv. Mohorja za Ieto1902 se lahko na nas obrno in nam dopošlje 1 dolar, ter jih otem dobi poštnine prostno. Naročila z novci in natančnim naslovom sprejemamo do 1. marca. Sprejpmamo tudi naročila ns knjig« ,,Slovenske Matice" v Ljubljani, za ktere je treba plačati $1.50. Upravništvo ,,Glas Naroda". Kje je? Blaž Tavčar iz Po.jan nad Škofjo Loko, pred poldrugim letom sva bila skupaj v New Meksiki in od tam je odpotoval k vojakom in od onega časa ne vem nič o njem. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Math. Ferlan, P. O. Box 67, I laser, Westmoreland Co., Pa. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici at-inanjam, da vsled reumatizma v nogi mi ni bilo mogoče priti 16. febr. k veselici druStya sv. Cirila in Metoda, lato pa obiščem Johnstown o kakej drugej priliki v gorkejem času. FR. SAKišER. KJE JE? Agata Oražkn, doma iz Ravnega dola pri Ribnici Ta je šla z menoj leta 1S9S. v Ameriko in sicer je šla k svojemu možu Josip Fražnu v Toluca, 111. Ta rojakinja ima z menoj še nek račun in zato prosim rojake, ako o njej kaj vedo, da mi blagovolijo naznaniti nje naslov: Katarina Arko, P. O. Box 295, Ely, Minn. [20fb] Kje je? Jože Račič, doma iz Viher štev. 1, Leskov-ške fare pri Krškem. Njegova sestra je postala vdova in ga že dve leti ni videla, ker se pa odpravlja y staro domovino, bi rada zvedela za njegovo bivanje prej ko mogoče: Maria Bogolin. Box 465. La Salle, 111. [I2mc] NAZNANILO. nazna- Smešnice. Najbolje sredstvo. Ona: ,Hočemo li našo zaroko našim znaucem in prijateljem brzojavnim ali telefonskim potom naznaniti?" — On: „Nikakor, kajti zadostuje, da povemo jeduej ženski." Odmev. Mati: ,,Tvoje obnašanje ni hvalevredno, danes sem slišala, da si na stopnicah dvakrat poljubila gospoda K." — Hčerka: ui istina, poljubila sem gti samo enkrat, a ono kar si ti v drugič slišala, bil je le odmev." Počitek. A.: ,,Ti ničesar ne delaš in živiš od obresti tvojega kapitala?" — B. : „Da, toda vedeti moraš, daje moj oče neprestano do smrti delal, ne da bi počival, in sedaj jaz za njega počivam." Pri nabiranju gob. IGe-spod : ,,Dete, ali poznaš gobe, ^odi previdno, da ne nabereš strupenih gob." — Otrok : ,,0 nič ne de, gospod 1 Saj jih mi ne jemo, mati jih jutri nese na trg " Pri brivcu. Brivec : „Gospcd, Vaši lasje postajajo sivi l" — Gospod: ,,Sevela, le brzo me ostri-žite, da med tem časom še bolj ne OSI ve 111 Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo eedaj za $20.55 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mjra biti denarna pošiijatev registrirana. Slovencem in Hrvatom njam in priporočam moj SALOON in boardinerh- u«^. Prodajam vedno sveže pivo, dobro vino in žganje tjr fi e smodke. R jake vabim na obilen obisK. S pošt »vanjem JOSIP PAJNIČ, 15 Poplar St., Memphis, Tenn. Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zainamenovane V mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom -a daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo mzkih oe--iah. Denar naj si mi blagovoli laprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, HI. LACKAWANNA RAILROAD direktna železnica v Scranton, Utica, Syracuse, Buffalo iu Chicago zvez . s Clevelan- dom ima postdju v New Yorku na Barclay iti Christopher St. Josip Losar v East Helena, Morit priporoča svoje grocsrijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vso orodaiam t>c n.ainižji ceni Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in bra* n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemn obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. Jacob Stohich 89 E. Madison St., Chicago, III. Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakorau 7nani naiboljsi pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Wakham in stane s 7 kamni &15, 15 kamni $18. Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, (9 89 B. Madison St., Chicago, 111. | Si O O Q Za kruhom. (Poyest 11 sicilskega vaškega življenja.) Spisal Giovanni Verga. Ki Jiaj je oče Nanui za vedno za tisnol svoje oči, —duhoven v cerkveni obleki je bil Se v hiši — že je nastal m' d njegovimi otroci prepir, kedo bode plaval pogrebize Btroške. Tako je prišlo, da je moral tudi častiti gospod župuik oditi v žup-uišče, ue da bi dobil plačo za svoje posle. Oč« Nanui bolehal je za dolgotrajno boleznijo, ktera ga je pripravila ob vse premoženje. Vselej kadar je zdravnik razvil na svojih kolenih papir, da napiše zdravila, opazoval je Nanui z boječim pogledom zdravnikove prste in šepetal: „Imejte usmiljenje, napišite le malo, blagorodje! Toda zdravnik je mislil —kakor to vsakdo misli — le na svoj zaslužek. Tudi oče Nauni je imel v mislih svoj zaslužek, ko je dobil mrzlico ua Lamia, ua onem od Boga blag slavjenem polju, kjer raste kakor m -ški visoko žito. Sosedje so mu vt čkrat dajali: ,,Oče Nanui, vi b- d te še vašo kožo na Lamij' pustili,*' na kar je on vedno odgo voril: „ Kakor da sem baron, kteri lahko ar-ri, kar sj mu poljubi!" Otroci, k: so se do očetove smrti vedno ljubili i • za skupni blagor delali, bili s orimoraui sedaj vsak sam za s • s rbeti. Sauto bil j^ oženj 11 in i » imel otroke, Lucia je ostala brez 1 t^ m (Jarmemo moral Bi je svcj kruh, ako ga jn hotel jesti, v tujiui prislužiti. Kedo naj skr^i za staro boleh no rnat^r, t^ga ni nihče \> d -1, kajti vsi so bili revni iu niso ničesar imeli. Kraj mrtvega očeta so si mislili njegovi otroci, da j. lahko žalovati za mrtvecem, ako človek uima družili skrbi. Z očetovo smrtjo morali so tudi voli, ovce in Zaloga žita ostaviti hišo in tako so OBtale le prazne stene, med ktenmi ni bilo razuu očetove postelje in žalostnih obrazov preostalih sirot, ničesar opaziti. Santoje pri nesel svoje pohištvo iu se nastauil b svojo ,,rudečotl v hiši svojega očeta in izjavil, da bode on za mater skrbel: ,,Da mu up bode treba plačati stanarine, dejali so ostali. Carmenio povezal j° svoje stvari in dobil službo pri oskrbniku Vito, kteri je posedoval mali pašnik v Camemi, a Lucia, ki s svojo svakinjo ni hotela skupno živeti, je pretila, da si bode raje poiskala kako službo. „Ne,4' dejal je Santu, ,,jaz uečem, da bi se govorilo, da je moja sestra dekla druzih ljudi!" ,,0a hoče, da sem dekla ,mudeče", šepetala je Lucia. Nad ,,rud^čot4 so se vsi člani rodbine spodtikaii. sploh jna je bila odvt č h ičnm sedaj sto- riti," vzdihoval je Sauto, ,,ko jo že imam, jaz bi moral stušati dobro dušo, mojega očeta, ko je bilo š<~ fcas." Dobra duša, njegov oče mu je vedno dejai: ,,Pusti Neno, oub nima dote, ue hise, ne prlja " Toda Neua je bila v Cast^llucio vedno na Santovej strani, ona dva sta zajeduo kosila iu kopala, ona je nabirala klasje in ga vezala v snope, oua je vsaki kamen j odstranila Santu upred neg- Kadar je počival sloneč na obzidju dvorišča, ko j^f zlato soluce zahajalo za datjuim poljem in ko je narava daleč okrog molčala, rekla mu je Neua : ,.Bot-r Sant jaz menim, Če bode božja voljn. va4u setev letos ue bode zgubljena." ,.Boter zalito, ak-"> bore dobra letina, morate om ograjeni padoik vzeti v najem, da S" bodo na njerr pasle vaš-* ovce, pašnik že dve let-stoji prazen ,,Boter Sautc kaj časa, splel; njo urno (i Ig-1, Sauto j, lal v Cast poljskega ouvaia, ime a je rudeč-lase, vsled č sar so jo vsi črtili. Reve je bila zaradi tega z vsakim prijatna jtedor je prišel memo koče uj» nega očeta. Imela je dobro src« iu si je pri jedi veduo toliko prihranila, da je vsako lr lo na praznik svetega Agrippiue *amogla kupiti Črno svi- leno kapo, steklenico vina in komadih sira, ktere stvari je podarila Santu, ko je prišel v Castellucio. „Vzemite meni na ljubo, boter Qanto, vino je isto, kterega gospodar pije." Ali: „0pazila sem, da niste imeli v miuolem tednu nika-ke prikuhe k polenti." dejala mu je Nena. Santo ni hotel odkloniti daru in je uljudno odgovoril: ,,To ni prav, draga Nena, da si vi pri hrani odtrgate, da zamorete meni podariti te stvari." ,,Jaz sem zadovoljna, ako jih imate." Vsako soboto, ko je prišel Santo domov, dejal je oče, dobra duša: ,,Pusti Neuo, ona uima nič, prav nič." ,,Jaz vem, da ničesar nimam," dejala je večkrat Neua. ko je Bedela na obzidju in ko je zahajajoče aolnce svetilo v njen obraz. ,,-Jaz nimam polja, niti hiše, ono malo perila, kterpga imam, moram kupiti z deujirjem, ki si ga prihranim pri jedi. Moj oče je ubogi poljski čuvaj, kteri živi od darov svojega gospodarja in nihče ne bode vzel ženo, ktera mu je le v kvr.r " Toda ona je i m la krasen beli vrat, kakoršnega imajo vse rudeče; ko je glavo pri skrbeh pripognila, p zlatilo je s'dnce rudeče lasje za u^esim, kteri sta odsevali kator :i krasne je breskve. Sauto zrl je v uj^ne oči, ki so bile modre kakor 1 meno cv- tje, gledal je ua njena prst, ktera so se gibala kakor valovito žitno polje. ..N*-.- bojt^ se Nena, čestilcav vam ue bode manjkalo." Ona je zma;ala z glavo, vsled česar so j-j rudeči uhani, ki so bili slični pravim koraloin, mahali po licah. ,,Ne, ue, Iv ter Sauto, jaz dobro vem, da me nihče ne mara." ,,Glejte, glejte," pričel je Sauto naenkrat, kakor, da bi mu še le sedaj prišlo to v glavo, ,,kako različen je človeški okus! V obče pravijo ljudje, da so rudeči lasje grdi, toda na vašej glavi se mi vsekako dopadejo." K - je njegov oče, dobra duša videl, da si je Santo izbral Neno, d^jal je neke nedelje svojemu sinu : „Ti hočeš toraj po vsej sili rudečo." Santo držal je roke na križu, slonel ob zidu iu se ni upal pogledati očetu v oči, vendar je pa ogdovarjal da iu da, ter da brez rudeče ue more živeti, in da je to božja volja. „Ti moraš vendar sam vedeti, ako si v stanu ženo preživeti, saj veš. da ti uemorem ničesar dati. Nekaj ti pa morava z materjo reči: Pomisli preje, da ti ue preostaja kruha, in da bode kmalu vse polno otrok." ( Dalje prihodnjič.) Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona b posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: IMik. Radovich^ 702 VermontSt.,San Francisco,Cal Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III-, y kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, I1L ako b. dem imela >!«■ a v{tm b-nlem letoš ^ , t pie nog vice." p znal >"euo, ko je d^ ucio. Ona je hila hč JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Joiietu, III., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste iu sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............SIS do 40; cena 3 glasnim........$25 do SO; cena 4 glasnim .... od $55 do 8100; cena 5 glasnim.. . .od $Su do .$150. Na željo rojakov uglasujere orgije ,,sharp" ali „£Iat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevaia. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem. da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za S100. — Zato se ti tako lepe zahvaljujem, ker 50 harmonike 'ako močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, i vam 1k bro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tu^i mojega uvrstiš m -d nje če te je volja, zakaj taccga moža moramo ceniti. Leadville, Crlo., A. Kri":man. Spoštovani g. John Golob! -— Vaše harmonike sem dobil in ?era tudi J njimi zadovoljen, ker so prav močno izde ine. Bienville, La-, Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen i njimi in da se mi glasovi pruv dopadeio. Oested Butte, Coio., M. Sodja. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blago* volijo obiskati moj ssclooun., v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge iikere iu prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domoviuo po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-. jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. . JlSiL-^ Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin salooii9 v kterem veduo točiva sveže pivo, vine in whiskey, ter imava ua razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobrnevoak rojak v bližini glade pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen' iu točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata : Daiapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Električni DIAMOND križ, tudi Volta križ imenovan, je i/naj ii>a. k tern je rred n-koliko leti vršila na Avstrijskem, vsl--d sv.>ie veljavnosti našel je takoj pot na Nemško. 1- r.nico/ko, Skandinavijo in v druge • i.-zave, kjer je dobil pripoznanjekot najbolje sredstvo proti mnogim boleznini in osobito proti r.-vmatizniu. Ta križ ozdrayljaod rev- fj;'^,,-- :-<• mati/ma, neuralgije, bolezen ''A v križu, bolezni v glavi, živčne bolezni, otolnost, >re, -enčn<>st, kap, božjast, slaba prebavanja, zgubljenje teka in Ixilezni zobov. navi umlo : Vsiki dan dajte kri/, v kozarec najiolnjen z naj-holjšim jesihom za dve minute. Za otroke zmešajte jesih 7. vodo v t rimeru z njih starostjo. Ta križ mora viseti na svilenem traku, okolu vratu tako, da leži modra stran naravno na koži na želodcu. Ta električni Diamond kri/ velja samo e&SIl dolar ter se odpošlje v vsaki PRH >KI 'ČII.A : Vas električni Diamond kri/ me je o/dravel od revmati/.ma v glavi po 2 tedenskej uporabi in bolezen je pi{x>lnoma jionehala. 1 riporočam ga povsodi svojim prijateljem. II. MtLLKR, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Di.-ijAond križ in v kratkem času je bole/en in krč v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počari i.dravejšo nego li kdaj popreje. Er>. Gali.up. Fairbanks, Ta. Moja soproga bila je več let botna, zdtavilo jo je mnogo zdravnikov, Električni I ia-inond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce. J. BaLLK, Stuttgart, Ark. Imel sem več let revmatizem : po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram pripo/nati, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od 1 vmatizma. pALTL Powts, Milwaukee, Wiss. THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO.. Dep. 39.-306 Milwaukee Ave.. CHICAGO. ILLINOIS. kraj Zjed. držav. Jamčimo, da Vam Imde tako koristil, kakor kterokoli -U-ktrični pas, kteri velja loali 2okia! večjo svoto. Vsaki can vsake družine mora i bi imeti električni Diamond križec, ker ni lviljšega in sigurnej-šega sredstva proti vsakovrstnim boleznim. Tisoča priporočil od ljudi, kterim je ta kri/, pomogel, oziroma jih popolnoma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Pošljite jeden dolar Ixxlisi » o Money Order ali v registriranem pismu za i križ ali S5 za 6 križev na: The Electric Diamond Cross Co. I >ep. 3«), 30O Milwaukee Ave. Chicago Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha- Popiši tvojo boleaen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 L* Salle, Ave., Chicago, I1L KNAUTH, NACHQQ k KUEHNE No. 11 Willi&B Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne n&kfcraiee. ■eniie&, .. ,, L Aquitaint-....................... i > ,, »o. . ,, ,, ,,I.a Brftagne-% ............................... -> .. n« .. ,, .. La Cam^jagnc* ............................... < ,. ,, ,, ., L^i Oascogne" ........... ................... .. . .. > „ • gjGF" Parniki odpljujejo od sedaj naprei večino ob četrtkih ob 10. v uri dopoludr e. • Parniki rdplirpj« i/ pr;«tani4ča 5t\. 42 N r+h R'-1' -r, ob ?^orton Street; L'Aquitaine 21. f»-br 1901 La Champagne H marca 1001. La Gascogne 2S. febr. 1901. L'A-piitaine 21 marca 1901. La Bretagne 7. marca 1901. La Gascogne 2-S. marca 1901. G la vu a asenrija : BU0ADWAY, S VAX YORK. HMD STAR 1^1 NJB (prekmcrska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") Kew Yoasa y Astwerpen rOLWELPHiE y ANTWERPEH vozi naravnost iz Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAK.EML/ KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik: — Oslobodili ste me iz hude bolezni in l-po se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. I.AVRIČ, Joliet, HI Spoštovani gospod: — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagaj« vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. G L AVI NIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kana. Dragi dr. Pohek! — Naznanjam Vam. da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vese.a. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako l>i jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $bo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. T. Poheka ve? kakor 15 let, bil je moj doma5i zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Am -riki. PETER ASMUSEN, Wamego, K as. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stania: ,,Dr„ Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov- v Am- riki: .in je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. T rout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslvn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše: set. lj pa Vam naznanjam a zadovoljstvom, da so mi > ašt. zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Štfkan Petrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite nai DR. Gr. IVAN POHEK, Po.t omcc Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. Ur & prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: na dva vijaka, I „SCUTHWAP.S", na dva vijaka, 8607 ton. ......*200° ton-1 .^EliSLAHr14.......7110 ton. V" nrL dva vi-,':a, 1200- ton. ..WiSTEP.rLAKD".....5736 ton. ,,E.E-T3IHGCGl4 , i.a dv: vijaka, H60g t n. ( ..KOOEDLAKD '......5712 ton. Pri cenah za medkrevjo so vr os tete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša pastrežba. Pot ČRZ Antwerpeu je jedna najkrajših iu najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroške, Primorje, Hrvatsko. Dalmacijo in druge d».de Avstrije. Iz NEW YORK A ndpliujejo parniki vpnko ar^do opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHI.TE vsako drugo . Bredo cd pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company ^iF^^Kv3^ ^0^^-,4.3^^16 St" CHICAGO. - 30 Montgomery St. tfAa 1-jiAlffCibOO. - Third t Pis ■ Lt.. ST, LOUIS, ali ca rjen? zastopnike. —eeeese Zastopnik ie driižoo je tudi FR. SAKSER. ==— Holland-Ajierica Jjinz (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedlnjeni« c'rzav rr;-3Ci New Yorkoni in Rotterda.room preko Bonlogne-Sur-Mer. ?0TSDAK, parnik r. dvojnim vijakom, 12500 ton 3TATENEAM, parnik z <1 vojnim vii ikom 10500 ton. EGTTS2DAK, para:!; = .'.rojnim viHfcoin, 8;oo ton. i'arniki: X.'JUffiA3t. SFAARNDAS »n tSf Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija. Radi c^ne gi«j na posfc' 33 objavlj 'nilt listinah Parobrodna črta ma svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomos :u, 3 Rude Ifstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10 Brnu. 21 Krona. Parniki idpljujeinj Iz ROTTERDAM A v a a k 6«. t r t. p k in iz" KHW YORKA vsako soboto ob 1 i uri zjutraj. Holland a n e ri š k a črta Broadway: NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. laetapnik te drab* j9tud> FR. SAi ^ER, 109 6reanwich St.. New York. _____^__' - • ._ ____,__:_