Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka 102. JOLIET, ILLINOIS, 16. NOVEMBRA 1917. LETNIK XXY1 Boroevič vojskovodja ob doliyijeki Piave. "Benetke (Venice) v nevarnosti; italijanski položaj skrajno kritičen," pravi britanski general Maurice. Do prihoda pomožnih čet francoskih in britanskih morajo Italijani sami braniti linijo ob reki Piave. Francozi in Britanci odbijajo Nemce na zapadni fronti. True translation filed with the post-Waster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. v Laška fronta. Berlin, 12. nov. — Odločno sodelo-vanje virtemberških in avstro-ogrskih cet blizu Longarona je zaprlo pot sovražniku, ki se je umikal v zgornji dolini reke Piave. Desettisoč Italijanov je bilo prisiljenih k vdaji in uplenjenih je bilo veliko število topov, Waterijala in vojnih zalog. Naše čete, ki so prodirale od Bel-'una navzdol ob reki Piave, so pred mestom Feltre. Ob dolnji reki Piave ni bilo nič no-Vega izporočiti. True translation filed with the post-Waster at Joliet, III., on November IS, '917, as required by the act of October ■ 6, 1917. Iz Rima. Rim, 12. nov.—Od Stelvia do Astica ni bilo nobenega znamenitega dogodka Vceraj. Na Asiaški visoki planoti je sovražnik včeraj popoldne obnovil svoj "®Pad na naše linije v odseku Gallio, Monte Longara, Grič 1674 in Moletta .1 Gallio. Sovražni naskoki so še iz-Jalovili pod našim streljanjem s topovi ln Puškami. Na skrajnem severnem delu napadne °nte, kjer se je vršila ljuta pehotna oroa, so naši vojaki podjeli protina-Pa(l in ujeli nekaj neprijateljev. Na °stali pogorski fronti so se med spo-Padi 'z bližine s sovražnimi prednjimi stražami naše čete povsod ubranile. . ^a planjavi prek reke Piave poroča- jo ostro streljanje. ■^ue translation filed with the postite,. at joHet> j,, Qn November l5> as required by the act of October 6' 1917. Berlin naznanja nekaj uspehov, s B«rlin, 13. nov. — V Sette Communi Wo iztrgali Italijanom Monte Lou-Sara. a. ete> ki prodirajo v gorah med Su-.j^nsko 'n Cismonsko dolino, so vzele z d. skokom Leonsko utrdbo na Casoni ^ Umpo in oklapna trdnjavica na sesu'"1 d' Le"a Fon8aso J'e v naši po- StS d.°Inji reki piave je topniško Rb!!36 "aras,°- Ri/1 P°roč" odbitje sovražnika. sovr-"-' I3'."ov- ~ Ponoči v nedeljo je azn'k iznova in z večjimi prizade- vami poskušal napasti fronto Monte Gallio-Longara-Meletta di Gallio na Asiaški visoki planoti. Med protinapadom je bil sovražnik po obupni borbi odbit in je utrpel resnih izgub. Dobro podpirana s topovi vseh velikosti, sta se deveti pešpolk reginske brigade in veronski planinski batd^on odlikovala po svoji hrabrosti. Med včerajšnjim popoldnem so bila silna sovražna kretanja, ki so bila uvod k novemu napadu, izdatno napadena in ustavljena po našem topništvu. Blizu Canove, zapadno od Asiaga, je naš šestnajsti naskočni oddelek napadel sovražen oddelek in z njegovim ujetjem rešil nekaj naših vojakov, ki so bili ujeti med prejšnjimi spopadi. ' Od Brente do dolnje reke Piave so sovražne armade, ki so bile v zadnjih dneh samo zadrževane v svojem prodiranju po spopadih z zadnjimi stražami in ustavljane po sunkih na velikih cestah, so zasedle ozemlje, katero smo opustili, in so zdaj v stiku z našo linijo. S pomočjo velikih čolnov se je sovražnim skupinam posrečilo za ranega dne pri Monte San Dona di Piave (kakih 23 milj severovzhodno od Bene-tek), priti na desni (zapadni) breg reke pri Zensonu in ustanoviti predmo-stje. Naše čete so brž podjele protinapad in jih odbile proti rečjemu bregu. Zrakoplovstvo. Med včerajšnjim dnem je vkljub neugodnim vzdušnim razmeram veliko število naših zrakoplovcev bombardo-valo sovražna taborišča na levem bregu reke Piave in 'streljalo s strojnimi puškami v nizki višini na čete, marši-rajoče ob cesti na bregu reke. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Topništvo začelo bitko. Italijanski glavni stan v severni Italiji, ponedeljek, 12. nov. — Močno in neprestano bombardiranje se vrši ob dolnji reki Piave, zaznamenjujoč začetne razvojne stopnje obširnega vojskovanja ob tej novi liniji. Ali pride kmalu do splošnega spopada, je odvisno predvsem od sovražnika, kajti Italijani so zdaj v zakopih za reko in se bojujejo z obrambno taktiko. Reka in italijanske zopet razvrščene čete pre- prečajo nadaljnjo raztegnitev avstro-nemške ofenzive. Dosedanji 'spopadi so bili samo za-stranski na oddaljenih točkah, čeravno se streljanj^ razteza skoro neprenehoma do štirideset milj od dolnji reki Piave. Treskanje nekaterih sovražnih težkih topov je sedaj slišno, kar kaže, da so bili Avstrijci in Nemci zmožni, privesti nekaj svojih ogromnih topov. Piave je glavno branišče. Nič več ne prikrivajo dejstva, da je reke Piave obrambna linija, do katere je vrhovno poveljstvo obračalo svoje oko in delovanje neprenehoma zadnjih de»-et dni. Zgornji konec te linije je v zvezi s trentinsko fronto, tako da je skoraj ena zedinjena fronta, ki se razteza v ogromnem obodu od Gardskega jezera do ustja reke Piave, blizu Be-netek. Opreznostne naredbe v zaščito Be-netek se nadaljujejo, ako bi sovražnik, čigar dalekostrelni topovi niso daleč, poskušal bombardovati slavno umet-ninsko središče. Doževa palača je bila pokrita z vrečami peska in nežno oblokano pročelje je bilo zaplankano s težko lesovino. Campanile ima vreče peska štirideset črevljev okrog temelja. Veliki kanal je napolnjen z gondolami, ki se rabijo v prevozne svrhe. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Boroevič pred Benetkami. Italijanski glavni 'stan, 13. nov. — Poročila kažejo, da sovražnik nastopa na četverih glavnih frontah: General Boroevič ob dolenji reki Piave, gen. von Below ob gornji reki Piave, gen. Krobatin v vzhodnem Trentinu in gen. Conrad v zapadnem Trentinu. To daje von Belowu nalogo, da poskuša izsiliti središče, dočim pritiskata Boroevič in Conrad na krilih ob reki Piave in v Trentinu. Število čet pod av-stro-nemškimi poveljniki ni znano. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Zavzeli Feltre in Primolano. Berlin, 14. nov. — V Sette Comuni so naše čete vzele z naskokom postojanke na gričih, globoko pokritih s snegom, vzhodno od Asiaga in utrdbo na Monte Lisser. Primolano in Feltre sta v naši posesti. Topniško streljanje je bilo ob dolenji reki Piave. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Benetke v nevarnosti. London, 14. nov. — "Italijanski položaj'', je rekel generalmajor Maurice, glavni ravnatelj vojaških operacij v vojnem uradu, "je skrajno kritičen in ostane tak še nekaj dni. Če Italijani ne bodo zmožni obdržati linije ob reki Piave, je skoro gotovo, da bodo Benetke zavzete. Obdržanje linije ob rpki Piave je odvisno od Italijanov samih, ker francoske in britanske čete še nekaj dni ne morejo biti v bojni liniji." .fUe ^"slation filed with the postmaster at Joliet. Ill, on November 15, J917,as required by the act of October 6, 191» VPELJAVA VOJAŠKEGA NOVINCA ČETRTEGA PEŠPOLKA. •'uC;^™ Vojne ni Posebno itn po nirala čvrstim fantom polkovnika I aiea niti ,i '"'t'potem. Prav nič sc niso bali v zvezi s sovražnim navalom na mIIiUco ' v zave.no "NAJPREJ ZMAGO, POTEM MIR!" Predsednik Wilson v nagovoru pred delegati k vsakoletni konvenciji zveze A. F. of L. UNCLE SAM MORA ZMAGATI. Col. House v Parizu, da se udeleži velikega vojnega posveta. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. , Za razbitje nemške svetovlade. Buffalo, N. Y., 12. nov. — Nemčija je pognala glavni del svoje moči skoz osrčje »sveta, je rekel predsednik Wilson danes v nagovoru pred vsakoletno konvencijo ameriške delavske zveze '(American Federation of Labor). Predsednik je rekel, da dokler Nemci lahko vzdržujejo to moč — dejansko nadzorstvo nad Avstro-Ogrsko, Balkanom in Turčijo — lahko Hohenzol-lernci vznemirjajo svet. Predsednik, čigar prihod v dvorano je z gromkim ploskanjem pozdravilo 6,000 poslušalcev, je opisal sedanjost kot "čas bolj kritičen, nego ga je 'svet kdaj poznal". Zato, je opominjal svoje poslušalce, se morajo vse moči naroda zbrati in vršiti skupna posvetovanja, da se prepreči svetovladstvo nad delom in obrtjo po Nemčiji. Zadnja odločilna borba. "To je zadnja odločilna borba med starim načelom moči in novim načelom svobode," je rekel med drugiiji in izjavil, da je edina pot do miru skozi zmago v sedanji vojni. Rekel je, da ne nasprotuje čutu pacifistov, ali nasprotuje pa njih neumnosti. Predsednik je zatrdil, da hočejo mir, a ne vedo, kako ga dobiti. Rekel je, da on /iMi, kako- dobiti mir. Morajo držati skup. Glede delavskega vprašanja je g. Wilson rekel: "Če smo resnični prijatelji svobode, bodemo gledali, da se moč in produktivnost vzdržita na najvišji stopnji. Nikomur ne bo dovoljeno, da bi delal napotje. Vlada jih noče odvračati od tega, ali duh ameriškega ljudstva hoče. "Držati moramo skup ponoči in podnevi, dokler ni vojna končana," je re- kel predsednik in pristavil, da "med tem ko se bojujemo za svobodo, moramo zavarovati svobodo dela". "Konji, ki brcajo prek ojnice, se morajo dejati v tamar," je rekel. Predsednik je toplo pohvalil Samuela Gompersa, predsednika federacije, in je krepko pozval federacijo, naj ga združeno podpira. Ustanovitev novih pomočkov za boljše sodelovanje med delavstvom in kapitalom je bil eden predsednikovih zanimivih namigov za delegate delavske zveze. Proti vladi po druhali. Predsednik je obsojal organizacije, ki poskušajo, je re'kel, uničiti zakon, ali v vsakem slučaju, je rekel, se mora ravnati ž njimi pravično. "Nasproten sem temu," je rekel, "da bi jemali zakon sami v svoje roke, prav kakor nasprotujem delavnosti teh organizacij. "Jaz mislim," je rekel pozneje, "da duh 'svobode lahko prodre v srca Nemcev in da je v njih lahko prav tako toplo sprejet, kakor v drugih srcih. Toda duh svobode se ne prilega nameram Vsenemcev (Pangermanov). Moč se ne ne more rabiti z osredotočeno silo proti svobodnim narodom, če jo rabi svoboden narod." "Vi veste, koliko namigov prihaja k nam od ene centralnih vlasti, češ da ona bolj hrepeni po miru, nego glavna centralna vlast, in veste, da to pomeni, da ljudje v tisti centralni vlasti vedo, da če se vojna konča kakor stoji, bodo oni v resnici vazali (podložniki) Nemčije." NIKOLAJ BAJE CAR SIBIRSKI. Prvi minister Kerenskij zopet v glavnem ruskem mestu, po še ne zanesljivih poročilih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Col. House v Parizu. Washington, D. C., 13. nov. — Da nes prejeta uradna brzojavka naznanja, da je prišel na Francosko Andre Tardieu, francoski nadkomisar za Združene Države, in da se je izrazil zelo pohvalno o polkovniku E: M. House-u in drugih Američanih, ki se imajo udeležiti velikega vojnega po sveta v Parizu. G. Tardieu, ki je bil poklican domov k posvetu,'je rekel med drugim: "Navzočnost ameriškega odposlanstva v Evropi je dogodek, o čigar važnosti je vsaka beseda odveč. Col. House je po svojih odličnih svojstvih zaslužil zaupanje predsednika Wil sona. Imel sem mnogo priložnosti, opazovati ga, in noben boljši zastopnik ameriškega idealizma ne bi mogel biti izbran." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Makedonska fronta. Berlin, 12. nov. — V ovinku Črne reke,je strelna delavnost znatno narasla. Pariz, 13. nov. — Topniška delavnost je bila včeraj zlasti živahna v ovinku Črne reke in zapadno od Ohridskega jezera ter dokaj medla na ostali fronti. Ob ovinku Črne reke in pri Griču 1050 je topniški delavnosti sledil sovražen napad, ki je bil odbit po italijanskih četah. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Rusko-rumunska fronta. Berlin, 12. nov. — Ničesar ni bilo izporočiti. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Francoska fronta. Berlin, 12. nov. — Kratek izbruh streljanja davi zarana je naznanil britanski krajeven napad, ki se je začel severozapadno od Paschendaela. Bil je odbit. Med dnevom je bila bojna delavnost v Flandriji omejena. Pogu-bonosno topniško streljanje je bilo po-življenno zvečer in najsilnejše v okolišu reke Yser. Na ostali zapadni fronti ni bilo nobenih važnih dogodkov. V oktobru so bile sovražne zrako-plovske izgube na nemških frontah devet uplenjenih balonov in 244 zrakoplovov, vštevši 149 zbitih za našipii linijami. Ostali so padli onostran sovražnih postojank. Mi smo izgubili v bitki 57 zrakoplovov in en balon. London, 12. nov. — Razen običajne topniške delavnosti na obeh straneh bojnega okoliša ni nič posebno važnega izporočiti. Pariz, 12. nov. — Na fronti med Chaumskim gozdom in Bezonvaux (verdunski odsek) se je živahno topni-;ko bojevanje nadaljevalo med nočjo. Na ostali fronti je bila noč pokojna. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on November 15. 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nemški napadi odbiti. Pariz, 13. nov. — V krajini severno, zapadno in vzhodno od Reimsa so Nemci snoči po živahnem bombardo vanju pfodjeli več napadov. Njih pri zadeve niso bile uspešne. Drugod je bila noč pokojna. Večerno naznanilo. Sovražno topništvo, krepko proti-obstreljevano po nas, je bombardovalo naše prve linije v Champagni blizu reke Monts in na več točkah naše fronte v Argonih. Britansko poročilo. London, 13. nov. — Belgijske čete so podjele uspešen napad včeraj zjutraj proti sovražnemu stražišču jugovzhodno od Nieuporta. Številni Nemci so bili usmrčeni in mnogi ujeti. Ves na-padni oddelek se je vrnil. Snoči je sovražnik napadel eno naših stražišč severovzhodno od Armen-tieresa, a je bil odbit po streljanju s puškami in strojnimi puškami. Sovražno topništvo je razvijalo veliko delavnost zarana davi severovzhodno od Ypresa. DR. JANEZ E. KREK UMRL. Ustanovitelj S. L. S. in prvoboritelj jugoslovanske ideje. "True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by th£ act of October 6, 1917. Sibirski car? Kodanj (Copenhagen), 14. nov. — Poročevalec za "Berlingske Tidende's Haparands" pravi v tukaj prejeti brzojavki: "Častniki v mestu Tornea, Finsko, pravijo, da je Sibirija razglasila svojo neodvisnost in proglasila bivšega carja za vladarja. "Kazaki so zavzeli Kijev." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November-15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Kerenskij zopet na konju. London, 14. nov. — Prvi minister Kerenskij ima zopet pod nadzorstvom Petrograd, po najboljšem poročilu, prejetem iz Stockholma danes. Vkorakal je v mesto, bil podpiran po makSsi-maliških četah in je brž pridobil nadzorstvo nad brzojavnimi uradi in drugimi prometnimi sredstvi, pravijo te brzojavke. Poročilo boljševikov, da je bil prvi minister prijet po svojem prihodu v mesto, je neverjetno vpričo teh brzojavk. "Kerenskij se je vrnil v Petrograd in nadzira telegraf," pravi brzojavka iz Stockholma, ki navaja finsfci tele-graski urad. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Kremlin zavzet. Kodanj, 14. nov. — Generala Kor-nilova čete so zavzele Kremlin, kamor so se zatekle boljševiške čete v Moskvi, po "zanesljivih poročilih", katera je objavil list "Berlingske Tidende" danes popoldne. t True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 15, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Palestinska fronta. London, .12. nov. — Gen. Allenby poroča, da Turki ustanavljajo postojanko za severnim rokavom reke Vadi Sukereir, ki se razteza jugovzhodno ter krije Beit Jibrin in Hebron. Naše čete na konjih pa so nekoliko napredovale proti EI Tinu, dočim so škotske čete podjele ponočen napad proti sovražnemu desnemu krilu in uplenile nekaj strojnih pušek. Šb vedno naletimo tupatam na velike množine vsakovrstnega vojnega materijala, ki so ga Turki opustili, med drugim sedemdeset sprednjih prem topniških vozov in vozil v dobrem stanju. Dr. Janez E. Krek umrl. Iz Jugoslovanske pisarne v Wash-ingtonu je prejela "Clevelandska Amerika" z dne 12. t. m. sledečo brzojavko: Prvoboritelj jugoslovanske ideje, vodja Slovencev, Hrvatov in Srbov, državni poslanec v starem kraju, Dr. Ivan Krek umrl. V dno duše poražen javljam to tožno vest in kličem z vami vred: Slava njegovemu spominu. Dr. Marušič. "Jugoslovenski Svijet" z dne 13. t. m. potrjuje smrtno naznanilo, pišoč: Iz Geneve prejemamo žalostno vest, da je te dni umrl v Ljubljani Dr. Ivan Krek, državni poslanec v dunajskem parlamentu in deželni poslanec kranjski ter vodja Slovenske Ljudske Stranke. Krek je bil prvak velike akcije, katero so započeli narodni zastopniki v dunajskem parlamentu za zedinjenjc in neodvisnost vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. — Ivan Krek je bil star nekaj nad 50 let in je bil baš v zadnjem času nenavadno delaven. (Op. ur. A. S. Prežalostna vest o prerani smrti najboljšega voditelja Slovencev v "stari domovini ob najusodnejšem času slovenske zgodovine gotovo globoko pretrese tudi vsako narodno čuteče slovensko srce v naši novi domovini. O dr. Krekovem delovanju nekoliko prihodnjič. Vječnaja pamjat!) Mokraši zmagali v Ohiu. Cincinnati, O., 10. nov. — Ob zaključku volilnega tedna za Ohio je ugotovljeno, da so nasprotniki prohibicije zmagali z večino 1,816 glasov. Cincinnati,- O., 12. nov. — Sedaj so znani izidi volitev iz vseh 88 okrajev v državi Ohio in je ugotovljeno, da je bila prohibicija v Ohiu poražena z večino 1,723 glasov. Skupno število glasov je: Za prohibicijo, 522,430; proti prohibiciji, 524,153. IZ SLOYENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 14. nov. — Ali ste že kaj storili za naš cerkveni fair? Ali ste že kaj darovali? Če še niste, požurite se! Fair se prične že drugo nedeljo, dne 25. nov. — Iz bolnišnice sv. Jožefa. Operiran je bil danes (v sredo) Fred Kore več, drugi sin rojaka g. Antona Ko-revca. — G. Josip Kuhar s svojo soprogo go. Mary in tremi čvrstimi otročiči se je zopet stalno naselil v Rockdalu. Zadnjih pet let je bival in delal v Peoriji, 111. Pravi, da se je prejšnja leta tam izvrstno delalo in služilo, ali v zadnjem času se je zaslužek poslabšal. — Gdčna. Elizabeth Sekola, znana pevka in ena najboljših sotrudnic* na našem dramatičnem polju, je bila zadnjo soboto in nedeljo v South Chica-gu na obisku svoje botrice, gospe Ane Črnič, Ewing avenue. G. Črnič ima lepo prodajalno z oblekami v So. Chi-cagu blizu slovenske cerkve. Sprejeta je bifi gdč. Sekola jako gostoljubno. Udeležila se je tudi cerkvenega faira pa igre "Mlinar in njegova hči" v Chi-cagu. Kar prehvaliti ne more prijazne gostoljubnosti naših Southchicaža-nov in Chicažanov. Mnogi so baje obljubili, da pridejo tudi na naš jolietski fair. — Bogatinke s košem. Jolietske bo-gatinke so začele hoditi z basketom same na trg in v prodajalne, da tako zmanjšajo svoje izdatke za vsakdanja živila ter pomagajo Ameriki in njenim zaveznicam dobiti svetovno vojno. Slovenske gospodinje, posnemajte jih! — Gospodinje, varčujte! — Rojak-vojak John Zaletfel p. d. Mežnar se zdaj nahaja v službi pri ambulančnem oddelku v Camp Bowie Base Hospital, Texas, kjer je toplo in za vse dobro, kakor piše prijatelju g. Joe Avsecu. Poprej je bival v vež-bališču Camp Dodge, Iowa, in sicer izza meseca septembra. —Druga kvota potrjencev kmalu odide. Uradniki vojaškonabornih komisij za Joliet in Will county vsako uro pričakujejo brzojavke od generalnega profosa (provost marshall general) Crowderja, katera naznani čas za od-poslatev nadaljnjega števila vojaških novincev v taborišče Camp Dodge. Da pride poziv v kratkem, je pričakovati sedaj, ko je general Plummer, poveljnik Cam pa Dodge, obvestil vojni department, da je pripravljen za sprejetje več fantov, potrjenih za vojaško službo. Mnogi izmed vojaških novincev iz Jolieta in okraja Will, ki so bili poslani v Camp Dodg£, so bili premeščeni v Camp Pike pri Little Rocku, Ark., dočim so bili drugi poslani v Camp Logan pri Houstonu, Texas, akoravno jih je veliko število še v Campu Dodge. Mladi vojaki iz Min-nesote, Iowe in South Dakote so bili tudi premeščeni iz Campa Dodge v južna vežbališča, tako da je dovolj prostora za sprejetje nadaljnjega števila rekrutov. Dosedaj jp bilo samo 45 odstotkov potrjencev iz Jolieta in okraja Will poslanih v taborišče. Pet odstotkov je bilo poslanih dne 5. septembra in dodatnih 40 odstotkov dne 19. sept. Pričakovati je bilo, da dodatnih 40 odstotkov odpošljejo dne 3. oktobra, ali pred prihodom tega datuma je bilo povelje preklicano in uradnikom nabornih komisij je bilo naročeno, počakati nadaljnjih povelj. Fantje, ki so bili zdravniško preiskani in potrjeni, želijo izvedeti dan svojega odhoda, in tozadevna vprašanja prihajajo vsak dan v glavni stan naborne komi sije. —Pravkar je generalni profos Crow der pozval vse tri vojaškonaborne komisije v Jolietu in okraju Will, naj vpošljejo podrobno poročilo o %seh moških, ki so se registrirali dne 5. ju nija. Mestna naborna komisija mora dovršiti poročilo v desetih dneh, dočim imata ostali dve komisiji le šest dni časa za to nalogo, ker imata manj še število registrirancev. ,Vsi regi-stranci bodo razvrščeni po sVojem poklicu. O tem več prihodnjič. — Srbsko društvo Roždestvo Hri-stovo bo prihodnjo nedeljo, dne 18. nov., posvetilo svoji dvoji novi zastavi, srbsko in ameriško. Tem povodom priredi društvo veliko slavnost v Ster-novi dvorani. Parada se prične ob poldesetih dopoldne na 200 Columbia street. Na sporedu slavnostnega programa bodo imenitni govori. Govorili bodo sledeči: Proto Jovan Krajnovič iz Johnstowna, Pa.; predsednik S. P. S. S., Milan Glumisič; tajnik S. P. S. S., Nikola Knezevič; prof. Dušan Bog-danovič, in srbski guslar Perunovič, — Slovene", .živeči pod zvezdnato zastavo, so lojalni in vdani Stricu Sa-mu skoro brez izje*ne. Vendar se utegne tupatam dobiti še kateri, ki se št ni izpametoval in morda še včasih pohvali kajzerja. Tak človek ni vreden, da živi v deželi, ki nas je vse sprejela gostoljubno in ki je sedaj največja so vražnica nadutega nemškega tesarja in njegovega trinoštva. Tak človek je popoln nezavednež in nehvaležnež. Takim ljudem svetujemo, naj vsaj mol čijo, če nočejo občutiti Stric Samove pesti, kajti take ljudi, ki sočuvstvujejo z blaznim kajzerjem, bodo vse prijeli in zaprli. Zatorej: Ravnajte se po za konih in molčite! "Obey the laws, and keep your mouth shut", je svetoval generalni pravdnik Gregory vsem Nemcem in nemškim sočutnikom. Zatorej — pozor! — Za tlakovanje (paving) Jackson streeta od Chicago do Collins streeta je bila v ponedeljkovi seji mestnega odbora sprejeta ponudba tvrdke R. F. Conway Co., ki hoče izvršiti delo za $29,769.80. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, .N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Joliet, 111., 15. nov. — V nedeljo 11. novembra sva se s soprogo podala v St. Bede's College, Peru, 111., da voščiva veseli god njenemu bratu, Mar-tiu Štefanich, ki tam študira. .Bilo je krasno vreme ves dan, kakor v septembru. Baš opoldan sva se pripeljala z vlakom v La Salle, kjer naju je pričakoval na postaji njen brat. Nato smo se podali v mesto, kjer smo si ogledali staro in novo slovensko cerkev, katero ravno krijejo. Nova si. cerkev sv. Roka stoji na vogalu Cro-sat ceste, kjer je najvišji hrib v mestu. Ko bo cerkev gotova, bo jo videti od daleč na okoli. Slovenci bodo lahko ponosni, ker zdi se mi, da bo to naj-* večja in najlepša cerkev v mestu. Kmalu potem smo se podali na poulično karo, da nas popelje v nekoliko milj oddaljeni zavod. Že iz zapadne strani mesta Peru se vidi veliko poslopje, ki stoji na samini sredi lepih farm in zimzelenega loga. Rev. V. Šolar, O. S. B., profesor v ondotnem semenišču in znani slovenski misijonar, nas je najprijaaneje spre jel in nam potem razkazal ves zavod. Jako zanimiv je njegov muzej, kjer je vse vrste živali, ptic1, zveri, kač, metuljev, rudnin in drugih stvari, katere je Rev. Šolar večinoma sam priredil. Bili smo tudi v cerkvi, obednici in dvoranah. Vse je jako lepo urejeno, da je zavod lahko ponosen. Najzanimivejša stvar pa je samostanski hlev. Vse drugo v zavodu je nekaj vsakdanjega, a hlev pa je nekaj tako modernega, da se je čuditi. Smelo trdim, da je vredno še večsto milj prepotovati, da si človek ogleda ta hlev, ki je res nekaj nenavadnega. Daleč od samostana zapaziš neko okroglo poslopje, ki je precej visoko. Mislil sem, da je to nekak observatorij, kjer učenjaki prerokujejo vreme in štejejo zvezde. Ker ni v okolici nobenega hriba, sem si mislil, da bi bil primernejši prostor za observatorij na vrhu štiri ali petnadstropnega glavnega poslopja. Čudil sem se, ko je Rev. šolar omenil, da je ono okroglo poslopje samostanski hlev, katerega smp si potem natančno ogledali, a ne observatorij za zvezdoslovce, kakor sein jaz mislil. V hlevu gospodari brat, neki mlad Hrvat. V hlevu je do 50 glav živine pristne holmštajnske (črnopisane) pasme. Sredi hleva je takozvan silo, ki je do 30 čevljev visoka kad, kjer je pripravljena skisana krma. V drugem nadstropju je prostor za seno. Ob polštirih pride živina v hlev iz pašnika. Ko je vsaka žival priklenjena, dobi vsaka lopato posej in potem še lopato skisane koruze ali "silage". Tudi ima vsaka živa! lepo za-e pregrajeno, ima posodo z vodo, da si "zalije", če je krma pretrda, a polegtega ima še na jaslih zaboj soli, da si "potrosi" in zboljša okus. Dalje dobi še vsak rep šop nemške detelje za noč in kup ovsene slame za posteljo. Najzanimivejša je molža krav. Točno ob 4. uri pop. zaropoče električni motor in med dve kravi postavijo veliko kanto za mleko, privijo nekakšne gumaste cevi na steno, nataknejo na kravje vime štiri gumaste sesalnike in takoj se vidi skozi stekleno cev, kako teče mleko v kanto. Sesal-nice tako vlečejo seske, kakor da bi štiri mala teleta istočasno kravo sesala. štiri krave pomolze v dveh minutah. Tla v hlevu 90 iz cementa, da je lahko čistiti. Za gnoj imajo posebno gnojišče, kakih 30 čevljev dolgo in s štirimi po pet nog visokimi stenami. Gnojnica se ne odteka, ker je vse waterproof in se nič gnoja ne raztrese ali pogubi. Res so amerikanski kmetje bogataši, a malo jih je, da bi premogli tako moderne naprave v hlevih. Ena sama krava je vredna do $500.00 in dva meseca star teliček do $75.00. Ogledali smo si še druga gospodarska poslopja, kjer je na stotine kure-tine in drugih živali. Vse kaže, da to gospodarstvo vodijo modre glave in pridne roke. BiH smo tudi na vrhu glavnega poslopja, kjer se raz strehe vidi po več milj naokoli. Kakor alpe je videti na severu premogokopove dumpe v Ladd in Cherry, na zapadno stran one v Spring Valley, na jug in jugozapad o-ne v Standard in Granville, ter na iztok ,in jugovzhod pa mesti Peru in La Salle, dumpe v Oglesby, 111., ter široko reko Illinois, ki se vali v dolini. Proti večeru smo se najiskrenejše zahvalili Rev. Šolarju za prijaznost in odšli. Jos. Klepec. La Salle, 111., 12. nov. 1917. — Glede odgovora na naše pisanje z dne 11. oktobra t. 1. nismo na jasnem s samo izjavo "zastopnika", da je to, kar smo pisali, neresnično! Ako bi vi hoteli dementirati naše poročilo, bi vendar mogli navesti, da prodajalec, ki je vam žganje prodal, ni tega nikdar izjavil pred nikomur, pod kakšnimi pogoji je Vam žganje prodal! Tega pa nikakor ne morete! Kajti prodajalec je to izjavil vspričo treh mož!!! Slišite! In kar smo pisali, smo pisali na podlagi "prodajalčeve izjave", ki je brez-dvomno tudi gotovo resnična! Da ste kupili nekaj žganja od tvrdke 'J. L.", Peru, 111., radi vrjamemo, kajti skoro vsi gostilničarji naročajo žganje od več tvrdk; zraven tega je pa neovr-gljiva resnica, da ste kupili žganje še od ene druge tvrdke v našem mestu. Ker ismo o tem natančno poučeni, lahko trdimo! Vemo pa tudi, da cigana "uzmoviča" lahko drže na preiskavi, kolikor časa hočejo; on ne spremeni zato prav nič svojih nazorov! Kljub vsem temeljitim dokazom se proglaša za nedolžnega! (Seveda sam!) Enaki ste vi!!! Nadalje navajate: "Tisti dopis pravi, da bi "S. Cornhome" lahko dobil posojilo v kaki "banki" (v kateri neki???) ter plačeval le 6 odstotkov, ne pa 28 odstotkov!" Pri tem izrazu mi dvomimo, da vi ne razumete, kaj čitate v listu, kadar istega dobite v roke. — Ali nismo mi pisali, da je to Vam priporočal "whiskey dealer"! Povejte, če ne, ste lažnjivci prve vrste! Da bi mi Vam kaj takega priporočevali, — se pač daleč motite; in stavili bi glavo, da tudi "whiskey dealer" ne bi Vam kaj takega priporočal, ako bi on vedel za Vaše "poor" finančno stališče. In ponovno povdarjamo, da mi nimamo ničesar proti Vašim zmešnjavam, ako ne bi pri tem izkoriščali u-boge slovenske — trpine delavce, ki služijo svoj krvavo zasluženi denar v potu svojega obraza, globoko pod zemljo, ali pa v zakajenih tovarnah! To je greh, po božjih in človeških postavah, ako je sploh greh! Da pa nimate nobenega značaja, vemo že dolgo, najbolj pa še sedaj, ko ste prišli z odgovorom v "A. S.", katerega nazivljate z najgršimi priimki, tako da se nam gnusi jih navestj! Capito! Milwaukee, Wis., 11. nov. Spoštovani A. S.! Par vrstic bi rad izporočil, da jih uvrstiš v svoje predale, ako te je volja. Z delom gre precej dobro tukaj. Toda hudo je pa tudi, čeprav se dobro zasluži. ■ Kajti draginja je jako velika pri vseh stvareh. Naj še izporočim, da se nemila smrt pogostoma oglasi v naši naselbini. Pred kratkim je pobrala otročiča rodbini Nerat in potem rodbini Hodne. In sedaj je ugrabila rojaka A. Slatinšeka. Doma je bil iz Sp. Štajerskega in sicer iz Gornjega grada. Tu zapušča žalujoča dva brata. Lahka mu bodi tuja žemljica! Bratoma pa naše sožalje. John Vodovnik, Valley, Wash., 10. nov. — Amer. Slovenec, Joliet, 111. Dne 25. oktobra smo imeli prvi snežec. Privihral je s tako silo, da je šlo vse navskriž. Ni trajalo dolgo, in zopet je nastopilo indijansko poletje podnevi, a zjutraj pa mrzla slana. Malo dežja smo dobili, ravno toliko, da se je malo prijel prah. Farmarji se pritožujejo, da ne morejo orati, ker je presuho. Delavske razmere so v polnem o-bratu. Magnesita Co. dobro dela. Primanjkuje delavcev. Zaslužek je dober. Town Valley je vsaki dan večji, raste, pravijo, kakor gobe po dežju. Tudi slovenska naselbina narašča, v kratkem se je pomnožila kar za tri. Zakaj "teta štorklja" je obiskala družino Louis Trampush ter jim pustila čvrstega "boysa", ki je bil krščen na ime Jernej Friderik. In prvorojenčka je prinesla Mike Malley-u, zalo deklico, ki je bila krščend na ime Frances Catherine. In dne 27. oktobra je pa podarila tudi deklico družini Jake Stare. Kar se pa tiče Uncle Samove službe, je pa šel izmed Slovencev samo Bart Swan, edini sin staršev Jacob in Mary Swan. Sedaj naj bo pa konec. Pozdravim vse bralce in bralke katoliškega lista ter Vam h koncu kličem: Good-bye! Drobiž iz slovenskih listov. Calumet, Mich. — Dne 3. nov. je u-mrla mrs. Mary Malinovič roj. Judnič, 49 let stara, soproga čislanega rojaka Johna Malinovič. Pokojna je bila rojena na Dobravici, fare Podzemelj, in je prišla na Calumet pred 27 leti. Par mesecev po svojem prihodu se je pfo-ročila z Johnom Malinovič. Bog ju je obdaril s peterimi otroci, ki vsi živijo. Rajnica je bila članica dveh podpornih društev. Ely, Minn. — Poročeni so bili tukaj sledeči: G. Matija Stukel iz Črnomlja z gdčno. Ano Trlep iz Ely; g. William Chopp iz Kozine na Hrvaškem z Ely-čanko Katarino Skala. Poročno dovoljenje sta dobila g. Joseph Prešern iz Ely in gdč. Ana M. Arko iz Ribnice na Kranjskem. Cleveland, O. — V 23. vvardi je bil izid volitev za councilmana sledeči: Damm je dobil 1253 glasov, Zirn 1036, Julic (Žulič, Slovenec) 693 in socialist Hoehner 709 glasov. — Umrl je Frank Berčan, star 39 let, doma iz Krke. Zapustil je ženo in dva otročiča, a nič premoženja. — Slovenski cerkveni fair v New-burghu je prinesel čistega dobička blizu $2000. — Društvo sv. Imena v New-burghu se pridno pripravlja za predstavo šaljive igre "Pravica se je izkazala" v nedeljo, dne 18. nov. O tej priliki bode govoril tudi g. Rudolf Trošt, eden organizatorjev ameriških Slovencev, v pomoč našim trpečim bratom v zatirani stari domovini. Na sporedu bo tudi petje. Igrali bodo popoldne in zvečer. — Dekliško društvo v Newburghu pa pripravlja resno igro "Sv. Elizabeta", ki se bo predstavljala dne 25. nov. Lorain, O. — Slovenska naselbina v Lorainu je danes ponosna in vesela. Prvikrat v zgodovini lorainske naselbine se je zgodjlo, da je bil izvoljen Slovenec v mestno zbornico. Izvoljen je bil mr. John Bučar za councilmana v 5. wardi mesta Loraina. Mr. Bučar je imel podporo demokratične stranke in vseh Slovencev obenem. KNJIŽEVNOST. —"JugosloVenski Svijet", novi dnevnik, ki hoče delovati za edinstvo Hrvatov, Slovencev in Srbov, prinaša hrvatske, srbske in slovenske novice iz nove in stare domovine, tudi srbske novice v latinici, a slovenske v slovenskem jeziku. Od vseh zavednih Hrvatov, Srbov in Slovencev v tej deželi je pričakovati, da si naroče ta dnevnik. Stane $5 na leto, $2.50 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: "Jugosloven-ski Svijet", 461—8th Ave., New York, N. Y. — Nov slovenski mesečnik. Prejeli smo sledeče oznanilo: Letos dne 15. decembra začnem izdajati velik slovenski mesečnik, ki bo nosil ime "Slovenska Družina". List bo posvečen izključno le leposlovju in znanstvu. Prinašal bo izvirne slovenske povesti, pesmi in razne koristne pa poučne spise. Svojemu čitateljstvu bo nudil tudi obenem krasne umetne slike. Naročnina znaša: Za celo leto $3.d0, za pol leta $1.60 in- za četrt leta pa 85c. Naslov: "Slovenska Družina", 211 — 7th St., Calumet, Mich. — Rojaki, naročajte se na ta krasni družinski mesečnik! Z odličnim spoštovanjem ZVONKO NOVAK, urednik in lastnik. VESTI IZ DOMOVINE. Pri ministru Žolgerju. (Slovenski Narod, 10. septembra.) Dunajski dopisnik Slovenskega Naroda se je razgovarjal s slovenskim ministrom dr. Zolgerjem. Po njegovi lastni izjavi mu ne inipotluje veliko ministrska karijera ter bo odstopil takoj, kakor hitro bi prišel v konflikt 6 svojo zavestjo in prepričanjem. "Razgovor se je razširil tudi na naše razmere v domovini, na težnje našega naroda, na naše narodne in politične cilje. Razume se, da ne moremo podati javnosti podrobnosti o tem, delu razgovora. Reči pa moram to: Minister dr. Zolger pozna skozi in skozi dobro naše razmere in neprilike, naše tuge in težkoče, pozna krivice, katere trpi njegov nardd, čuti jih tudi sam v svoji duši. On pozna naš narod, in kar on danes misli in čuti, hoče in zahteva tudi on. Toda tudi njega poznajo dobro v najvišjih krogih, odkod in kaj je. Tak želi ostati tudi v novi karijeri. — O našem stališču v avstrijski politiki nisva govorila niti besedice." Obračun z Nemci. Ljubljanski Slovanski Narod preti 4. septembra nemškim nacijonalistom okoli Grazer Tagblatt-a, ki so nezadovoljni vsled imenovanja slovenskega ministra-uradnika in ki napadajo vse radi; amnestije. "Kakšne krivice, ki upijejo do neba, je skušala popraviti amnestija, se je šele delotyia pokazalo; prišel pa bo čas, ko se bo napravil skupni obračan in ko bo videti tu
  • ore Arlandove. Sedela je gospa Jelena odeta z belo haljo in široko čepico in podpirala svojo glavo ob laket. Njene črne oči so begale po spretno slikani knjigi, ki je 'ežala pred njo. Molila je večerno molitev sredi te nočne tišine. Naenkrat Poči top. Gospa se vzdrami, pobledi 'n skoči na noge. Sedaj poči vdrugič, vtretjič. V vasi zazvone zvonovi svetega Martina. Jelena se prične tresti, a sedaj se začuje krik in hrum. Prestrašena skoči Jelena k oknu in ga s togoto odpre. "Gorje!" zavrisne. Strašni prizor razsvetljuje mesec. Celo susjedsko br-je bilo posuto s sulicami, kosami in Puškami. Krik, vpitje in tuljenje se je razlegalo v temni noči. Nato plane v sobo napol oblečen sin Gabriel: "Mati!" zavpije obupno, "izgubljeni Sn>o. Kmetje so udarili na grad." "Naj udarijo," zakriči Jelena besno ln oči ji zažare, "branili se bomo." (i_'To je brezupno," odvrne mladenič, ze razbijejo s sekirami grajska vrata ln plezajo po lestvah na zid." 'Naj sipljejo ogenj iz topov v te PSe." zavrne Jelena. Saj tako delata Petričevič in Peter. KrogIja prileti v druhal, deset se jih *Vrne, a na njihovo mesto udari sto (lri'gih." Močneje zapojo zvonovi, glasneje *avriskajo ljudje; sedaj pokajo samo-resi, samo tu pa tam še kak top; se-jj*j se nekaj strese in do neba zagrmi °bnenje. Vrata so razdejana, besna nožica kmetov se vsuje kakor liudo-Ur"'k v grad. Bled, krvav pribiti v s°b° Jetričevič. Rešite se," zavpije, "milostljiva go-spa. ako vam je ljubo življcnje.Kmctje "am pobili orožnike. Ivan Gušič deluje množici. Peter Bošnjak je Batakovičevu, voditelju orož-lk°v, 'so odsekali s koso glavo, na StolPu vihra zastava Uršule Heningo-Ve' Rešite sel" 11 v. L odvrne Jelena tresoč se od Kote, toda ponosno, "naj pridejo! Ti, sin, in ti Petrovič, ostanita tukaj!" ^ v«dno bolj pojenjuje žvenket, zvo-^ V| utihnejo, tu pa tam še poči pu-' tu in tam se še začuje krik, •^vsodi ____________ °rjc. Krdelo sc bliža bolj in bolj\ ^ata se odpro, velik orožnik vstopi sekiro in *e obrne proti besni ^ P'" ki hoče vdreti v sobo. Ljuto ma-/ °rožnik okoli sebe. Eden, dve, 'la Kn»etov pade pod njegovimi u zdaj poči samokres in krvav, <>v se zgrudi zvesti orožnik pred Oiri. Ti- t ida ln*> k' se Je trepetajo opri a kakor Se fr°P»l je Tahi, propala Tahovka!" Je razlegalo po grajskih hodnikih *idu. in razjarjena četa kmetov se navali noter. "Sojte!" zavpije nekdo s krepkim glasom. Kmetje se umirijo. V sobo stopi Stepko Gregorijanec, gologlav, s krvavo sabljo v roki, ž njim pa vsa razvneta Uršula. Blede oči so se ji iskrile, lica so ji žarela, a ustnice so se stiskale. "Gospa Jelena Tahova," prične razjarjeno Stepko in obriše krvavo sabljo ob plašč, "pripeljali smo v ta grad pravo gospodarico Uršulo Heningovo. Vaše gospodstvo je minulo." "Da, ohola Zrinjska hči!" zavpije Uršula, "štrli smoglavo vražji kači. Ti dvori so zopet moji. Zdrava, Dora Arlandova," se obrne proti sliki, "ali vidiš sedaj, da pripovedka laže? A vi, dobri ljudje," reče kmetom, "vzemite in pograbite, jaz ne maram niti mrvice tega krvniškega blaga!" Jelena stoji kakor okamenela, samo oko ji plamti s plamenom besnosti. Gospa," reče Stepko, "prišli so pravi gospodarji, nepravi se morajo seliti. Petričevič naj pelje vas in vaše sinove svobodno v Zagreb, ker je tudi Stubica že naša. V vasi vas čaka voz." Jelena vzdigne glavo in reče mirno: "Gospa Uršula! Razbojnica! Tega vam ne pozabim do groba. Pripovedka o Dori ne laže. Zapomnite si te moje besede: Zab za zob, kri za kri do zadnje kaplje!" Jelena prime za roko sina in zapusti z oskrbnikom grad, kjer so delili pod zidovjem kmetje ukajoč bogastvo Tahovo, in ko je bila gospa Jelena že daleč proč od Susjeda, je čula še vedno skozi noč vpitje: "Propal je Tahi!" IX. V Mokricah je bilo danes kaj veselo. Gospod podban je slavil svoj rojstni dan v krogu rodbine in prijateljev, hrvaških velikašev in plemičev. Tu je bil njegov sin Stepko, pravi hribovec, s svojo ženo, nežno, črnooko Marto, bil je tu tudi drugi sin Baltazar, slaboten in medel, tu je bila njegova druga žena Dora Mrnjavičeva. Tudi gospa Heningova je prišla iz Susjedgrada, kjer je stanovala sama, dočim so bivale njene neomožene hčere Zofija, Anastazija in Kata radi večje varnosti v tem burnem času pri gospodu Stepku Gregorijancu v Mokricah. A bilo je tudi dosti oddaljenih gostov; celo iz Zagorja je prišla na veselje sestre Marte ohola in silovita Anka s svojim možem Mihajlom Konjskim iz Konj-ščine, bogata Kunigunda in njen zakonski mož Mato Kerenčenj iz Turni-šča.N Poleg tega tudi tuja gospoda, brata Mihajlo in Luka Sekel iz Or-muža, Gašo Družkovič in Fran Mr-njavič, podžupani slavnega županstva zagrebškega, Mijo Turnovič resen Tu-ropoljec, junaški plemič Tomo Milič, Mihajlo, župnik od Sv. Nedelje, oče Didak, gvardijan samostanskih bratov in še več druge svetne in duhovske gospode — a čudno, sami Hrvatje. Pater Didak se je temu, sedeč pri obedu zraven gospoda Konjskega, nemalo čudil. "Kako je to, egregie domine," vpraša gvardijan svojega soseda, "da se nam je danes kranjska gospoda izne verila? Mokrice stoje ;ia kranjski zem lji in gospodi iz Kostanjevice, Turno grada in Krškega prav pred nosom. Ne vidim tu ne Joška in ne Vuka Turna, ne Valvazorja, ne Auersperga, ne Lam berga. Drugače zahaja ta gospoda rada semkaj, zlasti uskoški kapitan, Jo-ško Turn, ki mu je gospod Ambrož posebno naklonjen. Kako je to?" Nismo jih povabili," odvrne gospod Konjski. "Gre se za domače, hrvaške zadeve, a pri tem nimajo kranjski so-edje kaj delati. In prosim vas, čast ni oče, ti so tako sami Nemci." Gvardijan pokima z glavo in si ne upa povpraševati dalje o te nejasni zadevi; obiral je naprej bedro mastne kokoši. Obilno gostovanje se nagiba h koncu. Ob gromkem klicanju "Vivat do minus Ambrosius!" zazvene še enkrat polne čaše, družba se vzdigne, gvardijan izmoli molitvico in gostje se raz idejo smeje se in šaleč se po dolgih hodnikih, po prostranem dvorišču in po hladnem parku mokriškega gradu Tudi gospod Ambrož si je zaželel nekaj svežega zraka in gre zato po ka-menitih stopnjicah na dvorišče, kjer je cela gruča plemenitih gospa pričelo živo klepetanje, med njimi tudi Marta Grcgorijančeva. "Gospa snaha," reče podban opa-zivši Marto, "dobro, da sein te nale tel. Pusti žensko govoričenje in pojdi z menoj; povedati ti moram nekaj pametnih besed. Pojdiva sem na moje staro mesto v hlad." "Kakor zapovedujete, gospod tast," sc pokloni ponižno Marta in ide za Ambrožem. Na jedili strani grajskega dvorišča se je ovijal po zidu ogromen brsljan do drugega nadstropja, ovijajoč s tem- nimi listi tudi stebre nbokane lope. Pod hladnim bršljanom je stala miza in trije stoli iz kamena. Tu je gospod podban zelo rad sedel o dnevni vročini, tu sem se vsede tudi sedaj, zraven njega pa gospa Marta. Ambrož se nasloni z jedno roko na mizo, prekriža noge, pogladi s prsti sivo brado in reče Marti: 'Vidiš-li, draga snaha, onega bledega, črnookega mladeniča, ki stoji pri stopnjicah molče med plemiči in se meni za vinske dovtipe častitega gvar-dijana, ampak gleda vedno postrani, kako skačejo po dvorišču mladenke?" Imate v mislih Toma Milica, gospod tast?" "Da, draga snaha. Kako se ti do-pade mladenič? Ni-li lep junak?" "Gotovo," odvrne Marta. "In dober je." "Hvalijo ga, gospod tast; jaz vsaj še nisem čula slabega o njem." "In je tudi vreden hvale. Kakor vidim, me nekako čudno gledaš, kako da te izprašujem za tega lepega mladeniča; misliš si, kaj me briga ta Milič, jaz sem že dobila svoj del. Vprašam te, ker si pametna, in dasiravno si ženska, lažje govoriš, nego tvoj mož, moj Stepko, ki je vedno kakor nabita puška." "Zapovedujte, gospod tast in oče moj," se nasmehne Marta. Dobro. Tomo je sin mojega pokojnega prijatelja Ivana. Milič ima dobre hiše, staro hrvaško kri in pošteno dušo. Niso ravno velikaši, ampak slivarji, toda dobri gospodarji, vrli junaki, pobožni ljudje, nikdo jim ne more kaj reči. Zrinjska gospoda so njihovi veliki prijatelji in zaščitniki. Jaz in Tomov oče sva se v mladosti pobratila. Ko sem se oženil s svojo prvo ženo, Veroniko Stubiško, Bog ji daj dobro, bil mi je Ivan za druga; oba sva služila gospodu Zrinjskemu, oba sva bila skromna plemiča. Ko sem bil Zrinjskemu oskrbnik v Lukavcu, se mi je pripetila velika neprilika. Zgodila se je bila nesreča, a jaz sem že potrosil ves denar. Odkod naj vzamem denarja? Povem to pobratimu. In kaj stori on? Zastavi eno izmed svojih posestev, prinese mi dve vrečici rumenih cekinov in da mi jih brez poroštva, brez obresti na pošteno ime. Rešil me je. Ni bil to pošten človek? Bog mi je pomagal. Postal sem bogat, postal velikaš, plačal sem nazaj cekine — a ostal je dolžnik, ker, to veš sama, tako pošteno srce se ne poplača z zlatom. Nikdar se mi ni nudila prilika, da poplačam dolg. Ivan je umrl in postavil mene za varuha svojemu edin-cu. Sveta, presveta je ta dolžnost. Ne mogel bi iti mirno v grob, ako se ne rešim dolga, ako ne osrečim varovanca. Tomo se je vrgel po očetu. Poštenjak, kremenjak je in vreden, da postane srečen. A kje je sreča, vprašam? Mar na zborih in sodiščih, kjer se gospoda trga, kakor psi za kost? Morebiti na krvavem bojišču, kjer ti visi življenje na lasu? Slava cvete tu, da, a slava ni sreča. Jedini vrt sreče, draga snaha, je dom, kjer te pričakuje zvesta žena; tvoja hiša je kakor božja cerkev, a žena je v nji angelj varuh, seveda če si dobro naletel. Na ženskem srcu minejo vse skrbi in težave, da, in skozi ženine solze ti seva raj božji. Zato tudi vodim moško mladino pod vaš sladki jarem, ako se ji prikažejo brki, da ne živi, kakor divji cigani. Oženil sem tudi Stepka. Ti veš, kakšen je ta nemirnež in da da mu včasih ženska vrvica n- škodi. Dobro sem zadel, hvala Bogu, ker ste vi He-ningovice dobre deklice. Glej, zdaj sem pri kraju. Umevaš li, snaha?' "Vaše besede mi niso povsem jasne, dragi oče." "Ali se ti nič ne jasni, kaj? Čakai, da ti posvetim. Naj postane li Tomo "tvoj svak?" "Ali naj vzame Zofko?" vpraša za-čudend Marta. "Katero drugo pa? Ve starejše ste se pomožile, a Stazšika in Katica sta komaj zlezli iz zibke." "A kako ste prišli na Zofko?" "Tako, kakor je Zofka prišla na Toma." "Ne razumem vas, gospod tast." "O, modra Marta! Kje imaš pamet, kje imaš oči? No, seveda. Omožena si, mati si, oslabel ti je vid. Tomo bi zaklal turškega carja, a pred ženskim krilom je boječ, kakor miš pred mačko. In aKo ga kaj prime, bi si prej pre-griznil jezik, kakor pa da bi komu le črhnil besedico. Le meni pove vse, kakor duhovniku pri izpovedi. Pove mi vse. Joj, joj! Ko bi bila ti slišala te litanije! Popadlo ga je kakor vročina, prav iz srca sem se mu zasmejal v njegove mlade brke. Tomo često zahaja v moj grad, semkaj zahaja tudi Zofka, in ti veš, kaj »se zgodi, ako se srečata sredi pota moško in žensko bitje, ako sta oba mlada in neizkušena Kremen in jeklo, snaha moja! Kako da se ne bi kresale iskre? O11 ni zinil besedice, ona tudi ne, a Tomo mi je povedal, da ga je nekako čudno pogledala in hitro odtegnila pogled od nje ga, molčala, zardela in govorila nekaj brezmiselnega. Če je tako, Tomo, sem mu rekel, se je zgodila nesreča, ker sta oba znorela, in samo duhovnik vama more ozdraviti pamet. Pričel sem tudi jaz od strani motriti Zofko. Snaha, veruj mi, tvoja sestra je kakor ribica, ki se zvija in se veseli, da jo je ribič vjel. Vidiš, Marla, ko sem opa- zil to dvoje mladih bitij, se mi je srce smejalo in rekel sem: 'Ako Bog da, imel bo tu duhovnik opravka, in ne bom preje miroval, dokler ju ne spravimo pod eno streho. Reci, Marta, kako se ti dopade Milič, bi ga-li hotela za svaka?" Iz srca rada," odgovori Marta, "ker mora biti res zlata vreden, kogar vi zagovarjate. Kakor nalašč je za njega Zofka. Huda sem na porednico, vsako najmanjo stvarco mi zaupa, a o tej stvari mi še ni zinila besedice. Spominjam se, kako se je Miliču dva-, trikrat srčno nasmehnila." "No, torej!" se nasmeje Ambrož, "to je prava ženska politika, pa naj reče kdo, da ni Eva v raju vzela od kače jabolka. Take ste vse." Marta zardi nalahno, potem pa nadaljuje: "Toda tu je velika ovira." "Kakšna, za Boga?" "Ne vem, kaj poreče k temu mati. Saj jo vi najbolje poznate, gospod tast. Zelo gosposka je. Ni okrutna, a skrajno ponosna; noče drugega zeta, kakor velikaševega ali bogataševega sina. To sem slišala stokrat od nje. Ima pa tudi krepko voljo in ne bi odnehala, pa naj se zruši gora na njo. K temu jo napeljuje tudi moja sestra Anka, ki se je prelevila ob gospodu Konjskem v veliko velikašico. Tega se bojim." Ne boj se, hči," pomiri Ambrož snaho, "te dve ženski vzamem jaz na svoj račun. Dobil sem svoj čas že marsikatero zapleteno pravdo, ugnal bom tudi te dve ženski. Velikaš! Vidiš, to je neumnost! Kaj so bili He-ningovici, kaj Gregorijanci? Slivarji, snaha, mali plemiči; pa so se povzpeli z božjo pomočjo do visokega magnat-tva. Ravno tako bo storil tudi Tomo. Plemenitaš je tisti, ki ima plemenito srce in poštenje, a pravi velikaš je oni, ki je postal velik po svoji zaslugi, a ne po rojstvu. Ti, snaha, pokliči najprej pred-se Zofko in ji'govori na srce prav priprosto. Ne govori po ovinkih, ampak primi jo kar naravnost in trdo. Ako razvidiš, da se je res zaljubila, povej to po ovinkih materi. Ti se na to razumeš in lažje boš pridobila gospo Uršulo s svojo modrostjo, kakor pa Anka s, svojo prevzetnostjo. Vem, da bo to tebi raje verjela. To stori, to je moja želja, a Bog mi je priča, da želim tvoji sestri dobro. Hočeš-li, Marta?" vpraša Ambrož dvignivši se, in pogladi Marto po licu. "Hočem, gospod tast, vaša želja mi je povelje. Vem, da je vir prave sreče le v srcu in da je ljubezen od Boga. Napela bom vse svoje moči, da se uresniči vaša želja." 'Hvala ti, dušica," reče starec in poljubi snaho . na čelo. "Bog blagoslovi tebe in tvoje potomce. Sedaj moram iti med gospodo, ker imamo še važne dogovore; ti pa delaj, kakor veš." Podban krene naravnost proti go spodi, ki je stala sredi dvorišča in se živahno razgovarjala. "Gospodje in bratje," reče, "čas je, da se dogovorimo še pred večerom. Zato vas prosim, da greste z menoj v gornje grajske sobe, vi mladeniči pa se poveselite z ženskim svetom. Prišel bo čas, ko pridejo tudi vaše glave krbi za državo." Starejši gospodje in tudi njih sinovi krenejo za podbanom po stopnjicah, mladeniči pa se razprše po vrtu. Mar ta pogleduje okoli sebe, a na dvorišču ni "biio več Miliča, ni bilo več deklic. Mlada gospa ide torej iz grada, da poišče Zofko na velikem vrtu. Iskala je tu, iskala je tam pod velikimi drevesi, pod senco ogromnih jelk in smrek,, za cvetočim grmovjem, a o Zofki ni bilo nikjer sledu. Včasih so je ustavile klepetave gospe, ki so se izprehajale po vrtu ter se smejale veselim šalam očeta Didaka. Naposled — bilo je že precej pod večer — pride na konec vrta, kjer se spušča vrt proti cesti. Od daleč začuje neko glasno govorjenje in tudi Zofijin glas, stopi v gabrovo senco, odkoder je lahko razločila vse, ne da bi jo kdo videl. Pod senco je stala "Zofija, prekrižanih rok in s sklonjeno glavo, nežna mladenka, polnih lis, ki so se ji sipali lepi zlati lasje na ramena svetlomodre halje. V črnih očeh ji je igrala solza, a drobne rdeče ustnice so se držale na sladek nasmeh Poleg nje je videla Marta mladega Miliča, ki ponižno govori Zofki, pred njo pa je jokala molče Jana, hči slepca Jurka iz Brdovca. Milič izpregovori "Oprostite mi, gospodična, da vas tu ustavljam. Ko je odšla gospoda na dogovor, sem šel iz grada na cesto. Tu srečam to deklico solznih oči, ki je hodila semtertja in gledala plaho v grad Po obleki sem spoznal, da je Hrvatica in vprašal sem jo, kaj da išče tod. Odvrne mi, da išče vas, a da se boji iti v grad, kjer je danes mnogo gospode Ponudil sem se ji, da jo privedeni k vam in evo je!" Hvala vam zato, Bog naj vam po plača, mladi gospod," izpregovori Ja na s solzami, "sedaj se ne bojim več, sedaj sem pri svoji sest—, pri gospo dični Zofiji." "Pri svoji sestri, da, draga Jana," reče plemkinja z mehkim glasom in stisne roko deklici. "Dobro mi došla in srečo našla. Dolgo se nisva videle, si rotica. Vidiš, hudobni ljudje ne puste da stanujem mirno s svojo gospo ma terjo na Susjedu, pa moram bivati tu pri svoji sestri Marti. Govori, Janica, zakaj me iščeš, kakšna sreča te je prinesla k nam?" "Ah, ne sreča," odmaje kmetska deklica z glavo, "ampak velika, velika nesreča." "Nesreča? Za Boga! Kakšna nesreča, sirotica moja," vpraša živo Zofija, pristopi k Jani in ji položi roko na ramo. Se niste ničesar slišali, prav ničesar?" je pogleda deklica plaho. "Ničesar, dušica, govori." Jana pobesi oči, a ne reče ničesar. Lice ji zardi, goste solze se ji prikažejo v očeh in z drhtečo roko gladeč predpasnik, se ozira na Miliča. Govori," ponovi Zofija, "ne boj se, to je dober gospod." (Dalje prih.) - Mamica, počakaj, da ti izpulim dva siva lasa iz glave. — Vidiš, to je vsled skrbi in tvoje nagajivosti. Hčerka: Kako si mogla še le ti poredna biti, ker ima naša stara mati že čisto bele lase. Andrej Stirn SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. BSasasasB s a k a saxaifia Frank Bambich 85 S TRGOVEC Z ZLATNINO tj^ H 110754 N. Hickory St., Joliet. ffl £ Se priporoča rojakom, če po- ifi JU trebujejo kak kos zlatnine, ® g] bodisi uro, verižico, prstane ^ tfi ali sploh kar spada v zlatnin-m sko trgovino. S amass!!; Hifisifi affiBffiamaffia JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete 12-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—S. Zvečer po dogovoru. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet. Ills, Valentin Fajnik, Jr. Billiard Parlor Tržim fine smodke in vse vrste d uhan. DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča. The Will County National Sank of Joliet, IlHnofa. W Prejema raznovrstne 4enun« ter poii/ja denar aa vse dela tfi 'rodajem vse vrste URE in ZLATNINO. Primeni dobite v*ako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in »tarokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo jaa:i. CHAS. G. PEARCE. kailr MosooBosemsa^^ DENAR ZA BOŽIČ PO NIZH CENI Yeselo javljamo, da smo premenili naše obroke in znižali odplačila. Zdaj lahko posodite denar na sledeče obroke: Vsota posojila. ŠteT. mesecev. $ 12.00..................6 .... 16.00..................8 .... 20.00 ..................10 .... 24.00 ..................12 ____ 28.00 ..................7 ____ 32.00 ..................8 . ... 36.00 ..................9 .... 40:00..................IO .... 48.00 ..................12 .... 60.00 ..................10 .... 72.00 ..................12 .... 80.00 ..................10 .... 88.00 ..................11 .... 100.00 ..................10 .... Mesečno odplačilo. Glavnica z obrestmi 3 1-2 odsto na mlKC. ..........$ 2.00......... .......... 3.00......... .......... 2.00......... .......... 2.00......... .......... 4.00......... .......... 4.00......... .......... 4.00......... .......... 4.00 ......... .......... 4.00......... .......... 6.00......... .......... 6.00......... .......... 8.00......... .......... 8.00......... .......... 10.00......... Skupna cena .... $ 1.47 .... 2.52 __________3.85 ..........5.46 .... 3.92 ----------5.04 __________6.30 __________7.70 ..........10.92 ..........11.55 ..........16.38 __________15.40 ..........18.48 ..........19.25 Druge vsote do $300 po istih cenah. Joliet Loan Company (NOT INC.) Cor. Chicago and Jefferson Sts., 2nd floor Room 201 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Telephone: Chicago 522. Pod državno kontroolo in licenco. NAJSTAREJŠA POSOJILNICA V JOLIETU. n a @ m a a a a a a s n s a b i*s s h ® is b b a a n b a a a s a b a a a h b b a Desetdnevna razprodaja 1 Najboljih Postelji a Ravno smo pjejeli celo karo postelj iz naše tovarne v Bradley, 111., in zdaj jih bomo začeli prodajati. Ker naša prodajalna lastuje tovarno za postelje, zato nam je mogoče prodajati iste ceneje kot kdorkoli drugi. Tu omenjamo le nekatere izmed tisočerih: KOVINSKE IN ŽELEZNE POSTELJE v šest raznih vrst, vseh velikosti, so belo barvane ali pa Varni's Martin finish. Imamo jih šest ducatov in jih bomo prodajali dok /TA zaloga ne poide po .......................................V Postelj na dve coli postih, belo enamel ali Vernis Martin finish, polna velikost, zdaj.............................. $6.00 S! 1® II £ ffl ffl I*] ffl H ® II $14.(X) vredna krasna postelj v mahogany ali Vernis Martin AA finish, med to prodajo le .................................. lllL. Inkorp. T drž. Pa.( 5. apr. 1916 V»tanovlJ«na 2». novembra 1914 ORUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE." -/—- GLAVNI ODBOR: 'redsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. t. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa. I1L FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH. 1026 Main St, La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti 8 8. člani (icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glasnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. V«a pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe »e naj pošljejo na 1. porotnika. žine štev. 3, spadajoče k Družbi sv. Družine, Joliet, 111., za pristop v njegov krog — brez vsake pristopnine! Ta naredba je veljavna od 1. novembra t. 1. pa do 1. januarja prihodnjega leta. — Torej časa je dva meseca! — Društvo je v najboljšem finančnem stanju, kot malokatero, tako da je vsak zasiguran za bolniško podporo, kadar je upravičen do iste. — Društvo izplačuje po $1 (reci: en dolar) na dan bolniške podpore. Za smrtnino se pa lahko zavaruješ za $250 ali $500. Naglašam pa, da naše društvo pobira najnižji asesment, kakor nobeno drugo! Da je to istina, se lahko sami prepričate! In svetujem vsakemu, predno pristopi v kako društvo, da vpraša za pojasnila pri našem društvu, katero je vredno največjega priporočila vsakemu poštenemu Slovencu in Slovenki! — Rojaki, pristopajte k temu uglednemu katoliškemu društvu! Hitite in zavarujte se za vsak slučaj, da ne ostanete osamljeni in zapuščeni v uri Vaše nesreče ali smrti! Čas je zlato! John Jerich, tajnik dr. sv. Družine št. 3. PROGLAS SLOVENSKIH ČLANOV JUG. NAR. SVETA. (Nadaljevanje s 4. strani.) PrBŠtTint Testi.' Pittsburgh, Pa., 12. nov. 1917. — Se-3 društva sv. Družine št. 11 D. S. D. bode v nedeljo 18. novembra v navadnih društvenih prostorih ob 9. uri zjutraj. Vsi člani in članice so naproše-li, da se iste udeležiti blagovolijo, ker imamo več važnih reči za rešiti. One rojake in rojakinje, kateri so vzeli zdravniško-preiskovalne liste ter Se dali pri zdravniku pregledatit, pro-s'ttio, da povrnejo izdelane listine taj-n'ku društva takoj ko jih zdravnik po-trdi, ker list, če je nad 7 dni star, je ^veljaven, in kandidat, če hoče v.dru-s'vo pristopiti, se mora po dvakrat da-'' preiskati in pri tem si je sam kriv ®'roškov. Nobenemu prosilcu v dru-5tvo'ni treba čakati do seje z zdravni-5lcim listom. Naš tajnik pošlje listine "a glavni urad med sejami; član ozi-^ma prosilec potem pride na sejo, da e ga sprejme. Onim rojakom, ki nameravajo pristopi v še kako društvo, priporočamo "aše društvo Sv. Družine. Sedaj ima Vsak lepo priliko, ker je pristopnina Pr0sta za meseca november in decem-^r. To društvo plačuje največjo bol-"'ško podporo. .Pozdrav vsem članom in članicam S. D. Odbor. ® eg La Salle, 111. — Dragi čitatelj, po-Stani, prosim te, par minut pri tem Sf'su in čitaj ga skrbno. Težko mi je začeti, ter skoro ne Vtm, v katero smer bi krenil, da bi Ne besede zadele v živo one, katerim S° namenjene. Kakor so že stoteri [Svetovali našim slovenskim rojakih/ tako tudi jaz danes kličem vsem ^'m Slovencem in Slovenkam, ki do 9nes niso še iz s\toje lastne malobriž-i^ti pristopi'i k nobenemu podpor-društvu ali organizaciji: Pristo-.lte k dobremu društvu in organizaciji, J4 »e ostanete osamljeni in zapuščeni, ?eni društvu, dasi bi bil lahko! je pobirati za pogrebne stroške, v. Ameriki niso majhni; in vendar '' bil pokojnik lahko sam vse pre-jM ko bi bil pristopil k društvti. j^jti danes, kdor ne more toliko si lraniti, da bi plačeval vsaj eno dru-(mislim v času zdravja,) ta ni H e» da živi! ' zato bi svetoval vsaki slov. go in gospodarju, da takih ljudi 1 trpeli pod svojo streho! Zakaj ta Zato: Poglej, ob času bolezni in nesreče bo ležala vsa skrb na tebi! Ali mu boš ti plačal (a) za pogreb, ako ga doleti nesreča smrti? Ako bi, bi bilo dobro, toda dolžan mu nisi. In če bi nastopili tako vsi slovenski "boarding bossi" ter zahtevali od svojih "boarderjev", da pristopijo v društvo, ali pa najsi poiščejo drugo stanovanje, bi ne bilo, vsaj upam, nobenega, ali pa z jako redko izjemo kje kak ostanek, da ne bi bil zavarovan pri kakem podpornem društvu! Rojaki, ne ponašajte se s tem, češ: "Sem v Ameriki, v 'fraj kontri' (pravilno: free country), kjer smo vsak zase!" — Ta izraz je največja buda-lost, ki se žalibog še nahaja med našimi nekaterimi rojaki. — Kaj pa če potrka na tvoja vrata bolezen, ti pa brez denarja, brez društva, ali boš tudi tedaj se ponosno zadri, da si sam zase?! In kaj, če pride smrt? Vidiš, tu pa ni odgovora "sem sam zase." — In radi tega pomnite, da nesreča nikoli ne miruje, — še manj pa smrt! Pomnite, da za varnost delavcev ni tu nikjer posebno varno preskrbljeno, večinoma pa imajo ravno slovenski delavci jako nevarno delo, posebno po premogokopih, rudnikih, pa tudi po tovarnah je nevarno in zato je nesreča še bližje. In tvoja dolžnost pa je, da hitiš in se preskrbiš za svojo bodočnost pri kaken. dobrem podpornem društvu ali organizaciji, da ne boš o-stal osamljen in zapuščen, kadar pride ura tvoje nesreče ali smrti! — Kako dobra ti bo tedaj zavest, da bo društvo vsaj nekoliko pomagalo prenašati ti težki križ v tvoji bolezni; in v slučaju smrti pa tolažilo zaostale in jih s smrtjo podporo podprlo. Zatorej hiti in zavaruj se, dokler ima zlati čas! Sedaj pa je pred teboj še eno vprašanje; in to vprašanje je: V katero društvo boš pristopil? — Društva iso pa, dragi rojak, različna, dobra in slaba, katoliška in protikatoliška! Tu te ne bom silil, da pristopiš v eno ali drugo. Če ne veš sam, kam bi pristopil, si slab. Upam pa, da vsak zna sam soditi, kam da mu je pristopiti. Če si katoličan (?), je gotovo največja sramota za tvoj značaj, če si član pro-tiverskega društva! Če si pa v resnici že ono, kar bi ne ismel biti, namreč izdajalec svojega lastnega prepričanja, potem bodi tam, kamor spadaš, ker v katoliškem društvu itak ni prostora za tebe! In slednjim sploh ne govorim, govorim pa poštenim slovenskim rojakom in rojakinjam, onim, ki se ne sra mujejo svojega lepega materinskega vedenja; in to vedenje je zvestoba do Boga, svojega Stvarnika, ter zvestoba do svojega milega slovenskega naroda! Kdor zasramuje in zaničuje isvojega Stvarnika, Boga, ta zaničuje svoj lastni slovenski rod, kateri je po večini veren katoliški narod! In zato, rojak, premisli, kam boš pristopil. Dolžnost tvoja je, da pristo piš tja, kamor spadaš po nazorih in prepričanju, ter glej, da te kdo ne pregovori s svojimi laskavimi besedami da bi zašel tja, kjer bi se nekoč iznašel prevaranega in zasramovanega radi tvojega tebi tako ljubega katoliškega prepričanja. Danes je za katoličane dovolj društev njihovega prepričanja ter se jim ni potreba potikati po nobenih proti-verskih društvih in trpeti zasramova-nje od sovražnikov njihovega prepričanja. — Katoliška društva nudijo katoličanom dovolj prilike, lepe prilike,— samo če jo hočejo uporabiti 111 In tako priliko imajo sedaj Lasaliski katoliški Slovenci pri dcuštvu st. Dru- je sedaj, da postavite krono svojemu delovanju, da povedete svoje člane do svobode. Slovenski časopisi, vodniki naroda, vaša je naloga, da vodite naše ljudstvo po jedino pravi, trnjevi sicer, a slavni poti, da razbijemo enkrat okove, ki so nas dušili in uničevali. . Slovenski prvaki, idite med narod, da ga navdušite za našo sveto borbo, za naše svetlo ime in za naše potomce. Slovenci! Osodepolni čas je prišel. Nova zgodovinska era se bo pričela po tej vojni, kateri svet še ni videl enake. V vaših rokah je, da-li bomo stopili mi Slovenci v to novo ero kot svoboden narod, s povzdignjenim čelom, ali pa da sramotno izginemo. Od vseh strani napada sovražnik našo lepo domovino, kateri enake ni videlo solnce. Bomo-li čakali s prekrižanimi rokami? Kdor e Slovenec, zna, kaj mu je napraviti. Na delo, na boj! Ivan Jager, Matija Kebe, dr. F. J. Kern, dr. Drago Maru-šič, člani Jugoslovanskega Narodnega Sveta. v svoj program tudi njihovo deklaracijo. Celokupno jugoslovansko prebivalstvo je navdušeno sprejelo deklaracijo Jug. kluba ter vidi v njegovem nezlomljivem nastopu najboljše jamstvo, da bo konec sramotnega hlapčevstva in da bo bodočnost dostojna jugoslovanskega naroda. Državnopravni proglas od 30. maja je sijajno manifestiral najglobokejše in neomahljive težnje vseh Jugoslovanov, ki, so se rodile iz stoletnega suženjstva in ki so dozorele tekom zadnjih treh let. Ta proglas izraža mišljenje celokupnega naroda, ki noče ni-kakih koncesij iz Dunaja in Budimpešte, temveč zahteva edinole svojo pravico. "Narodno osvobojenje, popolna svoboda", to je sedaj geslo vsakega posameznika. Narod v domovini ne pozna danes druge politike kakor politiko jugoslovanske deklaracije, ter želi samo eno: da ne odnehajo narodni zastopniki niti za las od svoje zahteve. Zlasti med Slovenci ni ne enega resnega politika, ki bi nasprotoval jugoslovanski ideji: Slovenci, Hrvati in Srbi ne smejo biti dalje tuji robovi tujega naroda. Jugoslovanska državna misel, izražena v državnopravni deklaraciji, je prodrla kot luč skozi neprodirno temo in njena svetloba odseva v srcu vsakega Slovenca, Hrvata in Srba. Težnja za zedinjenjem Jugoslovanov se "je tako globoko ukoreninila v narodu, dfL je za vse čase nemogoče med nami oni, ki bi se le drznil dvomiti o tem, da ne bomo dosegli naše jugoslovanske države kakor smo objavili v deklaraciji!" izjavlja ljubljanski Slovenec. Zopet pa se je poslužila avstrijska vlada starega sredstva, hoteč razdvojiti Jugoslovane in zasejati med nje seme nesloge. Začela je najprej svoje spletke na. Hrvatskem, da bi odtujila Hrvate jugoslovanski deklaraciji, nato pa se lotila tudi Bosne in Hercegovine mameč tamošnje muslimane z narodno avtonomijo. Ali tudi v tem ni vspela. Člana Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec in dr. Krek sta prepotovala južne dežele, pozivajoč narod, da se pridruži skupnemu delovanju za skupni jugoslovanski ideal. Vse stranke, katoliške, pravoslavne in muslimanske, so pozdravljale zastopnika Jug. Kluba kot nekaka rešitelja, kar je najboljši dokaz, da ne gre noben Jugoslovan več na led obljubam avstrijske vlade. Politika Jugoslovanov ne pozna ni-kakega omahovanja, ne dvoumnosti. Življenjska zahteva po jugoslovanski državnopravni celoti je vodilna misel te politike, in na vsak poskus vlade in narodnih nasprotnikov, zasejati med Jugoslovane neslogo in razdor, pov-darjajo oni še z večjo odločnostjo svoje zahteve po svobodi in zedinjenju, s pozivom na še trdovratnejši odpor in |kupno delo. Posnemajmo tudi mi njih vzgled: čim bolj se trudijo nasprotniki jugoslovanskega edinstva, da nas razdvoje tem tesnejše sklenimo naše vrste, tem odločnejše delujmo z našimi brati v domovini za naš skupni cilj: osvobojenje in zedinjenje jugoslovanskega plemena v svobodni demokratični državi. — Jugoslovanski Svijet. BORBA ZA NARODNO EDIN-STVO V DOMOVINI. Edinstvena akcija Jugoslovanov. Neomahljivo prepričanje. Ko se je po triletni odgoditvi zopet sestal avstrijski državni zbor koncem maja, so se vsi jugoslovanski narodni poslanci združili v Jugoslovanski klub, da bi mogli tem vspešnejše braniti narodne pravice in zahtevati zadoščenja za prestane krivice. Slovenski, hrvatski in srbski poslanci, zedinjeni v tem klubu, so predložili po svojem predsedniku dr. Antonu Korošcu takoj pri prvi seji parlamenta vladi svoje narodne zahteve, izražene v jugoslovanski deklaraciji; Jvggoslovani hočemo biti svobodni in zedinjeni v svobodni državnopravni celoti. Kot strela z jasnega neba je delovala ta deklaracija na birokratično vlado in na smrtne sovražnike Slovanov, Nemce. Bili so navajeni, da so zlasti Jugoslovani mirno in pohlevno prenašali vse, pa naj so se jim godile še take krivice. Nemci so grozili in metali okoli sebe z "veleizdajalci", hujskajoč vlado, da naj še okrutnejše postopa z njimi. Tudi vlada se je zgrozila nad tako predrznostjo Jugoslovanov, toda upala je, da se ji bode posrečilo, ugnati grožnjami ali obljubami jugoslovanske poslance. Očitala jim je, da zadržuje jo s svojimi neumestnimi zahtevami važne državne posle, da onemogočuje-jo s svojo trmoglavostjo vsako delo, da bodo oni odgovorni\za neuspehe. Na drugi strani pa jih mamila s tem, da bode po vojni dovolj časa za reševanje njihovih zahtev. Na en ali drug način jih je skušala pridobiti, ker je potrebovala večine za sprejem državnega proračuna. Toda bilo je zaman: jugoslovanski poslanci se niso dali omajati ne z grožnjami, ne z obljubami, katerih bi vlada itak nikoli ne izpolnila, temveč ostali so neizprosni v svojih zahtevah — in Clam-Martiniče va vlada je morala iti. Govori slovenskih in hrvatskih poslancev v parlamentu so pokazali vladi, da ne more računati na njihovo podporo, dokler ne bo ugodila njihovi opravičeni zahtevi, ki se naslanja na splošno priznavam princip o samood-ločevanju narodov. Niso se dali omamiti z obljubo, da se bo državna ustava revidirala, ne z obljubovanjem avtonomije, niti se niso dali premoti z upostavitvijo koalicijske v^ade, v katero je bil poklican tudi Slovenec dr. Zolger, temveč so izjavili, da bodo o-stali v opoziciji proti vsaki vladi, ki bo gluha za upravičene zahteve Jugoslovanov, podpirali pa le ono, ki bo vzela Ako ti teče kri iz nosa, si deni mrzle obkladke na čelo in tilnik, in sedi povsem mirno. Četudi odteče nekaj krvi, to nič ne škodi. Nikari ne srkaj vode v nos, ker s tem le odstraniš strjenine. Kri se namreč sama od sebe hitro strdi in s tem ustavi. Če si pa nemirna in srkaš vodo, se to ne more zgoditi. Ako kri le ne neha teči, daj si košček vate — ali še bolje renoform-vate v dotično nosnico in jo nozdrvijo pritisni proti nosni pregradi. Včasih tudi hitro pomaga, če dvigneš roko tiste strani, na kateri ti teče kri, in jo držiž nad glavo. Slovanski otroci v Berolinu. V berolinske ljudske šole je hodilo v šolskem letu 1911 do 1912 vsega skupaj 4316 nenemških otrok, od kate-: rih je bilo 3998 slovanskih. Poljsko je govorilo 1519 otrok, poljsko in nemško 2184, rusko pa 29 otrok. Število nenemških otrok v Berolinu se je od leta 1910 več kakor podvojilo, ker je z 2081 na 4316 narastlo. Novi zakladi zlata. Iz Fairbanks v Alaski poročajo: V nekem dotoku Kayokuk reke v Indian Creek v Alaski so dobili veliko množino zlata. Cele trume zlatokopačev hiti iz Fairbanks na mesto, kjer se je zlatokop pričel. V bližini Melozi, na Long Creek, južno od' Yukon, so tudi ' našli sled zlata. Neki angleški sindikat si je prisvojil te prostore, kamor že pošilja stroje in ljudstvo. IS H NOVA MESNICA SRAJ IN SEGA 209 Ruby Street ? ? $ Joliet, Illinois 49 Lb. sack Flour.______________________$3.00 Pears bushel_____________________________1.45 Poultry Feed 100 lbs______________________3.85 Lard____ ___________L_________________-28c Veal Stew_______________________________14c Spring Chickens-----------------------__21/£c Sirloin & Porterhouse Steak____----15c Plate Boiling Beef__________________-____13^c Pot Roast________________-_________18 & 14c Round Steak_____________________________18c Leaf -------------------------------31c Picnic Hams. — _________________________24c Pure Cane Suger-------------------------15c Neck Bones_______________________________10c 11 13 so a ia a a a a a a a a a a a ,a a a a Poleg vse vrste suhega mesa imamo tudi polji no zalogo grocerije in nas namen je služiti našim ® odjemalcem v popolno zadovoljnost in po ved-| no zmernih cenah. Pridite k nam da prihranite a denar. | a M ORE FOR YOUR MONEY AT THE BOSTON STORE Founded By M. A. Felman in 1889 ' 219-221-223 Jefferson Street Joliet III. Phone,Private Exchange 766 Zimske suknje in obleke Cene znižane TRETJINO ali celo za POLOVICO. Lepe suknje $17.50, zdaj samo $10.95 Ženske fine in lepe zimske suknje, skrojene iz najboljšega Thibet in Zibeline sukna, s velikim ovratnikom iz kože, žameta ali pa kramil, nabran ali četvo-ren zadek, pas naokoli in lepi gumbi. Vsaka suknja ima telo obšito. So rujave, sive in plave, vredne $17,.50, pri tej razprodaji samo $10.95. Fine $27.50 suknje zdaj samo $16.50 s • Krasne ženske zimske suknje, popolnoma moderni kroj s Crepe ovratnikom, obšiti s kožuhovino, žametom ali kramil, imajo naokoli pas in lepe gumbe. Vs&ka ima telo obšito s finim volnenim platnom, Velour, Kersey in Novelty coatings. Vredni so po $25 in $27.50, pri tej prodaji le $16.95. Krasne $40.00 vredne suknje zdaj $22.35 Te 'so najlepše suknje te sezone. Imamo jih največjo izber v mestu, so prav fino skrojene iz Seal Plush, All-Wool Velour, Burella platno, Kersey in bogato Broadcloth, popolna dolgost, veliki ovratniki. Fur, Seal Plush in Kramil, imajo dolge in okrašene rokavave in zapestnice, pas naokoli, so plave, zelene, Pekin, Taupe in Burgundy. Vredne $40.00. Zdaj samo $22.95. $35.00 obleke zdaj $16.95 Najlepše zimske ženske obleke, ročno delo iz čistega volnenega Burella blaga, Broadcloth, Velours in druge rObe, obšite vsenaokoli s Peau de Cygne najboljše vrste in irtiajo lepe velike zavračujoče ovratnike, pasove naokoli, so pravih sezonskih barv, kot Plum, zelene, plave, rujave, Burgundy, črne in drugobarvne, so za male žene in dekleta, vredne do $35.00, zdaj jim ju posebna cena samo $16.95. $22.50 obleke zdaj $9.95 Lepe zimske obleke iz volnenega Poplin, Mannish, Serges in Burella blaga, imajo velike ovratnike, obšite s žametom, imajo pas vsenaokoli, se zapnejo za- daj in spredaj, so obšite z Sal Satinom, so posebno fine za trpežno nošo, imamo jih raznih barv—plave, zelene, Plum, rujave in črne. Vredne so po $22.50, a pri tej prodaji posebna cena $9.95. Suknje in obleke—Second floor. S.& H. Trading Stamps zastonj s vsakim nakupom za 10c ali več v BOSTON STORE Double Stamps vsak torek in petek. MALI VITEZ (PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman. ^ ^ Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) "Gospod Novoveški je dospel," odgovori Kristina, "pa se ondi zabava z Barbko in gospo stolnikovo. Jaz pa sem odšla nalašč vam naproti, zakaj vznemirjala sem se, kaj vam je hotel povedati gospod hetman." Te odkritosrčne besede so močno genile malega viteza. "Ali se, gospodična, res tolikanj menite zame?" vpraša, dvignivši oči. "Da," odgovori Kristina z zamolklim glasom. Volodijevski ni mogel obrniti oči od nje, zakaj doslej se mu še ni bila zdela tako lepa kakor sedaj. Na glavi je imela atlasov klobuček, in bel labodji ovratnik ji je obvijal drobno, bledo lice, osvetljeno od meseca. Z lica je čital mir in veliko dobroto. Volodijevski je začutil v tem hipu, da je to prijateljsko, ljubljeno obličje. Torej je dejal: "Ako ne bi bilo služabnika, ki gre za nama, pa bi se vam iz hvaležnosti zgru dil pred noge." "Ne govorite tako, gospod," reče ona, "zakaj tega nisem vredna. Rajši mi recite, da ostanete pri nas, da vas bom lahko tolažila še dalje." "Ne ostanem," odgovori Volodijevski. Kristina zdajci obstoji. "Ali ni mogoče?" "Navadna vojaška služba. Pojdem v Rusijo, na Divja polja..." "Navadna služba?"... ponovi Kristina. % Nato umolkne ter se urno obrne proti domu. Mihael je nekoliko vznemir-(jen stopal poleg nje. Bilo mu je nekamo težko pri srcu; ni vedel, kaj naj počne. Hotel je novič pričeti razgovor, toda ni se mu posrečilo. A vendar se mu je zdelo, da ima Kristini še toliko povedati, da je prav sedaj čas za to najbolj ugoden, ko ju nihče ne moti. "Da bi le začel," si je mislil, "dalje pa že pojde." Torej vpraša hipoma: "Kdaj je dospel gospod Novoveški?" "Nedavno," odgovori Dragojevska. In razgovor je bil zopet ustavljen. "To ni prava pot!" si pomisli Volo-dijevsTci. "Ako bom tako začenjal, pa nikdar nikdar ne povem ničesar. Že vidim, da mi je žalost pojedla vso bistroumnost." In zopet je stopal nekaj časa molče ter si čimdalje huje vihal brke. Naposled, že skoro tikoma pred, hišo, obstane ter reče: "Glejte, gospodična, ako sem že toliko let odkladal srečo, da sem služil domovini, kako bi sedaj ne mogel odložiti tolažbe?" Vofodijevskemu se je zdelo, da mora ta preprosti razlog Kristino takoj prepričati. Toda črez nekaj časa mu reče tožno in nežno: "Čim dalje človek Mihael pozna, tem bolj ga mora spoštovati in ceniti..." Po teh besedah odide v hišo. Že v veži jima je prihajal na ušesa Barbkin klic: "Alah! Alah!" In ko stopita v sobo, ugledata sredi sobe Novoveškega z zavezanimi očmi in razprostrtimi rokami. Trudil se je ujeti Barbko, ki se je skrivala po kotih in mu s klicem "Alah" naznanjala svojo navzočnost. Gospa stolnikova in Zagloba sta se živahno razgovarjala pri oknu. Toda prihod Kristinin in malega viteza jima ustavi zabavo. Novoveški si sname robec z oči ter ju»prihiti pozdravljat. Nato prihite tudi gospa stolnikova, Zagloba in zasopla Barbka. "Kaj je novega? Kaj je novega? Kaj je rekel gospod hetman?" so povpraševali drug za drugim. "Gospa sestra!" odgovori Volodijevski, "ako hočeš poslati možu kaj pisem, se ti nudi prilika, ker odidem v Rusijo." "Že te pošiljajo! Za Boga živega! Ne hodi še, ne hodi!" zakliče gospa Makoveška. "Da ti ne privoščijo niti :za tr.enutek počitka!" "Ali so ti res dali kakšno nalogo?" Vpraša Zagloba mračen. "Prav—pravi gospa stolnikova, da mlatijo s teboj kakor s cepcem." "Rušič odrine na Krim in jaz prevzamem poveljništvo za njim, zakaj kakor je že omenil gospad Novoveški, se na pomlad meja začrni od sovražnika." "Ali imamo samo mi čuvati to lju-Oovlado lopovov, kakor čuva pes dvorišče!" zakliče Zagloba. "Drugi še tega ne vedo, s katerim koncem je streljati s puško, le nam ne privoščijo za trenutek počitka!" "No, mir. Nimamo se za kaj hudo-vati!" odgovori Volodijevski. "Služba je služba! Dal sem hetmanu besedo, osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! John Pubetitz prodaja najceneje v mestu kokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo. Če imate kaj voziti, sč oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite. Pokličite na^ po telefonu: Phone 2736. Nov. naslov: 516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $3. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene fin še postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakoršneste v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75,—WahSif. Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cei^ov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot. odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c. Elsii žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, liSaje v najkrajSem času, lonček $1, večji lonček $3. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Waličj£ "Tnr Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate jSege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu pošlje. Za vsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila zt očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. Joliet Steai Dre loose Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Caaa Chicago Phone 4444, N. W. 4*3. Oscar J. Stephen Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI ! NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna ▼ notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL .H.|EIEIE|EIllfiEIEIEIEriEE[ % 1 li II i i ii iii ii ii iii ii JOHN N. W. Phone 348 :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. Zaupno zdravilo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. m Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino m m torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, 'da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu.- Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene .snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali rfcvmatizma, nevralgije, lum-■ bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemists 1333-1343 South Ashland Ave. ' CHICAGO, ILL. Jacob Mejak KROJAČ 205 RUBY STREET, JOLIET, ILL. I0SIP l/LEPEC J Javni Notar J^z 10 let.tkušnjo izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine zn vse slučaje. Če vain kdo plačo garniSira; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo za tir-jnti; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo st- var za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 " GLAVNICA $50,000.00. Ufttan, in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik. Naše geslo: Dobra postrežba;»vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Illirija Grenčica v steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino MALI VITEZ. (Nadaljevanje s 6. strani.) dita Adam in Eva, ki sta tudi sklenila prijateljstvo, pa takšno, da je Adamu krhelj obtičal v. grlu." "Ne žalite, gospod, Kristine, ker tega ne prebijem na noben način." "Toda naj Bog podpira njeno krepost! Boljše ni, nego je moj 'hajduček', pa tudi ona je vrla deklica! Nikakor je ne žalim, samo to ti pravim: Kadar sediš pri njej, ko ti plamti lice, kakor bi te bil kdo polil s kropom, ter migaš z brki, ko se ti lasje ježe ter globoko sopeš in mencaš z nogami, tedaj je vse to znamenje strasti. Pripoveduj komu drugemu o prijateljstvu, jaz sem že prestar vrabec." "Tako star, da vidite tudi to, česar Zagloba, računajoč na vihravost malega viteza, se je nekoliko zmotil ter ravnal napačno, ko mu je govoril o Kris dnini žalosti, zakaj Mihael je bil spričo tega tako žalosten, da ga je kar nekaj- stiskalo za grlo. tujec po sobi.. . Sedim tu sama že dve uri." Volodijevski primakne stol ter sede. Zopet nastane trenutek molčanja. On je le molčal, mencal z nogami, jih čimdaije bolj skrival pod mizico ter si "Tako ji plačujem naklonjenost za I vihal brke. Kristina je nehala šivati to, da me je kakor sestra tolažila v ter ga pogledala. Njiju pogledi so se moji žalosti!" je dejal. "Ha, kaj sem I srečali, nato pa sta oba povesila oči. storil? Kaj sem storil? Zanemarjal sem Ko je Volodijevski novic pogledal, jo dolge tri dneve. Zanemarjal, odri- so padali nanjo poslednji žarki zaha-val gem to sladko dekle, to ljubljeno jajočega solnca. Bila je kaj lepa v Zakaj bi drago plačali novo orodje? SKoro Noto Sml-Hnl orodje, .posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga. SLAVNOZNAN1 SLOVENSKI POP proti žeji ■ najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co, 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 No, kaj pa je bilo?" vpraša Kristi-| In Kristina je povsem porazila Barb-1 na ter ga pogleda novič. premetaval vso ko v njegovih mislih. "Povem vam odkritosrčno, ker si mi- "Naj vzame, kdor hoče to kožico* ta slim, da je odkritosrčnost zmerom več lin, tovreteno!" je dejal. "Novoveški | vredna nego ono neumestno prikriva-ali zlodej — meni je to eno." Hudoval se je na Barbko in niti za trenutek mu ni prišlo na misel,