254 Številka. Ljubljana, v ponedeljek 6. novembra. XXVI. leto, 1893. Uhaja vsiik dan ivr^cr. izimši nedelje in praznike, ter ve!ja po po? ti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., Če se oznanilo jedenkrat tiBka, po :• kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni 11 vo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Opravništvu naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Taaffeov dedič. Sin tistega generala nesrečnega spomina, ki je 1. 1848 preganjal Dunajske revolucionarje in bombardiral zlato Prago, knez Alfred VVmdisthgraetz, dobil je od cesarja nalog, naj prevzame Taaffeovo zapuščino in sestavi novo ministerBtvo. Iz tega sicer Še ne sledi, da se bo knezu VVindischgraetzu ta poskus posrečil, saj ]e Se v sobot j neki veleuplivui list brez ovinkov pojasnil, da koalična misel Se ni identična B koaličnim programom, a poznavajoč politično kilavost strank, združenih v liberalno-konservativno-polj-eko koalicijo, poznavajoč ojih Btrah pred splošno vo-lilno pravico in pa pohlepnost levičarjev po mini-sterskib portfeljih, smo uverjeni, da zapoBtavijo koaliranci vse pomisleke in nasprotujoče si interese, ter pomorejo ustanoviti vlado VVindiscbgraetz-Plener. To nam nalaga dolžnost, da si bodočega rainister-skega predseduika ogledamo z vseh stranij, zlasti pa da skušamo spoznati njegovo politično barvo. Levičarsko glasilo je to dolžnoBt — s svojega stališča seveda — že storilo. Vrglo 8e je v prah pred nekdaj sovraženim fevdalnim princem in proslavljalo njega izvolitev za dober začetek novi dri, za jamstvo srečne bodočnosti. Liberalnemu listu, ki inače vedno piše zoper plemstvo, imponuje sedaj to, da je knez VVindischgraetz član naj višje avstrijske aristokracije; priznava mu sicer konservativno mišljenje, pravi celo, da predsodkov svojega stanu ni prost, ali da ga dičijo vse viteške lastnosti plemstva, vrb t6ga ni klerikalec, nego privrženec ustave in nasprotnik vseh državnopravnih in federalističnih teženj, skratka mož vseavstriJBkega mišljenja, unet za to, da bodi vaa moč v rokah centralne vlade, vsled česar levičarjem dosti bližje stoji, nego bi kdo na prvi pogled sodil. Tako slavi in poveličuje „Neue fr. Presse" bodočega voditelja notranje nade politike in že to obuja v nas nezaupnost proti temu možu. Knez Alfred WindiBchgraetz je bil svoj čas zagovornik avtonomije, federacije in narodne jed-nakopravnosti, a tekom let se je v tem oziru iz* datuo premenil in se — izvzemši njegove konservativne nazore v verskem in soc jalnopolitičnem oziru — močno približal praporu nemškega centra lizma in nemške prevlade, torej idejam združene nemške levice. V prvih Šestih letih Bvojega političnega delovanja, od leta 1883 do 1889, zagovarjal je knez VVindiscbgraetz v češkem deželnem zboru državno pravo češko, nerazdeljivost češke kraljevine in narodno ravnopravnost, ter Be zoperBtavljal vsem, tem principom nasprotujočim predlogom. Tedaj si je Windhchgraetz priboril odlično meBto mej češkimi plemiči in veliko iskrenih nasprotnikov mej nemškimi liberalci. Kmalu pa se je visoki gospod močno premenil. Ko je grof Taaffa mej vlado, levičarji in umirajočimi Staročehi sklenil zloglasne Dunajske punktac'je, tedaj je knez Windischgraetz Be postavil odločno na puoktacijsko stališče in se od tedaj čedalje bolj oddaljeval od svojih aristokratičnih somišljenikov in se približeval nemškim levičarjem. Ko so češki veleposestniki vsled velikanskega gibanja češkega naroda zoper punktacije sklenili, da se dotične razprave odlože, dokler se javno mnenje ne pomiri, uprl se je knez VVindischgraetz temu Bklepu in skoraj bi se bil tedaj razcepil veleposestniški klub v deželnem zboru češkem. Nekateri njegovi somišljeniki so takrat odložili svoje mandate in tudi on bi bil tako storil, da ni iz osebnih ozirov na svoje prijatelje in sorodnike mej češkimi fevdalci opustil to namero. Razlika mej Wiadigcbgraetzom in češkimi veleposestniki na jedni strani ter sorodstvo v mišljenji mej njim in nemškimi levičarji na drngi se je posebno pokazala v delegaciji, v katero ga pošilja gospodska zbornica in ki ga je v zadnjem zasedanju volila predsednikom. Vladi in Nemcem na ljubav je tam svojo oblast kot predsednik zlorabil, da prepreči razprave o Češkem in hrvatskem državnem pravu, da bi le inozemstvo ne izvedelo, kakšno je faktično razmerje mej državo in nje slovanskimi prebivalci. Tedaj se je pokazalo, da je knez Alfred VVindischgraetz korenito premenil nekdanje svoje nazore in postal pravi konservativni nemški centralist. Baš ker je takega mišljenja, dobil je nalogo, dogovoriti Be s Plenerjem zaradi sestave nemško-liberalno-nemškoklprikalno-poljskega ministarstva. Slovenci gledamo z največjo mirnostjo na ta poskuB in z nekim tihim zadovoljstvom želimo, da bi se posrečil, zakaj potem bi se uresničilo to, kar želimo že davno, potem bi se vsi avstrijski slovanski poslanci — izvzemši seveda poljske — združili na odpor zoper germanizacijo in centralizem. Znamenja kažejo, da se v kratkem zgodi to, česar nismo doslej mogli doseči, da razpade IIohenwartov klub, in to je prvi pogoj zaželjeni slovanski koaliciji. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, G. novembra. JVoro ministerutvo. V soboto naznanil je oficijelni korespondenčni urad, da je knez Alfred VVindiscbgraetz prevzel nalogo, sestaviti novo ministerstvo, in to je zajedno uradno naznanilo, da je demisija Taafhovega mi-nisterstva faktično vzprejeta, dasi to še ni razglašeno v uradnem listu. V suboto zvečer odpeljal se je VVindiscbgraetz na Dunaj in imel včeraj daljša posvetovanja s Hohenvvartom, Ghlumeckim , Plenerjem in JavvorBkim. V levičarskih krogih bo eodi, da se bodo te transakcije hitro vršile, tako da bo mogoče že v sredo razglasiti imenovanje novega mimsterstva in sklicati državni zbor na dan 14. ali 16. t. m. Ministerstvo se bo državnemu zboru jired-stavilo s posebno deklaracijo. Pogajanja mej Win-dischgraetzom in vodjami koaličnih strank se tičejo tako personalij, kakor programa. Kot gotovo se zmatra, da stopijo v ministerstvo baron W i d m a n n , nekdanji deželni predsednik kranjski, v čegar imeni je svoj čb8 deloval pri raznih volitvah ubegli vitez Vesteneck, potem dr. Plener in dr. Madevski. Plener prevzame najbrž portfelj finančnega mimsterstva, Madevaki postane ali pravosodni ali pa naučni miniBter, VVidmann pa minister notranjih del, da si se Poljaki in konservativci branijo, izročiti ta važni portfelj levičarskemu kandidatu. Kar se tiče programa, treba razlikovati mej ožjim in širšim programom. Gledć na dispozicijo, da je začetkom ja-nuvarja sklicati deželne zbore, ne bode državni zbor dolgo zboroval. V tem oziru so se voditelji koaličnih strank dogovorili, da je rešiti še pred Božičem izjemne naredbe, domobranski zakon in budgetni pro- LISTEK. Roža v trnji. Izvirna novela iz domačega življenja. Spisal A. M. V. X. Kjerkoli so je glasil, Vsi tjakaj ao biteli; Pomladi dve zeleni Le njemu slavo peli. M. V M bar. Po večerji vsela sta se gospa in nje brat v salonu k šahu. Sluga odprl je v kotu stoječi klavir, prinesel srebrna svečnika, prižgal sveči na njih ter ju postavil na dotična proBtora. Ker je stric najprvo želel slišati grlici, kakor je imenoval Loro in Marijo, odprl jima je sekirice ter se za nju postavil, da bi jima preobračal liste. Ljubic primaknil si je stol k glasoviru ter pazno poslušal lepo petje mladih goBpic. Os vedo čil se je, da gospa ni preveč trdila pred cerkvijo, trdeč, da ima Lora lep alt, a Marija sopran. Vender Lori se je poznalo, da jej manjka vaje in učitelja, a Marija imela je šolo in dovršeno zmagovala vse zahteve težkih skladb, katere je Lora izbirala. Ker je pak Ljubic imel srečo gledati pevkama v obraz, postal je Koloman zavideu in kar mahoma, ko sta grlici zopet jedno pesem končali, zaprl jima jo sekirice, trdeč, da Be morate nekaj časa odpočili. Oger vsede se sam za glasovir in začue tipke prebirati. In genij bil je v tej glavi, žal, da je svojemu burnemu elementu podredil i glasbo. Ko je prešel v Ilakoczv-jevo koračnico, razvneli so se Živci mladega Ogra, oči iskrile so se m;i divjega ognja in strast zavladala je navadno toli mrzlega lahkoživca. Igral je izborno s Čustvom in navdušenjem pristno ogerske proizvode goBpe Muzike. r lv jen, Koloman!" klicala sta gospa in hčer njena ter z drugimi burno ploskali, ko je završil igranje. Sluga prinesel je gospodom črno kavo, a damam čaj. Razgovor plel se je splošno o glasbi in profesor povdarjal je, kako se še celo v glasbi in godalih narodi razlikujejo. Hrvatu omilila bo je tamburica, poje pak rad junaške pesmi. Gospi in Marija priznala sta se ljubiteljicama srbskih gusli in popevk, a Lora pritegnila je Kolomanu ter hvalila krasoto ogerskib narodnih pesmij. Na ugovarjanje profesorja, ki je vložil Bvoj veto za slovansko godbo sploh, posebno pa še za premalo znano rusko pesem, poproBi Lora Kolomaua, oaj še danes zapoje ono prelepo Petofijevo pesem, katere je sinoči tako divno pel. Ker ga tudi drugi prosijo, vsede se zopet k glaso-virju, a obžaluje, da ni Se baritoaista, kajti pravi efekt napravita pri tej pesmi šele tenor in bariton. Lora položila je partituro pesmi pred igralca, a posamezna glaBa na stojalo. Ko začne Koloman peti, oglasi se tik njega prekrasen, milodoneč bariton, — posestnik tega glasu bil je školnik. Držal je sekirice v roki in spremljal tenor, kakor bi b tem vsak dan skupaj pela. Tako milo, tako koperneče objemal je ta glas višji, da so bili poslušalci kar zamakneni v divno skladbo. Ko sta končala, skočil je Oger od glasovira, poklonil se školniku in dejal, da tako lepega baritona še ni slišal. Vender pa se je videlo Kolomanu, da mu ne prihaja iz srca čestitanje in da mu ni po volji, da mu ta školnik tudi kot pevec tekmuje tako uspešno, kakor je bilo čitati sodbo na Marijinem obrazu. „Tako torej, cenjeni gospod kolega, zdaj pa še skušnja na glasovirju, predno Vas spoznamo vrednim postati našim selskim škoinikom,* pošalil se je profesor. Liub č vsede se za glasovir. Hejda, zopet čardaš! Ne, samo nekaj akordov, a na pusti smo, slišimo žvenket ostrog, plešočih čikošev, slišimo eljen-klice razburjenih plesalcev; kozarci zvene, ljudje poj<5! Konji rezgetajo, trobente ae glabo, puške pokajo, pandurji se pode" kričoč za ubeglimi razbojniki, prostimi sinovi pustinj. Nakrat konec I ... Kje smo? — Upor, upor! Slišimo upor- recimo — neumno drastično kazal, tako nekako kakor je bil umestno pretiran njegov kostum. Pel je dobro, dasi ]e bil njegov glas nekoliko utrujen bržkone zaradi premučnih skušenj, ki so se vršile kratko pred predstavo. Slovenščina mu dela Se težave, zato jo ostalo marsikaj nerazumljivo, vender pa nas zelo veseli, da sta z gdč. Leščinsko se jezika že toliko priučila, da je bila opera prvič popolnoma slovenska. Gospodična Leščinska, katero Kino dosedaj poznali samo v dramatiških nastopih kot „Santuzzo", pokazala se nam je v ulogi „Haničke" od popolnoma nove strani kot segava nagajivka, ki se igra z ljubeznijo. Njeno petje Stal Uli popolni in i priznanje. Plemenito je pela sosebuo briška mesta, pred VBemi začetno arijo tretjega akta. Nje glas je prevladal tudi najuinogoglasnejsi eoBemble. V ulogi „Vojteha" je nastopil g. Pa všek. Njegov mehki in simpatiški glas dospel je v čisto liriškib piano mestih do precejšnje veljave, toda nedostaje mu moči, da bi prodreti mogel tudi v en-semblskih stavkib in v skupnem petju z mogočnimi glasovi gdč. L iibko in gg. Vašička in Nollija. Muzikališki je vseskozi sigurno nastopal, v igri pa se ni po,»el nad začetniško konveuci jonalnoat. Oseba „Vaelava" (gospod No Ni) je v dejao|i popolnoma postranska, v glasbi pa ji je odmerjeni! odlična uloga. Pohvaliti nam je iznova gosp. Nollija sigurnost in lepi glas, kateri je zlasti tudi v ensemblih dobrodejno prodiral m se odlikoval. Gospa G er bi će v a je bila v ulogi ftegavega dijaka „I lovore" prikupi]iva prikazen in igrala je vseskozi zelo živahuo in povBern umeBtno. Njeno petje je občinstvu že znano. Če pa sinemo odkrito povedati svoje mnenje, svetovali bi gospej, naj svojega petja nikar ne forsira, ker sicer so posamezni glasi v višini nečisti. Nepričakovano dober utis je kot začetnik uapravil gospod Ru s v ulogi BNncka". Njegov muzikaliAki nastop in igra sta bila izborna in želeti je, da bi g. Rus pri tem marljivo vztrujal. Posebno pnznanie moramo izreči zboru, kateri je prvikrat nastopil v veliki trodejanski operi h se razuu morebiti začetnega moškega zbora vseskozi odlikoval po krasnih glasovih, uiuzikališki sigurnosti, in zelo umeBtni igri. Sigurnost je tem večjega uva-ževanja vredna, čim večjo so težave v operi. Pohvalno je omenjati v obče tudi orkestra. Ko smo VBe povedali, sedaj šele je popolnoma um1 ji v veliki trud, ki ga je imel kapelnik gospod prof. Gerbić Brezpogojno priznanje mu gre pred vsem za to, da ja veliko trodejansko Opero sploh spravil na slo venski oder, drugič pa se mara konetatovati, da so i Bolisti i zbori bili prav dobro naučeni. Živahno odobravanje in burno ploskanje, s katerim je občinstvo pogostoktat izražalo svoje zadovoljstvo, veljalo je v prvi visti tudi gospodu Gerbiću. — Gledališče ni bilo samo z navadnimi prostori popolnoma raz prodano, ampak ob vseh parteruih vrstah so bili še stoli na obeh atruneh postavljeni in zaBedeui. Mnogo odličnih gostov je bilo zlasti z dežele. Tako je prav ! Domače stvari, — (Osebne vesti.) Sodni pristav v Ra dt-čnh g. Emil Rizzoli je imenovan priatavom pri okrožnim sodišču v Novem MeBtu. Premeščeni bo sodni pristavi: Gosp. i\lfons Kapun z Vrhnike v Laški tig; gosp. Maksu Vidic z Brda v Ribnico; gosp. Anton Rozina iz RVboice v Radeče iu gosp dr. Rudolf Pa I ta u f iz Slovenske £ strice v Ptuj. Sodmmi pristavi bo imenovani avskultanti gosp. Lu-dovik Wenedikter za Slov. Bstrico; g. Hmrik Detiscbeg za Velikovec; g. dr. Štefan Kraut za Brdo iu g. Anton Kugi na za Vrhniko. — Gosp. dr. J. Rakež, zdravnik v Ljutomeru, je imenovan okrajnim zdravnikom v Šmarji pri Jelšah. — (Slovensko gledališče.) Krasna Bendlova komična opera v 3 dejanjih „Stari ženin", o katere popolnoma UBpeli prvi iiredstavi govorimo obširno na drugem mestu, se b de pela v drugič v četrtek, dne 9. t. m., na kar opozarjamo že danes posebno rodoljube na deželi, da bo pravočasno zgluse za sedeže pri g. Ćešarku v stari Či-talniški trti'ki v Šelenburgovih ulicah. Cene so običajne, kakor pri opernih reprizah. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslali so kronske darove: Od Velike Nedelje gosp Ivan V. 4 krone, katere sta darovala g. Davorin Petek i u pošiljatelj, vsak po 2 kroni. — „Vesela družba v Rajhenburgu" 6 kron. Skupaj 10 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Izpiti za učiteljsko usposobljenost) so se pričeli v Ljubljani danes in He je prijavilo 48 kandidatov in kandidatinj in sicer: 12 kandidatov in 29 kandidatinj dela izpit za usposobljenost za pouk na Imdskih šolah, 2 kandidata in kandidatinja za meščanske šole, 3 kandidate po navijajo izpit iz nemščine in 1 kandidatmja dela izpit iz francoščine. — (Domača umetnost) Opetovano smo že občinstvo opozarjali na nagega rojaka gospoda Ivana Bi deta preznamentto izumitev, namreč na njega v „Tonhalh" razstavljeni glasovir, ki ima v prvem manualu citre, harpo n zvoke zvonov, v drugem pa zvoke goslij, cella in kontrabasa. V sščaki izrekli so o tem glasoviru tako laskavo sodbo, da je vsaka hvala odveč. Ker namerava izumitelj v nekaterih dneh zapustiti. Ljubljauo ter odpotovati na Dunaj, da fivoj instrument tam razstavi, opozarjamo tiste uaše čitatelje, ki si Bajdetnvega glasovirja še niso ogledali, naj tega ne zamude storiti. Z* ogled je določen čas od 11. ure dopoludne do 3. ure popoludne. — (Cirkus Corradini) odpre jutri zvečer ob 1/!,8 uri na c-'sarja Jožefa trgu svoje delovanje z veliko gala-predstavo. Družba, ki je na jako dobrem glasu, šteje odlične člane ter je povsod, posebno zadnji čas v Trstu, nastopila z najboljim upehom. Predstave bodo trajal h le oBem dni, ker družba odide od tu v Zagreb. Posebuo zanimive so točke, katere izvaja direktor Corradini sam s svojimi dresiranimi konji. V sredo je druga velika predstava s povsem novim jjrograinom. — (Samomor.) V novi vojašuici ustrelil ne je v soboto popoludne vodnik Franc \Venta od 27. polka. Uzrok samomoru ni znan. — (Iz Litije) se nam piše: Nedavno ste poročali, da se je v okolici Sv. Križa pričel d iskati raznih rud in premog«. Takrat bilo je še brez us|>eha, a danes Vam javljam veselo vest, da so podjetniki, na čelu jim g. Benek, prišli na mesto na Goljeku blizo Čateža, kjer so kojiali komaj 2 m globoko in so dobili jako lep premog. Ti podjetniki Imajo jame v Gobniku, Sajenici in Preski. V zadnji dobili so sledove nailepšega „Antracita". Bog daj, da bi jim šlo po sreči, kaiti to bode v korist vsej okolici in tudi Dolenjski železnici, ki je komaj jedno uio oddaljena. — (Volilni shod.) Te dui vršilo se je v Rogatcu zborovanje oudotnega gosjiudarskega društva, na katero je prišel tudi dež poslanec go<*p dr. Jurtela, da zbranim volilcem poroča o svojem delovanju v deželnem zboru iu o političnem položaj u. Volile! bo izrekli go-rostorih je ves dan najti marljivih čitateljev, goji se tudi tain-buranje in petje. Društvena koiižnics, ki je narasla do 13O0, knjig podate članom obilo znanstvenega in leposlovnega berila. Prav dobro se obskuieio javne društvene seje. Osobito žisahno je bilo drugo Is-tošuje zborovanje, kjer se je vrstila jedna sname-mta debata za drugo in kjer so razn govorniki pokazali govorniške svoje zmožnosti. Pri volitvah, katere so so vršile v isti seji, izbralo si je društvo sledeči odbor: drud. med. Fran Krušič, predsedmk; drnd. med. Joaiji Maler.č, njegov namestnik ; stud. pbll. Fran Ilešič, tajnik; caud. i uris Vinko S trg ar, blagajuik; stud. pilil. Milan Mencinger, Itojifi ničar; stud pbll. Ivan Žiuavc, gospodar; drnd. med. lila Stuhec, odbornik namestuik. Z velikim navdušenjem pozdravil je zbor predlog novega odbora, da priredi društvo i letos kakor lani Prešernovo slavnost, koncert s plesom, in sicer v drugi polovici meseca januvarja bodočega leta. Skrbelo se bode zato, da se veselica obnese kar najsijajneje, iu ne zaostane za Rvojimi dosedanjimi vrstnicami. — (Mej koroškimi Slovenci,) ki .se vodno bolj zavedajo, kar neizrečeno bodo in grize Velikogermane, trudijo se sulferajnovci in hauern-bundarji sejati luliko narodne mlaiinosti, dobro vedoč, da nezaveden človek je najbolj pristopen njih ponemciijoćiui te-žujam. Tako so osnovali v skoro čisto slovenski vasi srednje Tmžnje v VVlikovškern okraji šulferajnako podružnico, pri kateri imajo seveda prvo besedo Velikovški agitatorji, ki so se nekaj dni tam okoli klatili. Razobesili so tudi na starega gradu razvalinah črno-rndečo-zlato Frank-furtarsko zastavo, s katero so pa imeli smolo. Žalostno je, da se nekoliko odpadnikov pusti zlorabljati od nemških agitatorjev. — V Ledenicah pa so banernbundarji tudi uprizorili neko komedijo, ter po svojih organih trobijo, koliko slovenskih kmetov se je udeležilo tega shodi. Da je to laž, ni nam treba posebe poudarjati, kajti dobro vemo, da zavedni Slovenec se ne udeležuje baiiembundarskih sliodov. To banerndnndarji sami vedo tako dobro, kakor mi. — (Lahonska zagrizenost.) Goriški mestni zastop daje vsako leto nekaj denarne podpore nemški zasebni Šoii v G »rici. Ztto so mnogi rodoljubi prigovarjali oiboru „Sluge", naj bi društvu tudi prosilo za kako podporo za svoje šolske zavode. S« le letos bo je odbor pSlogeu odloČil za to, ako-pram je že skoro naprej vedel, da bode prosil brez uspeha. V prošnji se je povdarjnlo, da se v društvenih zavodih uči iu odgojuje 272 otrok, za katerih pouk bi morala jmstavno skrbeti mestna i limu, naj torej mestno (starešinstvo uak'ooi društvu primerno podjioro. Dilje Be je prosilo, naj mestno starešinstvo za čaHa poskrbi za potrebne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom v mestu, da tako stalno zagotovi potrebo) jiouk vsem otrokom slovenske narodnosti tudi za bodoča leta. Ker daje mestni zastoji, kakor* rečeno, celo nemški šoli podporo, bilo bi pač pričakovati, da ne bode odbil vsa) jednake podpore tudi slovenskim šolam. Toda moti se, kdor bi pričakoval kaj tscega. Ko je v seji mestnega zbora Goriškega zurad lepšega |»red!agal žujian, naj se jiro-šuja izroči šolskemu m finančnemu odseku, predlagal je dr. Venuti, da ni trebi prav nobene razjirave v odsekih, nego naj se prošnja kar naravnost od« kloni. Ta predlog podjdral je prav toplo znani dr. Mara n i in profioja .Sloge" bila je odklonjena j e d n o-glasno. To jo jmč dokaz skrajne zagrizenosti ! Naj si Ginški Slovenci dobre as pošastjo tako strastno postopanje, katero jo upravo taljiVO io inault za s'ovensko prebivalstvo na Goriškem. — (Poročil) se je včeraj M.Franc Hafner, c. kr. poštni uradnik v Trstu, z gospodično Anico Hafnerjevo, hčerjo znane rodoljubne meščanske rodovine Škofjeloške. — (Iz Devina) se nam piše: V soboto ob dveh popoludne: umrla je tukaj kneginja Tereza II o h e n I o b e - Wa!denburg- Scbillingr-fUrst, rojena grofica Turu - II ti t - Vftlssssina, gospa Devinska, Z.igrajska in Sestljanska, dvorna dama cesaričina itd. Blaga pokojnica bila je sloveča italijanska pes-niCS, znamen ta slikarica, jia tudi milosrčna iu j>o-božna gospa Pokojna 79 let stara kneg nja je bila soproga 1. 18G5. uuiršega princa Egoua. UM Češki kvartet. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". je pred- zadnja letošnja številka tega odličnega našega mesečnika z bogato iu izbrano vsebino. V nji se nadaljujejo prejšnji sjiisi, tako Ne jaz Nemci gre-nov „ Abadon", dr. S. Š ubi če v „Pogubili malik RU'tii*, prof. Čilenškova razprava „Kako se branijo rastline nejmklicanih gostovu, Lah ova šaljiva studija „O pomenu naših krajevnih imen", Kersnikova „Jara gosjola", prof. Valjavčevi do-ki k VVo l - v «• m u s.i.var.u. prof B e ž k n „Primiš k slovenskemu knjičtvu" in nap6*ied književno poročilo prof. L. P. wO jeziku Prešernovem". Itazven tega čitamo lej>e doneske različnih pesnikov, v „L'stku" j ii zanimljive književne in druge nuvice. — Mi srni o gorenjih spisih že Često izrazili svoje mnenje in zato danes le omenjamo, da se najnovejši zvezek „Ljubljanskega Zvona" dostojno pridružuje prejšniim Številkam, da torej to književno glaBilo slovenskega razumuištva vredno izvršuje lepo svojo nalogo. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Dunaj G. novembra. Wiudischgraetz se je včeraj popoludne posvetoval s Ilohemvartom in Kalnokvjeu, popoludne pa s Plenerjem in JaNvoiskim. „Montagsre v u e" javlja, da se imajo Sfi danes dognati pogajanja in sestaviti ministerska lista, katero predloži Windisch-graetz še jutri cesarju. Imenovanje se razglasi gotovo v sredo. V parlamentarnih krogih se govori, da so koalirani voditelji zahtevali, naj vizorij. V širji program spadajo justične, davčne in zemljedelske predloge, ki so deloma že rešene v odsekih, in pa volilna reforma. Za sedaj so koalične stranke voljne, ogniti se vsemu, kar bi zamoglo prouzročiti kako krito, ali tako klerikalci kakor Poljaki se že ustavljajo koaliciji sami in „Vater-land" sam priznava, da je koalicija skok v temo, sklenena v največji sili, ki s-i pa lahko razbije pri prvi priliki. Nihče se ne upa VVindiscbgraetzovemu ministerstvu prorokovati dolgega živl|enja. Delavski Utgvedi rut Dunaji. V petek zvečer primerili so se na Dunaji krvavi izgredi in to v najlepšem delu notranjega mesta. Društvo prijateljev napredka, kakor se evfe- mistično zove osrednje društvo čistokrvnih manche-strovcev, sklicalo je bilo shod, na katerem se je imelo posvetovati o vladni volilni predlogi. Udeležba je bila Bamo povabljencem dovoljena. Pred zboro-vališčem zbralo se je nad 2000 delavcev, katerim pa se ni dovolil vstop. Delavci pozdravljali bo pri-hajalce s klici: „Slava splošni volilni pravici", nekatere znane nasprotnike pa tudi s primernimi psovkami. Kionavvetter je bil navdušeno vzprejet Razburjenost mej zbranimi delavci rasla je čedalje bolj in naposled začeli so naskakovati zborovališče, da si pribore vstop. Policija jim je branila in nastal je krvav pretep. Več delavcev je bilo nevarno ranjenih, takisto tudi nekateri redarji. Ker se opeto-vaui naskok ni posrečil in so dobili redarji pomoč, umaknili bo se delavci izpred R »nacherjeve palače, v kateri se je vršilo zborovanje. V manjših trumah hodili so jirepevaje delavsko marzeliezo po ulicah in naposled uprizorili zopet veliko demonstracijo pred stanovanjem dra. Koppa. To je bila prva krvava demonstracija za Bplošno volilno pravico, prvi odgovor na jiostopanje koaliranih parlamentarnih strank. I/grede mora vsakdo obsoditi, a vsakdo mora priznati, da bo jih zakrivili v prvi vrsti nemški levičarji, tista stranka, ki je naši državi največ škodovala in nič koristila. S to demonstracijo začeli so za svojo pravico in zoper nečuveno krivico boreči se delavci svoje grožnje dejausko izvrševati. Pretili bo, da ne bodo zaostajali za svojimi belgijskimi tovariši. Taka je torej perspektiva; izgredi so se začeli in morda jim sledi v kratkem generalni Štrajk! Vnaiijc države. i*o oblaku ruskega broclovja na Francoskem. „Nordd. A11 g. Ztg rt tolmačila je seveda po svoje obisk ruske mornarice v Toulonu, na kar jej je odgovoril ruski list „N o v o e Vr e m j a" tako-le: Rusi razumevajo svoje dolžnosti proti prijateljskemu narodu jiovsem drugače, nego je navada v krogib trojne zveze. Bilo bi moči iu tradicij Rusije nedostojno, izrabljati politične prijatelje. Brzojavka carjeva na Carnota je dokaz, da rusko-francosko prijateljstvo nima druge svrhe, kakor utrditev miru. Ako je Nemčija v istini miroljubna, potem se jej ni bati posledic ruskih svečanostij v Toulonu. IJ/.roki dogodeb, katere je kronala carjeva brzojavka na načelnika Francije, bili so sicer znani, a vzlic temu jib je bilo treba obnoviti. Obisk francoskih mor narjev v Kronštatu bil je odgovor na tedaj obnovljeno trojno zvezo, naperjeno zoper evropski mir. Zavlačevanje ruskonemških carinskih dogovorov in voiaške vaje v Alzaciji in Lotaringiji, ki so žalile narodna čutila Francozov, torej nemška politika je glavni uzrok presijajnim ovacijam, katere so bile ruskim mornarjem na Francoskem prirejene. Ako bi Nemčija tako kakor Rusija in Francija skrbela za ohranitev miru, morala bi ruske slavnosti na Francoskem drugače tolmačiti, kakor se je zgodilo. Car Aleksander 111. vodi sam rusko vnanjo politiko. Na nike besneti . . . Hej! Kakuczvjeva koračnica razvnema vročekrvne Azijate in hajdi v boj proti kralju in njega zvestim rojakom. — Kaj to? Znani glasi, da, poznamo jih, poznamo! Mesec pljuje po nebn a po cesti korakajo fantje, pojd in udarjajo na tamburico. V vas gredo k dekletom. Okna se odpirajo, šepečejo sladko ljubezni polni glasi, v se'm slavuij poje ... In zdaj?! To je narodna ženitovanska pesem, veselje oznanjuje. Pod lipo na v. si svatie plešo kolo in pojo . . . Stoj! Kaj zdaj ? Ob, to ho mili, mili glasi guslfj in glas pevca — slepca Srba! Kako toži pesem skromna, kako tužno opeva grlo siromaka sramoto Kosovega polja, smrt Lazarja! — Pravijo, da se labud oglasi stoprav, ko čuti bližati se zadnjo uro. Smrtne pesmi kipe* iz prefj. Jedna je baje lepša od druge, a vedno tišje in tišje v»6 pesmi iz grla, dokler pevcu ne poči srce in se mrtev ue zgrudi v vodo. — Takov bil je konec ne-presegljivega igranja Ljubica, pesem za pesmijo vrstila se je, jedoa lepša od druge, a konečno ki pele so goreče pesmi k Bogu, proseč blagoslova trpečim bitjem njegovim. Tako vodil je Ljubic Brca in misli svojih poslušalcev z umetno roko križem sveta. Io Marija ga je prav razumela, spremljala ga v duhu po nje govih potih in v iskreni molitvi porosflo se je konečno nje ČIBto oko. (Dalje prlb.) Francoskem vedo to dobro; carjeva brzojavka na Carnota pojasnila je svetu, kake težnje ima ruska politika. italijanske rastnere. Italija se nahaja v jako kritičnem položaji. Na tujih borzah pada italijanska renta čedalje bolj, zdaj pa Be je bati, da odkloni francoska zbornica ukrepe latinske denarne konvencije, kar bi prouzročilo prenevarno gospodarsko krizo. Italijanska vlada se že pripravlja na to eventuvalnost in da zniža kolikor se da vsakoletne potrebščine, začela se je radi znižanja števila stalne vojske dogovarjati z Avstrijo in z Nemčijo. Vojska velja največ, in ko bi se izvršila izdatna redukcija, bilo bi to drž. blagajni v veliko korist. Drugo pa je, bodeta li zaveznici, v prvi vrsti Nemčija, dovolili t-.ko redukcijo, s katero bi se vojna sila trojne zveze Čutno oslabila. Na Nemškem in v Avstriji se vojska čedalje bolj po m nožu je in težko da bi ti dovolili redukcijo tretjega zaveznika, k večjemu, če bi ta grozil — z izstopom iz trojne zveze. Dopisi. Iz ltatc«* pri Skoji Loki, 5. novembra. [Izv. dop.] (Naša šola.) Nedavno ste poročali v Vašem cenjenem listu, da bode pri nas šola kmalu dodelana. Danes Vam zamorem javiti, da je popolnoma izgotovljena, ter da jo bodo, ča ne tekoči, pa vsaj nastopajoči teden uradno pregledali. Pri tej priliki pa moram neko začudenje izreči. Šola bi se namreč prav lahko že daneB pričela; višji šolski oblasti oziroma c kr. okrajnemu šolskemu svetu pa še do d lin-s ni prišlo na niise!, razpisati učiteljsko službo. Pa ne, da bi šola ostala vso zimo prazua, naši otroci pa brez pouka? To bi bila vender krivica. S krvavimi žulji smo zidali šolo, zdaj pa naj bi bila prazua. Zato fli usojamo opomuiti slavni C. kr. okrajni šolski svet, naj učiteljsko Blužbo že vender razpiše. Ker je kraj lep in prijeten, se je nadejati mnogo prosilcev, tako da bomo lahko izbirali mej spodobnimi učuimi močmi. Sicer pa je tudi mogoče, da nam gospod c. kr okrajni glavar kar na svojo roko pošlje kukega gospoda učitelja, ne zmeue se, smo li mi zadovoljni s tem ali ne. Govori se namreč, da imajo ravno izstopivše kan-didatinje pri našem gospodu glavarju posebno za-slombo, se ve da le one, ki malo na nemčursko stran cikajo, ter da jih boče zlasti v obližji Kranja, v čim večjem številu nastaviti. Ker pa na jedno-razredoice ue kaž» ženskih močij nastavljati (Rateče so tudi malo predaleč), zato pa se mora to drugače urediti. Šmartiu pri Krauji je kaj lep in pripraven prostor za kako ljubljenko. Škoda, da je tam že nastavljen učitelj. Kako bi se to mesto pač prileglo kaki šibki uemSkutarski stvarici. Torej proč z učiteljem; ne pojde iz lepa, pa kako drugače. Sicer pa: „Er muss geben" (ipB'ssima «erba!) Oče dotične gospodične je že tako gotov svoje zmage, da v gostilni pripoveduje: „Naša je tam službo do-bila, oni pa, če ne mara iti v Hiteče, naj pa službo pusti." Potemtakem je nam namenjen učitelj iz Šraartna. Nič zoper to. Kaj pa poreče dotični gospod učitelj, če se ga zoper njegovo voljo k nam pošlje? Kakor sem namreš slišal, se učitelj tej jtremestitvi jako upira. S Cfr pa bi tudi mi raje izbirali po svoji volji, kakor pa, da nam gospod glavar Udiljujejo učitelja. Pustite učiteljem vsaj jirostost, da *Binejo za službe prositi, če so jim všeč, ako pa ne marajo zanje, nikari jib ne silite. Kaj pa zakon? Ta govori, da se morajo službe razpisavati, ne pa takorekuč skrivaj oddajati. Sicer pa mogoče, da so to le izmišljotine jezičnih ljudi j, ter da jih gospod glavar na laž postavi s tem, da učiteljsko službo v Ratečah vender le razpiše. Počakajinoj „Stari ženin". (Operna predstava v slovenskem gledališči du6 4. novembra leta 1893.) Ako Be hočemo Slovenci na glasbenem in dra-matiškem polji kedaj popeti iz diletantstva do priznanih in sjioštovanih samostalnik del, ki bi Be uspešno merila z inorodnimi proizvodi, ne Binemo držati rok križem in čakati, da se nam morebiti kedaj porode veliki geniji, ki bi nas mahoma dvignili do zaželjenih višin, ampak treba je nam samim neprestano buditi in krepiti one kalf, ki so izvestno skrite v nadarjenem našem rodu iu iz katerih nam vzraste težko pričakovani ptod. Kako pa naj to dosežemo bolje, nego ako kar največkrat podajamo razumništvu priliko, spoznavati slavna dela inorod-c*v, da si ob njih bistrimo razum in čistimo ukus, da si ob njih ustvarjamo pravo merilo za proizvode domačih tal? Na ta vzv geni, daleč v bodočnost zroči vidik sta ne v zadnjem času postavili dični naši društvi, „Glasbeua Matica" in „Dramatisko društvo" Ne glede na velike troške, katerih se bo je le ozkosrčni vsakdanjiki brez g I obok ej šeg a razuma stvari, skušata s tega vidika kazati nam pravo pot do narodne umetnosti, „Glasbena Mat ca" z vele-Častnimi koncert', katerim se, kakor čujemo, v malo dneh pridruži še na koncertovaoje pozvani slavni „češki kvartet", „Dramatisko društvo* pa na jedrn strani z uprizoritvijo svetovan zuaurh dram, kaker.šni sta bili letos „Dama s kamelijami" in Se divnejša „Miška*, na drugi strani pa 8 tem, da se je odločilo tudi za velike operne predstave. In 8 tega stališča je treba razumevati in presojati slovenskega gledališča najnovejši napredek, ki se je pojavil v soboto s prvo uprizoritvijo B-milove trodejanske komične opere „Stan ženin". Snov opere je sicer dokaj preprosta in brez večjih zapletek, nekatere osebe tudi niso kdo ve kako utemeljene in ie malo posezajo v vršeče se dejanje, kar velja zlasti o „Vaclavu", vender pa je glavna oseba starega liubimca iz sebičnost', v češkem narodu izza časa tlake dovolj znanega tipičnega „gospoda Franca" tako dobro risana in z Živo komiku obdana, da nam takoj izvabi in trajno vzdržuje naše zanimanje. Stari graščinski pisar, ki sovraži knietsko ljudstvo, a ne njegovega premoženja, lilini ljubezen do kmetskega dekleta, da bi po ljubezni dosegel sebične svoje nakane! Komiko, ki tiči že v tej snovi, povišuje še zanimljiva poteza, da dekle navidezno ne odklanja usiljujoče Be ljubezni starega snubca iu da nagajivo prikriva pravo svoje nagnenje do ljubljenega „Vujteha". Spletko, ki nastane po teh okoliščinah, reši takisto šegavo dijak „Hovora" io provzroči, da mora stari snubec končoo oditi mej splošuim zasmehovanjem Tako se vseskozi kaže zdrav, naroden humor. V primeri z malostnim dejanjem je Bendlova glaBba preseuetljivo velika. Ouvertura, v kateri ae moti u in označenja glavnih oseb epizodično vzpore-jivjo, kaže zdrav in duhovito izveden veseloigrski značaj. Ritmično zelo različni motivi lepo označujejo razliko oseb, ki imajo nastopiti. Opere same največja moč leži v zborih in v velikih ensemblih. Polifoničen dub preveva vse delo, naslanjajoč se zajedno na pristno narodno pesem. Povsod Be kaže, kako se skladatelj dramatiški vgloblja v snov, kako muzikališki riše značaje, in kako je kljubu temu vsa melodika dobrodejno prirodna in lahho umljiva, nagibajoča se skoraj k izrecni liriki. V velikem poli-fonem opernem stavku in njegovi tehniki se kaže Beudel mojstra moderne instrumentacije. Nekatera mesta spominjajo na preprostost Gluckovo, lahni, veseli tok glasbenih mislij z espritom line veseloigre nam vzbuja primere z Mozartom, nekateri spremeni v harmoniji pa segajo do kontrapunktične moderno polifonije VVagnerjeve. Lahkih konvencionalnih oblik se skladatelj večinoma izogiblje, trivi-jalen ni nikdar. K posebnim krasotam opere prištevamo /.lasti one zbore, v katerih se nam označuje zasmah starega „FrancaH in norčevanje ljudstva ž njim, in pa divna „Haničkina" arija v začetku tretjega akta: „(>, kaj storila sem?" Za vzgled, kako skladatelj označuje posamezne osebe, naj navedemo, da „gospoda Franca" komično važnost in mogočnost ponajveč slika v obliki preprostega speva (Liedform) z jednoličnim postopanjem. Živahnejše glasbeno slikanje pa opažamo na pr. tam, ko stari ženin „11 muki" riše srečno zakonsko življenje, kako bo kraljevala na dvorišči sredi kur, golobčkov, grlic in štorkelj: takrat orkester poBnema glasove posameznih Živalij, zlasti lepe grlične glase. Komaj pa omeni „Franc", da Žeua ujegova pri vsem tem ne bode imela nič dela, že nastopijo dolgi jednako-merui akordi v orkestru. Čudovita je tudi težka operna tehnika, b katero Bendel svobodno vlada. Mej posebne težave, katere prihajajo pri uprizoritvi opere v poštev, spadajo polifonija, spremstvo petja s koutrapuuktičnimi figurami in oblike velikih zbo-rovih prizorov, v katerih se nekako v vedno višjo zgradbo zlagajo zbori, mnogobrojni soli in zgovorni orkester. Dilje težave so pogostni „viseći vstopi" posameznih glasov in muogoglasnost v zborih sploh — saj bo nekatere točke celo deaeteroglasne! V naslovni ulogi „gospoda Franca" je gospod Vaši če k dobro označeval gosposki ponos, zaničevanje kmetske priprostosti, nerodnost v ljubezni, zadrego, ko pridejo njegovi sebičnosti na sled in strahopetnost pred dvobojem. Vender menimo, da ne bi škodilo, ko bi bil vse nekoliko bolj — se tudi mesta sekcijskih načelnikov podele parlamentarcem, da pa se je to na kompetentnem mestu odločno odklonilo. Najnovejša minister-ska lista je sledeča : "Windischgraetz predsedstvo, W i d m a n n notranje reči, Plener finance, M a d ey s ki nauk, F alke nh ay n poljedelstvo, Welsersheimb domobranstvo, Fran C o roni ni trgovina, Schonborn pravosodje, J a v o rs k i pa gališki minister. To so seveda le kombinacije koaliranih poslancev. Dunaj 6. novembra. Cesar pride jutri zjutraj na Dunaj. Budimpešta 6. novembra. Javlja se, da je cesar odobril predlogo o civilnem zakonu in da se ta v četrtek predloži državnemu zboru. Vesti o odstopu naučnega ministra so popolnoma neosnovane. Kolonija 6. novembra. ,Kolnische Ztg.u javlja iz Belegagrada, da namerava kralj v slučaju, da umrje Dokić, imenovati Nikolajevima ministarskim predsednikom, Če bi pa ta se moral radikalceni, pri katerih ni priljubljen, umakniti, stopil bi na njegovo mesto Veli-mirovje. Marzilja G. novembra. Pri tramvaju službujoče osnbje ustavilo večinoma delo. Straj-kujoei delavci ustavili šiloma več tramvajevih vozov in nekatere prevrnili. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja po- Erafievanja po „3to)l-ovem francoskem žganja in soli1' do-azuje nsponni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevtnatično zdravilo. V steklenicah po ■'" kr. Po postnein povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlauben 9, V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan /. varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 4 (18—15i Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. liilttSfUltUMMiiSIM „ljubljanski nor »a vse leto 4 gld. 60 kr.; zi pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 5. novembra. Pri 9fnli«l t Kritacli, Schruidt, .Spiegler, Martena z Dunaja. — F rauke iz Brna. — Kelner iz Prage. — Mazer iz BudimpeSte. Pri Nlonu: Frohlich, Kaiier, Foich, dr. Pfeiffer z Dunaja. — Popp ix Ctdovca. — Plouićer i| Inomosta. — Dr. < 7. zjntnij 737 2 mm. 9 )° C hI. vzh. obl. o a 2. popol. <:i4 9 oiB. 14 8° C si. jzh. jasno 000 mm. 9. zvećer 734 7 rib. 13 4" C si. jzh. obl. > o o »H 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 734-4 nun. 78.I8 »m. 783*1 mm. 10 0° C 13 0° C 110° C si. jzh. si. jzh. si. jzh. obl. obl. obl. 0-60 *■ dežja. Srednja temperatura 12 4° in 1P30, za 6 0° in 5-2' nad noruialoiu. XDia.n.a-jslrsL "borza, dne* G novembra t. 1. Sknpni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata i ■ m.i...... Avstrijska kronska renta 4°/0 .... Ogeruka zlnta renta 4 „..... Ogerska kronska renta 4% .... Avstro-ogerske bančne delnice , . . Kreditne delnice........ London vista ,...... Nemfiki drž. bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov . . . ,...... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... lbie 4. novembra t. 1. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 1O0 gld.. . Donava reg. srečke 5°/t po 100 gld. . . Z«'i ulj. obe. avt.tr. 4' //.. zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečko........ Rndolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. . . Tramway-di-uSt, velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj......... 96 gld. 70 kr. 96 _ 40 < 11H T) 90 n n 85 r 115 n 05 n n 30 n 9!»3 rt — m 332 m 50 rt 127 JŠ 45 p 62 n 60 12 m 51 n 10 v* 14 n 44 n — n 6 a 02 m 144 gld. 75 kr. 195 s — ■ 128 1» .25 t. 124 » — n 195 a 75 n 24 ■ 25 n 23 ■ — n 147 H 76 n 24 b n — ■ 1 n 32»/ 4 n Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prezalostoo vest, da ne je naša preljuba hčerka, oziroma sestrica učenka III. razreda po dolgi, mučni bolezni, previđena s svetotajstvi zh umirajoče, v 9. letu svoje starosti, danes zjutraj ob sedmi uri preselila v boljšo vednost. Pogreb bude jutri ub treh popoludno od sv. Krištofa. (1121) Ljubljana, dno 6. novembra 1893. Davorin Karlln, c. kr. glrnn. profesor, oče. — Apolonlja Karlln roj Gogala, mati. — Ivan Karlin, brat. — Davorina Karlln, sestra. (Brez posebnega obvesti'«.) Suhe češplje po 8 gld. 25 kr., nove orehe po 21 gld. 100 kil prodaji* na debelo (1120—1) JoNip ££ri*ntli v Mokronogu. V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so ušle in se dobivajo po asar znlinnl eenl -4*9. sledeče knjige: TIIA/Iria flll&A Koman. Češki spisal Vaclav Benei Trebiz-»IVliiltS UUBC. ,ky. Proloiil Ivan Gornik. Mala oimerka, A13 -tr mi. Collit 70 kr. f\4-nl -i-n aJtiATri Roman. Ruski spisal j. S. Turgenev. V/LL1 lil alllUVl. 1'reloill Ivan Gornik. Mala osmerka, TTndlTI!! Spisal Amlrć Theuriet, poslovenil Vinko. — Mala U liUUlnh osmnrkit, 148 strani. Cona 31) kr. Vilenski brodnik. S"*1 Emile 8ouTB,tre> provel ivni no kr. Spisal A ........rki. 148 struni. Cona 31) kr. lisal Emili uliutier. — Mala oamerka, S3 strani. Ceiiii 15 kr. Uli OTTTiilr Spisal Lini o vi k llal.-vv. poslovenil Vinku — Mala 1JUCVU1&. osinerka, 9T» strani. Cona 16 kr. TTIrvn ii -»i cIrca rili m aO ^"iki »P1«*1 e- Jolinok. Poslove« \J A.X ct#J 1110XVt? UUJlld „u tfotlTidovakl. Mala oamerka, H4 struni Ona 15 kr. Časnikarstvo in nadi časniki. Spisal , * „ Stat nominia umbra. Mala oamerka. 10 pol. Cena 40 kr. T^ll bvnvcki i'ovest. Spisal A. H. 1'uskin, poaloTenil J. r. l/lLMlUVaiU,. K*U osmorka, lil atrani Cena 35 kr. TOg\-*r Rom a n. Spisal 1 i r -•' u .■ v, poslovenil M. Malovrh. — Mata W»»' oamerka, 3*2 pol. Cena 70 kr. Razne pripovedke. Btt,^^^ .M .• ini.'■ h. |.r.'vi-l Vinko. — I'I<»II1«"|. Spin^l Sovnicun - - Ni 1 \t'Mtr<»V <•» rnr i <•<■ I.. Kalifornska pi>Test. Splaal li ■ Harta, poalorenil Vinko. — I it i. <-■■<> šlvljoiij«. Otljp apisial Stroupeinlckj-, preložil Vinko- Cena 40 kr. "Dn.i.n ■mr A in avi Iri Roman. Francoski spisa! Ron6 a* MM V AillCl Xai. L,ofebTr8, Poalovonll „ • , Star nominia nmlira. Mula oamerka, ."..i . strani. Cena A0 kr. T-rrrill 7kntf91* Ztroiloyinaki roman. Spisal <.'liarles Notiier, AVt*u OMUgiUi poslovenil J. Kriiatiik. Mala osmerka, strani. Cena 2i> kr. TlITialr li n Žoa-n Anan Roman. Spiaal M. lionnon- sj luictiJK. iič&aeg O/ cdiSd. t0Vi poBiovonil j. p. Mnia omnnrkit. 204 strani. Selski žnpnik. UMI 40 kr. Roman. Spisal 1.. IIaltWy, poslovenil Vinko. — ALil.i osmerka, 203 atrani. Ctinu '2H kr HTt«A9 ri-i lloman. Spisat (rrof A. K, Tolstoj, A.U«7a& OClCUiJdiUl. poslovenil J. 1'. Mala osmerka, (109 strani. (Jena 70 kr. Za dragocenim korenom. poffozdtnki 14 1 struni. Spisal A. J. Muksimov. Pi Cena 20 ki tlovenil .1. P. nnja kitajskih Mala osmerka, T*irr> rtmractfi M«>| kn|l4;itiiii In Ifnilmi. Cniki »pisal JJVC pUVCaU. s. o,,l,, preloill I. Skalar. - Dokler llol- ■ ■■Jtii liii/.uii.i povest. Ruski apiaal M. liojan, preloiil I, J. Štefanov. Cuna 2ft kr. V isti zalogi sta iz&la in so dohtvata po Biilžmil <-eill io tleča zveaka: 1. Kveiek, ki ohsetra: St«>3a.O£rxaLfi3t»,, spisal tir. Rihio. — Žl-Trotoplajo, spirtul llajč lloi. — Fiaisrzi, Pieiazin. a. 11 Fxoi«z«il, spisal Fr. I^erstik. — fssločjtk. p. C-zxt.t-«x tcic, iiovhUim, spisal j. O^rinsc. Cona 16 kr. V. tvci«k, ki uhni-H*.: IuEotcx IX3ld«xi!.o, roman, francoski apiaal Viktor Cherhulfez, poslovenil Davorin Ilostnik. Cona 35 kr. Za oba zvezka naj se prilozi io IO kr. poštnine, ta posamezno zvezko pa R kr. C. tr. glavno ravnateljstvu av.tr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda veljavnepa ©d. 1.. oletolorat, 1393. Nastopno omenjeni prihajalnl In odhajalnl čaai osnačeni ao v BT*oltuln* oaebni vlak a Dunaja vla Amitetten, Draidan, Prage, Fraueovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plziija, Biidejevlo, Solnograda, Isuhla, Ginuutlena, Linca, Stevra-Pariaa, Geneve, Curihu, Broirnice, Zella na jezeru, Lond-Gaiteina, Ino, mosta, Ljubnega, Celovca, Pontahla, Trbiia. Ob 4. uri S!t min jHipoluilni* osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Colovoa, k'rauzensfeate, Pontahla, Trbiia. Ob O. uri }17 mirt. *rW-*r osebni vlak a Dunaja, Ljuhnoga, Boljaka, 0e-. lovca, Pontabla, Trbiia. Odhod Is LJubljano (jul. kol.). Ob O. uri HS min. •fntrnl v Kočevje. ,t l>t. ,, SJ II/«'/lil/ H'' ., „ 6. ,, IO ,, nv«črr „ „ Prihod v LJubljano (jtli, kol.). Ob H. uri IO min. xj„t,;tj ia Kočevja. „ 1. „ O l „ ;m;ili» bratov Kennn|«kl ccsli hI. 15. Pravi zaklad za lusrnrrit; žrtve s a m o o s k r u m bo (onanije) in tajnih razpasnnstij ju izborno delo I >b**i. Rctan-fi. (''(•■■ko izdanio po 80. netufiki izdaji. S iJ7 podobami. Cena '2 gld. h. v. Oita naj je vsakdo, ki trpi na strasnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki ru&ijo vsako loto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „VerluKS-Magazin R. F. Blerey v Lip-Bkem (Saško), Nuuuiarkt ."M", kakor tudi v vsaki knjigarni. (2iH—34) l lin Bi so: 2. novembru : Franua KovaC, delavčeva žena, 4o let, Sv. Petra cestu ftt. 79. — Ne*n Kapus, ln-adnikova žena, 56 let, Gr«daske ulice St. 8. 3. novembra: Frauja »kraba, kajžarjeva hi^i , 7 mesecev , f'nui vas At. 41. — Emilija Šventner, delavcev a lici, 2 meseci, Gradasko ulice at. 16. V b o I u i o i: 1. novembra: Bernard Hafner, gostija, 50 let. VIZITN1CE priporoča „NARODNA TISKARNA'1 v Ljubljani. Športni cirkus F. Corradini. v Ljubljani, na cesarja Josipa trgu. Samo H dnlj! Samo N Unij ! V torek dne 7. novembra zvečer ob 71 ,. uri lolib sijajna otvoritvena tretoa. Brilj anten, velezanimiv vzpored. Opaska: Družba, ki spada mej prve in najiioljie dražbo ter je Bestavliena iz Bamih izbornih umetnikov, bode, potujoč skozi Ljubljauo, v tem mestu samo 8 dnij predstave dajala, liogati, velezanimivi, zabavni program se bode vsak dan menjaval ter bode obsezal samo take produkcije, kojim se mora vse diviti. Zlasti pa bode gospod ruvuutelj I \ Corrndlui izvajal briljantne produkcijo ■ konji, ki so v svoji vrsti povsem nove, nenadkrlljene in (ti kažejo vrhunec konjske dre ■are ter so v največjih evropskih mestih vzbujale senzacijo. (1119—1) WfmT~ Ve6 poved6 lepaki ln daljnje anonoe. ~W Oena prostorom: Stol s številko označen 1 gld., I. prostor 80 kr., H. prostor 60 kr., galerija 30 kr. Otroci izpod 10 let in vojaki do narednika plačajo na sedežih polovico. Vsak četrtek, kakor tudi ob nedeljah in praznikih 2 velihi sijajni predstavi 2 ob 4. uri popoludne in ob 71/,. url sveder. Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tiik .Narodna Tiskarne". 53