kot i ©a oTčfoora 1947 tednik - Od 1. januar-k 1958 kot poltednik — Od 1 Januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob pone-delJkih, sredah in sobotah K17AMT — SOBOTA, 2*. SKOTEMB^A |9*3 LETO XVI. — ŠT. 113 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S/DI. Jesenice. Kran). Radovljica. Skoha Loka I rž.ič — Izdaja , CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odhor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan g l a s i t o socialistične zveze delovnega LJUDSTVA ZA GORENJSKO v x ta H ,eIc *n petek Je bilo v blejski festivalni dvorani posvetovanje Jugoslovanskih urbanistov, danes °°ao sestali na svoji tretji letni skupščini GorenjsKi v letu 1970 Pripravljen je osnutek sedemletnega perspektivnega plana razvoja turizma — Več kot polovica turističnega prometa se odvija v radovljiški občini — Manj domačih in več tujih gostov Na današnji seji bo upravni odbor Gorenjske turistične zveze obravnaval sedemletni perspektivni plan razvoja turizma na Gorenjskem. Predlog zajema značilnosti gorenjskih turističnih bazenov, razvoj turističnega prometa v zadnjih šestih letih in smernice, po katerih naj bi potekal razvoj v prihodnjih letih. Posebno obširen in zanimiv je seznam predvidenih investicij, ki naj bi jih uresničili v letih od 1964 do 1970. lo tujih pa za prek 90 odstotkov. Od leta 1956 do letos je število 50 tisoč letno. Predvideno je, naj domačih gostov naraslo za dva- hi število gostov v prihodnjem krat, število tujih pa za dva in obdobju naraslo za 53 odstotkov: polkrat. Domačih gostov je bilo javilo domačih za 35 odst., števi na Gorenjskem največ v letu 1961, v naslednjih sezonah pa je pre- j cej upadlo. . Medtem ko je bilo število nočitev tujih gostov V| letu 1961 za 35 tisoč večje kot leto prej, v naslednjem letu je naraslo za 31 tisoč — za letos cenijo, da bodo zabeležili porast za 56 tisoč nočitev — je število nočitev domačih gostov upadlo za Možnosti je dovolj Možnosti za nadaljnji razvoj turizma so namreč izredno številne, posebno Se ne prezremo, da na Gorenjskem ne obstaja le ena se-/mi.i, ampak bi lahko vzdrževali uspešno sezono-firek celega leta. Predvsem bi bilo treba pričeti z močnejšim posoc.ševanjem zimske sezone In z dobrimi organizacijskimi pripravami letnih sezon, ob tem pa nikakor ne bi smeli zanemarjati spomladanskih in jesenskih mesecev. Močnejšega porasta turističnega Nadaljevanje — na 2. strani 2 Z letne konference OhSS Škof ia Loka Komuna in ^banizem Bled ** k tu l ^Pt6™01"3 — Včeraj v»nje " *°nčalo zvezno posveto-ttf^a «1 nistov Jugoslavije, ka-? Pre7 je prvi dan udeležila tu-k*uI c,ednlca glavnega odbora Net ^ eni|e V">A TOMŠIČ. 3> fcl,!>P0,dne Pa bo tut|i tretJa h dru2P8e,na Zveze urbanistič-^lev Jugoslavije. K6]vnjv!rla^r,osvctovania J*e m" PLANIRANJA, glav- »z?? bil dr- V,ado Ko" inštituta ya .Urbanističnega A' s kat'6 P° cnornmutncm nriol-I 8a no so udeleženci blej-J^astjj: , tova"ia o urbanizmu 2? 0pskc žrtve, prebral Ji, Kur ,z naslovom KOMU- t0 ' v J Urbanisticni PO- U' da bi ate£ern se je zavzel za V ^to ^ anizcrn našel ustrez-ij Jih Dp udi v statutih komun. .njah;.yrav sedat prjpravIjamo. tudi h> ^^i^Ajv, , ^daj ( b^no ,i moral imeti P°-*Hvi *? tudi v pripravah Prva dva dni vpisa ljudskega posojila za pomoč Skopju Ocena: dobro Zavest naših ljudi je ponekod presenetila organizatorje — 12.177 vpisnikov je vpisalo okroglo 87,600.000 dinarjev —• Naglica brez ustreznih priprav se ponekod maščuje -r-.Največjo množičnost vpisovanja pričakujejo v prihodnjih dneh Kranj, 27. septembra — Po zadnjih podatkih iz občinskih središč, ki pa veljajo za stanje ob 12. uri včeraj, so po vpisnih mestih že zabeležili okroglo 87,600.000 dinarjev posojila za pomoč Skopju. V kranjski občini so vpisali okroglo 24 milijonov dinarjev, v jeseniški 32, v radovljiški 16, v loški 10 in v tržiški 6 milijonov dinarjev. Tak je uspeh v prvih dveh dnevih. Razvidno pa je, da velika večina vpisnih mest v delovnih organizacijah še ni množično zajela kolektivov. V teh dneh so še v teku razne priprave, posvetovanja in pogovori Z delavci, tako da bo skrba, za kolektiv občinske skup-neposredno vpisovanje zadobilo najširši razmah šele v ščine ild- Povprečje vpisov se su-začetku prihodnjega tedna. Nekateri so že zaključili o tem sporočajo iz TR2IŠKE občine, kjer so nekateri kolektivi v glavnem že končali z vpisovanjem in so ostali samo še posamezniki, ki so odsotni itd. To velja za gostinsko podjetje Zelenica, za nekatere šole, komunalno banko, za trgovsko podjetje Pre- Kakšen je materialni položaj delavcev V navzočnosti 175 delegatov iz škofjeloških sindikalnih podružnic in gostov, med katerimi je bil tudi tajnik okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana Franc Horjak, je bila v četrtek dopoldne v škofji Loki letna konferenca občinskega sindikalnega sveta, na kateri so obravnavali aktualna gospodarska vprašanja in naloge sindikatov v zvezi z njimi ter izvolili novo vodstvo tega občinskega foruma. Ko je dosedanji predsednik Tone Polajnar v poročilu o aktualnih nalogah sindikata razčlenil uspehe gospodarjenja po posameznih panogah v letošnjem prvem polletju, se je dotaknil tudi problematike gibanja osebnih dohodkov. Poudaril Je, da so se v primerjavi z lanskim letom živ- ljenjski stroški zvišali za okroglo 6 odstotkov, medtem ko povečanje osebnih dohodkov znaša (apri-la, maja in junija) 14 odstotkov. Iz teh podatkov pa se, žal, ne da razbrati, kako in komu so se tako povečani osebni dohodki delili. Nadaljevanje ^ na 2. strani O lana. l,,Sekretar za urbani-2 kSSimenik pa je v svo- »Jj^iie v°ta naše sodobne ur Cijer'j.v?' festivalne dva K."rje urbanistično po- "*bi!! tlJd'i orgaSi nairti novih sa- Tak je uspeh v prvih dveh dneh na JESENICAH, kjer je 3.970 vpisnikov vpisalo 31,730.000 dinarjev . i posojila. Pričakovali so, da se bo poprečje posojila vrtelo okrog četrtine mesečnih prejemkov, kar naj bi v številki zneslo 6.800 dinarjev na posameznika, toda pripravljenost in zavest vpisnikov jih je presenetila. Rilo je več primerov, da so od posameznikov jyi- ij v . sSopju. Ude *nim •h za obe razstavi kar 60.000 dinarjev. V glavnem pa posojilo še ni steklo. Za kmečko in drugo prebivavstvo imajo predvidene razne sestanke in ponekod tudi že vpisovanja to nedeljo. Škodljiva naglica O tem bi se lahko reklo za KRANJSKO OBČINO. Po raznih posvetovali jih, ki so bila že zadnje dni preteklega tedna, so v nekaterih kolektivih začeli z vpisovanjem v sredo, 25. septembra, kot so lo predvidevala navodila. čakovali 6 do 8 tisoč dinarjev vpi- Toda v taki nitrici so marsikje sa, a je vpisal 20.000 dinarjev. V podcenjevali politične in organiza-enem primeru, kjer so pričakovali cijske priprave in pripravljenost 20.000 dinarjev vpisa, pa je vpisal % e n* tradicionalno prireditev ^ *ah partizanske Jelovice« . 0Hdarek na množičnosti so a» 27. septembra — Na pobudo 00 ZZB Ljub- Ok^ki Je Predvčerajšnjim v »Domu borcev« zbrali pred Hii°S2r3TSeh obcinskih odborov fzZB na Gorenjskem, V 'n t)o S!Cof Ja Loka in letos Prvič tudi 0b0 ZZB Kam_ $>^oi5jCc0l?.Za'e zaradi organizacijskih priprav proslave Pa ^e Pod žc tradicionalnim naslovom — »PO PARTIZANSKE JELOVICE«. v'b!° v orani'^ 5esfih prireditvah »Po stezah partizanske Jelo-Sta *raVjf?anizaciji sodelovale le občine bivšega okraja Kranj, 'MbJutlj »• ^ata na Gorenjsko tudi občini Kamnik in Domžale, ' h ^NSk-c med organizatorji VII. prireditve »PO STEZAH mlc1Ui\ , jelovice«, ki bo 11. in 12. januarja 1964. Pogovor »ak0 kako*0 0 Pomembnosti prireditve, organizacijsko-tehnični 0r8an' tUdi ° sredstvin- Čeprav bo letošnjo prireditev iz-\rq. ftri^0^2aciJsko-tehničnem smislu še dosedanji odbor, ki pa j bor; 77J|lo^anov, zakaj sredstva tako prispevajo vsi občin-!!tlii,/uibenffB1Pa tudi okraj. Škofjeloška občinska skupščina in "Vi* »i I bi l,e ne bo odrekal sodelovanja, so na sestanku po b'l sedež tehničnega vodstva v škofji Loki; škofja ^ I!^?1 Sk^°rala biti tudi nosivec teh prireditev. To bi bila edina nopol intenzivno ^lU; k0rganizacijo tradicionalne prireditve, ki je na njenem ik 9ra>«fi vlt,Jučiio to prireditev v program praznovanja ob tl Pa v tem času praznuje škofja Loka občinski prazna krajevnega. Z»tO bi bilo prav, da občani škof- '-nika. - st. S. kolektiva ni prišla do izraza tako kot drugje. Tako so v srednji ekonomski šoli dosegli povprečje vpisa samo 9000 dinarjev, čeprav bi bilo lahko višje, v kolektivu Vodne skupnosti niso dosegli niti 3000 .dinarjev itd. Drugače pa je vpis potekel v kolektivu Lekarne, kjer je 10 vpisnikov vpisalo 215.000 dinarjev, v gumarskem inštitutu, kjer je doseženo povprečje nad 20.000 dinarjev in podobno, kar tudi v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki dokazuje dober uspeh. Tudi v kolektivu Veletrgovina v Kranju je v začetku vpisa 40 posameznikov vpisalo 359.000 dinarjev ali povprečno 9.000 dinarjev, kar je za povprečje prejemkov 30.000 v kolektivu kar lepo. Individualni obiski Za tako obliko pomoči pri vpisovanju so se zmenili v ŠKOFJI LOKI. Vpisovanje v večjih delovnih kolektivih se je v glavnem začelo ali pa so priprave v teku in zagotavljajo dober uspeh. Toda za razne druge poklice, zlasti pa zasebne kmetovavce, je organizacija težja. Zato bodo člani podkomisij obiskovali vsakega posameznika in se z njim pogovorili o tej veliki akciji jugoslovanske solidarnosti. V občini so izdali tudi posebno objavo, ki sezna-i nja občane z glavnimi posledica-| mi katastrofalnega potresa in s I sedanjimi potrebami. Nadaljevanje na 2. strani Posnetek lz kranjskega Kovinarja te dni ni nobena redkost. Po dobnih prizorov, ko so ljudje z vpisom ljudskega posojila za obnovo in Izgradnjo Skopja pomagali razrušenemu mestu, je' bilo na i Gorenjskem ln seveda po vsej državi na pretek S četrtkove seje občinske skupščine Kranj Razprave naj se nadaljujejo v kolektivih Družbeni plan občine Kranj za prihodnje leto bo po sedanjih predvidevanjih sprejet že sredi letošnjega decembra V četrtek popoldne sta se sestala na osmo skupno sejo oba zbora občinske skupščine Kranj, ki sta kot prvo točko dnevnega reda obravnavala poročilo o gospodarjenju občine v letu 19<Š3, predvidevanja za Izpolnitev družbenega plana in pogoje za razvoj v prihodnjem letu. Po odmoru, ki Je sledil tej točki dnevnega reda, so odborniki sprejeli tudi odlok o urejanju mestnega zemljišča, odlok o' komunalnem skladu ln drugo. Na četrtkovi seji občinske skupščine Kranj, ki so se je udeležili tudi nekateri republiški in zvezni ljudski poslanci, so no uvodni obrazložitvi o prvi točki dnevnega reda najprej poročali o svojih ugotovitvah predstavniki svetov s področja gospodarstva. Vsi so se strinjali s poročilom o gospodarstvu občine Kranj v letu 1963 in p predvidevanjih za nadaljnji razvoj, hkrati pa so predlagali tudi določena priporočila, ki jih le skupščina po končani razpravi tudi potrdila. Predsednik sveta ta turizem in gostinstvo je v imenu Svojega sveta predlagal, naj bi se nedokončani objekti na gostinskem in turističnem področju čimprej dokončali in da bi tako že prihodnjo sezono ski/ili svojemu namenu. Med preostalim se je zavzel tudi /a premišljeno zajezitev nenehnega naraščanja potrošnje žganih pijač, za večjo založenost in asortiment blaga v trgovini ter za večjo turistično propagando. Svet za industrijo pa priporoča delovnim kolektivom, da tudi v prihodnje obdrže dosedanjo dinamiko proizvodnje, medtem ko j« svet za kmetijstvo in gozdarstvo Nadaljevanje . na 2. strani W TE DNI PO SVETU • OBISK V BOLIVIJI Po podpisu skupnega sporočila o razgovorih Tito-Alessandri ln sklenitvi bančnih in drugih sporazumov, je predsednik republike zaključil uradni obisk v Braziliji. Danes bo predsednik Tito s svojim spremstvom prispel v Bolivijo, kjer bo ostal do 3. oktobra. • IZMENJAVA S SZ IN SFRJ BO ZNAŠALA 220 MILIJONOV DOLARJEV V Beogradu so podpisali protokol o blagovni izmenjavi med SFRJ in SZ za leto 1964. Menjava bo za 50 odstotkov večja od lanske in bo dosegla do sedaj največji obseg gospodarske izmenjave med našo državo in SZ. • KITAJCI PRISILNO PRESELJUJEJO SOVJETSKE NARODNE MANJŠINE Oblasti LR Kitajske preseljujejo sovjetske narodne manjšine Ujgu-re, Kazahe, Kirgize in druge iz področij vzdolž zahodnih meja Kitajske. Namesto njih pa naseljujejo Kitajce. • MODRE ČELADE OSTANEJO V KONGU? Po mnenju opazovavcev v Združenih narodih menijo, da bodo tudi v primeru, če bo Generalka skupščina sklenila, da sile Združenih narodov še naprej ostanejo v Kongu zmanjšali število na 6.000 vojakov. • VOLITVE V GRČIJI BODO NOVEMBRA Grški kralj Pavel je podpisal dekret o razpustitvi parlamenta in razpisu novih volitev. Volitve bodo novembra, vendar datum še ni določen. • KOLERA SE ŠIRI Število smrtnih žrtev zaradi kolere se je v Južni Koreji dvignilo na dvajset. Po zadnjih vesteh obstaja nevarnost, da bi se bolezen razširila tudi na Japonsko. 9 URAGAN V KARIBSKEM MORJU Uragan, kl je zale! karibski otok Martinique je povzročil pravo raz-dei uric, in porušil 75% hiš. Ljudje in docodki * Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki # Ljudje In dogodki • Uudj§ in dogodki ® Ljudje in d vT? Še ena prometnovzgojna akcija Kranj — V sredo popoldne je bil v prostorih občinske skupščine v Kranju i/red no zanimiv posvet o izvedbi letošnje druge pro-nietnovzgojne akcije, ki bo trajala tri mesece — od 1, oktobra do 31. decembra. To bo zvezna pro-mctnpvzgojna akcija pod geslom »Zavarujmo otroka v prometu«. Zvezni svet za varnost prometa na cestah je izdelal okvirni program to akcije, ki ga je prek republiških svetov Z| notranje zadeve i u komisij za varnost in vzgojo v cestnem nrometu poslal občinskim komisijam, te pa ga bodo prilagodile občinskim razmeram in možnostim. Vodilno vlogo v tej akciji bodo morali imeti AMD, ZšAM, podkomisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri podjetjih in krajevnih skupnosti, politične jn družb en« organizacije ter drugi. Na posvetu je bilo sklenjeno, da bo posebna komisija že v nekaj dneh izdelala podroben program dela. — R. Mineralna voda na Jezerskem Jezevsko — Svet krajevne skupnosti Jezersko je na seji obravnaval možnosti za ureditev in izkoriščanje mineralne vode, ki izvira V bližini kmetijskega obrata na Zg. Jezerskem. Pobudo je dalo domače turistično društvo, zavod za turizem občine Kranj in še nekateri drugi. — R. Že nekaj tednov so prebivava* indonezijskega otočja-močno vznemirjeni. Vzroki njihove> vznemirjenosti so nastali za zeleno mizo. Po pogajanjih, ki so fj» uspešijo končala v Londonu s podpisom sporazuma o ustanovitvi malezij-ske federacije so začutili, da jim je vrženo poleno pod noge- Ta rw-va državna tvorba bi na j povezala v enotno državo bivše britanske kolonije Mala jo, Saravak ln Severni' Borneo. Na indonezijskem otočju so liudje kmalu prišli do prepričanja, da je nova državna tvorba naperjena proti njim. V glavnem mestu Indonezije jc prišlo do po-/;ga brionskega veleposlaništva, do protestnih zborovanj in indonezijska vojska je v zadnjem trenutku uspela preprečiti vdor množice v britansko veleposlaništvo. Britanci so z največjo naglico z letali Koval Air Force izselili svoje družine iz Indonezije. Nemir na indonedijskem otočju pa se s tem ni pomiril. Predsednik Malezijske federacije Abdulah Rahman je prijel za -zasilno zavoro. Malezija je prekinila diplomatske odnose z. Indonezijo in razglasila pri- pravljenost v malezijskih oboroženih silah. ,/ Jeza, ki se je sesula na tvorce malezijske federacije, ni nova. In-doMC/ik-i 60 zelo nezaupljivi do načrtov, ki jih delajo bivše kolonialne sile z deželami v bližini indonezijskega otočja. Ne gre pri tem, da bi imeli Tndpnozijci do teh dežel kakšne ozemeljske zahteve, vendar pogosto bivše matične države z ustanavljanjem novih držav sejejo razdor med sosedi. In- ustanovitve je prišlo 31, avgusta letos, ko so dobile samostojnost bivše britanske kolonije Saravak in Severni Borneo. Takrat so se v enotno državo povezale Malaia. Singapur, Saravak in Sabah (novo ime za Severni Borneo). Tako Je ta država združila vse bivše britanske kolonije v okolici Singapu-ra, razen sultanata Brunaja, Id ima bogata petrolejska najdišča. V sultanatu je prišlo pred kratkim do nemirov. tične težnja nove države so izdelane. Nova federacija naj bi zaustavila napredovanje komunističnega gibanja v prostoru južne Azije. Rahmanova politična nale-- da bi v enotno drŽavo poveza] 500 milj oddaljene de*že1e Saravak in Sabah, se je uresničila. Ves čas vladanja kot predsednik malajske vlade je imel'azijski vojvoda neprestane težave s kitajsko manjšino. Kitajski trgovci, ki kot manjšina živijo v Mala ji, so s pre- tii Kitajci so postali m«t*b«? V novo priključenih de/clah " riti njihovega vpliva. ■■ I.,y Indonezijsko nezaupanje Q°* ve državne tvorbe izbam t >-» tega računa, ki Indonc/m 06 l..3. naša ničesar dobrega. Nova va, ki si je zagotovila pomot ^ gatih zahodnih držav, -bi W ;,, •atkem vnesla razdor Rji« hj. ve bližnje soseščine, ki Mgw fld. ti proste vseh vezi in PO'Jt,c- p0. v isnosti. Indonezija so v britanske hiše donezija novi malezijski federaciji ni bila naklonjena žc od začetka, ker so menili, da je bila spočeta od zgoraj brez sodelovanja ljudi. To je bil tudi glavni povod, da je v Džakarti irbruhnil požar v britanski diplomatski hiši. Malezijska federacija jc proizvod britanske politike. Do njene V enotni državi je zdaj združena vsa soseščina Indonezije od Malaje do Severnega Bornea. Na čelo nove države je prišel vojvoda Abdul Rahman, ki je bil od leta 1960 ministrski predsednik Malaje. Nova država je gospodarsko tesno povezana z britansko skupnostjo narodov. Tudi poli- cejšnjo naklonjenostjo clednli na družbeno preobrazbo Kitajske. S pritegnitvijo novih pokrajin v drŽavo, je novemu malezijskemu predsedniku uspelo imanjšnti vpliv kitajske manjšine. V M tlaii je prej živelo 40 odst. Malajcev, 43 odst. Kitajcev in 9 odst. IndU-cev. Zdaj je slika povsem druuač- •••lu zelo občutljivi. dnilc kim je indonezijski *JRioski Sukamo primerjal zg«■ razvoj in povedal, da je [™nr0^e ska revi I in poveuai, •■<« 'j f„anCo5Kc evolucija večja od rane ^ in ameriške in celo večja ^ lobrske. Razumljivo to 10 zaup-kaj so Tndonezijci tako Ijivi. - Z. T. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudlo In dogodki TJudte in do^ Zavarovanje površin in razširitev gradbenega okoliša Na včerajšnjni seji sveta za urbanizem in gradbene zadeve občinske skupščine Kranj so razpravljali o predlogu zavarovanja površin v Kranju in o vrednotenju obstoječe urbanistične dokumentacije ter o predlogu razširitve gradbenega okoliša v mestu Kranju in o predlogu za nacionalizacijo zemljišč v tem okolišu. Seje so se udeležili tudi predstavniki skupščinskega odbora za urbanizem, republiške-ga sekretariata za urbanizem, sekretariata za promet, okrajne skupščine Ljubljana in občinske skupščine Kranj. Urbanistični program Kranja je v prvi fazi izdelave, zato je treba s posebnim sklepom zavarovati tista zemljišča, za katera ni mogoče predvideti, kakšnim namenom bodo služila po izdelavi urbanističnega programa. Zavarovanje nekaterih zemljišč je treba izvesti tudi glede na predvideno rešitev cestne mreže. Svet se je s predlogom stri- njal. Predlog med drugim predvideva, da naj bi komplekse v savskem bazenu vse do Police zavarovali za potrebe industrije. Zlato polje, Vodovodni stolp, Planina naj bi bili namenjeni gradnji strnjenih stanovanjskih sosesk, za individualno stanovanjsko gradnjo naj bi zavarovali zemljišča v Cir-čah, delno v Stražišču, na Klancu, ilelno na Primskovem in v Struž.c-vem, obenem jc treba upoštevati rezervate za ceste in podobno. V zvezi s predlogom za razširitev* ožjega gradbenega okoliša mesta Kranja so sprejeli sklep, da bi to vprašanje ponovno proučili z republiškim sekretariatom za urbanizem, šele potem,bi o njem razpravljal svet in izdelal priporočila za občinsko skupščino. Ožji gradbeni okoliš, v katerem naj bi 'zvedli nacionalizacijo zemljis a, naj bi bil razširjen v tolikšni meri, da bi bilo možno zaeotoviti izgradnjo mesta za nekaj desetletij naprej. — S. Pred I. sejmom kmetijskih pridelkov Letos za poskušnjo Kranj, 28. septembra — V torek bodo v prostorih nove tržnice (ki pa pravzaprav še ni nova, ker še vedno ni dograjena, ampak bo za Dve večji mladinski planinski prireditvi na Gorenjskem LJUBLJANA — Pred kratkim je bil v Ljubljani sestanek koordinacijskega odbora mladinskih odsekov pri PZ Slovenije, na katerem so obravnavali smernice in naloge dela mladinskih odsekov pri PD ln druge tekoče zadeve. Sklenili so, da bodo 5. in 6. oktobra letos organizirali na Vršič množičen izlet mladinskih gorskih vodnikov Slovenije in ostalih članov MO. Prvi dan, t. j. za soboto, bo posvetovanje o prihodnjih nalogah odsekov in izmenjava izkušenj, naslednji dan pa bodo organizirane skupinske ture na vrhove v okolici Vršiča. Naslednjo nedeljo bo pa množičen orientacijski pohod za Gorenjsko v okolici Bleda in Ribncga, ki ga bo izvedel KO MO za Gorenjsko. Govorili so tudi o seminarjih za mladinske planinske vodnike v zimske sezoni, o navezavi prijateljskih stikov z mladino planinske organizacije od ene izmed socialističnih držav in še o nekaterih drugih zadevah. — R. to priložnost le pospravljena} odprli prvi sejem sadja in kmetijskih ' pridelkov. Težko bi bilo predvidevati, kakšen bo ta sejem, kakšna bo izbira ln založenost in kakšno zanimanje med potrošniki, zato bo ta sejem v pravem pomenu besede poskusni. Udeležbo na sejmu je prijavilo kmetijsko gospodarstvo Kranj, Agraria in 8 gorenjskih kmetijskih zadrug. Pridelovavcev z ostalih območij niso uspeli pritegniti, ker glede na to, da sejem še ni vpeljan, niso hoteli tvegati. 1 Ocena: dobro čc okrog 8000 dinarjev, zelo redki pa so vpisi pod 5000 dinarjev. Vpisovanje v večjih podjetjih pa šele pričakujejo. Podobno je tudi v radovljiški občini. Največ vpisov pričakujejo prihodnje dni. Tmeli so mnoga posvetovanja s predstavniki delovnih kolektivov in s člani vpisnih komisij. Pri dosedanjem vpisu ocenjujejo dokajšnjo zavest delavstva, kjer so vpisna mesta že zaživela. Splošna ugotovitev iz vseh krajev Je, da ljudje z veliko zavestjo vpisujejo posojilo. Prav zato Je potrebno, da priprave za to posojilo zagotovijo nemoteno in pravilno poslovanje, da bo prišla ta pripravljenost ljudi tudi d® izraza. — K. M. 2 Gorenjski turizem v letu 1970 prometa seveda ne moremo pričakovati brez stalnejšega izboljševanja materialnih osnov turizma, h katerim sodijo tako prenočitvene in restavracijske zmogljivosti kot tudi objekti za rekreacijo, komunalni objekti in podobno. Načrti gorenjskih občin V občini Jesenice nameravajo glede na pospeševanje turizma izgrajevati Podkoren, Kranjsko goro, Rateče-Planico, Gozd-Martu-Ijek, Mojstrano, Jesenice, Žirovnico in pričeti z gradnjo triglavskih žičnic (Krma-Kredarica). V občini Kranj predvidevajo več investicij v Kranju, na Jezerskem, na Krvavcu, v- Preddvoru in v Besnici. Občina Radovljica ima posebno številne načrte za ureditev Bohinja, Bleda, Radovljice (vštete so tudi izboljšave v Be- gunjah, na Brezjah, na Posavcu, v Kropi, v Lescah itd.) in Pokljuke. Na območju škofjeloške oh-čine želijo povečati turistične zmogljivosti v škof ji Loki, v Tre-biji, Gorenji vasi, Poljanah, Sori-ci, Železnikih ln Selcih ter zgraditi nekatere druge turistično ob-; jekte in restavrirati kulturne spo-1 menikc. Tržičanl imajo največ , načrtov za ureditev in izgradnjo I Zelenice in prelaza Podljubelj. Pri občinskih skupščinah in političnih organizacijah komun potekajo številne akcije, ki naj pripomorejo, da bo turistično programiranje in izpolnjevanje pro-I gramov čimbolj uspešno. Doslej I so bile že Izdelane podrobne per-I snektivne naloge za radovljiško. I kranjsko in tržiško komuno, za 1 ostali dve gorenjski občini pa jih tudi že pripravljajo. — S. 3 Kakšen fe materialni položaj delavcev Predsedstvo loškega občinskega sindikalnega sveta meni. da osebni prejemki delavcev, ki so razporejeni na tako Imenovanih nižje ocenjenih delovnih mestih, počasneje rastejo kot pa tistim, ki delajo na višje ocenjenih delovnih mestih. To se vidi tudi iz tega, da je bilo v občini marca izplačanih 183 mesečnih osebnih prejemkov med 60 in 80 tisoč dinarjev, aprila je ta številka narasla na 220, maja na 296, junija pa že na 320. Predsedstvo ugotavlja, da tolikokrat poudarjeno uravnavanje izplačil osebnih dohodkov po produktivnosti ostaja le še besedičenje, zato bo sindikalni svet v prihodnje te podatke temeljito proučil in v zvezi z nepravilnostmi skušal tudi primerno ukrepati. Predsednik je tudi dejal, da bi morale statistične službe pri ob- činski skupščini radno "J v m tudi realni standard odi- ]jud, pri tem kritiziral dosedanj • vC ski odbor, ki niti ene J™ falili posvetil vprašanjem J| v n3-tteca položaja delavcev, r. sC je dalievanju svojega '^^Vi ol* tovariš Polajnar zadržal se ,ravnavi vloge in meSugjBske ki okrog skrajšanja dHovn« i sa, ' .-i! števi'' V razpravi SQ ?e og a*» s%,0\e nI delecati, ki SO vsak P de-prispevali k sestavi P^^lneS3 la novega plenuma sina» sveta. •— *• 4 Razprave naj se nadaljujejo v kolektivih ugotovil, da je j tijstvo že prebrodilo ^ njeg0^ začetne težav« in d^., 73vzel,! tržni viški čedalje večji. * ^ je tudi za realizacijo P'a oip* bivanja zemljišč in PlJ"£ za V0'. benega pitanja živine J . jjist-večano dinamiko inveff'poda1* v izgradnjo Kmetijskega 0 ■stva Kranj. Predstavnic trgovino oziroma blago v *» pase k^ft^jK^tf-g vprašanju glede aclaP^c1' „ 0 sirjanja trgovski* ^ieitaej rem oziroma M-danjem d,J središ,, ter se »0» g tudi o tem vprašan m z* j;gce. *. ločeno povsem iusno - jiv« je navedel nekalere UK1 v tr prid vlaganja »»^ ddU *J govske lokale v jj sta, pa se je # za proučitev smotrnos Po poročilu PI«*£SS raZP'* za obrt je v svoji dail«^ povedal določene m»" 0^f\ niče tudi podpredsedrdK k, j skupščine Slavko *^l0*nSJ,, K MOTORIST V AVTOBUS V torek ob 6.10 jc na cesti III. reda v Srednji vasi pri Bohinju trčil motorist KR 13-764 (voznik Milan Soklič) v avtobus KR4115, ki ga jc upravljal Franc Cagran. Motorist jc vozil iz Stare Fužine proti Cešnjici, na ovinku pa je trčil v nasproti vozeči avtobus. Motorist se je poškodoval po levi nogi, prepeljali pa so ga v jeseniško bolnišnico. j MOPEDIST V VODOVODNI HIDRANT Ob 21.10 je v sredo na Proleterski cesti v Tržiču pred hišo številka 7 trčil mopedist Alojz Mar-kelj v vodovodni hidrant in nato padel po cestišču. Vozil je vinjen. Tri padcu je dobil težje telesne poškodbe — pretres možganov in udarce po glavi. Na mopedu je za deset isoč dinarjev škode. SLANINA JE ZGORELA V četrtek ob 3.30 je izbruhnil požar v sušilnici podjetja »Mesarija« v škof j i Loki. Zgorelo je 285 kilogramov slanine, ki se je sušila v sušilnici. Do požara je prišlo zato, ker je bila peč preveč zakurjena in se je slanina topila in mast padala na žerjavico. To je gorenje pospešilo. Materialna škoda znaša približno 163 tisoč dinarjev. VBOD Z NOŽEM V DESNO STRAN VRATU V ponedeljek zvečer je Gezo Novak, stanujoč Gorenjesavska št. 28 v Kranju zabodel z nožem v desno stran vratu svojo zaročenko Marijo Nerad, stanujočo prav tam. Omenjeno dejanje je Novak storil močno vinjen, Ncradova pa je dobila težje telesne poškodbe,____^_ Asfaltni trak Je ta teden dosegel Podkorenski prelaz — asfaltirano cestišče do Jugoslovansko-avstrij-ske meje Je nedvomno za nas pomembna pridobitev. Cesto Iz Podkorena do obmejnega prelaza Je Cestno podjetje v Kranju asfaltiralo v desetih dneh. SK.upsemc dolOiw:*Mtf opozoril predvsem na ^ manjkljivosti in .no ^ £ ugotovitve, ki J»h Jflize o ]c ]{ vzeti iz izdelane *"*\M*L njem gospodarjenj • ^0% |(J govih številnih misli in d je naj omenimo samo \* k,jĆ večja produktivnost caos(jWl0 v večjo investicijsko j. trošnjo. . podP* prr Po svoji razpravi J= na m ^ nik Beznik odgovoril M. sanje republiškega M&Pp Zlatnarja, zakaj je \t tako nizko kor.sčen v0,■ t. investicije. V^ojc"! b„ * izrazil pomislek, da ^ 7tf stva izkoriščena. " jr vosti gradbene °V sc šibke. Po tem odgo**^ gfr vilo k razpravi *e tf. nikov. ki pa so- . l u pravah omejili le « ^ *p nalne probleme, nic ^ -e podpredsednik občlBj* ^ Edgar Vončina "7otaciJC',d^' reelekcije oziroma ro ^ Po končani razprav« ^ nik občinske *P*St* * > šlr predlagal, najJ u T** i ndnj« da rast ; ^^t^ spodarstva i i ncWe^ 1 P% več da bo v ^D0 jenJc>fi Občinsko »kup**1"?!! d« \> ' sednik tudi obvesti'- ^ ^ DCUnill -' _ tji•■' lih ' družbenem pl»n« %0e^]\ec** to po -e^!hrfo>^J (problem kadrovsk n m „, jetjih, zmoglJlvoat' * rav«» * itd.) Še posebej ^inc sejah občinske skUP- naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun O Iz naših komun 9 Iz naših komun • Iz naših komun zime bo dom pod streho ^sivski trakt doma družbenih organizacij v Lomu pa je že pokrit družbenm organizacij v toda (ig]Cer- gracu'° že daI' časa, DOJur"'" Rl1,ud temu — čeprav dojjjj1 "T napredujejo. Del stavbe . rnžbenih organizacij bo ^ in h*1 tUtu za Kasivske potre-3tn j 7ato pravzaprav nekak- m v!s!.V8ki dom- ki *a LomI'a- V t. ak°r tudi Potrebujejo. Pokrit trakt zgradbe je že tudi del zatrjujejo, da ga bodo do zime spravili pod streho. Nad nepokritim delom doma družbenih organizacij pa že stoji tudi leseno ostrešje. V prizemlju stavbe bodo imeli gasivcl prostore za gasilna orodja m.garažo, nad tem oziroma v prvem nadstropju pa bo sejna dvorana in prostor za arhiv. Tam Medtem ko za preostali I bo tudi večja dvorana, ki Jo bodo Sžjjvska univerza v Tržiču v sezoni 1963-64 družbeno, strokovno ^ splošno izobraževanje i)e] . ;avska univerza je izdala prikupen prospekt ^obraževalnem programu D*lAv Sram tuđi SKA UNIVERZA v Tržiču jq izdala prikupen pro- za izobraževalno sezono 1963-64, ki mu je priložena Prtjavnlca za razne šole, tečaje in seminarje. Program ,c dela hod načrti seznani vse občane. Prijavljeni slušatelji Lomljani uporabljali za razne kulturne ln družabne prireditve ln seveda za družbeno aktivnost. V domu bo tudi stanovanjski prostor. V gradnjo svojega doma družbenih organizacij so Lomljani vložili že precej dela, saj so na primer opravili mnogo prostovoljnih delovnih ur, prav tako pa so ves les, ki je bil potreben za gradnjo doma, darovali sami v ta namen. Posamezniki so prispevali od pol do dva metra lesa, nekaj sredstev pa so dobili tudi od posojila občine Tržič. Glede nadaljnje gradnje doma družbenih organizacij oziroma njegove notranje opreme pa v Lomu pravijo, da bo ta precej odvisna prav od razpoložljivih denarnih sredstev. Čeprav je sicer precejšnji del gradenj že opravljen, pa bo dom nedvomno zahteval še dosti sredstev, preden bo lahko pričel služiti svojemu namenu. S prizadevanjem Lomlja-nov samih in ob pričakovani podpori organov občinske samouprave bo Lom v doglednem času le dobil že sedaj težko pričakovani Dom družbenih organizacij v Lomu — upajmo, da bo do zime pod streho — bo prav gotovo za Lom-objekt. — P. 1 IJane lepa pridobitev Slede Pred vska univerza objavfla z željo, da s svojimi izobra- li na posebnem sestanku prejeli natančna pojasnila študija in pogojev. Razen tečajev in seminarjev, kl so \ Vldeni v izdelanem programu, pa je delavska univerza j 11 Pripravljena organizirati še dodatne izobraževalne •lavn08ti. J11 °bsežna področja > ""»gram •'no si Ka ie 23 izobra- ,v«ta °no 1963/64 zastavila * !,nlvet-/.a, obsega tri ob-}°, it£k čJa- 'n sicer druibe-V*ftje "° in 8Plošno izobra- Sedemletni plan stanovanjske skupnosti Škofja Loka Prisluhnimo Dolrebam občanov Ja sPadP družbonega lzobraže 1 s2rnin a .Vcčci"na politična š izeva- Sola ^'ina'r'i'11''1 /a "»laiše člane ZKS, c3a 7 tianc plenuma in iz-',:'(Wke °:lbora SZDL, za pred-^UL. Za ^raJevnih organizacij i° ob(5in..,ć'atlc komisij za izdela- nih statuta in statutov 4«lav', skupnosti. Razen tega ;: lrtfic univerza organizirala !! rNad;«S?rriinar;c za sindikalne ■ ^nst e de,avce in za celot-jlant Sv, °- nadalje seminarje za ^Irt, komisij pri ob- \ |jJWeini in za člane odbo- ra^1 ^narjTvn skunnosti. Ustrezne clrl'"ebe h i° °r*anizirala tudi za o'/^njh lovnih organizacij in t'jtlln°v n Sl"^b' Javne tribune *a Sf!f..bodo *a občinski sta-krajevnih skupno- statuic k'd° to 7tudernletni načrt- Ce Pa - del ,CvaI1 ak,uami d°e°d-temV*ka nniverza seveda trj[M v zvezi* organizirala un° občanov. Sfer. t ra*evanje Uri0 W'"CO področje Je stro-«d>vlja,Jra*evanje, ki obsega vdiko fetivni 3 tCfajnadalje V*WAr°-,episni tečaj in te" toč;-. 1,c> higiensko-zdrav-?*«W*J' v živilski 'avski :»vst>e8a ''"k, v*ka tečaje za izpite na ekonomski in kn jigovod- ipnicn; °8rafi ——i "ii^i^ii.- stroki in ' vzgojo prec 1 univerzi. V okviru Urii,.„^0Draževan ia bo de h '"'arJi j »tr^^lavst-: vzs°jo predavateljev eij^?Itiern:bCr7'a 0Pravila obsežno "ia 1?0^rajn° del° Pri organiza-ttn^v ov^nja in usposablja-medtovarniškega Tudi turistična vzgoja Splošno Izobraževanje bo vključevalo šolo za starše, šolo za življenje in tečaje za slovenski, angleški, nemški in italijanski jezik. Več tečajev in predavanj v okviru splošnega izobraževanja bo delavska univerza pripravila tudi v zvezi z obrambno vzgojo. Spričo tega, da dobiva turizem v tej občini čedalje večji pomen, je nedvomno pohvalna odločitev delavske univerze, da je v svoj program izobraževanja vključila tudi turistično vzgojo. Ta bo namreč zajemala seminarje za gostinske in trgovske delavce, seminarje za ostale turistične delavce, vzgojo sezonskih in turističnih delavcev ter informiranje in turistično Izobraževanje odraslih ln mladine. Tudi estetska vzgoja, filmska vzgoja in poljudnoznanstvena predavanja v Tržiču in okolici spadajo med splošno izobraževanje, ki ga je za sezono .1963/64 pripravila delavska univerza v Tržiču. — P. To je bila vodilna misel članov Ijali na Javni tribuni (v oktobru sveta in celotne stanovanjske aH novembru) o statutu stano- skupnosti pri sestavljanju pro- vanjske krajevne skupnosti, ne grama o razvoju v letih 1964-1970. bo odveč, če se že poprej nekoli Čeprav se bodo Skofjeločani se- ko pomenimo o tem. znanih z njim, ko bodo razprav m Meso bi radi kupovali v svoji prodajalni Besnica — Prebivavci Besnice in okoliških vasi so zelo nezadovoljni, ker v Besnici ne morejo kupovati mesa. Ko so zgradili zadružni dom, so uredili tudi prodajalno mesa .Toda v njej so ga prodajali le nekaj časa, sedaj pa je že več kot 2 leti zaprta. Na zborih volivcev so že večkrat razprav-Ijali o tem, pa tudi na sejah sveta krajevne skupnosti in v drugih organizacijah, vendar pa je ostalo vse po starem. Občanom so sicer večkrat obljubili, da bo prodajalna spet odprta, toda še vedno je zaprta. Želeli bi, da bi prodajali meso in mesne izdelke v Besnici vsaj enkrat ali dvakrat tedensko, ker morajo drugače po meso V Kranj. — R. Most v Krnicah na poti proti Radovnl bodo pričeli obnavljati ustanovitvi stanovanjske skupnosti Škofja Loka 1960. leta oziroma prvih dveh servisov (kemiena Čistilnica in pralnica) je bilo za>| poslenih 9 ljudi, osnovna sredstva-] pi $0 /nasala t».694.878 dinarjev. V . lanskem letu je število servisov naraslo na 11, osnovna sredstva so se dvignila na 20,731.491 dinarjev, okrog 58 ljudi pa je ustvarilo 54,361.209 dinarjev. Samo v letošnjem prvem polletju pa so servisi stanovanjske skupnosti i ustvarili 31,222.574 dinarjev. K j temu bi dodali še tole: zaradi 1 razdrobljenosti servisov so v pr- 1 vem polletju letos ustanovili dva servisa — servis za vzdrževanje zgradb in servis /a pomoč gospodinjstvu, ki sta po namenu dejavnosti zajela vse nekdanje servise. Ob tem pa ne gre prezreti, da je bila a 1. junijem uvedena služba za laično nego bolnikov na domu. V programu sedemletnega razvoja dejavnosti stanovanjske skupnosti Škofja Loka je predvidenih kar 21 novih postavk, ki okvirno spadajo pod tri poglavja: servisna dejavnost, komunalna dejavnost in skrb za človeka. V servisni dejavnosti bodo po predvidevanjih ustanovili frizer-sko-brivski salon s pedikerjem, popravljalnico koles, službo za čiščenje stanovanj, hodnikov in stopnišč v blokih, dalje samopostrežno pralnico, popravljalnico za radio in televizijske aparate, steklarski servis, dalje kovaštvo in popravljalnico kmetijskih strojev in izboljšali bodo obrat družbene prehrane. Glede komunalne dejavnosti pa: urejevali in v/dr/evali bodo otro- ška igrišča, parke in zelenice, v/dr/evali lokalne eeste in poti. Organizirali bodo pogrebno službo; pri pokopališču bodo zgradili mrliške vežice in nabavili furgon. Za kemično čkftHnico in pralnico pa nameravalo zgraditi prizidek, kjer bo kopalnica s toplo vodo in paro. Predvidevajo pa tudi, da bi zgradili javno stranišče v bližini avtobusne postaje. Glede kopališča v Puštalu menijo, da bi ga prevzela krajevna skupnost, ki bi ga potem oddajala bodisi gostincem ali turističnemu društvu. Tudi otroškemu varstvu so namenili precej pozornosti, prav tako pa tudi ne^i bolnikov na domu in pomoč otrokom pri učenju oziroma nadzor nad učenjem tistih otrok, katerih starši so zaposleni. Pri sestavljanju plana niso pozabili tudi upokojencev — uredili bodo zanje primeren prostor. Vsa ta predvidevanja so vsekakor v precejšnji meri odvisna od finančnih sredstev in prostorov, hkrati pa tudi od razumevanja ln pomoči vseh občanov. Zato bo treba ob sprejemanju plana razvoja Stanovanjske skupnosti prisluhniti tudi zmogljivosti komune. — St. S. Kamnolom lehnjaka ne krije potreb Jezersko — Kamnolom lehnjaka na Jezerskem se jc že močno* uveljavil. Obrat ima vedno več naročil za vse vrste in oblike plošč, vendar ne more krili zelja in potreb, ker mu primanjkuje delavcev. Trenutno sta namreč zaposlena samo dva delavca. Obrt posluje rentabilno, čeprav mora odplačevati amortizacijo od 5 milijonov vloženih osnovnih sredstev. rs*-«2!*i'letnici I. kongresa slovenske mlatlinc h ~---" u°sto|na počastitev N)twa ok{obra bo poteklo dvajset let, odkar je bil iia ^e rn|Jenern ozemliu v Kočevski Reki I. kongres sloven-tCs do!?dinc- Mladina škofjeloške komune bo ta jubilej PrvCg l°mo počastila, hkrati pa se bo oddolžila spominu Wj ^ekretarja okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka t. ^ parklja. ObK ZMS škofja Loka mu bo jutri, 29. Klel' 10- dopoldne, "a mestu, kjer je 14. julija 1943 111 lo^01 od okuDatorievih krogel — v Koritcu pri Za- M * ka !<• ko • od okupatorjevih krogci ~ odkril spominsko oboležje. noc Je slovenska zemlja. ■'e boril, posrkala Njegove krvi, 3\N-, °i bil sam. Z njim ?Vu>n.m^!on Zbontar-Slavc, V>lrklU> b'i bilo prav, da se dr, Janez Boris Globočnik. prav, dnem posreduje Va^'avc^ Antonom /bon-a, Us°!«stj lJa dan šli pod Ratitovcem Oapovedan šesta trije — Dušan in Janko po politični liniji, jaz pa zaradi gospodarskih zadev. Zaradi bližajočih se Nemcev, sestanka ni bilo. Pohiteli smo-v Zali log, kjer smo se pri Vebru srečali z Borisom in dr. Mirkom. Onadva bi se morala zvečer sestati s tamkajšnjimi prvimi komunisti in aktivisti OF (Janez Veber, Tomaž Mediževec, Ivanka Kovač-Urška, Urban Medižovec, Janez Rant in Jože Ccrin). Posedli smo v veži in se pomenkovali, kje bi se pre-oblekli. Zmotil nas je glas avtomobilskega motorja, s katerim se jc pripeljala oborožena nemška predhodnica. V hipu smo pograbili vsak svoje orožje. Kazalo je, da se bo uslavil. Dih nam je Za- stajal. Ni se ustavil, s počasna volnjo se v patrulja odpeljala dalje. Za hip smo se' oddahnili,' zakaj če bi nas opazili, ne bi bilo samo po nas. temveč bi se Nemci maščevali nad prebivavstvom. Brž srno josodkurili v bližnji hrib Bin-tek. Nismo še prešli sto metrov, ko smo zaslišali močno ropotali ie avtomobilskih motorjev. Spodaj na Cesti smo opazili avtobuse, ki so bili polni nemških vojakov. Ustavljali so se na določenih dolžinskih presledkih vsako-kr;.: je izstopila desetina. To je bil začetek nemške olen/ive na novoustanovljeno Prešernovo brigado. Opazovali st»o njihovo četje in dobro smo si zapom mesta, kjer so Nemci postavili zasede. Kaj storiti? Posvetovali smo se. Čakati in ostati na levem bregu Selščicc, nismo smeli, na-jega dne pa smo morali biti na Martinjem vrhu, Janko pa je imel sestanek v Potoku. Skratka — neugoden položaj, poznan teren, p i tudi za zasede smo vedeli — zedinili smo se, da prekorači-miu ves:.) in potok med dvema zasedama. po-nili , JANKO MARKEU Bila je jasna noč. Zato smo počakali, da se je dodobra stemni-o. Okoli 23. ure smo se začeli počasi in potiho spuščati po grapi, da pri Koritcu, kakih tristo metrov severno nad Zalim logom, prekoračimo cesto in potok. Streljaj od naše ovire smo se ustavili. Podroben načrt, kako jo bomo prešli. — Drug z« drugim in paz-"jivo čimprej na drugi breg. Naslednji naj gre šele, ko je tisti pred njim že na varnem, na drugem bregu, v žitu. Tako so bili že tam Lavtar, Globočnik in dr. Kmet. V grmovju sva ostala še midva z Jankom. Bil sem oborožen z brzostrelko in rečeno je bi-"o, da naj bi šel jaz zadnji, da bi kril prehod, če bi nas zasede zavohale. No, ker so bili vsi že na varnem, mi je rekel Janko: .Slavec, ti imaš brzostrelko, oni so že na varnem, pojdi zdaj ti, lažje boš z druge strani ščitil moj prehod.' No, in šel sem. — Ko sem prispel na drugo stran, malo višje t pobočje, je kratek rafal odjeknil v noč. Janka ni bilo za nami, pa tudi oglasil se ni, ko smo ga klicali. — V tem pa so Nemci, ne vem zakaj, prižgali cigarete... Šele sedaj smo ugotovili, da — ko smo šli prek ceste — smo šli tik pred cevjo nemškega mitra-Ijezca. Ležal je skrit v zeljniku. ■S tega mesta jc razločno mogel videli, kako smo mi drug za drugim zapuščali grmovje... Zakaj ni streljal na nas, ko nas je opazil? Verjetno ni vedel, koliko nas je še in se je bal, a ko je vid-I, da ni i/.za grmovja nobenega vee, je za Jankom izstrelil kratek r?.-fal, ko je bil že prek ceste in bo> toka in le še nekaj metrov od varnega zavetja . . . Ker Janka ni bilo za nami, pa tudi oglasil se ni, smo pohiteli na žbont. Od tam je odšel š> v ra> nem jutru Anton Zupane, takrat še terenec, pogledat za Jankom. Našel ga je mrtvega. Streli so «u zadeli v hrbet in tilnik. V rokan je držal pištolo in imel pri scoi še ves arhiv. Tc stvari nam ja prinesel. Nekaj ur potem, k"i smo zvedeli od naših ljudi, ko Nemci s ceste opazili truplo. Pregledali so ga, fotografirali in ga pustili ležati. Pokopali so ga mladinci. Jankova pištola mi je danes najdražji spomin nanj. Čudni občutki me spreletijo, ko pomislim, če bi šel jaz zadnji . . . Mojih let je bil. Rodil se je 18. iebruarja 1923 v kmečki družini na Jasenovcu pri Železnikih. Dober tovariš je bil, rc,en i p bi-ster fant, pa nadarjen za organiziranje mladih. V hribovskih vaseh Podlonk, Ravne, Martini vrh, Potok in Davča je organiziral prve mladinske odbore. St. škrabar SOBOTA, 2R. septembra 19*3 it nra&m fcormi« ® Iz naših komun $ Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz našihjcomun Čeprav je kopanje v Blejskem jezeru za letos v glavnem mlino, turistična sezona tam še nI končana. Zlasti tuji turisti radi izkoristijo možnost in se s fljakarji peljejo na izlet okrog jezera ali kam drugam, čeprav taka vožnja nI ravno poceni Dobra sezona - ugoden zaključek Turistična sezona se podaljšuje v jesen — Dosedanji rezultati so presegli pričakovanja — Od turizma ni mogoče samo jemati — Letošnje prireditve so bile uspešne: tako organizatorji kakor tudi izvajavci so zadovoljili številno občinstvo — Folklornih nastopov nad dve tretjini Cez gorenfske kraje je že zavel hladen jesenski veter; sezona gre h kraju. Skoda le, da turisti prav v jeseni, ko je v lepem vremenu najmikavnejše, zapuščalo turistične kraje. Povsod vlada mir, nikjer ni več nobene gneče — Lepi dnevi pa so redki... Nekateri pa znajo prav dobro izkoristiti jesenski mir. Število rednih gostov v sepetembrskih dneh na Bledu je bilo povprečno kakih 1500 dnevno. To je tudi znak, da se bo letošnja sezona dobro zaključila. < Rekorde« obisk Z rezultati turističnega prometa v letošnjem noletiu so v vseh gorenjskih krilih zelo zadovollni. Na BLEDU in v BOHINJU je bil obisk letos rekorden. Posebno veliko je bilo tujih gostov. Letošnje turistično obdobie je potekalo v znameniu priprav za gradnje bodočih gostinskih kapacitet jn turističnih objektov. Nekatere gradnje so že v teku, druge so tik pred začetkom, ostale on vkliu-čuieio v sedemletne plane turističnega razvoja. Kampiranje Za letošnjo sezono je značilen Izreden porast avtokamn turizma na Gorenjskem. To velja zlasti za Bled, Bohinj, šobec in še za nekatere drU: Kri kraje. Obiski v kampih so zelo ugodno vplivali na letoš-nii porast ohiskov iz tujine. K i emu" so precej pripomogla ureditvena dela v gorenjskih kamnih, ki so jih večidel dobro opremili in jih usposobili. %i v bi;/nii prihodnosti pa ahko prtffakujemo. da se bodo 5 gradnjo nekaterih novih ho-:eiskih objektov ali z rekon- strukcijami le-tch povečale ho-'elske kapacitete. Končno je ie prodrlo prepričanje, da od turizma ni mogoče samo jemati, marveč mu je potrebno tudi vračati, da ne bo zaostal r.R razvojem. Obstoječe gostinske in prenočitvene zmogljivosti v nekaterih gorenjskih turističnih krajih so po renltvah amortizirane že nad 50 odst. in precej zastarele. Preskrba — boljša V trgovini in V splošni preskrbi turističnih kraiev je bila preskrba boljša kot' prejšnja leta. Prireditev in razvedrila za poste je bilo dovolj. V maiu, (Vloma junija in riziunltivo indi v sent^mbru je hjlo z obiskom nekoliko slabše, v glavnih sezonskih mesecih pa «1 bile dvorane vedno polne. Fo'k'orn'h nagonov so pripravili letos več kot kdajkoli prej. V organizacijski pripravi in po vsebini nastopov bi te prireditve, na katerih pogosto nastopajo eni in isti ansambli z zelo podobnim sporedom, postale za stalnega obiskovav-ca že precej stereotipne. Glede na to, da se občinstvo stalno menja, pa je takšna organizacijska zasnova mogoča in sprejemljiva, saj v mnogočem poenostavi priprave in tudi zmanjša režijske stroške. Navzlic temu pa lahko rečemo, da je bil sestav nastopajočih ansamblov še vedno dovolj pester. Sodelovala sta celo dva inozemska zbora: češki in romunski, medtem ko LADO in TANEC letos nista nastopala. Videli pa smo odlični folklorni zbor s Kosmcta. Na sporedu je bilo tudi nekaj glasbeno-z.abavnih revij in tradicionalnih prireditev večjega obsega. ?-d. ni bilo moč izkoristiti nlo-Scadi gradu in nekaterih drugih mikavnih prizorišč. Festivalna dvorana, ki nudi idealna možnosti za vse vrste prireditev, bo končno dobila ogrevanje in naprave za zra-in hlajenje. Zr'nt na so pa vrsti priorave za zimo, analiza dosedanjih rezultatov in podobne naloge. Razprava o turistični KRANJSKA GORA — Da bi bile priprave za letošnjo zimsko sezono čimprej in čimbolje izvedene, je sklicala jeseniška občinska skupščina v Kranjski gori dvodnevni posvet s predstavniki krajevnih skupnosti, turističnih društev in vseh, ki imajo kakršnikoli vpliv na turizem v Zgprnjesavski dolini. V sredo so razpravljali o vzdrževanju, čiščenju in oranju cest ter parkirnih prostorov, v četrtek pa o pripravljenosti gostinskih obratov, prenočitvenih kapacitetah, sodelovanju s počitniškimi domovi, trgovini jn pre- skrbi, sklepanju pogodb, obveščanju o prostih kapacitetah, pove-[ zavj s tujimi turističnimi agenci-J jami itd. Ugotavljali so trenutno pripravljenost na zimsko sezono in sklenili obstoječe pomanjklji-j vosti pravočasno odpraviti in poskrbeti, da bo Kranjska gora z| zgorn jesavsko dolino na letošnjo ] zimsko sezono vsestransko pri-; pravljena. Konferenco sta vodila' nodnrcd.sednik občinske skupščine1 France pasperin in načelnik oddelka za gospodarstvo Karel Fran-, češkin — U. STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA išče VEČ KV KLEPARJEV IN VODOVODNE INSTALATERJE, VEC KV MIZARJEV in VAJENCE ZA MIZARSKO, VODOVODNO INŠTALATERSKO, KLEPARSKO IN PEČARSKO STROKO Nastop službe takoj Cesta na Podkorensko sedlo asfaltirana # Tisoče ln tisoče domačih in tujih voznikov motornih vozil, ki # letno prekoračijo obmejni prelaz na Podkorenskcm sedlu, le go- # drnjalo nad cesto Podkoren—Podkorensko sedlo, ker nI bila as- # faltirana in je bila tudi kot makadamska cesta slabo vzdrževana. # Sedaj pa je že asfaltirana. Pred dobrimi 14 dnevi jc pričelo Cestno podjetje^v Kranju z asfaltiranjem ceste s Podkorena do Podkorcnskcga sedla. Cesto so najpreje zregulirali, očistili in utrdili, pred desetimi dnevi pa so jo pričeli asfaltirati s 5 cm debelo asfaltno plastjo. Dnevno so porabili povprečno 14 kamionov asfalta, ki so ga dovažali iz Naklegn. V rekordnem času, t j v 10 dneh, je bila 3 km dolga in 5 km široka cesta asfaltirana. Prišla pa bo do prave veljave takrat, ko bo asfaltirana cesta tuč\ na avstrijski strani, kjer so jo že pričeli regulirati in čistiti. Iz razgovora z avstrijskim gradbenim vodjem smo zvedeli, da bodo pričeli z utrjevanjem ceste v ponedeljek. Gramoz, ki ga bodo potrebovali okoli 3000 kub. metrov bodo dovažali iz Planice. Cesto bodo še letos utrdili, na spomlad pa bodo navozili nanj 15 cm grobega in 5 cm finega asfalta. Računajo, da bo asfaltiran del ceste gotov do poletja ali najpozneje v juniju prihodnjega leta. Ker zahteva asfaltiranje ceste tudi ureditev obmejnega prostora in gradnjo novega carinskega poslopja, bodo pričeli tudi s temi deli. Naše obmejno poslopje je že dograjeno. Avstrijci pa ga bodo pričeli gradili v prihodnjih dneh, ker jim sicer zapade odobren bančni kredit. V teku so tudi pogajanja za podaljšanje električne napeljave z naše strani na avstrijske obmejne objekte. Za dan republike bo končan tudi obmejni objekt. V prihodnjem letu bodo zaključili Z deli tudi Avstrijci in prehod prek Podkorcnskcga sedla bo eden najlepših. — U, ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage mame, žene Marije Nograšck se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Lepa hvala za iarovane vence in cvetje vsem podjetjem in ostalim. Hvala tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. s Zaluloči: mož Anton, sinovi Anton z družino, Alojz in Milan, ter Janez, hčerka Mirni in ostalo sorodstvo Ob smrti naše drage mame Ane Štefe se najtopteje zahvaljujemo vsem, ki so žalovali z nami in nam ob tej težki uri priskočili na pomoč. Posebno se zahvaljujemo Dimnikarskemu podjetju Kranj, predvsem tovarišu direktorju Bizjaku, organom Ljudske milice, POD Olševck, podjetju SAP Gorenjska, AMD Kranj, vsem sosedom in vsem da-rovavcem cvetja. Vsem najlepša hvala. Žalujoči: mož Franc, bratje Martin, Drago, Franci ter mala Zorlca in ostalo sorodstvo Vsem živinorejcem na območju občine Kranj Obvestilo o odkupu telet ln nov razpored dogonskih m«* za prodajo klavne živine gg§ Po naročilu Sekretariata IS za kmetiistvo in gozdarstvo (okrožnica št. 320-047/63-4 z dne 14. 9. 1963) je potrebno d.°*laflja izvajati tudi na območju občine Kranj odredbo o prepovedi telet. S tem v zvezi se bodo odkupovala: y go — zdrava, normalno razvi*« teleta od krav pinegavske pasmc> težka nad 90 kg;' dvorj«* — zdrava, normalno razvita teleta od krav lisaste in srw pasme, ki so težka nad 120 kg. . (jaci^ I ' rešij- S° jih zavedni rodo-8 z ohrp-:Pr?d uničenjem, so bi- **J»kih Čnmi knjigami ostalih 1 sljlada )ižnic osnova knjižne-? hm* ,novoustanovljenq Ljud-Nftv/'^lce. f^Dl2ri,ani gledališkega odra °Stalih citalnice so z igrav- "sta ^»oviiV clv-en odrov v Kranju vaj ^ >vili mestno «*v V bar, ,v" Pozneje preimeno- ^ v lC?šei*novo gledali GLEDALI preimeno- člani NARo pevski ,_li kvalil °*el doslej mnogo lovo- J vklE°DNE ČITALNICE s jV, jJUc-ih v Prešernov >j*S*0Pi J-»S- sv°jimi kvalil i>^tva tvj«^, r^ill J:AR0I>NE ČITALNICE v s ne v rezremo- Brez n^e bi deležen takega kul- Prav je tudi, da se ob tej priliki spomnimo tistih najzaslužnejših delavcev, ki so žrtvovali nešteto ur svojega prostega časa za dvig kulture in prosvete v našem mestu. Pri pevskem oziroma godbenem odseku: V. Parme, Petra Cebina, Andreja Petelna, Edmunda Lachei-nerja, Ivana Pežtiiča, Antona Štri-tofa, Viktorja Šmigovca, Oskarja Deva in še posebej Vilka Rusa, ki je vodil pevski zbor 26 let in uvedel praktičen pouk v pevski teoriji; pri ljudski knjižnici: Janka Pajka, Zdravka Novaka, Cirila Pirea, Jožefa Kušarja, Jakoba žmav-ea, Franca Koprivnika, Ivana Va-lenčiča, Jo/a Rusa, Viktorja Omer-sa, Tomaža Pavšlarja in Jožka Horvata; pri gledališkem odru: Ivana Franketa, Leopolda Mikuša, Janka Rozmana, Jurija Gregorca, Iva Mcmpiharja, Franca Sirca, Stanka Sajovica, Rudolfa Hlebša, Ilirika Rebolja. Ivana Toporiša in drugih. — I. F. krajev Slovenije, celo iz Trsta in Gorice. Vse prireditve so bile razmero-da dobro obiskane, pestre in kvalitetne. Za tak uspeh pa jc bilo treba mnogo tihega, nesebičnega, požrtvovalnega, brezplačnega skupnega dela pripravljalnega odbora in vseh Ločanov, ki so letos zopet dokazali, da se da nekaj narediti, če »stopijo skupaj«. O posameznih prireditvah pa naj zapišem: Skromen klubski večer »Pokrajina ln ljudje v Tavčarjevih delih« nam je odkril prijeten prostor za intimne večere — grajsko kapelo. Pritegnil je izredno veliko hvaležnih poslušavcev. Obogatilo pa ga je petje študentskega okteta iz Škofje Loke pod vodstvom Pavle Erjavec. Na literarni večer slovenskih književnikov so prišli pesniki in pisatelji: F. Bevk. T. Seliškar, M-Bor, M. Mihelič in L. Krakar. Večer je bil pravo doživetje, škoda, da je bil preslabo obiskan, čeprav se Ločani štejemo za »zelo kul turnem. Z i/redno prisrčnostjo \e književnike predstavila prof. Vida Zupane. Koncert pa ie pritegnil \ec pO slušaveev. Po nekaj lotili prcmoia ie Loćauom /apel tenorist Polde !\>!enec. Na žalost mu je /a priprav, o koncerla ob re/iii Viso-Ške kronike — preostalo premalo časa. Ob /akljrčku študija na akademiji za glasbo se je rojakofp. predstavila odlična nianislka Mari-a Kocljančičeva. Gos:oval na [e »Trio Loren/<,ki je koncert dopolnil s prijetnim muziciranjem. Folklorni večer članov DPP Svobode »Tone Cufar« je v Loča-nih končno premagal skepso do folklornih prireditev. Vsi so bili z večerom zadovoljni, kazili so ga le premalo naštudirani pevski vložki (pevci narodnih pesmi z notami v rokah so te malo preveč »čilalniški«). O Visoškl kroniki bi lahko sa mo zopet ponovil vse superlative 0 slikovitih množičnih prizorih, o funkcionalni oceni itd., a tudi ■— da je bila predstava predolga, da bi bil lahko tekst premišljeno črtan in jezikovno izpiljen. To bo treba storiti pri prihodnjih predstavah, če naj Visoška kronika ostane v »železnem« repertoarju ! ^Škofjeloških poletnih priredi-| tev«, O samem uspehu predstave pa priča tudi snemanje za TV. Cvetje v jeseni — Pesem Poljan-, ske doline — je bilo ob Visoški , kroniki postavljeno preveč na stranski tir. Delu — naštudirano j v dvorani — ni moglo dostojno zaživeli na prostrani poletni sceni, j Kljub temu pa smo Poljanccm ] ielo hvale/ni za to predstavo. In zaključek'' Pni korak je storjen. Scepa, oder ln tribuna so plačane. Morda bomo lahko odkupih kostume ! za Visosko kroniko. Potrebujemo .poletne prireditve - lo smo občutili vsi. Potrebujemo pa tudi močnejšo organizacijo, moralno in finančno podporo vseh. Razmislili bo treba o repertoarju za prihodnje leto: dramatizacijo Tavčarja (Otok in Struga, Grajski p1-| sar itd.l aH Shakespeara oh 100 1 letnici. O tem bo treba odločili kmalu, da se bo prepozno. Janko Krek 40. Vsi so že zanesli svoje Jopiče na stopnice poglavnikovega doma, samo mali Zoran Novak še nI utegnil, ker se Je ukvarjal s svojim golom. Počasi je šel proti ograji. Med hojo se Je gugal kot pravi nepremagljivi vratar. Tako ponosno bom hodi!, ko bom velik, na poti na stadion, ki bo poln ljudi, jc veselo mislil. Občinstvo bo poskakovalo na svojih sedežih in vzklikalo »Živio Novak!« Zdaj še ni občinstva, toda bo. 41. Edini gledavec Je bil raztrganec ob ograji, ki je z očmi kar požiral malega vratarja. Nemlrn.1 očesi sta mu sprva goreli kot dva plamena, nato sta se ovlažlll. Kazalo Jc, da bodo zdaj zdaj pritekle iz njiju drobne solze. Na njegovem izmučenem, neobritem in suhem obrazu Je zaigral otožen nasmeh. Mladi Novak ga je nekaj časa gledal, nato je nezaupljivo odnesel svoj Jopič iz njegove bližine. 42. Zakaj me ta neznanec tako vztrajno gelda? si je mislil mali Novak. Mar je pijan? Morda pa ml Je hotel ukrasti jople, lu sem ga prej položil čisto blizu ograje. Zakaj ta neznanec že ne odide? Mož jc šel vzdolž ograje, vzporedno z malim vratarjem, ki se je vrni d na igrišče. Ustavil se Je za ograjo pri golu. Njegove oči so božale dečka. GOLOSOVSKI fclim verjeti 40 J* n*e je Gerd spet popeljal v zapor, toda tokrat samo,« ^aija. »Njihov službeni prevajavec Je zbolel in Gerd me je k^*h "i prevzamem njegovo vlogo ... Z nama je Sel tudi doktor r* Ifmnlu istem SO V CeliCO Zdivjali takšnih pogovorov mdartenfiihrer spet Nemec-prevajavec bo v ponede- ba c* in 7 vrel° vodo* Kma,u zatem ^ «e ne^ Počeli pretepati Lagutenka. še nekaj jjJNtoi ° mogel več ganiti. Jutri me bo sta »to Ljapor» toda posledniič Prišel v službo.« ,Qramo izkoristiti,« je rekel »>i Jf*» ki nh 1iuč xa ŠUre> Ha'!i lc tako bo ,ahko PrebraI m razumel Motovilov. »Lagutenku mo- Qi'b bomo pošiljali prek Velednickega. Se nocoj ga bom 'V P1TaviI bi takoj pa pričakujem v kratkem človeka iz Pri Takoj se bo vrnil.« , ^ti jlj^01* le živahno rekla Galja. »Tovarišu SuškOvu moram m° • • - Prosila ga bom, naj mi stori uslugo ...« hjU^lahkfv • venda'e odg°vorH Motovilov »Tukaj imate svinčnik in papir. naglo.« kuverto?« Je vprašaja Galja, ki je bl|ya nelL.morda kuverto?« Je vprašala Galja, ki Je v naglici na-vrstic. °vek ' « bo odnesel te vrstice, je zanesljiv. Tako ni treba...« **I ^**'J Navzlic temu potrebujem kuverto ...« ^''a. jJe dc'a pisemce v kuverto, ne da bi pogledala Igorja, jo a Z** Vsta,a- Motovilov ji je izročil ključ za šifre. Vi.. no r-,,ia se molče vrnila v svojo hišico, povečerjala ln legla. Cv-Sal, obna*anJc je užalilo . ^« n^ii Je m»slil, da med njima ni skrivnosti in da Imata naj-prUateIjske odnosc .,, Igorja. Nekaj mu je prikrl- »DEVETO POGLAVJE« Velcdnlckl je redno odnašal šifrirana sporočila. I agutenko jc sporočal Iz zapora, da ga je tovarlška skrb »rijetno nretresla, vendar pa dvomi, da bi ga lahko rešili iz ječe. Mučenje, s'aba prebrana, šestmesečno bivanje v zaporu so načeli njegovo zdravje. Le s te>avo hodi po celici. GeorgiJ Aloksandrovič jc predložil, nai bi ouustili naert o nje govi rešitvi in tako prihranili energijo ki M morali aodejovalj v tem poskusu. Vrhu tega je poja-nll neka! svojih predlogov v ne-zi s ponovno organizacijo odporniškega gibanja v Prtbelikvii Svetoval je, naj bi ustvarili novo strukturo organizacij;. Izdfjal fn je v zaporu. Naoisrl ju priimke in naslove ljudi, ki bi lahko -Mravljah njeno ogrodje. Njegova pisma, so bila mirna in resna. Med branjem Je Galja lokala. Cemlš ba Je stiskal pesti in obljubljal, da bo storil vse za Lagutenkovo reHtev. Zaprtemu sekretarjg mestr'Ka komiteja je p'cdlož'1 nekaj osnutkov načrta za njegovo rešitev, toda Georglj Aleksandrovi! je vse po vrsti zavrgel. Igor se je ves obupan sk't:nll okleniti očetove pomoči. Motovilov je nasprotoval, toda Ocrniš je trmoglavi!: »Za kal gre? Kaj neki bomo '.dednUČ zgubili? Cez nekaj dni bodo Lagutenka spet prepeljali v Pribelsk in prav zanesljivo ustrelili. Kaj slabšega ga tudi tu' m Žport m §Pbrt m m ^r>nrt r "4 " "** • Sport • Šnort • Šnort • Šport i> Šport t * Komentar o rokometu Dober začetek Zabnice Za gorenjske člane republiške i Lestvica GRL lige je bil v nedeljo črn dan, saj Storžič so vsi skupaj osvojili le ©n° \ točko. Jutri bosta oba predstavni- j duplje ka Mladosti Igrala doma. Moški Mladost B se bodo srečali z Branikom, s ka- Tržič terim imajo malo možnosti za zmago, medtem ko so ženske v tekmi z ekipo Branika favorit. Tudi moštvo Tržiča v srečanju s Kovinarjem v Mariboru nima veliko upanja na zmago. V gorenjski ligi za moške bodo odšli jutri že četrtič v boj za točke. V srečanju Mladost B : Križe bodo domačini ostali spet brez izkupička. Tudi moštvo Krvavca v srečanju z Radovljico nima dosti možnosti za zmago. Kot domačini bodo vlog6 favorita tokrat rešili samo Tržičani v tekmi z drugim moštvom Dupelj. V tekmi Selca : Storžič so gostje popoln favorit, saj so trenutno na drugem mestu; prva je Zabnica, ki gostuje prt Savici. Tudi_ v tem srečanju so favoriti gostje. — ženske 1 1 0 0 4:2 1 1 0 0 6:5 1 0 0 1 5:6 1 0 0 1 2:4 P. šifrer Gorenjska nogometna liga Škofja Loka : Triglav B 0:4 (0:2) V četrtek je bila v Skofji Loki prvenstvena nogometna tekma med moštvoma škofje Loke in Triglava B. S 4:0 so zmagali gostje. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: SK. LOKA: šuštaršič, Novine, Berčič, Trdina, Petrovič, Langer- holc, Porenta, Rant, Pire, Gverlč, Berle; TRIGLAV B: Dagarin (Leš-njak), Perdan, Dolinar, Žvokelj, Martinovič, Korenjak, NikollČ, Cvlrn, Tepina, Kožar, Jakšlč. Sodnik Srdanovič iz škofje Loke. Gole so dali — Tepina 2, Jak-šič in Žvokelj. — J. E. Enajstič za pokal Kranja KRANJ, 27. SEPTEMBRA — Včeraj se je v avli občinske ^J, ščine pričel XI. mednarodni namiznoteniški turnir. V m nul,aj», kurenci sodelujejo na njem naslednja moštva: BBSV z ^ Glivvice (Poljska), Olimpija iz Ljubljane in kranjski Triglav- ^ ženskimi ekipami pa so na turnirju PSV z Dunaja, OHn»PJ Triglav. Lestvica GRL ? 'bnica r' oržič 1 ;plje B Križe Radovljica Selca Tržič B S. \ vica Krvavec Mladost B Sava B — moški 3 0 0 46:12 0 0 91:44 1 0 36:17 0 0 18: 8 0 1 30:29 1 0 1 34:32 1 0 1 -27:64 0 1 2 44:54 0 0 3 24:63 0 0 3 0 0 3 26:38 0:15 Rezultati z mednarodnega na-mlznoteniškega turnirja za POKAL KRANJA — PSV Dunaj : Triglav (ženske) 3:1 Olimpija : Glivvice 5:0 Dvoboj Triglav BBSV Dunaj bo danes (sobota) ob 16. uri Nogometaši Triglava bodo naslednji dve prvenstveni tekmi Igrali v Ljubljani (Olimpija B) in Trbovljah (Rudar). Prav gotovo bo današnja tekma s solidnim ljubljanskim moštvom zanje dobra priprava za težko srečanje z rudarji, ki so seveda veliki favoriti. V Triglavovi obrambi se ne bodo smeli ponoviti prizori kot ga vidimo na sliki, ko je vratar Vagaja zapustil vrata, tako da je domačo mrežo v zadnjem trenutku rešil krilec Pcrkovič Uspeh triglavanov na izbirnem tekmovanju Vse kaže, da bo boj za prvo mesto med Ljubljančani in Kranjčani. Državnim prvakom Vecku, Kernu in Grintalu bo letos prav gotovo uspelo osvojiti najvišje mesto, ki so ga lani morali prepustiti domačinom Teranu, Tom-cu in Frellhu. V tem dvoboju bodo triglavani najbolj pogrešali mladega Freliha, ki je odšel v JLA. Na njegovem mestu bodo v moštvu poskušali srečo mladinec Klevišar, Marušič ali Janško-vec, vendar ti igravci po moči precej zaostajajo za Tomcem, Teranom in Frelihom. Tako se Ljubljančanom obeta dokaL t» ka naloga. Kljub temu Pa . Tf dvoboj dokaj izenačen, K*j ^ ran in morda tudi Tome jfl prekinila vrsto zmag * „UAjnih Kerna v njihovih medsev ^ obračunih. -- Avstrijci s ^ stari znanci. Igrajo dokaj . ^ vendar so za boj z olinj?' „j triglavani prešibki. Osvezli ^ tem tekmovanju pa bodo ^ ki bodo prvič nastopili P ^ Med njimi je najbolj PoZ, že di Gavvin, ki se je >zka^ov8nj* mnogih mednarodnih tekm doma in v tujini. ^ S p o rine futiredito m V nedeljo je bilo v Celju izbir-1 no tekmovanje za sestavo sloven-1 ske mladinske reprezentanee, ki se bo 5. in 6. oktobra v Tuzlj po-j merila z mladinskimi atletskimi reprezentancami ostalih republiki za POKAL REPUBLIK. Najboljši I rezultat tekmovanja je dosegel 100 m (11,4), Vlado švab z dru- j V reprezentanco mladink so Branko Vivod (KI), ki je presko- gim mestom v skoku v daljino , vključili tudi Sajovičevo, ki je čil 2 metra in s tem postavil nov (645) in Jože Salter s prvim me-: . . , . , ,. .' republiški rekord. Izmed kranj- stom v suvanju krogle (14,52). prcd tednom V Lmbl)ani zasedla skih tekmovavcev so bili najbolj- število Kranjčanov v mladinski | prvo mesto Pn skoku v daljino ši Stane Galjot s prvim mestom reprezentanci se je tako povečalo! (513), v Celju pa je na 100 m za- in osebnim rekordom v teku na I kar na 6 članov. I beležila čas 13,2. — M. K. Namizni tenis KRANJ — Včeraj se je v avli občinske skupščine začelo enajsto mednarodno namizno-tenlško tekmovanje za pokal Kranja. V moški konkurenci sodelujejo ekipe z Dunaja, Glivvic (Poljska), Olimpija in Triglav, pri ženskah pa je konkurenca enaka, le da ni Poljakinj. Naj povemo, da sta ekipi BBSV z Dunaja državna prvaka, poljska ekipa pa je druga na tamkajšnji jakostnl lestvici. Tudi olimpijci iz Ljubljane so državni prvaki, zato še obetajo zelo zanimivi dvoboji. Tekmovanje se bo nadaljevalo danes ob 18. url in jutri ob 15. uri. Nogomet V okviru četrtega kola gorenjske nogometne lige se bodo jutri srečali — v Škofji Loki ob 15.30 škofja Loka": Tržič (6*b 13. uri pionirji, ob 14. uri mladinci), v Ihanu ob 10.30 Tabor : Mladost (ob 9. uri mladinci), v Naklem ob 10. uri Naklo : Lesce, v Stražišču' ob 9. uri pionirji Mladost : Svoboda, na Jesenicah ob 15. uri Jesenice : Triglav B in na Bledu ob 15. uri Bled : Železniki. V tretjem kolu občinske lige bodo igrali - Preddvor j irji, je ob 9.15 (ob 8.30 P> (0\> Visoko : Predoslje ob * 8.30 pionirji). jnveU^ V sedmem kolu »° njj|d nogometne Hge bo .buijjDil Triglav danes igral v W ^ proti drugemu moštvu je. Rokomet V okviru četrtega k° redu uliške lige bodo na v , naslednje tekme: j"0^ (jti Mladost : Branik ženske — Mladost : f ffoStiiJ' 11. uri; moštvo Tržita^t^ v Mariboru, kjer se lo s Kovinarjem. . ujan^ V drugem kolu «u°J£njsP conske lige oba t gavj1 predstavnika gostuje ^^oi* bo igrala z moštvom * Duplje pa s CrnomlJ^.k(. lf V četrtem kolu SoTCnLte^ ge za moške bodo na ^tfP naslednja srečanja "rar\A\t ' B : Križe ob 8.30, Ced" I Radovljica ob 8.30, ^ j) Zabnlca ob 10. uri, }r-jp '• Duplje B ob 9. uri, a j« Storžič ob 9.30, Sava p prosta. . sta "* V ženski konkurenci -j * sporedu naslednji sreh 745 l(l Mladost B : Storžič od ; * Tržič : Duplje ob W- . ^ Vse tekme bodo nj '» prvoimenovanih moš" s mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam skoraj novo trodelno omaro in kavč. Ogled: Zg. Brnik 28- 3587 Prodam dobro ohranjen »Zastava« 750. Vzamem tudi ček. Knap, Kranj Nartnikova 9 3599 Prodam malo rabljen štedilnik Tobi. Kranj, Štirnova 12 3600 Prodam 100-li trski brzoparilnik. Šenčur 214 , 3603 Prodam motor DKV 250 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 3604 Prodam njivo stoječe Iucerne. Odrtnik, Naklo 77 3624 Prodam rabljene zidarske plohe. Naslov v oglasnem oddelku 3625 Prodam pet panjev Čebel Žni-ršičev In čebelnjak za 12 pa- ;cv. Janez Likozar, Hotemo/e 52, Preddvor 3626 Prodam nekaj tisoč kosov bo-brovca. Franc Debeljak, Kokrica 13 3627 Prodam skoraj nov moped za "500 din. Naslov v oglasnem od-■ ' u 3628 vodam NSU maksa zelo dobro 'Mi anjenega. Ogled -'si: za naročnike 20. za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Sprejmem mizarskega pomočnika. Pečenko, Kranj, Stara c. 10 3646 Naprošam osebo, ki je dne 25. septembra, dopoldne v Komunalni banki pomotoma zamenjala svetlomoder ženski dežnik za sivega, naj mi ga vrne. Cilka Kne, Kranj, St. Rozmana 11 3647 Planinsko društvo Radovljica obvešča vse planince, da bodo planinske postojanke: Roblekov dom na Bcgunjščici, Pogačnikov dom na Križkib podih in Valvazorjev dom pod Stolom zaprte od nedelje, to je 29. septembra, dalje. 3648 Iščem samsko upokojenko k 4-članski družini za varstvo otroka, nudim vso oskrbo v hiši. Gode-šič 41, Škofja Loka 3649 Dekleti iščeta prazno aH opremljeno soho v Kranju aH bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »Stanovanje« 3650 Dekle Išče prazno aH opremljeno sobo v Kranju aH bllžnll okolici. Ponudbe poslati pod »Plačam naprej« 3651 Mizarskega pomočnika sprel-raem takoj. Andrej Ogriz, Kranj, Trojarjeva 9 3616 Snrejmem takoj vajenko za frizersko stroko. Frizerski salon, Heda Šimunac, Kranj, Koroškn 16 3617 Ce bolehate na želodcu aH Jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje aH hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, posvetujte se z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini — te ga pa dobijo v groslstlčnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovini »LOKA« škofja Loka ln podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. PLESNA IN BALETNA SOLA V KRANJU vabi k vpisu vse gojence ter ostale Interesente za plesne tečaje. Vpisovanje bo od četrtka, 26. 9. 1963, dalje, vsak dan od 17. do 19. ure v delavskem domu vhod 4/1. Tam sprejemamo tudi prijave za plesno športni klub. LOTO ZAČASNO POROČILO ZA 39. KOLO LOTA: Žrebanje je bilo 25. septembra 1963. Izžrebane številke: 4, 7, 9, 18, 34, 45 in dodatna 41 PETICA - 2,171.776 ČETVORKA - 9.565 TROJKA — 464 TROJKE: • Bled 73 291381/4 291383 4 ® Jesenice 39 K-782253/4 K-782255/4 K-782259/4 K-782269 4 J-614470/4 J-614490/4 Kranj 45 112880/2 K-787595 4 K-787661/4 K-787701/4 K-787706/4 Radovljica 72 K-782253/4 K-782256/4 K-782266 '4 K-782277/4 J-614481/4 K-787588/4 K-787619/4 K-787686 '4 K-787706/4 K-787720/4 K-759740 '4 K-759755/4 K-759777/4 K 759749/i K-759759/4 9 Škofja Loka 88 „„,,.12/4 062858 2 K-796832/ ^ 38. ^ Dokončno poročilo za lota. j#3) (žrebanje 18. septembra PETORKE — 461.420 ČETVORKE — 10.900 TROJKE - 659 _ * Rok za izplačevanje d vembra 1963. Delavska univerza v Kranju razpisuje naslednje tečaje i. Tečaje za višje razrede osemletke. Snov je razdeljena na dva tečaja. L tečaj obsega snov 5. in 6. razreda osnovne šole, II. tečaj pa snov 7. in 8..razreda. Predavanja v vsakem tečaju trajajo 24 tednov. Vršila se bodo štirikrat tedensko v popoldanskem ali večernem času. Pogoji za sprejem v tečaj so: starost 17 let, da je kandidat v rednem delovnem razmerju in da ima dovršene vsaj 4 razrede osnovne šole. Pri vpisu je predložiti: rojstni list, potrdilo o zaposlitvi in zadnje šolsko spričevalo. Mesečna šolnina bo znašala din 4.000. Po uspešnem dokončanem IL tečaju lahko kandidati nadaljujejo študij na vseh drugih šolah, za katere je potrebna popolna osemletna izobrazba (šola za poklicne delavce, razne tehnične šole, ekonomske, zdravstvene, gimnazije in druge). II. štlrimesečne tečaje tujih jezikov ln sicer iz ruščine in italijanščine. Tečaja obsegata po 110 šolskih ur in bosta 3 krat tedensko v popoldanskem ali ^f^jn. su. šolnina znaša 12.500 Angleški, francoski Jj.j konverzaeliski tečaji. TfW d"- 70 šolskih ur^^jj tečaji sojr^ gajo po .„ s krat tedensko v P°Poia\,0 tfi-večernem času. šolnina o e„je 10.500 din. Ti tečaji so n*^ tistim, ki so že zaključj11^ a valni tečaj, oziroma ki ^ |o pridobili v ustrez" 0 znanje ali drugače. Dvomesečne začetne 'O^r**; valne šivlUskc, krojne 'O 60 » tečaje. Tečaji obsegajoii^ šolnina bo znašala °a 5.000 din. Enomesečni tečaj 1* sIJqV'5 pravopisa. Tečaj obsega nina znaša 5.000 din. Prijave sprejema s^m UNIVERZA KRANJ, > Žagarja 1, telefon 20^6'^rj, meno ali osebno do •>• rejeiP3j»!i tos. Osebno prijave sp' $re0 vsak dan od 7-14 ure, m od 14-18 ure. Pri vptg \pM plačati za tečaje pod to iojrii IV., in V. polovični zne* SAP-Ljubljana, poslovna enota »Gor*-ska« Kranj kupi večjo količino drv- ^ čamo po najviSjih dnevnih Cenah. nudbe poslati na gornji naslov.