Leto LXIX. ŠL 244 LfvUfaaa, Mtota 24. cfctoira 19)6 - Gon Dta 1.— uma,ja rva* dax> popo*điM» isvaanH nimja m pcmsallUh. — inNntt 410 00 patti rrst a Din 2, do 100 mt * Dio &A0, od 100 do 800 rat ft Dto 4 »©ĆU tnaeimts pettt rrsta Din 4a Popum po dogovora, tnaeratnj đaveh posetMj. — »Stovonakl Narod« r«Ha mcsefino v Jugoslaviji Dio 1A-. ea tnosemstvo Dh» 15 ~ Rokoptal m a« vraAajo OKEĐNirrvo 01 cjfkavnmtvo LJUBLJANA, anafljera alte Me*, ft* Telefon: Sl-32. 81-» Sl-»4» 81-» ts U-J6 PođralDlo«: MARIBOR film—imjf«ijini 8b — NOVO MESTO. LijubijanaKa & telefon it 3«. — CELJU: oetjtko uredništvo: 8tro«amayerjeva ulica 1, telefon dl. 45; podružnica oprava: Kocenova ottca X telefon ftt. 190. — JESENICK: Ob kolodvoru 101 Pofttns teaaflnlea ▼ Ljubljani «t_ 10.361. Nove akcije angleške diplomacije: Bečkova pot v London vznemiija Berlin Anglija hoie preprečiti razcep Evrope v dva ideoloSfca tabora, Poljska pa sklenitev zapadno-evropskega pakta brez njene ndeležbe ; > Berlin, 24. oktobra, b. U radno sporočilo iz Varšave. d.L bo poljski zunanji ministar na direktno povahjlo anjrleškepi zunanje-ga ministra Iiidcna v prvi polovici me-seca novombra o«1 pot oval v London, j*^ zhudilo v tukajšnjih političnih krojili ixmlno pozornost. Po prvem iznenađenju, ki ga je Berlin doživel ob n**davni izmonjavi obi-skov med šefoma fraucoske^a in poljske-pa. generalnega Ataba, kateri je kmahi po ženevskom zajedanju sledil Beckov obisk v Paxiz.ii. in nlč manjš-em preseneeenju ob Borkovem povratku, ko so je prvič pi> obnovi polj.«ko-nemških odnošajev zgodilo, da ne jfl Bocarno l**ta I9'2~y tahte-vala. da, be vpof^janJA vnegejo tuđi \-zhml-noevropska vprašanja. ki se morajo vsHrj razpravljati istočasno 1 zapadnoevropski-rai. će 60 v resnici misli na mir v Evropi. Teh momentov iz poljske zunanjepolitične borbe &e v berlinskih političnih krojrih spominjajo prav te dni, ko je napovedan Beckov onihk v Londonu, ker domnevajo. da bo Poljska ponovno postavila zahtevo, da se pri novih pogajanjih ne prezre nje in evropskega vzhoda sploh. To pa seveda dtkakor ne gre v berlinske račune. Pa pri-pisujojo v Berlinu Uredno važnost temu obisku. ?« vidi žf vr. tega, da poudarjajo danes \>i nemški listi, da bo Bečka sprejel tuđi anj^leški kralj E^lvard. kar pomeni, da bo tn po smrti Juri ja V. prvi nradni ppre-jf.m tujepra sketn zapadu in s tem poiidarila svojo odločno voljo po vključcnju v kolektivni varnostni sistem. Fonnalno se Beckova pot v London |K>jasnjuje kot vrnitev Edejiov&ga obiska v Varšavi leta 1935, toda gotovo je, da bo-sta oba jninls-tra i/rabila to priliko za temeljito izmenjavo misli glede vseh evropskih, posebno pa vzhodnoevropskih vpra-šanj. Podpis sporazuma Rim IM. oktobra br. Po inforinacijah iz Berlina so tam diinee pod pisali sporazum, ki tf1 bil dopiožen med Cianom in Neurathuni odnosno Goriii^roni o bodocem železmško zve-y jo uporniki pokvarili s topniškira ofc>-streljeA'anjem. je sed« j popravljen in se neovirano vrsi železniški promet na tej progi. v!:uia na je iz vamostnih razlogov ustavila železniški promet med Aranjuesom, Al-cazarjem in San Juanom. Izmenjava talcev London, 24. oktobra, b. Napovcdana po-gajanja o izmenjavi na obeh straneh se nahajajo^ih talcev se vneto nadaJjujejo s posredovanjem londonske vlade. V mestu Hendaye na špansko-franeoski meji se kot zastopnik uporniške junte iz Hurg^osa na-haja bivši španski poslanik v Londonu Merry del Val, angleako vlado pa zašto-pata kot posredovalca poslanik Chilton in poslaniški tajnik Scott. Ta je danes oćpo-toval v Madrid, da bi bil navzoč pri tam-kajšnjih paralelnih pogajanjih, ki jih vodi odpravnik poslov angle^kega poslaniStva Forbes s španskim zunanjim ministrom del Vavom. Scott bo obvestil Forbesa in Del Vaya o predlog^h uporniškega zastopnika in njegovih pogajanj z angleskim poslanikom v Hendavu. Tu pričakujejo, da bodo pogajanja uspela in da se bo na ta naC:n preprečilo prelivanje krvi nedolžnih talcev. Profiagandiio ndalstrstvo v Rumtuti]! Bukurešta, 24. oktobra g. Kumunska vlada nnmerava ustanoviti samostojuo mini-str«itvo 7A tisk in propagando, v katerem bi se združili vsi oddelki raznih ministr-stev. ki služijo tisku in propagandi. Ako bi se pojavile t^žkorr se bo v mtni!«Tr<*jiem predsfvlništvu ustanovilo državno jKHltajni-štvo za tiek in propagando. Rydz SniCly postaae p^Nkl mavial Varsava, 24. oktobra, b. Na dan proslave poljske samo&tojnosti dne 11. novembra t. 1. bo vrhovni Inspektor poljske armade general Rvdz Smiglv imenovan za nrnrdala. Ta nsslov je dosiej nos U samo pokojni Pil-sudskd. V Razkol med francosfcimi rađikali postaja vedno očitnefši Na kongresu stranke se jasno ločita dva tabora: sa in proti ljudski fsonti Pariz, 24. oktobra. u\ Bojno razpoloženjc j na kongresu radikculno-socialistične stran- ; ke ie tuđi danes trajalo dalje. Komisija, ki bi morala izdelati dnevni red o splošni politiki stranke, se še ni mogla sporazumc-ti. Ne glede na to, da s-ta se na kongresu stranke pojavili dve skupini, skupina prista-šev ljudske fronte in skupina nasprotni-kov te fronte, se je pojavilo tuđi dvoje novih vprašanj, ki sta značilni 7a poostritev not ran je-političnih razmer v Franciji. Danes že govorijo o »fašističnih« in »komuni-stičnih« radikalnih social istih. Kot vod ja zadnjih se imenuje minister za zrakoplovstvo Picrre Cot. Zunanje-politični odbor stranke se je danes zedinil na besedilo zunanje-poiitične-ga dnevnega reda. Resolucija naglaša, da je radikalno-sociaiistićna stranka trdno od-ločena, da izvede duh mednarodnega sodc-lovanja za franeosko varnost in čestita zu-nanjemu ministru Delbosu, da je zgradii svoje delovanje v zimanjem ministrstvu na tej podlagi. Dalje veli resolucija, da 90 radikalni socialisti prepričani o nevarnosti ideoloških križarskih vojn. ki grozijo raz-cepiti Evropo v dva sovražna tabora ter opominja na to, da je republikanska Franci ja odločcna, da se ne bo vmešavala v no-tranje zadeve drugih držav, kakor tuđi ne bo trpela tujega -vmešavanja v franeoske zadeve. Resolucija i/raža željo po večji učinkovitosti pakta DN, po objavi in nad-zorstvu oboroževanja ter željo po obnovi mednarodne izmenjave blaga. Radikalno-socialistićna stranka čestita vladi k njeni politiki nevmešavanja v španske zadeve, ter izraza željo, naj bi Francija v sporazumu z drugimi evropskim! državami nadalje vala svojo fniciativo, da %c ukinejo strahote državljanske vojne in da se izmenjajo talci in ujetniki. Davi je imela splošna politična komisija stranke dolgo sejo, ki ji je predsedoval Daladier. Po mnenju nekaterih govomikov je treba v notranjosti ohraniti red in »poštovanje zakonitosti v vseh oblik ah. Zaradi tega je navzočnost radikalov v narodni fronti nujno p«treb>na. Drugi so zopet govorili o dvolični vlogi komunistov. Seda-njc neznosno stanje v notraiijosti kakor v zunanji politiki je posledica akcije komu-nistične stranke, ki }e zelo nevarna. Neki govorniki so zahtevali, naj stranka ohrani dosedanje sodelovanje s socialBti. Kongres stranke naj zopet potrdi svoja načela o redu in spoštovanju lastnine. Stranka naj po-udari demokratske svobošćine. Stranka naj tuđi ne tzkjjuči sodelovanja z gotovimi elementi na desnici. Mnogi govorniki so govorili za izravnavo nasprotstev. Na po-poldanski seji bo skušal Chautcnvps naj ti kompromisno stališče. Bitka sredi abesinskega pragozda Abesistei se ie vedsMi upira jo — V neiaiedenen ozemijtt se Mjejo krvavi boji Adis Abeba, 24. oktobra, o. Iz Samare poroćajo, da je prišlo v pragozdovih ob reki Ožabasin na poti meci samostanom Ageremarijamom m vasjo Daniso severno mesteca Gatala do hudega spopada med oddelki i talijanske vojske in A besi ne 1 pod vodstvom fitaorarija Volde Sematija in dedžasa Aragc. V onib krajih pr:dira so-daj iolona pod poveljstvom divizijsl:ega generala Geloa. Poleg i talijanskih oddel-kov je v njegovi koloni tuđi već tisoč du-uatov in somalskUa Arabcev. Kolona je prodirala Ie po&asi, ne Ie za.radi izrednih, terenskih težav, nego tudl zaradi tfga, ker so jo venomer napadali abesinski četniki. Da bi se iznebili najprotnika, 50 ga skušali obkoliti. Zato je bil že znani polkovnik Martini z nekaj tisoO vojaki odpoelaa proti Daniš i, da bi napade) na-mprotnika, od zadaj. Martini je moral prodirati skozi pragoflDd in po teretnu, kl je v njem polno prepadov, votlin in m^Crrir-natega ozemlja. Topništvo, kl mu je bilo prideljeno, se je moralo po 10 km p ti apet vraiti nazaj v glavni tabor italijaa-ske vojske. Nenadoma so Martinijeve oddelke sredi pragozda ohkolili Abeainci m prialo Je do silnoga spopada. Italijani so aprejell borbo na nož in so se branili tuđi s posebnim i ročnimi granatami, ki imajo ve-vik© razstrelivno moč. Po budem boju so se morali Abeeinci umakniti. V bojin je padel tuđi dedžas Araga. Na obeh straneh je bilo vec »to mrtvih in ranjenih. Nazadovanje rojstev v Avstriji Dunaj, 24. oktobra AA. Uradni&a zbornica je sklenila ustanoviti v avrho olajsa-nja skJepanja z«konov fond z zjbčetno jjl*v-nico 100.000 šilinflov. Iz tega fond« bodo dobivali ja\Tii namešcenci in del«vci brez- I obrestna posojil«. vrvčljiv« v peđih letih- I Ustanovitev fond« utemeljujejo s katastro- I faJtitm p*daiojeni porodov zadnja leU. I Zdeniškc nesreće Bukarešta, 24. oktobra. w. Na rumunsko- čcskoslovaški meji sta trčila aktipaj avto-bus in osebni vWc Osern ljudi je bik) ubi-tvh. 40 pa po većini hudo ranjenih. I 3$ domaće poCitifs Stranha, Ui ntma horena v narodu" Sasprotno časopisje je tekom lađnje^a poldrugega leta našo stranko že nciteto-krat položilo r grob, zadnje mesece pa sveto zatrjuje, da JS'S razpadn in da bo pruv v kratkem res razpadla, češ da nimu »ki>-rena v narodu«. Sa te bedaste in obcnvm smešne trditve odgovarju glasilo bnše&t ministra Demetrovića in pravi; »Du*i se brez »korena v narodu^ ne more organizirati kongresa stranke, kakršnega je, naha-jajoč se v opoziciji, priredila z \*eč kakor 700 delegati — knteti, delavci in mesčani JSS 30. juni ja t. /. i* Beogradu, dasi imu JSS v vseh devetih jugoslovcnskih bano vinah svoje kmetske in mestne organizacije, dasi kaže JSS pri občinskih volitvah povsodi svojo zivijenjsko moČ (samo en zgled: absolutna većina v vsem okraju Teslić v vrbaski banovini), dasi v časopisih zelo često prihajajo čeprav kratka poročua o shodih, konferencah in sestunkih JSd po vsej Jugoslaviji, — v&ndsr časopisi patentiranih demokratov stalno mlati jo isto prazno slamo: da JSS nima »korena v narodu«. Ta trditev je tako otročja in absura-nat kakor bi bila trditev, da ideja narodne-ga in državnega edinstva nima korena r narodu! Iz kakšnega vraga so potem vzni-kli stotisoči jugoslovenskih nacionolistov v Jugoslaviji, ako nišo iz naroda?! Toda u korenu navadno mnogo govore oni s slabim korenom. Tako brbljajo o njem agitator/t onih starih strank, katerim je koren že it-ginil v narodu in ne daje sirankam nobe-nih sokov več. A kar se tiče JSS, je njena sveta dolžnost, da iztrebi to gnilo koren)* in plevelj okrog njega in preorje zemljo z novim jugostovenskim plugom. Sasprot-niško časopisje bi torej storilo pametnefe, ako bi poskušato najti sredstvo, s katerim bi uničilo crve, ki glodajo korenjc n;ttto-vega strankarskega organizma, za nas koren v narodu pa jih naj ne boli glava?«... Volilno gibani* na Pobreifu Pobrežje ima kar št i r i kandidatske liste: listo z nosilcem M at i j t> Volkom, dosedanjim županom, listo Karla Striine, listoBlaia Železnika in končno listo Ft. Feriča. Kdo danes ne pozna našega dobre ga M a-t i je Volka? Od zgodnjega Jutra pa do poznega večera je na delu za gospodarski procvit in kulturni napredek svoje občine. Oskrbel je nam prepotrebno tezensko ielez-niško postajalisče. Izvedel je po težkih na-porih tuđi obseino elektrifikacijo. Uredil je ceste in zgradii novo cestno zvezo iz Teznn na Pobrežje. Ražen tega je skrbe I tuđi za socialno pod poro občinskih revežev. Kot predsednik Rdečega križa je vsako leto o Miklavžu in božicu poskrbel, da 90 bili revni otroci obdarovani z obutvijo, obleko in slaščicami. Sjegovo delo je našlo priznanja pri vodstvu Rdečega križa, ki ga je za to odlikovalo s častno svetinjo. Matija Volk je na glasu kot zgleden poštenjak in vzoren gospodar, ima torej vsa svojstva, ki jih mora imeti župan takšne občine, kakršna je Po-brez je. Vsa občina ga pozna kot takega, pozita tuđi njegove sodelavce, zato tuđi ne bo za nikogar težko si izbraii izmed štirih list — prvo, Matijino! ćegov ie Zagreb Dr. Drašković piše v »Mladi Hrvatski«: »Živio hrvatski Zagreb« kriče z vseh strani, hoteč s tem dokazati dejstvo, ki /e splošno znano. Vsakomur je jasno, da je Zagreb srce hrvatskega naroda, njegovo i*e-kovno kulturno, socialno in politično sre-dišče in da ne more biti drugačno, kakor hrvatsko. Toda ta naš Zagreb, vsem Hrvatom milejše in najdraije mesto, ni na žalost hrvatski, on je — židovski!« Pisec na-to opisuje, kako so se Zid je polagoma pola-stili vseh trgovin, obrti in denarništva v Zagrebu in prihajajo do tega-le zaključka: Priđe trenu tek, ko boda Hrvati morali stopiti v borbo profi največjemu zlu v hrvat-skem gospodarstvu, ako bodo hoteli ostati na svoji zemlji svoj gospod! V tej neiro-gibni borbi bo najboljše in najmoinejle oroije v rok ah hrvatskih gospodarstveni-kov čvrste in organizirane vrste, */oga, pošteno in vztrajno delo, malo besed, a mnogo dela, mnogo sloge in zopet mnogo del a! Od mnogo besed pa malo dela bo propadlo ie Usto malo hrvatskega gospodarstva, kl še danes absioja. Torej odločimo se! Do-volj je besedi! Pričnimo ze delom, z vztraj-nim, poštenim, tihim delom brez krika in vika. Hrvatsko gospodarst\*o mora biti v I rok ah Hrvatov! Sele potem borno lahko resno zaklicali.. . Živi I a Hrvatska!« — — Prav radovedni smo, kdaj bodo Hrvati začeti izvajati ta nacrt in kdaj bodo prešli od besed k dejanjem. ___________ Sorzna porocila. Curili, 24. oktofbra. Beograd 10. Pariš 20.27, London 21.2775, New York 435-25, I Bruselj 73.28, Milan 22.95, Amsterdam 234. Berlin 174.50, Dunaj 75. Praga 15.40, I Varfiava SLSOt BukarcJU 3^5. fSbam 1 »StOVBNSKJ NAROD«. »obot«, 31. oktobra 199«. Stev. 244 Ljubljanske obfinske zađeve Ddavtfđ 4om bo rasHrjea — Novi iupoilc v TrstTem te »ovi direktor žemfce realne domaiHe Ljubljana, 24. oktobra. Snoči m je zopet sc&tal ljubljanski mctt-ni svet. Župan dr. AdJešič se je ob otvo-ritvi spomnil 8. oktobra umrlega ban&kega svetnBca Antona Moncmgerja, ki je vodil v času od 7. oktobra 1926 do 18. januarja 1928 posle m«tne občine kot vladni ko-mtsar. ter ▼ v»oki starosti umrlega mehana Fratia Jenka, ustanovite!ja in častnega pred-sednika Slovenskega zidarskega tn tesar&ke-ga društva, končno pa je poročah ča mu je odbor za zidavo cerkve na Bar ju sporo&l zahvalo, ker se je posrećilo dobiti prostor za zidavo cerkve z zamenjavo mestnega »veta ob cesti pred barjansko solo. Flnančne zadeve Nato je mestni svet na predlog načelnika finančnega odbora prof. dr. Dermastje re-šU ćelo vrsto ugovorov zoper prcdpis mest-ne gostaščme, vodarine, kanalske pristojbi-ne in prirastkarine. Za stroške kn plaeila poravnave v pravdi mestnega podravnatclja Ivana Lauterja proti mestni obCini je mestni svet določil poseben kredit Pod ravnatelj Lauter je namreč tožil mestno občino, ker ni bil kot upokojenec preveden po novi službeni pragmatiki ter je uveljavil za-htevo po izplačilu razlike 188.980 Din, za katero je bil oškodovan. Ker so pravniki mnenja, da bo mestna občina pravdo izgubila in je pravni zastopnik občine priporočal poravnavo, je biia tuđi sklenjena v smislu, da plaoa občina podravnatelju Lauterju po-lo\ico njegovih zahtev 94.390 Din v treh obrokih Prvi obrok zapade 10. novembra ki je kredit 30.000 Din za ta obrok mestni svet odobril. Za prenovitev \Valdherjeve hiše v Becthovnovi ulici za uradne prostore, ki bodo služili gospodarskomu uradu, nadalje okrajnemu cestnemu odboru in policijski soli ter za instalacijo telefonske na-ptljave je mestni svet dovolil kredit 28.000 Din iz proračunske rezerve, nako tuđi kredit 10.000 Din za nepredviđene stroške pri regulaciji Ljubljanice. Pravilnik upr. mest-nih nepremičnin, ki dovoljujc upravnemu odboru, da srne odpisati eventuelne najem-nine, je bil izpremenjen v toliko, da mora t&ke odpise predlagati finanćnemu odboru -v* odobritev. »Marijinemu domu« je bila od-pisana naknadno predpisana kanalska pri-stojbina 8.^98 Drn za 5 let nazai Novo semeniSče pri Sv. Kristof u Na poroeilo načelnika gradben-ega odbora dr. Steteta je mestni svet odcbril izpre-racmbo regulacijskega nacrta pn Sv. Kri-štofu na stavbišču, kjer bo stalo novo »Ba-ragovo semenišče«. Nezazidani del pokopa-lišča pri St. Krištohi se bo preuredil po Plečnikovera nacrtu v semeniSki vrt. Povečanje Delavskega doma KaJeor znano, je J«vna borza dela odobrila z* razširjenje DeUvskega doma potrebno posojilo. Priz-idek k Delavskemu domu bo obsega] prostore za r&zširjenje delav-akega aziU, poleg pa stanovanjaki objekt. Strofi za razširjonje Delavskcga azila bodo znaSali nekaj nad 1,126.000 Din. za stano-vanjski objekt nad 307.000 Din, za inventav pa 282.000 Din. skupno okroglo 1,720.000 Din. Na predlog tehničnega odbora je mestni svet sklenil, da se odobri zgraditev pri-zidka k Delavskemu domu. Razne zadeve Nadalje so bili sprejeti se predlogi neka-terih drugih odborov. Tako je bilo izdano dovoljenje za gostilno Alojziju Fabjanu v Tavčarjevi ulici št. 4. Pritožba Josipa Skcrla zaradi odpovcdi prodajnoga prostora na Vodnikovem trgu je bila zavrnjena. Remene so bile nekaterc prošnje za zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo ter izpopol-njen pravilnik o rabi orožja za mestne tro-šarinske uslužbenec. Kot zastopnika mestne-£a sveta za poletni pregled rnestne blagajne na podlagi zako-na o mestnih občinah sta bila določena načelnik in podnačclnik finančnega odbora prof. Dermastja in Grer-zinić. Podružni cerkvi v Kosezah se dovoli prodaja neke parcele ter poraba izkupička za zgraditev nove župne cerkve. V razsodi-šče za reievanje pritožb v mestni delavski zavarovamici so bili imenovani mestni svet-niki dr. Kuiej, dr. Kamušie. Kozamernik, Likar in Sušnik. S tem je bil dnevni red izčrpan. Župan dr. Adlcšič je odkazal pristojnim odboron. se nekatere samostojne prcdloge. med njimi m. s. Habnika o popravi Votlnikovc ceste in omogočenju boljse zveze med njo in C>c-lovško cesto, nakar je /akliuc-il javno s«jo. Tajna seja S teni je bil dnevin red javne seje izčr-pan. SlediLi je tajna seja Za župnika v Trnovem je bil imenovan župnik i u dekan Janko Cegnar v Moravč h skupaj je bilo sedem kompetentov. Ob-eneni je mestni svet izreke! dosed.mjemu župniku Francetu Finžgarju zahvalo za njegovo đelo v župniji. Za tiskovnega referenta je bil imenovan z većino glasov Jožef Vromberger, pisatcU in novinar, sedaj urednik »Slovenca«, na-mestitev je do 31. decembra 1. I poskusna. skupno so biili trije kompetentje. Za direktorja mestne ženske r«'alne tfini-nazije je bil imenovan z večinn glasOv dr. Anton Bajec. profesor teg-j zavoda, Pritožbi dveh mestnih zdravnikov zaradi postramskih zaslužkov sta bili zavrnjeni. Mestna uradnika dr Anton Dolinar in Slavica Jelene sta napredovala s 1. septem-bro«n v 4. plaćilno stopnjo Ražen tega je bi;«i priznana vdovnina vdo\i poko-jnega mestne^a gasilca Gašperja Kirmlj«. Grobovi koroških junakov kličejo Nekateri grobovi so ćelo izven pokopališkega zidu na neblagoslovljeni zemlji Mitna sestra je imela r tem času 5 eno-umib pređaTanj na Goapodrnjski toli na Vodah. Ze prednji podatki dovolj jasno dokazu jejo. kako ogromnega potnena je tukaj-šnji dispaoser v zdravstvenena pogledu xa prebivaUtTo rudarskih revirjev in okolice. Dan za dnevom. teden la tedntmi in me^ec za mescem te množe vrate onih nesrednikov ki Jili Je neuomiljena usoda udarila s to stratio boleznijo. Pred leti so bfli ti ne-srpčniki ie preptišč*»fii pocasnemu biranju in zapisani smrti, dane« pa vHijo ▼ di^pan-z^rju od ino reSitev; saj je neSt^tim rešil življenje v radnjih iKih srojeffa delovnnja, brezštevjlnim pa »koro popolnoma povmil zdravjo. Sistematično «ielo. s katerim ta-j**zuje PT-tlispr-nzer airjenjf te straJn-e Ijutl-ske kujre med prebivalstvom rudarskih re-virjev in okolice jo ro/lilo že lepe u^pehe in Ce se bo na«Ia]jeva!o v dosedanjem ol>se-jru. potem smema upravljeno pričakovati, da ho odstotek jeti^no^ti m^»l prebival stA:ni našUi krajev v prihodnjih letih ?e holj nazadoval. Posroj za uspe^no delo di«?-panzerja pa so dovoljna <1onnrnn sre4ls{va-ki nnj l»i jili mulili meroubljani, 3 so-delovanjem glavnega odbora in posebne-ga. praškega komite ja pri Slovanskem ustavu v Prag"i, utegne biti prireditev, karšne Ljubi, li ^ ni vktela. Delavni odbor je prejei iz Ceškoslovaške okreg 1.700 knjig. Najvećji pomen te razstave je poleg njenegra propagandno slovansk?ga smotra ta, da so ob priliki razstave razna ćeš oslovađka oblastva in zavodi darovali velike količine čeških in 3i>vaSkih knjig za različne naše ustanove. Med da-rovalci stoje na prvem mestu: Cal. mini-strstvo prosvete in zunanje ministr3tvo, SlovaniSky ostav, Dr*. statističnl urad, PravniA'^a fakulteta praške urj*verze, Filozofska in Prirodopisna fakulteta iste univerze. SlovaSka Matica, Fakultete ostalih čsl. univerz in skOTo nepregledna vrsta založb poleg vseh znauistvenih knjižnih ustanov. Te knjige so, v kolikor se ne bodo vrni-le, naanenje za ljubljansko St ud jako knjižico, Pravniško in đrugre fakultete Aleksandrove univerze ter za tri knjižice, ki jih nam era v a osnovati 6sl. prosvetno mi-nistratvo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. 2e iz tega beznega pregleda je razvidno, da bo nudila razstava pregled vse sodobne 6edkosk»vaSke znanstvene in le-pođlovne književnosti. Na raz?tavi bo po-skrbljeoro, da bo stalno več oseb, katere bodo obiskovalcem na razpolago. Opozar-jamo, da se bodo na razsstavi vršila rat-ka informatina predavanja z og*ledom pripadaj o^e^a dela razđ»tave akoro vaak dan ob pol 4 zvečer. Njih natančen spore d bo ino Se objavili. Ljubljana, 24. oktobra. fvefrija koroakih borc«v si jo mimo drugih ciljev, ki za*levajo žive, nadcla tuđi ikv lo^o, Mh>i kom. Boiniki 90 sprejeli 840 1 mlek*. Za- i Iz Litije — Sokolsko gledali&če v gmartnem. Naši sokolski aosedje v šmartnem pri Litiji so otvorili v nedeljo gledališko sezono. Igrali bo »Svetolka«, ki ga je režiral br. Novak. Vlog-e so bile razđeljene prav po-srećeno in igralci so nudili naši publiki ve-Čer poln užitka. Pogrešali pa so Litijane, ki sicer prav radi zahajajo v fimartno h gledališklm predatavam. Krasno sončno po-poldne je naše litijske prijatelje gotovo iz-vabilo na izprehod v jesensko naravo. Smarčanom priporočamo, naj pridejo gostovat s »Svetnikom« tuđi na deske litij-skeg-a Sokolakeg'a doma saj si litijako ob-fiinstvo zelo želi g-ledaliških predstav. — Licitacija za popravo litijskega mostu. V pisarni sreskega cestneg-a odbora se je vršila licitacija za popravo lit:jskega mostu. Banska uprava je odobrila v ta na-men 50.000 Din. Most je namreč že star, že nad 80 let služi zvezi med Gradcem in Litijo. Na mnogih kraj ih je že tako po-kvarjen. da bi bilo potrebno izmenjati pre-perele dele. Licitacije mostu se je udelrži-lo več naših tvrdk. delo pa so oddali domaćinom g-g. Kunstlerju in Lavrinu. Živilski trg Lubljuna, 24. oktobra. Danes je bil živilski trg zelo dobro založen s perutnino. Kokoši in peteimi so bUi po 20 Din, piščanci par od 18—30 Din, purani po 65—70 Dm, domaći po 60 Din. Precej je bilo na prodaj rac, in sicer po 16—20 Din, domaće zajce so prodajali po 10 Din, gosi po 30—35 Dm. Zaklane goske so po 18 Din kg, koicoške, piske in purice po 20 Din kg. Jajca se drže po 1 Din. Ccoa sadja se ni rapremenila, pripeljali so ga pa precej iz vseh krajev Hruške so po 4. domaće grozd je (šmarnica) po 4 Din, smederevsJco po 6 Din, jaboika po 4—5 Din, domač koštan j po 2—5 Din, ma roni so po 10 Din kg. Prav mak) je bilo na trgu domaćih sliv po 4 Din, precej pa ku* tenj po 5—6 Din kg. Bizeljako in štajersko sadje so prodajali na debelo jabolka in hruška po 3—4 Din kg, štajersko grozd je po 3.75 Din smederevsko po 5 Din kg, metli&i koatanj na debelo po 2 Din. štajerski pa po 3 Din kg. Prvovrstna jabolka na stojnicah u po 6 Din. na debelo po 4.50 Din, najfinejSe hniske po 10 Din. na debelo po 8 Din, čilibarako tn hambunio grozdje po 10 EHn, na debelo po 8 Din, prvovrstno trdo »modcrevsko grozdje proda f a Jo po 7—8 Din. na debelo po 5 Din. Zelen jave je bilo rudi precej. toda prvo-vrstnega blag« ni bilo na razpolafio. ker je zmrrnilo. glede cen ni bilo razlike v pri-meru s prejšajimi trinimi dneri, zelonj«- va je pa razmeroma draga. Ktsla repa je po 2 Din. kialo zelje po 2J0 Din, zeljnate glave po 1—L50 Dm. S kmetov to to toboto prinesli' na trg tuđi precej gob, najveC liaićk, ki » jih prodajali po 2 Din liter, medvedove krempljićke pt po 5 Din kg. Na atojnicah za maslo in tir se cenc nUo sprecnenile. Precej gneće je bilo okoli nekoga kmeta iz Rovt, ki je proda jal domač »sirček« po 2 Din kg, dočim pa drugi proda ja jo po <►—8 Din kg. To soboto je bilo na trgu že precej cvetja za okrani*- -■ v »v. Krizanteme so prodajali cvet r '■ asparagus lon- ček po 5—6 Din. _• po 75 par itd. Ob zidu Jugoslovanske knjigarnc so dobili prostor prodajalci \/. savske banovine, katerim je tržno nadzorstvo naposled le dovolilo, da prodaj a jo svoje blago na glav-nem trgu. Prodajajo največ gro^dje, ko-stanj in jedrea, 1-ešnike po 27 Din kg, orehe po 20 Dm kg itd. Šunka, ki Je tobak Ujubjjuiia. lM. oktobra. Finančni organi v Ljubijuii &o prUIi te dni na sitni vt'likopotezni tiliorap«ki affvri in jo bila pristava včeraj zaključena z u»prhorn. Slo je za. tibotai>stvo tobaka iz južnih krajev države Lu sicer na prav pre-vejij razvito. kakor pri nas in se tam ta i>osi'l delonia ćelo tolerira ali v&aj ne postopa lako rigurozjio kakor na sove-iu države. ' V Ljubljani so v Kolodvorski ulici 8t:mo-vali akademiki z juga, o katerih se je za,-zualo, da raz.pola^ajo z večjimi količinami vtiihotapljenega tobaJca. Glavni oddelek fi-uančne kontrole je včeraj pod vodstvom višega poverjenika GaL»er^čika. odredil v dotični nit« hi^no prerakavo ter pri tej priliki zaplenil kovčeg, v katerem je bilo 10 k£ zelo lepega donuičega, rezaneg'a tobaka. Ko sc» preiskali še dru^re prostore, so našli v omari ^e pol k^r prav take^ra tobaka, L*reiskava pa ni otkrila samo blagii, mar-već su na«li finančni organi tuđi razne predmete, 8 ptJtnoojo katerih bo tihotapci vtihotapijali blagro v mesto in ki spada jo po svoji originalnosti v monopolski kriminalni muzej. Tobak je bi nanireč vtihotap-Ijen v mesto v obliki — Šunke. Naprava jo bila opremljena ?podaj z veliko kostjo. zgo-raj prepletena z žico. notri je bil natlačen tobak. vses kupaj pa zavito v maste« papir. Tuđi na mitnici je bil tobak deklariran za šunko in plaćana zadevna trošarina. V tej tiltotapski aferi je bila doslej are-tirana sa.mo ena oseba. doOim &e dva, oblasti znana tihot^pca £e skrivati. Občinstvo se svari pred nakupom tiho-tapskega tobaka, ker preti vsakemu kupcu stro-ra kazen. saj znnaa na pr. samo mo-no(K)lska taksa za zapjenjenih 10 in pol kg tobaka nad 3000 Din. Sokol Sokolski donovi V na^em kavezu števi»k> eokolsdcih doiiiov leto za letom naranča. Ve«k večji kraj »« [X>naća e svojini sokolćikim domom- Ponekod liajdemo naravnost reprezentativne »tavbe-že letos bodo predvidoma otvoriti »okolaki dom v Novem Sadu. BrZkoae bo eden najveći ih v državi. Da dobimo sljl^o o tej po-nosai s-tavbi, navajajivo obte^i in prostore. Dom so pričeh jjraditi av^u^ta loii. Frou-ta^na dolžina znaša 100 m, erednji dol zgradbe je vieok 18.5 m, krilni deli 13.5 m, rafunajoc od uffcnega pIo^n-Tca. Skupna kubatura zgradbe znaša 30.000 ui3. V leveui krilu v pritličju se aahajajo garderobe in kopalnice. ločeno za oioškt^ in žeueke od-delke, & posebni mi vhodi z ulice, z iz hoda v tekpvadnice ili na letno te^ovadišfe, ki je tzven zgradbe. V piritliičju je velika lelo-vadnica s površino 531 ni2, po^eg katere je ^e mala telovadnica s 115 ni2 površine, na-mejeiia za telovadl>o manjšlh *>kupin in pri-rejanje tečajt-v. v t^ni delu je glaćbe.ni &tudk>. V južjieni delu ztfradbe feo tri sobe s postelja r. i i za prenočevanje ude^ežencev Sokolskih tecvajev in za felične potrebe. V ten prostorih je uiOLjoT'e namestiti naj-manj tiO oiseb. V srednjem delu. v podzemlju, je kotlamica za cetra:uo kurjavo in stanovanje za hišn'ka. \' j¥xlzeinlju ie velika glavna veža, zravi.Ni dvuraiiu ta luLkovno g-e-dalteče s jK>vržino 13:i mi in 7. 2*^2 »edeži. Ta dvorana se bo f>orabijala ludi za društvene skupč&ne in za predavanja o priliki tečajev. Garderobe, ulava elopnUČa rn glavna veža *o obloženi z marinorjem. V vi«okein prit^ifju ie dvorana za seie 6 60 m2 površine in dvorana za sokolski dru-Mveni muzej 6 površino i.jo m2. V dmgern delu ©o trije pi^anii^ki prostori za društvo, dva za župo m 4 za druga kulturna dru-»tva. V de^nem krilu v rodzemlju je velika redtavrac'ja s potretminii Sfran^kimi prostori. V prizemlju te^a ovršino 531 m2 z gle-dalfiškim odrom s 140 ni'2 \x>vrš\ne. Zraven udra v nad^tropju jo £oet sob. ki elužijo za garderobe i«rralcem. Vsa zj:radba bo «*!a-la. kakor je prorafunano. okoli 5.000.000 I>;jn- ¥ _ Prednja&kl zbor ljubljanske*^ Sokola ponovn: nazn&nja, da se vpisovanje v vse oddelke zaključi 31. oktobra, kar naj se blagohotno upodtfva. Iz Ptnja — Gospa Franja Mahcričeva na zadnji poli. Zupot 6ino položili k večnemu počitku zavedno narodno korenino. obče spo-štova-no m priljubljeno Franjo Mahoričevo. gt>-stilničarko. velepo»t«tnico in trgovko. ki nae je zapustila v 71 letu starosti. L.ep pogreb, ki so se ga ude težili ugledni n^es^ani. med njimi tuđi meatJii predseJnik *r. <\t. Re-mec ter stevilni pogrrebci H okolice, je prepričah kako je bila pokojna prHjnhljetia in spo.-tovana. wij ?o 3e v njeni poatiini še pred vojno rbirali tavedni Slovenci, ki §o iskali tam varnega zavetja pred n*tnčirrnko ^odrpo. Sijalo je t*>p1o j*H*enpko solnee ko so u1avno#tni vec>r. drevi ob 20. v dvorani Clasbem* Matice. Meščani naj &o te proslave v polntiiii itevi-lu udeleže. — živlngki sejem. Na latfnji li vinski •«*-jem je bilo pri-nanih Jll volov. ;M)3 krav. 12 bikov. 37 junrev. 39 telet in 33 konjev. Okupaj \& bilo pr'grnanih 47o. prodanih pa 224 prLiv. Vole ^o prodajali po 3.25 do 4. krave Ij5 do 3.73. bike po 3.2"» do 3.60. jiim*^ po 2.75 do t\.~>0. teleta 3.">0 0 do 2.700 in irrheia. po 000 do 13)0 Pin komad. Xa svinjski sejom je bilo prijMlja-nih 437 Rvinj, od katerj^h j> bilo prodnnih »amo 89 rilcev. CVjie »n 8f* {ribale od 5.50 do IV75 za kir /ivo 107.0. pri prolenkih na (Ml CO do 150 Din komad. KOLEDAR Danes: Sobota, 24. oktobra katolitani- Ha-fael. Jutri; Nedelja, J\ oktobra katoLuani: Kr-sturs kralj. DASAŠSJE PRIREDITl'E KINO MATICA: Konfeti. ZK1>: -Fra*Tiralic4ii % >Blodnica< KINO KODELJEVO: -Kalja; in >Vrag na konju«. Filoiofsko droštTO; predavanje j», dr. Al-bert LieberLa iz Beograda ob IH. v min^-ra-•ožkean institutu na univetfzi. PR1REDITVE V NEDELJO KINO MATICA: Konkti. ZKD: >FrusQU;ta« ob 10.30 v Ma*-M KINO IDEAL: Kriiarii-KINO SLOGA; Zlati kodr«ri (8hđrley Tem»- KINO ILVION: Čarobni rvoki. KXNO SISKA« Gospod brez banovanja. KINO MOSTE; >Tiralicac % >BUxlrucac. KINO KODEL.IEVO: »Katja« in >Vrag u konju«. L kongres zimska i po rt n ih delare^T ab 1>. na ma^ifetratu. LzxednA fek u pucina TZSS ob 16-90 t »eji^ dvorani masititrata. Občni zbor podiveno stavbnih posloTod}j in ri«arjev ob 9. v Delavski zbornjcl Lirtkovni oder Sokolal n« TalM>m >Jur-6ak v kra^jeetvu palčkov« ob 15.30. DEŽURNE LEKARNE Dane« in jutri: Dr. Kmet. TTrševta oe*Ha 43, Trnkocijr ded., Mestni trj; 4 ijn liMar, BelenbuJ-^ova ub«a 7. Iz Maribora — Nedelja v ^ledaliftćo. V nedeljo ob 15. uri popoldne ponove dramo vPrva legijac Zvečer ob 20. uri bo repriza ^PohujAanje V dolini Sentflorjanaki«. — Obćlnska seja na FobreCJa. Pretek li cetrtek zvečer se je vršila na Pobretju ob-ćinaka seja pod predsedstvom župana g. Volka. Bila \e to zadnja seja sedanjega ob-činskega odbora. Na dnevneni redu ao Ui-le samo zaključne zadeve, ki so morale biti redene Še po tem odboru. — Avrtrijski begnnci. Te dni je prfbeža-lo preko meje već avstrijsklh mladeniCev, ki jih zasledujejo zaradi hitlerjevake prtv pag-ande. Begrunci so se javili našemu ob-mejnemu komlaarjatu. — Banovina za pohorsko ocvto. rcakor doznavamo, je banovinska uprava pruspe-vala za zaključno gradnjo dovozne čest« k »Mariborski kočic oziroma k >Pohorake-mu domu« Din 50.000. — Dober plen finalnih orfranov. V Gornji Radioni so na postaji finanćni organi ustavili nekega mladeniča z dvema sumljl-vtrna zabojema. Ko so ju ođprli, 00 nadU v njih 230 viig^alnikov, 12 zavojčkov igral-nih kart in 18.000 kresilnih kamenčkov. Tlhotapsko robo so zaplenili, mladeni^a pa caka občutna kazen. — Ker nm je trebuh razparal. Nedavno je v neki grostilni v Počehovi g-ostilm padel podeželski harmonikar Alojz Majer kot nedolžna žrtev noža. Majer, ki je v gootilni igral na harmoniko. je od strani gledal pretepajoče se fante in predno ae je zave-del, mu je 24-letni viničarjev sin Alojz Karnet razparal trebuh. NesrWnež je po-akodbi kmalu podleg^el. Ubijalec je bil vće-rai od senatne trojice obsojen na 7 let roblje. — Na Dra\-«kom polju je srorelo. VCeraj zjutraj je silen požar unićil g-oapodarsko poslopje kar dverrm pose«tnikoma v Ore-hovi vaši. Pog-orelca sta. FraJic Mesarič In Jakob Me^lič in utrpela preko 100 000 đl-narjev škode. Kako je nastal pot&rt Se ni ugo tovljeno. — Pobe^li kaznenec Iz Ljubi fane. Mariborska policija je na Glavnem trgn prijela neznanegfa sumljivegra mladeniča In v njem spoznala 22-ietn*-ga vlomilca Josipa Za- kraiSka iz Ravnika pri Rakeku, ki je av-grusta pobe^nil iz zaporov ljubljanakegti okrožnegra »odi*ća. Med tpm je opienll tp-novino nekega trgovca v Begunjah. Nasc gleđalisče DRAMA Soboia 24 oktobra. Za narodov blatfor. Izven Znžane cenc. Vedelja. 25 o-V'obra: Ob 15. uri Floren- tinskt slamnik fzven Zni/an cene od 30 Dm navzdol Ob 30 ur KonjenUVa P*troU Izven Cene od 22 Din navzdo! OPERA ^bota 34 r»ktobra: Pod to *oro iclcno Irven Vedeljn ?5 oVtobM- Oh T» ur; Vsscla vdova Irven. Ob 30. uri Ple* v cruiiJtah Ixv«o. Sbr.944 iStOVimil HAKODc. uho*, M. ofctohtm 19M. Stm 3 6 organizaciji smučarjev K Jiitrišn]cfini snračankemu kongres« ▼ LfvUfaai Ljubljana, 34. oktobra. Stremljenje JZSS. dm bd pndobil v svoje vrste več mlađane, tUsti srednješolske ter pogk>bil ckJo po dosedatijih izkušnjah, je bv*2evxeđno m zasluži vso pozornost. Seveda pa mora ta vacma za mkidino slo-neti na tairih osnovan, ki dejansko lahko aluzijo lc obćdm toleano-vzgojnim ciljem in ne samo sportoim interesom organizacije. Naloga roditeljev mladine Zavoljo tega motrajo organiz^torji mladine DAjprej razdtetiti po>me in si predočiti naloge, ki so sj jih postavili v 1a normen. Biti m je treba ni jaanem, kaj ao cflji sporta v širšetn in kaj v ožjem smislu. Glavna naloga voditeljev m'adine more m srne biti edino harmonična vzgoja duha m telesa s posebnim ozironi na moralno iti higijensko vrednoM vzgoje. Sport oaj ne bo saim sportnim ciljem brez škode za mladino, a z nadami za uspehe. Ta enostavnJ. ali imperativni način, kako bi se najhitreje moglo pričeti s pozitivnim delom za dobro srntičarstva tn korist mla-dine, pa je treba izvajati po smo-trenem nacrtu, kojega najvažnejša činitelja dobite Ijubezen do mladine tn nesebična po žrtvova lnosl. Seveda pa more to vzvišeno in odgovorno naJogo uspešno opravljati le vodstvo, ki so mu te vrline la-stne; kajti voJ-§tvo organizacije mora z disciplino in vzgledno doslednoStjo biti zavidljiv rzor mladini. Med malimi in velik imi naj nastane plemenito te.kmovanje v -poslušnosti in iupolnjevanju članskih dolžnosti. Te misi!i siceT ne povedo nič novela.* ako tuđi bi v poini meri lahko velja'le še «i mnoge dnuje pa-node sportnih organiza-eij: a razmere, ki so doslej zadržavale sfnotren ra/voj smučarsitve, naravnost sili" io k T^^rmištjanju o tem, kako naj bi se aedanje sitan je izboljšalo Te nm Vi naj tedđj potnenijo vsaj toliko. d«n se iz pre-tafclosti ućimo za bodoonost. Kako pa je bšo do se pripravile vsaka svojo peščHoo smuča/rjer1 za Stevilrta vmjcoIp^tm tekmovanja. S tem delom in z otrga-Tiizacijo tekem saijrih so <"dlnice bodi ne samo dober smuČar, torr pak še prej dober vz^ojiteli in prijatelj m-ladine, ki bo zrval svoje članstvo dnmci-pljnirati in bo rnogel poW fizičn« trvefljf-viti twli cfuševne vrline. Stik meJ vodjo in članstvom bodi kar najožji Ln to ne lc ▼ zimskih cnesecah, nejjo tuđi v oetaletn delu kfca. Vodja edinice naj »e vestno drži navodi 1 nadr^jene enote, da s svojim zgledoii Lahko eam zahteva poslušnost. Njegove z^hteve na i z»to bodo dobro premisi jene, da ne osftanejo neizpolnjene. V svojih od-ločitvah naj bo doeileden, a napram vsem pravični. VsaJc član mora občutiti, da se o njem vodi račun, da se voditelji zanj z*n\m&)o ter ga poznajo. Tako na drobno raačlenjene edinice z dobrim voditeljem bodo mogle zlahka «b-solrirati ▼ nacrtu dofloocave n«-loi;e, on« Sodo druga ob drugi v plemeni'em tekmo-▼atvjti steber norve rjjradbe &mu carske organizacije. Potrebne modi Za izvedbo tega dela organizacijskoga ustroja pa sta potrebni dve stvari. Dober vodnik s sposobtthni pomočrtiki in zmog-Ijiv© število mladih ilauov. Kar se drug* tiče, bi ne bio zadrege. MUidina je sicer kritična, dim pa bo uvidcla, da se ji obeAa koristna organizacija, bodo resni, ml»di Ijudj© prišli sami od sebe. Mnogo težje pa bo s prvimi. In tukaj caka micijatorje pač najv»žnejša naloga, vzigojiiti kader dobrih vodnikov oddelkov tn ajihovnh pomoem-kov. Prakso, po kateri »o taki nastajali do sedaj, namreč v braitkotrAJn.ih, zgolj teh-oičnih tečajih. je z izvedbo resne organizacije treba opustHi oriroma ratnenjati za boljao, t©meliJT*ej«o. Va^ vodj* edinice. boda za vodstvo od-dclka odraslih clanor ali mladirwktfi čet, mom imett vat lastsooti dobroga v^gojitoiK Podkovan naj bo ▼ oaoomft TSfojolh na-čelih. pozoati mora metode pouka in rav-nanja z zaupanimi mu člani. Kot človek bodi nesebičen in dosleden, discipliran športntk, zavedajoč se. da ne dela za svojo alavo. temveč za dobrobit članstva. Biti mora pri stvari z Ijubeznijo in veseljem do vzgajanja. Ker pa je takih iportnikov — vodnikov gotovo imk>, jih bo treba Sele vzgojiti. V ta namen naj se prirede na-todaji, izberejo naj se najsposobnejai, za kat ere naj se upelje Sola vodnikov, in ti naj bodo prvi pionirji novega smučarskega pokreta. Podrobncjše programe in navodila za ta-ke tečaje vodnikov naj se izdela iz tehnike smučanja in pripadajočih panog, enako podrobno pa tuđi n metodike pouka, šport-ne etike, higijene, organizacije voVfetva itd. K deiu v teh tečajih naj se pritegne pri-znanc strokovnjake iz vseh navedenih pod-ročij. Uspeh bi prav gotovo ne izostal. Podrobni nadrti Vzporedno s temi vodniškimi tečaj i naj bi se pristopilo k redakciji minimalnih delo vn ih programov, za edinice mladinskih smučarskih čet. bodisi šolskih kakor tuđi drugih oddelkov. Za vsako edinico naj bo določeno gotovo ste vilo predavanj in teh* ničnih vadbenih ur. ravno tako pa tuđi obvezne ure, vzgojne ure o etiki športa, u ideologiji, o morali športnika, o higijeni tako, da bo vsak član edinice, ko bo prešel en tak letni delovni program, spoznal pravo vrednoat športa in imel možnosti, postati korišten član organizacije in tuđi dober državljan. Za vse te predmete pa so potrebni podrobni učni nacrti ločeno za odrasle in za mladino, po starosti hi po »polu. O delu edinice kakor tuđi o delu poedinca naj se vodi dobra evidenca s pomočjo kontrolnih listov, bodisi o prisostvovanju pri predavanj ih. kakor tuđi o praktičnih vajah na terenu, o uspehih, napredku v zvezi z zdrav-stvenimi pregledi, katere obavlja za to do-ločeni zdravnik organizacije. Delovni nacrt naj vsebuje Se način, kako se bo vzdrževal stflc članstva in voditeljev izven smučarske sezone, odnosno njih za-poslrtev v oetalera delu leta. Potreben je nadalje pravilnflc, ki naj predpiše administrativne posle, seveda čim preproeteje, da bi posamezine edinice hi vi$-je oblasti broz težav zmogle te poale. Sptoh naj bi bili v*i prognani, očni crti m pravilnici čim krajšt. a vsak cUb naj jih dobro pozna. V njih naj bo v zfotfeni obliki nanizana snov pregledno in le toliko, koliko* jo je mogoce obdelati v vsaki kolic-kaj delovni edinici. Načelo bodi: najmanj-ši program, a tega je brezpogojnc izvršiti Prav bi bilo, ako se vse to izdela in ibere v mali knjižici, ki jo imej yrstAi organiziran član smučarske organizacije. Zavihajmo rokave! Nišo pa to šc vse podrobnosti, niti niao %*se te misli in prcdlogi oopolni. Prepričan sem, da bi praksa še eno tn drugo tzboljšala. VTendar pa je v predstojećem nacrtu in na-kazanih predlogih gotovo naj ti vsaj sied prave, krepke organizacije, brez katere ni na polju telesne kulture mogoć rrsen podvig in napredek. V organizaciji ie sila in moč. to so pokazali vsi dosedanji športni in te-tovadni nastopi. Za dosego onega globljega cilja telesne vzgoje, ki je ome.njen na začetku, pa je potrebno neizmerno mnogo po-drobnega dela. brez katerega ni mogoče fz-vesti nobene velike stvari. Mogoće borno pri tem nacrtu obupali. ker se morda zdi preobširen ali preveč zahtevajoć Pa to ni tako hudo. Nihče iz tega načita ne srne pričakovati čudežev. uspehov v trenutku, zavedati se je namreč treba, da je priše! čas, ko si bo treba za viha ti rokave in z nesebičnim delom in Ijubeznijo lotiti se dela. Dejansko ta nacrt ne zahteva nič nema-gočega. Peščica delavoljnih, sposobnih mladih ljudi, ki bi ob pomoči starejših, izkuše-nejših športnih in vzgojnih dolavcev naj prej izdelali nacrte in pravilnike, a nato po teh načrtih korak za korakom, odločno počasnim tempom, k izvijanju teh načrtov. Oni pa, ki jim je poverjena naloga voditi športno organizacijo, naj bi bili ljudje dela. prežeti ljubezni do stvari in pripravljeni povsod pomagati in podrediti osebnost interesom vzvišene naloge, ki jim pripada. Telesna vzgoja naj ne bo sama sebi cilj, temveč samo sredstvo za paralelno, harmonično vzgojo duha in telesa poedinca in vsega naroda. Sportni nastopi in tekmova-nja naj bodo strumni, poedinci, bilo voditelji kakor rudi najzadnji, enako disciplinirani ter naj ne služjo ambicijam posameznjh edinic in poedincev na škodo celote, temveč bodo plemenita borba med njimi za čast dovršenega dela Delovni trg pred zimo Polna zaposlenost v rtavbfaaski rtroki — Po mezdnem gibanju v tekstilni industri]i Ljubljana, 24. oktobra, Ob koncu septembra je padlo šte*vLU> bwezposelniht ki jih ima v evidenci Borza deU v LjubljaiK* na 544. Od začetka oktobra števaio brezposelnih polagoma narašča in zna^a xda-j okoti 1000. Položaj na de-lovnem trgu je tare i zdaj še razmeroma ugoden. I\> konca oktobra in y teku novembra bo pa. breznoselnost pri nas brez dvoma močno narasla. Dotlej bo pred-vsem zaključejna gradbena sezona. Iz stav-binske *troke bo dotok brezposelnosti največj.1. Zdfej » delavoi v tej stroki vw zaposl©r>it poina zaposlenost je y vseh strokah, ki so s stavbinsko v zvezi. ^ 1^«}° iroajo zidarji, tesarji, soboslikarji, tntzarjn, kamnoseki m kamnolomci, zaposleni 9f> delavci v opekarnah. apnemcaru cemen-tamah, pečaxna«h itd. POLOŽAJ V fiTTAVBINSKI STROKI Ob tej priliki n&j iu krolko omeuimo položaj in »tanj« v stevbinskd strolad. Ka-kor druge široke, je bila tud.i sUvbinska letos v znamenju tnočnegia mezdnega gibanja tn tarifnih petretov. Po letih globo-ke depresije na delovnem trgu se fe po-javil konjunkturni vzgon, ki vedno nujno povzroči dviganje mezd in #na za posle-dico mezdno gibanje. Gre za gospodarsko nujnost, ki je nei«>gibna pri takih poj«r vih. Popolnoma n^pačno je misliti, d*^i® mogoče umetno s hujskanjem povzTOČiri tako gibanje. Vz-gled mezdnejta fi[ibaAJa ▼ drugih državah aiVi pa zaves*na iniciativa deLavskih oo-gan-izaci i igrajo P'i mezdnih gibanih ševe tudj svojo vlogo, ki pa ni glavna vdoga. Glavno gibalo tako obsež-mh m pomembnih mezdnih gibanj, kakrš-na »o bUa letos in tuđi že lani na našem dekovnem trgu. je napetost, ki je. nastala zaradi pojava boljše konj-uldume dobe na dekovnem trgu po letih sitne depresije. Kriza na delovnem trgu je pri nas tragala od 1. l°30. do leto«, torej dobrih 5 let. V prvi polovici tega leta se je začelo prvič po 1 1930 v Sloveniji dvdgati šrtevilo delavstva. Od maja 1. 1936. se je začela dvigatd spet delav^ka mezda, ki je do^ s^gU mesec« aprila letos svoj najnižji depresijski nivo. Do avgusta znaša povi-šck povpreane zavarovajie meade že 47 par ali 29o- Dv iganje ste vila delavatva, dA-iganje deUvskih mezd *> gospodarska dejsttva in ta dejstva so sprožila nujno vsa velika mezdna in tanina gibanja. Posebno glede artevbinske stroke je bil poloifti lotos junij« v znamenju znatneg« koAJunkturnejla dviga. ki mu je sledilo dviganje mezd. Res je pa tuđi, da nobene •troke ni kriza zadela tako težko kakor starbinsko. Skoraj polovica stavbmskih delavcev je zaposlenih koenaj 4 mesece v letu. Zaradi prekomerne ponudbe so padie mezde v tej stroki na tako nizino, kakor v nobeni drugi stroki. Neznosen poVožaj delavcev v tej stroki se je ixmzil t stavkah. Kolektivne pogodbe v tej stioka pred L 1955 spk>h ni bilo, V začetku oktobra letos si je priborilo okofc polovico delavstva *li okoli 5600 delavcev pri visokih in nizkih gradnjah kolektivno pogodbo, v kamnolomih m opelearnah pa okoii 500 delavcev. Mezde v stavbinskt stroki so bile zvišane za okoli 30%. so pa Se vedno prenizke za sezonsko delo. Stavfcov-no gibanje je bilo raxinerom# kratko. V primem z avgustom Vani je bilo teto« avguata v stavbinski stroki već zaposlenih nad 5000 delavcev. POLOŽAJ V TEKSTILNI INDUSTRIJI Večma brerposefnifa pri boTrah dela je noal je rosledica letoanjega cnezdnega gibanja teksUlnega dedavatva. Pred 1. l^io. ni imelo pri nas uobeno teJostđlno pod je t je kolektivne pogodbe z delavstvom. L>ane6 ima koiektivno pogodbo v tekstilni industriji od 14.200 delavcev okoH 11.000 delavcev, to je skoraj 80%. V mezdnein tj i banju tekstihiega delavstva se te iz kazalo, da organizacije, kš «o gibanje vodile, nišo bile kos nalogam, ki so si jih stavile. Posledica tega je bila nepotrebna zaostrenoet v borbi, zaradi katere je bilo po zopetnera obratovanju v tovacnah već sto delavcev aa cesti Se daness je iz goreajskeg« takstiLnega pod-ročja 273 delavcev, med kaierinii je preče j zaupnikov, na razpok>ž«nju. Iz man-bor&kega podrocja jih je na cesti 30, iz okolice Ljubljane pa 11- Pristojne stro-kovne organizacije se trudijo, da bi na ta ali oni na&n spravile te brezposelne deiavce nazaj v tovarne. Tovarne to izjavile, da jih ne potrebajc/o, ker ao zmaoj-šale svoje obrate. Sicer pa je tekstilno delavstvo zadovoljno s doseženo kolektivno pogodbo, katere sp&ni del K dober ra s katoro so pnzrmoe dc4avake o^aouacftie. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo v dravski banovini ie Wla sldeojena 23 septembra. V tarifnem pokreta je bilo okoii 124)00 delavcev rn delavk v 36 podV jetjih. 46.000 DIN ZA PODPORE. Položaj v drugih strokaih iodustnje ta obrti homo podali ob drugi pHiii. Gledm brerzposelnosti je treba še otneoriti, Aa ta nar&ača v gostinatvu, ker gre se»ia proti koncu, v kljucavničaratvu m sorodniii obrtih, ker so nekatere večj« tovarne selo zroanjšale obrate, v ženskih polriicih pa je brezposelnih največ skižkanj ter zasebalh tiradsiic in pisarniških pcmoiDih moči, V septembru je Borza deb y Ljubljani ir plaćala brcaposelnim uradoikom vaeh vrrf kot podporo 846 Din, kvalificiranim ćelavcem 15.212 Din, oelcvaJiriciraoJtm Ker vsebuje hamamelis, odpravi majhne poikodbe na polti in nećtstoto. Ako redno uporabtjate to kremo, Vas bo „on" vedno občudovaL ELIDA KREMA IDEAL jeloških šolah je dovolj dece, da bi bilo preventivno zdravijenje mladine velikoga pomena. Za tajništvo je porofial g. Košca, blagajno pa je vodil jr. Marcon. Zelo Iepo je bilo preda van je podpredsednika lige dr. Kocija^čiča, ki je poljudno, a zelo stvarno obrazJožil n-evamost jetike, zl.isti pljučne, ki pobira na ti6OČe ljudi, Po razrednici je spregovoril g. Skalar, ki je prmeeel pozdrave osrednje zveze, ter nag-lasil, da bo centrala vedno rada podprla stremljenja li^ro v Skofji LokL Odbor je ostal isti. le da so je raz^iril, zamdi še u^pešnej&e^ra delovnnja V odbor bo prišli gu. Markuljeva, ga. Hod-kova, gdčna Pagonova, £. Bak^ rz R^etee, doĆim se bo zastopnik induf»trijcev še naknadno kooptiral. SpJo^no je bila namreč po-udarjena iahteva, da delovanje li^re ne »"me io ne more mimo delodajalcev. ki morajo biti tildi zainteresira-ni na tem, kako je % zdravstvenim stanjem v njih obratih. V srvr-ho ekspeditivnejSega delovanja je Hl izvo-Ijen Se petčtanski odboT. progTam dela pa je bil prepoSčen odbor«. V rarpravi je po-udarjal g. Bakšič važnost Iigirtejra delovanja, saj gre z% zdrav je družia, naroda in s tem za zdravje države. Vsi delavoijni w> vabljeni k »odelovanjn! V najlep&em Bpora-znma je bila uspela sknpdčina zaključena po 11. uri. Martin Rakuša eoletnik 9r*dOč€ ob Drmri, 24. oktobra V srodo 28. t. m. proslavi zaslužni bivši obrežki inpan in aedanji podžupan zdro- iene občio« SredlHe ob Dravi £il in zdrer •vojo ćOletnioa UoeČ m v trdi ioa žMjenja si je Mavljenec pcwl 36 leti s Mcromnlmi arod* atvi uatanovU svojo ^mf*^ domadijo, ki jo ob neumorni aopomoči avoje pridne go-ape aopnoge vestuo in vroroo vodi še danea. Vigojen t »tanh obrežkih tradicijah je bil naš Rakuša že od rane mladosti vzgleden Sovenec in Jugoakrvan. Kot tak je aode-loral akoraj v vseh »rediScih drustvifa. Bil je aoustanovitelj in prvi podstarosta sredi-alcega Sokola ter je moral radi tega med-vojno iupiti mamikaieri kelih žalitev tn preganjanj. OCvrščcn po prizadetih mu kri-vicah je po vojni s tem većjo vnemo po-svetil svoja izkustva napredku in gospodarstvu ter je kot vzgleden gospodar in vinograd nik, kot rečeno dolgo vrsto let županova! občini Obrež pri Središču. Kot predsedntk krajevnega odbora JNS je mnogo uspeSnega truda posveti] grad bi ceste Obrež-SaJovci-Krčevina, katera cesta je pravi blagodat za rukajsnje prebhral-•tvtx Svoj Vlnaki vrh časti in neguje. V zahvalo sa to mu prina&a te njegov tuskulmn dovolj ilahrne kapljice, kapljice, ki jo vedo najbolje ceniti vsi njegovi mnogobrojni znanci m prijatelji, ki so m že uživajo njegovo m njegove blage goape aoptoge, voj^ ne Sredi šcanke, pristno akrranafco goa«i>-Ijublje. Dane«, ko ao otihniti klopotci o«Sm «spaa Slovenskih goric, daiies, ko brni sladld — četudi pičlo nebrani — most v aodih svo^o ljubko pesem, zadobiva prijateljevo alavie svoj posebni pomen, ki naca narekuje io-ljo, naj naš Martin mimo vseh trdot vs«k-danjega življenja v »talnem zdravju m oe-skaljeaem zadovoljstvu stopa nainej do skrajnih me ja človeskega živi jeo jal X Skofjelo^ka meščanska šola Ko je bila pred dobriml stirunl leti otvor-jena v Skcrfji Loki mesćanaka aoia, a« }m sploSno povdarjaia zahteva, da imej aola obrtno-kmetijaki znaiaj. Morda vpraJanJe tipa Skofjelodke medčanske soie niti ne M bilo na novo sproženo, da ni priiei »akon. ki tipa, kakršnegra si je osvojila akofJek>-Ska medćansko sole ka občlna, spk>h na pozna. &e aktualnejde je postalo vprataoja v trenutku ko je ministratvo odloćiko, da se uvrsti k>&ka Sola med tipe kmetijalceg& znafiaja. Prvi so se og-lasili obrtnik! m sab-tevo, da obrtnJški stan pri vxgoji me*6a»-ske mladine ne srne biti izvzet, svo>e mne-nje o tej sadevi pa so izrekH tuđi ob£m-ska uprava, 2iajednica doma is mesćanaJce dole m nastavniSki zbor. Val ao ae odlo&li po tehtnera prevdarku predlagBti odločujo-ttm činiteljem, da se preoanuje dola v obrtno industrijski tip. ker je stadij načrtur pokazal da imajo dole te smeri hajtcA možnoeti ustreći po trebam obrti, industrije tn trgovine, tn kar je tuđi upoetevmnjft vredno, tuđi potrebam kmetij,stva. To odk>ćitev pa so n&rekovali se drugi, jako tehtni razlogrl das je namreć pokazal cta t Širokih vrstah kmetiike^a pre>btva*-stva v lofikem okolicu Se ni toliko zanimanja sa meSčanako Solsko vzgojo mladtike, kakor se je prvotno prlčakovalo. Od te-toSnjOi absotventov Sole se bo menđa po-•retll kmetljBtvu le en sam, doćim odhA-Jajo vvl drogi (preko 20) v đru^e pokUoe. Lepo BSJDiovan kmetijski tefiaj je padel ▼ vodo, keF ao m prljaviM samo trij* rater*-■eoti, pa tnđl svoje£aani celodnevni kme-tl|ski dan v Skof^ L^ki je Dn v stvari da-le& pod sadovoljivlm uepehom. Polegr te^a bi bOo pri kmetijski smeri iole potrebno tndi potekusno remlj«Če, s Simer, bi MM v ■vezi novi Izđatki, kar bi pa v sedanjih pri« ■■rah gošomo naletele na odpor. Iz TrbovelJ —— x>csce3Vv •v/cin. LetoAiijl Lukežev aV-vanaU In kramanari sejem, iri >e bil dru^i leta «ok> dobro oblakan, je Ml eden n*j-slabah v zadnjih letih. Dočim so druga lcfai priđt oa trn. sejem kramarji in žrrrnski tr-Ocrrd od vseh koncer m krajev n*5c o*>e domovine, jfli je bilo letos zelo malo. Blago so rastavili večinoma le domaći obrtnfci. med tem ko so bili stojnićarji h drugih kra-jev lc redki Pa tuđi živin&kih kupčij >e bilo bolj iMk), ker pa4 ni bilo kupčev m, makv številno žhrino, ki so jo kmetje prtgnaJi. — Koliko zakolje}o goveđi na&i mesarjt V Trbovljab imamo 16 mesarskih obrtnl-kov. Većina so hišni posestniki, nekaj pa jah ima obrtne losiale v najemu ali pa so stoj-nićđtrji. Vsi tvi so zaklali v preteklem me-secu 111 glav goveđi in anecr 45 prve. 49 druge in 5 tretje vrste, ražen tega pa ie 12 krav4dobasaric. Da prebivalstvo lahko samo kontrolira vrste im kakovost pri posa-meznih mesarjfh zaklane živine se je tu-kajinja občina odloeila objavijati na obi-čajen nački prebivalstvu, koliko in katere vrste goveđi so posamezni mesarji v mese-cu zaklali, kar se nam zdi zelo mi mestu. PRED SODISCEM Sodu*; Obtožeoee, ali nam boMe ie kaj poredali v rrojo obrambo? Obtešenee; Prosim, gospod «odnilc, denar sem nkradel. da bi mogel pUeaii najemnino. aodnik: No, ce je takof homo n« no*krhe-K, da vam pol leta ne bo treba plačevati Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, »obrta, ?4. oktobra 198«. 5tev. 244 DNEVNE VESTI — Promocija. Na beograjskl univerzi je bil ptocnoviran 20. t. m. n doktorj* v»*f a zdravitatva g. Mllan Perutek U Ljubljane. Mlađemu doktorju iakreno čestitamo! — Diplomirana je bila z Prodano ntjvesto«, ki jo je na novo na£tu d>ral slavni dirigent VacLiv Talkh. Va< predstavo bo oddajala tuđi če?koslovaik;< radijska postaja na kratke valove po vsen avetu- Na českoslovaAki državni praznik 28. oktobra bo oddajala slavno&tni koncert iz Snietanove dvorane, ki bo na njem Va< lav Talich dirigira! Sanetanov ciklus »Moj. domovina«. Ražen tega bo oddajnl »Pm dano nevegto« švicarski radio. Tulu-hov koit cert pa francoska radi jaka postaja v Stra^s bourg-u. švicarski radio bo v eetrtek 29. oktobra ob 21.40 oddajal za proslavo C-e-škoslovaSkegt* narodnesra praznika samo fa» Ško «rtn»ho in recjtjuijo. — Italijani kupujejo našo živino. Uradno se še ni pričelo izmenjavanje blaga med Italiju in Jugor>Iav^jo, italijanaki trgovci pa že skiepajo pri nas kupčije. NaSi trgovci se najbolj zanimajo za italijaneko predivo, italijanski pa za n.'išo živino in les. Po novi trgovinski posrcnlbi smo dohiH v Italiji la živino kontinent 10 milijonov Hr. Do konca prihodnjp?a leta bi morala Italija kupiti v na?i državi okrojr 27.000 glav ?o-veje živine v vrednosti 33.2 milijona Din. Med italija-nskimi trsrovci pa prevladuje na-ziranjf. da bi bilo treba kupiti v Jugoslaviji vsaj za f?0.000.000 lir iroveje živine. Ita-lijanocn nmareč mnogo bolj konvenirajo ccne naše živine, nf^o madžarske in ni-munske. Ie v tekočem mrseou &o Italijani knpil pri n.is okrosr 1"> vajronov živina. ZLATI KODR£K1 Shirlev Temple KONFETI Friedl Czepa, Hans Moaer, Le vceraj sc»tal z našim artovnim kiparjtm I venom Meštrovičem Govorila *U o po-stavitvi sptmenika kralju Karolu I. in kralju Ferdinandu v Bukare&ti. Oba »po-menilca bo izdelal Meštrović, ti je odpo-tovaJ skupaj z rumunskirn ministrskim predsednik v BukaTešto. — Iz »Sluzbenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 86 z dne 24. t. m. objavlja odločbi kraljevskih namestnikov o zaključitvi redne^a za&eda-nja Narodne sknpočine in senata in otvori-tvi no-vefra rHn^^n rasedanja, uredbo o oprofttitvi Uikt»e za prenoe nepremifiota, ki bi, navodila za Uvrievanje uredbe o opro- stitvi od takse za presos nepremićnin, ki jih pridobe denarni zavodi po prisilni đras- bi, uredbo 0 odkupovanju đomafegm bom- naža. navodila ia pogodbe o kartelih in za /.bor ovan ja ćlanov kartelov, potni pavšal in uniforma davčnib uradnikov, sredstvo za •ienaturiranje sladkorja. novi t«ea^ za dr* /.avne pa pir je, ofarm£unanje zlatega franka pri pobiranju iaki ta vizum potnih lifetov, [iristop republike Čile k meduarodni kon- enciji o prepovedi uporabe belega (rutne- ie^a) fosfor ja v industriji vžig&lic, pri stop '"stonije k mem. Dobi 6e v ti-skarai J. Bla^n^ka nasled. v Ljubljani, Breg št. 10—19 in v trgovinah. Wm FILMSKA MATINEJA Z.K.D. ■■ JARMILA NOVOTNA v najlepii Leharjevi opereti FRASQUITA Hana Bollmann, Heinz Ruhraann, Hans Moser LehArjeve melodije, g"laa Jarmile Novotne in Moaerjevi dovtipi. Ce že ne za vaakega v«e, pa vsaj za vsakega nekaj! Predstave v soboto 24. okt. ob 14.15 popoldne in v nedeljo 25. okt. ob 10.30 do pol dne. VELITNEMKINC MATICI I Cene sedežev Din 3.50 in 5.50 J — Radio Ljubljana bo prinašai jutri r nedeljo 25. t. m. ob 20.90 operetne duete operneg«. pevca gr. PrancU in ^d*. Dragr*-ce Sokove. — Važno za avtomobitski m vprežni promet: Železniški prelaz na Polhovgrajski cesti na Viču bo dne 27. t. m. od 7 do 16 ure zaprt za ves vozovni promet, ker se bo popravljala želeasniška proga na te-m kriiiiću. Mogoč bo le prehod /a pešce in kolesarje. V* tem času bodo vozila iz Dobrave proti mestu vozila po občinski cesti čez želez-ni-ški prelaz pri km 436.307 pri Viikem po-kopališCu na Tritiko ce«to. Vozila iz me-sta proti Dobra vi pa v obratni ameri. Isto-tako bo dne 29. t. m. od 7 do 16 ure zaprt tuđi železni&i prelaz pri km 436.9002 na Tržaški cesti pri Dalgem mostu na \lču. v smeri proti mettu bodo voz U a od Klo basarja na TržaSki cesti preko Kozarij na Polhovgrajako ceato, do viške cerkve. Vozila iz mecta proti Logatcu pa v naaprotni smeri = Ustanove Iz podpornejca tklada, Vite-škega kralja Al«k«aadra I. Zedinitelja, za pod pira nje oilromaienib in mieiiiaflili bivših pripadnikov Zbornice sa TO I. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpi&uje za leto 1996. za uboge one mogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po l>ln 100. — Proinje naj •« posijelo Zbornici za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani do 20. novembri 19B6, opremlje ne z doka/i kakor tuđi » potrtom občin-skega urada in pristojnega rdruienja. da je prosilec obrt ali trgovino a*mo*tojno izvrše-val. pa je aedaj ne izvrJuje v*S, ker zaradi onemoffloati ne more več delaii in je obubo-žal, odnoano da je proaUca ouemogla uboga vdova blvtoga zborničnegi pripadnika Prošnje onih. ki nteo irrrlevali *amo»tojuo kakega obrta aH trgovine in tore) nico njkdar bili sbonaični pripadnik i, ne prihala-jo v poitev I Matineja kina Union I ■ Danea ob 14.15 in jutri ob 11. dop. I I po snimanih cenah 3.50 in 5.50 Din I I FBANCIAKA OAAL : PETBM I [ Smeh! Smehl | — Motan potres. Seizmografeki aparati aa ljubljanski univerziteta! potrebni opazovalni-ci ao vCeraj ob 7.o6 zarnamovali moćan po* tre«. ki ga sicer pri na« ljudje ni«o čutili. picenter potreba je nioral biti v oddaljenosti približno 80^0 k«i od Ljubljane. Potre« *o beleiili aparati eno uro In a|per brez pre-eledka Do*iej te de ni mo^lo u«otovUi. kje ?e Iri! pdrec. — Pojasnilo. Pred dnevi smo poroćaii o tragični smrti u radnika Kmetiea. ki pa je avtobus na logaški cc*ti do smrti povozll. ko se je peljal s meeai-jem A. Rusom iz Do-lenjefa Lo^atca v Ljubijano. Državni to-ilSmt je oradil g. Roaa taradi ma loma me ibIbJb V načwn poppdsl« o toj racpmvi Vsem iz Ljubljane in okolice! KINO IDEALoS^^ K R I Ž A R J IU Vsf9 kl so ta vetefUm ie gledati, sf ga zelifo ie to im vUUtU Oni 909 hi gm boda tamuđili pogledati, nm bodo potnali naivmčjega čuda fttmishe tehnike, M %m prlharana v tem moistrskmm delu. Frođstave ma ob 16, 19. Ia 21.15 ori. Nc famo »ogcđa tuOi VI morate biti elegantno oblečeoa! Izberite pri nas blago, ki Vam ugaja , iflanuf afctura" lu d* trgovina, ki Vas želi boljše poatreAi Mestni trg 17. smo po pouioti sporučali, da je zaradi te neereće prišel g. Rus v tapor. Hrišel je pred sodnike in ne v zaoor. ker so ga po ne* sreći odpeljaii v boinioo, ker je bii tuđi sam po škodo van. Zaprt g. Kus. ki je znan po*t«njiUc in ugieden obrtnik v Logatou. š© ni bil nikilar. — Nova grobova. V Kranju je vceraj umrla pose^tnica »a. Helena Pavšlar. Pokojna je bila dalec naokrojr znana kot vzonia mati in dobra gospodinja. Pole« ćvojcev jo bodo teJlco pogrežali v«i, ki *o poznali njeno ple* mea^to erce. Pogreb bo jutri ob 16.30 aa pokopa^^če v Kranju- y Ljubljani pa je umr*a danes biloa po*ostnica ga. Vida Me-hl«, roj. Košieek. Polag težko prizadetega soproga zapušdn ž&lujooo hčerko Vido ter brata Ivana in Joieta. Pogreb blage žene bo jutri ob 16. iz Florijan^ke ulice M. 17. Bodi j4na Uh ka zemlja, teako prixadetim evojcam nafte i£voja vozila pred kom^iio za preizkužnjo vozil. To je zadnji pregled in promet z nepregledaninii vozUi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo većinoma oblačno in /m^rno toplo \Teme. Veeraj je nekoliko deževalo v Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Zagrebu, Sarajevu in Slcop-Iju 16, v Mariboru 14, v Ljubljani 13.4» v Beogradu 12. Davi je k&zal baiometer v Ljubljani 767.4 mm, temperatura je zaar šakt 7.2. — Veliko tibotapetvo t oba ka. Zagrebška policija je razkrinJcala družbo tihotapcev tobatka, ki je žc dolgo posdovala in zeslu-žila teike tisočake. Til«)ta.pci so kuoovali tobak po 40 Din, prodajaU pa po 200 Din kg. Policija je zaplenila 105 kg najfinejše-ga hercegov&kega tobaka. Družba je bila zelo dobro organizirana, vodil jo je policiji že dobro znani Ante Tonnas, spreten tihotapec. Tob*.k so dobivali v&činoma iz Livna. — 2ena z denarjem in dragulji izginiU. Zagrebakd gostilni^ar Ivan Fahca je pri-javil policiji, da je brez sledu iz^finila Zora IvančiČ, stara 34 4et. F*lica in lvan-čićeva sta i-ivela v divjem zakonu. Z itjo je izginik> 38.000 Din, vložna knjožjea Mestne hranilnice za 20.000 in za 10000 Din nakita. Ivafioičeva je vzel« s seboj tuđi 14-letno gost i ini čar je vo hčerko Ronw-no. Falica domneva. da je popihala proti Sisku m sicer z nekim Franjo Murador-jem. Policija je izdala za njo tiralico. — Nova planinska koča na Sljemenu. Jutri bo na Sljemenu pri Zagrebu svečano otvorjeina nova planinska koča Pension Prekrati^, v kateri je 10 sob in lepa jedil-mo«. — Za novinar fa se izdaja. V Zagrebu ie je zopet pojavil slepaT in pustolovec Mirko Weiss, ki se izdaja navadno za no-vinarja. sotnidnikia z«greb§kih in beo^raj-sJcih Kstov "ter izvablje od trgovcev denar, češ da nabira oglase. Policija je izdala za njim trralico. Slepar na^topa pod izmiš-ljenimi imeni, n^jraje kot Mirko Lukač ali Mirko Vlajkovič. Rojen je bil leta 1901 v Osijeku in je po pokliču privatn-i urad-n.ik. — Američani se boje n©vamosti v Sredoeemskem morju. Agencija ^American Express« iz New Yorka je organizirala ta začetek prihodnje pomladi in ta letoanji avgust dvoje potovanj ameri^ih izle-tnikov na veiikem potniškem parniku »Ayuitania«. Obe potovanji 90 pa Ameri-5ani odpovedaK in »icer zar#di nesigurna-stW na Srezem*kem enorju. Iz Ljubljane —M Koaare« lim1*^© »portnih deUvc^v. Jutri ob 9. bo v 8^Jni dvorani mestnega magistrata I. kongre« zim»ko e-portnih de-lavcev Jugoslavije. Kongres ima namen do-locili amernke, po katerih nai se izpopolni dek> za razvoj in povzdigo rimskega &por-ta. izbo^isa organizacija in tehnični ustroj, dalje kako naj se pri+e^ne mlad-na in »ploh zbiidi- vecje zanimanje med ljudstvom. Na kongresu no poročal po«ebni kongresni re-feratni odbor, ki je bil izvoljen na zadnjem rednem obenem zboru JZSS in kj je ie izbral potrebo gradivo, ki 3e bo po šltlepu kogrefia izrodilo v izvajanje posameznini »ekcijam. Referati obsegalo nova doloCila glede pof»k>ran!a mlad*n«ke sekcije, tehnič-ne sekcije, zdravstvene rekcije, propagandne e^cije bi orR»nizaeijdke aukcije- Po irvo-litri ««kcii bo kongre* prekinjen in ee bo nadfrljeval ob 15. # poročiti &ekc»j, dalje ee bo glasovalo o predloženih re^olucijah. na-kar bo koogre« zakljudeo. —lj Maaiea Komanov« t«ije «boUl&. Pt- 6atelji«a in priljubljena Dredava?eliica v radi u, niagi^trttna uradndea Manica Komano-va je pred dnevi težje obolela % je morala na zdravljenje v «i>^ošno bolnico. Maniea je že pred meseci prestala dve operaciji zaradi oboleuja na slepem črevesu, njeno galije pa ®e je v zadnjem času ponovno poslabšaib. Njeno zdravje ie posebno trpezo odkar *e , je morala umakniU v službi iz kulturaega od delka na magietratu. kjer je deeeUetja de-lova'a v svojom pr'jubljeoem arhivu, na novo me^to. ki ie zahtevalo od nje ve^jih na-porov. ČeRrav mofno o^labela. p» je naSa Manica ostala taka. kakršna je b^a inje vzlic križem in težavam tuđi v bolnici med bolez-nijo ohranUa evoj prisni humor in mno^o dobre volje. StevilnJm nienim obi«kovaleem ve zmerom povedati kako zabavno % je polna optimizma. Upamo. da ©e bo kmalu popravilo tuđi njeno zdravstveno stanje, na veselje širakega kroga njenih prijateljev in | znancev in mladine, ki tako rada posluša v radiu »teto Manicot. —lj Vefernl trg;o%'shi tećaj na Chri«*©-fo\ein uineno zavodu, Domobranska 15: Pouk prićne v ponedeljek 26. oktobra. Informacije in prijave vsak dan, tudl do 7. ure zvećer. Po-ućujejo se tuđi posameznl predmetL —ij Ceško$lova:&i narodni in driavni ! praznik 28. oktobra proslavi Ju^oelov.-Če^ko-slova^ka liga v Ljubljani na *ve&an naJin z otvoriiviio velike raz«Uve Čeiko*lova§ke knj'ge v sredo ob 20. JC liga potiva za- vedno 6loven8ko ljubljansko inteligenco, da ee te proslave kot veako ieto poltnoštevilno udeleži. OOLEJTE SI NOV SPOEED v dancineu „NebotitaiKn44, j kjer nastopajo: čarovni mojster Amo Bali, I ki vzbuja s svojimi izrednimi eksperimenti in čarovnijami veselo razpoloženje ter polno sraeha in zabave. * Plesni duo Derks s posebnimi plesnimi atrakcijami ter plesalke: Tatjana. Violetta, Gerđa in Šonja. Začetek ob 23. Vstop prost. —lj Filmska matineja ZKD je zopet novo presenećenje za kinopubli o, saj po-je v eni aajlepšLh operet svetovnega formata, priljubljena Jarmila Novotna v naslovni vlogi kot Fraaquita. Opereta >PrasqUita-s je en sam niz nepozabnih nae lodij, film pa jo je opremil z vaean ćarona. soDćneg-a jugra, z idilami razsipne žive prirode in morjeaai. In če že gro varimo o opereti, ne smeino pozabiti na neizbežne dramske konflikte, ki jih reći Hana Moser tako edinstveno po svoje, da vzjbuja pri publiki vedno in vediiD veselo razpoloženje in dobre volje več kot preveč. Kot kriterij navajamo samo glavne vrhove: Jarmila Novotna, Hans Bollmann, Heiz Ruhrnann in Hans Moser in upamo, da smo s tem papolnoma upravičili sloves Leharjjeve filmske operete »Frasquita«. Predstave v Elitnem kinu Matici v »o-boto 24. t. m. ob 14.15 in v nedeljo 25. ob 10.30. uri dop. vse posetnike, ki so prišli preteklo nedeljo prepozno k predstavi, ponovno opozarjamo, da se vršijo ned"?ljske matineje 25KD na sploano Željo občinstva redno ob pol 11. in ne več ob 11. kakor doslej! Cene sedežev 3.50 In 5.50 Din. —lj Netnščino, stenografljo, strojeplA, knjigovodstvo itd. se lahko naučite v dnev-ne-m ali večernem tečaju na. Cnristofovem učnem zavodu, Domobranska 15. Honorar najnižji. Informacije in prijave vsak dan. u— Velik film, ki žanje trlumf. »Križar-jio srednjega veka — križarske vojne. Nepozatane so slike v katerin se nam tu na platnu raavi-ja pohod evropskih kraljev na čelu svojih železnih vojak v deželo, kjer je tekla ri-beljka kršćanstva, da jo iztrgajo iz rok krivoverskUi Saracenov. S čudovito m avoji izvoljc riki Berengariji. — Fihn, kl nam ga Je s »KrižarjU ustvaril Cecil B. de Mule je nedvozano njegovo najniočnejše đelo tn vobče eno najboljših del filmske produkcije apk>h. Nlhče, kl se noče pripraviti ob reaničen užitek, naj ne*zamudi prililce, da si ogleda to mojjatrovtno filnrske umetoo-sti, ki teče v kinu >Iđeal.< —lj ///. poljudno-znastveno predavanje PrirodosIO\>nega druitva. Kako organizmi nadomeščajo izgubljene dele II Predaval bo univ. profesor dr. Hadii J. Dočim nam je v prvem delu predavatelj pokazal regenera-cijo, t. j. obnavljanje izgubljenih delov or-ganov pri nižjih živalih in pri rastlrnah, nam bo v tem drugem delu povedal, kako se vse to vrši pri višjih iivalih, t. j. v prvi vrsti pri vre ten čar jih. Pri tem bo pokazal tuđi na nsrodke regeneracije, Wo se na pod-lagi podobnih draži ja jev, kot nastopijo pri dejanski izgubi katerega dela, razvtjajo po-polnoma nepotrebni in odvečni organi. Lep tak zgled imamo v kaci s dvevoa ^»mmft, ki so jo naSli pred kratkim v Koćevju. Pri predavanju se bo predavatcij ozirai v prvi vrsti na dela domaćih znanstvenikov na tem polju. Prtdav&nje bodo pojasnjevaJe števil-ne barvne slike. Predavanje bo v torck 27. t. m. eh 20. uri v dvorani De Uvlake xobrni< ce. Vstopnina 2, 4, 6 Din —i\ Davica £« ni ukroćena. Po nw*tu ia okolici &o obolenja ra davico re vedno pre-cej podosta. Nevarna bo-ezen ^e ]e mfd otro-cd zelo razpa^ia in je ni iiK>v,rfvie zatreti. Obodenja ®o bUa Uredno {naočita jiomLadit ni&o pa izostala \-©e poletje ia idaj na jet*en se »pet ninože- V otroAko bolnico pripe^jejo skoraj sleherai dan po ve^ bolnih otrok tuđi 7. dežele, ilabti Lz industrijskih krajev na Gort*n;^kein. — Umrli so v Ljubljani od 16. do 22. t. na.: Dr. Amejec Ivan, 60 let. pr\ ie&or, Uršić Franc, 66 let, bivši davAni upravi* telj v p., Želeinikar Marija, vdova Velka-vrh, 88 let, vdova trgovca tn pOJM^tnika, Rupnil{ JosipLna, roj. Cvek, 51 let, vdova žel. kurjaća, Fantini Valerija, roj. Hel-versen, S8 let, žena trgoviaffa zaatapoi-kaJCotie Emil, 5 mesecev, aln sluškinje, Bajželj Avgu5»ta, roj. GrOnfckd. ft3 let vdova posestnika, Medved Terezija, roj. Cernetič, 61 let, 2eaa up^k. poštnega sluge, Skubic Marija, sestra Ivana, 46 let, Marijina sestra, Stropnik Marjeta, sesrtra Antontna, 62 let, tisnniljenka- V ljubljanski bolnici bo umrli: Serin Franc, SO daai. fet. Vid nad Ljubljano, zidan Zdravko, § let, sin Stepajrice, Novj- Marija, 20 let, šivilja. Novak Ana, 5 mcisecev, hći hišaf>-ja, IŠka vas, Bergant Franja, 47 let, po-strežnica, btvaližće neznano, Rupnik Frano 62 let, mizarski mojster, 2ialar Milan, 18 let, šoL učenec, Salka vas pri Koćevju, Stražar Ivan, 2 leti, aan kaj&irja, Sp. Pa-lovOe pri Kamaiku. LKnrren^ič £>mili^a, roj. Kofol, 33 let, žena delavea, BaJtoi Ludvilt, 13 let, sin poseatnika, r>ra^ra pri Čabru, Modlc Ana, roj. Markoll, SS let, žena poseatnika, Pajnič Jodte, 52 let, reo-kovnik, Mihellč Marija, 62 let, trgovka. Kalan Franja, poj. fcnnta, žena delavtsa, 2upan Jožefa, 6 let, hfri mizarja, Tržift, Kos Franc, 65 let, posestirik, Sv. JorlJ pod Kumom, Ko§fej Pavel, 59 let, iand, narednik, št. Rupert pri Krškem, Cilesw šek Martin, SS let, profesor v p. —lj Uprava Huhadove iwpe poetednjSS oporarja vra včlanj^-nA pevsk* drufctvia, nag takoj poravnajo zaostalo ftlanarrno. ker potrebujemo denarna sredstva za prir^ditev župnega konoerta 6. nov. Pošljite takoj podatke m slike. — Za pevovodje naatopajo-čih pevgkih zborov na župnem koncertu jd v pon€«deljek 36. t- m. ob 18. važna »eja r sobi St^v. f>. CRashefK^ Matice-. — Uprava. u— Lastnifc© »vtahici^ov, kl nameravajo 1. in 2. novembra voziti k Sv. Križu tn nazaj, opozarja mesfcno poglavarstvo, da roorajo prožnje za začasno dovoljenje vložiti najkasrieje do 28. t. Tn. opoldne pri obrtnem oddelku mestnega poglavarstva. n— Vodstvo na raz»tavi nmetniftke «bi>-pin« G. A. Kosa, Mine Malena, Franceta Gkiršeta tn češkega gosta Jana Slavi/S^ a iz Prage bo ixael v ned:el}o 25. t. m. ob 11. uri 6qp. v JakopiČevem paviljomi g. Ivan. Zorman, iipravnik Narodne galerije. —. Opozarjamo ,da bo raastava v nedeljo zadnji dan odprta, —4j Filozofsko društvo v Ljubljani za čim «jan«s 34. t. m. s svojhni rednimi ptredava-njL Prvo pretlavanje bo 'imel univ. prof. dr, Anton Liebert 'n Beograda: »Aufirabe and Stelhing Aer Pbilo«opiiie m der Gecre!nwart< •fNalo^e in me&to filozofi}© v #eda*i}o»ti). Predavanje 6e vrši cb 18. ▼ mineraloSketn institutu na univerzL Vstopnino nL —lj šiškarji! Sadjar%ka. in vrtnaisika po-/iružnica priredi v torek 27. oktobra c*> 10.30 predavanje: 0 pripravi vrtne tetnVy> Pridrte ▼ Sokrt —lj Plesni nvođ »Jenko« v Kaztni ima drevi plesno vežbo. Jutri »nedelJsM po-poldanski t©Čaj< od 4. do &. ure. V ponedeljek ob 20. >zaćetniški tefiajc za novin-ce-dame tn gospode, kl »e Se sprejemajo. Poaebne plesne ure in Informacije dnevno. Dija'-i-akademlki imajo popmat. —lj Lotkovno gledaliSće Sokola L nft Taboru priredi v nedeljo, dne 25. t. m. premiero prravljWne lutkovrve Igre: >Jur-ćek v kraljestvu palčkov« ob pol 16. uri. Igra se vrši v zelenean car^rtvu vile C\Te-tane in čoidežnem kraljesst\n malega kralja palč':ov — EVobromila. Lutkovni odfiek opozarja *e sedaj na Izvirno lutkovno igro br. Grunfelda: ijurček-imućar. —lj Reven uienec je izgubil denarnico a 15 Din. Pošten najditelj naj jo odda na policijo. Iz Celja —c OW4n»ke volitve v celjske«! srezo. Jutri bodo volitve v 9 obćinah celjakegra aresa. Pozivamo vse velilce, da grlaaujejo jutri za sledeče liste: v Braalov-^ah za listo Franca piaskana, na Gomiljskem za. listo Josipa Skete, v Grizah za listo Franca Kocaka, v Kalobju za lLsto M^ihe Sa-lobirja, v ftt. Petru v Savlnteki dolini za lLrto Andreja Cetine, v Skcfji vaai za listo Antona Oporna, na Te-harju za listo Berdeva, v Vojniku za listo dr. Rudolfa Mikusa in v Žalcu sa listo Rudolfa Lor-berja! —c Xo£no le*arnl*ko sluibo ima do vdtetega petka 30. t. m. K-kama ^Pri kri-±9c o» taMja Petra cmtu Stev. 24 i »SLOVENSKI NAROD«. Mbott, M. oktotm 1«& Stru 9 Višnja gora dobi moderno kopališče Potrebe siromaiiiega ljudstva 90 gm prikilcale v grljenje in ljudstvo ga pontaga graditi \ lanja gora. 23. oktobra 2e več mesecev grade Vi^njani moderno kopa^iž5e, ki bo prvo te vrste na Dolenjrfkein v javnosti pa niolče o tem, ikakor da bi se ba^i, da bi i im £a kdo ne odnesel. Vendar j»a je ta njihov etrah neupravieen in s-o i^a-rao skromni tako, saj je ^kromen tud," nj i* Iiov patron polž __ da se noeejo preveČ bahati v javnosti. Ne, liočejo, skoraj bi moral reci nooeta, kaj ti plavna delav^a. na ka-terih leži v*a in odgovornost eta kont-no le Groznije Franc ln Turk Alojz. Ta dva *ta začela, ta dva za-'nteresirala javnost, tii dva žrtvujeta innoiio truda in časa. Zan'm.ilo ine je, kaj ^cvljia o svojem de^u, kak^ne krize in telave imala in kak^ne nacrte za bo* doSnofit. Na5el sem ju med delavci. enaka med eoakimi. — Zakaj ste priec'i Rrad'ti kopa'išec? 2.e pred desetini; leti »o misli li napravili kopaljsce v Pretilih. V ta namen to prišle že komisije, veiulaa- se pa V*6njani takrat £e ni^nio zavedali važnosti takega podjelja. ]>anee s<> se razmrre ^premenile. Vjšiija gora je me*'to, njeni prebivalci so pa \xy oi?ram-ni večiai ma^i i»ose^Lnik\ obrtnik i, travci in goetilnjčarji, iki ne pridelajo niti toliko da bi prež-ve^i &voje družine eno tret ino leta Obrtnike je unitila ina r.a«s je kljub vsestranrki po7X)rna ikoDa^ižca. Delo za povzdigo tuj-fcketia prometa v Višnji ?ori pa ee nam je viđeno tako živlienj&ko potrebno, da vsaj malo pamoreiiio tiikajšnjeinu, morda v veej »lravski banovinu najbednejžemu ljudstvu. Kljub temu, da smo že vnaprej videli v*k> nažo revščino \n vse ogromne težave, zdm-žene © tako velikim delom, se n:t>nvo uelraSi-li pričeti z gradnjo prepotrebnega kopališča. Zelo nas veseli, da ee zanimate za naše de-'-o. Zato mL?l;!mo. da vas bo to de-o še bol; zanimalo, re vam povemo, da je to delo najnjžjih slojev. siromašnih, poštenih in žilavih, za gos{x)darski napredek vnetih. Ražen g. bana nismo imeli nobene za*>Vimbe. ' — Kako ste torej začeli delo brez denarja? To je težko vpra^anje. Dela^ti sno po većini Parni. Okolišk': kmetie po nam darovali mnogo le^a in ga tuđi sami pripeljalL Nekaj ta-kih skupin imanvo eJikanih. da, >ih tako obranimo po/abljhx)sti. Kar &e tiče denar-n^li zb'rk, &o to pria;>evki rett siromašnih ^<»jev. Dobro situirani l>ogate ši sjoji, ki bi bili moralno do'žn; nas |>odpreti, &o nas omalovaževali in nismo dob-li pri njih nikako podpore. Kak>ni so dolavci in kako jih piafujete? Delajo najsironia5nejš; iz na>o otkine. Od nobe»ne hiše ne vzamemo dveh de»1avcev. Plaćani so slabo, ker smo sami eironiaK^. Zaslužijo na uro po dva Din. Pripominjamo, da V64tkega delavca opozorimo. da je U> prav za prav za«t°njkarsko de'o, kljub temu pa je tako velik na val proei'cev, ker je trenutno v naši okolici to edmo veoje delo, kjer je mogoče eiromakom v^aj neliaj zasluž-ti za veakdanje potrebe. — Ali niste med delom spremenili na£rta? Nacrt bazena je nekoliko tpremenil tehni&m oddelek banske uprave. Kakor vidjte imamo zdaj iz bazena naiaven odtok, ki je dolg 300 m. Po'oženih je 360 30centimetrskih ce-vi, ki snio jih izde'ali v la^tni režiji. Stro-ski kopalilča &o č*3 pri tein ^eveda pove^aJi, vendar pa bo režija v*ako leto veliko manj-ša, ker odpade elektr-cni agregat za iz-praznitev bazena. Bazesn je dolg 33.33 m, širok 12.50 m, najveo.a globina pa je samo l.To i". Ta globiiui ^e poveča za 30 cm, ako zapremo odtok, Možnosl plavanja bo po vsem bazenu in je kot tak zelo prik^aden za plavaliiie tekme. nikakor pa ne* eeveda za e-kakanje. M^'iLmo. da ee rediko dobi b*" zen. v katere,m se bo izmenjavalo to'-'Lko vode: zato bo kot nalaŠČ za tuJs^' l>roniet z vedno M*to 'n toplo vodo. Poleg njega bo namevfen otroski baz^n. ki pa bo imel po-vtem svoj dotok in odtok. — Koliko nialoriala sto že porabitf? Do sedaj *nio porab>ii nekai nad 150 m3 kanina, 200 m3 pe^ka. 3 vagone cementa. 15<0 kg železa, 20 m3 leca itd. Sam bazen je prorarunan na 12o 0iX) Din- — Kaksua bo zunanja slika kopališča? Na to vam dane»s nukakor Še ne morerao a sigurnost^) odgovoriti. Ceiotno lice kopalj-šča bo odprto proti žtilezniSki progi in glavni ceeti Ljubi ana—Novo mesto, to že zaradi resklame. Postaviti milimo ločeno moške kabine iii skupno uioško o'i>ačilnaco od žen-sk-h kalvin in Skupne žeiT^ke oblačiJn^e. Nekako pri vhodu priđe stanovanje za upravnika in kopaliiko reslavracijo. V nepoored-ni blizini koparšču ho tenis igri^oe. ki bo pozimi preurejeiio v dreaMdče. okrog in okrog kopal^šca pa bo lepo urejen cvetlični park. Prišli so delavci po nova navodna. Zato ecm se poslovM od prijaznih gospodov v že~ !ji, naj bi delo hitro napredovalo tn rodilo obilen sad. Noj še omenim. da nadzoru je tehn'čna dela pri gradnji kopaUžča g. mž. Ma Čak z banske uprave, ki kaže za potrebe Višnje gore mnogo zanimanja in razumeva-uja. Tako stopa tore] \yn\\ Višnja srora konono med naše napredne in naj)reduj<:»5e kraje iu če bodo ra/meTe v bliž-nj^h letih ko-'l^kaj ugodne, ni več daleč cas. ko bo konec dose-danje revšo-ne tega na'eja eUkovitega me-steca. Najprej Po'ževo- ki je v kratkem raz-dobju dveh let po v^e| pravioi za^lovelo zo da]eČ naokrog zdaj pa še moderno koj>a!i-^'e To s-ta že dva važna pogoja za uspe- šen razvoj tuj(S n* §v*>ta Je Kttrtjanc t ju£ookiU>ki pravtftd Kueiča«. Tu netto ttejo ubd 15a000 probiTUocrr, ki §o iDorcU še preveć mirni in o kAterih Ubko popn-vkm trdtmo, da većino tv»j«ga iivljenja praspe. Strauitiio so n-mr«6 odani kaji opija, ki ga prklobivajo ▼ iej provinoi naj-ve« na treta. Na aTtobwnih poatajalid&ih t KueijaĐcu m> poetaTljeo© xa kadilo* opija poftebn* biiice. Do devetih ijatraj vm meafto spi, ob dasetiti ljodje sajtringejo In pokađe aekaj pipio opija, po ioaterlh je treba zopet malo počhraii. OpoHne, ko stoji solnce najvilje, padejo njegovi larki sa W-o. pritrjeso na topa, leća zažg^smod-nik in top se sproii. To pomesii, da m je pričel v Ku^ijangu dan. Hesto se prebudi, trgovine in uradi ge odpro. Nankinika viada pa ne kaž« poeetme^a raKumeranja za tak način f i vi jenja. Odredila je nainreč, da mora r Stirita letih kaja opija ix me«ta povsem kginrtL Policija ima pravico vaakemu kadiku vzeti cigareto k ust in pogledati, 6e ni t nji opija. V^nko makovo polje bo vieoko obdavčeno. Na drogi »trasi bodo pa riieva polja oproiče-na Tgeh davkor. Med Ijudstvoni prkejajo prodavanja o fltodljivocti opija. Nočni o»-vaji razbijajo ▼ me«ta zgodaj ijutraj po vratih MLspanoev, da jib opozore, da bi lab-ko že vstaH in prijeli za d^lo. Rneljanpni samo najmimej?« ro«6to na svetu, t*tnTe5 tuđi pravo meeto lenubov. Centralni kolodvor v Brnslja V Bnuilju bo zvezan severni kolodvor m južnim. Vmeano posk>pje so začeli graditi nekaj let pred vojno, med vojna so dela počivala, sdaj se pa gradnja z vso nagttoo nadaljuje. Nacrt zveze in ceatralnefira kolodvora sredi mesta je bil do'ja leta predmet spora, ki je razdelil ves belgijski narod v dva tabora. Med zadnjim parlamentarnim zase danjem so zmag-ali konftn> p«i-staši graditve vmesnega poslop»n in takoj so se znova pričela dela, ki so doljfo poći* vala. Teinu nacrtu je bilo treba žrtvovati že mnogo zgodo vinskih spo nen'k v in ne-di mrsta so do tal peruški os' )kraj • it-pimi ulicami, star nad 100 let. V kratkem začno graditi pređo r in nje ma boda žrtvovali del krasnega botanične^ri vrta ter vo-liki oolnico, kl so jo to ispraznili. Osnutek pređo ra doloca v prvem đehi širino okrog 40 m m ilolžmo >*>."» m. Nad p;edorom zgrade podzemr d gnca&o za i.y-tomobile in sicer tako, da bo v prtmeru vojne služila za zavetišće pred napadi ts z*-i Tva, Zvcza c *r obemu Ko!orl«/r>rr>»»iti Ikv-do gradili poidrago leto. Treba bo preložiti strugo rečice Senne in zv sati ne samo južni, tem več tuđi severni kolodvor. Pri tem bodo porusiil zelezobetonski most £ez železnižke proge. ki je bil izročen prometu Sele pred dvema letoma. Stroski za ta dela so ogromni. Samo prvi del predora bo veMal okrog 50,000 000 frankov. Tako skrbe za promet drujrod, m' moramo pa Se vedno ftakati na železniških pre-lazih v mestu. zlasti na TVrfievi cesti, tu di po pet ali še več minut, predno se odpro zatvornice. Kraji največje suše Da je Spanija po svoj: zefliljepisni \op$ xn podnebju moćno podobna Afriki je splošno znano. Kijub Uimn je pa do zadnjega prevladovalo prep ičanje da je naj-bolj j»iuio mesto v Evropi ob KsTvškem morju v Rusiji. V zadnjih 20 let ft po pa ustanovili ve<< meteoroloških p sfaj v Spa-niji in iz njihovih poročil je razvidno da je v ŠpaniJT kraj kjer imajo 5e manj pnda-vin ka-kor ob K-«ni^Vem morju. To je oze-k pas obale južnovzhodn^» od uiosta Alraer^a proti Carfasreni in 80fi*y]ni pa«, ?rW!oz"m-akepra morja. Zač^nja se z otokom Albora-nom na pott iz A'oi^rfe v afriS^n printani-^p MpIHIo ?n xakljufi r oto-kom F rmentera v R*!enrlh. V tefo krajih je bPo v radnjih 5 do 8 let;h pnvprcčno letnili nada vin na »tiču Cap de Palos vhodno od Carta|rep*» 137 Tmn. v A!merii 170 na rttču Cap n^ra V za-ledju za tem p^e^m najvrčj*3 suše pa količina pndavip h:tro n»ra£5*. M^s^o Murcia ima pr>vprečno 7p 3&0 vetm padavin na leto. ValencU pa 7-40. T«di nasproti l«*Wia afri-ška obala ima več pada vin. V okolici pri-staniKu Meiille jih je 484. v Oranu pa 476 milimetrov. Rusi prodira jo v polarne kraje H9wm odkri^a nuđđh poUrnili raztakoralcer — Mir] »ovi ledolomilci SorjeUka vlada n&penja 2e vec let v«e sile, da bi dosegla redno parobrodno svezo od Hunnanaka in Arhangelftka »kori Ba-rentsovo, Karskos Vibodnosibirsko, Cuk»ko in Bebiiagovo morje do VUdivottoka. To je ie star problem, 2e mvsikatera ladja m je razbila ob njem, mnogo človežkih Siv-ljenj mu je bilo žrtvovanih. Zdaj mobilizira jo icdolomUce, letala in vse pndobitv^ nooderne tehnike, da bi človek končno pre-magal ledeno pustinjo. L#»toftni^ piovu sezona se bliža koncu. Najznameoitejši polarni ruirki ratiskovalec prof. O. Smirit r v-natelj glavne npr&ve Seveme monke poti, profesor Samojlovic in profeeor Vize po-ročajo o uipetdh letoftnjih raxi»kavanj v sovjetskih polarnih morjih. 2e pot ledolonaOoev »SBr'iiakova« in >Litke« ter katastrofa ladie »Celjufclcin« je dokazala, da se da doseči redna zveza v polarnih morjih. Lani so ptule po Severni momkl poti karavane tovornih pajnikov pod vod«tvom ledolomlleev od vAoda proti zapadu in od zapada proti vxho«tu. Letoft-nnje leto je bilo generalna preizktisnja. V julijn je Xr*Bi! B9Jsno?n6j?H tedoTomii^^ Ekspedicija na ledolotnilcii >&aev*ru Kankega morja. Napravila je zemljevide obal 40 otokov Zemlje Pranca Jotefa, kjfv je odkrila dva oova otoka, tako da bo mo-goče »edaj napraviti točnejSi zemljevil Z«^» ije Franc-a Joiela. Med dru^tmi je c^kapc« dići ja ligrotoviU, da je «everni del sootooja Zemlje Franca Jožofa nepravilno »al^lot^n na rem'jevidu- da mora biti xabel<»žf*i 12 milj bolj proti severovzibodu. Ne 6;;ano hi-krat iTinerili globino morja. in 350krat t^»pk>to zfjornjih plahti moTJa. Ug^otorili eo, da prodini eio*w vzhodno od Zemlje FrancA Jožefa v Kar»Uo morje mojročna struja tople aUant*kr> v(»-de, ki pa nima nobAne^a vpllva na IcnI, k:v-kor so učen jaki dcmnevali. kajti t^ topU'j-ša struja ne prihaja iz globine na povT^. Z ladje so vrgli 200 boj. da no doWi1i »Jerinaic* k otokom Scotta-iiangena. k otokom Arktičnega zavoda in Izve«tij. Ledo-lomika »Lenin« in >L:tke« sta vodila karavane parnikov, polarna parnika »SeJov« in »Sibirjakov« sta plula Kra§ina< je izmenjala polarnike vseh sta-nic v vzhodnem odnoku m dopolnila zalo-ge teh stanic. Parniki »Smolrnsk«, >.T:skra< m »Vanzetti* eo pluli do izliva sibirskih rek in prodirali skozi Karsko morje od vzfcoda. Po K^mskem n>orju je plulo le-to« 20 ladij. Mnoge po zašle v trio težak položaj, vendar &e je pa r>psrečilo re:itl jih \t objema ledenih pror. Tuđi nekaterim ledolomikem je pretila nrvarnost da jib leđne prore stro. r»i so se le reaili. Zelo važno vlojro &o i£rral;i pri tem leta*-la Glavna uprava Seveme morske pot? ima ćelo eskadro polarnih let,Tl ki V7dr/uj^jo tvezo m«°e ria po po-sadke volno pravo^afno ob"eši"cno o stanju ledu in vremena. Zelo doliro 50 pe ob-nesle tuđi vse {X)!arne Rtar^ce. Mnocre hi-droffrafbke ladje. nulijske postaje in morski sveHTn:ki. R^dijfi^a po-pt.-j-i m Di"1 s^ novem otoku je vozel. ki veže vse polarne postaje z moskovsko een*raiO. V dehn»j-vee tre»T> urnh so iz^enj^ne Hre^ž^^ne hr-r.ojavke m&ci Dixonov!in otokom in M 5kvo Zgodilo &€ je na ?€■ da je trajala izrae-njava komaj 20 minut. Važno znanstveno d^io je opravila leto* ekspedicija na ledolomileu »Scidko«. Ta 1«-dolomilec je moral večkrat prekmiti inan-»tveno delo in hiteli na pomofi orrražanim ledolouniloem »Jermaku« »Litvinovu« in »Rusanovu«. venda-r 50 pa znanstveni uape-hi njegove plovne zelo dra-^o^eni. >?ad-ko« »e je vrnil v Arhanirolak kjer je hc-krcal znanstveno ekspedicijo, pot-oro je pa odphil v leningrajsko prist:ini;če v generalno popravilo, kajti ledene grore so l?a moćno poskodovale. ko je sku^al pri Rudol fovi zemlji resiti »Ru&anova« iz njihovega. objema. Hidrokemioni laboratorij je napravil luuo analn morske vode v globini 10 do 800 m. Preinkaii 90 morsko vodo £iede obsega soli in plinov v ledu, to<5no so- proučili ta-di led. ki se napravi iz moreke vode. Hi-drobiolo^ri bo napravili 60 bakterioloških preizkudenj vode in ujeli nad 5000 na dnu morja živečifc živali. ki jib bodo rabili ta biogeokemične Studije. Geologi 10 na 81 krajih preiskali morsko dno. Ves fca* eo opaxovali tuđi vreroe. toploto zraka »o marili z elektri^nimi toplom-pri od morske gia-din© do vrha jambom. Aktinograf je r*t> pot beleftl silo solnčne energije, z Mem*-ttovim nihalnim aparatom bo pa oa 31 krajih izanerUi silo privlačnosti. Znanstvena ekspedicija je izJcrrala b Wv dolomilca v Arhan{rel?ku okrofr 200 zaho-jev, polnih znanstvenih aparatov m znan— stvenepra grradiva, ki so ga poslali v labo-ratoTj leninjrraiske»ira ArktlČneira zevoo razvr^čen in ohdelan. Prihodnj« loto tzide obzirno Tnan.-itveno delo o uspehih te. za moderno znnnoat tako vafnA f>4cnp#>-dicije. Za prihodnj© leto pripravlja Rim'ja izpopolnitev in povećanje parniSke^a in le-talskeira parka ?lavre uprn^'e Sov^-rne morske pori. Med drugim bodo i^rrajeni fttirje novi naogočni ledolomilci »Kra«inovega« tipa. Moderno — Ah milostiva, nisem vedel, da »te te tretjift omoženl. — Zapomnite ai gospod: Selo tretjić! PRAVILNA TAKTIKA- Hči: Ma.ti Frnnc^ rni je danes rekel, da sem najkrasnejše dekle pod solncem. D<>-voli prosim, da jr* konono povaban k nam. Previdna mati: Pekle, počaka-j fte, pustiti ca moramo zelo dolsro pri njejrovetn do-breni nmenju o tebi NEUMNA NAVADA — Daj mi no že mir s tem v©čnim iz-prafeevanjem. To je Že preneumna navada, — kam mati pvojo hčerkico. — Vem mama. toda turli naš učitelj ima tako neiimno navado. FMILE GABOPJVU 42 Z1KONSKI IN PIM I1EZHKOHSKI -3 1 11 ROMA N — Zdi se mi, gospod. da oklevanje tu ni mo^oče. — Kai\K> razumete to? — Moja dolžnost. ooe. je povs:m jasna vsai zdi so mi tako. Vašemu pravernu sinu se moram timak-n ti brez besede priiožbe, če že ne brez ob/alova-nja. Naj priđe. Pripravljen s^m vrniti inu vse. kar sem mu tako dolgo iema'. ne da bi bil -lut 1 resnr co: oČetovslro Ijub-j/.en. n'-ego\x> im-t;e in ime. Pri tem tako š'rokogrudnem odgovoru sta^i DTe-mič ni mog>.'l ohraniti miru. ki ga je bil v za;etkir priporocil svojemu sinu. Obraz mu je iK^in-e! 'nj udaril ie po mizi s tako silo. kakršne ni bi zmoženj ^e svoj živ dan On. vedno tako trezen tako Dre-^'da^ef^, »e bruhn 1 iz sebe tako grde psovke, da bi se jih bil sramoval cek> star konien'ški pod-5astnik. — Jaz vam pa pravim, jpasrod. da se to nikoji ne bo zgadilo. Ne, priseeram vam, da se to ne bo zgodilo. Kar se je z.soirlo. je prav in tako mora ostati. Naj se zgodi karko1]. sl;5'te. s?r^n^d. vse ostane pri starem, tako :e mnjo vo>ja. ^'ikomt dej Commarin ostanete če treba tud* pr^: «:vo(i voli. Vikomt b^^st-e d-o smni. vsa.i do moie Dok'er ho-m namreč iaz živ. se-ne bo uresn čil va.^ nespanetnij skleo. ' — In vendar. gosjx>d... ie zaJeđ Alib:rt boječ \ — Postaja:e zelo drzni. gospod, da mi posega.e y besedo! — ie vzklikn 1 grof. — Mar ne Doznam že vnaprej vaših ugovorov? Porečete m-i, da ie to vneVoča krivičnrtsft. jrrd rop. Rcimo da ^e tako in da mun-e to boli boli. nego vas. Mar mislire, da še e zda' abžalujem usodno zaModo svoje mladost:? Vedrte. gosr>od. da se mi-že dvai--et le«t smili moj pravi sin. 2e dvajset ki pfeklinjam zaradi knrega brezpravja čigar žrtev >e postal. In vendar sem znal mo'čati ter skriti jjor e in oc tke vesti, ki me zbadado ponoći Mci bodeči trni. Ce 'bi se pa odrekli vi svojim pravicam, be postalo TK>je dolgolerno trpljrne naenkrat brczpomembno. Ne. ne dovoTim tega. Grof ?q či^a odgovor na u stih svojega srna pa *a je zadržal s srdi dm rx>g^4Tm. — M lite torej. — je nada^val. — da nisem >iakal ob sporrrinu na svojega zakonskesa svna. ki se mora boriti z bedo? M'siite. da nisem koJH vroSe želje popraviti vse kar sem zakrvil? B M so dne vi. gospod. ko bi bil dal fkIovIoo svo>ega fmeta ^amo za to. da bi ob'^ mtroka žene. ki sem o ža pre-nozno ocem!. 7adrzal me je strah da bo plavaTa ind vašm ro-^tvom senca suma. Zrtvoval sem se remu visokemu menu C^mmannov, ki ga noshti. O.-b;l sem ga od «vo»:ih očet«ov brez maie™ :n nko sra zar»"sr+e tu^; v* R^m1' sv^^m1* sri'i Va^a nobnda je bi'r* do^ra n^»m- n* a vMp:^ tod^ freba ie nnr^S't* n-« m'o Pnm^':+e k"V?<^ 5V ndal li n*stal če H: nr«1^ na;;ni ta:n* n^ dan K~>i ne TK>re> u«ranit:. kako H y v^'t- ni'inr sovražnt" ki, ta sodrga dornišljavcev, med katerimi živdva? Sai kar drhtim, 6e pomislim, koliko b!afta n roga-rt'a bi padlo na naše ime! 2e preveč rodbin ima oblafen grb, jaz no5em svoega cblatVI. Grof Commarji >e obmolkiil. toda Albert se ni upal izpregovoriti. 2e od oiroŠKih let je bil vaen spoštovata in izpolftiti najmanjsu željo groznoga pkmča. . — Zaman bi si prizadeva'a. — je nada'gjval grof. j — po te3 w?3 ni izhoda. Mar bi vas mogel u tri ! zatatiti in predstav^ci Noela za svoiega sina? Mar i bi mogel reci: Oprostite, to ni vikomt. oni drugi :e. Kaj mrsl«te. da bi ne rastopila proti temu so-^ča? ( Ka' za to. ali je ta ah" oni. ki s? imenuje Benoit ali Durand aH Bernard. Če «e je pa piša! kdo Commanti Ie en dan je to za vse žvli^nie Morala ni za vse Iguđ! enaka ker rvmajo vsi ludje n9kih dolžnosta V na.^em pa'ožaju se naoake ne dajo popravci Obor&iMe se tor©: s DO«umom in zka?ite I se dostofleta fmena. ki *a no«te. Bliža se vihar. 1 morava mu k^ib^vati. Alhertov rrrr fe nemalo pr'p^mogel h grofovi vnemi. Vzpodbir;en po trefe odk5Čno«ti ie vikomt rKMđiiSal in njegov obraz iv izdajal nobenega vtisa. Gntrf ie raznmel, da ra ne ho mort oni^iatL ! — Kad mi boste odgovorili? — ie voraSal. — Da *t m* zd'1 ^osryvl d^ ni^atA mri p^ma o vseh nevarn^^ih k* iih \nd:^ ie vnaprei. N; fahk*> »v^^i'a?1*1 razbti'-Vane vesti — Zares — mu ;e oo^?«'«' **"* norogTMvo v Hes^do. — va§^> v«**-* <• rarHir«»o Slah° ^i i* iz-hr*U «vnr tremrtek va*a obxu*l:"vo«a* nr;fw-H nri*- pozno. Dokler ste \ideli y moji zapustim" slaven uasiov in dober tucat milij-cnov, se k vam smeh-UaJa, zdaj se vam prikazuje obremen.ena s težkim srehom, z zločinom če hoćete. In vi jo hočets spre}ett samo z dabrod;lno-sL;o inventarja. Pustile te neumnosti. Otroci. gosrx>d. s*> odgovorni za oče-ta in bock> odgovorni tako dolgo, dokier se bo^te ponadali z imenom b'a^orodnega moža. Ho6eš no-češ bcs»te maj sokr vec. hočeš nočeš boste nosili br=me. Pofcžaj je tak kakor sern ga u U vari! in k-ar koli boste tn>eli, verjemite mi, da se ne bo dalo primeriati s tem. kar pren3šam jaz že doiga leta. — Ah, gospod. — Je vzkliknr-1 Alfc-en — ne gre za to, da prepričate mene, temveč Noela Gerdv a. — Noela? — je vprašail grof. — Vašega legrirrnega sina. Da. go«Dod. Ta hip ravnate z menoi tako, kakor bi bil izhod iz teza kočijivega po'oža^a odv sen samo od moie dobre vo\*. Torei si mislite da se boste tako lahko spo-razumeli z Gerdyrem in dn bo molčal? In če r>o-vzd gne svoi gla5. ali upate da si bo vze! k srcu 'vnrn^ke. ki m? fih tu razlagate? — Tega se t»e b^'im. — Jaz vam Da pravim, da sN* v zrno:?. jtosikkI če mi dovode povede vam to. RAdmo. da ima ta mladenič tako oVpm^rrHo duSo. da hi s' ne /e'el niti va^ga d^^o'an^va nW vaSegi imet a. Toda »>om^I:te ko'ik-n zlrbe hr se moeb nakupičiti v n^egovem *;rcu Sai ni mosroče da bi ne imel muč-lesra obču^ka strasne Vrivfoe. ki se mu ie zjcođila. 7ato crori r Vruti osverti. ***imi VAlž ^IOVI Pf^AŽg — n. i^jmic vkakft(;a r»FT!*prr>«n,A ZA8TONJ O 6FMFR SF! NATšv^vf.TU! mFOPMTPArrB! V TROOVTMI DAMSKE KONFEKCIJE PAtILIN, LJUBLJANA. KONGRESNI 5. Stran 6 »SLOVENSKI N A R O D«. aobot*. - tfcfehn 10M. Sfev. 244 298 reklamaci j zavolitve v ZTOI Ljubljana, 34. oktobra. Na soji qlavoega votilnega odbora za ▼o!.*v« v Z4x>rmc© xa TOI dne 21. i. m. so razpruvljali o rckLamacijah. ki jih je odbor prejel v dol-očcnem roku glede na vpisr. nr- volilnc upravičence. Rcklamacij je prešlo samo 2fS. Od teh jih je bilo ugodno rešenih 154. znvmjenih jih je bilo torej 144. \* vol;fnc imrmike i vf>i&a;!i n.r- podlaci r^klamacij 3 nove upravičence. izbrisali nišo nobenega. v tr'uovinsJvetn o.lseku so vpisali m\ novo 56 voliinih upravićencev. izbrisali nišo nobo-ne^o. v jjo^tinskem odseku so vpis.ili na novo 2 upravićened. izbrisali nobenega. v obrtnom a 42. $ te vilo voliinih upravićencev za volitve v Zbornico /a TOI ki bodo 2*>. novembra, se je torej povećalo za 70 upravićencev, rn.tša torei 31.385 voKlnih upravićencev. Včcrii 23. oktobra se je pričel rok za vl-aganje kari-ciidatnih list. ki bo trajal do 2. novembra. Prvi dan tega roka ni bila vlo/cna nobena kandiđatna lista, kar je razumljivo, ker je treba zbraiti do'očeno štsvilo podpisov prcdlaga'eljev in vse potrebne priloge. kakoT to dolova jo toza-devne odredbe, vse to pa ni niogoće izvršiti v enan dnevu. Iz Kranja i.'ashcno življenje v kavarni na Stari po^ti. U. Uebru. hotcl^riu na >Stari po5t'-< pp je 'cto» Zropet posrećilo, da je za ziin^ko sezono pridobil znani, »loviti Hurdesov or-ke*>trr, ki igra zdai v kavarni vsak vedor. ti. Hunlesa. ki je 5ludi.ral konzervatorij v J'ra^i in njegove fante. ki po tuđi večino-ma al^olvirani konzervatoriju že poznamo, ko <*o pred nekai leti na -Stari pošti«, v frji'osno zadovoljstvo igrali. Po odhodu !-z Kranja je g. Htinles 6 svojini orkestrom po-zimi igral v Ljubljani, poleti pa v zdravili-škem orkestru v Kogaiki Slatini. Dirigira! je xudi večji ^alcn^ki orke^ter opernih Čla-nov. Poleir dnevnih koncertov v kavarni in ijcranja prj raznih plesnih prireditvah pa caka poste Stare pošte j £e neko p remene-i'eaije. Da zadovolji in ikstreže okusu in želji resno. udarano koncertno irlaol>o ljube-rega olH'in^iva, s«? je pr lAvher odločil. da priredi v kavarni v^ak torek zvečer izbran jiro'jrani klasično in of*>rne ff-a^be. katere-£a bo našludiral Hurdesov onkester. Med kavaniicikimi go^H je namree veliko takih. ki ob *=ofx>tah ali nedeljah v pogledu glas-bf» ne prklejo na sv-oi raf'iin. ker ^e igrajo le lažji. ali ceio plesni komadi. Prvi tak koncert bo že prihodnii torek. Program bo v=>elei sroti objavljen. Pj*'zađe van ja oodo v^i jx>seln:ik-»Staro jK^teit: znali upoeMrvati. — Slovan : Korotan. Jutri ob 15, uri. Jutri zaključi Korotan n:i torej jutri treba temeljito poprijeti in si s požrtvovalno in dobro ijrro utnditi jK>s?ojanko na tabeli. Slovan je, dasi trenutno poslednji na tabeli, vendarle upostevanja vredrn najsprotnik. dokazal je to preU&io neileljo 7. zmagro nad Reko, in bi se vsako pođcenjevanje utejrnilo mašdevati. Posvar-jejii po zadnjom debaklu, hodo fantje jutri gotovo spet zaigrali z ono resnoptjo in znanjem, ki sta jih spravila na čelo tabel«. H«MMMIIIIMM««MMMHIMMIM»i»*W»MMM>ll Kavama I STARA POŠTA VSAK DAN KONCERT ! IGRAORKESTERHURDES MIIHIIIMIIIMIIMIIIIIIIinilMIlIIIIIMIIMIIIIiml Nedelja, 25. oktobra 8: Vesel nedeij^ki pozdrav (plosče). — S.oO-Telovadba (15 minut za moske. 15 minut za ženske, vodi g. prof. Marjan I>oboA'šeJi). — 9: Cae. poročila, *iA>red, — 9.15: Godbe na pihala (pločče). — 9.45: Verati govor , pesuiice za ple«4 (Pevski kvintet Mirkj jaz). - 18; St rici — zvočna ijjra. Po poviti F. S. Finžjiarj ja priredil I. P. I. Igrrajo elani radij*«ke ^r. družine. Vod*Hvo: Ivan Penjrov. __ 19: Cae, vronie, |X>ročihi, epored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Vpra^anje fcodalnega nokoinine.ke-*ra /avarovanja privatnih in trgovskih na- ineSreiicev v kraljevini Jui;o«?Jav''ii. __ 19.50: Slovenska ura; a) OdJomki i/ R. Savi nove opere ^Mat'ja Gubec;:, b) Izraz narodne volje v slovenskih km*»?kih unorih (g. dr. K. Capuder). — *5V20: Večer operne glazbe. So-delujejo; j^. AleJcsander Kolacio, gdč. ^tef^ Jca Kore-nraiiova in raFaust< (na plo^ah) ijjra oHce^ter Xew Queen's »ali. — 18.40; Kulturna kronika: O preorah («. LudvJR Mrzcl). _ 19: 0a». vreme, iK>roči'a, sporeći, obve**tila. — 19.3O; Xac ura- Kuiturni pokret Slovencev v letu 184A (Rudolf Uo^lal) Ljubljana. - 19..V»: Zaniniivo*>ti — 20; Narodne pelini: iura Kme\iii trio, foje ff. Svetozar Bonovec. — 21; Iz ]u^f«loveuakih oper (radif^ki orke-»ter>. __ 22: Ca*, vTOine, pororila. *]K>rea*. vreme, |x»roč'La. *spored — 22.15: Slovenske narovine j'e^mi * Ten'et Stritar, ob Opremi javi klavir ja). — Konec ob 23. uri. ^reda, 2$. okii»l»ra 12: Ura čeč'kos'lova^e nar > Ine ffla^be (|>lo->ceV — 12.4o; V"re.uie. i«oroci'a. — 13; ča*. spore»l, obvestila. — n.15; Ve^el o|H>!dan*iki rporeii (radiuoki orktvstor). 14; Vri»nir. Ivor^a. _ 18; M-Uidin^ka ura; l\Iav:r*-ke skladbe /a otroke (i*, prot. Marjan Lipovšek) — \8A>: Pravna ura: Dedno pravo (j;. Valentin Bidovec). — 19; (as. vrenie- porocila. t^pored. obvestila. _ 19.30: Nac ura: .lu^o-^lavija in balkanski *£|>ora/uni (dr. ŽivoUn listić) Beograd. — 19..»; ^ahov^ki kotič-ei.. — 20; Plolce. __ 20.1.">: Dtvoritev tedna Oe. ^koslov. knjige tpreno^ iz Trg. doma). — li 1: Ce^ka glazba tradij*»ki onke^^er). — 22: i'a*, vreme. poročila. t»por^1. — 22.15; Če^ka laKka glasba (pložče) __ Konec ob *23. uri. retrtfrk. 29. ektnbra ]2- branili igrajo (plo^če). — 12.4r>: Vreni**, jK>ročiia. __ 13; £a-s. »»pored, obvestila. — 13.15; V«e mopot'e. kiir kdo hooe (plošče po željali). — 14; Vrane, borza. _ 18: Reproduciran koncert orkestra Pau-a Whitemana. — 18.40; SlovonAč^M trn Slovence (r. dr. Rudolf Kola ne.) — 19; Cas, vreol»»iic>. __ 21.15; Koncert p*^v**keqa /Hnrn <. ankar* Zbor vodi Kripto I'erko. _ 22; * a*\ vr*»m«». |>orutila, sjiorod. ._ 22.1"»: Klav'fvki koncert jstirro^no tgdi'ni Bra»iar /.or»ui ih Mahki^a Mamca). — K°ne.- nU j:\ i»n Iz Skofje Loke — Pred sadn"n« og:le>Ki. Marljiva podružnica SVD v S < fji lv^kl, s svojimi po?estinami v ok.raju je pripravila domaji javnosti .^adnt opled, ki bo jutri ves da.n do 18. ure v telovadmei nove šolc. Ob 9. bo predaval »mani sadjar-ski orgrani^ator in prvak p. Humck. Sad-ja bo raastavljenega izredno veliko. Vatop prc^t. Kupujte domaće blago! Najma dobra mama oz. tašča, gospa ' HeCcna pavsica, POSESTNICA nafu je d.anes za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice bo v nedel)o Z5* oktobra ob pol §• uri popoldne iz hiie žalosti na pohopaliiie v Kranfu. KRANJ, dne 24. oktobra 1936. TOMA* PAV&LAR, si«, NADA PAVSLAR ro|. CVIRNf riatalia, in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI Beseda 50 para. davek Din 3.—, beseda 1 Dtn, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore gtede maiih oglasov je treba pritožiu ztiamko. — l^opuatov za male oglas« ne prizn«.mo. Betit-fla n0 jwr. davok X [>in Naimanrši zn(*ek b I>m ORKHOVA I BORCA h*»la, ."> krj 85 I>ia Oreh; prima r*> kg 24."» Din Suhe slive »ie-be'c 50 kg 23<) Din franco kolodvor razpošilja Ci. I>ret"l»^lfr. TuzJa. 27.V. Betula 5*) [Kir. davek 3 Oin Najmanišj znt^pU ^ l>in iirBKRT-rs Of prenioMjiv /a \Sakeiza Din 1T.0 _.. in vS^l dniaa oblač-!a po ncvcri^tiio nf/>kih cenah pri PKKSK'-R-iji Liubliana. Sv. Pe; fra c U - 5<» par etitlauje »žnriiHiut- vezeDit- tavej,. p^ rila rnono«jrj*n»o* .jumbnic V*"?kt> Mloua peria d ^-75 Oin SADNO 1>REVJE t* je«^n*iko ^aditev y veliki iz-t>in. Zahtevajte ceni'k. Dreve-ftoica KniPtii^ke družbe v Ljubljani. No\i trs 3- 2762 PERUTNINA. MED. JAJOA vpdno na zaiogi po zmern% ceri ah. Trgovina Kmetijske družbe v Ljubljani, Igriaka ulica 3 (za dramo) felefori 37-65. 2761 1>AMSKI KXOBUKI Krasna isbira po uredno niskih cenah. Sakm si« femne ehif<, Soienburjjo^ft 6-1. 2780 .IABOIAA IN HRl-šKE I. blaijo. zinb^kr* sorto, ^krhn«> rvflSr.ino na zak>tzi po /.mprtiih ('onah. (^iiloile sij sadno razrila- vo pri Kmrti^ki družbi v Ljul)-liani. Novi trii 1}. 27f*» ftf^eda 50 r>ar- davek 3 Din Najniaivši znećek S Din STANOVANJE (ivo. Iri in stirisobno se o^l«ln xa •u>v»ml»er. Poi-a^niia v trjjov'ni Cojzova cesia 1. 274f* STANOVANJE trix>lwio. koni'ortno. «rie otida v Trd i nov i \ilici za 1. november ali po/nejr. Naslov pri A lom a CV>iupany d. z o. z. Ljubljana. Aleksandrova 2-1. 2778 STANOVANJE komfortno, š^irisobno « kopalni-co &e odda v Dalmatinovi ulici ^a ]>rvi februar. Na*k>v pri A^o-nva Companv. d. z o. z. Ljubljana. Aleksandrova 2-1. 2777 Beseda 50 par, davek 3 Din Najmaniši zueeek 8 Din GRAMOFONE fn gramofonske plošče bivše K-rdke A. Ra*Uerger dobite po razprodajnih cenah v Dalmati-novj ulici 10. nasprotj hotela Štrukelj. 2729 Beeeda 50 p*r, davek S Din NajmaojSi zoeeek 8 Din LEPO POSESTVO ob ce*ti blizu Rog. Slatine ob-stoječe \x 6 oralov gorda, 5 or. travmikov, 5 or. njiv in vinograda se proda. Hiša nova. Go*po dareka po^opja v najboijSem stanju. Proda se latiko tuđi z v««n inventarjem Pojasnila da je Vid^aj Ivan, R i v a I n l najnovej$lb motorji, s t r o j i m o rt e I o v triclkljt p o g r r 7. I j i v I PO ZEIX> NfZKl (EM ~ TFNIKJ FRANKO ! „TRIBUNA" F. BATJEL L,riBI^ANA, Karlovca crsta 4 — rodnitnica MARIBOR. Aleksandrova ce»ta «6 BODO6NOST je za vas NEZNANA DE2ELA C« bo«et* ^mwii**j «im) 2»nj«ojak* poi, mm u*Uev»jt« imiMhl- p»šk« «^troJc»gTi. ki bo aaKmotiJAv m — mnljiw v«dnil Gotovo *e Vajn je trn đ<»g» ru*t« [K>Kuh ceet ia potL V «ak«n potoeajo •* 'Mtcte prttfnu-tiii golt^nu *iu«a-ju i« prodali Irnuu a^^ocovu»U. vmreč »4« p tM. vu« Mjbalj lAidijeBo ipoun uj*, ** Vato boriočJKMt? Zait&j t**»t* ▼ (le^uicvoBti in trdvmtno hodit« p#-neznanih patit iJrvljenja, ko p» hi v«n dar rali domglt are^o, ljabezea l> blagofttuje. Nevarnoat p» j«. da rt*-to zgrefcte im Van tn»6a uteć« zadJiii hij.. Tii Vu »orete caka bogaia, }jn be» i««*, M Vas tmkm, k*hj«r*., bla goateoje. Vi pa «• irdorrateo driiu •rroji*) KMrad. LotoHjaki iMpehJ »^ Va«j (Mtoiikajol Zaitaj pa iabwa4e dat* „ . . , itvriik* ia igmt« t ■•po^oijnem (m? V takan r^leT^inih Mo*enU* •■ pracmafete goivmu tlu aju .u njegovi« kafM-icaa. Na«»««to da blodlt« t nwoUi .oa«i, aeiaanosU ia «c«faaajifc, pUH* astrolog ia ga \pn *j*» m ammr«. On j« pokK«u. 4a V—m bo ođknt ia ia«pf>r oduik Xaim ««fce. TMbtevmjU, od aj««« Va*o *rij«Bjafc» prqptoK>, da tn»«* f^aoali nr Va*# luMtoCaoMi ia tM do toj po«' t*# u, *p*Hom a*ftpro«i. SaocaaH b d«««i ia podjetiih. tor pri Ya*»* Or*fc*o*ki bona« Van peka*« v Vmh *rt)«ajak* prc mori po* do Vaae «««• i« Vaat aaaMfijf«« Mod«. VaUt daa aia pošte prinaia dokac« oaAega ddb ta sa vai« naMi kti-jnrtonr Praaiaj. fitajte!: »Za mteo Ya&»|>« eanjes^a Japiia, s «*««■ aa «t«<j««m jjrrlvrjjja m moj« ptiboaaaiiB«, a» Van nmprvrlam}* .ah«alj«i«ai. V« Vaia pomrla* ia aaarHt m> trn. mo}* bo i«iwHt iJTljaaj^ko *•**. 9ca taft r-*«>•*»>■. k«r «• ▼» v'aa* Minuti irpotojgjejo. Cvdiai •« —o, kako sto boa!; *da*i tako to6c« onfa »oj«f» pwt1ef> frrljeBJi m »orh tb—p«kni. Sedaj *«», ko w> •« «Mt VaJ« BJtfxiT«đi ispo) tj«*a*i, kdo j« ta^j ▼•tfaik na »ojf bodofi »r1>nj«ki pot" '^a Van pt—mmm» tanuin sahvalo. om jw aaro*0 tad! lct?r<> 4ci —puh, ki «aai ga d«««g«i ▼ pr«i1«« koln V>t*rij«k«ff» •«Mja. Za4nraJjaj«Bi •• Va« ta V»J* dek>. Vaja rcin--«Jf«« - Jm«! K«rtW, dip}. tohatk, VariNv.« PWrte »nw ««h<»ajialfto in ^*x> Taia mVrlJM^* prafMM. Stalaa la toCaa aiNam at gtaah GrmfoUtšht buremu — CELJE ŠPEDICIJA TURK PREVZKMA LJUBLJANA OGARINJENJE vseh uvoznih m izvoznih poSiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revi2ija po njej deklariranega blaga in vse informacije brczplačDO. rflefon lnterurt»an 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsaJ«ovrstne^a bla^ra txx3im kurtva, ^troje\\ »blitve itd. v Ljubijani in irven Ljubljan« z vozovi na konjako vprego kakor tuđi 0 tremi najmodernejSimi avtomobili, Telefon lnterurtiao 21-57. Maflarvkova r. 9 nasprotl tov. kolodvora.) Makulaturo! papir proda »prava aaStareaskega Naroda" Ljufcljaaa, Ksafl}eva «Bca itev. s NAiOONA T)ISIiA\)BNA\ IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO Hestal Do^rtrbn] z»TOd Potrti v dno duše javljamo vwm »orodnikom, prijatpljfm in znancem tužno vest, da nas je danes nenadno za vedno zapustila na#a ljubljena žena, mamica in sestra, gospa VIDA MEHlEroltoSitek HIANA POSESTNICA Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 25. oktobra 1936., ob 4. uri popoldne iz hi5e žalosti, Florijanska ul. 17, na pokopališće k Sv. Križu. LJUBLJANA, 24. X. 1936. Neatola±ljivi: soprog; JANKO s Merko V1DO in brata IVAN in JO2fc. rtnft}* Jomp Bmpma&č. — fla »Ifarođao fiitarnoi nu JexecieA. — 9* o^tmro m tMHcmtm d«t ima CMoa r*-***** — Vj» v FH"*^*".