Leto IM Mo 19. v MMimi, o moto 24. imuna 1925. Ceno Din 1*50. Uhlta ttik daa po>tUao, lavraaUt aatalja *» praaaika. — l^MraU t do 30 peilt i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 r>, večji Inserati peti t vrsta 4 D; notice, poslano. Izjave, rekam-, preklici besed* 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — MSlffMt'*l lfar#4** velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. I Upravntatvot Kaatteva mile« Alav. S, pri tU 6 i a. — T lafon itev. 304. Vrattalfttvoi laallare «11 ca it. Sf 1. ■■datropje. — Teleta« Ate*. 34, BV~ Poitnln« plaCana v gotovini. Poglavje o ^slovenstvu" SLS. SLS že šest let brani »slovenstvo*! Kaj se to pravi? Pač, da hoče ščititi naše domače interese, in tu v prvi vrsti naše gospodarske koristi. Kako pa koristimo tem našim domačim interesom, recimo, slovenskemu seljaku ali pa vinogradniku? Pač na ta način, da pobijamo konkurenco iz inozemstva ali pa tudi iz ostalih krajev naše države in da to konkurenco primerno ublažimo. Sicer upropastimo našega seljaka in spravimo vinogradnika na boben. Pričakovali smo, da bo to upoštevala SLS in v smislu svojega »slovenskega« programa zagovarjala primerno gospodarsko politiko, nato pa, da bo to politiko tudi dejansko izvajala v svojih največjih zadružnih organizaciah, v svoji »Gospodarski zvezi«. Smisel »slovenskega« programa SLS zahteva, da »Gospodarska zvezam ne deluje in posluje kot običajen trgovec in da dobavlja samo cenene proizvode in blago seljaku po deželi, marveč da nekako praktično na gospodarskem polju izvaja obrambo »slovenstva« in ščiti naše proizvode preko konkurence iz inozemstva ali \z ostalih krajev naše države. Ne smemo namreč pozabiti, da proizvajajo tudi drugi kraji naše države marsikateri predmet in blago, ki ga proizvajamo tudi mi in ki tvori pri nas glavni zaslužek našega kmeta. Taki proizvodi pomeirjo nevarnost, da bo zaslužek domaČih naših ljudi trpel zaradi hude konkurence od spodaj in da bodo torej na primer naši vinogradniki težko oškodovani. To se je sedaj tudi dogodilo! »Gospodarska zveza« od lani naprej uvaža s:lne množine banatskega in dalmatinskega vina v Slovenko ter na ta nač*n konkurira domači vinski produkciji. — Mnogi vinogradniki v Beli Krajini in na Štajerskem kolnejo »Gospodarsko zvezo«, ker zaradi bansiskesa in dalmatinskega vina ne morejo prodati domačega pridelka in po taki cen1, kakor narekujejo domači proizvodni stroški in naše lokrine potrebe. Tu vidimo, kako se je velika, največja gospodarska organizacija SLS. torej stranke, ki v besedah pripoveduje narodu, da ščiti slovenske interese, zarotila proti slovenskim gospodarskim interesom, kako ta organizacija ubija gmotne koristi domačega prebivalstva in mu preti zadati smrtni udarec zgolj iz dobičkaželjnosti brez vsakega ozira na potrebe domače grude in domačega prebivalstva. Mi smo za postopno izenačenje vseh tržišč v državi, obsojamo pa »Gospodarsko zvezo« z istega stališča, kakor jo obsojajo naši belokranjski in štajerski vinogradniki in seljaki, ker ta organizacija ne vodi računa o naših domačih potrebah in interesih, marveč kot pravo židovske podjetje izrabila tržno konjunkturo, uvaža banatska in dalmatinska vina, samo da si polni blagajne In škodi slovenskemu producentu! Ali ni lopovstvo prve vrste, da si lipa politična stranka nastopati na kmetih z nekakim »slovenskim« programom, ki pravi, da je »Slovenstvo« v nevarnost! !n da hočejo Slovence zasužnjiti Srbi odnosno da je država in vlada tista, ki upropašča slovenskega človeka, do-Čim je !e gospodarska organizacija klerikalne stranke tista, ki dejansko ubija domače interese ter Izpodkopava tla domači produkciji. Ce kje, obstoja tu razlika med besedami in dejanji v takem obsegu, da se je čuditi, kako da ne more slovensko kmetsko ljudstvo uvideti ogromne politične sleparije, ki jo ugania z njim SLS! Na kmetih lazijo te dni klerikalni agitatorji In sleparijo ljudstvo z vsemi mogočimi obljubami, doma v Ljubljani, ▼ centrali pa deluje »Gospodarska zveza« In pridno uvaža banatska in dalmatinska vina ter ubija belokranjskega, dolenjskega hi Štajerskega kmetica, vinogradnika! To je nauk o dvojni politični morali. To je nauk o morali lepih, sladkih slovenskih programov SLS in pa o njenih protislovenskih praktičnih dejanjih potom protislovenske konkurenčne gospodarske politike odnosno umazane kupčije »Gospodarske zveze«! Brezuspešne opozhijonalne intrige. Politično mrtvilo v Beogradu. — Opozicija beg**, ljudstvo z bsdastočami o novih volitvah in diktaturi. — Spremembe predsednikov volilnih komisij. — Beograd, 23. januarja. (Izv. Ob 12.) V politični javnosti popolno zatišje. Vse volilno življenje je preneseno na poedine pokrajine, kjer se prirejajo dan za dnem volilni shodi in sestanki. Volilna agitacija se je zelo poostrila. Opozicija skuša z vsemi mogočimi intrigami vzdržati razpoloženje volilcev za se in bega ljudstvo z najneumnejšimi vestmi o novih volitvah in o diktaturi. Tako so si gotovi onozicijonalni listi danes izmislili vest, da je sedrnja vlada odločena izvesti v jeseni nove volitve, če ne dobi pri sedanj;h volitvah veČine. Ce bi tudi pri jesenskih volitvah vlada ne prodrla, potem mislijo merodajni ?:rogi na najskrajnejše odredbe, da se sistira ustava in proglasi diktatura. T2 vesti širi opozicija, da bi tako vznemirla ljudstvo in omaiala i zborne ooziciie Nr-rodnega bloka, ki se dobro zaveda, da mu je zrnata zagotovljena. Vse dosedanje r**K>7iciJonrlne Intrige plus bedasta izmišfjofm. da misli Narodni Mok na nove volitve, ko še predstoječe n'so končane, so naJNtlfSI dokaz, da stoji opozicija na slibih nogah. Kralj je lahno obolel. Prvotno zamišljene avdijenc. na katerih bi podati vsi minTstri pomočila o položaiu, so izostale. Danes j<* bil od II. do 1? donol-dne sprejet v avdijenci minkter dr. Srs-kič. Po avdijenci se je sestal z zunanüm ministrom dr. Ninčičem. Kralj ne zapušča dvora. Njegova bolezen se izboljšuje. M'nister za šume in rudnike dr. G. Žerjav danes zvečer odpotuje v Ljubliano. Za 18. uro je določena plenarna seja ' ministrskega sveta. Na r'nrvnem redu so aktualna dnevna politična vprašanja. Vodja bosanskih muslimanov dr. Mehmed Spaho je danes poslal kralju pismen protest, v katerem se pritožuje nad postopanjem političnih oblasti v Bosvi in Hercegovini, češ da preganjajo tamošnje Hrvate. »Službene Novinec danes objavljajo spremembe glede imenovanja novih predsednikov komis:j na posamnih voliščih. Določeni so: a) za volilno okrožje Maribor — Celje: za volišče Braslovčc dr. Fran K r a n j č i č mesto dr. Frana Suhadolnika, srez Konjice, volišče I. mesto Tilni Le^ca dr. Ant. P r u s, volišče Sv. Florijan mesto M'lana T o -m i n *\ a dr. D o b n i k. volišče Radenci predsednik Alfonz P a I e ž. srez Maribor levi breg, volišče Cermešnjice mesto dr. J e 111 Š i č a dr. J. Kotnik, Ormož volišče Svetime: mesto dr. rl r-v a t a dr. Ljudevit B r e n c e. volišče Sv Bnlfcnk: mesto Ivana Mikuža Josip Hrašovec, Ptuj, volišče Ptujska go^a: mesto dr. Frana Kotnika PovrJF 1 e r e\ b) vo'ilno okrožje Ljubljana*Novo mesto: srez ČrnomeM. voMšče Stfri *xg: mesto dr. Ivana V a š i č a dr. Rimert C e 1 e s t i n a. sr*"* Kočevje vo'i§če O^lnicp: mesto rotarja Steva sinka Mirko M a t j a š i č, srez Litija, volišče Kresnice: mesto Antona M r v i e a Stanko M a s i č. srez T ogntec volišče Tia vas: mesto Mateja Hafnerja — Matej Juö: srez Novo mcs+o, volišče Mirna: ^re^ednik komysMi .Tosin N o« v a k. Zrl-užite se vo^šči TooliVe I in IT v en loka1: volišče ?u?cmberk: mesto Ftane M a š i č a Jokob J c r m an; srez Radovljica, voliSče Breznica: mesto Ferdinand Božiča Makso Brada* š k a; vo^šče Sava: mesto Filipa Orla A Štrukelj. Internacija voditeljev HRSS. Splošni vtisi v B^ogr^du o internaciji. — HRSS pripravlja revolucijo« — Beograd, 23. januarja. (Izv.) Vesti o intem*ciii voditeljev zakonito raz-puščene HRSS priobčuiejo beogradski listi šele danes zjutrai. V političnih krogih so te vesti izzvale pravo senzaciio. Splošno prevladuje povsod veliko odobravanje odločnega koraka političnih oblasti, ki se zavedajo svoje dolžnosti kot Čuvarji javnega reda in mira. Nekateri listi danes izrecno podčrtavajo. da je treba vladi čestitati na nieni odločnosti. Današnje »Vreme« priobčute izjavo šefa zagrebške policije dr. B?deko-viča. Zagrebški policijski ravnatelj je glede intervencije radičevcev m poma-gačev Stjepana Radiča med drugim izjavil: Iz vsega povodom hišnih preiskav najdenega materijala sem razvidel. da je HRSS zasledovala nasilno proglasitev samostojne Hrvatske republike in da je že v to svrho glasom lastnoročno pisanega elaborata Stjepan Radič izvedel večjo bojno organizacijo. Flaborat nosi naslov: »Organizacija HRSS za prevzetje oblasti«. V tem elaboratu r,e razpravlja tudi vprašanje organizacije borcev za boj proti orožništvu in vojski. V pristojnost sodišča spada kaznovanje na podlagi izvršenih dejanj. V pristojnost političnih oblasti spada skrb za javni red, mir In varnost države. Z ozlrom na svojo določeno nalogo je kraljevo redarstveno ravnateljstvo odredilo Internacijo dr. Mačka, Josipa Predavca, dr. Stjepana Kosutiča, dr. Krnjevlča in Avgusta Kosutiča. Ne nahajajo se v zaporu, niti niso priprti, nego je proti njim odrejena samo internacija, ki je utemeljena v zakonu In v ustavi. Uživajo vse udobnosti, kopališče, čitalnico in svojo hrano. Naravno pa je, da ne more policijsko ravnateljstvo njim dovoliti svobodne korespondence. — Zagreb, 23. Jan. (Izv.) V dopolnilo včerajšnjega poročila o internaciji voditeljev HRSS dostavljamo, da so bili vsi internirana! prepeljani v policijsko vojašnico v Vlaški ulici št. 83. — Transport internirancev se je izvršil snoči ob 22. Po dva in dva so v avtomobilih odpeljali s policijskega ravnateljstva v Petrinjski ulici v policijsko vojašnico. Vsi interniranci so nastanjeni skupno v drugem nadstropju v večji sobi, ki je določena kot spa^ica za ne-oženjene stražnike. Interniran^em so ob določenih urah dovoljeni sprejemi, in to pod nadzorstvom policijskega uradnika. PASI^EVA NAVODILA MINISTROM. — Beograd, 23. jan. (Izv.) Afera trgovinskega ministra je danes popolnoma likvidirana. S prihodom ministrov Pribičevi-6a hi dr. Luklniča se je vsa zedeva prasnila. Odstranjene »so vse navidezne tekoče, o katerih je opozicijonalni tisk tika mnogo pisaril. Ministrski predsednik N:ko-la Pašič je dal vsem ministrom navodila, da naj ne da'eio ntkak'h političnih Izjav, ki bi jih mog'a opozlcl'a Izrabiti v * oPlul borbi proti vladi In v svojo korist. Ugotovljeno je sedaj, da je opozicija že dalj Časa pripravljala proti vladi intrige, da bi tako imela uspehe med voKIci. Ministra dr. Drtn-kovič |n dr. šurmin sta izjavila članom vlade, da sta popolnoma zadovoljna z dosedanjim postopan5em vlade proti HRSS. želita ce*o, da vlada še odločneje nastora proti vsem elementom HRSS. Minister dr. Drinkovlč je izjavil novinarjem, da nc soglaša z akcijo, ki jo je uvedel trg>vinski minister. Po poročilih iz raznih krajev drž ive ie lahko že danes ugotoviti ugodno napredovanje samosto:nodemckratske stranke. Zborovanja, ki sta jih priredila miniva Sv. P r i b i č e v i č in dr. E. L u k i n i č v po-drinskem, odnosno v niškem voÜHam okrožju, so prav dobro uspela. Napredek stranke je očividen. Zasliševanje Stjepana Radiča. — Zagreb, 23. jan. (fzv.) Kakor znano, so bil! dani vodstva HRSS dr. Maček in tovariSi snoči prepeljani v policijsko vojašnico v Vlaški ulici. Nastanili so jih v zračni in lepi sobi, kjer je mesta za 18 oseb. Dovoljena jim je najveČia udobnost. Vesti o iaternacžu voditeljev HRSS niso izvale v mestu nikakih senzacij, niti ne ogorčenja. Pristaši razpuščene HR3S se drže prihuljeno, danes že več ne izrabljajo sodišča v svoje poiitičnoagitacijske namene. Sklep banske^a stola so sprejeli radi- * Čevci z velikim nezadovoljstvom, ker so računali, da bo bonski sto! v celoti potrdil izrek sodnega stola in bi tako banski stol veljal kot najvišja instanca, ki se je izrekla tudi za Radičevo mirotvorno republiko. Internirane! so stavljeni preiskovanemu sodniku na razpolago, da jih po svoji prevdamosti in po potrebi zaslišuje o vseh navedbah, ki jih podaja sedaj Stjepan Radič preiskovalnemu sodniku. IrKernirance bodo na sodišče vedno vozili v avtomobilu in na tak način, da ne bode povzročilo me J prebivalstvom rakakih senzacij. Zasliševanje Stepana Radiča pred preiskovalnim sodnikom je danes trajalo od 9. do 11.30 dopoldne. Radiča pripelie policijski stražnik iz jetnišnice direktno v sobo, kf se drži jetnišnice, v sobo 44, II. nadstropje Med zasiišavanjem je straža pred vratmi s puško m nasajenim bajonetom. Stepan Radič je sedaj postal zelo zgovoren, v epski širini pripoveduje vse svoje politične avanture ter skuša v Izbranih frazah sodniku pojasniti svoje politične ki socijalne teorije o paciiizmu, mirotvornl republiki Itd. V sobi preiskovalnega sodnika se nahaja tudi stenograf-zap'snikar. ki vse Radiče /e izjave točno in pravilno bele*.!. Radič diktira v zapisnik svoj življenjepis. Na hodniku se zbirajo mnogi radovedneži, da bi videli voditelia in predsednika mirotvorne republike. To jim je zelo otež-kočeno, ker Radiča privedejo kar iz jetnišnice direktno v sobo preiskovalnega sodnika. Za Radiča se tupatam zanima še ka!i seljak, ki pride na sodišče. ODLIKOVANJE ČEŠKOSLOVAŠKEGA NOVINAR i*. — Beograd, 23. jan. *'Izv.) Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, s katerim se odlikuje češkoslovaški novinar In tiskovni referent v ministrskem predsedstvu Češkoslovaške republike g. H a j š m a n z redom Sv. Save III. reda. MALA ANTANTA IN FRANCIJA. — Pariz. 22. januarja. (Havas.) Zbornica je nadaljevala razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Poslanec Soulfcr (demokraski republikanec) je vprašal ministrskega predsednika, če ie resnično, da so države Male antante pri francoski vladi intervenirale za ohranitev francoskega poslaništva pri Vatikanu, pri čemer so nagla-šale, da bi bile v nasprotnem slučaju države Male antante primorane zaprositi Intervencijo nemškega poslaništva pri Vatikanu, da vzpostavi stike z Malo antanto ki rimsko stolico. Ministrski predsednTk je odgovoril negativno in pristavil, da je lansko leto bil v Pragi katoliški kongres, ki je zelo ostro napadal Francijo. Istočasno so se čufl slični protesti na vseh važnejših točkah srednje Evrope, kar je dokazovalo, da je bila od katoliških elementov na široko zasnovana rkcija proti Franciji. NEMČIJA KRŠILA MIROVNO POGODBO. — Pariz, 23. januarja (fzv.) »Havas« javlja Iz Londona: Koncem meseca januarja se ob:avl končno poročilo medT a vezniške kontrolne komisije glede razorožitve NemČlie. Poročilo te komisije nava'a dejstva, ki dokazujejo, da It NeoičTa kršila versaMlsko mirovno pogodbo. Nem čl'a Je vzdrževala vi Šil stalež policijske straže, kakor je to določevala mirovna pogodba, dalje le le navidezno spremenila muntcljske tovarne, ker Je v njih pridržala so to ve stroje, tako da bi se tovarne lahko vsak trenotek zopet spremenile za Izdelovanje mtinlcüe In orožja. Nemčija je skrivaj vzpostavila prejšnji cesarski generalni štab. RAZOROZrrVENA KONFERENCA. — London, 23. jan. (Izv.) InicijatJvni predlog prezid. C o o 1 i d g a pozdravljajo poetični krogi Anglije. Po »Daily Tehgra-phu« je vzbudil predlog prezklenta artrl-ških držav splošno zanimanje m odobravanje. Tu naglašajo. da bo Amerika začela popolnoma nove metode za rešitev razoro-žitvenejea problema, skliče posebno konferenco. Amerika si je v svesti, da ne more brez nje nobena razorožitvena konferenca doseči pravih pozitivnih uspehov. KONKURZ RAZISKOVALCA AMUNDSENA. — Kopenhagen. 23. jan. (Izv.) Kon-kurzno sodišče je končalo konkurz p imetju raziskovalca severnega tečaja Amund-sena. Pasiva znašajo 270.000 danskih kron. aktiva samo 50.000. Amundsenova katastrofa je posledica njegovih ponesrečenih poskusov z ekspedicLio na severni tečai. osobiio ga je materijelno uničila akcija za organizacijo Maudove ekspedicije. Za to ekspedicijo je porabil Amundsen svoto 1,700.000 danskih kron. Glavni upnik je njegov brat, ki Živi Ž njim v večnem prepiru. Upniki se morajo zadovoljiti z 7% kvoto* POGAJANJE JUGOSLOVEN-SKE VLADE S KRUPPOM. — Rim. 22. jaiuarj?.. (Izv.) »Agenzia Roma* objavlja daljše Iniormativno poročilo o poteku pt^ajanj ki so se vodila že več mesecev med jugosiovensko vlado In Kruppovhu: tovarnami. Pri teh pogajanjih je iugosLr,vriska * :ada i^ral.i Je vlogo po-sredova1;... 1 očim so se pojnjanja v bistva tikala Kn.pp.i ir; Prvo juc ^'ovenske tovarne vagonov v Brodu na Savli Za časa pogajanj je Krupi; nakupil večje število delnic te tovarne, lak > da le njegov vptiv v vodstvu tovarne pcpoViorr.a ras stiran. Omogo- j čen je spo~3ri?n!, d ; skorr.-' Krupp prevza-I me vodstvo tovarne, ki jo namerava popot- Inoma moderno opremiti tako, da bo tovarna zmotna. i^dv!ov«iti n^hrodemej^e lokomotive :r vagone. !:^tere ie biia jugoslovanska vladi primorrv;; sodai naročevatl v Inozemstvu. Neka?ori beogradski finančni krogi zatrjujejo, da so prf tej akciji udeleženi tudi madžarski industrije!. K POLOMU BANCE ADRIATICE. — Trst, 23. janua-ja (Izv.) član uprav-nega sveta v konkurzu se nahajajoče Banke Adriatlkc Leopold reftier ie bil snoči aretiran in izročen sodišču. Tržaški Jfstf protestirajo oroči aretacv . ker je bila neutemeljena. Feiner se je zavzema! za Ä% poravnavo in je sam stavil na razpolago t milijon iir. Borzna poročila. Dinar v Curihu 8.40* Ljubljanska borza. LESNI TRG. Bouls hrastovi SU mm. 90 mm, od 250 naprej, freo. nakladna postaja, blago 1250; madrieri 75X225 mm. paral, na živ rob. ravno odčeljeni freo. Postojna ali Podbrdo, denar 595; deske monte 2X 25, 30 mm, freo. meja, denar 570, blago 590; bukova drva 1 m dolž., jes. sei1., freo. nakladna postaja, 2 vagona, denar 21, blago 22, zaklj. 21; oglje la bukovo freo. meja. den. 107, M. 1H, 2ITNI TRG. ^ Pšenica, domača, fco. Ljubljan», denar 4A5; koruza, nova, dcf., umetno sušena, fco>. Ljubljana, blago 250: otrobi, pserMČni. enot« ni. fco. Ljubljana, blago 212.50; ofrobi, pie« nični, srednje debeli, fco. gorenjska post*" ja, blago 220; otrobi, pšenični, *lrobni, pa* pimate vreče, fco. Postojna, tran-.. blag^ 225; moka, klc;na, juta vreče. fco. Postojna.' trans., blago 275; laneno seme, fco. Llublja* na, denar 670; fižol, ribničan. fco. Postojna, trans., denar 425; krompir, bel. fco. Ormož, blago lo2.50; krompir, bel. fco. dolenjska postaja, blago 155. EFEKTI. 2Vj% drž. renta za vojno škodo, denar 126, blago 128; 7% invest. posojilo iz X. 1921, denar 64, blapo 65 in pol: Celjska posojil« niča d. d., denar 209. bla^o 211. zaključki 209; Ljubljanska kreditna banka, denar 226: Merkantilna banka, denar 125, blago 128; blago 410; Združene papirnice, denar 103; 900; Slavenska banka, denar 78, blago 80; Strojne tovarne in livarne, h!a«o 148; Trbo* veljska prem^gokopna družba, denar 400, blago 410; Združene papircnice. denar 103;' Nihag. denar 36. blago 40: 4J*9£ kom. arad-t dei. banke, denar 88. blago 90. Zagrebška borza« Dne 23. jamiarfa. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.82—11.92. Praga 183.05—185.05, Pariz 3?2 30— 337.30, New-york 60.77—61.77, London 294.20—297.20, Trst 253 25—256 25, Dunaj 0.085S—0.C878.1 Valute: dolar 60.125—51.125. 7% invest. pos. 1921 64.50—65, 2%*/t drž. rente za ratnu štetu 125—125, Ljubljanska kreditna 226 —.—, Cenaralna banka 26" —27, Hrv. eskompr.a banka 110—111, Kreditna banka Zgb. 113—115, Hipotekama h. Zag. 59Vt—60 Va, Jugobanka 104.50—105. Praštediona 890—900. Slavenska banka 7ft —-80, Ekspioatacija 64—65, Drava d. d. Osi-jek 205—215, Sečerana Osljek 750—770, Ists d. d. 62—63, Nihag 35—40. Gutman —. 710.—, Slavonija 57—59, Trboveljska 39Gw 415, Vevče —.—. 98.—. Iiozems!ie borze* — Curih, 23. januarja. Današnja bor*a: Beograd 8.40, Pariz 28.06, London 24.87, Newyork 518 20. Milan 21.41, Berlin 1.2331 Praga 15.55, Dunaj 0.007295. f — Trst, 23. januarja. Borza: Beograd 39 25—40, Pariz 130.25—130.75, London 115.80—116, Newyork 24.10—24.15, Curih 465.50—46630, Dunaj 0.03375—0.03340.' Praga 72.30—72.40. — Dunaj, 22. Januarja. Devize: Beograd 1154—1158, London 340.0C*)-^41.000, Milan 2919—2931, Newyork 70.935—71.185, Pari« 3840—3S56, Praga 2127—2137, Curih 13.680 —13 730. — Valute: dolar 70.460—70.8«), dinar Ii«—1148, čcika krona 2U2—212A .. Stran 2. »SLOVENSKI NAR Ot>« dne 24 Januarja 1925. ste v. Zunanja politika sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija si je prikrojila svojo posebno in značilno zunanjo politiko. "V tem ozira razlikujemo tri faze. Prva faza začenja s sovjetsko revolucijo oktobra 1917. Zaključuje se s prvimi sovjetskimi poslaniki pri zapad-nih evropskih državah. V tej dobi sov* jetska zunanja politika ni gojila drugega, kakor sila bogato dotirano in pod* kupljeno mednarodno revolucijonarno propagando. Menila je namreč, da svet dozoreva za svetovno revolucijo in da potom te socijalne revolucije lažje zgradi svetovno carstvo komunističnega gospodarstva in socijalistične družbe. Iz Moskve so ukazovali puče in revoluci-jonarne poizkuse v Italiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Bolgariji, Jugoslaviji, na Poljskem in v mnogih drugih državah Evrope in Azije. Poizkusi so se izjalovili. Na zapadu se je utrdila splošna družabna, politična in gospodarska konsolidacija na temelju privatno-pravnega, lastninskega principa. Tudi v Aziji sovjetska propaganda ni mogla doseči uspehov, ker tamoŠnje patrijar-halne razmere onemogočajo protikapi-.talistično propagando ter socijalistlčno hujskanje. Razen tega se narodi upirajo ruskemu, sovjetskemu imperialističnemu prodoru v Indijo. Druga faza sovjetske zunanje politike začenja z gospodarskimi težkočami v Rusiji samt Te težkoče so povzročile novo orijentacijo ruskega sovjetskega gospodarstva v smislu notranje konsolidacije in vsestranske produkcije. Sovjetski državniki so spoznali, da je upanje na sovjetsko svetovno revolucijo jalovo in da morajo nekaj ukreniti, ako hočejo preprečiti notranji gospodarski propad in razkroj sovjetske Rusije. Priznali so zasebnolastninske principe, zlasti so vabili zunanji kapital v Rusijo. Dovoljevali so v razmerju z ne-sigurnim pravnim in političnim položajem v Rusiji naravnost ponižujoče olajšave. Sovjetski komsiarji so obljubovali vse mogoče koncesije in ugodnosti, samo da privabijo tuji kapital in da kon-solidirajo propalo industrijsko produkcijo. V tej dobi je skušala sovjetska Rusija pridobiti zaupanje zapadnih držav, ker se dajo gospodarske in kapitalistične podpore realizirati le na podlagi predhodnega političnega priznanja Rusije odnosno rednih političnih odnošajev med zapadnimi državami in sovjetsko Rusijo. Sovjetska zunanja politika se ie torej precej pomirila. Sovjetski poslanik je odšel v Anglijo in bil tamkaj sprejet kot predhodnik rednih gospodarskih in političnih stikov sned sovjetsko Rastjo ta mogočnim angleškim kraljestvom. Sovjetski državniki pa so kanalu spoznali, da tudi zunanja pomoč, ki je ostajala pomaajkttva, ne bo asoda pomagati k on »Udirati ruskega zavoženega gospodarstva. Zato so al Brisali, da Je treba znova podkuritl svetovno revolucijo in potoni take revolucije orno-jcsüti Rusiji nove gospodarska in kapi talistične vira. Se danes se sovjetska Rusija ne more odločiti na edino pravilno pot svoje gospodarska sancije, to je na pot samopomoči in notranje gospodarske konsolidacije s pomočjo ltadpro-dukcije, splošne delavnosti in podjetnosti Zato išče pomoč od zunaj odnosno poizkusa prikriti nedostatke svoje gospodarske politike in svojega socialističnega gospodarskega principa z zunanjepolitičnimi rovarjenji in agitacijo. V tem obstoja bistvo sedanje tretje faze sovjetske zunanje politike, če to politiko posmatramo popolnoma nepristransko in pravično. Naj se le izzivi komunistični gospodarski princip, naj se ga le poizkusi realizirati, ker so že enkrat nastopili to pot. Bomo vsaj na ta način dobili dragoceno eksperimentalno preizkušnjo tega principa* Temo principu služijo vsi viri in dohodki, vse moči in činitelji ruske državne politike: naj se torej notranje razvije in izpopolni, če res predstavlja dober gospodarski princip. Pri presoji tega in vsakega gospodarskega principa pa moramo seve kot normo uporabiti splošno blaginjo ljudstva. Dober je namreč tisti princip, ki ustvarja zadovoljne množice in ki razvija splošno ljudsko blagostanji*, napredek, kilturo in civilizacijo. Torej splošno duševno In gmotno bogastvo. V sedanji fazi pa poizkuša sovjetska Rusija očlto prftrltl bližnji notranji polom sovjetskega gospodarskega principa. Zato se gibijč na vse strani in straši s svetovno mm?učijo, ki pa bo izostala kakor so iz-»stale vse dosedanje, ker so neruski narodi mnogo pa-rr.ernejSi in bistrejši, kakor pa ruski, ki si je dovolil in ki pret aša tako nevaren eksperiment kakor te gospodarska rc-t olik ga na podlagi komuni?! ičnega princ »pa. Ni dvoma, da bodo vlade osta!"i držav sveta opozorile sovjetsko Rusijo, da se mora odreči zunanji politiki, ki ogroža svetovni mir in zavaja v soci-jalno revolucijo. Rusija na jreši sama svoja notranja socijalna in gospodarska vprašanja. — Mednarodno pa naj deluje za splošen mir in napredek. Volilna borba. — Da razgovaramo. Pepe, tisti, ki je v uredništvu za organista in goni tudi volilni meh in vinto in še copate, je dejal gospodu Korošcu, da ne bo več razgovaral. On da ima visoko razvito klasično lepočutje in velja v človeški družbi takorekoč za civiliziranca. Zato da Žalostna majka gospodu Korošcu In se zmagoviti volilni bitki, kajti je Pepe lovil na Golovcu kaline in se je hudo prehladu. Zdaj opozarja svoje prijatelje v mestu in na deželi, da naj še oni blagovolijo opozoriti druge in tretje, da on, Pepe, noče več razgovarati. Kalini in nagrade da so mu zmešale v glavi vse niti. Naj mu pristaši blagovolijo oprostiti, če ne ve. koga bi lovil. Kalini so mu všeč, ker imajo tako lepe kljune, pa tudJ nagrad, one za 1000 Din in druge za 500. da bi se ne branil. Ima namreč za skledo užitkarja. pa mu brez nagrad trda prede. Pepe, tisti, ki v uredništvu skromno protestira proti resnici, da se ne mara in ne more valjati po ni-žavi. Njegov volilni duh sili samo v višave. Zato da naj njegovi prijatelji po mestih in deželah nikar ne verjamejo, da imata z gospodom Korošcem tiščav-ko in da je imel on, Pepe s klasičnim lepočutjem, slab namen, ko je razpisal Ed. Rice Burrougbs; dve nagradi. To da so mu podtaknili zlobni jeziki. On da bi kupoval glasove tako poceni? Nikoli in za nič na svetu! Za tako bagatelo piskavih 1000 D da bi še on ne navijal na vinto onega generalnega štaba, ki daje stotinam agitatorjev po 1000 Din na roko in 90 na dan. Ta skromni protest je poslal Pepe tudi prijatelju nach Graz, Schonaugasse 64. da javnost tam preko v domovini ne bo mislila, da ima Pepe ab und zu Anwandlungen von Heimweh zaradi nagrade. Ne, bogme da ne! Pepe hoče veljati v človeški družbi za civiliziranca in zato da je njegovo domotožje iskreno. Tu ni korupcije niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. Pa je še dejal Pepe gospodu Korošcu, da bi kazalo sklicati pred definitivno odločitvijo majčken volilni shodek, ki bi ga oba krepko obiskala. Ono s skromnim protestom m onemoglo vinto da ie že vse lepo In civilizirano, ali tiščavka je le tiščavka, in če uide korito zdaj. bo treba zastaviti vse volilne rekvizite z vinto in mehom in Pepetovimi copatami vknpe. Drugače da dveh užitkarjev ne bo mogoče spraviti f>od streho. Ce naprtijo gospodu Korošcu poleg pokojnega pandurja še modna krila fn njegovo sliko v »Tlustri- te bo loj hi žalostna Jbn majka. Zato M ta majčken shodek na škodil. Ce M dali gospod Korošec nekaj aa račaa, tnalo aa kredit ta podvojft aal dva nagradi, da bi Pepe se razgovaral. Drugače pa da ta reč ne gre od rok Jn da naj navija zanj volilno vinto gospod policijski direktor ali veliki župaa ali pa gospod Hcrriot, kdor hoče. Malo denarja, malo muzike. Je dejal Pepa gospodu Korošca. In bo zdaj menda reduciran is nredalitva, ker ci-viiizirancev tam ne marajo. — Zagotovljena zmaga Narodnega blokal Razni beogradski listi razpravljajo v daljših člankih o žansah, ki jih imajo posamne stranke pri bodočih skupščinskih volitvah. Večina najresnej* ših listov prihaja do zaključka, da je zmaga Narodnega bloka in s tem sedanje vlade popolnoma zagotovljena. Sama radikalna stranka lahko računa z okrog 140 mandati, d očim dobe samostojni demokrati vsaj 30, ako ne 35 mandatov. Obe stranki Narodnega bloka bosta torej imeli v narodni skupščini absolutno večino in tako ostane državno krmilo še nadaljna štiri leta trdno v njiju rokah. To naj volilci uvažujejo, pred vsem v Sloveniji. — Shod Narodnega bloka v Ljubljani. Somišljenike opozarjamo, da se vrši danes v petek zvečer ob 20. sestanek somišljenikov Narodnega bloka v salonu hotela Tratnik na Sentpeter-ski cesti. Na sestanku govorita kandidat g. Ivan M o h o r i č in njegov namestnik ing. š a p 1 j a. Pozivamo vse pristaše, naj se v čim največjem številu udeleže tega važnega sestanka. — Demagog; Skull. S Kočevskega nam pišejo: Dični župnHc Skulj !z Dolenje vasi pri Ribnici prekaša sam sebe v demagogiji. Zdaj celo ! a f. e po Kočevski deželi naivnim ljudem, da je on zainteresiral naš generalni štab za nadaljevanje kočevske železnice m zvezo z morjem ki ga pozval na ogled. Res pa je nasprotno: da je na tem nedolžen kakor dete m da je gospod in Skulj izvedel šele iz vrst našega srezkega kandidata dria. Sajovica za akcijo generalnega štaba, ki je dal na njegovo pobudo pregledati teren m projektirane proge po svojem šefu m nekaterih oficirjih na licu mesta, ko se gospodu fajmoštru še sanjalo ni o tem — kar lahko potrde udeleženci železniške seje v Ljubljani poleni m. U'kl je sicer končal m polnim debaklom gostobesednega bivšega poslanca; g. fajmošter so skušali celo h aranžirati navzoče proti »militarizmu«, češ da to ne bo nič za!eglo. Vsi pošteni ljudje naj se združijo, da zrušimo že enkrat to sramoto tiašega okraja. — »Rehabilitacija-! Današnji »Slovenec« piše: »Dr. Ravm*har1a je baje PaSlč Izključil iz svoje družbe«, tako da poročajo napredni listi, ki da pri tem ne morejo prikriti svoje »velike naslade in škodoželjnosti. Prt čemer pa se v svoji »omejenosti« seveda ne zavedajo, »da je dr. Ravnih ar s tem le — rehabilitiran v dostojni slovenski družbi.« To je vsekakor, rehabilitacija čisto posebne vrste, ako človeka vržejo Iz iz organizacije, v katero se je vünotapfi In v katero se vsiljuje. Pa ne da bi ta od »Slovenca« tako slovesno proglašena »rehabilitacija« pomenila toliko, kakor da je g. dr. Ravnihar že na poti, da zajadra v klerikalne vode? Ali naj bo ta »rehabilitacija nrednaznanilo za to, da dobe uskok! Seme c, Pušenjak. Vesenjak v kratkem sebi vrednega bratca? Nova metamorfoza Je torej aa pota! — Lepo espeTi sestanki NFS v LJubljani. Včeraj ob 18. se je vršil v gostilni »pri Mraku« na Rimski cesti dobro obiskani zaupni sesta-nek Nar. Radikalne stranke za Krakovo-Trnovo. pod predsedstvom predsednika g. Zupan ca, kateri je poročal, kako je prišlo do ustvaritve Narodnega bloka. Njegovim izvajanjem so poslušalci parno sle dih In mu pritrjevali. Po govoru se je živahno debatiralo o politični situaciji, katera Je za Narodni blok jako ogodna. Zborovanje je trajalo dve uri m je tepo uspelo. — Üb 20. se je vršil sestanek članov NRS za St. peterski hi vodmatski okraj, pod predsedništvom g. ing. R. £aple, ki je poročal o nastanka in pomenu Nar. Radikalne stranke za Slovenijo in kako je prišlo do ustvaritve Narodnega bloka, številni poslušalci so njegovim izvajanjem navdušeno pritrjevali. Po stvarnem govoru z. ing. šaple se je izvolil nov odbor, v katerega so bili Izvoljeni za Št. peterski okra? sledeči gg.: predsednik S t raus Ludovtk. s J a n o v s k 1 Ivan. delegat prof. Tekal Ivo, takük B e n e d e k Dra-gottn. blagajnik Zupan MilutJn. Za Vodmatski okraj pa gg.: Predsednik lag. R. šap I a, podpredsed. Levak Štefan, delegat C u 1 a f 1 e Milan, tajnik B e n s a Anton, blagajnik Levak Anton. Po votitvan je še poročal g. Zupane o volitvah in o agitaciji sa Narodni blok. Naglasa! je. da v Ljubljani prihajata v po štev samo 2 Usti in sicer Usta Narodnega bloka ki lista SLS, medtem ko druge vložene liste nimajo niti najmanjšega Izgleda na uspeh. Priporočal je. naj člani t delom za stranko fai agitacijo za narodni blok pripomorejo bloku do sijajne zmage. Na to se je razvila zelo animirana disku zija o volilni agitaciji. MHlBre vesti. ces Domače opozicijonalne kričače, ki pri vsaki priliki napadajo beograd* sko vlado, da nastopa nezakonito in da krši ustavo, opozarjamo na slučaj, ki se je te dni dogodil v avstrijski repu* bliki (»Slovenec« jo stavi j a med prava no najbolje organizirane države Evro* pe)! Tamošnja ustava namreč nedvolič« no prepoveduje povratek ali bivanje kakega člana bivše habsburške dinasti* je na teritoriju avstrijske republike. Sedaj pa je upravna oblast brez za* konskega pooblastila ustavne izpre* membe kršila gornjo ustavno prepoved ter dovolila bivšemu nadvojvodi Salva* torju enomesečno bivanje v Avstriji v svrho ureditve privatnih poslov. Edina *> Arbeiterzeitung« napada vlado, ker da direktno krši ustavo, dočim molči o tem slučaju vse ostalo časopisje. Ne* utemeljitev te* kršitve je stvar avstrij« ske vlade in se nas ne tiče. Opozarjamo pa na ta slučaj kričeče ustavne kršitve v Avstriji tiste, ki stavi j a jo Av* strijo za vzgled ustavnosti, pri tem pa kriče o naši vladi, da krši pozitivne za* kone. Seveda jc ta očitek neupravičen. Naša vlada ne krši zakonov, marveč izvaja samo svoje pravo in daje tistim zakonom, ki so dvolične nirave takšno interpretacijo, kakršno zahteva orga* nično interpretacija zakonov in ustave ter naš3 notranje politične in državne, odnosno varnostne potrebe! r=r Shod sovjetskih učiteljev se je vršil v Moskvi. Navzočih je bilo 1682 delegatov. Ljudski komisar Lunačar-skij je govoril o stroških za ljudsko vzgojo, ki znašajo za leto 1925. v državnem proračunu 140 milijonov rub-ljev in v vladnem proračunu 240 mil. rubljev. Najmanjša plača učitelja znaša sedaj 28 rubljev na mesec. Učiteljstvo se baje vedno bolj prilagoduje sodelovanju s sovjetsko vlado, kar pa je malo verjetno. = Kandidat radikalne stranke za Beograd. Na snočni seji je mestni odbor narodno-radikalne stranke določil na mesto pokojnega Mihajla Marjanoviča Ljubo Živkoviča za sreskega kandidata namestnika za mesto Beograd. Nosilec liste za Beograd je Nikola Pašic. drusi kandidat je notranji minister Boža Ma-ksimovič in kot njegov namestnik fun-gira bivši minister Ljuba Zivkovič. sa Konferenca nasledstvenih držav na Dunaju. Danes se otvori na Dunaju konferenca nasledstvenih držav, ki jo je sklicala reparacijska komisija. Konferenca se sestane v vojnem ministrstvu. Na dnevnem redu te konference fe razdelitev in ureditev predvojnih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije. — Konferenca bo trajala pet dni. = Volilni manifest davidovfčevcev priobčuje zagrebški »Obzor« pod naslovom — »Izboml proglas samostalne demokratske stranke«. ss Tudi Češkoslovaška se bori proti klerikalnemu hujskanju. Znano Hlinko-vo klerikalno trobilo »Slovak«, ki bi ga lahko primerjali s pokojnim »Domoljubom«, izhaja zadnje dni s praznimi rubrikami. Politične oblasti zaplenijo v vsaki številki nekaj člankov, naperjenih proti državi in njenim organom. Papež bo moral energično stopiti tem klerikalnim hujskačem na prste, sicer pride katoliška cerkev po njihovi zaslugi ob ves ugled. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 20. zvečer. Petek, 23 januarja: »Stričkov sen«. Premi* jera. Izven. Sobota, 24. januarja: »Magda«. Red C. Nedelja, 25. januarja: Ob 15. uri pop. »Zora, dan. noč«. Ljudska predstava pr: mi* .inih cenah. I/ven. Ob 20. zvečer »Stričkov sen«. Izven OPERA: Začetek, ob pol 20. rvečer. Petek. 23. januarja: Zaprto. (Genera'«« vaja* Sobota. 24. januarja: »Don Juan«. Premijera Izven. Nedelja, 25. januarja: Ob 15. pop. »Strup- * n? pejek* in plesi. Znižane cene. Izven. — Na današnji Koncert Šentjakobskega pevskega zbora in orkestra ob pol % v fTf-barmočnlčnl dvorani opozarjamo še enkrat občinstvo, da ga poseti. Na koncertu poje tudi operni pevec g. Z a t h e y. 214n — Mozartov Don Juan. Jutri v setoto je v naši operi premliera Mozartove sve-tovnoznane opere Don Juan. Ta opera ]^ ideal lepote in tudi brezprimerne BtOČL Povsod!, kjer se ie še izvajala, je dosegla največji uspeh in popolnoma smo prepričani, da ga bo dosegla tudi pri naši publiki, sa| !e v vsakem oziru najvestnejše pripravljena ta zasedena po naših najboljših opernih močeh. Režiser Sest in kapelalk Stritof sta storila vse. da opera v vsakem pogledu ispe. Mozart je komponira! svojega Don luana leta 17S7. in to na podlagi izredno velikega uspeha, ki ga je dosegla njegova Figarova svatba istega leta v Pragi. Mozart te bil sam v Pragi in je Don Juana napisal tudi za Prago ter opero tudi sam dlrfcira!. Pri premijera Don Juana je doživel Mozart največji uspeh. Zasedba v Ljubi!''.::! fe sledeča: Frisekova — Donna Ana, Lovšetova — Zerlina. Thalerjeva — Donna CMra, Be-tetto — Leporello, CvejIČ — Don Juan, Kovač —Don Octavio. Zathcy — Komtur, Zupan —Maseta». Nove kostume Je Izdelala gicdaltAka krojačnica, dekoracije pa Je naslikal g. Skružnv. Prernijera se vrst kot izven predstave. —Ludomir Roiycki: Klavirski kvintet se izvija na IT. abonma koncertu FlOiarmo nične družbe v ponedeljek dne 2V tm. in je to prva izvedba te£a dela v Ljubljani. Lu domir Rož veki je najplodovireji in t di nn popularnejši poljski skladatelj in deluje da nea v Varšavi. Posebno znane so njegove sceni fnc kompozicije. iamod njih ji pju najbolj znan balet Pan Twardowski, ki se je izvajal v varSavsken* velikem teatra na W krat, izvaja se na tudi po vseh večjih gledališčih v Evropi Izmed njegovih oper je dosegla največji uspeh oper;? Eros m Psyche, ki je rudi na repertoarju ljubljan ske opere. Klavirski kvintet izvaja komorni kvartet »Miranovt^eptČ« in njega klavirski part pier'st Pctar Contv Dumičič. Predimv daja vftornic v Matični kniinarri. 205 n — Tisoč In ena noč. I. zvezek. Z.i odrasle priredil Andrej R a p t. Izd-Ia in zalotila Učiteljska tiskarna v Ljubljani Strani 325. Cena elegantno vezani knjigi z okusno Izdelano naslovno stranjo v barvotisku 50 dinarjev. V eni noči ne morete orebrati knHfce, kakor bi io rad vsakdo, k: prične knilco čltaii. Andrej Rape nam Je podal le eno knjig »Tisoč in ena noč;, ki fe namenfe-na za mladino, katera prav rada posega po knjigi in io z velikim zanimanjem čit^. Sedaj je pričel izdajati Se »Tisoč in ena noč« za odraste, ki po svoji zanimivosti prav nič ne zaostaja za mladinsko izdajo, temveč jo v veliki meri prekaša. Izdala bo obsegala 8 do 12 zvezkov, vendar je vsak zvezek za se celota in zvezki niso v neposredni zvezi med seboj. Posebno se odlikuje knjiga v tem. ker dviga bralca v moralnem m duhovnem oziru in so v lepi obliki r>r>dana tudi takozvana »pikantna« mesta. Prvi zvezek obsega od ene do Štirideseto n č. Knjiga ie lepo ilustrirana. Na čelu jc slika v lepem barvotisku, poleg tega ie pa rudi v notraniosti bogato Ilustrirana s prav posrečenimi ilustracijami nagega priznanega ilustratorja Ivana ErbeZnika. Ako hočete napraviti naiJcpse darilce svojim znancem in prijateljem, kupite iim • Tisoč in ena noč«, pa tudi za knjižnfce je to čtfvo, ki bo §Io Iz rok v roke: od intellgenta do preprostega bralca bodo vsi radi posedali po njej. Knjiga je vezana v trpežno platno 59 &arzanoo sin" Iz tega je Hanson sklepal, da se mora krvoločni lev potikati v džungli v bližini Bwanove farme. Pred pol ure je slišal njegovo rjovenje in niti najmanje ni dvomil o tem, da bo izsledil in zasledoval Meriemo m gospoda Bavnesa, Sedaj je preklinjal neumnega Angleža, ki je levu takorekoč lezel v grlo. Z vso naglico je zasledoval mladi par. Meriem in gospod Baynes sta med tem prišla na malo planoto sredi gozda. Kakih sto metrov vstran je skrčen v grmičevju Čepel Numa in nje* gove rmenkasto-zelene, lesketajoče se oči so bile oprte naravnost na ta mladi par, ki se je brezskrbno zabaval, kakor bi se nahajal na parketih plesne dvorane. Lev je tolkel s svojim repom po svojem suhem telesu in z očmi meril oddaljenost, ki ga je ločila od njih. Razmišljal je, ali naj takoj naskoči, ali pa naj še malo počaka, da se mu tako približata, da je vsak beg Izključen. Bil je sicer zelo sestradan, toda vendar le previden in oprezen. S predčasnim in nepremišljenim napadom ju ni hotel opozoriti na svojo prisotnost, da ne ute-četa. Ako bi bil prejšnji večer Čakal malo delj, da bi črnci zaspali, bi mu ne bilo treba stradati daljših Na Numo je bil pozoren oni, ki je s svojimi Baynes. »Ne bo mi težko dobiti nosače in sprem- in koristno vse te stvari tako skrbno skrivati.« bistrimi nozdrvi zavohal njegovo prisotnost in na-1 Ijevalce. ki nam pokažejo pot, tako, da nbeživa vzočnost. Sedel je na močni veji, se vspenjal in preje, predno bi ugotovili najin beg.« poslušal, da uzotovl, kaj se bo okoli njega godilo. Pod njim se je v temi semintja gngalo ogromno težko in sivkasto truplo. Zver na drevesu je s tihim krikom :m nekaj opozorila, pri tem pa se ie spustih doli naravnost na sivkasto. leno se guga-jočo maso. Pri tem je Tantoru zašepetala nekaj v njegova ogromna ušesa in slon Tantor je pričel vzdi govati svoj rilec in z njim mahati sem in tja, da tako zavoha nevarno zver, na katero je bil opozorjen. Kratko na to fe stvkastL ogromni m gagajoči se stvor svoje korake nameril naravnost proti kraja, kjer se je skrival sestradani Numa in ti j neznani Tarmangani, katerega je stvor, sedeč na hrbtu slona začutil Vonj žrtev, na katere Je lev čakal. Je bil vedno ostrejši in ostrejši. Numa je postajal nepotr-peiljiv. Nemirno je tolkel z repom okrog sebe. Renčal je že skoraj na glas. Toda mladi mož in dekle nista opazila nevarnosti, ki jima je grozila. Njih konja sta stala nedaleč vstran tesno drng poleg drugega. Baynes Je v temi prijel dekleta za roko, ga tesno pritisnit k sebi in JI zašepetal sladke besede ljubezni Meriem ga Je ginjena poslušala. • - ^Pojdite z menoj v loadoM Je sUU Morisoa »Zakaj bi bežala?« je vprašala Meriem. »Niti Bwana, niti »Moja draga c gotovo nimata ničesar proti najini poroki.« »Jaz vas sicer sedaj Se ne morem vzeti za Ženo c, je pojasnjeval gospod Morison Baynes, so Še tu različne druge stvari, katere je treba naj-preje urediti, toda Vi tega ne razumete. Vse pa bo pošteno urejeno. Napotiva se v London, jaz ne morem čakati. Čas hiti in jaz moram od tod. Ako me ljubite, pojdite z menoj. Saj opice, med katerimi ste živela, tudi nikdar ne govore o porokah in se za to ne brigajo. Ljubijo pač tako, kakor se midva ljubiva. Ako bi Vi še dalj časa Živela med njimi, bi si gotovo izbrala svojega druga za življenje, prav tako, kakor one to delajo. Je to zakon narave in nobena Človeška postava ne more preobrniti naravnih božjih zakonov. Ljubiva se med seboj brez ozira na to, če se poročiva ali ne. Za nikogar na svetu ne skrbiva, kakor za sama sebe. Jaz bi za Vas dal svoje življenje. Ali Vi nimate ničesar, kar bi mi mogla dati?« »Ali me resnično ljubite,« ga je vprašala. »AH me vzamete za pravo zakonsko ženo, ko prideva v London ?e , »Nato prisegam,« je zaklical. »Dobro,« jaz grem torej z VamU je zašepetala, »čeprav ne razumem, zakaj je potrebno Naslonila se je k njemu, on jo je objel in tesno pritisnil k sebi, da ji ustnice zakrije z neštevilnimi poljubi. V tem trenotku se je iz goščave, ki je obkrožala kraj, na katerem sta sedela Meriem in Morison Baynes, prikazal ogromen slon z velikimi zobmi. Morison in Meriem sta bila zatopljena v sladki pogovor in nista ničesar videha in ne slišala, toda Numa je videl in slišal vse. Moški, ki je sedel na Tantorju, je zagledal dekle v moškem naročju. Bi! je Korak. Toda Merieme, kl je bila lepo in elegantno oblečena, lepo počesana in sploh negovana, on ni spoznal. Zdelo se mu je, da je to kakšen Tarmangani s svojo družico. Toda prav v tem trenotku je planil Numa. S strašnim rjovenjem je planil iz svojega skrivališča in hotel s tem zabraniti. da bi Tantor preplašil in odgnal njegovo žrtev. Globoko v džunglo je donelo njegovo rjovenje. Morison Baynes jc prebledel in se tresel od groze. Lev je drl, knkor strela v polni mesečni svetlobi proti njima. Mišičevje Morisona Baynesa je ohlapelo od strahu in odpovedalo službo. Baynes je za trenotek ostrmel. Toda čez nekaj trenotkov je zmagal nagon samo-ohrane. Skočil je v sedlo svojega konja in v divjem begu drvel iz kraja nevarnosti in na Meriemo popolnoma pozabil kljub temu, da ji je še kratko pred tem prisegal zvestobo in obljubljal* da zanjo žrtvuje svoie življenje, , Stev. 19 »SLOVENSKI NAROD« dne 24. januarja !92£ Dnevne vesti. V Lwbuanj dne Kdor išče, najde* Češkoslovaški episkopat sc bržkone že kesa, da je izdal zloglasno pastirsko pismo, s katerim je dal neposredni po« vod za kulturni boj, ki ga je sprejela napredna javnost v trdnem prepriča« nju, da je pravica na njeni strani in da se bliža za oskrunjevalce Kristovega svetišča dan plačila. Odmevi tega boja, ki bo imel za katoliško cerkev in njeno politično ekspozituro na Slovaškem usodne posledice, so zanimivi tudi za nase razmere, ker vidimo v obeh sluča* jih enako brezvestno zlorabo verskega čuta v politične namene. Naša napred* na javnost bi se lahko naučila, kako je treba nastopati solidarno in odločno v skupni napredni fronti proti največjim sovražnikom kulturnega napredka — klerikatizmu. Češkoslovaški narod je med Slovani kulturno gotovo najbolj razvit in zato smatramo boj, ki ga bije cvet tega naroda proti rimovstvu, za začetek nove dobe, ki oznanja končno zmago napredne misli. Omenili smo že proglas, ki so ga Izdale vse češkoslovaške napredne or* jganlzacije na javnost. Danes hočemo predočiti omahljivcem in mlačnežem iz naših naprednih vrst, kako sodi o kleri* kalizmu odličen slovaški politik. — V mislih imamo bivšega ministra drja. š r o b a r j a, ki je nastopil preteklo ne* del jo v Trna vi na političnem shodu z ostro kritiko pastirskega lista. Izjavil je med drugim, da je nekaj nečuvenega, če se Čita ta list s prižme, ker je naperjen proti onim, ki državo tvorijo in vzdržujejo. Groziti s peklom za politično prepričanje je budalost in predrznost. Klerikalna stranka glasuje v parlamentu s komunisti in madžar* skimi ter nemškimi socijalisti, prido» bila je zase celo 2 i de iz Brna. Ta go* spoda sme torej počenjati, kar hoče, je dejal dr. Srobar, menda samo zato, ker nosi duhovniška oblačila. Mar so božji zakoni za duhovnike drugačni, nego za druge državljane? Vidite, da je to dvojna morala in zato nemoralna! Slovaška ljudstvo samo mora imeti pa' met, če je nima duhovščina. Imamo zakon o agrarni reformi in s tem tudi orožje p, u ti cerkvenim veleposestvom. Če groze s peklom našim malim kme* tom, zakaj se sami ne odrečejo vete* posestvom in jih rajše dajejo v na jen* Zidom, nego Slovakomskatolikom? Naj bi nam ta cerkvena gospoda raje po* megala dvigniti ljudstvo iz moralnega močvirja, kamor je pahnila ljudi sama, ker je a prižnic agitirala za vojno in blagoslavljala orožje. Danes očita ne* moralnost drugim, a med vojno nismo videli nobenega slučaja, da bi ta gospo* da rekla, mi ne damo zvonov za topo* ve. Kakor mešetarji so dajati vse za izdelavo orožja, ki je služilo za pobi* janje njihovih katoliških bratov. Drža* va plačuje težke milijone tem gospo* dom. ki v zahvalo rovarijo proti nji. Ta denar gre iz ljudskih žepov, lJud* stvo plačuje davke. Mislim, da je go* spodar tisti, ki plačuje slugo. Mi pa smo plače\'ali, a duhovščina je zapove* dovala. Slovaščina se je ohranila pred vojno samo na protestantovskih cerk* venih Šotah, v katoliških šolah nt sme* la mladina niti govoriti slovaško. Šrobarjeva sodba velja tudi za naše klerikalce. Razlika je samo ta, da na* predna javnost pri nas nima v sebi toliko ponosa in moralne moči, da bi nastopila solidarno proti tej farizejski zalegi. Upamo pa, da življenje samo spametuje tudi one omahljivce, ki si ne upajo odkrito nastopiti proti rimski reakciji, ker se boje njene trenotne moči. « • • — Olajšave na železnicah za urad* nlke. Ker nove uradniške legitimacije še niso tiskane, jc ministrstvo za promet začasno do I. aprila t. 1. uredilo izkoriščanje pravice do voženj po polovični ceni za drž. nameščenca na sledeč način: Državni nameščenci, rodbinski Člani aktivnih In upokojenih državnih nameščencev in državni upokojenci lahko potujejo po železnici za polovično ceno redovne tarife na podlagi objav, ki veljajo le za enosmerno vožnjo, in sicer na ta način, da pokažejo pri vožnji tja objavo z označbo »velja za vožnjo tja«, pri vožnji nazaj pa drugo objavo z označbo »velja za vožnjo nazaj«. Aktivnemu državnemu nameščencu izda objavo urad, pri katerem dotičnik službuje. Objava mora vsebovati sledeče podatke: Ime in priimek, kategorijo in skupino, urad, kjer dotičnik službuje, od kje in kam potuje, datum in kraj Izstavitve, uradni žig in podpis uradnega predstojnika. Za rodbinske člane izdaje objave urad, kjer službuje uslužbenec. Poleg imena in priimka rodbinskega člana je navesti sorodstveno razmerje z državnim uslužbencem (žena, hči, sin), kategorijo in skupino rodbinskega poglavarja, nadalje če pripada dotičnemu članu dodatek v smislu čl. 42. v zvezi s čl. 149. o drž. uradnikih civilnega reda. Za upokojence izdaja objave urad, jti jim nakazuje pokojnino. Natančnejši 23 Januarja. 1925. podatki izidejo v prihodnji itcvüki Uradneda lista. — Mednarodni protesorski kongres v Beogradu. Na predlog prosvetnega ministrstva je ministrski svet odobril izplačilo kredita v znesku 50.000 Din za pripravljalne stroške v svrho organizacije mednarodnega profesorskega kongresa v Beogradu. Kongres bo sredi poletja. — Prihod francoskega novinarja v Beograd. Urednik pariškega »Tempsa« Milet Gravet je dospel v Beograd, kjer ostane dlje časa, da prouči sedanje notranjepolitične prilike naše kraljevine. — Vse cenjene naročnike vljudno ono* zarjamo. da se Jih bo odslej vedno spominjalo s položnico, priloženo v Usta. Na položnici bo označenot kdaj Je, oziroma kdaj bode naročnina poteklo. Vse one naročnike, kateri prejmejo položnice, vljudno naprošamo, da se istih poslužijo in naročnino Čimpreje obnovijo, da ne bode neljubega ustavljanja. Uprava »Slov. Naroda«. — Za gradbo železnic Iz Beograda v Obrenovac so se pričela v ministrstvu sa-obračaja nova pripravljalna dela. Razpravljalo se je o črti že pred dvema letoma, se- • daj menda se zgradi proga Beograd-Obre-novac v kratkem. — Smrtna kosa. V št. Pavlu pri Preboldu J' umrla rodbini dr. Tajnikov! hčerkica M a r a v nežni mladosti 4*/« leta Pogreb bo v soboto 24. trn. ob ir.. na *up-nijsko pokopališče. Težko prizadeti rodbini na le iskreno sočustvol — Ustavite** mvtomobttskega prometa. Ministrstvo pošte *n brzojava |c odredilo, da me do 15. rrriir ustavi poštni avtomobilski promet radi r\*hcg* vremen« in slabe erste na črti P!i*v«*ka jezera*Karlovse, Plit* vička jezera*Vrhovine. PIttvička j-^era»Lo« vin»c in Faker»Novf Baker. — Postni avto« i*»oSili bodo samo v prometu ra F-Ü Vrbo* vine*Otočac In Baker železni.*1^ t** »taja. — Zaščita ptle v Ameriki. Hlologičn! urad federalnega poljedelskega r«rlamenta v Washingtonu Je Izdal za vse kmetovalce sledečo okrožnfen? Skora! Je nI poljedelske «kodljlvke, žuželke ali golazni, ki bi ne imela odločnih sovražnikov med pticami. Brez p:Je bi mrčes takorekoč onemogočal poljedelstvo. Ptice pa so koristne kmetovalcu tudi s tem, ker požirajo ogromne količine pleve'.nega semen*. Cenilo se je, da Je ena sama vrsta vrabcev v eni državi — Iowa — požrla vsako leto po 875 ton glotnega semena. Ptice seveda niso tako izbirčna, da hi se lotevale le škodljivih semen in Škodljivih žuželk. Ali. ker jedo nelzbirčno. prihaja na vrsto najprej ona jed, katere je največ povsod* okoli In to so večinoma gosenice ali žuželke aH pa semena na rastlinah ali na dnu, kamor jih je veter zagnal. Mnoge ptice Izvršujejo še drugo važno us!ugo človeku kot — pometačL V okrajih, kjer se smeti in odpadki ne odpravljajo tako kot bi se morali, niti s strani občine, niti s strani po-edlncev, opravljajo ptice s svojim zobanjem službo javnih nameščencev in s tem prispevajo k lavnemu zdravju. Vzlic svoji neprecenljivi koristi Imajo ptice straSne sovražnike. Največji njihov sovražnik Je človek sam, ki jih krvoločno postrelja; za človekom pa Je m^čka najnevarnejši sovražnik ptic na kmetih. Tudi viharji uničujejo mnogo ptic s tem da Hm prikrajšalo zalogo ledi. Ni mogoče zaščitiU ptice pred elementi ra-zun tam, kjer se vzdržujejo takozvana ptičji zavetišča, namreč kraji, ki so po zakonu reserviranl za svobodno življenje ptic. Takih Je mnogo v Združenih državah. Obširna saditev nekaterih dreves, n. pr. murve, utegne privlačevati ptice in prispevat) k njihovemu nomnoževanju. Dvojna korist bi bila v tem; najprej bi murva nudila pticam zadostno zalogo Jedi, a obenem Jih odvračala od črešen) in drugih sadnih dreves. — 2eleznllka nesreča v Zidanem mosta. Včeraj zjutraj sta na postaji v Zidanem mostu skočila s tira dva vagona In sicer vsled napačno usmerjenih kretnic. Lokomotiva, ki je vozila za vagoni. Je ostala na progi, škoda nI velika. Vsled te nezgode so imeli Jutranji vlaki precejšnjo zamudo. — Pokopališke higljene. Tz Sun Je na Hrvatskem poročajo o nenavadnem slučaju groboskrunstva. Pred približno dvema tednoma Je umrla ISletna hčerka nekega bogatega tamošnjega posestnika. Pred dnevi pa so pasantl opazili, da Je bil grob izkopan, krsta je ležala na prostem in noge deklice so molele iz razbite krste. O tem Je bilo takoj obveščeno orožništvo. Orožniki so ugotovili, da so bili deklici ukradeni čevlji in nogavice Očividno so roparji upah*, da pridejo do bogatejšega plena. Dekletce Je Imelo namreč na mrtvaškem odru po starem običaju okoli vratu obešeno verižico iz zlatnikov. Zato so roparji upali, da bo s temi pokopana. Orožniki so že prijeli več sumljivih oseb. — Avtomobilska vožnja v smrt. Tvor- ničar Ophuvsen iz Nimwegera je imel liu-bavno razmerje s svojo služkinjo in se je odločil, da pobegne ž njo v Ameriko, do-čim zapusti rodbino v Evropi. Svojega prvotnega sklepa pa nt izvršil .pač pa je sklenil, da gre v smrt s celo svojo rodbino. Pred dnevi se je Ophuvsen peljal v avtu s svojo rodbino na izlet. Tvorničar, ki Je sam vodil avto, je na ugodnem mestu z vso naglico zavozil v reko Waal. V reki so utonili on. njegova žena in 131etna hčerka, dočim se je Met na hčerka reŠUa. Služkinja je poskušala izvršiti samomor, a so jo v zadnjem trenotku rešUL — Albanski razbojnik Bajram Cm* vjet, Prvotno so bile razširjene vesti, da Je znani vodja albanskih razbojnikov Bajram Cur prekoračil našo mejo In da so ga naše oblasti prijele. Nekatera poročila so tudi na-glašala, da je bil pri tem Bajram Cur ubit Te vesti so bjle v gotovem oziru tendenci* jozne. širili so jih prijatelji Bajrama Cura. V Beogradu so na merodaJnem mestu pre* Jell poročilo, da fe Zenan beg popolnoma premagal Bajrama C ara, ki Je pred nJim Doberan m našel v sel Marvuru ob albanski meji svoje skrivališče. Tu ga je 22. trn. ob 9. ^opoldne Zenan beg Izsledil in skupno s njegovim štabom vlek Bajram Cur le imel otl sebi blagajno, ▼ kateri |e bila večja svota denarja. — Shod hOnth powwetnJko» zrn Rodovi f is ca *n okolico ae vrli prihodnjo nedeljo 25. Timm-> 1925. ob X popoldne v Radovljici v *estavračijskih prostorih g. Künste!Ina. O stanovanjskem vprašanju, o davčni reformi, ter davčnih zadevah voh če, bo predaval Zvezin predsednik g. Frelih iz Ljubi i a ne. Ker je shod nepolitičen in ae bodo ob ravnale najnujnejše stanovske zadeve, *mwi na udeležbi vse hišne in zemljiške posest* nike odbor. 209 n — Vladimir čopfč bptrfčen. Vladimir čopič, urednik komunističnega glasila »Borba* v Zagrebu, ki le bil pred tremi tedni na podlagi zakona o zaščiti države aretiran. Je bil te dni Izpuščen ir preiskovalnega zapora. — Članom Slovenskega tovskeda dru* Stvm »avTiam*\ da je fantiaraka Številka Lovca ixV.ii In *mo fr rano«l»li članom. Kdor Je c1anar*no »a leto J1***, poravnal, p« te številke I/>vca ni r*eiel naj to jivi po dopis* nid fjpravnišrn* Lo*c#, Strossmaverjeva ulica 1, ki mu Jo pošlje brezplačno. S. L D. 2D7/n Iz U»&j;*ne. — 'Avtomatske telefonsko centralo dobi. r-akor je zn^no tudi Ljubljana. Dela za ureditev te centrale so v pol* nem tiru in nadejal! se je, da bo ta naprava, ki pomen j a velik napredek za Ljubljino, izročena javni vporabi me* seca maja t. !., seveda ako ne bo kakih neprič kovanih zaprek. Predvsem gre zn primeren lokal -»a glavni pošti. Tre« ba bo izprazniti stanovanje poštnega ra.-natelja. Ako pa ravn-lclj ne dobi primernega stanovanja drugod, ga pošt* na uprava seveda ne more in ne sme postaviti na cesto Vorašanje otvoritve avtomatične telefonske centrale, ki jc za ljubljansko prebivalstvo, predvsem pa ra trgovske in obrtniške kroge veli« kega pomena, je torej odvisno od tega, da sp dobi primerno stanov*-je za rav* natrija glavne pošte Na hišnih posest« nikih ie ležeče, da dobi Ljubljana <»v. romarsko telefonsko centr lo že v maju, fi er lahko č-kamo nanjo Še leta, sli pa je ne dobim** nikoli. — Zdrastveno stanje mesta L|nWl?mB. Zdravstveni Izkaz mnsta LJubljane v Č>su od J*, do 21. Januarla beleži to-le statistiko, umrlo Je 21 oseb, 11 moških In 10 ,">i*sk (tujcev 8). Smrtni vzroki: trebušni tffa* in paratffus 1, Jetfka n» sopflh I, druge oblike Jetike 1, rak In dmge zle novotvorb- 3, bolezen na srcu 4, akutna bronhitis 1. kronična bronhitis 2, pljučnica 2, driska In vnetje črevesa 1, vnetje ledvic 1. starost 1. smrt vsled nezgode 1. drugr bolezni 2. Med tem časom se le rodilo 25 otrok, 12 dečkov (2 mrtvorojena) In 11 d*k!lc (2 mrtvorojeni). Naznanjene nalezljive bolezni: ošpice 27 slučaj-v. davica 1 In dnSTJIvI kašelj 2. — Neresnična veaf. Danes «fwtraj ie bila po v«*em mestu razširjena vest. da se je Šofer Klopčič pri Lazah smrtno ponesrečil. Vest je bila izmišljena, šofer Klopčič se nahaja zdrav v Ljubljini. —- Generalni konzulat kraljevine Itanie v LJubljani se Je preselil Iz svojih preJŠnllh uradnih prostorov v Selenburg ovo ulica It 7-II. nadstropje. — Zaključna plesna družba »tJnto*« Ima prihodnjo plesno vajo v sredo dne 28. januarja t. I. točno ob 20. ari. 21e torej najmlajše. Ce pa vprašamo, kakšno !eto naj Štejemo od začetka zemljo, re moremo odgovoriti precfzno. Število, odnosno starost zemlje lahko določimo samo pr!b!l*no. Zc mnogo geologov je poizkušalo določiti to starost, vendar zaman. Kar so mogli določit^ Je bila le približna starost. Izrr.čunali so na pr. kol'ko so!i naplavilo reke v morje \* oceane. Po tem računu so ra?U na podlaga računov angleškega učenjaka JoJyja. da sc morale reke nanašati najmanj 100 milijonov let. predrco so prinesle sedanjo količfno soli v oceanih. Po drugi mct*x!l sn doTočfll tr> starost tako-Ie: Ako npos^evamo- da mer! zemeljska skorja približno 30 km v gl-obi-ro. tedaj so izprale reke in vode površin** b jI dale sedanU obraz z ravninami In gorami šele po 100 milfionih letih. Ta števfl« p.t pomenijo samo približna, povprečna števila. Ni izključeno namreč, da sn se dogodki razvijali v eni dobi počasne.^, v drugi p* hitreje in da so potemtakem poedirte dobe Imele svoj posebni tempo, svojo posebno brzino razvoia in Časa. Tok časa se fe baje Izpreminial s poedinrm! dobami. Način določanja starosti poedimh zc:rcltsk!h doc^d-kov in stvari razvklimo tudi te «-Vdecega primera. V najnovejšem času so začeti raziskovat! neke radioaktivne mineralne vod*, to je vode. ki vsebujejo pojave radiia. Ur^n ra pr. :e tak radioaktivni element, ki se neprestano in sam od sebv rizkraja v svinec, pri čemur izločuje tudi helij, lega razkroja ne moremo pospešiti rn zadržati s temperaturo, ali s pritiskom. Aivo torej merimo razmerje količine urana, heiija in svinca, ki se nahajajo na pr. v kaki mfneralni vodi. !ahko določimo Število let. o?Hjor.T leti. \>a ta števili, s katerimi določamo starost zemeltske površine, niso toč>na, nego s^mo pi^bližna rn povprečna. Dogn^no je, vsekakor, ca obstoja zemcliska skorja že več sto milijonov let. Uganka je nadalje, kdaj bi kako se je pojavilo organsko življenje *n kdaj človek. ' Julijska krajina. — Dramatično društvo ▼ Gorici pripravi ja Svobod ovo veseloigro »Poslednji mož«, ki se vprlzor! v kratkem. — V Stor-jah na Krasu prirede v nedeljo ftnžganevo ljudsko dramo »Razvalina življenja«. — Javna knjižnica v T orna ju na Krasa zopet dobro deluje in razpolaga s precejšnjo zbirko raznovrstnih knjig. Pevsko-bral-no društvo »Tomaj« skrbi za širjenje pro-svete med ljudstvom z vedno enako untirno. — Ponarejeni bankovci. V prometu je, kakor se splošno sodi. okoli 500.000 ponarejenih novčanic po 5 lir. V Milanu je bilo aretiranih več ponarejevalcev. Pozor! — Iz Trsta. V nedeljo vprizorl Čitalnica pri Sv. Jakobu igro »Pogumni kroja-Ček«. Za igro, ki je novost, vlada splošno zanimanje. — Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Ivanu, bo imela v nedeljo svoj občni »bor v otroškem vrtcu. — Pri M. Magdaleni Spodnji je pred kratkim g. dr. Pertot predaval o jetikl. Dvorana konsurrmega društva je bila polna in poslušalci so z zanimanjem sledili Lzbornemu predavanju. DVOJNI ROPARSKI MCRH.EC V NOVEM SADU PRIJET. Dne 6. decembra leta 1922. je bil na cesti med Novim Sadom in Jarakom izvršen dvojni roparski umor, ki je povzročil takrat ogromno razburjenje med prebivalstvom. Sele sedaj, po dveh letih. Je poiieija» prišla morilcu na sled. Dogodek je bil sledeči. Dne 6. dec je prodal Milorad Lctič. sin veleposestnika iz Vesellna na novosad-skem tržišču iz Veselina na novosadskem tržišču dve pitani svinji in se je okoli poldneva vračal na vozu s svojim hlapcem Radom Cvekanovom domov. V bližin! policijske stražnice v Ceneju so našli kasneje oba ustreljena. Ležala sta v obcestnem jarka. Glasom izpovedi nekaterih prič se je obema pri prekopu Kralja Aleksandra pri« družil neki neznanec v sivem vojaškem suknjiču in slično čepico ter je prosil Letiča« da ga vzame na voz. Letič je možu dovolil, da prisede ki je ta zasedel zadnji de) voza, dočim sta Letič in Cvekanov sedela spredaj. Sodna komisija je ugotovila, da je neznanec oba zavratno napadel in ustrelil. Oba sta bila ustreljena v glavo in sta bila mrtva na licu mesta. Vsa gotovina — bilo je 7700 Din, ki jih je imel Letič pri sebi, je izginila. Jasno je bilo takoj, da gre za roparski umor. Vsa poizvedovanja za morilcem pa so ostala takrat brezuspešna, ker nobena izmed prič morilca ni poznala. Sedaj je končno uspelo zločinca razkrinkati Poljedelec Rada Brzak, ki je takrat videl Letiča m neznanca skupaj na usodnem vozu, je bil ra- Avanture indijske plesalke. V nnjeJegatneisem predmestni Bornbaja. I glavnega mesta Indije, se je te Portugalska: Dunajska oasU r •Hnn 4 »SLOVENSKI NAROD* dne 24 jttioöfj« 1925. Mfv. 19. Gospodarstvo. Letošnji sejem za kožuhovtno v Ljubljani. Sejmi za kož Iiovino v Ljubljani, ki se vršijo le skozi dolgo vrsto let na tretji po* nedeljek po Sv. Trck kmljih so tradicijo« nalni in poznani. Sejmarilo se je dosedaj na zelo primitiven način na določenem pro* štoru (dvorišču) po največ pa se je mešes tarl!o po raznih ljubljanskih gostilni'"ah. Uprava ljubljanskega velesejma je že lan» sko leto uvid.la, da je tu potreba organizi* rati. prireditev razširiti in izpeljati večio pro* pagando. da se sejem vrši v večjem obsegu. Združila se je letos z Lovsko zadrugo in priredil se je prvi. vsaj deloma organiziran! sejem za kožuhovino na prostoru Ljubljanj skega velesejma. l'spch je bil dober, poka« zalo pa se je veliko nedostafkov, katere je *rrba do prihodnjega leta od*>raviti. sejem ].ri-cd:ti po vzorcu Leipziga. Za medna rod« nega kupca koz naša oriredrtev ne pomeni sejem marveč ro«lo cl^*-.iilno trggoftri&o z te* mi surovinami. Ne izolača sr mu že znradi časa. da kupuje tu od rajnih prekupčeval* cev in posamnih lovcev po nekaj komadov kož. ne navajen Je. da kupuje velike para rije na svetovnih tržnih potom anketj. Ta sistem bo tudi me roda jen za nas prihodnje leto. Letošnti sejem je p-'ne^e' ;.%ars:komu ▼e'iko razočaranje in to zla>ti malim pode« Selškim prekupčevalcem, ki * se ti rezali v ceni. Va svetovnem trgu notira koiuhovin« v dolariih, ki so leto-«* vsled pv>rasi« dinar« ja mnogo nižji v Jcurzu in tu ta velika raz* lika med lanskoletnimi :n letošnjim? cena* ml Vož. Lisičin ko*n. ki sc je lansko leto prodajala po Din 7W bi Se več ima letos samo vrednost od Din 3r«0 do 400. Naši snsli trgovci se niso ozirali na svtovn- ce« ne. kupovali po vaseh l-o/o po D:n 500 in na se i mu so šele razvidni veliko c'fc^"nco, katera je marsikom mo*ao zaskeiela. To fe bil povod. d", ie šlo veKko kož ircprodanih narai. ker došlt kuiv-c n? mogel plačevati več. l_ot na inozemskih tržiščih. Sejem je bil letos izredno dobro zalo« žen, stari trgovci p«-iooved'ije)o. da ne pom« niio v Lj"H;ani tolike robe; to je že razvi* deti Iz sledeče statistike, ki predočuje kvantiteto v letu 1924 in letos. Pripomniti je treba k temu, da se je letos prvikrat iz* vedla za ta sejem širša propaganda in se ni razstavila samo ko2a iz Slovenije, marveč iz cele naše države, da celo iz Črne gore in Macedonije so prišli prodajalci, ki so vse* kakor vsled poznavanja cen bolje trgoval! nego domačini Na trgu jc bilo: lisic 2500, v letu 1924 835. kun 700 (140). zajcev 20.000 (2300), vider 25 (10), jazbecev 400 (30), pol* hov 5000 (1000). veveric 20CO (1000), srn 100 (?), hrčkov 14.000 (?), dihurjev 200 (10). div« jih mačk 70 (3), krtov 1000 (20). volkov 1 (2). — Kože so se kupovale po sledečih ce* cenah: lisice Din 300 i* > 400. kune belice £00 do 900, kune zlatice 1000 do 1300. zajci 14 do 21, vidre 800 do 1000, jazbeci 80 do 120. po'hi 10 do 12. veverice 15. srne 25 do 30, hrCki 10 do 12: dihurji 100 do 150. divje mačke 80 do 110. krti 7 do 10. — Stranih kupcev ni bilo veliko, prišli pa so iz vseh krajev Jugoslavije in tudi iz Trsta, Dunaja, Leipziga. Kupilo se je zelo veliko blaga, ve.idai pa je šlo rudi neka i neprodanega nazaj. Tendenca je bila različna: n. pr. se je v zgodniih dopoldanskih urah zahtevalo za lisico Din 500 do 550. opoldne se je ku* po v al a po Din 300 do 400. proti večeru, ko so resnejši kupci že odšli, pa trdi Se I* nižjo ceno. — Prodajalci, ki svojega blaga niso mogli prodaji, so postali malod -šrn in bodo žrtve raznim špekulantom, ki bodo plačevali kože veliko pod rno. Da se temu omeji, namerava uorava velesejma in Lov« ska zadruga prirediti počet':om marca naj* brže 4. Še en sejem za kož^hovino, na katc« rem se bo skuhalo prodiiati blago, sorti* rano po partijah, aukcijskim potom. Tako se da prodati še ostale kože vsaj za pravo tržno ceno. —g Carinski dohodki. V tretü desetfnl meseca decembra je bilo dohodkov dinarjev V srebru na nastopnih carinarnicah: v Beogradu 12 456.756. v Zagrebu Il.r97$r8, na Jesemcah 476.1S9, v Lhmliani 3 9^9.444 v Mariboru 2.652 051, na Rakeku 315.443, na Sssaku 937.767. Vsega v tretji desetini decembra 56X91.232 dJn v srebru. To in ono. Nadporrcnik Lederer - krvnik Madžarski list »Az Est« priobčuje sen* zacijonalne podrobnosti iz življenja zlo* glasnega nadporočnika Lcdercrja, ki je opravljal v zadona\'skih krajih krvniške posle. V mesecu avgustu leta 1919. se je pojavil Lcdcrcr s 14 častniki svojega odre* da v Dunafoldvaru m obkolil tamošnji ho« tel, čigar lastnika sta bila Kovacs in njegov tast Stein. Ko kmetje niso hoteli izročiti holjševikov. so častniki aretirali Kovacsa in Steina, toda kmetje so Kovacsu pomagali, da je pobegnil. Prek: sod je izrekel nato smrtno obsodbo nad Kovacscm in Steinom, češ, da sta žida. ki imata zveze s komuni* sti. Častniki so Kovacsa na konjih dohiteli in pripel iali nazaj v hotel. Predsednik pre« kega sodišča je vprašal, kateri prisotnih častnikov bi bi! pripraviien obsojenca obesiti. Takoj se je priglasil Lederer. za ni;m pa Se poročnik Karel Kmety. Oba lastnika sta nataknila ffJace«rok*»viee. da bi dostojno izvršila krvnišH posel. Lederer je zvezal Kovacsu roke in noge. vrg?l mu je zanjko okrog vratu in nokazal prisotnim častni* kom. ka'-o se lah'-o rbešencu takoj zlomi tilnik. V hiou je bil Kovacs mrtev. Steinu so rešili življenje ondotni kmetje, ki so sc potcfotl* za cbsoicnca. Nafo ie s^"sal Lederer z g-ofom Sal* mom izsi'iti rd K~vaeseve rodbine denar. B~ar obešenegi. Ev?en K^va^s ie moral nla'at» za svoie življenie 10.000 K. ki so imele ta'-rat zlato vrednost. Ali krvniku se je zd^lo to p-«»ma!o in je zahteval, di mora pfa*ati 50.000 K. če noče biti obešen. Kovaes je iziavil. rai ga p'-s*e pri min», ker je bil sam ra bojišču častni1-. Pokazal je prsa. na katerih so se ooznah* sledovi ran. Lederer ie ra^ri^al: »Jezike za zobe. zid. to niso s*e* dovi š»-annela. temveč sifilisa'« Zapovedal je vl"či Kovala na d*-orišče. kier je moral nes*e*ncž noWet-nit? p**~d tn'^l^m svojca brata in prisegi, da se odreda židovstvu. Si* mo na ta narin }** rešil svoje življenje. V procesu nroti Lod^rerjo nactopa več prič, od katerih je ta Winvnalistiepi tin v častni* ški uniformi izpiliti d^r»a»*. Tudi v Tabu, ki«r je pre'-i sod obsod'1 dva osamljena po* litičra zločinca na ^rt. je Lederer obesil en-ga lastnoročno. Pozneje se je prijavil Lederer ▼ Kečkemet, ko je Hejjas divjal po teh krajih. Častniški odred na čelu z Le* derer jem je vdrl nekega dne v zapore, kjer so jih brutalno pobili. V zahvalo za to je bil Lederer premeščen v Budimpešto, kjer so mu poverili stotnijo. Vojaške oblasti so pokrcnile akcijo, da se nadporočniku Lcdererju odvzame voja* ški čin. Zdaj so namreč prišli na to, da je bil Lederer 1. 1922 protizakonito imenovan za nadporornf.a. Ce se njegovo aktiviranje razveljavi, bo odgovarjal za svoje zločine pred civilnim sodiščem. Vojaške oblasti se sklicujejo na to, da morejo postati honved* skl častnik samo korektni in pošteni držav« 1 ja ni. Lederer pa v aktivni službi ni bil ko« rekten. ker se je oženil z navadno prosti* tutko. Zato jc njegovo aktiviranje v.t?», neveljavno. Vidi se, da bi rt?c!i madžarski vojaški krogi prikrili svojo sramoto. Katoliški škofje proti plesu in med Po poročilu iz Prage je poslal češko* slovaVi episkopat svoji d hovščini poseb* no pastirsko pismo, namenjeno deklicam in ženam. To pismo nastopa zlasti proti modernim toaleta-n. Pismo nagla-a. da je stro» ga dolžnost roditeljev svoio deco od najnež* nejše starosti nanrej vzg:iiati v strogi do* sto'nost?. Obsoiati se mora način, kako se v današnjih dneh oblačijo mladenke. Od* klanja*i s" m^ra t'di nova moda. ki io no* siio od-asla dekleta in žene. vsega obsojanja vredno jc oostooant^ ž~n-i in d?kl~t. da v teh modernih kostumih hodiio v hišo co* soodovo in pristopa io celo h Gospodovi mi* zi. Posebna ravodila ima duhovščina obja* viri na cerkvenih vratih o toaletah za cer* *-ev. Češkoslovaški eniskopat tudi prepove* d'je katoliškim mladenkam in ž^nam mo* dem*1 plese, ker so nemoralni. Dolžnost d'* hovščine, katehetov in verskih organizacij je. iztrebiti te moderne plese, katerih hi se clo kla^i'no poganstvo sramovalo. Z~lo g-da navada se je razpasla m**d najnižjimi sloji, to je nnvaHa kopanja obeh snolov v s'-^pn'h V-o^lt^i'ih m v nedostojnih kopi!* nih oblekah. Vse te nemoralnosti, ki jih obsoja češkoslovaški episkopat, so po nje* govem mnenju že same po sebi £rch ali pa neposredno navajanje v £rch, tako da dt»* tičn kristjan, ki bi se jih ne hotel izogibati, ni vreden odveze pri spovedi in obhajilu. Prvi in drugi pastirski list čcškoslova« Ških škofov prič", da si visoka cerkvena gospoda ni na ia~oem, kaj prav za prav ho* če. Dočim vidimo na Češkoslovaškem ener* giČcn odpor rim ivecv z ene strani proti na» prednim političnim strankam, z drug.? p« proti modernim plesom in modi. imamo pri nas škofa, ki vse to dosledno odobrava. Sam je korakal nedavno na čelu duh »e v boj za sociialiste in komuniste in v svoji tiskarni izdaja list, ki prinaša vsaka ncd=* ljo zadnje modele pariške mode. Čudno sr sliši to in človek bi mislil, da ie rv3el kl~H* kalizem zidati babilonski sfolp in da nvi Bog kmalu zmeša g'avo in jezik. In verdar je res. kajti za denar so nzprodzi tudi prnv cipi. Po sveiu. • Kaf v«e kai^»r*a*l ohe'a^'» ^r* rac*-nMb volrvah v anc'esko zhornica ;e Hcr-v Curtfss Bennett, višji državni oravdnik. k! je kandidiral v okraju Brentwood. v svolem razgretem volilnem govoru obl.u;v!. bo vsako svojo volilko poliubll, ako bo fzvr>-ljen. Ker ie bil res Izvoliei, so mu dne 10. trn priredili vo'Pci proslavo, pri kateri ca je predsednik volilnega odbora odločbo pozval, naj svo*o obljubo izpolni. Mavzoče volilke so začele navdušeno r"o naprosi't tudi Or*ha iz Budimpešte, da pokaže svoio umetnost Ctrn\'ni itr"f*n:k - RAST O PUSTOSLEMSEK. Odern orni uredn k : VLADIMIR KAPUS t 227 KaSa prisrčno t i ubl jen a hčerka !n sestrica MARA c n as d^n^s 7znusH!a v giobr»kl tugi ter ^e presečna med nedolžne kr;1«*ce v nežni staro«rti 4 in triČetrt le»«. Zeme'iske ostanke n*>še Hnb iene počešemo k več-ncm'i poč tku v soboto, 6~ič 2i>. t. m. ob 16. noooldne. s-si \t sladko v večnem spominu preljubi naS otrok! Št. Pavel pri Preboidj, 23. januarja 1925. Žnlujoen rodbCnn dr« Tajnlktra. Specijvlno i5i t cmajliranie kakor tudi razne kovinas'e predmete, napisne table, poltere, mize. siole i'd. Izvr-širem vsa pleskarska, ličar-ska. sobo- in črkoslikarska dela po zelo ucodnih cenah. Frane Bofeaf. CelovAka emufm CS Zg Šiška (poleg mitnice.) Peti«« ko'-oSie. račie in eos-e, P"h. oddaja vsako množino po zrherni ceni — tvrdka E Valda, č«Vo* ▼ec «'T Zahvala. 214 Ob tetkl Izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda dr. Janka Debelaka :ah»'ai|uiemo. — Predvsem nam |r doHno^t izreči srčno zahva'o p. zdravniku dr. Jugu n** njegovem izrediem trudu in nožrt* o^-atnostl, da bi ohranil pokojnika nri živlirnjii, dalfe pr«»atel em r?n;ke?*a ge. Podgorniko D etzu in Petriču za nilh vsestransko pomoč pokoiniku in nam ter ter niegov ma tamikoma ftti- Ci^elju iu Kitu, ki sta p'ebedela z nami zadnjo neč, ko se \t ran ki no lavi al od nas. — Prtsrčna hvala hodi iz e'ena vsem darovaVem piekrasrvh vencev in šopkov, dalje ge. rdp »slancem min»«tntva poste in telrgiata. na čelu jim šefu kabineta g. Gjoki G;o»g:e»i6i za ginl iv poslovilni govoi, ptilatellu r. Vrečku in g. v šjemu svetniku dr. Vaea)i, g Markovu. ruskemu pevskemu zboru. Zvezi pevskih druStev za tolažilne. v srce segajoče za'ostinke. — Zahvaljuiemo se dalje vsem. ki so pokofnlka spremili na njrij vem zadn:em potu v Ljubi «an«, sosebno p. vel kemu županu dr Baltiču. jy. komandantu Drivske diviziiske obH*ti generalu Stojanov ču, velecenlenemu oficirskemu zboru, generalnem 1 konzu'u ČSR dr. Benestt, vsem Šefom d žavnih in dv Inih oblasti ter ra7nh zahodov go gerent m mestne občine z g. dr. Pucem na čelu, di' e ..Orjunl" in ,,SokoluM. zaslopnkom diu^tev, po-ebno „Ju^oafovanski Matici". — V tako častnem Me*fin zastopano narodno ženstvo z gospema dr. Žerpvovo ha dr. Baltičevo na čelu nreimi naSo posebno zahva'o. — Iskrena hvala njegovim ožjim rojakom v Rogaški Sivim In oko fci, cenjenemu učiteljstvu trt Šolski mladhii obeh $ol, zdra il^krmu ranat«liu g. dr. Steni. *• so. upravniku FabiNnliu ?r. vsestransko pom"č, tlatnskemu gasi'n -mu druStvu ter pevskemu druš vu „Sloga". — Zahvaljujemo se srčno g. dr. K<1 lerer|u planen g. Drufeniku in g. Podgorn ku za lepe rosiovline besede ob grobu rrezeodal preminulega. — Hvala bodi ro«1erskim fantom, hi se pomagali nositi s\oreg«i „ateks" k Sv. Tro ici Končno izrekamo naitop|iej3o zahvalo d acemu osob u poko|nlka. ki mu ie •> kazalo svco ljubezen m zad ter zastare« lemu (kroničnemu^ tri* perju ter vnetju m^hur* ja 7.h nonolno o-rd-nv# li^nie tref-a 5es* 1onÄ,-ov. Vsak lonček z navodVom stane 41» |>n — Prot^va« ja in po pošti rarpo$il»a t^'di na zdravniški pred* pis lekarna Penič. Za^re« prešič, Hrvatska. 99/T Starozn?no gostilno in trgovino ra Tržaški cesti, z vrli* kim vrtom, gosti'nisko koncesijo in vsem inven« tnriem vr~d — proda ta« koj uejodno — Gospoa d^-s'-a pisa-na T-ib"č ra Clincab pri Ljubiiani 162 Proda so 217 mo*or 1R k. «. za surovo oie. I di>am-t motor t vo't-niftrm, 1 xela 10 m do»^», s*ru'n ca ra 4elezo. v»»^lni stroi. b'us fccwmirce schel* beV v«e >a po^on. Dalje 7 presi (S-Hndf lprea dobaviti 1000 m8 posipalneea mater jala Oolčenega gramoza in dvakrat sejanega peska); 3. ) za cesta na Bnr*u onkrij mos'u preko Išče (Ižanska ces'a južno od Išče. črnovaška cestn, Haupt-manca in Peruzzijcva pot od treh mostov do Ižanske ceste> je treba dobavili 1000 m3 gramoza. Pogoii, pod katerimi se gornje dobave oddajo, so na vpogled pri mestnem stavbnem uradu (kresija) vsak dan jned uradn;m» urami. Oferte je treba vložiti do 12. ure dne 29. januarja 1925 pri mestnem stavbnem uradu. Meitat maglatrat IJabqanaU, dne 21. januarja 1925. 213 IVAN ZAKOTNIH Duna|ska cesta 5t 4S Telefon 379 mestni tesarski mojster Tdcfen 379 Vsakovrstna tesarska drl»t moderrc ledene «tavbr. >««T eša r.n pi-lače, hiše, vile. *ovame. cerkve In zvon"ke; stropi, rsrnj tla S opnice, lrd nlre, pa iiioni, verande, l^s-nr ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna £a>Q> Ifil t Tovarna furrili Zahvala, ?26 Vsem, VI so z nami čutili, vsem, ki so poskrbeli za častno zadnje sprt msivr>, vsem, ki so nam stali ob strani v najtežj h urah, zlasti f.jegovim stanovsk'm tovarišem m ožjim prijateljem, naiiskrenejša hvala. Ljubljana. 23. januarja 192S Rodbina nadzor. Josin Košir« Tovarniško s? odda v ma UtfüLUInfal ni Wm Zahteva se državljanstvo SHS, nravstveno izpričevalo občine, mesečna najemnina In položitev kavcije v Iznosu celoletne najemnine. Pismene ponurloe ocenjenih reflckt.intov z žlvlj n ep!=om, navedbo iiruž;nskih razmer, referenc, mesečne nacmnine in z iz svo, di v