72. številka. Ljubljana, v torek 31. marca. XVIII. leto, 1885. Ii'iaja vsak dan ivečer. i/.iin-i nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstri j sko-ogersk.e dežele za vse leto 15 pld., za pol teta H gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računu se pe 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč tVankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Fraua Kolmana hiši, »Gledališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativno Btvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 ,, ii četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po posti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. i, pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravndftVO ,,S7ov, Naroda", K razhodu državnega zbora. Državni naš zbor se je zadnji petek razšel. Morebiti je dokončal svoje delo, morebiti se samo toliko še snide, da zapečatijo grob nad njim in njegovimi deli. Tedaj se tudi zaprav prične pisati njegova zgodovina, pokličejo se vse vzobrazujoče boginje, da pomagajo svetu kazati, kaj je naš državni zbor storil, kaj pregrešil in zamudil „in capite et membris". Prilika bode tedaj tudi nam, ozirati se na prošlo šestletno državnozborsko dobo, za naš slovenski narod dobo mnogih nadej, majhnih vspehov. V veliki razburjenosti so državni poslanci koncem prošlega tedna vzeli slovo od palače na Dunajskem „Francovem Ringu". Nekateri izmej njih se je od dna svojega srca oddahnil, ko je po tej zborbi stopil čez domači prag. Kmalu začetkom po-lupretekle zborbe je začelo vreti. Obilno netiva je dajala že davčna novela, ki je državnozborsko desnico omajala, vlado učila moliti in sploh vzbujala zavest, da se mora sleharne še tako neznatne skale ogibati slaba ladija, ki se imenuje solidarna držav-nozborska desnica. Nemški klerikalci z lahkotnim princem Alojzijem Liechtensteinom so poskakali iz ladije, pa kako je precej veter gonil to ladijo samo tamo! Zlo ni bilo, da je padla vladna davčna predloga, a zlo je bilo, da so se na desnici pokazale razpokline pri tako majhnem udarci in da so se v vladnem naročaji baš tisti čas predloge pripravljale, o katerih se je lehko prognosti kovalo, da bodo potres za slabotno večino. Za svarilo so bila tačas vladna ušesa gluha: morajo prodreti vse odijozne predloge, tako se je odgovarjalo. V budgetni debati se je v ime nemških konservativcev ,urbi et orbi" razglašalo, da Liechtensteinov klub ostaja v neraz-rušni zvezi z avtonomistično večino in iz ministra Dunajevskega ter iz grofa Taaffeja ust čule so se besede, da je vladi vse do podpore v zmislu sedanje večine. Toda kako malo časa je smela desnica biti upokojena! Že nekoliko ur pozneje prišle so glasovite Conradijade, brezozirno smešeče narodni, avtonomistični, konservativni program, program desnice. Odobravale so se ministrove besede na tisti strani zbornice, na kateri se je kmalu potem odprl Knotzov „Schlammvulkan". V tej čudoviti situvaciji naj bi bil poslanec z desnice hladnokrven ostal! A baš to situvacijo je čakala še hujša ura. Prinesla je predlogo zastran Severne železnice. Prijateljem podržavljanja železnice v žalost postalo je vprašanje Severne železnice vsled taktike levičarske vprašanje politično. Fakcijozna opozicija hotela je pri tej priliki strmoglaviti kabinet in upala je za to pomoči desničarskih idealistov. Res jim sta se na limance usela pred vsem knez A. Lieclitenstein in Zallinger. Zopet torej Nemci, konservativci! Oni bi bili desnico potisnili v manjšino, podrli vladno predlogo, da ni prišel rešitelj Coronini s svojim klubom. Bilo bi se kmalu zgodilo, da bi v zadnjih trenutkih sedanje zborbe levica svojo večino pokazala desnici in vladi, pokazala jo jako v živo in trdo. Tako je stvar privrela, prikipela do vrha. Temu žalostnemu parlamentarnemu raztvarjenju delala je skoro v vsaki seji primerno ozadje galerija s po-uličarskim svojim razsajanjem in razsajanjem. Vlada, ki je proglasila, da se tudi v bodoče hoče opirati na takšno desnico, ni smela dopuščati, da bi se še dalje igrala žaloigra, v kateri bi njena stranka bila v manjšini: storila je torej nagel konec neznosnemu položaju! In po vsem tem je tudi marsikateri poslanec moral biti vesel, da je odrešen tega vrveža. Zato tudi ni pričakovati, da bi se še kaj meritornega izročalo sedanjemu državnemu zboru. Nego zaostalo delo čakalo bode zbora prenovljenega. Na to prenovljenje uplivati bodo morali nauki iz ravnokar preteklih parlamentarnih dogodkov. Bodoči državni zbor imeti mora krepkejšo veČino na desnici. A ta sestati se mora tako, da se vrne sil-nejši in številniši sedanja večina. Le sedanja desnica more iz volitev priti kot večina, prišla bode brez pomoči vladne; a če jej podpore ob volitvah da tudi vlada, potem pride pomnožen zlasti klub Hohen-wartov. Nadejati se je, da takšno stališče zavzame vlada tudi v resnici. Zadnji dogodki so jo v tem utegnili potrditi. Govor državnega poslanca dra. Vošnjaka v seji dne 17. marca 1S85. (Konec.) Znano je, da se je žganje preveč razširilo mej narodom in da ga fizično in duševno demoralizuje. (Dobro!) Jaz bi vlado že sedaj prosil, da bi ne delala nikakih ovir, ko bi posamične dežele hotele višje obdačiti žganje, temveč take priklade od kraja potrdila, kajti na ta način odstranilo se bod ■ ob jednem dvoje zlo, po jednej strani se bodo znižale priklade na neposrednje davke, na drugej strani se bode pa razširjenje žganjarske kuge zdatneje oviralo. Dalje so uzrok previsoke pristojbine pri zapuščinah in prodajah, da narod po deželi vedno bolj propada. V tem oziru je obžalovati, da se pristojbina ni znižala s 8Vi% na r/»°/o vsaj pri onih posestvih, ki se manj kakor 5000 gld. vredna, kar se je že predlagalo v visokej zbornici. Previsoke pristojbine so dostikrat uzrok, da kmet v dolgove zabrede. Lansko leto imeli smo na Kranjskem enketo o agrarnih razmerah, pri katerej je nek okrajni glavar jako umestno omenil, da se je trden kmet, ki je dobil posestvo od svojih sta-rišev, radi velikih stroškov pri mrtvaškej obravnavi in zaradi kolekov ter visoke prejemnarine po 3 »/a0/,, zadolžil za več sto goldinarjev. K temu se pridružijo še deleži dedičev, ki so preveliki, in nezadolženo posestvo Be pri tej priči zadolži, in posestniku ne kaže druzega, kakor nastopiti navaden pot zadolženih posestnikov, izseka-vati gozde, poprijeti se uničevalnega obdelovanja LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski opisal Ren6 Lefebvre. Poslovenil * * * Stat umnim« umbra.) Jed naj sto poglavje. O pravilu: osobno življenje je nedotakljivo. (Daljo.) No tako, odvrnil je Fox, nahajali vas bodemo zrairaj mej svojimi nasprotniki; vi krepostni puritanci, vi ošabni in nestrpni rod. A proklet naj bodem, če vas neki dan ne sežgem v vašem gnezdu; vi nekoristni čmrli ne znate druzega kot s svojim ostudnim brenčanjem mučiti naša ušesa! Fox, prijatelj, rekel je Humbug, ne skušajte moje potrpežljivosti in mojih rok; lehko vas poženem skozi okno. Fox ni čakal, da bi se bilo to pretenje le pre-gotovo vresničilo. Tudi jaz sem odšel, razdražen in zmočen po vsem tem, kar sem slišal. Razum in odgoja ste mi rekali, da novinarstvo je proti vladi in človeški družbi obrneno orožje; dvajsetkrat so mi najmodrejši ministri vcepili to predrago resnico. A na drugi strani me je globoko ginila in pretresla velikost in blagodušnost poštenega Trutha, pa srčnost in odločnost krepkega Humbuga. Potegovati se za poštene ljudi zoper sleparje, katerih svet le mrgoli, vsak dan hoditi na lov ter neprestano zasledovati in goniti tatove, krivičneže, lažnike, to je že nekaj. Narod, ki mej svoje šteje take može, ni vsakdanji narod. Paf! rekel sem sam za se, da bi odgnal te pomislike; to je pač le izjema. Najmodrejše bi pač bilo, časnike popolnem zatreti. Poreko mi, da to bi odstranilo le zdravilo, ne pa bolezni; a če je bolezen neozdravljiva, uda se Človek ter umrje, ko že mora umreti, brez tarnanja. To je pač velika dobrota ......za zdravnika. O tem ravno sem premišljeval, ko me je sredi ulice poklical glas, glas Suzanin. Peljala se je na dvokolesniku, katerega je Marta vodila. Konj je varno stopal in Marta je bila toli previdna, da je vajete bolj rabila nego bič. A na oglu ulice Taitbout in ulice Helderjeve ali temveč (motim se) na oglu sedme in osme ulice je strahovit tlak iz drobnega kamenja, ki ga je najbrže kak sebičen živinozdravnik napravil; kajti že deset let sem ne mine dan, da bi tu kak konj ne padel. Usoda Martinemu konju je bila določena; blizu mene je uboga žival kar padla na kolena; Marto je zagnalo prek konjeve glave, Suzana pa je pala v moje naročje, potlačila me k tlam ter se z menoj valila prek ulice. Razsrjen in ves prašen sem ustal; Suzana je bila na obrazu opraskana, Marta pa je krvavela. Ali si ranjena, Marta? vskliknil sem. Neseni, gospodine, to pač nič ni, rekla je; desnica Večnega me je varovala; le konec nosa je dobil svoj del. Potem sva oba konja osnažila krvi ter sva ga zopet spravila na noge. Ko je konj bil znova uprežen, vzkliknil sem: Za Boga! res sramota je, da občinsko upravništvo že deset let trpi toli nevarno jamo (casse cou) pred mojo hišo v najbolj živahni mestni ulici. In ves razkačen tekel sem nazaj v urednišče časopisa. Doktor, kaj pa imate ? rekel je Humbug zmiraj 8inijnje se; ali ste že začeli volilno borbo s Foxom V Soditi po vašej suknji, imeli ga pač niste pod seboj. Kar imam, rekel sem, je to, da je nesramno, da že deset let puste tlak v takem stanji; da jo zemlje in posamične kosove prodajati od zemljišča! Nazadnje se še celo prigodi, da posestnik podere hišo, prst z njiv proda sosedom in opustošen svet pa za malo goldinarjev pride v roke upniku. Potrebe so se našemu kmetu od leta 1848 zelo pomnožile, kar je v zvezi z napredkom kulture. Kmetu treba več za obleko, šola se je podražila, poleg tega ima pa še drugih potreb, hoće čitati kak časopis, z jedno besedo na vse strani več troškov kakor poprej, ki se vsi morajo pokriti. Kje pa hoče za to dobiti denarjev, ko se dohodki neso v tej meri povekšali, ampak so se še pomanjšali, kar najbolje vidimo pri ceni žita. Leta 1879 bila je pšenica po 13 gld. 50 kr., danes je pa njena cena na Dunajski žitni borzi po 8 gold. 15 kr. Zlatu renta bila je pa leta 1879 le po 8135 gld. danes je pa, če se ne motim, po 108 gld. To je zopet slabo za kmeta, po jednej strani je ves denar naložen v državnih papirjih, po drugi so pa obresti tako nizke, da silno pritiskajo na kmetijske pridelke. Ako je pšenica po 8 gld. 15 kr. ali 8 gld. 20 kr. in drugi kmetijski pridelki ravno tako po ceni, potem kmet res več shajati ne more in ni mu moči dobiti denarja za davke in domače potrebe. O tem bi lahko govoril še več ur, ker pa že manjka časa, nečem te stvari dalje razinotrovati, na kratko še hočem pregovoriti o delovanji poljedelskega ministarstva. Gospod poslanec vitez Stree-ruvitz je posebno naglašal, da mu je poljedeljski minister zato posebno simpatičen, ker je voljen v nemškem okraji, kakor da bi že to zadostovalo za poijctlelfikoga ministra, če bi prav ne imel nikakih družin zmožnostij. Jaz se moram le pohvalno izreči o poljedelskem ministru, kor se je vedno oziral na opravičene prošnje, pri vsem tem me pa prav nič ne moti to, da je voljen v nemškem okraji, kajti narodna strast me še ni tako zaslepila, da bi kaj tamo zato ne hvalil, ker je storil minister, katerega so Nemci volili. Ravno nasprotno, zgodilo se je mnogo dobrega, odkar je .sedanji poljedelski minister prevzel mini-sterstvo, lahko bi navel več slučajev, kako rad je prihitel na pomoč, kadar je bilo treba podpirati kako kmetijsko zadevo. Obžalovati pa moram, da kmetijske družbe semtertja podporo, katera se njim je podelila, jed-nostransko obračajo Tu mislim posebno štirsko kmetijsko družbo, ki dobiva vsako leto več tisoč goldinarjev podpore, tisto pa tako deli, da južni Štirci prav malo dobimo. (Čujte! na desnici) Ta družba se tudi sicer vede kakor kako politično narodno društvo, kajti na prošnje od slovenske strani se ne ozira. fCujte! na desnici.) Še nedavno so se prigodi 1 i trije taki slučaji. V treh najznatnejših trgih Spodnjega Štirskega želeli so člani osnovati svoje podružnice in ločiti se od sosednjih podružnic vsled čisto drugačnih razmer, ki se tam nahajajo. Tako je bilo v Žavci, kjer se prideluje hmelj, pri Celjski podružnici so pa me Bčani družbini udje. Žavčani so prosili za ustanovitev lastne podružnice, in štirska kmetijska družba je to prošnjo odbila, in to najbrž zaradi tega, ker so v Žavci sami Slovenci. Ravno tako se je zgodilo v Šent Juriji in Šmariji. V Sevnici, kjer so' sami Slovenci, in je toraj tudi odbor iz Slovencev sestavljen, je pa mala peščica udov začutila potrebo od- borniki postati, in da bode to mogoče, poprosila za ustanovitev lastne podružnice, kar se jim je takoj dovolilo. T6 so sicer malenkosti, ki se pa za kmetijsko družbo ne spodobijo ter se morajo grajati; kajti ta je za vso deželo, za obe narodnosti brez razločka, bodi Slovenec ali Nemec. Zato je želeti, da gospod poljedelski minister v bodoče zaukaže štirski kmetijski družbi jednakomerno podporo deliti po vsej deželi, da spodnještirskim kmetijskim društvom ne bode treba njega ekscelence nadlegovati s prošnjami za posebno podporo. Ob jednem mi veleva dolžnost, zahvaliti se njega eks-celenci, da je naklonil podporo cesarjevič Rudolfo-vemu sadjarskemu društvu. Nadejam se je tudi letos. Pa tudi na to naj gleda, da Spodnje Štirsko dobi svojega potovalnega učitelja, ki bode tudi zmožen slovenščine. Na Spodnjem Štirskem biva zdržema nad 400.000 Slovencev, ki se žele poučiti po potovalnih učiteljih. Meščani in tržani so zmožni nemščine in tedaj razumejo potovalnega učitelja, kmetom pa mora predavanje kak tolmač razlagati. Kaka so taka tolmačenja predmetov, kakor so poljedelstvo, sadjarstvo, živinarstvo itd.,, če jih tolmač sam prav dobro ne razume, si lahko mislimo. Prav iz srca bi bilo želeti, da bi se nam dali potovalni učitelji za sad.arstvo, kmetijstvo in živinarstvo. Društva ali podružnice so si že včasih potovalnega učitelja s Kranjskega naročila in ga plačala, da so ga kmetje mogli poslušati v njim razumljivem jeziku. Opozarjam tedaj njega ekscelenco na to pomanjkljivost. Nazadnje moram izreči, da se popolnem strinjam z večino visoke zbornice, izrekajoč priznanje in zahvalo poljedelskemu niinisterstvu za njegovo plodovito delovanje, kakeršno še tudi nadalje pričakujem. (Dobro! dobro! na desnici). Politični razgled« \ t t s a nj t* <1 ežc I e. V L j ubijani 31. marca. Poljaki neso nič kaj zadovoljni, da državni zbor v tem zasedanji ni rešil predloge o regulaciji gnliških rek. Vladni listi jih tolažijo, da se bode po upravnem potu najpotrebnejše storilo za uravnavo teh voda. To pa nikakor ni Poljakov zadovoljilo in njih listi jako ostro pišejo proti vladi. Tako je „Gazeta Narodovva" razpravljala to v nedeljo v članku z naslovom „Polityka niemocv", kateri je pa bil konfiskovan. — Volitve za državni zbor bodo v juniji, a volilne agitacije se že pričenjajo po raznih kronovinah. Levičarji bodo si svoje postopanje pri debati o Severni železnici dobro izkoristili. Vlada si pa že prizadeva s kompromisi spraviti kolikor je moč zmernih elementov v zbornico. Govori se že o kompromisu v češkem in mo-ravskem veleposestvu. Na Moravskem se posebno deželni glavar grof Vetter trudi, da bi se sklenil kompromis mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki, pri tem bi se pa za kandidate postavili le zmerni mož ji; obeh strank. Grof Belcredi. vitez Chlumeekv in baron Eichhof bi se izključili od kandidature v veleposestvu. Mi mislimo, da se ta kompromis, katerega namen bi bil vodji obeh strank, grofa Beleredija in viteza Chlumeckega izriniti iz parlamenta, ne bode posrečil, niti konservativci niti liberalci mu ne morejo pritrditi. Ker pa vlada gotovo pospešuje to kompromisno politiko, je nam to jasen dokaz, da se ona nikakor še ne misli popolnem okleniti desnice, a hoče še vedno omahovati sedaj na levo sedaj na desno. Tako vladanje ni baš neprijetno, ker nobenej stranki ni treba želj izpolniti. Včasi res v kakej stvari nema vspeha, pa to se te prenese V češkem nefidojkomisrteni veleposestvu pa imajo Čehi v treh volilnih okrajih po novem volilnem redu zagotovljeno večino, v jednem pa Nemci. Samo v jednem okraji je izid negotov in tu je pulje za kompromisno politiko Vsled pritožbe nekega češkega odvetnika, ki je dobil na češko ulogo nemško rešitev, sklenila je ■norav.ska odvetniška zbornica, da je njen uradni jezik nemški. Zopet dokaz, kako razumejo Nemci narodno jednakopravnost. Hrvatski sabor se snide še le 18. aprila. Poprej ne more začeti zborovati zaradi debate o reformi gospodske zbornice v ogerskem državnem zboru. I iiaujc države. Ruski poslanik v Berolinu, knez Orlov, umrl je predvčeraj v Fontaineblau-u. Bil je že precej časa na odpustu zaradi bolezni. Pokojnik je sprva bil v vojaškej službi, pozneje je pa prestopil v diplomatsko. Bil je dalj časa tudi poslanik v Parizu. Posebno bil je Orlov prijazen Nemčiji, njemu se je mnogo zahvaliti, da se je zopet ustanovilo rusko-nemško prijateljstvo. Prizadeval se je vedno ohraniti mir. Sedaj, ko njega ni več, se bode tudi rusko-nemško prijateljstvo najbrž malo ohladilo. Že poslednji čas, ko je on bolehal, so se kazali simptomi, da prijateljstvo mej Rusijo in Nemčijo pojema. Ro-dovina Orlov je dobro znana v Rusiji, nekaj mož tega imena pridobilo si je slavno ime v ruskej zgodovini. Bolgarski vojni minister, ki je Rus po rodu, povabljen je bil v Petrograd, da tam o bolgarskih zadevah poroča. Ravno tako pričakujejo tja, kakor nek francoski list poroča, bolgarskega ministra notranjih zadev in Trnovskega arhimandrita. Temu potovanju bolgarskih veljakov v Petrograd pripisuje se velik političen pomen. Govori se, da Rusi neso zadovoljni z bolgarskim knezom, ker vedno omahuje mej rusko in zapadno politiko. Italijanski minister unanjih zadev, Mancini, obrnil se je brzojavno do vlastij, bi jim li bilo ugodno, da se zdravstvena konferenca snide v Rimu ? Povodom Bismarckove sedemdesetletnice 'bode veliko slavje po vsej Nemčiji. Vsi ministerski predsedniki posamičnih nemških držav snidejo se v Berolinu, da čaatitajo Bistnarcku. Tri fakultete, pravoznunska v Erlangenu in Gottingenu in državo-znanska v Tiibengenu imenovale ga bode častnim doktorjem. Dosedaj je bil Bismarck samo časten doktor modroslovja vseučilišča v llalle. Berolinski magistrat mu bode izročil častitko kot svojemu častnemu meščanu. — Kakor se govori, bode princ Ludovik Battenberg, starši sin princa Aleksandra Hessenskega postal brunšviški vojvoda. Princ Aleksander je strijc pokojnega vojvode brunšviškega. Na kandidaturo vojvode Cumberlandskega baje ne mislijo več. Še sedaj ni gotovo, ali se začne imgleško« ruska vojna, ali se pa vse še mirno poravna. Poročila o tem, prihajoča iz Londona, si zelo naspio-tujejo. Ruski listi pa mislijo, da do vojno ne bode prišlo, ker Angleži se bodo še dobro premislili preduo začno vojevanje, kajti Rusi neso Sudanci, ampak izurjeni vojaki. Novejši dogodki na iraiirosko-kltajskeiu bojišči so jako neugodni za Francoze. Delo več mesecev je na mah bilo uničeno. Zgubili so več krajev, ki so jih bili s težavo priborili. Najžalostnejše je, da se je pokazalo, da Fraucozi prav nič ueso poučeni, kako silne so čete, s katerimi se jim je vojevati Treba bode zopet odposlati močna pod-krepljenja v Azijo. A pot iz Francije v Tonking je dolg, tacaš se tam lahko še marsikaj zgodi I Vspehi bode Kitajcem dali še večji pogum. Vsi francoski listi so v tem jedini, da morajo vse sile napeti, da premagajo Kitajce. Govori se, da bi bilo dobro iti padel moj konj da se je moja hči ranila v obrazu, kuharica pa se je skoro ubila. Razjarjen sem, hočem se pritožiti, zahtevam pravico. Mi smo v Parizu v Ameriki, našel jo bodem. Javno naznanilo bode vse spravilo na mojo stran. Dajte mi pero in črnilo, da vam napišem prav oster list, kjer boni upravo prav po zaslugi obravnaval. Tu imate, česar poželite, rekel je Humbug; in vrh tega še ta dolar. Dolar V Zakaj? Mi plačamo jeden dolar vsakemu, ki nam prinese kako zmes ali malo domačo vest. Doktor, ne vedite se, kakor kmetska nevesta; vzemite ga, ter ga z dnevom in letnico denite v okvir. Vedno bode vas spominjal, da novinarstvo je glas vseh ljudij in da ste vi izpoznali to imenitno resnico oni dan, ko vas je zadela nesreča. Humbug, odvrnil sem, te besede, katere ste vi z navadno svojo lagotjo izrekli, imajo pač več veljave, kot vi mislite; jaz jih nikdar ne bodem pozabil. In ko bom zjutraj čital svoj časopis, spominjala me bode vsaka pritožba na nesrečo, katera drugi dan lahko mene zadene, nesrečo, katerej lahko v okom pridem ali jo odstranim, če se pridružim javnemu glasu občinstva. Dobro, doktor, vi ste res velik modrijan. Oči se vam odpirajo in vi kličete: et lux facta est. Nič ne de. Kmalu bodete razumeli in priznali še drugo, nič menj imenitno resnico: da namreč tiskovna svoboda hasne le poštenim ljudem. In to nas dovolj uči, kdo so nje sovražniki. Dvanajsto poglavje. Kandidatura v Ameriki. Vsi ti razgovori se me zmešali. Gotovo, slabosti jaz neseni imel, da bi zatajil politično prepričanje, katero so mi že učitelji moje mladosti vcepili; meni se gnjusijo vsi odpadniki (renegatje). Kadar je človek rojen v zmotnjavi in vest zahteva, da jej se odpove, nasproti pa zahteva čast, da ostane v zmotnjavi; in vsak Francoz bode pač le čast poslušal. Rajši bi se bil dal razsekati na drobne kosce, kot da bi bil očitno priznal, da ti Yankeei ne mislijo toli krivo. A v globočini srca sem čutil izgubo svoje nedolžnosti; poslužil sem se bil novinarstva ter neseni več imel celo toli moči, da bi se bil tega sramoval. Nezadovoljen sam s seboj, sem nemirno zadremal; ko sem se prebudil, bila je temna noč. Zvijaški nauki (sofizmi) Truthovi in Ilumbugovi so mi kot puščice presunile du^o; tu v postelji sem zaman iskal odgovorov, kar sem v temi in tihoti na ulici zaslišal glas, ki je mene klical. Bil je to glas moje hčere; oče se o tem nikedar ne moti. Obleči hišno suknjo in k oknu teči, bilo je storjeno v trenotku. Stegnil sem se ven, da bi pogledal tja doli v temoto. Kar z glavo butim v neznano mi oviro. Zapokalo je in h kratu me je slepilo bliščeče solnce in veseli klici so pozdravljali mojo prikazen. Ulica je bila polna ljudij, velikansk nabitek je pokrival vso mojo hišo in moja glava, obdana z velikanskim O, bila je vsem mimogredo-čim kaj smešen prizor. Očka, stojte pri miru, rekla je Suzana, ko je radostna poskakovala ter ploskala; tako bo pač vos Pariz čital nabitek. — Gre en for ever,*) ponavljali so Yankeei mimo tekoč. A very god trick, pristavljali so ter smijoč se kazali svoje velike zobe. Naglo sem se oblekel ter tekel na ulico. Pariz je bil le neskončen nabitek. Kandidatje vseh boj: *) Živio, Greeu! — Dobro srečo! naravnost na Peking. Pa to je lahko rečeno, pa težje storjeno. Da naposled zmagajo Francozi, tudi Se sedaj ni dvojiti, a stalo jih bode še mnogo truda krvi in denarjev. V Tonking se misli odposlati 15.000 mo* podkrepljenja. Predsednik severnoameriških držav objavil je prosilcem za razne službe, da ne misli od-stavljati uradnikov, kateri neso zanemarjali svojih dolžnostij, četudi so se bavili s politiko, dokler jim ne poteče pogojena doba. Tudi se ne bode odstranil noben konzul v inozemstvu brez uzroka. Tako postopanje odobrava narod, one pa to jako jezi, ki so se nadejali pod novim predsedništvom dobiti takoj kake mastne službe. Dopisi. Iz Uorice 30. marca. [Izv. dop.] Včeraj 29. t. m. navstal je v naši veliki cerkvi najeden-krat strašansk strah, da je vse proti vratom drlo. Popoludne pred litanijami bila je namreč procesija s sv. Telesom po cerkvi, katere se je udeležil tudi milostljivi knezonadškof Zoni, monsignor Mercina nosil je monstranco. Ko se je pomikala procesija na desni strani cerkovnega osredja proti glavnemu al- j tarju, začel je mahati neki posestnik iz Ločnika — i najbrže besen — z rokami okoli sebe in teptati z j nogami, da bo blizu njega stoječi začeli upiti „fu • ; oraw, (= ven ž njim), kar je ljudstvo najbrže krivo razumelo, misleč, da je nastal požar in da so oni j klicali „fuoro". Na to navstal je nepopisljiv strah v cerkvi, vse je začelo vreti proti vratom, nekoliko teologov, ki so previdni hitro sveče ugasili, je preplašeno ljudstvo v gneči na tla vrglo, isto tako je — tako se čuje — milostljivi knezonadškof padel, dočim se je gospod m. Mercina z monstranco naglo podal v zakristijo, ne da se bila mu kaka nezgoda pripetila. Knezo-vladika ni poškodovan, isto tako ne označeni bogoslovci, toda v gneči je bilo mnogo ranjenih, nekatere gospe so pale v omedlevico. Da Bi so duhovniki s kora ljudstvo tolažili ter mu pravili, da nič ni, da ni nevarnosti, ni bilo mogoče prestrašenega ljudstva utolažiti, ki je pri izhodu VBled velike gneče celo vrata polomilo. Priprave za besedo v Prvaški Čitalnici, ko se izroči g. S. Gregorčiču diploma častnega občinarja, 80 velike, na-u_najs:ka. "borza dne 31. marca 1.1. lo, 82 gld. 10 kr. 82 40 * 108 ■ 10 ■ 97 ■ 50 • * — • n 40 124 R 30 n 9 • R 81«/, • 5 t 8L • 60 f 70 • 128 1» — M 171 » 25 ■ 106 60 1 % f, 55 t 90 • 70 • 104 — II 115 • — • 123 50 II 113 n 75 ■ 105 H 75 n 178 n — II 19 • — ■ 101 25 215 t 25 • (Izvirno telegrafično poroči Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta........... 5*/( marčna renta......... Akcije narod >e banke....... Kreditne akcije......... London........ . . Srebro............. Napol ..... 0 kr cekini ....... Nemške ui.irko . ... 4°/0 državno arečke iz I 18.-4 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld 4■',■(, avstr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6U/, . . . „ papirna renta 5U/, . ... 5»/, štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/, 100 gld Zemlj obč avstr 4'/,°;, zlati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove lev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avgtr banke 120 „ Traminway-društ velj 170 gld a v . . Svarilo! Klatijo se po deželi po Kranjskem osobe, kl se brez pooblastila izdajajo za agente moje tvrdko. Pred takimi se svari! S spoštovanjem T. 3\ nsragrlas. (180-1) izdelovalec pohišja v Ljubljani. 1 sprejme se takoj izpitan kurjač, ki tudi ume oskrbovati purui&k! stroj. — Kaj več pove upravništvo tega lista. (179—1) Popolnem zanesljivi, izprašani in skušeni strojevodja in kurilec, kateri ima večletno prakso in zna tudi male poprave narediti, želi premeniti dosedanjo službo. — Pisma so prosijo pod — d--d — 99 poste restiute Leobeu. (178) Preselitev mesnice. Usojam si mojim častitim kupovalcem in slavnemu občinstvu s tem uljudno naznaniti, da sem svojo mesnico od Sv. Petra mitnice preselil v Zwayer-jevo hišo, Itimsku vvsin si. 8, — GriuliSle ni. 16, in se priporočam za mnogobrojni obisk, zagotovljaje, da bodem vBikdar služil z okusnim mesom pitanih volov. (i8i) Fran Dolenc, mesar. je najgotovejše, najhitrejše in najcenejše sredstvo za ei-steuje in zboljšanje vina in jamči se za najboljši vspeh; dobiva se pri (30—23) A. HAHTIJIAUH-u, -v IjJ-u/bljaml, Tavčarjeva pala&a. Takoj deluj ode. Uspeh zajamden. A< iZOffihljivo S Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTTUM (brado ustvurjajofe sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pr plešah, i/puiili in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v Bteklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. GJ-rolicli v Urim. V fjJMhljani se dobiva pri g. Midvardu Mahr^ut v Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; e Gorici lekar C. Crut~ toffoletti; v Peki lekar C, Šilhavy; v Celji Fd. PelU; v Ma* riboru J. Martinz; v Iiovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: 17o.ii /In HAliA orijentalsko lepotilno sredstvo, ki I ju II Ur Udri') narija nežnost, belino ia obilnoBt telesa, odstranuje pege in lase -- cena 85 kr. KI sleparija 1 ~m (40-6) I/datelj ii odgovorni urednik: Iran ŽeUinikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 3524