štev.M
O Ljubljani, v petek, dne ZZ. junija 1906.
Leto xxm
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „
za četrt leta za en mesec „
13' 650 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10 — za četrt leta „ za en mesec „
1-70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . , . . 9 „ za ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah Sf. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. CipravnlSkega telefona Stev. 188.
Politični Mi.
Iz Zagreba, 20. junija.
Ko se je v zadnjem zasedanju hrvaškega sabora sporazumela zedinjena opozicija s stranko Starčevičevo ter je bila tako opoziciji zagotovljena večina, je začela mažaronska manjšina spletkarki na razne načine v Budimpešti in na Dunaju. Le z velikim trudom je uspelo opoziciji, da je te spletke odkrila ter na merodajnih mestih razjasnila položaj na Hrvaškem. Uspeh teh spletk pa je bil vendar le deloma dosežen za mažaronsko stranko, kajti ostal je bivši njen vodja ban. Sicer ban Pejačevič ni mogel zadržati razsula mažaron-ske stranke, toda poedinim članom te stranke je ostala še vedno nada na boljšo bodočnost. Niti naDunaju, niti v Budimpešti niso bili zadovoljni, da je zedinjena opozicija kategorično odbila vsako zvezo z bivšim mažaroni ter ostala na tem stanovišču nepremična. Mažaroni so poskušali na razne načine, da se pridružijo opoziciji, ali bili so odbiti vselej z vso odločnostjo. A ko ni bil nobeden poslanec mažaronske stranke izvoljen v zajedniški sabor, je spopala vso stranko prava zdvoj-nost, zdaj so bili popolnoma pregnani s političnega polja. Zdaj so se grozili, da pristopijo k Starčevičevej stranki, toda ta stranka jih tudi ne mara.
Po nasvetu svojega najboljšega prijatelja bivšega vodje Khuena so se odločili, da utemeljijo novo stranko, ki bi se zvala avtonomna. Ta stranka bi podpirala v vsem stranko Starčevičevo proti zjedinjenej opoziciji. Naloga avtonomne in Starčevičeve stranke ima biti boj proti mažarski hegemoniji, katero podpira zdaj koalirana opozicija po svoji reški resoluciji. S Starčevičevo stranko se hoče boriti avtonomna stranka za federativno Avstrijo. In vodja te stranke menda hoče biti dr. Kršnjavi, ki se je priznal nedavno v odprtem pismu v »Hrvatskem Pravu« privržencem Starčevičevih načel, a v včerajšnjem »Agramer Tagblattu« odločnim brani-teljem velike Avstrije, češ, da more Hrvatska dobiti le po Avstriji vse razdeljene hrvaške zemlje.
Moramo priznati, da so izjave dr. Krš-njavega zares lepe in deloma tudi resnične. Toda dr. Kršnjavi je prišel prekasno. Tofc kar piše dr. Kršnjavi, smo trdili pred enim letom tudi mi v»Slovencu«. Takrat je bila zmešnjava na Ogrskem največa, a na Dunaju so bili v zadregi, kako to neugodno krizo rešiti. Takrat se je moglo reči Dunaju in Budimpešti: »Tudi mi Hrvati smo faktor, s katerim morate računati, kdor nam da vse uvete za našo popolno samostalnost in združenje, tega hočemo podpirati.« Toda mažaroni so molčali in čakali, a med tem se je Budimpešta ojačala na škodo Avstrije in Hrvati so prisiljeni računati za zdaj s to okolnostjo. A ker je zdaj glavna skrb hrvaške opozicije, da si pribori slobodne ustanove za politično delovanje, kar se ima rešiti v bodočem saboru, gotovo ni umestno, da se že sedaj spletkari proti opoziciji; za tako nedostojno delo bo še dosti ča$a, ko se Hrvaška oslobodi Khuenovske more.
Tako bi moral postopati tudi dr. Kršnjavi, če so njegove izjave zares patriotične. kar pa mi dvojimo. Dr. Kršnjavi je imel tečajem svojega političnega delovanja dosta priložnosti, tla se izkaže pravim domoljubom in poštenim Hrvatom, toda če povemo, da je tudi dr. Kršnjavi spadal med prve oprode Khuenove, potem je povedano vse.
Dr. Kršnjavi je sedaj protivnik mažar-skega imperijalizma, ko je bil predstojnik za bogočastje in uk je dal pa vse zgodovinske in zemljepisne učne knjige popraviti v tem duhu ter trdil, da je Ogrska že po svojem geografskem položaju kot kotlina podonavska pozvana, da zedini v sebi Hrvaško in bližnje podonavske države. Dr. Kršnjavi odločno obsoja, da zadnjič pri sprejemu ogrskega sabora v Budimu ni visela cesarska zastava, doma na Hrvaškem pa jc molčal, ko so radi mažarske zastave prelivali Hrvati svojo kri. Dalje misli, da nam ni treba razpredati o tej izjavi. Le nekaj nam je še omeniti. Pravijo, da se bode tej stranki pridružilo tudi hrvaško svečenstvo že radi protivščine proti naprednjakom. Mi pa Pravimo, da domoljubno hrvaško svečenstvo ravno tako malo ceni mažarone kakor na-Prcdnjakc, ker so vsi skupaj protivniki cerkve, kar so že tolikokrat pokazali s svojimi napadi Proti njej. Po dosedanjih prikaznih pa je postala na Hrvaškem odločna katoliška stranka že prava potreba.
Občinske volitve v Idriji.
Dopis iz Idrije.
Najkrajši shod, kar jih pač pozna Idrija, je bil dne 19. junija t .1. v mestni dvorani. Na shod, ki naj bi imel biti ob 6. uri zvečer, vabil je župan Šepetavec sam. Da je imelo popolnoma resen, uraden značaj, so se vrstili v raznašanju vabila občinski uslužbenci. Celo mestnega policaja so vpregli, zakaj ne verjamemo, da bi se bil sam ponudil. Prvemu so predložili vabilo beneficijatu Os\valdu, potem pa od kraja vsem volilcem prvega razreda. Vabili so iih v mogočnem pozivu, da pridejo k poslednjemu posvetovanju glede kandidatov. Prav posebej pa so bili vabljeni oni, ki kritikujejo občinsko gospodarstvo. Imenovani najprej vabljeni beneficijat se je podal popoldne pred vhodom v občinsko pisarno, da si ogleda še nekaj prilog. Občinski tajnik mu je prijazno postregel s prilogami več let. Ko si je Osvvald napravljal več primernih izpiskov, po katerih bi poročal pri napovedanem shodu, je prišel bivši župan in sedanji trgovec, oziroma profesor Dragotin Lapajne v pisarno, a je po kratkem, prav tihem razgovoru s tajnikom odšel. Tajnik je nato zopet pridno pomagal pri izbiranju prilog, dokler ni bila stvar končana nekoliko pred 4. uro popoldne. Okoli 6. ure so se pričeli volilci shajati. Malo jih je bilo, dokler ni piikorakaja precejšnja procesija iz županove pisarne. Zupan otvori zborovanje. Na dnevnem redu sta bili dve točki: 1. Kandidatje prvega razreda; 2. razgovor o občinskem gospodarstvu, pri katerem naj bi se zglasili zlasti^oni, ki imajo kaj ugovarjati. Začelo se je. Zupan Šepetavec napravi prav kratek uvod, kako važno delo čaka novi odbor: po-državljenje realke, vodovodi in železnica. Komu bi pri tej besedi ne zategnilo ustnic? A izkupi! jo je k sreči le eden, kateremu so gospod blagovolili opomniti, da pri najresnej-ših stvareh poznajo klerikalci le smeh ali pa neumno opozicijo. Seveda se za te ljubeznivosti kramarske inteligence ni zmenil nihče. Nato je Šepetavec naznanil, katere kandidate je odobril »narodno-napredni eksekutivni odbor«. Sedem jih je ostalo, kakor so jih žc potrdili na dveh shodih. O osmem kandidatu, žgalniškemu oskrbniku J. Vitoušu, ki je bil že dvakrat sprejet kot kandidat, pa je sporočil župan, da se je odpovedal ter naznanil, da je imenovani »eksekutivni odbor« določil Andreja Perkota, vpokojenega živinozdrav-nika. Izmed namestnikov je čez noč odletel tudi dvakrat preje odobreni učitelj. O sklepih eksekutivnega odbora se seveda ni glasovalo, pri narodnih naprednjakih tega tako ne poznajo, tam se le komandira. Sedaj pride na vrsto druga točka, za katero jc zbobnal Šepetavec vse skupaj. A je bila naglo, naglo odpravljena le s par besedami: »O drugi točki programa se ne bo razpravljalo, ker je danes na večer gospod Dragotin Lapajne vložil tožbo proti znanemu gospodu, ki je včeraj v kazini očital nerednost v občinskem gospodarstvu.« Po teh krepkih besedah je zaključil shod, prepričan, da je sedaj nasprotni kači odsekal vseh sedem glav, in je torej mrtva. Pa ni bilo tako. Oglasi se beneficijat Osvvald ter zahteva besede, ker se v njegovi nenavzočnosti vedno zatrjuje, kakor bi nezadovoljneže z občinskim gospodarstvom le on zapeljeval. Danes je bil povabljen, da govori, česar se tudi nc prestraši, marveč zahteva besedo, da pojde lahko gospod Dragotin naslednji dan tudi njega tožit, ako mu ne bo všeč, kar bo povedal. Ni dobil besede niti na ta poziv. Shod je bil in ostal zaključen!
Gospod Kristan se jc zvezal s stranko Dragotinovo, ki ni pripustil pred inteligenco, govoriti o gospodarstvu. Omenjamo, da jc gospod Kristan tisti mož, ki je pisal pred nekaj meseci, da bode njegova skrb, da nc bo izvoljen noben liberalec v tretjem razredu. Sedaj se je pa zvezal sam z ljudmi, katerih voditelji so tako prevzetni, da izzivajo, naj se njih delo kritikuje, v odločilnem trenutku pa niti do besede ne puste, dasi bi inteligenca pač lahko nepristransko sodila. Pa se šc svojih boje.
Govoriti o občinskem gospodarstvu torej izrečno povabljenim niso pustili na shodu dne 19. junija. Kaj je bilo neki tako strašnega, da so se libcralci bali? Nekaj je moralo biti, drugače bi bili dali Os\valdu iu drugim besedo, potem jih pa lepo osmešili. Saj jc bilo zbranega mnogo takega cveta, ki sc s svojo zgovornostjo nato tudi razume, n. pr. živino-
zdravnik Andrej ali njegov prijatelj Boltežar, Matija itd.
Sedaj razsodili volilci vedo, pri čem da so. Zakaj noče županstvo odgovarjati, ali res ni redno poravnal računov? Kaj se bo razpravljalo, sta Dragotin in Šepetavec dobro vedela, ker jima je tajnik lahko povedal, kaj si je Osuald izpisal. Ako ne bi bilo na tem nič, bi bili z veseljem pustili poročati. Povemo, da je šc več resničnih nerednosti, nego so bile navedene v člankih »Slovenčevih« pred dvema letoma.
Liberalci so se grozno blamirali. Čudimo se, ali se drznejo med ljudi. In ž njimi pak-tira Kristan!!
Sorsko afera pred sodiščem.
Danes se je začela pred ljubljanskim deželnim sodiščem obravnava zaradi sorske afere. Osebe, ki sede na obtožni klopi, se nam smilijo. To niso glavni krivci. Iz njihovih zagovorov in z obravnave vstaja veliko vprašanje: Kdo jih je nahujskal, da so to storili in se uprli? Kdo je zbral množico, da se je prišla ustavljat okrajnemu glavarju in oboroženi sili? Zakaj tistih glavnih krivcev ni na obtožni klopi?
To so vprašanja ki vise nad sodno dvorano s svinčeno težo. Vsi jih čutijo, vsi vedo, da se je nekaj zgodilo, kar se izkuša odtegniti roki pravice.
Na obtožni klopi sede:
1.	Janez Lustrek, rojen v Rakovniku dne 30. aprila 1877, katol., samski posestnikov sin v Sori, že kaznovan.
2.	France Bukovec, rojen dne 27. oktobra 1875 v Osojniku, kat., samski delavec v Sori, že kaznovan.
2. Vencelj Bukovec, roj. 1. 1886 v Sori, kat. samski, posestnika sin v Sori žc kaznovan.
4.	Marija Bukovec, rojena dne 16. septembra 1873 v Osojniku kat. samska posest-nicav Sori nekaznovana.
5.	Janez Kavčič, rojen dne 25. decembra 1845 v Medvodah, kat. samski posestnik v Medvodah, že kaznovan.
6.	Peter Peternel, rojen dne 11. septembra 1866 v Dragi kat. oženjen posestnik v Dragi, nekaznovan.
Obtožence zagovarja dr. Konrad Vodu-šek. Sodni dvor tvorijo gospodje sodni nad-svetniki .1. Pole, dalje svetniki Andolšek, Ve-dernjak in dr. Forster. Zapisnikar jc g. Pečnik, kot državni pravdnik funkcionira dr. Krem-žar. Kot izvedenca prideta profesorja Franke in Vesel.
Obtožnica.
Prečita se obtožnica iz katere posnemamo stenografično.
Meseca oktobra 1905 je odredil knezo-škofijski ordinariat v Ljubljani, da se župnik Anton Brce iz Sore premesti v drugo župnijo in da upraviteljstvo sorške župnije prevzame sorški kaplan Josip Brajec. Kanonik Ivan Su-šnik v Ljubljani jc dobil nalog, da kot škofijski odposlanec od župnika Berceta prejme temporalia in jih izroči Brajcu.
Župnik Berce jc bil pri enem delu svojih župljanov bolj priljubljen, kot kaplan Brajec Zato je vest, da bo moral temu oddati faro, duhove zelo razburila. Bilo se je bati izgredov zoper škofijskega komisarja, vsled tega se jc župan v Medvodah France Svoljšak obrnil na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani in prosil za večjo orožniško asistcnco.
Ko je dne 30. septembra 1905 zjutraj dospel kanonik Sušnik v Soro sprejela ga jc pred šolo, kjer sc je začasno nahajal župni urad, množica, broieča okoli 200 ljudi, z vpitjem in klici, da tu nima ničesar iskati in da sc naj kar vrne. Obrnili so mu celo konje in ko je vkljub temu skušal priti do šole, mu jc množica grozeče zastavila pot, da je moral odjenjati in oditi. Blizu Sorc je srečal asistenco, obstoječo iz desetorice orožnikov, ki jo jc pripeljal vodja c. kr. okrajnega glavarstva c. kr. dež. vlade svetnik dr. pl. Cron, in sc ž njo vrnil v Soro. a tudi sedaj ni mogel priti v šolo. Vrata so bila zaklenjena in nihče ni hotel vedeti za ključ. Množica, ki je šc zmirom stala pred šolskim poslopjem, je kričala, da župnika nc pusti proč, in se ni zmenila niti za prigovarjanje vladnega svetnika niti za opomine orožnikov. Nekaj mož in žensk, med njimi Janez Lustrek in France Bukovec, sc je postavilo na šolski prag in branilo vstop. Ko jc prišel ključavničar odpret vrata, so morali orožniki Janeza Lustreka in Franceta Bukovca, ki nista hotela od vrat in sta držala kljuko, s silo odstraniti
in aretovati. Šele potem je mogel škofijski komisar brez ovir opraviti svoj posel.
To jc dejanski položaj, ki so ga dotrdile poizvedbe in ki ga opisujejo priče, ki pridejo k glavni razpravi.
Pri navedenem dogodku se je zgodilo več kaznjivih dejanj. Janezu Lustreku in Francetu Bukovcu bila je napovedana aretaciji. C. kr. orožniški stražmester Ivan Mack, ki jo je napovedal, je hotel z drugimi orožniki ukleniti Janeza Lustreka. Ta se je pa aretaciji z vso silo uprl. Mahal je s prosto roko okoli sebe, tiščal nazaj, pehal c. kr. orožnika Martina Korošca in Jakoba Mraka, ki sta ga držala, od sebe, sunil Korošca v prsi in celo segel po puški Ivana Mačka. Njegov odpor, ki je imel nedvomno namen preprečiti aretacijo, je bil tako silen, da ga je moral Ivan Mack streti z rabo orožja. Na isti način se je France Bukovec ustavljal aretaciji. Branil se je verižice mahaje z rokama in brcaje z nogama, opraskal c. kr. orožnika Josipa Prohazko in zgrabil za puško c. kr. orožnika Josipa Lipovca. Brat in sestra Franceta Bukovca, Vencelj in Marija Bukovec, sta se tudi na vso moč prizadevala ovirati aretacijo. Kričala sta da brata ne pustita proč, da ni ničesar storil, se ga oklenila in ga skušala orožnikom iztrgati. Nista hotela odjenjati, dokler jima orožnik ni zagrozil z orožjem.
Ta dejanja so dokazana po izpovedbi mnogih prič, zlasti pa po pričevanju Ivana Mačka, Jerneja Hribarja, Josipa Prohazke, J. Lipovca, Jakoba Mraka, Martina Korošca in Jakoba Škerlja. deloma tudi po priznanju obdolžencev. Da tvorijo take nasilnosti dejansko silovito lotenje v smislu S 81 kz. je pač jasno in ker so podani tudi vsi drugi pogoji, je smatrati to dejanje za hudodelstvo javne po-silnosti po § 81 kz.
Obdolženec Janez Kavčič je množico proti c. kr. deželne vlade svetniku dr. pl. Čhron-ii in orožnikom hujskal z besedami: »Le uprite sc, vse boste premagali, zakaj so pa v Smartnem premagali.« Obdolženec to dejanje, ki sc znači za pregrešek rabuke po S 279 kz., taji, toda dokazano je po pričevanju Franceta Križaja.
Jeza prijateljev župnika Antona Berceta se ni obrnila samo zoper župnega upravitelja Josipa Brajca, marveč tudi zoper župana v Medvodah Franceta Svoljšaka, kateremu so pripisovali krivdo, da jc moral župnik oditi. Ta jeza se je kazala na razen način, najhujši izraz ji je pa dal obdolženec Peter Peternel vnet pristaš Bercetov, ki jc sodeloval tudi pri hrupni demonstraciji zoper kanonika Sušnika dne 10. septembra 1905.
Dne 16. oktobra 1905 je prejel France Svoljšak po pošti zalepko z vložkom. V tej zalepki stresa brez imen pisec nad njim in župnim upraviteljem Josipom Brajcem jezo zavoljo premembe v župnem uradu in jima napoveduje, da je zanje že pripravljen revolver in dinamit, ki bo igral po njunih sobah. Konečno • pravi, da je kapelami že smrt namenjena in da ga bo kmalu dohitela. Besedilo tistega pisma jasno kaže namen, spraviti župana Svoljšaka in upravitelja Brajca v strah in nepokojnost in da je grožnja z revolverjem in dinamitom v to svobodna, pač ni treba dokazovati. To pismo ustanavlja tedaj hudodelstvo javne posilnosti po § 99 kz., ki ga nc izključuje izjava Franceta Svoljšaka in Josipa Brajca, da jima grožnje niso vzbudile bojazni.
Anonimni pisec je Peter Peternel. To je dokazano po odločni soglasni izjavi zveden-cev, ki sta primerjala njegovo pisavo s pisavo kritične zalepke. Ta izjava se opira na tako zanesljivo podlago, da se na obdolženčevo tajenje ni možno ozirati.'
Zagovor obtožencev.
Prvi obtoženec se nc čuti krivega. Pripoveduje, da je bil župnik Berce pri nekaterih vaščanih priljubljen on sam da jc bil njegov pristaš. Prišel je isti dan pred šolsko poslopje, ker jc kaplan prejšnji dan naznanil na Ieci Jutri se vrši velika izprememba in jih opozar-jil, da naj bodo mirni. Ko je prišel k šoli, kjer jc bil dotični dan župnik Berce, jc bilo tam veliko ljudstva. Da pridejo orožniki, tega ni vedel, pač pa to, da pride kanonik Sušnik iz Ljubljane. On se proti orožnikom ni uprl; zamahnil je res, in zagrabil za bajonet a to Ie radi tega, ker sc mu jc spodrsnilo, ko so ga zgrabili za vrat za levo in eden za desno roko. Zato irna or. priče, ki bodo 'o potrdile. Za kljuko sc jc radi tega prijel, ker so vanj butnili in sc je bal, da ne bi padel. Zahteval je od okrajnega glavarja, da sc da župniku osem
dni odloga. Nato pripoveduje, kako so ravnali z njim orožniki.
Slično opisuje položaj drugi obtoženec France Bukovec. Tudi on se ni namenoma uprl proti orožnikom, ampak je zamahnil nehote proti njim, ko so ga zgrabili za roke, tako da mu je spodrsnelo. On sploh ni vedel, kaj da se godi. On je prišel šele potem tjekaj. ko je videl stati pred šolskim poslopjem množico ljudi. Predsednik ga opozarja, da ga je okrajni glavar pozval, da naj izpusti ključavnico, in da se je temu branil, češ, če prav pride tisoč ljudi, on se jih ne boji, on da kri za župnika. Obtoženec temu oporeka.
Vencelj Bukovec je obtožen, ker je branil svojega brata pred orožniki. Pri tem mu je pomagala njegova sestra Marija Bukovec. Oba trdita, da sta orožnika prosila, naj pusti brata, saj bo miren.
Kavčič, posestnik iz Medvod, pravi, da je ravno drva sekal, kar pride k njemu Fr. Jarc in ga pozove, da naj gre z njim v Soro. Priča se je izgovarjal, da takoj ne more iti, ker še ni »fništkal«. Poteni sta šla v Soro. Ko je videl razburjenje pred šolo, je rekel: Potegnite se; saj so se tudi v Smartnem potegnili za kaplana proti dekanu in so prodrli. Glede župnika je rekel: Zakaj tako delate proti župniku? kaj vam je naredil? Dajte mu odloka. On misli da so samo radi tega tako nastopili, ker so se farmani potegovali za novo faro. Sam se je odstranil, ko je videl, da je nevaren položaj. Z besedami: Potegnite se, je mislil, da se naj pritožijo pri liierodajni oblasti, hujskati ni nameraval .
Zadnji obtoženec Peternel zanikuje, da bi pisal pretilno pismo. Slično pisavo ima veliko ljudi.
Priče.
Predsednik prečita anonimno pismo: V njem se grozi Svoljšaku, kapelami Brajcu in knezoškofu. Grozi se z revolverjem in dina-mitom. Župnik Berce ne sme iti preč. O Gr-meku pa pravi pismo nekako takole:
»Grmeka pa preč. On je šuntal in veliko kriv teh nesreč, ki so se tu vršile. Tudi kapelami očita da je kriv.
Priča pravi, da taka grozilna pisma zelo kurzirajo po občini, kar potrjuje tudi priča župan Svoljšak, ki je dobil cel kup pisem, katere je njegova žena sežgala.
Po zaslišanju pojasni zagovornik svoje principielno stališče. Protivi se, da bi se orožniki ki so sami interesirani pri tej stvari, zaslišali, predno se ne zaslišijo priče, katere bo on predlagal sodnemu dvoru. On ima nad petdeset prič, ki bodo razbremenila obtožence. Gosp. predsednik pouči zagovornika, da se po zakonu morajo zaslišati obremenilne priče in da torej njegovemu predlogu ne more ugoditi.
(Dalje.)
VOLILNA PREOSNOVA.
Nemški štajerski poslanci so imeli skupno sejo, da se doseže kompromis glede porazdelitve štajerskih volilnih okrajev. Sklenili so. da ne pritrdijo pomnožitvi mandatov, pač pa se izpremene mestni in kmečki volilni okraji tako, da lahko glasujejo za izpremembo vse nemške stranke.
Včeraj opoldne so se posvetovali o mandatu kranjskih Nemcev posl. Lemisch, Lo-cker, Pommer, Sch\vegel, grof Barbo in Wa-stian. Poročevalec je tudi o stališču zaupnikov kranjskih Nemcev. Nemci hočejo zahtevati nemški mandat na Kranjskem za vsako ceno.
AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR.
Pododsek proračunskega odseka za preizkušnjo predloge o tržaških pristaniških delih je sklenil, da sestavi 12 vprašanj. Korberju, če pride v odsek. Bivši minister B6hm-Bawerk in Call bosta tudi naprošena, da se izjavita. Vprašanja predlože odseku v odobritev, ministerski predsednik Beck jih pa vroči Korberju. Prvo vprašanje je glede pomanjkanja ustavnega dovoljenja za zgradbe, ostala vprašanja pa se ozirajo na certifikate, na prezi-ranje zakona pri kontrolni komisiji državnih dolgov in na to, da niso razpisali zgradbenih del.
O rešitvi obrtne reforme upajo, da bo končana razprava šele sredi prihodnjega tedna, nakar prično razpravo o proračunskem provizoriju in o pooblastilnem zakonu, nakar pride na vrsto branje zakona o podržav-ljenju »Severne železnice«, potem pa trgovinska pogodba s Švico. Prihodnji teden sklepajo načelniki klubov končno o nadaljnem sporedu za drž. zbor. Veliko poslancev želi, da bi se pričele 14. julija poletne počitnice. Ker dvomijo, da reši do takrat odsek načrt o volilni preosnovi, delajo prijatelji volilne reforme na to, da proglasi zbornica odsek permanentnim da tako zbornica reši predlogo o volilni preosnovi v jesenskem zasedanju.
NEMIRI V RUSIJI.
Car se je izjavil proti odgodenju dume in proti vojaški diktaturi. Odklonil je odločno predloge dvorne stranke o razpustu dume in želel, da duma nadaljuje razprave. Gorcmy-kinov naslednik postane najbrže finski generalni guverner Gerhard.
V gosudarstvenni dumi so razpravljali 21. t. m. o enakopravnosti vseh državljanov. Več govornikov je govorilo za pravice ženskih in judov. Aladin je zahteval, naj odpravijo pred-pravicc plemstva. Ruski narod prizna le kmečki in delavski stan. Minister za notranje stvari Stolypin priznava, da je postopala policija v nekaterih slučajih protizakonito, a zagotavlja, da vsi činovniki ljubijo svojo domovino. Vlada mora nastopiti z energijo, da vzdrži red. Policija je storila svojo dolžnost. Med nemiri ie bilo ubith 288, ranjenih pa 388 policistov. Minister pravi da hoče vlada na-
stopati kakor straža, ki ne more zavreči stare puške, dokler ne dobi nove. .
O kronstadtskih nemirih poročajo, da je nameravalo mornariško ministerstvo odpustiti v kronstadtskih ladjedelnicah 3000 in obdržati le 1500 delavcev. Hiša trdnjavskega poveljnika je ostro zastražena, mornarje nadzorujejo vojaki. Častne straže na ladiji »Alimas« kjer biva veliki knez Aleksander Mihajlovič, nimajo mornarji, marveč vojaki Semenovega polka, ki je svoj čas grozno nastopil ob moskovskih nemirih.
O vojaški zaroti v Sevastopolu poročajo: Neka stotnija prvega bataljona trdnjav-ske artiljerije je dobila povelje, da razkropi na bulevardu zbrano množico. A ostale stotnije so ji zabranile s silo odhod. Ponoči je pa obkolil artiljeriste pehotni polk in odvedel cel bataljo n v Mihajlov. A tu se je pridružilo zarotnikom več stotnij drugega bataljona in so se polastili topov. Pri topove so obrnili proti mestu. Brezuspešni so ostali poizkusi, da bi pridobili tudi črnomorsko brodovje in trdnjav-ski bataljon. Zarotnike so zopet obkolili in pršilih k predaji. Degradirali so vse ognjarje.
Bjalestoški policijski komisar Šeremetjev je povišan v službi. Judje so zato zelo prestrašeni in zapuščajo mesto, ker trde, da je Šeremetjev povzročil judovsko klanje v Bja-lestoku.
Vojno sodišče v Varšavi je obsodilo tri jude na smrt, ker so umorili več policistov in tri roparje. Zaprli so morilca dne 28. aprila umorjenega policijskega komisarja Šarapova. Zaradi nemirov ob železniški progi Ribinsk-Bologe so proglasili v sosednih okrajih vojno stanje. Poročajo, da sta že razstreljena dva mostova. Na Livskem je položaj zelo nevaren.
V	Peterburgu so razširjene govorice, da se širi nelojalni duh med gardnimi četami in celo med vojaki Semenovega polka. Crko-stavce peterburške tiskarne mestnega glavarstva so odpustili in voditelje zaprli za pet let, ker niso hoteli staviti krvavega protijudov-skega oklica črnih čet.
Roosevelt je obžalovaje izjavil da vlada ne more oficiclno nastopiti v zadevi preganjanja judov v Rusiji.
V	slučaju, da vlada odgodi dumo bo proglašeno obsedno stanje po celi Rusiji.
Iz 67 okrajev so prišla poročila o nemirih med kmeti.
Štajerske novice.
š Političen shod v Kapelah. Polit, društvo »Sava« priredi dne 24. t. m. pop. ob 3. uri v Kapelah ob Sotli politični shod, na katerem bode poročal g. državni poslanec dr. A. Korošec.
š K državnozborski volitvi 4. kurile Celje Brežice. Kot kandidat za 4. skupino Celje Brežice se je javil tudi g. Jakob Pukl, posestnik v Maria Enzersdorfu.
š Za župnika v Pišecah jc imenovan č. g. A. Srabočan, kaplan v Konjicah.
š Umrl je v Št. Lovrencu nad Mariborom usnjar in hišni posestnik Josip Hajuško. Bil je hud nasprotnik Slovencev.
š Celjska gimnazija. Ze opetovano smo dojjili razne pritožbe o celjski slovenski gimnaziji. Vse pritožbe, ki se tičejo samo osebe enega profesorja, smo zavračali, ker smo bili prepričanja, da se vsak nered da odpraviti uradnim pritožnim potom. Sedaj smo pa dobili zopet od zelo odličnega štajerskega domoljuba dopis, v kojem nam opisuje, kako neki profesor mrcvari naše uboge dijake. V začetku prvega razreda zahteva popolno nemško odgovarjanje slovenskih fantov, ki se morajo, nevešči nemškega jezika, učiti celo tva-rino kakor papige na pamet, ob začetku tečaja že obljublja dijakom, da bodo padli, razlaga jim tvarino skrajno pomanjkljivo, izprašuje z neko brezobzirno strogostjo, ki mora učencem odvzeti vso ljubezen in zanimanje do predmeta itd. Doposlana natn je statistika o klasifikaciji zadnjih treh tečajev, iz katere posnamemo, da je tisti edini profesor vrgel izmed padlih učencev 80%. Pri njem samem jih je padlo skoraj več, kot pri vseh drugih profesorjih. — Naš dopis končuje: »Tem neznosnim razmeram, nad katerimi se pritožujejo vsi odgojitelji in starši, se mora napraviti konec. Ce mi ne verjamete, naj napravi gimnazijsko vodstvo plebiscit in prepričan sem, da ni dijaka, ki ne bi imel pritožb zoper dotičnega profesorja. Name napravi stvar vtis, da nam ugonobi in pokonča gimnazijo. Na Vašo željo sem pripravljen navesti konkretni fakt in pa imena dijakov in staršev, ki so prizadeti!« — K temu dostavljamo mi, da bo najboljše, če se prizadeti starši in odgojitelji obrnejo na deželni šolski svet, če se razmere korenito ne predrugačijo.
š Umazana vsiljivost. Ptujski učitelj Kaukler je bil grozno žalosten, ker ni hotela »Čitalnica« v Ptuju naročiti oslovske »Ose«. Zato si jo je naročil sam in jo dajal na čitalnično mizo. Kersluži »Osa« skoraj najbolj umazani pornografiji, je čitalniški odbor Kau-klerja uljudno prosil, naj »Oso« zase obdrži. Zaradi tega se Kaukler v »Narodu« britko pritožuje. Lep učitelj tak, ki razširja najostud-nejši pornografski list, ki je prinesel zadnjič skrajno pohujšliivo sliko o pogrebu znanega »eunuha«. To so pedagogi.
š Lenko v Št. Pavlu. Deželni poslanec in bivši nemškutarski župan v Št. Petru, Lenko si je izbral za svojo nemško propagando novo torišče. Po hudih bojih so ga Št. Peterčani vrgli, sedaj pa išče zavetja v Št. Pavlu. Zupana Cajneria je že dobil na svojo roko, prikupiti se hoče še ostalim na ta način, da pošilja po nemških listih slavospev o šentpavel-ski godbi, ki jo vodi g. učitelj Schmid. Št. Pa-velčani, ne vsedite se na te limanice!
š Predrznost nemških uradnikov na Spo-i dnjem Štajerskem presega že vse meje. Zlasti so predrzni neki nemško-nacionalni mladiči pri posameznih poštnih uradih. Tako si n. pr. na glavni pošti v Mariboru, pod katero uradno okrožje spada več Slovencev kot Nemcev, upajo uradniki od slovenskih strank zahtevati da morejo nemško govoriti, ravno tako kakor da bi bilo občinstvo plačano od uradnikov in ne narobe. Svetujemo, da si Slovenci oskrbijo dokazov za par takih slučajev in naznanijo vsako tako nerednost naravnost trgovinskemu ministerstvu in ne poštnemu ravnateljstvu, ki daje Nemcem potuho.
š Neubogljiv kolesar. Dne 17. t. m. se je okoli polnoči vozil z mariborskega kolodvora 171etni natakar Rudolf Rožman s kolesom. Ker ni imel luči na kolesu in je zagledal v bližini policista, .ie kljub opominom tega pognal kolo z vso silo, da bi se odtegnil roki pravice. Pa ne dolgo! Komaj se je pripeljal v mesto, je z velikim šumom zadel v zid neke hiše. Kolo se mu je razbilo in je obležal nezaveden na tleh. Dobil je hude poškodbe na glavi, in so ga po prvi zdravniški pomoči odnesli v bolnišnico.
š Iz Petrovč. Pri nas se nekaterim od Nemcev nahujskanitn ljudem, nad vse dopade, vlagati zoper vsako občinsko volitev pritožbe. S tem hočejo občino spraviti pod komando nemškutarskega Ježovnika p. d. Fer-vega. — Vsled večni h pritožb je vlada občinski odbor razpustila in imenovala svojim zastopnikom dosedanjega župana vrlega Antona Korena, ki bo vodil občinske posle do novih volitev.
š Zasledovana požigalka. Okrožno sodišče v Mariboru je izdalo tiralico za zasledovanje 261etne Marije Kodrič, doma iz Stu-denic. Iščejo jo, ker je na sumu, da je požgala stan Cecilije Majcen iz Murovc pri Ljutomeru.
š Iz poštne službe. Računski praktikant poštnega ravnateljstva Maks Jereb je prestavljen na Dunaj.
š Odlikovan odpadnik. Državno-pravd-niški funkcijonar Anton Smreker, zagrizen sovražnik Slovencev, dobil zlati zaslužni križec s krono. Radovedni smo, s čim si je Smreker to odlikovanje zaslužil. Glavar Vista-rini pojasnite!
š Ne goljuf, — nego norec. Znani Franc Plešivčnik', ki je lani pri Peklu fingiral roparski napad in ki je po naših poročilih kot graščak v Stattenbergu ter kot »plemeniti Ursula-berg« izvršil razne goljufije, je bil oddan v graško norišnico, ker se je izkazalo, da za svoja dejanja ni odgovoren.
š Iz Drave so potegnili dne 21. junija Jožefa Škof iz Zimice pri Sv. Barbari. Star je bil čez 70 let. 10 dni ga že ni bilo doma. V sredo pred Telovim so ga še zadnjič videli. Bil je poprej veleposestnik in zelo priden in pošten mož. Sedaj je bil doma prevžitkar. Kakor se pravi, ga sneha (rojena Rebernik) ni marala in zato je bil vedno otožen ter se udal pijači.
š Odlikovan orožnik. Orožniški postaje-vodja g. Franc Kotnik je dobil srebrni zaslužni križec, ker je rešil iz Save neko ženo.
š Povozil je vlak med Št. Jurjem in Ponikvo železniškega delavca Franceta Rozmana. Smrtnonevarno ranjen leži v celjski bolnišnici.
Koroške novice.
k Politični shodi. V nedeljo, dne 24. junija, popoldne ob pol štirih, se vrši politični shod v Kazazah, občina Dobrlavas. Govorila bodeta gospoda Grafenauer in dr. Brejc. — V nedeljo, dne 1. julija, se vrši velik političen shod za Kotmarovas in okolico, na katerem bo .govoril eden izmed slovenskih državnih poslancev. Vse natančnejše priobčimo pravočasno.
k Koroška nekdaj. Zelo zanimive podatke nam nudi uradna statistika iz leta 1857. Tedaj se je naštelo na Koroškem še 28.96 odstotkov Slovencev. Mesto Celovec je imelo med 9414 domačini 6000 Slovencev in le 3141 Nemcev. Tudi koroške srednje šoli so izkazovale precejšen del slovenskih dijakov. Tako n. pr. je bilo na celovški glavni realki 49 Slovencev in 161 Nemcev. Višjo gimnazijo je obiskovalo 94 Slovencev in 247 Nemcev. Na nižji gimnaziji v Št. Pavlu je bilo med 49 dijaki 19 Slovencev. Vsega skupaj je bilo torej leta 1857 162 slovenskih srednješolcev (brez beljaške gimnazije) na Koroškem, dočim jih je bilo lani skoro tretjino manj. Skrajni čas torej, da so slovenski rodoljubi ustanovili v Beljaku društvo, ki ima skrbeti za potreben naraščaj koroškega slovenskega srednješol-stva. — Sedaj pa še nekaj. Da se onstran Karavank, posebno pa še v Celovcu, nemštvo kar »en gros« fabricira, o tem nas potrjujejo uradni popisi leta 1900, ko se je med 25.000 Celovčani našlo samo sedem odstotkov Slovencev!	, k Nemec iz rajha o Celovčanih. V Mona-kovem so priredili avtomobilistom, ki so bili prošlo nedeljo v Celovcu, banket, na katerem je govoril zmagovalec v tej dirki, neki dr. Stoss. Mož je hvalil, da je bilo posebno v Avstriji vse lepo pripravljeno za dirko, pa pristavil: »Bedauerlivh war nur, dass man be-sonders in Wien und in Klagenfurt die Fahrt zur Veranlassung nahiti, um uns zu sehro-pfen. Das wird sicherlich viele Reichsdeut-sche abhalten, Oesterreich sobald wieder auf-zusuchen.« Obžalovati je le, da se je posebno na Dunaju in v Celovcu vožnja porabila v to, da se nam je puščalo. To bo marsikaterega Nemca iz rajha zadrževalo, kmalu zopet po-setiti Avstrijo. — Celovčani so pač morali pošteno »puščati« žepom svojih bratcev iz rajha, da jih je govornik celo izrecno omenil. Da, da, poleg »bratovske« ljubezni je »kšeft« vse kaj bolj imenitnega. Potem se pač še čudijo, zakaj se tujci na naravnih krasotah tako bogate koroške dežele tako — ogibajo. Se pač boje — »puščanja«.
k Bistrica v Rožu. Tukajšnje fužine so prešle v last kranjske industrijske družbe, katera ima na Savi pri Jesenicah svoje velikanske tovarne. Vodstvo družbe je sicer nemško, pa vendar se nadejamo, da se bodo narodnostne razmere pod novim fužinskim gospodarjem obrnile kolikor toliko na boljše.
k Smrt na plesišču. V nekei gostilni v Podstražišču pri Celovcu so imeli preteklo nedeljo ognjegasci veselico. Med plesom se je nenadoma zgrudil neki 40 let star polir, kateri je bil uslužben pri »Union«, stavbeni družbi v Celovcu. Vsi poizkusi, oživiti ga, so se izjalovili. Mrtvo truplo so takoj prepeljali v mrtvašnico v Podkamen. Zdravnik je kon-statoval, da ga je zadela kap. Umrli je bil oženjen ter je zapustil več otrok. Pač žalostna smrt!
k Z nožem. V Celovcu je na Mrvinem trgu (Heuplatz) neki dninar z nožem sunil v trebuh nekega domobranskega vojaka. Vzrok je bil prepir radi nekega dekleta, za katero sta oba hodila. Vojaki so ga prepeljali v domobransko bolnišnico, dninarja so pa izročili sodišču.
Književnost In umetnost.
* Razpis častne nagrade. V povišanje hrvaško-slovenske kulturne vzajemnosti na glasbenem polju razpisuje »Glasbena Matica« v Ljubljani vsoto 100 kron (čisti prebitek prekrasnega hrvaškega koncerta v Ljubljani, katerega je priredilo hrvaško pevsko društvo »Kolo« dne 11. novembra 1905 kot častno nagrado za novo dobro hrvaško ali slovensko izvirno, še ne objavljeno skladbo, moški ali mešan zbor koncertne vrednosti brez vsakršnega instrumentalnega spreljevanja (a ca-pella) v hrvaškem ali slovenskem jeziku. Partiture skladb, katere tekmujejo za razpisano nagrado, naj se pošiljajo »Glasbeni Matici« v Ljubljani ali upravnemu odboru pevskega društva »Kolo« v Zagrebu v zaprtem kuvertu z motom, pripisanem na partituri brez skladateljevega imena najkasneje do i. septembra 1906. Ime skladateljevo naj bo zapisano le v zaprtem, skladbi priloženem pismu, na čigar kuverto je tisti od skladatelja izbrani moto zapisan. Došle skladbe bo ocenjevala v ta namen sestavljena jury hrvaških in slovenskih glasbenih strokovnjakov. Jury sostavita vzajemno društvi »Kolo« in »Glasbena Matica« v Ljubljani. »Glasbena Matica« bo oni zbor (skladbo), kateri jury prisodi nagrado, v tisku izdala. Da se osigura absolutna nepri-stranost presojevalcev in odstrani vsak možni predsodek ali eventualni vpliv vsled znane pisave skladateljeve, se želi, da gospodje skladatelji ne pošiljajo lastnoročno pisanih par-titur.
+ D*"- P. n. naročnikom, katerim s koncem drugega četrtleja poteka naročnina na »SLOVENCA«, smo danes priložili položnice. Prosimo, naj se jih izvolijo pravočasno poslužiti, da ne bo nikakih zaprek pri nadaljnjem pošiljanju. '•C
Dnevne novice.
+ »Narodni listy« o štajerskih in koroških mandatih. Ker slovenski liberalci sami ničesar ne premorejo, so se zatekli k Mlado-čehom, naj jim pomagajo, da se ustvarijo taki volilni okraji, da bi mogel tudi kak liberalec še biti izvoljen. »Narodni Iisty«, ki seveda ne vedo, kako težko je sestaviti na podlagi splošne in enake volilne pravice na Kranjskem volilne okraje v posebno uporabo par liberalcem, seveda priporočajo, naj se liberalcem po možnosti pomaga. A oziraje se na »Narodovo« pisanje izjavlja glasilo svobodomiselne češke narodne stranke: »Slov. Narod« sumniči dr. Šusteršiča, da je za »klerikalce« ugodno razdelitev kranjskih volilnih okrajev dogovoril z baronom Gautschem, pripuščajoč kot za ceno, da bi bili na mandatih oškodovani Slovenci na Štajerskem in Koroškem. Dasi tega sumničenja, kolikor se tiče Štajerske in Koroške, ne moremo smatrati za resno, vendar podpiramo apel liberalnega lista . . .« Torej »Narodni listy«, ki hočejo liberalcem pomagati, morajo izjavljati, da se liberalne klevete o »kravji kupčiji« dr. Šusteršiča ne morejo smatrati za resne. Mladočehi vendar niso nikaki »klerikalci«, in če bi bilo mogoče količkaj sumničiti dr. Šusteršiča, da ne dela popolnoma pravilno in ne zagovarja pravic obmejnih Slovencev z vso vnemo, bi mu gotovo ne dali takega izpričevala. A delo dr. Šuster-šičevo je tudi Mladočehom znano. To pa, kar »Narod« piše, je prebedasto, in celo tisti I i-b e r a 1 n i Slovani, ki bi hoteli pomagati slovenskim liberalcem, morajo izjaviti, da so njihove klevete proti dr. Šusteršiču tako smešne, da jih ni mogoče smatrati za resne. Mi pa teh ljudi sploh ne moremo več smatrati za resne in »Narodni listy« naj nam ne zamerijo, če jim povemo, da ni v interesu slovenskega naroda, iskati zdravil za politične mumije.
+ Učitelske vesti. Za nadučitelja v Tržiču je imenovan g. Ferd. Kalinger. — Imenovane so za def. učiteljice gdč.: za Vodice Angela Trost, za Sostro Pavla Buli, za Toplice. Zagorje Mar. Garbeis. za Tomišelj Marija Zgur, za Domžale Terezija Bole.
+Imenovan je za župnika v Dražgošali č. g. Anton Pfajfar, doslej župnik v Leskovici.
—	»SUdmarka« v nevarnosti. Zadnje »Fr. Stimmen« poročajo, da so tatovom posebno všeč siidmarkine nabiralne pušice in da so jih že več odnesli. O tem seveda list ne poroča, ali je bilo kaj v pušicah ali ne, na vsak način pa preti »Siidmarki« velika nevarnost, ako izgubi tak »bogat« vir doneskov.
—	Mesto potovalnega kmetijskega učitelja s hrvaškim učnim jezikom razpisuje c. kr. namestništvo v Trstu. Plača 1800 K letnina, 1000 kron stalni potni pavšal-, 300 K stanarine, 100 K za nabavo književnih in strokovnih pomočkov. Na vsaka štiriletja se poviša plača za 250 kron. Torej potovalni kmetijski učitelj, ki službuje 16 let, dobiva vsega skupaj najmanj 4200 kron. Ni slaba ta plača!
—	»Le tujcem sreče svit se v Kranji žari.«. C. kr. oblasti očividno podpirajo tuji živelj, če je tudi v pogubo ljudstvu. Na Tre-belnem pri Mokronogu je služboval kot graščinski logar trd Nemec. Ko je stopil v pokoj, je kupil hišo z gostilniško pravico. Hotel je dobiti tudi žganjetoč. Občinski odbor je soglasno ugovarjal. Vkljub ugovoru mu c. kr. oblast dovoli žganje točiti. Dotičnik je hotel napraviti v pol ure oddaljeni vasi še jedno gostilno. Občinski odbor je v svoji seji soglasno ugovarjal, povdarjal, da ni potreba v dotični vasi gostilne, ljudstvo je vže tako dovolj ubožno brez gostilne, tujci tje ne zahajajo, prostor, ki se namerava vzeti v najem neprimeren. Vse zastonj. C. k. okrajno glavarstvo v Krškem podeli gostilniško koncesijo. Ljudstvo naj le še bolj uboža, naj še bolj propada, prej ko bode Slovencev konec, bolje bode. Ob istem času, ko dotični Nemec, prosil je za gostilno domačin, ki ima prvotno hišo v isti vasi, ki je neomadeževan. A njegova prošnja se zavrže, Nemčeva pa usliši. Zares le »tujcem sreče svit se v Kranji žari«. Menda mislijo c. kr. oblasti, da mora slovenski kmet vsako brco prenesti. Ali so občinski odbori le v zasmeh?
—	Slovenci v San Frančišku. Ameriški slovenski listi priobčujejo naslednji poziv: Dragi rojaki! Ootovo vam je še v spominu ona grozna nesreča, katera je pred nekaj tedni zadela naše nekdaj krasno in bogato mesto San Francisco. Potres in ogenj sta uničila dve tretjini mesta. Na stotisoče ljudi je ostalo brez domovja, brez strehe brez denarja. Med temi ponesrečenci je tudi mnogo nas Slovencev in sploh Slovanov. Reveži smo prišli iz stare domovine, da si zboljšamo svoje stanje, da si ustanovimo lastna ognjišča; in ko smo se ravno bližali svojemu cilju, pa pride katastrofa ter nam s svojo neusmiljeno roko uniči plod naših žuljev. Zastonj je naše delo, zastonj naš trud; siromašni smo bili, siromašni smo. Mnogo nas živi v šotorih in barakah; prave hrane nimamo, naše žene obolevajo, naši otroci mrjo. V tej svojej bedi se obračamo do vas, dragi rojaki, ter vas prosimo za pomoč. Res je, da nam vlada nekoliko pomaga v prvi sili; ali to ne bo dolgo trajalo. Prišlo bode tudi slabo vreme, prišla bode zima—ln potem bode trpljenje še večje. Vlada tudi ne pozna razmer posameznikov. Zato smo si mi Slovenci tukaj ustanovili posebno društvo, čegar namen je, zbirati darove ter jih deliti med one, o katerih se preiskovalni odbor prepriča, da so vresnici potrebni. Člani tega društva so: Martin Smrekar, predsednik; Fr. Turk, tajnik; N. Radovich, blagajnik: v pre-iskovalniodbor spadajo sledeči: Ivan Stariha, Josip Lampe, Ivan Golobich, Peter Maje^Je in Nik. Jurjevich. Vsi darovi naj se pošiljajo teinu društvu. Nikar ne pošiljajte prispevkov na avstrijskega konzula, tudi ne na društvo »Rdečega križa«, ker po tih potih vaš denar ne bode nikdar prišel do Slovencev. Dragi rojaki! Ne prosimo vas mnogo. Prosimo saino, da bi vsak izmed vas daroval plačo enega dneva za svoje trpeče brate v Kaliforniji! Darujte trpinom en dan vašega truda in olajšali bodete njihovo trpljenje! Vsi prispevki naj se pošiljajo na sle deči naslov: Rev. Francis Turk, 2125 18th St., San Francisco, Cal.
Dodatno omenjamo, da v San Frančišku ni smrtno ponesrečil noben Slovenec. Ubiti so bili od Jugoslovanov, kakor je dosedaj znano trije Dalmatinci.
—	Slovenec novomašnlk v Ameriki. Dne 17. junija je pel v St. Paulu Minn. novo mašo naš rojak g. Valentin S c h i f f r e r.
—	Vojaške vaje odpovedane. Čete zagrebškega 13. vojnega zbora letos ne bodo sodelovale pri manevrih, ker je število moštva nedostatno. Nedostaje vojaških novincev, ker so odšli v — Ameriko.
—	Vojaška vest. Letošnji novinci tostranske državne polovice bodo pozvani k vojaški službi 8. oktobra, enoletni prostovoljci in novinci mornarice 1. oktobra, nadomestni rezervisti k osemtedenski vojaški službi 3. oktobra. — Jesenske orožne vaje za rezervno moštvo 3. kora se pričnč: pri pehoti in lovcih, od 18. do 30. avgusta in od 20. avgusta do 4. septembra; pri topničarstvu, in sicer pri kornem topničarskem polku št. 3 za moštvo, katero je prideljeno havbičnim skupinam, od 6. do 25. avgusta in 27. avgusta do 15. septembra, za vse druge nadomestne rezerviste od 6. do 18. avgusta, od 20. avgusta do 1. septembra in od 3. do 15. septembra; pri divizij-skem topničarskem polku št. 4, od 30. julija do 11. avgusta in od 13. do 25. avgusta; pri sanitetnem oddelku št. 7, od 10. do 22. avgusta in od 23. avgusta do 4. septembra; pri sanitetnih odelkih št. 8 in 9, od 23. avgusta do 4. septembra. — Vsi tisti rezervisti pehote in lovcev, kateri se hočejo udeležiti vaj kot kolesarji z lastnimi kolesi, naj se pismeno javijo pri pristojnem okrajnem dopolnilnem poveljstvu.
—	Iz Tomaja. Redkokdaj se zgodi v naši kraški metropoli kaj znamenitega, vendar moramo sedaj zaznamovati redko in za ves Kras, sploh za celo Primorsko pomenljivo slavnost, katero smo obhajali slovesno dne
4. t. m., na binkoštni ponedeljek. Znano bode marsikomu, da obstoji v Tomaju že osem let zavod šolskih sester »Elizabetišče«, katerega je ustanovil preč. gospod kanonik dekan blagega spomina Urban Golmajer. V tem zavodu izobraževalo se je do sedaj v dveh razredih blizo 150 deklic v krščansko-narodnem duhu. Ker pa število deklic vedno bolj narašča in se oglašuje tudi vedno več notranjih gojenk iz cele Primorske, postali so prvotni prostori premali. Raditega sklenile so čč. šolske sestre, zaupaje na božjo pomoč in blagih slovenskih dobrotnikov, dozidati staremu novo poslopje in obenem razširiti pouk za notranje in zunanje učenke. Binkoštni ponedeljek se je zbralo popoldne nebroj domačega občinstva, kakor tudi od drugih krajev, k slovesnosti blagoslovljenja temeljnega vogeljnega kamenja novemu poslopju. Nebo sicer, poprej jasno, počelo se je oblačiti popoldne od severovzhodne strani. Bati se je bilo dežja in raditega pričela se je slavnost blagoslovljenja pred določeno uro. Nekako ob treh in en četrt pomikal se je sprevod med pokanjem to-pičev s krasno šolsko zastavo »Elizabetišča« iz župne cerkve s šolskimi deklicami, županom in starešini na krasno odičen prostor. Pred vogelnim kamenom imeli sta potem slavnosni govor vrli notranji gojenki Ljudmila Amf in mala petletna Marica Stare, kateri je ganil vse navzoče. Koncem govora podarila je Ljudmila Amf krasen šopek preč. g. kanoniku dekanu Matiju Sila; mala Marica pa podjetniku Lovrencu Živec. Nato je preč g. kanonik v jedernatih besedah razložil pomen te slavnosti in potem vršilo se je blagoslov-ljenje. V kamen vložila se je skrinjica s per-gamentorn, spominjajočim na to slavnost. — Slavnost bila je baš končana, ko so dospeli povabljeni c. kr. uradniki iz Sežane, na čelu jim blagorodni gospod Wlček, c. kr. okrajni komisar, kot zastopnik bolnega c. kr. okrajnega glavarja, visokorodni gg. sodni svetnik Platzer, šolski nadzornik Kante, davčni nadzornik Birimiša, notar in odvetnik dr. Albert Rumer in č. g. Josip Knavs. ekspozit v Du-tovljah. Častite sestre so potem zbrane goste preprijazno pogostile in gojenke s pomočjo nekatere bivših gojenk zapele so par mičnih narodnih pesmic. Pred odhodom pa so zbrani gostje se še spomnili ubogih čč. sester ter zbrali v podporo nad 40 kron. Tako se je končala ta pomenljiva slavnost. Ljubi Bog pa naj nakloni čč. sestram obilo blagih dobrotnikov, da bi začeto delo dokončale in ogromni dolg, katerega so si naložile, izplačale čini preje.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Blokah je imelo 14. junija t. 1. občni zbor. Gasilno društvo šteje 44 društvenikov. Zborovanje je otvoril g. Franc Modic mlajši iz Lahovega s pozdravom navzočih društvenikov. Po daljšem govoru o delavnosti in slogi društva se je končno zahvalil društvu, da je imelo do njega zaupanje, ker je društvu načeloval skozi šest let, obenem pa tudi naznanil, da odstopi od društva radi preobilih druzih opravil. Gosp. Alojzij Sojer se v imenu društvenikov g. načelniku Franu Modicu zahvali za njegovo na-čelovanje in prosi v imenu društva, da naj bi izvolitev sprejel, ker bi drugače nastal pri društvu nered in posledica temu bi znala nastati. da bi se društvo razdružilo, kar bi ne bilo v čast občini in tudi dragoceno gasilno orodje in oprava bi pri tem trpela, ker bi se več ali manj zanemarjalo. Povdarjal je tudi, da je občinski odbor sklenil, da napravi društvu nov gasilni dom, kar bi tudi potem znalo izostati. Izvoljen je bil soglasno zopet Franc Modic načelnikom, Alojzij Sojer ponačelnikom, Franc Lužar voditeljem brizgalničarjev, Janez Usenik voditeljem plezalcev, Franc Urbas in Anton Jakopič za namestnika. Za pribočnika se je izvolil načelnik Oroslav Turk. Volitev je nadzoroval g. odposlanec in zastopnik občine Janez Pakiž.
—	Iz Cerknice se nam piše: Dne 17. junija t. 1. se je vršila v Cerknici veselica v proslavo Viharju, oziroma v prispevek k njegovemu spomeniku. Pri tej slavnosti so bili zelo častno zastopani sosednji kraji, posebno Postojna, Logatec, Markovec, Lož, Staritrg, Borovnica, Begunje, Rakek, Unec, Grahovo, Martinjak, Dolenjavas in celo Ljubljana, tako, da je bila prostorna slavnostna dvorana premajhna in se je moralo odlično občinstvo deloma na prostem zadovoljiti. Hvala Vam torej vsem, ki ste se v tako nepričakovano lepem številu odzvali svoji narodni dolžnosti. Posebno pa čast in hvala slavnemu salonskemu orkestru postojnskemu ter njegovemu pevskemu zboru, katera tako neumorno in brezplačno delujeta za našega dičnega Vilharja, ter izvršujeta svoj vsporcd'tako lepo, da jima smejo velike ovacije, ki so se jima pri koncertu prirejale v pravo čast in ponos biti. Hvala nadalje gospodu dekanu in gospej Mi-lavčevi za harmonij in glasovir, potem gospodom, ki so dali svoje vozove brezplačno na razpolago in vsem tistim, ki so na ta ali drugi način pripomogli do tega, da se je pri majhni vstopnini skupaj 240 kron nabralo, kar je za naše razmere gotovo lepa vsota. Končno hvala gospodu Paplerju za njegove sloveče palice iz Cokla rije in s temi spojeno dobro misel, kakor tudi gostilničarju gospodu Zumru in njegovi gospej soprogi za izvrstno postrežbo. — Cerknica, dne 18. junija 1906. Slavnostni odbor.
—	Radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva« priredi dne 29. rožnika t. I. izlet čez Stalež na Babji zob. Izletniki iz Radovljice odhajajo ob 7. uri zjutraj, oni iz Boh. Bele pa ob 8. uri. Ker se bodo pri tej priložnosti razmotrivala vprašanja glede zgradbe nove planinske koče, se prosi za obilno udeležbo posebno iz Bleda in Boh. Bele. Posebna vabila na ta izlet se ne bodo izdala. Planinski pozdrav! — Radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva«.
—	Dopolnilne volitve v hrvaški sabor. V
Varaždinu kandidira dr. Fran Vrbanič, ki nima protikandidata. — V Glini kandidira Fr. Supilo, protikandidata mu je postavila se-ljačka stranka v osebi dr. A. R a d i č a, a je gotovo, da bo Supilo izvoljen. — V Novem Marofu kandidira čista stranka prava dr. A. Horvata, ki nima protikandidata. — V Sv. Ivanu Zabno kandidirajo: dr. L. Mazzura kot kandidat izven strank, katerega podpira koalicija. Cista stranka prava kandidira dr. K. B o š n j a k a. — V Koprivnici je kandidat koalicije dr. B a n j a v č i č, čiste stranke prava M. D o š e n. — V Bjelovaru kandidira koalicija novi predstojnik za nauk in bogočastje dr. M. R o j c. — V Vulpovu kandidira vodja hrvaških naprednjakov dr. L o r k o v ič. Njegov protikandidat je župnik C v e t o v i č. — Volitve bodo 28. t. m.
— Do sedaj darovanih 15.000 kron za »Narodno in gospodarsko šolo v Št. Jakobu so darovali rodoljubi iz: Koroške (obč. Št. Jakob v R. 5433.55+7734.11 ost. Kor.-) 13.167.66 K. Kranjske (posojilnice 355+429.41 pos. ro dolj.-) 784.41 K- Primorskega (posojilnice 50.82 + 123 pos. rodolj.-) 173.82 K. Štajerskega (posojilnice 130+439.11 pos. rodolj.-) 569.11 K. Dunaja (državni poslanci) -175 K. Amerika (kat. duhovnik) 50 K. Češkega 40, iz Ruskega 30 in iz Srbskega 10 K. je 80 K, skupaj torej 15.000 kron.
Narodna in gospodinjska šola v St .Jakobu v Rožu na Koroškem.
Ze je minulo poldrugo leto, odkar smo prvokrat stopili pred slovensko občinstvo s prošnjo: Rojaki Slovenci! Pomagajte nam sezidati »Narodno in gospodinjsko šolo«, da se z iste pomočjo rešimo narodnega pogina!
Mnogo rodoljubov se je odzvalo naši prošnji in nad 15.000 kron je v tem primeroma kratkem času došlo podpore za nameravano šolo. Obenem so se pa tudi pojavile tolike in takšne zapreke, da smo večkrat že obu-pavali nad uspehom ter smo sami že začenjali verjeti nasprotnikom, ki so v enomer zatrjevali: »Narodne šole v Št. Jakobu nikoli ne bode in zbrani denar bodo morali darovalcem vrniti.«
A hvala Bogu in rodoljubnim rojakom, obrnilo se je na bolje tako, da nam je danes mogoče sporočati veselo vest: Narodna in gospodinjska šola vš t. Jakobu je zagotovljena! Poskrbljeno je za večino stavbenih stroškov in zasigurana je tudi večina stroškov za vzdrževanje šole!
Ker pa niso pokriti že vsi stroški — kaže se še primanjkljaj za približno 25.000 kron — se danes oglašamo s ponovljeno prošnjo: Rojaki! Pomagajte nam zložiti in pokriti še ta primanjkljaj!
Verjemite nam, nikakor Vas bi ne nadlegovali, da nas ne bi silila najhujša sila. — Iz povsem verjetnega vira se je raznesla novica, da bodo v Podrožcici (pol ure od Št. Jakoba) zidali štirirazredno nemško šolo. Ako se ta vest uresniči, in pri naših razmerah o tem ni dvorna, potem nam je bodoča narodna šola za narodni obstoj ravno tako potrebna, kakor je življenju' potreben zrak in ribam voda.
Zato rojaki, ne prezrite našega klica na pomoč in ne zamerite nam, če zgornji prošnji dodamo še drugo: pomagajte nam hitro, ker vsaka zakasnitev nam utegne biti usode-polna in nenadomestna.
Fr. Majer, nač. šol. sveta. Mat. Ražun, župnik. Fr. Kobentar, župan.
Darove sprejema Matej Ražun. župnik, pošta Št. Jakob v Rožu, Koroško.
Ljubljanske novice.
lj Hribarjeva desetletnica. Včeraj sc je vršil banket občinskih svetnikov. Na koncu banketa se je na predlog županov sklenilo, da odslej vsi občinski svetniki župana tikajo.
lj Koroški Slovenci posetijo Sokolovo kresno veselico v nedeljo 24. t. m. v Ljubljani in pridejo ob pol 5 uri popoldne z Gorenjskim vlakom. Na kolodvoru jih slovesno sprejino ljubljanska narodna društva ter jih v sprevodu z društveno godbo na čelu po Dunajski cesti, Sodnijskih ulicah, Miklošičevi cesti peljejo do Prešernovega spomenika in od tod po Prešernovih ulicah na slavnostni prostor.
lj Veselice na korist koroškim Slovencem se udeleži v nedeljo s Koroškega odbor društva »Drava« in pevski zbor slovenskega omizja v Beljaku.
lj Ljubljansko obskurno društvece .Trutz-burg' na delu. To društvo je pričelo prirejati zdaj izlete na deželo in izziva s svojim »hei-lanjem« slovensko prebivalstvo po zgledu tur-narjev. Pričeli so v Domžalah. Šlovenci bodo pa poskrbeli za to, da se tem petelinčkom vroča kri ne bo preveč razgrela! Torej: gospoda le ponižno!
lj Rastlinje ob voglih jubilejskega mostu ne služi v sedanjem stanu nikakej olepšavi, kajti jelo je veneti in rumeneti, zato naj bi je z novim nadomestili. Potrebna bi bila pa tudi mala žičasta bodeča ograja.
lj Kranjska stavbna družba koplje na stavbišču II. državne gimnazije sedaj že temelj za imenovano poslopje.
lj Spodnja Šiška ne mara — pod mesto priti! Pa tudi kanalizacije in vode, zdrave pitne vode se boji, tako hočejo ondotni »naprednjaki«. Le ostanimo sami svoji Šiškarji. A »šulferajnsko« šolo bodo pa le dobili, in to bo parada! Nemški železničarji hočejo tako, in pozivljcjo dež. šolski svet, da ustrežejo njih želji!
lj Del Francovega nabrežja oprli so s pi-lotami, ki bodo zabranjevali nadaljno spodkopavanje po narasli vodi. Postavili bodo zdaj tudi nove lesene stopnjice in so stare strohnele odstranili. S časom bode na treha ondi
napraviti vendarle škarpo, ki je trajna in najboljša opora proti vodni sili.
lj K Belopeškiin jezerom so napravile preteklo sredo izlet nekatere učenke višjih razredov dekliške šole pri Sv. Jakobu v spremstvu svojih učiteljic. Vreme je bilo ugodno.
Ij Vodomet in basčn pred »Mestnim domom« se odstrani, ko bo napravljena vzpe-njača na ljubljanski Grad. Odstranili bi ga pač že zdaj lahko, ker ne služi prav nikaki olepšavi ondotnega prostora.
lj V Streliških ulicah so prejšnjo Tomče-vo hišo do tal podrli. Sedanji posestnik g. P. Turk iz Drage pri Kočevji, ki sc stalno nastani v Ljubljani, zgradi na istem prostoru dvonadstropno hišo.
Ij Izlet v Opatijo-Volosko. Za ta izlet pevskega društva »Slavec« narašča zanimanje od dneva do dneva. V Opatiji in Voloski se je ustanovil posebni centralni odbor z žu panom g. Julij Miranom na čelu, kateri se je razdelil v razne odseke in katerih skrb bode vse potrebno ukreniti, glede sprejema, skupnega obeda, stanovanj, zabave in izletov. V tem odboru so zastopana vsa tamkajšnja narodna društva, na dan izleta popoldne pa se pripelje s. posebnim parnikom iz Reke v Opatijo radničko društvo »Sloga«, katero bode prisostvovalo tudi pri veliki ljudski veselici in koncertu, na obširnih Lavn-tennisovih prostorih v Opatiji, katerega izvaja nad 50 pevcev broječi zbor »Slavca«, v skupnih zborih pa nastopijo vsa pevska društva skupaj. Cela narodna slavnost prirejena povodom izleta pa bode imela znak prisrčnega hrvatsko-slo-venskega pobratimstva, vsaj so ravno v teh okrajih Hrvatje neustrašeni čuvarji našega slovanskega Prirtiorja, zato je nas Slovencev dolžnost, da pokažemo s dejanjem, da se zavedamo tega pobratimstva in jim poneserno v kar največjem številu izletnikov svoje srčne slovenske pozdrave, vsaj nam tako ugodna prilika, kot sedaj ne bode kmalu dana.
lj Najdena so očala. Poizve se na sv. Petra cesti št. 19.
lj Vojaška godba bo imela odslej pro-menadni koncert v »Zvezdi« vsaki petek od 6. do 7. ure zvečer in ne več v nedeljah.
lj Povodom narodne slavnosti v Voloski-Opatiji ob priliki izleta slov. delavskega pevskega društva »Slavec« vozil bode na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija 1906 posebni vlak iz Ljubljane v Opatijo in nazaj, katerega se lahko vsakdo posluži. Cena vožnji tja in nazaj III. razred 5 kron, II. razred 9 kron. Odhod iz Ljubljane ob 4.30 zjutraj. Prihod v Opatijo ob 8.30 uri dopoldne. Odhod iz Opatije (sobota) ob 2. ponoči. Prihod v Ljubljano ob 6. uri zjutraj. Ta posebni vlak je jako pripraven tudi za one udeležnike, ki nameravajo poleteti na Reko in Trsat, ker odhaja brzovlak ob 9.23 na Reko in stane vožnja 1 K 10 vin. V Opatiji pa odhajajo in prihajajo parobrodi vsako uro, ter stane vožnja po morju na Reko, Trsat, Sušak itd. le 50 vinarjev. Vozne listke za posebni vlak, kakor tudi druga pojasnila dobiti je vsak dan v trgovini g. J. Bahovca na Sv. Petra cesti in pri g. M. Oblaku v Vegovih ulicah št. 12, v nedeljo pa tudi v trafiki g. Šešarka v Še-lenburgovih ulicah. Ker je število udeležencev vlaka določeno, se bode moglo v prvi vrsti ozirati lc na dotične, ki si do vštete nedelje, dne 24. junija, v zgoraj imenovanih trgovinah zagotove vozne listke. Slovenci! Pohitimo v kar največjem številu v krasno hrvatsko Priniorje, ondi nas pričakujejo z velikim veseljem in srčno navdušenostjo. Izlet se vrši in posebni vlak vozi ob vsakem vremenu! — Odbor pevskega društva »Slavec« v Ljubljani.
lj Društvo za zgradbo zavetišča in vzgo-jevališča v Ljubljani je imelo svoj občni zbor dne 7. junija t. 1. v mali dvorani »Mestnega doma«« ob navzočnosti 38 članov. Občni zbor je počastil Nj. Visokorodje grof Rudolf Cho-rinski c. kr. dvorni svetnik, kateri je radi svoje odsotnosti iz Ljubljane pismenim potom milostno blagovolil pristopiti članom društva. Njemu zakličemo radostno: »Slava!« Zborovanje so počastili: stolni kanoniki preč. gg. Tomaž Kajdiž in dr. Ferdinand Cekal, dalje blagorodni gosp. Tomo Einspieler c. kr. deželnega sodišča svetnik in gospod Fran Mil-činski c. kr. svetniški tajnik in drugi odlični gospodje in odlične mestne gospe ter drugi. Z velikim zanimanjem posluša občinstvo važni nagovor preč. gosp. predsednika dr. Ivana Ja-nežiča, profesorja bogoslovja. Društveni tajnik prebere svoje poročilo, katero zbrano občinstvo soglasno odobruje. Nato pa preč. gosp. Alojzij Kovačič, superijor salezijancev na Rakovniku povdarja korist in potrebo društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani, za vspešno delovanje zavoda na Rakovniku v prid in blagor mladine. »Takoj v pri-četku pravi gospod superijor v svoji znano mikavni besedi, odkar nas jc č. g. Janez Smrekar v Ljubljano spravil, da ta-le gosp. Janez in nihče drugi (Živahno odobravanje navzočih) je spravil salezijance v Ljubljano na Rakovnik; smo bili v velikih stiskah, vsega nam je manjkalo; s pomočjo raznih dobrotnikov in blagih dobrotnic smo se vzdržali za silo, sedaj se nekaj bolje držimo na površju, a vendar potrebujemo nujne in izdatne pomoči, ako hočemo, da bode zavod zamogel uspešno delovati za svoj namen v blagor mladine. Zato pa prav z veseljem pozdravljam ta občni zbor, želeč, naj se društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča z novo gorečnostjo poprime dela, da se zalezijanski zavod v blagor mladine tem preje svojemu namenu primerno dovrši. — Nato izpregovori č. g. Povše, ekonom salezijanskega zavoda, o denarni stiski. Pomanjkanje denarja je vzrok, pravi gospod, da se brez števila dečkov, ki prosijo za vsprejem v zavod, ne more vsprejeti; manjka namreč potrebnih prostorov*. sobane ter šolske oprave in potrebnih
živil. Novo delovanje tega društva je torej živa potreba. Slednjič izpregovori gospod nadučitelj A. Likozar prav krepke in jeder-nate besede o vzgoji zanemarjene mladine, kažoč na lepe uspehe 11 ravno poboljšanih dečkov ter najtoplejše priporočajoč salezijanski zavod na Rakovniku javni velikodušnosti. — Nato se je vršila volitev odbora. Voljeni so soglasno sledeči p. n. gospodje: Oton pl. De-tela, deželni glavar; Ferdinand Bradaška, mestni blagajnik v pok.; dr. Ferdinand Ce-kal, stolni kanonik; Avgust Drelse, tovarnar; Tomo Einspieler, c. kr. deželne sodnije svetnik; Anton Gutnik, načelnik mestnega po-pisovalnega urada; dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja in knezoškofijski konzistorijalni svetnik; Janko Jeglič, mestni učitelj; Tomaž Kajdiž, stolni kanonik; Alfred Ledenik, hišni posestnik in cenzor avstro-ogrske banke; Fr. Povše, salezijanski ekonom; dr. Fran Tomin-šek, odvetnik; Viljem Treo, arhitekt; Janez Smrekar, mestni katehet. Računskim revizorjem pa g.: Ivan Velkaverh, posestnik; J. Cernič, potovalni agent. Razsodnikom so voljeni gg.: Aleksander Hruška, c. kr. davčni adjunkt; Ant. Likozar, nadučitej; J. Kaudela, stavbenik. — Dne 12. junija 1906 je bila od-borova seja ob 6. uri zvečer v dvorani deželnega dvorca pod predsedstvom prebl. gospoda deželnega glavarja, pri kateri se je odbor konstituiral, in sicer: Predsednik g. dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja; I. podpredsednik g. Tomo Einspieler, c. kr. deželne sodnije svetnik; II. podpredsednik Tomaž Kajdiž, stolni kanonik; blagajnik g. Ferdinand Bradaška, mestni blagajnik v pok.; namestnik g. dr. Ferdinand Cekal, stolni kanonik; tajnik g. g. Janez Smrekar, mestni katehet; namestnik g. Janko Jeglič, mestni učitelj. — Odbornikom so izvoljeni ostali sedmeri zgoraj navedeni člani. — Pomlajenemu društvu voščimo najboljšega uspeha.
Razne stvari.
Trideset otrok je umorila. V Wielicki v Galiciji so aretovali neko Marijano Konop-kovo, katera je osumljena, da je umorila 30 nezakonskih otrok, ki so ji bili izročeni v varstvo.
40 rudarjev utonilo. V Songuldaku ob Črnem morju je vsled povodnji voda udrla v rudnike. 40 rudarjev je utonilo. Voda je razrušila tudi ondotno cerkev, več mostov in hiš.
Stavci stavkajo v Kairi. Radi tega ondi že nekaj dni ni izšel noben evropski časopis. Stavkujoči zahtevajo osemurni delavnik.
Za ravnatelja v zavodu sv. Jeronima v Rimu je imenovan Italijan msgr. Lucidi. Hrvaško časopisje protestira.
Temešvar pod vodo. Nad Temešvarom se je utrgal oblak. Voda je preplavila mesto. Dve hiši sta se podrli, bati se je da se podere še nekaj hiš. Dva otroka sta utonila.
— Demonstracija trgovskih pomočnikov v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: Tu je bila demonstracija trgovskih pomočnikov, ki zahtevajo, da se prodajalnice prej zapirajo. Pred neko prodajalnico ie bil izprožen revolver. Policija je razgnala demonstrante.
Ulom v mrtvaško rakev. Iz Šopronja na Ogrskem poročajo, da so tatovi v Zinkendorfu ulomili v rodbinsko rakev grofov Szchenyi. Tatovi so razbili mrtvecem lobanje in odnesli mnogo dragocenosti.
Mažarska predrznost. Pri procesiji v Velikem Varadinu je občinstvo priredilo demonstracijo proti vojaški godbi, ki je svirala »Bog ohrani!« Občinstvo je godbo izvzviž-galo. Pri proti mažarski demonstraciji na Dunaju so se hodili Mažarom opravičevat avstrijski ministri — mažarskim ministrom sedaj kaj sličnega niti v glavo ne bo padlo. V Avstriji ne smemo demonstrirati proti Mažarom, Mažari pa smejo proti Avstriji.
Stavka ob cesarjevi navzočnosti. Na dan cesarjevega prihoda k razstavi v Liberce na Češkem so pričeli stavkati ondotni pekovski pomočniki.
Otroci kot vrtnarji. Na Letni hočejo urediti šolski vrt, v katerem bi mogli otroci gojiti rastline. Izbralo se je mesto, ki meri 1000 m2. Vsak otrok bode prejel 1 m2, katerega bode smel uporabljati po svoji volji.
Dvajset let ponarejali denar. V Szatmaru na Ogrskem so prijeli družbo ponarejalcev denarja, ki je že 20 let neovirano ponarejala denar.
Grozen umor. Umorjeno so našli v Parizu 251etno Francoise Leborgne. Roparji so ji prerezali vrat, porezali prste, na katerih je imela dragocene prstane, jo slekli in odnesli s seboj tudi vso obleko.
Posebne sanje. »Osservatore Romano« pripoveduje sledeče: V vasi Fittignano v bližini Pize se je neki deklici sanjalo, da leži pod domačo kuhinjo truplo neke svetnice. Spočetka se ni za te sanje nihče zmenil, končno pa je zmagalo vztrajno prigovarjanje deklice. Dva metra globoko pod kuhinjo so našli docela ohranjeno žensko truplo. Veščaki so dognali, da je to truplo Cherardesce, ki je uvrščena med blažene in je bila 1. 1200. pokopana v okolici vasi. Truplo bodo prepeljali v Pizo.
Železnica med Azijo in Ameriko. Ta železnica bo največje tehniško delo, kar jih doslej pozna človeštvo. Azija in Amerika sta si na severni polarnici, 171° zap. dolž. od Grentnv., tako blizu, da se vidi z ene obali na drugo. Med njima je kratki in ozki kanal, Beringova ožina imenovan. Doslej malo imenovana ožina bo imenitna, ker steče pod njo podmorska železnica iz Kamčatke na Aljaško ter zveže tako stari svet z novim. Amerika utegne tako s svojo močjo in s svojim kapitalom prevladati po celem velikem oceanu ter širiti svoj vpliv iz Azije proti Evropi.
46 dni spi že v New Jorku neki 321etni William Schnabele. Tekočo hrano mu vlivajo skozi nos. Zdravniki pravijo, da je
vzrok spanja poškodba, katero je zadobil ob neki priliki na glavi. Trdijo, da na ta način še lahko dva meseca živi.
Žensko in deško delo v rudnikih. Na mednarodnem rudarskem shodu v Londonu se je sklenilo, da je delo v rudnikih zabranjeno ženskam in dečkom, ki so stari pod 14 let.
Kolumbov spomenik v Vatikanu. Iz Rima poročajo: Pod predsedstvom kardinala Richel-myja, nadškofa v Turinu, se je zbral poseben odbor, ki ima namen postaviti v papeževem odbor, ki ima Hamen postaviti v papeževih vrtovih spomenik Krištofu Kolumbu. Papež Pij X. se je zelo zavzl za to misel.
Zavarovalni klobuki. V Londonu prodaja neka trgovina klobuke z življensko zavarovalnino. Pogoj zato je ta, da si mora kupiti do-tičnik, ki je zavarovan za življenje, gotovo vsake tri mesece v isti trgovini nov klobuk.
Smrt zrakoplovke. Znana londonska zra-koplovka Lilly Cove se je mislila, spustiti z varnostnim padalom iz zrakoplova na zemljo v navzočnosti silne množice gledalcev. A padalo se ni v zraku odprlo in Cove je padla z vso hitrostjo in silo na zemljo. Bila je na mestu mrtva.
Konec italijanske razbojniške čete. Pred leti se je klatila po Italiji četa najopasnejših italijanskih roparjev pod vodstvom Blondina in Monfrina. Policija jo je zasledovala, a prebivalci so imeli tolik strah pred osveto mnogoštevilnih roparjev, da je niso marali nikoli izdati. Neki kavarnar pa se je nekoč ojunačil in izdal orožnikom roparsko bivališče. Med orožniki in roparji je prišlo takrat do hudega boja; mnogo roparjev so zaprli, mnogo pa jih je tudi uteklo in pobegnilo potem na Francosko. Zdaj so se od tam vrnili in se osvetili nad kavarnarjem, ki jih je svoj čas izdal s tem, da so ustrelili njega in njegovo ženo. A baš to je bilo zanje usodno in jih spravilo v roke pravice.
Aretiranje Rusov v Švici. Iz Curiha poročajo, da so v stanovanjih aretiranih Rusov našli navodila za izdelovanje dinamitnih bomb in na nekem kraju celo laboratorij za izdelovanje nevarnih razstrelilnih snovij.
Mednarodno razstavo prirede bodoče leto v Bordeaux na Francoskem.
Iz slovanskega sveta.
sl Češka godba na Angleško. Te dni je
dobil gospod Gustav Enderšt, ravnatelj vojaške glasbene šole v Krču pri Pragi, iz Angleškega ponudbo, da bi s svojo kapelo mladih godcev sprejel engažma v daljni tujini, kjer tainošnje podjetništvo namerava prirediti potovanje po Angleškem, Belgijskem, Ho-Iandskem, Švedskem in severni Ameriki. — Značilno je, da le-ta glasbeni zbor vojaških gojencev je našel priznanje v daljni tujini.
sl Nov uspeh Poljakov. Oprezna in previdna taktika »Poljskega kola« v državnem zboru obhaja sedaj nov in to zelo velik uspeh. V kratkem izide ministrska naredba, ki bode ustregla gališkirn zahtevam in po kateri se bode vpeljal poljski jezik tudi v notranjo službo gališkega orožništva. Poljščina je že notranji jezik pri vseh državnih uradih v Galiciji in v kratkem postane tudi notranji uradni jezik gališkega orožništva. Navadno se trdi, da orožništvo je en del vojaške moči in da njegov službeni jezik mora biti nemški. Ta trditev se je vsem Slovanom zdela tako naravna in neutajna, da se ji noben ni upal nasprotovati. Izgled Poljakov pa nas uči, da je to le beganje in slepljenje ljudstva, ako se trdi, da tudi službeni jezik orožništva mora biti nemški, da bi se ohranila enota armada. Armada je enotna, četudi orožništvo na Ogrskem rabi mažarščino, na Hrvaškem hrvaščino in v Galiciji se bode zdaj rabila poljščina. Privoščimo Poljakom le-to priznanje njihovega jezika, privoščimo ga jim tembolj, ker upamo, da ako se v Galiciji pokaže, da če tamošnje orožništvo bode rabilo v notranji službi polščino in enota armade in Avstrije se ne podere, tudi drugi nenemški narodi avstrijski bodo zahtevali isto, kar so sedaj dosegli Poljaki v Galiciji.
Zaklad ruskih Židov. Mr. Zangvvill v angleškem »Daily Expressu« poroča, da židovski izseljenci iz Rusije so naložili v nemške banke 38 milijonov f untov šterlingov ali 916 milijonov kron, ki so bile namenjene za revo-lucijsko agitacijo na Ruskem. Odkod so ruski revolucionarji dobili to ogromno vsoto denarja? Nabrali so jo židje iz celega sveta.
sl Ruski židje se zmirom še izseljujejo v celih trumah zlasti v Ameriko. Ni vlaka iz Podvoločisk in Brodov, v katerem bi se ne nahajalo nekoliko židovskih družin, ki se čez Galicijo peljejo v novo domovino. Vzrok je strah pred židovskimi nemiri na Ruskem.
si Nov ruslnski list za kmete. Od 1. junija izhaja v Lvovu nov list za rusinske kmete pod naslovom »Osnova«. List je posvetno-po-litičen in gospodarski; urejuje se v narodnem in krščanskem duhu. Izhaja vsako sredo na celi poli in vsebina je raznovrstna. Naročnina znaša do konca leta 2 K. Naslov: »Osnova«, Lvov, ulica Petra Skargi št. 12.
sl Odlikovanje Poljakinje. Na mednarodni razstavi »ženske umetnosti«, ki jo je priredilo uredništvo pariškega dnevnika »Gaulois« v Parizu, dobila je gospa Henrika Pankie-vičova veliko častno nagrado za umetno ve-zilni vzorec »Pav v mesečini«. V »jury« je bila razun francoskih aristokratinj tudi gospa Muromcevova, žena predsednika ruske dume.
sl Volilna zmaga v Zgornji Šleziji je nov dokaz razvoja in narodne zavesti poljskega ljudstva pod pruskim zaborom. Navzlic velikemu pritisku od strani vlade in socialistov je poljsko ljudstvo ostalo zvesto poljskim tradicijam ter je volilo AdamaNapieralskega, urednika »Katolika«. A. Napieralski je dobil 25.695 glasov.
sl Iz Vilna se poroča, da bode ruska vlada na Litvi ustanovila 21.817 novih ljudskih šol.
Stroški za vzdržavanje teh šol bodo znašali semtertje vlzitirali hišo samo. Hišni posestniki
8,463.974 rubljev. samo 2176 šol.
Dozdaj je bilo na Litvi
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
»O s e 1« m u j e r e k e 1 miner Martin Sa-lici, Batistu Barattiju v Bellotitevi baraki v Bohinjski Bistrici, ker se je slednji v neki prepir umešaval. Na to psovko je Baratto zapustil barako, a se kmalu vrnil z velikim nožem v roki. Domači so barako zaprli. Baratto je pa v njo skočil čez nizki oken, naskočil z nožem Salicija in mu ž njim grozil, da ga bo. Baratti dejstva ne taji, za kazen je dobil šest tednov ječe.
ANARHISTI NA DELU.
Na kolodvoru v Pisi je bil prijet nevarni anarhist Scaramelli v trenotku, ko se je hotel odpeljati v Ankono, kamor pride te dni laški kralj. Pri anarhistu so našli nabasan šestcevni revolver in brošuro, ki proslavlja kraljev umor v Monzi.
BOLGARI GROZE TURKOM Z DINAMITOM IN Z BOMBAMI.
Sofijski revolucionarni krogi so sklenili, da nastopijo zopet z dinamitom in z bombami ter z umori turških uradnikov, ker je odkrit boj v Makedoniji zaradi velikih vojaških čet nemogoč.
Telefonska in brzojavna poročila.
NESRAMNA »NARODOVA« LAZ.
Dunaj, 22. junija. »Narodova« trditev, da je dr. Susteršič napravil kompromis z Nemci, po katerem se za Kranjsko ustvari nemški mandat in da zato Slovenci na Kranjskem namestu dosedanjih 11 mandatov dobe 12 mandatov je nesramna laž. Resnica je, da je od nemške strani bil predložen tak kompromisni predlog, da ga je pa dr. Šusteršič takoj odbil.
VOLILNA REFORMA.
Dunaj, 22. junija. Med nemškimi liberalnimi in konservativnimi poslanci se je na njihovem sestanku glede volilnih okrožij na Štajerskem doseglo sporazumljenje. Sestanek nemških poslancev s Štajerskega je odklonil slovensko zahtevo, da bi Slovenci na Spodnjem Štajerskem dobili še en mandat. Nemškima poslancema s Kranjskega je Beck zagotovil, da bo, ako se na Kranjskem napravi še en mandat, skrbel, da se tudi za kranjske Nemce napravi en mandat.
Dunaj, 22. junija. Vsled kompromisa med štajerskimi nemškimi poslanci je umaknil Hagenhofer svoj predlog, po katerem bi Štajerska dobila 2 nova nemška mandata in en nov slovenski mandat. Slovenci temu mandatu niso pritrdili. Ne ve se še, ako bo Plojev predlog v današnji seji odseka za volilno reformo sprejet ali ne. Istotako ni gotovo, da bo ugodeno želji kranjskih Nemcev po nemškem mandatu.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 22. junija. Drž. zbor je danes nadaljeval debato o obrtni reformi.
D u n a j, 22. junija. Državni zbor je sprejel četrto skupino obrtne reforme.
D u n a j, 22. junija. Načelniki klubov so sklenili, da bode jutri zopet seja državnega zbora in tudi seja odseka za volilno reformo. Zvečer bo tudi seja drž. zbora v kateri se bo nujnim potom reševal proračunski provizorij. V ponedeljek, torek in sredo bodo seje drž. zbora in bo do tedaj rešena ta predloga. Na te dneve bodo tudi seje odseka za volilno reformo.
PRORAČUNSKI PROVIZORIJ.
Dunaj, 22. junija. Proračunski odsek je odobril z 21 proti 8 glasovom proračunski provizorij.
VELIKANSKE OVACIJE DR. LUEGERJU.
Dunaj, 22. junija. Pri včerajšnjem po-vratku dr. Luegerja iz Bukarešta na Dunaj je občinstvo dr. Luegerju priredilo velikanske ovacije. Na Ringu je ogromna množica iz-pregla konje izpred dr. Luegerjevega voza in peljala Luegerja v magistratno poslopje. Pred magistratom je bila taka gnječa, da je bil dr. Lueger vzdignjen iz voza in da je skoro le s smrtno nevarnostjo mogel priti skozi množico, ki se je pozdravljajoč gnetla okolu njega. Dr. Lueger je iz magistrata nagovoril občinstvo in se ginjen zahvalil za velikanski sprejem. Danes se je dr. Lueger v državnem zboru izjavil, da mu je sijajni sprejem v Bukareštu v zadoščenje. Sadovi njegovega bivanja v Bukareštu se bodo pokazali v enem letu ter bodo za Avstrijo jako veseli.
ŠEF ITALIJANSKEGA GENERALNEGA ŠTABA NA DUNAJU.
Rim, 22. junija. Danes je odpotoval na Dunaj šef italijanskega generalnega štaba Sa-letta čestitat k jubileju grofa Becka v imenu italijanske armade.
POLICIJA V TRSTU.
Trst, 22. junija. Ker se v Trstu množijo od dne do dne predrzne tatvine, je policijski ravnatelj sklenil, nanovo urediti policijsko službo. Policaji ponoči ne bodo več postajali ob oglih ulic in po trgih, ampak jih bo več skupaj patroliralo. Tatovi se ne boje patrulj, ki ob določenem času gredo po ulicah, zato bodo patrule odselej hodile v nedoločenih terminih in po ovinkih. Policijski ravnatelj bo ustanovil stražo, obstoječo iz upokojenih policajev, ki so še zmožni za delo. Ti bodo ponoči nadzorovali vsak po deset hiš in bodo imeli tudi hišne ključe, da bodo po potrebi
bodo zato plačali malo mesečno takso.
NEMIRI NA RUSKEM.
Peterburg, 22. junija. Goremkinovo ministrstvo je zopet podalo carju demišljo. Čuje se, da bo Goremkinov naslednik liberalni finski guverner Gerhard.
Peterburg, 22. junija. Konservativna struja smatra za edino rešitev iz sedanjega položaja, da se sestavi ministrstvo iz stranke kadetov.
Peterburg, 22. junija. Duma je izročila predlog o enakopravnosti državljanov posebni komisiji.
Peterburg, 22. junija. Poslanci dume so odpotovali iz Bjalostoka, kar ondotno prebivalstvo jako obžaluje, ker je navzočnost poslancev pomirljivo vplivala. Ministrski svet je hotel naj se da dva milijona rubljev za žrtve nemirov v Bjalostoku, Erivanu, Eliza-betpolu, kar pa ni bilo odobreno. Ministrski svet predloži ta predlog dumi.
Peterburg, 2. junija. V Dorpatu se je uprl policijski kaznjeniški polk. Dva častnika sta ustreljena. V Lodzu je splošna stavka. V Hamelu se boje protižidovskih nemirov.
B e r o I i n, 22. junija. Judovsko pomožno društvo kolportira grozne vesti iz Rusije, češ, da se pripravlja za jude, »pogrom«, nekaka šentjernejska noč. V Lomzi so baje že prijeli nekega v orožnika preoblečenega človeka z bombo, in v Lepešu železničarji ropajo judovske hiše.
Peterburg, 22. junija. V Kovnu je nekdo vrgel bombo proti ravnatelju jetnišnice Humbertu, ki je obležal mrtev. Tudi dva uradnika sta mrtva.
Peterburg, 22. junija. Duma je odklonila predlog, da se odpravi vsaka lastninska pravica na posestva z 140 glasovi proti 78 glasovom. To je poraz delavske stranke v dumi.
SPRAVA V MAROKU.
T a n g e r, 22. junija. Sultan je podpisal zapisnik konference v Algecirasu.
STAVKE.
S z a t m a r, 22. junija. Tu se je pričela splošna stavka. Delo v tovarnah in delavnicah počiva, tramvaj ne vozi. Mesto je brez razsvetljave. Ves promet je ustavljen.
Zahirala.
Ob izgubi roma brata
predragega
Ivana
dijaka IV. razreda mestne realke
žalujoča rodbina Jurman v Iliriji iireka tem potom za obilne dokaze sočutja in spremstvo k večnemu počitku predragega rajnega, za podarjene krasne vence in žalostinki pred hiSo žalosti in v cerkvi sv. Križa, častitemu profesorskemu zboru in vrlemu dijaštvu mestne realke, kakor tudi drugemu udeležbenemu občinstvu najtoplejšo zahvalo.	1403
V Idriji, dnž 20. junija 1906.
Prodajalka
dobi takoj ali pozneje službo
v trgovini z mešanim blagom na deželi. Kje, pov£ upravništvo „Slovenca". 1405 1—1
\) 5cbctc, dne 23. t. m. bc
1 veliki vrtni
koncert
popolne ljublj. društvene godbe
v hotelu „Južni kolodvor"
(preje Lorber). 1406 1-1
Začetek ob 8. url zvečer.- Vstopnina prosta.
Koncert se vrši le ob lepem vremenu.
Proda se iz proste roke enonadstropna
hiša (vila)
v Kamniku
300 korakov od farne cerkve, 5 minut od kolodvora, z zelo lepim velikim sadnim vrtom, z lepim senčnatim sprehodom tik potoka, kateri teče mimo hiše in vrta.
Pripravna je najbolj za kakega penzi-jonista, ker je v zelo mirnem kraju, oddaljena 200 korakov od glavne ceste. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji.
Vsa nadaljna pojasnila daje g. Fran j o Vidic, tajnik 1. okrajne hranilnice in posojilnice v Kamniku.	1339 6-3
Cerkvena umetnost.
Dve novi svetilki za »večno luč«. Ce smo
nn katerem polju umetnosti kos tujcem, smo jim gotovo kos na polju pasarskem. To nam zopet dokazujeta' dve novi svetilki za večno luč«, ki iili je izdelal g. pasar I. K roga r v Ljubljani za župno cerkev v Predosljili. svetilki sta izdelani v renesanskem slogu. Načrt jo v marsikaterem oziru popolnoma originalen. Vrli je pravi »unicuni«. Iz lepe, pre-i-L-j močno, podolgovate, s tanjšim koncem navzdol obrnjene in z renesanskimi ornamenti ukrašene čebulice rastejo tri rastlinsko, po polževo zavite vcjice, ki nosijo verižice okusno sestavljene iz lepili rastlinskih orna-nieutov. Sredino verižice poživlja fino orna-inontirana krogljica. Verižice so končavajo vil'1-.o bogato rastlinske roče, ki so pritrjeni na kotlu. Kotel jc sicer v značaju preprosto, toda silno bogato, dasi mirno ornamentiran s krogi in rastlinskimi listi; sredino kotla diči filigransko izvršena galerija, vrh se pa zoži v posodico, spleteno iz krogov in rastlinskih orna-nientov. Mod galerijo in vratom posodice jo ua kotlu lepa biserna verižica pretrgana s cve-lličniin okraskom. Spodnji dol so členovito po več čebulicah skončuje v obroč, okrašen z nkantovima listoma. Delo prav posebno povzdiguje in mu dajeveliko umetniško vrednost njega enotnost: vso jo izpeljano iz priprostiii motivov, ki iili najdemo na vsakem členu, pa vendar ne šablonsko, ampak na vsakem členu originalno izpeljane. Tako se kljub enoti kaže vsestranska mnogoličnost. Samo po sebi se razume, da razen ročev in členov za verižice ni ničesar vlitega, ampak vso ročno delo, fino iztolčcno (cizelirano), ornamenti so pravo filigransko delo, izvršeni s fineso, ki jo sicer opažamo le pri manjših cerkvenih posodah, pri kolihih, monštrancah. Cena je v primeri s fino izvršitvijo ros nizka, tako, da moremo g. Krc-garja vsakomur prav toplo priporočati za podobna dela. Svetilki so darovale domača dekleta, katerih vnema za lepoto hišo božje zasluži javno pohvalo. Sploh pa čestitamo g. Kregariu k izborneniu delu, še bolj pa predoški župni cerkvi, ki ima sedaj kolikor moremo vedeli najlepšo »večno luč« na Kranjskem.
Fr. K.
Nleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
21
22
Č.i .p»-i.«.n|>
9. »več.
7. tjutr. 2. pop.
Stanje barometri t mm
739-8
739'2 7384
Srednja včern.
T.mpe-ratnr.
po C.liiju
16-t
14-G
202
Votrorl
sl. jvzh.
Robe
Pi
Is*
del. jasno
megla obl.
3 3
šnja tump. 19 4°, norm. 18 4°.
Uilo
1356 6-3
na proda] na Prim-skouem pri Kranju.
Hiša s štirimi sobami, verando, kuhinjo in kletjo, na novo zidana pred petimi leti. Jedilna in spalna soba je z novo elegantno opravo opremljena.
Večje zemljišče, kakor lep, krasno urejeni park, sadni vrt z več sto sadnih dreves, vse z železno mrežo ograjeno, kakor tudi vodnjak pri hiši, sc proda za ceno 8500 gld.
Vpraša se pri lastniku H. Suttnerju v Kranju.
LOK3LI
primerni za prodajalne ali pisarne
dajo se za avgustov termin ali tudi takoj w najem.	. 1199 9
Pogoji izvedo se v odvetniški pisarni dr. M. P8RC-A, na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani.
Borzna poročila.
(Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajsko borze 21 junija 1906.
IiUoibenl papirji.	Denar	»»•ko
4■/, majeva renta......	9966	99-85
4*/, srebrna renta.....	9960	99-80
4•/. avstrijska kronska renta .	99 65	99-90
4*/, „ zlata renta . . .	118 —	118-20
4*/, ogrska kronska , ...	9550	95-70
4 •/, , zlata , ...	113-76	113-95
4•/, posojilo dežele Kranjsko •	99-20	100-20
4'/»*/, posojila mosta Spljct . .	100-60	101-50
4 V/. . , Zader . .	99-70	100-70
41/«'/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	100-75	101-75
4*/, češka dež. banka k. o. . .	99-50	10010
4•/. , „ , ž. o. . .	99H0	100-30
4'/»*/, zast. pisma gal. d. hip. b. .	100-40	101-40
4'/,7. pošt. kom. k. o. c tO'/, pr.	105 50	10650
4'/«7. zast. pisma Innorst. hr. .	10020	101-20
41/«*/. , , ogr. cen. dež. hr.	100 —	100-25
*'/»*/. » n . hip. banke.	100—	100-40
4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr,	100-—	101 —
4'/,•/. obl. češke ind. banko . .	100-50	101-60
4•/. prior. Trst-Poreč lok. . .	99-90	
4*/, prior. dol. žel......	9950	100-—
3•/. , juž. žel. kup. '/,'/, • •	320-65	322-65
*'/«*/. avstr. pos. za žel. p. o.	100-10	101-10
brnika.		
Srečke od 1.1860'/, ...	205—	207—
, , „ 1864 ......	158-40	160 40
„ tizske.......	156-75	118 76
„ zem. kreditne I. emisije .	290 —	296- -
K " . 11« ,, •	292—	398—
, ogr. hip. bunke ....	262-50	268-70
„ srbske & trn. 100-— . .	98 —	10450
, turške .......	157 75	158-75
Basilika srečke . . .	23—	25—
Kreditne , ...	471--	481 —
Inomoške , ...	78--	84 —
Krakovske „ ...	90 —	93 50
Ljubljanske , ...	68 —	64-—
Avstr. rud. križa , ...	49-75	61-75
Ogr. , . .	30-76	32-75
Rudolfovo , i*.	58—	63 —
Salcburško , ...	68—	74-—
Dunajske kom. , ...	52:$ —	633-—
Delalo.		
Južne železnice.......	165 25	166-25
Državne železnice......	67675	677 75
Avstr. ogrske bančne delnice	1681- -	1691 —
Avstr. kreditne banke ....	668	669 25
Ogrske , , ....	809—	810—
Zivnostenske .....	242-—	242-80
Premogokop v Mostu (BrUx) .	683—	686-—
Alpinske montan......	677-bO	578-50
Praško žel. indr. družbo . . .	2732 —	2740-—
Rima-MurAnyi.......	575-50	57680
Trbovljske premog, družbe . .	273 -	276 -
Avstr. orožne tovr. družbe . .	592'-•	698 -
Češko sladkorne družba <■ . .	142 50	147—
Valuto,		
	11-34	11-38
20 franki .........	19-12	19-14
20 marke.........	23-46	23-54
	23-96	24-04
Marke ....... . .	117-35	117-55
Laški bankovci......	95-60	95-70
Rublji...........	251--	252--
Dolarli .	i| ■»■«>!	5—
n cnonad-ssiroisni	hi	w ■ SI
se pro das ta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani.	1026 7
Lepo rrsebSovana
mesečna soba
s posebim vhodom
se odda na Sv. Jakoba nabrežju št. 17.. Več sc poizve v prodajalni M. Podlesnili, Sv. Jakoba nabrežje št. 15.	1373 3-3
Vinfgar
restavracija Jos. žumer
se priporoča častitim gostom, lelovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom.
Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili.
Za zabavo je pijanlno. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno ^ ^ naznaniti.

tn	CA O		
a ni	(3* e	M ►1 o	>
p7	ca M	o. H*	
»		n	N«
	Eh	n	
B	S.'	* p	
		tr	
n>	t/)	o	<
	O		r&
	< ro	C p-	U) r-t-
	3		fO
	O tu	iu B M	
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod naj zmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci »o Izključeni. Naslove kon-sorcljev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na
Dunaju, Wlppllngcr-strasse 25. 720 39-32
TttZHT&ttUajU^lMiUMHit-
Primarij Ur. li Šlajmer
ne ordinira šest tednov
od 14. junija naprej.
zitiu:. .V.A.«	:
1347 2—2
949 16 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
■V Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.

„Andropogo
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-
brani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u.
N ►S
N H
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy in Anton Kane v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl
angelju" v Novem mestu.	873 52—10
*********
prva ljubljanska vele žgal ni ca za kavo z elektriškim obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne ,,Evropa" . (postajališče cestne železnice) =========:
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
Kavarna in restavracija.
Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lift, električna razsvetljava, ****
Kavarna in restavracija.
Kopelji.
Cene zmerne. "<#8$
Počkaj & Kogl.
Časopisni biro,
Ljubljana, Rimska cesta štev. 2,
sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise. — Najhitreja dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih.
136f> »>
«91 ir.3
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuj® in prodaj« vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritot, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln deviz.
Promeiie Izdaja k vsakemn žrebanju.
Akcijski kapital K 2,600.000—. Rezervni zaklad K
Zamenjava tn ekskoinptuje	Daje predujme na vrednostne papirje.
liJiohann vnidnostno papirja ln vnovči^je Zavaruj« arofik® proti kurznl zapale kupone.	izgubi.
Vlnkulujo In devtnkulu|o volaako žonltnlnsko kavcijo.
JUT Kakoiept tn In* n««o rosni.. .	.M Bontm nnroftlla, 'M*.
Podružnioa v SPLJETU.
Denarna vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjiiice proti ugodnim obrostim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
Vzajemno zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani, Dunajska cesta 19.
Račun zguhe in dobička
za dobo od I. januarja do 31. decembra 1905.
Izdatki
K
K
1. Škode:
a)	v oddelku požara delež pozavarovalnice
b)	v oddelku zvonov
H. Uprava:
a)	provizija.....
b)	tekoči upravni stroški: 1. plače
2.	poštnine.........
3.	kurjava, razsvetljava in najemnina
4.	bolniška blagajna in telefon . .
c)	davek . .
d)	vsprejemnine: 1. v oddelku požara
2, v oddelku zvonov . . .
III.	Odpisi in drugi izdatki:
a) inventar.......
IV.	Zaklad za nedoločene škode:
a) v oddelku požara . . . delež pozavarovalnice . . .
b) v oddelku zvonov .	. .
V.	Stanje zakladov koncem	leta: Premijska prihrana:
a)	v oddelku požara .	. . delež pozavarovalnice .	. .
b)	v oddelku zvonov .	. .
VI.	Upravni prebitek.....
51 159 20.287
11.039 5.517 787 1.401
34
63
20
22 83
6.284 55
4 999 2.597
24.871 3.284
K
71 31
6.161
58 40
95
41.460 21.320
29 90
19.645 184
55
28.156
31
20 25.991
2.401 717
20.139 1.911
05
39 44
6.339
863
3.118
22.050 2.981
89.501
02
06
98
51
05
83 96
41
Prejemki
I.	Prenos upravnega prebitka .
II.	Zakladni prenos preteklega leta: Premijska prihrana :
a) v oddelku požara . . . . delež pozavarovalnice . . . .
b) v oddelku zvonov.....
delež pozavarovalnice.....
III.	Zaklad za nedoločene škode:
IV.	Čista zavarovalnina po odbitku storn.
a)	v oddelku požara delež pozavarovalnice
b)	v oddelku zvonov delež pozavarovalnice
V.	Dohodki naloženega denarja: Obresti........
VI.	Drugi dohodki:
a) pristojbine polic: 1. v oddelku požara
2. v oddelku zvonov
b)	vsprejemnine:
1.	v oddelku požara
2.	v oddelku zvonov
c)	drugi dohodki
K
32.695 16.915
1.953
103.650 53.302
4.778
4.092 42
6.285 55
K
K
64 08
60 49
58 40
15.780 1.953
73
27 | 50 348 58
4.778
4.135
6.340 2 533
56
46
58
09
98 52
139
17.733
55.127
3.491
13.009
89.501
57
56
04
65
59
41
Aktiva
K
I.	Tirjatev pri delničarjih ....
II.	Račun blagajne.......
III.	Tirjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah:
a)	Kranjska hranilnica št. 277.969
b)	Poštna hranilnica „ 51.426
„ 68.082 „ 71.966
IV.	Tirjatev pri poverjenikih . . .
V.	Tirjatev pri raznih dolžnikih .
VI.	Tirjatev pri hipotečnih posojilih
VII.	Račun osnovnih stroškov . . Odpis......
VIII. Račun oprave
Tiskovin in platnic .
Odpis
Dr. Andrej Karlin
1397 2—1
podpredsednik.
77.325 4.261 1.880 283
59 39 86 03
16.991 9.057
10
38
6.401 2.233
92 22
Bilanca.
K
8.635 863
14 51
K
25.193
83.750
26.048 723
7.771
75
87
48 50
63
143.488 23
P a s i v
Iv. P. Vencajz
predsednik.
K
I.	Ustanovni zaklad ...
II.	Prihrana dobička in glavnice
III.	Premijska prihrana:
a)	v oddelku požara . . delež pozavarovalnice . . .
b)	v oddelku zvonov . . .
IV.	Zaklad za nedoločene škode:
a)	v oddelku požara . . delež pozavarovalnice
b)	v oddelku zvonov .
V.	Razni upniki:
1.	poverjeniki.....
2.	predplačila za I. 1906
3.	gasini donesek ....
VI.	Saldo s pozavarovalnico . VII Upravni prebitek .
41 460 21.320
4.999 2.597
1.545 119
2.428
29 90
95
14
85 87
K
20.139 1.911
2.401 717
39 44
05
K
98.000 2.000
22.050
3.118
4.093 11.243 2.981
143.488
Jos. Pehani
ravnatelj.
83
05
86 53 96
23