Leto LXIV*, it. 157
Ljubljana, sreda 15. folija I03I
Cena Din 1.-
iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelja in praznike. — Inaerau do 30 petlt i Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din &—, večji lnserati petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vrafta;^.
UREDN1ATVO EN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ti. 6 Telefon it. 8122, 8121, 8194, 8125 In 8126.
PODRC2MOE:
MARIBOR, Grajski trg it. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190,
NOVO MESTO, Ljubljanska      tel. it. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351.
Nemčija na razpotju
Vlada je zavrnila inozemsko pomoč in hoče sama prebroditi krizo
Usodni sklepi nemške vlade — Za vse inozemske dolgove bo proglašen moratorij — Z novo zasilno uredbo bodo znižane plače in mezde za 30 odstotkov — Nemčija si sama koplje grob
Pariz, 15. julija. Nemška finančna kriza je obtičala na mrtvi točki. Kakor se naknadno izve, je dr. Lnther v Basln doživel svoj drugi poraz. Zahteval je povišanje rr diskontne ga kredita n» najmanje eno milijardo mark, toda upravni odbor banke za mednarodna plačila je po skoro 36 urnem posvetovanju sprejel samo sklep, s katerim pooblašča predsednika, da stopi v stike z zainteresiranimi emisijskimi bankami v svrho podaljšanja rediskontnega kredita v višini 100 milijonov dolarjev, ki bi sicer zapadel že jutri.
S tem je bila vsa zadeva odkazana v odločitev zainteresiranim vladam, to je predvsem Franciji, Angliji in Nemčiji. Amerika je že od vsega početka na stališču, da je sedanja finančna kriza Nemčije interna evropska zadeva. Pripravljena je sodelovati le, če se evropske države same poprej sporazumejo glede finančne podpore Nemčiji in izdelajo točen načrt. Nemškemu poslaniku pa je na nedvoumen način sporočila, da je vsaka nadaljnja podpora Nemčiji odvisna predvsem od sporazuma med Parizom in Berlinom. Na tem stališču je tudi Anglija. Odločitev je torej sedaj v rokah Nemčije same.
Zdi pa se, da se Nemčija niti sedaj, ko ji teče voda v grlo in ko se tako strašno maščuje nezvestoba Stresemannovi politiki, noče spametovati. Namesto da bi se odločila za politiko sprave in sodelovanja, hoče raje žrtvovati vse in na razvalinah nemškega gospodarstva nadaljevati politiko revan že. Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Londona in Berlina, prevladuje splošno mnenje, da se nahaja Nemčija na najusodnejšem razpotju. V roku prihodnjih 24 ur mora pasti odločitev.
Nemčija na usodnem razpotju
Pariz, 15. julija. Sauerwein objavlja v »MatiniK: daljši članek, v katerem povdar-ja, da se nahaja Nemčija na usodnem razpotju. Lahko krene po poti miru in sporazuma, ki vodi do obnove zaupanja in ki prinaša pomoč. Toda Nemčija lahko krene tudi po drogi poti in se odreče vsega sveta ter sama prevzame veliko politično odgovornost. Na razvalinah svojega gospodarstva bo v tem primeru zgradila neke vrste državnega socializma. Nemčiji se mora pomagati, toda istočasno se mora nemška politika spraviti v nov, miren kolovoz in izogibati v bodoče hudih pogreik, Id so že doslej stale Nemčijo tolike žrtve. Odločitev mora pasti v roku 24 ur in to s pomočjo Francije, brez čije podpore so vsa prizadevanja ostalih finančnikov zaman. Sauerwein naposled ugotavlja v svojem članku, da večina glasov upravnega odbora banke za mednarodna plačila ni osvojila stališča Nemčije, da nima sedanja kriza nobenega opravka s politiko. Nasprotno so dr. Lut-hru dokazali, da je pred vsako finančno podporo potreben sporazum med vladami. Zato imajo sedaj prvo besedo vlade in zasebni kapital ne bo ganil niti s prstom, če vlade ne bodo dale svojega pristanka.
Kaj zahtevajo od Nemčije
Pariz.. 15. julija Akcija za podporo Nemčije je, kakor se v svetovnem tisku soglasno ugotavlja, v prvi vrsti odvisna od garancij, ki jih bo dala Nemčija Oficijelno Nemčiji doslej se niso bile stavljene nikake zahteve, ker smatrajo merodaj-ne vlade, da mora Nemčija iz lastnega nagiba spremeniti svojo politiko In preurediti svoje gospodarstvo tako, da bo v skladu z duhom in težnjami one Evrope, ki hoče mir, iskreno sodelovanje ln solidarnost med narodL Velesile bi imele na razpolago dovolj sredstev, da bi Nemčijo k temn prisilile, toda na to nihče ne misli. Nemčija se mora svobodno odločiti, kam bo krenila. Kakor se da posneti te ofktf-joznih objav v svetovnem tisku, pričakujejo od Nemčije, ako računa s podporo inozemstva pri reševanju svojega financ-nega poloma, da si bo zopet pridobila zaupanje, če bo podala naslednje izjave:
1. Spostovainje obstoječih mirovnih pogodb m statusa quo. To se pravi z drugimi besedami, da mora Nemčija doma za-troti vso kričaško propagando za revizijo mirovnih pogodb in ugonobiti enkrat za vselej revanžrto mentalitete Upoštevajoč pogodbe, se mora odreči vaakJ aspiraciji na revizijo meja, z last i na revizijo vzhodnih meja. o čemer Nemčija doeiej ni hotela niti sUSatL
2. Odreci ee mora carinski unij! z Avstrijo, ker M talca unija ogrožala gospodarsko ravnovesje v Evropi. 8 tem se mora ob enem odreči vsakemu stremljenju po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Nemčija mora torej svojo politiko dovesti v sklad z Idejo evropskega sodelovanja in opustiti polttfko gospodarske nadvlade, po kateri Je stremela sedaj, vrhutoga se s pomočjo inozemskih
3. V državnem gospodarstvu mora uvesti največjo štednjo. Zaradi tega se mora odreči nada I jn i gradnji vojnih ladij, tembolj, ker se prihodnje leto sestane svetovna razorožitvena konferenca, ki bo, kakor se upa, položaj v oboroževanju iz temeljev spremenila In bi pomenila gradnja vojnih ladij  razmetavanje denarja
4. Državna banka mora znižati svoje kredite in se prilagoditi splošnemu gospodarskemu položaju. S primerno politiko mora preprečiti beg domačega kapitala in uvesti novo gospodarstvo 2 devizami.
To so v glavnem temeljne točke, od katerih je odvisen sporazum s Francijo, a od tega sporazuma je odvisna vsaka na-daljna podpora
Nemci ostanejo trmoglavi
Berlin, 15. julija. Nemški ti6k je še vodno silno ogorčen zaradi neuspehov, ki jih je doživel d-r. Luther pri iskanju ino* zemske podpore Posebno razburjenje pa je zavladalo, ko se je izkazalo, da tudi ba* selska banka za mednarodna plačila m volj» na pomagati Nemčiji kar na slepo, nego je dr. Luthra ponovno napotila v Pariz, naj se tam najprej sporazume. Kakor beležijo današnji listi, je dr. Luther po seji upravnega sveta baselske banke ves ogorčen itz-javil:
»Ne udarno se! Nemčija je velik* drža« v a, ki je in bo odločala v Evropi Če nas hs# čete izolirati, si bomo pomagali sami, toda na drug načini«
Dr. Luther se je kasneje zaradi teh svojih zelo nediplomatskih besed 6icer opravi« čil, vendar pa ni mogel izbrisat: mučnega vtisa, ki so jih izzvale.
Po povratku v Berlin je včeraj takoj poročali na seji vlade o uspehu ir. neuspehu svoje mieije. Izza kulis pa se izve, da nemški merodsjni krogi popolnoma strinjajo z dr. Luthrom in da nihče ne misli na to, da bi spremenili svojo politiko, ki je rodila ta* ko u-odne posledice ter zapravila vse zaupanje inozemstva do Nemčije. Tudi da« nasnji listi javljajo, da prevladuje v vladnih krogih mnenje, da bo Nemčija sama obvladala položaj. Vlada pripravlja ukrepe, ki streme za tem, da se najde izhod iz krize brez inozemske pomoči. V političnih krogih tolmačijo to tako, da je nemška vlada • tem že definitivna odklonila vse zahteve po garancijah.
V pop oknom nasprotju z zahtevami svetovnih finančnih krogov, na katere apelira za pomoč, se je vlada odločila, da ne bo posegla v trgovino z devizami, kar naj bi omogočilo večjo kontrolo in hitrejšo sana« evo, marveč se bo zadovoljila z raznimi drugimi ukrepi. Prav tako se zatrjuje, da usti ne misli več na plačilni moratorij.
Danes dopoldne je vlada -klicala poseb* no konferenco, na katero je povabila uprav, svetnike Državne banke, predstavnike vseh večjih denarnih zavodov in zastopnike sata« lega narodnega gospodarstva. Najkasneje do danes zvečer hoče vlada sestaviti točen piogrsm o nadaJjnih ukrepih, ki bi bfli pa« tre bni za sanacijo finančne krize.
Potovanje dr. Brunmgs in dr. Ourtisa t Pariz, ki bi s« imelo prvotno vršiti Še ta te. don, je po zadnjih informacijah odgođeno
za nedoločen čas. Vse kaže torej na to, ds hoče Nemčija še nadalje -kozi zid in da je gluha za vse dobrohotne opomine in nasvete.
Rentna marka pride zopet v promet
Berlin, 15. julija. AA. Finančni krogi trdijo, da bo Nemčija s podporo, ki jo bo dobila s podaljšanjem kreditov mednarodne reparacijske banke za tri mesece, mogla sama priti iz vseh težkoč. V to svrho namerava izdati nov denar s prisilnim tečajem, takozvano rentno marko, ki bi veljala samo za notranji promet. Za promet z inozemstvom naj velja dosedanja marka na dosedanji zlati podlagi. Rentna marka ne bi imela zlate podlage.
Sklicanje Državnega zbora
Berlin, 15. julija. V času, ko je vlada zaposlena z reševanjem državnih financ, se politični krogi bavi j o z vprašanjem sklicanja Državnega zbora. Levičarske in desničarske ekstremne skupine so zahtevale, naj se takoj skliče k izrednemu zasedanju. V vladnih krogih pa prevladuje mnenje, da bi razprave v Državnem zboru v sedanjem tre-notku položaj le še poslabšale. Očividno je, da bi skušale ekstremne skupine vreči Brii-ningovo vlado, toda kaj bi sledilo potem, o tem si ni še nihče na jasnem. Zaradi tega so socialni demokrat je kot najmočnejša frakcija sklenili, da se za enkrat ne pridružijo zahtevi po sklicanju Državnega zbora, marveč hočejo počakati, da se bo videlo, kakšen uspeh bo imela akcija vlade. Pač pa 50 pristali na to, da se skliče posvet voditeljev parlamentarnih strank, na katerem naj se eventualno sklepa o poznejšem sklicanju Državnega zbora. Ta posvet je sklican za v petek ob 11. dopoldne.
Marka tudi na inozemskih borzah ne notira
Berlin, 15. julija. Včrajšnji večerni li* »ti z zadovoljstvom beležijo, da nemška marka tudi na mozem&kih borzah ni nikjer notirala, razen v Londonu. Ta prostovoljni ukrep inozemskih borz tolmačijo kot dokaz naklonjenosti inozemskih go» tpodarskih krogov, ki hočejo s tem, da so začasno ustavili notiranje marke, očividno preprečiti, da bi se nemške marke polastila špekulacija. Na drugi strani pa je to obenem dokaz popolne nejasnosti m negotovosti položaja v Nemčiji.
Banke pod zaščito policije
Ser/in, 15. julija, d. Kljub proglasu vlade in pozivom listov, naj ohrani javnost mirno kri in naj se ne vdaja paničnemu razpoloženju, za katerega ni povoda, se javnost ni pomirila. Zatvorrtev bank za dobo treh dni je izzvala Še bolj vtis, da stoji Nemčija pred polomom. Kljub temu, da so lokali bank z edino izjemo Državne banke zaprti, se pred vsemi bankami zbi* rajo velike množice vlagateljev, ki viharno zahtevago izplačilo svojih prihrankov m drugih vlog. PoKcija v Berlinu je v najstrožji pripravljenosti in vsak hip mora intervenirati zdaj pri tej, zdaj pri oni Kanlci. kjer hočejo ljudje s aSAo vdreti v prostore. Na več krajin je prišlo tekom včerajšnjega čine že do krvavih spopadov. Množk; se polašča vedno večja pairika in če ne bo a*macija izvedena v par dneh, lahko pride do usodnih dogodkov.
Nova Žrtev Francije
Washington, 15. julija. Ameriški posla nik t Parisn je obvestil svojo vlado, da se Je Francija glede na poloiaj v Nemčiji odrekla reparaeijski kvoti, ki bi jo morala plačati Nemfija ne glede na Hoovrov pred-leg. Ta korak Francije je napravil v ime riških krofih najboljši ntig hi ga smatrajo sa nov dokas dobre volje Francije sa sporazum 1 iremeije.
Henderson posrednic
London, 15- julija. >Morningpost< poroča iz Pariza, da je Henderson prevzel vlogo posredovalca med Francijo in Nemčijo. Zaenkrat skala pregovoriti Francijo, naj bi se odpovedal gradnji 23.000-tonske kriiar-ke, če se tudi Nemčija odreče gradnji svoje druge vojne kriiarke. V angleških krogih upajo, da bo tudi ameriški zunanji minister Strmson. ki je danes prispel v Pariz, podpiral Hendersonova prizadevanja,
Berlin gre svojo pot
Vlada je sklenila, da ne da nikakih garancij — Nova zasilna uredba — Dr. Schacht je devizni komisar
Berlin, 16. julija. Včeraj ves dan vse do polnoči se je vršila seia vlade. Seji so prisostvovali med drugimi tudi predsednik državne banke dr. Luther, bivši predsednik dr. Schacht, zastopniki finančnih in gospodarskih krofov ter razni izvedenci. Na dnevnem redu je bila razprava o ukrepih za sanacijo finančne krize brez tuje podpore.
Predvsem je Šlo za novo devizno uredbo. Sklenjeno je bilo, zbrati prisilnim potom vse še v Nemčiji se nahajajoče devize, ki bodo služile za kritje inozemskih dolgov, v kolikor bo to v javnem interesu. Dr. Schacht, znan po svoji ekstremni politiki, bo imenovan za deviznega komisarja.
Kar se tiče proglasitve moratorija, se smatra za gotovo dejstvo, da bo že danes proglašen delni moratorij, ker je vlada zavzela stališče, da za dosego inozemskih kreditov ne da prav nikakih političnih garancij, marveč je mnenja, da mora Nemčija storiti vse, da se opomore brez inozemskih podpor.
Že danes bo najbrže izdana nova zasilna odredba, ki bo mnogo hujša od vseh dosedanjih. Kakor se izve iz poučenih krogov, bo s to uredbo med drugim odrejeno splošno znižanje plač državnim in zasebnim nameščencem ter delavcem za 30%. V isti izmeri sebodo znižale tudi stanarine in ostale cene življenskih potrebščin.
Splošnega notranjega moratorija vlada za enkrat še ne namerava proglasiti. Nasprotno pa je proglasitev moratorija za vse inozemske dolgove verjetna že danes. Istočasno bodo izdani tudi zelo ostri ukrepi zoper beg domačega kapitala.
Posledice se že čutijo
Marko v inozemstvu odklanjajo — Beg tujcev iz Nemčije — Hoteli so že prazni
Berlin, 15. julija. Četudi se v splošnem lahko reče, da je javnost sprejela zasilne ukrepe vlade za omiljenje finančnega poloma še dokaj mirno, se že kažejo usodne posledice. Dviganje vlog v bankah je imela na eni strani to dobro posledico, da se je zelo Doživela trgovina na drobno, ker ljudje kar na debelo kupujejo razno blago, boječ se razvrednotenja marke. Toda to bo trajalo samo par dni, nato pa bo sledil v trgovini   katastrofalen zastoj.
Pojavlja pa se tudi že cela vrsta drugih skrajno neprijetnih posledic. Tako so ostale danes na berlinskem trgu ogromne količine inozemskega blaga neprodane, ker zahtevajo inozemski prodajalci plačilo v tujih valutah in odklanjajo nemško marko. Valut ni nikjer dobiti in tako ni nihče ničesar ku-
poval.
Tujski promet v Nemčiji je v njih treh dneh rapidno padel. Skoro na prstih se dajo prešteti tujci, ki so še v Berlinu. Večina hotelov je skoro praznih. Tudi Nemci ne morejo nikamor potovati, ker se ljudje povsod branijo nemške marke. Celo polet zrakoplova »ZeppeHna« v Anglijo je bi odgođen za nedoločen čas. V okvirja velikih mednarodnih cfirk, ki bi se imele vršiti ta teden, so odpovedane vse prireditve, ker prva dva dni skoro nf bilo nobene publike, inozemci pa so popolnoma izostali.
Iz Inozemstva prihajajo poročita o neugodnem položaju nemških Izletnikov. Mnogi niti ne morejo domov, ker nihče noče vzeti mark v plačila
Sofijska katedrala
sv. Ludvika pogorela
Slovito katedralo z mnogimi dragocenimi umetninami je popolnoma uničil požar — Škodo cenijo na 400 milijonov lejev
Sofija, 15. julija. Včeraj pozno zvečer je pogorela slovita katoliška katedrala sv. Ludvika v Sofiji. V katedrali je bil tudi grob matere kralja Borisa. Požar se je širil tako naglo, da na reševanje skoro ni bilo misliti. Le z največjo težavo so ubranili sosednja poslopja. Cerkev je pogorela do tal, tako da ni ostalo ničesar razen štirih ožganih zidov. V cerkvi je bilo mnogo dragocenih umetnin, ki so vse uničene. Škodo cenijo nad 400 milijonov lejev.
Odhod Sokolov iz Pariza
Sinoči ob 18*30 so odpotovali iz Pariza — Kdaj prispejo
v domovino, še ni znano
Pariz, 15. julija. AA. Sinoči ob 1830 so odpotovale iz Pariza sokolske deputacije, kl so sodelovale pri telovadnem tekmovanju v Vincennesu. V Imenu težavnega podtajništva za fizično vzgojo so spremil na postajo Sokole uradniki
NOGAVICI i Ž.I60M
podtajništva. Prvi podpredsednik vse-slovanske sokolske zveze grof Zamojski se je zahvalil predstavnikom francoske vlade za izkazano pozornost. Izjavil je, da bodo odnesli Sokoli s seboj neizbrisne spomine na lepi sprejem. Ko se je vlak pomikal s postaje, so Sokoli vzklikali: Živela Francija! (Kdaj dospe sokolski vlak v Ljubljano, še ni znano. Op. uredništva.)
Planincem!
Na jutrišnjem občnem rboru bomo kanci** dir&H za predsednika SPD gg. M. Hrova-tina m dr. Mlakarja!
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE.
Beograd 9.09M, Pariz 20.22 u. London 25.01K. Newyork 516.26, Bruselj 71.92^. Milan 26.96, Madrid 49.10, Amsterdam 207.70, Dunaj 72,40, Sofija 3.73, Praga 15.26H, Varšava 57.70, Budimpešta 90.02^, BukareSta $.06.
Strm t
SLOVENSKI MARODc, dne 15. Julija 1931
Ster. 157
100 letnica rojstva
Frana Levstika
Fran Levstik oče našega
mučenik za svoje ideje
svobodondselstva in sveti
Ljubljana, 16. julija.
Letos obhajamo stoletnico rojstva Frana Levstika, ki ga lahko Imenujemo očeta naše svobodomiselnosti, ker se je vse svoje življenje Mvljenje z modi a to odločnostjo boril za resnico, zato pa tudi vse svoje fevljenje trpel, da je Pran Levstik tudi pravi sveti mučenik za svoje ideje.
Fran Levstik je bil mož silnih energij, ki bi bile lahko rasglbale največje narode, pri nas je pa preganjan in potrt našel zavetje v plesnobi 4n prahu tihe lioejske biblioteke.
Prvi mož z jasnim slovanskim obzorjem in tudi najčistejši ter najizrazitejši Slovenec Je bil ta mož. Ves čas svojega življenja je bil borec proti frazerstvu in zajedalstvu ter največji sovražnik praznega m puhlega narodnjakarskega navdušenja.
Z najglobljim znanjem m skoraj pretirano vestnostjo pedanta nam je sezidal temelje čistega JezHca. Z duha s vi titan mečem je sekal pot resnici in z bičem humorja udarjal po skrivi j enih hrbtih mož, ki so se vzdrževan z bobnečo nadutostjo pred narodom, i Mzunstvom In ponižnostjo pa laskali nemškim mogotcem. Njegov življenjepis je tragedija Junaka, ki ga je ubila zloba lažnih prerokov hi fardzejstva, a kljub temu se ni uklonil ter do zadnjega diha ostal dosleden in neizprosen.
V Franu Levstiku so se Izkristalizirale najboljše lastnosti in sile slovenskega naroda. Fran Levstik Je prototip idealnega slovenskega poštenjaka in naprednjaka, Fran Levstik je ideal »I o venskega karakterja.
Pred 100 leti, 28. septembra, je bil Fran Levstik rojen v Spodnjin Retnjah pri Velikih Laščah. Ta idilična vaBica mu Je bila vse življenje pravi in edini dom is tja se je zatekal kakor svetnik v puščavo v največji bolesti. Iz tega doma je črpal najčistejšo poezijo in iz tega doma jt» rajema! svoj najzdravejši jezik. Iz nareda je njegov jezik, iz naroda je njegova možatost in poštenost !n iz naroda je tudi njegov humor. Fran Levstik je sinteza znedovine slovenskega naroda.
2e iz Alojzijevišča so ga pognali zaradi njegove odkritosrčne resnicoljubnosti, zakaj lagati ta mož ni znal. Kakor skoraj vso tedanje kmečke študente, je tudi njega vod.ila pot v bogoslovje in sicer je bil najprej jezuitski novic na Dunaju, nato pa kot gojenec nemškega vitežkega reda v bogoslovju v Olomucu. Tedaj 1. 1854 so Izšle njegove pesmi. Klaverna kranjska udanost veri, domu in cesarju ga je denuncirala pri nadškofu za bogokletneža. Ponosni pesnik ni hotel niti obžalovati, da so pesmi prišle v javnost, vendar pa je imponirala možatost olomuškemu nadškofu, da mu je ob slovesu iz bogoslovja dal veliko popotnico. Razvpitemu bogokletni-kn, protireakcijonarcu in odpornemu duhu je bilo prepovedano bivanje v Ljubljani in živel Je kakor puščavnik v rodnih Retnjah pri dobrem kmetu. Knjige njegovih pesmi so bile obsojene na 12 letno ječo in so baje še sedaj pohujšljlve. Usmilila sta se ga grof Pace in Miroslav vn-har in Levstik je vzgajal njune otroke in bil 1. 1S62 tajnik čitalnice v Trstu. Takrat je prevzel uredništvo lista »Naprej« v Ljubljani in tako postal prvi pravi slovenski novinar in zaradi svoje pravico-Ijubnosti. doslednosti in poguma vzgled vsem poznejšim slovenskim novinarjem. Ves >Naprej« je napisal sam in rušil ma-like farizejskega rodoljubarstva. Edin stalen dohodek mu je bila plača, ki jo je imel kot tajnik Matice Slovenske, pa tudi to malo službo so mu vzeli. Potem je dobil službo urednika Wolfovega slovensko-nemškega slovarja, ki bi zmožnejšega tedaj ne mogli dobiti. Tudi ta košček kruha so mu odjedli preganjalci. L. 1&66 je Lzdal slovensko slovnico v nemškem jeziku, leto pozneje je pa po podatkih svojega prijatelja v Retnjah napisal »Bučelstvo«, ki še danes nJ natisnjeno ...
Kateri Sokol ve, da je Fran Levstik napisal »Nauk o telovadbi« in da je on vstvaril še danes veljavno sokolsko terminologijo.
S >pervaki« se je spri, ker niso hoteli kupiti MaliČevega hotela na oglu sedanje Aleksandrove in Selenburgove ulice za >Slovenski dom« In >oče naroda« Blelweis je bil njegov sovražnik, ker Je Levstik hotel ustanoviti vsi i k političen list. Brez kruha je bil tn sestradan, pa vendar ponosen in brezobziren borec. Narodnjak ar j i so ga krivično obdolžili, da se Je prodal Nemcem in da Je podkupljenec vlade. Ugledni voditelj slovenskega naroda in župan ljubljanski Costa, ki mu je Levstik prevajal njegove članke In govore Iz nemščine na slovenski Jezik — ta slovenski prvak namreč ni znal dobro slovenski — ga je obsodil, češ: Krepleren soil đer Hund!, a Lovro Toman in njegovi prijatelji so sami takrat na račun kmeta zaslužili pri naknpu parcel za gorenjsko železnico stotisočake,
Fran Levstik se Je moral umakniti na Dunaj, kjer um Je Stritar rešil življenje in mu priskrbel službo prevajalca iržsv-nega zakonika, odprl pa mu Je tu?i svoj >Dunajski Zvon« in mu ga cek> ponudil v last. Do solz ginjen Je Levstik sprejel pohvalni dekret od sekcijakega Sefa Wag-nerja v ministrstvu za svoje vzorno de k) pri prevajanju zakonika Mož pač nI bil vslen uspehov In priznanj. Z Dunaja Je pošiljal svojega nenadkrUJrvega »Pavlino« v Ljubljano m se z nJim zameril ©ek> svojim pravim prijateljem. Pri tej priliki moramo omeniti, da Je pridobil za Ilustratorja  >pavlfhe«  aajvec>j»a karikaturista
tiste dobe — KMca — in da Pavline m Kličevih karikatur do sedaj ni prekesil se noben slovenski humorist ičen list. »Pavliho« so seveda tudi zatrli in kaker Ahasver je Levstik begal brez doma okrog, čeprav nemškega mišljenja se je trudil za nJega rojak Hočevar, prosvetni referent pri dež. predsedstvu, in uspelo je nJemu, sekcijskemu šefu Wagnerju, slavnemu Miklošiču in tedanjemu vodji jicej-ake knjižnice, da je bil Levstik imenovan L 1872. za skriptorja licejske knjižnice v
Ljubljani. Bil je pa že zlomljen in samosvoj. Zaprl se je v knjižnico in dela! vse dni in noči kot jezikoslovec in kritik. Fran Levstik ni samo med našimi najboljšimi pesniki in jezikoslovci, temveč je tudi prvi in največji slovenski krltjk — slovenski Lessing.
Narodno modrost in humor je zbral v
»Lesnikah«, vso otroško poezijo je pa izrazil v »Otročjih igrah v pesen *ah« iu v »Vrtcu«, ki mu je bil glavni socruinik. Mnogo svojih stvari je objavil v »Ljubljanskem Zvonu« in od L 1868 je dve ieti objavlja! svoje zgodovinsko važne in strastno borbene članke in uvodnike v mladem »Slovenskem Narodu«. Mnogo teh člankov je še danes aktualnih prav tako, kakor so še sedaj v dobi slovenske univerze aktualne in Izpoibadne njegove »Napake slovenskega pisanja« Fran Levstik ni bil samo kot politik, znanstvenik in nesnik. temveč tudi kot jezikoslovec prvi praktičen Jugosloven Res je, da Je bil samouk in pri znanstvenem delu večkrat tudi brez sistema, vendar Je njegovo delo tomelj in smernica aaSemt ieziku. Levstik je bil tudi prvi na* stilist, ki je nastopil proti kratkim stavkom in se zavzel za umetnr, perijoi češ. .la piše kratke stavke le tisti, ki no zna pisati dolgih Vso svojo moč in znanost je pa izlil v »Martina Krpana«, ie v sliko, tem-eč v granitni kip vsebin : našega naroda. V 'ceiki mu je bila politika aeveta briga 'r zaril se je v jezikos'o rj s mnogo se Je peča! tudi z dom *&» zgodovin-. :n poseb r.c rad študiral Marmontove memoare. Emna svetla toita nl^ovegi živijeoja je nežna ljubezen do Franje Koširjeve, ma-leie gospe dr. Balfci^eve a še ta epizoda Levstikovega življenja ni megla imeti uspeha
Po težkem križevem poti je prenapornemu delu In grenki resignaci^ slediia bolezen. Najresnicoljubnejši in aajV.oJevitej-ši borec je postal obupan in ponLžno vdan v božjo voljo in tak je umrl 16. novembra 1887. v hiši št. 14 na Poljanskem nasipu, kjer je stanoval tudi njegov predm* France Prešeren. Pokopali so ga seveda najslovesnejše in v Velikih Laščah so mu postavili spomenik, ki ga 26. julija izpopolnijo z njegovim portretom, delom našega priznanega kiparja Svltoslava Pe-ruzzija.
Spored  svečanosti  priobčimo jutri.
Občni zbor
zadruge  hotelirjev,   gostilničarjev, kavar-narjev,    izkuharjev    in   žganjetočnikov v Ljubljani.
Jutri ob 15. se bo vršil v gostilniških prostorih g. Fr. Kavčiča na Privozu št. 4 XL. redni letni občni zbor zadruge hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev, izkuharjev in žganj etočnflcov. Po občnem zboru zadruge se bo vršil ravnotam ob 16. občni zbor bolniške blagajne članov zadruge.
Zadruga vabi tem potom še posebej vse cenjene člane, da se občnega zbora čim številnejše udeleže, ker se bo pri slučajnostih razpravljalo tudi o potr+vu mestnega županstva, ki opozarja, da se bo vršila dne 6-, 7. an 8. septembra. slarvnos* ooV kritja spomenika kralju Petni Osvobodi-teVju m d* je za tiste dni pričakovati ogromne množice tujcev jn domaćega ljudstva v Ljubljani in se imajo storiti glede prehrane in prenočišč posebno važni ukrepi da bo ljubljansko floarAtičarstvo v tistih dneh vzorno na svojem mestu.
Zanesljiv vratar. .
— Je to restavracija >Pri belem si onu«?
— Da.
— Ali ni tu mojega moža?
— Ne.
— Čakajte, saj vam Se nisem povedala svojega imena.
— To nič ne de, pri nas nikoli ni aobeoega moža.
Prva letošnja žrtev naših planin
Med Malim la Velikim Grintavcem je padel v 40 m globok prepad zlatarski pomočnik Miha Vener iz Ljubljane in obležal mrtev
Jezersko, 15. julija.
Ker je bila v ponedeljek popoldne orožniška postaja na Jezerskem iz Ljubljane obveščena, da se je nekdo ponesrečil v Kamniških planinah med Češko kočo in Savinjskim sedlom, je komandir postaje odredil, da je odšla patrulja, obstoječa iz dveh orožnikov, takoj v planine, da pomaga pri reševanju ponesrečenega turista* Patrulja je preiskala ves teren med Savinjskim sedlom in Češko kočo, zlasti pa okrog Skute, toda o ponesrečencu ni bilo nobenega sledu. Patrulja se je po naporni službi včeraj vrnila.
Včeraj okoli 17. pa je reševalna ekspedicija, ki je bila v ponedeljek ob 21. poslana iz Kamnika,
prinesla na Jezersko truplo ponesrečenega turista.
Nesrečnež je v ponedeljek okol* 11. dopoldne strmoglavil med Malim in Velikim Grintovcem v kakih 40 m globok prepad in obležal mrtev. Truplo ponesrečenca je bilo vse razmesarjeno. Truplo so prenesli v mrtvašnico sv. Ožbolta na Jezerskem. Orožnlš.-ca postaja pa je obvestila o tem okrajno sodišče v Kranju, da ukrene vse potrebno glede sodne komisije in odredi o> kop.
Smrtno ponesrečeni je mladi turist Mihajlo Veber, rojen 1. 1910 v Novem Sadu, izučen zlatarski pomočnik. Zadnji čas je bil zaposlen pri nekem zlatarskem mojstru v Ljubljani.
Kaj pripoveduje očividec
Kamnik, 15. julija.
Reševalna ekspedicija, ki jo je odredil načelnik reševalnega odseka SPD akad. slikar g. Makso Koželj, se je danes ob 9.45 dopoldne vrnila z Jezerskega v Kamnik. Odposlana je bila, da Doišče turista, ki se je bil po prvotnih poročilih ponesrečil v Kamniških planinah med Češko kočo in savinjskim sedlom. Z ekspedicijo se je vrnil tudi Ljubljančan, abiturient Fran C a-c a k,   stanujoč na Starem   trgu 21'1.
Napredovanja
v naši vojski
Napredovali so v čin rezervnega kapetana I. klase pehotni kapitani II. klase Peter Lopušin, Žarko Pire, Julij Vap, Miroslav Krejčik, Hajne Preiovec, Mi jo Sever, Ivan Gorski, Milan školič, Martin Slibar, dr. Radovan BrenčiČ, Ivan Lahajner, Joško Praznik, Branko Zinaj, Srečko Zorani č, Ivan Leben, Franjo Černi, Hugo Hartel, Franjo Temer, Rudolf Jeretina, Ivan Trin-
kaus, Evgen Fait, Aleksander Poznik, Jože Jenko, Dragotin Došel, Pavel Majer, Ferdi-nad Blauensterner, Vladimir Klinar, Ernest Hirschler in Marijan Jurančič, artiljerijski: O to Urban, Dragotin Grau, Franjo Andulič, Marijan TkalČič, Ljudevit Hagenauer, Vik-tur Bohm, Jakob Sclnvarz in dr. Branko Pečarski; inženjerski: Ivan Pire, Edvard Sram; sanitetni dr. Franjo Pavlic, dr Edvard Zmegač, dr. Viktor Jurinc, dr. Ivan Kvadrant, dr. Pavel Zentner, dr. Vladimir Vereš in dr. Milan Benedič; apotekarski: dr. Viktor Weia, Jaroslav Ječmen, Milivoj Leustek, Zdenko Ftirat, Borivoj Božič, Zlat-ko Mudrovčič, Bernard Hercler, Franjo No-vosel, Viljem Kerechbaum in Zdenko Petera jak; veterinarski : Franc Samec, Teodor Novak, dr- Josip Kune in Alojz Maric* ter zlakopk>vni Anton Kervin;
v čin rez. kapetana II kl. poročniki pehotni: dr. Matko Heric, Dragotin Sinkovič, Josip Brandt, Ciril Bahovec, Alojz Ostere, Franjo ZnidariČ, Milan Belegišanin, Lavo-slav Sparhakel, Kari PrkljačiČ, Josip Vism, Stanko Gabersčik. Drago Banič, Andrej Pečenko, Dragotin Badalič, Franjo Hir-schel, Božidar GajŠek, Ante Smoljan, Josip Feigel, Peter Puž, Ivan Blagajna, AdoII H rs, Milan Dragaš, Josip Kubani, Oton Vreč, Ivan Francuz, Otmar Petrič, Ignacij Kavec, Vladimir Premrov, Josip Horvat in Aleksander Skaza;
v čin rezervnega poročnika podporočniki pehotni Armin Atlas, Franjo Polaček, Josip Bertoč, Kari Planinšek, Štefan Lede-rer, Silvester Rode, Mirko Sever, Andrej Lah, Josip Hofinger, Josip Jermol, Anton Komel, Rudolf Kutnjak, Leon Trost, Ivan Česen, Ignacij' Novak, ArnoŠt Adamič, Josip Peričič, Frank Zadnek, Franc Gorup, Franjo Flajeman, Josip Ledenik, Josip Jur-kovič, Ernest Cvfb, Zeljko Cinzek, Edgar Vančimu Gregor Novak, Jože Serajnik, Ivan Kokalj, Dragoslav Bekčič, Ivo Novak, Lovro Blaievič, Karlo Glaser, Ivan Davie; Alojz Turk, Anton Rogina, Anton Gojdič, Ladislav Rozinger, Josip Prusnik, Miljutln Firis, Feliks Gostinčar, Ivan Zgonc, Jakob Jan, Viktor Lapajne, VilibaM Toman, Miha Gaftna, ArbaeiJ Vonttna, Fran PleČko, Uroi Perković, Gojko Mitrović, Marcel Frank, Franjo Rus, MIlan Augenfeld, Josip Navčan, Peter Putnik, Ivan Baje, Rafael Magdi«, Kari Sproitsor, Lambert Aljančič tu Ote Oergo; artiljerijski Ote Gragor, Ladislav Gotrvrald, Andrej Gabrin, Branko Gn-tesa, Lnefjan Hansalek, Dragotin K osa V. Josip Pneelj, Marijan ftvajger, Anton Sumi in Marcel JenSč; konjenfflri Josip VučiČ, Marijan Taler in Arpad Lobel; inženjerski Franjo Havkmč, Ivan Bonder, Rudolf Až-
Ta je dal Vašemu dopisniku o smrtni nosreči turista Vebra naslednje informacije:
Bil sem sam priča, kako se je zlatarski pomočnik, 21-letni Mihael Veber, ki je v Ljubljani stanoval v Hrenovi ulici št. 19 pri ge. Bergantovi, v ponedeljek okoli 11. dopoldne smrtno ponesrečil na Mlinarskem sedlu mčd Malim in Velikim Grintovcem. Veber, ki je bil nekoliko utrujen, se je hotel odpočiti. Sedel je na skalo, ki se je kmalu začela rušiti ter
ga je potegnila seboj v prepad,
globok 40 m. Veber je napravil večjo turo v družbi abiturienta Frana Cac-ka in akademika Cirila Janežiča. s*a-nujočega v Florijanski uhci 14/11. Med potjo se jim je pridružil še četrti turist, tudi Slovenec. Na Mlinarskem sedlu so počivali. Vsi so videli, kak.> je mladi Veber drčal nizdol v prepad.
a nikdo mu ni mogel pomagati.
Obtičal je potem na policiji, ki je bila nedostopna. Fran Cacak je hi.el v Kamniško Bistrico, da bi počakai na reševalno ekspedicijo. V ekspediciji so bili poleg g. Cacka oskrbnik na Kosr-skem sedlu Fran Erlavšek, oskrbnik bistriške koče Peter Uršič in še 4 vodniki, ki so v ponedeljek ponoči odšli iz Kamniške Bistrice. V torek okoli 2. ponoči so prišli do Gojzove koče. Po enourni hoji so prispeli do spodnje poti okrog Grintovca in se razdelili v dve skupini ter začeli iskati ponesrečenca.
Včeraj okoli 11. dopoldne so našli na polici pod Mlinarskim sedlom M*ho Vebra — mrtvega. Dohod do police je bil skrajno težaven. Prav tako je bilo nemogoče truplo spraviti s police na turistovsko pot. Morali so ga poriniti s police še kakih 30 m globoko, od koder sta potem oba reševalna oddelka truplo odnesla na Jezersko. Pri ponesrečencu so našli 201 Din, ključ od veznih vrat, nekaj legitimacij in zavoj planinskih slik.
man in Viktor Bizjak; zrakoplovni Oskar Kolar in Andrej Kršanc; inženjerski - tehnični Stanislav Ocepek;
v Čin pocrporočnika naredniki — dijaki Rudolf Kolaf, Peter Belšman, Božidar Ha-mel, Ernest Stenzel, Josip Tiringer, Bogdan Berce, Anton Dolenc, Vekoslav Vidmaver, Julij Ivanjko, Anton Fajdiga, Božidar Jer-bič, Jožef Rus, Maks Ljubša, Viljem Gla-van, Hanibal Koch, Jurij Rozman, Gašper GregoriČ, Rudolf Bedenk, Ivan Kos, Milan Žemljic, Emil Šniid, Josip JurkoviČ, Konrad Hočevar, Franc Podbrežnik, Uroš Pl-puš. Josip Hočevar, Franjo Kodrič, dr. Milan Mag, dr. Jernej Keržan, dr. Josip Pečan, dr. Ferdinad Fux, dr. Benko Kohn, dr. Tomaž Furlan, dr. Ivan Čupar, dr. Marijo Greif, dr. Franc Puc, dr. VenČeslav Arko in dr. Luka Žegur.
Za dobrobit
obrtništva
Ljubljana, 15. julija.
V poslopju Učiteljske tisil&arne se je vršil sestanek učiteljev, ki obiskujejo merkantibii tečaj za obrtno nadaljevalno šolo. Udeležba, Ici je bila polnoštevilna, je pokazala, da se vsi zavedajo, kolikega pomena je dobro m vsestransko i zebra* žen obrtniški naraščaj za blagor naroda in države.
Sestanek je otvoril agilni tovariš H o f b a u e r, ki je naglasil v uvodnih besedah pomen takih sestankov ki s« bodo vršili vsak torek. Tu se bo obravnavalo vse, kar bi bilo potrebno, da izboljša vzgojo obrtnega naraščaja m dovede do popolnega soglasja med vzgojiteljem učiteljem ui vzgojiteljem mojstrom. Učftelj-stvu naj pa pomorejo do čim širši izobrazbe ekskurzije, ki se bodo prirejale ob nedeljah itn ob prostih popoldne vito v delavnikih. Do danes so se vršile tri važnejše m sicer: na Dunaj, v Ljubljani pa v tov. »»Saturnus« im »Kolinsko tovarno«. Prešel je na podroben opis ekskurzije na Dunaj, ki je bil že objavljen v slovenskih dnevnikih. Nadalje se je razvada debata o sledečih točkah razgovora: 1. Dunaj stoja danes v pogledu izobrazbe obrtnega na« raščaja na prvem mestu. 2. Pri nas poznamo samo šolanje, potrebno bi bilo, da se uvede po zgledu dunajskega šolstva tudi prešolanje. Na Dunaju so presolan 25.000 bančnih uradnikov, ki so danes zaposleni kot avtodEcvoščki. 3. V Šolskih odborih naj bodo zastopani tudi pomočniki. 4. Med učitelji in obrtniki naj vlada popolna harmonija, kar se pospeši s sestanki, na katerih naj se razrnotrivajo vprašanja vzgoje obrt. naraščaja. 5. Pouk naj se vrst samo ob delavnikih. Obrtni vajenec mora imeti toliko časa, da okrepi svoje telo in osveži razum in to mru je mogoče samo takrat,   ako    ima    nedeljo prosto.
6. Učitelji   naj   pftejo v Obrtni vestnik.
7. Učni načrti    naj    se   preizkusijo med Sol letom, nakar se bodo sestavili definitivnih. 8. Za podeželsko šolstvo si mora- j mo ustvariti svojo šolo, ker te na Dunaju j ae moremo spozna tL j
O veh teh točkmh se je vr**la obširna ■n stvarna debata. Sklonilo se jc, da se bo na prihodnjem »ostanku razgovarjalo o novem Zakonu o obrtnih šolah. Sestanek je potekel v popolnem soglasju. Pozdraviti moramo, da posveča učiteljstvo toHko porornostri vrgoji obrt. naraščaja in želimo le, da s svojim delom napreduje.
Koledar.
Danes: 15. julij, katoMcani: Hinko, V k dimir, pravoslavni 2. julij.
Današnje prireditve. Kino Matica: Kralj jazza. KJns Ideal: Zaprto
Dežurne lekarne. Danes:    Trnkoczy,    ded.  Mestni trg 4 Ramor, Miklošičeva cesta 20.
Udruženje
ptt. uslužbencev
Dne 21. junija t. L se je vršil v Beogradu izredni kongres Saveza p. t. t. uslužbencev in tedaj se je ustanovilo na osnovi § 76. uradniškega zakona enotno udruženje p- t t. uslužbencev. Kongresa se je udeležilo približno 200 odposlancev iz vse države. Razmeroma jih je bilo največ iz naše banovine. Iz poročila uprave Saveza je razvidno, da znaša Čisto premoženje organizacije skoraj milijon dinarjev. Poštni domovi, ki že stojijo, ali kateri se bodo šele zidali, morajo ostati lastnina p. t. t. uslužbencev za vse čase in vse generacije- Začeti bo treba sistematično zidati domovo na sedežu direkcij in v večjih mestih, najprej pa tam, kjer so že v ta namen kupljena zemljišča, kakor na pr. v Ljubljani. Predsedn. Jovanovič poudarja, da dela največje težkoče zlasti jdonerno vprašanje. Ce je ena sama organizacija, mora biti tudt ena sama blagajna. V to blagajno pa mc-rajo dati vsi vse, kar imajo, da more potem vsakdo uživati moralne in gmotne blaginje organizacije. Nato so sledile izjave •posamičnih predstavnikov rx>edinih organizacij centralnemu udruženju. Predsednik splitske oblastne organizacije je dejal, da je splitska organizacija brez imovine, ker je odstopila vso svojo imovino Poštnemu domu v Splitu. Ta je pa osnovana na zadružni osnovi in zato organizacija ne mor h razpolagati z denarjem Poštnega doma kakor samostojna zadruga. Podobno je izjavil predsednik maturanskega udruženja. Predstavnik osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev Penko je dejal, da njih društvo ne da denarja, ker sploh ne misli vstopiti v novo udruženje, češ da bo zva-nicnikom ut služi tel jem dovoljena posebna organizacija za vso državo, v knkršneni zmislu so že predložili tndl osnutek novih pravil prometnemu ministru. Naposled je kongres 3prejel deklaracijo Saveza in v?»eh organa racij, da se «roci vse imetje na oltar vzajemnosti v centralno blagajno.
Na osnovi sklepov kongresa se je vršila dne 28. m. m. v Ljubljani izredna skupščina OPOj^ ki je bila obenem ustanovna skup-ščina dravske banovinske sekcije Udruženja p p. t> t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije- Skupščine se je udeležilo lepo šte-vilo članov, precej tudi z dežele. Zborovalei so sklenili,  da  organizacija ne bo likvidirala.
ampak da se prilagodi novemu stanju. Imetje OPO, ki ie znašalo na dan 27. junija t 1. 91.274.83 !>in preide začasno na banovinsko sekcijo eventualno na zadrugo >Poštni dom<. Volitve so se irvrSile Že iv» novih pravilih. V upravni odbor so bili izvoljeni: L. Cuderman. J. Campa. Slava Mikuž, J. Slabina, Fr. ftalcher in J. Stukelj, za namestnika pa Fr. Cuderman in I. Kavčič. V nadzorni odbor so Mri izvoljeni: A. Boh, J. Dular, T. Pokorn, T. Rakovec in Al. Škrjanec, za namestnika pa J. Hauptman in T. Metelko.
— Odkritje spomenika br. Tonetu Ma-
leju. Bratje, sestre in sokolstvu naklonjeno občinstvo, ki se boste udeležili odkritja spomenika dragemu pokojniku 19. juh]a 1931 ob 11. uri 30 minut v Bohinjski Bistrici, blagovolite upoštevati sledeče: Odhod iz Ljubljane je mogoč v nedeljo z izletniškim vlakom ob 5. uri 2l. minuto ali pa z vlakom ob 7. uri 30 minut. Kdor potuje tja in nazaj z izletniškim vlakom, ima itak polovično vožnjo. Tisti pa, ki Žele potovati iz Ljubljane z vlakom ob 7. uri 30 minut in žele imeti polovično vožnjo, se morajo prijaviti v pisarni na Taboru najkasneje do petka zvečer- Ti udeleženci morajo imeti tudi sokolsko legitimacijo in imajo iz Ljubljane skupen odhod ob 7 uri 30 minut ter iz Bohinja skupen povratek ob 17 uri 13 minut. Vodi jih v to določeni vodnik. 2alne svečanosti se bodo udeležili v svečanih krojih. Zbirališče članstva je pred sokolskim domom v Bohinjski Bistrici, od tam pa skupen odhod ob 11. uri 10 minut na pokopališče. Počastimo vsi spomin dragega pokojnika s svojo udeležbo! Zdravo!
— V bajno lepem Preddvoru pod Storilcem bo v nedeljo velik praznik, ker ob 15. domaČi Sokol prvič nastopi. Mlado društvo se je simo hitro razvilo in bo svoje prijatelje gotovo razveselilo z verikim številom članov in tudi s svojo telovadbo. Da podpro prijatelji Sokol stva plemenito stremljenje svojega najmlajšega brata, v nedeljo gotovo vsi pohitite v »Preddvor, ker Je zveza z avtobusom, ki vozi iz Kranja mimo Preddvora na Jezersko, prav ugodna, kraj pa pravi biser Gorenjske.
— Sokolsko društvo Kočevje vabi na izredni občni zbor, ki se vrši dne 23. julija 1931. ob pol 8. zvečer pri Beljanu. Dnevni red: Vprašanja Sokolskoga Doma. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Zdravo! Odbor.
Stev    1 5 i
>SLOVENSKI NAROD«, dne 15. julija 1931
Stran S
Dnevne vesti
— Profesorski iipit so naredili v poletnem semestru pred stalno izpitno komisijo za profe^rske izpite v Ljubljani naslednji gg. suplenti — diplomirani filozofi: dr. Blinc Marta, dr. Hribar Mirko, Hvala Manj, Jemec Valentin, Martine Peter, Pire s. Katarina, Pregelj Josip, dr. Slodnjak Anton, Sterle Vlasta in *tupan Bogomir. — — Jugoslov. profesorsko društvo, sekcija Ljubljana.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Robert  H 1 a v a t y.
— Razpust društva. »Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo na Veliki Loki« je raapuščena, ker nima pogojev za pravni obstoj.
— Razid društva. >Društvo poštnih telegrafskih in telfonskih uradnikov v Ljubljani* se je po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno razšlo.
— Razpisane zdravniške službe. Banska uprava vardarske banovine razpisuje izpraznjeni mesti zdravstvenah referentov -v Krivi Palanki in Suhi Reki. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. Kr. banska uprava vrbaske banovine razpisuje natečaj za občinskega zdravnika udruženih zdravstvenih občin v Kulen Vakufu in Bos. Grahova. Prošnje Je treba vložiti do 31. t. m. Občina v Irigu v dunavski banovini potrebuje občinskega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 15. avgusta,
— Peki v Dubrovniku podraze kruh. V Dubrovniku so peki v ponedeljek zvišali cene kruha vseh vrst za 50 para pri kilogramu. Moka je v Dubrovniku neprimerno cenejša od kruha in zato je naletela podražitev na splošno ogorčenje.
— Mednarodni kongres čevljarjev. Od 10. do 15. septembra bo na Dunaju mednarodni kongTes čevljarjev. Prireditveni odbor kongresa je povabil predstavnike čevljarskih organizacij iz vseh evropskih držav. Kongresa se udeleže tudi naši čevljarji.
—- Natečaj za učitelja petja. Nižja šola vojne akademije potrebuje honorarnega učitelja petja. Pravico do natečaja imajo vojni kapelnik! in učitelji petja, ki so v državni službi ali pa že vpokojeni. Prošnje je treba vložiti do 10. avgusta.
— Kopalci, pozor! Olepševalno društvo v £kofji Loki je izposlovalo pri podjetniku avtobusnega prometa Škofja Loka - kolodvor, da bo od sobote 18. julija dalje redno vzdrževal zvezo s kopalnim vlakom iz Liubljane jx> znatno znižani ceni. in sicer po 2 Din za vsakokratno vožnjo. Kopališče ob Poljanščici je po izjavi priznanih poznavateljev pridodnih lepot naravnost idealno in nudi kopalcem vse udobnost!. Prepričajte se!
— Ruska kapelica pod Vršičem. V nedeljo 19. t. m. priredi Ruska Matica tradici-onelno romanje k ruski kapelici pod Vršičem. Odhod iz Ljubljane s turistovskim vlakom ob 5.21. prihod v Kranjsko goro ob S.44. Ob 11.30 se bo v kapelici vršil para-stos za duše ruskih vojakov, katerih številni grobovi so raztreseni po tem lepem kraju Slovenije. Ruska Matica vabi k udeležbi na tem romanju vse v Sloveniji bivajoče Ruse in svoje jugoslovenske prijatelje. Ob tej priliki izraža odbor Ruske Matice svojo globoko zahvalo vsem dobrotnikom, ki so omogočili nakup sveta, kjer stoji ruska kapelica. Posebno pa se zahvaljuje g- notarju v Kranjski gori dr. Ivanu Grašiču. ki je z veliko požrtvovalnostjo in pravo slovansko ljubeznijo vodil to akcijo.
— Oddaja zakupa kolodvorske restavra cije na postaji Prager^ko se bo vršila potoni licitacije dne 10. avgusta pri direkciji dr/avnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za T0I v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.
— Oddaja zakupa prevoza, izkladauja m nakladanja monopolskega blaga pri tobačni tovarni in skladišču soli v Ljubljani fc bo vršila potom direktnih ponudb, katen* je vložiti do 18. tm. pri tobačni tovarni v Ljubljani. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo lepo in vroče vreme najbrž kmalu poslabšalo. Včeraj je bilo še po vseh krajih naše države lepo in izredno vroče. 1 Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 36.7. v Skoplju 36.1, v Zagrebu 35.8, v Sarajevu 35.3, v Splitu 32.4, v Ljubljani 31.2, v Mariboru 28. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.2 mm. temperatura je znašala 16.6.
— Samomor Slovenca v Varaždinu. V torek zvečer se je ustrelil v Varaždinu trgovski pomočnik Josip Furlan, rojen leta 1913 v Varaždinu. Našli so ga pred hišo 6 v Kapucinski ulici mrtvega v mlaki krvi. Prenesli so truplo na dvorišče in našli pri njem tri poslovilna pisma in sicer eno naslovljeno na mater, drugo na prijatelja Ivico, tretjega pa na neko varaždinsko dekle. Iz poslovilnih pisem je razvidno, da si je končal Furlan življenje iz ljubosumnosti. Njegovo dekle je pravila, da je bil Furlan tik pred samomorom pri nji in da ob slovesu ni opazilo ničesar, kar bi kazalo na samomorilne misli. CIm je zaslišala strel, je planila iz hiše in našla fanta v mlaki krvi. Dvignila ga je in v njenem naročju je izdihnil.
— Velik požar v Sarajevu. V Sarajevu je nastal včeraj popoldne velik požar in sicer v ulici Alekse šantiča. Pet hiš je pogorelo do tal. Govori se, da je našlo v plamenih smrt tudi neko dete, kar pa Še ni dognano.
_ V Savi utonil. V torek popoldne se Je
Sel kopat na Savo pri Zagrebu kurjač v bolnici usmiljenih sester Peter Poljačan. Do večera se ni vrnil, pač pa so našli pozno zvečer nad mestnim kopališčem obleko in druge predmete, ki so jih spoznali za njegove. Vse kaže, da je mož utonil. Včeraj popoldne so našli v Savi blizu Ja-kuševca truplo nekega utopljenca in prvi j hip so mislili, da je Poljačanovo. Zdrav-
nik je pa ugotovil, da je letelo truplo v vodi najmanj teden dni. Zato je Izključeno,
da bi bilo Poljačanovo.
— Samomor grofice Paoefett.   V Stari
Kaniži si je končala v nedeljo dopoldne življenje 421etna grofica Ilonka Pacelati. Grofica je bila zelo lepa. Kot dekle se je seznanila z italijanskim grofom Pacela-tijem, ki jo je dal izšolati. Nekaj let je bila igralka, pozneje se je pa z možem sprla in začela je razuzdano življenje. Končno je ostala brez sredstev in po 23 letih se je vrnila v svoj rojstni kraj. Zastrupila se je z morfijem.
— Trdovraten samomorilec. V Tjesnom pri Šibeniku si je hotel trgovec Ivan Ka-lek včeraj končati življenje. Hotel se je ustreliti, pa ni dobro meril. Ker ni Slo z revolverjem, je zaužil 40 tablet Maj— in odšel v občinsko posvetovalnico, kjer je hotel umreti. Našli so ga onesveščenega In takoj poklicali zdravnika, vendar je pa malo upanja, da bo ostal pri življenju. Če pa že ostane živ,, bo najbrž oslepel in oglušil.
• Obleke in klobuke kemično čisti, barva, o H sira in lika tovarna Jos Reich.
Iz Liubljane
—Ij Tržaška cesta je za vozni promet od Glinške ulice naprej proti Viču zaprta, ker jo prekopava jo zaradi kanalizacijskih deL Pri Glinški ulici bo izpeljan skozi Tržaško cesto glavni kanal kanalizacije Rožne doline, tu bo pa tudi h glavnemu kanalu priključen zbiralni Tržaške ceste, za katerega zdaj kopljejo jarek. Cestišče je zelo trdo ter gornjo plast razkopavajo 8 kompresorjem.
—Ij Podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste - Sv. Peter priredi v nedeljo ob 15- veliko vrtno veselico pri Ivanu Briclju v Štepanji vasi. Pri plesu, ki bo brezplačen, igra domača godba. Z vsemi dobrotami bo najboljše preskrbljeno, saj ve vsa Ljubljana, kako dobro zna postreči ga. Bricljeva, pomagale ji bodo pa še Kolašice s pestrim programom in raznimi zabavnimi točkami, kakor z amerikansko ženitvijo, šaljivo pošto, ribolovom, srečolovom itd. Prireditev bo ob vsakem vremenu, vstopnina je pa le 3 Din. otroci so pa prosti. Ker je čisti dobiček namenjen za počitniško kolonijo za revno deco. vabimo vse prijatelje in dobrotnike društva k čim večji udeležbi.
Pri slikarju J. Hilbertu
Kako ]e ustanovil v Kairi slikarsko akademijo — V njegovi akademiji je tudi ena Slovenka
Ljubljana, 15. julija.
Pred desetimi dnevi je že prišel. Toda hladni In flegmatični smo vedno pri taksnih prilikah, zato al čuda. Če smo njegov prihod kratko mak) prezrli. Tokrat pa naj bo povedano s temi vrsticami, da je HL1-bertovo ime ie veliko v velikem svetu, čeprav ga naši umetniški krogi še niso oficijelno priznali.
In krenil sem k njemu na neoficijelni pomenek prav sa prav. Tudi v razgovoru z umetnikom ne smeš iskati ničesar spe-
Iz Celja
c—  Voglajnska afera pred likvidacijo?
Ze nad leto dni se čujejo iz vrst prebivalstva pritožbe zaradi neznosnega smradu, ki se širi večkrat na teden iz Voglajne zaradi odpadnih voda iz VVestnove tovarne. Te odpadne vode so uničile že ogromno množino rib in so s svojim smradom ogrožale zdravje prebivalstva v Z a vodni. Vršile so se številne komisije in sedaj končno vendarle izgleda, da bo zadeva ugodno rešena in da bo konec smradu iz Voglajne. Tovarna Westen v Gaberju je namreč začela graditi pri svoji plinski čistilni napravi ponikovalnioe. ki naj preprečijo odtok odpadnih vod v Voglajno. V tovarni grade sedaj dve ponikovalnici, skupno pa jih bo menda troje. Učinek se že kaže, kajti smrad, ki se je doslej Širil iz Voglajne po mestu in okolici, je pred tremi dnevi ponehal.
—c Bolniki  z nalezljivimi  boleznimi se
opozarjajo, da celjski rešilni avtomobil prevaža samo take bolnike, ki nimajo nalezljivih bolezni. Pri infekcijskih obolenjih je treba pozvati poseben rešilni avtomobil, ki ga ima celjska bolnica.
—c Izgubljeni in najdeni so bili naslednji predmeti: 9. t. m. med 10. in pol ll. dopoldne od Gujjpeve ufaee do kolodvora oziroma v vlaku do Petrovč rjava usnjata listnica s 60 Din in železniško legitimacijo na ime Jerneja Klinca, 8. t. m. v Strossmaverjevi ulici 100 Din, 11. t m. ob 19. pa v mestnem parku 50 Din vredna koščena otroška zapestnica, 11. t m. ob 13.30 je bila najdena na Glavnem trgu zračna cev za kolo.
Elitni Kino Matica
Danes premiera
ob 4f ^8. in f*34 uri
Monumentalno filmsko veledelo kakršnega Ljubljana Še ni videla ne slišala!
Jaroslav Hilbert (slika iz leta 1924)
cifično umetniškega, >secirati« njegovega notranjega profila s hladno preračunanimi frazami; ko odkriva človek-umetnik svoje umetniško življenje, odkriva najintimnejše človeške kotičke ter je zaradi tega toplo domaČ in preprost — človeški.
Bil je pri delu. Toda rad se je odzval ter se takoj posvetil razgovoru.
— Kaj vam naj torej povem? Kako da sem se uveljavil v daljni tujini, osnoval slikarsko akademijo in o svojem umetniškem življenju? O tem vam ne vem prav za prav ničesar povedati; sam ne vem drugega, kako je do tega prišlo, kot da sem se boril za obstanek. Tako gre človek v tujino — potem pa kakor je... V Kairo sem prišel povsem nepoučen o razmerah, brez znanja francoščine. K sreči sem imel toliko denarja, da sem se lahko 4 mesece preživljal. Medtem sem pričel stikati portrete ter sem se kmalu seznanil pobliže s prilikami in ljudmi Dobival sem toliko naročil, da je šlo naprej. Takšen je bil začetek, 1. 1926.
— Kmalu po prvih mesecih je prišla k meni armenska študentka z Željo, da bi rada slikala kot jaz ter da naj otvorim slikarsko šolo, češ da bo preskrbela dovolj študentov, ki prav tako streme za slikarsko  naobrazbo     Izgovarjal  sem se,
Opojna simfonija najslajših meJo-išu dlj in petja, najrackošnejia revija baleta in pleaa
PAUL VVHITEMAN
'ijljft Spored: Uvertura — Conferender ..-v Arnold Korff se predstavi — Kako i|jjS je postal Paul TVtiltensin kralj jaz-
jJL za — Potni kovčeg — Nevestin pajčolan — Klop v parku — Inter-mezzo — Rapsodija v modrem — Tercet — spev ob zori — itd.
Pevske točke poje nepozabni pevec RIO RITE
ll       JOHN BOLES
Znižane letne cene!
sa slikarstvo 36 učencev, letos jih je nekoliko manj, 25, skupno 15 se jih pa posveča arhitekturi, kiparstvu in dekorativni umetnosti. Kar se pa biče narodnosti, odnosno pestrosti mojih učencev po jezikih in veroizpovedih, je šola pravi Babilon — Armenci, Grki, Arabci, Francozi, celo eno Slovenko imam, te Gorice je doma, Je pa nečakinja nekega paše ter je njen življenjepis zelo romantičen. Med to mešanico učencev jih je nekaj prav odlič* nega porekla, tako n. pr. hčerka sedanjega min. predsednika egiptske vlade. Lahko rečem, da moja Šola prav občutno konkurira z državno akademijo ter jo javnost tudi mnogo bolj ceni. Pouk v moji akademiji traja 3, odnosno 4 leta, šolsko leto traja po 8 mesecev od začetka oktobra do srede maja, ko se zaključi z razstavo. Poletne mesece je pouk nemogoč zaradi prevelike vročine. Poleti Kairo doslovno izumre, vsak zbeži iz mesta, če le more. Tako sem prišel tudi jaz na počitnice do jeseni. Potoval sem domov skozi Sirijo An Grčijo, med potjo sem tudi skiciral nekaj motivov. Zdaj pa delam doma, med šolo ne bo tako lepga časa. V Kalri delam prav za prav ponoči, ko nI tako hude vročine, pa tudi poučujem ob večernih urah. Za šolo imam zdaj S velikih sob po 60, 70 m* velikih ter se je treba boriti s precejšnjimi finančnimi težkočami, ker je najemnina izredno visoka, draga je pa zlasti električna razsvetljava, ki mora biti zek> močna pri večernem pouku. ze res, kot pravite, da sem najhujše prestal ter sem prodrl, toda delati je treba prav tako vztrajno kot v začetku in biti moram pripravljen na vse nepredvidene neprilike, ker sem pač v tujini ter se moram tudi boriti za naklonjenost oblasti. Upam pa, da bom kmalu dosegel, da bodo
I
V oazi (1926)
da nimam prostora za šolo ter sem imel še druge pomisleke, saj na šolo nisem nikdar mislil. Končno sem se vendar odločil in najel nekoliko večje stanovanje s tremi sobami, dve sem uporabljal sa pouk eno pa za atelje. Takoj v začetku se je priglasilo 10 dijakov. Javnost je šolo simpatično sprejela. L. 1&27 sem priredil prvo svojo samostojno razstavo, s katero sem se oficijelno predstavil Kairi, odnosno Egiptu. Kritika me je sprejela s priznanjem ter so md sploh posvečali mnogo pozornosti. Tudi šola je popularizirala moje ime. Prvi dve leti je bila sicer povsem zasebnega značaja, vendar pa smo pokazali precej pozitivnih uspehov. L. 1828 se je pa ta šola razvila v pravo akademijo pod nazivom >Academie des Beaut-Arts Hilbert« ter je postala umetniški zavod, ki je deležen vsega upoštevanja ter vsako leto pokaže ob zaključku šolskega leta z razstavo, česa so se gojenci naučili. O teh razstavah kairski francoski, grikl In arabski Usti vedno obširno poročajo m sicer vedno pohvalno. Letošnjo razstavo je o tvoril nad poslanik v Kadri, pesnik Jovan DučiČ, ki se je izrazil o nji zek> pohvalno, čez, da moja šola lahko konkurira z največjimi evropskimi umetniškimi solarni. Letos sem razširil šolo se za kiparstvo, dekorativno umetnost in arhitekturo, priredil sem pa tudi več predavanj o zgodovini umetnosti, perspektivi in anatomiji, na katera je bil vstop vsakomur prost. Poučujejo najboljši strokovnjaki, ki se za uspeh šole tudi živo zanimajo. Slikarstvo pa poučujem sam. Lani sem Imel
Zločinec (1928)
absolvente moje šole sprejemali za profesorje na državne slikarske šole.
Umetnik je odp'1 album fotografij svojih najvažnejših slik, razgrnil je svoje umetniško življenje, polno nezlomljive vo-| lje, ljubezni do dela; njegova umetnost ni j prazna beseda, ko je pa v nji toliko življenja, ustvarjajočega duha ter sile izraza, Že te fotografije nam kažejo dolgo pot, ki jo je prehodil >vedno iščoči, nemirni umetniški duh«, kot pravi o njem francoski kritik. Prodno je odšel Hilbert v Afriko, je zaključil eno epoho svojega umetniškega razvoja. Dotlej kažejo njegova dela nekoliko vpliv naših impresionistov. Umetnik je tekal predvsem barvnih efektov, ne toliko ravnovesja v formah in ne notranjega izraza ter ni toliko po-vdarjal izraza s svetlobo. Takoj pa, ko pride pod afriško solnce, pod močan vpliv te aolnčne, svetle zemlje, nastane prelom t črti njegovega razvoja. Umetnik se povsem osamosvoji. Izogiblje se vseh tujih vplivov, Kairo je njegova umetniška oaza, zaprta pred vsem svetom; umetnik raste povsem sam iz sebe. Oblike postanejo močne, navidez kubistične, med liki se pojavi arhitektonska skladnost, med barvami se pa prične kristalizirati svetloba. Iz slik žari nekakšen svetlobni fluid, ki je refleks vsega življenja v sliki. Arhitektura in ravnovesje likov pa ni le zaradi zunanje skladnosti. Ves zunanji izraz je prepojen z neko duhovnostjo, z življenjem, ter je n. pr. v portretih zunanjost vedno močna slika notranjosti portretirane osebe. Forme, najsi bodo v pokrajinskih motivih in drugod, okolje jedra, ki ga umetnik postavi v ospredje, vselej tudi simbolično povdarjajo glavno zamisel. >zeja v puščavi« n. pr. prikazuje okolje temno, kakršno vidi človek, ko se mu že temni pred očmi od Žeje, tedaj se mu pa že začne tudi od muk blesti ter vidi v povsem suhem deblu oazo ln studenec; to suho, krivo debk) pa je ožarjeno s svetlobo, ker je predmet upanja ln stremljenja, In Faraon! Čudovita glava s hipnotičnimi očmi, ki vedno znova privlačujejo človeka; is nje ras to piramide, to je faraonova ideja. Ob njem raste piramida kot jo naj grade in v ozadju in povsod so že postavljene piramide, kot da so se faraonovo misM ie poosebile. Skrivnostna, hipnotična moč faraonovih oči pa tira stotlsoče sužnjev h gradnji; oči ukazujejo, ne toliko posvetna faraonova oblast, sugestija je njegovo božanstvo, nihče se ji ne more upreti.
Tako umetnik zori, bolje, raste s temi sHkaml, od Arabke v oazi, v kateri je izražena vsa kipeča življenjska sila oaze, iz Arabke diha podtalna čutnost in ogenj narave, iz sleherne njene črte kriči vroča življenjska sila — od te pesmi življenj«, tja do poslednje filozofske slike. — človeka vodi umetniška strma pot do popolne suverenosti Izraza Življenja čkrvek t tej
sliki je v vsem povsem človeški, v pozi, v izrazu oči in obraza, v držanju rok In v globoki duhovnosti, ki ga izžareva obličje. Boce homo! V tem obličju lahko vidiš poosebljeno dobro In zlo. V njem se zrcaM tisoče nasprotij. Morda se ti bo zazdelo na prvi pogled, da je to ljudski tribun Gandl. Zopet drugič boš videl v njem Rasputina. Nekateri menijo, da je to obraz Krista, drugim se pa zdi zločinski. Iz njega žari ljubezen, te temnih črt pa odseva tudi sovraštvo, egoizem.
— To sem baš hotel naslikati in zdi se mi, da se mi je posrečilo, pravi umetnik, in njegove globoke oči, polne f i lozo fije govore globoko in prepričevalno pri tem kot njegov človek. — Glejte te svei-lobne trake, nešteto teh perepekbivičnih svetlobnih črt tvori nešteto cest — temnih in svetlih, na vse strani se odpirajo, vodijo v nedogled, sredi njih je pa človek ideolog, revolucijonar, prorok in hinavec, apostol ln zločinec, poosebljeno nasprotje vsega dobrega in slabega v sebi. In no vseh teh cestah hodi človek.
Da, po vseh teh cestah hodi — človek, igra samega sebe, svojih nagonov, čustev in nejasnega razuma, Kako pa hodi člo-vek-zločinec, nam kaže sMka Zločinec. Sredi ulic je, vse je temno okrog njega, le on je sredi svetlobe — v večnem strahu, da ga gledajo in zasledujejo, pa se ne more nikamor skriti. Stopnice, po katerih je ušel v divjem teku, so povsem kriven-časte, zvite, kakor se zde človeku, če steče v blaznem strahu po njih. Okoli pa padajo hLše, vse se rušil na preplašenega begunca.
In tako živo, prepričevalno govore vse Hilbertove slike, sleherna poedlnost je v skladu s celoto, preštudirana in izdelana do zadnje potankosti, kar bi pa najlepše pokazale njegove žive slike same. Pozimi jih bo razstavil v Beogradu, potem pa v Pragd, kamor je že povabljen, od tod jih bo pa najbrž poslal še v London in Pariz. Po teh razstavah bo razstavil nazadnje v Ljubljani — ovenčan s tujimi lovorikami.
Železniškim
starovpokojencem
V tem letu sta izšla dva nova zakona, uradniški in zakon za prometno osobje, kar priča, da kraljevska vlada po svoji moči skrbi za nastavljeno uradništvo. Ostali so le še starovpokojenci, katerih žalostne in solzne oči so uprte v kraljevsko vlado in pričakujejo, da tudi zanje pride dan, da izide že tolikokrat obljubljeni zakon, da se njihov bedni položaj izboljša,
V kakšnem bednem položaju so starovpokojenci državne ln južne zelenice, menda ni treba več omenjati, ker se je to storilo že neštetokrat tudi na tem mestu, bilo je odposlanih ki osebno predloženih mnogo prošenj in to na vseh merodajnlh mestih.
Kraljevski vladi je predobro soaci obupni položaj starovpokojencev, ve pa tudi, v kakšnem bednem položaju so železniški invalidi, da še do sedaj niso urejene ra prevedena njihove kronske nezgodne rente, ker prejemajo za prejšnjih 100 zlatih kron 25 Din mesečno.
Kraljevski vladi je tudi znano, da se je železniškim vpokojencem odvzela pri-služena pravica, neomejena rezijska vožnja; tudi tozadevno so vsa društva železniških vpokojencev poslala na pristojna mesta potrebne prošnje v trdnem prepričanju, da ne zaman.
Beda nas je zopet prisilila, da se tem potom obračamo na kraljevsko vlaio s prošnjo, naj se usmili trpečih, naj kmalu izide novi zakon, s katerim se bo resilo največjega pomanjkanja najboljše državljane.
Društvo železniških vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
Dve nesreči
pri obiranja češenj
LJubljana, 15. julija
V restavraciji Mik Me. zaposlena natakarica Ivanka štepic je včeraj zjutraj z večjo družbo znancev napravila Izlet v Višnjo goro. Popoldne so šli mimo češenj, ki so jih začeli obirati. Ivanka je zlezla na češnjo. Pri obiranju pa se ji je odlomila veja, na kateri je stala in padla je tako, da si je močno poškodovala desno nogo v kolenu. Sprva ni čutila posebno hudih bolečin. Prišla Je še v Ljubljano, toda čez noč ji je noga otekla in Ivanka S9 Je morala odpeljati v bolnico.
V Št Vidu pri Stični Imajo posebno lepe češnje - hrustavke. Po teh Je skomi-nalo 16-letnega poljskega delavca Franceta Klančarja. Včeraj je ves dan delal na polju. Izmučen se je vračal domov. Bil je te mrak. Ko pa je zagledal sosedovo češnjo, ki je bila še polna lepih hrustavk, je zlezel na drevo in začel zobati češnje. Odlomila se mu je pa veja in padel je z drevesa Kmalu je sacutll notranje bolečine, ki so postale ponoči še hujše. Davi se je napotil v LJubljano v bolnico.
— Foto - sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. ZAJEC, optik. LjubljaDa. Stari trg 9. — Ceniki brezplačno. 59L
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jo-sefove* greočice. Od mnogih zdravnikov zapisana >Pranz Jonefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se Človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Jo-sefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovi-
Stran 4
SLOVENSKI NARODc, dne 15- julija 1931
Ste v 1^7
Grey: ^ j
Skrivnostni jezdec
Roman.
— Jack! Jack Bellounds! — ie vzkliknila m se krčevito zasmejala. — Ti si pokazal sodniku to sled? Ti si obdolžil Vflsona Moora, da krade mojemu očetu živino?
— Da, in to sem tudi dokazal! — je odgovoril Jack hripavo.
— Ti? Ti si dokazal? To je torej tvoja osveta? Toda računati moraš z menoj, Jack Belkvunds! Podlež! Lopov! — Kar jo je obšla divja groza, odstopila je m postala mrtvaško bleda. — O, bože moj! Kako grozno je to! —- Zakrila si je obraz z rokami, potem je pa dvignila glavo.
— Dragi Moore, kaj nam morete povedati vi — sodniku. Jacku Bel-loimdsu in meni?
Moore jo je pogledal tako, da bi ji moral prodreti njegov pogled v dno duše, tako zelo je govoril o ljubezni in čistem razumevanju.
— Colie, proti meni imajo dokaze. Udati se moram v svojo usodo. Tvoj oče ima dobro srce. Prepričan sem, da bo ravnal lepo z menoj.
— Lažeš! — je zašepetaln. — In povem ti, zakaj lažeš.
Mooru se ni poznalo na obrazu, da bi ga bilo sram ali da bi ga pekla vest, pač pa. da ga obdolžitev zelo boli. Njegova roka je segla po lovcu in ga prijela za ramo.
Ta nema prošnja ni bila potrebna, da bi lovcu povedala, da zabrusi Co-lumbrna Jacku Belloundsu v naslednjem hipu sramotno resnico v obraz.
— Collie, — je dejal Wade z onim glasom, ki je imel čudovito oblast nad njo, — dovolj je tega! To je stvar moških. Tu ženska ne more soditi. To je Vvilsova in — moja zadeva. Njegov prijatelj sem. Naj bo njegova nesreča še tako velika in njegova krivda še tako težka, prevzamem jo na svoje rame.
Cohimbina je pod težo notranjega boja zastokala in se opotekla.
— Blaznim ali sanjam, Bent! — je vzkliknila.
— Pogum, Collie. Priznam, da je ta udarec težak, Wils, vaš prijatelj in tovariš toliko let! Mi vsi razumemo to, ColJie. Pojdite zdaj v hišo, da ne boste ničesar več videli, ne slišali.
Odvedel jo je čez verando pred njeno sobo in ko je odprl vrata, ji je za-šepstal: — Rešim vas, Collie, vas, Wil-sona in starega moža, ki vam nadomestit je očeta.
Potem se je vrnil na dvorišče k molčečim možem.
— Jim, če vam jamčim, da pride Vvilson v Kremmling, kadar boste hoteli, ali bi ga pustili pri meni?
— Seveda bi ga, Wade, — je odgovoril sodnik prisrčno.
— Protestiram, — se je oglasil Jack Bellounds ves ogorčen. — Tatvino je priznal in zato mora takoj v zapor.
— Oho, vročekrvni mladi mož, najbližji zapor je v Denveru. Kaj ne veste tega? — je odgovoril Burley. — Moore je aretiran; tu pri mojem prijatelju lovcu je prav tako dobro spravljen, če ne še bolje kot pri meni v Kremmlingu.
Cikoš je zajahal konja in Wade je stopal ob njegovi strani, ko je nastopil pot domov. Nista bila še daleč, ko je začulo bistro lovčevo uho besede: — Dragi moj Bellounds, zdi se mi, da vidva s sinom tega lovca še daleč ne razumeta.
— Hm. saj bo menda res, kar pravite. — je odgovoril stari farmar.
In njegov sin se je trpko, zaničljivo in nezadovoljno zasmejal.
xvn.
Gore Peak je bil najvišji vrh v črnem pogorju, razprostirajočem se milje daleč od Buffalo Parka proti zapadu: okrogla kupola, gosto zaraščena z drevjem ki daleč naokrog vidna kot jasen kažipot, čez vzhodno pobočje tega pogorja se je razprostiral tja do kraja doline mlad smrekov gozd. Tam, kjer se je začenjal Buffalo Park, je bila dolina ožja. Cez pokrajino je vodilo več dobro shojenih potov; ena pot je vodila skozi Red Brook v Kremmling, druga od parka v White Slides, tretja pa od razvodja proti Elgerii. Edina bolje znana steza, vodeča h Gore Peaku, je vodila po stranski dolini ter v loku proti južnejšemu m dostopnejšemu pobočju gore.
To orjaško pogorje s svojimi vrhovi, terasami, pečinami m soteskami zapadno od Buffalo Parka je bilo izredno divja in pusta pokrajina. Tu so se skrivali bivoli pred lovci in biH so na varnem, dokler niso zapustili svojih skrivališč. Jeleni in medvedi so domovali v teh gozdovih.
Bent Wade, ki je preganjal večjo divjačino kot je bila divjad pogorja, je pustil svojega konja pri Lewisovi koči in krenil je sam v gozd, oprezno kot Indijanec. Lewis je vohunil zanj in v divjem galopu je bil odjahal v Sage Valley, da prinese vest o tatovih živine. Wade ga je spremil še istega dne čez dm in stm v Buffalo Park. Naglica je bila nujno potrebna. Jack Bellounds je bil odjahal v Kremmling.
Fox, lovcev najljubši pes, je moral v svoje veliko ogorčenje ostati pri Le-wisu. Kane je pa spremljal svojega jo-spodarja. Tega psa je Jack Bellounds pogosto pretepal rn zato je bil zapustil White Slides ter se zatekel v VVilsono-vo kočo. In končno se je bil menda z lovcem pobotal, ne v posebno veliki ljubezni, toda brez nezaupanja. Wade je imel pri sebi puško ter malo mesa in kruha v lovski torbi. Za pasom, polnim nabojev, je imel dva samokresa.
Njegov cilj je bila dobro skrita koča na kraju gorske kotline ob vznožju lo-re Peaka. Bilo je julijsko jutro, poletje je dihalo sveže in mlado po gozdovih. Ptice so prepevale visoko gori v kronah košatih drevs in veverica so skakljale po vejah. Trava je bila krhka in pokrita z blestečo roso. Sledovi divjadi so se razločno videli na livadah. Wade se je ustavil in poslušal prelepo gozdno melodijo-prskanje zaljubljenega jelena. Razlegalo se je strahotno v gozdno tišino. Pes je nastavil ušesa, toda ti glasovi ga niso posebno zanimali. Držal se je lovca, bil je oprezen, izkušen pes, ki zaničuje štirinoge gozdne prebivalce. Čakal je, da mu pokaže gospodar človeško sled.
Razdalja od Buffalo Parka do Gore Peaka v zračni črti ni bila posebno velika. Wade je pa nadaljeval svojo pot zelo previdno. Hodil je ves čas po največji goščavi, izogibal se je redkega drevja livad, gričev in sotesk. Ko je prispel do poti, vodeče v Elgerio, ni bil presenčen, da je bila docela gladka, ne-I dotakiijena. Dobro miljo dalje je pa i naletel na sledove treh konj; sledovom . se je poznalo, da izvirajo od ranega jutra prejšnjega dne. Še malo dalje je opazil sledove govede in konj, ki pa so bili že stari in nerazločni. Ti sledovi, vodeči proti Elgerii. so bili staremu lovcu besede tiskane strani v knjigi.
Proti poldnevu je splezal na pečino, molečo daleč nad dolino, in s tega ugodnega razgledišča je pogledal na valoveče, temno zelene grudi gorskega pobočja. Ozka, skoraj skrita dolina se je lesketala v solnčnih žarkih. Na kraju te doline se je vil proti nebu modrikast dim. i
V človeku spe
skrivnos
sile
Mrtva lena telefonirala možu — ćez ocean poslane misli
V nekem berlinskem hotelu se je ustavil trgovec Jan Zaborski, ki živi že več let v Londonu, kjer je vodilni funk-cijonar neke velike izvozne tvrdke. V Berlinu se je mudil po opravkih in seveda niti mislil ni, da bo doživel nekaj neverjetnega. Mož je že 15 let oženjen in ima tri otroke. V Berlinu, kamor hodi večkrat po opravkih, so ga čakali poslovni prijatelji. Ko je odhajal iz Londona, je bila njegova rodbina zdrava.
Kakor vedno, se je tudi to pot naselil v hotelu, čigar naslov je bil njegovi rodbini znan. Trgovski prijatelji so mu pa prigovarjali, naj se preseli v zapadni del Berlina, kjer stanujejo tudi sami. Zaborski se je res preselil, v naglici je pa pozabil sporočiti svoji rodbini, da stanuje v drugem hotelu. Sicer je pa mislil ostati v Berlinu samo nekaj dni in zato se ni dosti zmenil za svoj naslov. Odpotovati je hotel preteklo nedeljo. V soboto pozno ponoči je pa zapel v njegovi sobi telefon in sicer v trenutku, ko je že hotel ugasniti luč in leči k počitku. Začul se je glas, v katerem je Zaborski takoj spoznal glas svoje žene. Žena mu je dejala: »Prosim, vrni se hitro, kajti otroci plakajo.«
V začetku mož ni verjel, da res sliši po telefonu ženin glas. Saj rodbina ni vedela za njegov naslov, pa tudi sicer se mu je zdelo izključeno, da bi mu žena tako nepričakovano telefonirala. Mislil je, da je bila halucinacija. Vendar je pa stopil k vratarju in vprašal, če so ga res telefonično klicali iz Londona. Vratar mu je pa odgovoril, da ga ni nihče klical. V nedeljo se je Zaborski odpeljal v London.
Ko je prispel v London, je zvedel, da je njegova žena med tem umrla. V petek je zbolela, njeno stanje se je hitro poslabšalo in še istega dne so jo morali operirati. V soboto ponoči je v sanatoriju umrla. Ob njeni smrtni postelji so stali otroci, sestra in stara služkinja. Zadnja želja umirajoče je bila, da bi po možnosti brzo javili njenemu možu v Berlin, naj se hitro vrne. Te želje ji pa niso mogli izpolniti, kajti berlinski hotel, kamor se je sestra umirajoče telefonično obrnila, je odgovoril, da se je Zaborski neznano kam preselil. V hipu, ko je zapel v trgovčevi sobi v Berlinu telefon, je bila žena že dobro uro mrtva. Besede, ki jih je zaslišal m ki je smatral za halucinacijo, so izražale zadnjo željo njegove žene.
Te dni sta napravila Jean Riot in J. Hubble zanimiv poskus s telepatijo med Parizom in New Yorkom. Poskus se je dobro obnesel. Eksperimentator-ja sta hotela dokazati možnost prenašanja misli čez ocean. Sleparija je bila izključena.
Misli je oddajal v francoskih spfriti-stičnih krogih dobro znan. Jean R*ot, ki zna čitati misli. V New York je hotel poslati miselno vsebino kratkega pisma. Za sprejemnika je bil določen v Ameriki živeči angleški telepat J. Htrbble. Čas poskusa je bil določen že več tednov poprej. Vlogo kontrolorja je prevzel ing. Delage Ui ob določenem času je čakal Riot na njegovem stanovanju v Parizu. 10 minut pred začetkom poskusa je prišei Delage v telepatovo stanovanje v Parizu in mu izročil pismo, čigar miselno vsebino naj ' bi prenesel odnosno poslal čez ocean. V pismu je bil samo ea stavek: »Solnce je vsTo, zvezde ugasn;te.« To je citat iz neke klasične drame.
Riot se je osredotoči na misel, izraženo v tem stavku, in skušal je predstaviti si jo v sliki, da bi tako poslal miselni brzojav angleškemu teie-patu v New York. Dobrih 10 minut je intenzivno mislil na to. kako zjutraj solnce vzhaja in kako zvezde ugašajo. Ob istem času je sedel telepat liubble v New Yorku v svojem kab'netu in skušal ujeti misel z druge strani oceana. Kako se mu je to posrečilo, priča kabelogram, ki ga je prejel ing. De-lage še istega dne in ki se je g'asil: »Solnce zasenči zvezde«.
Telepatično odposlana misel je bila torej prestrežena, dobesedno s cer ne, pač pa po vsebini. Riot in Hubble sta izjavila, da sta pripravljena v vsakem času ponoviti ta poskus, ker sia prepričana, da se bo vedno posrečil Drugi poskus hočeta napraviti še letos, samo s to izpremembo, da bo pismo, čigar vsebino hočeta p »slati čez ocean, zapečateno. Riot g* bo moral Šele telepatično prebrati ;n potem poslati čez ocean.
Nedavno je bil storjen podoben te-lepatični poskus med Dunajem in Atenami, samo da so pošiljali miselno geometrične risbe, številke in črke. Pariški poskus je pa večjega pomena, ker je šlo za prenos celega 3tavka. Čeprav ni pričakovati, da bi sc dala s temi poskusi pojasniti telepatija, vendar so za znanost velikega pomena, ker se odpira učenjakom novo polje proučevanja v človeku skritih sil.
človek in lasje
Po barvi las ne moemo spoznati niti značaja, niti duševnih lastnosti. Napačna je trditev starih fiziognomov, da so svetli lasje znak miroljubnosti, rdeči neiskrenosti, črni pa poguma in energije. Tudi ne moremo ljudi presojati po tem, ali imajo lase trde ali mehke, kodraste ali gladke, dolge ali kratke. Gosti lasje pričajo, da je človek zdrav, redki pa, da je telesno slab ali nervozen, da ima slabo prebavo, da je trpel lakoto, da je bil hudo bolan, da se je preveč izživel itd. Narodi in ljudje, ki žive mnogo na prostem, imajo večinoma bujne lase. Lasje izpadejo tudi po hudi žalosti, bolezni, skrbeh in bedi. Vzrok izpadanja las je lahko tudi naporno duševno delo.
Čim bolj napreduje civilizacija, tem več plešastih ljudi je na svetu. Redki lasje rasto na tenki koži, kakršno imajo nervozni in slabotni ljudje. Ljudje, ki imajo debelo kožo in močno konstitucijo, imajo večinoma goste lase. Človek ne zna jeziti las od jeze ali strahu, kakor nekatere živali dlako. Ta pojav vidimo samo pri duševno bolnih, kakor zatrjujejo psihijatri.
Človeka karekterizira frizura. Pri moških se ravna frizura mam po modi in bolj po instinktivni želji zakriti ta ali oni nedostatek na glavi, ali pa dati giavi drugačen izraz. Valovite, ondnli-rane ali gladko počesane lase imajo večinoma samo domišljavci, korektni, skromni moški se češejo enostavno. Kričeče frizure krase prazne glave. Umetniki in učenjaki nosijo dolge in razkuštrane ali pa lepo nakodrane lase. Nekateri ljudje zakrivajo pleše z lastnimi redkimi ali pa umetnimi lasmi, pametni ljudje jih pa nikoli ne skrivajo. Tudi po tem spoznaš človeka. Ženske frizure se ravnajo po modi,
po klobuku ali obleki, po razpoloženju, filmskih zvezdah, letnih časih itd. Pisati o njih bi bilo torej preobširno.
Kazanski zaklad
pred sodiščem
Včeraj smo poročali o zakladu, ki je bil 12 let zakopan blizu ruskega mesta Kazan. Poljak Ladislav Veteska bi bil moral dobiti po pogodbi od sovjetske vlade 20% vrednosti zaklada, ker je povedal, kje je zakopan, pa so ga boljševiki opeharili. Zato jih je tožil is trgovsko sodišče seinskega departe-menta v Parizu bi bilo moralo v soboto to zadevo obravnavati. Tožena je bila francoska banka de Lubersac, ki je posredovala med sovjetsko vlado n skupino ruskih emigrantov, ki so vedeli, kje je zaklad zakopan. Banka je jamčila, da bo nagrada v polni meri izplačana.
Tožitelji so zahtevali, naj jim banka izplača pol milijona kot prvi obrok nagrade v znesku več milijonov frankov. Obravnava je bila pa preložena m se bo vršila zadnje dni julija. Sodišče je namreč mnenja, da bi se mogli stranki ta čas mirnim potom poravnati. Vse kaže, da francoska banka, ki je igrala v tej aferi posredovalko, noče figurirati pred sodiščem kot oosre-dovalka v tej pustolovski zadevi.
čudni obredi
Mohamedanski svet se vsako lito spominja Mohamedovega rojstva in sicer na način, ki se zdi človeku druge vere nerazumljiv. Tudi letos se prično 28. julija v Maroku velike svečanosti (mu-lud), ki bodo trajale 26 dni in na katere se že sedaj pripravljajo. To je najpomembnejši mohamedanski praznik, ki privabi iz pustinje ne samo člane plemena Side Ben Aissa, katerim je zapovedano bičati m trpinčiti se, temveč rudi velike množice Maurov, ki si hočejo ceremonije vsaj ogledati.
Že v ranih jutranjih urah zapojo bobni m ljudi se polasti neka čudna ner-voznost. Med kričanjem in prepevanjem se zbero v dolgo procesijo, ki se napoti v glavno mošejo tako počasi, da rabi za kratko pot celih 8 ur. Le redki pridejo v mošejo, kajti pretežna večina se med divjim plesom biča in trpinči tako dolgo, da omaga. To je način proslave Mohamedovega rojstva. Starci in manj pogumni Mauri, ki se nočejo udeležiti divjih plesov, sede skoraj nagi na najbolj prisojnem kraju tako dolgo, da pod žgočim somcem omagajo. Drugi moški se pa slečejo do pasu, da se med plesom zbadajo z noži auli pa da jih dragi do krvi bičajo. Nekateri požirajo tudi ogenj m grizejo steklo, da jim teče kri rz ust, drugi se dajo pikati stnipemm tkačam, ki jih p rineš o na svečanost, zelo razširjen je pa tudi običaj piti tekočI vosek aH kako drugo razbeljeno tekočino.
Med ceremonijami jedo verski fanatika tudi surovo meso. Pri tem mečejo žive ovce visoko v zrak in ko padejo nazaj, planejo nande, jih raztrgajo m jedo še toplo meso. Da se prepreči prelivanje krvi, hodi po ulicah francosko vojaštvo, ki pa ne nastopa proti divjim ceremonijam, temveč varuje samo življenje Evropcev.
Če bt se točila.
—Z možem sva se ločila in zdaj mi plačuje toliko, da sem za silo preskrbljena.
— Veš, kaj bi si pa izgovorila jaz, če bi bila ločena? Zahtevala bi, naj prisodi sodišče možu otroke, meni pa avtomobil.
Pri včerajšnjem žrebanju državne večji dobitki:
razredne loterije so biH izžrebani naslednji
Premija 20.0000 Din srečka št. 92*234
80.000 Din srečka štev. 99.006
60.000 Din 40.000 Din 30.OOO Din 20.000 Din
»      » 2.655
»      » 84.623
»      y> 5.186
»      » 67.026
10,000 Din srečki štev. 57.421, 11.181
7*000 Din     »       » 24.684, 40.718 3.000 Din srečke štev. 26.351,40.501, 3.583, 70.221
Po 900 Din srečke štev.: 7.105, 9.423, 9.615, 23.573, 31.414, 39.118, 39.657, 58.213, 63.847, 65.130, 69.040, 77.264, 78.669, 82.862, 91.636, 99.415.
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
>%Ha1i og1asi<
V MESTU ZAGREBU oddam jako aktivno gostilno pod ugodnimi pogoji. Agentura M. Vincek i drug, Zagreb, Vlaška ulica 47. 2074
ENONADSTEOPNO HIAO
v kateri je gostilna in trgovina, v prometnem kraju, prodam. Bernard Potočnik, trgovina in gostilna, Krnica, pošta Gorje, postaja Bled. 2070
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tL
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
SVETLO SPALNICO
lepo, dobro ohranjeno, prodam. iMklošičeva cesta 28, pritličje, levo. 2069
GRAFOLOG IN HIROSOF N. Sadluckl v Ljubljani. Cita: karakter, prošlost, sedanjost, bodočnost. — Sprejema vsakodnevno od 9.—12. in od 2.—7. Personalna konsultacija traja okoli 1 uro. Daje vsakemu klijentu pismene nasvete, kateri morejo koristiti skozi vse življenje. Ostanem v Ljubljani do konca tega meseca, potem odidem v Maribor. Naslov: Ljubljana, hotel >Slon<, I. nadstr., soba št. 64. 2073
Modrocc
predeluje In očisti tirno praha aa speeljalnem stroJn samo
Rudolf Sever,
LJUBLJANA, Marijin trg 2
VAJENCA (pikolo) HOTELSKO SOBARICO
za večjo restavracijo, s hrano in stanovanjem, ter za Dalmacijo, sprejmem takoj. — Martin Lubej, Palače hotel, Kaste] Stari, Dalmacija. 2071
aaaisiaEiHEiĐE
ŽELEZNIH TRAČNIC, kompletno žago, 10—15 km, po 7 ali 9 kg, po 1 meter dolgih ter z 2 popolnima jarmenikoma ter odgovarjajočim strojem kupim. Ponudbe franko vagon železniška postaja na naslov: Pero Gnječ, Sjetlina kod Sarajeva, 2072
Najboljše tamburice
Farkaševega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja z jamstvom stara tovarna tamburic
Stjepan M. Gilg,
SISAK, 28, HRVATSKA. Cenik tamburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan s 3 zlatimi kolajnami.
Specijelni entel oblek in volan
francosLi sistem pri
Matek&Mikes, Ljubljana
(poleg hotela Štrukelj) »BREDAc žepni robci -m. Din 2.—. — vezenje zaves, pregrinjal in perila.
Namodernejše
(Prvovrstna Golesa
izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerwerke" iz Frankfurta in
(Prvovrstna prava
tvrdGl dom* (Peteline, £*iuhKanap £•*•     Mo edini mamtepnM tt«»««*«wtfc tecaren bo Slovenije
ieol
Urejuje Josip EnparW4č. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo m inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani,