SIEV.2C4.
F WM, v SOBOTO, flnc n. flecemlira 1921. Posamezna Mika stane 2 Din. LelO LU.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
za celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60
>4*1	
	
	' £ A1
y. />>*	r
	. . : :
	
jčem ti. 'Jm®'!	
	
iMI	L i M,
Cene Inseraiom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 ln Din 2 —, večji oglusl nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3-— ln 4—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlnina Mm v uoiovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulict 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski naroi
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Stranka slovenskega
Zbor zaupnikov SLS v Celju je bil pravi parlament slovenskega naroda. Na tem zboru je prišla do izraza resnična volja slovenskega ljudstva: da se po volitvah država postavi na temelj sporazuma med svobodnimi narodi Jugoslavije, da ima v tej državi Slovenija biti samostojna in enakopravna, da ima vladati povsod nepristranski in objektivni zakon, da ima med narodi in stanovi vladati notranji mir in solidarno sodelovanje za skupni blagor, da je ljudska volja suverena,
SLS je v Celju 11. t. m. po svojem načelniku in svojih zaupnikih izrazila tista načela, ki jih je zastopala od svojega postanka. SLS se ne smatra za stranko v ozkem pomenu te besede, ampak za predstaviteljico celokupnega slovenskega naroda, kolikor je ostal zdrav, moralno nedotaknjen in zvest svojemu narodnemu bistvu, svoji veri in svojim narodnim idealom. Zato postavlja SLS interese celega naroda nad kakšne ožje interese in svojo politiko usmerja po tem, kaj zahteva politična samostojnost, kulturni napredek in bodočnost slovenskega ljudstva. Potem ko je premagala tiranijo avstrijske protiljud-ske birokracije, strla oderuštvo in izkori-ščevalstvo domače klike, ki je sesala kri našega kmetsko-delavskega ljudstva, je ustvarila vse predpogoje za osvoboditev Slovenije od jarma tujega naroda, nato pa v novi jugoslovanski državi dvignila prapor, na katerem stoji zapisana samovlada delovnega slovenskega ljudstva, ki hoče živeti v eni skupnosti s Srbi in Hrvati ter drugimi narodi v državi samo kot svoboden, enakopraven, samosvoj narod! In cela država more biti samo zveza svobodnih narodov in zadovoljnih stanov, kjer nihče ne sme vršili nadvlade, nihče drugega izkoriščati in nad njim izvajati kakšno »nacionalno«, vojaško ali stanovsko diktaturo. Proti skrajni desni in skrajni levi: to je geslo Slovenske ljudske stranke!
Vsak, kdor je sam videl in opazoval naš zbor zaupnikov, lahko pove nasprotnikom, da ni tako močne, pa tudi ne na-znotraj tako edinstvene stranke, kakor je SLS, ki v tem predstavlja slogo in moč svojega naroda, ki se ni dal razmajati in raztrovati po različnih goljufivih povojnih geslih. Koliko se je pisalo n. pr. o nekakšni »kapitalistični« in »boljševiški« struji v SLS, toda, kakor vselej, se je tudi v Celju pokazalo, da je ni idejno tako trdne in kompaktne stranke, kakor je naša, kjer se najrazličnejši duhovi, talenti, individualne usmeritve, socialni pogledi v posameznih vprašanjih itd. združujejo v eno samo strugo krščanskega mišljenja in prepričanja: da moramo vsi stanovi delati, trdo in koristno delati, in drug drugemu pomagti, da zgradimo družbo na temelju socialne pravičnosti in večnoveljavnih moralnih načel, ne pa po načelu volkov, ki drug drugemu odjedajo plen, kjer močnejši izkoriščajo in tlačijo slabejše, in kjer vsi drug drugega samo sovražijo.
Kakor so se izkazale za neumne vse pripovedke o kakšnem razdoru v SLS glede na socialni program, tako so se razletele v nič tudi nade, da bi se mogle vrste SLS razmajati z geslom: ali monarhija ali republika. SLS stranka lahko pokaže na vso svojo preteklost, na svoj nikdar ne izpremenjeni program, na svoje načeloma že od prvega dne njenega postanka jasno fiksirano stališče: da mora v državi vlndati edino volja ljudstva, ki jo predstavnik države nazunaj reprezentira, pa naj se potem imenuje monarh ali predsednik ali kakorkoli. Vse je odvisno od volje ljudstva: vladar, vladavina, ustava, zakoni: kar in kakor ljudstvo hoče, to mora biti, to je zakon, lo jc sveto in temu se mora vsak in vse ukloniti! To je najvišje državnopolitično načelo SLS. Mi imamo laliko za predsednika republike Radiča ali Prepeluha, toda če ta republika ne bo ljudske volje smatrala za vrhovno, čc bo republika služila samo za to, da si nekateri nabašejo svoje žepe, če bo centra-. !istično urejena, da bo jamčila nadvlado enega naroda, bo ravnolako malo vredna kakor jc monarhija, če pod njenim plaščem goljufajo državo in odirajo ljudstvo
Pašiči in Markoviči. Takih laži-republik imamo dosti n. pr. v Južni Ameriki, kjer so vse republike v rokah par miljonarjev in bankirjev. Mi hočemo resnično ljudsko državo, ne pa kakšne sleparske firme nad njo, naj bo ta sleparska firma monarhistična ali republikanska. In ker naše ljudstvo to razume, ne bo šlo na lim ljudem, ki krošnjarijo danes z eno, jutri z drugo robo, samo da bi mandat vlovili in si z belgrajskimi dinarji postlali v Sloveniji mehko posteljico.
Kakor je povdaril v Celju načelnik SLS, stoji v sedanjem momentu na dnevnem redu usoda slovenskega naroda, njegova samostojnost, njegova bodočnost. Zato se ne bodo SLS oklenili kakor prej tudi slej le naš kmetski, delavski in obrtniški stan, ki to bodočnost tešejo z delom svojih žuljavih rok in živo zanjo čutijo,
marveč tudi naše slovensko razumništvo, ki mu je drag slovenski jezik, slovenska kultura, svoboda slovenstva. Diktatura zloglasne trojice PPŽ ogroža obstoj, razvoj in bodočnost slovenstva, podira temelje svobode, pravice, reda in demokracije, uničuje zdaj celo že svoboščine znanosti, vseučilišča, ubija, kar jc inteligenca priborila svojemu narodu v desetletjih in desetletjih borbe za temeljnje človečanske in državljanske pravice. PPŽ hoče ponižati inteligenta za hlapca in biriča tiranije. 8. februarja naj pove celokupni naš narod od kmetiča in dclavca do vscučili-škega profesorja, da si ne da odvzeti svoje pravice do svobodnega razvoja, do kulturnega razmaha in gospodarskega napredka, do samostojnosti kot narod, ki jc majhen, a je žilav in značajen!
Volitveni ukrepi PP vlade.
STANOVANJSKI VLADNI UKREP ZA PliOVOCIRANJE TOŽBA MEJ) HIŠNIMI POSESTNIKI IN NAJEMNIKI. - VOLIVNI FONDI.
Belgrad, 12. dec. (Izv.) Ministrski svet je imel sejo, na kateri je razpravljal o podaljšanju stanovanjskega zakona, čigar moč poteče s 1. januarjem 1925. Minister za socialno politiko, čeprav je pravnik in je bil celo pravosodni minister, ni vedel, ko je predlagal ministrskemu svetu, da izda uredbo s kraljevim podpisom, da' se po ustavi ne morejo uredbe izdajali, čeprav je to znana stvar. Raditega je tak predlog Gjuričiča, ki kaže strašno pravniško neznanje, predmet dolge razprave. Gjuričičev predlog je bil odbit in sprejet predlog, da se izda policijskim oblastem nalog, da mora ostati stanovanjski zakon do 1. maja 1925 v veljavi. Sodišča se ne bodo tega odloka držala, ker je v nasprotju z ustavnimi določili. Lastnike hiš bedo najemniki tožili radi zvišanja najemnin in radi deložiranja. Vlada misli po policijskih oblastih doseči, da vse razsodbe o deložacijah preprečijo. Na ta način ne bodo mogle policijske oblasti vršiti deložacij. Najemniki, katerih usoda
bo negotova, ker ni več zakona, bodo vlagali pritožbe. Pravosodno ministrstvo bo v dogovoru s policijsko oblastjo zavlačevalo pritožbe do 1. maja 1925; Na ta način se ustvarja v državi kaotično stanje in znači flagrantno gaženje ustave in vseh postavnih zakonov v državi.
Finančni minister je obvestil ministrski svet, da dobi naša država za december t. 1. na račun reparacij 3 milijone 35 tisoč zlatih mark. Vlada je odločila, da odstopi pol milijona zlatih mark privatnikom, ostalo bo pa za ministrstva. Največ je oddanega mlriistr&tvima za promet in za šume in rude. Od Vsote za ministrstva za šume in rude ne bosta imela država in ljudstvo nobene koristi ampak se bo porabilo v agitacijske svrhe samostojnih demokratov v Sloveniji. Kar se tiče pol milijona za zasebne nabav-ke, bo tega deležnih par režimskih pristašev. Od te vsoto je votiranih 20 tisoč za belgrajsko vseučilišče.
NOVA STRANKA V VOJVODINI?
Sombor, 12. dec. (Izv.) V vojvodinski h krogih se mnogo govori o osnovanju posebne gospodarske politične skupine med industrijci, obrtniki in lo še pred voltvami. Nastopili bodo z geslom: Mnogo delaj, ne kradi, ne politiziraj! V svojem programu zahtevajo zgraditev prog v Vojvodini, iz-suševanje poplavljenih krajev, reguliranje rek, zidanje novih tovaren, elektrifikacijo vasi itd. Na čelu tega gibanja se nahaja Balič, predsednik gospodarskega društva v Somboru.
KANDIDATURE 3LVŽARSKE STRANKE.
Subotica, 12. dec. (Izv.) Mažarska stranka je že končala s postavljanjem kandidatov. Kandidati so skoro povsod isti, kar pomeni, da ima zelo malo upanja na uspeli.
VOLIVNA POGAJANJA V VOJVODINI.
_ Sombor, 12. dec. (Izv.) Tukaj so se vršili dogovori med Davidovčevci, Bunjevci in zemljoradniki o postavljenju skupnih list.
URADNIŠTVO PROTI PP.-REŽI.MU.
Belgrad, 12. dec. (Izv.) Društvo državnih uradnikov je sklenilo, da se vrši dne 11. jan. v Ljubljani uradniški kongres, na katerem bodo zavzeli stališče, ki ga nameravajo zastopati 8. februarja, ako vlada uradništvu ne plača razlike od septembra in ako ne bo vsako leto postavila v proračunu 100 milijonov za graditev uradniških stanovanj.
OBLJUBA FINANČNEGA MINISTRA.
Belgrad, 12. dec. (Izv.) Predsednik uradniškega društva ,vseučiliški profesor Antonijevič je bil pri finančnem ministru radi izplačila razlik uradniških plač še pred božičnimi prazniki. Finančni minister je obljubil, da se bo izplačala razlika katoličanom do 25. dec., pravoslavnim pred 7. januarjem. Obljubil je, da bo stopil v dogovor z gradbenim ministrom Uzunovičem, da se pospeši rešitev vprašanja o zgraditvi uradniških stanovanj.

Belgrad, 12. dec. (Izv.) Državni odbor je danes nadaljeval svoje delo. Določili so za vse pokrajine na predlog dr. Mačka referente in koreferente. Pregledali bodo sezname predsednikov volivnih odborov, ki so sestavljeni in bodo o tem poročali državnemu odboru, kakor tudi o načelih, ki so jih vodili pri postavljenju volivnih predsednikov. Referent za Srbijo in Črno goro je Mihajlo Jovanovič, predsednik kasacij-skega sodišča v Belgradu; koreferent Marko Radulovič, predsednik višjega sodišča v Podgorici; za Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino dr. Aleksander Badaj, predsednik stola sedmerice v Zagrebu; koreferent Nikola Stojkovič, predsednik apelacijskega sodišča; za Bosno in Hercegovino dr. Tugo-mir Alavpovič, predsednik višjega sodišča v Sarajevu; za Slovenijo in Dalmacijo dr. Josip Hohnjec, koreferent dr. Okreiič, podpredsednik stola sedmerice, oddelka B za Slovenijo, Dalmacijo in Hrvatsko v Zagre. bu. — Na seji je bil prečitan akt demokratskega disidenta poslanca popa Trajka Arsica, ki je zahteval za kumanovsko okrožje četrtega poslanca in sicer so po njegovem mišljenju v tem okrožju nekatera nova sela in misli, da je torej število prebivalstva narasli o. Poročevalca za statistiko dr. Laza Kostič iu Andrej Jug sta izjavila, da smatrata, da se ni nič spremenilo slanjo prebivalstva in da se po njiju mišljenju ne more v kumanovskem okrožju povečati število poslancev.
Džemijetsko glas.So
Belgrad, 12. dec. (Izv.) Notranji minister je danes izdal naredbo, s katero se ustavi nadaljnje izhajanje džemijetskegn lista llak v Skoplju. Istotako bo začel vstavljati tudi druge opoziciomlne liste.
Hak je bil raditega ustavljen, ker je dže-mijet napravil sporazum z neodvisnimi radikali in Davidovičevoi, o katerem so včeraj razpravljali Davidovič, Polrovič in Fer-had beg Draga.
POGAJANJA MED HRSS IN DAVIDOV IČEVCL
Subotica, 12. dec. (Izv.) Že nekoliko časa se vrše volivna pogajanja med Davi-dovičevci in HRSS. V imenu demokratov se pogaja Milan Popovič s krajevno organizacijo HRSS. Pogajanja potekajo zelo povolj-no in je upati, da pride do sporazuma. Odposlanci HRSS so odpotovali v Zagreb, da dobijo od vodstva navodila.
L0VREK0VIČ PRI PAŠIČU.
Belgrad, 12. dec. (Izv.) Nocoj je Pašič sprejel disidenta HRSS Lovrekoviča in se z njim dolgo razgovarjal.
UČITELJSTVO SE OGLAŠA.
Belgrad, 12. dec. (Izv.) Tu se bo 14. t. m. vršilo prolestno zborovanje belgrajske-ga učiteljstva. Nastopilo se bo proti odpuščanju in preganjanju učiteljstva od strani prosvetnega ministrstva.
VOLIVNO GIBANJE V JUŽNI SRBIJI.
Skoplje, 12. dec. (Izv.) Sem sta prispela na agitacijskem potovanju Ljuba Davidovič iu Nastas Petrovič.
KOMUNIKE GRAFIČNEGA DELAVSTVA.
Zagreb, 12. dec. (Izv.) Zveza grafičnih delavcev je izdala komunike, v katerem pravi med drugim: Delavci, ki so v začetku predlagali, da se dosedanji tarif podaljša za poldrugo leto, so končno pristali na to, da se tarif podaljša samo do konca !. 1925. in to radi tega, ker se tarif na podlagi $ 83 ne more za več, podaljšati. Delodajalci so tudi to odklonili in kategorično izjavili, da § 83 za nje že od junija 1924 več ne velja. Delavci so nato izjavili, da v tem slučaju § 83 zanje tudi sedaj več ne velja. Treba je poudariti, da se je že na letošnjem kongresu delodajalcev v Sarajevu sklenilo, da se sedanji tarif na podlagi § 83 v nobenem slučaju ne sme podaljšati. Delodajalci gotovo na to podaljšanje ne bi niti mislili, če ne bi prišel moment, s katerim niso računali, namreč volitve. Sedaj jim je postalo neprijetno, da bi prekinili, zato so predlagali, naj se sedanji tarif podaljša do konca junija 1925, ko bo volivna borba že končana, da bi tedaj v času, ko bo najmanj dela, poskušali vsiliti svoje pogoje. Umljivo je, da tudi grafični delavci ne morejo oslati prekrižanih rok in čakati, da se jim nastavi nož na grlo. Zato si bodo izbrali čas, ki je zanje najugodnejši. V ta namen so napravljeni odločni koraki, da se položaj v najkrajšem času razčisti. Ako delodajalci ostanejo pri svoji odločitvi, odklanjajo gra-fični delavci vso odgovornost za posledice. Upamo, da bodo delodajalci, od katerih so nekateri že pričeli z odkrito akcijo in odpovedali vsemu svojemu osebju, spremenili svojo odločitev in odstranili nevarnost, da preneha izhajati časopisje v volivnem času, ko je najbolj potrebno. Delavci ne morejo več popuščati.
ALBANSKI UPORNIKI P0ŽIGAJ0.
Virpazar, 12. dec. (Izv.) Skadrske oblasti so pričele požigati hiše nasprotnikov Fon Nobijevega režima. Taiko je bila zažgana hiša znanega Hasan beg Bušučija.
TAKSE ZA VIZUME.
Belgrad, 12. dec. (Izv.) V zunanjem-ministrstvu se je danes vršila konferenca med načelnikom konzularnega oddelka dr. Markovičem in ravnateljem posrednih davkov Robičekom o vizumih in visokih taksah. Sprejel je bil predlog, ki so ga predlagalo druge države, da znaša taksa za vizume za več potovanj 10 zlatih frankov, za odhod in vrnitev 5 frankov, za tranzit I frank.
TISKOVNI ZAKON JE ODGODEN. — VLADNA VEČINA SE KRHA.
Rim, 12. dcc. (Izv.) Vladni načrt tiskovnega zakona postaja usoden za vlado in njeno večino. OdklonUa ga je celokupna nefašistovska javnost, a tudi v vladni parlamentarni večini se je dvignil proti njemu najodločnejši odpor. Odklonili sta ga demokratična in liberalna skunina, a tudi znaten del fašistovskih poslanccv, posebno tisti, ki so časnikarji. Vlada je bila prisiljena, da odgodi razpravo o tiskovnem zakonu do prihodnjega zasedanja v februarju 1925. Notranji minister Fcder-zotii ic dal v pogovoru s posl. Ducosom
razumeti, da vlada nikakor ne bo vztrajala na določbah, ki vzbujajo največ odpora. Iz Mussolinijeve okolice istotako zagotavljajo, da Mussolini s tiskovnim zakonom ne namerava združiti vprašanja zaupanja. — Opozicijski listi pišejo, da se je notranja kriza vladne parlamentarne večine ob tiskovnem zakonu znatno poglobila in razširila.
MUSSOLINI O ZUNANTT!I VPRAŠA-NJIH V SENATU.
Rim, 12. dec. Senat te dni razpravlja o proračunu zunanjega ministrstva. V včerajšnji seji je odgovarjal na vprašanja, ki so jih bili v razpravi sprožili razni govorniki, ministrski predsednik Mussolini. Predvsem se je pečal z izselniškim vprašanjem kot enim najvažnejših vprašanj za Italijo. Prebivalstvo Italije se pomnoli vsako leto poprečno za 446,000 duš; dočim je štelo začetkom 19. stoletja komaj 22—25 mili;onov, jih šteje danes 41 milijonov; 8 milijonov Italijanov živi raztresenih širom sveta. Nesorazmerje števila prebivalstva z obsegom dežele je uorav strahotno. Kljub temu pa ne bi nikdar priporočal kake malthusianske propagande, nasprotno bi vsak tak poizkus s policijskimi sredstvi zatrl. Tudi se ne more in ne sme mislili na vojno za osvojitev novih ozemelj za kolonizacijo. Ostane le izseljevanje. Nato poroča Mussolini o mnogostranskih prizadevanjih vlade, da olajša emigracijo in moralno in gmotno podpre italijanske izseljence. Opozarja zlasti na težki udarec, ki je zadel italijansko izseljevanje po omejitvenih določbah Združenih držav. — Govoreč o državnih dolgovih in reparacijah je Musolini naglasil, da ima Italija danes za tisoč milijard lir zndolčnic. Opozarja, kako zelo so zavezniki Nemčiji olajšali in znižali breme reparacij, med drugim tudi na škodo Italije, ki je doprinesla v vojni toliko žrtev. Nemčija je odplačala Italiji na račun reparacij v denarju in dobavah do 31. avgusta t. 1. nekaj nad 400 milijonov zlatih mark ali 2 milijardi lir. Potem se je pečal Mussolini z genovskim protokolm in izjavil svoje dvome o uspešnosti razorožitvene akcije. Če se resnično hoče mir, treba odpravili vzroke vojne; a če se vodi politika monopolizncije surovin, se s tem ustvarjajo vzroki za vojno.
OPOZICIJA V ZBORNICI PROTI MILICI.
Rim, 12. dec. V včerajšnji seji poslanske zbornice je kombatentski poslanec Pi-vano ostro napadal milico in zahteval, da se razpusti. Ker je v svojem govoru omenil, da je bil fašislovski pohod na Rim mogoč samo zato, ker je ž njim soglašala armada, je vojni minister Di Giorgio razburjeno zavrnil govornika, češ da se vojska ne meša v politiko in izpolnuje le povelja civilne in ustavne oblasti.
POGODBA S »SINCLAIRJEM« RAZVELJAVLJENA.
Rim, 12. dcc. V poučenih krogih zatrjujejo, da se je pogodba med gospodarskim ministrstvom in družbo »Sinclair« za izkoriščanje mineralnih olj in plinov v Italiji razveljavila. To se je zgodilo zaradi ostre opozicije proti tej pogodbi (s katero so zvezane razne nečedne afere fašistov-skih veljakov) v vladni večini sami.
Ljubljanska univerza in Slovenci.
(Misli ob petletnici.)
Ko so se svoje čase vozili naši akademiki s počasnimi poštnimi vlaki v Gradec in na Dunaj, se jim je porajala misel: Čemu se moramo voziti tako daleč s temi počasnimi vlaki, po tujih krajih, v tuje mesto? Ali ne bi mogli doma postaviti svojo Almo mater? Ali ne bi mogli ostati doma in ne bi nosili svojih mladih moči v tujino?
Slovenci so se v petdesetih, šestdesetih letih začeli zavedati, da so tudi narod. Rodila se je nacionalna zavest in najpro-svitlenejši so videli, da je smoter narodnosti narodna kultura. Kdor hoče biti res nacionalen, res delali za narod, mora ustvarjati in razširjati narodno kulturo. Tako je poslala univerza zahteva slovenskega naroda in njegovega kulturnega razvoja.
Kar so razmišljali naši akademiki, za kar so se poležali najodličnejši sinovi slovenski, to se ,je zgodilo. Komaj je padel raz nas jarem tujstva, ko smo svobodno zadihali, smo že v prihodnjem letu prevzeli bivši dvorec in vanj postavili kulturno središče Slovenije, našo Almo mater. Tega je pet let in temu prazniku so posvečene te vrstice.
*
Kdor bi hotel opisati pomen in uspeh naše mlade univerze, bi moral popisati precej strani. Vsa slovenska kultura je dobila v njej svoje središče. Jaz se omejim
samo nn nnivrr/neišf«
" -lt-.i ----- .i- *
Ko dovrši mlad osemnajst- devetnajst-leten fant gimnazijo, ko pogleduje za no-
NEMIRI NA VSEUČILIŠČU V MILANU.
Milan, 12. dec. (Izv.) Pri otvoritvi novega milanskega vseučilišča je prišlo do izgredov. Ti izgredi so baje nastali radi tega. ker jih je bilo povabljenih k otvoritvi več, kakor je prostora v slavnostni dvorani. Več sto akademikov ni moglo noter. Prosvetni minister senator Časti je bil v svojem govoru večkrat prekinjen. Močni oddelki karabinjerjev so vdrli v dvorano, kjer so kipi, in na dvorišče Sforzinega gradu, kjer se je vršila slovesnost, in so odstranili razgrajače.
ATENTAT NA FARINACCIJA.
Rim, \2. decembra. (Izv.) Atentat na lašistovskega vodjo Farinaccija je bil izvršen z revolverjem. To je dokazala preiskava preluknjane šipe na avtomobilu.
BOJ PROTI KOMUNIZMU.
Pim, 12. decembra. (Izv.) V političnih krogih se širi vest, da se bodo zbrali te dni ministri vnanjih zadev vseh velikih in malih držav ra konferenco, kjer bi se posvetovali o skupnih ukrepih proti boljše-viški nevarnosti.
London, 12. decembra. (Izv.) Vlada je preklicala od bivše vlade na državno pravdništvo izdano naredbo, s katero je bilo ustavljeno sodno postopanje proti komunističnemu uredniku Camobellu.
Pariz, 12. decembra. (Tzv.) Komunistične delavske organizacije so napovedale za danes protestni shod proti izgonu komunistov iz Francije. Vlada je shod prepovedala.
CHAMBERLAIN SE VRAČA V LONDON.
Rim, 12. dec. (Izv.) Angleški minister Chamberlain je danes opoldnp odpotoval v London.
HERRIOTOVA BOLEZEN.
Pariz, 12. decembra. (Izv.) Herriot je zaradi bolezni zadržan, da ne more sprejeti Chamberlaina pri njegovem povratku v London.
Pariz, 12. dec. (Izv.) Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Herriota je neizpremenjeno. Herriot je še vedno v postelji.
ČESTITKE DR. HAINISCHU.
Dunaj, 12. decembra. (Izv.) Predsedniku dr. Hainischu so k njegovi ponovni izvolitvi čestitali še predsednik francoske republike Doumerge, japonski princ-re-gent, državni upravitelj Horlhy in generalni komisar dr. Zimmermann.
BARON CHLUMECKY UMRL.
Dunaj, 12. decembra. (Tzv.) Včeraj je umrl bivši delgeletni predsednik staro-avstrij. parlamenta baron Chlumecky v visoki starosti 99 let.
OSTAVKA NEMŠKE VLADE.
Berlin, 12. decembra. (Izv.) Kabinet je sklenil izročiti predsedniku Ebertu začetkom prihodnjega tedna svojo ostavko.
OBOROŽENA NEMČIJA.
Berlin, 12. decembra. (Izv.) Iz Pariza poročajo, da je objavil neki angle"ki list vsebino poročila zavezniške kontrolne komisije nad razorožitvijo v Nemčiji. Poročilo komisije baje ugotavlja, da kontrolna
vim življenjem, ko gleda, kje bi zastavil svoje mlade moči, je dostopen vsem vplivom in kdor ga dobi v teh lelih ter si pa zna pridobiti, ta je usmeril fanta na hoteno pot. Tako so hodili sinovi naših gora v tujino; odšli so sinovi — vrnili so se tujci. In le malo jih je bilo, ki so se v tujini združili in oslali Slovenci, a še cd teh so se mnogi vrnili z ženami — tujkami, ki navadno niso mogle vzljubili naroda, v katerem se niso rodile. Inteligenti so se vrnili učeni, izikušeni; njihove mlade moči pa so ostale v tujini. Pa tudi vsa slovenska javnost je bila v tistih letih neorientirana. Slovenci so komaj začeli malo poglabljali svojo nacionalno zavest in se boriti za svoje nacionalne pravice, dočim so Nemci, domači v svoji hiši, prišli že na druga vprašanj bolj občečloveškega in socialnega značaja. Na dnevnem redu so bile zahteve enakosti, bratstva, svobode tiska itd, In pri teh gospodarsko političnih in socialnih vprašanjih so mnogi Slovenci omahovali Na eni strani se je bila borba Slovencev in med narodnostnimi in človeškimi principi, drugih Slovanov za priznanje enakopravnosti v narodnem oziru, na drugi strani pa skupna borba ponižanih in razžaljenih proti veleposestnikom in plemičem. Tu so mnogi Slovenci zapustili svoj narod in uskočili v nemški tabor.
Najhujši je bil v narodnem oziru pritisk nemških birokratov, ki so hoteli na vsak način ubiti narodno zavest. Pritiskali so z gmotnimi sredstvi, podkupovali in zapirali vrata slovenskim inteligentom in uradnikom. Slovenskega uradnika in inte-lipenta so preganjali, dokler ga niso uničili. In marsikdo je zamenjal slovensko dušo z vsenemškim plaščem. — Danes pa prihajajo mladi fantje, polni zanosa, k naši Almi mater. Niso se zaslonj najboljši mož-
komisija ne more izreči svojega končno-veljavnega mnenja o stanju oboroženosti v Nemčiji, ker je nemška vlada delo komisije ovirala. Zato kontrolna komisija ne more pripomniti, da se poveri nadzorstvo nad razoroževanjem Nemčije Društvu narodov. Nemčija ima poleg redne armade še 100.000 vojaško organiziranih stražnikov. Nemška armada je popolnoma organizirana in Nemci tndi niso "ničili strojev za izdelovanje orožia. — Berlinski listi smatrajo to poročilo za izmišljeno. Nasprotno pa poroča pariški »Matin«, da je francoski vnanji urad res prejel tako poročilo, vsled česar francoska vlada ne bo mogla zagovarjati takojšnje izpraznitve Porenja.
IZ OGRSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 12. dec. (Izv.) Na včerajšnji seji narodne skupščine je bd sprejet poslovnik t'idi v podrobnostih. Ker stopi novi poslovnik v veljavo z novim zasedanjem, je bilo prebrano pismo državnega upravitelia, s čemer je prvo zasedanje narodne skupščine zaključeno in je drugo zasedanje sklicano za danes,
OGRSKI PRORAČUN.
Budimpešta, 12. decembra (Izv.) Ogrski državni proračun izkazuje za leto 1924-25 756,582.030 milijonov zlatih kron stroškov in 656,651.530 milijonov zlatih kron dohodkov.
NADZOROVANJE RAZOROŽITVE.
Rim, 12. decembra. (Izv.) Listi poročajo, da je Društvo narodov določilo predsednike kontrolnih komisij za nadzorovanje razorožitve v premaganih državah. Predsednik komisije za Nemčijo je Francoz, za Avstrijo Italijan, za Bolgarijo Šved in za Ogrsko Anglež.
DELAVSKI VODITELJ GOMPERS BOLAN.
Washirgton, 12. decembra. (Tzv.) Znani delavski voditelj Gompers je hudo bolan. Vesti o njegovi smrti so preuranjene.
HUDA MEGLA V LONDONU.
London, 12. dec. (Izv.) London je že
tretji dan v gosti megli. Zadnjih 50 let ne pomnijo tako goste megle. Razlika med dnevom in nočjo je izginila in promet se vrši z največjimi težavami. Električne svetilke gorijo neprestano. Reflektorji jačajo cestno razsvetljavo. Računa se, da zviša dnevna razsvetljava stroške za 100 tisoč funtov šterlingov. Plovni promet na Temzi počiva. Zgodilo se je mnogo nerreč, dve celo smrtni. Trčila sta dva avtobusa, pri čemer je bilo ranjenih 16 oseb. Zračni promet s celino je ustavljen. Borza je zaprta. Javna varnest je vsled goste megle zelo zman:šana. Število vlomov in žepnih tatvin se je zelo povečalo. V City (to je stari del londonskega mesta) je bilo vlomljeno v juvelirsko izložbo in ukradene zlatnine za dva tisoč funtov šterlingov. Policija je dobila na tisoče prijav o žepnih tatvinah.
POŽAR V ARHIVU.
Sovilla, 12. dec. (Izvir. V poclopiu, v katerem se nahajajo znameniti indijski arhivi, je izbruhnil požar, ki je povzročil občutno škodo.
NESREČE. Manfredoma, 12. dec. (Izv.) V ?alivn Manfredonia, nedaleč od obrežja, je vodni vrtincc prehitel ribiški čoln in ga preobrnil, Posadka treh mož je utonila.
Lonate Pozzolo, 12. dec. (Izvir.) Na tukajšnjem letališču sta trčila dva Bleriot-aeroplana. Z višine 100 m sla padla na tla in se popolnoma razlila. Oba pilota, Da Reggi in Basevi, sta se ubila.
Newyork, 12. dec. (Izv.) V zalivu San Diego je padel v morje vojaški hidroplan. Mrtve so štiri osebe, tri pa težko ranjene, Budimpešta, 12. dec. (Izv.) Iz Segadi-na poročajo, da sta v bližini Mako trčila osebni in delavski .vlak. Trije potniki so težko ranjeni.
Sestavljanje nemške vlade.
Nemike stranke se po izidu volitev v | državni zbor bavijo s sestavo nove vladne večine.
V prejšnjem parlamentu je vladala koalicija med centrumom, nemško ljudsko stranko in demokrati; socialni demokrati so jo kot lojalna opozicija od časa do časa podpirali predvsem v vprašanjih zunanje politike in kadar je šlo proti desničarski reakciji. V sedanjem parlamentu bi te stranke razpolagale s sledečimi glasovi: 68 (centrum) + 50 (nemška ljudska stranka) -f 32 (demokrati) = 150 glasov od 4S9, kolik or jih šteje ves parlament, to se pravi veliko premalo za večino, če ne vpo-števamo 130 socialnodemokratskih glasov, ki pridejo "na tehtnico samo od slučaja do slučaja.
Drugo možnost tvori koalicija iz čisto demokratskih strank, to je: centrum, demokrati in socialni demokrati, to je 68 + 32 -h 130 = 230 glasov od 489, torej še vedno ne večina, čeprav bi mogla ta koalicija računati na podporo nekaterih manjših strank, ako bi nastopila z jasnim programom in pod odločnim vodstvom. Ta. koalicija bi imela tudi največ simpatij v inozemstvu.
Tretja možnost je takozvana velika i koalicija, to je, socialni demokrati, demokrati, centrum in nemška ljudska stranka, ali 130 + 32 + 63 -f 50 = 280 glasov, to je, trdna večina. Ta blok pa zadeva na zelo velike težkoče zaradi svoje nehomo-gennosti; zlasti je težavno, ali skoro izključeno sodelovanje socialnih demokratov z nemško ljudsko stranko, ki se nagiba na desno.
Zadnjo možnost tvori takozvani meščanski, boljše rečeno, desničarski blok, to je: nemški nacionalci z nacionalnimi socialisti, nemška ljudska stranka in bavarska ljudska stranka, toda le, če bi se jim pridružil centrum. To bi bilo 120 + 14 + 50 + 19 + 68 = 253 ali pa celo 268 glasov, ako vštejemo še nekatere male stranke. Toda čisto izključeno je, da bi se Centrum pridružil tej kombinaciji, ki bi bila za Nemčijo zlasti v zunanjepolitičnem oziru skrajno škodljiva. Tudi bi ta koalicija ne odgovarjala dejanskemu rezultatu volitev, ki so pokazale, da se nemško ljudstva odvrača tako od skrajne desne kakor od skrajne leve. Tudi konservativno
je borili dolga leta za univerzo: vedeli so, da je univerza kos domovine in da je v mladini bodočnost. Danes lahko z veseljem gleda o na sadove svojega truda.
Naša univerza ima prvo in največjo zaslugo, ker je slovenska ne samo po naslovu, marveč še bolj po svojem duhu. Pa tudi indirektno pospešuje univerza ugled Slovenstva. Na našem zavodu imamo mnogo učenjakov, katerih znanstveni izsledki se upoštevajo po vsem kulturnem svetu. Nima vsaka univerza toliko znanstvenih moči in ne more pokazati tolikih uspehov, kakor naša še mlada po tej kratki debi. To vse nam jasno kaže, kako zelo je bila potrebna njena ustanovitev. Ugled v znanstvenem svetu pa tudi poveča ugled v pol i ličnem oziru. Če ne bomo mogli doseči s številno močjo uspehov v korist zasužnjenim bratom, jih bomo podpirali v kulturnem oziru in s kulturnim ugledom.
Imamo pa še mnogo drugih korir.ti cd naše univerze. Koliko nadarjenih dijakov, kateri bodo dosegli res velike uspehe, bi moralo ostali den a, ali pa bi re potopili v ubi'ajcte forme pisarniške karilcre! io so osebe; za splošno slovensko kulturo pa je univerza sploh neobhodno potrebna. Narod, ki nima zavoda in nima moči, katere bi po svojem ustroju in namenu imele nalogo razširjati kulturo, ne more napredovati. ln v tem oziru moram pohvalno omenili delo Akademskega socialno pedagoškega krožka, ki ie organiziral in vodi delo Ljudske visoke šole< . Kakor je potrebno narodu, da ima univerzo, ce hoče biti res samostojen in kulturno neodvisen, tako potrebuje tudi visoko šolo, ki izobražuje in z izobrazbo osamosvaja najširše plasti naroda. Ljudska visoka šola ima parolo: >Iz naroda za narod.« Akademiki imajo nalogo, da se poleg svojih strokovnih vprašanj
pečajo tudi s kulturno-secialnimi vprašanji kot so: izobrazba naroda, položaj kmeta, delavca, mladinskp skrbstvo, umetnostna vzgoja itd.. In s temi vprašanji se peča ravno omenjeni Akad. soc.-ped. krožek na svojih ožjih sestankih in v poljudnih predavanjih pred širšim krogom, to je pri predavanjih »Ljudske visoke šole«. Znanost ni sama sebi namen, ampak hoče, da se- razširi in praktično uporabi.
Prava izobrazba je pa vedno zvezana z visoko etično kulturo. Naš narod pričakuje, da ga bodo vodili njegovi voditelji ne samo po poti znanstva, marveč tudi k etičnim dobrinam. Tudi v tem oziru ni zastala naša univerza.
Naš narod se dolgo ni zavedal svojega dostojanstva, svojih pravic do obstoja, šele pod vplivom raznih revolucij se je začel narodnostno organizirati. Spoznal pa je, da I je njegovo sredstvo obstoja in njegov cilj naredna kultura. Narodna kultura pa ni mogoča brez centralnega središča, iz katerega prihaja inicijativa, avtoriteta in skupno vodstvo. To središče so videli v univerzi. Zato so se borili zanjo. Dosegli so, kar so želeli in danes praznuje naša Alma ma-1 ter svojo petlctnico. 0 priliki te petletnice lahko pokaže univerza, da je izpolnila vse ! naloge, ki so ji bile slavljene. Postala je shramba narodnih svetinj, odkoder bo vedno prihajala nova pobuda za čim višjo kultumost. Poklala je simbol in ^učiteljica slovensko mi?li in slovenske govorice. Postala je torišče vseh kulturnih teženj v znanstvenem, prosvetnem in etičnem oziru. Nadela si je veliko nalogo in naredila že veliko delo v kulturnem, zlasti pa narodnem območju. Tega se spomnimo ob petletnici, da bomo vedeli ceniti to ustanovo po njeni vrednosti 1	B.
krilo centra ni za tako kombinacijo, dasi jo nemški nacionalci hudo forsirajo.
Težkoče glede sestave nove vlade se najbrž ne rešijo pred novim letom.
Iz zunanje politike.
* Slovaško vprašanje v češkoslovaškem senatu. Češkoslovaški senat razpravlja te dni o proračunu za leto 1925. V seji dne 10. t. m. je v imenu slovaške ljudske stranke govoril sen. dr. K o v a 1 i k. Izjavil je, da je njegov klub sklenil, da se proračunske razprave ne bo udeležil, ker vlada Slovaško popolnoma zanemarja. Na bratislavskem poštnem ravnateljstvu je 197 glavnih uradnikov Čehov in samo 24 Slovakov. Slovaško upravljajo češki uradniki, ki ne poznajo ne razmer ne duše ljudstva. Slovaško ljudstvo je globoko verno in gorje mu, kdor se drzne njegove verske svetinje rušitii Husitstvo je Slovake oplenilo in iz-ropalo. — Na te besede sen. Kovalika, ki so ga Čehi že ves čas prekinjali, je nastal silen vihar, da so morali sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi so zahtevali, naj Kovalik svoje besede o husitstvu prekliče. Kovalik je izjavil, da je s svojimi besedami mislil husitsko soldatesko, drugače pa se sklicuje na Jiraseka in Palackega. Na viharno zahtevo večine je končno senatni predsednik Kovaliku vzei besedo.
Bilanca P P ž.
Ko so korupcionisti s pomočjo laži, falzificiranih dokumentov in groženj z vojaškim pučem dobili oblast v roke, so napovedovali »vzpostavitev zakonitosti in reda« in delali celo neke socialne obljube. V resnici so pa zakonitost in red, ki ga je vlada g. Davidoviča tako srečno in uspešno izvedla, popolnoma porušili.
Temelj vsemu redu je nepristransko in neodvisno pravosodje. Neki član PP2-kabineta pa je v nekem intervjuvu očitno izjavil, da se vlada ne bo pomišljala menjati zakon o neodvisnosti sodnikov in celo ustavo, ako bi sodišča ne sodila vladi nasprotnih strank in oseb po njeni volji. Pravosodni minister je hotel sodišča odzgoraj prisiliti, da smatrajo imuniteto poslancev za ugaslo, dasi so se največje avtoritete izjavile v nasprotnem smislu.
Javni red in varnost sta pod PPŽ-re-žimom sporo popolnoma izginila. V Črni-gori se plemena iz osvete nemoteno med-seboj pobijajo, v Karlovcu se vrše ponočne ujične borbe, v Macedoniji orožniki nasprotnike režima v masah zapirajo.
Popolnoma je pogazila vlada korup-cionistov zakon glede vseučiliških profesorjev, ki jih poljubno brez preiskave upokojujejo. PPŽ je položil roko na svobodo znanosti in preganja akademično mladino. Kar pa se tiče uradništva sploh, ga predčasno upokojuje, prestavlja in disciplinira. Definitivnost učiteljstva je sedanja vlada sploh de facto odpravila.
Vlada g. Davidoviča je poleg vzpostavitve zakonitega reda in priorav za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci začela s socialnopolitično zakonodajo. Najprej je uzakonila invalidski zakon, Vlada g. Davidoviča pa je tudi že pripravljala materijal za uzakonitev splošnega socialnega zavarovan ja.
Kaj pa PPŽ-režim? Dasi je prve dni obetal neko izboljšanje položaja javnih uslužbencev, ni faktično do danes niti prsta maknil, da bi soloh komu kaj izboljšal. Narobe pa je PPŽ-režim silno poslabšal pravni položaj uradništva, ki je dejansko oropano vsake stalnosti in zaščite zakona, ako ne pripada strankama nasilja in korupcije.
To je bilanca dosedanjega delovanja PPŽ-režima. K temu pridejo nasilnost, uvajanje popolne brezpravnosti in kršenje zakonov v svrho izvedbe volitev v korist PPŽ-klike. Škoda, ki jo s tem PPŽ-režim prizadeva naši državi, se bo še dolgo poznala in bo treba velikih naporov, da se popravi Vsak, komur je kaj na pošteni upravi, na vzpostavitvi nepristranskega pravosodja, na javnem redu in notranjem miru, mora storiti vse, da se 8. februarja ta režim strmoglavi, tako, da se ne bo nikoli več povrnil!
Politične vesti.
-f- Zadrega in blamaža. »Slovenski republikanec«, glasilo g. Prepeluha, je v veliki zadregi. Silno neprijetno mu je, da smo objavili poročilo o shodu SRS na Zidanem mostu. Ne ve, kako bi se izkobacal iz te strašne zadrege. Da bi svoje čitatelje potolažil in jih vzdržal v dobri volji, zanika (kratkomalo naše konstatacije o dogodkih na shodu SRS na Zidanem mostu. Nič ni res, vse same laži in neresnice, zatrjuje Slovenski republikanec«. Je pa tako nepreviden, da priznava, da je nekdo bil na shodu in nam je dogodke s shoda sporočil. E, če je bil na shodu, je že videl in slišal,
kako je bilo. Slov. rep. ga raditega imenuje »šufta: in očita SLS, da pošilja v njihovo organizacijo špijone. Ali je SRS pošiljala v SLS špijone, ker trdi, da je isti ptiček poprej pošiljal lažniva poročila i/, vrst SLS ; Slov.' republikancu ? SLS ne potrebuje nobenih špijonov. Ljudje, ki so bili na shodu SRS na Zidanem mostu, kolikor jih ie imelo čiste namene, so strašno razočarani in tega ne prikrivajo. Mož, ki je bil na dotičnem shodu in je bral poročilo v Slovencu , je dejal: Vse je res, kar je poročal Slovenec , samo da še niti vsega ni povedal, je bilo še hujše. Morda bo tudi o tistem dejal Slov. republikanec,, da je zaradi tega potrdil naše poročilo, oda bi se vodstvu SLS tembolj prikupil, ker morda upa, da bo vsaj pri klerikalcih prišel do kandidature >. Kakor da bi imela SRS vse polno kandidatov na razpolago. Verjamemo, da jih ne manjka takih, ki iščejo samo mandate, pa s takimi se SRS ne bo kaj postavila. Čemu pa potem s pismenimi ponudbami iščete kandidate, ki vam dajejo korbce, ker bi jih bilo sram take družbe?! : Slovenec nič ni bil potegmen po svojem informatorju, pač pa bo potegnil g. predsednika SRS predsednik HRSS.
+ Kandidatje se iščejo. Tajništvo >-Slov. republikanske stranke« razpošilja zadnje dni ljudem po deželi pisma s prošnjo, da prevzamejo kandidaturo. Taka pisma dobivajo celo naši zaupniki, ki seveda nanje ne odgovarjajo, marveč o tem sporočajo nam. Tako se »postavljajo« kandidatje po želji »ljudstva« iz Blasnikove tiskarne. Razumemo pa, da bo težko dobiti kandidatov za stranko, ki nas hoče vdinjati Hrvatom na isii način kakor nas je Žerjav vdinjal Srbom.
-f Pod hrvatsko komando! Radičev »Dom ; v Zagrebu vneto zagovarja g. Albina Prepeluha, da je pošten, delaven in skromen, da ga pa popovek napadajo in lažejo o njem, češ da bo kandidiral proti Radiču. V Radičevem zagovoru »popovci c pomenijo : pristaše farjev,, kakor bi jih nazval kak slovenski prosvitljenec. Zato je jasno, da Radičev Dom : misli pri tem naše liste in naše somišljenike. Pa nič ne stori. Dejstvo pa je, da mi g. Prepeluha nismo napadali in o njem nismo lagali, češ da misli kandidirati proti Radiču. Pač pa smo mu očitali, da je zlezel pod Radičevo okrilje in priznal nad Slovenci hrvatsko hegemonijo. In za to gre! Tega seveda Radičev / Donu; ne bo dementiral, ker se je g. Prepeluh uklonil komandi iz Zagreba. Če bo pa to neprijetno konstatacijo dementiral : Slovenski Republikanecc, ne bo naša krivda, če bo zapisal laž. Ampak to ne bo v skladu s poštenostjo in s tistimi lastnostmi, ki jih g. Prepeluhu pripisuje Radičevo glasilo. Iz vsega tega je pa razvidno, da g. Prepeluh ne bo imel sreče s hrvatsko komando, kakor je ni imel dr. Žerjav z velesrbsko!
Dober nauk! Slov. republikanec,, slovenska priprega hrvatske Radiceve stranke, pravi, da Hrvatje nastopajo kot narodna celota in enota. Ali ne čuti, da si je s to ugotovitvijo dal hudo moralno klofuto?
Prazen strah imenuje glasilo g. Prepeluha naša belgrajska poročila o načriilt nasprotnikov proti Radiču. E, zakaj neki se potem pod Davidovičevo vlado tako ko-rajžni g. Radič sedaj skriva? Zakaj neki potem po našem vzgledu Slov. republikanec : svari: : Bodite previdni v svojih besedah! Preveč previdnosti ni še nikdar škodovalo, premalo pa že dostikrat!.:
Popravki. Iz Pišikopeje nam pošilja po § 19 tiskovnega zakona tamošnjj policijski pisar: Ni res, da je g. Baltič veliki župan v Ljubljani, res pa je, da velikega župana s takim imenem sploh ni; tudi ni res, da je g. dr. Ninčič kaj pravil časnikarjem o neki izdajalski aferi pri razmejitveni komisiji, res pa je le, da je zunanjemu ministru tako poročilo silno neprijetno in da želi, da bi časnikarji utajili, kar jim je prej poročal. Še manj res je, da se § 19 tiskovnega zakona ne da zlorabljati, res pa je, da morajo listi pravilno sestavljene popravke sprejemati, četudi ti popravki ne popravljajo neresnice in da se odgovorni uredniki v nasprotnem slučaju kaznujejo, ne zato, ker da popravki ugotavljajo dejstva, marveč da more priti do besede napadeni, četudi se v popravku laže, da se kar kadi. Konečno je res, da vsak urednik mora to vedeti in da le g. Prepeluh tega ne ve!
Med
dijaštvom.
njega razpoloženja. Saj to mnenje ne drži niti za maso takozvane napredne svobodomiselne akademske mladine, ki je m o-r a 1 a v zadnjih dogodkih na univerzi igrati tragično farso »Hlapci«. Da bo vedel slovenski narod, kako je v resnici med akademskim dijaštvom, koliko na-I silja mora prenašati zavoljo svojega obstanka, hočem ta žalostni položaj malo opisali.
Ko pride akademik v Ljubljano, ima največjo težavo s stanovanjem. Hrana se dobi, sicer precej oprana, zato pa zelo poceni v ljudski kuhinji. Da le ne kruli želodec. Tako je aprovizacija hitro rešena. Tudi stanovanjsko vprašanje je hitro rešeno. Vpiši se v svobodomiselna napredna društva (ki so pa zaenkrat najnesvo-bodnejša in najbolj reakcionarna), še bolje drži, če se vpišeš v Orjuno in javno zabavljaš čez klerikalce; po tem receptu si gotovo sprejet v akademski kolegij, kjer so lepa stanovanja po nizkih cenah. Če si zelo državotvoren, dobiš kaj malega tudi na roko. Ker je pri veliki večini dijaštva vsak dan na dnevnem redu vprašanje biti ali nc biti in ker vpis v napredna akademska društva ter zabavljanje čez klerikalce in komuniste šc vendar ni prevelik zločin proti samemu sebi, zato ta društva številčno zelo rastejo. Če tega ne bi bilo, bi se ta anahronistična nasilna stavba že davno podrla in bi akademsko dijaštvo plavalo javno v čisto drugih strugah, kot sedaj plava.
Do letošnjega leta je bilo to stanje vzdržno, ker ni bilo drugih zahtev, kot sem jih že opisal. Pri zadnjih štrajkih je pa stvar postala težavna. Kolegijaši bi z drugimi akademiki vred radi manifestirali za avtonomijo univerze in za akademsko 'svobodo, pa niso smeli, ker demokratska stranka ni pustila. Gotovo, kaj naj protestira napredni akademik proti naprednemu ministru. Dogodilo se jc tragično nasilje nad svobodno akademsko mladino, ki povrhu še sama razglaša, da je svobodomiselna. Na povelje Dolfeta Ribnikarja so morali vsi kolegijaši s palicami oboroženi pred univerzo, da za vsako ceno
preprečijo štrajk. Po kolegiju so zvonci klicali alarm, upravniki kolegija so pa letali po sobah, da si vsakega zapomnijo, ki bi se povelju uprl. Uporniki so bili, a sramotno malo število. Kakor kak »feld-žandar« jih je gnal Dolfe od zadaj, odspre-daj pa je korakala ljubljanska akcijona, alarmirana iz raznih Orjuni prijaznih to-varen. Pred univerzo je komandiral sam predsednik Jadrana, v avli univerze dr. Knaflič, izza štantov Miklavževega semnja pa je. opazoval sam »feldžandar«, da bi nihče ne pobegnil iz sramotnega boja. Uspehov vkljub »genijalnemu« vodstvu ni bilo, kajti z njihovim nastopom so bila predavanja š? bolj onemogočena.
To so nasilja, ki jih morajo prestajati akademiki od bogate demokratske gospode zavoljo svojega obstanka. Kakor kaže razvoj, se bodo akademiki v najkrajšem času uprli tej tiraniji. Prva obsodba akademske Orjune se je izvršila na med-društveni seji vseh kulturnih in strokovnih društev dne 6. t. m. v akademskem domu, kjer je bilo sklenjeno, da se akademski klub Orjuna ne vabi več na meddruštvene seje. Sklep je bil sprejet z večino 11 glasov proti štirim.
Še se bodo dali izrabljati, pa ne več dolgo, Pokret med dijaštvom gre letos na levo, zelo na levo, kar čisto točno odgovarja nasilstvu. Štrajki, posebno zadnji, so pokazali silno izolacijo naprednjakov na univerzi. Pa ne samo izolacija, tudi njihova nasilno zvarjena enotnost se ruši. Odločnejši in zavednejši odkrito prestopajo med štrajkujoče, čeprav vedo, da jim je zato akademski kolegij zaprt za vedno. Saj so dosti dolgo časa radi gmotnih koristi redili idejno revščino, anahronizem kulturnega boja kot svobodomisleci, pa obenem najbolj nesvobodni, podpirali idejo diktature. Povojni akademik se ne more več navduševati za degradacijo človeštva na najbolj razvito žival, za diktaturo in druge slabosti materialistične dobe. Idejni razvoj gre v smeri, ki jo odločno kaže »Križ na gori«, v smeri poduhovljenja in čiste demokratije.
Svoboden akademik.
Potres.
O ljubljanskem akademskem dijaštvu vlada posebno radi njegovih zadnjih premalo odločnih nastopov mnenje, da je to tisočglava množica inteligentnili kruho-borcev, ki je pripravljena za skledo kisle repe ali pa za gorek brlog pozimi služili vsakomur, ki ji to nudi. To mnenje sklepa po zunanjem videzu, ne pozna pa notra-
Ljubljana. Včeraj, 12. t. m., ob '/<5. uri zjutraj je bil v Ljubljani hud potresni sunek. Trajal je le malo sekund. Smer mu je bila od vzhoda proti zahodu. Preden se je po-treslo, je bilo čuti votlo bobnenje, kakor da bi peljai po cesti težko naložen voz. Nato so se zazibali zidovi, pohištvo je zaškripalo ter sc jo pričelo tresti. Počasi je tresenje ponehalo in bobnenje se je vedno bolj oddaljevalo, Mnogo ljudi je sunek zbudil, nekatere je celo toliko preplašil, da so skočili iz postelj. V Vodmatu je bit sunek tako močan, da se je v neki hiši z mize prevrnila steklenica. Tudi na ljubljanskem Gradu je bil potres precej močan. Škode potres ni napravil.
Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani nam poroča: Dne 12. t. m. zjutraj okoli 'A 5. ure je bit močan potres, katerega komponenta E-W je bila predvsem močna; 9 minut pozneje se je pojavil še en manjši sunek. Naprošajo se vse osebe, ki so ta potres čutile, da bi blagohotno poročale o svojih vtisih zavodu za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani. Ta poročila so poštnine prosta.
Ihan. Danes, 12. decembra, ob %5. uri zjutraj je bil tu potres.
Brežice ob Savi. Danes, 11. t. m., ob 13. uri 30 minut se jc čutil tu zopet znaten potresni sunek. Sploh se ponavljajo zadnji čas opetovani večji ali manjši tresljaji.
Dunaj, 12. decembra. (Izv.) Dunajski potresni aparati so zaznamovali danes zjutraj ob 4. uri 28 minut močan potresni sunek.
Trst. V noči od 11. na 12. t. m. so okoli polnoči čutili precej močan potresni sunek. Drugi še močnejši potres je bit ob pol 5. zjutraj. Škode potres ni napravil. Iz Vidma poročajo, da se je po seismografičnih poročilih ugotovilo, da je bilo središče potresa v Gornji Furlaniji in v liarniji. Okoli Tolmezza je bil potres zelo hud. Poškodovanih je več hiš, zelo poškodovana je tudi stolna cerkev v Tolmezzu. Tudi na Kanalskem je potres napravil precej škode.
Line, 12. (Izv.) Potres, ki so ga danes zjutraj ob pol petih čutili po celi južni Nemčiji, je bil v Lincu in po drugih krajih Gornje Avstrije tako močan, da so šklepetala okna, vrata se odpirala in se premikali predmeti, obešeni na stenah. Ura na linški stolnici je vsled potresa prišla iz ravnotežja in jo po potresu kazala za četrt ure nazaj.
Rini, 12. (Izv.) Iz Trsta poročajo, da so danes zjutraj čutili dva potresa. Prvi je bil sunek, drugi pa valovanje. Potres so čutili od Vidma do Reke. V Trstu so ljudje bežali i/, hiš. ker so se bali. da se ne bi hiše pogreznile.
Tudi iz raznih drugih krajev Slovenije smo dobili poročila, da so čutili potres.
Kmetijska družba.
V ponedeljek, 15. t. m., naj pridejo vsi somišljeniki na občni zbor. Delegatje iz bivše Kranjske naj pridejo točno ob 10. uri v Rokodelski dom, Komenskega ulica 12, iz bivše Štajerske v Akademski dom, Miklošičeva cesta (poleg Uniona). Tam se dogovorimo vse potrebno. — Opozorite na to vse delegate! — Samo-stojneži so izdali navodilo, kako naše »obkoliti« in zadržati. Kot svoj znak so razposlali male slovenske trobojnice. Torej pozor nanje, da ne morejo izvajati nasilja.
—	Preurejanje našega srednjega šolstva. S 1. decembrom t. 1. — sredi šolskega leta — naj bi se po naredbi prosvetnega ministra g. Sv. Pribičeviča uvedel za 1. in 2. razred naših realnih gimnazij (in deloma realk) nov učni red: odpravil naj bi se pouk v latinščini, nemščini in zgodovini, uvedel pa pouk v francoščini (v 2. razr.) ter v petju in risanju (oboje obvezno). Zoper to protizakonito naredbo, ki ogroža kulturne interese našega naroda, bije v obraz načelom zdrave pedagogike in metodike ter nalaga staršem, ki imajo otroke v dotičnih razredih, nepotrebno, a občutno breme, je enodušno protestiral dne 11. t. m. občni zbor Društva prijateljev humanistične gimnazije ter odposlal daljšo brzojavko kralju Aleksandru v Belgrad s prošnjo, naj sc ta ministrova naredba ukine vsaj do končne zakonite ureditve srednješolskega vprašanja. Slična brzojavka je bila oddana tudi na gospoda prosvetnega ministra. — V isti zadevi se mudi te dni v Belgradu nadzornik srednjih šol g. Jos. Wester, da reši našo srednjo šolo pred popolno stopitvijo z meščansko. V slučaju, da nc bo nič opravil, bodo govorili — kakor čujemo — roditelji prizadetih učencev. — Novi odbor Društva prijateljev humanistične gimnazije je sledeči: dr. J, Debevec, preds., dr. Fr. Bradač, podpreds., Jos, Osana, tajnik, Iv. Dolcncc, tajn. nam., Kuno Hočevar, blag., dr. Ivo Samsa, blag. nam., odborniki: dr. J. Glonar, dr. Fr. Ks. Lukman, dr. K. Ozwald, dr. Jos. Tominšek, Fr, Vadnjal.
—	Občni zbor »Županske zveze za Slovenijo«, Ponedeljek pred Božičem, dne 22. t. m., bo v Ljubljani v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega ulica, v neposredni bližini glavnega kolodvora) občni zbor Županske zveze. Ker poteče triletna poslovna doba od-borova, bo treba na tem občnem zboru izvoliti tudi nov odbor. Opozarjamo na objavo v decembcrski številki »Občinske Uprave s. — Ker bo ta občni zbor združen s poučnimi predavanji, pričakujemo od vseh slrani ccle Slovenije najštevilnejšo udeležbo. Ministrstvo za promet smo naprosili, da dovoli — kot lani
PP" LUKULU dišave v zavojčkih so najboljše!
za Celje — tudi letos udeležencem občnega zbora in poučnih predavanj polovično vožnjo na vseli železniških progah v Sloveniji. Upamo, da bo polovična vožnja dovoljena. Ko prejmemo odlok, ga objavimo. — Pričetek občnega zbora bo po prihodu dopoldanskih vlakov točno ob 11. uri dopoldne. Po kratkem odmoru za kosilo se prično predavanja. Kosilo se bo dobilo v gostilni Rokodelskega doma. Vabimo pa vse, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora in ki žele, da se jim naroči kosilo, da to vsaj do prihodnjega petka — 19. decembra t. 1. — po dopisnici javijo tajništvu Županske zveze, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. — Tajnik.
—	Konkurzni razpis. PotQm okrožnice je bila razpisana župnija U n e c v cerkniški de-kaniji z zaključnim rokom do 31. decembra 1924.
—	Nov slovenski zdravstveni propagandni list. List »Zdravje«, ki ga je izdajal inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani kot slovenski prevod enakoimenega srbskega lista je prenehal izhajati. Namesto tega lista se bo izdajal list »Zdravje« z originalnimi članki ter bo izhajal kot priloga lista »Prerod«. Sodelovali bodo v listu priznani strokovnjaki, uredništvo pa je prevzel predstojnik higijenskega zavoda dr. Pire.
—	Očka Triglav, mamica Ojstrica in stri-ček Kuni se bodo v najkrajšem času pogovarjali v 2 Mladem junaku«. Kdor jih hoče poslušati, naj sporoči svoj raslov upravi »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
—	Uradniške legitimacije. Ker nove uradniške legitimacije ne morejo biti izvršene do konca tega leta in tiskarna niti ni istih do'"-skala, je minister za promet z odlokom MS 27.019—24 odredil, da se stare legitimacije ne podaljšajo za leto 1925, pač pa sme direkcija na prošnjo izdati prosilcem, kateri so uradniško legitimacijo že zaprosili, pa še ne prejeli, nakaznice za vožnjo po polovični ceni, kadar za to zaprosijo preko svoje pristojne oblasti. Kadar se bo že zaprošena legitimacija za olajšave rodbinskim članom in penzijonistom izdala, se bo v njej črtalo toliko rubrik, kolikor se je izdalo na račun nakaznic. Direktor Vrečko.
—	Dobro priporočilo. V Stari Pazovi kandidirata dva gospoda, profesor Milan NeJclj-kovič in dr. Ljuba Popovič. Dr. Popoviča priporoča mitrovišk a »Srbija« tako: »Dr. Ljuba Popovič je zelo mlad in bogat samec, ki lahko upa na dobro in bogato ženitev.«
—	Po zakonu. Dr. Ivo Mogorovič, načelnik v ministrstvu za socialno politiko, je upokojen. V tozadevnem dekretu stoji kot vzrok upokojitve, ker je izrazit pristaš politike Ljube Davidoviča.
—	Prošnje za znižano vožnjo na železici za državne uradnike. Učiteljska tiskarna je založila formularje tiskane prošnje za znižano Vožnjo v smislu novega pravilnika o voznih olajšavah. Prošnje so v smislu pravilnika posebne za aktivne uradnike, posebne za upokojence in posebne za rodbinske člane ter vdove in sirote drž. uradnikov. Aktivni uradniki imajo zase in za rodbinske člane vlagati prošnje pri svojih uradih, kjer so nameščeni; upokojenci, vdove in sirote pa potom delegacije financ.
—	Aretacija velikega sleparja v Zagrebu. V Zagrebu so aretirali lastnika agen-ture »Finum« — Nikolaja Bačiča, ki je razne stranke ogoljufal za skupno vsoto 300.000 Din.
—	Sumljivo zalogo usnja (okrog 19 kg) je nosil Franc Bizjak, ladijski natakar z Opčine pri Trstu. Usnje je najbrž ukradeno na Vrhniki ali pa pri železniških pošiljkah. Med Verdom in Ljubljano je Bizjaka aretirala železniška policija.
Primorske novice.
p Zadnji napad na slovanske šole. Pod
tem naslovom poroča »Pučki Prijatelj« dne 11. t. m.: Zloglasna Gentilijeva šolska reforma je dovoljevala, da morejo dobivati naši otroci v šolah (ki so se z reformo poital jan-čile) pouk v materinščini o dodatnih urah. Naše ljudstvo je začetkom šolskega leta ši-rom Istre vložilo prošnje za pouk otrok v materinem jeziku. Sedaj pa, ko bi se moral zakon v praksi uporabiti, so šolske oblasti razposlale na šole okrožnice, s katerimi se te dodatne ure v nasprotju z zakonom ukinjajo. Prepoveduje se namreč v dodatnih urah vsak pouk v čitanju in pisanju in ukazujo, da se pouk omeji samo na ustne pogovore med učiteljem in deco. To je toliko, kakor da jc vsak pouk v materinščini ukinjen. — Kako je s šolskimi pravicami italijanskih narodnih drobcev v naši državi? Če je znala italijanska vlada za te drobce zagotoviti pri naši vladi vse mogoče ugodnosti, je pač sramota za nnšo državo, če ne more za kompaktno jugoslovansko manjšino v Italiji pri »sorodni« italijanski vladi doseči najnaravnejših pravic do samobitnega kulturnega razvoja.
p Za sanacijo položaja »Banke Adria-like«. Tržaški »Piccolo« z dne 12. decembra poroča, da sc je te dni ustanovila finančna skupina, ki jc pripravljena izvesti likvidacijo »Banke Adriatike« in preprečili konkurz. Skupina jc pripravljena izvesti likvidacijo sledeče: Priviligirani krediti, zaostali davki, vsi bodoči upravni stroški, uradniške kavcije in zaostale plače in vsi priviligirani dolgovi se plačajo brez dobitka. Za hranilne vloge (na hranilne knjižici) se izplačajo vsem majhnim
vložnikom kot priviligiranim cele vsote brez odbitka, za ostale vloge pa 60%. Drugim upnikom se izplača 40% dolžne vsote in obresti do 20. oktobra t. 1. Plačila bi se izvršila v dveh obrokih: 50% 14 dni po sklenjeni poravnavi, 50% pa 6 mesecev na to. Za vsa la plačila bi jamčil prvovrstni bančni zavod. To ponudbo morajo upniki in prizadete oblasti sprejeti do 9. januarja 1925. Nadaljni pogoji bi bili: delniška glavnica in rezervni fond B. A. se anulirata; Italijanska banka se mora odpovedati zastavni pravici in vrniti vrednostne papirje B, A.; erar se mora odpovedati 2 milijonoma odškodnine; kralj, proku-rator mora preklicati hipoteko 10 milijonov na premoženju enega izmed uoravnih svetnikov; med bivšimi in sedanjimi upravnimi svetniki B. A. se morajo zbrati 3 milijoni lir na korist upnikov; finančni skupini, ki izvede likvidacijo, se morajo prepustiti vsa aktiva B, A., ne izvzemši kreditov, ki bi utegnili p-sti na B. A, od Jadranske banke v Belgradu. — Upravni svetniki B. A. bedo o tem predlogu za poravnavo razoravljali na svojem prvem sestanku dne 18. t. m.
Popoln uspeh
morete imeti le, ako uporabljate prašek za pecivo in vanilin - sladkor
„A DRI A".
štajerske novice.
š Požig. Strašek Alojzij je zažgal svoji sestri Jožefi Gobec v Malešah pri Sladki gori hišo in ji s tem povzročil 20.000 Din škode. Po požigu je pobegnil.
IZ PTUJA.
Umrla je v Gradcu po težki operaciji gospa Ida Metzler, roj. Fersch, soproga znanega in priljubljenega zdravnika dr. Fr. pl. Metz-lerja. — Na Jesenicah pa je mrla pri svojem sinu zdravniku dr. Schvvabu gospa Marijana Schvvab, roj. VVibmer. Trupli obeh bodo prepeljali v Ptuj.
Zaprisega župana. V soboto ob 6 zvečer se bo vršila v mestni posvetovalnici slovesna zaprisega novega župana dr. Senčarja. Prihodnji teden se bo vršila prva seja novega občinskega sveta. Na dnevnem redu je proračun.
Demonstracija upokojencev.
Včeraj ob 10. uri dopoldne so se železniški upokojenci korporalivno zbrali pred deželno vlado, kjer je deputacija pod vodstvom predsednika g. Šalamuna velikemu županu dr. Baltiču izročila spomenico sledeče vsebine:
Odvzete so naenkrat vse žel. legitimacije in vse vozne olajšave vsem žclezn škim delavcem-provizionistom, milcščinarjcm,. nezgodnim rentnikom, ki imajo samo nezgodno rento, nadalje vdovam in sirotam imenovanih, kakor ludi hčeram, ki gospodinjijo očetu-vdovcu, ki prejema zanje rodbinsko doklado, in hčeram, ki vodijo gospodinjstvo doma pri stariših. Nadalje so se vsem vpokojenim nc-uradnikom, namreč zvanlčnikom, sluiiteljem in njih vdovam vsled ukinitve stanovanjske dok ade mesečni prejemki znižali mesečno za 210, 60 in 50 dinarjev. Ustavila se jc rodbinska doklada za one otroke, ki so prekoračili 16. leto in se uče cbrti.
Društvo kakor vsi prizadeti proti priza-dejanim krivicam najogorčenejše protestirajo in zahtevajo, da se imenovane krivice nemudoma popravijo. Vpokojeni provizicnisti naj bodo v draginjskih dokladah enakopra\ni drugim vpokojcnccm.
Železniškim milcščinarjcm, ki imajo 2 Din dnevno draginjske doklade, naj se nakaže enaka draginjska doklada, kakršno je nakazala finančna dclegac ja svojim milcšjinar-jem. Milcššinarjem, ki imajo vložene prošnje za pokojnino, naj se nemudoma rešijo, nakaže naj se jim draginjska doklada, ker ti reveži so brez vseh sredstev.
Osrednji urad v Zagrebu naj nemudoma zviša draginjsko doklado že!ezn'škim nezgodnim rentnikom, tudi tistim, ki imajo pokojnino, primerno draginji. Ustanovi naj se takoj razsodišče, da bodo mogli nastopiti proti krivicam, katere so se jim prizadejale.
Končno spomenica naproša g. ve'i'ccga župana, da posreduje brzojavno za uboge upokojence.
Gospod veliki župan je deputaciji obljubil, da bo brzojavno takoj obvestil vlado in upa, da bodo krivice takoj popravljene. Vpo-ko jenci so nato skupno odšli na ravnateljstvo železnice. Železniškega ravnatelja g. Vrečka ni bilo doma, deputacijo je pa sprejel inž. Šega in ravnatelj dr. Fatur. Oba sta obljubila, da bosta prošnjo in zahteve vpokojcncev upoštevala in zanje zanimala tudi ravnatelja.
Pr- OETKER-jev
pecilni prašek
Dobi se povsod ali pa v
"Svetla glava.)-	t0Tarni
Jos. Helch, Maribor
Ljubljanske novice.
lj Proslava pctletnice univerze se visi slovesno danes ob 11 dopoldne v zbornični dvoruni na vseučilišču. Vabljeni!
lj Vzgoja v dobi Pribičovič-Žerjavove cre.
Preteklo soboto sta imela Srednja teh. šola iu Učiteljišče plesni venček v dvorani Narodnega doma pod pokroviteljstvom gospe dr. Balti-čeve in gospe dr. Žerjavove. Vrišč in hrušč se je vršil do zore. Da je imel Bachus — bog vina — svoj praznik, ni treba še posebej pripomniti. Omenim naj samo en primer. V nedeljo zjutraj, ko se je vršila šolarska sv. maša za učiteljiščnike v cerkvi presv. Srca Jez., je pridrla pijana druhal naravnost na kor s polnimi steklenicami vina. Delali so se škandali, da jih ne morem tu popisati. Hreščeči glasovi so doneli s kora. Med mašo so pili vino. To torej naj bodo bodoči vzgojitelji in učitelji naše dece. Le tako naprej gosp. Žerjav in kmalu boste dosegli svoj višek!	X. Y.
lj Povišanje cen kruhu. Zadruga ljubljanskih pekovskih mojstrov je sklenila zvišati cene kruhu za 2 kroni pri kilogramu.
Ij Pojasnilo. Zaradi jasnosti včerajšnjega članka v ^Slovencu« z naslovom: »Slovenska akademska mladina za akademsko svoboščino« objavljamo, da so strokovna društva vseh fakultet, ki so spodaj podpisana, podpisala od celega poročila samo resolucijo — v politiko se strokovna društva ne vmešavajo!
lj Gostilna »pri Fejmoštru« priporoča špecialiteto »sladki Mosler« iz graščine Ormož in izborno dolenjsko Portugalko. (7797) lj Nesreča. Alojzij Arhar, elektrotehniški mojster, s sv. Jerneja ceste št. 47, je dne 11. t. m. privozil s kolesom z dvorišča svoje delavnice na Vodnikovi cesti. Pred hišo so pa ravno stali trije s hrasti naloženi vozovi, tako da se je nioral Arhar obrniti, da je mogel naprej. Ko pa je pripeljal do zadnjega voza. sta se konja splašila, Arharju z okretom zastavila pot in ga hkrati podrla s kolesom vred. Konja sta potegnila voz, pomandrala kolo. kolesa so pa Arharja tako poškodovala, da je oblegal v nezavesti. Domov so ga odnesli njegovi pomočniki. Arhar trpi na težkih notranjih poškodbah in se leči na svojem domu.
li Žcparji, ki zadnji čas rogovpjo prcej uspešno tudi v Ljubljani, so vrgli na vrt Kolodvorske ceste št. 12 dve izpraznjeni že rab-Ijani denarnici. Našel jih je vrtnar Klemene Ivan. V prvi listnici je bilo ime Karel Albreht, trgovec iz Kamnika, v drtfgi pa Andrej Giišlar, Velika vas pri Moravčah.
lj Ravnokar jo pr.spela večja pošiljatev pristnega svežega norveškega ribjega olja najboljše kakovosti. Lekarna Mr. M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1.	7*115
lj Koncert v kavarni Evropa se vrši danes v soboto. Svira godba dravske divizijske oblasti. Začetek cb devetih zvečer. Vstop prost.	(7£03)
lj Žrtev žeparjev. Tozadevno včerajšnjo notico, v kateri smo poročali, da je neznan žepar okradcl trgovca Mariniča, popravljamo v toliko, da se Marinič ni bril v brhnici Pcč-kaj, marveč v brivnici Kastelic.
Jj \t »delavnice« ccrkvencga tatu. Lovro Krmelj, doma od sv. Lenarta nad Škof j o Loko, je mlad fant; pisal je podlistke, zamišljal drame, snoval romane in pil že štiri leta opitim. Zadnji čas v neverjetnih količinah. Živel je samostansko življenje v sveji sobici nekje v Šiški; le tu in tam se je porazgovoril s prijateljem izza šolskih klopi. Živčno je skoraj popolnoma ruiniran. Imel pa je fant čudno manijo, rekel bi skoraj kleptomanijo. V njem je namreč odkrila policija nevarnega cerkvenega tatu. Cisto slučajno ga je namreč opazil zadnjič na Bleivveisovi cesli stražnik. Sumljiv se mu je zdel, Iver je bil nekam čiidno obložen. Pri razbremenitvi so v splošno začudenje izvlekli izpod njegove suknje dva cerkvena prta. Odrini je bil takoj v zapor, kjer so pa imeli radi njegove opijske strasti ne malo siltiosii. Policija je nato preiskala njegovo sobo in ugotovila, da so vse cerkvene tatvine njegovo delo. Našli sr> naravnost ogromne zaloge raznih cerkvenih predmetov. K ogledu so bili pozvani cerkovniki vseh ljubljanskih cerkva in pri tem ogledu so doznali, da je med zalogo last cerkve sv. Jožefa: rdeče spoved-niško sagrihjalo, kos čipke oltarnega prta in oltarni prt. l.ast Križevniške cerkve: oltarni prt, obhajilni prt, 5 m čipk, 2 prtiča, 7 okvirjev, Last stolne cerkve: 85 cm rdeče preproge, 2 preprogi za mašni pult in pol metra zlate vezenine. Last Sv. Florjana cerkve: 4 oltarni prti, zelene barve, 2 bela oltarna prta, 2 kosa čipk od prtov. Last sv. Jakoba cerkve: 3 beli oltarni prti, iu 8 prtov že v izgotovljeni preobleki za zglavje, čipke za prte, vaza za rože, 2 stenska svečnika, dve stekleni skodelici za svečnike. Ugotovili so tudi, da si je iz cerkvenih prtov napravil celo 3 brisače, spodnje hlače, 8 žepnih robcev, rjuho in tulfo dalje. Je še dosti cerkvenih predmetov, o katerih pa ne vedo, od kje izhajajo. Vsekakor je pa Krmelj obiskoval tudi cerkve po deželi, koder je bilo zadnji čas izvršenih več cerkvenih tatvin. Našli so tudi 7 žarnic, ki so bile najbrž ukradene v sv. Petra cerkvi. Za okensko pregrinjalo si je sešil It železniška okenska..zagrinjala. Ni pa kradel samo blaga po cerkvah, lotil se je tudi cerkvenih puščic — -adi slične tatvine že kaznovan; imel je za to v svojem lastnem patentu primerno napravljene klešče. Nekaj vzorcev je dobila tudi policija. D o sedaj naj-
i deno ukradeno blago cenijo na okrog 5—6000 Din. Krmelj pride, ker gre za slučaj cerkvene tatvine, pred poroto.
Ij Razno. Iz zaklenjenega kovčega Fabija-nove služkinje Ane Kokalj je bilo ukradeno 2000—2500 Din. Neznan mladenič je kupil pri branjevki moško srajco za 75 Din ter ji izplačal s 1000-kronskim avstrijskim bankovcem. Prodajalka ni pravočasno zapazila goljufije in je odštela neznancu 925 Din. Ko je pa zmoto spoznala, jo je neznanec že odkuriL Iz garderobe opernega gledališča je bila solistu Šublju Anionu ukradena črna usnjata listnica z vsebino 260 Din in 1 amerikanski dolar, legitimacija, glaseča se na njegovo ime, 1 legitimacija za »Staatsbibliothek Berlin«, nekaj slik in vizitk, v skupni vrednosti 325 D.
lj Mesto stenotipistinje se razpisuje. Služba bo izpraznjena z novim letom 1925, Reflektira se v prvi vrsti na vojne sirote ali vdove, ako pa takih ni, pa na druge prvovrstne moči. Prošnje je. vlagati samo pismenim potojn do 24. decembra t. 1. na naslov Izvršnega - odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica. Prosilke morajo biti perfektno vešče stenografije in strojepisja. Ponudbe naj obsegajo tudi pogoj plače.
lj Policijska kronika. Od 11. do 12. so bile vložene sledeče ovadbe. Radi poškodbe tuje lastnine 1, radi pijanosti 2, radi najdnine 1, radi popada od psa 1, raai nesreče 1, radi prestopka zglaševalnih predpisov 1, radi prestopka cestno policijskega reda 4. Napoved aretacije 1 radi suma tatvine.
lj Svetlobna telesa »Vesta«, stropne, namizne in stenske svetilke v vseh izdelavah po konkurenčnih cenah J. Goreč, palača Ljublj. kreditno banke.	7528
za vsakogar neobhodno potreben
Učiteljski vestnik.
»KRIVDA »SLOMŠKOVE ZVEZE«, DA NI
ZA SKUPNO DELO, DOKAZANA.«
ToJ tem naslovom je objavil zadnji »Učit, Tovariš« izjavo g. Jov. P. Jo\anoviča, ki mene aposlrofira, češ: Štrukelj je oni, ki ni hotel podpisali zapisnika, kar jaz nikoli tajil nisem iu ne bom. Vzroke sem navedel v Slovenče-vem članku št. 282. Odstranite iz UJU politiko ven, to je spremenite pravila in delajte v UJU tako, da ne boste v organizaciji, pa tudi v njenih glasilih žalili našega prepričanja, ki si ga 110 damo zatreti na noben način — pa bomy podpir sporazum za skupno stanovsko organizacijo. Če daste tako garancijo, da bode UJU izven strank, sem prepričan, da se ne bode ujedinilo le slovensko, ampak ludi hr-valsko učileljslvo, kijcga lepo število stoji še izven UJU-ja. Potem vam ludi ne bode treba vabili neorganiziranih v UJU, ker ga ne bode tovariša ali tovarišice, ki 1 i se ne oklenil organizacije, koje edini namen bi bil dobrobit stanu in pa pravično postopanje proti vsakemu članu, naj si že pripade h katerikoli politični struji. Kar pa se tiče »sebnega mnenja g. Jovanovica, češ, da člani »Slom. zveze« zapisnika zalo niso bili podpisali, ker niso imeli dovoljenja od vcdslva SLS, izjavljam, da si tako nelepe insinuacije ne morem razlagati drugače — kol samo s sugestijo ljubljanskega po\erjeništva — UJU. Tudi Jovanovičev očitek, da člani »Slomškove zveze« niso imeli toliko meči, da bi se osvobodili od svoje politične stranke, jasno priča, da je g. Jovanovič zelo enostransko informiran, ler da razvoja in programa »Slomškove zveze« ne pozna. Ravno la očitek pa zopet dovolj j:isno priča o politični tendenci UJU, da se ji hoče političnega boja, ki nikakor ne sodi v stanovsko organizacijo. Prav nekolegijalno pa se mi vidi, da hočejo UJU jarji s takimi izjavami obrniti pozornost učiteljstva od največje stanovske nesreče, ki jo je doživel sedaj učiteljski slan, to je, ukinitve stalnega nameščenja, za katero nosi odgovornost v prvi vrsti vodstvo ljubljanskega UJU-ja, o čemer vendar dovolj jasno pričajo dejanja, ki jih ne bom ponavljal.
Ivan štrukelj.
Okrofnica »Slomškovo zvezo« naj bi dekla nerazpoloženje med članstvom UJU, tako pite »Učit. Tovariš«. Nerazpoloženje ste ustvarili vi sami brez okrožnice »Slomškove zveze«. Dejanja, dejanja, ki so že lu, in ki bodo še sledila, la so vzrok nerazpoloženja med uči-teljstvom, ki vam je neljubo in vam bo delalo šo velike preglavice.
Narobe svet. Zbor zaupnikov SLS v Celju je obsodil ukinitev definitivnosti, UJU — organizacija učiteljstva pa molči! Oni, ki bi jim s političnega vidika tako stanje učiteljstvii pravzaprav prav prišlo — obsojajo, oni, ki so jih najbolj tiče, pa molčijo, ker se bojijo hudega pogleda g. Luke Jelenca.
Naznanilo. V listih smo brali, da je g. Rape zavzel mesto mest. šol. referenta na magistratu. Za prednika nimajo lepe besede, dasi je tudi član UJU. Imeli pa jo bodo drugi, ko bode prišel čas za to; kajti tak mož, kakoršeu je gospod Hočevar, ki je nioral samo radi njegove velike objektivnosti zapustiti mesto okr sni. nadzornika, ne bo ostal pozabljen med mestnim učileljslvom pa ludi ue na inerodaj nih mestih.
Misijonski vestnik.
Iz misijonske statistike. Jeseni odhajajo v ntisijone novi misijonarji. Letošnja jesen je bila v tem pogledu posebno blagoslovljena: število novih misijonarjev je bilo izredno veliko. Maryknoll je zvišal število na 24, ameriški dominikanei so poslali na Kitajsko 6 patrov, pasijonisti 15, prve 4 ameriške lajiške pomočnice so odpotovale v Bengalijo, prav tje je odpotovalo tudi 7 misijonarjev Američanov. Rekord so dosegli Don Boscovi salezijanci, ki so poslali v misijone 103 misijonarje, patre in brate. — Frančiškani so predložili svojo zadnjo statistiko. Tačas imajo od svojih 17.000 članov 2.662 v misijonih. V 56 njihovih misijonskih pokrajinah deluje poleg tega 773 domačih duhovnikov, ki pripadajo tretjemu redu, in 2.307 sestra. V 6501 občini je 4326 cerkva in kapel. Za krst se je pripravljalo v zadnjem letu vsega 178.000 oseb, tretjerednikov je bilo v misijonih 33.000. V semeniščih in predšolah se je pripravljalo na duhovski stan 873 gojencev. V 2.760 šolah dobiva 313.000 učencev in učenk krščanski pouk, nad 5.000 sirot in 11.000 drugih revežev oskrbujejo frančiškanski misijam. Krščenih je bilo 19.410 od-raščenih in 132.656 otrok, birmanih 65.000 oseb; zadnjo popotnico je prejelo 34.000 umirajočih, cerkveno je bilo poročenih 22.000 parov.
Misijoni na Japonskem. »Prijatelji misi-jonov« javljajo: V Tokiju so starši učencev šole »Zgodnja Danica« dali oo. Marijanistom 132.078 jenov, da spet sezidajo od potresa podrte zgradbe. Od 5. do 19. oktobra se je vršil v Tokiju provincijalni koncil pod predsedstvom apostolskega delegata msgr. Giardinija. Med enaintridesetimi člani tega koncila so bili 3 nadškofi, 3 škofi, 4 apostolski prefekti, 6 predstojnikov samostanov ali kongregacij, katerih 16 vseh je imelo odločilne glasove. Kazen tega se je kongresa udeležilo turli 15 duhovnikov, ki so imeli posvetovalne glasove. Med nadškofi in škofi so bili: 1 Italijan (predsednik), 1 Nemec in 4 Francozi; med apostolskimi prefekti: 2 Šp;>nca in 2 Nemca; med duhovnimi svetovalci: 7 Francozov, 6 Špancev, 1 Luksemburžan, 1 Američan, vsega skupaj torej 13 Francozov, 6 Japoncev, 5 Nemcev, 4 Španci, 1 Američan, 1 Luksemburžan in 1 Italijan. Med nefrancoskirni misijonarji, ki danes orjejo ledino Gospodovo na Japonskem, je 23 očetov frančiškanov, Nemcev ali Kanadcev, z 8 brati in 21 usmiljenkami, 18 nemških oo. božje Besede z 19 usmiljenkami in 19 očetov Špancev z 8 usmiljenkami.
Socialni vostnik.
NAŠI IZSELJENCI.
V	zagrebškem tedniku »Jugoslovenski iz-seljenik« objavlja njegov urednik D. F. An-dričevič obširno poročilo o razmerah med našimi izseljenci v obeh Amerikah. V zadnji številki navaja podatke iz Združenih držav Severne Amerike, ki so za Slovence posebno častni. Izmed vseh jugoslovanskih izseljencev v Združenih državah so ustanovili prve lastne organizacije Slovenci, in to pod slovenskim in katoliškim imenom: Kranjsko-slovenska katoliška jednota (sedaj Jugoslovenska katoliška jednota) v Ely, Minnesota, 1. 18S8. — in Kranjsko-slovenska katoliška jednota v Jolietu, Illinois, 1. 1894. Tega leta so potem tudi Hrvatje ustanovili svojo Narodno hrvatsko zajednico v Allegheiju. L. 1901. so si ustanovili Srbi svojo »Srbsko pravoslavno zvezo Srbobran« v Mekeesportu. L. 1903. se je v Calumetu, Mi-chigan, ustanovila Slovensko-hrvatska zveza.. Nato so sledile nadaljne organizacije; med drugimi so si 1. 1908. osnovali slovenski svo-bodomisleci svojo Slovensko svobodomiselno podporno zvezo v Chicagu, a slovenski socialisti 1. 1910. svojo Slovenskodelavsko podporno zvezo v Johnstovnu, ki se je pridružila prvi. To so pa samo glavne podporne organizacije, poleg katerih pa deluje še več samostojnih društev. Te zveze so imele glasom uradnih podatkov z dne 30. julija 1922 sledeči obseg:
1. Slovenske organizacije. 9 po številu, so štele 90.966 članov in nad 3,000.000 dolarjev premoženja; 2. hrvatske organizacije, 7 po številu, so štele 68.158 članov in 1.746.849 dol. premoženja; 3. srbske organizacije 4, ki so štele 16.254 članov in nad 61.000 dol. premoženja. Moč slovenskih organizacij torej daleč nad kril ju je hrvatske in srbske, o čemer j-? pa treba seveda upoštevati, da je število srbskih izseljencev znatno nižje nego število slovenskih in hrvatskih. Srbi so v zadnjem času združili vse svoje organizacije v eni sami srbski zvezi, a tudi Hrvatje že snujejo svojo vse-hrvatsko zvezo.
Enako kakor na polju podpornih organizacij prednjačijo Slovenci v Združenih državah tudi s svojimi kulturnimi ustanovami. Vseh jugoslovanskih pevskih društev je v Severni Ameriki 69; od teh pripada Slovencem 39, Hrvatom 21 in Srbom 9. — Vnžni za razvoj kulturnega življenja so društveni domovi, | ki so si jih tudi Slovenci zgradili že par. i
V	verskem oziru so Jugoslovani organizi- ! rani po narodnosti in veri posebej. V Združenih državah je '38 slovenskih župnij, 26 hrvatsko katoliških, 2 grško-katoliški in 23 srbsko-pravoslavnih župnij. Cerkveno vprašanje rim-sko-katoliških in grško katoliških jugoslovanskih izseljencev je popolnoma urejeno ter imajo tudi svoje škofe. Srbsko-pravoslavno ' cerkveno vprašanje pa še ni rešeno: nrej so I
spadali srbski pravoslavni verniki v Združenih državah pod ruskega pravoslavnega škofa; sedaj je to razmerje razdrto. Menda je bil prav te dni imenovan za pravoslavnega škofa v Severni Ameriki dr. Nikolaj Velimirovič, za za administratorja za časa njegove odsotnosti pa arhimandrit Mardarija Uskokovič.
Cerkvena organizacija naših izseljencev je posebno važna še zato, ker se v njenem okrilju snujejo edine narodne šole: župne šole. Jugoslovanskih župnih šol je v Združenih državah 26, od tega 14 slovenskih in 12 hrvatskih. Katoliško misleči starši pošiljajo svoje otroke v župne šole, svobodomiselni pa v državne. Odtod dejstvo, da znajo otroci versko zavednih staršev še vsi slovensko, ostali pa ne. Sploh je cerkev za naše izseljence tudi v narodnem oziru najmočnejša opora in ohra-njevalka narodnega jezika in narodnih običajev.
Jugoslovanski tisk v Združenih državah šteje 46 listov, od teh 19 hrvatskih, 17 slovenskih in 10 srbskih. Dva lista, in sicer mesečnik »Jugoslav Review< in tednik »Srpska Straža« v Newyorku se tiskata deloma v angleškem jeziku. Slovenski katoliški izseljenci so v zadnjem času uvedli akcijo, da si osnujejo svoj lastni dnevnik, ki naj bi vodil načelno borbo z domačimi in tujimi nasprotniki in branil kulturne, politične in gospodarske interese naših ljudi. Potreba takega lista leži na dlani in moramo le želeti, da bi misel kmalu postala dejanje.
Ob tej priliki se izplača ugotoviti, da bi bila pač dolžnost naše države, da kaj stori za narodno šolsb 'o med našimi izseljenci v Ameriki in jih tako razbremeni. V tem oziru nam more biti v zgled Italija, ki vzdržuje v inozemstvu za svoje izseljence mnogo italijanskih šol. Sploh Jugoslavija neodpustno zanemarja svoje dolžnosti do svojih državljanov in narodnih pripadnikov, ki žive v tujini. Druge evropske države imajo večinoma vzorno urejeno skrb za svoje izseljence, kar le-tem silno olajšuje eksistenčno tekmo z domačimi elementi. Jugoslovan je pa prepuščen popolnoma sam sebi, v kolikor mu niso v pomoč zasebne narodne organizacije. In vendar so izseljenci za državo ogi-omnega pomena, ne samo kot gospodarski vir, ampak tudi kot kulturni in politični faktor, ki širi v svetu ugled dobro ali pa tudi slabo ime domovine. Od režima PP seveda ne moremo pričakovati, da bi uredil izse-ljeniško vprašanje; k večjemu bi nas obogatil pri takem prizadevanju s kako novo zaradni-ško afero.
pr Pravilno gledacje umetnine. V nedeljo dne 14. t. m. se ob 11. uri dop. obravnava ta tema ob konkretnih primerih na razstavi v Jakopičevem paviljonu. Diskusija ima namen dati inteligentu-lajiku po možnosti v roke podlago za lastno pravilno opažanje, kakršna so potrebna za razumevanje in doži-tek slikarske umetnine, posebno moderne. Re-ferira cand, art. Stanko V u r n i k.
pr IV. mladinsko predavan jo: »Glasba Čehov« se vrši jutri, v nedeljo 14. t. m. ob lf dopoldne v Filharmonični dvorani. Bogati spored izvajajo operna pevka gdčna Rozumova, kons. profesorji Ruža Šlaisova: klavir, Jan Šlais: gosli in Karel Jeraj: gosli. Član opernega orkestra Gustav Miiller pa igra na čelo. Uvodno besedo govori zborovodja g. Zorko Prelovec. Posebno opozarjamo na Dvofakove Bagatsle za klavir, dve vijolini in čelo, ki se ob tej priliki v Ljubljani prvič javno izvajajo. Sporedi se dobivajo v Matični knjigarni in pol ure pred začetkom predavanja pred koncertno dvorano. Vsak spored stane 2.50 Din trije predavanje v prvi vrsti namenjeno naši mladini.
pr Nova učna knj'ga. V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšla nova učna knjiga:. Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev. Za višje razrede srednjih šol sestavil prof. Anton Melik. Cena vezani knjigi je Din 56. Knjiga je temeljita in izredno zanimiva in bodo segali po nji ne samo dijaki, temveč slehern Slovenec, ki se zanima za domačo zgodovino.
pr Mednarodna ra^tava clokorat. umetnosti in industrijo v Parizu 1925. Z ozirom na mednarodno, kulturno manifestacijo, katera ho trajala od aprila do novembra 1925, je naša vlada sklenila, da se tudi naša država udeleži te važne razstave. Zato se naprošajo vsi zainteresirani razslavljalci, zasebniki, privatne in di 'Zflvn© institucije, da prijavijo našemu po-slaništvu v Parizu, kaj in v kateri količini nameravajo razstaviti. Priporoča se, da se po možnosti pošljejo tudi slike, oziroma fotografije stvari, ki se mislijo razstaviti. Poslaništvo je vsem zainteresiranim v državi in v inozemstvu na razpolago za vse potrebne informacije. — Kraljevski poslanik v Parizu: Dr. M. Spalajkovič s. r. (Pariš, 45. Avenue de Villiers. XVII. e
mrMno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 13. dec.: PAGLAVKA. - Red D. Nedelja, 14. dec. ob 3. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN, mladinska predstava. — Izven.
Ob 8. uri zvečer: DANES BOMO TIČI. — Izven.
Pondeljek, 15. dec.: SUMLJIVA OSEBA. -Red a
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sobotu, 12. dec.: LOPUDSKA SIROTICA. -Red E.
Nedelja, 14. dec.: ob 3. uri pop. CAVALLI/RIA RUSTICANA, - V VODNJAKU, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Gostuje tenorist Ado Darian.
Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Jutri, v nedeljo so v Narodnem gledališču tri predstave in sicer: v drami ob 3 popoldne kot mladinska predstava pri znižanih cenah Milčinakega narodna igra »Mogočni prstane, ki je do sedaj še vedno dosegla tako pri mladini kakor tudi pri odraslih najlepši uspeh. Zvečer ob 8 pa se vprizori priljubljena ';ome-dija »Danes bomo tiči« kot izven predstava. — V operi se poje ob 3 pop ' '.ie »Cavalleria rusticana« in »V vodnjaku« kot ljudska predstava pri znižanih cenah.
No<«oj se poje v operi Vilharjeva »Lopud-ska sirotica« za red E. Tej predstavi bo prisostvoval g. avtor, ki se potem v nedeljo odpelje zopet v Zagreb. — V drami pa se igra »Paglavka« za red D.
Vi!.ba*-jcva proslava v tnp»ri. V četrtek, dne 11. t. m., je naša opera prvič uprizorila Vilh?rjevo delo »I.opudska sirotica«, katere se je udeležil tudi komponist, Opero so peli pred nabito po!n'.m gledališčem, ki je komponista takoj po prvem dejanju tako burno pozdravljalo, da sc je moraJ priti zahvaljevat na oder. Po drvgem dejanju so se na prizorišču zbrali okrog sivolasega mojstri igravci »LopuHske sirolicat, zastopniki Pevske zveze, Zveze pevskih '.b~rov, gledališke uprave, Udruženja ignvoev in raznih ljubljanskih pevskih društev. Javno sc mu je zihvalil g. Be-tetto, ki je slavil njrgove zasluge za razvoj slovenske glasbe in pevske umetnosti. Jubilant, ki je bil cd čestitk, darov in lovorjevih venev do solz ginjp-i, se je nemo zahvalil občinstvu in poljubil dirigenta g. Štritofa, ki je ta večer vodil opero. Strokovno poročilo o uprizoritvi objavimo po reprizi.
Maznanila.
Starešinski sestanek bo v pondeljek, dne 15. t. m. ob 8 zvečer v Akademskem domu. Tema: Notranje politični razvoj Srbije 18G8 do 1914. Starešine in akademiki vabljeni, gostje dobrodošli. Odborova seja ob 7. — Predsednik.
V Stolni prosveti predava prihodnji pondeljek ob 8 zvečer g. prof. Iv. Dolenc. Predavanje se vrši v družbeni dvorani v Križankah.
Krekova prosvota ima v nedeljo ob tri-četrt na pet v Alojzijevišču skioptično predavanje: »Domača umetnost«. Predava msgr. V. Stesjfa.
Družabni klub. Sestanek v nedeljo ob 8. zvečer v Akademskem domu. Spored zabaven in družaben.
Ctlborova seja »Strokovne zveze javnih, rnaicščerccv« se vrši danes ob 20. uri v kleti Konsumne^a društva, Kongresni trg št. 2. Udeležba obvezna. — Predsednik.
Ljudska visoka šola \ Ljubljani priredi v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu : Pravo in morala. Predava g. univ. prof. dr. G. Ta si č.
Občni zbor društva »Atena« se vrši v pondeljek, dne 15. t. m. ob 8. zvečer v orto-pedičnem zavodu v »Mladiki« z običajnim dnevnim redom. Ker se želi navzočnost predsednice, je objavni termin nekoliko krajši, kakor predpisano, kar blagovoli vzeti cenjeno članstvo na znanje. Na evenluelne ugovore se oziramo do sobote 13. t. m. Pričakujemo in vabimo polnoštevilno članstvo. — Odbor.
»Jadranska Straža« podružnica v Ptuju priredi svoj I. redni občni zbor v sredo, dne 17. decembra 1924 (na dan rojstnega dne Nj. Vel. kralja) takoj po slavnostni službi božji (ob 10 dopoldne) v veliki dvorani Mestnega urada z dnevnim redom, ki ga določa § 15 društvenega poslovnika. Udeležba za člane obvezna. — Odbor.
Orlovski vestnik.
Skupna sveta maša za ude'ežence pod« '/voznega sveta v nedeljo, dne 14. t m. bo v kapeli sv. Jožefa ob 9. dopoldne.
Dijaški vestnik.
d »Danica« v Zagrebu. Vsem, ki bi sb kdaj utegnili pismeno obrnili na naše društvo, naznanjamo, da smo se preselili in da je na3 novi naslov: Jug. kat. akad. društvo »Danicac Palmotičeva ulica 31, Zagreb. — J. k. a. dL »Danica«, Zi.greb.
Poizvedovanja.
Našla se je v sredo zvečer na trgu ročna torbica. Dobi se pri M. Špenko, Kopitarjeva ulica.
I julijanska porota.
MORILEC SVOJE ŽENE PRED POROTO.
Včeraj se jo vršila zadnja porotna obravnava v tem zasedanju. Obravnaval se je grd, umazan in grozen slučaj. Zakonski mož je pomagal najetemu tovarišu, domačemu fantu, katerega je napojil z žganjem in mu dal 300 dinarjev, da je izvršil nasilje nad njegovo ženo. Čez nekaj dni nato pa je mož to revo na polju, kjer je žela ajdo, ustrelil do smrti.
Obtoženec Simon N a g 1 i č, po domače »Blažetov«, priženjen posestnik iz Sp. Brui-kov št. 45, občina Cerklje na Gorenjskem, je šel 1911 v Ameriko, kjer je ostal do 1921. °ri-nesel je s seboj, kakor pove sam, okrog pol milijona kron. Kmalu ko se je vrnil, se mu je ponulila lepa prilika in priženil se je na lepo Blažetovo posestvo. Ker so bili namreč tam že vsi otroci preskrbljeni, je ostala doma samo še najmlajša hči, kateri je ostalo tudi posestvo. Po ženitvi je žena izročila svoje domače posestvo priženjenemu možu, današnje^ uiu obtožencu — svojemu morilcu.
Obtoženec pravi, da mu je nekoč padlo v Ameriki nekaj na glavo iu da ni preko 14 dni ničesar delal. Trdi tudi, da je imel grdo spolno Heien, za kar pa nima nobenih spričeval. Predsednik je z ozirom na njegov zagovor, da včasih ne ve, kaj dela in da je posebno kot hud alkoholik duševno menj vreden, ugotovit, da je na vprašanja glede rojstvenih in družinskih podatkov vedno premišljeval, preden jo odgovoril, na vprašanja glede bolezni in picdku/ni pa je popolnoma gladko brez n,\j manjšega pomisleka ločno odgovarjal. Na to dejstvo je opozoril predsednik tudi navzoča psihiatra dr. Gotzla iu dr. Robido, ki sta bila povabljena k obravnavi ne od sodišča, marveč le na zahtevo obtoženca. — O njegovem obnašanju v Ameriki so pripovedovali njegovi tovariši jako sumljive stvari. Pravili so in še vedno trdijo, da je obtoženec, ki je bil bolj delomržen, večkrat kar nenadoma izginil in to brez denarja, čez nekaj časa pa se je vrnil in je prinesel, Bog ve od kod, velike vsote, katerih ne bi mogel zaslužiti z nobenim delom. Dajal je za pijačo in popival, da je vse zapil. Nato pa je zopet zginil neznano kam. Bil je tudi obsojen, ker je posilil v Ameriki neko žensko, česar pa on ne prizna.
Poleg umora svoje žene dolži jako obsežna obtožnica Simona Naglica še šest hudodelstev in prestopkov radi telesne poškodbe in sicer, da je težko poškodoval Franceta Česna na teinenični gibici, Janeza Globočnika jo poškodoval na glavi in mu je težko ranil levo oko, Alojzija Pregleda je obrcal in osuval iu mu zadal več poškodb, Jožefa Stareta je udaril s stolom po glavi; pred umorom je večkrat pretepal ženo z roko, bičem, gorjačo in s stolom in končno, da je nosil brez dovoljenja samokres. — Predstavlja se nam ta mož kot skrajno nasilen in sirov človek, zraven pa zahrbten in če treba tudi hinavsko sladak. Tudi v celi soseščini no vživa prav nobenih simpatij ker so ga vsi boje in mu nihče ne zaupa. Pripetilo se je večkrat, da je povabil svoje tovariše v hišo, kjer jim je ponudil kol prijazen in dober sosed jesti in piti, ko pa je bilo čas oditi, jo zahteval plačilo. Če se je dotičnik obotavljal plačati tako ccho — marsikdo si ja tudi mislil, da se mož šali — ali če tudi res
ni imel denarja pri sebi, pa ga je čudaški gostitelj grdo ozmerjal, največkrat pa še pretepel. Njegova žena je bila pri njem silna reva. Bila pa je, kakor pove cela soseska, jako pridna, pobožna, marljiva, delavna in skrajno potrpežljiva žena.
Zagovor obtoženca.
Ciničen, miren zagovor obtoženca popolnoma odgovarja njegovemu zgoraj opisanemu značaju. On pravi: Žene nisem ustrelil. Kaj je imela z Janezom Žnidarjem ne vem, jaz ga nisem peljal k svoji ženi. Če sem pa komu drugemu kaj napravil, sem se gotovo le branil, ker so me vedno napadali. Revolver sem pa res nosil s sabo. Kar govore od Amerike ni res, kar pa mi očitajo doma, je izrodek ne-voščljivosti, ker sem se priženil na posestvo in si postavil novo gospodarsko poslopje. Z ženo sva se v začetku razumela, bila pa je slaba gospodinja, ni znala kuhati, raznašala je razne stvari iz hiše in je imela druge. — Nato mu jo stavil predsednik, višjesodni svetnik dr. K a i s e r, več jako značilnih vprašanj kakor: »Imate še kaj denarja iz Amerike?« — »Nič!« — (domači iz dvorane: ker je vse za-pil, saj je bil vedno po gostilnah) —. »Ali ste res ženi grczili, da jo boste ubili ali zadavili ali pa ustrelili?« — »Ne.« — »Rekli ste, ta cimper ne bo zame in ne za te, otroci ga bodo uživali. Ti boš šla na britof, jaz pa v Gra-diško. Za druzega nisi kot za ubiti, poglej ga tu revolver, ali ga boš poduhala. (Pri tem ga ji je pomolil pod nos.) Kar naenkrat boš padla — to bo lahka smrt.« Zadnji dan, štiri ure pred umorom, ko je zvonilo, je rekel: »Pri nas bo tudi kmalu zvonilo.« Dvajset minut pred umorom pa je rekel sosedu Jenku: »No, kmalu mi bo zvonilo, še prej bo pa nekomu drugemu.« Na pomirjevanje pa je odgovoril: »Vi me še ne poznate. Jaz dobro vem, ka^ delam.«
Obtožcnec pripoveduje dalje, da je bil tako pijan, da ne ve, kako je prišel na njivo in pravi, da je pil vino, žganja in cvet. Šel je žet ajdo, vzel pa je sabo mesto srpa — revolver. »Ko sem prišel na njivo, me je začela ona zmerjati. Skočila je s srpom v me in me je pograbila za roko, s katero sem držal v žepu revolver. Ona je potegnila, pa je počilo; če sem jaz kaj streljal, ne vem. Potem sem zbežal.« Predsednik ga je vprašal, če ga je mogoče žena cel čas vlekla za roko, ko je pekrat ustrelil vanjo. Nato vprašanje je molčal. — Nekatere priče trdijo, da je po umoru pel proč grede pesem: »Oj kako je težko, ločiti se!« Po zločinu je šel v šumo ležat, kjer je premišljeval. Tam se je spomnil, kaj se je zgodilo in je šel k bratu. Prosil ga je, da naj mu prinese obleko in denar, češ, da gre v Kranj k orožnikom. Toda orožnik ga je že med poljo aretiral. Pri aretaciji je orožniku na vprašanje, zakaj je ustrelil ženo, odgovo- i ril: »Zato, ker me ni rada imela.« Čez osem ; dni pa je pri preiskavi rekel, da se je zgo- ! dila nesreča in pri tem zagovoru tudi danes j vztraja. — Glede zlorabe žene po najetem Ja- j nezu Znidarjti pa je rekel: »Mislim, da lo ni mogoče!« Nato ga je predsednik vprašal, zakaj se je poskušal v zaporu obesiti, nakar je obtoženec odgovoril, da je napravil to samo za šalo in da se mu še ni dopadlo umreti. — Končno je predsednik še ugotovil, da je bila pokojnica v začetnem Stadiju nosečnosti. Obtoženca je aretiral orožnik Jurij Zabukovšek. Zdravniški ogled pravi, da je bila pokojna močna, čedna ženska. Pod desnim očesom je bila močna krvava lisa, v truplu pa so našli
3	krogle, izmed katerih je prodrla ena pljuča in srce in je bil ta strel smrten.
Obtoženec odgovarja na vse obremenilne Izjave in očitke, da se na posamezne dogodke no spominja.
Pričevanje.
Zaslišanih je bilo 19 prič. Prve priče, ki so najvažnejše, so priče, ki so opazovale cel dogodek na polju, ostale pa so bile zaslišane glede domačih razmer in njegovega ponašanja. Terezija Ves je bila kakih 70 korakov od mesta umora. Obtoženec je prišel okrog pol
4	popoldne v sami srajci in brez klobuka na polje. Ona nni ni prav nič storila. Napadel jo je na lepem dvakrat in jo je začel neusmiljeno pretepati po glavi in po prsih. Ko pa jo je tretjič podrl na tla. ji je pokleknil na prsi, potegnil iz žepa revolver in je petkrat ustrelil na ženo. Pred umorom je še čula priča klic pokojne: »Simon, kaj pa naj naredim, da ne boš hud?« Naglic je po zločinu odšel. Ona se je še dvakrat dvignila, pogledala je za njim, nato pa je padla znak in izdihnila.
Dalje so izpovedale razne priče, da je bil Izven pijanosti prav pameten in da je bila tudi cela rodbina zdrava. Kristan je povedrl, da je obtoženec mahal z rokami, ko je šel proti njivi, ko pa se je približal ženi, je segel z desnico v žep. — Lampetova je povedala, da ji jo rekel obtoženec, da tako grda žena, kot je njegova, ni za tako lep cimper in da je le prav malo delal, včasih komaj vsakih 14 dni en dan. — Priča Koželj pove, da je vprašal pokojno nekoč, če ji je res mož pretrgal krilo do vrha, nakar mu je ona odvrnila: »Strašno dela z menoj, res, še sedaj sem vsa stepena in strgana in ne vetn, kako bo to končalo.« — Priča Česen je povedal, da je obtoženec na njegovi svatbi zaplečval. Ker je med svati sitnaril, ga je potisnil na prag, obtoženec ga je pa udaril s trdim predmetom po glavi in ga je precej poškodoval. Povedal je tudi, da je jokal, kadar je bil pijan. — Malo čudno jo izzvenela izpoved priče Roze fvopotarjeve.
ki je povedala, da je obtoženec res doma podrl strop in peč. Toda končno'-se je pojasnilo, da jo bil strop že podprt več let. Ko je dobil obtoženec plačilni nalog za davek, je podrl strop in peč, ker mu je nekdo svetoval, da mu bodo potem davek znižali. Popival je ravno toliko, da je bil vedno vesel. — Važna je bila izpoved priče Marije Ropotarjeve, kateri je pokojna povedala, da je pripeljal mož fanta Žni dar ja v njeno spalnico. Strgal ji je vso obleko s telesa in je nato pregovoril fanta, da je za nagrado 300 Din vpričo njega izvršil nasilje nad ženo. On sam mu jo je pomagal vreči na tla in jo držal, da se ui mogla braniti. — Ostale priče so povedale, da je obtoženec ženo vedno pretepal in mučil, kljub temu, da je bila ona jako pridna in poštena ženska. Rekel je večkrat, da bo ženo zadavil, sebe pa ustrelil. Nekoč jo je z bičevnikom prisilil, da mu je morala priznati, da je prvič imela opravka z nekim pastirjem, katerega pa nihče ne pozna, in se mu je žena lagala, samo, da jo je nehal pretepali. — Priča Jenko Lojze, ki je bil z obtožencem skupaj v Ameriki, je povedal, da je oblezel v Ameriki vse jame v par tednih, ker ni hotel delati in so ga povsod spodili. Na vprašanje, kako je mogel prinesti s sabo pol milijona, je odgovoril Jenko, da je bržkone »pribumov« (uaropal) ali pa priigral. Rekel 11111 je tudi sam, da so ga v Ameriki večkrat prijeli. »Malo se moraš narediti neumnega, pa te zjutraj "izpustijo. Znati je treba,« mu je obtoženec rekel pri neki priliki v Ameriki. — Orožniku Zabukov-šlcu, ki je obtoženca aretiral med Št. Jurjem in Klanjem je rekel, da je ženo zato ustrelil, ker ga ni rada imela. Da bi žena moža so-vražda, priča ni slišal. Znidar nui je glede nasilja nad olitoženčevo ženo rekel, da sta se samo šalila, a obtoženec je pa njemu celo dejanje sploh zanikal Priča je potrdil, da je bil obtoženec sicer pameten in ga ni imel nihče za neumnega, samo hudoben je bil in je vedno komu kaj napravil. Glede samokresa sumi priča, da ga je dal bratu, ki mu je prinesel obleko, ker ga na mestu umora niti pri osebni preiskavi niso našli.
Predsednik je prečital še več izpovedi raznih prič, ki ga vse obtežujejo. Doma je na zelo slabem glasu kot delomržen in hudoben človek. Vsi so se ga bali in cela soseska se je oddahnila, ko so ga aretirali Bil je že kaznovan radi tatvine in pretepa in ker je že
večim grozil, da jih bo po amerikansko spravil na drugi svet, tako, da 11111 nobeden ne bo mogel do živega.
Obtožencu Nagliču je vzelo med tem deželno sodišče na predlog pokojničine sestre očetovsko oblast nad obema otrokoma in so ju izročili njenemu možu Pipanu in to zato, ker je ženo ustrelil in je tudi otroka vedno pretepal, dasi sta bila še komaj eno leto stara. Nekoč se je celo izrazil, da ju bo kar na kose sesekal.
* * *
Zagovornik je predlagal nato druge izvedence psihijatre, češ, da je mnenje dosedanjih izvedencev subjektivno pobarvano in pa zaslišanje 8 novih prič. Drž. pravdnik je ugotavljal, da so ti predlogi odveč in brez veljave in da imajo le tendenco zavlačevanja. Zaključil je značilno: »Neumen je, ampak ne norec!« In res so bili vsi ti predlogi zavrnjeni. Nato sta izvedenca psihijatra oddala svoje natančno strokovno mnenje o duševnem stanju obtoženca, ki zaključuje, da obtoženec ne boleha ne na psihozi in ne na prirojeni niti na pridobljeni slaboumnosti, in da je popolnoma odgovoren za svoje dejanje. Njegovo petje po umoru je le izraz pijanske podivjanosti in gre sploh vsa njegova surovost na račun alkohola. Po enourni pavzi je stavil senat porotnikom 12 vprašanj in sicer prvo glede umora svoje žene, drugo glede najetega in plačanega posilstva svoje žene z Janezom Žnidarjem v njegovi navzočnosti in pa 5 vprašanj glede raznih telesnih poškodb, osmo vprašanje glede samokresa, deveto glede popolne pijanosti pri dejanju, deseto, če je to pijanost obtoženec sani zakrivil in pa enajsto, če mu je bilo znano, da postane v pijanosti silno razvnet.
Drž. pravdnik Doinenico je ugotavljal, da so vsa dejanja dokazana in da je obtoženec sicer alkoholik, toda duševno zdrav ter je predlagal porotnikom, da zadoste pravici.
Po govoru zagovornika, ki je poudarjal, da ne spada mož na vislice, marveč v norišnico in po kratkem temeljitem resumeju g. predsednika so porotniki vprašanja glede umora, posilstva soglasno in glede razHih telesnih poškodb z večino glasov potrdili, zanikali pa so tudi soglasno vprašanje glede pijanosti, nakar je bil obsojen Simon Naglič na smrt na vešalih.
Frotlsm človeških rotfov.
Veliko vprašanje je, ali se bo mogla nadvlada belega rodu nad ostalimi še dolgo držati. Velika Britanija je bolj ogrožena kot vsak drug narod od krize prestiža belega rodu in svetovna vojna je dovedla v nevaren položaj. Bclcev je komaj 550. mili.ionov, med tem ko je vseh ljudi 1 milijardo 750 milijonov. Belci so gospodarsko zagospodovali nad svetom, ob enem pa so vzbudili zavist vseh drugih narodov in povzročili nacionalistična gibanja, katerih prej ni bilo.
Ta kriza se je na obrežju Tihega Oceana pokazala najprej v ustaji bokserjev in nato v rusko-japonski vojni. Odkar so se pa koionijalne čete vseli barv udeležile svetovne vojne, so šele barvani rodovi prišli do spoznanja, kako je beli rod številen in močan. In boljševizem, ki je nastal v napol azijski deželi,' je zafel s svojo propagando v Aziji na prav ugodnih in rodovitnih tleli.
Iz tega nastaja nova rumena nevarnost, ki se je že prej javljala, in ki skuša premestiti središče sveta proti Tihemu Oceanu, od katerega zavisi M0 milijonov duš. Položaj na daljnem Vstoku je nevaren vsled užaljenega japonskega ponosa, vsled neprestanih nemirov na Kitajskem in vsled stremljenja .Rusov, ki pod sov.-eti nadaljujejo carsko imperialistično politiko. Znak za spor je nesporazum med Japonsko in Zedi-njenimi državami. Japonska se energične trudi, da prevzame poveljstvo in vodstvo azijskega bloka proti evropskemu. Upajmo, da bo vlada Ze.'linjenih držav tako pametna in se skušala izogniti mogočnemu boju, ki bi bil še bolj strašen za bodočnost človeštva, kot vojna 1. 1D14. Mirna rešitev tega vprašanja je v veliki meri odvisna od evropskih narodov.
Ako hoče beli rod še nadalje vladati svet, morajo biti predvsem vsi beli narodi! složni in sodelovati pri zidanju bele kulture. Prva podlaga te sloge je francosko-bri-tanska zveza nobena militaristična zveza, pač pa clvilisačno sodelovanje v prospeli ostalih narodov.
Politika belcev napram barvanim rodovom pa mora biti tako obzirna, da jo ti lahko sprejemajo ne da bi bili užaljeni v svojem samoljubju in da lahko iskreno sodelujejo. To je napotrebnejši pogoj za svetovni mir.
• • •
sv Župnik, cigani in birokracija. Nemški listi poročajo sledečo dogodbico: Pri nekem župniku na Bavarskem se je pred par meseci oglasila starejša ciganka in ga prosila, da jo krsti. Ker se je župnik prepričal, da je zadostno poučena v veri, jo je krstil in po krstu je nova kristjanka prejela tudi prvo sv. oblia-, jilo. Sedaj je bilo treba urediti tudi cigankin zakon, kajti živela je s svojim možem, ne da bi bila poročena. Sama je prosila, da jo žup-
nik poroči. Ciganka je brez domovinstva, brez državljanstva in tako ni bilo kje zahtevati potrebnih listin. Župnik je zato ciganski par po-roCil brez vseh papirjev. Cigcnska zakonca sta bila vsa srečna in sta nagovorila še druge cigane, da so dali krstiti svoje otroke. Vse je bilo torej v najlepšem redu in nikomur se ni zgodila nikaka krivica. Kljub temu se je vmešal v stvar državni pravdnik v Aschaffenburgu in poklical župnika na odgovor, ker je poročil ciganko — brez papirjev. Župnik je strogemu možu postave vso stvar obširno pojasnil, toda brez uspeha. Obsojen je bil na 15 M globe ali en dan zapora. Župnik se je pritožil na ju-stično ministrstvo iu znova razložil, da ciganka papirjev ni imela od kje dobiti, ker ni nikamor pristojna. A tudi ministrstvo je smatralo papirje za prvo stvar na svetu in je obsodbo proti župniku potrdilo. Birokratizem je pač vselej in povsod enak.
sv O otrokih v Rusiji. V Ukrajini so imeli konferenco, kjer so se posvetovali o nadziranju popolnoma nemoralne mladine. Vpeljali so posebno mladinsko policijo, ki naj pazi na življenje nedoletnih. Kakor bi to kaj pomagalo! Sejejo brezverstvo in jemljejo ugled vsaki oblasti; kako naj pa zahtevajo petem od mladine, naj bo taka, kakor sami niso? Na primer tale slučaj, kakšni so boljševiki sami. V Rusiji imajo otroška zavetišča za otroke iz okrajev lakote. Več voditeljev in uradnikov teh zavetišč se je pečalo s prodajo mladoletnih deklic na trgovce z dekleti, na javne hiše itd. Seveda so jih prijeli, jih kaznovali s konfiskacijo premoženja, z zaporom od poldrugega leta do pet itd. A vse to ne bo nič pomagalo, dokler se ves sitem ne spremeni. Zgodovina je že na nešteto slučajih dokazala, da mora tako priti; a kaj, ko vsakdo misli, da je ravno on zgodovinska izjema in da bo pri njem drugače.
sv Velika ustanova. Bogati tobačni tvor-ničar Duke v Newyorku jc določil glavnico 8 milijonov funtov za ustanovo za človekoljubne namene. Prej je isti bogataš že dal za dobrodelne ustanove 8,200.000 funtov, kar znaša vse skupaj v našem denarju približno 5 milijard kron.
sv Ponarejcvalnica denarja na električen pogon. V neki vili blizu Berlina je policija odkrila veliko moderno delavnico za ponare-
janje denarja, ki je bila opremljena z najmodernejšimi električnimi stroji, Ponarejali so kovani in papirnati denar na debelo.
sv Petrograjski samomori. Petrograjski sovjetski list »Pravda« priobčuje podrobnosti uradne statistike o samomorih v Petrogradu. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je prišlo na 100.000 prebivalcev 33 samomorov (v Ljubljani bi jih bilo moralo biti sorazmerno okoli 20). Glavni povod samomorov so bili: pijanost (pa imajo v Rusiji prepoved alkohola), neozdravljive bolezni, blaznost, pomanjkanje in brezposelnost.
sv Potujoč gozd. Vsak naš gozdni posestnik ima svojo zarisano parcelo. Nihče se ne vpraša: Kaj pa, če bi se ta parcela premaknila in bi zdrknila z gore dol v dolino? Čigav je potem oni svet? Lastnik pokritega sveta v dolini bo rekel, da je svet njeegov in si bo za odškodnino obdržal tudi dol zdrkli gozd, lastnik gozda bo rekel, da je njegov, in bo hotel obdržati tudi v masi očrtani svet gori v gori. Nekaj sličnega se je zgodilo te dni na Salcburškem. Lastnik travnika je šel v goro, da bi travnik pokosil. Ta je bil pa zdrknil v dolino. In sicer ne samo gornja plast, temveč ves svet do 15 metrov globočine. Torej, kako sedaj?
sv Davčna bremena na Francoskem in Angleškem. V francoskem senatu je objavil M. Fran<;ois Maršal zanimive primerjalne podatke o davčnih bremenih na Angleškem in na Francoskem. Po njegovem mnenju nosi Anglež manjše davčno breme nego Francoz. Zelo zadene Francoza davek na dedščino. Brat, ki podeduje od svojega brata 3 milijone frankov, plača na Francoskem 51.7, na Angleškem samo 14.9% davka. Vnuk, ki podeduje od strica na Francoskem 10 milijonov frankov, plača davka 64.5%, na Angleškem samo 26%. Da znaša vsota v Angliji plačanega dohodninskega davka izredno visoko vsoto, izvira odtod, ker so Angleži mnogo premožnejši. Posledica visokih davkov je zelo pomembna. Na Francoskem je skoro onemogočeno zbiranje kapitala, posebno pa še njegov prenos. V Angliji je pa ravno nasprotno.
sv Novi svetilnik v Ostende bo začel funkcionirati v marcu. Steber je visok 60 čevljev. Svetilka jc francoskega izdelka in telita 7 ton. Svetilnik ne bo pokrit in bo mogel služiti tudi zrakoplovcem.
sv Če policaji štrajkajo. V Kumbhakonom v Indiji se je 11 policajev udeležilo nekega štrajka. Raditega so bili obsojeni v ječo od 14 dni do 3 mesecev.
sv Med Kitajsko in Tibetom. Svet med tema dvema deželama je na vsej zemlji najmanj znan, morebiti z izjemo obširnih močvirnih pragozdnih pokrajin ob reki Amaconki in njenih dotokih. Vse polno eUspedicij je.šl" že raziskovat te neznane pokrajine. Navadno z nobenim ali pa prav majhnim uspehom, i Pravkar se je vrnila domov v Ameriko neka taka ekspedicija, poslana tja pod vodstvom J. F. Ročka od vvashingtonske geografske družbe. Imela je res uspehe in nam poroča o rodovih z verskimi obredi iz prastarih časov; prav nič nimajo skupnega z budizmom, so torej še iz predbudistične dobe. Osemnajst mesecev je bila ekspedicija na potovanju. Herbarij nabranih rastlin obsega 12.000 številk; zelo veliko je med njimi vrst kostanja, ki se jih ne primejo bolezni, ki so v Ameriki pri kostanju običajne in kar zelo slabo vpliva na usnjarsko obrt. Rododendre so dobili 493 vrst in ga bodo oddali angleškim botaničnim zavodom. Razne vrste ptic, povodnih in drugih, 1600 po številu, bodo pa oddali znanemu muzeju Smithoniove Institution v Washingtonu. Prišcdši v Ameriko so začeli gradivo urejevati in bodo izdali obširen popis vse eksncdicije.
sv Rim kot morska Iuka. Italijani so ' po mnogoletnih trndih izsušili močvirja ob izlivu Tibere, iztrebili morsko dno v Ostiji, zgradili nove obsežne zidove in zvezali Rim z ostijsko luko potom železniške proge. Vožnja iz Rima v Ostijo traja samo pol uro in vlaki vozijo sem in tja vsako uro. Tako je postal Rim zopet morsko pristanišče. Italijani slave to dejstvo kot velik zgodovinski dogodek.
sv Sovjetska vlada uvaja žganje. Moskovska sovjetska vlada je te dni izdala odlok, s katerim dovoljuje pristojnim državnim trgovinskim organom prodajo žganja, ki pa sme imeti največ 30 odst. alkohola. Davek na žganje znaša 189 kopejk na vsak liter ali približno 70 Din.
sv »Ku-klux-klan« na Češkem. V raznih mestih na Moravskem so te dni delili letake, v katerih napovedujejo neznani ljudje ustanovitev posebne sekcije ameriškega tajnega društva »Ku-klux-klan«-a za Češko. Češki »Ru-klux-l<lan« bo nastopal proti Nemcem, proti židom, proti »klerikalcem« in proti komunistom.
Gospodarstvo.
Stalna razstava vzorcev industrije Slovenije v Skoplju.
Uprava Ljubljanskega velesejma se že dalj časa bavi z načrtom pridobiti naši produkciji v Sloveniji večji konzum, za kar se je pojavila že davno potreba. Slovenska industrija je v primeri z inozemsko še majhna in v povojih, ter za dosedanji konzum že prevelika. Del naših tovarn ne dela s polno kapaciteto, režije so iste, povpraševanje manjše in vsled tega naraščajo cene izdelkom. Našo industrijo se mora polno zaposliti in to je mogoče edinole s pridobitvijo novih tržišč, jih iskati sedaj v pokrajinah naše države, kjer je industrija sploh še nerazvita. Tu pride v poštev jugovzhod naše države, posebno južna Srbija.
Vse predpriprave so v polnem teku, da se ustanovi v trgovinskem središču južne Srbije — Skoplju, ustanova, katere namen in naloga bo, zainteresirati tamošnje trgovce za naše blago, z intenzivno propagando posredovati za čim ožje stike in s tem povečati prodajno organizacijo naše industrije, obrti in veletrgovine, obratno pa zopet zainteresirati naše trgovce za surovine tamošnje bogate dežele.
To se bo dalo izvesti na ta način, da se priredi v Skoplju stalna razstava vzorcev, kateri bo priključen tudi intormativni in prodajni urad. Uprava Ljubljanskega velesejma je stopila v stik s trgovskimi organizacijami Južne Srbije, na čelu katerih stoji Trgovska zbornica v Skoplju in se ji je zasigurala popolna pomoč in sodelovanje. Rezervirani so že lepi razstavni lokali v sredini mesta. Službujoči aparat, ki bo sestavljen iz Slovencev in tamošnjih domačinov, bo dajal vsakemu razstavljalcu po njegovih intencijah vse potrebne informacije o gospodarskih prilikah v Macedoniji, zbiral bo podatke o plačilni zmožnosti in solidnosti odjemalcev, obratno pa bo s smiselno propagando zainteresiral trgovce skopljanskcga okoliša za na trg, podajal o naših klijentih vse informacije o blagu, pošiljalnih in plačilnih pogojih itd.
Uprava Stalne razstave vzorcev v Skop-ljti bo prevzela tudi prodajo blaga za njene razstavljalce in sprejemala naročila in ker je zasigurana moralna pomoč in sodelovanje tamošnjih trgovskih faktorjev, bo zamogla po-,dati tudi gotove garancije za pravilno in solidno izvedbo zaključenega trgovskega sklepa.
Tukajšnji gospodarski krogi so pokazali za nameravano akcijo tako veliko zanimanje, da bo rezervirani lokal najbrže kljub veliki obsežnosti premajhen. Zanimanje pa vlada
tudi že v Južni Srbiji, o čemur priča interes tamošnjega novinarstva.
O celi akciji, ki je zelo zanimiva in ki utegne našo industrijo, obrt in trgovino dvigniti do večjega razmaha, bomo še poročali. Velika važnost te organizacije pa je razvidna že iz današnjega poročila.
Industrijalci, obrtniki in veletrgovci, ki še niso v zvezi za nameravano podjetje, dobe vse detajlne informacije pri ravnateljstvu ve-lescj nskega urada.
S to pridobitvijo pa se bo tudi še bolj dvignil pomen našega velesejma, ki si bo na ta način zasigural vsakoletni velik obisk trgovcev iz Južne Srbije, ki se krijejo z velikimi količinami blaga.
• • •
g Popravi! V naslovu včerajšnjega članka v »gospodarstvu«, se mora glasiti: »Produkcija premoga v mesecu aprilu 1924«, kar so čitatelji že sami lahko popravili iz podatkov navedenih v članku.
g Uvozna carina na koks. Kakor poročajo iz Belgrada, je carinski svet sklenil uvesti na uvoz koksa carino.
g Sadjarstvo v naši državi. Po statističnih podatkih je bilo na koncu lahkega leta v celi državi drevja: 56,259.283 sliv, 7,996.543 jabolk, 3,417.805 hrušk, 1,670.293 orehov, 426.550 kostanjev, 696.7*8 smokev, 3,777 611 sliv ter 5,396.376 dreves ostalega sadja.
g Zborovanje Centrale industrijskih kor-poracij. Iz Belgrada poročajo, da se bo vršila pri Centrali industrijskih korporacij v Belgradu konferenca o krizi naše industrije kakor tudi o nekaterih drugih v vprašanjih našega gospodarstva.
g Plačilo takse v* otvorjene in tekače račune. Glavno ravnateljstvo posrednih davkov objavlja, da se mora taksa iz T. št. 37. taksne tarife popolnoma vplačati in to najkasneje do 15. julija vsakega leta za otvorene in tekoče račune iz prvega polletja, a za otvorene in tekoče račune iz drugega polletja najdalje do 15. januarja vsakega tekočega leta. Če delniške družbe te takse niso položile, bodo finančne oblasti stremile, da se to takoj naredi.
g Koliko smo dobili ca račun reparacij. Generalni agent za reparacije je objavil podatke o tem, koliko je plačala Nemčija reparacij v mesecu novembru t. 1. Iz teh podatkov je razvidno, da je dobila Jugoslavija v novembru t. 1. 2.7 milijona dinarjev.
g Poljsko-francoska trgovska pogodba. Dne 9. t. m. je bila podpisana poljsko-francoska trgovska pogodba, ki razširja francosko minimalno tarifo od dosedanjih 30 na približno 100 predmetov.
g Povišanje tarif za osebni promet na
Češkoslovaških Železnicah. Češkoslovaško prometno ministrstvo je povišalo tarife za osebni promet na železnicah in sicer pri III, razredu za 10 odstotkov, pri II. razredu za 20 odstotkov ter pri I. razredu za 40 odstotkov. Povišana je tudi tarifa za brzojave za 20 odstotkov.
g Obtok bankovcev v Rusiji. Do 1. do-
cembra t. 1. je državna banka (Gosbank) izdala za 577,189.500 rubljev papirnatega denarja. Po emisijskem zakonu mora znašati 'Kovinska podloga 25 odstotkov. V resnici p.-a je mnogo večja. Vsa emisija sestoji iz červoiscev, t. j. z zlatom kritega papirnatega denarja. Drobiža je v obtoku za 305,214.928 rublj<;v, od tega srebrnega za 60 milijonov rubljev. Zlata podloga je znašala 1. decembra t. 1. 131,'.'99.390 rubljev, platinska 12,984.440 rubljev. Tujih valut in deviz je imela državna banka za 101,384.950 rubljev. Zlato kritj<> zna&a torej 245.8 milijona rubljev, bančno kritje pa 341,097.730 rubljev. Celokupno kritje obtoka vsega papirnatega denarja znaša 62 odstotkov.
g Medrarodna razstava usnjnrske Hdu-strije v Milaru. V Milanu se vrši od 22. do 29. januarja mednarodna razstava izdelkov usnjarske industrije. Prospekti so interesen-, tom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice.
g Obtok bankovcev v Avstriji. Obtok bankovcev v Avstriji znaša po zadnjem izkazu avstrijske Narodne banke 7 Y, bilijona kron. Kritje znaša 65%.
g Izvozna carina v Avstriji na papir. Izvozna carina v Avstriji na papirne produkte, t. j. na lepenko in papir, je znižana s 1. decembrom t. 1. na polovico.
g Francosko notranje posojilo. Kakor javljajo iz Pariza, je francosko notranje posojilo popolnoma podpisano, čeprav se rok za podpisovanje zaključi šele danes.
Borze.
12. decembra 1924. DENAR.
Zagreb. Italija 2.8690-2.89.90 (2.8680 do 2.8980), London 313.10—316.10 (312.50 do 315.50) Newyork 66.3750—67.3750 (66.15 do 67.15), Pariz 3.60—3.65 (3.60—3.65), Praga 2.01—2.04 (2.0050—2.0350), Dunaj 0.0935 do 0.0955 (0.0932—0.0952), Curih 12.94—13.04 (12.8950—12.9950).
Curih. Belgrad 7.75 (7.75), Budimpešta 0.007250 (0.0070), Berlin 1.2290 (1.225), Italija 22.22 (22.35), London 24.24 (24.2550), New-york 516.30 (516.20), Praga 15.5750 (15.5725), Dunaj 0.0072.70 (0.007250), Bukarešt 2.6250 (2.6750), Sofija 3.75.
Dunaj. Devize: Belgrad 1063, Kodanj
12.430, London 333.500, Milan 3052, Newyork 70.935, Pariz 3810, Varšava 13.600. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 331.700, francoski frank 3770, lira 3025, dinar 1057, češkoslova-t ška krona 2128.
Praga. Devize: Lira 1.46.50, Zagreb 50.65, Pariz 182.75, London 159.30, Ncwyork 33.90,
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska posojilnica d. d., Celje 210—210 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 222 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 125—126 (zaklj. 125), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 895—908, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—148, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 415 (blago), »Split«, anon. družba za cement Port-land, Split 1400-1420, 4 in pol odst. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 89 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb: 109.50—110, Hrvatska sveopča kreditna banka, Zagreb: 108—110, Hrv. slav. zern. hi-pot. bankn, Zagreb: 59—59.50, Jugoslavenska banka, Z->gr"b: 101, Prva hrvatska štedionica, Zagreb: 880-890, Slavenska banka, Zagreb: 85, D;""ičko društvo za cksploataciju drva, Zagreb- Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek: 790, Guttman: 760, Slavonija 67.50, Trboveljska premogokopna družba, tu: 410, Vojna odškodnina2 123—133.50, 7 odst. drž< inv. poscji'o- 66.25.
Dunai. Živnostenska banka 837.000, Al-pine 392 500, Greinitz 154.500, Kranjska industrijska družba 802.000, Trboveljska družba 454.800, Hrvatska eskomptna banka 114.000, Lcykam 171.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. ban-, ka 61.000, Gutm.inn 380.000, Mundus 840.000, Slavex 235.000, Slavonija 69.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske, 20, 25, 300 mm, monte, fco meja 620; plohi, 50 mm, monte, fco meja 620; remeljni, 30-60, 60-60, 35-70, 70-70, 40-80, 80-80, fco meja 620; hrastovi železn. pragovi, 250. 25 krat 15, fco nakladalna postaja, za komad 49; biusni les, po uzancah Ljubljanske borze, fco meja 1 vag. 240—250 (zaklj. 240),; oglje, Ia, vilano, fco meja 114; bukova drva, klana, do 10 odst. okroglic, napol suha, fco meja 28. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača fco Ljubljana 420; pšenica bačka, par. Ljubljana 465; koruza nova, gar., par. Mitrovica 1 vag. 180—185 (zaklj. 185); oves bački, fco Ljubljana 365; laneno seme, fco Ljubljana 675; otrobi drobni, fco Ljubljana 212.50; otrobi srednje debeli, fco Jarše 240. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 505; fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 580; fižol mandolon, očiščen, b-n, fco ' Postojna trans. 480; jabolčna marmelada, v zabojih 12 kg in 24 kg 2400.
Vojll©
je napovedal ščurkom, mišim in podganam kemični zavod za uničevanje mrčesa „FANA", ki se nahaja v Ljubljani, Poljanska cesta 12 pritličje, v prejšnjih prostorih „Posesti". — Zavod „PANA" odpravi tekom enega tedna pod garancijo vse ščurke, miši in podgane iz vseh prostorov brez vsake nad-ležnosti in brez vsakih posledic. Na željo pride zastopnik na dom.
INBBBEll83!31Q£J3i£!i8@£3BiS!BaBBBBflBBBBBBBHBI9BI3D
Inserirafte v našem listu!
Pozor!
Pozor!
Vsled opustitve trgovine razprodajam vsakovrstno, srebrnino, kakor: ure, zapestnice, uhane, prstane, ure budilke itd. — Posebno priporočam jedilno orodje v kasetah (bešteck), kakor tudi lepa darila za ženine in neveste po znatno znižanih cenah. — Zahtevajte ponudbe! Oglejte si izložbo!
Jos. Selovirt - Čuden
LJUBLJANA :: Mestni trg štev. 13.
gnopla
tomaževo žlindro, superfosfat, kalijevo sol,
kakor tudi
modro galico, žveplo, raiijo
ima vedno v zalogi in debavljn v vagonih in posameznih originalnih vrečah po konkurenčnih cenah
„Zora",
družba z o. z,
Kralja 1'etra trg 2.
: v Ljubljani.
Jutranja zvezda.
Napisal II. Rider Haggard. Iz angleščine prevel 1'eter M. Cernigoj.
(Dalje.)
43
Kaku se je za trenutek obotavljal, ker je bilo na vprašanje težko odgovoriti, nato pa je drzno odvrnil:
»Ker sem prepričan, princ, da je ta kraljica, s katero hočejo bogovi poplačati tvoje zasluge, resnično več nego ženska, ker je Amenova prava hči in jo zalo poznajo v tistih pokrajinah, odkoder je sen prišel, ne kot žensko, marveč kol bolj popolno bitje. O,« je nadaljeval Kaku, hlineč navdušenje, ki ga resnično ni bilo v njegovih prsih, »velika in slavna je tvoja usoda, kralj sveta, in sijajna je pot, ki se odpira pred tvojimi zmagoslavnimi nogami. Jaz sem bil tisti, ki sem ti pokazal, kako je Ireba faraona v Men fidi ujeti, ubogega tepca, ki ga je bilo lahko prevarili, in jaz sem bil listi — ali prav za prav onale Meritra — ki sem dosegel, da si se ga znebil. In sedaj sem zopet jaz, ki si mi grozil s šibami, edini, ki znam razložiti srečni pomen sanj, katere si ti smatral za zle. Misli na njih konec, princ, in preženi vsak dvom. Kdo je odnesel faraonovo truplo? Duhovi tvojih sinov, kar pomeni zmagoslavje hoje hiše.«
»Toda oni ga ne bodo deležni, Kaku, ker so mrtvi,« je rekel Abi in je vzdihnil, zakaj ljubil je svoje sinovo.
»Kaj zato, princ? Umrli so junaško in ml žal' no za njimi, toda tudi to je Ivoja sreča, zakaj če bi bili živeli, bi mogel nastati razpor med njimi in drugimi sinovi, ki ti jih bo rodila egipčanska kraljica.«
sMorcla, morda,« jc odgovoril Abi in je odmahnil z roko, ker mu je lu razgovor bil
neprijeten, »toda ta kraljica še ni moja žena. Ona umira tam v stolpu in kaj naj storim jaz? Če se vsilim k njej, se bo sama končala, kakor je prisegla, in če jo pustim še dalje tamkaj, bo morala umreti, ker je umrljiva. In niti tega ne smem storiti, ker ljudstvo v Memfidi, ki me ljubi, že začenja mrmrati. Egipčanska kraljica je egipčanska kraljica in ljudstvo noče, da bi bedno poginila, ker je lepa in mlada in si je osvojila vsa srca. Snoči so se ob zahodu solnca v desettisočih zbrali okrog stolpa, da jo slišijo peti večerni spev solnca, in so potem korakali mimo moje palače ter kričali: daj hrane njenemu veličanstvu in jo osvobodi, ali jo bomo mi! Te novice so morale medtem že tudi priti v Thebe in zbrala se bo velika armada, da jo osvobodi ali maščuje. Kaj naj storim, prerok?«
»Stori, kar ti je rajni faraon ukazni v snu, princ. Ob jutranjem svitu pojdi v Sek-hetin tempelj, kjer boš našel kraljico pokorno svojim željam, zakaj sen ti je napovedal, da te ne bo odklonila. Potem jo popelji v svojo palačo in se poroči z njo pred vsemi in vladaj s pravico njenega veličanstva in s pravico svoje lastne zmagovite roke.«
»Poskusiti moram,« je rekel Abi, «ta-ko bomo vsaj spoznali, koliko je resnice v sanjali. Toda kaj bo z njeno spremljevalko As to?«
»Asti je7 bila slaba vodnica njenemu veličanstvu, princ, : je odvrnil Kaku in se je praskal po bradi, kakor je vedno storil, kadar si je izniišljal zlo nakane. »Ona je že priletna in je gotovo močno oslabela od bolesti in lakote. Če je; še živa, jo bo Meritra prevzela v oskrbo in se pobrigala zanjo. To sta dve stari prijateljici, kajne, Meritra?«
-Zelo dobri prijateljici,« je odgovorila Merilni s poudarkom, »kakor mačka in ptič,
ki sta ljubljenca istega gospodarja. O, mi-dve si bova imeli mnogo povedati. Toda čuvaj se, mož, Asti ni slabotna. Tvoj čar je močan, toda njen je močnejši, zakaj ona je velika duhovnica in ima svoj dar cd bogov, ne od hudobnih duhov.«
Tako se je zgodilo, da se je princ. Abi ob zgodnjem jutru opravil v sijajno obleko in se dni v spremstvu svetovavcev, med katerimi je bil tudi Kaku, in z majhno stražo odnesti v nosilnici k vratom starega Sek-helinega templja, ker je bil pretežak, cla bi hodil tako daleč peš, in je tamkaj izstopil. Ker ni bilo nikogar, ki bi vrata branil, so jih lahko odprli in vstopili, straža pa je ostala zunaj. Ko so prišli v notranje dvorišče, se je Abi ustavil in jc vprašal, kje naj iščejo.
»Samo na enem mestu, visokost,« je odgovoril Kaku, »v ogelnem stolpu, ki se dviga nad Nilom, zakaj tamkaj umira njeno veličanstvo z Asto.«
»V ogelnem stolpu!- je godrnjal Abi. »Ali še ni bilo dovolj stopniic nocoj? Pa kaj hočem; vodi nas!«
Tako so speli po ozkem stopnišču in drobni Kaku je tekel po njem kakor mačka, velikana Abija pa so častniki porivali in potiskali za njim. Na tretjem presledku je Abi ukazal, naj obstanejo.
»Ne hitite,« je šepetal z debelim p'a-som. Njno veličanstvo prebiva v naslednjem nadstropju tega odurnega stolpa, in ker je Asti z njo, je ne bomo mogli prese-nečiti. Pazite, da je ne preplašimo s svojim naglim prihodom, drugače pohiti na vrh stolpa in se vrže v Nil, kakor mi je prisegla. Čakajte, jaz pa jo bom poklical,'kadar pridem do sape.«
Čez nekaj časa je torej zaklical:
>0 kraljica, nikar se ne ubijaj več v tem bednem stanovanju in pridi doli, da
prebivaš v bogastvu s svojim zvestim podkožni kom !«
Zaklical je enkrat, dvakrat in potem še v tretje, toda odgovora ni bilo. Tedaj se je Abi ustrašil.
»Umrla je,« je rekel, »Egipt bo mene dolžil njene smrti. Kaku, pojdi gori in poglej, kaj se je zgodilo. Ti si čarovnik in so ti ni ničesar bati.«
Toda zvezdoznanec jo mislil drugače in se je obotavljal, dokler ni Abi v jezi dvignil svojo cedrovo palico in ga udaril po hrbtu. Nato jc odšel, ubiraje stopnico za stopnico, počasi, počivajoč na vsaki stopnici, da nagovori s prošnjami in hvalnicami njeno egipčansko veličanstvo. Slednjič je prispel do vrat kraljičine sobe, pokleknil na tla, se razgledni in videl, cla je popolnoma prazna. Nato se je splazil do sosednje sobe, kjer je bivala Asti, in se prepričal, da jc tudi prazna. Potem ga je strah opogumil, da je šel na stolpno streho. A tudi tam ni bilo nikogar videti. Vrnil se jo torej in povedal Abiju, ki je zakričal:
»Pri Ptahu, velikemu gospodu mera-fidskem, kraljica je ali ušla, cla dvigne Egipt zoper mene, ali pa sc je usmrtila v Nilu, da dvigne bogove zoper meno, kar je šo hujše. Toliko so vredne tvoje razlage sanj, o slepar k
»Čakaj, da so prepričaš, preden me začneš obkladati s takimi priimki, princ,« je odgovoril Kaku užaljeno. »Preiščimo tempelj; nekje drugje mora bili!«
Tako. so preiskovali dvorišče za dvoriščem in sobo za sobo, dokler niso prišli do notranje dvorane pred svetiščem, kjer je faraon sedel na prestolu, ko sc je mudil v Memfidi. Ta dvorana je bila zelo temna, sve 11 ob .'n je prihajala vanjo le skozi zamrežena okna, ker je bila zgoraj pokrita z gra= nitniml ploščami, položenimi na stebre v pedobi lolu.;a.


it b, dn
Rrv°vrst
otoe '"^»ŠjfeiSišfet.
Polrta globoke žalosti naznanjam vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc moj preblagi soprog, stric in svak, gospod
Franc Goričnik
bivši trgovec
dne 12. decembra ob tričetrt na dve ponoči, po večletni, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, boguvdano umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. decembra 1024, ob 2. uri pop. iz hiše žalosti, Krojaška ulica 5, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. decembra 1924.
Marija Goričnik,
soproga.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica Din 1*50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
priporoča
Nova založba
r. z. z o. z. v LJUBLJANI, Kongresni trg št. 19,
knjige in slikanice za otroke in mladino; šolske in pisarniške potrebščine v bogati izberi, zlasti še pisarniške garniture in leposlov. knjige, tudi inozemskih založb, pisemski papir, vse najfinejše risalno orodje itd. — Za božično drevesce nakit in jaslice.
Marija Vezjak
STROJNA PLETARNA - V MARIBORU -Vetrinjska ulica št. 17,
priporoča vsa v stroko spadajoča dela po zelo nizkih cenah.
POSTREŽBA TOČNA!
PREPRIČAJTE SE!
SLUŽBE IŠČE
pridna ženska, vajena pri živini in sploh vsega kmečkega dela. Nastopi lahko takoj ali pozneje. - Naslov v upravi lista pod štev. 7815.
TfOnict kilogram po 25 IId|jlM Din, in ČAJNO MASLO kilogram po 55 Din, pošilja po povzetju v vsaki množini Mljckarska udruga v Virovitici.	7742
KAM?
se bodem šel slikat za legitimacijo? — Gotovo v fotografski atelje KUNC FR., Ljubljana, V/oliova ul. Tam dobim slike najugodnejše!
srajce
na|nove|ši vzorci, najfinejše blago, kakor tudi drugo perilo, kupiš najceneje, ker je lastni izdelek, edino le pri tvrdki F. in I. Goričar, »PRI IVANKI, Ljubljana, Sv Petra cesta št. 29.	7566
tSBUag&aMfičBfiBEfll^i^
se pritožuje nad draginjo; kdor se še ni prepričal, kako
poceni
je marufakturno in galanterijsko BLAGO ter USNJE
pri tvrdki
MAJZELJ in RAJŠELJ LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. i.
Lokal za trgovino
iščem v Kranju. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »ELIJA« štev. 7775.
Iščem LOKAL
v najem za trgovino meš. blaga. - Ponudbe na M. HR&BAT — Prevalje, Kor.
Priporočamo tvrdko
Ljubtifia, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup:
nogavic, žepnih robcev, brisalk, kMa, belega in rujavega p!ati»a, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprek»jal. palic, nahrbtnikov, potrebšain za šivilje, krojače, Solingen in za obrezovanje trt.
NA 'JELIKO IN MALO.
Pristno VINO
po 13 Din liter, iz Gadove peči in Krških goric, se toči na Ahacljevi cesti St. 5. — Sprejmejo se abonenti na dobro hrano opoldne in zvečer po nizki ceni. Se priporoča Anton Maver, gostiln.
riplil« se takoj sprejme, IICIMCl vajena vsega kmečkega dela, proti dobri plači. - Jernej KLEMENC, posestnik, Zgor. Šiška 12.
FRANCOŠČINO
in NEMŠČINO
poučuje temeljito diplom, učiteljica. Prijave pod »Bou-vard« na upravo »Slovenca«.
11 j on popolnoma prenoviš Idil jjeno, prodam takoj pod ceno. Prostori kupcu ] takoj na razpolago. Več pove Anton AVŠIČ, Šmartno št. 9, p. Moste pri Ljubljani.
Za krpanje
(STOPANJE) velikega salonskega tepiha, se iSče zmožna oseba. - Ponudniki naj sporoče svoj naslov na Alo-ma Company — Ljubljana,
IVANKA ŠINK roj. LENASSI, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok FRANCA, ELE in DORE, da jc v četrtek ob pol 6. uri zvečer po zelo težki bolezni izdihnil svojo preblago dušo moj ljubi mož ozir. naš oče, gospod
Fran šink
orožniški stražmojster v pok. in skladiščnik pri tvrdki F. Ravnikar
v 57. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v soboto 13. decembra ob pol 4. uri pop. iz hiše žalosti, Stara pot št. 1, Ljubljana, dne 13. decembra 1924.
NJEGOVI ŽALUJOČI.

Vabilo na redni občni zbor
I, delav. konsum. društva r. z. z o. v Ljubljani,
ki se bo vršil v ponedeljek, 29. dec. 1924, ob 10. uri v zadružnih kletnih prostorih v Ljubljani, Kongresni trg 2,
dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za poslovno dobo od 1. VII. 1923 do 30. VI. 1924 in določitev nagrade nadzorstvu.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
§ 63. pravil: Člani se udeleže občnega zbora po pooblaščencih, izvoljenih po § 57. na skupščini kra'evnih skupin. Vsak pooblaščenec ima en glas. ODBODR,
Kuhinjska
:POSODO:
po izredno nizki ceni pri
tvrdki Ivan PESTOTNIK & drug, Ljubljana —
»BALKAN«, skladišče 43.
Najboljše manufakfurno blago
se dobi pri tvrdki
I. N. Šošfaric
Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.
Telefon št. 222. Trgovina z modnim, manufauturnim, suknenlm in platuentm blagoru, perilom, konfekcijo in pleteninami.
Ka debelo in dro&no.
BBsaess&iisscocBGGca <
OB 25-LETNICI!

i '••■- ' ■■ 't < ■
za vodo — K. Widmaycr
Priporočam kot najprimern. darila za Miklavža in Bo-Sič: Vse vrste perila, volneno pleteno blago, manufakt. blago, venčke za neveste, opravo za novorojenčke. — Abtahe (peče: edina zaloga), kravate, nogavice itd. Pri večjem odjemu prim. popust CBBfiMfcSli-EiU-^ii.fiE.SSiUa
Prvovrsten ♦
Izde u e
Najfinejše
laneno olje
tovarna ZABRET & K>n*p.f Brile i pri Kranja.
Na?s!are;ša tovarna fe vrste v Jugoslaviji.
Telefon interurban : KRANJ 29.
Na zahtevo se pošljejo vzorci.
dBBBBSBBBBBBBBBBBB'
Božična in novo Mm darilo.
nolprliiicriufša
dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine
Blažena Hopačeoe
d Krsjiju
Cenik zastonj! Cenik zastonj) BBBBBBBSaSBBBaBBBBB'
Kr. engielka
postno-pa. obredna linša.
Gereral. zastopstvo za kraUevino Sili
Zagreb
Trg I. štev. 17.
PLETAČA (pletiljo)
za pletenje na ročnih strojih, popolnoma samostalno moč v izstavljanju oblek, jumperov itd., sodeležno na dobičku, se išče za ve'iko mesto v Jugoslaviji. - Dva stroja za pletenje na rarpo-lago, volna se pribavi, — Ponudbe z navedbo dos da-nje prakse na upravo lista pod številko 7732.
io ;e
pleskar in ličar, sobo in žrkoslikar, Delavnice: Kolodvorska ul. C, Zg. Šiška 121.
Naročila se sprejemajo Ko!odvor-ka ul. 6.
ŠIVILJO potrebujem za na dom. - Franc Erklauc, Ljubljana, Kladezna ulica št. 3.
Kot UČENKA
že'i mesta pri šivilji 19 letna deklica, ki je izučena pri-krojevanja. - Naslov pove uprava lista pod štev. 7819.

MALO —

pol ure od Celja, se urfodno preda. Cena nizka. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod številko 7741.
Redni potniški promet Hamburg—Cherbourg—tou,!iampton v
Novi Jorlt šn Kanado
Cherbourg- Liverpoo!—^oti'hampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, iantos, Monlevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odpravo potnikov t, 2, razredu. - Kabine 3. r»i. z 2 in 1 posleljam; Udonnost — bigurnost — brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 9t. — L:ubl;ana. Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kialja Aleksandra 4.
Brzojavni naalov za vsa gornja podznEtopstva „ROVMAILPAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpslta Piotnelna banka v Saraievu in Gružu. Dooisovnn:e v vseh 'ezlKih.
Naslov za brzojavke; 1'rconetna banka.
■■miihii
LJUBLJANA - Mirjs 2,
izvršuje vsa stavbena in ga-lanteiij:ka nova dela in popravila strokovno in ceno.
Sprejme se POMOČNIK
stroj. KLJUČAVNIČAR
dobro izvežban in vešč strojnih montaž ter kovinskega strugarstva v lesno industr. tovarno v bližini Kamnika. Samo trezna, zirožna in zanesljiva moč pride v poštev. - Ponudbe z navedbo starosti, pristojnosti, družinskih razmer in dosedanje prakse ter pričakovane plače naj se naslove na upravo lista pod številko 7S23.
vseh vrst, kakor vsako leto po najugodnejši ceni vedno na ; alogi. Ravnotam se kupuje
surovi in stopljeni loj
in se plača po nalvišji dnevni ceni. Jos Bergman, Ljubljana, Poljanska cesta št. 85.
25 ietfl obsto-a tvrvftei
; ES a H3 iS] M SS133 09 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«. ♦«*«« f«««»«««•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
KaESSSSaKHBfflGSESra
in HARMONIJE na obroke:
Bosendorfer, Forster, Stein-vvav etc Vse instrumente za bleh- in štrajb - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob tvrdka Jugoslavije.
Zastopstva
resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami fer lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe | naravnost na naslov: UNI-! ONE INTERNAZIONALI ! TRASPORTI, VIA CAGLI-' ARI 44, ROMA. 6379
priporočamo naso pravo
domačo KOLINSKO ci-korijo.
Izvrsten pridatek za kavo.
Pozor!
Pozor!
PO ZNIŽANI CENI se prodaja- moderne spalnice, jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo Sprejemajo se naročila — ANDREJ KREGAR. strojno mizarstvo. Vižmarje — Št Vid nad Ljubljano — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850
BBHHBHBBBiaHBSSHBBHBHBBESI&EJISEIH
največ bukve, cirka 6 km od postaje, cel ali parceliran, kakor tudi
malo posestvo
10 oralov, 10 minut od postaje, — Cenj. ponudbe ozir. vprašanja na upravo lista pod »GOTOVINA« štev. 7807.
IBBBBBBHBBnDBBBB^CIBaB
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis a vis hotela ;,Union").	Telefon št. 57 tn 470.
Pačun postno čekovnega urada za Slovcniio štev. 11.945, v Zagrebu štev 39.080.
Podružnice: CELJE, DJA,GV0, MARI OR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: bLED.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000-—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložite knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoj
Pooblaščeni prodajja^ec srečk Drž. razr. loterije.