v 90*0 ftlL Leto txi. nev. si V UnUlonl. v soboto 14. aprila 1928. Ceno om r Izhaja vaak dl popoldne, izvzemli nedelje In praznike. — Inaerati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.5€ Din, večji in sera ti petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ta inozemstvo 420.— Din. UpravnUrvo: Koaflove ulica it 6, pritličje. * Telefon 2354. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034. V Italiji je zavladal splošen teror in kaos Po izjalovljenem atentatu v Milanu - Atentat delo ekstremnih fašistov, ki bi radi odstranili kralja in proglasili Mussolinija za imperatorja - Fašisti divjajo in terorizirajo mirno prebivalstvo - Tujci beže iz Italije — Milan, 14. aprila. Sele danes ob* javljajo tukajšnji listi izčrpne j ša poro« čila o atentatu na italijanskega kralja. Poročila, ki izvirajo iz uradnih podat» kov, soglašajo v tem, da je policija v polni meri izvršila svojo dolžnost, in da varnostne odredbe niso bile pomanj* kljive. Vojaštvo in milica je vso noč v gostih patruljah nadzorovala ulice in tudi v času otvoritve velesejma so bile vse ulice, po katerih se je vozil kralj, zasedene po vojaštvu. Podrobnosti o atentatu. Atentat je bil izvršen na trgu Giulio Cesare 100 m pred vhodom na velese* jem pred hišo št. 18. Preiskava je ugo* tovila, da je obstojal peklenski stroj iz močnega lesenega zaboja, ki je bil napolnjen z dinamitom. V bližini so našli košček nikla, iz česar sklepajo, ^la je bil peklenski stroj zvezan z uro, ki je regulirala čas eksplozije. Eksplo* »i j a je imela strahovit učinek. Kande* laber, v katerem je bil skrit peklenski stroj, je popolnoma razneslo, trotoar pa je razkopan 40 m naokrog. Na vseh nišah trga Giulio Cezare so popokale šipe. Po mnenju strokovnjakov je iz* delal peklenski stroj strokovnjak in dober poznavalec eksplozivnih snovi. Učinek eksplozije je bil tem hujši, ker je bil peklenski stroj skrit v železnem podstavku kandelabra. Pogreb nedolžnih žrtev. Vse mesto je rudi danes pod vti* som atentata. Število človeških žrtev znaša 16, v bolnici se pa bori še deset ranjencev s smrtjo. Žrtve atentata so položene na skupni mrtvaški oder v milanski katedrali. Oder je pokrit z venci, med katerimi je najlepši venec italijanskega kralja in ministrskega predsednika Mussolinija. Gledališča in kinematografi so v znak žalosti zaprti. ]Vse zabave in prireditve so prepove* dane. Pogreb žrtev atentata se bo vršil jutri, 15. t. m. na zelo svečan način. Pogrebne stroške bo krila mestna ob* čina milanska. Obsedno stanje v Milanu. Preiskava se nadaljuje z vso strogostjo in z vso naglico. Fašistični veliki svet je imel snoči pod predsedstvom Mussolinija dolgotrajna posvetovanja. Kakor se doznava, je bilo na tem posvetovanju sklenjeno, da se izredno vojno sodišče premestiti iz Rima v Milan. Tretji atentat. Ker se je bilo bati še nadaljnih napadov je bilo danes proglašeno v Milanu obsedno stanje. Po 9. uri zvečer ne sme nikdo več na ulico, podnevi pa močne vojaške patrulje ustavljajo vse pasatite in jih legitimirajo. Povod za ta izredno oster ukrep je dala snočna eksplozija v vojašnici fašistične milice. Proti večeru se je razlegala iz vojašnice močna detonacija, ki je izzvala med prebivalstvom novo paniko. Oblasti nočejo dati o tem nikakih pojasnil. Izvedelo se je le toliko, da sta bila dva miličnika ubita, več pa težita ranjenih. Danes zjutraj je bil izdan kratek komunike, v katerem se samo naglasa, da se je nekemu vojaku sprožila puška in je krogla ubila njegovega tovariša. Preiskovalna komisija nadaljuje delo. Včeraj je dospela semkaj iz Rima posebna preiskovalna komisija, ki ji na-čeluje predsednik tribunala za zaščito države general Balzano. V komisiji je več oficirjev, vrhovni državni pravdnik iz Rima in več preiskovalnih sodnikov. Komisija je dobila od Mussolinija nalog, da vrši preiskavo z vso strogostjo in rigoroznostjo. Posebno pažnjo posvečajo komunistom in zaprtim anarhistom. Zasliševanja se nadaljujejo in pri-drže vse količkaj sumljive osebe v zaporu. Policija je prepričana, da je atentat delo komunistov ali anarhistov. Vojaštvo je preiskalo vso okolico mesta m zaslišalo vse prebivalstvo, da bi zvedelo, kdo se je mudil v usodnem trenutku izven svojega doma. Atentator prijet? Posebno pažnjo posvečajo oblasta potnikom, ki potujejo proti meji. Povsod preiščejo vse potnike in jrh z vso strogostjo legftžnrirajo. Pri Gamu je biil med drugim včeraj dopoldne ustavljen neki Romulos TranquHlfi, pri katerem so našK komunistično legitimacijo. PcrtovaJ je z napaČmami listinami, glase-čimi se na ime Crumabe. Pri prvem zaslišanju je izdavil, da sd je nabavili listine na napačno ime, ker se je bal, da bi imel sitnosti z oblastmi, ker je znan ko»muerstični agitator. Ko so ga nameravate s kolodvora prepeljati na stražnico, se mu je posrečilo pobegniti. Po dolgotrajnem in napornem zasledovanju so ga končno ujeli in odvedli na stražnico, kjer je bila izvršena telesna preiskava Pri ndem so našli poleg večfe svate denarja tudi načrt trga GudiMo Cezare z označbo bitše št 18 in kandelabra, v katerem je eksplodiraj! peklenski sroj. TramquHK je sprva tajfl, da bi bil kakorkoli udeležen pri malamskem aAgenzia Stefank objavlja sledeči komunike: Ministrski predsednik Mussolini je danes sprejel poljskega zunanjega ministra Zaleskija in imel z njim nad 2 uri trajajoč razgovor. Oba državnika sta razpravljala o skupnih vprašanjih splošne politike in je bilo doseženo popolno soglasje. Razgovor potrjuje prisrčnost odnošajev med Italijo in Poljsko in skupno voljo za še večjo »trditev medsebojnega prijateljstva. Razgovori se bodo v pondeljek nadaljevali. ZIMA NA POLJSKEM — Varšavo, 14. aprila. V vsej Poljski je nastopilo včeraj nenavadno - mrzlo vreme. Od polnoči naprej sneii, temperatura pa je padla pod nič'o. ral povzročiti veliko paniko in ogromno škodo seveda če je nastal v obljudenem krajoi. Najrž je nastal potres v Mali Aziji, odnosno v Egejske m morju. Ni tudi iakloučenjo, da se je ponovil- potres v Smftrnii, kjer je zemlja zadnje čase zelo neoniirna. Ob 11.20 je zabeležil potresomer meteorološkega zavoda., v Ljubljani še manjši potresni sunek. — Beograd, 14. aprila. Danes dopoldne ob 10. uri je zabeležil tukajšnji seizmograf-ski zavod katastrofalni potres. Potresni sunki so bili tako močni, da jih ie bilo - čutiti tudi na prostem. Potres je trajal delj časa in >e proti 11. uri ponehal. Splošno se sodi, da leži epicenter v Mali Aziji, po vsej verjetnosti v Smirni, kjer so. se v zadnjem času ponavljali katastrofalni potresi. Ameriško izseljevanje V Fordovem mestu Detroit sta se javila premožnemu hoieErju Jamesu E. Hallu dva možaka ter se mu predstavila in izkazala kot detektiva. Dejala sta mu, da je njegov prijatelj tlarry T. VVilkins aretiran in da prosi Halla, naj položi zanj kavcijo. Hali se je brž odpravil z detektivoma na policijo, da reši prijatelja. Skupno so se z avtom odpeljali vsi trije. Čez kakšno uro pa je v Hallovem stanovanju nekdo pozvonil in oddal pismo, v katerem so soprogi Hailovi v grozečem tonu javili, da je njen mož odpeljan in da je treba zanj 10.000 dolarjev odkupnine, sicer mu grozi smrt. Soproga je takoj alarmirala policijo, ki z vsemi svojimi agenti že dva dni brezuspešno išče izsiljevalce. Na podoben način je izginil teden dni preje v Detroitu dobro znani delavski voditelj Harvey E. VVatson, za katerega so roparji zahtevali 25.000 dolarjev odkupnine. Tudi Watsona policija še ni našla. NASO KOI2N/KO CIKORIJO Borzna poročila. LJUBLJANSKA. BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so not J rali: Dunaj 800, Berlin 1&5925, London 277.50, Milan 299.5, New/urk 56.80, Pariz 223.S, Praga 168.45, Curih 1095. ZAGREbšKE BORZE. Zagrebška borzi canes ni poslovala. V prostem r-iometu s:> notirrii: Dunaj 800, Betiiu 15.5925, Loidon 277.50, Milan 299.5, N«w»Drk le SO, Parz 223 8. iVga 168.45, Curih 10.S5. < - Efekti. Vojna škoda 4?S. INOZEMSKE BORZE. — Curih. Beograd 9.13, Dunaj 73.05, Berlin 12415, Praga 15.39, Milan' 27.39, Paril 20.43 London 25.835, Newyork 518.80 518.80 Ali ste se že naročili na ^PONEDELJEK"? «nonBT78KI JSJnrOD. a« H. tpcO> 1921 Hm 87 Značilna obsodba hegemonističnega režima Btrii član Vukičavićave vlad« obsoja sedaatt režim. — Vnki-čevićava vlada more ■praviti vlado le v račjo krizo. — Kako fe večina glasovala za proračun. — Radikalna stranka al možu upravljati državo. Pisane zgodbe iz naših krajev Zdravnflc zlorabil deklico. — Podrobnosti o veMfi poneverbi * SubotkL — Drzna poštna tatvina« — Služkinja t plamenih. — Sadistična morilca prijeta. Prt driUrvtnem mavdotku v Novem Sadu 90 vložili todBbo proti abčfaske-mu rdravnaflcu iz Zabaija dr. UUbotnir ni Dfirmtndevaču, & i« med ordfnada'o ziorjubil nedoraslo dekloo. 15 • letna služttctea Terezida K. je dobila službo v Novem Sadu. Prosila ie za poseteko knjižico pni občinskem uradu v Žaba-lju sn odtod so jo podati k občinskemu zdravniku da ji izstavi zdravniško izpričevalo. Terezija ie šla v sredo po-poldme k zdravniku dr. DmnLtrideviču. Zdrajvriik je paoiaentko odvedel v svojo ordimaciijskb sobo in ji pregledal natf-prvo oči, potem ji je pa velel, naij se sleče. Dekle je leglo na preiskovalno mizo ne da bi sluitilo. kaj namerava brezvestni zdravnik. Zapovedal ji je. naj zamiži, naikar je zadostil svoji pohoti. Narto ji je brez nadaljnje preiskave izdal zdravniško izpričevalo. Dekle je prišlo domov objokano in s silnimi bolečinami ter povedalo, kaa se ji je zgodilo pri zdravniku, svoji teti, ki je Te-reztijo vzela k sebi, ker je siroti umrla mati. Teta >e pedala deklico takoj k zdravnici dr. Zofiji Dlačkicev, ki jo je preiskala v navzočnosti zdravnika dr. Milana Sfotfkoviča. Oba zdravnika sta sestaivtila protokol o zlorabi s popdsom vseh podrobnost. Po preiskavi je moralo še nedoraslo in slabo razvilo dekle v boinftco, ktfer bo moralo ostati najmanj 8 dni Teta je na podlagi uradnega protokođa vložila ovadbo pri državnemu pravdnflku v Novem Sadu. Kakor smo že včeraj por očali, ie pobegnil iz Snbotice bankir Pavel Fišl, ki je bdi direktor podružnice židovske banke v Sarajevu. Iz Sarajeva je prišla posebna komika, da bi pregledala poslovanje v banki. Fišl je vodfl podružnico že tri leta in je užival popolno zaupanje. Je iz zelo bogate družine, njegov oče je še sedad občinski zdravnik. Oženil se je z najbogatejšim dekletom iz Subotice. Njegova žena je iz rodbine Steiner in je imela pol milijona Din dote. V subotiškl družbi je bankir igral odHično vlogo. Bil je znan mecen športnikov in predsednik športnih klubov, ki jih je tudi financiral. Priredil je velike izlete in bankete in nihče se ni vprašal, odkod bankir jemlje denar. Pri zadnihn volitvah je bil izvoljen v občanski svet. Ko je komis^a iz Sarajeva stopila v banko, se je Fišl odstranil z izgovorom, da ga boli glava. Po kratki kontroli je komisija ugotovila, da je Fišl ponev erU i milijon in 900 tisoč Dan. Denar je porabljal za razkošno življenje, že odkar je vodil podružnico. Komisija e tudd takog ugotovila, da direktor ni imel pomagače v .Generalni direktor Aibi je takoj odšel na policijo vložil icžbo proti Fišlu. Poticaja je takoj uvedla preiskavo, toda Flšla ni mogla več najti. Med tem je direktor pobegnil. Bankir ie naroči avto in se odpeljal v hotel, Kjjer je naroČil avto iz Segedina v Horgoš. Prvi avto je pustil pred hotelom in se je z drugim odpeljal v Horgoš. Ker je dosegel še pravočasno vlak v Segedam, je poslal avto iz Horgoša nazad in se z vlakom od* peljal v Segedin. SubotLška policija it telefaniriia v Segedin in zahtevala are-tacjfc> in izročitev defravdairta. Komi-sija je preiskala Uidi bafildrjevo sta« novanae, da bi ugotovila, ktiko je Fi^ zapravil ogromno svoto denarja. Rezultat preiskave še ni znan. Ker je Piš-Iova družina zelo bogata, se govori, da, bo poravnala vso poneverjeno vscvto. Poneverba je vzbudila v SuboticJ splošno pozornost. ★ V malem mestu Lazar ovac v Srbift je bil izvršen v noči od torka na sredq drzen roparski napad na tamošnjo po sto. Pred polnočjo je prišel poštar Aleksander Miletić iz gostflne v družbi zdravnika Štafanoviča v poštno pen slopje kjer je tudi stanoval. Komaj je legel, že so v sobo stopti-li trije slabo oblečeni roparji in ga zgrabili- Eden je, naiperil nanj samokres druga dva sta mu pa preiskala žepe. Ko sta našla, ključe pošte rn blagajne, sta odšla, tret^ ji ropar je pa poštarja držal in čuval s samokresom v roki. Poštar je roparja; podrl na tla z udarcem po glavi in planil v sosedno sobo, kjer je pograbili samokres in začel streljati skozi okno. Na strele so prihfrteti meščani in slednjič tudi poKcrja, roparji so pa med; tem pošto že oropali in pobegnili. Pokoja je našla blagajno odprto in iz nje je izgrindlo 47.000 Din. V blagajni je bilo 69.000 Din. 22.000 Din je bilo raztresenih po sobi in med akti. Uvedla so takoj preiskavo, toda brez uspeha. Drzen roparski napad na poštarja in velika tatvina državnega denarja je raz-, burila vse mesto. ★ Včeraj dopoldne se je pripetila v Zagrebu težka nesreča, čije žrtev je postala lSletna služkinja Štefica Majcen. Služila je pri nekem trgovcu v Dalmatinski ulici. Hotela je očistiti obleko in je segrevala bencin. Men tem se je bencin vnel in veliki plamen je dosegel ubogo služkinjo in ji zažgal obleko. V trenutku je bila služkinja živa baklja. Začela je obupno kričati rn se zgrudila nezavestna na tla. PrihiteH so sosedje in pogasili z velikim naporom obleko ter poklicali rešilno društvo, ki jo je odpeljalo v bolnico. Dekle je dobilo težke poškodbe in ni upanja, da bi okrevalo. ★ Poročali smo že o strašnem umoru 6 letnega sina postajenačelnika V Vukovaru. Dva potnika v Čaicalnici sta ga ugrabila in čez dva dni je nesrečni oče našel sinčka mrtvega pri skladišču. S pomočjo tiralice so orožniki oba morilca prijeli. Včeraj so orožniki pripeljali morilca Volfa in Bajzeka iz Vukovara v Osjek. Bila sta ponovno zaslišana. Vol! je priznal, da je pri sadističnem umoru sodeloval, vendar je dečka spolno zlorabil, ko je bil že mrtev. Najprvo je dečka zlorabil Bajzek in ga med spolnim aktom zadavil. Po tem strašnem dejanju je dečka vrgel Volfu. Kater amo ie poročali« postaja nezadovoljstvo v radikalni stranki nad režimom Vtfje Voldčeviča vedno večje. Vukičevlča so sedaj pričeli zapušča U tudi njegovi najbolj fntrmni prtjeteji. Naravnost senzacijo le zbudil v politični javnosti govor, ki ga j« imel bivši minister v njegovi vladi ter njesov naHn-timnejši prijatelj posl. Velja Popovič na konferenci delegatov sreske organizacij« radikalne stranke v beličkem srezu dne 12. tm. Na tej konferenci je Veliš Popovič odkrito in ostro nastopil proti vladi Vel}© Vuldčeviče in v glavnem potrdil vse, kar je doslej očitala KDK temu režimu. V svojem govoru ie predvsem naglašal, da so se politične razmere v državi kakor Ml v radikalni stranki zelo naglo izpre-nesjSe. Ako pogledamo na delo sedanje vlade pod vodstvom Vel je Vukičeviča, vJdtauo v preteklem tetu neuspehe na vseh straneh. Tega ni treba še posebej dokazovati, ie povdarjal Velja Popovič, ker vidi to lahko vsakdo sam, in ako bo sedanja ▼tedna koalicija otsala ie nadalje na dr-Isrssm krmilu, bo spravila državo v se ,ve£k> brezpravnost in krizo. Prf sestavi te vlade je bila postavljena OS prvo mesto naloga« da se imalo uveljavili gotovi zakoni In odpraviti brezpravnost. Tod« ie vedno vlada v vsej državi brseprsTnost v nafvečft meri Sodna in aksekirtivna oblast Se sedaj nista formirani Jmasno deset zakonadvstev, v vsaki pokrajini posebej, kar je dokaz, da smo ne-sreiena država. Brez sodne oblasti pa ni pravne države, bi potem uprava, ki ji na-Motit taks vlada! Se seda) nimamo zakone o centralni upravi, čeprav je že toliko lat preteklo od sprejetja ustave. Tudi občina ie niso urejene, čeprav so temelj raz-vete za normalno državno življenje. In kaj je sedanja vlada napravila s so-atjamo politiko? Strahovita gospodarska krtza tišči državo že dolgo in koalicijska vlada bi imata skrbeti, da se vsa! nekoHko ubraJL Doslej ps ni ničesar storila v tem posjed«. Za prehrano prebilstva je dala posojilo, nekako miloščino, in to na najbolj korapten način v času, ko se proti korup-efll krfel na vseh straneh. Vlada ne bi smela Iti pO tej poti in narod siliti v korupcijo. Tfcarla tt morala dati narodu možnost zaslužka, ako bi mu hotela pomagati, kar pa dela, Ml uničevanje naiega naroda. Vlada ni ničesar storila, da bi naš© kmetijstvo dvignili gospodarsko. In kakšno Je gospodarsko stanje v naši drT«». lr^*ia fes IMM| m Šm bOe take meens, a dini je nacijonsina okrepitev postavljena na ničlo, ker se vlada ni mogla rešiti vpliva Madžarov. Tam posamezne občine sklepajo o potrebi madžarskega službenega jezika, kar je dokaz, kako je omsjsna svto-riteta naših oblasti. Ustava določa, da ie edini slub. jezik v naši drŽavi srbeko-hrvat-sko-slovenski, občine pa samovolino proglašajo madžarščino za službeni jezik. Enak položaj je tudi v drugih oblasteh. V Narodni skupščini ni prav nič bolje. Tam se dopoldne prepirajo in ko KDK zapusti dvorano, sledi anemično glasovanje. Večna je s težavo Izglasovala proračun zs proračunom, ne da bi vedela, zs kaj glasuje. Radikalna stranka ni v stanhi, da bi spravila državo in narod iz sedanjega težkega položaja predvsem zato, ker v njej sami niso razmere, kakršne bi morale biti, drugič pa zato, ker so njeni zavezniki nelojalni. Zato se mora reoganirJratt ker so razmere v nji gnile. OdnošaU med vlado in glavnim odborom niso dobri in istotako tudi ne odnošaji med vlado ln radikalskim klubom. To je vse zaradi tega, ker so v radikalni stranki prišle ns površje osebnost! s silo. To so ljudje, ki hočejo s pomočjo oblasti priti na vodilna mesta v radikalni stranki. Naravno, da so se proti temu uprli drugi in dt je tako nastal razdor. Da se ta mučna zadeva uredi. Je treba najti osebnost bodisi iz vrst poslancev ali izven parlamenta. Tej osebi bi morala dati radikalna stranka enodusno podporo, da z novo bodisi koalicijsko aH koncentracijsko vlado prične reševati osnovne or ob leme življenja in napredka države ter pravilnega razvoja družbe. Na drugI strani bi morala ta osebnost jamčiti za popolno svobodo in neovirano možnost, da uredi radikalna stranka svoje notranje razmere. AU se bo tak mož našel v poslanskih vrstah ali izven parlamenta, je postranskega pomena, toda najti se mora, če hočemo dobro državi in stranki. Morda se bo našel kdo, Je končal Velja Popovič svoj značilni govor, ki mi bo očital, da sem bfl do nedavnega dan vlade in da bi morai zato tudi nositi odgovornost za njeno dosedanje delo. Izjavljam, da sem vstopil v vlado kot radikal, ld ne pripada nobeni skupini v stranki, z namenom, da pomagam državi. Ko sem uvidel, da mi ni mogoče ničesar storiti, sem se umaknil iz vlade. Na izrecno vprašanje predsednika konference so vsi prisotni soglasno odobrili izvajanja posl. Vefte Popoviča. Mislimo, da Je komentar k navedenemu nepotreben. so splošno paniko le še povečale. Na kraj oksplozije je med tem prispela policija, ki je takoj zaprla vse dohode v Knailjevo ulico in zlasti cernirala del med Beethovnovo in Gledališko ulico. 0 eksploziji je bila tudi takoj obveščena mestna plinarna, na lice mesta je prispel takoj tudi ravnatelj mestne plinarne inž. BartI, kmalu zs njim je prišel tudi župan drn Puc. Inž. Bartl je dal organom mestne plinarne takoj potrebne direktive in ukazal, da se za vsak slučaj stavijo pod vodo plinski vodi v Knafljevi, Beehovnovi, Gledališki ulici in Aleksandrovi cesti. Nevarnost je sicer minula že po prvi eksploziji s tem, da so bili stavljeni pod vodo vsi rovi, odstranjena pa je bila nevarnost, ld bi nastala, še bi kje vsled eksplozije počila še kaka cev. Voda se nahaja še sedaj v rovih in jo bodo morali izčrpati. Okoli 2. zjutraj ss je razburjenje prebivalstva še poleglo, le stanovalci Hammerschmidtove hiše vso noč niso satisnili očesa. POVZROČENA SKODA. Danes zjutraj Je prispela okoli pol 10. v Knailjevo ulico posebna komisija, na Čelu ji sam župan dr. Puc, dalje ravnatelj plinarne inž. Bartl, mestna inž. gg. Prelovšek m Mačkovšek Komisija Je ugotovila, da je eksplozijo dejansko zakrivila električna Iskra, ki je preskočila iz električnega kandelabra, obenem je pa tudi dognala, da ne obstoji nobena nevarnost več Škoda, ki jo je povzročila eksplozija, razmeroma ni velika, vendar bo znašala najmanj okoli 20.000 Din. Poprava porušene in razrite asfaltira, ne ceste bo veljala občino najmanj 10.000 Din, velika škoda pa Je tudi na razbitih oknih, kajti samo na poslopju Kranjske hranilnice so razbite šipe na 17 oknih, na rhntmerschmidrcovi hiši pa so razbite skoraj vse šipe v parterju In deloma v drugem in tretjem nadstropju, škoda na razbitih šipah Je cenjena tudi na 10.000 Din. VZROK EKSPLOZIJE. Okoli 23.30, ko je prišel mestni pruži* g tleč Gšrtner pred opero, da ugasne sva* rgjks, js pristopil k električni sverfljki in potegnil za vzvod ter prekanil električni tok. Pri tem je preskočila električna okra, ki je naglo vžgala pUn, ti ss je bi! nabral v rovu pod kandelabrom. V Gartnerja js puhnil plamen, skora* istočasno js pa na# stala v Knafljevi o*ei močna detonacija. Plin, ki se j« sfersi v liiliuiisfcMi ceven sla* korienega in telefonskega kabla, js ekploeV rai JftnpieaJte * Has taloo snne, da se ne uBce pni Metre visoko, tate da ss je psi padcu na zemljo rasti na Sani pritisk Js pred SsorniLu TOI rasM steUo sandala bra, obenem je pa podV pšočnik pred zbor* ntoo v medalji deset malem. Plmsrns je pri tej nsngodi postopala popolnoma pravilno in skrbno. Že v četrtek zvečer So se pregledale vse cevi, ki vodijo v kleti, de Je bila t tem odvrcdens nevarnost eksplozij v kleteh. Pokanje cevi v cestišču povzročajo mnogokrat zelo različni vzroki. Podsipanje aH nenadne usedline pod cevjo, nadalje tudi eventuelni potresi so vzrok, da cev poči. Tako je gotovo Se v SDomrmj našim bralcem, da je lansko leto y Berlinu vsled enakega defekta bila porušena večnadstropna hiša, m to se Je v tem slučaju preprečilo le z vestnim delom pli-namiSkih uslužbencev, ki so bili dve noči v službi in so odstranili glavno nevarnost, nabiranje plina v kleteh in vsled tega eventualno eksplozijo v hišah. Plin ni eksplodiral v plinski cevi, temveč v prostorih, ki so brli napolnjeni s plinom vsled defektne cevi. Eksplozije ni bilo mogoče predvideni, ker se je strogo pazilo na to, da ni bilo odprte luči, ogorkov, cigaret In žvepđenk v nevarnem kraju. Nezgoda se je pripetila le vsled zelo nesrečnega slučaja, da le namreč plin našel pot pod zemUo do električnih kandelabrov pred gledališčem in da Je pri ugašenju teh električnih žarnic pri stikalu preskočila električna iskra in zanetila eksplozijo po zemlljo nabranega plina. Lov na divje peteline Med najpriljubljenejše love, katere nam nudijo naši obširni, mešani gozdovi, spada gotovo lov na divje peteline in sicer v lepih pomladanskih jutrih, kadar petelini poj a Te vrs»te lovj pa Slovencem niso znani še posebno dolgo. Pred kakimi 50 leti se skoraj še nihče ni brigal za današnje vrste petelinjih lovov, ko ne gre prav nič za meso in dobiček, marveč samo za uživanje lepih prirodnih pojavov. Komu bi pred leti prišlo na misel, da bi streljal petelina pomladi, ko je sestradan, njegovo meso pa diši po preobilo užitih borovih, jelovih in smrekovih iglah. Divje peteline so stre-iali, ako so slučajno naleteli nanje, nekateri med petiem med tako zvanimi šmarnimi mašami, ko petelini prav, tako polo, kakor spomladi, največ pa so jih polovili v zanj-ke. Ker se Je v zanjko ujela prav tako samica, kakor samec, so zanjkarji povzročili med našo veliko, gozdno kuretino, občutno škodo. Prvi. ki so pričeli loviti divje peteline pravilno lovsko, kakor je pač primemo za najstarejšega prebivalca in krasltelja na. ših gozdov, so bili tuji zakupniki naših lovišč. Med prvimi in najbolj navdušenimi s kronskimi petelinarji ps Je bil dr. Ivan Tavčar, ki je s svojimi lovskimi prijatelji prav za prav odkril najbogatejša petelinja lovišča in to v nderau najljubših gozdovih, njegove drage, domače Poljanske doline. Z lovskim prijateljem Jeanom Schreyem, Urbanom Zupsncem in še nekaterimi drugimi prijatelji iz zelene bratovščine je vsako leto zahajal v Z*l°» katero je tako lepo ovekovečil v enem svodih romanov. Do dr. Ivan Tavčarjeve lovske dobe so bili lovci mnenja, da prebivajo divji petelini samo v višje ležečih gozdovih, kakor na Pokluki, Jelovici, Možaklai in ostalih naših planinah. V poznejših letih so jih odkrili tudi neposredno pri Ljubljani, na Golovcu, kjer pa so jih žal že pred več leti skoraj popolnoma zatrli. Najbližje rastišče Je bil takoj nad vojaškim streliščem. Petelinji lov je postal prava moda in kljub temu, da petelina ustreliti v pomladanskih hitrih ni nobena umetnost, so si lovci šteli v posebno čast, ako so ga ustrelili. Z nekakim ponosom so prihajali domov z velikim ptičem v roki. Zanimanje za petelinji lov pa se je še posebno dvignilo, ko so zbolašali gačitelji, preparatorji svoje izdelke in to glede oblik, kakor tudi konservi-ranja. Vsak lovec je hotel imeti v svoji sobi nagačenega divjega petelina in to ne le enega, marveč kar po več. Enega je rad gledal v poziciji, kakor ga je ustrelil, ko je pel, drugega, kako se pripravlja na boj, tretjega, ko previdno motri okolico itd. Z modernizacijo petelinjega lova, pa je bila v zvezi tudi sprememba 1 o vod opus t-nega časa. Določili so, da je dovoljeno streljati samo samce, In sicer samo med pomladanskim petjem od 1. aprila do kon. ca maja, dočim samice skozi vse leto Ščiti lovski zakon. Lovci so že komaj čakali, da Je prišel prvi april. 2e sredi marca so pošiljali v lovišča svoje poklicne lovce, ki naj jih že prvo jutro dovoljenega petelinjega lova, popeljejo k v ljubezni topečemu. gluhemu pevcu. V navado je prišlo, da so slavili tistega lovca, ki je ltfvi prinesel mogočnega pevca pomladnega jutra. To de postalo s časom Škodljivo, ker so mnogo divjih petelinov postrelili, ko še niso bile oplojene divje kokoši, kar se na. vadno zgodi v prvi polovici aprila. Zato se jelo krčki število divjih petelinov tako, da se je bilo za bati, da ta krasna praptica, s časom izgine iz naših gozdov. Kskor po raznih drugih modernih državah, so sklenili tudi slovenski lovci, da bodo. kolikor pač mogoče, čuvali divjega psteiraa m ga streljali šele v dragi polovici aprila. Večina lovcev, se je držala tega. Pa tudi drugI neznani vzroki so se v zadnjih letih toliko ublažili, da se pojavi vsako Isto več iivjm petelinov. Letos, kakor pripovedujejo, so opazfll že mnogo divjih petelinov is jutri v nedeljo bo marsikateremu upihnil strel življenje baš v trenutku, ko ss bo veselil po. nnaeH ln slepo pel ftanesni. Soorf — Ilirija - Primorje. Igrišče Primorja ob 16. Na Igrišču Primona bo v nedeljo Ljubljanski derby. tekma med Iliriio in Primorjem, ki utegne odločilno vplivati na pivenstvo Slovenije. Še nikdar se stara rivala za to borbo nista pripravila tako vestno in temeljito, še nikdar ni bilo prvenstvo v taki nerzvesnosti kdo bo prvak Slovenije. Hirfia ie sicer za dve točki na boljšem, ker ie zmagala v jesenskem prvenstveni tekmi, toda ni izključeno, da so ji Primorje revanžira za Poraz in da si eventuelno tudi pribori prvenstvo Slovenije. Nedeljska tekma bo definitivno rešila to vprašanje in rešila kibice in pristaše obeh klubov, ki že tedne dolgo ugibajo o tem, teh muk. Vsekakor se obeta zelo interesantna in napeta borba dveh enakih, toda po načinu igre popomoma različnih nasprotnikov. Kateri sistem bo zmagal? Ali ilirijanski prodorni z dolgimi pasovi na krila ali primorski, precizno kombinacijski? To bo odločila nedelia. Tekmo bo verjetno sodil zagrebški sodnik, apeliramo oa to pot na publiko, da nai bo dostojna in da se ne da zavesti k ekstreriraostim. Julijske Alpe Italijanom!" >Piccok)€ objavlja nekako poročilo o d do vanju »Societa AJpuja delte Oiuttec v preteklem društvenem leto. Po* tem poročilu se je delovanje društva omejevalo v glavnem oa razikava-nje kraških Jam. List obžaluje, da društvo jA moslo enako uspešno delovati tudi oa petju tu-rattike in zlasti as v Julijskih AJeah ter pripominja, da le bfl neki obroeftoi feoideot, Id se J« dosedil pred daljšim časom kt js sedal ž« ao-postoma rešen, poved, da so it islsaške oblasti izdale odredbo, ki v znatni meri omejuje športno delovanje v obmejnem pogorju. Da hi s« aamreč preprečiti nesobi dogodki ua meji, se Je odredilo, da smejo turisti in smučarji v hližini meje edino le v spremstvu javne sile io da se mora vsak tak izlet naznaniti Javni oblasti tri dni pred odhodom z navedbo imen -vseh izletnikov, zlasti pa vodsje Izleta. Kakor pravi »Piccolo«, Je hita ta odredba vzrok, da se turisti in smučarji skoraj popolnoma opustili svoje izlete v JuMfefce Alpe in krenili drugam. Iger Jan njihovih izletov a« ovirajo te obmejne odredbe. Samo po sebi, meni đaUs »Rkoolo«, bi to sicer ne bila boeve kaka nesreča, ker sveži zrak pač povsod d« dobro, toda stvar da Ima tudi še drese stran, ld }e )e treba kar najresneje vpo-stsvsti. Predvsem ds Hattfaaska artsdina Uto aa spoznava peserja, ki Is slasti ta Italijane v »»■ejnasj oaasssa sefveCle vaJaosti. Drese pa Js, da ss v tem, ko se na ieaejaoaloJ straši izdajate uiuinsiisai ukrepi ss k Iste v lp poen rje. as liliii i liil snaaf ae aoasje ssS tsksas, To da je je bilo tudi vzrok, da Je najvišfll vrh Julijskih AJp v letu 1927 posetilo komaj okoli sto Italijanov, iz Jugoslavije pa se je povzpelo nanj okolo 6000 planincev. »Nekaj se mora vsekakor storiti, da se popravi ta abnormalna razlika.« pravi »Piccolc« in dostavlja, da se predsednik kalijanskega planinskega društva bavi s tem vprašanjem ter da Je upati, da tudi doseže kak uspeh. >Wccoilu«, ki vfeljub svodi fašistični navdušenosti vendarle nikakor ni bogve kako Duh it dr as vodilnim fašist hini m krosom, s« Je pO vsem tem menda zazdelo, da je sel nekoliko predaJeč v svoji kritiki ukrepov fašističnih oblasti, pa pravi, da noče svetovati, kaj naj se ukrene, da bi se stvar popravila, zlasti pa ne svetuje, Bm. bi se preklicali ukrepi, ki so jih oblasti smatrale za potrebne. Meni pa, da naj bi se predvsem pomnožili izleti v Julijske Alpe in naj bi se vršiti pod nadzorstvom oblasti, toda društva, ki uživa polno zaupanje političnih in vojaških oblasti, kakor ga uživa »Societa Alpina delle Okalie«, hi se moglo za izlete v Julijske Alpe oprostiti oblastnega nadzorstva. Pa zaključuje: »Ne dvomimo, da se bo nalel način, da ss odredb« Javne In nacljonakie varnosti spravijo v sklad z Interesi, ki so rudi oacijonalnJ, da namreč as obuboža Italijansko turistično delovanje v hnTJssjs. m dolinah, kjer večinoma prebivajo drugojezlč-nikl ln kjer Je potrebno, da se čuti naraščajoče itaBjansko prosJeaels.c — šBeležnica KOLEDAR Danes: Sobota, 14. aprila 1928; kaSoObs-ni: Tibured}; pravoslavni: 1. aprila, BonV slava. Jutri: Nedelja, 15. aprila: 192S, kaioaV cani: Helena; pravoslavni: 2. aprila, VeH-konoona nedelja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: >Danes bomo tičir. Kine Matica: >Alrauna<:-Kiao Ideal: >Velika pustolovkam. Predavanje v društvu Soea: prof. Jesne Bejie": >Zj^odovina Istre c. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: ob 10. dopoldne in ob 15. TNRL Opera: ob 15. >Madame Buttsrflv*, ob pol 20. >Poljska kri c Kino Matica: >AIrauna<. Kino Ideal: >Velika pustolovka«. Film ZKD: ob 11. »Mehika«. Sport: Tekma Ilirija — Primorje ob 16L na igrišču Primorja. DEŽURNE USKeJUTE. Dssss ln jutri: Bahovsc, Kongresni trg; Uster, nv. Petra ossU; Hočevar, flp. nttn. Eksplozija v Knafljevi ulici Sooči fe eksplodiral v sektorju pred Kranjsko lu-anilnico plin, Id fe uhajal že več dni. — Eksplozija k sreči ni zahtevala nobene človeške žrtve, pač pa fe povzročila znatno škodo. — Mestne plinarne ne zadene nobena krivda. Stev 87 •SCaVBKTSKI NAROD» dne 14. aprile 1926. Stran 3. Sprehod po ljubljanskih slaščičarnah Ljubljančani niso gurmani, a vendar si radi posladkajo življenje s slaščicami, ki jih v Ljubljani ne primanjkuje. — Prednjači seveda nežni spol. — Naše najboljše slaščičarne. Ljubljančani so sicer na slabem glasu, da ga le preradi žehtajo in da za vse drugo nimajo smisla, niti poezije, še manj pa, da ao gurmani. To pa ne drži in v tem pogle* *ki dvignemo mi v zaščito Ljubljančanov svoj veto. Niso Ljubljančani samo gobe. marveč so tudi velike sladkosnede. Da, prav zares! Radi se posladkajo in slade sicer grenko življenje. In Če pogledaš v nedeljo v slaščičarne boš videl, da so ravno tako polne kakor gostilne. Dasi časi niso baš ugodni in dasi na vseh koncih in krajih primanjkuje cvenka, . Ljubljančan še vedno Tad odrine dfaiius, ki gre v prid našim slaščičarjem. Naše slaščičarne nudijo marsikatere zanimivosti, probleme in celo pikantnosti. So pristno domača Institucija in se seveda ne morejo primerjati z velemestnimi, ki so zatočišča ijutavniii parčkov, pravcati eldorado za sestanke in randevuje. Sicer na tajiti, da se malce flitra tudi po ljubljanskih slaščičarnah, da ima marsikateri ljubavni parček tam radevux in si prisega večno svestobo... Namen pač posvečuje sredstvo in torta ari bonbončki so sredstvo, ki sondirajo arrnirju teren. Toda, to ne spada k stvari. Ustavimo se rajši pri naših slaščičarjih in napravimo kratek sprehod po ljubljanskih slaščičarnah. So same renomirane in stare tvrdke, med najstarejše in najslavnejše pa nedvomno spada ZaJaznikova na Starem trgu. Slaščičarna s kavarno vred je uprav demokratično shajališče vseh slojev, počensj od skromnega študenta in preprostega delavca, do pridnega uradnika ali bohema ali pa bomiranega in napuhnjenega petičnika. Zastopani so torej vsi poklici in stanovi, dobiš pa pri Zalazniku vse, kar si poželiš. Kmetje z Dolenjskega se zjutraj za zajtrk ustavijo pri njem, popoldne pa je slaščičarna torišče študentov in vseh onih, ki ljubijo kremove rezine in slične dobrote. Za-laznikova specijaliteta so štruklji, ki se celo eksportirajo, kajti po Sloveniji gre glas, le Zalaznikovi štruklii so za nas. Nežni spol prihaja poleti na sladoled, ki je res prima, servira >o ga pa tudi izdatno porcijo. Ljubljančankam je Zalaznikov sladoled pri srcu, zato se pa skoraj ostentativno izogibajo tort. Tu hna svoje zlobne prste vmes preklicana moda, zakaj odkar Pariz propagira vitko linijo, Ljubljančanke dosledno ignorirajo vse, kar le količkaj diši po mleku, maslu, jajcih in kar redi... Skušnjava je pa le prevelika in zato ii marsikatera Ljubljančanka podleže in dasi so torte in slaščice pri ženskah precej izgubile na ugledu, njih konsum dejansko ni nazadoval. Sicer se pa ljubljanski slaščičarji odločno bore proti termi »anahronizmu< današnje dobe in sklenili so ukreniti vse potrebno, da pride zopet korpulentnost do veljave, pa magari, da pošljejo protestno resolucijo proti vitki liniii v Pari-zu. Škoda, da Zalaznik svoi lokal že ob 30. zapira, kajti včasih je bilo tam še po tej uri zelo fletno. Najstarejša ljubljanska slaščičarna ie Voltmannova v Prešernovi ulici. Elegantni lokal z vabljivimi izložbami je zbirališče ljubljanske haute volee. Voltrnann ima izbrano publiko in stalne goste, niegovi izdelki so res izredno okusni in fini, zlasti piivlačne so njegove specijalitete s katerimi dnevno preseneča Ljubljančane. KakoT za ostale so tudi zanj konjukturni dnevi za Miklavža, Božič. Velikonoč, Bin-košti, dasi ima stalne goste, kar smo že omenili. Na Dunajski cesti kraljuje slaščičarna Novotnv. Ta slaščičarna uživa velik sloves, Ljubljančanom se je pa priljubila radi sladke smetane, ki je njena specijaliteta. Pa ne samo Ljubljančanom, marveč tudi okoličanom, potem Gorenjcem in Karrmi-čanom je znana tako kakor Figovčeva gostilna. Slaščičarna zalaga z odpustki, rog-Iiči in medenimi kruhki vse branievke, ki prodajajo po božjih potih in žegnanjih. V chambre separee zahajo mlade dečve na sladko smetanco. Čokoladne torte in kar je še drugih slaščic ženskega značaja. Potem so še najmlajši »ceharji« šolarčki in učenke, čijih »ceha« znaša običajno okoli »2 kroni«. Omenimo še, da je Novotnijeva slaščičarna ena najbolj tradicionalnih v Ljubljani, tam se tudi radi založe turisti. Med Šelenburgovo in Gradiščem se je zasidrala simpatična gospa Erženova. Njen bogato z vsemi dobrotami in slaščičarskimi produkti založen lokal, je vedno poln gostov, ki jih ume gospa ljubeznivo postre-Čl. Pa ne samo s slaščicami, marveč tudi s toplo kavo, čajem aLi mlekom. Slaščičarna Eržen je radi svojih najboljših stvari, nizkih in solidnih cen in radi svoje ugodne lege v centrumu mesta, danes gotovo eden najbolj popularnih lokalov v Ljublianj in zlasti jo ima v Časteh mladina, ki zahaja k Uršulinkam Tja prihajajo tudi mladi študenti, srednješolci in akademiki, ki ofb prijetnem zavživanju tort zbijajo zvočne šale, potem so dalmatinski in srbski študenti, katerim ne konvenira Izrast »pišin-ger< in ki trdijo, da se to imenuje »delte< In gospa .Erženova je tudi s tem zadovoljna, pa jim postreže magari z »deltami«. janska cestna električna železnica Razširjenje omrežja. — Neugoden odkup delnic maloželezniške družbe za dva milijona dinarjev. — Navzlic večini ne odločuje mestna občina. — Občina bo morala potrositi še en milijon. Razširjenje cestne električne železnice je neodložljivo. Občinski svet ljubljanski je soglasen, da je izpeljati cestno železnico Se na Posavje, na Vič, v št Vid in k Sv. Kri* žu. Seveda pa ta načelna soglasnost še ne zadostuje, da se projekt tudi uresniči. Do* biti bo milijonski kapital in zagotoviti ren* tabilnoet podjetja. Tudi ta poglavitna te* Sava se bo premostila posebno sedaj, ko je občinskemu svetu zagotovljena delazmož* nost. Kakor hitro pa razpravljamo o novih progah, ne moremo utajiti dejstva, da še danes ni s stališča mestne občine rešeno vprašanje o že obstoječi cestni železnici. Predvsem si moramo predočiti, kakšno je razmerje med cestno električno železnico in mestno občino in ali smo zadovoljni z ob stoječim stanjem.? Električna cestna železnica je pričela obratovati 6. septembra 1901. Glavnico, k a« tezo je leta 1899. investirala družba Sie* mens & Halske, je znašala 1,026.718.39 kron. Po pogodbi je imela mestna občina pravi« co, da prevzame po 25. letih podjetje proti odkupnin' nabavnih ^troškov v svojo last. Mestna občina je lSfc julija 1925 sporočila družbi, da se posluži pogodbenih pravic in prevzame podjetje proti odkupnini, katero ho še ugotoviti. *KlembahngeseIlschaft» je kot naslednica družbe Siemens & Halske na odkirprio naznanilo zahtevala odkupnino 5 milijonov dinarjev z utemeljitvijo, da so bile 1. 1899. invesitrarje krone — zlate krone, Gerentski svet pod predsedstvom g. dr. Pu* ca je pa zastopal mnenje, da občina ni ob* vezana plačati zlatih kron, ampak v dinar* ski veljavi. Družba je uvidela nevzdržno«t svoje zahteve in je priznala, da je glede odkupnine pripravi iena popustiti. V teku pogajanj se je izvršila sprememba v vod* stvij občinske uprave in je vodil nadaljne razgovore za prevzem cestne električne že* leznice g. vladni komisar Mencinger. «KIernbabngeseIlschaft» je po dolgotraj« nih pogajanjih pristala na odkupnino 4 voh* lijone 500.000 Din, potem pa 3.600.000 Din, potem na 3.500.000 Din in je končno pri zadnji ponudbi stavila dvoje predlogov; 1. Družba zahteva odkupnino 3,200.000 Din pod pogojem, da izvede družba tudi bodoče projektiranje in razširjenje cestne električ* ne železnice; 2. afi pa zahteva odkupnino 4,000.000 Din m preide družba popolnoma v last mestne ob črne. Gospod vladni komisar Mencinger in njegov sosvet je čakal z odločitvjjo. t Med tem /s družba izrabila čas in fe prenesla svoj sedež z Dunaja v Zagreb, da se izogne neprijetnostim inozemske družbe. Dne 23. junija 1927 je nato sosvet s ko* misarjem na čelu sklenil z «rKleinbahngc» sellschaft» dogovor, s katerim prevzame mestna ot čina dve tretjini delnic za 2 mi* tijona dinarjev in obenem prispeva za pen* zijsko zavarovanje uslužbencev 200J000 Din (družba tudi 200.000 Din), Pri tem je ugo* toviti, da se ostala ena tretjina delnic, ki ostanejo v rokah družbe, cenijo na 1 mili* j on dinarjev. Po pogodbi je družbi zagotov* ljena prednost pri dobavi predmetov svoje* ga podjetja pred drugimi ponudniki pod pogojem istih cen in Istovrstnega blaga to* liko časa, dokler je v posesti ostale cele tretjine delnic. Proti temu sklepu vladnega komisarja in sosveta je bila vložena pritožba na oblastni odbor. Pritožba je bila odbita, kupnina odo* brona, «čeprav morda realna vrednost ne dosega predvsem dogovorjene odkupnine, kakor je rečeno v tozadevnem odloku ob* lastnega odbora. Sklep o nakupu delnic je torej postal pravornočen in je občina del* nice tudi prevrela ter so njeni zastopniki bili izvoljeni v upravni odbor «KIeinbahn* gesellschaft». Odkar obstoja «KIeinbahngesellschaft», je bila mestna občina napram podjetju pre* popustljiva. Pravic, izvirajocih iz ustanov, ne pogodbe, se ni poshiževala. Šele leta 1910. je občina pregledala bilance in knji* govodstvo družbe. Preiskovalna komisija je takoj ugotovila razne pomanjkljivosti. Dru* žba vsa leta v svojih bilancah ni izkazala dobička, ki ga bi morala po pogodbi na po= lovico oddati mestni blagajni. Glede odkupnine se je vrtilo vedno vpra-sanje okoli tega, ali mora obema priznati valorizirano investicijo, ali samo avstrijske krone. Splošno je prevladovalo oazi ran je, da je § 19. pogodbe tako jasen, da tzklju* čuj- vsak dvom, da mestna občina nI dolžna plačati zlatih kron. «9ovenec» je n. pr. v št. 171 iz leta 1926 trdil, da je po besedilu pogodbe 235.000 Din približen znesek, ki ga ima mestna občina plačati za odkup cestne električne železnice. Vsekakor je bila prva družb in a ponudba nečuvena in je tudi k on* čno pogođena odkupnina s stališča mestne občine nesprejemljiva. Mestna občina je imela na osnovi usta« novne pogodbe v rokah vse polno sredstev, da prisili družbo na kolena. Obratovati je družba morala m če bi občina vztrajata na striktnem Izvajanju pogodbe, bi morata družba biti slej ali prej vesela, če občina sploh hoče prevzeti ljubi jonski obrat. Pote* tega bi lahko mestna občana prisilila družbo, ds kulantneje upošteva občinske in* terese tudi na ta način, da bi zgradila v lastni režiji nove železniške proge, ali pa da bi uvedla promet z avtoornnibusi. Dru* žba bi kaj kmalu lahko uvidela, da je ob* čina faktor, preko katerega se ne more iti. Družba ni napravila ne čakalnic, kar je bila po pogodbi primorana in ni izvedla tlako* vanja. Skratka, občina je imela v rokah vse karte, da bi dobila igro napram «rKlein* bahngesellschaft*. Mestni komisarijat je bil popustljiv. Družba je zahtevala 2,200.000 Din in občina jih je priznala: Obvezala se je plačati 2 mi* lijona Din za delnice in 200.000 Din za re* fundacijo uslužbenskega pokojninskega fon* da. Najmanj kar bi morala družba izvesti je, da bi iz lastnih sredstev uredila pokoj* ninsko vprašanje svojih uslužbencev. Usluž* benci cestne električne železnice so bili do I. 1920 starostno zavarovani na Dunaju pri ttPensionsrnstitut des Verbandes der osterr. Lokalbahnen und Kleinbahnen*. Vsled va* lutamih sprememb je postalo to zavarova* nje iluzorno. Zavarovanje se je zato pre* neslo na »Pokojninski zavod za nameščen* ce» v Ljubljani. S 1. januarjem 1928 je zna* šala premijska rezerva okroglo 1,900.000 dinarjev. Vplačanih pa je bilo le 936.700 di* narjev, in sicer s prispevki uslužbencev in s takso 5 para od voznega Iitska, ki je bila prvotno namenjena za zgradbo stanovanj* ske hiše, a se je na prošnjo uslužbencev in s privoljenjem mestne občine uporabljala za kritje premijske rezerve. Na premijski rezervi je ostalo še 600,000 dolga, če se upošteva, 400.000 Drn, ki jih plačata mestna občina in družba v smislu pogodbe. Mnenja smo, da bi morala družba pre* vzeti vse doplačilo za refundacijo premijske rezerve, posebno potem, ko je dobila od mestne občme poklonjenih 2,000.000 Din. Družbi v prid so dali uslužbenci svoje de* lovne sile in družba bi bila dolžna skrbeti za njih starostno zavarovanje. Sedaj ne bo kazalo drugega, da mestna občina plača 600 tisoč dinarjev dolga na premijski rezervi na ta način, da bo še naprej pobirala od voz* nega listka 5parsko takso za dolg, ki bi ga morala plačati *Kleinbahngesellscnaft>» Po teh pojasnilih mora spregledati sle* pec: Kupčija, sklenjena z maloželezniško družbo je za ljubljansko občino skrajno ne* ugodna. Občina je vsaj 1,500.000 Din izdala popolnoma po nepotrebnem! Se posebno neumljiva je pa po neugodni kupčiji obveza, ki jo je sprejel mestni ko* m-isarijat glede občinskega zastopstva v upravnem odboru maloželezniške družbe. Upravni odbor ima namreč tročlanski ekse* kutivni odbor, v katerem sta dva zastopni* ka mestne občine in en zastopnik grupe Siemens, ki poseduje eno tretjino delnic. Komisar se je navzlic % delnic odrekel principu večinskega sklepa in prištet na to, da so v vseh važnejših zadevah v ekseku* tivi sklepi šele tedaj veljavni, če so spre* jett soglasno. Med predmete, ki zahtevajo soglasnost sklepanja, pa spadajo: vse pers sonalne zadeve (nastavitve, odpusti, preme* stitve); plače uslužbencev in službena pra* gmatika; večje nabavke; odpisi inventarja; določevanje tarif. Ako se v eksekutivi ne doseže soglasje, potem razsoja o tem raz* sodišče, v katerem sta zastopnika občine in dva zastopnika Siemens*grupe, ki si do* ločijo še predsednika razsodišča. Mestni oba čini so s tem z\>ezane roke in preprečeno nemoteno odločevanje o najvažnejših zade* vah podjetja. Kaj je gnalo komisarijat v to negospodarsko in komunalnim interesom nasprotujočo obvezo — je za zdrave mo* žgane nepojmljivo. Sedanji občinski svet bo moral na neki način spraviti to naknadno po* godbo s sveta. Mnenja smo tudi, da je naknadni dogovor neveljaven, ker bistveno spreminja pogodbo, ki jo je odobrila nadzorstvena oblast/ V naknadnem dogovoru je določena tudi odškodnina za delnice, ka* tere bi eventutlno odkupila mestna občina od Siemens*gmpe. Obveze, ki presegajo vsoto en milijon dinarfe\>, pa ne bi smeta občina zaključiti brez dovoljenja nadzor* stvene oblasti. Kadar pristopimo k rešitvi problema o priključitvi novih prog na obstoječe omrež* je cestne električne železnice, moramo najs prej odgovoriti na vprašanje: ali smo s se* danjim vodstvom cestne železnice zado* voljni, ali si želimo drugačno ureditev? Skoraj gotovo bo naša odločitev v neprilog sedanji formi vodstva cestne električne že* leznice. Ker se pa zavedamo, da na obsto* ječem ni mogoče veliko spreminjati, bo mo* goče pač najprikladnejši izhod ta, da mest* na občina kupi se za ostali milijon dinar* jev delnic in se reši veto — družabnika. Ivan Tavčar. Velikonočni običaji na angleškem dvoru Časi, ko so imeli kralji polne blagajne denarja, ki so jih takoj napolnili z novimi milijoni, čim so se izpraznile, so že davno minili, vsaj v Evropi. Tudi angleški kralj mora poznati meje pri izdatkih zase in za člane svoje rodbine. Samo enkrat v lehi sme kraljeva kovnica kovati denar, ki se pa porabi v dobrodelne namene. Po starih tradicijah obdaruje angleški kralj vsako leto na veliki četrtek siromake z denarjem. Te siromake izb ero navadno izmed prebivalstva okraja okrog kraljeve palače. Prvotno so angleški kralji delili siromakom jestvine in obleko, pozneje se je pa udomačila navada'deliti denar, V starih časih so delili angleški kralji na veliki četrtek milodare sami. Jakob IL je pa ta običaj odpravil in zdaj je poverjena ta naloga kralivemu blagajniku in zastopniku duhovščine. Kralj Georg obdaruje vsako leto dvakrat toliko siromašnih moških in žensk, kolikor let je star. Letos je bil star 63 let, zato je bilo obdarovanrh 126 siromakov. Milodari znašajo 1000 do 1500 Di&. Žeijjlce flobrvajo na^adBo 150 do 200 Din manj, kakor moskL Del milo-darov se izplača v posebnih novčičih, ki niso zakonito plačilno sredstvo, ki jih pa ljubitelji zelo drago plačajo. Drugi del dobe siromaki v bankovcih, zlatnikih in srebrnikih. To je ostanek običajev iz starih časov, ko je dobil v Angliji na veliki četrtek vsak rodbinski član pri obedu 12 svežih in 12 nasoljenih slanikov. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. Sobota, 14. aprila. Danes bomo tiča. Izven. Ljudske cene. Nedelja, 15. aprila. Ob 10. INR1. Znižane cene Ob 15. INRI. Znižane cene. Opera; Začetek ob pol 20. Nedelja. 15. aiprrila. Ob 15. Madame Butter-fly. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20. Poljska kri, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 16. aprila za ne da niti primerjati? Zato, ker smo povečini poklicni glasbeniki, ki se iz cNovih akordov* nismo učili nikdar. In — ker po zadnji številki «N. Akordov* nismo spali do danes. Torej, vi hočete biti za vsako ceno originalni! Da! Plagijatoriev imamo itak preveč! Klasikov ne priznavate! Priznavamo vse dobro. Klasike jaz obožujem. Stavim Bacha nad Beethovna, dasi je starejši. Bach je črpal svoje melodije vendar iz laških narodnih pesmi! Ako ste tega mnenja, zbogom! Lepe melodije negirate! Govoriva raje o ribolovu in o plavalni šoli v Gospiču! Ne pišete za narod! Tudi jaz sem narod! Pojdiva na četrt 1 jutomerčana! No, vendar sva si končno na jasnem ... V Celju (v gostilni)? Koliko pa pravzaprav stane vaša revija? Sto Din letno. Oh, to je pa pet litrov vina!! Kar pomeni 18 kvartinov!!! Dvajset vendar! Ne, dva sva že popila! Še dva! 2. štev. je po vsebini nekoliko konser-vativnejša od prve, kar ie povsem v redu. Lajovic piše v Slovencu da je Nova Muzika vsled tega nova, ker se hoče orijentirati proti vzhodu, torej nova svetovna oz. kulturna smer, novi vir dohodkov. Ima prav! V tem pravcu je pisana Grgošičeva . Lahka, krasna skladba pod vplivom Petru-ške oz. mladega Stravinskega, kar opažam tudi pri Baranovičevih ter Gotovčevih skladbah. Edino zadnja dva akorda (s paralelnimi oktavami) smatram kot površnost Na hrvatske narodne se naslanja Tajčević v svoji cDjeciji uspavanki*. Tupatam imam dojem, da se je zibelka ustavila. Lajovče-va pri zibeli> iz 1. 1918 kaže res nekoliko orijentacije proti vzhodu ter so mi posebno ostinatne figure na nekaterih mestih klavirskega parta prav simpatične. In še neka v! Vsaka nota ! Kopor-čeve klavirske točke iz L 1920—23 so njegova začetna dela, ki pa razodevajo obilo resne invencije. Pahorjeve, Ocvirkove in Šantlove skladbe so koncesija . Ako omenjam Pahorja posebej, storim to radi njegove komodnosti. Prva, šesta in peta stopnja ter v enem taktu alterirana tretja se mi zdi rudi za novo muziko premalo. Ritmična revščina se s tremolom ne prikrije. Sicer je pa klavirski tremolo ie izumrl. Seveda so to zapazili le tisti, ki so gledali. Škoda je ljubke, občutene melodije, da jo spremlja taka revščina. Literarna priloga prinaša zanimive članke o Vilharju (Mantuani), o sodobni češki glasbi (Osterc), o nastanku opere -fMatija Gube« (Savin) ter ocene in poročila o domačih ter inozemskih glasbenih dogodkih. Nekaj manjših tiskovnih pomot lahko popravi vsak sam. Stein-Koželjev članek co novi muziki> po mojem mnenju n6 spada v revijo. Ni originalen ter ni zanimiv. Slavko Osterc. Pevsko društvo «:Krakovo-Trnovo> v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 23. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani koncert, katerega spored izvajata operni pevec Sve-tozar Banovec in pa društveni pevski zbor pod vodstvom svojega pevovodje g. Mirka Premelča. Zbor društva je izredno agilen ter se z največjo vnemo posveča slovenski pesmi. Uspeh svojega dela nam pokale na svojem ponedeljkovem koncertu, r^edprodaja vstopnic bo v Matični knjigarni od sobote, 21. t m., dalje. Ljubljanska kupa J. P. Z. Včlanjena društva opozarjamo ponovno, da se vrši v nedeljo, dne 15. aprila ob 10. uri zjutraj v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani letna redna skupščina ljubljanske župe J. P. Z., kjer podajo funkcijbnarji svoje poročila. 2upni pevovedja g. Prelovec Pralni dan brez vsakih neprilik — Dolgotrajno in naporno delo na plohu s« fe opustilo, odkar je uvedeno novo postopanje pranja, ki s samim namakanjem perila v Rinsu izvrši skoro sam vse delo čišćenja. To Čudovito milo omehča vso nesnago, tako da zadošča temeljito tzplakovanje. da se od* strani vsa raztopljena umazanost in postane perilo zopet čisto in sneinobelo. Samo najbolj umazana mesta, kod ovratniki, zapestja, itd, se nalahko drgnejo < suhim Rin. som in takoj izginejo vsi madeži. Rinso izvleče e lahkoto vso nesnago iz perila. Rinso je ravnotako iivr# stno sredstvo za kuhanje perila. • Rinso se izdeluje y tvor* nicah Luna. poroča poleg tega tudi o jubilejnem festivalu češkoslovaške pevske zveze v Pragi Društva naj se udeleže v smislu pravilnika skupščine polnost evilno s pooblastili svojv4 zborov. — Odbor. Ljudske predstave pasijonske igre I. N. R. I. V nedeljo se vprizori v ljubljanski drami dvakrat pasijonska igra I. N. K.I., ki je bila s tolikim zanimanjem sprejeta. Prva vprizoritev je ob 10. dopoldne, druga pa ob treh popoldne. Obe sta namenjeni v prvi vrsti podeželskemu občinstvu in veljajo znižane dramske cene. Konec dopoldanske vprizoritve je ob pol eni, popoldanske pa ob pol šestih zvečer. Ljubljanska opera ima v nedeljo dve predstavi in sicer popoldne ob 15. uri Puc-cinijevo opero cMadame Butterfly> z ?o. Staller-Stotter v naslovni vlogi, zvečer ob pol 20. uri pa se poje Nedbalova opereta v običajni zasedbi. Obe predstavi sta ljudski. — Gostovanje naše opere v Splitu in Dubrovniku. Pogajanja za gostovanje naše opere v Splitu in Dubrovniku so v teku in bo operni ansambel bržčas odpotoval že 5. maja v Split in odtod 11. maja v Dubrovnik, d Film Alrauna (Premijera v Elitnem kinu Matica). H. ti. Ewers }e spisal roman o Alrauni, • umetno ustvarjenejn hitju, ki prinaša vsepovsod in vedno le nesrečo. Filunska druaba Ams je izdelala po tem izredno zanimivem romani; film, čigar središče je spočetje tega bajnega otroka. Prof. Brinken je dolgo časa Tazimisljal in delal poskuse z umetnim oplojevanjem živali ter trdil, da je isto mogoče storiti tudi pri člo-vetoi. Ob neki priliki je naipravil ta poskus v svojem laboratoriju na neki prostitutki in ta poskus Je resnično uspel. Mati je sicer kasneje je na porodu umrla, toda mala deklica, nazvana Alra>\nna, je ostala živa. Profesor jo je adoptira! Ln ves čas študiral razvoj tega otroka, njegove lastnosti In čudežno tajinstveno moč, ki jo je imelo to bitje. V nadaljnem sledi fi'm popolnoma romanu samemu. NVegener igra prof. Brinkena krasno, v velikem stilu. Alrauno podaua Brigitte Helm, u-metnica izrednih sposobnosti. Efektne so scene v cirkusu, osobito one, kjer udde Airauna v kletko k razjarjenim levom, ki se pred njo umaknejo in postanejo krotki kot ovce. Krasne so slike v igralnici, kjeT se smede Brinkenu sreča vse doslej, dokler mu stoji ob strani Alrauna, dočim zaigra vse svoje premoženje, ko se ona odmakne. Višek vsega pa doseže film v sceni, kjer se stari profesor zaljubi v ALrauno, v svoje delo in pade končno premagan, odbit in popolnoma strt kot usodejpolna žrtev svojesa lastnega poskusa. Dobri v svojih vlogah so tudi VVolfgang ZilzeT, L. Raliph, ti. Trautner in Svetisiav Petrovac. Film je nedvomno veliko deio in bo gotovo že z ozirom na znano mistično vsebino romana imel veliko privlačno silo. — Mehika! Opozarjamo cen j. občinstvo, di-Jašrvo in šol. mlađano na današnjo predstavo ZKD v prostorih kina Matice. Izredno zanimiv film se bo predvajal ob predavanju g. prof. Pavlica nas popelje v romantično Srednjo Ameriko v državo Mehiko in nam razkazuje krajevne lepoto in kulturo tamkajšnjega prebivalstva. Da omogoči pose t najširšim krogom, tudi najnei-movitejšim je določila ZKD ogromno znižane cene pri predstavah tega filma in sicer 2 in 4 Din za sedež na vseh prostorih. Današnja predstava se prične točno ob 14.30 uri v nedeljo ob 11 uri dopoldne. Preskrbite si takoj vstopnice, ker bo obisk z ozdrom na nizke cene in zanimivo snov kar največji. Alrauna dete obešenca in vlačuge po znamenitem romanu H. H. Evversa. PRIDE V ELITNI KINO MATICA / «5C0BSNSK! NXROD» 3m ». «pto* At, Btrr. 87 Dnevne vesti. Svima prijateljima pravoslavne vere ieitmo sretan Uskrs! — Sprejemanje strank pri ljubljanskim oblastnem odboru. Predsednik ljubljanske-Sa oblastnega odbora sprejema stranke ob petcedeljkin, sredah m petkih od 11. do pol 13. ore. Uradni prostori: Tur jasle i trs ŠL 3, H. nadstropje (hiša Kmetijske družbe). — Fradsedinlkov referat obsega: predsedstve-ne, personalne, občinske in prosvetne zadeve Odbornik dr. Juro Adlešič sprejema stranke ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13, ure v prostorih finančnega oddelka Ljubljanskega oblastnega odbora, to je v palači »Kranjske hranilnice*, K nalijeva uli-ca It 9, I. nadstropie. Njegov referat obsega: finančne zadeve, zadeve oblastnega Imetja, oblastnih podjetij ter obrti in trgo. vine. Odbornik dr. Anton Brecelj sprejema ob torkih in četrtkih od 12. do 13. ure v predsedstvu oblastnega odbora na Turjaškem trg« št 3, II. nadstropje (hiša Kmenii-ske družbe). V njegov, referart spada zdravstvo m dobrodelstvo. Odbornik prof. Evgen Jare sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11. do pol 13 ure v prostorih gradbenega oddelka, to je v Auerspergovi palači, Gosposka ulica jt. 15-1. V njegov referat spadajo: javna dela in splošno soci. jalno skrbstvo. Odbornik dr. Anton Milavec Sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11. do pol 13. ure v prostorih oddelka za kmetijstvo, to je v Auerspergovi palači, Gosposka ulica št. 15, pritličje. Njegov referat obsega vse panoge deželne kulture. — Uradne ure pri ljubljanskem oblast-Ban odboru in zavodih, ki so v njegovi upravi. Uradne ure pri vseh oddelkih ljubljanskega oblastnega odbora in pri zavodih, ki so v njegovi upravi, so od 8. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Ob sobotah in ob dneh pred prazniki odpade popoldanska služba; te dni se uraduje samo od S. do 13. ure. Veliki petek, veliko soboto in na dan pred Sv, dnem se uraduje od 8. do 12. ure. V mesecu juliju in avgustu se uraduje od 8. do H. ure. Glede državnih praznikov velja isto kot za driavne urade. — Vseslovanski kongres zdravnikov v Pragi. Kakor smo Že poročali, se bo vršil v okvirju IV. kongresa česk.h prirodeslov-cev, travnikov in inženje-jev od 2 drugim moderno urejenim mestom« ki imajo že take govorilnice. «—$j Po ■ jasah prizadeti Bar jasi. Posredovanje odbora, ki so jo ustanovil ▼ ljubljanski oblasti za prizadeto po ujmah, je uspelo tako daleč, da dobi ljubljanska oblast za bedno prebivalstvo 68 vagonov koruze. Kakor smo že zadnjič omenili, bodo na posredovanje ljubljanskega župana dr. Puca prišli v poStev tudi Barjani, katere ee jo prvotno hotelo prezreti. Pri tej akciji pa je postopanje centralnega odbora v Beogradu zelo Čudno. Mesto da bi za kredit Din 2,000.000, za katerega jamči oblastni odbor v Ljubljani, dovolil nakupiti ▼ Ljubljani dobro blago, ki bi se dobilo tudi cenejše in vsled tega tudi več blaga, nam vsiljuje centralni odbor koruzo tamkajšnjih trgovcev, ki obeta biti slabša. —Ij Promet avtotaksijev v Ljubljani. Od ponedeljka 16. t. m. dalje bodo stajališta avtoizvoščkov v Ljubljani pri hotelu na Dunajski cesti, pri glavnem kolodvoru, pred hotelom v Frančiškanski ulici in pred kavarno . Na ta način bodo občinstvu na razpolago avtoiavoSčki na najbolj prometnih krajih v Ljubljani, kar se je doslej zelo pogrešalo ker eo stali doslej samo pred ljubljansko ki •Kitno banko na Dunajski cesti. Ni đro ma, da bo nova razdelitev stajališč avtoiz-vjščkov dobrodošla ljubljanskemu občinstvu. —Ij Letni občni sber Kola jahaeer in vozačev prestolonaslednik Peter* se vrši v ponedeljek, dne 23. aprila t. L v stranskem lokalu restavracije cLjubljanski dvor> s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo nacelstva (predsednika izvrševalne-ga odbora); 2. poročilo tajnika, blagajnika, gospodarja in računskih preglednikov; 3. volitev 10 novih odbornikov; 4. prireditve v letu 1828 in 5. slučajnosti. Člani upravnega odbora se prosijo, da se udeleže v Čim ve^em številu. — Odbor. 318-n _ Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja taloga češke blage, dunajski izdelki Krištotie-Buear, Stari trg. 47/T Pomladanske OBLEKE modeme, v krasni izvršitvi, najlepših modemih vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki P. Lukič. Stritarjeva - ulica. —Ij Hišni posestniki ljubljanski in okoliški se ponovno vabijo, da se v obilnem številu udeleže občnega zbora novega društva hišnih posestnikov v LJubljani v ponedeljek, 16. t m. ob 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela . — Odbor. 321 /n _lj Zmajev steg skavtov v Ljubljani sprejema novince za tekoče leto samo do 15. maja 1 L Po navedenem roku je vsako sprejemanje novih članov izključeno. Vpisovanje se vrši vsak torek in četrtek od 17—18. ure v palači Kreditne banke, Dunajska cesta la-V. 320-n —Ij Dar Uršuli Wendling. Na naš poziv dobrim ljudem za pomoč starki Uršuli Wendling, ki je dobro poznala Prešerna, se prvi odzval gosp. Karol Polajnar, lastnik kavarne z darom 20 Din. Ker živi starka v pomanjkanju, upamo, da se je bodo spvmnili še drugi. —lj Predavanje v društvu »Soča«. Danes v soboto 14. tm. predava v Ljubljanskem dvoru g. prof. Joško Bačič »o zgodovini Istre«. »Sočani« Istrani in vsi prijatelji društva, ki se zanimate in ljubite našo tužno Itro udeležite se poinoštevrno tega lepega zgodovinskega predavan.a. Začetek ob pol 21 zvečer. Vstop vsem prost. — Odbor. 319-L —Ij V prid Dečjemu domu. ki ga bo zgradilo društvo »Skrb za mladino« za revno in bolehno deco na že kupljeni parceli v Aleksandrovem, se bo vršila v nedeljo, dne 22. tm. velika tombola. Kupujte tablice! Dobitki bodo od ponedeljka dalje razstavljeni. Ker bodo v nedeljo, dne 15. tm. igrali v drami pasi jonsko igro »INRI« se bo mladinska akademija vršila v nedeljo 6. maja popoldne. Že kupljene vstopnice veljajo za 6. mai. — Odbor. 322-n —lj Društvo vnokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v LJubljani ima letošnji redni občni zbor v nedeljo dne 15. tm. dopoldne ob devetih v salonu restavracije pri Mraku na Rimski cesti. Pristop k tem zborovanju imajo tudi nečlani državni vpokojenci in vpokoienke. K obfln? udeležbi vabi odbor. 315-n Napad na sodne zapore V sredo dopoldne je bil izvršen na sodno palačo v Moaibitu v Nemčiji drzen napad. Oborožena tolpa je navalila na sodišče in osvobodila iz preiskovalnega zapora pisatelja O trt oma Brau-na. Pazniki so začeli takoj zasledovati napadalce, toda Brauna niso mogK izslediti Brana je sedel radi veleizdaje že več mesecev v prefekovainern zaporu. Nedavno je preiskovalni sodnik dovolil rrjegovi kjubiei Olgi Bena rio. da g-> lahko poseča. Sodni svetnik Voct je dovolil posetrtf Braima tudi v sredo. Naenkrait je pa vdrllo v sodno palačo Sest elegantno oblečenih mftadeni-čev. Bden je stopil k Vog*u, mu nastavil revolver na prsa in zafchcal »Roke kvSEkuU Ko je hotel jetnifiki paznik mladeniču sztrgati revolver Iz rok, ga je napadalec udaril po glavi tako, da se je zgrudil. Dragi napadalci so navalili na tajnica in ca držali za grlo, da ni mogel kftcatS na pomoč. Soditi uradniki so alarmirali vse o-soMtv toda napadalcev išso wotf pri* joti, ker se pujjegutt s awtomoWH. Zar držali eo samo enega. Po dolgem okle- vanju je pifeaal, da je bil napad skrbno pripravljen. Pri njem so naSli revolver, o katerem trdi, da so mu ga dali tovariša, ki so MH tudi oboroženi. Vse kaže, da ima Braun poJitjčBe prijatelje, ki so hoteli preprečiti veiefcdaj-miiški proces. j Sokol VI. pokrajinski zlef JSS V južnovizshodnih krajih naie ujedinjene domovine pod imenom »Južna Srbijac, ki so bili osvobojeni Izpod turškega jarma šele po balkanski vojni, si je začelo ju-goslovensko Sokoistvo utirati pat po sve-tovtni vojni. Sokoistvo je tam v prvih začetkih in je čistto razumljivo, da se mora ozirati pri svojem delu v širjenju sokolske ideje na tamkajšnji kulturni in gospodarski nivo prebivalstva ter na najrazličnejše razmere, v katerih žive naši najjužnejši branje. Prva in najvažnejša briga našega Sokolstva je, da postavi tamkaj najprej zdrav in soliden sokolski temelj, ki je so. kolski naraščaj. V narodu pa mora vzbuditi zmisel in zanimanje za sokolsko idejo in Sokoistvo; zbuditi se mora v njem narodno in sokolsko zavest Vse to delo zahteva premišljene in sistematične poti, poglobitve v tamkajšnje prilike. Brez teza bi bili vsi uspehi iluzorni. Do dokaže tudi na zunaj svojo skrb in ljubezen za južno Srbijo in da pokaže ondotnemu narodu vso lepoto in veličino sokolske ideje in Sokolstva, odločilo se je i ugoslovensko Sokoistvo, da pohiti letos med najjužnejše svoje brate in sestre, da priredi velik pokrajinski zlet v Skopliu na Vidovdan in da ob tej priliki skupno ž njimi proslavi desetletnico obstoja naše države. Sokolska župa v Skoplju, ki ima danes že skoro 30 edinic, se pripravu'a z vso resnostjo in sokolsko vnemo za sprejem bratov in sester Iz cele države. Prestati ima veliko preizkušnjo — organizirati zletl Prepričani smo, da i o bo dobro rešila s pomočjo JSS. Organizacija zleta z vsem njegovim programom obsega v glavnem tele momente: a) obisk sokolskih žup JSS sokolskim društvom J. Srbije, b) Pohod v Skoplje. c) Ostali momenti zleta: kosovski predvečer 27. jimiia, ki ga prirede sok. društva J. Srbije, da pokažejo življenje naroda J. Srbije, Vidov)danska proslava padlim junakom od Kosova do danes, proslava 10 letnice osvobojenja in ujedinjenja, 201etnica osnovanja slovanskega Sokolske. ga Saveza, nastop vojske, Sokolov-seUa-kov, glavna javna telovadba itd. Vsak Sokol in vsaka Sokolića, ki se udeleži zlena v Skplju, se mora - zavedati važnosti svoje poti na jug; doli pojdeano kot nosilci sokolske misli in preporoditelji Južne Srbije! — Češkoslovaško Sokoistvo in kinematografi. Zanimivo je, da se nahaja v sokolskih rokah v češkoslvaški republiki čez 550 kinematografov, ki jih upravlja b vodi biografski odsek COS. Sokolska biografska zveza je močnejša od zveze privatnih last. nikov kinematografov in ima znaten vpliv na razvoj kinomatograiije v republiki. — Uspeh bratske pomoči. Starešinstvo sokolske župe Mostar Je objavilo z dne S. aprila t. 1. prvi spisek prostovoljnih prispevkov, ki jih je prejela za gladujoče brate ta sestre v svoji župi. Ta prvi spisek iz»kazuje vsoto 109.656 Din. — »Sokolski Glasnik« £*. 8. ima vsebino: Uvodnik. — Proglas starešinstva JSS za VI. pokrajinski zlet v Skoplju. — Dr. Vladimir Beiajčić: Soko i selo. — Slovenski pregled — Dr. Laza Popović: Uspomena na Kragujevac (iz marta 1914. g.) — Uspeh bratske pomoči za gladujoče v Hercegovini. — Dr. V. Murnik: Telovadba in narodno gospodarstvo (nadaljevanje). — IX. glavna skupščina JSS v Kragujevcu (sklepi in resolucije). — Iz starešinstva JSS — Iz žup. — Tudi vsebina te številke »Sokotskega Glasnika« le bogata in zanimiva. Vsak Sokol je dolžen postati naročnik »Sokolskoga Glasnika«, ki izhaja v obliki dnevnega časopisja In stane na leto 50 Din. Uredništvo hi uprava v Ljubljani, Narodni dom. — Sokolsko gledališče t Raaorljiri uprizori v nedeljo, dne 15. t. m. ob 15. zadnjikrat v tej sezoni opereto donosno delo podružnice v minolem letu. Priredila sta se Koroški in Rapallski dan, ki sta lepo uspe* la. število članstva se je dvignilo na 244. Pri volitvah Je bil Izvoljen zopet stari odbor pod predsedstvom g. Rafka Saimfča. Pri slučajnosti se je vršila izčrpna debata o požrvHenju delovanja podružnice v bodočem poslovnem letu. —c Nočno lekarniško službo opravlja bodoči teden lekarna *Pri OrhK na Glavnem trgu. It o pomladi v Tivoliju -----— « Minpereena Ojetefnca. — Papa, naSla eesn itirtperegut) deteljico. To pomeo!, da se le leto« omo- — 1WB no. Jaz sem pa mteW, da pomeni Stihiperesna deteljica srečo. Vel ocenjeni gospod urednik! V vašem c. listu od 7. tm. ste priobčili daljši članek pod naslovom »Pomlad v ljubljanskem Tivoliju« in se pri ttxn pol ©s nekaterih drugih obiskovalcev spomnili — skoro bi rekel — v nekoliko pretiranem smislu vašega g. Janeza in njegovih zaslug. Jaz sem star kneipovec in zahajam pogosto v jutranjih urah v Tivoli, seveda le v prvo cono, pa moram odkrito izjaviti, da g. Janeza, ki sedi ali pa ne sedi v vašem uredništvu, le redko kdaj vidim tam. Mogoče, da zahaja ta gospod po ovinkih v tretio cono, pa menda tudi tja le po potrebi ... Znano mi je, gospod urednik, da ste vt toleranten in kulanten gospod, ki se nočete nikomur zameriti in ste vsakomur rade-volje na uslugo, toda povedati vam moram, da ste v omenjenem članku vendar napravili veliko pogreško, ko se v niem niste spomnili niti z besedo enega najbolj vztrajnih, velezaslužnih in vam dobro znanega obiskovalca — kneipovca Tivolija- Ne rečem, da ni gospod Debelini o zaslužen mol in končno tudi vašemu gospodu Janezu ne odrekam vseh zaslujg in vrlin, ki si jih steka morda v tretji coni, toda zasluge in vztrajnosti teh dveh giospodov skupaj pa še dolgo ne odtehtata onih gospoda Č. Pred vsem povdarjam, da g. C. pasira dnevno vse tri cone tivolskega eldorada. Obenem pa moram tudi povedati, da gospoda C. ne vleče v tretjo cono pomladansko prebujenje in brstenje in tudi ne zahaja tja, da bi pregnal arterijo in sklerozo, kajti v tem pogledu pri njem ni več pomoči, pač pa polaga gospod Č. veliko važnost na redno delovanje njegovega »želodčka«. Vsako jutro, poleti in pozimi, v mrazu ali vročini, v lepem ali grdem vremenu, ko udari licei-ska ura na BJeiweisovi cesti pol sedmih, se odpro vrata in že stopa po cesti na Rožnik velika moška postava še dokaj hitrih, vendar kratkih korakov, če tudi ie g. C visoko preklan. Nasproti vile Carmen krene na desno in 200 korakov na to izgine po postranskih potih v tretjo cono. Tu ga vidiš prav pogosto stati pred kako klopjo, kjer brska s palico okrog nje tako, da bi človek, ki ga ne pozna, mislil, to je goto* vo kak naravoslovec in išče žuželke, toda to brskanje ima čisto drug pomen. Mnogokrat se mu posreči, da najde, kar išče in vsak tak slučaj javi takoj rednim obiskovalcem druge in prve cone. Obenem pa zabavlja čez današnjo mladino. Gospod C. je namreč tudi nekoliko zavesten. Ob prehodu iz druge v prvo cono. to je nekje v onem delu parka, ki ga imenujejo »Monte Carkx pomakne svoj kJobuk nekako nazaj na glavo in prične tako žvižgati, da prekaša vsakega kosa, ki z vrha visokega kostanja vabi nevesto, da poleti z njo čim prej v tretjo cono. Prekaša kosa pravim že z samo njemu prirojeno vztrajnostjo. On žvižga namreč ne samo 'si>om!adi, marveč tudi pozimi v najhujšem mrazu. Seveda samo žvižga, ne da bi imel pri tem kosu podobne namene, saj pa tudi najraje Žvižga ono melodijo, ki se prične nekako s temle besedilom: Da, ko bil sem pred 60 leti še mlad, krepak fantič, sedaj pa imam pabco — dežnik za konja, za vse drugo ni mi nič. Pozabiti ne smem tudi omeniti, da ima z. C kot rednega spremljevalca palico, ali dežnik, katerega zadnjega pa ne odpre,, če tudi Lije dež kakor iz škafa. To pa menda radi tega ne, da ne omadežuje pravi značaj pristnega kneipovca. Vračajoč se v prvo cono, bodri dnevno ostale kneipovce k vztrajnosti in revež tisti, ki se zakasni recimo vsled slabega vremena in ki ga sreča g, C. že na Aleksandrovi cesti. 2e od daleč mu kliče: »No cukermanderl, aH se bojiš mokrote?< Gospod urednik, jaz mislim, da je dovolj besedi in da boste že iz teh vrstic spoznali, da ste res zakrivili veliko netaktnost, ko se niste v vašem c članku spomnili tega velezaslužnega gospoda niti z besedo. Ce se morda če hočete pri njem osebno oprostiti, ga dobite vsaki dan od 6 do 8. ure zvečer nekje na Miklošičevi cesti, koder tudi kneipa. S pristnim kneipovskrm pozdravom u dani redni tivolijski obiskovalec cone 1. Gospodarstvo —g Zvišanje u rožne carine na moko. Kakor znano, preživlja naša mlinska industrija težko krizo. Zale so lastniki mlinov že pred meseci zahtevali, da se uvozna carina na moko zviša od 4 na 8 zlatih Din. Ta zahteva je bila tembolj utemeljena, kor je imela naša država najnižjo uvozno carino na moko. Finančno ministrstvo je končno ugodilo želji predstavnikov mlinske industrije in je v četrtek odredilo, da se uvozna carina na moko poviša od 4 na 8 zlatih Din pri 100 kg. —g Tekstilna konferenca. 20. t. m. so bo vršila v Centrali industrijskih korpora-cij konferenca predstavnikov tekstilne Industrije. Na dnevnem redu je vprašanje strokovne organizacije tekstilne industrije in trgovinskih pogajanj s tujimi državami, zlasti s Češkoslovaško. —g Monopolski dohodki v februarju, so znašali 175*806^74 Din. Od 1. aprila 1927 do 29. februarja 1928 so znašali monopolski dohodki 2.200,247.402^2 Din, do-čim je bile v proračunu določeno Din 2.086,284.740.90. Prebitek znaša torej Din 122,962.652.72. Največji prebitek je pri tobaku in sicer 99,960.994.22 Din. dalje pri cigaretnem papirju 22,460.183.01, pri petroleju 8343.286.21, pri soli 1,400.278.84 Din. v ion. Učateb* je razlagal učencem pomen zrcala. Ko je končal razlago, je vprašal: — Tonček, poved mi. kam pogledaš, to se matfcS, da se prepriča*, dm si dobro umit. — Na brisačo, gospod učitelj. 21 Stev. 87. •SCOVENSKI NAROD* dne 14. aprila 1938. Stran *JL ---Moda--- Elegantne promenadne obleke za pomladno sezono. luiuiniiHiiiniui-- Lasje m frizura Pred začetkom vsake sezone se v modi marsikaj napoveduje in ugiba. Obetajo se velike iznremembe kroja, barv in vzorcev, toda navadno se moda izoblikuje in uveljavi zelo počasi in f Da vsako izprememfoo nas dolgo pripravlja. Zadnja leta obeta vsaka se-sona konec kratkih las. Ck>vek ne razume, zakaj so naleteli kratki ženski lasje na tak odpor, saj so se ravnali po modi ki je zahtevala, da mora biti vse praktično in enostavno. Nekatere modne revije priobčujejo dolge članke, v katerih trdijo, da elegantne dame že nosijo dolge lase. Vesti, ki jih lansirajo V svet nasprotniki bubi-glavic. je treba •prejeti z vso rezervo. I Pozimi se je vršil v Parizu brivski kongres, na katerem so bili razstavljeni nešteti vzorci damskih frizur, med katerimi dolgih las sploh ni bilo videti. Toda moda oblek in klobukov se raz-!V*Ja zdaj od enostavnosti in praktičnosti k fantastičnosti, kar velja tudi za frizure. Dečje frizure so pri damah že izjema. Lasje so sicer še ostriženi, vendar se pa že poznajo razni detajli, ki pričajo, da gre za damsko frizuro. Lepe gene podolgovatih obrazov nosijo najraje gladko počesane lase, ker jim ta frizura zelo dobro pristoja. Ta frizura ima mnogo varijacij. Lase lahko počešemo na prečo po sredi ali po strani, zadaj pa tvorijo podolgovat ali širok vozel. To je odvisno od obraza. Ušesa so vedno prosta. Visokim in debelim ženskam pristoja dobro frizura s prostim čelom. Pri frizurah se je treba ozirati zlasti na vrat. Ce niso lasje tako doto da bi jih zavili zadaj na vratu navzgor, morajo biti vsaj tako dolgi, da nekoliko zakrivajo vrat. Pravijo celo, da daane vratu ne bodo več brile in da bodo lasje zadaj in ob straneh enako doki K večernim toaletam so nosile elegantne dame pozimi večinoma umetne fese. Zdaj je sezona velikih plesov končana in za male večerne toalete zadostuje ondulacija kratkih las. K večjemu dekolteju spada frizura, ki ima na sebi več ženskega, kakor navadna bubi-glavica. Temnim lasem se zvečer zelo dobro prilega okrasek iz briljantov ali biserov. Svetlolaske se morajo zadovoljiti z diaderni v pastelnih barvah ali pa '% umetnimi rožami. Elegantna dama, ki je vedno brezhibno oblečena in zna negovati svoj tootžo, je najbolj mikavna, če nosi gladko nazaj počesane lase. ker pridejo do veljave vse poteze njenega obraza. Nasprotno pa taka frizura povprečni ženski ne pristoja, ker se vidijo vsi nedosta+Jei obraza in polti. Pozimi je že kazalo, da moda kratkih las pojema. Valoviti lasje na vratu so napovedovali dolge kite. Toda vse elegantne dame, ki so si pustile rasti lase, se vračajo zdaj z rivijere zopet z ostriženimi lasmi kar ni čuda, kajti pri kopanju, na jahti, pri tenisu, v avtomobilu aJi na izprehodu v prosti naravi si ne moremo misliti ženske z dolgimi lasmi. Pomlad, ki zahteva vse preprosto in mladostno, nam tudi kratkih las ne bo vzela, in pretežna veČina žensk je vesela, da kratki lasje še niso prišli iz mode. Še nekaj o kravati Že zadnjič smo omenili, da kult nošnje kravate, zlasti samoveznice. silno narašča in tenru so se prilagodili vsi sloji od priprostega delavca do razvajenega meščana. Kmetski sloji po deželi in delavci v industrijskih revirjih so glavni konsumni odjemalci cenejših vrst kravat Kravata je nekak tolmač človeka, ki jo nosu Način zavezovanja, kakovost, barve v finem aii brezokusnem vzorcu kravate — vse to pogostokrat izdaja nositelja tega edinega barvanega okraska v moderni moški garderobi. Razveseljivo pa je dejstvo, da je po naših trgovinah opažati veliko, pestro izbero. Kravate vseh vrst in varljant, vseh barv. žanra in različnih kvalitet za pomlad Prednjači seveda izdelek dunajske svilene, tekstilno-umetne industrije, ki je kar se tiče vzorcev in kakovosti na enaki visini s francosko na svetovnem tržišču. Sicer je pri nas opažati tudi razkošne francoske vzorce, zadnji izdelek, ki se odlikuje po svoji pestrosti, pisanosti in pikantnih vzorčkih. Fran- Preproge Preproge vsake vrste je treba od časa do časa temeljito očistiti, ne samo ker so umazane, ampak tudi radi tega, ker so shojene. Ni potrebno, da za tako čiščenje izdajete mnogo denarjaf „RADION" bo to storil brez vehke muke. Raztop* „RADION" v mrzli vodi, namoči v tej raztoplini krpo in z njo v ravnih potezah bn&i po razgrnjeni preprogi. Nadaljuj potem to pranje, toda s čisto mrzlo vodo, izkrtači in izpraši preprogo, pa se bo izgled in barva pokazala, kot da je preproga nova. ooz prevladuje radi svojega raiinirane-ga okusa in te kravate radi ekskluziv-nosti vsi radi kupujejo. To velja zlasti za boljše, popolnoma svilene samoveznice, dočim so Nemci mojstri za izdelke iz umetne svile. Seveda te kravate kvalitativno zaostajajo za francoskimi, so pa zato precej cenejše. Med zadnjo modo spada nedvomno tudi mala samoveznica-pentlja v obliki metuljčka, ki je za poletni čas prav praktična. Vzorčki te kravate so majhni in v barvi harmonično kombinirani. Nosi se jih lahko k vsaki letni obleki. Razdelitev dela v gospodinjstvu Moderna doba zahteva, da poma* gajo v gospodinjstvu po svojih močeh in sposobnostih vsi rodbinski člani. V starih časih je morala opravljati vsa domača dela gospodinja, dočim so rod* binski člani mirno gledali, kako mora napenjati vse sile, da jim dobro po* streže. To zastarelo naziranje je bilo krivo, da so se žene kmalu postarale, kajti biti so morale od jutra do večera na nogah, da so ustregle možu in deci. Nikomur ni prišlo na misel, da zasluži mati malo več obzirnosti in pozornosti, da mora svoje moči varovati in da bi lahko pomagali pri delu tudi drugi rod* binski člani. Zdaj se je naziranje o gospodinj* stvu bistveno izpremenilo. Možje, ki pomagajo ženam, niso več bele vrane in nihče se ne zgraža, če nosi mož pre* mog in vodo ali čc pomaga ženi pomi* vati posodo itd. V Ameriki so zakon* ski možje že davno uvideli, da jim ne bo padla krona z glave, če primejo za kako domače delo. Upajmo, da prevla* da to naziranje sčasoma tudi pri nas. Redkejši so otroci, ki pomagajo ma* teram pri gospodinjstvu. Samo na kme« tih otroci ne pasejo lenobe, kajti že v zgodnji mladosti morajo pasti živino, delati na polju, pomagati materam pri domačem delu itd. Kmetje niso tako nespametni, da bi otroke negovali in razvajali. V mestih, je vzgoja otrok večinoma napačna. Preveč jih neguje* mo, dajemo jim preveč potuhe in pro* stosti, smilijo se nam, da se morajo to* liko učiti in le redko se dogaja, da bi jim dali kako delo. Otroci zrasto star* šem čez glavo in ker se ne boje nobe* ne kazni, postanejo predrzni, brezcb* /irni in sebični. Nobeno delo jim ne diši, nobenih dolžnosti ne poznajo in tako se dogaja, da so roditeljem v na* potje, namesto da bi jim bili na stara leta v oporo. Marie Loulo: Srebrna nit kne ji je bilo Ninon kakor slavni Lenclos, kateri je bila v marsičem podobna. Bila je krasna žena, svesta si svoje lepote in ponosna nanjo. Lepota je bila vrednota, katero je drago plačal njen mož, markiz de Vaurien. Rodbina mu je hudo zamerila mezaljanso. Kdo je še kdaj slišal, da bi se potomec tako odlične plemiške rodbine oženil s ple-bejko, ki vrhu tega niti bogata ni bila! .) Ne, Ninon ni bila bogata. Njen oče .ie Y bil vrtnar in upravnik vile, kamor je . zahajal markiz včasi na odmor po burnem življenju v velemestu. V vili se je dalo preživeti nekaj dni ločeno od sveta. Markiz ni sprejemal gostov in morda je baš zato v tišini in osamljenosti opazil divno polt in krasna usta vrtnarjeve hčerke. Ninon mu je bila tem bolj všeč, ker ni bila naprodaj, kakor večina lepih In siromašnih žensk. Na veliko ogorčenje svoje rodbine in začudenje svojih prijateljev se je oženil z njo. Ninon, zdaj že markiza de Vaurien. i je v razkošju in sijaju moževega gradu * še bolj razcvela. Dragocene obleke, na-! kiti in vse udobnosti, s katerimi jo je 4 dodal mož, so napravile iz nje eno naj-*znamenitejših lepotic v začetku devetnajstega stoletja. Njena naravna irrteH-igeoca se je poglobila a čitanjem in **- moizobTazbo, po kateri je kar koprnela. Ninon de Vaurien je postala prava dama. Njen zakon ni bil posebno srečen. Kmalu se je rodila hčerka in to je docela nadomestilo mladi ženi malo hladno moževo ljubezen. Markiz jo je imel rad. saj jo je vzel kljub vsem protestom i i bojem z rodbino, toda njegovo življenje, se vedno bogato na ljubavnih pustolovščinah, je bilo vendar neprimerno bolj izžeto, nego življenje njegove žene. ki je stala z osemnajstimi leti pred svojo prvo ljubavno pustolovščino, s katero je šla naravnost pred oltar. Bila je kot svež češnjev cvet deJi-katnega. finega vonja kraj opojne, strupeno duhteče orhideje. Toda markiz ji je dal rme, bogastvo in hčerko. Poleg tega je bil markiz ponosen nanjo m na njeno lepoto tako, da je ustregel vsaki njeni želji. Toda Čudna so pota božje previdnosti. Markiz je dve leti po poroki umrl in zapustil svoji ženi ogromno b, astvo. Njegova smrt za njo ni bila posebno hud udarec. Sprejela jo je potrpežljivo zavedajoč se, da ji mož ni nudil vse one ljubavne opojnosti, po kateri je hrepenelo njeno srce. SIcer je pa imela hčerko, s katero je podila od sebe težke misli. Hčerki na Utfbo je mlada markiza pooattU, i ta sum je bi'1 neutemeljen. Te dni je pa policija ugotovila, da so zidarji nckau dni pred umorom popravljali dotično hišo. Med njimi je bdi tudi neki iitalfjamsibi zidar, ki se je mudil pozno zvečer v patrovi pisarni.^ kjer je opazil v blagajni in v predalčkih rmnogo denarja. Zidar je zapustil hišo, pred odhodom je pa izjavil služkiniii. da pride drugi dan popravit dimnik. Drugi dan so res videli Italijana z dvema zidarjema v hiši. Mož je imel baje pri sebi kladivo. Preiskava je dognala, da je odšel v patrovo pisarno, potem ga ni pa nihče več videl. Opoldne so našln patra ubitega. Morilec je odnesel iz njegove pisarne 30.000 frankov in je takoj izgimil iz Pariza. Gre torej za roparski umor. ;,P0NEDELJEK"' starček, udaj se v svojo usodo. Se nekaj minut, sekund, in tudi ti boš večen.., kakor čas, v mračni večnosti. Napeto je poslušal človek to. kar mu je govorilo srce. in še bolj se je razža-lostil. Naenkrat se je zdrznil in planil pokonci. Hotel je zbežati od prepada. Toda takoj je spoznal, da ga tok časa ne pusti nazaj. Znova je omahnil na tla in znova je gojil nado na rešitev. Kar je začutil, da mu leze v dušo neko nejasno hrepenenje, kakor kača, skrita med kamenjem. Občutek je bil strašen, obenem pa čudovito prijeten: hrepenenje po praznini, po mračnem breznu. Starec sam sebi ni verjel, čudil se je in hud boj je bil v sebi toda kača je lezla vedno globlje v njegovo dušo. In glej: to, kar se mu je zdelo vse življenje, od trenutka, ko je zagledal luč sveta, najstrašnejše in najbolj kruto, se mu jn zdelo zdaj vedno bolj pravično in blagodejno. Tako je starec sedel in zrl nepremično v črno globino. In zavedel se je. da šteje srce njegove zadnje sekunde. Ali ste slišali kdaj šum časa? Ne, vi slišite samo šumenje vetra, ki veje po ravnini. -Toda zaslišife ga v zadnji uri, ko bodo vaša ušesa odprta in ko boste imeli notranji sluh. To šumenje zveni v ušesih monotono in to je zvok ogromnega nihala časa. ; V življenju ste ga slišali samo v utripanju vašega srca. Stev 87. eSEO^SRSKt WAKOD» &w R tprfl* 1928. SBSrT > G. W. APPleton. Skrivnost stare vojvodin je Ce imate v tej zadevi kake skrivne misli, bi me morali informirati o njih že iz uljudnosti. Saj ste dovolj bistroumni, da ste se lahko prepričali, da ne govorim kar tja v en dan. Moje začudenje je postajalo vedno večje. Se svoj živ dan me ni nihče spravil na tak način iz koncepta. Ta ženska, o kateri sem mislil, da ve za vojvodi-njino bivališče, je bila nedolžna in vse je kazalo, da hoče baš od mene zvedeti, kakšna usoda je zadela vojvodi njo. Kar mi je šinila v glavo nova misel. Zadeva je postala naenkrat jasna. Vojvoda, mož te mlade dame, je zalezoval tibogo staro vojvodino, ne da bi otrve-«tH o tem svojo soprogo. Najbrž je mlada dama slučajno zvedela za to zadevo in prirojena ameriška radovednost jo je gnala, da se je začela zanimati za usodo svoje stare sorodnice, Id ji je hotela oči vidno pomagati. S tem je bilo vse pojasnjeno, toda zavedal sem se, da je zdaj položaj še bolj zapleten. Zavedni sem se, da imam opraviti z zelo premeteno in bistroumno žensko. — No, ali še vedno oklevate z odgovorom? — Ne, toda — Slišal sem. kako bobna njena no-£3ca nestrpno po parketu. — Kakšen »toda«? — Samo eden: Bojim se, da sva do-aiej mnogo govorila, ne da bi se dotaknila stvari same, milostiva. — Zdaj se moram pa jaz čuditi. Kako to? — Povem vam, če mi hočete odgovoriti še na eno vprašanje. — Na milijon vprašanj vam odgovorim, dokler ne bo moja potrpežljivost Izčrpana. Pozneje sem se opetovano čudil svoji trdovratnosti in njeni neverjetni potrpežljivosti. — Pa naj bo, — sem dejal. — Ali mi lahko pod častno besedo izjavite, da ne veste, kje biva zdaj stara vojvodi-oja? Planila je pokonci in zdelo se mi je, da jo je zadelo to vprašanje kakor strela iz jasnega. — Gospod! To je pa že od sile! Ne pozabite, kje ste in s kom govorite. Po vsem tem, kar ste mi povedali vas vprašam odkrito in jasno: Kaj si prav za prav mislite, da mi stavite tako vprašanje? — Dobil sem odgovor, kakršnega sem želel. Oprostite, milostiva. Nimam niti pojma, kje je sedaj stara vojvodinja, pač pa sem mislil, da mi lahko vi poveste, kaj se je z njo zgodilo. — Kako to? Od kod naj zvem za njeno bivališče? — je vprašala začudeno. — Od vašega soproga, milostiva. Pogledala me je, kakor da mi ne za- — Od mojega soproga? — je ponovila. — Da, tako sem mislil. Naenkrat se je na ves glas zasmetala. — Zdaj pa že vem, zakaj hodiva kakor mačka okrog vroče kaše. Saj sploh nimam moža. 2e štiri leta sem vdova. Ta vest me je spraviia v zadrego in nekaj Časa sploh nisem mogel spraviti iz sebe glasu. — Toda, — sem zajecljal, saj ne morete tajiti, da je na svetu vojvoda s tem imenom. — Da, Vittorio. moj svak. — Ali je to oni, ki je ubil v Rimu mojega očete? — Bože moj! Slišala sem o tem dvoboju. Ali je bil to vaš oče? — Čudno, kako se igra usoda z ljudmi Tudi jaz sem se čudil. Z mlado, dražestno vojvodinjo sva se naenkrat mrav dobro razumela. Zdaj sem M trdno prepričan o njeni iskrenosti in brez ovinkov sam povedal vse, kar sem vedel o zagonetni usodi stare vojvodinje. Mlado vojvodinjo je moje pripovedovanje zelo razburflo. — Tako rada bi jo videla, — je dejala zamišljeno. Sirota se že več let prepira s svojo rodbino. Imam tehtne razloge za domnevo, da so jo kruto preganjali, nisem pa mogla zvedeti, zakaj so ji njeni sorodniki neprestano za petami. Moj mož je umrl nekaj mesecev po najini poroki. Pred smrtjo mi je govoril o nekih rodbinskih listinah, ki jih je baje skrila stara vojvodinja. To je bilo vse, kar sera zvedela od njega. Bila sem zelo radovedna in kar se mi je nesrečna sorodnica smifila. tam komaj Ca* kala, da sa znova sestanem z nk>. Zda) veste vse. — To še ni vse, sem dejal smeje. Se vedno ne vem, kako ste zveden moje ime In moj naslov. — O, to je bilo zelo enostavno. Moja komornica je prava klepetulja. Njena sestra je poročena nekje v vašem okraju, če se ne motim na Pontife* Squaru. Sestri je pravila o vaši reputaciji m tako sem zvedela od komornice. kje stanujete in kako se pišete. Tisti hip so se začuli v veži težki koraki Odprla so se vrata in na pragu se je pojavil elegantno oblečen gospod. Ustavil se je m me presenečeno pogledal. Vojvodinja je takoj vstala. — Dovolite, gospod doktor, da vam predstavim markiza de Brinvilliers. XIII. Zakaj me je obšel tisti hip občutek, ki je bil zelo podoben ljubosumnosti, je ena onih psiholoških zagonetk, katerih bi se ne upal pojasniti Toda ta občutek sem imel in oglašal se je še bolj. ko je vojvodinja prijazno pripomnila: — Ta gospod, dragi Alfonz, — je po čudnih potih v tesnih stikih z rodbino Frangipani. Njegov oče, ki je bil zdravnik v Rimu, je padel v dvoboju z Vit-torijem. Markiz me je začudeno pogledal in vprašal flegmatično: — Tako? Res? To zaničljivo vprašanje me je spravilo iz ravnotežja. Čutil sem, da me hoče v očeh mlade vojvodinje ponižati in zato sem naglo vstal. — Upam. milostiva, da vam bo po mojem receptu kmalu odleglo. — sem dejal in se priklonil. — O. nedvomno, tudi jaz sem prepričana, — je dejala in vzela recept z mize. Evo. Alfonz, bodi tako prijazen in preskrbi mi jutri v lekarni zdravilo. Menda je spoznala po mojem obrazu, kakšne misli mi roje po glavi, ker se je hudomušno nasmehnila, rekoč: — Apropos, gospod doktor, pozabila sem vam povedati, da je ta gospod moj svak in da me je gostoljubno sprejel pod svojo streho, dokler se moja sestra ne vrne iz Bostona. Igram torej vlogo grašcakinje. dokler je mola sestra na potovanju. Ko mi je pri teh besedah pogledala naravnost v oči, me je postalo sram. da je tako jasno črtala moje misli Obenem sam jI bil hvaležen, da uri ja močno zadevo tako odkrito pojasnila. Ko sem se poslovil, mi je podala roko, ki sem jo proti svoji navadi krepko stisnil. Poklonil sem se markizu in kmalu sem bil na cesti. Čutil sem. da mi je bil svež zrak nujno potreben. Dražest-na dama me je na prvi pogled očarala. Zavedal sem se. da mi bo stala mena divna postava odslej noč in dan pred očmi. Na vogalu Kinghtsbridge Road sem najel izvoščka in se odpeljal v Daven-portov klub. K sreči je bil Davenport le v klubu. — No, dragi Perigord, kako si opravil? Ali si našel svojo vojvodinjo? — Da. in tudi markiza de Brin vil-liars. Nedolžna tajna je bila kmalu pojasnjena. On je njen svak. — To je zelo prozaično. Mislil sem, da je njuno razmerje bolj romantično. — Kaj še! Ona in njena sestra sta bogati Američanki — kolikor sem mogel posneti iz pogovora z njo. sta iz Bostona. Ena se ie poročila z italijanskim vojvodo, druga pa s francoskim markizom. Zakaj neki se Američanke tako rade poroče z evropskimi plemiči" Epilog k celjskemu učiteljskemu koncertu Na pojasnila, ki smo jih 31. marca priobčili iz Cel j a k članku o celjskem učiteljskem koncertu, nam je poslal g. prof. B a j u k odgovor, katerega objava se nam je radi pomanjkanja prosto, ra zakasnila m ki (pravi med drugim: Namen mojega poročila ni bil žalitev kogarkoli, temveč je bilo le »poročilo« vsem onim, ki »se jih tiče in onim, ki prav mata ali nič ne poznajo finančne plati koncertov,« kakor sem to dobesedno navedel v svojem poročilu. Iz poročila izvajati kakršnokoli žalitev bi bilo napač~ »o. V odgovoru nam je čisti dobiček natančno izračunan. Toda ravno ta račun je dokaiz, kako malo je javnost o stroških koncertov poučena, da celo človek, ki hoče zavračati »napade«, le enostransko računa in pozabi na račune, ki jih ima društvo izven koncertne posredovalnice. Naši stroški izven posredovalnice pa so biii taki, da ima zbor od koncerta še nekaj sto dinarjev izgube. Pevci so imeli samo vožnjo plačano, vse drugo so plačali sami. Navedel pa nisera v poročilu vseh teb vsot, ker ni šlo za podroben Obračun, temveč le za lokalne stroške in kosma-t e dohodke. Odgovor povdarja, da so bili stroški za 1500 Din nižji, kakor jih je odobril odbor v proračunu. Res. Toda odbor je takoj zaprosil koncertno posredovalnico, naj nam skuša izjposlova/ti znižanje najemnine za dvorano. Iz prvega proračuna pa odpadejo tudi plakati, ki smo jih tiskali posebej. Plakatiranje je bilo preračunano na 150 dinarjev, stalo je pa le 90 din, čiščenje je bilo v proračunu všteto s 400 din, potem je bilo pa po posredovanju posredovalnice tudi znižano. In vrh vsega tega je upli-valo na znižanje stroškov dejstvo, da je posredovalnica odpisala vso provizijo in amažiraia koncert zastonj. Postavka o Zagreou je zelo netočna: Moje poročiLo pravi: V vsoti 7S80 Din je poleg dvorane, klavirja, sobe ob odru, dveh garderob, razsvetljave, kurjave in čiščenja všteta vsa reklama (800 Din) da- vek, vse takse b provizija poslovalnici (735 din). V odgovoru je pa všteta popolnoma fasno v zgornji znoesk samo dvo. rana. Nerazumljivo mi je mesto: »Pisec sam pravi, da stane dvorana v Mariboru 3000 Din.« Te trditve v mojem poročilu ni, ker nas zbor še ni bil v Mariboru in so mi tam razmere popolnoma neznane. O razmerah v Celjskem domu res nisem poučen, ker nisem imel dosedaj še nika-kega stika z njim in še danes ne vem, kdo imajo podrobno režUo v rokah. Očitek demagogijo odklanjam, imel sem namen, ki sem ga postavil jasno v prvi odstavek svojega posnetka iz statistike. Priznam rad slab finančni položaj srednjih slojev, ker spadam tudi sam k njim, hotel sem pa poudariti, kolikor sem to že sedaj mogel: kdo polni naše kulturne prireditve, oziroma po mojem uvodu y IL odstavku: »kdo danes kulturo goji, kdo si je želi, kdo jo podpira in za njo tudi žrtvuje.* Ta bilanca gre ravno v prid niždim in srednjim slojem. V tem sva si edina z gospodom, ki me je popravljal. Nove knjige in revije cZdravje m1adine>. Higijena doma in v soli. Spisal dr. Mavrici j Rus. Dolgoletni in priznani šolski zdravnik dr. Rus, mastni fizik ljubljanski, je napisal knjigo, ki jo smemo radi njene aktualnosti imenovati zlato knjigo zdravja naše mladine. Če hočemo vzgajati zdrave in čile, za življen-ski boj sposobne sinove in hčerke, moramo dobro vedeti, kaj otroku koristi in kaj mu Škoduje, kaj je ob raznih prilikah ukreniti za njegovo zdravje in kar je vča-si še važnejše: kaj moramo opustiti. Vsak človek bi moral poznati vsaj glavna pravila za umno vzgojo mladine in se po njih ravnati. Pri telesni vzgoji mladine morajo z V60 vnemo sodelovati starši, zlasti naše žene, naše matere, naše gospodinje, učitelj in zdravnik naj z vnemo sodelujeta. Zato bo ta knjiga, ki v poljudnem tonu obravnava vsa ta vprašanja in je koristna zlasti z ozirom na higijeno doma in v šoli, nedvomno zanimala vse in vsakogar in prepričani smo, da bodo po njiej segli najširši sloji. Knjiga je opremljena z 18 podobami in 4 prilogami, ki pojasnjujejo tekst. Deloma so slike v bakrotisku tako, da knjiga po svoji opremi in tehnični izvedbi odgovarja plemenitemu namenu. Knjiga, ki ne sme manjkati v nobeni slovenski hiši, stane 40 Din. Založila jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Jaroslav Maše k: Pustolovščine dobrega voiaka Svejka v svetovni vojni. V Ljubljani L 192%. Založila Tiskovna zadruga. Presveti in zabavi 31. zv. Strani 263. Broširana knjiga velja Din 46.—, v platno vezana Din 56.—. Delo, ki o'e postajo epohalno in slavno, prevedeno na različne svetovne jezike, uprizorjeno po odrih in filmovano, je zdaj izšlo tudi v slovenskem pre- vodu. Šveok. češki Don Kihot. Id zanima Imenitne estett in psihologe, se razširi tudi med Slovence, da se pozabavajo ž njim in ms postanejo prijatelji. Hafek i« v svoji bojici na preprost, a tembolj učinkovit način osmešu vse, kar nas je morilo in mračilo pred prevratom: militarizem, špiceljstvo, poocaistvo, vojaško m civilno sodstvo, vojaško zdravuištvo, štreberski patriotizem ter nravno endJobo vseh vrst veljakov v uniforman ki Ulariih, recezatstvo ki, nadutost mogočnih tepcev in denondantov. V Švejfai j« Hašek opisal ttodsko zdravo mlšljecje in čustvovanje med svetovno vojno, trpijeaje ki žrtve malega moža, Id je poginiaJ po lečah, krvavel in umiral zato. da so bozates" a dsUftl kariere premnogi človeški isvffcl po »taQ« rajnih poteatatov in generalov rattoatf. V humora i, navidezno naivni, a konični ki satirični mirno in preprosto kramljajoči, nikoli patetični obliki je podal Hašek od vseh strani razsvetljeno sivko dobe svetovne vojne. Kar so podajali veliki avtorji v svetem ogorčenju in s krvjo srčne krvi, je povedal Hažek Ijutusninrn ki smehljajoč se z zaničevanjem. Glavno me le bSo. da pove resnico, čeprav krnto m grdo resnico. Nje zov humor ni vsiljiv niti v ba—dih niti v prizorih; vse se dogaja in govori brez olepševanja in pretiravanja. Redko se zakrohotai, a vedno se smehljaš in pritrjuješ: »Da, prav teJoo je bilo 1-101-4 m do osvobolenja!« < Razgled* Izšla je velikonočna (d.)) številka , slovenske družabne revije. Številka je v glavnem posvečena naši drami, poleg tega prinaša spomine na Betetta in razno drugo aktualno gradivo iz domaČega in tujega življenja. Revijo izpopolnjujejo lepi in uspeli posnetki domačih krajev, del in prireditev, zanimiv p* je tudi beletristični del revije, kjer so s svojimi prispevki sodelovali Tone Justin, Bralko Kreft, Pavel Rasberger, dr. Roman Tominec, Ciril Debevec in dr. . Zagrebški je ena vodilnih družabnih revij in je radi svoje pestre in bogate vsebine izredno priljubljena po vseh krajih naše države. Izredno lepa in zanimiva je bila zlasti zadnja velikonočna številka prinaša v sliki in opisu razne aktualne dogodke iz vseh krajev sveta, posebno pažnjo pa posveča domačim dogodkom. izhaja vsako soboto in se naroča v Zagrebu, Margaretska ulica. Mesečna naročnina znaša 20 Din Med deco. — T! torej začneš letaš hoditi v šolo? nf — Da- jf f — Ali se boš uarl Čitati? iy — Ne, - - — Račun afti? — Ne. — Kaj pa boš početnjal v šola? — Čakal bom, da se konča i in da se vrnem hitro domov. k P Danes ogromna senzacija! Umetno spočetje doseženo! — Triurni medicinske vede! — Danes velefiim po slovitem istoimenskem romanu H. H. EVVERSA RAUNA Čudežno spočeta deklica — očeta in matere, ki se nista nikdar poznala, nikdar videla! Spočetje v laboratoriju. Odgoja v pen-zijonatu. Pri potujočem cirkusu. V kletki z levi. Predstava v cirkusu. V Igralnici Sreča, blagostamje in smrt. Premijera danes ob 4., H6., K8., 9. uri. Predstave jutri v nedeljo ob: 3, pol 5, 6, pol 8 in 9 uri Telel. 2124 ELITNI KINO MATICA. Originalne potrebščine za Opalograph. ^restrvMt in Fixat in druge potrebščine. Originalni barve in matrice za Gestetner CvklostiL Lud. Baraga riVfflssSo Selenborgova 6 15 letna garancij; ."es MM StTOjI .KOLESA znamke GRITZNER In Adler za dom, obrt in industrijo — Istotam Švicar s k platlliti STROJ O U BI C D Samo pri JOSIP PETELINCU Tudi na obroke. LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Pouk v vezanju brexpla6ew Cene niske IMATE VELIKO IZBIRO NAJFINEJŠEGA PECIVA, VSEH VRST BONBONOV TER ČOKOLADNIH IZDELKOV V KONDiTORui VOLTMANN LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA Nakup zlata, srebra, piattoa, bakra, medenine, cinka fcd. — Tovarna sa točenj« dragi* kovin. LJubljana VU 48/T Snažna sobica s posebnim vhodom se odda takoj stalnemu gospodu. — Naslov ▼ upravi »Slovenskega Naroda*. 635 Opremljeno sobo čisto, zračno in z električno razsvetljavo, 15 min od glavne pošte, oddam s 15. aprilom solidnemu goepodu. Mesečno Dm 300 z zajtrkom. Ponudbe na opravo lata pod «Mir» no»/693. ene sobe s kuhinjo išče mirna stranka v novi ali stari hiši. Ponudbe na upravo lista pod eApril»/6°9. Natakarica z večletno prakso, zmožna »lov. in nemškega jezika, i£če •lužbo ▼ večji restavraciji ne Bledu. Nastopi lahko 1. maja. Ponudbe na upravo Slov. Na« roda pod ajgejUgK _ Meblovano sobo čisto, araeno «n z električno razsvetljavo, oddam, tudi s celo osfcrbo, za mesec april, mej m Joni na Bledu. Ponudbe na upravo Beta pod cLe* tovtfčeVnZ Najfinejše čajno maslo dobavlja po Dm 35— sa kg P< Povzetji od 4 k* zaprt) - Apaee pH rrez) KonerinjCB. Gomil tsdffoni Lily Damita! Lily DamitaJ Danes premijera filma nenaćkriljive lepote! VELIKA PUSTOLOVKA Drama iz modernega velemestnega življenja. — V glavni vlogi diražeetna Lfly Damita Krasne slike Londona in Pariza! — Ženi« m iva, napeta vsebina. Predstave danes ob 4-, pol 6., pol 8. in 9. uri. Predstave jutri v nedeljo ob: pol 11* 3„ pol 5., 6., pol S. in 9. url KINO IDEAL Stran 8 •SCOVINSKI NAROD* dne 14 aprila 192& Stev. 87. Izlitnuji laitik! Založba partituri Zahtevajte cenovnike! P. Bogdanov & Co.. Sisak 728 Zelo znižane cene! Dvokolesa novi modeli 1928, motorji, otroški vozički, najnovejši šivalni stroji in pnevmatika Michelin. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in po-niklanje dvokoles in otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ilustrovanl ceniki franko. « TRIBUNA* P. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlov _ ska cesta it 4. r«................................................................................. Jugoslovenski muzej!! Slike, obleke, orožja, dokumenti itd. Po vsaki ceni razprodaja tudi na obroke, Beograd, Sremska 6 — Najbolje si je ogledati osebno Ivan Zakotnih ieietos 379 379 mestni tesarski mojster, mm — — — LJUBLJANA. Dunajska cm tis 46---— Kzefcovrf/ne tesarski de/a. modeme i^sene stavbe, ostrešja sjaj palače, hiie, v tla, tovarn*, cerkve In zvonik* — Strop* razne iim\ stopnice, ladantca paviljoni, veranda, iatana ograje itd. — Oradba lesenih mostov. Pasov u% mlinov. PARNA 2AOA. 16VL TOVARNA FURNIRJA Spominjajte se Tabora! Firmo za zastopstvo I s prodaj alnim lokalom — išče jako sposob* na firma za jekleno pohištvo Odgovori pod: «Auf eigone Rechnung 6867» na Rudolf Mosse, a. d., Zagreb, Zrinjski trg 20. Prvovrstnega zastopnika gradbene stroie išče za Slovenijo svetovna firma- Treba je dobrih stikov s stavbnimi mojstri in podjetniki. Odgovori pod: «Betonmischmaschinen 6897» na: Jugomosse A. G. Zagreb, Zrinjski /trg 20. (lAJBousi mm aussou Zajamčeno čistovolnene moške in damske blagove — zadnjih novosti — za — pomladilo tu letno sezljo razpošilja najbolj renomirana zaloga tvornice sukna SIEOEL - IMHOF, — BRNO Pa!ackeho tf. 12« Češkoslovaška Največja Izbira — Najnižje tvoniiškc cene. Najsolidnejša izvršitev vseb naroČil. Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prc što J Jfaš pomladanski katalog cenj. zahtevo ir poštnine je prišel iz tiska ter ga na pošljemo vsakemu brezplačno prosto. Obsega nad 3000 slik iz; Ženske konfekcije Moške konfekcije Otroške konfekcije Ženskega, moškega in otroškega perila Preprog in zastorjev Kuhinjskih in hišniti potrebščin Parfumeri je Bizuterije itd. itd. Najhitrejša in najsolidnejša postrežba! KASTNER I OHLER, ZAGREB, broj 32. Največja trgovska in odpremna hiša v SHS. PRIPOROČA SE PRIPOROČA SE KAVARNA, SLAŠČIČARNA IN PEKARNA JAKOB ZALAZNIK LJUBLJANA, STARI TRG. VSAK DAN SVEŽE PECIVO TER OKUSNI ŠTRUKLJL Parcela 700 m* je na prodaj. Vpraša se Rožna dolina, cesta V. št. 20 *__708 Radi selitve prodam DVE SPALNICI, kuhinjsko m salonsko garnituro; vse malo rabljeno. — Naslov v upravi cSlov. Naroda*. 724 Koncert v soboto in nedeljo od 20. do 1 ure. —- Restavracija «Pod Skalco*, Ljubljana, Mestni trg it. 11.__ 725 Vse četrtletje dobavimo lest izbranih to* * inozemskih re*nj zrn ceno 80 — dinarjev. — Bralni krotek Ljubljana Selrnburgova ulic* 7/11 Telefon 2037 331 Trgovski pomočnik vojaščine prost, izurjen v Spe* cerijski trgovini, želi preme* niti sedanje mesto event. gre tudi za skladiščnika ali po* slovodjo. Ponudbe na upravo lista pod * Dober prodaja* lec»/697 Šivilja izurjena tudi za boljša dela, išče stalno službo Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Poštena in prid* na»/6°4 I Cenjene dame, oglejte si pred nakupom zalogo ' ravnokar doslih krasnih brzoetvalnih strojev, naj« novejše iznajdbe moderne tehnike. Na vsak stroj — popolnoma enostavno Šivate vsakovrstno blago, našitke in čipke s cikcak šivom, vezete najmodernejše m luknjičaste vezenine gumbe in gumbnice. — Pouk v vezenju brezplačen! — Ceniki franko. — Prodaja tudi na obroke, — »TRIBUNA» F B L. Ljubljana. Karkrvska cesta Dne 17. t. m. in nadaljne dni se bo prodajala zapuščina po umrlem gospodu Fran Xav. Casperju, obstoječa iz novega pohištva, tapetniških predmetov, raznih preprog, slik itd. Prodajalo se bo vsaki dan dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. na dvorišču tovarne Derenda, Ljubljana, Emonska cesta št. 8. =H SLAŠČIČARNA J. N0V0TNY SLADKA SMETANA SLAŠČICE, DOMAČE PECIVO VEDNO V ZALOGI DARILA ZA GOD! PRIPOROČAMO SE ZA BIRMO! LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 9. =H LISEIE vseh vrst. Črtne in avto- tipub. izdeluje po predloženih RISBAH, PEROP1SIH in slikah za navaden tisk ali za hnbiso izvedbo v sni ali vbc barvah točno po naročilu d« v naj kraj. Sem času po razam cenah JUGOGRAFIKA, Ljubljana TbBKOVNA Df ZALOŽNA DstlltasA tO. Z. SV. PETKA NAS, ** VrivZICi samokrese, puške, ^aioga lovskih m ribiških potrebščin ter u metalni ogeni i. L a. puškama F. K. Kaiser. ^eienburgova ui. o. Liubliana. mamam......MaaaaassssssasBMaaaaSBSBSBMBBSBi ^^^nnni* iwwwwwnww> Dr. Scha Epilepsan proti epilepsiji, krčem, padavičnosti že 15 let najbolje preizkušen. Vsak dan prihajajo priznanja. Natančnejša pojasnila in razpošiljava Apoteka Sv. Stepata Mr. M F«ater, Oaiiak lil. zastore, posteljna pregrinjala perilo, rnonograme, oblake t str. veza najfinejše in aajcsacja« mehanično nmetuo vezenja Matek & Mikaš Ljubljana, Da unatinova oHc* 1& Entlanje, ažuriranje, predtit-kanle ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. H E E E E E E El in najsoudnejše si napravite električno inštalacij, ako se cbrnete na H g Kancestjosifrano e-cktro>eftini£no loan mihelčf č H Llabilana — Lepi pot Si. 12 (Telefon *te*. 2704) ki tzvšruje tudi vsa v njrgovo stroko spadaioča dela: hišne te »e one, naoeliave za električna zvonila, sttelovode i; t. d Ni zdravja brez dobre prebave! Ali čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi, kisel okus v ustih? Ali trpite n- zaprtosti, omotičnosti in pomanjkanju spanja? Ali vas muči glavobol, bolečine v želodcu in dimi j ah? Ali imate izpuščaje, mozolje, na* stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tudi vi, da preizkušena zdravilna specijaliteta «FIGOLx>«eliksir ureja prebavo in vam vrača zdravje. «FIGOL» se do* biva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja po pošti s povzetjem z navodilom vred lekarna Z. SEMELIČ, Dubrovnik 2. ar. Izvirni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z .8 stekle* nicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in poštnino 40— Din. Za doml Za Sivilfe. krojaču. č*rv/)arjt it O STOEVVER šivalni stroj Le ta Vam poleg šivanja en t U (obšiva). veze (stika), krpa perilo to nogavice. Brej vsakega premmitoj* plošč In drugo je stroj: « minuti pripravljen ali za vezenje to ravno tako hitre zopet sa navadno Šivanje, — Poleg vseh prednosti, ki jih za* rzema Šivalni stroj STOEVVER. ta tuđi na fcena JU Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to izrednost pri Lnd. Baraga, Lfubliana ^elenburgova 6/1. Brezplačen pouk v vezenju, ra» bi aparatov itd. — Ugodni pla* čilni DOgoit — 15letno jamstvo. Bolni na pljučih! Tisoče že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi Umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča ter po vseobčem poapnenju skrajša bolezen Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Cim preje pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal samo 10.000 Izvodov zastonj zato pišite takoj, da boste tudi Vi spre-jeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov; GEORG rULGNERt Barlm-NeukOHn, Rtogbahnstr. 24. Abt. 15. Utajtgei Josip Ztiganfiti. — Za aNftlOdno — Za opravo ta tamtaft det Mit Oton ChrittoL - Vsi ▼ Ljubliani 1488 BU