Subscription SMS ■ mm LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE An, Ayo. stev.—: NUMBER rnHUmwM roto oí (eli umirati v pi» suši Nasprotniki prohibieije so končali z apelom na zdravo človeško pamet 4» Zagovorniki prohibiclje Oo pričeli obrambo prohibieije z ženskami. ' Washington, D. C. — Probibi cijoniška bitka je bila koncem tedna do polovice končana. Nasprotniki prohibieije. so izrabili dobro zadnji dan tedna. S prepričevalno besedo so dokazali vso hinavščino prohibieije in pokazali, kako, prohibicija učinkuje, da se mladina pogrezne v prohi-bicijoniškem nemoralnem močvirju. Njih govori so trdo ogjgpsali hinavščino v vsaki formi, ki na zunaj priporoča vzdrževanje od opojnih pijač, doma pa tone v steklenici žganja. "Vrnite'se k zdravi človeški pameti in ne do- volite, da, bo pest fanatikov milijonom vsilila svojo voljo l Vpo-Atevajte voljo ljudstva in ohranite spoštovanje do Bamega se-, be." To je jedro nauka, ki prihaja iz besed, ki so jih nasprotniki prohibieije izpregovoriii pred senatnim odsekom za prohibicijo. Koncem zaslišanja nasprotnikov prohibieije eo govorili Kanadčani, ki < so nasprotniki prohibieije. Slikali so razmere v Kanadi in raztolmačili, kako oo se te razmere obrnile na dobro, ko so odpravili *prisilno prohibicijo in dali prodajo Žganja pod vladno kontrolo. Prohibicijonisti so pričeli zagovor prohibieije z ženskami. Pripeljali so jih kar tucat, da napravijo toliko večji vtis., Burbank bo počival - mod svojimi roianti Slavni hortikalturist jo na smrtni pooteljl ponovno Izjavil, da s smrtjo jo vse končano. Umrl je mirno in v zaveoti, da je Izvršil svojo življenjsko nalogo. Santa Rosa, Calif. — Luther Burbank bo počival med rqžami in sadnimi drevesi/ katera je sam kreiral M razvil na svoji tukajšnji eksperimentalni farmi. Taka je bila njegova želja. Njegova žena mu izpolni to željo. Pogreb slavnega pokojnika bo v sredo. Spominski obred, se izvrši v Frank Dejrl* MemtoM parku in bo brez vsake verske forme. Zadnje slovo ob grobu mu bodo govorili njegovi zvesti prijatelji',-med katerimi je tudi Ben Lindsey, predsednik mladinskega sodišča v Denver ju. Burbank je na smrtni postelji iK.novno izjavil, da je ¿trdno prepričan, da ima človek samo eno življenje, ki je končano s smrtjo. Drugega, ni. "Moje delo in moje življenje ie končano in jaz sem zadovoljen," je rekel. "Ako človek živi koristno, je jto dovolj/ Drugega življenja mu ni treba. Ko umreš, zadostiš jsvojemu namenu. Teo-rija osebnega vstajenja ali re-inkarnaclje je zmota. Burbank je ostal do smrti zvest temu svojemu prepričanju. Njegova vera jo bila, da delati dobro'v korist drugim ljudem je najboljii in najvišji namen posameznikovega življenja. Ako hoče človek živeti po smrti, ai mora zagotoviti spomin v dobrih delih. ., • « ■ Burbank je un\rl mirno in v zavesti, da je skušal zadostiti v "ajvečji meH namenu življenja 1,1 dobro končal svojo življenjsko nalogo. ' _ . } OOO . ,;, J Lutkar Burbank je' bil rojen ' "rnrca 1849 v Lancoaterju, "'«s«. Že kot deček je ljubil de-lo na -polju. Njegov oče, potomec 'are «kotake rodbine, je bU far-" ar. V zgodnji mladoati je pri-« l na idejo, da z izbiranjem naj-"'J«ega oemena lahko izboljša aliteto koruze in krompirja. '" J« poskušal leto za letom in 1 '*Kel je uspeh/Toda j je skle-n:! pojde v Kalifornijo, kjer ' toplo podnebje in kjer bo lak-vn« leto delal poskušnje. Res «I t js, ko «i je prihranil prvih mo- Kupil si je malo farmo v Golici Santa Roee in Um je de-n delal neprestano. toda šele " dolgih letih leta 1893, ko je <> te 49 let star. je mogel svetu r,a/.naniti# da jo razvil 18 vrst novega aodja in cvetlic. Od ta-\rul je njegov uapeh korakal kar K ,koma. Vaako leto jo product-l*t do deset novih sodnih drev« ali jih izboljšal. Svojo farmo je povečal tako do je končno ^sala 160 akrov dreveoaioe ia "otJičnik gred. "rbonk je vsega akupoj pro-djciral 5O00 različnih botamikih Finančna Ameriški in kanadski bankirji poolali 8b milijonov. Havana, Kuba, 12. apr. — Naval na tukajšnjo podružnico kanadske Royal banke, ki se je začel v soboto, se je včeraj nadaljeval. čim so ameriški in kanadski bankirji izvedeli za krizo, so brž poslali $80,000,000 za izplačan je vlog brez hujših posledic. ŠTIRINAJST KAZNJENCEV POBEGNILO. Tri so zopet ujeli. NaahvUle, Tean. Iz tukaj-ft» ječe je pobegnil» IttiluSJst kaznjencev. Najprvo oo premagali stražnike in na to so prepili-li železno omrežje na oknih, nakar je bila zanje pot odprta v prostost. Tri kaznjence so po kratki gonji zopet prijeli ln jih prignali v kaznilnico. Med ubeŽnimi kaznjenci so trije, ki so obsojeni V dosmrtno ječo. otrokov Passaion Dva tisoč otrok v pohodu po ulicah je bilo tarča policijskih ko-lov. Otroci morda Stopijo v šolfko stavko. Paasaic, N. J. — Dvatiaoč o-trok obojega spola — otroci tekstilnih delavcev, ki stavkajo Že enajsti teden —- je v soboto protestiralo proti policijski brutalnosti in policija je odgovorila z-navalom na otrdke. Mali po-hodniki so bili osuvani s količi in razpršeni; 25 oseb. med temi devet otrok, je bilo aretiranih. Voditelji stavke so takoj izjavili, da otroci stopijo v znak prp-testa v šolsko stavko v ponde-ljek. - r. • Otroci so nosili ameriške zastave in protestne napise. Na Čelu parade so bile tri matere, ki so pred seboj pehale vozičke z dojenčki. Protestni napisi v rokah otrok so bQi med drugimi tudi aledeče vsebine "VI nossje, vi morilci 1 V Paa-saicu umre 50 odstotkov več decs kot kje drugje V New Jer-seyju. Zakaj ? Nočno delo mater jih ubUal Pomanjkanje hrane jih ubUa! Nizke mezde ubijajo otroke! Vi jih ubijate 1 Liga sa industrijah» demokracijo je Imela volitve. New York, N. Y.—Robert Morss Lovett, profesor angleščine na Čikaški univerzi in urednik magazine "New Republic," je bU ,zopet izvoljen predsednikom Lige sa industrijsko demokracijo. Drugi odborniki so: Zona Gale, John Paynes Holmes, Vladimir Karapetov, profesor* za električno inženirstvo na Cornellovi univerzi, James H. Mauner, predsednik Pennaylvanske državne (odowije,- Vida D.l*oodder, 8tuart Chase, Norman Thomasi in ttarry W. Čaidler. Cilj lige je, da uči ljudstvo za nov družabni rod, ki bo slonel na produkciji za potrebe in ne za profit. Liga pošilja'predavatelje na uči-lifiča in univerze, organizira dts-kuzijske skupirts, obdržava kom ference in vodi uredniško delo in znanstvena preiskavanjg. ' : ,t| mehiška vlaba poziv« delavce, raj bodo nma Mehičani, ki letno odhajajo na bombažna polja v Združenih državah, opozorjeni na izkoriščanje. ' T . 4 1 ' Mexico City, 12. apr. — Urad-do poročilo se glasi, d* jo vlada razposlala vsem delsvskim posredovalnicam v Mehiki okrožnico, v kateri svsri pred pošiljanjem mehiških delavcev na bombažne farme v Združenih državah. Samo Kalifornija bi rada dobila 90,000 mehiških delavcev. Vlada opozarja mehiške delavce, da lastniki ameriških bombažnih nasadov zato iščejo Mo-hičane, ker domačini nočejo delati sa tako sramotno nizko mezdo in ker so razmere na bombažnih farmah za živino, ne pa za ljudi. Vlada dalje pravi, da izseljevanje Mehičopov v Združene države ustvarja problem, ki povzroča-sitnosti za ameriško in mehiško vlado. Mehiški delavci so pozvani, naj ostanejo doms, ker jih Mehika potrebuje. speclmenov. Nikdar ni počival. Delopusta ni poznal. Vodno je bil s svojimi delavci v svoji drevesnici. Tako je bil zainteresiran v svoje delo. Pri tem pa je skrbno pazil na svoje zdravje. Da si utrdi vid, se je navadil pisati ponoči v temi. V svojo delo je bil tako absorbiran, da ni imel časa misliti na družinsko Življenje in Šele leta 1916, ko je bil že 66 let star, je vzel za ženo Elizabeto J. Waters iz Hastingsa, Mich. Burbank je bil trden agnostik. Spisal je mnogo knjig, r katerih poudarja dejstva evolucije. Do-kase je našel sam med svojimi rastlinami in rožami, katere je poljubno izpreminjal. Ce bi ne bil tukaj prirodal zakon evolucije, bi bU umetni razvoj po njegovi volji nemogoč. Pred par meseci eo je bil zapletel v javiio dis-kuzijo rodi njegovih nazorov o ved in omfatlčno je zogovorjol svojo stališče. Burbank je dobro izvršil svojo življenoko nalogo Okoristil je človeštvo s svojimi Isnajdboml 4n odkritji — zato pa bo živel v opominu, ko bodo onL ki oo ga kritizirali radi njegovega prepričanja, te davno pozabljeni. h Pariza v Tokijo po zraku v štirih áaoh 4M VPOOQP V WW. w www»» va Izvršiti franeo akl a vi ja tik D'Olay. Dragfr| poleti. Pariz. 12. apr. — Iz Pariza v Tokijo z letalom v štirih dneh. Tak je načrt kapitana Ceorgoss Pelletiera D'OisyJs, ki js prod dvema letoma izv/šil polet na Japonsko. Za polet jo ie vso pripravljeno; začne se 15. m4Ja. D'Oiay pravi, da v enem dnevu doseže Moskvo, drugi dan Ir-kutsk v Sibiriji tretji dan Po-king in četrti dan pride v Tokijo. London, 12. apr. — Kapitan AUan Cobham, kije nedavno letal it Londona v Južno Afriko in nosaj, začne 20. aprila polet v Avstralijo. Madrid. 12. apr. — ftpanaka letalca Lariga In Geilarza. ki sta na poletu I/ Spar. f I PilM sta včeraj prispela Is Kaira v Bagdad NAROČITE SI KNJIGO aoctloa 11S9, A et of O«. «. 1S17, aathorlao* »a 14, ISIS. Tako Izjavlja dtfavski podtajnlk Husband. — Tu novico jo povedal Federal Iii m ne mu tlaku. Waahl Kugen V. teran v Zd teremu ni ministrad ja C. (F. P.) socialistični ve-driavah, ka-Coolidgeva ad-iti državljan Ivi I stva, ne bo izključen od povrat-ka v Združene «ržave. Debs se zdaj nahaja s svojo ženo na Bermudi zaradi sdrsvja.' pomožni taj-departmenta tfederallzirane-član je tudi urednik "Ame-Povdaril je, da ne bo imel se vrniti v Tako se nik delavsk Husband na: mu tisku, Debs, kbt rican A socialistični nobenih Združene "Ako človek «gubi državljansko pravlee, no postane tujeze-mec, dokler nefOstane državljan ail podanik katere druge dežele," je izjavil Husband. "On je tagu-bil samo pravico do glssovanja ali biti izvoljenim v javni urad. On se lahko vaakdar vrne v deželo, ako je odpotoval v tujino." ooiov olja V plamena je ptoetor, obaegajoč . tri sta akrov/ — Skoda saaša $10,000,000. Plamen je švl-gal do 1000 levljev visoko. • , Cal. — Pro-akrov sveta, Saa Louls stor, ki naravno olje, 'je v plamenu. X teh oljnih nabiralnikih je bilo šest milijonov sodov olja, ko je v en nabiralnik udarila strela In zanetila olje v njem. Plamen je švignil na voe strani, ko se je nabiralaik razletel z velikim pokom. Vsled silne vročine je pričelo vreti olj« v štirih nabiralni-kih ln je vzkipelo. Tekoče olje je pričelo goreti in zažgalo dva druga nabiralnika. Za tem je pričelo foretl še deset drugih nsbiralnikov. Uradniki Union 011 kompanljo cenijo škodo na deset milijonov dolarjev. Ta požar je bil najbolj uničevalen, kar jih je bilo dozdaj v^igodovlni petrol.J.k. Irfduitrl- Ogenj je skakal od nabiralnika do nabiralnika in je ustvaril morje plamena, ki je bilo miljo dolgo. Plamen je švigal do tisoč čevljev v)soko In videti g* je bilo iz daljavo petdeset milj. Kompanijski uradniki sodijo, da sta dve streli hkratu udarili v podzemske nabiralnike in sta tako povsročili ekoplozljo dveh nabiralnikov. Vročina je bila tako velika, da se nihče ni upal približati pdšaru bližje kot ns daljavo pet sto čevljev. Olje, ki je vriŠČalo in škropilo, kot izpuščena para, le užlgalo na vseh straneh in šifilo požar. A. H. Beeb«»rja in njegovega sina so nešli tri sto jardov proč od enega izmed oljnih nabiralnikov. Bila sta oba mrtva. Piflotiiaa komotfija f Parizu )o končana Cariotl ea ae med seboj oprli In ae raalll kras načrte sa "veliko ofenzivo" proti aovjotom. Pariz. 12. apr. — Ako sovjetskim republikam ne proti nobena druga nevarnost kot edino od co-ristov. so lahko brs* skrbi. Cari-sti, ki so sborovaii teden dni v Parizu, eo se *e*raj razšli jezni ia r a/.prti. Kakor poročajo zanesljivi viri. oo se RMtfnarhiati no svojih tajnih arjsk tako navdu-Seno ipdk"ds ntoo imoti čoeo sprejeti niti ono «orno formule za kakšno bodoče delo, še monj po kakega nočna so "veliko ofenzivo ruskego naroda" proti boljše-vlkom. h raz-* ___ t MI KHajikMi Pekingakl poveljnik ljudsko ar-made baje )(Uče Vupejfaja na krmilo. Zadnji pa zahtev» mir s Cangom. Peking, 12. apr. — Preobrat, ki morda rascepi kuominčun ali ljudako armado, ae razvija v Pekingu. General činglin, peking-aki poveljnik ljudake armade, ki je v soboto strmoglavil začasno vlado In posval bivšega predeed» nika Taaokuna, naj zopet vzame predsedniško» je baje {«nudil Vupejfuju, poglavarju central-nokltajsklh čet, vodstvo v Pekingu, če obrne svojo orožje proti mandžurskemu diktatorju Cangtaolinu. Vupejfuja pa nt volja bojevati ae proti svojsmu zavezniku in sahteva mirovno kon-f esenco. Praske na južnovshodni fronti se nadaljujejo. Ruski belogardisti so imeli včeraj veliko izgube. Cangovi letalci oo zopet vnrfl šest bomb na Peking. Ubitih je bilo več oeeb, med katerimi je tudi neki budlstovski duhoven, Uznnovii Jo novi jaso- mammmmmm . Waah4ngton, D. C. — (Presbl-ro SH8.) — Dne 8. aprila je bila sestavljena nova radikalsko-radičevska vlada pod predsedni-štvom Nikole UsunoviČs, ki je obenem tddi finančni minister. Rasen ministra sa javna dela, ki je Milorad Vujičič. je ministrstvo ostalo netajpremenjsno. (Vest torej snači, da je Radič ostal v vladi, sdino Pašlč je šel.) maoism trist lelavce ii b svoje velike nI oaal» Berlin, 12. apr. — GlzehoVa slovita sfinga v Egiptu je moškega spola, nI žeaskega. To Js odkril profeoor Bach, ki piše, da vse egiptovske sfinge so moškega spola. To Je kontrast s grškimi sfingami, ki so bilo šensks. Do teka zaključka je prišel na podlagi temeljitega proučevanja egiptovske mitologije. Waahiagton. D. C.—V letu 1924 je bilo zaposlenih pri telefonskem trustu 110,000 delavcev. Njih povprečna mezda je znašala p* $19.02. Zato so pa profit! telefonskega trusts ogromni. Ta skupni, nerazdeljen dobiček s rezervami vred znaša $998.667,984, ali okrog poldrugega milijona dolarjev manj kot ono milijardo dolarjev. Tako pripoveduje študija telefonskega trusts, ki Je bila priob-Čena v glasilu organizacije telefonskih delavcev International Brotherhood of Electrical Workers. * Ta Statistika vključuje Amer-can Telephone A Telegraph kompanljo, materinsko korporacijo, in pet in dvajset Bellovih telefonskih sistemov križem dežele. Od tovarniških kompanlj, ki is-delujejo materljal kot na pr. Western Electric, nI nobena vključena. Vloženi kapital in premoženje znašajo $2.998,000,000. V letu 1924 je znašal čisti dobiček A. T. A T. $107,406,046, Bdlovega si-stemsopa $>86,602,981. Skupaj $*4a,WM>7T. A. T. á T. korpo-racija računi Bellovlm kompanl-jam 4VI odstotka od njih kosmatega dobička sa vfrorabo njo- Češka predavanje ruakega pro- Jutrl (v aredo) »večer ob o-amlh se vrši v dvorani S. N, P. J. predavanje, ksterega bo imel ruski profoeor sociologije Mark Slonim. Predaval bo češko. Teme predavanja je "Trpljenje političnih Jetnikov v Rusiji/' Polog predavanja ja tudi muslkallčnl program. Vštefnkia Iffc n Cerkveni zvonik ae je podrl In ubil tri. Paril. 12. apr. —- Zvonik cerkve v Toulousu se je podrl včeraj zjutraj. Kos svonlka je padel na bližnja pekarijo ln ubil peka. njegbvo Ženo. in jHimočnlka. Zvonik, ki je Al, visok 870 čev-Ijev, je bil sealdan v 16, stoletju. vsakmma, tipka suka IZ ČLOVEŠKIH 11211 Kden oba tre! Jen, ssdsm ran Je» olh. — Gostjo oo božali aa ves strani. — Aretirane! molče o dogodku. mmmmmmmrn Chicago, lit — Ljudje« ki se gibljejo v človeških nižinah, izravnajo diference mod sabo po zskonu, ki je veljaven v teh krogih. Ssmokres, količek, stol ali pa katero drugo orodje, ki je pripravno za udariti, služi običsjno za poravnanje sporov, r • Bilo Je že proti jutru, ko ao sedeli pozni gostjs V kavami Mon-roe, ki se nahaja na ulici onske-gs imena in ki Jo iastuje Msx Wagman. Na odru jo igrala godba in pari, ki ae kreUjo v teh človeških nižinah, so se sukali P° taktu godbe. Nad kavarno je hotel. Tam Je za pisarja Waltor Mata rk, Star osem In dvajset let. Ko je dokončal svojo delo, Je prišel v kavarno. Gospodar ga je i* me! zelo rad, kajti prod enim tednom so Je pridri|žii Ma/.ar k trem drugim plačancem, ki so i-meli nalogo metati progiaan<> gosto Iz kavarne. Gospodar ga Je zaradi toga čina vzljubil, kajti dokazhl Je, do Jo mojster v metanju gostov Is kavarne, ako go-apodsr ukaže, da je treba z njimi na ulleo. Orkestra se Je pripravljala, da uigra k pioou, ko eo pri mizi vstali trije gostja. SedoM so Milo Mezarka in ao obrnili proti njemu. Nepričakovano oo prtf* It pokati trije samokresi, Godba h ul ihml* »o godbeniki o.. na vse strani. Dva tucata goatov jo zbežalo iz kavarne. Wagmano Iva žoaa je šlo k telefonu In kil-1 cala Ulefonlstko. Mazark je gostom saklleal, da naj prenehajo s streljanjem, nI i njegov glas se Je izgubil v pokanja samokresov. Ena krogla je prodrla njegovo rok6, druga Je zdrobila njsgov komolec; ko se Je obrnil, da boži v kuhinjo, ga je tretja zadels v hrbet in gs podrla na tla. Četrta krogla Jo pa oprasnila njegovo ramo, ko Je že l«del. Mrs. Clsrk, stara 24 Ist, ni bils zadeta, dasirsvno Js sta-ls polog njegs. Ko Js Mazsrk letal na tleh sredi luvsrne In kr-vsvel, so napsdslci zopet nabili svoje.aamokrese, kskor da so pripravljajo za novo bitko. Ko ao bilfr samokresi nabiti, so Jih vtaknili v žepe In zapustili kavarno, kakor da se nI ničesar zgodilo, Deset minut kasnaje so pri-drdrsll policijski svti. Mazarka so odpeljsll v bolnišnico, dva moška in pet ženskih pa na policijsko postajo. Načelnik detektivov se je trudil. da kaj poizve od ženak. Pa njegov trud je bil zaman. Zakon molčečnosti, ki je svet v člove-ških nižinah, je stopil v veljsvo. Clarkovi je rekls, ds nI vldels, kdo je prsvzsprsv streljal. Druge Ufnsfco so odgovorile, da ne vodo, kdo je bU, ki je atreljel in če bi go enkrat videlo, bi ga najbrž ne apoznale. Mazark jo sevnds tudi izjavil, da jih ne pozna. Policijo sodi, da so napadli Mazarka. ker je pomagal prej-An j i tedon vreči tri goeto Is ko* varne, ali po da j« naolalo novo vojna v íiuwAkih nižinah Ia so WagmanovI konkurenti najeli poMnike, ker je uvedel v svoji kavarni godbo. Taki dogodki so v čtkaških nI* linah vsakdanja reč. nlh patentov, Weatern računi tem Ša dela visoke so (ta odloženi poslužujejo se trustovi trust v m telefonske tlu je mestna stopanje sa drogov in družba ol mrežje bres nja. V Bostonu ka na sodiščih* ta 1026 pokasuje, fonske pristojbina tri in trideset njih desetih Ko je ori jev isdala organizacije, kako ae 1 napram delavoem, odgovor, da je akim unijam ševanju flft ■M '1H dovoljuje Ui. da sa manj-atroški ki ee Daelravno udi, eo riozi lokalno Z zadrži Je g evojlm vso vojaško še vt*d-so bilo M clkljlstov do i jai- Orgaatsirai! v p bogati. Tripolla, 0 včeraj prvič tis, Je Ml sli v počast predvojnih ki so jih Trlpolisu, so snačaj. Bila jaških čet v žolto-rdečih ni vseh plemen ogijeno Črnih» k ni v italijansko do, so korakali ss oevl' navsgpr njenimi na levo kateri Jesta) štabom. Fašisti so orgsnisacijo, gll odtegniti Ia kjer «e arabski no pufitajo. enote od m kamel nega | mol kratek govor, v katerem jo dejal, Via je prinašal svojo In Ita. Iljsnskegs kralja flaljo, da Ubija (ime za severno Afriko Ia ita« rlh rimskih časov), ki vsebuje mnogo riidimentov starodavnega Hlrn«. I» bila prooperna in sreč-ns. "Nas veliki vladar, hi «a Bog 4uva in narod salo ljubi, mi jo naročil, naj v njegovem Imenu pozdravim to dešela, ki ja vaftno Italijanska" je rekal MussolU ni. BeniUi je prišel v Afriko s pečatom Jods na nosu, Rim. 12. spr. — Listi porofeajo, da Violet a. Olbson.kl Je sadnjo sredo obatrelila Mussolinlja, kaže vse /nake blaznosti v zaporu. Lase ima razplotane in včasi divje geatikullrs s rokami, včasi pa sodi po rele ura nepremično in «trmi predse. * i !■■■■ ZOPKT KKMPLOZIJA NA tmolkjum ladji. Port Arthur, Tka'. dvaj»< i mornartov ja U drugih je Mod ek »ploalja nI ladji v t nedeljo s jut solina Js šlo v V Zagorja na Matijo Pstur, ol župan društvo ia skega društva« Petin- in ih olj- »odovga- wy "ff - iMjîi - i - PIß O SVETA Velika kampanja za boj proti evéluaji ili. V/ k-r * » Evolue!jonisti, znanstveniki in ! Podjarmili si hoče vodilne in TOREK, « I GLASILO hoU.XSKB KAiODIÍI P0PP0KK1 fMBip , K K N A KO 1>N K »OOPORNE J EON OTE Cen«? oglMwv po da Haroínin»: ¿eàm^n« pol leta in IU5 ** United State« (except . Nekateri že bi bUo kršenje načel Georgs po leto ln pol niso delali. Iz tega Washlngtona, Thomase Jefferso-1 lahko slutite, v kakšnem polota-na in Thomaaa Paine ja. ju so. Napredovati ne moremo Svobodomialeci sicer priznajo, nikjer dosti, a priredbi, mislim, da George Washington ni nikoli bomo imeli dve. Dramsko dru-javno Izjavil, da ne veruje v štvo "Oral", priredi dve igri v navdahnjen je svetega pisma, to- slovanskem in eno v angleškem da pokazujejo na dejstvo, da je jeziku. Slovenski sta: "Trije! privatnem razgovoru napram nini" in "Charley Chaplin", v Xeffersonu in Morrisu priznal angleškem jeziku prirejena, pre-svojo svobodom iaels t vo. ^ vijo, je tudi zelo humoristična. Čeprav se danes večina znan- Dramsko društvo vabi vae roja-stvenikov ne mara podati v novi ke v okolici, da ae prireditve u-boj s fundamentals, ao vendar deležite. Vršila se bo dne 24. a-nekateri,,ki ae ne oboUvijajo Pril« i® ob 7:80 svečer. proglasiti svojih nazorov. Lu- Vstopnina je za moške SOc, za tier Burbank, kakor je mož star ženake pa 26c. Druga lfirwitey bolehen ter earn pritna, da ne bo socialističnega kluba št. 11 bo več dolgo živel, izjavlja, da, ne dne 1. maja. Toliko mi je znano, verjame niti v nebesa ne v P«*el U* ** ti slavnogti bo igral br. in ne v nesmrtnost. V svoji izja- U*kob Ambro«č in njegovi drugi vi tudi pravi: , |ta Moon Runa, Pa. Druge podrob- "Življenje bi moralo «adosto-l^1 *** vatí tistemu, ^ ki živi sa reanicol^ čltn druÄtva 18 8' N' n služi v korist svojim bližnjim.|F- J-Noben maščevalen bog, noben sa- ke! poštenega in razumnega človeka ne sonkna.' ŽARKOMET mrnwmwmnwiwo a SUKE IZ HISEUUR lanski hudič in noben goreč pe-| Poziv delavcem v zapadnl Pennl. Lawrence, Pa. — Članom in simpatičarjem J. S. Z. je znano, da si vrši konferenea zveze dne 2. maja 1.1. oto 10. dopoldne t Pittsburghu, Pa. litem po-»lopju prične zborovati konven-Slab položaj po rudarskih našel-1 «H» socialistične stranke Ameri-binah v Ohljab ke dne 1. maja, to je aa praznik Aku rv»uw«ir« mednarodnega proletarijata. Ker rJmprf ^tl'i nflHelbTni «o tIko P0'^ oajvaliiejših koafe-slabe da ^lsfcše mel^a d^nikoH rtlie ^ ** > družba je zaprl, dva rudnika, J» ^ in p-iain i- konferenco. Ravnotako naj se je naenkrat ko^ sL ^iakovsîi ČUni ^ simpatičarji •S^^^^tSSr^^ SSSSWo stranke Ne imejte ult^l^Z' rJnrai na i- hTZ iaJgovoTov na slabe čase, da ne ^¿nSieHI^t B^nô tÎ tako naprej. Dobrih in t KSl RtanW net časov za delavatvo aploh še ni mescev zaprt z^je leta bilo nikdar pod tem sistemom, ali smo po dva do tri dni na te- Na delavcih je ldfceče. Ni ttreba den in še takrat skoro nič ali večkrat ape lrati za služili, kajti delavca šikanirajo udeležitev teh važnih sej in shone vse načine. Zdsj dbratuje s^ fov, oziroma konference. Važno mo še rudnik Blaine, a tam, ka- Je tudi. daysakdo,ki sehoče kor čujemo, skoro zastonj dela- udeležiti banketa pittsburške o-jo. Polegtega js Um dosti im> krajne socialistične organizacUe portiranih zamorcev, ki plačilne- fne 2 maja zvečer,da p^lje |2 ga dneva sploh ne poznajo. Za na sodruga tajnika konference to skrbi kompanijskaprodajalnajnajkasneje do 20. aprila: Johna da vse tam ostane. To je tudi Terčelja, Box 2Ž 8trabaxie, Pa. vzrok, da dotična majna ni bila — Clan public!jakega odaeka za in ne bo zaprta. Družba Valley Coal ji vrgla s dala 1T00 ljudi. Zaprla'je tri rudnike v Ohiju ln štiri v sosednjem Elm Grovu, W. Va. Spor je pri-Sol, ker hoče kompanija uvesti mesečno plačo namesto dvote- zapadno Panno. MvnfHiüvi "Hrvatako-engleaki 1 hrvatski riječnik" ■'•'■ a J denake. Taao je toilq po 1. aprilu Iz fittsburgha naznanjajo, da našem subdistriktu 4000 ru-|se ravno tiska velik in najnovej-darjev vrženih ^ia cesto, kajti ži hrvaško-angleški in angleško-zaprli so še nekaj drugth rudni- hrvaški besednjak. V kratkem kov po poddistriktu, katerih i-1 času, kakor napovedujejo Se te mena ne vem. I mesec, bo besednjak gotov Dne 4. aprila so imeli prizade- razpečavanje. K besednjaku je ti premogarji javni shod. Skleni- dodana tudi alovnica "Kratka li so poizkusiti zapreti še drugi gramatika engleskog Jezika", dve maj ni od Lorain Coal kom- kakor tudi več drugih poučnih paaije. Oni zahtevajo, da drultoa in aa naše ljudi koristnih del. razdeli obrat enako na Lincoln Knjiga bo obsegala 75 tisoč be-in Stanley rovih, ali pa mora sa^lsed ter bo vsega okoli lGOOjrtra-preU še rudnika Blaina inlC^e- ni. Cena knjigi bo pet dolarjev, sing. Kako bo stvar potekla, se Avtor knjige je g. F. A. Boga-ša ni ve. Cujemo, če kompanija dek, hrvaški odvetnik v Pitts-ne ugodi, da premogarji rudni- burghu. Da bo knjiga velike ko-kov Lincoln in 8tanley morda u- rlatl vsem hrvaškim rojakom stavijo obrat aa svojo past Ce tej deželi, ni traba tolma^ti, žabi ae kal takega pripetilo v dr- to jo priporočamo. Kdor ai jo že-žavi Kansas, dokler je bil pred-1 H. naj piše ponj o na naslov; F. sednlk dlatrikta rudarjev Howat, A. Bogadek, 484J)iamond St., bi kmalu prenehalo. Tu pa se u-1 Pittsburgh, Pa. radniki U. M. W. zanimajo Jako malo za druge stvsri kakor aa| svoje plače. Tu je bila močna organizacija pred leti, zdaj bo ču-1 do, če bo po 1. aprilu 1927 še kaj. Kjerkoli js lokal še kaj aktiven, zapro rudnik in ljudje se razpršijo za dalom v' slabo unijske j ■o tako nt lomo odpraviti vojn, dokler ne odpravimoWpfcyki.êtÊh gospoílar^kt^a sistema, ki rwli vojne vzroke. človeftki tlru/.bi ni goapodarskih intereanlh in razrednih nasprotftev in tla so v nji že uveljavljena nače)^ gospo-, fordski univerzi, na Sorbonni, v darhke in politične enakopravnosti, svobode in buaUlva. j Heidelb^gu in v Mekl.^vJeruza- Kdor dela za odpravo kapitalizma, ta šele dela tudi '^LuJIjenje^ice v°lzloSbeno za odpravo vojn. Agitirati za trajen mir, a obenem trdno iokao v AUanti Je bilo prvi gib-1 svojimi ogromnimi teleskopi na podpirati kapitalistični gospodarski alatem, pomeni delati M- Nspadi, ki jih snujejo v mMjone milj daleč v veeoljstvo. Še nadalit zn vnina v horfočnnati W,4n,, sledil: pa nobene sledi ne najdejo o ta- W ,Jt /a v °Jne v ročnosti. Najvišje kraljietvo m bo prihod- kom bitju, Geologom, naravo- [Kohtha m- moremo oprati, ne da bi ga zmočili. Rav-|nja leta posvetilo oflpravi vseh slovcem. biologom, fizikom in psihologom ji v resnici čisto prav, če ae hočeta poaluševati biblije kot moraiaaga vodnika ako-z! življenje, toda v nasprotje s njimi pridete, če sačneti trditi, da Ji biblija standard raaniei v njih najbolj apoštovanlh vedah. Najhujše napade pa Imajo avo-bodomialeci proti tistim, kgi aku šajo avojo fumlamentaliatlčno krščanstvo v «Uit I ameriškim učnim sa vodom, iolam in univerzam Je verski poduk vzela Izjava neodvisnosti in uMava Združenih držav in k tetnu ao poma gali ustanov i teUi republike. Svobodomialeci vztrajajo pri tam. da moramo imeti popolno versko svobodo misli in dejanja. To Je njih edini aam«n. Vsiljevanje _ ali katerakoli doktrino, ki I jemlje najvišjo Oblaat ^roč od Katlar m> vrše volitve, tinlaj val tisti ljudje glasujejo lx>ga kot stvarnika. Z javnih šol za vojne, ki Klasujojo aa take kandidate, ki so za ohrani- »■ kolegijev ki univerz bo. kakor trv kapitalizma, ali ki ga podpirajo na eden ali drug na-!^^^1Tjiu^tudl Cln (,'ovoritl ¿roti vojni, agitirati aa odpravo vbjn, ara- rMkega učitelja ali uradnika, ki Ven pa lusovmtt aa kandidate republikanske in de-l^ruje v doktrino evolucija, ate- Wok i. ' k ne H i anko, ali Jih pa pri|K,ročatl drugim, da za- ¡f^ inKioTioii m^v^aferik^ nje glasujejo, pomeni, da je človek velik hinavec, ki tako u ¿fUv\ sli v mestu, bodo nape-dfhi ali je jia nevednež, ki se ne zaveda, kaj dela. II vae sile, da ne bo lsvoljen no- ft Zadnja vojna in fitni in.^tnl učinki še nftfe pozab- ^ tteni a že si delajo pHprave m novo in še hujšo vojno, kot av#to ^ismo, kator morajo Tudi je bila zadnja. Zato Je pa dolžnost delavstva, da se orga- verjeti, da je bog navdahnil vae tiste, ki ao piaali sveto piamo. Program Najvišjega kraljestva je ambkijosen in obsežen. nlaira politično in ai osvoji ¡»olitično moč, ker le z oavoje-njem politične i^1 Jelil IÄ Prihod socializma. S POLJA VEDE I J '■ ■ \J ». ~it isšls 'zgubljeno' pleme Philadelphie, Pa. — Dr. E Spelaer in profesor Edward majne, samo da delo dobe. Tako I Oh lera s pennsylvanske un i ver se morajo ukloniti razmeram, ai sta pred dnevi poročala pred dočim bi se na starem mestu na. Ameriško orijentalsko zvezo Po mojih mislih bo prišel Si ve- svojim zanimivim delovanju lik polom v premogovni Indu-1 Mezopotamiji, kjer sta prouče-strlji, kar seveda ne bo bras uni- vala žgana tablici, katerih so ČujoČlh posledic za U. M. W. Te-1 našli na tiüéi v južnim delu daj bo naa rudarje revščina pr^ Mesopotamije. silila, da bodo osnovali drago ot* Našla sto na tistih tablicah žagan Htac i jo. Kompanije ao s evo-1 piske o plamenu, ki je živelo tajim dotedanjim bojem prof! u- korekoč v senci bsbUonakaga nI ii v popolni ofenzivi ln uspeh I stolpa la katerega civilizsdja je Imajo tako velik, da ml «e mi-1 tekmovala s civilizacijo Kgipča «limo ne. Tako ji po vsoh Sdra- nov. To pleme Ja živelo pred ka-ženih državah. To bi moralo dbu- kimi 4000 leti In doslsj ai bilo diU ke tako aaapanega In nosa-1 znano starinoalovoem. Naavali ae ved nega rudarja. Stvar ee mora to pleme s Imenom Hurri. reorganizirati. Delavec mora pri- 'To pleme", Ja rekel dr. 8pai-tl do aposnanja, da ima pravico ser, "Je imelo zakon proti dirakt-do doatojoejšega življenja tudl v ni prodaji semljlšča. Toda va deželi dolarja. Preobral bo pri-1 poakuai, da bi s zakoni preprečil šel v naši industriji tok. da nam | rast kapitalističnega rearada, ao samim še ns misel ne prida, ker I bili breuspešsi. Velapoeestn priti mora. Saj se še živina na- ; ao enostavno vseli sfer tvoje tiste, veliča udarcev. Tako bo mera katerih zemlje bi ae radi polasti polna tudi za rudarje. Jaa ae vt-J||. Posledica Je bila. de Ji tasela dim drage od pomoči kakor eocia-1 poeamesns družina juriadikcijo I iz Iran je vae premogoved indu-j nad ogromnimi kosi zamlja. Oo-strije. To bi bil edini pripomoček ; apodar Ja bnal popolno pravico, prot^ brezposelnosti in šikanira- ubiti svojega sužnja, na da bi aa nju rudarjev. . 'rabil bati kaklk po«Uni»c G. Trunk je zopet prišel z argumentom : Ako ni Boga, ker ga nihče ne vidi, tedaj ni pameti, vesti, misli, poštenosti in ne težnosti, ker tudi tega nihče ne vidi Dčmi. Ta "argument" je že Uko star, da smrdi po primitivnosti in ple snobi. Gospod Trqnk je kot od rasel človek lahko pameten ali zarukan kakor se vzame. Prvo ali drago Je njegovo i vo j stvo, ki se manifestira peterim čutom drugega človeka v njegovem počet ju, njegovih delih. Poglejmo nje gova dela in v istih vidimo foto-grafijo njegove pameti ali ne-spameti. O norcu pravimo, da ni ma pameti. Kako vemo, da je ni ma? Ali vidimo, da je ni? Ne, ampak njegovo početje dokazuje, da je "nut". Poštenost! Ali jo vidim? Da! Pogledam poštenjaka in vidim poštenost. Kje vidim težnost? V padanju teles. Pamet, misel, spo-težnost, moralni čut pošte-nosti in ljubezni so* naravni pojavi, naravni učinki svojih naravnih vzrokov. Nič nadnaravnega ali supematumega nI na tem, niti izključno človeškega. To je prokleto pifckav dokaz za božjo eksistenco. • < , <3. Trunk se lsže, ko pravi, da prisojam živalim dušo. Dokler ni boljših dokazov, moram zanikati duše na celi črti. Rekel pa sem in Še ročeih, če je razum dokaz duše, tedaj imajo tudi živali dušo po obsegu svoje pameti. Kajti vsaka Žival ima toliko pameti koliko je potrebuje, nič več. 3lovek potrebuje več pameti, zato je njegova za cele gore večja. Kaj pa je pamet? Mar ni razumno mišljenje in sklepanje? Ali Živali mislijo? Ne tako kot človek, ker nimajo jezika. Abstraktno mišljenje je nemogoče brez besed. Ampak neke notranje slike morajo biti tudi pri živalih. Dokazano je, da živali sanjajo in imajo zelo dober spomin. Tu gre zopet za termin — kako se naj označi notranje življenji živali j. Trunk bi za Boga ne hotel dovoliti niti stotinke pojma pameti Mi človeški bogovi smo še od nekdaj navajeni, da daffloaa enako človeško ln živilsko lastnost, ki izvira iz enakih vzrokov in potreb, dve besedi. N. pr. mi jemo, žival pa žre; mi umremo, žival pa crkne. Te in tisoč drugih razlik je ustvarila človeška obftiost ia napuh. Končno — zakaj, g. Trunk, vendar ne pojasnite; zakaj človek saga s svojim telesom in čutnim življenjem v živalski svet,, če pa je bil separatno u-stvarjen? Zakaj? Iz katerih vzrokov? s • * Kako Jim bo Ime? Cenjeni' Žarkomet! Strašsn "fa)t" se vrši v nazadnjaški jed-noti radi imena. Ker vse kaže, da bi skebski list rad postal glasilo, je najboljše, da jednoto prekrstijo v "Kutorsko-pogrsbniška katoliška Jednoto.".Dokler bodo kutarji in pogrebnHri bossje, ne bo jednoto še tako kmalu štels 80,000 članov, čeprav sta tajnik in Majk nksnanile za veliko noč, da je jednoto prekoračila to število. Kaj? Članov in članic toliko? Kam so f» zapravili otroke? Ali Jih ji pogrtbnik žt pokopal ? — Rdeči trn is Colftnwooda. | „„ ■ v: st s_, Jugoslovanska vlada še leži ns tlak ob tej uri. Zakaj pa Rade, vrli sin Nikole. na prime sa vajeti? K. T. B. a' , — Soprog mod kosilom: "Ljubs ženica, v tvoji knjigi "Pomsis kuharica" se pa gotovo nahsjs- jo, tiskovne pomote." • Mati: Pepčsk, poglej vendar. kako si umazaa; ali )>' del kdaj mana, da bi Imela tako umazane roki. Pipfiak: Mama. mj te še poznal nisem, ko si bila tako majhna, kakor sem Jas. . i Gost: Prinesite ml porcijo pečenke, toda prav veliko porcijo, to vam povem, kajti meas vsaka malenkost silno razburja • rfspi«mlSI)—s Starejša SJ-spodična: "Vidite, lj«* pod tomi vtjnatimi krasti srf® testo v poletnih vsčerih in i" nikujsm moje Ts prostor mi Je »sJU»bš' lam parku." Grof: dili hraatoT TOREK» Svetinje so látele V dolenjski fari svetega Vid« je bilo pred tridesetimi leti neke nedelje veliko vznemirjenje. Ko eo prišli f aran i k mali. je ¿el trias od ust do vst, da so sinoči videli leteti svetinje s travnika čez fajmoštrov grič. Srečne lenice, ki so videle čudežno sveto prikazen, so • pripovedovale manj srečnim, kako iskreče so bile svetinje, ki so nitko nad zemljo letele v smeri mimo njih hi«; najsrečnejša vseh ženic pa je bila Meta, ki je bai tedaj,'ko so svetinje aačele leteti, čula pri oknu zamaknjena v pobožni molitvi, ker je ravno tedaj, dasi je bila pozna polnočna ura, ni mogla spati. Vsa fara je vedela o čudežnem dogodku, ženice so pomenljivo stikale z glavami, si pripovedovale, možje pa so verno poslušali; le nekaj jih je bilo, ki so se qa tihem smejali. Ti so bili važki fantje. Travnik, s katerega je preko griča letela svetla prikazen, je bil župnikova lastnina. Bil je to lep travnik, obdan i potokom, kl fe blagodejne namakal plodovito zemljo. TMiVnlk je bil duhovnikov morda zato. ker je t» najprijaznejši kotiček vse fare in tudi najrodovitejši. Gospod, bil je rejen duhovnik, je često hodil iz župnišča peš na U travnik, kar mu je nudilo imeniten izpre-hod, a ženice so tudi trdile, da se podaja peA na U oddaljeni travnik radi tega, da med potom lahko blagoslovlja polja in travnike. Hodil je nadzorovat delo hlapca in služinčadi i» si vselej ogledal travnik ter ga blagoslovil. Na travniku pa je rastla najlepša trava. Nekoč je župnik opazil, da je na travniku precej pohd]ena gosta trava ln tudi konjako blato je videl na več mestih. Hudo ga j* to ujezilo in takoj je šel nad hlapca, da Izve, kdo je Um pasel konja. Hlapec je začudeno pogledal, povedati pa ni vedel nič, kdo bi ae drznil. Mislil si je. aaj itak ne napravi kij use župniku nobene žkode, zakaj bi ee torej svobodno ne pealo sestradano živin-če bajtarja. Na ta način se ja agedilo še vtčkrat, da je župnik našel .travo, popaeeno ln gnoj ae travnik«. Vzlic vaemu hlapec ni hotel izdati bajtarja z napol podrto kolibo ln hlevom, kl je vaak večer apuščal evoje kijuse po storjenem mraku na travVik, da se je nasitilo. Tistega sobotnega večera je bila jasna noč, da se je napol videlo. Fantje so Šli vasovat ln u-gledali na travniku kijuse. Župnikov hlapec, kl je bil ravno med njimi, jim je razlošll, koliko ait-noatl Ima, ker ga župnik vedno izprašuje, čigav konj ae neki pase. Tedaj je fantom padlo v glavo, da M ai napravH! malo zabave. Iztaknili eo snop slame, 'ga navezali konju na rep ln prižge* 11. Konju je podžgalo, otepal se je, pa ker nI nič pomagalo, se je splažil in a "svetinjami" adirjal z župnlkovegg travnika čez grič. Bajtar je pravočasno Zaslišal dirjanje avojega kljueeta, da je planil la hiše ln ko je videl, da konju gori rep, se je postavil, da mu ja zabranil vstop v hlev. Kljuae ae je «plašilo še bolj, od-dirjalo je in ee vrnile Šele po nekaj dnevih brea repe in z opa-ljenim zadnjim delom. To je bil morda vzrok, da fantje avojega početja nlao izdali in Je oetalo mod Ženicami ln drugimi vernimi župljani še dolgo vernd prepričanje, da ao evetinje letele čez župnikov grič. — A. Gorenc. «a^MMÉtatVMlB KAKO SK ZABAVAJO BOGATINI! Ckleaga, 10. — Znano mramor-neto dvorano v Drakeovem hotelu eo izpremeaili v miniaturi v živinorejsko farmo "Diamond G." v Wyoralngu. Pri pojedini eervireii jelena In drugo divjačino s zapada. Gostje ao bili sami milijonarji. i živinorejska farma "Diamond G" je ene najbolj elikovitih farm na zapada. Poleti služi ta farme se letovitfe bogatim postopačem, kl hočejo biti ločeni se od siromašnega ljudstva. Tam ne vidijo rescnpaaih reve-žev. ki U jih opominjali, da ka-dû**» ntfwje aa eni etrani neizmerno bogaetvo, ae drugi pa FKÖJ (Zgled la iuimiiivim ) Teh poetopečev pa nI prav nič sram, ake siromaki garajo v njih j*»d)etjih in ustvarjajo pso-fU, kl ga semi aaprsvijo, sirarn plačujejo Ko je človek pottal siv, tačas šele prav isprevldl, Itako ničem-urna je vsa ničemum ^, N. pr. ženska krila po sedanjih modah, ki jih vse prev«^ razkošno Zgoraj manjka in spodaj. O, kako zelo je odobravati vnemo, ki ee a njo bore viaoki Iz-veapoevetpi troti aoper krila, koder jih ni I Pa je tudi res. Klavrne pare abiremo v avoji revščini in znamke in atanijol in po kavarn nah čike, da ž njimi oblačimo u-boge zamorčke v vroči Afriki. V Afriki oblačimo smporčke ln jih potom sramežljivih srajčk in hlačk privajamo v varno naročje matere cerkva. Isti čas nam pa doma, sredi naše sredine, bohotno kakor ljullka poganjajo domaČi neoblečeal zamorčki, naše ženatvo, takorekoČ dame, in S avojo pregrešno goloto zgoraj in apodaj v nevarnost spravljajo vere, kl jo rešujemo v daljni Afriki. Kajti čim pičlejša ao krila, tem plčlejša je vera. Kakor rečeno, pri zamorčklh se vera pričenja pri arajčkah in hlačkah. Sploh je atvar taka: brez obleke ne bi bilo ne papežev ne kardinalov, ne nunic, ne Ikofov še mež-narje^ ne in miniatrentov. V taki meri ao za vero važna oblačila eploh ln krila poeebel Naj bi naše dame to uvaš#vale! Druga ničemurnoet, ki jo naj bi uvaševale, namreč uvaževale v tem amialu, da je ne bi preveč uvaševale, ao dišave in parfumi. Nekatere dehte fte tako, da *e ne da več reči, da duhte. Ampak naeprotno.v» Kar pa duhti nasprotno, spada pod paragratfe ln kulturo, NI davno tega, kar amo Čltall v ljubljanskih noytnah, kako strogo je naatopila oblast zoper konjaki gnoj in «a zašila v občutno kazen, to pa «amo in baš zaradi dišav, ki jih ja Širil ln šopiril po njivah v Trnovem. Taki ao paragtafl ln se ml ti paragrafi nikakor ne zde krivični. Zgraža se pa mtaao paragrafov tudi vea kulturni avet n. pr. nad dušljiviml plini in Jih šteje med najsoperaejše dišave. Za vojee ho njih prodaja sploh prepovedana, pravijo. Tods so aopmi in nehigijenični tudi v tefern». V naši družini imamo devet let starega fantka, ki je drugače čisto ljubeaniv. Zlaati je edini ia-med naših otrok, kl se emeje tako, da ee mu usta prijazno zakro-žijo navzgor proti ušesom, In je tak smeh zelo lepa in hvalevredna lastpoet—le ae ne smejo odpirati čieto do uftea. * Toda, ko ae zvečer igrš a bratci, ae v postnih dneh rado dogaja, da bratci nenadoma planejo kvišku ih ai tišče noeove. Izjavljajo, da aaradi dušljivih plinov. In ga zmerjajo, da je Aeolus. Pravijo, da je bil Aeolus" poganski bog tn kralj vetrov — tako zmerjanje je jako aoper Čast — tn potem prekinejo aa pet minut sploh sleherne ednoiaje a njim. Tako nekulturne ao dišave! I Seveda — dišave ao lahko taka ali take. Nekaterim ae pravi parfum. Zadnjič ml j« kar sapo vzelo, ko aem ireČal parfum, akoro sem omedlel ln aem moral takoj na majhno okrepčllo, kar nI bilo združeno brez strdkov. Be hujše je, če ae hkratu sreča več parfumov. Očeea postave pa ni nikoli blizu, kadar bi bilo treba, da bi na laatni noa duhalo parfv^me in jih «apisalo in zašilo v imenu paragrafov. Imam teto. čeatltljlvo pobožne damo, ln kar pove, nI vaelej brez zrna modroeti. Pa ml je povedala, da uporabljajo Ženske parfum le aaradi moških. S parfumom da moške oči obračajo aaaet Osi roma nosove I O nlčemuft&t nlčemurna....) Svoj čaa ao šivali v naših krajih dosti bolj krepoatnt ljudje. Za agled naj povem zgodbo Is domorodnega, v etarodavno usnje vezanega in aploh jako tr-' pašnega ln priznanega plaatelja. živela je njega dni tam nekod v Furlanlji, ki pa takrat še ni bi* la Furlanld«, ampak naša, kra* Ijica Langobardov Bomllda. Njej v usnja veaanl in trpežni pisatelj ne priznava slave — ona ni bila krepostna. Iadala je marveč obzidano meeto in trdni grad amo zato, da bi ae prikupila salemu kralju eovrašnih Obrov in da bi jo le-ta potem poročil. Svoje kralje ao Obrl Imenovali kakane. Ta beseda ni poeebno lepa, toda so Je bili vajeni in tudi kralj ni bil niš razžaljen, če ae mu je reklo, da je kakan. • No, ln je pbrski kakan resnično poročil imenovano Romlldo. Toda Jo je poročil le sa dvanajst ur, potem je ukaza), da Jo zapored poroči še dvanajst njegovih vojakov in so jo nazadnje poročili še z lesenim kolom ušpičenim — temu je zvesta ostala do svoje amrti. s Njeno pohujšljlvo življenje ln etrašna njena smrt nikakor ni-ata taka. da bi ae ju dalo za agled priporočati našim damam, kolikor apadajo vfcnežni spol. Imela pa je nesrečna Romilda Štiri prekrasne hčere. Le-te so al k srcu vzele materino uaodo in so bilq neusmiljeno krepostne. Prvi je bilo Ime Gela, drugI Appa — kako sta a« Imenovali ostali dve. zaslužni gospod plaatelj ša-libog ne ve, toda is imen prvih dveh po pravici sklepa, da sta ae tudi te dve imenovali, in aicer kakorkoli. Pa ao nesramni Obrl mislili ln želeli, da Jim bodo tudi prt tek hčerlh šle poroke tako gladko od rok kakor pri materi, in ao sa lor tiH besed in dejanj, da prekras-nlm deklicam ponudijo avoje er-ce In ljubeaen ln sploh. Komaj pa so se ilm približali, že se je vsak prijel za nos ln se kruto pridušil. Velika Je bila lepota krepostnih deklic, ds ae nt dala s besedo dopovedati; toda še večji Je bfl smrad, ki Jih je obdajal ln jih je čuval kakor je-klen oklep, da je vaakomur koj vse ponehalo, srce in ljubesen in sploh, ; Zakaj? Zato, ker eo al bile krepoatne štiri deklice nabasale v deviško Čleto nedrje meaa od saklanlh mladih plščet — to Je pričelo gnl-ti ln Je širilo aoprne dišave. Jako zoprne» Tako zoprne, da Je celo obrake vojake minila ljubezen ln aite in aploh In ao a« kruto prl-dušlll: "Nak. nI mogoče!'1 In ao razneal! gtaa, da aploh vae lango-bardske žene tako zoprno duhte ln da je sleherno resno snanje a njimi leključeao. Krepoatne «Url device ao torej tUdI uporabile dišave, toda ne» da bi vabile dedce, kakor to počno sedanji parfumi, nego da se jih ubranijo. Tako je prav ln jih Je pohvalila tudi naša teta, ki Jft kakor rečeno, včaai čisto pametna uidš, f—* : Pa ae Je k r*post tudi pravili eiji vzel bavai Appo pa mesom mu gotovo tudi Bilo srečno) ŽKN1TV1 Rad bi wß alt Hrvatico v let v svrho ka samska ali zadovoljna s v drugačne jaz 1 tara je a Um i piše na naalov: Ho. l«wi Znamenja pomeni, da potekla ta pravočasno» ustavimo» meta, Jo ker nI bil lat| nsi start ln Naši Ktvenl atopnlkl, pH plačata Ni 8.001« Jani 8. M» lete $180. Sa mesto < ro sa leto $8 Ji, Sa Evropo ta PŠmN^BK'' Tednik ali •1.70. Oni 50e MtroAibio ml poflJaU u 1IMU1 «PROS SITB. rmcAi 1 ve».»- ■I celem svetu ni med kadilci . —t>veM prijatelj kot je Camel V aali vaaoljnoatl cigaret nI tako ragvaaalji-vega in svaatega prijatelje kot Camel. Nobena, druga cigareta ni napravila—in ob* držala—toliko prijateljev kot Camel. Čemela nikdar na utrudijo vašega okusa, na glada na to, če Jih še toUko pokadiš. Tako dovršeno so Domešane. da nikdar na saouatiio ciearet nega okuaa. Kadarkoli sašgaš Camel, vol, da okušaš najp-ijetnejše kajenje, ki je kdaj prišlo od dgarete. M izdelovanju teh cigaret Ja vae šelja, da sadovolji, vsa spretnost, da posluši, največja tobačne organisacije na evetu. Nič ni pre» dobro sa Camels. Najbolj isbrani turški in ameriški tobak. Najbolj spretna mešanica. Najboljši dgaretni papir, ki ga delajo v Pran» d ji. Nobena cigareta ni kot Je Camel Ia . boljše ni mogoče napraviti. Čemela so naj« bolj neprekosljlvs Isbirs navajenih kadilcev« odpri sloviti ssvitak ln poekueit Priporočamo ti, da primerjaš Camela a katerokoli d ga- Je I I® í^íl^^í^^ííí^l JM í Vsemi Camlet Ii NAŠE MILE DOMOVINE. Tržič, 27. marca 1926. Lepa in mrzla je tržiška kotlina, zdrav je tržiški zrak ali težko je trii&ko življenje, pozabljeno od boga in ljudi, zaničevano in teptano od tujcev, ki so se vgnez-4ili v to kotlino, bičano od domačinov, ki so nekdaj pogledali nekaj čez kotlino in pozabili na Trtic in oblekli masko čez tržiški obraz in izobličili "rrr" v čistejši, manj raskavi glas, ki pa prav nič [dežnih nekaznovanih zaredah ln ne harmonira z razkavo, razo-ranp pokrajino in a cesto lia j Ljubelj ; sirene v Tržiču drugače poj o in dalj časa odmevajo, ! ¿ulji 80 v Tržiču ostrejši in tr-! peine j âi, ker rod je žilav in tr-[ den. v burji in mrazu preizkušen, viravnan in če ne gre, pozebe 1 in odmrje v zgodnji mladosti. Zato je njegova beseda rezka, težka, kot bi jo s silo tiral iz du-i ie in iz globin, zato malo smeha, veliko srca, dosti trpljenja, pa I nié tarnanja. ^Usnjeni, v ustni I ee zapičeni zobje, nakremženo čelo, odprte, drobne oči, to so stalni simboli tržiškaga človeka, namreč človeka, ki si z rokami' od jutranjih do večernih ur služi kruh in si od jutra do večera odtrgava pri žlici in loncu, da dobi svoj delež še otrok in žena in mogoče še stari oče in stara mà-ti. In vse gre brez besed. To je svojevrsten gorenjski tip, zamaknjen vase, pa ne zaljubljen vase, vtopljen v svoje delo, pri katerem se rodi, živi in umrje in ki mu je zabava, življenje in cilj življenja. I ® i$ , '' 'J In kotlina bi bila skoro mrtva, da bi »e v nji kotalilo samo življenje domačinov, domačinov trpinov, življenje bi opotekalo namreč brez raznih "blagoslovov" in "blagrov", Tržičan bi živel a sosedom, kot živi brat z bratom, žena z možem, otrok z materjo. Kajti trpin navadno dobro shaja s trpinom. Pa se je zaneslo med Tržičane pobožnjaštvo, pa ie je vgnezdilo rodoljobarstvo» ki pa nima prav nič trŽiške barve in se očitno spozna kot tuja navlaka, prav tako, kot se spozna črna ovca med belimL Ali vendar se je zgodilo, da je pobožnjaštvo dobilo svoje število privržencev, rodoljubatstvo svoje in kadar kaže in kfdar trpini ÉËË° nekoliko zravnati hrbet ^prisluhniti klicu iz duš aotr-pinov celega sveta, ae pobožnja-itvo in rodoljubaretvo združi v bratovsko vzajemnost in v brat-«kem "zagrljaju" potisneU trpina v njemu določeni kot, češ, *aj m dvigal glaVo, ostani pri •vojem, kadar boš potreboval {obrega sveta in tolažilne šesede, obojega je pri nas V izobilju. In tako gre življenje trpinov svojo monotono pot, o-brazi se vidoma starajo, dnevi Jfcjo svoje črte po čelih in v Juiah zamira beseda, ki čaka že Pjočletje svojega vstajenja, po. pinjaštvo in rodoljubarstvo se N bohoti in srka moči ia kri tr-P;«"v. da se more prožno in brez- r m < '^HBmiMNl tiaočjft neira taljenja. Talc je if2" " tako je življenje v tržili kotlini in Uko je nihanje de-rVMk,h in trpinsldh življenj. v 1 jubljanl se stalno dogaja-P "lučaji, da mladi fantje po-r >'< o z (]oma ¡n (xlrajtajo v "rr" ^ t. Motivi so različni, v H "ji meri Je kriv kino i* EL^"- ki se dandanes brez iz-■ < v roke otrokom. Te r ' izginila Edvard Fantinl, b ' - let atar ia pa Ivan Be-mM" nekoliko mlajši od Fan-I antinl se je ponovno ¡¡¡¿"•■' si, da je z njim oče inž. Wrentschur. Peljal se je s svojo ženo in se nenadoma pognal čez most v vodo. Bil je šele 26 let star. Kaj je mladega inženjerja gnalo v smrt, še ni znano. Rade Pašičeva afera, ki be končala Uko ali Uko pred sodiščem, je monstrum, ki mu posvečajo pozornost ne samo naši politiki, temveč tudi inozemstvo, ki z zasmehom piše kroniko o naših gnilih razmerah in Ču- k reta ti in se rediti z |>U|,£M rH' » možno je, da je motiv . "<'^tova strogost, če se Kualo, da je daCkove ' a okužena z raznimi ro-^'■iMini priveski današnje ' • doba. dr. I>rago Kostič se Mrne operacije ne Mi-■ tkovi¿u iz Zemuna. Mo-■ bil t« io let slep In vsak r^»'»zdrs vi jen j« jf b|| brez n m operacije ae nI upal "'•tš«. Dr. Kostičn se je "Serije t*o«rečfla In /l.^lel. I' S*t i» r ¡ ^«onrtea Pni molku državnikov, ki so o celi stvari bili vselej dobro poučeni. Rade Pašičev slučaj nam v posameznih obriqjh jasno kaže vso zakulisno politiko naših mogotcev in nam odkriva nečuvene privilegije, ki jih uživajo privi-ligiranci, dočim ee pri siromašnem narodu brezobzirno kaznuje vsak pogrešek in se iztirja nasilnim potom vaak vinar davka. Dragiša Stojadinovič ae je opogumil, pa na j so ga k temu vodili taki ali taki nagibi in motivi, pa si je edini upal v borbo z Ha-detom in celo s Pašičem samim. Težka bo U borba, ker je vsak boj s Pašičem pač težak, vsaj odkrit boj. Zdi se pa, da bo v boj poseglo še več vplivnih o-seb, če se vsa etvar namreč ne bo "zabušila" in ne bo Rade dobil skromnega pouka od svojega papana. Tudi to je pri nas možno in precej uveljavljeno. Saj vemo, da je nekoč na pritožbo poljedelskega ministra, da Ra de posega v nedovoljene cukre-ne manipulacije odgovoril Pašič: "Pa ŠU češ, RSde je deU, ipak dete voli sečer." Zgodi se lahko, da bo Pašič tudi sedaj razsodil: 'Pa znate, Rade voli novac!" — Vsekakor pa žaloetno za državo, da mora doživljati Uke afere in se blatiti v inozemstvu in to ravno v ča?u, ko živimo v najtežjih političn|h ih goapodarskih, krizah. i * Radikali v Sloveniji, njim na Čelu znani goepodje odvetniki, bivši veliki župani, bivšj.mi^i-atri, bivši poelanlki m kraljevi namestniki, trgovci, se hočejo na vaak način rehabilitlzirati in se prikupiti na vsak način bel-grajskim radikalom in patronu radikalov, Pašiču samemu. Na vsak način hočejo v "slovenačku radikalnu partiju" pritegniti nekaj več ljudi, kajti do aedaj je stranko tvoril samo odbor stran*-ke, članov pa se ni hotelo nič priglasiti. Ze na vae načine eo poskušali, da strnejo v stranko nekoliko večje vrste, priredili so Ljubljani še nekaj ehodov s srbskimi govorniki radikali, da t>i bili ahodi bolj privlačni; kajti slovenskim radikalom se zdi, da so se Slovencem zamerili, čeprav so bili v mnogočem darežljivi in celo razsipal, da jim je celo Pašič očital razsipnost. Nad LJub-jano so že obupali, preveč črna je in pa preveč stanovitno vreme je v Ljubljani in pa v Ljubljani so preveč razkričani *in preveč poznani. "Nemo propheU ln patria" jim Je v dnu duše in god — vreči se mislijo na Celje in tam, čujte in strmiU, usUno-vlti svoj list. Uboga Sujerska, vse eksperimente pa mora prevzeti nase; ampak kakor Ču jemo, eo celjski radikali silno ponosni, ker se jim sanja, da bo mesto Celje ijepevalo bujno in plodonosno v sijaju rsdlkalne milosti. Kakšen bo list, še ne vemo, pojo mu pe Že pesem: "Kaj pa je tebe treba bilo ... Z doma je aginil a letni Janez Hočevar is Kamnega vrha. Krožijo različne govorice o samomoru, o nesreči itd. flmrt starega peeUIjena. Starejšim prebivalcem slovenjgr*. Sto kotline dobro znani postil Jon Miha R e n e r je v Slovenj-gradcu umrl v visoki staroeti 78 let. Ko še ni bilo Železnice Ce-1 Je-Dravograd, je nad 4a let vozil pošto iz Slovenjgradce v Dravograd. Boston, Masti ZaaUvkale je približno 1J00 Izdelovalcev «motk. OKI smotk. Neodvisni wvmtu**n z rkMj J* "točil t voza v Dravo lalaaeijo ladelovaleev smotk. TOREK, 13. APR1! V DA SKUHAŠ DOBRo YO, PISI PO NASE PRODUKTE. Imata« v salogl slad, krneli. in vaa druge potrabiftau. Poakotai in aa ptapričajU, da ja dom« pri fl4i kuhani vodno to najboljši b nejil. Grocerijam. aladlčičarjem in v p* dajalno ialafnina damo primeren pust pri ▼•¿jih naroČilih, pmt« informacijah na: FRANK OGLAR, 6401 Saporiar Av«nu«. Clevdand. 0. Ameriški razatavil v New Yerku. L. 1837 je pripravil mnoge popolnejšo razatavo in zaprosil za patent. Naelednjega leta je zaprosil kon grae, naj zgradi eksperimentalno brzojavno linijo med Waah-ingtonom in Baltimorom, da ae dokaže praktična vrednost njegove Iznajdbe. V kongreau je bilo mnogo nevernih Tomažev In drugi ao ae brili norca iz Morse-ja; tako ni kongrea tedaj storil ničesar. Dolga štiri leta je Morse v gmotnih stiskah plazil okoli kongresa. Končno je kongres v zadnjem zasedanju 1. 1843 aide-nil, da ae rop da $80,000 za njegove eksperimente. L. 1844 je bilo delo končano in dokazana je bihl vsemu avetu vrednoet Mor-sejevega sistema elektromagnetnega telegraW. Prvp brzojavka ae je glasila: "Kaj je Bog u-stvariir in brzojavljena j*4>Ha od dvorane vrhovnega sodišča v Wsshingtonu do Baltimore. Bilo je to 24. maja 1844. Od Onega dne si je telegraf oavojil avet. Neštevilo počaščen^ in odliko-vanj z vseh strani sveta je bilo podeljenih ameriškemu iznajdi-telju. Glavne evropeke vlade ao mu akupaj poklonile 200,000 frankov. Profeaor Morse je tudi došivel odlikovanje, da je polotil prvo podmorsko brzojavno žico v pristanišču New York. U-mrl je dne 2. aprila 1872. Arbor Day—AaMrlcan Fereet Week. — Arbor Day — drevesni dan — je vsakoletni dan, posvečen sajenju dreves; svrha tega dne je. da se vzbudi zanimanje občkfstva ca gozdarstvo. Poljedelski urad države Nebraake je 1.1872 prvič uvedel proslavo takega dne, e tem/da je priporočal občinstvu, naj posveti drugI* torek meseca maja sajenju dreves in naj ee U dan imenuje Arbor Day. V nekaterih državah velja Arbor Day kot zakoniti praznik ali praznuje ee povsod na kak formalni načip. Kakor vedno v zadnjih letih, tako je predeednlk Združenih držav izdal tudi letoa proglas, s katerim priporoča občinstvu, da praznuje teden med 18. in 24. aprilom kot "ameriški gozdarski teden" (American Forest Week) . in en dan istega tedna kot "dre-veeni dan" (Arbor Day), kjerkoli se to ne protivi državnim za-! konom in navadam. Predsednik Coolidge v svojem proglasu po~ ' udarja slasti potrebo učinkovite I borbe proti gosdnim požarom, umnega sekanja dreves, pogozdovanja ledin in priporočuje, naj občine, okraji, države in federalna vlada razširijo svoja gozdna poaeetva. . Kanadska vlada je ravnotakA proglasila isti teden kot dobo, ki ndj bo poeebno posvečena ohranjevanju in obnovUanju gozdov. ISH1A8. Zimski strupi napolnijo va» si*te-> Izperite strupe is vašega sistem* t uporabo naravnega sdravila Bolgar-ski touščni (krvni) 6aj. O ¿a vašo kri. Naročit« svež :av,j prj lekarnarju sa 85e ali 7&c. 1 \ iv, -- Bledi, alahotni, nervozni, bolehal ljudje sedaj lahko dobe odpomoč. Vsak dan se dob« sdravniki, ki M čudijo kako hitro deluje to zdravil^ J« znanstvena priprava nalašč prire. jena aa ojančanje krvi, iivčne^a i« splošnega sistema. Kri zalaga z ž* lesom in žive« pa z žveplom. Ta dvi zdravila skupaj sta slovita gradit« ,4Ja krvi in živcev, katere nam zala. ga mati Nep»*a». •• To hpvo zdravilo, Nuga-Tone, de. Ia tudi čudež« pri slabi prebavi, n* penjanjuš kislem želodcu, glavobolu, omotici In zaprtju. Jemljite ga pai dni in čudili s« boste kako hitro bo. ate čutili, da s« vam vraču zdravje i« moč. Daj« yam tudi trdno in oživljal joče spanje in obi) jutrih se botU dobro počutili. Če vam istega še ni predpisal vil zdravnik, pojdite v lekarno in kupit« steklenico. Zovo se Nuga-Tone. Po. magati vam mora in vas tudi zado. voljiti, a|i pa dobite povrnjen vai denar. Na ta način je to zdravil» vselej prodano, v , Priporočano, jsmčeno in na prod« 11 1 nnii iflailak , ., Knjiga je flustpovsna s nad 800 slikami, obsega 682 .strani« je kraano trdo vezana ¥ plavili platnicah In Ima slsts Irke besedilo na hrbtu, ter krasen zlat znak 8. N. P. J. na sprednji platnici SobratJe In sestre & N. P. J., ter drogi rojaki* knjiga Je prvovrstno delo In na finem Star Tfrg**^ papirju tipkana. Naročite totojt . Cena Je $5.00 "' F» g poštnina vred. • ^ * \ Naročnino pošljite mi itpravništvo Prosvets, Narofite lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNPJn mehko Tesan, cena 50c In Pegaz odletj, in na Pegasu Milkovič... Kam? Pod luno ln zvezdatni daleč nad tiho zemljo, najel na konec aveta — za Moralo. • • e ' ■ Kaj pomeni ta silni hrup? • . ' V preproeti podstrešni izbi se tlači mnogo oseb. Zbor bledih naših pesnikov v črnih oblekah stoji eredi Izbe. Ns mizi brli luč, na atolu pa sedi drhteč starec. Naočniki mu viae po stra-ni na konci nosu, in nemirne oči se obračajo od osebe do osebe. Vrhu glave se mu sveti pleša, po vratu ae vljo beli lasje... Ob steni pri odprtem oknu pa stoji Viaoka ženska, črno Oblečena, a obraz ln nekoliko tudi obleko jI pokriva bela tančica. Ta ženaka je Morala. "Gospodje» bojim ae vaa... pustite me v miru!" In glaa ae treee starcu. "Dajte napi Moralo, alcer al jo vzamemo samir zakrlče pesniki. Toda ona atoji mirno kakor kip. "Gospodje." odgovori atarec. "bodite pametni 1 Kako počenjate s mojim gostom... To res ni lepo r , "Dajte nam Moralo t" . ' "Kaj aem vam pač storil, ubogi, skriti filozof, da me tako preganjate 7" "Dajte nam Moralo!" Oči ae zaiskre pesnikom. In obrusi qo jim Še bledejši. • . Filozof sakliče v solzah: "Torej storite, kakor vam Je Ulpho. saj sem v vaših rokah..In pesniki jo obetopijo. Skozi okno pa pogleda temni MilkovIčeV obraz v izbo. Morala ae nagne k njemu In mu šepne: "Milkovič!... Otml me!" Milkovič se skloni čez okno, objame Moralo ln Jo dvigne na Pagazs... — In Pegaa odleti proti domu. ln bela tanfica se blišči v mesečini. Do-ma pa. v tihi. prijazni sobi. odgrne al Morala obraz, razoran, starikav obraz. "Bratec, jaz sem Morala, in prav zato te pogubim. Glej. alužila sem peenikom toliko časa, da mi je čas vzel lepoto. Baš sem hotela preslepiti starega filosofa. ko si prišel ti, da pogubim tebe." T < • Milkovič omedli in se zvrne na tis. . MORALA (Konec.) | "Ah tako! VI ste pesnik T Kaj pa hočete?" ¿upnikov uljudni obraz se nekoliko zmrači ob zadnjih besedah... pesnik, to Je toliko kakor navaden pisar! "Gospod tupnik — vi... no, kako bi ae izrazil, vi, ki ste tudi tako nekakšen alovstvenik, vi, ki tudi poučujete ljudi..." "Hm - tudi? Uaojam al vaa vprrtati, ali vi poučujete ljudi ?".,. "Oprostite!... Naj končam. Ali ate morda, gospod župnik, srečali Moralo?" "Kako, izvolite?** "Moralo, Morale I... Ce ste Jo srečali?" "Koga? Ali ni vaa Morala, katere potrebuje pošten človek, v vsvallčalnih naukih?"... "Prosim. oprostite!... Srečno!" In Milkovič amukne skozi vrata in zleti po zraku Tiska vabila za veselice ia shofe, viiitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika in drufih. Nemirno (»brste Pega/, glavo. In po pravici je nemiren in zbegan. Za Milkovitem ae drevi v daljni dalji znano %rdelo pesnikov na svojih «ivslih. <>;»rostlH so ae tesm« izl>e in love Mo- islo. Milkovič. kam te noai plemeniti tvoj Pasa? 1**1 »m jim nebom» ko se nagibi je aolnce na večerno htran? AH ti le vedno gori strast v srci? ^ "Ce ne najdem Moral- najdem smrtr ivgaz leti Mk* dalj« v stolno me-»tO k < i davnemu poetanc Besedniku! .. Dragi gospod. iaz m» ne bavtm a takimi »t\arm>: ne lišliflSorale in ne leltan ai je. Vsa Morala je v veHimtnem stroji avetovne politike, in teko al P00#i>< nik ne ame prisvaja ti pravice..,* . ^JjM ' Hlagorodni goam*lofkn.M "Zelo ml je žal, f peanik.... ali ... kakor vidite.. "Srečali goapod RMaikr ^ a _ CENE ZMERNE, UNIISKO DEI<0 PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE« Pišite po informacije na naslov & > P, J. Printer?, 2657-59 South Lairndak Avenae, Tako je sanjal ubogi pesnik, a ko se je vzbudil, bil je le bolj bolan od žalosti. Vzame avoje peatnl. katere še niso ugledale belega dne. sežge jih — njegovo življenje pa Je od tega trenutka zavito v gosto meglo.«« ____; i TAM SE DOBE NA 2RUO TUDI VSA MENA POJASNILA. SBS toBBaaaaaaoBa mMM H1'1