Poštnina plaifus v gotovini Spedizione In sbbonamenta postale Prezzo - Cena Ur 0.50 Štev. 207. F Ljubljani, v soboto, 12. septembra 1042-XX Leto VII Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega Izvora: Unione FabblicitA Italiona & A-, Milano. | Uredništvo In opitisi Kopitarjeva tk, Ljubljana = E ttedanona Amuiinistrazioue Kopitarjeva K Lubiana = Uoncetalonaria escluslva pet la pnbblldM Ul provenienza Itallana ed etterai Union« Fubblicitd Ualiana & A. Milano. Vojno poročilo it. 837: Ogledniski nastopi v Egiptu Spet potopljena neka podmornica Uradno vojno poročilo št. 837 pravi: V Egiptu so delovali angleški ogledniki. Na letališče^ v Mikabbi so italijanska letala metala rušilne in zažigalne bombe. Italijanske lahke pomorske enote so napadle n potopile neko angleško podmornico. Bitka pri Stalingradu divja dalje Nemške čete so dosegle Volgo tudi južno od Stalingrada — Nove ozemeljske osvojitve pri Novorosijsku in ob Tereku . «rn'J*S ,~J/fincsC Š,; \ O Pkuderle S k, y V 4Yy-- iVtVrProletersk Sj Sdmvni} 1 ^\*AST»ACA, . T.khtr feSCJoS* ODS U (1 AV _ C tj n V- Divnoiež- izjavah angleškega preti Indiji nevarnost bo govoril v Berlinu o tem vprašanju predsednika vlade še bolj kot prej prepričani, da jim edina velika nevarnost, katere se je treba bati, preti od angleške strani. Nemška odlikovanja za italijanske letalce Sredozemsko bojUče, 12, sept. s. Dopisnik agencije Stefani javlja: Posebni Hitlerjev odposlanec je izročil odlikovanje nemškega orla pilotu majorju Grinaldu Casalnuovo, poročniku telegrafistu Decriu in naredniku telegrafistu Martinezu za dejansko podporo in sodelovanje pri delovanju nemških sil. Nemški tisk o angleškem napadu na Madagaskar Berlin, 12. septembra, s. Novi angleški napad na Madagaskar je v berlinskih političnih in novinarskih krogih vzbudil zelo hudo ogorčenje. List »DAZ« poudarja, kako značilno je, da se ta napad, kakor priznava angleško uradno poročilo samo, ooira na privoljenje Združenih držav. Medtem ko so v Vichvju pogajanja med ameriškim odpravnikom poslov v Franciji in francosko vlado glede bombardiranja francoskih mest, ista ameriška vlada, ki ima še diplomatske stike s Francijo, daje brezpogojen pristanek na vojaški nastop svoje zaveznice, ki s silo krši svobodo in celotnost francoskega ozemlju. List »Bbrsenzeitung« pu dostavlja, da bodo Fruncozi zdaj dokončno lahko spoznali politično ravnanje Churchillovo, ki ga bo treba odpraviti za vso bodočnost. načelnik ceremoniala v nemškem zunanjem ministrstvu baron Dornberg, načelnik tiskovnega urada v nemškem zunanjem ministrstvu Schmidt. General Galbiati je za časa svojega obiska na ruskem bojišču pregledal oddelke Črnih srajc, od katerih so bili nekateri tik za prvimi bojnimi čr-tarni^ Moštvo teh oddelkov je pokazalo popolno telesno in duševno moč, ki je na navzočne nemške častnike vzbudila globok vtis. Ko so ti oddelki, ki so že leto dni na bojišču, zagledali Duce-jevega zastopnika, so dali duška svojemu navdušenju za revolucionarno stvar. Na Vesti 12. septembra Bolgarsko-roipunska trgovinska pogajanja so Se v Sofiji končala uspešno. V ponedeljek bo ta pogodba najbrž slovesno podpisana. Potniški vlak in neka lokomotiva sta trčila blizu Bilbaoja v Španiji. Obe lokomotivi sta se razbili, čez nasip pa je padel tudi vagon s potniki. Nesreča je zahtevala dva mrtva, sedem hudo ranjenih'in več lažje ranjenih. Glede ameriškega prodiranja v južnoameriške republike, pravijo japonski listi, da skušajo Združene države v imenu »dobre soseščine« vzeti majhnim državam važne kraje, ker se ne upajo naskočiti tista področja, katere so jim iztrgali Japonci. zasedanju vladne večine bolgarskega parlamenta je predsednik Filov govoril o bolgarski zunanji politiki in posebej poudarjal, da so se izboljšali odnošaji s Turčijo. Na splošno pa se Bolgarija drži tiste smeri, ki je za uspeh Bolgarije najboljša, namreč trdne zveze s silami Osi. Omejitve v porabi papirja je uvedla angleška vlada. Za zasebno, trgovsko in uradno dopisovanje bodo zmanjšali obseg in’obliko pol. V restavracijah in gostilnah ne bo več jedilnih listov. Prepovedano bo tudi izdelovanje koledarjev, igralskih kart pa bodo smeli izdelati le določeno količino. Obtok bankovcev v Angliji se je povečal za 1 milijon 400 tisoč šterlingov. Celotni obtok bankovcev znaša sedaj 830 milijonov funtov šterlingov. V zvezi s francosko-angleškimi boji na Madagaskarju je včeraj državni šef Francije, maršal Petain, sprejel na razgovor predsednika francoske vlade Lavala in vrhovnega poveljnika francoskih kopenskih sil v Afriki, generala Juina. Vsi nemški dijaki so zaposleni z delom za vojno po vseh pokrajinah Nemčije kot specialisti ali navadni delavci. Zaradi tega prispevka v delu, zlasti dijakinj, lahko na tisoče delavk, predvsem žena, uživa daljše počitnice in se lahko bolje posveča skrbi za svoje domove. »rednost argentinskega izvoza je v prvih osmih mesecih letošnjega leta znašala 1.206 milijonov pezosov, to je 24 odstotkov več kakor lansko leto. Poveljnikoma lovskih skupin, kapitanu Wilckeju in kapitanu Miinchebergu, je Hitler podelil hrastov list k železnemu križu zaradi posebnih zaslug. ne na močan ogenj lahkega topništva in so se drzno vrgle nižje brez ozira na silovit protiletalski ogenj, streljanje avtomatičnega orožja in lahkih topov. Ponovno so poleteli lovci nad sovražnikove 6ile, ki so se zbirale na valovitem ozemlju. Naši piloti so z učinkom s strojnicami obdelovali sovjetsko pehoto in jo razpršili. Tako je bil sovjetski napad že v kali zadušen, kajti zaradi hudih izgub, povzročenih po italijanskih letalcih, so bili Sovjeti prisiljeni umakniti se nazaj na svoje izhodiščne postojanke. Rim, 12, sept. s. »Daily Herald« objavlja dopis svojega moskovskega dopisnika Ronalda rathevv-sa, ki pravi, da se Stalingrad nahaja v smrtni nevarnosti. Lahko se reče, da bi le čudež mogel to mesto rešiti. To je sicer nekoliko pretirano rečeno, vendar je izredno blizu resnici. Če bo Stalingrad padel, bodo posledice za Ruse z vojaškega stališča ogromne. Mislim, pristavlja dopisnik dalje, da je moja dolžnost, da svojim bralcem predočim posledice te izgube, ki bi zadele zaveznike in njihovo stvar v bližnjih mesecih in letih, posebno pa britansko in ameriško mladino. Nobene bajke niso narodi angleškega jezika vzdrževali z večjo vnemo, kakor tisto o neizčrpljivih človeških silah Sovjetske Rusije. Zmerom se je govorilo, da ruski umik nima nobenih hudih posledic, kajti država je tako prostrana, da lahko zmerom dobavi potrebne rezerve za ponovno zavzetje zasedenih ozemelj. Dopisnik pravi končno: »Ako bi Stalingrad padel, potem Rusija ne bo imela na razpolago nobenih večjih človeških rezerv več.« Bolgarsko odposlanstvo potuje v Rim Sofija, 12. sept. s. V najkrajšem času bo v Rim odpotovalo bolgarsko odposlanstvo, ki bo s pristojnimi italijanskimi oblastmi razpravljalo o obsegu trgovinske izmenjave med obema državama za prihodnje leto. Odposlanstvo bo vodil pod-ravnatelj za zunanjo trgovino Čergajev. V odposlanstvu bodo predstavniki kmetijskega ministrstva, zunanjega ministrstva in narodne banke Proti koncu tekočega meseca pa bo odšel v Rim na uradni obisk bolgarski trgovinski minister Za-harijev in bo gost ministra Riccardija. Umor irskega policijskega uradnika Lizbona, 12. sept. s. Preteklo noč je bil v predmestjih Dublina na tajinstven način umorjen podčastnik irske policije neki 0'Brien. Dva zakrinkana moška sta počakala 0'Briena, ko se je vrnil na svoj dom in ga podrla z revolverskimi streli. Več slučajnih potnikov je planilo za morilcema, vendar se jim ni posrečilo ujeti ju. Drugi ljudje so skočili k ranjencu, toda vsaka pomoč je bila že zaman. Nesrečni policijski podčastnik je bil zadet v srce in je kmalu izdihnil. Zločin je naredil na prebivalstvo močan vtis Listi se omejujejo le na poročila o pričetku preiskave. Da bi izsledili morilca, je bila razpisana nagrada 5000 funtov za tistega, ki bi mogel dati kakršnekoli fiodatke za izsleditev. Ubiti 0'Brien je bil v Dub-inu znan posebno med domoljubnimi organizacijami, kjer je imel veliko prijateljev. Zdi se, da je nedavno opozoril voditelje irske republikanske vojske na neke ljudi, ki so bili angleški vohuni in se jim je posrečilo vrniti se v vrste njihove organizacije. Vse kaže, da je bil pokojnik žrtev svojega domoljubnega prepričanja. Nemški gospodarski minister Funk je odpotoval iz Budimpešte, kjer je vodil trgovinska in finančna pogajanja, v Ilerlin. Madžarski politični krogi pravijo, da so se razgovori ugodno končali. Mednarodni obrtniški zvozi, ki ima sedež v Rimu, so se soglasno pridružili tudi slovaški obrtniki. Nc njihovem zborovanju, na katerem so sklepali o priključitvi, je govoril tudi predsednik republike Tiso. Komunisti in vojaki 4. armade so se spopadli blizu Cungčianga. Bitka je trajala osem dni in se je končala z velikimi izgubami na obeh straneh. Do spopada je prišlo zaradi spora med voditelji obeh strani, kdo bo imel odločilni vpliv v pokrajini Hupek. Ustunovitev ministrstva za veliko Azijo je po-trdiln japonska vlada, obenem pa ja izdala posebna pooblastila predsedniku vlade in pristojnim ministrom glede oblasti nad Korejo in Formoso. Vedno več odkritij o komunističnih zločinstvih Včeraj so izkopali v neki krimski jami več trupel, ki so ležala druga nad drugim Nepopisen je srd ljudstva na partizane. Kako strašno je poslušati obtožbe, ki jih izgovarja slovensko ljudstvo nad tistimi »vodilnimi« Ljubljančani, ki so poslali te partizanske tolpe na njihovo zločinsko delo in njihovemu morilnemu delu ploskali, ko je tekla naša kri. Brali smo o strahotah v Mehiki, o grozodejstvih v Rusiji in v Španiji, pa smo menili, da ie to le baika. sama protikomunistična propaganda. Sedaj to niso več bajke, ampak dejstva, ki jih je moralo doživeti ljudstvo. Na dan prihajajo dan za dnem strahovitejša odkritja o groznih zločinstvih in mučenjih naših ljudi Tem so partizani rezali nosove, jezike, izdirali oči, rezali glave. nosečim materam v telesu ubijali nerojeno dete, lomili kosti, s kamenjem razbijali lobanje, živim parali trebuhe in vlekli čreva iz njih, počasi rezali iz njihovih teles kose mesa, živim rezali spolovila, še žive pokonavali, žive metali v brezna itd. To so samo načini mučenja, ki so prišli v javnost, sam Bog pa ve. koliko je bilo še trpljenje onih. za katere ne bi nihče izvedel, saj >e znano, da je bil posebne milosti deležen «>sti, ki je bil ustreljen. Ha sfcffce novih grobov Marsikateri Ljubljančan skoro verjeti ne more, da je do sedaj v evidenci že nad 1f>00 umorjenih. Okrog Roba so našli okrog 150 takih grobov, poleg onih 200. ki so jih našli v krimskem področju. V Grčaricah nad Dolenjo vasjo so našli 45 grobov. O teh grobovih so že prišle tudi fotografije. Pri Borovcu na Ravnah je v jamah, kamor so metali komunisti trupla, na stotine nesrečnežev. Tja notri so vrgli tudi dolenievaškega trgovca Riglerja, kateremu so prej odrezali nos, jezik in spolovila Končno so ga poslali v jamo s tremi streli. Puvsijnik »Daka« - Semiš Stanko Prispela so poročila o grozodejstvih poveljnika »Dakija«. pekovskega pomočnika Semiča St. iz Velikega Vrha na Blokah Morilec ima 27 let. Od 15. do 20 leta ie kradel, bil nato jugoslovanski vojaški begunec, nato španski borec — nato na poveljnik bloškega komunističnega odreda v činu majorja. Ima na vesti vse umore okoli Blok, sodeloval pa ie tudi pri zločinstvih v Sodražici in v Ribniški dolini. Nekai časa ie bil tudi poveljnik neke čete v krimskem bataljonu. Marnov bataljon se je vdal Znani krščansko-socialistični ideolog akademik Marn je poveljeval nekemu bataljonu pri Dobrem polju. Njegov bataljon, po številu 238 partizanov, se je vdal italijanskim vojakom v bližini Velikih Lašč. Vojaki so zajeli z njim vred 188 pušk. 6 mitraljez. 3 motorje, 2 tovorna avtomobila in 1 rnožnar. Politični komisar se je predaji upiral, zato so njega in 4 komandirje čet partizani sami. stalno zasledovani, ustrelili, potem pa se vdali. H?esede in se potolažil; toda zato še ni lil nič manj prepričan, da je stotnik triv zločina. Za nekaj trenutkov se je camislil Nato pa se je zazdelo, kakor la se je odločil in ukazal poklicati Phelpsa »Imam že načrt, kako bom naredil «onec tej zadevi. Dobili bomo dokaze, »a katerih boš tudi ti, Vanče, lahko spletal zvijače« Phelps je vstopil in dobil tale navodila: . , »Pojdite k gospodični St. Clairovi in skušajte z njo govoriti. Na vsak način poskusite zvedeti, kaj je bilo v tistem zavitku, ki ga je stotnik Leacock odnesel včeraj iz njenega stanovanja in ga potem vrgel v East River. Upravnik mu je povedal, kaj mu je sporočil prejšnji večer Higginbolham, ter pripomnil: »Ukažite ji, naj govori jasno, ter jo opozorite, da prav dobro veste, da gre za samokres, s katerim je bil ustreljen Benson. Verjetno ne bo hotela odgovarjati in vas bo vrgla skozi vrata. V tem primeru pojdite gledat v telefonsko centralo: če bi telefonirala, poslušajte, kaj bo govorila. Ce bi komu izročila listek, ga prestreiite. Ce pa bi odšla od doma, pojdite za njo in zasledujte vsak njen korak. Cim kaj zveste, mi pridite povedat. Istočasno, ko je Phelps odšel, ie ze stopil v sobo S\vacker in povedal, da major Benson želi nujno govoriti z upravnikom. Z majorjem je prišlo ljubko dekle; staro kakšnih dva in dvajset let. Njeni lasje eo bili plavi, na kratko pristriženi. Oblečena je bila zelo gosposko, pa vse eno preprosto, v sinjo obleko iz kitajske svile. Kljub temu, da je bila videti lahkomiselna, je bila vendar dostojna in vprav zato tudi takoj prikupna. Major Benson jo je predstavil kot svojo tajnico in Markham ji je ponudil stol pred svojo pisalno mizo. »Gospodična Hoffman mi je pred kratkim povedala nekatere staari, o katerih smatram za potrebno, da jih tudi Vi veste. Zato sem Vas poklical sem.« Major se je zdel zelo resen in njegov pogled je razodel nek nemir. »Ponovite gospodu Markhamu natančno tisto, kar ste povedali meni, gospodična Hoffman.« Dekle je prijazno dvignilo oči in spregovorilo s prijetnim glasom: »Pred priblj&io enim tednom, mislim, da je bila sreda, je gospod Pfyfe pričel k gospodu Al vinu Bensonu in ee sestal z njim v njegovem zasebnem uradu. Jaz sem bila tedaj v sobi, kjer je moj pisalni stroj. Oba prostora sta ločena po stekleni vmesni pregraji. Kadar kdo v Bensonovem zasebnem uradu govori nekoliko glasneje, lahko vse razumem.« »Pet minut po njegovem prihodu, se je Pfyfe začel prepirati z mojim predstojnikom. Stvar se mi je zdela čudna, ker sem vedela, da sta bila dobra prijatelja. Toda, potem se nisem več brigala zanju in sem nadaljevava s pisanjem. Glasovi so bili vedno glasnejši ' in glasnejši in lahko sem nekaj besed tudi razumela. Davi me je major prosil, naj mu tisto besede ponovim in zdaj jih bom ponovila tudi Vam.« »Razpravljala sta o neki menici in enkrat ali dvakrat omenjala tudi neko nakazilo. Beseda .tast’ je bila izgo»'or-jena večkrat. Gospod Benson je med drugim tudi dejal, da ni mogoče storiti ničesar ..., potem pa me je poklical in mi dejal, naj mu prinesem pisemski ovitek, na katerem je bilo zapisano: ,Pfyfe (osebno)*. Spravljen je bil v blagajni v njegovi sobi.« »Takoj sem mu ga prinesla. Poklical me je potem naš računovodja in zato drugega nisem mogla več slišati. Približno četrt ure potem, ko je gospod Pfyfe odšel, me je gospod Benson poklical in mi dejal, naj nesem tisto pismo nazaj na svoje mesto. Rekel mi je tudi, naj v primeru, če bi se morda gospod Pfyfe kdaj vrnil, nikakor ne dovolim, da bi prišel v njegov urad, zlasti pa ne, če bi bil on tam. Naročil mi je še, , da tistega pisma ne smem izročiti nikomur, niti ne na podlagi kakšne pismene zahteve... To je vse, pod Markham.« Med dekletovim pripovedovanjem sem pozorno motril Vanceja in njegove obraze, ki jih je delal, ko je gospodična pri|>ovedovala. Komaj je vstopila, že so Vancejeve oči postale spet žtaahnejše in se niso premaknile od nje. Motril jo je nenavadno pozorno. Ko ji je Markham ponudil stol, je Vanče naglo vstal ter odstranil knjigo, ki je ležala na mizi pred njo. Pri tem se je sklonil bližje k dekletu, kakor pa je bilo res treba, to pa zaradi tega, vsaj tako se mi zdi, da bi si lahko nekoliko natančneje ogledal njeno glavo. Med njenim pripovedovanjem jo je še vedno opazoval m se sklanjal pri tem zdaj na desno, zdaj na levo, da bi bolje videl. Cim je dekle nehalo govoriti, je major Benson vzel iz žepa podolgovat pisemski ovitek in ga položil na pisalno mizo pred Markhama. »Evo vam pismo, takšno kot mi ga je izročila gospodična, čim mi je povedala vse tisto, kot zdaj tu pred Vami. Markham je vzel v roke pismo in okleval, kakor da bi še vedno dvomil, ali ga sme odpreti, ali ne. »Dobro bo, če ga odprete in si ga ogledate,« mu je dajal pogum major. »V tem pismu so morda zelo pomembne stvari.« Markham je pismo odprl in stresel papirje iz njega na mizo. V ovitku so bile tri listine: nakazilo za deset tisoč autobucato itauano Italijansko samopranje INDUSTRIE BUTNITE L. BEBTONCIIU BERGAMO dolarjev, glaseče ee na ime Leandra Pfyfeja. Podpisal ga je Alvin Benson; menica za deset tisoč dolarjev, glaseča se na ime Al vina Bensoma ter s Pfyfe-jevim podpisom; tretja listina pa je bila kratka izjava, ki jo je tudi jmdpi-sal Pfyfe, in v kateri je bilo rečeno, da je nakazilo ponarejeno. Na nakazilu je bil datum 20 marca tistega lota. Izjava in kreditno pismo sta nosila za dva dni poznejši datum. Menica, ki se je glasila na devetdeset dni, naj bi potekla v petek, 21. junija. Več kot pet minut si je Markham ogledoval te listine, ne da bi kaj pri-pomnil. Zdelo se je, kakor da ga je njih nenaden pojav na pozornici že tako in tako zapletene zadeve še bolj vrgel s tira. Nato je Markham pospravil tiste listine nazaj v zavitek in še vedno molčal ter omahoval. Slednjič se je obrnil k majorju in spregovoril: »Pridržal si bom za nekaj časa tale ovitek, če mi dovolite. Trenutno še ne morem vedeti, kakšnega pomena so še lahko listine, ki so v njem, toda poglobil se bom vanje.« Ko sta major in njegova tajnica odšla, jo Vanče stegnil noge, potem P» vstal in vzkliknil: »Hvala Bogu! Vse se na tem svetu giblje, in gibljemo so tudi mi: nekoliko smo se že premaknili naprej.« »Kaj za vraga hočeš spet reči,« je pridušil Markham. Tista nova zamotanost Pfyfejevih prevar ga je vznemirila. Med otročički v Dečjem domu v Streliški ulici \ Ljubljana, 12. sept. Bilo je prvo septembrsko nedeljo. Sončen in soparen dan me je izvabil na zrak proti Stepanji vasi. V tem delu našega mesta se človek počuti kar nekako oživljenega. Travniki, njive, v ozadju golovški gozdovi, Ljubljanica, kaj še hočeš, — potem še srečaš tu mlado in staro, pa še nekaj svojstvenega, česar v mestu ne vidiš ali pa le redko kdaj. Skoraj si v zadregi, ko te vpraša prijatelj po bližajoči se • skupini pisano oblečenih otrok, podobnih pikapolonicam, ki jih vodita dve usmiljeni sestri. V skupini so bili otročički, dečki in deklice od 4 do 6 let. Tu na deželi sem se počutila kar domačo, zato sem se korajžno približala sestri, da se malo pozanimam za te malčke, srčkane, ki vsakogar kar nekako zvabijo v svojo bližino, da si jih malo bolje ogleda. V začetku sem ugibala, kakšen zavod ali otroški vrtec bi bil to, toda ljubezniva sestra mi je kaj kmalu povedala, da so ti njeni otročički, kakor je sama dejala. Z otročički v njihov dom Kratki so bili trenutki med temi malčki, ki ki so, skoraj lahko rečemo, žgoleli vso pot, tako so živahni in polni življenja. Kmalu smo se bližali mestu in domu teh, tako lepo oskrbovanih otročičkov. Kdo se ne bi zanimal za tako lepo socialno ustanovo, od katere dobiš že na cesti po teh zlatih otročičih in skrbnem vodstvu najlepši vtis. Tam na koncu Streliške ulice blizu Ljudskega doma smo zavili v lepo, visoko hišo. Tu je njihov dom. Še enkrat sem preštela malčke; saj se morda nisem motila, bilo jih je 25. Drobiž se še niti tu ni pomiril. Na dvorišču je še naprej trajal živžav, da sem se komaj lo- Alb ar, al ristorante, alla sta-zione, dovunque si possono acquistare biglietti della Lot-teria di Merano. Ascolta il consiglio dell’atnica invisib le che ti e vic na: la Fortuna. Acquista qualche biglietto. 12 lire possono tarti felice e conter,to per tutta la vita. V kavarni, restavracij', na postaji, povscd lahko kupiš srečke Loterije di Merano. Poslušaj svet nevidne prijateljice Sreče, ki ti je tako blizu. Kupi kako srečko. 12 lir te lahko napravi srečnega in zadovoljnega za vse življenje. REGALA MILI0NI a cbi a c q u i s t a ud b igli e t to per L 12'— -/DARUJE MILIJONE tistemu, k« kupi srečko za Lir 12 — čila od njih in stopila v dom, kjer so me presenetili z najmanjšimi hišnimi člančiči. Tem je šele 1 do 2 leti in jih morajo še pestovati. Najmlajša je enoletna Milica, srčkana punčka. Zavod ima lepo urejeno učilnico. V njej se v zimskih in deževnih urah otroci tudi igrajo, plešejo, rajajo in podobno. Za kratek čas jim navijejo tudi gramofonček, le premalo plošč imajo, so potožili. Zavod zelo pogreša radijski aparat. Ob igralnici je spalnica za dečke in manjše otročičke. V prvem nadstropju je manjša spalnica za deklice. Spalnice so lepo opremljene z lepimi belimi posteljicami in nočnimi mizicami. Postelje imajo varovalne mreže, da otročički ne padejo iz njih. Vse je tako čisto in lepo urejeno, da ima človek že pri vstopu najboljši vtis o zavodovem redu. , Nasproti spalnice v pritličju je lepa jedilnica z ličnimi, majhnimi mizicami in stolčki. Zavod ima tudi kopalnico, kar je vsekakor nujno za telesno vzgojo malčkov. Zavodova kuhinja je tudi odraz reda in discipline, kajti za majhne želodčke je treba mnogo pažnje, pa tudi ljubezni. Te pa ima vzorna kuharica s svojimi pridnimi pomočnicami dovolj. To sem vsaj opazila, ko sem obiskala kuhinjo. Pridno in vestno pripravljajo za malčke hrano, kar se tudi ne skriva na otročičkovih ličkih. 0 vzgoji malčkov Otročički so že na zunaj srčkani, toda tudi njihova srčeca kažejo vidno duhovno vzgojo. Človek je kar vesel, ko se ti ta drobiž tako pri- kupno pokloni in te pozdravi, nasmeje, pa spet pokloni. Za njihovo vzgojo pridno skrbita sestri usmiljenki — otroški vrtnarici. Sestri imata z otročički mnogo skrbi in truda, toda njuna ljubezen do malčkov je poplačana z veseljem, ki ga vračajo za vse to otročički. Malčki že znajo moliti, starejši se celo uče že ročnega dela, celo dramatika igra v zavodu svojo vlogo. Vsako leto prirede otroci Miklavževanje in božičnico. Takrat jih obdare starši ali pa drugi dobrotniki. Na čast voditeljici in upravitelju prirede otroci dvakrat na leto tudi igrici da s tem počaste njun god ali kak drug domač praznik. Od kod so otročički? V zavodu so večinoma otroci revnih staršev, otročički brez staršev, nezakonski, pa tudi otroci nekaterih premožnejših, ki zaupajo svoje malčke skrbni negi vzornih vzgojiteljic, kakor sta to otroški sestri tega zavoda. Solze ti stopijo v oči, ko slišiš iz mladih grl lepo pesmico o materi. Tako te presune ta pesem, saj otročiček izraža pri vsem tem svojo otroško notranjost, ko izliva iz svojih malih ustec najlepše vzklike o mamici. Po šestem letu oddajo otroke v Zavetišče sv. Jožefa v Zeleni jami, kjer obiskujejo ljudsko šolo. Pred lurško votlinico Sonce je tonilo za Gradom, ko sem bila spet pri otročičih na dvorišču. Pravkar so se spravili k votlinici, kamor pobite vsak lep večer k Materi božji. »Ave Marija«, tako je zadonelo iz mladih grl; nepozabna mi bo ostala slika: otročički pred lurško Vodnico, blizu katere žubori studenček, mila pesem, ki te kar gane; taka vzgoja mora res roditi blagoslov božji. Paradižniki v loncih in vrtiček na strehi- Včasih smo peli cRasti vrtec ograjen«, »Na vrtu je plela« in še druge naše narodne in ponarodele pesmice. Vsakdo si je predstavljal pod vrtom pač samo pestro cvetoče rožice, ki niso za drugo kot za razveseljevanje naših src. Kako je vse to vojna obrnila! Danes vidimo po vrtovih v našem predmestju po večini le koristne zelenjadne rastline, ki jih prav sedaj zori pozno poletno sonce. Pa bi 6i mislili, da so vrtovi le po deželi in v predmestju, kjer je še nekaj prostora, da lahko skrbna gospodinja zasadi potrebno zelenjavo za domačo potrebo. Pa ni tako. Tudi v mestu, prav v sredini mesta imajo naši praktični meščani svoje vrtičke, ki jih negujejo z vso skrbjo, zalivajo in plevejo. Le poslušajte, kaj sem doživel pri neki družini v sredi mesta. Po starinskih stopnicah sem se pomikal vedno vile in više. Prvo presenečenje sem doživel že v prvem nadstropju, ko so se na oknu proti južni strani vzpenjali lepi paradižniki, ki jih je barvalo sonce, da so škrlatno žareli. Posajeni so bili v velike lonce, v kuhinjsko posodo in v posodo, ki spada pod posteljo. Pa kdo bi jim zameril, saj v sili še vrag muhe žre, pravi naš pregovor in praktični gospodinji pride vse prav. Preračunal sem, da zraste in obrodi v vsakem loncu vsaj po 3 kg paradižnikov; torej v šestih loncih kar po 12 kg, to pa se tudi pozna pri današnji draginji. Pa mojega začudenja še ni bilo konec. V drugem nadstropju zopet šest loncev paradižnikov. V tretjem nadstropju pa je rumenel in pošumeval v velikem zaboju — nizki fižol. Sicer je bil res že precej obran in je bilo videti, da 60 pu6tild posamezne 6troke samo za seme, vendar se je dalo sklepati po velikosti grmičev, da so ga vsaj nekajkrat jedli. Ko sem pozvonil pri znancih in po pozdravu omenil začudenje nad takim »vzgajanjem? zelenjave, me je gospodinja peljala na ravno streho, kjer se je bohotil lep, okusen vrtič, poln same zelenjave, kot kje v Krakovem. V velikih lesenih, zeleno barvanih čebričkih, ki so gotovo služila kdaj za oleandre in lavorike, se je bohotil fižol preklar. Z njimi je bila narejena cela stena, tako da firbci niso mogli pasti svojih oči. Obrobek je bila precej visoka gredica, na kateri je rastla solata, kolerabice, cvetača, paradižniki, pesa, česen, čebula in še vse druge koristne »rožice«. Mojemu preiskovanju je napravila konec šele gospodinja, ki je prisopihala z veliko škropilnico vode za menoj in vzdihnila: »Vidite, gospod, to je pa moj vrt!« Ko sem jo pohvalil zaradi njene vneme in dela, mi je zaupala, da je vse to prav za prav delo njene hčerke. »Ja, ampak veste, truda je pa bilo mnogo. Kaj mislite, toliko zemlje nanositi, vse urediti in negovati in to še takrat, ko nismo niti vedeli, kako se bo naš vrtič obnesel. Koliko jih je moja uboga hčerka morala požreti od sosed, pa tudi od mene in očeta. Pa bila je trmasta in vztrajna. Pomislite samo, koliko paradižnikov smo pridelali, celih 40 kg, pa nam še zore. Solata je pri nas zrasla prva, graha sem še dosti nasušila, prav tako tudi fižola. Ja, ja, ampak truda je bilo tudi dovolj. Sedaj je najhujše zalivanje, ko je ta euša. Saj morate misliti, tu ni nobene talne vode in v tej vročini vse izpuhti. Vsak večer vsaj eno uro zalivamo.« Med pogovorom me je peljala v senco turškega fižola, da sem imel res lep pogled po vsem vrtu, od lepih zelenih in grbastih paprik, mimo solate, zelja in paradižnikov do posušenih stebel fižola. Pa 'sem ei mislil, kaj ko bi vsi ljudje znali tako izrabiti vsak sončen prostor in bi gojili vse, kar se pač da, koliko denarja in skrbi bi bili rešeni, poleg tega pa bi sedaj z velikim zadovoljstvom pospravljali vrtne sadeže. »Veste, gospod, doma pridelana stvar najbolj drži, saj je res, da je solata od vrtnarjev bolj mehka, vendar je ta naša in zato boljša in bi jo za nobeno ne zamenjala. Vsak večer spremljamo vsako rastlinico z ljubečimi očmi, prerahljamo jim prst in jih zalivamo, da jim nič ne manjka. Ta vrtiček je naš raj in blagostanje.« Ko sem se poslovil in sipuščal po stopnicah navzdol, sem si moral misliti, kako malo je potrebno, da je človek zadovoljen. S štajerskega Na Rifniku pri Št. Jurju blizu Celja so nemški arheologi našli temelje stirinske hiše, v njem pa kovinske okove in koščen glavnik z živalskimi okraski ter lončeno posodo z zanimivimi vzorci. Našli so tudi novčič, ki je bil kovan v vzhodno-gotski prestolnici Raveni za časa kralja Atalarika (526—534). Po tem sklepajo, tako poroča mariborski dnevnik, |ico!val v to, kar smo mi priporočali, a griže in je bil eden najuglednejših Iker je .spoznal, da stojim izven nji- \r ionnnclnm 7^patrniJtpm cvofll RTVim 1 Tl tlft 1111118 111 nohPnPifa mož v japonskem zdravniškem svetu Vlada je torej morala vso organizacijo nanovo preurediti. Zaradi tega sipora med japonskimi znanstveniki, ki je trajal skoraj trideset let, je biio treba v vseh poklicnih poslih z njimi ravnati ljubeznivo in previdno. Ljubosumnost med njimi je bila tolikšna, da je doktorja hovega spora in da nimam nobenega osebnega namena, se nam je nazadnje vendarle pridružil Pregovorili emu skupino starejših znanstvenikov naj bi odšli na obisk v Združene države, da bi se prepričali, kakšno prijateljsko sodelovanje vlada med ameriškimi znanstvenimi krogi, videli pa bi tudi, s koliko ljubeznijo in kako Flexnerja in Welsha, ki sta prišla na skladno delajo raziskovalo! v labora-Japonsko sprejela ena skupina, na-j torijih ter zdravstveniki, ki njihova sprotna pa se zanju še zmenila niJ dognanja preskušajo. Velika obnovitvena dela v Cirenajki V Gebelu, tik za bojiščem, spet poje svojo staro pesem plug Vojno področje, 11. septembra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani piše: V Gebeln, tako rekoč ob robu bojišča, so plugi že začeli orati ravne brazde po rodovitnih ravninah, po katerih se vidijo bele hiše kmečkih vasi. V kratkem, ko bo prvo deževje namočilo to zemljo, ki jo je dolge mesece žgalo vroče afriško sonce, bo vse-iano novo seme in zraslo bo novo žito, s katerim se bodo preživljali ljudje, ki v teh krajih žive, ter tisti, ki se na tem afriškem bojišču vojskujejo. Spričo prodora do ožine pri El Ala-meinu so že skoraj v pozabljenju sovražnikovi valovi, ki so dvakrat z nasilno uničujočo besnostjo butnili vse do roba puščave ob Sirti. Dvakrat je bil izveden vdor v Cirenajko. v deželo. ki ji je po tisočletni nerodovitnosti spet dala življenje sposobnost, skromnost, vztrajnost in vera italijanskega kmeta. Dvakrat so bili uničeni sadovi tega dela, ki ie zaradi svoje drznosti in uspehov zadivilo ves svet, kajti prvič v zgodovini omike se je kakemu narodu posrečilo pridelati na teh peščenih afriških tleh in na puščavskem svetu kruh, ki mu ga ie tako manjkalo. In kdor si ogleduje ta polja, ki se razprostirajo do roba Balbije in ki so že pripravljena, da sprejmejo seme, skoraj ostrmi ob misli, da je še pred nekaj meseci, ko se ie vrtinec vseh mogočih plemen in barv spet začel umikati pred našimi četami, bila ta dežela vsa opusto-šena. Majhne kmečke hiše, ki so posejane po ravnini, kakor tudi večja naselja, so kazale znake jeznega sovražnikovega uničevalnega dela na umiku. Danes je spet vzklilo življenje v tej deželi, ki jo je onečastila noga Indijca, Avstralca, Poljaka, Angleža in Južnoafrikanca in je delo v polnem teku. Kako je moglo priti do tako nenavadne spremembe? Če bi se izrazili tako, kakor v starih rimskih časih, da za bajoneti vojakov orje svoje brazde plug. bi se morda zdel ta izraz govorniški. Toda za Afriko ie to resnica in neizpodbitna stvarnost, kajti vprav vojaške oblasti so bile tiste, ki so pripomogle, da ie življenje v vseh ponovno zasedenih vaseh spet ta: ko oživelo. Mnogi kmetje niti takrat, ko so bili njihovi kraji pod sovražnikovo oblastjo, niso hoteli zapustiti svoje zemlje. Verovali so v prisego svojih vojakov, da se še vrnejo. Med temi vojaki ie bilo tudi mnogo njihovih sinov, ki so bili ostali na mestu, da jih počakajo. Zapustili so bili svoje osamljene hiše ter se podali v središče naselja, v senco svoje male cerkvice, kjer ie bilo hrane sicer malo, močna pa je bila vera v njihovih srcih. In tam so jih našli naši vojaki, ki so se spet vrnili tja. Sprejelo jih je praznično zvonenje zvonov in veselo plapolanje italijanske zastave ob križu na zvoniku. Vojaške oblasti-so tudi njim takoj dale na razpolago vse potrebno, kajti bili so lačni, izropani in brez vsakega dela in zaslužka, ter jim izkazali prvo pomoč. Majhne hiše. ki so bile na pol razdejane, so spet popravili in tako tudi središča vasi, kjer sovražnik niti cerkvam ni prizanesel. Živila, obleko, zdravila, obutev, opeko, opravo, pohištvo — za vse to so poskrbele vojaške oblasti. Pojavilo se ie novo vprašanje, vprašanje dela. Pred sovražnikovim vdo-VHtn; je bilo polje temeljito obdelano in posejano. Mrlo je bilo na razpolago delovnih rok, še mani pa poljskega orodja. Prijeli so brez Mjhišania znova za delo. Oblasti so napele vse sile in priskočile na pomoč, in sicer vojaške in politične oblasti ter tudi razne družbe, kakor na primer Družba za kolonizacijo Libije. Na področju Maddalena in Battisti so pustili nekaj traktorjev. Popravili so jih in spet postavili v službo, kjer je bilo najbolj nujno potrebno. Ustanovljeni so bili oddelki delavcev, ki so jih tja pripeljali z vojaškimi avtomobili, in ti hite Zemlja se krči številni učenjaki, ki se bavijo s pojavi na zemlji, v njeni notranjosti in okrog nje v svetovnem prostoru, so med drugim postavili tudi trditev, da naša zemlja postaja vedno manjša, ker se še vedno ohlaja. Ti učenjaki, ki so trditev o neprestanem manjšanju zemlje ipostavili, računajo, da zemlja vsako leto izgubi 668 kilogramskih kalorij. Ta izguba je tolikšna, da se zaradi nie 3 milijone kilogramov tekoče notranje zemeljske snovi špremeni v trdo gmoto. Ker pa žareča notranja zemeljska gmota pri ohlajevanju izgublja na svoji prostornini, sledi iz tega, da se zemlja pri svojem ohlajevanju stalno krči. Zemeljski polimer se, po računih omenjenih učenjakov skrajša na vsakih tisoč let za šest centimetrov. v Gebelu iz enega kraja v drugi na delo. S pomočjo teh združenih moči ie bilo rešeno vse. In uspeh je bil ta, da je letošnji pridelek v Ci-renajki nad vse pričakovanje dober. Ta ustvarjalna pobuda, ta volja do življenja po ponovni zasedbi teh krajev ni opešala. Vse vasi so dobile takoj po prvih delih spet svojo resno pri- mitivno sliko. V eni od teh vasi, ki so prestale najhujšo preskušnio, v Baracci so uredili vse hiše, cerkev. Fašistični dom in celo pokopališče. Obnovljena ie bila tudi podoba Matere božje v mali cerkvici. Obnovil io ie nek narednik, ki je po poklicu slikar. V nekaj dneh bo ta podoba blagoslovljena obenem s pokopališčem, kamor so pokopali civilne žrtve barbarskega sovražnika. Življenje med civilnim prebivalstvom po vaseh, ki so raztresene po Gebelu, poteka torej spet normalno. »Mi: Trenutek veselega pričakovanja na egiptovskem bojišču: Častnik deli med vojake pošto. čez Kubansko pustinjo... Zanimivo pismo dopisnika nemške »PK« o nezadržnem prodiranju nemške vojske po pustinjskem svetu in o žalostnih razmerah, v katerih žive tamkajšnji domačini. Kamela — domača žival Ta hiša. pred katero je bil posušen vodnjak in v kateri 6mo tisto noč bivali, pa je bila zanimiva še v marsikakšnem drugem oziru. Imela je eno samo sobo. Pred vrati je se- ■ dela hišna mati in držala svojo glavo v hčerkinem naročju. Hčerka jo je česala z velikim l Dopisnik nemške »Propagandne kompam-je< je napisal naslednje zanimivo poročilo o prodiranju nemške in zavezniške vojske po ruskih stepah v Kubanski pokrajini. Takole piše: Nikjer sence, ne vode »Suoči smo po 200 km dolgi poti po Kubanski stepi prispeli v neko kozaško vas. Svoje vojaške čutarice smo zjutraj mogli napolniti le do polovice. Sonce je neusmiljeno žgalo. Kadar emo počivali, nismo mogli stopiti nikamor v senco, kajti tod ni nikjer kakšnega drevesa ali grma. Pred nami leži ravna stepa, kamor nese oko. Ustnice so se nam nabreknile, naši obrazi so od prahu kar otrdeli, grla čisto suha. Čutarice so že davno prazne. Kaj bi dali za kozarec sveže vode iz berlinskega vodovoda! Nadejali smo si, da bomo dobili vodo vsaj v tisti kozaški vasi, kamor smo snoči prišli. Hiše v tej vasi so zgrajene iz lesa in ilovice. Tu mora biti kaj vode, smo se tolažili, saj domačini vendar ne morejo živeti brez nje. Ko smo sipraševali ljudi zanjo, so samo zmajevali z rameni. Pred neko hišo je bil vodnjak. 16 metrov globoko v njem se je nekaj bleščalo. Takoj šmo navezali na vrv čebriček in ga v velikem upanju spustili v vodnjak. Potegnili pa smo iz njega le dobro pest rujavkastega blata. Drugi vodnjak je bil od tega oddaljen pet kilometrov. Po dolgem razgovoru je neka ženska le prinesla škaf vode. Ko jo je postavila na tla, je pripomnila, da je to »voda karašo« — dobra voda. Bila pa je motna in ni vzbujala preveč zaupanja. Eden od naših vojakov jo je pokusil, a jo hitro spet izpljunil. Smrdela je in bila poleg tega še nekam slana. Drugi smo se ji zato odpovedali, čeprav smo bili 6ilno žejni. Pozno zvečer je naša vojaška kuhinja pripravila kavo. Vodo zanjo , je bilo treba prinesti iz pet kilometrov oddaljenega vodnjaka. Po-srebali smo rujavo, nekoliko slano kavo. lesenim glavnikom ne toliko z namenom, da bi ji razčesala goste štrenaste lase, kakor zato, da polovi uši. Družina je stanovala skupaj z vsemi domačimi živalmi — tremi prašički, pa psom, dvema mačkama, petimi kurami, šestimi racami m tisoč muhami, Zunaj v staji na prostem sta imeli pri hiši še kravo, konja in — mlado kamelo. Mi smo v enem letu vojne v Rusiji videli že marsikaj, a nismo še naleteli na ljudi, ki bi živeli na tako nizki življenjski ravni. Nižje si ni mogoče predstavljati. Pn hiši so imeli en sam nož in so ga varovali kot največjo dragocenost. Kuhajo zunaj na prostem, kurijo pa s posušenim gnojem Ni se mogla tista žena dovolj zahvaliti, ko smo ji podarili škatlico vžigalic. Presenečenje z muholovcem Pravo presenečenje pa je bi'1 zanjo muholovec, ki sem ga pripel na strop. Vsa družina le kar zijala v lepljivi trak papirja, na katerem je kaj naglo obtičalo sto in sto muh. Poklicali so takoj sosede, naj pridejo vendar pogledat to čudo. In ti sosedje so naglo prihiteli in se niso mogli dovolj načuditi zahodni omikanosti. Vprašanje, kako se iznebiti nadležnih muh, je bilo zanje pravo kolumbovo jajce. Začeli so spraševati, koliko tak muholovec stane in izrazili željo, da bi po vojni lahko kupovali takšne stvari. Naprej, brez oddiha naprej! Glavnih težav, s katerimi so mora nemška in zavezniška vo|ska boriti na tem bojišču, pa ne predstavljajo toliko boji sami in naskoki sovražnikovih postojank, kakor pohodi brez oddiha in težavno vzdrževanje zveze med pravim bojiščem in zaledjem. Daleč spredaj so že skupine tankov, ki zabijajo kline v sovražnikove postojanke in med bežeče bolj-ševike, ki se v neredu umikajo, in rušijo ter uničujejo vse, na kar koli nalete. Teh sprednjih oklepnih oddelkov ni mogoče oskrbovati drugače, kakor samo z letali. Neprenehoma brne nad stepo Junkersi, težko obremenjeni s strelivom, bencinom in živili. Tudi zadaj v zaledju delo nikdar ne počiva. Vojni stroj dela neprestano dalje in poje svojo večno pesem: Naprej! Vojaška poveljstva so vsak dan na drugem kraju. Včasih napredujejo tudi do sto in še več kilometrov v enem samem dnevu. Služba v zaledju je navezana vedno na nove kraje. Skoraj ni časa, da bi se kje ustavila kaj dlje. Včasih se ustavi, že je treba iti dalje, dalje. Vse je na divjem lovu, vse, od tistih tankovskih skupin, ki so se zarile daleč med sovražnikove vrste, pa do dolgih vrst tovornih avtomobilov, ki za prodirajočimi četami vozijo potrebno hrano in druge potrebščine. Divji lov čez stepo. Sovražnik nima časa, da bi znova uredil svoje bojne vrste. Poravnajte naročnino! Pejotl, rastlina mamilka, ki ugonablja na tisoče ljudi Največ je uživajo v Mehiki, vtihotapila pa se je tudi že v Evropo Pejotl je majhen mehikanski kaktus, o katerem do najnovejše dobe ni bilo ničesar posebno znanega. V zadnji dobi pa je postal vobče znano opojno sredstvo v Združenih ameriških državah, pa tudi v Evropo se je že vtihotapil. Rastlina sliči sivozeleni kroglici brez bodic z repi slično koreniko. Za omamljenje rabijo srednji del, ki ga izrežejo kot ploščo brez korenike. Te plošče žvečijo in pravijo, da povzročajo čudovite privide. Kdor ugrizne v pejotl, se nemore načuditi kako more biti ta rastlina 6ploh užitna. Snov ima gnusen, travnato trpek okus. Ko smo jpe-jotl použfli, se pojavijo prav neprijetni počut-ki: pritisk v glavi .omotica, slabost in bojazen pred svetlobo. Po dobrih dveh urah ti pojavi izginejo, namesto njih pa postane človek pobit in truden. Če pa samo malo ležemo, tedaj se pojavi čarobna omama. Vsa okolica nam postane na mah kakor v 6vežem, rosnem jutru. Pokaže se nam v bujnih barvah, kristalno čista in neverjetno plastična. Ako zapremo oči, se nam sučejo pisana kolesa, slapovi, barvne luči. Zdi se nam, kakor da plešejo pred nami iskre, kot diamanti bleščeče. Obenem slišimo glasbo, kakršna je lahko le v sanjah. Kmalu se pojavijo še otipljive vizije. Omamljenec zagleda stvari, in osebe, ki mu predejo sen prijetne vsebine. Omam je tudi zaradi tega tako izredno prijetna, ker imamo občutek blaženosti in izredne duševne jakosti. Misli so vse bolj žive, mišljenje je hitreje in manj utrudljivo. Malenkosti iz vsakdanjega življenja postanejo naenkrSt pretirano važne, kakor v detektivskih romanih-Zdi se naim, da smo se s tem napojem dokopali do večje duševne ostrine. Zaradi tega posegajo po pejotlu zlasti intelektualci. Zapeljivo je pri uživanju tega strupa tudi to, da se ne pojavi naslednji dan prav nikakršno slabo počutje. Točnih dognanj, kako vpliva pejotl na naš organizem, še nimamo. Pri domačinih v Mehiki, kjer uživajo največ tega strupa, ga je bilo težko preizkusiti. V Združenih državah svare posamezni pravniki in zdravniki ljudstvo pred uživanjem tega mamila. Wruwink je spoznal, da nimajo uživalci tega mamila za nobeno stvar več smisla kakor za omamljenje in da pogosto duševno obole in da se mnogi končajo prav zaradi tega s samomorom. lloe omenja več primerov nenadne smrti kot posledico pretiranega uživanja pejotla. Ilrdlička je mnenja, da ima ta strup iste zle posledice kot morfin in kakai.n. Doktor Maier iz Ziiricha je mnenja, da je prav alkaloid me-skalin. ki se nahaja v pejotlu, najbolj škodljiv. V Parizu je že postal običaj, da zaključijo nočno pohajkovanje s petjolom. Najbolj razširjajo in propagirajo ta strup posvetne ženske v noč-. nih zabaviščih in okulisti, ki hočejo biti z uži-* vanjem tega strupa jasnovidni. 8ELMA LAGERLOEFt rA 91 NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN Vzkliki in sočutni izrazi so so oglasili vsenaokrog. Menda je prišel celo iz škofovih ust tudi vzdih olajšanja, kajti mož se je bil tako rešil iz zelo mučnega položaja. Karel Artur je spustil roko 6voje neveste in stekel k svoji materi, da bi ji pomagal dvigniti se. Toda to ni bilo nobeno lahko delo. Gospa Beate sicer ni izgubila zavesti, kar bi druge dame na njenem mestu brez dvoma naredile, toda očitno je zelo nerodno padla in se ni mogla spet pobrati. Končno se jo posrečilo polkovniku Eckenstedtu s pomočjo njegovega sina, hišnega zdravnika in zeta poročnika Arckerja dvigniti ranjenko ra naslonjač in jo z naslonjačem vred prenesti v spalnico, kjer so se hčerke in pridna kuharica trudile okrog nje, da bi ji slekle obleko in jo položile v posteljo. Lahko si jo predstavljati, kakšno razburjenje je povzročila la nezgoda. Zalobni gostje so obstali čisto presenečeni v velikem salonu in se niso hoteli odstraniti, preden niso kaj natančnejega izvedeli o stanju gospe polkovnikove. Videli so polkovnika, hčerki in služabnice, kako so po sobi hodili zaskrbljenih obrazov in vlekli skupaj platnene obveze in ovijače, kakor tudi leseno deščico, katero so rabili za uravnavanje roke, kajti po vsem videzu si je gospa polkovnikova zlomila roko. Končno so izvedeli po ponovnem izpraševanju strežnic, da rana na čelu, ki je bila sprva videti najnevarnejša, ni huda, pač pa si je gospa polkovnikova zlomila levo roko in jo mora nositi v povojih, vendar pa bo tudi ta zlom spet v kratkem ozdravljen. Nasprotno pa je zelo resna poškodba na kolenu.^ Zaskočila se^ je pogačica. Da bi jo pozdravili, bo morala gospa čisto mimo ležati, toda reči se ne da, kako dplgo. Ko so gostje toliko izvedeli, so prišli do spoznanja, da ima družina sedaj tudi brez njih zadosti dela in opravkov in zato so se vsi pripravili na odhod. Medtem ko so gospodje v veži iskali svoje klobuke in površnike, je nenadoma mirnih korakov prišel ven polkovnik Eckenstedt. Naglo se je ozrl okrog, dokler ni zagledal Schagerstroema, ki si je bil ravno zapenjal rokavice. »Gospod industrijec Schagerstroem,« je rekel polkovnik, »če vam čas dopušča, bi Vas rad prosil, da ostanete tukaj še kratek trenutek!« Na Schagerstroemovem obrazu se je sicer pojavil izraz lahnega začudenja, toda navzlic temu je hitro snel klobuk, slekel površnik in sledili polkovniku v skoro prazen salon. »Rad bi spregovoril z vami nekaj besed, gospod industrijec,« je rekel polkovnik. »Če imate čas, ali bi bili dobri in se za trenutek usedli, dokler ne bo najhujša zmeda na kraju?« - ★ - Schagerstroem je moral res dolgo čakati, da se je polkovnik spet pojavil. Hišni zet, polkovnik Arcker, pa mu je medtem delal družbo. Bil je ves iz sebe zaradi dogodka v salonu in pripovedoval je industrijcu o prihodu dekleta iz Dalarna in njenem bivanju v ockenstedski hiši. Uboga kuharica, ki je bila vsa iz sebe zaradi tega, ker je naprosila dekle, naj ponese kavo v sobo in jo ponudi gostom, je vsakomur pripovedovala, kdorkoli jo je le hotel poslušati, kako je prišlo do tega, da je povabila dekle, naj pride na dan pogreba v kuhinjo. Na ta način je mladi industrijec zelo hitro izvedel v kakšni zvezi so si dogodki med seboj. Končno se je pojavil polkovnik. »Hvala Bogu, ovoj je v redu!« je rekel. »Beate leži sedaj mirno v svoji postelji. Upam, da je najhujše že prestala.« Usedel se je in si obrisal oči z velikim svilenim robcem. Polkovnik Eckenstedt jo bil visok, postaven gospod z okroglo glavo, rdečimi lici in velikimi- brki. Zunanjost je kazala na vedrega hrabrega vojaka in Schagerstroem je bil začuden nad milobnostjo, ki jo je bil mož kazal. »Gotovo mislite, da sem šleva, gospod Industrijec,« je rekel, »toda moja žena je bila sreča vsega mojega življenja in če se njej kaj pripeti, potem je konec z menoj« Toda Schagerstroem gotovo ni mislil nič takega. On, ki je približno štirinajst dni prebil na Velikem Sjootorpu in se boril proti svoji nesrečni ljubezni do Karline Loevvenskeld, je bil ravno v pravem razpoloženju, da je polkovnika razumel. Ganila ga je dobrosrčnost in način, s katerim je mož govoril o svoji ljubezni do žene. Takoj je začutil toplo sočutje do njega in neko zaupanje, kakršnega pa nikoli ni občutil za njegovega sina, čeravno ni mogel zanikati, da bi bil Karel Artur visoko nadarjen. Polkovnik je potem prosil Schagerstroema, naj kratek čas še ostane, ker bi rad z njim govoril o Karlini. »Oprostite staremu možu,« je dejal, »da se vtika v Vaše stvari, gospod Schagerstroem. Kajpak, da sem slišal za vaše snubljene gospodične Karline in bi vam zavoljo tega rekel lahko le eno: mi tuka j v Karlstadtu ...« Nenadoma je prenehal. Ena izmed hčera se je pojavila na pragu in boječe pogledala v sobo. »Kaj je Jakobina? Ali je slabše?« »Ne, ne nikakor no, ljubi očka! Toda ljuba mama vprašuje po Karlu Arturju.« »Mislil sem, da je še tam pri materi,« je odvrnil polkovnik. »Ne, že dolgo ni več pri njej. Pomagal je le, da smo jo prenesli na posteljo. Od takrat ga nismo več videli.« »Poglej, če ni v svoji sobi!« je rekel polkovnik. »Prav gotovo je šel gor, da bi si slekel nedeljsko obleko.« »Dobro, oče.« Odcepljala je proč in polkovnik se je zopet obrnil k Schager-stroemu. »Kje sem bil, ko sem prenehal, gospod industrijec?« »Rekli ste, da vi tukaj v Karlstadtu...« »Saj res, da. Hotel sem reči, da smo bili mi tukaj v Karl- statdu od prvega trenutkn prepričani, da je Karel Artur naredil napako. Moja žena se je odpeljala v Korskyrko, da bi raziskala, kako je s stvarjo, in ugotovila je, da se mora vse skupaj.. .< Spet je polkovnik nenadoma zastal. Tokrat se je na pragu pojavila gospa Arcker, njegova omožena hčerka. »Oče, ali res nisi videl Karla- Arturja? Ljuba mamica stalno vprašuje po njem in se Jie more pomiriti.« »Reci slugu, da bi tudi jaz rad spregovoril z njim nekaj besed,« je odvrnil polkovnik.