I ['l I The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUAL I OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) JANUARY 3, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 2 ITALIJANOM GRE OiDALJE SLABŠE V 12 dni "mrtev" mož, ki še vedno diha Med poveljniki črnosrajč-nih miličarjev in rednimi armadnimi častniki j e prišlo do resnega nesoglasja. Mussolini razlaga "strategično umikanje." PARIZ, 2. jan. — Zaupna pomočila, ki so dospela v Pariz, ka-z°jo, da postaja italijanska pozicija v Abesiniji. čedalje bolj resna. Ne samo, da so bili Italijani na °beh frontah že ponovno pri-snjeni zapustiti postojanke, ki •so Jih prej brez boja osvojili, temveč prišlo je tudi do resnih, nesporazumov in incidentov med poveljniki fašističnih miličarjev pa med rednimi armadnimi častniki. Kot se poroča, so častniki črnosrajčne milice čedalje bolj sovražni napram lednim ar-madnim oficirjem, zlasti pa proti generalu Badoglio. ki je bil Poslan nedavno v Afriko kot vr-novni poveljnik ekspedicijska armade, potem ko je bil brez vsakega pojasnila pozvan domov črnosrajčni general De Bono. To je bilo tem bolj značilno, ker De Bono je bil eden izmed Mussolinijevih tovarišev, ko jet bil vprizorjen pohod na Rim ter naj- bil skozi vsa leta eden vplivnejših političarjev. v Abesiniji še bliža deževna Sez°ha, ki bo napravila vojskovanje z modernim orožjem sploh1 nemogoče. Zadnji čas so se Abe-sinci že ponovno vtihotapili Ita-bjanom za hrbet ter jih prisilili K umiku. Celo Mussolini je bil Prisiljen razlagati "strategični" Urnik italijanskih čet. Zaupna poročila tudi pravijo, da so Abesinci čedalje bolje o-fcoroženi. V deželo prihajajo) dnevno velike pošiljatve strojnic, pušk in topov za streljanje! na aeroplane, katere dobivajo Abesinci iz Britske Somalije. Bombardiranje švedske postojanke Rdečega -križa od strani Italijanov je vzbudilo so-"ražno razpoloženje proti Italiji sirom Evrope. Incident je poslabšal diplomatsko situacijo Mussolinija, obenem pa izboljšal stališče Haile Selassija. MONTREAL, Kanada, 2. jan. — Iz vasi Etangau rJord na Grindstone otoku, kjer živijo povečini Francozi, se poroča o nenavadnem slučaju 71-letnega Dodier Fourgere, dolgoletnega ribolovskega nadzornika, ki je bil že 21. decemra cd zdravnika proglašen za mrtveca, ki pa šfe vedno diha. Starca se je mislilo že pokopati, ko je žena pokojnega postavila malo zrcalo pred u-sta moža ter opazila, da se je zrcalo zameglilo, kar je dokaz, da mož diha, akoravno tako slabotno, da se s prostim očesom tega ne more opaziti. Poklicala je zdravnika, ki je na svoje presenečenje tudi odkril, cfa so udje "mrtveca" še vedno mehki in prožni. Raste mu tudi še vedno brada in ko se z nohtom pritisne na njegovo meso, za trenotek pobledi, potem pa se zopet vrne normalna barva. "Fourgere je bil vedno izredno močan in zdrav mož," pravi vladni uradnik Frank Leslie. V soboto 21. dec. se je pritožil, da se ne počuti dobro in zvečer se ga je našlo očividno mrtvega. Zdravnik, ki je bil poklican, jei ugotovil smrt. Toda duhovnik je sklenil počakati s pogrebom za nekaj dni. Sorodniki pravijo, da od tedaj, ko se je mislilo, da je; mrtev, se ni truplo niti najmanj' spremenilo." Požar v ubožnici; dva moška mrtva V lesenem zavodu za stare in onemogle, Joanna Home for the Aged, na 933 E. 78 St., je snoči izbruhnil požar, v katerem sta dva starca izgubila življenje. Za opeklinami sta umrla Joseph Pe-trolovič, star 78 let in John Clark, star 76 let. Osemnajst drugih starcev in stark je dobilo opekline ali pa. so bili omamljeni od dima. Poslopje, kjer so se nahajali stari ljudje, je 50 let stara privatna hiša, katero je vodila bolničarka Joana Ort-lieb, stara 64 let, kot ubožnico, za kar je dobila plačilo od okrajne relifne organizacije. Urad ognjegasnega wardena poroča, da ni nikdar dobil sporočila, ko se je stare ljudi nastanilo v o-menjeni hiši. Pouk v šivanju v pouk za žene in dekleta, ki se 2eIijo učiti šivati, plesti in he-klati, katerega vodijo Ohio Emergency šole, se bo vršil kot sledi: V pondeljek in petek med 1;30 in 3:30 popoldne v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Rd.; v torek in četrtek med 1;30 in 3:30 popoldne v Slov. Nar. Domu, St. Clair Ave., v torek večer med 6:30 in 9. uro v javni knjižnici na St. Clair Ave. in E. 55 St.; v četrtek večer med 7. in 9. uro v Slov. Domu na Holmes Ave., in v petek zvečer med 7. in 9. uri v E. 79 St. javni knjižnici. Pouk je brezplačen. Kongres proti vojni in fašizmu nocoj otvorjen v Gevelandu Clevelandska organizacija Ameriške legije napada zborovanje, češ, da so ga inspirirali komunisti. Sklicatelji kongresa odgovo- 1 rili na napad. Tridnevno zborovanje za ohranitev miru in/svobode se otvarja ob 7:30 uri nocoj velikim javnim shodom w Public avditoriju DRUGJE Ameriška legija v Clevelandu | sekutivni tajnik Liso proti vojni je sinoči prišla na dan z odpr- in fašizmu, je, v odgfovoru na na tim napadom na Kongres proti i pad Legije izjavil :T vojni in fašizmu, ki se otvarja j «Ta krik od str|ni Legije ni danes ob 7:30 zvečer z velikim j nič novega in nas |udi ne raz_ javnim shodom v clevelandskem; burja. Medtem kome zanikuje-Public avditoriju, češ, da je kon- ,m0) da bodo na kongresu tudi grcs "mspiriran od komunistov" komunistični delegate, pa je po-m da voditelji kongresa delajo vsem nesmiselno trditi, da je roka v roki z grupami, "ki ho-1 vodstvo komunistično. Kongres čejo strmoglaviti ameriško via- ne zastopa nobene politične • stranke ali cilja, temveč njegov Uradniki kongresa so na na- tdini smoter je, zaustaviti prodi-pad odgovorili z izjavo, da tudi ranje vojne in faši mnogo članov Ameriške legije želi." pripada Ligi proti vojni in fa- Nesmiselnost tn šizmu, pod pokroviteljstvom, kongres pod k katere se vrši zborovanje, in da vplivom, je takoj la v tej de- tve, da je smunističnim sna, če ve- ameriške komunistične stranke, je samo eden izmed treh podpredsednikov Lige pod katere pokroviteljstvom se zborovanje vrši. Med drugimi bo govoril na kongresu William J. Corrigan, advokat elevelandske delavske federacije in aktiven član raznih katoliških organizacij, ki bo razmotrival legalno stran delavskega boja proti fašističnim tendencam. Nakadno se poroča, da bo na nocojšnjem shodu govoril tudi general Fang Chon-Wu, bivši governer kitajske province An-hwei, ki je bil mnogo let vodja je ta organizacija nepolitična, in m0( da je predsednik lige, ki borbe proti japonski agresivno da nima drugega cilja kot voditi, kongres sklicuje, " 'Kako bom ljubila" in "Še-le smo skupaj," godbene točke bo pa igral orkester Bled} Pouk angleščine Kot običajno se bo pouk v angleščini vršil v Slov. Domu na Holmes Ave. nocoj ob 7. uri. Vsi drugi razredi, ki jih poučuje Mrs. Terbižan, se bodo vršili od pondeljka naprej in sicer: V Slov. Domu na Holmes Ave., vsak pondeljek in sredo večer med 6:30 in 9:30, v Slov. Del. Domu vsak torek in četrtek med 1:30 in 3:30, v Slov. Nar. Domu vsako sredo in petek med 1:30 in 3:30. Vsi, ki si želijo zboljšati svojo angleščino so vabljeni, da se temu pouku pridružijo. Dr. R. F. Antončič Dr. Rudolph F. Antončič, ki je' preteklo poletje dovršil zdravniške študije na Western Reserve univerzi ter sedaj opravlja1 službo rednega interna v Mestni bolnišnici, je bil te dni obveščen, da s 1. julijem postane pomočnik v oddelku za kirurgijo v o-menjeni bolnišnici. V tem oddelku ostane eno leto. Slična mesta je dobilo samo pet drugih zdrav-nikov-internov, ki so dovršili študije na univerzah Iowa, Ne-brasca, Pennsylvania in Harvard. WASHINGTON 2. jan. — Lani je bilo v 96 mestih v deželi u-bitih 8,751 ljudi, dočim so ista mesta v letu 1934 izkazovala 9,042 žrtev avtomobilskega prometa. Na tej podlagi je prišlo lani 23.4 ubitih oseb na vsakih 100,000 prebivalcev, dočim je bilo leta 1934 ubitih 24.2 oseb na isto število prebivalcev. Tudi se poroča, da v prvih enajstih mesecih minulega leta ni bil v že-ležniškem prometu ubit niti en potnik. Popolna statistika za leto 1935 seveda še ni gotova. Predsednik govori Nocoj ob 9. uri boste na radio lahko poslušali govor predsednika Roosevelta, oziroma poslanico, katero bo prečital pred danes otvorjenim kongresnim zasedanjem. Ves narod bo poslušal, kakšen program bo razvil Roosevelt, in na kakšen način bo odgovoril rastočemu valu. kritike, s katero ga obsipavajo nasprotniki New Deala. Poročna dovoljenja Sledeči pari so dobili poročna dovoljenja: Mike Rosič, 19402 Kewanee Ave. in Stany Nose, 22331 Beckford Ave.; Mike Je-čusko, Girard, Pa. in Helen Timko, 5907 Bonna Ave.; William Kovalec, 896 E. 152 St. in PRIPRAVE ZA USMRČE-NJE HAUPTMANNA TRENTON, N. J., 2. jan. — i/riprave za eksekucijo Bruno Hauptmanna so že skoro popolne. Edino posredovanje odbora za pomilostitve utegne odložiti ali preprečiti usmrčenje, toda gov. Hoffman še ni določil dneva za njegovo zasedanje, E-ksekucija se ima izvršiti v tednu 13. januarja. Prisostvovati ji i-ma 30 oseb, med katerimi bo 18 časnikarjev. WASHINGTON, 2, jan. -- V političnih krogih se govori, da ni nobenega dvoma, da bo kongresno zasedanje, ki se začno jutri, sprejelo kompromisen, zakonski predlog za izplačitev bo-itusa bivšim vojakom, katerega bo predsednik Roosevelt podpisal. Po tem načrtu bo polna svota bonusa, ki je drugače plačljiv šele leta 1945, plačljiva v letu 1937, takoj pa bodo certifikati vredni 97 odstotkov. PriCaKuje se, da bo samo polovica veteranov takoj izmenjala certifikate, vsled česar bodo vladni izdatki za enkrat znašali samo eno milijardo dolarjev, dočim bi takojšnje izplačilo pomenilo izdatek dveh milijard. Kongresman Patman, ki je od vsega začetka urgiral uzakonitev načrta za takojšnje izplačilo potom izdaje novega denarja v znesku dveh milijard, je izjavil, da. bo svoj načrt umaknil. AL SMITH ODKLONIL VABILO MRS. ROOSEVELT WASHINGTON, 2. jan. — Al Smith, ki bo v kratkem prišel v Washington, da govori na zborovanju Liberty lige, je prejel vabilo od Mrs. Roosevelt, da pride v Belo hišo kot gost, toda Smith je vabilo odklonil. Jasno jo, Dobil poškodbe Ko se je včeraj Joseph Rayer, član društva Slovan št. 3 SDZ, stanujoč na 6906 St. Clair Ave., Suite 4, zgoraj, peljal s svojim prijateljem, se je pripetila avtomobilska kolizija, v kateri je dobil resne poškodbe. Nahaja nekoč vladalo med Smithom in Rooseveltom, polagoma ohladilo Catherine Matkovič, 14503 Dar-|ter čel0 spremenilo v trpko mrž-win Ave.; Ludwig Kovach, 1161! nj0_ E. 61 St. in Mary Petek, 1150 E. 71 St., Steve Sulak, 1551 E. se v domači oskrbi, kjer ga prida se je prijateljstvo, ki je'jatelji lahko obiščejo. 49 St. in Mary Prokop, 1551 E. 49 St. Bolezen Bolna se nahaja domu Mrs. Mary 6617 Schaefer Ave. na svojem ZnidaršiČ, Želimo ji Direktorska seja V pondeljek večer ob 8. uri skorajšnje okrevanje! se vrši redna direktorska seja Prispevek Čitalnici Ameriško Jugoslovanske tiskovne družbe. Vabljeni so vsi direktorji, da se udeležijo. — Tajnik. Društvo "Comrades" št. 566 SNPJ je prispevalo za S. N. Čitalnico članarino v znesku $3. Lepa hvala! Poroka V soboto, 4. januarja se poročita v cerkvi sv. Vida James Keneye in Sophie Rozman, hčerka Rozmanove družine na E. 64 St. Mlademu paru vse najbolj-šev zakonskem življenju! Občni zbor Čitalnice Občni zbor Slov. Nar Čitalnice na St. Clair Ave., se vrši v nedeljo popoldne ob 1:30 uri. Vabljeni so vsi čitalničarji, da se polnoštevilno udeležijo. Uradniki "Carniola Tent" Na letni seji društva Carniola Tent št. 1288 T. M., dne 22 decembra, 1935 so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Joseph Susnik, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Roje, pomožni tajnik Ivan Babnik, chaplain Victor Kline, vratar Anton Smith, M. at A. Anton Zupan, First M. of G. Frank Kostrevc, Second M. of G. Anton Kram-pel, sentinel August Komar, picket Frank Kovač, nadzorniki: Anton Zupan, Felix Strum-belj, Joseph Drobnich; bolniški odbor: Frank Kostrevc, Anton R. Krampelj in Frank ZnidaršiČ, zastopnik za letno konferenco SND Ivan Tavčar, za Klub društev SND Felix Strum-belj in Louis Roje, zastopnik za konferenco Slov. Del. Doma Victor Kline, zdravnika dr. Kern in dr. Oman. Društvo zboruje v S. N. D. vsako četrto nedeljo dopoldan. Vsi gori imenovani uradniki so bili javno ustoličeni 27. decembra 1935. Edina dežela na svetu, ki ne pozna brezposelnosti in kjer se življenski standard ljudstva' stalno viša, je Sovjetska Rusija. Gradnja in produkcija se veča z. rekordno brzino in vsak korak napredka prinaša ljudstvu več udobnosti in boljše življenske pogoje. Walter Duranty, kores-pondent Ney York Timesa piše n. pr.: "Svet ni še nikoli videl kaj takega, kar se danes godi v Rusiji. Gradi in dela se skoro blazno. Slika je povsod enaka, od Arktičnega oceana na severu pa do Kaspiškega morja na jugu, od Baltiškega morja na zapadu pa do Pacifika na vzhodu. V prihodnjem letu bo sovjetska vlada potročila 32 milijard rubljev za gradbeni program, kar v a-meriški valuti reprezentira ma-terijal in delo v vrednosti od 15 do 20 milijard dolarjev." Prvič, odkar se je uvedlo petletni načrt, je dnevna produkcija premoga prekosila pričakovani rezultat, Isto velja za jeklo, surovo železo in drage kovinske industrije, toda to se je zgodilo že tudi poprej. Tudi tovorni železniški promet, ki je še vedno najtežavnejši problem v Rusiji, se izboljšuje. Kot poroča Duranty, se je temu zahvaliti, da je bil lanski industrijski program dovršen 14. decembra z nad 25-odstotnim napredkom, namesto s samo 19.7-odst.otnim kot se je pričakovalo. Nova železnica na Daljnem vzhodu bo zelo olajšala preobremenjeno Sibirsko železnico in bo neprecenljive vrednosti v slučaju japonskega napada. Živa priča rastočega življen-skega standarda v Sovjetski u-niji so lepotični in kozmetični lokali, ki se odpirajo širom dežele. Vlada sama je začela po-vdarjati važnost prijetne zuna-nanjosti, kar Se izraža tudi v boljših oblačilih tako med ženskami kot med moškimi. Toda' Sovjetska vlada z zadovoljstvom naznanja, da se danes v deželi pije manj "vodke" kot kdaj prej. Dočim je bila produkcija žganja pod carističnim režimom tolikšna, da je na posameznega, prebivalca prišlo 8.1 litra vodke na leto, pa je pride danes samo še 3 litre in pol. Sovjetski režim se zadnji čas jako trudi, da ojači družinsko življenje. Značilno v tej zvezi je, da je Stalin te dni celo dal ini-eijativo za praznovanje "Miklavža" v novi obliki. Namesto božičnega Miklavža jo sovjetsko mladino ob novem letu obiskal "Sneženi mož" ter jih obdaroval z igračami. Kultura VABILO K ZBORU Soc. pevski zbor "Zarja" vabi vse rojake in somišljenike, ki imajo veselje do petja, da se pridružijo k zboru. Vaje se vršijo vsak četrtek med 8. in 10. uro zvečer v klubovih prostorih, staro poslopje SND. — Odbor. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 3. januarja, 1936. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by (THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........J5.50 K& 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po poifti v Clevelandu za celo leto .................$6-00 M 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ■a 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države »a 6 mesecev ........{'4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26 h, 1918 ftt the Post Office at Cleveland. Ohio, ui .der the Act of Congress of March 3rd, 18 j9 Fred obnovo političnega gibanja v Jugoslaviji (Dr. Živko T opal ovir r "Delavski Politiki") Prqzivljamo eno najbolj nemirnih period človeške zgodovine. Dogodki še vrše ja-ko naglo. Ljudem se je jako težko prilagajali tem izpromembam, menjavali v njih svoja pojmovanja, izbirati novo taktiko. Med tem za onega, ki se lioee udejstvovat-i v javnem političnem življenju, ne preostane drugega, kakor da zasleduje.to prelevljanje, da se iz življenja, neprestano uči in da se ne da zasužnjiti po nikakršnih večno veljavnih formulah. Kdor za to ni sposoben, ide življenje preko njega. V tem pogledu so se mogli učiti iz družabnega življenja v zadnjih petnajstih letih socialisti vseh vrst. 1st varila sla se dva tipa socialističnega mišljenja, socialistične taktike. Oba sta nosila marksistično ime. To sin prav za prav bili dve perij odi v razvoju marksizma, ki sta odgovarjali dvema različnima zgodovinskima situacijama. Ena skupina socialistov je sprejela kot veljaven za vse čase in kot resnico oni del marksističnega nauka, ki je formuliran v revolucionarni periodi iz leta 1848 in za časa pariške komune iz leta 1871. Drugi del socialistov pa je sprejel marksizem v njegovi razvojni, evolucijski- obliki, kakor je bil izdelan v dobah mirnega razvoja kapitalizma konec devetnajstega in počel kom dvajsetega stoletja. Ti dve pojmovati j i sta si nasprotni druga drugi kot nepomirljivi nasprotnici, ki izključujeta druga drugo, čeprav sta to v resnici samo dela enega in istega grandioz-nega znanstvenega sistema. V praksi so se razdvojili komunisti in socialni demokrati, kakor sta idejno razdvojena oba dela marksizma. Zato ni slučajnost, da se po petnajstih letih izkušnje vrši > iiiteza, združevanje tako v teoretskem pojmovanju kakor v praktičnem življenju. Človeška družba ni nikdar vedno v istem stanju. Izprerninja se ob dobah burnih in naglih izmen, ki jih imenujemo revolucije, vrši se pa, in sicer jako dolgo, v razdobjih postopnega, polaganega razvoja. Imamo pa tudi dobe protirevolucij, povratka nazaj in iskanja- novega ravnotežja. Ce sile napredka prodro dalje, kakor so resnično močne, tedaj se pojavi protisila, proi irevolucija, ki potiska razvitek nazaj. Toda tudi ta sila ne more nikdar uveljaviti starega stanja, marveč se Ob takih poizkusili skrha in ravnotežje se vpostavi na zmernem napredku, ki ne odgovarja popolnoma ne željam revolucio-nareev in ue potrebam proi i revolucionarjev. In ker je življenje tako izprememljivo, ker imamo v toku zgodovinskih dejstev neprestane menjave dobe polaganega razvoja, dobe revolucij, dol h • protirevolucij, dobe v postavi Ive ravnotežja, je povsem naravno, da ne more biti nikakršne večne borbene taktike in da je nespametno oznanjevati borbeno taktiko kot pravo. Z druge strani je povsem lahko umeli, dn je i z premem ba. laktike naučna stvar. Zakon legalnosti velja ■/■i vse in tudi'za ljudi. Težko je izpremeniti stare običaje in stara pojmovanja. Ce se v 'dobi mirnega razvoja gibanju prilagodi taktiki, ki mu zagotavlja velike uspehe, potem ga je težko odvaditi te taktike. Težko je tudi takrat v življenjskem procesu, kadar po mirnem razvoju res nastopi izprememba, kadar po mirnem razvoju nastopijo težji notranji spori in kadar se vsili potreba globljih. in -hitrejših družabnih izprememb. Odpor starih pojmovanj je takrat vedno velik. Z druge strani je pa istotako težko o-pnslili borbeno taktiko revolucionarnih časov ob relativno naglih izprememb;ih družabne situacije po revolucionarnem ude j.-i • vovanju. Ali najtežje je pa izbrati laktiko v pr()ti.revolucionarnih situacijah, v katerih se lie da enostavno izrabiti izkušnje he i:', dob<- mirnega razvoja, niti ue iz dobe revo,- DOI VII)- luciouarnih izprememb. Tedaj trebi;o kakor kdaj.ko.li, mislili s svojo glavo in ne se zatekati .k formulam. Te splošne pripombo k teoretski formi bodo zadoščale, da dokažejo, da se ne nameravam spuščati v razpravo o tem, kakšna borbena taktika je vedno prava, ker take taktike ni. Važno ;je danes razpravljati edino o jem, kaj se danes more in kaj je storiti treba. Važno je doseči soglasnost v precenjevanju današnje situacijo po svetu in pri nas v državi s stališča interesov iti potreb delavskega razreda. Nadejamo se, da o tem ne more biti spora, da se je v današnjih časih po možnosti treba boriti za mir med narodi, za notranjo svobodo vsakega naroda in za organizacijo svetovnega miru na podlagi enakosti in spoštovanja notranje svobode in neodvisnosti vsakega naroda. Borba torej za mir in za demokracijo je borba, ki je tudi naša naloga. Ce srno v tem složni, potem je to jako važen korak naprej, ki omogoča jako široko politično skupnost. Jako važno sporno vprašanje med nami je pomen politične demokracije. Veliko število sodrugov je bilo nekdaj mnenja, da je politična demokracija buržujska utopija, da državljanska enakost ne pomeni nič, da je zavzemanje za ideje svobode in enakosti, pravica tiska in organiziranja itd. samo iluzija, ki se v meščanski družbi ne da uresničiti. Demokracija pomeni sodelova ije naroda v državni' upravi. K ar ud, v grščini demos, se smatra kol skupnost popolnoma e-nakopravnih državljanov, ki skupaj rešava-jo, ali volijo svoje zastopnike za reševanje Vseh javnih poslov. Taka družbena uprava, ki izhaja iz narodovega zaupanja, se imenuje demokracija, vladavina naroda. Naravno, če državljani gospodarsko mecl seboj niso enaki, če so eni gospodarsko odvisni od drugih, če so nekateri bolj izobraženi, drugi manj izobraženi, potem ima ta demokratski sistem, težkoče v svojem poslovanju. V razredni družbi, ki ima več razredov, monopol bogastva, organiziranja in znanja, se demokracija cesto kvari v škodo nižjih družabnih plasti. Toda kljub tem težkočam se delavstvo more organizirati samo v demokrat skem sistemu in s svojim i .organizacijami odvračati škode, ki se mu gode zaradi monopola bogastva in znanja. Delavstvo s svojimi organizacijami zmanjšuje gospodarsko odvisnost nižjih slojev, ustvarja svoj nauk, pobija duhovni monopol višjih razredov. Torej: borba za demokracijo, za enakopravnost je borba za edino pot, po kateri je mogoče priti do delavskega gibanja in s tem tudi k napredku in varstvu delavcev. Nesmiselno je trditi, da to velja za vse čase, zlasti za čase naglih prevratov, v katerih dolga posvetovanja in ugibanja pomenijo samo izgubo dragocenega in nepovrnljivega časa, dočim je nujna odločna akcija. To so časi vojn in' revolucij. Ali izven teh dob nizki družabni sloji ne morejo nikdar biti zaščiteni, ne izobraževani, no dviga ni brez svojega lastnega aktiviziranja potom demokracije, brez sodelovanja širokih množic pri sklepanju glede javnih poslov. Naučili smo se nedvomno vsi iz izkušenj v minulih petnajstih letih, da cenimo pomen demokracije ter da se z druge strani ne varamo z vero o nje absolutnosti za vse čase. Ta izkušnja nam je dragocena. To je del one splošne sinteze, onega spajanja pojmovanj in karaklmistika današnje dobe, ki odgovarja življenjski izkušnji kakor tudi stvarnim potrebam ljudskih množic. Borba za svetovni mir in borba za povratek k državljanski enakopravnosti in svobodi, to je široka osnova, na kateri se dajo ustanavljati zdrava politična gibanja v naši državi in tudi edino zdravo delavsko gibanje. To notranjo svobodo potrebujemo mi kot žejni vode, da si zgradimo tako strokovno kakor kulturno in politični) gibanje. Brez takega gibanja so vse ideje o bodočih borbah in • bodoči dru5'»i mm a črka na papirju. Noš HOpO;-. re.uiji CM! ?'! ••>• V i! O!' • biti ne osvpji'oblast;' in u nagla izprememba družabnega sistema. Naš nopo,srednji cilj mora bij i samo .ustvarjanje močnega. socijalištičnega gibanja, ki si šele samo more postaviti neke višje bodoče naloge. In da se to gibanje ustvari, moramo imeti najprej osnovne državljanske svobodščine in pravice, do katerih se more priti samo z borbami za demokratsko ureditev države. Zato, če soglašate v tej osnovni stvari, je ustvarjena v resnici nova baza za zdravo delavsko gibanje. Nihče več ne govori, leaker pred gotovim časom, s posmehom o demokraciji i.u borbi za državljansko enakopravnost. Taka je naša velika življenjska izkušnja. Ta nam bo 1 vidi znatno olajšala delo za pripravljanje boljše bodočnosti. Staršem 'Škrjančkov' ; Naša pokrajina bo mogoče ob-j ki so namenjeni v Vzhodno Af-čutila posledice v poglavitnemI riko. zaradi uvoza živine in lesa iz ] .. . , . , . „. , .. . . , , Štiri poroke v eni hisi. Euclid, Ohio Jugoslavije; sicer pa bomo lah-: ' ,„ I ko dobili živino, les, zlasti tra- rem potom se naznanja vsem i . . , .. ,, • A r , „ * , , J movje in druge pridelke iz Av- starsem pevskega zbora škr- ^ Qgrske. Predvsem pa janckov, da se vm v nedeljo, moramo poskrbeti za kokošje-o. januarja 19o6 ob 1:30 popol-i .Q in rejo kuncev y vgeh dru. dne v Slov. Drust. Domu na Re- žinah Dvigniti moramo tudi cher Ave. izvanredna seja. Na| ridelek oljnatih semeili kakor tej seji se bo tudi napravilo na- ricinQvihi podzemeljskega ore-crte za obstoj pevskega zbora ha (!) itd. v nadomestilo za o-skrjančkov za prihodnje letoJ)livno olje> katerega ne pridela-Podani vam bodo tudi računi od m0 zadosti za domače potrebe, božične veselice, kakor tudi ce-1 Primanjkljaj volne in bombaža loletni računi. Zanesle so se moramo izenačiti z drugimi nekake novice, katere pa niso ,nitkastimi pridelki, bodisi rast-resnične, zatorej se prosi vse hnskirni, bodisi umetnimi, kot stariše, kateri se zanimajo za|So: konoplje, lan, rayon. Goto-vzgojo njih otrok, da se gotovo vo ste tudi čitali, da se že gra-udeleže te seje, da se krivično-: de tovarne, v katerih se bo iz-sti poravna in potem na delo delovala volna iz posnetega V Dolini pri Trstu se je pripetil ta izredni slučaj: V vasi -, ki spada pod dolinsko faro, živi družina Antona in Marije Ražem, šteje šest otrok. Štirje od teh so se vsi na isti dan poročili, in sicer je 32-letni Anton vzel za svojo življenjsko družico Olgo Mikolič, 30-letni Kristjan pa Marijo Umek; njuni sestri, 28-letna Barbara in 26-letna Marija, sta obljubili večno zvestobo Ferdinandu Racmanu in Avgustu Bartolu. Izredni dogodek je razveselil vso za obstoj naše slovenske pesmi. Za odbor, L. R. Wess Januarska veselica Cleveland, O. Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ želimo svojim prijateljem srečno in vesele leto 1836, ter vas vabimo na svojo zabavo v soboto večer, 4. januarja. Veselica se bo vršila v avdi- mleka. Skrbeti moramo tudi, da ohranimo in še dvignemo izvoz sadja in vrtnin v nesankcijoni-stične države, kot so Nemčija, Avstrija in Ogrska. Inozemski premog moramo, kolikor je pač mogoče, nadomestiti z domačim lesenim premogom iz Arse v Istri." Trg. sv. Andreja v Gorici. "Micika, svojo juho moraš pojesti!" je rekla mama hčerki, ki se je kujala pri jedi. "Mar-sikak otrok bi bil srečen in ve-vas, ki se je odela v zelenje in sel, če bi mu njegova mama da-praznovala. Domača cerkvicama polovico te juhe." "Jaz tudi, mama," je odgovorila Micika. * * * Žena, ki je v listu čitala o zvezdah, se obrne k možu in pravi: "Veš kaj, ne zdi se mi tako čudno, da so zvezde odkrili, ampak nikakor ne morem razume-Mater svoje izvoljenke ustrelil, j ti, kako so zvedeli, kako jim je V zapore mariborskega mie krožnera sodišča sv. Tomaža ni mogla zajeti vseh ohcetarjev, gostov in radovednežev. Po cerkvenem obredu je zavalovilo po vsej vasi živahno življenje: \c;a vas je bila v svatbi. iz stare domovine V pondeljek, 2. nov. se je i pričel v Gorici starodavni trg sv. Andreja, -ki traja navadno 8 dni. Na prostoru za sadnim toriju in v prizidku S. N. Doma. 1 trgoni) na Telovadnem trgu in V prvi dvorani bode igrala pri- na trgu sv_ Antona v bližini pljubljena Krištof ova godba, a j stolnice so čez noč zrasli števil-v drugi vsem znani Grmovi n.i kioski, stojnice, vrtiljaki, ču-bratje. Izbirali si boste lahko dežne železnice, zverinjaki, av-po svoji mili volji. Postregle todromi itd. in sedaj se razlaga bomo tudi z dobro večerjo in j njih hreščeča pesem preko me-raznimi prigrizki in s fino kap- j sta, okrog njih pa že od nede-Ijico. Vstopnina je samo 30 lje valovijo ljudske množice. Na Afriki bi bil posestni novega m Vogri siocm. , ki je Vogrin čete le k .na, ce č: Mussonnijeve v Afriki toliko napredova->t napredujejo v brzojav- eentov. Članice, udeležite se zabave, saj vstopnico ste it al* obvezane pbčati. Oni v defekt .o, ki so ser vira le pri •>>■■.. ni banketu .. i.1 . ivati vstop-„.-v/. v-j __j-užite »e jih! Začnimo novo leto tako, da bomo zadovoljni sami s seboj! Vabi vas Odbor Iz julijske krajine V izgnanstvo. Znana slovenska goriška ve-letrgovca Albert Delpin in njegov sin Josip, ki sta bila 23. nov. aretirana, sta stala 29. nov. pred tako imenovano pokrajinsko konfinacijsko komisijo. Obsojena sta bila vsak na pet let izgnanstva (konfina). Kam bosta odpeljana, ne vemo, najbrž na otoke. Tudi vzroki težke odredbe niso znani. Po mestu šume različnejše govorice, ki pa niso točne. Gotovo je, da sta konkurenca in ovaduštvo dosegla zaželjeni uspeh. Urad za nadzorovanje cen so sedaj ustanovili tudi na Reki. Vodi ga pokrajinski faši-stovski tajnik De Meichsner. Prodaja mesa v Gorici. Travniku in na Ribjem trgu so se nastanili vsakovrstni potujoči "botegarji" in prodajslci, ki večinoma kričavo ponujajo svojo robo. Nekateri pridejo po o-pravkih, drugi iz navade, tretji iz radovednosti. Gostilne so polne, smeha in šuma je dosti je pač trg sv. Andreja, katere ga se ne sme zamuditi. S sedmimi vozovi so pobirali po vsem goriškem mestu železne, medene, bakrene in druge slične ostanke in starine kot prispevek za vojne potrebe. Grgar (žaloigra) Tukajšnji občan Anton Kumar, star 55 let, je imel 14-let-nega sina Petra. Pred nedolgim je šel deček s svojimi sovrstniki pobirat staro vojno železje na pobočje Sv. gore. Nesreča je hotela, da je naletel na še ne-razstreljen izstrelek, s katerim je tako nerodno ravnal, da se je razpočil in ga ubil. Mislite si žalost ubogega očeta. Toda njegovega trpljenja še ni bilo konec. Ovadli so ga in tirali pred sodnijo, češ, da je on poslal dečka pobirat vojne ostanke. Mož je pa odločno ugovarjal in trdil, da so dečki izvršili nevarni pohod na lastno pest. Sodniki so mu verjeli in ga o-prostili. Mogoče se jim je tudi smilil, saj ga je otrokova smrt močno skrušila. letnega Ferdina: grešil veiut imel razmerje s posestnikovo kah iz Rima. hčerko Marijo Geratič. Njena mati pa Vogrina ni trpela. Večkrat je karala hčer zaradi znanja z Vogrinom in tudi proti Vogrinu samemu je že nastopila z vso ostrostjo. V nedeljo je "Prvi vtis, ki ga človek dobi, šel Vogrin mimo Geratxceve hi- ko pride v Moskvo, je, da denar še ter se srečal z Marijo, ki je nič ne pomeni;" pravi pisatelj bila pred vrati. Ko sta bila y'Erail Ludwig. Res grozna de-pogovoru, je prišla iz hiše ma-| žela! ti, ki je zopet navalila na ne- Zakoni so kot pajčevina: v njih- se ujamejo le majhne mu-e, nikoli pa ose in sršeni. Kongres proti vojsu in fašizmu nocoj otvni-'w v Cleveland« (V-iti je iz 1. str.) edino stremi za tem, da se ohrani rane; kc ideale!" ljubega prihajača. Nastal je prepir, v katerem je Vogrin naenkrat potegnil samokres ter u-strelil. Zadel je nesrečno ženo v prsi ter jo na mestu usmrtil. Po zločinu je pobegnil ter spo- . , toma pripovedoval znancem, da Lawrencc A" Zltt' Plovni žaga je mati od Marije napadla s sto^nik okrožnega sveta bar- sekiro ter da je streljal v silo-jvarsldh uni^ izJavil sinoc1' foranu da je njegova organizacija odo- ; brila kongres in da bo zastopana; Oktobra nad 500,000 kg sadja na njem z delegati. "Mi nismo uvoženega. j komunisti," je izjavil Zitt, "am- Po končnih podatkih mest-' P^ obsojamo vse tendence nega dohodarstvenega urada je napram vojni in fašizmu. Kar se bilo oktobra uvoženo 536,146 nas tiče> ne bo imelo Greenovo kg svežega sadja, v prvi vrsti l)ismo nanas nobenega učinka." jabolk, za tem mnogo grozdja,! Barnett R. Brickner, rabinec manj hrušk. Lani oktobra 635, 'Euclid Avenue Templa, ki govo-139 kg. Ce računamo povpreč-'na nocojšnjem shodu, je izja-no ceno sadja po 3 Din kg, je vil: "Mene popolnoma nič ne Ljubljana v oktobru izdala za briga, kdo stoji za gibanjem, sadje 1,608,438 Din. Za mazaštvo—1 leto strogega zapora. Grozno; smrtna nesreča. V zadnjih tednih, ko so začele groziti sankcije, se je v vsej državi in seveda tudi v Gorici omejita prodaja mesa (govedine). V torkih so bile j Pred kratkim je vozil tržaški mesnice zapite, , v sredah so pa tramvaj skozi Šentjakobski pre-smele preo. x^ati s&nrio dv/jaei-:\o> knrcUiio m domačo zajce. Sedaj je odredila preiektura, da se sme tudi v sredah prosto prodajati govedina, in svinjina. Goriški prefekt o sankcijah. Pred dnevi je imela bivša Trgovska in obrtna zbornica, zdaj Sosvet za korporativno gospodarstvo, redni občni zbor. O gospodarskem položaju goriške dežele je poročal prefekt, ki je obenem tudi predsednik "Sosveta." Glede posledic sankcij "se je izrazil takole: "Pričakovati moramo, da bo uvoz kmetijskih pridelkov iz držav, ki so sklenile sankcije, neizprosno zaprt. dor. \ str j. 3 s tramvajem je m-tel aSdean wo'uar- Just 'xurso. Nekaj pred izhodom iz predora na trg Vieo je kolesar pretekel tramvaj za par metrov. Najbr-že radi slabega cestnega tlaka, ki je močno razrvan, se mu je spodrsnilo in je zavozil na tračnice. Sprevodnik je sicer skušal ustaviti svoj voz z vsemi zavorami, radi prekratke razdalje je pa težki motor vendar zadel v nesrečnega kolesarja, ga prevrnil in zmečkal, da je bil na mestu mrtev. 150 delavcev v Vzhodno Afriko. Zopet se je odpeljalo iz Gorice proti Genovi 150 delavcev, čigar cilj je uničenje vojne in fašizma. Vsi ljubitelji miru in demokracije bi morali biti zraven, pa naj inspiracija prihaja od Mali kazenski senat je po kjerkoli." daljši, tajni obravnavi obsodili Prijavljenih je skupno nad samskega bolničarja, 31-letnega 4000 delegatov iz vseh delov de-Ivana Jurjavčiča na 1 leto stro- žele. Zborovanje se bo nadalje-gega zapora zaradi zločina od- valo jutri ter zaključilo v sobo-prave plodu in mazaštva. Jur- (to. Javnost bo imela vstop na javčič je lani odprl tajen atelje, vse seje zborovanja. za zdravljenje raznih bolezni. |-■-- izvrševal je tudi operacije pri listom pošiljajo v domače obči-ženskah, ki so zanosile. Dobi- ne. Več let nazaj se še ni pripe-val je primerne nagrade. V a- til primer, da bi policija v e-fero je zapletenih še 6 oseb, ki nem samem tednu aretirala to-so bile deloma oproščene, 2 'oko beračev, ženski pa obsojeni na 2 meseca pogojno za 2 leti, ker sta dali odpraviti plod. Mladi padar je t V Zgornjem Razborju se je zdravil nair^Iič-TČo bu ... i. 'V.wti'.?. v gostilni Jug usodna Po nesreči obstreljena. Ko je peljal 24-letni mizarski pomočnik Vinko Toni, stanujoč v Orlovi ulici, blago s trieikljem na kolodvor, ga je naenkrat napadel neki moški ter vsega oklal. Toni ima več ran po rokah in životu. Bil je prepeljan v bolnišnico. Napadalec je znan. Množica baru jcv. Ljubljanska policija ima og-i oiiiiio ^Cac« v ^i-jLi nao. 50 beračev, ki so jih stražniki prijeli po cestah in hišah. Skoraj vsi berači so doma z dežele ter jih sedaj s prisilnim potnim a- jpojatex oi- E.Bir Krivec je razkazoval gostilničarju svoj samokres, pri čemer se je pa orožje sprožilo. Krogla je zadela najemnico A-m ali jo Potočnik v desno roko ter ji prebila prsi, da je izstopila na levi strani telesa. Nevarno ranjena se je Potočnikova zgrudila na tla. Prepeljali so jo v bolnišnico, krivca pa so o-rožniki prijavili sodišču. Dekletce se je opeklo z mlekom V Tlpsekujje enoletna Anica Jerenko polila po sebi posodo z vrelim mlekom. Dekletce je zadobilo strahovite opeklin« po vsem telescu ter so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. 3. januarja, 1936. ENAKOPRAVNOST r STRAN 3« Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA 1908 INKORPORIRANA 1909 GLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBORt Vatro J. Grlll, predsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland, O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. Rudolph Llsch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Frank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR: Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo, Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. GLAVNI ZDRAVNIK: . Dr. P. j. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. „_>TA„ URADNO GLASILO: ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. „ Ysa pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-«enar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-tft ypr,avnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-SL sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl- «jce se uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost o« naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. TIGER Zelena, smrdeča barjanska voda na Sumatri, koder smo morali broditi za sledovi tigra, nam je časih segala do prsi. Če Di as r) Zdelo se je, da nas tiger voha, zakaj bujno pisana, krasna žival se je obrnila v nasprotno smer in je pogledovala za neko na bili oprijemali korenin i opico, ki je bliskoma izginila v ctreveac, da smo se spet povlekli ven' pn čerfler smo drug druge-l'Gmagali, pa bi se bili brez dvoma pogreznili v brezdanje globine. Slednjič, ko smo se že debelo uro mučili po tej pokrajini, smo stopili na trdna tla, kjer smo po deset metrov vsak sebi, nadaljevali svojo pot. Dospeli smo do skupine Javancev, ki so čakali na nas, in vodja skupine nas je odvedel do zapuščenega tigrovega brloga, 3er smo še videli goveje kosti, ostanke njegove kraljevske pojedine Vsi «mo videli, aa je tiger zart .5 šele nedavno zapustil »w>je bivališče, kakor so nam 111. d°Pt>ldne javili domačini, ^ogoče je zdaj kje prav v bližini počival in v miru prebav-:J;iL Morali smo napeto paziti m se le v skupinah previdno po- krošnjah dreves. Nato je tiger brezskrbno legel, položil orjaško glavo na šape in je strigel z ušesi. Mahoma se je pa dvignil, se zdrznil se okrenil k meni, vzdignil glavo, vohal krog sebe, začel pihati *in strahovito renčaje grgrati. Ležal sem plosko na tleh, puška je bila pripravljena, za menoj so bili vojaki. Mirne duše sem pomeril prav v orjaško glavo živali. Nismo se zgenili in se tudi nismo upali bližati se. Tedaj je okrenil glavo, sebe in nato so začeli z njimi udrihati po truplu premaganca. — Zaman smo jih odvračali, zaman vpili nanje. Ko obsedeni so besneli po tigru, pomaka-li prste v njegovo še toplo, tekočo kri, ki so se z njo namazali po prsih in se zaeno strašno zaklinjali. A iznenada, v poslednjem smrtnem vztrepetu, se je dvignila široka velika taca, z ostrimi kremplji in se zasadila v roko nekega podivjanca. Kar v progah se je odčesnilo meso z roke in zgrudil se je na tla poleg tigra. Od groze so zatulili ostali in. se razkropili na vse strani. Naglo smo obvezali razcefra-no roko domačinu, ki se je ko omamljen opotekaje dvignil s tal in kri mu je kar lila iz ran, da smo jo komaj ustavili. Preiskali smo tigra, ali je še kaka iskrica življenja v njem. A zdaj je bil resnično pokončan. Polagoma so se približali domačini, napravili iz vej no-silnico in zmagoslavno smo se vračali s kraljem džungle v svoj-ji sredi. Sijajen uspeh malih harmonikarj ev v Pragi Praga, 5. dec. — Od vseh svojih uspehov nastopov, koncertov, ki jih ima zapisane klub "Harmonija," je bil današnji največji in najznamenitejši. Za veliko, visoko glasbeno-kultur-no Prago je bil nastop naših malih senzacija, originalna ideja, ki se ni porodila v muzikal-ni Pragi, marveč v našem Mariboru. To, kar je dosegla mariborska deca v češkoslovaški prestolnici, ni doživelo še najbrž nobeno drugo jugoslovansko potovanje. Pred to origi- ki ima preko 4000 sedežev in stojišč, je bila razprodana in je vzkipela v silnem navdušenju češkoslovaške mladeži. Češke sestrice so jugoslov. bratcem darovale cvetje s slovensko tro-bojnico in tudi veliko Miklavževo šibo. Naši so se jim zahvalili z deklamacijami. Naša narodna pesem je osvojila najmlajša srca. Višek prireditve pa je bil večerni slavnostni nastop. In zopet je bila ta največja praška dvorana razprodana. Same praške odličnosti. Veselje pa je prikipelo do vrhunca, ko so vstopili v prezi-dentsko ložo protektor koncerta, češkoslov. zunanji minister dr. Beneš, naš minister-posla-nik Protič Vasilij in še en češkoslov. minister. Pričakovanje je bilo napeto. Med to odlično publiko je sedelo mnogo novinarjev in kritikov. Harmonikarji vstopijo junaško, lica žare, slovenski nageljni gore. Najprej se poklonijo prezidentu Massaryku in našemu mlademu kralju s češkoslov. in jugoslov. himno. Sledi program. Že prve pesmi pridobe vso publiko. Po prvem odmoru vstopita v ospredje Joži Regrad in Miloš Zorzut in zanosno s prigodnimi, resno-šaljivimi verzi pozdravita ministra Beneša, praškega prima-torja dr. Baxa, našega poslanika, in velikega našega prijatelja dr. Zenkla ter vse Pražane. Sledi drugi veseli del — zabavni del programa. In zopet sta tu naš Marko Lindtnerjev in Ceričev, ki odigrata solo-koma-de. In na vrh so dali' še Kmečko svatbo iz Slovenije. Vsi ministri so vztrajali do konca. Gospa Zora dr. Ravnikova, predsednica kluba, ki je imela uvodno besedo, in zborovodja prof. V. Schweiger, Ki je tako s srečno roko naštudiral izbran pro- , , f.lC, nalnostjo, pristnostjo, pnsrč dolgo sem se bil obotavljal. Mehko je polagal noge na tla, mišice so mu drgetale, z repom je bičal veje in listje. Oddaljeval se je bolj in bolj, preklinjal sem in se sam nase jezil, od jeze sem si grizel ustnice in škr-tal z zobmi. Tedaj pa — vrnil miicati naprej. Puške smo dr- se je, renčaje se je plazil, glavo 7o h i. . i zali tako, da so bile ko j pripravljene za strel in plazili smo je dvignil, vohal in jo ubral na> ravnost k meni. Spet sem imel J*,.? h°dili' k°t>alili preko de- glavo za cilj — strel je počil! T* drvevesnih korenin, lezli skozi gcšco ovijalk, debelih ko sW f 21 banan°vo grmičje. esa nnje m P^ko gnijočega esa. Ozračje je bilo vlažno -vroče, spremljalo nas je nešteto rojev mrčesa in velikanskih menijev, ki so nam silili v obraz " močno smo se morali boriti, °a smo se ubranili nagnusnih moskitov. Slednjič sino dospeli na maj-mio jaso, ki je bila tako prikupna in smo sklenili, da si oddahnemo, odpočijemo in naberemo novih moči za bodoči boj s kraljem džungle. Moj tovariš je bil tako silno izmučen od naporne hoje, da se je do smrti u- Visoko se je povzpela orjaška mačka, strahovito je pihala, zarjovela, zarenčala in kri se ji je ulila iz žrela. Tedaj je počil moj drugi strel. Tiger se je prekobalil, se zatrkljal po tleh, se grozno tuleč dvignil, tace ga niso več držale in spet je s prestreljeno glavo telebnil na tla. Šape so mu grabile krog sebe, hotele so se oprijeti tal, drgetaje so se premikale, da bi odhitele, glava se je vlekla po tleh. Spet in spet se je hotel dvigniti, skušal je tok krvi zalučati od sebe, tožeče, pretresljivo ječanje je spremljalo pridušeno grgranje. Skočil sem pokonci in stekel trujen vrgel na tla in je vzklik- k njemu. Stresel se je, krvav nil '• "Pa če me zverina tudi kar j dež me je poškropil. Vzdignil na mestu napade, pa se ne bom j je šapo, mogočni, ostri kremp-manil in naj me kar na mestu ■ 1 ji so se krčili in iztezali in spet P°žre!" je strahotno, grgrajoče, umira- nostjo neugnanih otrok klone tudi vsako drugo umetniško glasbeno proizvajanje. Po dobrem odpočitku se je deca spet vrgla v vrtinec šum-nega vrvenja najživahnejšega mesta in velikomestni val jo je zanesel med valujočo množico na praške ulice. Odborniki če-škoslov.-jugoslov. lige, predvsem urednik g. Strakaty in od mestne občine g. Kitmanek, so nas vodili skoz vse ulice in mimo vseh najvažnejših znameni-stosti. Obed nam je danes ser-virala Kuharska šola Strokovne šole za ženske poklice. Gostoljubnost levo in desno. Ob 15 so mali h. rmonikarji imeli prvi oficielni , stop v o-gromni dvorani LuJ»na pred praškim dijaštvom. Dvorana, gram, sta bila deležna največjega priznanja. V loži je minister dr. Beneš sprejel deputaci-jo malih umetnikov, ki jo je vodil naš konzul dr. Rybar. Ravno dr. Rybaru se imamo mnogo zahvaliti, da smo imeli pristop do najvišjih mest. Med odmorom je prišel za o-der znameniti Tino Patiera, o-perni pevec in filmski igralec, ki je s solznimi očmi čestital takemu uspehu. Napolniti največjo praško dvorano, je rekord v Srednji Evropi. Zelo ljubeznivo so nas sprejeli v Društvo mladih krščanskih žen, ki so servirale večerjo- Danes nam je dalo obed "Češko srce." Popoldne ob 5 je bil slavnostni sprejem pri poslaništvu kraljevine Jugoslavi- je. Na recepcijo so bili povabljeni mnogi novinarji. G. poslanik je ves vzradoščen pozdravil male Jugoslovane in jih sijajno pogostil. Harmonikarji pa so peli in godli. Danes popoldne je sprejel deputacijo v mestni posvetovalnici praški primator dr. Baxa. Nocoj je odpočitek. Jutri zapustimo Prago in odpotujemo v Brno, nato v Bratislavo. Kralj - izumitelj Švedski kralj Gustav se zanima za vse, kar je v zvezi s tehniko. V svojih prostih urah se bavi zlasti rad z radiom. Kakor nešteti drugi radijski poslušalci je moral ugotoviti tudi on, da je sprejem posebno inostranih postaj pogostoma nečist. Tehnika je odkrila sicer marsikakšno pripravo, ki naj bi napravila ta sprejem boljši, toda od ideala smo še vedno zelo oddaljeni. Približali pa smo se mu gotovo z novim izumom, ki ga je napravil švedski vladar. Pred kratkim ga je demonstriral skupini strokovnja^ kov v svojem gradu in so se lahko prepričali, da je sprejem s pomočjo te priprave v resnici čist. V bližnjem času pride ta izum tudi v javnost. IVERI Kdor se odpoveduje vračanju ljubezni, se odpoveduje ljubezni sami. Kadar izgine med dvema človekoma vsaka razdalja, se odpre med njima prepad. SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM Enakopravnosti - ■ Domači ura ali oglasnik: Spodaj najdete seznam raznovrstnih domačih trgovskih podjetij m obrtnikov Nase citatelje, gospodinje m gospodarje, opozarjamo, da čitajo te oglase ter da se pr» nabavljanju potrebščin m drugih trgovskih poslih ozirajo nI te trgovine in podjetja. Trgovce in obrtnike, k še niso zastopam v "Domačem malem oglasniku pa vabimo, da se priglasijo. "Domači mali oglasnik' bo priobcen enkrat na teden. »mmmmmtm:muumuffl»w«mmn BEER GARDENS KLEPARSTVO jmmmratwttmmmmwwawttwa mmmmmnrnxmummtmawm FRANK KURE twmmmtmmmm»$»tt»n$mm«$K«$: j »nnnmnntmmtijjuuimnmnuntmut FR.MIHČ1C 7202 ST. CLAIR AVENUE Gostilna 6% pivo, vino in dober prigrizek. Se priporočamo za- obisk Popravljam strehe, žlebove, forneze, itd. 1118 EAST 77th ST.—ENdicott 0439 I OBUVALO |si»um»mtmmmmmmmmi:mt«$$«: LOUIS MAJER 7508 ST. CLAIR AVE. Obuvalo za vso družino Tudi drugi smo bili ob vse moči, zleknili smo se v travo in ®rrio za hip zaprli oči. — Vojaki rr doma&ni so tudi polegli krog „/J' a venomer opazovali go-scavfe di JMens ij « „ ,orna me je nekdo zbu-bur- Gosi)od>" je zašepetal raz-, rjen glas. Prestrašen sem sta? kViŠku" Neki VOjak Pred menoj in mi napol joče zatulil. Tedaj sem s strelom končal trpljenje drhtečemu tigru. Tedaj se je iztegnil, orjaško truplo pa je še drgetalo. Že s prvim strelom sem bil zbudil svoje ljudi, zdaj so prihiteli, vsi zaspani, začudeni in obžalovali so, da so prišli šele k zadnjemu dejanju žaloigre. Začel sem drgetati, šklepetajo so mi udarjali zobje drug ob Sews || Forward OR Backward / sklonjen pokazal"v gosto grmič-1 drugega, prestano razburjenje je. kjer sem za hip zagledal ru-|in izmučenje se je maščevalo in meno-rjave barve! Od ondod j groznica me je spreletavala. Ko CVETLIČARNE Imamo cvetlice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu. Frank Jelerčic 15302 Waterloo Koad KEnmore 0195 POZOR! A ko potrebujete popravila pri vaših žlebovih, strehah in forne-zih, pokličite nas, ker vam damo prvovrstno blago, točno postrežbo in zmerne cene. Se toplo priporočamo. JERRY GLAVAČ 1052 ADDISON RD. HEnderson 5779 ^.Prihajalo pihanje in ren Je in pokanje brstja in šu-listja. Hrti; Aiger!" me je mrzi0 spre-,.,' Drugih Evropcev nisem ;mel buditi, ker bi opozoril ti- omamljen sem zrl na kraljevsko žival, ki je ležala pred menoj. Vsi so mi molče čestitali, stisnivši mi roko. Toda domačini! Ko so zagle- _______ __ dali svojega najhujšega, najsr- f1} Ua nas, zato sem' namignil Jditejšega sovražnika na tleh; ko °jajkom in domačinom in vsi j so spoznali, da ni več živ, tedaj s*no se previdno plazili proti ti- so planili vsi hkrati, brez reda, gru- 'vpijoči, mahaje s palicami krog Makes the nama perfect Singer etiteh in either dlrec-S tlon. Li 11 lev lever changesj direction in-stantly, and regulates exact number of stitches per inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low In prlcc. Easy terms. © . ..... Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 KROJAČI JOHN SUSTER 1148 EAST 66th STREET i Krojačnica .in čistilnica moških in Ženskih oblek. Se priporočam. FRANK BUTALA 6410 ST. CLAIR AVE. Fino obuvalo poceni '"CALLOUSES Guaranteed to peel callouses off entirely Ask for Jiffyl I RESTAVRACIJE ttmmmuinimmmmimmmmmHUHi PAULICH'S RESTAURANT 5238 ST. CLAIR AVE. Vsakovrstna domača jedila in najboljše pivo SLAŠČIČARNE Peter Mukavetz 1231 EAST Cist STREET Slaščičarna in fino pivo Za prvovrstno postrežbo, najboljše mleko in druge potrebščine, pokličite RACE DAIRY 1028 E. 61st ST.—HEnderson 1786 EDNA DAIRY 6302 Edna Ave.—HEnderson 7963 Anton Znidaršič, lastnik Pijte naše mleko, ker je čisto in zdravo smutttittttmmttmtttmmtttmmmtmt PEKARIJE Charles Zupančič Moderna pekarija 6413 ST. CLAIR AVE., v SND Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 Chas. Roge! Krojačnica in čistilnica oblek Obleko po meri narejene ne stanejo več. 6526 ST. CLAIR AVENUE NICK SPEUC Slovenska moderna mlekarna 1007 EAST 66th I'LACE HEnderson 2116 Vedno prvovrstno mleko in smetana t$mn«$m$mmmmmmwm$tmmtm« RAZNO PO WINERIES ANTON KOROŠEC 1063 ADDISON ROAD ENdicott 3571 Nabavite si fino vino na drobno ali debelo, pri nas. LYON DAIRY 1166 E. 60tli ST.—HEnderson 583,'i Joseph Glavau, lastnik Pri nas dobite vedno čisto in aUravo inleko najnižjih cenah dobite pohištvo, peči, pralne stroje, radio aparate, električne ledenice, svetilke, preproge in sploh vse za dom, pri LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom 6303 Glass Ave. HEnderson 297S (iASOLIN MIKE POKLAR E. J/3 St. in St. Clair Ave. Pennzoi! Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. Oglašajte v — "Enakopravnosti IN SLOV. NATL HOME AUDITORIUM AND ANNEX KRIŠTOF BROS. ORCHESTRA — GERM BROS. MUSIC ADMISSION 30c ENAKOPRAVNOST I VELIKI TRGOVECI POVEST Spisal ENGELBERT GANGL |f 1B J prej zastava Slave!", moški so j Metlika zavonjala v jednr-m sa-lčc; "Težava je z vami, oče, teža-vihteli klobuke in brez prestan- s mem, velikem cvetu ... va!" ka vpili: "Živio, Hrvatje, živio; Stari Zalokar je slonel z Nano Stari odvrne: "Tisto pa je, pa Slovenci!" na oknu in začudeno gledal na i ne bo več dolgo!" In tresti začne Tako je šlo do "Čitalnice" . . .jtrg. s sivo glavo in ponavlja: "Pa ne Tamkaj pa stopi na, priprav- "Saj je" danes navadna ne-1 bo več dolgo . . . Kadar me zač-ljeni oder predsednik Navratil ■ delja, pa je toliko strašno lju- ne mešati vino, takrat zapiči pr-in izpregovori: jdij," reče Nani. vo motiko v zemljo, da mi izko- "Častita gospoda! Ljubi go-! "Ali vam nisem že povedala, splješ grob . . . Včasi sem ga iz-stje! Došli smo do hiše, kjer bo j kaj je danes, in kaj še le bo po-j pil več nego bi ga mogel nesti na sedaj naš dom, dom nas Slo-, poldne, oče?" pravi hči. "Veseli-1 hrbtu, a danes mi precej zleze v vencev, a dom, vedno odprt tudi, ca je danes, velika in imenitna, lase ... Pa ne bo več dolgo . . " vam, bratje Hrvati! Tu se bomo|saj zato pa je prišel naš Janez." "Pa bi manj pili, oče!" Pa tudi tam je bilo že vse polno ljudstva, da so imeli redarji dovolj posla, predno so napravili gospodi prostor. Ljudje so se stiskali ob kraju ceste, nekateri moški so celo splezali na strehe ali na bližnja drevesa. Stuparjev Janko je bil ves moker od potu, ki mu je kar curljal izpod težke čelade. Svojemu sosedu se je bridko potožil: — "Jaz ne morem delati tako velikih korakov, in ta lonec mi bo zmečkal črepinjo. Nikdar ne bom več oblekel teh cunj. V navadni obleki je pač vse boljše. Tam vsaj lahko pušim, a tu še pušiti ne smem!" Janez pristopi k njemu, rekoč: "Kako se počutiš, Janko?" "Kakor miš v pasti," mu odgovori nezadovoljni gasilec. "E, le potrpi, saj boš kmalu rešen," ga tolaži prijatelj. Ljudje so se spenjali na prste in pogledovali po cesti, ali še ne prihajajo Hrvatje. "Bog ve, ali pridejo peš?" so vpraševali nekateri. "Najbrž se pripeljejo," so odgovarjali drugi, "sicer bi bili preveč trudni." "Samo da bi prišli kmalu," so vzdihovali tretji — tisti, ki so stali v največji gneči. Bilo jim je1 že nestrpno to čakanje, zakaj zdaj pa zdaj je stopil sosed sosedu na nogo, ga dregnil s komolcem in potiskal v ozadje, da' ljam, da si bomo vedno šteli v izredno čast, da ste prišli k nam in ste nas počastili. Kličem vam: Dobro došli na slovenskih tleh! Živio, slava!" Gospod župan je že prej poučil ljudi, naj takrat, ko začujejo njega, da bo zaklical živio in slava, vsi mogočno in navdušeno ponove ta dva pozdrava. In v resnici je ljudstvo na vso moč zavpilo, ko je končal župan in podal roko tistemu, ki je ko rakal "Sokolom" na čelu. Brž so uganili ljudje: "Ta-le bo pa prvi med njimi!" In ta, "prvi med njimi", se globoko pokloni in odvrne na županov pozdrav: "Visokorodni gospod župan Slavna gospoda! Mili bratje! Ko smo začuli glas, kaj namerjate danes v Metliki, in ko smo do-znali, da si želite ob tej veličast ni slavnosti tudi nas v svoji sredi, smo se z nepopisno radost jo odpravili na pot. Ves čas so nam srca trepetala od veselja, saj nas je navdajala zavest, da gre mo med svojce, bratje med brate! V imenu svojih tovarišev, ki so prišli z menoj, pa v imenu vsega hrvatskega naroda, ki je v duhu tu pri nas in vas, vas iskreno zahvaljam za bratovski sprejem, kličoč vam iz globoči-ne srca: Živio, slava!" Mogočno so zaorili tudi sedaj navdušeni klici, na mestnem bre- b> se sam priril naprej. Bolj in g« so znova zagrmeli streli, a bolj je rastlo šepetanje in za-1 godba je zaigrala "Lepo našo do-bavljenje, da je moral večkrat Imovino", ki bi se bila skoro po-smn župan povzdigniti glas, res-1 topila v neprestanem klicanju no svareč občinstvo, naj se ve- eromovitih "živio" in "slava" de mirno in dostojno. j ter v glasnem, deloma nesoglas- Iz dalje se je začelo ropotanje nem petju, ki ga je vzbujalo na-voz, in na mestnem grebu so po-1 vdušenje in ljubezen . . . čili trije streli. j Vsled godbe, klicanja, petja i in streljanja ni bilo nikakor mo-kaj ' So že tu, so že tu!" je zašu-,„oče čuti> vsa hčerka, ki ni mogla čakati, množica se je zazibala ko klasje melo med ljudstvom, in ob viharju. "Pozor!" je klical poveljnik Trček. In gasilci so se vzravnali, da so stali ravno kot sveče. Gospod župan je mahal z rokami, češ, umirite se, ljudje božji! Nekaj kot plemenita resnost je šinilo v gospodo in kmetiško ljudstvo . . . Zalokarjev Janez je šel prihajajočim, ki so brž poskakali z vozov, naproti ter se je uvrstil med "Sokole", ki jih je bilo videti lepo število. Njih trobentači so zatrobili, zastavonoša je ponosno dvignil zastavo, da se ji je pozlačena sulica zablesketala v solnčnih žarkih — in vsa lepa vrsta hrvatskih gostov se je pomikala v čvrstih korakih proti slavoloku. Ljudje so drgetali od navdušenja, vznesenosti in začudenja. Odpirali so oči in usta in molče pričakovali, kaj pride . . . Dospevši do slavoloka, se u-stavijo Hrvatje. Župan Hes stopi dva koraka naprej, potegne z desnico po bradi in si otere pot s čela ter začne govoriti glasno in razločno: "Slavna gospoda! Dragi bratje! V imenu starodavnega mesta Metlike, ki se je tolikokrat v starih časih borila s krvoločnimi Turki, in ki je že trikrat pogorela do tal, vas presrčno .pozdrav- govori sodnikova da bi se polegel splošni nemir, boječ se nemara, da se ji ne zmedejo besede, in da ne zaide govor na izgrešeni tir. Samo to je bilo videti, kako je zastavonoša nagnil zastavo, in kako je gospica s tre sočimi rokami privezala pod sulico trak. Pa že to je bilo dovolj povoda, da so zopet in zopet zadoneli klici radosti in navdušenosti. In dolgi, pisani izprevod se je pomikal naprej proti mestu. — Godba je svirala koračnico "Na- naduševali za narodno stvar, si budili in krepili ljubezen do rodne zemlje in si čvrstili čut bratstva in sloge. Ko se danes odpirajo prvič vrata v to ognjišče, kjer naj do konca dnij plapola ogenj rodoljubja, nas navdaja tem večje veselje, ko stopajo prvi v to naše svetišče naši dragi bratje Hrvati! Nimamo bogastva in zlata, da bi vas obsipal z njim, a imamo srca, ki so vam v ljubezni vdana, ki vam kličejo: Dobro nam došli, mili bratje!" Tudi sedaj se je zahvalil eden izmed Hrvatov, rekoč: "Sladko nam je pri srcu, dragi bratje, ko vidimo toliko ljubezni, s katero nas sprejemate. Ti trenutki nam ostanejo v trajnem spominu, in vedno in povsod bomo znali ceniti vaše rodolju-bje, ki ga ne gojite samo do svoje slovenske domovine, temveč, ki z njim osrečujete tudi nas, svoje brate! Dokod ni že segel rlas o slovenskem rodoljubu, o slovenski gostoljubnosti ? Pri nas odmeva ta glas kot hvalna oesem, pojoča vam čast in slavo! Dovolj bomo imeli še danes orilike, bratje Slovenci, poudar-iati ljubezen in slogo, ki vlada in bo vladala med nami, zato mi dovolite sedaj, da vam še enkrat 'zrečem toplo zahvalo za prijazne besede in lepi sprejem, ki ste nam z njimi liki z rožami posipali pot v Metliko." Potem so odšli Hrvatje in Metličani v gornje prostore, kjer je bil za goste pripravljen ■jajutrk, s katerim so jim pc ' 2:1a metliška dekleta. A tu se niso smeli mudit ciolgo, zakaj k deseti maši drugič odzvonilo. Bilo se je, torej treba odpraviti na pot v cerkev. Izprevod se je začel pomikati po mestu. Na trgu je bilo zbranega na stotine ljudstva, ki je le z naporom napravljalo po sredi tesno ulico, da so mogli godci, "Sokoli", "Zoraši", gasilci in gospoda naprej. Po oknih se je tiščala glava glave — da, glavice lepih metliških deklet! Ljubko so se nasmihavale Hrvatom, ki so se ozirali po oknih in v pozdrav vihteli široke klobuke. In doli z oken se je usul dež svežih šopkov, ki so jih metala dekleta na ulico, gostom v pozdrav in veselje. Ti so jih prestrezali v klobuke in roke ter jih zatikali za trakove in pripenjali na prsi. Zdelo se je, kakor da je vsa "Pa kje je sedaj Janez?" vpraša oče. "Zjutraj vam je rekel, da mora iti tja z drugimi čakat Hrva- "O, saj bom — manj in manj in nazadnje nič več ..." Med tem je ljudstvo napolnilo cerkev, in trg se je deloma iz- t.ov," mu pripoveduje Nana. "Pa.! praznil. Na koru so zadonele saj ga boste videli, ko pridejo j orgle, naznanjajoč, da se je za-tod mimo." čelo sveto opravilo. "A tod bodo prišli?" Stari Zalokar se je odpravil z "No, da, ker gredo v cerkev." idorna. V cerkvi je bil že zjutraj "Hm, hm!" pri rani maši. Vstal je zgodaj, In mož je napel oči in gledal------ na trg. Godba je prihajala glasneja in glasneja, in že so se videle zastave, kako vihrajo po zraku. "Vidite, oče, zdaj-le gredo!" reče Nana. "Zdaj-le, zdaj-le, zdaj-le!" ponavlja stari in gleda v preri-vajočo se množico. "In muziko i-majo, muziko! In pili bodo danes, strela; ... Pa kje je Janez, ha, Janez?" POSEBNOSTI zakaj spati ni mogel. Ko so ga Metličanom. Vmes je brez odmo-položili sinoči v postelj, je spaljra igrala domača" godba, a z' nekaj ur, potlej se je pa prebu- mestnega breza so odmevali dil in komaj čakal, da se zdani, j streli. Ko je stopil pred hišo, je ne- i koliko časa pomišljal, kam se i. naj obrne. Potem je mahnil s j palico po zraku in krenil po trgu- "Bom že kam prišel. Žeja me ..." je dejal sam pri sebi. Po maši so se vrnili tujci in domačini v "Čitalnico". Nekateri so ostali tam, pogovarjajoč se z Metličani, drugi so odšli v družbi z Janezom in z nekaterimi drugimi gospodi, da. si ogledajo mesto. Ko je odzvonilo poldne, so sel zbrali Hrvatje in mnogi meščani na čitalniškem vrtu k skupnemu obedu. Kmalu se je razvila med številno družbo najboljša volja. Metličani so nazdravljali Hrvatom in Hrvatje gostoljubnim (Dalje prihodnjič) Dekle stanujoče blizu E. 185 St., dobi službo za lahka hišna dela. Zgla-siti se je v soboto med 3. in 5. uro popoldne na 18215 Roseclif-fe Rd., KEnmore 1277. ?roti bolečinam id boleznim mišic jp«htcvajte svetovno-znanl ANCHOR PAIN-EXPELLER za hitro, gotovo pomoč Našim obilnim odjemalcem se iskreno zahvaljujemo za veliko naklonjenost v preteklem letu in se še nadalje toplo priporočamo v Novem letu. Obljubljamo, da bomo tudi v bodoče najboljše postregli po najnižjih cenah. POSEBNOSTI od šoldra za juho __ Salo _____ Govedina Govedina Pork Chops Teletina za pečenje _ Zmleto meso, 2 funta Mleko, 3 kante ___ Solatno olje, galona Domače kislo zelje, 3 funti_________ _ 14c l7Vzc 10c 21c 20c _ 27c 20c $1.00 _ 10c LOUIS OSWALD 17205 GROVE WOOD AVE. Tekočina - tableti mazilo - nosne kapljice nstavi prehlade vročico prvi dan glavobol v 30 minutah Frank Klemenčič 1051 ADDISON RD. HEnderson 7757 Barvar in dekorator DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Ave. KEnmore 3934 R. "Tamkaj, oče, glejte ga!" In Janez je, korakajoč mimo hiše, visoko zavihtel klobuk, o-' četu in sestri v pozdrav. "E, da, moj Janez!" pravi stari. "Dva srebrna tolarja mi ie stisnil danes v pest moj Janez Pa bo danes zopet za pijačo in za tobak in za žveplenke!" "Danes pa vendar ne boste sami popivali, oče," reče hči; — "danes pojdete vendar z nami v mestni log!" "Pa danes ravno ne pojdem z vami, pa danes bom ravno sam," ji odgovori oče. "Ah, moj Bog!" vzdihne hči. "Vedno imate svojo glavo! Pa to V,,, T~-.„ • •• -a ho; ne! " > - i log, m ■■ali t jo, kp.hior bodo,drugi hoteli; jaz pojdem tja, kamor bom hotel sam." In Nana zopet vzdihne in re- TuhOardware- Grovewood Ave., cor. E. 173 St. Popolna zaloga hišnih potrebščin--Se priporoča. Sveže riževe in krvave klobase, 7 za Teletina za ajmoht, 2 funta _____________ 25c Telečja prsa za filo 14c Teletina za pečenje____16c Telečji Chops _________ 19c Telečji Steak ____________25c Pork Shoulder (Roast) 20c Govedina za juho 10c Govedina od šoldra 15c Suhe krače ___________ 18c Suha rebra_______:____19c KRIZMAlfS CASH MARKET Nasproti Slov. Nar. Doma 6422 St. Clair Avenue popolna zaloga trebušnih pasov, elastičnih nogavic in pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARVAR IN PAPIR AR Se priporočam Slovencem in Hrvatom "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK Bil je zelo suh in ni i mol nobenega apetita; nič reč nisem vedela kaj mi je etoriti." Matere pravijo, Trlnerjevo grenko ▼ino je ravno pravo zdravilo ca šaha podhranjene otroke. Njega vsebina eo najboljše snovi, ki Jih je idraystve-na veda iznajti mogla za odprav« zaprtnice, slabega apetita, glavobola, zgube epanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti ▼ zvezi x prebavnimi nerednosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Joseph Trlner Company, Chicago Oglašajte v — "Enakopravnosti" !fl <§> i m i I i Iz urada Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. DELNIČARSKA SEJA S. N. D. Tem potom se naznanja vsem delničarjem Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave., da se bo vršila redna letna delničarska seja S. N. D., drugi četrtek v mesecu januarju, to je 9. januarja, 1936, v avditoriju SND. Pri-četek ob 7:30 zvečer. Poživlja se vse delničarje SND, da se te letne seje udeležijo. DIREKTORIJ S. N. D. ! i © i DELNIŠKA SEJA NAZNANILO Vsem delničarjem Slov. Doma se naznanja, da se vrši letna seja v NEDELJO, 12. JANUARJA, 1936 V DOMOVIH PROSTORIH. Pričetek točno ob 1. uri popoldne. TAJNIK. V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI BLA-GOPOKOJNE ŽENE IN MATERE Amalije Sustarsich 3. januarja, 1935 — 3. januarja, 1936 Leto tužnega spomina ravnokar je šlo od nas; kar zakrila je gomila srčno mil je nam obraz. Več ni petja pesmic sladkih kot nekdaj, ko b'la pri nas Več nI cvetja rožic žlahtnih kar odšla si Ti od nas. Tužna žalost le obdaja; le bolest nam v srcih tli, 2ena ljuba, mati draga, kar ne vidijo Te oči. Misel ena le tolaži ena voljo lc krepi: "Večne tu, da ni ločitve— združ'mo enkrat spet se vsi." Soprog Frank in otroci. DELNIŠKA SEJA Letna delniška seja tiskovne družbe THE AMERICAN JUGOSLAV PIG. I PUB. CO. ENAKOPRAVNOST se vrsi v NEDELJO, 12. JANUARJA, 1936 v Slov. Del. Domu, 15335 Waterloo Road Pričetek ob 1:30 popoldne. Podano bo poročilo o stanju družbe, volilo se bo odbor za prihodnje leto in končno se bo razmotrivalo o poslovnem zboljšanju. Delničarji so vljudno vabljeni, da se polno-številno udeležijo te delniške seje in da so točni. Ludvik Medveshek, tajnik-blagajnik