NA VETER 

Foto: Marjana Majeric 
168 

Matej Majeric 


Izbirni predmet Jadranje na deski na Fakulteti za šport – tokrat že desetic 
Študenti Fakultete za šport so se v okviru starega univerzitetnega študijskega programa, ki se je izvajal do leta 2008/09, lahko z jadranjem na deski spoznali v okviru poletnih dejavnosti v naravi na otoku Veruda (t. i. Fratru). Dolgoletni nosilec tega programa je bil doc. dr. Boris Sila. Študenti so v okviru programa imeli 10 ur vsebin, ki so bile namenjene ucenju kajaka in jadranja na deski. V takratnem casu je bila oprema last Fakultete za šport. Oprema je bila starejša (klasicne dolge in ozke deske, starejša jadra brez monofilma), vendar primerna za ucenje. Glede na število študentov ni bilo na voljo dovolj kompletov jadralnih desk in jader, zato je bil pedagoški proces organiziran tako, da so se študenti ucili v parih. Prvi študent v paru se je ucil jadrati na deski, drugi pa ga je zaradi varnosti spremljal v kajaku. Po poteku polovice casa, namenjenega prakticni vadbi, pa sta vlogi zamenjala. Vadba je potekala v morski ožini med otokom Veruda in celino. Ožina je predstavljala morsko pot za colne in jadrnice, zato je bilo obicajno na vodi veliko prometa, kar je oteževalo ucenje. Veter je bil vecinoma šibak iz razlicnih smeri. Ucenje sicer ni bilo idealno, kar pa je pomembno, lahko so se naucili jadrati na deski vsi vpisani študenti. 

Slika 1. Ucenje jadranja na deski v paru v ožini med otokom Veruda in ce-lino. 
Slika 1 prikazuje ucenje jadranja na deski v paru v ožini med oto­kom Veruda in celino. Na sliki je vidna uporaba klasicnih ozkih in dolgih desk ter plasticnih kajakov. Vetrovni pogoji so bili pogosto slabi, saj obmocje otoka Verude ne spada med obmocja s stalnimi vetrovi. Ne glede na to pa je bil pedagoški proces izveden kakovo­stno in mnogim so te izkušnje ostale v nepozaben spomin. 
V letu 2011/12 so študenti tretjega letnika prve stopnje na Fakulteti za šport lahko med prostimi izbirnimi predmeti prvic izbrali tudi predmet Jadranje na deski. Zaradi želje nosilcev po organizaciji kakovostnega programa na tocki s stalnimi lokalnimi vetrovi smo ga organizirali v najbolj znanem zbirališcu jadralcev na deski na Jadranu – v Bolu na otoku Bracu. Pri izvedbi prvega tabora so nam pomagali Žiga Hrcek in Nina Tanhofer (http://www.windsurfer.si/) ter Tomaž Garbajs iz Šole jadranja na deski Big Blue (http://www. bigbluesport.com/). Tomaž Garbajs je bil eden od zacetnikov ja­dranja na deski v bivši Jugoslaviji. V tistem letu se je predmeta udeležilo 30 študentov, do leta 2018/19 pa vse skupaj 251. Od vseh udeležencev sta dva ustanovila svojo šolo jadranja na deski, trije pa delajo v športih, ki so povezani z jadranjem na deski. 
V študijskem letu 2018/19 bo organiziran že deseti – jubilejni ta­bor na Bolu na Bracu. Študenti se pri predmetu v šestdnevnem tecaju seznanijo z osnovami jadranja na deski in veslanja na deski stoje. Pri ucenju uporabljajo najsodobnejšo opremo. Dodatni pro­gram vkljucuje ucenje osnov morskega kajaka in deskanja na vodi z vlecenjem za colnom. Na željo študentov pa se lahko izvedejo številne dodatne aktivnosti od kolesarjenja po otoku do treking izleta na Vidovo goro, ki je s 779 metri najvišja gora na Jadranskem morju, odbojke na mivki in udeležbe na 10 km humanitarnem teku za otroke s posebnimi potrebami otoka Brac. 
Osnovni cilj izbirnega predmeta Jadranje na deski je študente usposobiti za vodenje osnovnih tecajev jadranja na deski in ve­slanja na deski stoje. Študenti osvojijo znanja, ki jim omogocajo samostojno nacrtovanje, izvedbo in analizo tecajev obeh športov. Del vsebin programa je izveden na Fakulteti za šport in na Ljublja­nici, del pa v obliki športnega tabora v Bolu na otoku Brac. Skladno z dogovorom z Jadralno zvezo Slovenije, si študenti lahko prido­bijo usposobljenost za strokovno delo v športu »Ucitelj jadranja na deski«. 
Tabela 1 Tabela 1 prikazuje prakticne in teoreticne vsebine, ki jih študenti Prakticne in teoreticne vsebine tabora na Bolu na Bracu spoznajo na sedemdnevnem taboru v Bolu na Bracu. Iz tabele je 
Dan Prakticne vsebine Teoreticne vsebine 
Nošenje opreme. Dvigovanje  
1  jadra. Položaji. Obrat proti vetru na mestu. Jadranje proti vetru (s prvo roko na jamboru, drugo na loku). Ohranjanje višine  Izhodišca: tocka, varnost, tehnika, sile, zakonitosti, ravnanje z opremo.  
glede na izhodišcno tocko.  
Obrat proti vetru z jadranjem.  
2  Jadranje proti vetru (z obema rokama na loku). Pridobivanje višine glede na izhodišcno  Metodika. Zacetna šola jadranja na deski.  
tocko. Križarjenje.  

Obrat z vetrom na mestu. Oprema. Izbira, priprava Jadranje z vetrom. Križarjenje. in nastavitev opreme. 
Vreme in vremenski po-
Obrat z vetrom z jadranjem. javi. Uporaba modelskih 
Jadranje z vetrom. Križarjenje. napovedi za napovedova­
nje vetra. 
Križarjenje proti vetru in vraca­

Tocke za jadranje na 
nje na izhodišcno tocko. Štart 

deski v Sloveniji in bližnji 
z obale in uporaba trapeza. 
okolici. 
Križarjenje. 
Križarjenje proti vetru in vraca­nje na izhodišcno tocko. Štart 
Zgodovina. 
z obale in uporaba trapeza. Križarjenje. 

Preverjanje znanja. Regata. Preverjanje znanja. Pripra-Križarjenje. va in nastavitev opreme. 
razvidno, da se študenti naucijo osnov jadranja na deski in vesla­nja na deski stoje. Pedagoški proces poteka v treh delih: dopol­danskem (od 9.00 do 13.00), popoldanskem (od 14.30 do 18.30) in vecernem (od 20.30 do 22.00). Dopoldanski in popoldanski del je namenjen prakticnim vsebinam in ucenju jadranja na deski na vodu. Izvede se tudi snemanje gibanja z video kamero. V ve-cernem delu se za spoznavanje s teoreticnimi vsebinami izvede predavanja in seminarje. Po tem delu sledi video analiza gibanja. Video analiza se je v preteklih letih izkazala kot dobro didakticno pomagalo za posredovanje povratne informacije o ucenju giba­nja ter za hitrejše napredovanje pri osvajanju gibalnega znanja. Iz Tabele 1 je razvidno, da se študenti v prakticnem delu seznanijo z nošenjem opreme; dvigovanjem jadra iz vode; položaji na deski (osnovnim, zacetnim, jadralnim), hitrim in pocasnim obratom proti vetru; jadranjem proti vetru; ohranjanjem in pridobivanjem višine pri jadranju na deski glede na izhodišcno tocko; hitrim in poca­snim obratom z vetrom; križarjenjem; štartom z obale in osnovami uporabe trapeza. V okviru teoreticnih vsebin pa se naucijo, kako izbrati primerno tocko za ucenje jadranja na deski ter varnostne vidike jadranja na deski; spoznajo tudi zgodovino in razvoj opreme za jadranje na deski; izbiro, pripravo in nastavitev opreme; osnove vremenoslovja; uporabo modelskih napovedi za napovedovanje vetra; ter znacilnosti tock za jadranje na deski v Sloveniji in bližnji okolici. 
Slika 2 prikazuje ucenje s simulatorjem gibanja na plaži šole za jadranje na deski Big Blue. Ne glede na vsakoletno veliko število udeleženih študentov je opreme dovolj za vse (Slika 3). Slika 4 je bila posneta prvi dan ucenja jadranja na deski, kjer se študenti uci­jo jadrati proti vetru. Za mnoge je to na zacetku izziv, zato morajo prvine veckrat ponoviti, da osvojijo ustrezno tehniko, ki jim omo­goca ohranjanje višine glede na izhodišcno tocko. V primeru izgu­bljanja manjše višine glede na izhodišcno tocko se študenti vracajo na tocko z veslanjem z rokami na deski leže (Slika 4). V primeru vecje izgubljene višine pa je poskrbljeno z vleko z motornim col­nom nazaj do izhodišcne tocke. Ucenje poteka v zalivu pred šolo jadranja. Bolj nadarjeni in uspešnejši študenti se naucijo uporabljati 


Slika 2. Ucenje s simulatorjem gibanja. Slika 3. Opreme je dovolj za vse. Slika 4. Prvi metri z jadralno desko. Slika 5. Uporaba trapeza. 


Slika 6. Video analiza. Slika 7. Teoreticne vsebine. 

Slika 8. Morski kajak in in veslanje na deski stoje. Slika 9. Trenutki za spomin. 
tudi manjše deske in trapez (Slika 5). V vecernem delu študenti do-že na Fakulteti za šport pred izvedbo tabora) (Slika 7). Študenti se bijo povratno informacijo o svojem (uspešnem) ucenju v dopol-naucijo tudi veslati na deski stoje in v morskem kajaku (Slika 8). danskem in popoldanskem delu z video analizo gibanja (Slika 6). V Nepozabni ujeti trenutki za vedno ostanejo v lepem in prijetnem vecernem casu se izvede tudi del teoreticnih vsebin (del se izvede spominu (Slika 9). 





Slike od 10 do 17 prikazujejo spominske fotografije generacij štu­dentov pri izbirnem predmetu Jadranje na deski od leta 2012 do 2018. 
Za dolgoletno dobro sodelovanje pri izvedbi predmeta Jadranje na deski na Fakulteti za šport se iskreno zahvaljujemo Tomažu in Šimetu Garbajsu (http://www.bigbluesport.com/) iz Šole jadranja na deski Big Blue iz Bola na Bracu. 
doc. dr. Matej Majeric Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si 


Janez Polajnar1, Jure Jerman1, Matej Majeric2 


Osnovne znacilnosti vetrov za jadralce in kajtarje v Sloveniji in bližnji okolici 
Izvlecek 
Namen prispevka je predstaviti naravne pojave, ki omogo-cajo razvoj ustrezne hitrosti vetra na obmocju Slovenije in njene bližnje okolice za jadranje in kajtanje. V prispevku smo opisali znacilnosti najbolj pogostih vetrov v Jadran­skem morju, ki so primerni za jadranje na deski in kajtanje, pa tudi za vse ostale športe, ki za svoj pogon izkorišcajo silo vetra. Pri tem smo opisali tudi osnovne zakonitosti za na­stanek vetrov. Prispevek je uporaben za vse, ki jih zanima nastanek in zakonitosti vetrov v Sloveniji in bližnji okolici. 
Kljucne besede: jadranje na deski, kajtanje, veter, meteorološki modeli. 
• Uvod 
V zadnjih letih zaradi nekaterih novosti pri razvoju opreme, ki omogocajo drsenje na deski po vodni gladini (»glisiranje«), že v šibkem vetru beležimo ponovni razvoj jadralnih športov. Sklepa-mo, da je to tudi posledica vse hitrejših prometnih povezav obal­nih obmocjih Jadranskega morja z razlicnimi kraji širom Slovenije. K ponovnemu množicnemu ukvarjanju pa prispevajo tudi vse bolj natancne vremenske in vetrovne napovedi, ki prikazujejo simu­lacijo vetrov in valov s pomocjo razlicnih racunalniških modelov. Zagotovo so prav zanesljive in natancne vetrovne napovedi tiste, ki privabijo predvsem na morje (obcasno pa tudi na jezera) vse vec navdušencev jadranja na deski in kajtanja. Z globalizacijo, napred­kom informacijsko komunikacijske tehnologije, razvojem spletnih orodjih in socialnih mrež so meteorološke napovedi v razlicnih pri­
1Agencija RS za okolje 2Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 

Basic characteristics of the wind for windsurfing and kitesurfing in Slovenia and surrounding area 
Abstract 
The purpose of this paper is to present natural phenomena that enable the development of the appropriate wind speed in the territory of Slovenia and its surrounding area, for the purpose of sport recreational activities on the water. In the article we describe the characteristics of the most frequent winds in the Adriatic Sea, which are suitable for windsurfing and kitesurfing, as well as for all other sports that are pow­ered by wind speed. We also described the basic principles for the formation of the winds. The contribution is useful for all those who are interested in the formation of the winds in Slovenia and its surrounding area. 
Key words: windsurfing, kitesurfing, wind, meteorological 
models. 
vlacnih produktih, ki graficno prikazujejo napovedi smeri, hitrosti in zanesljivosti vetra in valov z aktualnimi vremenskimi podatki v realnem casu postale dostopne vsakomur. Z njimi je možno naj­širšemu krogu uporabnikov na enostaven in predstavljiv nacin relativno zanesljivo prikazati napoved vetra za doloceno lokaci­jo za nekaj dni v naprej. Praksa kaže, da so tovrstni prognosticni produkti za uporabnike zelo zanimivi in pogosto uporabljeni. Pri napovedovanju vetra bi težko izbrali najbolj zanesljiv prognosticni produkt in ga oznacili za najbolj zanesljivega. Pogosto uporabniki uporabljajo za isto jadralno lokacijo ali obmocje vec prognosticnih modelov in tako preverjajo napoved vetra z vec modeli hkrati. Ne glede na relativno zanesljive napovedi vetra z razlicnimi progno­sticnimi produkti (meteorološkimi modeli) pa morajo uporabniki poznati naravne pojave, ki omogocajo razvoj ustrezne hitrosti vetra za jadralne športe. Uporabniki morajo pri tem poznati nekaj osnov meteorologije. Analize objav jadralcev na deski in kajtarjev na slovenskih spletnih straneh in socialnih omrežjih, povezanih s 

Na fotografiji prvi avtor clanka, Janez Polajnar pri jadranju na deski na Siciliji, 2018. 
to tematiko, kažejo, da je približno polovico dni v letu v Sloveniji in bližnji okolici dovolj mocan veter (s hitrostjo nad 10 do 12 vozlov), ki omogoca drsenje po vodni gladini z razlicnimi deskami (formu­la, slalom, foil, kajt …) z izkorišcanjem sile vetra z razlicnimi jadri (formula, slalom, foil …) ali kajti (prosti slog, foil …). Z razvojem jadralne opreme in oblacil se je mogoce z jadranjem na deski in kajtanjem, pa tudi z drugimi oblikami jadranja, ukvarjati celo leto; ne le v toplih, temvec tudi v hladnih mesecih. 
.Zakajpiha veter? 
Vecina za vreme pomembnih naravnih pojavov se dogaja v soraz­merno tanki plasti ozracja, ki jo imenujemo troposfera in je debela od 11 do 15 km. Vremenski pojavi so v tej plasti zelo razlicnih di­menzij, tako v prostoru kot v casu; od majhnih vrtincev, ki so veliki samo nekaj centimetrov in trajajo samo nekaj sekund, do pojavov, ki trajajo tudi vec let in celo stoletij in v katerih je udeležen global-ni vremenski sistem. Pri tem se energija premika v obe smeri, od manjših k vecjim procesom in obratno. Do gibanja zraka in pojava vetra prihaja zaradi razlik v zracnem tlaku; zrak se namrec vedno giba od višjega proti nižjemu zracnemu tlaku. 
Globalni vremenski sistem je odvisen od sonca, ki segreva Zemljo; ce smo bolj natancni, je odvisen od temperaturne razlike med ko­pnim in morjem, med obema poloma in ekvatorjem, ki nastane zaradi segrevanja zraka zaradi soncnega sevanja. Zaradi segreva­nja se zrak dviga, na njegovo mesto pa priteka hladnejši zrak iz okolice. Globalno gledano se zrak nad tropi segreva in dviga, na njegovo mesto pa ob površini priteka hladnejši zrak iznad polov. Neenakomerne razporeditve kopnega in morja povzrocajo, da se nekatera obmocja zaradi lastnosti tal bolj segrevajo ali ohlajajo kot druga na isti geografski širini. To je posledica gorovij, ki predsta­vljajo naravno oviro za kroženje zracnega toka. K temu pa prispeva tudi vrtenje Zemlje. Na mesto dvigajocega se zraka v tropih priteka s pasatnimi vetrovi zrak iz »konjskih« zemljepisnih širin, ki predsta­vljajo obmocje spušcanja zraka, pri tleh pa raztekanja zraka. Konj­ske zemljepisne širine so obmocja velikih subtropskih anticiklonov (v vremenskih napovedih se najveckrat pojavlja Azorski anticiklon, ki vcasih razširi vpliv tudi na vreme pri nas). Med približno 35 in 70 stopinj zemljepisne širine je obmocje prevladujocih zahodnih vetrov. V njih so pogosti mnogi majhni in veliki vrtinci – cikloni. V polarnih podrocjih se zrak povecini spušca in steka proti zmernim zemljepisnim širinam. Pomembno vlogo v vremenskem sistemu ima tudi voda, ki je v zraku v vseh treh agregatnih stanjih: plina-stem, tekocem in trdnem, v obliki razlicno velikih kapljic ali kristalc­kov. Voda neprestano izpareva iz oceanov, jezer ali vlažnih površin in za to izparevanje porablja toplotno energijo. Vodna para v zraku predstavlja veliko zalogo energije. Ko prihaja do kondenzacije, se ta energija (latentna toplota) sprošca in vraca v okolico. Nevihte in tropski cikloni dobijo vecino energije iz kondenzacije vodne pare. 

Zmerne zemljepisne širine, med katere sodi tudi Sredozemlje z Ja­dranskim morjem, zaznamuje prisotnost polarne fronte; to je meje med hladnim polarnim zrakom in toplejšo, subtrobsko zracno maso. Polarna fronta valovi okoli polarne kape, na njej pa nastajajo vremenske fronte in cikloni. Zaradi njene prisotnosti pa v zmernih zemljepisnih širinah prevladujejo zahodni zracni tokovi. Vremen­sko dogajanje prihaja k nam vecinoma od zahoda, kar da doloceno težo vsem vremenskim pregovorom, ki vkljucujejo jutranjo in ve-cerno zarjo. Sonce je namrec zjutraj in zvecer nizko nad obzorjem in lahko oblake obsije od spodaj tako, da postanejo bolj vidni in na pogled izraziti. Ob predpostavki, da se vremenske motnje premi­kajo od zahoda, pomeni jutranja zarja cisto nebo na vzhodu, torej možnost poslabšanja vremena, vecerna pa zaradi jasnega neba na zahodu izboljšanje vremena. 
Na morju je najpomembnejši meteorološki element veter; vsi dru­gi so manj pomembni; je pa tudi od vseh meteoroloških kolicin tudi casovno najbolj spremenljiv. Veter zapiha kot posledica razlike v zracnem tlaku, ki nastane zaradi segrevanja ali ohlajanja. Ko se zrak segreva (npr. nad segreto pušcavo ali skalnatim otokom), se razpenja in zracni tlak nad tistim obmocjem pada (nastane obmo-cje nižjega zracnega tlaka). Nastane razlika v zracnem tlaku in poja-vi se gibanje zraka iz smeri od višjega zracnega tlaka proti nižjemu. Vendar to še ne pomeni, da bo veter pihal naravnost v smeri od obmocja z visokim zracnim tlakom proti obmocju z nizkim zrac­nim tlakom. Zaradi vrtenja Zemlje se pojavi t. i. Corriolisova sila in ta premikajoc se zrak na severni polobli odklanja v desno od smeri gibanja, na južni polobli pa v levo. Velikost te sile je sorazmerna hitrosti gibanja zraka. 
Levi del Slike 1 prikazuje gibanje zraka od višjega k nižjemu zrac­nemu tlaku (smer poudarjene pušcice), desni del pa prikazuje Co-riolisovo silo, ki odklanja gibajoce zracne delce na severni zemeljski polobli v desno. Sila, ki nastane zaradi vrtenja Zemlje, bo premika­joc zrak odklanjala v desno toliko casa, da se bosta sila, ki nastane zaradi razlike v zracnem tlaku in sila zaradi vrtenja zraka, izenacile po velikosti; imeli pa bosta razlicno smer. Zato veter piha vzpore­dno z izobarami. Izobare so linije na vremenski karti, ki povezujejo 

Slika 1. Gibanje zraka od višjega k nižjemu zracnemu tlaku in Coriolisova sila, ki odklanja gibajoce zracne delce na severni zemeljski polobli v desno. Ozna­ke na desni sliki: 1 – smer vetra, 2 – sila od zgoraj, 3 – smer toka vetra, 4 – Coriolisov efekt (ARSO, 2018). 
kraje z enakim zracnim tlakom. Hitrost vetra je sorazmerna z go-stoto izobar. S tega vidika veter piha mocneje na obmocjih, kjer so izobare gostejše. Ce so izobare ukrivljene, nastopi še centripetalna sila zaradi vrtenja Zemlje. Delec zraka se pocuti kot na vrtiljaku. V ciklonu je sila zaradi vrtenja Zemlje vzporedna s silo vetra zaradi razlike v tlaku, v anticiklonu pa je sila Zemlje tej sili nasprotna. To pojasnjuje dejstvo, da je hitrost vetrov v ciklonih vecja kot v an-ticiklonih oziroma da je velika gostota izobar na vremenski karti obicajno povezana z obmocji nizkega zracnega tlaka. Corriolisova sila ni enaka na celotni zemeljski obli. Odvisna je od zemljepisne širine. Nad ekvatorjem je enaka nic, kar pomeni, da v tropih veter piha od višjega zracnega tlaka proti nižjemu; v smeri proti poloma pa je Corriolisova sila vedno vecja. Zaradi njenega delovanja se vsi cikloni na severni polobli vrtijo v smeri, ki je nasprotna vrtenju ure; anticikloni pa se vrtijo v smeri urinih kazalcev. 
Ce povzamemo: ciklon je obmocje nizkega, anticiklon pa obmo-cje visokega zracnega tlaka. Vpeljemo lahko tudi zelo pomembno, poznano kot Buys-Ballotovo pravilo: ce se na severni polobli posta­vimo tako, da nam veter piha v hrbet, je obmocje nižjega zracnega tlaka na naši levi strani. To pravilo ne velja za lokalne vetrove. Sila zaradi vrtenja Zemlje je obicajno mnogo šibkejša od sile zaradi raz-like v zracnem tlaku. Zato traja kar nekaj casa (nekaj ur), da se med silama vzpostavi ravnovesje. 
• Znacilni vetrovi na Jadranu 
Ko pogledamo na globus in se zamislimo o širinah svetovnih morij, lahko ugotovimo, kako majhno je Jadransko morje v primerjavi s Sredozemskim morjem ali oceani. Ne glede na to, pa tudi v najbolj severnem delu Sredozemskega morja (obcasno) pihajo vetrovi, ki so po svoji hitrosti primerljivi z vetrovi, ki nastajajo npr. na oceanu, kjer poteka regata »Volovo Ocean Race« okoli sveta. Pocitniško ja­dranje, jadranje na deski in kajtanje ob jadranski obali in otokih v poletnem casu povecini zaznamujejo zmerni termicni vetrovi. Tudi ti vetrovi so posledica razlike v zracnem tlaku; tokrat med zracnim tlakom nad kopnim in nad morjem. Ti vetrovi se bolj ali manj po­gosto izmenjujejo z mocnejšimi gradientnimi vetrovi, najveckrat z jugom in burjo. 
.Termicnivetrovi 
Poletno vreme nas veckrat razveseli z ustaljenim obmocjem viso­kega zracnega tlaka, ki ne dovoljuje pogostih prehodov frontalnih sistemov in z njimi povezanega gradientnega vetra juga ali burje. Poskrbi pa za nastanek dnevnih termicnih vetrov, ki omogocajo ugodno dnevno plovbo, jadralcem na deski in kajtarjem z vecjo površino jader in kajtov ter prostornino desk pa obilo zabave ob drsenju na deski po vodni gladini. Ti vetrovi so zelo primerni tudi za ucenje teh športov. 
Jutranji termicni veter – burin 
Za nastanek in hitrost jutranjega termicnega vetra je poleg stabil­nega vremena pomembna izoblikovanost površja ob obali in ne­kaj 10 km v zaledju ter razlika med temperaturo zraka nad morjem in temperaturo zraka nad kopnim. Znacilen pojav vetra nastane zaradi izenacevanja zracnega tlaka med dvema razlicno ogretima zracnima masama. Stabilno anticiklonalno vreme brez vecjih gra­dientov v zracnem tlaku omogoca ob jasni noci nastanek jutranje hladne zracne mase nad kopnim ter tople zracne mase nad poleti ogretim morjem. Izenacevanje pritiska med njima poznamo kot rahel jutranji burin, ki piha iz obale nad morje vecinoma iz smeri burje (sever-vzhod) ali tramontane (sever). Na nekaterih mestih ob obali ali ponekod na zavetrni strani otokov pa lahko ta veter dose-ga hitrosti med 6 m/s in 17 m/s (tj. v razponu med 4 in 7 Bf). 

Slika 2. Jutranji burin, imenovan tudi tramontana v zalivu Preluk (Foto: Po-lajnar Janez). 
Slika 2 prikazuje mocan jutranji burin v zalivu Preluk pri Opatiji, ki je priljubljeno zbirališce slovenskih in hrvaških jadralcev na deski. Ta mocan veter pogosto imenujejo tudi tramontana in nastane na priobalnem obmocju, kjer se v hladni noci na planotasto hri­bovitem zaledju v okolici Ilirske Bistrice (nekaj 100 m nad morsko gladino zaliva Preluk) steka in kopici hladen zrak, ki se nato ob str-mi obali pri Matuljih z velikim padcem spušca nad morje. Slika 3 graficno prikazuje pobocje (relief), ki omogoca nastanek jutranje­ga vetra v zalivu Preluk. Razvidno je, da se mocan veter kot voda izteka tam, kjer je teren najbolj strm. To so obicajno pobocne gra­pe in doline, iz katerih piha veter nad morje v pahljacasti obliki. V primeru vetra v zalivu Preluk pa je to kraško podolje med mejnim prehodom Rupa in Matulji. 


Bf (kolikor ga povprecno rabijo jadralci na deski in kajtarji za drse­nje na vodni gladini) pogoj, da je zracna masa nad kopnim najmanj 10 °C (še bolje pa vec) hladnejša od zracne mase (tik) nad morjem. Taki pogoji se obicajno ustvarijo zgodaj zjutraj ob soncnem vzho­du. Zaradi tega je takrat veter najmocnejši. Z jutranjim soncem in segrevanjem pobocij pa se približno po dveh urah po soncnem vzhodu zrak nad obalo toliko segreje, da prekine jutranjo termicno izmenjavo zracnih mas. Jutranji termicni vetrovi so najmocnejši in najbolj pogosti poleti in zgodaj jeseni, ko je morje toplo, zrak nad kopnim pa se ob vedno daljših noceh vse bolj ohlaja. 
Jadralcem vseh vrst, predvsem pa jadralcem na deski, je znano tudi obmocje mocnega jutranjega burina v Barkovljah pri Trstu. Tudi tam se preko strmega kraškega roba po dolini Rio Bovedo, prek Sežane, nad morje zliva hladen zrak s Krasa. Slika 4 prikazuje graficni model reliefa in kaže, da je tudi pri Barkovljah efekt podo­ben kot v zalivu Preluk. 


Slika 5. Mocan jutranji burin v Barkovljah v svojem strženu piha do okoli 11. ure (Foto: Polajnar Janez). 
Na zgornjem robu Slike 5 je viden stržen mocnega jutranjega bu-rina v Barkovljah pri Trstu, ki doseže morsko gladino cca. 100–150 metrov od obale in piha do okoli 11. ure. 
Kanaliziran mocnejši burin zapiha tudi drugje ob visoki jadranski obali v priobalnem obmocju pod Velebitom, Mosorjem ter se vec­krat razširi vse do zunanjih otokov širšega kvarnerskega in zadar­sko-šibeniškega arhipelaga. Manj izraziti in šibkejši pahljacasti ve­trovni strženi se pojavljajo tudi ob vzhodni obali Istre in ob vecjih dalmatinskih otokih ob Bracu, Hvaru, Visu in drugih. Jakost in traja­nje lokalnega (otoškega) burina pa je tu zaradi površja z manjšim zaledjem hladnega zraka precej manjša. 
Popoldanski termicni veter – maestral 
Mocno poletno sonce cez dan segreva prisojna obalna pobo-cja in zaledje kopnega. Tako se nad kopnim ustvari topla zracna masa; nad morjem pa se zadržuje hladnejša zracna masa. Tok iz­enacevanj zracnega tlaka med njima poznamo kot dnevni veter maestral, ki sprva piha z morja na obalo, kasneje pa zaradi vpliva Coriolisove sile (Slika 1) vzporedno z njo. Veter piha vecinoma iz se­verozahoda, med dalmatinskimi otoki z zahoda, ob vzhodni obali Istre pa z jugozahoda. Na njegovo smer in hitrost vpliva predvsem dinarska slemenitev jadranske obale in otokov, ki poteka iz smeri severozahoda proti smeri jugovzhod. Maestral dodatno okrepijo visoka prisojna pobocja nad obalo in ožine med otoki. Veseli so ga predvsem jadralci, ki plujejo proti jugu, saj na odprtem morju piha enakomerno in ne premocno. Na nekaterih mestih ob obali in predvsem med otoki pa se ta veter cez dan še okrepi in dosega hitrosti od 4 do 6 Bf (oz. od 6m/s do 15m/s). Ožine z mocnejšim Maestralom izkorišcajo jadralci na deski in kajtarji. 
Maestral je razmeroma „tanek“ veter v najnižjih zracnih plasteh, ki dokaj enakomerno piha vecinoma vzporedno z zahodno obalo Istre in obalo Dalmacije. Pogoj za nastanek Maestrala je tempera-turna razlika med kopnim in morjem (ta je vecja spomladi in zgo­daj poleti). Hitrost maestrala se poveca, ce v višinah nekaj 100 m nad morjem veter piha v obratni smeri kot maestral, iz obale na morje. Takšne vetrovne razmere so obicajno dan ali dva po burji. Hitrost maestrala na odprtem morju vecinoma ne presega 3–4 Bf, razen na nekaterih obmocjih, kjer zaradi izoblikovanosti površja in lege otokov doseže jakost do 6 Bf. Maestral poveca hitrost ob oba­lah visokih prisojnih pobocji hribov na obali in otokih. Topel zrak se ob pobocjih intenzivno dviguje v višje plasti ozracja, na njegovo mesto pa priteka hladnejši zrak z morja. Tudi ožine med otoki (za­radi Venturijevega efekta) poskrbijo za še vecjo hitrost vetra. So kot naravne šobe, skozi katere se zrak giblje hitreje. Okrepljen maestral najpogosteje zapiha v ožinah med visokimi dalmatinskimi otoki, kjer se vzpetine ob ožinah dvigajo 600 do 900 m nad morjem, zlasti pa v Hvarskem, Šcedranskem, Pelješanskem in Mljetskem kanalu. 

Slika 6. Hvarski kanal med Hvarom in Bracom, Šcedranski kanal med oto­kom Šcedro in Hvar (earth.google.com, 2018). 
Slika 6 prikazuje Hvarski kanal med Hvarom in Bracom ter Šce­dranski kanal med otokom Šcedro in Hvar. Ožini med otoki zaradi kanalov, ki jih ustvarita, na najožjih delih omogocata razvoj vecje hitrosti maestrala. 
Maestral se okrepi tudi v ožinah med nižjimi otoki severne Dalma­cije, na obmocju med Dugim otokom, Kornati in obalo. Skoraj da že kultne lokacije jadralcev na deski in kajtarjev so na tem obmocju Bol na Bracu, obmocje pri izlivu reke Neretve, Viganj na Pelješcu in Lumbarda na Korculi. 
Okrepljen, vendar bolj sunkovit maestral nastane tudi na zavetrni strani manjših nizkih otokov in v zalivih, ki so odprti proti jugo­vzhodu. Tu se zrak na privetrni strani otoka dvigne in segreva in preko slemen z vecjo hitrostjo spušca (in ohlaja) na zavetrno stran otoka. V nekaterih zalivih, na primer na Istu, v ožini Zapuntel, Br-guljanskem zalivu na Molatu ali na Žirju in še nekaterih, so lokacije popoldanskega maestrala, ki tam piha tudi 5 Bf. Mocan, sunkovit in kanaliziran maestral nastane tudi ob zavetrnih obalah in v ne­katerih zalivih na zunanji – severni strani dalmatinskih otokov, na obmocju med Unijami in Šolto. 

Slika 7. Lokalno okrepljen maestral v Uvali Stupica na otoku Žirje (Foto: Ga-brovšek Polajnar Darja). 
Maestral se okrepi tudi ob vzhodni obali Istre med Ravnijem in Mošcenicko drago. Zaradi visokih prisojnih pobocij pogorja Skita-ca ob vzhodni istrski obali z Ucko ter ožine med Istro in Cresom piha tam okrepljen maestral iz jugozahodne in južne smeri. Prilju­bljena lokacija jadralcev na deski in kajtarjev na tem obmocju je Ravni, na zahodni obali Istre pa ožina med Brijoni in Fažano. 
Indikatorji za mocan maestral so indikatorji stabilne vremenske situacije. Maestral je obicajno mocnejši nekaj dni po burji in ga s pomocjo vsakodnevne vremenske napovedi predvidimo tudi ne­kaj dni v naprej. V omenjenih ožinah med otoki lahko z gotovostjo predvidimo mocan popoldanski veter v primerih, ko so izpolnjeni naslednji vremenski dejavniki: 
• 
Ustaljeno obmocje enakomernega zracnega tlaka ali širjenje grebena visokega zracnega tlaka. 

• 
Jasno vreme nad morjem in zjutraj tudi nad obalo. 

• 
Suh in hladnejši zrak, obicajno po burji. 

• 
Velika temperaturna razlika med temperaturo ponoci in tem­peraturo cez dan. 



Slika 8. Znacilno jutro, ki napoveduje dan z maestralom na Bolu na Bracu (Foto: Majeric Matej). 
Slika 8 prikazuje znacilno jutro z jasnim nebom, ki napoveduje dan z maestralom na Bolu na Bracu. 
Maestral vcasih zamenjujemo z gradientnim vetrom iz iste smeri. Gre za severozahodni veter, ki piha po sredini Jadrana, ob njegovi vzhodni obali pa takrat piha burja. Segrevanje kopnega prekine tok burje proti morju, severozahodnik pa se pomakne od obale. Verjetno ustreznejši izraz za ta veter bi bil tramontana. 
.Gradientnivetrovi 
Jugo in burja sta najznacilnejša vetrova na Jadranu. Casovno gle­dano v veliki vecini primerov pred burjo piha jugo. 
Jugo 
Pri razlagi in napovedovanju juga si pomagajmo z nižinsko pro­gnosticno karto, ki jo objavljajo casopisi, obicajno jo vidimo kot ozadje pri televizijskih vremenskih napovedih ali pa je objavljena na oglasnih deskah marin (slika 9). Bližanje hladne fronte Jadranu je že dober znak. Seveda ni vseeno od kod bo fronta prešla Ja­dran. Vemo, da pred fronto veter piha skoraj vzporedno s fronto (proti nižjemu zracnemu tlaku) in po tem pravilu bi morala fronta ležati vzporedno z orientacijo Jadranskega morja. Seveda se to zgodi zelo redko, fronte so veliko pogosteje orientirane v smeri jugozahod–severovzhod. Tu se pokaže vpliv Dinarske pregrade. Jugo se namrec kanalizira tako, da piha vzporedno z obalo, to je iz prevladujoce smeri jugovzhoda v Otrantskih vratih. Ob zahodni obali Istre pa je njegova prevladujoca smer cisti jug. Slika 9 prika­zuje vremensko situacijo, ko fronta doseže Alpe. Takrat je jugo naj­mocnejši, nekaj ur pred prehodom fronte pa na severnem Jadranu jugo slabi (tipicno kakšnih 12 ur pred fronto). Alpe predstavljajo za fronto oviro, kar pomeni, da se fronta ob prehodu nekako ovije okrog Alp. Na fronti tako pogosto nastane sekundarni val, kar se na nižinskih prognosticnih kartah kaže kot kratek odsek tople fronte. V zavetju Alp nastane ciklon. Ta posrka hladen zrak v nižinah okoli Alp, v višinah pa še pihajo jugozahodni vetrovi. To je cas, ko v se­vernem Jadranu zapiha burja, v srednjem in južnem Jadranu pa še vedno piha mocan jugo. Pogosto jugozahodnik v notranjosti Slovenije napoveduje jugo, saj zacne v višjih legah pihati že nekaj dni prej kot ob morju. 

Slika 9. Znacilen položaj vremenske fronte ob jugu v Jadranu in jugozaho­dniku na jezerih (Neurje.si, 2017). 
V Dalmaciji in tudi v navticni literaturi jugo pogosto delijo na “crni” ali “mrki” jugo in “beli” ali “vedri” jugo. Do pojava vedrega – antici­klonalnega – juga pride takrat, ko je nad Balkanom izrazito obmo-cje visokega zracnega tlaka. Zracne mase, ki pritekajo nad Jadran, so v tem primeru bolj suhe, vendar tople. Vedri jugo ni prav poseb-no mocan, pojavlja pa se bistveno redkeje kot crni jugo. Razlaga za reklo, da se na morju boj “vedrega” juga, je verjetno v tem, da je v primeru “vedrega” juga na zahodu navadno ciklonsko obmocje, ki se utegne pomakniti proti vzhodu, jugo pa bi se v tem primeru še okrepil in spremenil v “mrki” jugo. 

Za razliko od burje je jugo bolj enakomeren veter, saj piha vzpore­dno z jadransko obalo. To je razvidno iz Slike 10. Pri takšni situaciji lahko predvsem blizu obale opazimo nihanje hitrosti juga; njego­va hitrost se v sorazmerno rednih casovnih intervalih spreminja za vec kot 1 Bf. Hitrost juga je vecja na odprtem morju, lokalno pa se poveca tudi v prelivih med otoki in na nekaterih zavetrnih straneh otokov, kjer se veter zaradi izoblikovanosti površja spušca in kanalizira ter zaradi Venturijevega efekta okrepi. Geografsko gledano piha jugo mocneje na južnem in srednjem Jadranu, kjer lahko predvsem jeseni in pozimi doseže orkansko moc. Na odpr­tem morju je mocnejši kot ob vzhodni jadranski obali. Posledica juga, ki piha obicajno pred prehodom fronte vec dni vzporedno z obalo, so visoki valovi. Le-ti so najvišji na odprtem morju, pa tudi na priobalnem morju ob plitvinah in na obmocjih morskih tokov, ki so usmerjeni v nasprotni smeri kot piha veter. To je na primer v okolici Kamenjaka na jugu Istre. Priljubljena obmocja za jadralce na deski na valovih sta plitvini med polotokom pri Kamenjaku in otockom Ceja ter plitvina ob rtu Kurila na Lošinju (Slika 11). Najvišji valovi na Jadranu so bili zabeleženi ob jugu in so dosegli višino okoli 6 metrov. Za plovbo proti jugu ob jadranski obali pa je zaradi nižjih valov in šibkejšega nasprotnega vetra v takih primerih bo­lje izbrati nekoliko daljšo pot v zavetju med notranjimi otoki blizu obale. Hvaležna bo posadka in plovilo. 

Jugo se najpogosteje pojavlja v hladnih mesecih leta, in sicer v novembru in decembru, prav tako pa je precej pogost v februarju in aprilu. V casu poletnih dopustov se pojavlja manj pogosto. Za­nimivo je, da je število dni z mocnim jugom (vec kot 3 Bf) najvecje v srednjem Jadranu, manjše v južnem in najmanjše v severnem Jadranu. Jugo se tako povprecno pojavlja v Splitu kar 5 krat pogo-steje kot v Puli in za 20 % pogosteje kot v Dubrovniku. 
Slovensko morje je zašciteno pred višjimi valovi, ki jih povzro-ca jugo. Najmocneje piha v Piranskem zalivu, kjer se razvijejo do polmetrski valovi. Priljubljena vstopna tocka za jadralce na deski in kajtarje je v Seci pri gostilni Ribic. Precej drugacna slika morske pokrajine je za Savudrijskim rtom ob zahodni obali Istre, kjer lah­ko jugo dviguje nekajmetrske valove, zlasti ob plitvinah Cirvan pri Cervarju, plitvini pri Dajli in Umagu. 
Pred jugom ali v casu juga ob Jadranu pa na jezerih v notranjosti Slovenije veckrat piha dovolj mocan jugozahodni veter. Za jadra­nje je primerno mocan zlasti v kombinaciji s termicnim vetrom, ki piha v isti smeri, to pa je obicajno spomladi, ko so termicni vetrovi v notranjosti tudi najmocnejši. Najbolj enakomeren jugozahodnik piha na prehodu med Slovenskimi Goricami in Panonsko nižino, na Ptujskem in Gajševskem jezeru ter na ojezerjenih gramoznih ja­mah v Pomurju. Lansko leto smo dobili tudi novo vodno površino na akumulacijskem jezeru za hidroelektrarno Brežice, na katerem zaradi odprtega Brežiškega polja piha konstanten zahodni veter. Jugozahodnik, pojacan s termicnim vetrom, piha pomladi in poleti na Bohinjskem jezeru, pa tudi na ojezerjenem Cerkniškem jezeru. 

Burja 
Pomoršcaki burji v Jadranu, predvsem zaradi njene moci (ki jo lah­ko obcasno primerjamo z najmocnejšimi vetrovi velikih svetovnih morij), izrekajo posebno spoštovanje. Šibko in zmerno burjo po­gosto izkoristimo za jadranje na deski in kajtanje; ko pa jadramo z jadrnico, moramo biti pri burji vedno previdni; saj zaradi svoje nenadne silovitosti predstavlja najbolj resno nevarnost za varno plovbo in sidranje. Mocna burja in z njo povezani morski tokovi ustvarjajo ekstremne pogoje za jadranje vseh vrst. Ker nas burja rada preseneti z nenadnim zacetkom in stopnjevanjem svoje hi-trosti, si zasluži še posebno pozornost. Pogosti so primeri, kjer so posamezniki zaradi nepoznavanja lokacije jadranja in znacilnosti burje ogrozili svoje življenje in poškodovali ali celo unicili opremo. 

Burja je ob vzhodni obali Jadrana znacilen padajoc (t. i. katabati-cen) veter, ki piha iz smeri sever-vzhod. Podoben veter kot burja se pojavlja tudi na drugih lokacijah Sredozemskega morja (npr. mistral ob Azurni obali). Predstavljamo si lahko, da je burja zajezen hladen zrak, ki se v obliki slapu zliva preko gorskih pregrad na nižje lokacije. Zajezen zrak tudi niha, zato pljuskne cez pregrado enkrat vec, drugic manj hladnega zraka. Nihanje je navadno casovno pre­cej pravilno. Petkovšek (1976, 1991) je v svojih raziskavah o hitrostih 
burje ugotovil znacilne periode, ki se pojavljajo kot nihanja hitrosti v intervalih 5, 10 in 22 minut. Za burjo je znacilno tudi to, da se dodatni vrtinci tvorijo ob ovirah pri padanju zraka ob pobocju. Razmerje med najvecjo hitrostjo in povprecno hitrostjo burje je obicajno med 2 in 2,5; v izjemnih razmerah pa so sunki lahko tudi 3-krat mocnejši kot povprecna hitrost vetra. Primer meritve na Sliki 14 prikazuje podatke iz oceanografske boje Vida pred Piranom in kaže najvecje sunke burje v m/s. Razvidno je, da so bili najvecji sun-ki burje najmanj 2-krat mocnejši v primerjavi s povprecnimi sunki. Sunki burje so sicer najmocnejši ob vznožju hribov, kjer padajoci zrak doseže najvecjo hitrost. 

Burja je pravzaprav tipicen fenski veter. Iz zraka se ob morebitnih padavinah na privetrni strani gorskih pregrad, kot so: Trnovski gozd, Nanos, Javorniki, pogorje Velebita, izloci del vlage, pri spu-šcanju zraka preko pregrade pa se zrak stiska in zato segreva. Pri spušcanju zraka za 100 metrov višinske razlike se zrak segreje za 1 °C. Zanimivo je, da so kljub prepricanju, da je burja hladen veter, poleti najvišje temperature v slovenskem Primorju zabeležene rav-no ob šibki burji (seveda se takrat nad nami ne sme zadrževati pre­vec hladnega zraka). Burja namrec preprecuje nastanek maestrala, ki prinaša z morja ohlajen zrak. 
Burja nastane, ko se za glavnim Dinarskim grebenom, ki locuje Jadran od celinskega dela, nabere zadosti debela plast hladnega zraka. To je navadno po prehodu hladne fronte. Pogoj za nastanek burje je torej dovolj velika razlika v temperaturi zajezenega zraka v notranjosti za gorskim grebenom in tistega nad Jadranom. Seveda pa burjo še dodatno okrepi ustrezen gradient v polju zracnega tla­ka, ko je zracni tlak nad Jadranom nižji od tistega na celini. 
Dolgotrajna burja piha predvsem takrat, ko je poleg temperatur­nega gradienta (hladen zrak nad celino in toplejši zrak nad Jadra­nom) prisoten še gradient v polju tlaka. Znacilna situacija za tak tip burje je takrat, ko je nad Jadranom ali Balkanom ciklon, nad sever-no Evropo pa obmocje visokega zracnega tlaka s hladnim zrakom. Takšno vremensko situacijo prikazuje Slika 15, ki je pogosto razlog za mocno burjo. 


Slika 15. Mocan gradient med anticiklonom nad Evropo in ciklonom v Ja­dranu. Ekstremno mocna burja, 6. 1. 2017 (ARSO, 2017). 
Ciklon se lahko nad Jadranom zadržuje tudi vec dni. Še posebno nadležni so cikloni, ki nastanejo iz višinskih ciklonov. Ti nastanejo iz odcepljenih jeder hladnega zraka v višinah okoli 5000 m. Zrak pric­ne krožiti v ciklonski smeri najprej v višjih zracnih plasteh, nato pa se ciklonsko kroženje zraka vzpostavi tudi v nižjih zracnih plasteh. Višinski cikloni so sorazmerno vzdržljivi vremenski sistemi. Kadar so vaše pocitnice poleti pokvarjene zaradi tedna (ali vec) slabega vre­mena, se lahko najveckrat zahvalite prav višinskemu ciklonu ali – kot se temu strokovno rece – odcepljenemu jedru hladnega zraka. Napovedovanje gibanja takega ciklona je precej nehvaležno, zato so v takih primerih pogosto napacne tudi vremenske napovedi. 
Kljub dejstvu, da je burja katabaticen veter in prinaša sorazmerno suh zrak, se pojavljajo ob burji tudi padavine. Te se pojavljajo pred­vsem pri t. i. ciklonalni burji, ko je nad Jadranom ciklonsko obmo-cje. V višjih zracnih plasteh vetrovi iz južnih smeri prinašajo vlažen zrak, ta se ob klinu hladnega zraka, ki ga predstavlja plast z burjo, dviga in pojavljajo se padavine. 

precju kar 4-krat vecja kot v poletnih mesecih. Absolutni rekorder po številu opazovalnih terminov z burjo ob vzhodni Jadranski oba­li je Senj, precej blizu pa mu sledi Split. Pogostost pojavljanja burje se manjša z oddaljenostjo od najvišjih pregrad Dinarske verige, v Zadru se burja pojavlja recimo kar 4 krat redkeje kot v Senju. 
Burja ne piha povsod enakomerno. Njena hitrost in smer sta v veliki meri odvisni od izoblikovanosti priobalnega površja, obale in otokov. Veter se prilagaja oblikam terena. Strženi z najvecjo hi-trostjo burje so obicajno v priobalnem podrocju na mestih, kjer izoblikovanost površja omogoca vetru najlažjo pot do morja. To so ista podrocja, kjer mocneje piha prej omenjeni jutranji burin. Sunki pa so praviloma najmocnejši tam, kjer je obala najbolj strma in visoka, kot je to nad Tržaškim zalivom. 

V Tržaškem zalivu hladen zrak pada preko 400 do 500 m visoke­ga Kraškega roba in izoblikuje vetrovni stržen. Najmocneje piha v strženu po sredini zaliva pod Barkovlami (med Miljskim zalivom in gradom Miramare). To je tako imenovana »tržaška burja«, ki se obicajno nadaljuje z mocnejšim vetrovnim strženom po sredini za­liva med Piranom in Gradežem. Hitrost burje ob slovenski obali je nekoliko manjša. Predvsem ob šibki ali zmerni burji je izrazita meja med mocnejšim vetrom v strženu burje in nekoliko šibkejšim ve­trom ter poteka od Debelega Rtica preko Piranske punte do Savu­drije, kjer ob zahodni obali Istre burja praviloma hitro oslabi. Hitrost vetra v strženu je tudi do 2 Bf vecja od hitrosti vetra v Koprskem ali Piranskem zalivu. Tako je na obmocju slovenske obale in Tržaškega zaliva precej vstopnih tock za jadralce na deski in kajtarje. Najbolj obiskani zaradi lepega dostopa in dokaj konstantnega vetra pa so v Žusterni, Izoli, tudi v Seci ter ob hotelskem naselju Marina Julija pri Tržicu (Monfalcone) in v Pineti pri Gradežu. Podobna znacilna podrocja z mocnejšo burjo so ob celotni jadranski obali. Najbolj znana je »kvarnerska burja« ob vzhodni obali Istre predvsem zaradi visokih strmih valov in »velebitska burja«. Ob vzhodni obali Istre so za jadralce na deski in kajtarje najbolj primerna vstopna mesta v Medulinskem zalivu na obmocju Premanture, v Ližnjanu in ob ho-telskem naselju Girandella pri Rabcu, pri Punatu in v Baški na Krku. Ob mocni burji lahko veter v sunkih doseže orkansko moc, zato je na teh obmocjih na vodi treba biti dodatno previden; z jadrni­cami pa se je teh obmocij bolje izogniti. Tudi v zavetju otokov se lahko srecamo z mocno burjo in razburkanim morjem. Obicajno v prelivih med otoki, tako imenovanih vratih, kjer kakor skozi odprta okna piha precej mocnejši veter, ki ustvarja strme valove in mocan morski tok. 



Za oceno hitrosti burje lahko poleg javno dostopnih modelskih iz­racunov vetra uporabimo sveže polurne podatke o hitrosti in sme­ri vetra z avtomatskih meteoroloških postaj, ki jih objavljajo tudi pri vremenskih porocilih na radiju ali na spletnih straneh ARSO za slovensko morje in spletnih straneh DHMZ za hrvaško morje. Veci­na javno dostopnih podatkov je pregledno zbrana na spletni strani vetercek.com. Vrednosti o hitrosti in smeri vetra se izpisujejo vsake pol ure in so podane kot povprecne hitrosti vetra za 30 minutno obdobje, izpisujejo pa se tudi najvecje hitrosti (sunki) vetra. Hitrosti vetra v sunkih so približno enkrat vecje od povprecne polurne hi-trosti vetra, izmerjene na avtomatskih postajah. Vecinoma dosega burja na odprtem morju enake hitrosti kot kažejo najvecje izmer­jene hitrosti vetra v sunkih. Tocno hitrost burje na morju nam torej opišejo podatki o hitrostih burje v sunkih. Ti so obicajno objavljeni pri vremenskih porocilih, ko hitrost vetra v sunkih preseže 10 m/s. Jadralci na deski in kajtarji, ki se ukvarjajo s svojim priljubljenim športom tudi v hladni polovici leta, morajo pri izbiri jader in kajtov upoštevati tudi temperaturo zraka. Veter pri enaki hitrosti ima ob temperaturi zraka 0°C za približno 10 % vecjo moc kot veter pri temperaturi zraka 30°C. Povecana moc vetra je posledica vecje go-stote hladnejšega zraka. Zato pozimi uporabljamo nekoliko manjša jadra kot poleti. 
.Sklep 
Hitra prometna dostopnost do morja, zanesljiva napoved vetra in vremenskih razmer ter sodobna oprema omogocajo izvajanje vo­dnih športov na veter vse vecjemu krogu uporabnikov vse vec dni v letu. Najvec ura in pol vožnje z avtomobilom iz notranjosti drža­ve do slovenskega morja in jadranja na deski ali kajtanja omogoca tudi dnevne pobege na veter. Vetrovne razmere v Sloveniji in njeni okolici so ugodne in omogocajo jadranje v razlicnih pojavnih obli­kah preko celega leta povprecno dva ali veckrat tedensko. Kljub obcutku o popolni predvidljivosti naravnih pojavov z najsodobnej­šo informacijsko komunikacijsko tehnologijo pa je dobro poznati osnovne zakonitosti vremenskih procesov in znacilnosti razlicnih vetrov pri nas. Povezovanje znanja in izkušenj o vetru s sodobnimi orodji za napoved vetrovnih razmer omogocajo kontinuirano in varno udejstvovanje z jadralnimi športi tudi v »zavetrni« strani Alp. 
.Literatura 
1. 
Arso (2006). Razmerje v izmerjenih hitrostih burje v m/s na oceano­grafski boji Vida pred Piranom. Delovno gradivo predavanj o vetrovnih razmerah. Ljubljana: ARSO. 

2. 
Arso (2017). Satelitski posnetek stržena mocne burje pri Barkovljah v Tržaškem zalivu. Delovno gradivo predavanj o vetrovnih razmerah. Ljubljana: ARSO. 

3. 
ARSO (2017). Mocan gradient med anticiklonom nad Evropo in ciklo­nom v Jadranu. Ekstremno mocna burja, 6. 1. 2017. Pridobljeno s http:// meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/#webmet===wL1BHbvFG­Zz9SblRXZv9SYwB3L3VmYtVGdvAXdqN3LwJ3bn9iclFGbt9SatF2Zl9S aulGdugXbsxXZ1J3bwV2XhFGfp1WYnVGf7NGblFmcNFGcEFGdhpj­Zhx2clxCZv1WYp5mOnMHbvZXZulWYnwCchJXYtVGdlJnOnEETBRU­SO9lVBFDMNdSf 

4. 
Arso (2018). Gibanje zraka od višjega k nižjemu zracnemu tlaku in Co-riolisova sila, ki odklanja gibajoce zracne delce, na severni zemeljski polobli, v desno. Delovno gradivo predavanj o vetrovnih razmerah. Ljubljana: ARSO. 

5. 
Malej, A., Polajnar, J. (2001). Uporaba mehke logike pri napovedovanju jutranjega termicnega vetra v Preluki. Konferenca Informacijska druž­ba, Inteligentni sistemi, simpozij 2, Ljubljana, 22. do 26. 10. 2001. 

6. 
Neurje.si (2017). Znacilen položaj vremenske fronte ob jugu v Jadra-nu in jugozahodniku na jezerih. Pridobljeno s http://neurje.si/home/ blog/2017/10/21/na-dan-volitev-nas-bo-presla-izrazitejsa-hladna-fron-ta-z-ohladitvijo-in-padavinami-vmes-bodo-tudi-mocnejsi-nalivi/ 

7. 
Pagon, P. (2006). Jutranji termicni veter v Barkovljah pri Trstu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. 



8. 
Petkovšek, Z. (1976). Periodicnost sunkov burje. Razprave-Papers, leto 20, št.2, DMS, Ljubljana, 67–75. 

9. 
Petkovšek, Z. (1991). Bases and algorithm for Nowcasting of the Bora, Meteorol. Atmos. Phys. 46., 169-174. 

10. 
Polajnar, J. (1996). Nekaj ugotovitev o mocnejših vetrovih v Sloveniji, primernih za jadranje. Življenje in tehnika, , št. Julij-avgust 1996. 

11. 
Polajnar, J., Jerman, J. (1999). Termicni vetrovi ob Jadranu. VAL navtika, julij-avgust 1999. 

12. 
Polajnar, J., Trobec, R. (1998). Napovedovanje vetrov, primernih za jadra­nje, s pomocjo interneta. Življenje in tehnika, junij 1998. 

13. 
Polajnar, J., Trobec, R. in Jerman, J. (2003). O vremenu in vetru malo drugace. Pridobljeno s http://www.paragliding-slovenia.si/Pictures/ pdf/skripta-vreme.pdf 

14. 
Polajnar, J., Trobec, R. in Jerman, J. (2003). Vetrovi primerni za surfanje in jadranje. Ljubljana: Športno društvo Windsurfing Style Team,. ucna skripta, Ljubljana, februar 2003. 

15. 
Slika 6. Hvarski kanal med Hvarom in Bracom, Šcedranski kanal med otokom Šcedro in Hvar. Pridobljeno s https://earth.google.com/web/ @43.21985337,16.70553525,8.24944091a,100520.45185558d,35y,-0h,0t,0r 

16. 
Windy.com (2018a). Prikaz znacilne smeri Juga ob obali jadranske­ga morja z aplikacijo Windy.com. Pridobljeno s https://www.windy. com/?44.797,13.436,7,m:eViagxy 

17. 
Windy.com (2018b). Prikaz znacilnih strženov Burje na obali jadranske­ga morja z aplikacijo Windy.com. Pridobljeno s https://www.windy.co m/44.823/13.982?43.934,13.986,7,m:eTRagyt 

18. 
Žagar, M., Gregoric, G., Jerman, J., Polajnar, Poredoš, A., Pristov, N., Ra-kovec, J., Vrhovec, T. in Strajnar, U. (1997). An example of dynamical adaptation for a small- scale wind forecast. MAP Meeting, Belgirate 11. –13. 6.1997. 

19. 
Žagar, M., Gregoric, G., Jerman, J., Polajnar, Poredoš, A., Pristov, N., Rako­vec, J., Vrhovec, T. in Strajnar, U. (1997). An example of short range wind prediction in meso gama scale. MAP Meeting, Belgirate 11. –13. 6.1997. 

20. 
Žagar, M., Jerman, J., Gregoric, G., Polajnar, J. in Trobec, R. (1997). An example of short range wind prediction in micro scale. Petkovšek, Z. (1991). Bases and algorithm for Nowcasting of the Bora, Meteorol. At-mos. Phys. 46., 169–174. 


Janez Polajnar, univ.dipl. geogr., 
Ulica v Kokovšek 60, 1000 Ljubljana, tel. +386 041 744 932, janez.polajnar@gov.si 


Majeric Matej 

Uporaba spletnih modelskih napovedi za napovedovanje vetra  pri jadranju na deski in kajtanju 
Izvlecek 
Namen prispevka je bil predstaviti uporabo spletnih model-skih napovedi za napovedovanje vetra za jadranje na deski in kajtanje v Sloveniji in bližnji okolici. Pri napovedih vetra se uporabljajo razlicni meteorološki modeli. To so matematic­ne enacbe, ki numericno opišejo trenutno vremensko stanje v atmosferi in simulirajo razvoj prihodnjih vremenskih poja­vov. Najbolj znani so modeli Evropskega centra za napove­dovanje vremena (ECMWF) in Ameriškega centra za okoljske napovedi (NCEP). Razpoložljive modelske napovedi upo­rabljajo in kombinirajo razlicne aplikacije (npr. Windguru, Windfinder, Windy ipd.), ki za svoje uporabnike pripravljajo (kratkorocne in dolgorocne) napovedi hitrosti in smeri vetra, temperature, oblacnosti, padavin, višine valov ipd. V Slove­niji in bližnji okolici se v radiju cca. 200 km iz Ljubljane naha­ja vec kot 35 razlicnih tock za jadranje na deski in kajtanje. S pomocjo spletnih modelnih napovedi lahko za doloceno obmocje in tocke dokaj zanesljivo predvidimo ustrezen ve­ter. Nacin uporabe razlicnih matematicnih modelov (NEMS, GFS, WRF …) pri napovedovanju vetra smo v tem prispev­ku prikazali na primeru. Pri tem smo ugotovili, da je dobro spletne aplikacije logicno kombinirati, saj tako pridobimo izkušnje, na podlagi katerih lahko še bolj zanesljivo ocenimo napovedi vetra glede na pretekle podobne vremenske situ-acije. Vedno pa je dobro upoštevati tudi lokalne posebnosti in mnenje izkušenih prognostikov. 
Kljucne besede: jadranje na deski, kajtanje, spletne modelske napovedi, veter. 
Use of Web Model Forecasts for fore­casting wind conditions for windsurf­ing and kiteboarding in Slovenia and its surrounding 
Abstract 
The aim of this paper was to present the use of Web Model Forecasts for forecasting the wind condiotions for wind­surfing and kiteboarding in Slovenia and its surroundings. Various meteorological models are used for wind forecasts. These are mathematical equations that numerically de­scribe the current weather conditions in the atmosphere and simulate the development of future weather phenom­ena. The best known are the European Centre for Medi­um-Range Weather Forecasts (ECMWF) and United States National Centers for Environmental Prediction (NCEP). The available model predictions use and combine various web applications (eg. Windguru, Windfinder, Windy, etc.), which prepare (for short and long term) forecasts of speed and di­rection of the wind, temperature, cloudiness, precipitation, wave heights, etc. In Slovenia and its surrounding, there are more than 35 windsurfing and kiteboarding spots in a radius of aprok. 200 km from Ljubljana. With the help of web mod­eling forecasts, a reliable wind can be predicted for a certain area and spots. The method of using different mathemati­cal models (NEMS, GFS, WRF ...) in predicting the wind is presented in this paper on the example. We found out, that we should logically combine different web applications. In doing so, we can get the experience on which we can even more reliably forecast the wind. Beside that it is always good to take into account local specificities and the opinions of experienced meteorologist. 
Keywords: windsurfing, kiteboarding, web modeling forecasts, wind. 
• Uvod 
da so jadralci na deski ali kajtarji ob napovedi dovolj mocnega ve-V jadralskem in kajtarskem žargonu se beseda »nateg« po zaslu-tra odšli na ustrezno lokacijo, tam pa so jih pricakale vetrovne raz­gi vedno bolj zanesljivih spletnih modelskih vetrovnih napovedi mere, ki niso omogocale drsenja z desko po vodni gladini. Takrat uporablja vse manj. V preteklosti se je namrec pogosto dogajalo, so pac rekli, da se jim je zgodil »vetrovni nateg«. 

Po podatkih ARSO (2018) je danes dokaj natancno možno napove­dati vreme do okoli tedna dni vnaprej. Vendar pa je pri tem treba upoštevati, da atmosfera ni deterministicno napovedljiv sistem. Ker je nemogoce do podrobnosti poznati njeno trenutno stanje, tudi napovedljivost vremena ni 100 %. Z modernimi merilnimi sis-temi (sateliti, radarji, letali …) in zmogljivimi racunalniki meteoro­logi lahko zberejo in analizirajo velike kolicine podatkov, vendar pa napovedljivost vremena zaradi kaoticne narave procesov v at-mosferi še vedno ostaja omejena in tesno povezana z življenjsko dobo vremenskih procesov. Tako pojava lokalne nevihte vcasih ne morejo napovedati niti eno uro vnaprej, nastanek vecjih ciklonov pa lahko dokaj uspešno napovejo dober teden dni vnaprej. Anali­ze trenutnega stanja in izracuni racunskih meteoroloških modelov v velikih svetovnih meteoroloških centrih potekajo vsaj dvakrat dnevno. Izracuni segajo do 15 dni vnaprej. Uporabljajo se razlicni matematicni modeli, ki na podlagi trenutnega vremenskega stanja v atmosferi simulirajo razvoj vremenskih pojavov. Pri napovedih vetra se uporabljajo meteorološki modeli. To so pravzaprav ma­tematicne enacbe, ki opisujejo gibanje zraka in pretvorbo vodne pare v atmosferi. Ta sistem meteorologi rešujejo numericno, saj je nelinearen in analiticno ni rešljiv. Pri tem poznajo zacetne pogoje le z omejeno natancnostjo, zato še tako dober model ne more za­gotoviti popolne zanesljivosti napovedi. Zelo pomemben za do-ber izracun je tudi opis orografije v modelu, kar pa je seveda od­visno od prostorske locljivosti modela. Najbolj poznani so modeli evropskega centra za napovedovanje vremena (ECMWF – Euro­pean Centre for Medium-Range Weather Forecasts) in ameriškega centra za okoljske napovedi (NCEP – United States National Cen­ters for Environmental Prediction). Obstajajo tudi drugi nacionalni centri, ki delujejo samostojno ali pa razvijajo projekte in se med seboj povezujejo. Primer takšnega projekta, kjer sodelujejo razlic­ne države Slovenija, Francija, Avstrija, Madžarska, Slovaška, Ceška, Romunija, Portugalska, Poljska, Tunizija, Maroko, Alžirija, Turcija in Hrvaška, je model ALADIN. Produkti tega projekta so tudi vetrovne napovedi za Tržaški zaliv (objavljeno na http://meteo.arso.gov.si/ met/sl/app/webmet/#webmet=vUHcs9WYkN3LtVGdl92LhBHcv­cXZi1WZ09Cc1p2cvAncvd2LyVWYs12L3VWY0hWZy9SaulGdugXb­sx3cs9mdl5WahxHf;) in Jadransko morje (objavljeno na http://pro-gnoza.hr/karte.php?id=dada&param=ik&it=06). Znani so tudi dru­gi numericni modeli GDAS (Global Data Assimilation System), GEFS (Global Ensemble Forecast System), GFS (Global Forecast System), CFS (Climate Forecast System), (NMME) North American Multi­-Model Ensemble, NAM (North American Mesoscale), RAP (Rapid Refresh), NOGAPS (Navy Operational Global Atmospheric Predicti­on System) in drugi. Razlicne spletne aplikacije, npr. Windguru (na https://www.windguru.cz), Windy (na https://www.windy.com), Windfinder (na https://www.windfinder.com) in druge, kombini­rajo podatke matematicnih simulacij in jih predstavljajo v razlicnih graficnih prikazih. Te graficne prikaze poznamo kot vremenske in vetrovne napovedi. 

Za predstavo, kako zapletene so te modelske napovedi v obliki matematicnih enacb, navajamo spomine Jermana (2012) ob 20. letnici delovanja modela ALADIN v Sloveniji, ki je zapisal, da se spomni primera, ko so s postavitvijo dvopicja nekam v 3 milijone programskih vrstic modela ALADIN napovedovanje pojavov pohi­trili za 30 %. Model ALADIN danes namrec tvori preko 3 milijone vrstic programske kode. 
ARSO (2018) navaja, da prognostiki pri napovedovanju vetra upo­rabljajo napovedi, ki jih izracunavajo razlicni meteorološki racu­nalniški modeli za simulacijo dogajanj v ozracju. Vendar se vseh procesov v ozracju ne da zajeti v poenostavljene matematicno­-fizikalne racunalniške algoritme, zato so pri napovedovanju ne­katerih vremenskih spremenljivk (npr. prizemne temperature v primerih inverzij, oblika in trajanje padavin, ekstremni vremenski dogodki, ipd.) subjektivne napovedi prognostikov zaenkrat še boljše. Zanesljivost vseh napovedi s casom pada. Zato so lahko modelske napovedi okvirno vodilo za tri dni v naprej. 
Vetrne razmere v Sloveniji dolocajo predvsem geografska lega, Alpe in razgibanost površja. Slovenija leži v zmernih širinah na se­verni polobli. Nad Evropo v zmernih širinah in tudi nad Slovenijo v splošnem prevladujejo zahodni vetrovi. Zracni tok, gledan v velikih razsežnostih, vecinoma valovi, zato se odklanja tudi proti severu in jugu. Smer in hitrost vetra oblikujejo tudi obmocja visokega in niz­kega zracnega pritiska – zracni vrtinci, v katerih zrak kroži. Slovenija v primerjavi z zahodno Evropo ni zelo vetrovna, saj leži zaradi Alp – za prevladujoce vetrove nad Evropo – v zavetrju (Bertalanic, 2005). 
Zahodni vetrovi v Sloveniji vecinoma prinašajo vremenske spre­membe iz jugozahoda, zahoda ali severozahoda. Z gibanjem zrac­nih mas prek naših krajev potujejo obmocja visokega zracnega pritiska – anticikloni in nizkega zracnega pritiska – cikloni, ki pred­stavljajo vrtince toplejše ali hladnejše zracne mase. Kadar pihajo južni ali jugovzhodni vetrovi, Slovenija ni v zavetrju. Ti vetrovi so redkejši. Znacilni regionalni vetrovi pri nas so jugo, severnik in bur-ja. Jugo se pojavi med toplo in hladno fronto. Je stalen in vlažen. Pojavlja se kot mocan veter iz jugozahodne ali jugovzhodne smeri pred prehodom hladne fronte sredozemskega ciklona. Znacilen je predvsem na obali. Sever je veter, ki nastopi po prehodu hladne fronte. Je hladen, sunkovit in lahko traja vec dni. Kjer se hladni veter preliva prek gorskih pregrad proti morju, se pojavijo zelo mocni vetrovi. Burja je najizrazitejši in najmocnejši veter pri nas. Piha na Primorskem in v gorah jugovzhodne Slovenije. Piha po prehodu hladne fronte, je zelo sunkovita, njena hitrost se lahko zelo hitro poviša. Termicni lokalni vetrovi so posledica segrevanja tal. Ravna­jo se po soncu – pojavljajo se ob jasnem vremenu, kadar ni znatnih splošnih vetrov. Primer so maestral in burin, ki ju izkorišcajo jadralci in kajtarji, in vzgornik, ki ga izkorišcajo jadralni padalci. Nevihtni lo-kalni vetrovi so posledica dviganja zraka pri oblakih vertikalnega razvoja, ob plohah in nevihtah. Bolj kot je nevihta izrazita, mocnejši so ti vetrovi (nevihtni piš) (Bertalanic, 2005; Pagon, 2006). 

Slika 1. Tocke za jadranje na deski in kajtanje na style-team.si (2018). 
Ne glede na to, da obmocje Slovenije ne sodi med obmocja moc­nejših konstantnih splošnih vetrov, pa so vremenske spremembe dovolj pogoste, da se po podatkih objav uporabnikov v družbe­nem omrežju vetercek.com (2018) povprecno (na leto) najmanj tri­krat tedensko na razlicnih lokacijah oz. tockah jadranja in kajtanja v Sloveniji in bližnji okolici pojavi veter, ki je mocnejši od 10 do 12 vozlov. To pa je hitrost, ki omogoca, da z uporabo razlicnih jader in kajtov lahko drsimo na razlicnih deskah po vodni gladini morja ali jezer. 
Slika 1 prikazuje tocke za jadranje na deski in kajtanje v Sloveniji in bližnji okolici. V radiju 200 km od Ljubljane je vec kot 35 razlic­nih tock, kjer po nekaterih podatkih povprecno vec kot dvakrat tedensko piha mocnejši veter od 10 do 12 vozlov. To pa je hitrost, ki s sodobnimi jadralnimi deskami z jadri in kajti omogoca drsenje po vodni gladini. 
Tabela 1 
Primer napovedi Janeza Polajnarja na https://style-team.si/ 
.Uporabaspletnih modelskih vetrovnih napovedi 
Svetovni splet omogoca dostop do razlicnih vremenskih napove­di. Za napovedovanje vetra na tockah za jadranje in kajtanje v Slo­veniji in bližnji okolici se vecinoma uporabljajo spletne aplikacije, ki so zbrane na spletni strani https://style-team.si/vreme/. V nada­ljevanju bomo predstavili, kako je možno uporabljati in kombinirati podatke razlicnih modelskih napovedi in se na osnovi tega nato odlociti za izbiro tocke jadranja na deski ali kajtanja. 
Najveckrat jadralci na deski in kajtarji spremljajo vetrovno napoved prognostika ARSO in ljubitelja jadranja na deski Janeza Polajnarja, ki praviloma dvakrat tedensko (v ponedeljek in cetrtek) objavi ve­trovno napoved na spletni strani https://style-team.si/. Pri tem pa pregledujejo tudi vec drugih spletnih strani. Najveckrat spremlja-

Sreda, 3. 10. 2018: 

V cetrtek (4. 10.) bo pihala jutranja burja v Barkovljah, ob vzhodni obali Istre in na Krku se bo burja zadr­žala vecji del dneva. Najmocnejša bo dopoldan, sredi dneva se bo jakost zmanjševala. Zjutraj bo možna tudi prehodna burja v Tržaškem zalivu in v strženu med Piranom in Savudrijo. Proti veceru se bo burja spet nekoliko okrepila. Sredi dneva bo ponekod ob zahodni obali Istre zapihal maestral. 
V petek (5. 10.) bo pihala jutranja burja v Barkovljah in ob vzhodni obali Istre ter na Krku. Sredi dneva bo ponekod ob zahodni obali Istre zlasti pa v Dalmaciji zacel pihali južni veter. 
V soboto (6. 10.) bo v Dalmaciji pihal jugo, ob vzhodni in zahodni obali Istre pa jugo. Obcasno bodo tudi padavine. V nedeljo (7. 10.) pa za enkrat kaže na šibke krajevne vetrove, prav tako tudi v ponedeljek. 

Slika 2. Primer uporabe modelne napovedi Windy.com za Premanturo (2018). 
jo spletne aplikacije Windguru (https://www.windguru.cz), ki za Sredozemlje in Mediteran uporablja WRF (Weather Research and Forecasting Model) model, ki ga v partnerstvu razvija vec organi­zacij), Windy (https://www.windy.com), ki za Sredozemlje in Me-diteran uporablja NEMS (The National Energy Modeling System model, ki ga razvija Švicarska meteorološka agencija); Windfinder (https://www.windfinder.com), ki uporablja GFS (Global Forecast System model Ameriške nacionalne službe za vreme); spletno stran Hidrometeorološkega zavoda Hrvaške (http://prognoza. hr/karte.php?id=aladin), kjer so objavljeni produkti spektralne­ga številcnega modela za simulacijo dogajanj v ozracju ALADIN (Aire Limitée Adaptation dynamique Développement InterNatio­nal), ki ga razvija vec evropskih držav, med drugimi tudi Slovenija. 
Prikazali bomo primer uporabe modelskih napovedi za podaljšan vikend (petek, 5. 10. 2018; sobota, 6. 10. 2018; nedelja, 7. 10. 2018), ki ga želimo nameniti jadranju na deski ali kajtanju. Pri tem se ne želimo seliti iz tocke na tocko, ampak želimo preživeti tri dni na eni tocki. 
Najprej smo pregledali napoved Janeza Polajnarja (na https://style­-team.si/). Iz Tabele 1 je razvidno, da je ta napoved pripravljena po obmocjih: Vzhodna obala Istre, Slovenska obala, Srednja Dalmacija in Zahodna obala Istre. Iz napovedi je razvidno, da lahko za naš podaljšan vikend pricakujemo burjo in jugo na razlicnih obmocjih. Ker se ne želimo »seliti« iz tocke na tocko, išcemo obmocje, kjer je možno jadrati oz. kajtati na obe smeri vetra (burjo in jugo). Po Polajnarjevi napovedi kaže, da bi lahko bila primerna Premantura, ki je dobro izhodišce tako za jugo kot burjo. 

Ker se ne zanašamo le na eno napoved, preverimo še podatke na drugih spletnih aplikacijah. 
Slika 2 prikazuje uporabo aplikacije Windy.com (uporablja NEMS numericni model). Pri pregledu aplikacije smo ugotovili, da obstaja najvecja možnost za mocnejši veter v petek (5. 10. – burja) in so-boto (6. 10. – jugo) na vzhodni obali Istre. Iz izkušenj vemo, da je najbolj izpostavljena tocka Kamenjak, vetrovno napoved na Win-dy.com pa je narejena za Premanturo. Zato smo preverili napoved za to tocko. Napoved je pokazala možnost vetra za oba dni od 12 do 26 vozlov. Aplikacija Windy.com je zanimiva in uporabna, ker ne napoveduje veter le tockovno, ampak uporablja simulaci­jo vetra s smerjo in hitrostjo za celotno obmocje. Pri tej aplikaciji je lepo vidna tudi dinamika razvoja vetrov glede na spreminjanje zracnega tlaka. 

Slika 3. Primer uporabe modelne napovedi Windguru.cz za Premanturo (2018). 
Ker smo želeli izvedeti, kakšna je napoved vetra tudi po drugih numericnih modelih (NEMS; WFS, ALADIN), smo najprej pogledali še napoved z aplikacijo Windguru.cz, ki uporablja model WRF. Slika 3 kaže vetrovno napoved na aplikaciji Windguru.cz, kjer je razvi­dno, da ceprav Windguru uporablja drugi vetrovni model (WRF) kot Windy (NEMS), je za isto tocko (Premanturo) za oba dni bila napovedana ista smer vetra. Res pa je, da je po tem modelu bil za petek napovedan nekoliko šibkejši veter (od 10 do 12 vozlov). 
Preverili smo še napoved vetra z aplikacijo Windfinder.com, ki upo­rablja (tretji) GFS model. Iz Slike 4 je razvidno, da je tudi ta model kazal za petek (5. 10.) veter od 11 do 13 vozlov (burja) in v soboto od 14 do 29 vozlov (jugo). Obe aplikaciji Windguru.cz in Windy. com sta kazali tudi na možnost vecje kolicine dežja. Iz izkušenj vemo, da je jugo ob dežju (posebej pa nevihtah) zelo spremenljiv in modelne napovedi niso najbolj zanesljive. Ponavadi piha manj, kot je napovedano. Pred prihodom nevihte zapiha mocneje (zara­di nevihtnega piša), takoj po prvih kapljah dežja pa pogosto oslabi ali celo preneha. 
Z uporabo zanesljivosti napovedi po modelu ALADIN imamo do-bre izkušnje (Tabela 2), zato smo se želeli prepricati in smo upora­bili še cetrti numericni model. Iz Tabele 2 je iz graficnih prikazov vetra za zahodno Istro razvidno, da je bila za petek (5. 10.) dopol­dan napovedana burja s hitrostjo od 5 do 8 m/s (od 10 do 16 voz­lov) in za soboto (6. 10.) jugo s hitrostjo od 8 do 10 m/s (od 16 do 20 vozlov). 
Produkti modela ALADIN kažejo graficne prikaze napovedi vetra na 3 ure za dva dni v naprej za celotno obmocje Istre. Iz teh na­povedi ni razvidna bolj natancna tockovna napoved hitrosti vetra za tocko Premantura, zato smo uporabili še natancno tockovno napoved Hidrometeorološkega zavoda Hrvaške za Jadralce (http:// 

Slika 4. Primer uporabe modelne napovedi Windfinder.com za Premanturo (2018). 

Tabela 2 
Primer napovedi modela ALADIN za Isto in Kvarner (HZRH, 2018a) 


5.10.2018 – 6.00 5.10.2018 – 9.00 5.10.2018 – 12.00 5.10.2018 – 15.00 

6. 10. 2018 – 6.00 6. 10. 2018 – 9.00 6. 10. 2018 – 12.00 6. 10. 2018 – 15.00 

prognoza.hr/nauticari.php?id=nauticari). Na levi strani Slike 5 so prikazane posamezne tocke, ki so preracunane iz modelskih napo­vedi ALADIN. Desna stran Slike 5a prikazuje oblacnost, 5b padavi­ne, 5c zracni tlak, 5d smer vetra in 5e povprecno in najvecjo hitrost vetra za izbrano (obkroženo tocko pred Premanturo). Iz napovedi je bilo razvidno, da je bila za petek (5. 10.) dopoldan napovedana burja od 5 do 10 m/s (od 10 do 20 vozlov) in v soboto (6. 10.) jugo od 5 do 15 m/s (od 10 do 25 vozlov). 
S pomocjo te napovedi smo dobili dodatni podatek, da je bila naj­vecja kolicina padavin napovedana za soboto (6. 10.) zjutraj med 9.00 in 10.00 uro. To je sovpadalo z napovedmi, ki so napovedo-vale, da bo jugo najmocnejši dopoldan med 9.00 in 12.00 uro. Na podlagi tega smo sklepali, da je tveganje, da jugo po prehodu dežja preneha, veliko. 

Ne glede na to pa smo se odlocili, da odidemo v Premanturo in tvegamo. Ker smo bili sedaj malo bolj skepticni, pa smo pregleda­li še vetrovno napoved na aplikaciji BORA (http://bora.gekom.hr/ karte.php?page=meteo) (Tabela 3), ki uporablja kombinacijo GFS in WRF modela. Iz Tabele 3 je razvidno, da je bila tudi po tej napo­vedi napovedana za petek (5. 10.) dopoldan burja od 5,4 do 7,9 m/s Tabela 3 
Primer napovedi vetra na za severni in srednji Jadran (BORA, 2018). 


Slika 6. Napoved višine valov za Jadransko morje (HZRH, 2018c). 
(od 10 do 16 vozlov) in soboto (6. 10.) dopoldan jugo od 7,9 do 10,7 m/s (od 16 do 21 vozlov). 
Poleg vetra nas je zanimala tudi višina valov, zato smo na spletni strani Hidrometeorološkega zavoda Hrvaške (http://prognoza.hr/ karte.php?id=ecmwf&param=valovi&it=12) preverili še višino valov za Jadransko morje (Slika 6). 
Iz napovedi višine valov na Sliki 6 za obmocje Premanture je bilo razvidno, da smo lahko v soboto (6. 10.) pricakovali valove višine od 1,2 do 1,8 m. To pomeni, da smo lahko upali, da na plitvini pred otokom Ceja pri Kamenjaku ujamemo še kakšen lep val. 
Jadralci na deski in kajtarji uporabljajo tudi zelo uporabno spletno stran vetercek.com, na kateri so v 30 minutnih podatkih objavljeni aktualni podatki o hitrosti vetra za vecino najbolj znanih tock za ja­dranje na deski in kajtanje. Ta spletna stran je uporabna predvsem za odlocanje za pobege »na veter« na podlagi trenutnih hitrosti in smeri vetra. Ponavadi jo spremljajo jadralci na deskah in kajtarji tik pred odhodom. Na tej strani deluje tudi klepetalnica in porocanje 
oaktualnem dogajanju. 
Ceprav za dejanski primer napovedovanja vetra s spletnimi mo-delnimi napovedmi za podaljšani vikend nismo odšli kajtati v Pre­manturo, pa je naša predvidevanja v porocilih potrdil na spletni strani https://vetercek.com/log/ s svojo objavo 6. 10. 2018 ob 19:45 uporabnik ziggymania, ki je zapisal: »Danes ekipno v Stupice (pod Premanturo, op. Majeric). Na lokaciji nekje ob 10.00 uri. Zaradi dež­ja malo pocakamo, nato gasa na vodo. Po dobri uri sredi seanse nenormalen dež, voda je v trenutku postala kot olje! A kajt je le ostal v zraku ;). Na vodi sami + še eden s kajtom. Naredil smo dve seansi z 19ko in 15ko - veter od 10 do 20 vozlov. Kljub obcasnim padavinam super ekipna avantura.« 
Tovrstne povratne informacije jadralcev na deski in kajtarjev (v živo ali v razlicnih socialnih omrežjih) so v veliko pomoc pri ocenjevanju zanesljivosti vetrovnih napovedi v podobnih vremenskih situacijah v prihodnje. 
.Sklep 
Na podlagi pregleda vetrovnih napovedi na razlicnih aplikacijah, ki uporabljajo razlicne modelske napovedi (NEMS, GFS, WRF …) smo ugotovili za obravnavani primer relativno malo odstopanj. Prikazali smo sicer napoved za dva gradientna vetrova burjo in jugo, kjer je napoved vetra za tri dni naprej s pomocjo omenjenih aplikacij (po izkušnjah) relativno zanesljiva. Najvecja odstopanja so (po izku­šnjah) zaradi padavin. Modelske napovedi za termicni veter burin, tramontano in maestral so manj zanesljive, zato je pri napovedih za te vetrove potrebno spremljati še temperaturno razliko med kopnim in morjem (ta naj bo 10°C ali vec), oblacnost in zracni tlak. Pri tem so v veliko pomoc aktualni vremenski podatki za doloceno tocko jadranja na deski oz. kajtanja, še bolje pa zanesljive ocene osebe z izkušnjami na lokaciji. Ne glede na vse napovedi je namrec dobro upoštevati tudi lokalne posebnosti in mnenje izkušenih ja­dralcev na deski ali prognostikov. 
Jadralci na deski in kajtarji lahko z logicno uporabo (ne le z nakljuc­nim klikanjem) spletnih strani in aplikacij, ki napovedujejo veter po razlicnih modelnih napovedih, pridobijo dokaj zanesljive napovedi 
o smeri in hitrosti vetra. S sledenjem porocil jadralcev na deski in kajtarjev v razlicnih socialnih omrežjih pa pridobijo povratno in-formacijo o dejanskem stanju na lokaciji. S pomocjo tega prido­bivajo izkušnje za ocenjevanje zanesljivosti napovedi v podobnih vremenskih situacijah v prihodnje. 

.Literatura 
1. 
ARSO (2018). Pogosta vprašanja. Pridobljeno s http://meteo.arso.gov. si/met/sl/faq/ 

2. 
Bertalanic, R. (2005). KLIMATOGRAFIJA SLOVENIJE. Znacilnosti ve­tra v Sloveniji. ARSO. Pridobljeno s http://www.arso.gov.si/vreme/ poro%C4%8Dila%20in%20projekti/dr%C5%BEavna%20slu%C5%BEba/ Znacilnosti_vetra_v_Sloveniji.pdf 

3. 
BORA (2018). Primer napovedi vetra na za Severni in Srednji Jadran. Pri­dobljeno s http://bora.gekom.hr/karte.php?page=meteo 

4. 
Burblies, T., Hosp, J. (2013). Kiteboarding tricktionary twintip supreme edition. Mieders: Tricktionary Publishing. 

5. 
Höllker, U. (2010). The kite and windsurfing guide World. Juechen: Stoc­kedpublications. 

6. 
Höllker, U. (2014). The kite and windsurfing guide Europe. Juechen: Stoc­kedpublications. 

7. 
HZRH (2018a). Primer napovedi projekta ALADIN za Isto in Kvarner. Pri­dobljeno s http://prognoza.hr/karte.php?id=dada&param=ik&it=03 

8. 
HZRH (2018b). Primer uporabe tockovne modelne napovedi ALA­DIN HR za pomorce. Pridobljeno s http://prognoza.hr/nauticari. php?id=nauticari 

9. 
HZRH (2018c). Napoved višine valov za Jadransko morje. Pridobljeno s http://prognoza.hr/karte.php?id=ecmwf&param=valovi&it=12. 

10. 
Jerman, J. (2012). Uporaba visoko zmogljivih racunalnikov za potrebe numericnega modeliranja vremena v slovenski meteorološki službi. Vetrnica 4(12), 12–17. Pridobljeno s http://www.meteo-drustvo.si/data/ upload/Vetrnica_0412.pdf 

11. 
Pagon, P. (2006). Jutranji termicni veter v Barkovljah pri Trstu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. 

12. 
Rossmeier, M., Schennach, S. (2012). Tricktionary II: the ultimate windsur­fing Bible. 5th enlargerd and revised edition. Mieders – Austria. 

13. 
Style-team.si (2018). Tocke za jadranje na deski in kajtanje. Pridobljeno s https://www.google.com/maps/d/viewer?mid=1HS2VocWkRCPlku3i SvvoaCf7z_E&hl=sl&ll=45.973708290952125%2C14.548829655939699 &z=8 

14. 
Vetercek.com (2018). Porocila in klepetalnica. Pridobljeno s https://ve­tercek.com/index.php 

15. 
Windfinder.com (2018). Primer uporabe modelne napovedi za Preman­turo. Pridobljeno s https://www.windfinder.com/forecast/premantura 

16. 
Windguru.cz (2018). Primer uporabe modelne napovedi za Premantu­ro. Pridobljeno s https://www.windguru.cz/21 

17. 
Windy.com (2018). Primer uporabe modelne napovedi za Premanturo. Pridobljeno s https://www.windy.com/44.795/13.922?43.902,13.920,7,m :eTOagyn 


doc. dr. Matej Majeric Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si 

Majeric Matej 

Opis in vetrovna statistika najbolj  priljubljenih tock za jadranje na deski, kajtanje in foilanje v severnem Jadranu 
Izvlecek 
Namen prispevka je bil opisati vetrovne in druge znacilnosti naj­bolj priljubljenih tock za jadranje na deski, kajtanje in foilanje v Be-neškem in Tržaškem zalivu, Istri in Kvarnerju. Podatke za opis smo zbrali z opazovanjem znacilnosti in pojavov pri vec kot 25-letnem ukvarjanju z jadranjem na deski; v zadnjem casu pa tudi kajtanjem in foilanjem. Podatke o mesecni statistiki hitrosti vetra smo zbrali z aplikacijo Windguru.com. Podatke o povprecnih dnevnih in nocnih temperaturah smo poiskali na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje. Pri opisih pojavov na morski gladini smo upo­rabili Douglasovo lestvico stopnje vzvalovanosti morja. Tocke smo razvrstili glede na primernost za tiste, ki se ucijo jadranja na deski, kajtanja ali foilanja; in glede na tiste, ki išcejo zacetne izkušnje s samostojnim ukvarjanjem; pa tudi izkušene, ki išcejo svoje meje, in zelo izkušene, ki so našli skrajne meje. Ugotovili smo, da so pov­precne mesecne temperature ozracja in morja primerne za ukvar­janje s temi športi pri nas celo leto. Statistika o številu dni tedensko, ko piha veter s hitrostjo vec kot 3Bft+, kaže, da je le-teh povprecno dva do tri v vseh tednih v letu. Pregled znacilnosti najbolj znanih tock je pokazala, da so v zgornjem delu Jadrana tako tiste, ki spo­minjajo na otroško igrišce, kakor tudi tiste, ko narava obcasno po­kaže svojo najbolj surovo moc. 
Kljucne besede: jadranje na deski, kajtanje, foilanje, tocke, opis, statisti­ka, hitrost vetra, temperature, Jadransko morje. 
• Uvod 
Jadranje na deski in kajtanje, v zadnjem casu pa tudi jadranje ali kajtanje s posebnimi podvodnimi vzgonskimi (hidrodinamicni-mi) krili (kar v praksi imenujemo foilanje1), postaja ponovno tudi v Sloveniji, predvsem zaradi razvoja opreme, ki omogoca drsenje z deskami po vodni gladini že v zelo šibkem vetru (od 3 Bft+), vse bolj priljubljeno. 
1V anglešcini se ta zvrst jadranja na deski imenuje windfoil; kajtanja pa ki­tefoil. V slovenskem jeziku nimamo izraza, ki bi ustrezno opisal ta šport. V praksi se od zacetka uporablja izraz foilati (foilanje, foil). Zavedamo se, da je skrb za slovensko izrazoslovje pomembna, vendar pa v tem primeru ne najdemo primernega slovenskega izraza, zato smo ga »poslovenili« in kot takega uporabili tudi v tem prispevku. 
Description and wind statistics of the most popular windsurf, kitesurf and foil-surf spots in the upper part of the Adriatic 
Abstract 
The purpose of the article was to describe the wind and other char­acteristics of the most popular windsurf, kitesurf and foilsurf spots in the Gulf of Venetia and Trieste, Istria and Kvarner. The data for the description were collected by observing the characteristics and phenomena for more than 25 years. We collected data of monthly wind statistics using the Windguru.com application. Data on aver­age daily and night temperatures were found on the ARSO website. For descriptions of sea surface occurrences we used the Douglas scale of sea level. The points were classified according to suitabil­ity for those who are learning; for those who are looking for initial experience with independent engagement; as well as for experi­enced, who are searching for their borders and very experienced, who have found extremes. We have found that average monthly temperatures of the atmosphere and the sea are suitable for wind, kite and foil-surfing throughout the whole year. Statistics on the number of days per week with the wind with more than 3Bft indi­cates that these days are on average two to three in all weeks of the year. An overview of the characteristics of the most popular points has shown that in the upper part of the Adriatic sea are such that resemble on the playground, as well as that, where the nature oc­casionally shows its most raw power. 
Keywords: windsurfing, kitesurfing, foilsurfing, spots, description, 
statistics, wind speed, temperatures, Adriatic sea. 
Bertalanic (2005) pravi, da v Sloveniji in bližnji okolici pihajo splošni vetrovi, ki so povezani s posameznimi vremenskimi situacijami oz. prehodi front; znani so: severovzhodnik (Prekmurje, Štajerska, Do-lenjska in vzhodna Slovenija), ki se v Primorju odraža kot burja; ju­gozahodnik (osrednja Slovenija, Prekmurje, Štajerska in Dolenjska), ki se ob Jadranu odraža kot jugo; in po celotnem obmocju Sloveni­je sever. Ti vetrovi lahko pihajo vec dni in imajo stalno smer. Veter je mocno odvisen tudi od višine nad tlemi. Tako pri vodnih površinah (jezerih in morju) nastaja najmocnejši veter pri hitrem in nenadnem spušcanju iz višjih predelov po lijakastem reliefu hribov in gorovij navzdol (znacilni takšni tocki sta Barkovlje pri Trstu in Preluk pri Opatiji za tramontano) ali pri stiskanju zraka v kanalih zaradi obte­kanja naravnih ovir (znacilna tocka je Ravni v Kvarneju za maestral). 

Z jadranjem na deski, kajtanjem in foilanjem se lahko ukvarjamo na vseh stojecih vodnih površinah, kjer je voda globoka vsaj en meter; teh pa je v Sloveniji in bližnji okolici precej. V toplem delu leta so za to primerna jezera (npr. Cerkniško jezero, ki je iz Ljubljane oddaljeno 46 km, cca. 45 min; Bohinjsko jezero 80 km, cca. 1:15 h; Akumulacijsko jezero HE Brežice 100 km, 1:15 h; Kamešnica 176 km, cca. 1:45 h; Gajševsko jezero 178 km, cca. 1:45 h; Ledarsko jezero 197 km, cca. 2 h). Na njih v tem casu piha vecinoma termicni veter in veter, ki nastane pred in po prehodu vremenske fronte. Sicer pa se vecina jadralcev na deski, katarjev in po novem tudi foilarjev najra­je odpravi na morje, kjer lahko jadra na deski, kajta in foila celo leto. 
Sodobni materiali oblacil za jadranje na deski, kajtanje in foilanje omogocajo ohranjati primerno toploto telesa tudi ob mrzlem ve­tru in hladni vodi. Ne glede na to pa je po priporocilih strokovnja­kov in osebnih izkušnjah najnižja temperatura, ko je jadranje na deski, kajtanje in foilanje še prijetno (zdravo) in zabavno, ko je sku­pni seštevek temperature morja in ozracja 18 °C. To posebej velja v primeru oblacnosti, ko je obcutek mraza bistveno hladnejši. Po podatkih povprecnih mesecnih temperatur ob slovenski obali smo ugotovili, da se lahko glede na to izhodišce s temi športi ukvarja-mo tudi v hladni polovici leta; tudi v januarju in februarju, ko sta morje in ozracje najhladnejša (morje = 10 °C2, ozracje = cca. 8–9 °C3). Ne glede na to pa je treba takrat upoštevati tudi t. i. obcutek (ucinek) mraza glede na hitrost vetra. Le-ta je pri 3Bft pri 10 °C, 4 °C (pri 4 Bft, 2 °C; pri 5 Bft, -0,5 °C; pri 6 Bft, -1,5 °C; pri 7 Bft, -2,5 °C; pri 8 Bft, -3,5 °C). Ob tem je tudi sila vetra zaradi vecje gostote zraka 
2Povprecna temperatura morja ob Slovenski obali v °C za posamezne me-sece: marec –  14, april – 18, maj – 23, junij –26, julij – 24, september – 23, oktober – 19, november – 16 in december – 12 (ARSO, 2018a). 3Povprecna temperatura ozracja v Piranu v °C za posamezne mesece: ja­nuar – 9,4; februar – 9,8; marec – 10,8; april – 13,9; maj – 16,2; junij – 21,6; julij – 21,7; avgust – 21,5;, september – 17,9; oktober – 15,4; november – 13,0 in december 7,8 (ARSO, 2018b). 

vecja. Vse to pa je treba upoštevati tako zaradi zdravja in varnosti, kakor tudi zaradi izbire velikosti opreme. 
Sodobni materiali desk za jadranje in kajtanje s posebnimi hidrodi­namicnimi podvodnimi krili na smerniku (foil) omogocajo drsenje po vodni gladini že pri hitrosti 3 Bft (cca. 10–12 vozlov). Nekateri foili – odvisno od mase jadralca in hitrosti vetra pa celo pri 2–3 Bft (cca. 6–10 vozlov) Fraiser (2014). Pregled najbolj priljubljenih tock za jadranje na deski, kajtanje in po novem foilanje v zgornjem delu Jadrana kaže, da v vseh mesecih v letu piha veter hitrosti najmanj 3 Bft od 11 do 25 dni na mesec. To pomeni, da so pogoji za drsenje na deski po vodni gladini cez celo leto primerni na vecini lokacijah povprecno vec kot tri dni na teden. 
V tem prispevku smo (Slika 1) opisali vetrovne in druge znacilnosti najbolj znanih tock za jadranje na deski, kajtanje in foilanje v Bene­škem in Tržaškem Zalivu, Istri in Kvarnerju, s katerimi se lahko ukvar­jamo celo leto in jih lahko izkorišcamo tudi za vikend ali dnevne »pobege na veter«. 

Slika 1. Nekatere najbolj priljubljene tocke za jadranje na deski in kajtanje ob Jadranu (GoogleEarth, 2018). 
.Zbiranje podatkov 
Podatke za opis najbolj priljubljenih tock za jadranje na deski in kajtanje v zgornjem delu Jadrana smo zbrali z opazovanjem vre­menskim in vetrovnih pojavov pri vec kot 25-letnem ukvarjanju z jadranjem na deski; v zadnjem casu pa tudi kajtanjem in foilanjem. Podatke o mesecni vetrovni statistiki in povprecnih dnevnih in nocnih temperaturah smo zbrali z aplikacijo Windguru.com (2018). Pri opisih pojavov na morski gladini smo uporabili Douglasovo le­stvico stopnje vzvalovanosti morja (ARSO, 2018c). 
Tabela 1 
Douglasova lestvica stopnje vzvalovanosti morja (ARSO, 2018c) 
Stopnja  Višina valov (v m)  Opis  
0  0  Mirno  
1  . 0,1  Mirno  
2  0,1–0,5  Rahlo vzvalovano  
3  0,5–1,25  Zmerno vzvalovano  
4  1,25–2,5  Vzvalovano  
5  2,5–4  Razburkano  
6  4–6  Mocno razburkano  
. 6  . 6  Za severni Jadran ni v uporabi  

V opisih smo uporabili naslednje oznake: zna osnove športa, je samostojna, vendar je pri ukvarjanju še 
vedno negotova in v nepredvidenih okolišcinah (nenadna spre-– za športe na veter: JND – jadranje na deski, K – kajtanje, F – ja­
memba vetrovnih ali vremenskih pogojev, poškodba, okvara ali 
dranje na deski ali kajtanje s posebnimi vzgonskimi podvodnimi 
lom opreme) lahko ogrozi svojo varnost ali varnost drugih ude­
krili – foili; 
ležencev; izkušeni – oseba se s športom ukvarja najmanj 3 leta 
– za mesece: JAN – januar, FEB – februar, MAR – marec, APR – april, 
oz. je bila samostojno na vodi najmanj 100 dni in ima izkušnje z 
MAJ – maj, JUN – junij, JUL – julij, AVG – avgust, SEP – september, 
ravnanjem v nepredvidenih situacijah; zelo izkušeni – oseba, ki 
OKT – oktober, NOV – november, DEC – december; 
se s športom ukvarja najmanj 5 let oz. je bila samostojna na vodi 
– za stopnje znanja JND, K ali F: ucenje – oseba se uci osnov špor­
najmanj 200 dni in ima izkušnje pri ravnanju v nepredvidenih 
ta in pri ukvarjanju z njim še ni samostojna; zacetnik – oseba 
okolišcinah. 
• Opis in vetrovna statistika najbolj priljubljenih tock 
Sotomarina (Chioggia) (oddaljenost od Ljubljane 275 km, cca. 3 h) 
Tocka je primerna za zelo izkušene JND in K. Dober val za visoke skoke ob burji (1–2 m) in za jezdenje pri jugu (3 m+). Jeseni je veliko morske trave. Meseci z najvec vetra (12 dni/mesec) hitrosti 3Bft+ JAN, FEB, MAR, APR, MAJ, SEP, OKT, NOV, DEC (burja, jugo). Meseci z manj vetra (8 dni/mesec) hitrosti 3Bft+ JUN, JUL, AVG (pogosta termika). Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10 șC JAN, FEB, DEC. Ob šibkem vetru primerno za F. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja vzvalovano (4. stopnja). 

Foto: Matjaž Licer; v akciji: Angelo Zoccharato. Foto: Matjaž Licer Licer; v akciji: Angelo Zoccharato. 
Po nekaterih ocenah najboljša tocka za JND in K na valovih v zgornjem delu Jadrana za burjo. Valovi so odlicni in primerni za skoke in jezdenje. Na zunanji plitvini so lahko pri mocni burji (nad 6 Bft) višji od 3 m. Burja piha vzporedno z obalo, kadar je smer prevec vzhodna, valovi prihajajo direktno na obalo. Pogoj za oblikovanje visokih valov je hitrost burje vec kot 6Bft. Ceprav je tocka varna, ni primerna za zacetnike. Najlepši valovi na tej tocki so pri vetru iz jugovzhodne smeri. Ta veter je obicajno šibkejši (cca. 5 Bft), vendar ustvari visoke valove (3 m+) z mocnim tokom, ki je primeren le za zelo izkušene JND in K. V poletnem casu (JUN, JUL, AVG) se pogosto razvije termika s hitrostjo vetra 3–5 Bft. Tocka je lahko dostopna. Parkirišce je 50 m od obale. Najlažje se sestavi jadra za sipino med »Al Portom« in kam-pom »Tropical«. Leva fotografija: visok skok na valu v višino (5 m+) pred obratom v salto (loop) naprej lokalnega JND Angela Zoccherata pri burji 6Bft+. Desna fotografija: Angelo Zoccherato –  »rajdanje v tišini« v zavoju pod valom (3 m+). 

M DșC NșC 
1  6  4  
2  8  5  
3  12  8  
4  16  12  
5  21  16  
6  25  20  
7  28  22  
8  27  22  
9  23  18  
10  18  15  
11  12  10  
12  7  5  

Slika 2. Statistika števila dni v posameznih mesecih s hitrostjo vec kot 3Bft s povprecnimi dnevnimi (D °C) in nocnimi (N °C) temperaturami v Sotomarini (Prirejeno po Windguru.com, 2018). 
Lignano Sabiadoro in Alla Sacca (oddaljenost od Ljubljane 178 km, cca. 2 h) 
Tocka, primerna za izkušene JND in K. Dober val za visoke skoke ob burji (1–2 m) in za jezdenje pri jugu (3 m+). Jeseni veliko morske trave. V visoki sezoni (JUN–SEP) ni dovoljeno JND in K. Meseci z najvec vetra (15 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, APR, MAJ (burja, jugo). Meseci z veliko vetra (12 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, MAR, JUN, OKT, NOV, DEC (burja, jugo). Meseci z manj vetra (10 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JUL, AVG, SEP (pogosta termika). Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10șC JAN, FEB, DEC. Ob šibkem vetru primerno za F. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja vzvalovano (4. stopnja). 

Foto: Borut Gale. Foto: Borut Gale. 
Zaradi relativno konstantne burje in primernih valov za skoke blizu obale je zelo priljubljena tocka JND in K. Valovi pri burji prihajajo pod kotom na obalo. Ob optimalni smeri so lahko visoki tudi do 3 m+. Najlepši valovi za jezdenje so ob nevihtah z vetrom iz jugozahodne smeri. Takrat prihajajo valovi z mocnim morskim tokom, so daljši kot pri burji in lahko tudi višji od 3 m+. Parkiranje je urejeno ob igrišcu na Ulici »Via Dune«. Zbirališce za JND je v bližini parkirišca; zbirališce za K pa nekoliko višje na pešceni plaži »Alla Sacca«. Leva fotografija: skok »mule kick« na cca. 1,5 m visokem valu pri burji 5 Bft+. Desna fotografija: znacilno zimsko popoldansko nebo v Lignanu ob burji. 
M DșC NșC 


1  6  4  
2  7  5  
3  10  7  
4  15  11  
5  20  15  
6  24  19  
7  26  21  
8  26  21  
9  22  18  
10  16  14  
11  11  9  
12  7  5  

Slika 3. Statistika števila dni z vetrom s hitrostjo vec kot 3 Bft v posameznih mesecih (1–12)  s povprecnimi dnevnimi (D °C) in nocnimi (N °C) temperatu­rami v Lignanu (Prirejeno po Windguru.com, 2018). 
Grado Pineta (oddaljenost od Ljubljane 133 km, cca. 1:40 h) 
Tocka je zaradi nizke vode primerna za K vseh stopenj. Velika rahlo vzvalovana vodna površina (0,1 m). Pozor pri oseki na plitvine. Meseci z najvec vetra (15 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, MAR, APR, MAJ, SEP (burja, jugo). Meseci z veliko vetra (13–14 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, JUN, OKT, NOV, DEC (burja, jugo). Meseci z manj vetra (11 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JUL, AVG, SEP. Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10șC JAN, FEB, DEC. Ni primerno za F. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja mirno do rahlo vzvalovano (1.–2. stopnja). 

Foto: Matej Majeric. Foto: Matej Majeric. 
Idealna tocka za K (posebej prosti slog). Vodna površina je prostrana, globina morja pa ne presega pasu telesa (1 m). Zaradi nizke vode valov skorajda ni. Pri oseki (-50 cm) je treba biti previden, saj se ustvarijo plitvine. Previden je treba biti tudi na nasedle veje in drevesa. Parkirišce urejeno na Ulici »Vialle del Orione«. Okolica je lepo urejena. Zraven je krajinski park »Reserva naturale regionale Valle Cavanata«. Lepo! Najprimernejša vetrova sta burja in jugo, možno pa je K tudi na jugozahodnik in vzhodnik, ki pa žal ni pogost. Dno je mocvirnato/ blatno. Jeseni je veliko morske trave. K se sestavi pri velikem otroškem igrišcu. Leva fotografija: idila neokrnjene narave v Grado Pineti. Desna fotografija: sestavljanje kajta za seanso na burji, cca. 4 Bft v Grado Pineti v ozadju »kajtarski ringelšpil«. . 

M DșC NșC 
1  6  4  
2  7  4  
3  10  7  
4  15  11  
5  20  15  
6  24  19  
7  26  21  
8  26  21  
9  22  17  
10  16  13  
11  11  9  
12  7  5  

Slika 4. Statistika števila dni z vetrom s hitrostjo vec kot 3Bft v posameznih mesecih (1–12) s povprecnimi dnevnimi (D °C) in nocnimi (N °C) temperaturami v Gradu – Pineta (Prirejeno po Windguru.com, 2018). 
Marina Julija (oddaljenost od Ljubljane 119 km, cca. 1:30 h) 
Tocka, primerna za JND in K vseh stopenj. Ob plimi primerno za F. Najprimernejši veter je burja. Pozor na plitvine pri oseki (-50 cm). Meseci z najvec vetra (13–14 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ APR, MAJ (pretežno burja). Meseci z veliko vetra (12 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, MAR, NOV (pretežno burja). Meseci z manj vetra (11 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JUN, JUL, SEP, OKT, DEC. Meseci s povprecno dnevno tempera-turo manj kot 10 șC JAN, FEB, DEC. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja rahlo do zmerno vzvalovano (2–3. stopnja). 

Foto: Marko Rolc. Foto: Marko Rolc. 
Varna tocka za JND in K, ki je primerna za zacetnike, saj burja piha na obalo. Pri dobri napovedi burje je zaradi bližine mnogim prva izbira. Ne glede na to, da je na tocki obicajno veliko število JND in K, zaradi prostrane vodne površine na vodi ni gnece. Globina morja v zalivu je nizka, vecinoma do višine pasu. Ob mocni burji se v jesenskih mesecih v vodi nabere veliko morske trave, ki se »zatakne« za smernik in pri JND ovira drsenje. Priporocamo poseben poševni smernik za travo za JND. Ob obali je veter sunkovit. Konstanten veter piha šele cca. 1 km od obale. Sredi zaliva se ob mocni burji nad piloti naredijo lepi valovi (cca. 1–1,5 m), ki so primerni za ucenje jezdenja na valovih. V vodi je mulj, na obali pa prod. V Marini Juliji je višji vhod (leva fotografija) namenjen vstopu v vodo za JND; nižji vhod (desna fotografija) pa je namenjen K. Parkiranje je urejeno na velikem parkirišcu. Primerno za ucenje JND in K; ob plimi primerno tudi za ucenje F. Lep po­gled na hribovje v zaledju. 

M DșC NșC 

1  6  4  
2  7  5  
3  10  7  
4  15  11  
5  20  15  
6  24  19  
7  26  21  
8  26  21  
9  22  18  
10  16  14  
11  11  9  
12  7  5  

Slika 5. Statistika števila dni z vetrom s hitrostjo vec kot 3 Bft v posameznih mesecih (1–12) s povprecnimi dnevnimi (D °C) in nocnimi (N °C) temperaturami v Marini Juliji (Prirejeno po Windguru.com, 2018). 
Barkovlje pri Trstu (oddaljenost od Ljubljane 99 km, cca. 1:10 h) 
Tocka, primerna za izkušene JND. Z vidika varnosti neprimerna za K. Vec kot 100 dni letno ob stabilnem vremenu piha vsako noc tra­montana (4 Bft+), ki preneha do cca. 10. –11. ure. Tramontana doseže vodno gladino cca. 100–150 m od obale. Meseci s povprecno tem­peraturo manj kot 10 șC JAN, FEB, DEC. Najprimernejši meseci za to tocko so od MAJ do NOV. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja mirno do rahlo vzvalovano (1.–2. stopnja). 

Foto: Janez Polajnar. Foto: Janez Polajnar. 
Veter je zelo mocan in sunkovit. Tocka je primerna vecinoma za JND, ceprav nekateri tudi K. K dvignejo iz vode. Jadra se sestavi v parku nasproti bencinskega servisa Esso. Lep razgled na grad Miramare. Veter piha iz obale, zato se ni primerno od obale oddaljiti prevec, saj veter pogosto hitro preneha. JND se blizu pristanišca, kar je mnogim neprijetno, ko mimo zapluje velika ladja. Površina morja je primerna za slalom in prosti slog. Dostop do vode je zahteven; tla so spolzka zaradi alg. Za velikost jader je dobro vprašati lokalne JND. Ni primerno uporabljati prevelikega jadra, saj je veter obicajno zelo mocan in sunkovit. Vstop v vodo je pri dovozu za colne. V poletnem casu so kopalci zelo obcutljivi na JND. Dobro je biti prijazen; tako do kopalcev, kot tudi lokalnih JND. Leva fotografija: »sušenje« jadra po jutranji seansi pri izstopu iz vode z znacilnim strženom tramontane v Tržaškem zalivu ob cca. 10.–11. uri. Desna fotografija: idila jutranje tramontane s pogledom na Piran v ozadju. 

M DșC NșC 
1  5  2  
2  6  3  
3  10  6  
4  15  9  
5  19  12  
6  24  16  
7  26  18  
8  26  18  
9  21  15  
10  16  11  
11  10  7  
12  6  3  

Slika 6. Statistika števila dni z vetrom s hitrostjo vec kot 3 Bft v posameznih mesecih (1–12) s povprecnimi dnevnimi (D °C) in nocnimi (N °C) temperaturami v Barkovljah (Prirejeno po Windguru.com, 2018). 
Žusterna (oddaljenost od Ljubljane 109 km, cca. 1:10 h) 
Tocka ob mocni Burji ni primerna za zacetnike JND in K. Celo leto je najprimernejši veter burja; v poletnih mesecih lahko preseneti zme­ren maestral. Meseci z najvec vetra (14–15 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, MAR, APR, MAJ (burja). Meseci z veliko vetra (13 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JUN, NOV (burja). Meseci z manj vetra (9–11 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN (burja), JUL in AVG (jutranja burja, maestral), SEP, OKT, DEC (burja). Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10 șC JAN, FEB, DEC. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja rahlo do zmerno vzvalovano (2.–3. stopnja). 

Foto: Borut Gale. Foto: Borut Gale. 
JND in K se na burjo (4–7 Bft) (proti Debelemu rticu), ki piha pod kotom na obalo, ali na šibek maestral (3-4 Bft), ki piha vzporedno z obalo. Dostop v vodo za JND je cez skale na parkirišcu pred ograjo Jadralnega kluba (JK) BUM Koper ali proti simbolicnemu placilu s pomola JK BUM. Poleti tu deluje šola JND Windsurfpoint. Ob maestralu je primerno za ucenje JND ali za sprošceno križarjenje. K in F vstopajo v vodo na travniku pri kanalu Badeševnica. Ni primerna tocka za ucenje K. Parkiranje je urejeno na velikem parkirišcu. Okolica je urejena; mimo Žusterne vodi kolesarska in pešpot, ki povezuje Koper in Izolo. Leva fotografija: drsenje na deski po morski gladini s formulo in velikim jadrom cca 8–8,5 m2. Desna fotografija: K pri drsenju na deski s hidrodinamicnimi podvodnimi vzgonskimi krili. Pri obeh fotografijah je vidna smer vetra in vzvalovanost morja pri maestralu cca. 3 Bft. Vidne so svetle lise – konstantni veter (cca. 8 vozlov) in temnejše, ki jih ustvarjajo vetrni sunki (cca. 12 vozlov). 

M DșC NșC 

1  6  4  
2  6  4  
3  11  7  
4  16  9  
5  20  10  
6  24  13  
7  27  17  
8  27  20  
9  22  20  
10  16  12  
11  11  9  
12  7  5  

Slika 7. Statistika števila dni z vetrom s hitrostjo vec kot 3 Bft v posameznih mesecih (1–12) s povprecnimi dnevnimi (D °C) in nocnimi (N °C) tempera-turami v Žusterni (Prirejeno po Windguru.com, 2018). 
Izola (oddaljenost od Ljubljane 113 km, cca. 1:15 h) 
Tocka ni primerna za zacetnike JND in K. Celo leto je najprimernejši veter burja. Meseci z najvec vetra (17–19 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, MAR, APR, MAJ, JUN, NOV (burja). Meseci z veliko vetra (14–15 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, JUL, AVG, SEP, OKT, DEC (pretežno burja). Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10 șC JAN, FEB, DEC. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja rahlo do zmerno vzvalovano (2.–3. stopnja). Pri mocni burji tudi vzvalovano (4. stopnja). 

Foto: Janez Polajnar. Foto: Borut Gale. 
Na tej tocki burja piha vzporedno z obalo, zato ni primerna za zacetnike JND in K, saj jih lahko odnese na odprto morje. Obicajno nasta­nejo porušeni valovi, višine od 0,5 do 1,5 metra, ki so primerni za skoke. Voda je globoka. Dostop v vodo in iz nje je zaradi spolzkih tal in kamenja zahteven. Okolica je lepo urejena. Na tocki je park ob Svetilniku; plaža je prodnata in skalnata. Ob morju vodi urejena pešpot. Betonski valobran je pokrit z lesom, kar uporabljajo obiskovalci za soncenje. Kadar je burja v Izoli, Piranu ali Savudriji premocna, se lahko JND »umaknejo« v Fieso ali Seco. Fiesa je zaliv pred Piranom in je ob mocni burji (posebej pozimi) lahko dobra izbira za vse tiste, ki si želijo JND bolj varno. V nepredvidenih situacijah (lom opreme, poškodba …) jih bo veter prinesel na obalo pred Piransko punto. Leva fotografija: travnik na rtu pri svetilniku; v ozadju JND s slalom opremo pri burji cca. 5 Bft. Desna fotografija: urejena plaža za gibalno ovi­rane; v ozadju vzvalovano morje ob zmerni burji (cca. 4–5 Bft). 

M DșC NșC 
1  6  5  
2  7  5  
3  10  8  
4  15  12  
5  19  16  
6  23  20  
7  26  22  
8  26  22  
9  22  19  
10  17  14  
11  12  10  
12  8  6  

Slika 8. Statistika števila dni z vetrom s hitrostjo vec kot 3 Bft v posameznih mesecih (1–12) s povprecnimi dnevnimi (D °C) in nocnimi (N °C) temperaturami v Izoli (Prirejeno po Windguru.com, 2018). 
Piran – »Punta« (oddaljenost od Ljubljane 122 km, cca. 1:20 h) 
Tocka je primerna le za izkušene JND. Najprimernejši veter je burja. Ob mocni burji se oblikujejo visoki valovi (1–3 m). Meseci z najvec vetra (17–19 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, MAR, APR, MAJ, JUN, NOV (pretežno burja). Meseci z veliko vetra (14–15 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, JUL, AVG, SEP, OKT, DEC (pretežno burja). Pri Bernardinu poleti (JUN, JUL, AVG) zapiha šibak maestral (2–3 Bft). Meseci s pov­precno dnevno temperaturo manj kot 10 șC JAN, FEB, DEC. Treba je biti previden, saj veter piha vzporedno z obalo na odprto morje proti Savudriji in naprej protu Italiji. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja zmerno vzvalovano do vzvalovano (3.–4. stopnja). 

Foto: Rogelja Manja. Foto: Janez Polajnar. 
JND se na vzhodni strani Rta Madone na t. i. piranski Punti. Zaradi drage parkirnine JND raje odidejo v Savudrijo (staro pristanišce) ali drugam. Valovi so pogosto visoki do 3 metrov. Obala je urejena s skalnatimi valobrani in ima zahteven vstop v vodo. Tocka je znana tudi po najvecjem tekmovanju »Piranja« v JND in SUP-u na severnem Jadranu, ki ga vsako leto organizirajo v septembru. Okolico predstavlja slikovito staro –  nekoc bogato mesto, ki je bilo del Beneške republike, ki je imela monopol nad pridelavo soli. Ob soncnem zahodu pri burji je proti Benetkam cudovit pogled na Dolomite; proti Trstu pa na Nanos in v ozadju Alpe. Poleti (JUN, JUL, AVG) pogosto zapiha šibak maestral. Obicajno JND takrat sestavijo opremo pri JK Pirat pred Bernardinom. Leva fotografija: Piranska Punta ob zelo mocni Burji (6–8 Bft) z visokimi in dolgimi valovi. Desna fotografija: JND s slalom opremo pri 4–5 Bft; v ozadju Piran. 

M DșC NșC 

1  6  5  
2  7  5  
3  10  8  
4  15  12  
5  19  16  
6  23  20  
7  26  22  
8  26  22  
9  22  19  
10  17  14  
11  12  10  
12  8  6  

Slika 9. Statistika števila dni z vetrom s hitrostjo vec kot 3 Bft v posameznih mesecih (1–12) s povprecnimi dnevnimi (D °C) in nocnimi (N °C) temperaturami v Piranu (Prirejeno po Windguru.com, 2018). 
Seca – »Ribic« (oddaljenost od Ljubljane 122 km, cca. 1:20 h) 
Tocka je primerna tudi za zacetnike JND, K in F. Najprimernejša vetrova sta jugo in burja. Meseci z najvec vetra (17–19 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, MAR, APR, MAJ, JUN, NOV (burja in jugo). Meseci z veliko vetra (14–15 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, JUL, AVG, SEP, OKT, DEC (burja in jugo). Poleti (JUN, JUL, AVG) piha šibak maestral. Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10 °C so JAN, FEB, DEC. Na povprecni vetrovni dan ob burji je morje mirno do rahlo vzvalovano (1. –2. stopnja). Na povprecni dan ob jugu je morje rahlo vzvalovano 
(2.stopnja). 

Foto: Janez Polajnar. Foto: Janez Polajnar. 
Tocka se nahaja v Seci pri gostilni Ribic ob kanalu Sv. Jerneja tik ob vhodu v Marino Lucija. Burja piha vzporedno z obalo proti Hrvaški; pri jugu pa na obalo proti Seci, Luciji in Portorožu. Oba vetrova pihata na tej tocki obicajno 1–2 Bft manj kot jugo v Umagu in Savudriji in burja v Izoli, Piranu in Savudriji. Zato je Seca lahko primerna in varna izbira za zacetnike. Vhod v vodo ni zahteven. Tocka je lepo urejena s travnato površino, pešpotjo, klopmi in fitnes napravami na prostem. Parkirati je možno na parkirišcu in ob cesti pred parkirišcem resta­vracije Ribic. Leva fotografija: JND z velikim jadrom 8 m2 in formulo pred secoveljskimi školjcišci pri jugu cca. 3–4 Bft. Desna fotografija: JND s slalom opremo pri Burji cca. 3–4 Bft; v ozadju skladišca soli pred Bernardinom in Bernardin. 

M D°C N°C 
1  6  5  
2  7  5  
3  10  8  
4  15  12  
5  19  16  
6  23  20  
7  26  22  
8  26  22  
9  22  19  
10  17  14  
11  12  10  
12  8  6  

Savudrija – »Pristanišce« (oddaljenost od Ljubljane 136 km, cca. 1:30 h) 
Tocka je primerna le za zelo izkušene JND. Najprimernejši veter je burja, ki je na tej tocki (v tem delu Jadrana) najmocnejša. Ob mocni burji se oblikujejo dolgi in visoki valovi (2–3 m+; ob plimi tudi vec). Ustvari se zelo mocan morski tok. Meseci z najvec vetra (17–19 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, MAR, APR, MAJ, JUN, NOV (pretežno burja). Meseci z veliko vetra (14–15 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, JUL, AVG, SEP, OKT, DEC (pretežno burja). Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10°C JAN, FEB, DEC. Treba je biti previden, saj veter piha na odprto morje proti Italiji. Nepozabni soncni zahodi. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja razburkano (5. stopnja). 

Foto: Borut Gale. Foto: Borut Gale. 
Tocka je ob mocni burji lahko odlicna izbira za vse JND, ki radi skacejo na valovih. Razmere so podobne kot v Piranu, le še z nekoliko višjimi valovi, ki jih je možno celo jezditi. Tocka ima zelo zahteven vstop v vodo. Z opremo je treba »splezati« preko valobrana in jo od­nesti do skrajne tocke obale (desna fotografija). Pri skalah pri obali je delno zavetrje, zato je treba do stržena burje plavati cca. 10–50 m. Zacetnikom priporocamo JND v Seci, saj tu piha na odprto morje proti Italiji. V nepredvidenih situacijah (lom opreme, poškodba …) je treba imeti »rešilni nacrt«. Možnost je naporno plavanje vzporedno z morskim tokom proti obali Kampa Veli Joža (cca. 900 m) oz. proti rtu Svetilnika Savudrija (cca. 1500 m). V vsakem primeru je dobro imeti na obali ali v vodi »prijatelje«. Leva fotografija: JND pri Burji 5–6 Bft z 2–3 m valovi.  Desna fotografija: vhod v vodo za pomolom pristanišca v Savudriji pri plimi. Burja cca. 3–4 Bft. Vhod v vodo je pri skali, kjer se peni morje. Pogled na Piran in Trst; v ozadju Nanos.  

M D°C N°C 

1  6  5  
2  7  5  
3  10  8  
4  15  12  
5  19  16  
6  23  20  
7  26  22  
8  26  22  
9  22  19  
10  17  14  
11  12  10  
12  8  6  

Savudrija – »Pineta« (oddaljenost od Ljubljane 134 km, cca. 1:30 h) 
Tocka je primerna za izkušene JND. Najprimernejši veter je jugo. Ob mocnem jugu so možni dolgi in visoki valovi (2–3m; ob plimi tudi vec). Meseci z najvec vetra (17–19 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, MAR, APR, MAJ, JUN, NOV. Meseci z veliko vetra (14–15 dni/mesec) hitro­sti 3 Bft+ JAN, JUL, AVG, SEP, OKT, DEC. Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10 °C JAN, FEB, DEC. Nepozabni soncni zahodi. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja razburkano (5. stopnja). 

Foto: Matej Majeric. Foto: Borut Gale. 
Tocka se nahaja pri ograji Kampa Pineta oz. krožišcu pred kampom. Jugo piha pod kotom z leve strani na obalo. Vstop v vodo je s po­mola za colne ali v zavetrju za njim. Ob mocnem jugu se oblikujejo dolgi in visoki valovi (1–2 m; ob plimi tudi vec) z mocnim morskim tokom. V primeru nenadnega prenehanja juga po prehodu neviht ali prenehanju dežja oz. v nepredvidenih situacijah (lom opreme …) je »rešilni nacrt« plavanje z opremo z morskim tokom za rt Svetilnika Savudrija (cca. 600 m). V nasprotnem primeru je »pranje na obali« zaradi visokih valov neizogibno. Pri tem tvegamo poškodbe opreme, pa tudi telesa. Leva fotografija: vecerna idila z nepozabnim soncnim zahodom v »zatišju« pred jugom. Desna fotografija: jezdenje valov (cca. 1,5 m) na plitvini pred pomolom Kampa Pineta naslednji dan. 
M D°C N°C 

1  6  5  
2  7  5  
3  10  8  
4  15  12  
5  19  16  
6  23  20  
7  26  23  
8  26  22  
9  22  19  
10  17  14  
11  12  11  
12  8  7  

Umag – »Punta« (oddaljenost od Ljubljane 132 km, cca. 1:30 h) 
Tocka je primerna le za izkušene JND in K. Najprimernejši veter je jugo, ki pogosto obraca bolj na vzhodno smer (v tem primeru konstan­tni veter zapiha nekoliko stran od obale). Ob mocnem jugu in plimi se naredijo visoki valovi (2–3 m+). Treba je biti previden na rumene boje, ki oznacujejo plitvine. Posebej je treba biti previden na plitvine ob oseki, saj lahko poškodujejo smernik. Meseci z najvec vetra (17–19 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, MAR, APR, MAJ, JUN, NOV. Meseci z veliko vetra (14–15 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, JUL, AVG, SEP, OKT, DEC. Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10 °C JAN, FEB, DEC. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja razburkano (5. stopnja). 

Foto: Borut Gale. Foto: Borut Gale. 
Tocka se nahaja na Punti pred najstarejšim svetilnikom na Jadranu (zgrajen leta 1818). Valovi omogocajo jezdenje in visoke skoke. Zara-di visokih valov in mocnega morskega toka tocka ni primerna za zacetnike. Obala je kamnita in na nekaterih delih pešcena. Dostop v vodo je možen s skokom z opremo iz pomola ali v zavetrju za pomolom iz bližnjega pešcenega zaliva. Parkiranje je urejeno. Za K je na Punti malo prostora, zato se ti najveckrat zbirajo na travnatem Rtu za Katorom v obmocju turisticnega kompleksa. Okolica je urejena. S pešpotjo je Punta povezana z mestoma Umag in Katoro. Leva fotografija: jezdenje valov na plitvini (cca. 1,5–2 m+). Desna fotografija: razburkano morje z valovi 3 m+ pri jugu (cca. 5–6 Bft). Prijaznost do stalnih obiskovalcev ne bo odvec. 

M D°C N°C 

1  6  5  
2  7  5  
3  10  8  
4  15  12  
5  19  16  
6  23  20  
7  26  23  
8  26  22  
9  22  19  
10  17  15  
11  12  11  
12  8  7  

Dajla (oddaljenost od Ljubljane 140 km, cca. 1:45 h) 

Tocka se nahaja na obali rta pri Dajli. Tocka je primerna za izkušene JND. Priljubljena je zaradi plitvine, na kateri se naredijo visoki valo-vi (2–3 m+). Najprimernejši veter je jugo (tudi jugozahodnik). Ob dežju se ceste in travnik spremenijo v »živo blato«. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja vzvalovano (4. stopnja).  Ni dostopne ustrezne vremenske statistike, predvidevamo, da je-le ta podobna kot v Umagu. Prijaznost do stalnih obiskovalcev ne bo odvec. Fo­tografija prikazuje jezdenje valov pri jugu (cca. 5 Bft) na cca. 1,5–2,5 m+ valovih na spodnji plitvini. 
Fažana (Oddaljenost od Ljubljane 194 km, cca. 2:15 h) 

Tocka se nahaja nasproti Nacionalnega parka Brioni. Priljubljena je ob jugu, ki obraca »prevec na zahodnik« in v tem primeru val na Štangi (tocka Kamenjak – Ceja) »ne deluje«. Vstop v vodo je zaradi drsecega kamenja in skal zahteven. Voda je cista in v soncu tur­kizne barve. Na povprecni dan je stanje morja rahlo do zmerno vzvalovano (2.–3. stopnja). Okolica je lepo urejena. Primerno za zacetnike JND ter izkušene K in F. Poleti zapiha maestral 3–4 Bft. Ni dostopne ustrezne vremenske statistike, zato predvidevamo, da je podobna kot v Premanturi. 
Kamenjak – »Kamp Stupice« (oddaljenost od Ljubljane 214 km, cca. 2:40 h) 
Tocka je primerna za vse stopnje JND in izkušene K in F. Tocka je »odprta« in omogoca JND na vse smeri vetra, razen jugozahodne. Me-seci z najvec vetra (21–24 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, FEB, MAR, APR, NOV, DEC (burja in jugo). Meseci z veliko vetra (17–21 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ MAJ, JUN, JUL, AVG, SEP, OKT (pretežno burja). Poleti (JUN, JUL, AVG) je pogosta jutranja burja (3–4 Bft), po kateri zapiha maestral (3–4 Bft). Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10°C JAN, FEB. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja rahlo do zmerno vzvalovano (2. –3. stopnja). 

Foto: Matej Majeric. Foto: Matej Majeric. 
JND sestavijo opremo na polotocku Kampa Stupice. K pa na nogometnem igrišcu. Vhod v vodo je zaradi skal zahteven. Burja je ob obali Kampa Stupice sunkovita. Mocnejša in bolj konstantna je v prelivu med otokoma Ceja in Trombuja. Kadar piha jugozahodnik je tocka v zavetrju in se je treba premakniti na nasprotno stran zaliva, kjer je Kamp Kažela. V zimskem delu leta sta oba kampa zaprta, zato je vhod v vodo pri burji v Nacionalnem parku Kamenjak pri Zalivu Školjic. Pri jugozahodniku pa na parkirišcu na obali pred ograjo Kampa Kažela. Vsi JND in K, ki niso gosti kampa, lahko vstopajo s placilom vstopnine. Tocka je primerna za ucenje JND (še bolj primeren pa je bližnji Pomer); vendar ni primerna za ucenje K. Leva fotografija: križarjenje s K med otokoma Ceja in Trombuja pri cca. 3–4 Bft. Desna fotografija: pogled iz polotocka Kampa Stupice proti Kamnjaku (levo otok Ceja, desno polotocek pri Zalivu Školjic). 

M D°C N°C 

1  9  8  
2  9  8  
3  11  10  
4  15  13  
5  19  17  
6  23  21  
7  26  24  
8  26  24  
9  22  21  
10  18  17  
11  14  13  
12  10  10  

Kamenjak – otok Ceja – »Štanga« (oddaljenost od Ljubljane 220 km, cca. 2:55 h) 
Tocka je primerna za izkušene in zelo izkušene JND, K in F. Omogoca JND in K na vse smeri vetra, razen jug-zahodne. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja pri burji rahlo do zmerno vzvalovano (2.–3. stopnja); pri jugu pa razburkano (5. stopnja). Ob zelo mocnem jugu, ki piha dlje casa, morje dosega 6. stopnjo vzvalovanosti. Statistiko vetra in temperature prikazuje Slika 14 (podatki za Premanturo). 


Foto: Goran Babic. Foto: Goran Babic. 
Tocka se nahaja v Nacionalnem parku Kamenjak nad Uvalo Školjic, na plitvini svetilnika (»Štanga«) (cca. 2,5 km od Kampa Stupice). V bližini sta tudi dve rumeni oznaki za plitvino, zato je treba biti ob mocnem jugu in jezdenju valov zelo previden (posebej pri gneci). Pri mocnem jugu 5–6 Bft+ se oblikuje visok in mocan val (cca. 3 m+), na katerem lahko izkušeni JND in K v smeri z vetrom naredijo do tri zavoje pod valom. Pri JND in K v veter pa je val visok in strm ter omogoca visoke skoke. Tocka je v primeru mocnega juga primerna le za zelo izkušene. Oblikuje se mocan tok in val, ki lahko v primeru neprevidnosti in »pranja« unici opremo. Dostop za JND je zahteven. Najprimernejši je ob gozdicku na obali s skokom s skale z opremo na robu prodnatega zaliva. Skale v vodi so ostre, zato priporocamo primerno obutev. Pri obali je brezvetrje in mocan morski tok (ki ostane še nekaj casa po prenehanju juga), zato je treba biti pri izhodu iz vode zaradi valov na obalo previden na »vodni srk«, ki lahko poklopi jadro in ga poškoduje ali unici. K se zbirajo na rtu Zaliva Školjic in najveckrat odidejo na otok Bo-dulaš, kjer se delajo na levi strani (v smeri juga) lepi in visoki valovi (cca. 3 m+). Pri vstopu na Kamenjak je treba placati vstopnino. Prijaznost do stalnih obiskovalcev in lokalnih JND ali K ne bo odvec. Leva fotografija: visoki skoki JND (3 m+) na 3 m valovih pri jugu 6 Bft+. Desna fotografija: JND pri vodnem štartu pri zelo mocnemu jugu cca. 7 Bft ob Štangi, kjer se dela visok in mocan val (3 m+), ki lahko unici opremo. 
Kamenjak – Otok Fenera (oddaljenost od Ljubljane 220 km, cca. 2:55 h) 
Tocka, primerna za zelo izkušene JND in K ob mocni burji. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja vzvalovano (4. stopnja). Statistiko vetra in temperature prikazuje Slika 14 (podatki za Premanturo). 

Foto: Matej Majeric. Vir: GoogleEarth, 2018. 
Vstop v vodo za JND in K  je iz Kampa Stupice ali iz Uvale Školjic. Tocka je primerna le za zelo izkušene JND in K, saj je do nje iz Kampa Stupice s križarjenjem cca. 5 km. Ob mocni burji se med otokom Ceja in Fenera zaradi plitvin ustvarijo dolgi in mocni valovi, ki jih je (posebej s K) možno jezditi. Burja piha na obalo Fenere, zato se zaradi plitvine pred obalo oblikujejo valovi višine 1–2 m (podobno kot v Ližnjanu). Burja piha mimo Fenere in Kamenjaka proti odprtem morju Italije. V vsakem primeru JND ali K na odprto morje naprej od Fenere odsvetujemo. Leva fotografija: srecanje K in JND pri jezdenju valov na Feneri. Desna fotografija: križarjenje iz Kampa Stupice, mimo otockov Trumbuja in Ceja do Fenere. 
Medulin (oddaljenost od Ljubljane 208 km, cca. 2:30 h) 
Tocka, primerna za vse stopnje JND, K in F. Edini primeren veter je jugo. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja izven lagune zmerno vzvalovano do vzvalovano (3. –4. stopnja). Pri mocnem jugu se oblikujejo lepi – 3 m+ valovi. Statistiko vetra in temperature prikazuje Slika 14. 

Foto: Matej Majeric. Foto: GoogleEarth, 2018. 
Varna tocka, ker veter in valovi pihajo direktno v laguno. Primerna tocka tudi za zacetnike JND in K (ne pa za ucenje). V morju je mivka. Leva fotografija: priprava K v laguni Medulin za seanso pri 3–4 Bft. Desna fotografija: križarjenje iz Medulina na Bodulaš (cca. 8 km). Vec kot pol manj je iz Kampa Stupice (cca. 2,5 km). 
Ližnjan (oddaljenost od Ljubljane 208 km, cca. 2:30 h) 

Tocka je ob mocni burji primerna za izkušene in zelo izkušene JND in K.  Najprimernejši veter je burja. Meseci z najvec vetra (25–26 dni/ mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, DEC (Burja). Meseci z veliko vetra (21–23 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ FEB, MAR, APR, MAJ, SEP, OKT, NOV (burja). Poleti JUN, JUL, AVG je 18–19 dni/mesec veter hitrosti 3 Bft+. Pogosta je jutranja šibka burja. Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10 °C JAN, FEB. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja pred obalo vhoda v zaliv Kuje razburkano (5. stopnja), v zalivu pa vzvalovano (4. stopnja). 

Foto: Matej Majeric. Foto: Borut Gale. 
Ena najlepših tock za JND, K in F na tem delu Jadrana. Burja je obicajno mocna in sunkovita. Lokacija je primerna tudi za zacetnike JND (pogojno tudi za zacetnike K), ne pa za ucenje JND in K. Ob mocni burji in plimi se oblikujejo na plitvini obale pred vhodom v zaliv Kuje visoki valovi (2–3 m+), ki omogocajo visoke skoke in jezdenje (1–2 zavoja pod valom; s K tudi vec). »Izzivanje« na njih je že od vecine izkušenih JND pobralo svoj davek za opremo s »pranjem« na obali zaliva Kuje. Leva fotografija: priprava K za seanso na burjo pri 4–5 Bft. Desna fotografija: JND pod valovi pred obalo zaliva Kuje. Okolica je lepo  urejena, drevesa v vrocih poletnih mesecih nudijo senco. Plaža je travnata, vhod v vodo pa je srednje zahteven zaradi skal. Prijaznost do stalnih obiskovalcev in lokalnih JND ali K ne bo odvec – prisoten »lokalizem«. 

M D°C N°C 
1  9  8  
2  9  8  
3  11  10  
4  15  13  
5  19  17  
6  23  21  
7  26  24  
8  26  24  
9  22  21  
10  18  17  
11  14  13  
12  10  10  

. 
Ravni in Girandella (oddaljenost od Ljubljane cca. 190 km, cca. 2:30 h) 
Tocki, primerni za JND in F. Za Ravni je najprimernejši veter maestral, ki v JUN, JUL, AVG lahko piha s 3–5 Bft. Za Girandello je edini prime-ren veter burja. Meseci z najvec vetra (21–23 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, FEB, MAR, MAJ; NOV, DEC (burja). Meseci z veliko vetra (19–20 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ APR, OKT (burja). Poleti JUN, JUL, AVG je 16–18 dni/mesec veter hitrosti 3 Bft+. Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10 °C JAN, FEB, MAR, DEC. Na povprecni vetrovni dan je v Ravniju pri maestralu stanje morja rahlo vzvalovano (2. stopnja); v Girandelli pri burji pa zmerno vzvalovano do vzvalovano (3. –4. stopnja) 


Kamp v Sv. Marini je lahko izhodišce za dnevno JND na obeh toc­kah. 
Ravni se nahaja 5 km južneje od Rabca. Nad njim se dviga 450 m visok hrib Skitaca, ki ustvarja ustrezne pogoje za razvoj maestrala, ki obicajno piha v poletnem casu s 3–5 Bft; cca. 2 km od obale veter oslabi. Priljubljen je med JND, ki se obicajno na to tocko od­pravijo po jutranji tramontani v Preluki. 
Girandela je v Rabcu. Tam so lepe zavetrne prodnate plaže. Burja je obicajno dovolj mocna, da razvije lepe valove (2 m+) za visoke skoke. Fotografija: vhod v vodo v Ravniju. 

M D°C N°C 

1  8  7  
2  8  6  
3  11  9  
4  15  13  
5  19  16  
6  23  20  
7  26  23  
8  26  23  
9  22  20  
10  17  15  
11  13  12  
12  9  8  

Preluk (oddaljenost od Ljubljane 108 km, cca. 1:30 h) 
Tocka je primerna za izkušene JND (pogojno za zelo izkušene K). Vec kot 100 dni letno ob stabilnem vremenu piha vsako noc tramontana (4 Bft+), ki oslabi in preneha 1–2 uri po soncnem vzhodu. Meseci s povprecno temperaturo manj kot 10°C JAN, FEB, MAR, APR, NOV, DEC. Najprimernejši meseci za to tocko so od MAJ do NOV. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja rahlo vzvalovano (2. stopnja). 

Foto: Živa Trajbaric. Foto: Janez Polajnar. 
Veter se spusti na morsko gladino cca. 10–50 m od obale pri plaži ob parkirišcu. Najmocnejši in dovolj konstanten veter je med rtom zaliva Kampa Preluk in obalo na nasprotni strani zaliva. Tocka ni primerna za zacetnike, saj veter piha na odprto morje proti Cresu. Ob tra­montani piha najmocneje v zalivu v višini rta kampa Preluk; kadar pa je tramontana pod vplivom jutranje burje v zaledju, je veter mocan in enakomeren cca. 500 m od obale v smeri proti Opatiji. Primeren veter piha samo ob stabilnem – lepem vremenu. Zvezdnata noc in temperaturna razlika med morjem in kopnim, ki je vecja od 10°C, je najboljše zagotovilo za dobro jutranjo seanso. Tramontana obicajno piha 4–7 Bft. Obicajno po soncnem vzhodu hitro preneha. Morje v Preluki je cisto. Plaža je manjša in prodnata ter nudi lahek vstop v vodo. Poleti se JND pricne z jutranjim svitom med 4. in 5. uro in traja do okoli 8.30 ure, jeseni in spomladi pa se pricne kasneje, okoli 6.30 in traja do 9.30 ure. Leva fotografija: jutranji sešen v Preluki pri 5–6 Bft. Desna fotografija: pogled na zaliv Volosko s pobocja pod Matulji. 
M D°C N°C 

1  4  2  
2  4  2  
3  91  5  
4  14  8  
5  17  11  
6  22  15  
7  25  18  
8  25  18  
9  20  14  
10  14  10  
11  9  7  
12  5  3  

Krk – Punat in Punta Debij (China Beach) (oddaljenost od Ljubljane 167 km, cca. 2:30 h) 
Punat je primeren za vse stopnje JND (pogojno tudi za izkušene K). Najprimernejši veter je burja. Punta Debij je primerna za izkušene JND. Najprimernejši veter je jugo. Meseci z najvec vetra na obeh tockah (25 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, FEB (burja). Meseci z veliko ve­tra (19–22 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ MAR, APR, MAJ, SEP, OKT, NOV, DEC (burja). V toplejšem delu JUN, JUL, AVG je 16–18 dni/mesec veter hitrosti 3 Bft+. Pogosta je jutranja šibka burja. Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10°C JAN, FEB, MAR, DEC. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja v Punatu rahlo vzvalovano (2. stopnja); na Punti Debij pa vzvalovano (3. stopnja). 

Foto: Živa Trajbaric. Foto: Borut Gale. 
V Punatu se JND (pogojno tudi K) na burjo, ki obicajno piha 4–8 Bft. Tocka je v zaprtem zalivu, zato je primerna tudi za zacetnike in ucenje JND. Dostop do tocke je 500 m pred Wake parkom Punat iz glavne ceste, desno na stransko makadamsko pot. Voda je cista in se jeseni hitro ohladi. Dostop v vodo ni zahteven, saj so na dnu kamencki. Na Punti Debij se JND na jugo, ki obicajno piha 4–5 Bft. Obicajno je morje zaradi odboja valov od obale razbito in JND ni v veliko zabavo. Leva fotografija: JND v Punatu na Burji pri ekstremno mocni burji 7–8 Bft+. Desna fotografija: JND na »razbitih valovih« na Punti Debij na jugu pri 4–5 Bft. 

M D°C N°C 

1  7  6  
2  7  6  
3  10  8  
4  15  8  
5  19  12  
6  23  15  
7  26  22  
8  26  22  
9  21  18  
10  17  14  
11  12  11  
12  8  7  

Krk – Baška (oddaljenost od Ljubljane 179 km, cca. 2:45 h) 
Tocka je primerna za izkušene JND. Edini primeren veter je burja. Meseci z najvec vetra (21–24 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, FEB, MAR, AVG, NOV; DEC (burja). Meseci z veliko vetra (19–20 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ APR, MAJ, SEP, OKT (burja). V toplejšem delu JUN, JUL  je 16–18 dni/mesec veter hitrosti 3 Bft+. Pogosta je jutranja šibka burja. Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10 °C JAN, FEB, MAR, DEC. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja razburkano (5. stopnja). 


Foto: GoogleEarth, 2018. 
Tocka se nahaja na severovzhodnem delu otoka Krk v Baški, ki je znana po dolgi prodnati plaži. Primerna je samo za izkušene in zelo izkušene JND. Burja pogosto preseže hitrost 8 Bft+. Dostop do vode je zahteven. Morda je najprimernejši iz zaliva Kampa Bunculuka; vendar veter v zalivu vrtinci, zato je treba plavati cca. 100 m, saj se na obalo zaliva obicajno lomijo 1–2 m visoki valovi. Druga možnost je iz Rta Sv. Ivan med Baško in Kampom Bonculuka. Tam je obala skalnata. Na odprtem morju proti Otoku Prvic, se ustvarijo visoki valovi (3 m+). Leva fotografija: pogled iz Vele Plaže v Baški proti Otoku Prvic in znamenitim Senjskim vratom, kjer burja pogosto dosega orkansko moc. Fotografija desno: prikaz možnih vhodov v vodo v Baški. 

M D°C N°C 
1  5  4  
2  5  4  
3  9  6  
4  14  10  
5  18  14  
6  22  17  
7  25  20  
8  25  20  
9  20  17  
10  16  13  
11  11  9  
12  6  5  

Mali Lošinj – Rt Kurila (oddaljenost od Ljubljane 220 km, cca. 4.00 h) 
Tocka z najvišjimi valovi na tem delu Jadrana. Primerna je le za zelo izkušene JND. Edini primeren veter je jugo (z manjšimi variacijami kotov). Meseci z najvec vetra (21–24 dni/mesec) hitrosti 3 Bft+ JAN, FEB, NOV, DEC. Meseci s povprecno dnevno temperaturo manj kot 10°C JAN, FEB. Na povprecni vetrovni dan je stanje morja mocno razburkano (6. stopnja). Dolgo casa je veljal za »secret spot« pešcice poznavalcev. V zadnjem casu pa se na njem pojavljajo JND, ki zaradi pomanjkanja znanja in nespoštovanja pravil izzivajo nevarnost. Prijaznost do stalnih obiskovalcev in lokalnih JND je vec kot zaželena. Na vodi spoštuj pravila! Žal je vse bolj prisoten »lokalizem«. 


Vhod v vodo je zelo zahteven; JND skoci iz pomola pri svetilniku z opremo v morje. Pri tem mora oceniti pravo periodiko valov (obi­cajno seti valov prihajajo na 4 sek.); izbrati mora primeren trenutek, ki mu omogoca, da v 1–2 sek. naredi vodni štart. V kolikor je neu­spešen ali mu to prepreci visok val, ima za »popravni izpit« 1–2 sek. casa. Naslednji niz valov ga »opere« na skale. Bitka z valovi je obi­cajno izgubljena. Obicajen davek je strgano jadro ali zlomljen jam-bor. Fotografija prikazuje JND pri jezdenju valov na jugo pri oseki pri cca. 5 Bft. Pomol, ki je viden na levi fotografiji, je pri povprecnih dneh in pri plimi pod morsko gladino. Valovi pa se lomijo na obalo. 

M D°C N°C 

1  9  8  
2  9  8  
3  11  10  
4  15  14  
5  19  17  
6  23  22  
7  26  24  
8  26  24  
9  22  21  
10  18  17  
11  14  13  
12  10  10  

rami v Seci (Prirejeno po Windguru.com, 2018). 
.Sklep 
Na podlagi poznavanja najbolj priljubljenih tock za jadranje na de-ski, kajtanje in foilanje v zgornjem delu Jadrana smo opisali njihove znacilnosti, ki smo jih zbrali z izkušnjami v vec kot 25 letih ukvarja­nja s temi športi. 
Zbrani podatki o statistiki povprecnih mesecnih temperatur ozra-cja in morja so uporabni za vse, ki se odlocajo, ali bi bilo primerno, da bi se z jadranjem na deski, kajtanjem ali foilanjem ukvarjali tudi v mrzli polovici leta. 
Zanimiva je tudi vetrovna statistika o hitrosti vetra, ki kaže, da je ve­trovnih dni z vec kot 3+ Bft vec, kot bi lahko pricakovali za ta del Ja­drana. Pri pregledu teh podatkov bodo gotovo tisti, ki še dvomijo v foilanje, razmislili, ali morda ne bi bilo dobro cim prej kupiti deske s smernikom s hidrodinamicnimi krili. Seveda je treba podatke o hitrostih vetra, ki jo kaže statistika modela Windguru, obravnavati z zadržkom, saj nismo zasledili podatka, koliko casa je dejansko pihal veter 3 Bft+. Možno je, da je bil le en vetrni sunek, možno pa tudi, da je tako pihalo cel dan (24 ur). Na podlagi izkušenj ocenjujemo, da je dni, ko je dejansko pihal veter s hitrostjo najmanj 3 Bft 3 ure ali vec, za cca. 20 % manj, kot kaže model Windguru. Tudi ce je to res, smo prav tako lahko veseli, saj to še vedno pomeni, da se lahko z jadranjem na deski, kajtanjem ali foilanjem ukvarjamo povprecno najmanj dva do tri dni v tednu celo leto. 

Zagotovo bodo vsi, ki še išcejo svoj najbolj priljubljeni »spot«, veseli vseh zbranih opisov znacilnosti; vemo pa tudi, da bo marsikateri ja­dralec na deski, kajtar ali foilar jezen, da smo razkrili kakšno »zamol-cano« podrobnost njegovega »secret spota«. Vendar smo tvegali. Menimo, da z deljenjem informacij vsi pridobimo vec kot s skriva­njem. Še vec! Prepricani smo, da lahko vsak najde svoj priljubljeni »spot« in na njem zadovoljstvo, ce spoštuje pisana in nepisana pravila ter tako prispeva svoj del k dvigu jadralske kulture na tem delu Jadrana. Upamo, da vsak najde nekaj zase. Tisti, ki se želijo uciti – varnost, tisti, ki želijo pridobivati samostojne zacetne izku­šnje – pogum in samozavest; izkušeni – razmere za iskanje svojih skrajnih mej; zelo izkušeni pa svoj mir v tišini »popolnega vala«. Da bi vsak našel prostor zase, smo po teh stopnjah tocke tudi razvrstili. 
Ugotovili smo, da je sta za ucenje jadranja na deski najbolj primer-na Punat na Krku in Marina Julija pri Trstu; za ucenje kajtanja in foilanja pa zaradi pešcene in muljaste obale le Marina Julija. Varne tocke za zacetnike jadranja na deski, kajtanja in foilanja so Stupice pri Premanturi na burjo ter Medulin na jugo. Za zacetnike kajtanja je odlicna tocka tudi Grado Pineta. Za izkušene jadralce na deski, ki imajo radi mirno ali rahlo vzvalovano morsko gladino za pro-sti slog in slalom, so najbolj primerne Barkovlje pri Trstu in Preluk pri Opatiji, pa tudi Punat na Krku. Za izkušene jadralce na deski, ki radi skacejo na valovih, so primerne tocke na burjo: Piran, Savudri­ja, Ližnjan, Girandela in Baška na Krku. Za izkušene kajtarje, ki radi jezdijo valove, so odlicne tocke Sotomarina (Chioggia) in Lignano na burjo in jugo. Zelo izkušeni kajtarji bodo navdušeni nad razme­rami, ki se razvijejo ob mocnem jugu v Umagu ter na Ceji in Bodu­lašu. Izkušeni jadralci na deski, ki išcejo svoje skrajne meje, ne bodo pozabili razmer, ki nastanejo ob mocni burji v Sotomarini (Chii­ggia), Lignanu, Savudriji in Ližnjanu. Zelo izkušeni jadralci na deski, ki radi jezdijo valove, bodo našli »male Havaje« ob mocnem jugu v Sotomarini (Chiiggia), Lignanu in Umagu ter na Ceji in Bodulašu na Kamenjaku. Ce so te tocke namenjene vsem izkušenim, ki raz­iskujejo svoje skrajne meje in »še išcejo prijateljstvo« z vetrom, pa sta tocki Fenera in Ližnjan ob zelo mocni burji ter Kurila na Malem Lošinju ob zelo mocnem jugu namenjene tistim, ki zaupajo, da jim je narava dovolila obcudovati svojo surovo moc iz prve vrste. 
Aloha. 
Janez Polajnar (Agencija Republike Slovenije za okolje), Borut Gale (https://waveriderz.wordpress.com/), Živa Trajbaric (http://www. bushmans.si/o-nas), Goran Babic in Matjaž Licer, iskrena hvala za fotografije! 
.Literatura 
1. 
ARSO (2018a). Poplavljena obala pomladi in podaljšano kopalno obdobje v letu 2016. Pridobljeno s http://www.arso.gov.si/vode/ poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Dinamika%20in%20temperatu­ra%20morja%202016.pdf 

2. 
ARSO (2018b). Povprecne letne in mesecne temperature zraka [°C] po meteoroloških postajah, Slovenija, letni podatki do 2014 Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp 

3. 
ARSO (2018c). Douglasova lestvica. Pridobljeno s http://meteo.arso. gov.si/met/sl/weather/bulletin/coast/ 

4. 
Bertalanic, R. (2005). KLIMATOGRAFIJA SLOVENIJE. Znacilnosti ve­tra v Sloveniji. ARSO. Pridobljeno s http://www.arso.gov.si/vreme/ poro%C4%8Dila%20in%20projekti/dr%C5%BEavna%20slu%C5%BEba/ Znacilnosti_vetra_v_Sloveniji.pdf 

5. 
Fraiser, S. (2014). Hydrofoil and water sport board equipped therewith. Pridobljeno s https://patents.google.com/patent/US9056654B1/en doc. dr. Matej Majeric 


Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si 

Majeric Matej 

Osnove veslanja na deski stoje 
Izvlecek 
Veslanje na deski stoje je novejši šport, ki ima tudi v Sloveniji veliko navdušencev; še vec pa opazovalcev. V prispevku smo predstavili osnovni metodicni postopek za ucenje. Pred­stavili smo glavne mejnike razvoja tega športa in njegove znacilnosti. Pozornost smo namenili varnostnim priporoci­lom ter izbiri in pripravi opreme. Na osnovi analize tehnike veslanja na deski stoje smo pripravili metodiko ucenja in jo predstavili. S tem smo podali osnovne informacije za varen zacetek ukvarjanja s tem priljubljenim športom. Želimo si, da bi opisani metodicni postopek koristil v praksi cim vecje-mu številu novih športnih navdušencev nad veslanjem na deski stoje. 
Kljucne besede: veslanje na deski stoje, ucenje, metodika. 
.Uvod 
Najprej deskarji na valovih, nato jadralci na deski, kasneje pa še kaj­tarji so v dneh brez vetra in valov od nekdaj iskali nadomestek nji­hovega priljubljenega športa. Nihce pa si ni predstavljal, da bodo iskali tako dolgo, pa ceprav so imeli vse, kar rabijo, ves cas »pred nosom«. Izkazalo se je, da za zapolnitev cakanja do naslednjega vetra in valov rabijo le desko in veslo ter vodno gladino za drsenje. 
Nekateri pravijo, da je veslanje na deski stoje, ki ga pogovorno imenujemo SUP (stand up paddling), zacelo nastajati leta 1990, ko je legendarni deskar Lard Hamilton s svojo desko za valove z naj­vecjo prostornino in veslom za kanu iskal nove tocke za jezdenje »morskih pošasti«, kot jim pravijo deskarji, ki jezdijo valove, višje od deset metrov. Drugi pa pravijo, da je nastal, ko je Hamilton na isti deski z veslom za kanu treniral moc za tekmovanja. Vecina pa jih meni, da je SUP uradno nastal, ko je leta 2001 Hamilton narocil svojo prvo desko za veslanje na deski stoje pri oblikovalcu desk s Havajev Malama Chunu. Vendar pa je resnica ta, da je šport, ki je doživel tako hiter razvoj z vidika množicnega ukvarjanja kot no-ben šport pred njim, nastajal že vec kot tisoc let, ko so starodavne kulture iz Havajev, Polinezije in Afrike uporabljale razlicne oblike plovil, s katerimi so se iz otokov podajale na odprto morje, nato pa se nazaj na njih vracale z valovi. Ker so bili valovi visoki, so morale za varen pristanek ujeti val in ga jezditi do obale. To jim je bilo tako zanimivo, da so kasneje izdelali deske in na valovih drseli za zabavo. Da so ujeli val, so na deski sprva veslali leže, nato pa najbolj spretni tudi vstali in stoje jezdili val. V zvezi z veslanjem na deski 

The basics of Stand Up Paddling (SUP) 
Abstract 
SUP is a newer sport, which has more and more enthusi­asts also in Slovenia. In the paper we presented the basic methodical procedure for learning. We presented the main features and milestones of the development of this sport. We also presented safety recommendations. We paid atten­tion to the selection and preparation of equipment and the analysis of the technique. The main part of the contribution is the methododical procedure of learning SUP. In this way, we presented basic information for a safe start to engageing with this popular sport. We wish that the described method­ological procedure would be useful in practice to the great­est possible number of new sports enthusiasts on SUP. 
Key words: SUP, learning, metodics. 

Avtor s SUP opremo pred fotografiranjem za ta prispevek. 
stoje pa so si poznavalci enotni, da so bili po zgodovinskih virih Havajci prvi, ki so uporabljali veslo, da so ujeli val in ga jezdili na obalo. Havajci imajo za opis deskanja na valovih z veslom v svojem jeziku poseben izraz za ta šport »Hoe He’e Nalu«. 
Za veslanje na deski stoje so sprva uporabljali deske iz podobnih materialov, kot jih uporabljajo za izdelavo desk za jadranje. Veci­noma so to plasticni kompoziti, ki so na najbolj obcutljivih mestih prevleceni z ojacitvami iz ogljikovih ali drugih vlaken. Te deske so bile zelo dolge in težke. Zato so bile neprimerne za vsakodnevni daljši transport z vozili. Od leta 2005 so izdelovalci zaceli ponujati tudi napihljive deske. Te so imele na zacetku številne pomanjklji­vosti (npr. ob temperaturnih spremembah so se zaradi segrevanja zraka v njih zaradi soncnih žarkov zvijale; zaradi spremembe tlaka so pokale in izpušcale zrak …). Vendar pa jim jih je leta 2007 uspelo izpopolniti do te mere, da so njihove plovne znacilnosti primerljive s klasicnimi SUP deskami. Imajo pa celo dve prednosti. Prva je, da za transport ne vzamejo veliko prostora, saj jih skupaj s smernikom, veslom in tlacilko za zrak lahko zložimo v srednje velik nahrbtnik. Druga pa je, da so v primerjavi s klasicnimi deskami še boljši vad­beni pripomocek za stabilizatorje trupa. 
Slika 1.1. prikazuje transport klasicnih SUP desk, ki so imele maso, ki je bila težja od 15kg, in so bile daljše od 4 m. Slika 1.2. pa prikazuje zloženo novejšo SUP desko s tlacilko za zrak, smerniki in zložljivim 



veslom, ki so shranjeni v srednje velikem nahrbtniku s skupno maso 12 kg. 
Ocene kažejo, da je bilo v Ameriki v letu 2014 v programe za vesla­nje na deski stoje vkljucenih 2,8 MIO Americanov (Outdoor Indust­ry Asocciation, 2014). Podatkov za Slovenijo nismo zasledili, dejstvo pa je, da je veslanje na deski stoje tudi v Sloveniji zelo priljubljeno. Z njim se lahko posebej na morju ukvarjamo celo leto. 
Vidimo ga lahko ob soncnih dneh celo pozimi sredi Ljubljane na Ljubljanici. Sicer pa se s tem športom ukvarjajo na vseh vodnih po­vršinah, ki jih v Sloveniji ni malo. Na Sliki 2 so prikazani študenti Fakultete za šport pri veslanju na deski stoje. Ta šport lahko pre­izkusijo in se ga naucijo pri Izbirnem predmetu Jadranje na deski. 
Glavni namen tega prispevka je opisati osnove veslanja na deski stoje. Menimo, da je ta šport primeren za vse, posebej pa za ti-ste, ki imajo radi drsenje na vodni gladini ter išcejo obliko športne rekreacije, ki jim bo poleg telesne vadbe in uživanja v naravnem okolju, nudila še pomirjujoco psihicno sprostitev na nacin, ki ga lahko ponudi le voda. 
.Oprema 
Za ukvarjanje z veslanjem na deski stoje rabimo le desko in veslo. Uporabimo lahko klasicno jadralno desko z veliko prostornino (vec kot 160 l). Pri tem lahko za izbiro velikosti deske glede na telesno maso vadecega uporabljamo pri veslanju na deski stoje podobna priporocila, kot veljajo za izbiro jadralnih desk. Upoštevati je treba, Tabela 1 
Priporocljiva prostornina in dolžina SUP deske za zacetnike glede na njihovo telesno maso 
Masa jadralca (v kg) 
Mere deske 

50 kg 60 kg 70 kg 80 kg 90 kg 100 kg 
Prostornina (l) . 160 . 170 . 180 . 200 . 210 . 220 Dolžina (cm) . 290 . 300 . 310 . 320 . 330 . 340 

3.1. SUP komplet. 3.2. Polnjenje SUP deske z zrakom. 

3.3. SUP smernik. 3.4. SUP varnostna vrvica. 
Slike 3. SUP komplet; SUP deska, pripravljena za polnjenje z zrakom; smer­nik in varnostna vrvica. 
da so novejše jadralne deske krajše in širše kot klasicne – starejše deske, ki so bile dolge in ozke. Tako, da bo v resnici za veslanje na deski primerneje, ce bomo izbrali starejše deske, saj so ožje in bomo na njih na zacetku lažje veslali. Te deske pa imajo slabost, ker so težje (cca. 15 kg), zato veslanje na njih ne bo takšen užitek, kot je to na napihljivih deskah, ki imajo le cca. 10 kg. Zaradi napolnjenosti z zrakom pa dajejo obcutek, da so še lažje. 
Tabela 1 prikazuje priporocljivo prostornino in dolžino deske za ve­slanje na deski stoje za zacetnike glede na njihovo telesno maso. Iz tabele je razvidno, da bi bilo najbolje, da bi za zacetnika s telesno maso 80 kg izbrali desko s prostornino, ki je vecja od 200 l in ima dolžino cca. 320 cm. 
Slika 3.1. prikazuje SUP desko s smernikom in veslom, ki je prirocno zložena skupaj s tlacilko za zrak v nahrbtniku. Komplet v nahrbtni­ku ima maso 12 kg. Slika 3.2. prikazuje zgornjo stran SUP deske, ki je primerna za otroke, odrasle in športne rekreativce, ki je pripravljena za polnjenje z zrakom. Deska ima dolžino 319 cm, prostornino 318 l in maso 10,5 kg. Iz slike je razvidno, da ima deska na sprednji strani ventil za polnjenje z zrakom in rocaj za nošenje. Pred rocajem ima še sistem za privijanje zgloba za jadro. To pomeni, da desko lahko uporabimo tudi za ucenje jadranja na deski ali pa za križarjenje v šibkem vetru. Deska je primerna za osebe z manjšo in vecjo tele­sno maso. Slika 3.3. prikazuje smernik, ki ga privijemo v kaseto za smernik na spodnji strani deske. Na Sliki 3.4. pa je prikazana var-nostna vrvica. Zgornji del varnostne vrvice z zanko pricvrstimo na spodnji obrocek na zgodnji strani zadnjega dela deske; spodnji del vrvice pa si pritrdimo s trakom okoli gležnja ene noge. Na ta na-cin v razburkani vodi preprecimo, da bi nam valovi ali veter desko odnesli stran. 

Za veslanje na deski stoje rabimo veslo, ki je na prvi pogled po­dobno podaljšanemu veslu za kanu. Priporocljiva osebna oprema je ob primernih oblacilih glede na temperaturo (kopalke, neopren-ska obleka, kapa, klobuk, soncna ocala …) še  pišcalka in za daljša križarjenja plastenka z vodo ter mobilni telefon. 

4.1. Priprava na SUP na oceanu. 4.2. Jezdenje valov s SUP desko. 



Slike 4. SUP deska je uporabna za razlicne aktivnosti. 
Slike 4 prikazujejo, da je SUP deska uporabna za razlicne aktivnosti. S SUP desko lahko jezdimo valove (4.1. in 4.2.), jo uporabimo za jadranje na deski  v šibkem vetru (Slika 4.3.) ali pa z njo veslamo na mirni vodni gladini (Slika 4.4.). 
.Varnost 
Z vidika varnosti je zelo pomembno, da poznamo tocko, kjer želi-mo veslati na deski stoje. O lokalnih posebnostih (npr. morski tok, plimovanje, podvodne ceri, spreminjanje smeri in hitrosti vetra …) se je treba pozanimati pri lokalnih športnih društvih, šoli jadranja, ribicih ali pa pri lokalnih prebivalcih. Za ucenje moramo vedno iz­brati varno tocko, ki naj bo po možnosti zaprt zaliv ali pa manjše jezero (v nobenem primeru pa ne reka). Pred veslanjem na deski stoje moramo preveriti stanje opreme in vremensko napoved (vreme, smeri in hitrosti vetra, plimovanje, tokovi …). Med vesla­njem moramo ves cas opazovati okolico ter vremenske pojave. Po možnosti ne veslamo sami in domace vedno obvestimo o casu odhoda in prihoda, tocni lokaciji ter opišemo opremo, ki jo bomo uporabljali. Ob nepredvidenih dogodkih ali nevarnosti ostanemo mirni. Vedno ravnamo preudarno. Ne ravnamo v paniki. S seboj imamo vedno pišcalko. V kolikor smo v resnih težavah in rabimo pomoc, uporabimo mednarodni znak za pomoc v nevarnosti – klecimo na deski in sorocno zamahujemo iz vzrocenja v odrocenje dol. Dobro je tudi, da imamo še pred odhodom na veslanje na deski stoje »varnostni nacrt«, o katerem obvestimo znance ali pri­jatelje na obali. Dobro je, da imamo s seboj tudi mobilni telefon. 

Slika 5. Primer varne tocke za veslanje na deski stoje in križarjenje od izho­dišcne do ciljne tocke. 
Slika 5 prikazuje primer varne tocke za ucenje veslanja na deski stoje. Iz slike je razvidno, da se tocka nahaja blizu obale, v zalivu z mirno vodno gladino brez valov. Pri mirni vodni gladini lahko iz izhodišcne do ciljne tocke veslamo naravnost. V primeru vetra, morskega toka ali valov, pa bi bilo to najlažje s križarjenjem, kot to prikazuje Slika 5. Zato je križarjenje oz. veslanje na deski »cik-cak« osnova, ki jo mora zacetnik osvojiti cim prej. S tem se zacetnik na-uci, da glede na izhodišcno tocko (v primeru celnega vetra, toka ali valov) najlažje pridobi višino, ce vesla pod manjšim ali vecjim kotom glede na veter, valove ali tok. Veslati celno je mnogo težje. Ko doseže ciljno tocko, se lahko nato z vetrom, tokom in valovi varno vrne na izhodišcno tocko. 
Za prve zaveslaje na deski stoje je najbolje, da zacetnik izbere mir-no vodno gladino, kjer ni veliko »prometa« (kopalcev, colnov ipd.). 
Veslanje na deski stoje v obmocju, kjer so kopalci, je prepovedano. Dobro je, da je na obali mivka ali prod. Izogibamo se vhoda v vodo na obali z ostrimi skalami. Najlepše bo, ce izberemo topel sonc­ni dan brez vetra in valov. V primeru vetra vedno veslamo najprej proti vetru. Dobro je, da prvic veslamo v družbi oseb, ki imajo z veslanjem na deski stoje izkušnje. Za prvi dan bo dovolj, ce bomo veslali eno uro. 
.Pripravain nastavitev opreme 
Slika 6 prikazuje, da je oseba za ucenje za veslanje na deski stoje izbrala varno tocko, ki jo predstavlja zaprt zaliv s prodnatimi in pe-šcenimi plažami. Veter piha s hitrostjo od 2 do 3 vozle (kar je zelo šibak veter) na obalo. Vodna gladina je mirna z redkimi zelo nizki-mi valovi, ki prihajajo na obalo. Za veslanje na deski stoje zložimo desko iz nahrbtnika na obali blizu vode ter jo napolnimo z zrakom s tlacilko za zrak (Slika 6.1.). Napolnimo jo na predpisan tlak zraka, kot ga priporoca proizvajalec (obicajno 15 Psi). Za posamezne mo-dele je navodilo najveckrat napisano pri zracnemu ventilu na spre­dnjem delu deske. Na ta nacin bo deska imela ustrezno trdnost in bo primerljiva s klasicnimi »trdimi« deskami. Vecina rekreativnih vesel za veslanje na deski stoje je teleskopskih, to pomeni, da jih lahko nastavimo glede na telesno višino. Pravilna nastavitev dol­žine vesla je takrat, ko nam v stoji vzroceno z dominantno roko zgornji rocaj vesla (T rocaj) sega do zapestja (Slika 6.2.).  
.Ravnotežnipoložaj 
Glede na izkušnje pri ucenju veslanja na deski stoje ocenjujemo, da ima ne glede na spol, starost, telesne znacilnosti, gibalne spo­sobnosti, kondicijsko pripravljenost in vremenske ter druge pogo-je približno 30 % posameznikov na zacetku resen izziv vzpostaviti ustrezni ravnotežni položaj za veslanje. Analiza tehnike veslanja na deski stoje kaže, da je smiselno, da poucujemo veslanje na deski najprej polklece, saj je težišce nižje in zato vzpostavljanje ravno­težja lažje (Slika 7.1.). Zaradi nižjega težišca in manjše mobilnosti v kolku in ramenih, je nihanje težišca v smeri naprej-nazaj manjše oz. ga na mirni vodi prakticno ni. Položaj za veslanje je polklek, z nogami v širini bokov. Zaveslaj izvedemo z iztegnjenimi rokami iz ramen. Pri pocasnem veslanju na deski stoje (Slika 7.2.) težišce telesa v ramenih že niha naprej-nazaj. Zato moramo vzpostavljati ravnotežni položaj z mišicami trupa in nog. Stoja mora biti stabilna na sredini deske (rocaj deske imamo med stopali), stopala pa so v 

Slike 6. Polnjenje SUP deske na varni tocki za ucenje in nastavitev vesla glede na telesno višino. 

7.1. Veslanje polklece. 7.2. Pocasno veslanje stoje. 7.3. Hitro veslanje stoje. Slike 7. Vzpostavljanje ravnotežnega položaja glede na težišce telesa in nacin veslanja. 
širini bokov. Zaveslaj izvajamo z iztegnjenimi rokami iz ramen. Pri hitrem veslanju na deski stoje (Slika 7.3.) težišce telesa niha v smeri naprej-nazaj ter gor-dol. Ravnotežni položaj vzpostavljamo prav tako predvsem z mišicami trupa in nog, še dodatno pa se vkljuci­jo tudi stopala. Zaveslaj izvajamo z iztegnjenimi rokami iz ramen, vendar si zaradi velike sile pri zaveslaju pomagamo tudi z nogami. Zaveslaj zacnemo cca. dve stopali pred stojišcem na sprednjemu delu deske. Krilo vesla zapicimo v vodo in izvedemo zaveslaj z iz­tegnjenimi rokami. Ko je zaveslaj v ravnini gležnja, zacnemo krciti noge. Ob koncu zaveslaja cca. dve stopali za telesom proti zadnje-mu delu deske, pa se odrinemo v smeri naprej (kot pri sonožnem skoki naprej). Sledi nov zaveslaj. Iz analize tehnike je razvidno, da so pri hitrem veslanju oz. veslanju na moc stoje vkljucene mišice celega telesa. 
.Veslanje 


Sliki 8. Pravilna in nepravilna postavitev krila vesla v vodo, glede na smer veslanja 
V praksi pogosto vidimo zacetnike, ki veslajo na deski stoje z naro-be obrnjenim krilom vesla glede na smer vožnje. Slika 8.1. prikazuje pravilno, Slika 8.2. pa nepravilno postavitev krila vesla v vodo glede na smer veslanja. 
Pri veslanju na deski stoje uporabljamo razlicne zaveslaje. Ker veslanje (posebej na vzvalovani ali razburkani vodni gladini) ruši ravnotežje, je mnogim na zacetku zaveslaje najlažje vaditi na niz­kem pomolu. Na pomolu stojimo trdno na tleh in nimamo težav z vzpostavljanjem ravnotežja. Pri ucenju zaveslajev upoštevamo zahtevnost vzpostavljanja ravnotežja glede na položaj telesa (Slika 7.1.–7.3.), zato vse zavesljaje najprej ucimo polklece. Slika 9.1. prika­zuje zaveslaj naprej. Uporabljamo ga za upocasnjevanje, zausta­vljanje in obracanje deske. Krilo vesla postavimo v vodo ob robu zadnjega dela deske v razdalji cca. dveh stopal od srednjega dela deske. Kadar zaveslaj izvajamo na desni strani v smeri vožnje, je desna roka (ki jo imenujemo druga roka) iztegnjena in z vilicastim nadprijemom drži veslo na sredini, leva roka (ki jo imenujemo prva roka) pa je upognjena not in drži zgornji rocaj (T rocaj) prav tako z vilicastim nadprijemom. V vodo moramo zapiciti celo površino kri-la. Nato se upremo z veslom v vodo, pri cemer zaveslaj izvajamo s suki trupa. Rame so vzravnane in stabilizirane, veslo pa prenašamo v zacetni položaj s suki trupa v nasprotni smeri vožnje. Pri veslanju naprej na desni strani, obraca sprednji del deske v desno in obra­tno. Slika 9.2. prikazuje zaveslaj nazaj, ki premika desko naprej. Krilo vesla zapicimo v vodo ob robu sprednjega dela deske v razdalji cca. dveh stopal od sredine deske. Kadar veslamo na desni strani, veslo držimo na sredini z iztegnjeno desno roko z vilicastim nadpri­jemom. Leva roka je iztegnjena in drži zgornji rocaj (T rocaj) vesla z vilicastim nadprijemom. S celotno površino krila vesla se upremo v vodo in ga potisnemo proti zadnjemu delu deske. Roke so ves cas iztegnjene. Zaveslaj izvajamo v prvi fazi (od vboda do gležnjev) iz rame, v drugi fazi pa tudi s sukanjem bokov (od gležnjev do pre­nosa naprej). Ko je krilo vesla v ravnini gležnjev, ga potegnemo iz vode in prenesemo naprej proti sprednjemu delu deske. Rame so vzravnane in stabilizirane, veslo prenašamo naprej s suki trupa v smeri vožnje. Pri zaveslaju poskušamo aktivneje vkljuciti mišice zgornje (tokrat leve) roke, ki potiska veslo v vodo. Pri veslanju nazaj, 


9.1. Zaveslaj naprej polklece. 9.2. Zaveslaj nazaj stoje. 

9.3. Krožni zaveslaj nazaj stoje. 9.4. Zaviranje z veslom stoje. Slike 9.  Razlicni zaveslaji za veslanje na deski stoje.  
deska spreminja smer. Ko veslamo na desni strani, se sprednji del deske obraca v desno. Zaradi tega moramo smer veckrat popra­viti z menjavo strani veslanja. Zato veslamo izmenicno na desni in levi strani deske. Za držanje smeri veslanja ni pravila; obicajno pa naredimo 3–4 zaveslaje na eni in 3–4 zaveslaje na drugi strani. Bolj pravokotno, kot bomo zapicili krilo (glede na smer vožnje) in bolj uravnoteženo kot bomo veslali na levi in desni strani, bolj narav­nost bomo veslali. Slika 9.3. prikazuje polkrožni zaveslaj, ki ga upo­rabljamo, ko želimo desko obrniti na mestu ali pa med veslanjem v vecjem loku. Pri veslanju na desni strani zasukamo trup tako, da je desna stran ramen obrnjena proti sprednjemu delu deske. Krilo vesla potisnemo v vodo ob robu sprednjega dela deske v razdalji cca. dveh stopal od srednjega dela deske. S krilom vesla se upremo v vodo in naredimo z rameni in iztegnjenimi rokami velik polkrožni zaveslaj proti zadnjemu delu deske. Zaveslaj naredimo z aktivnim sukanjem trupa. Polkrožni zaveslaj na desni strani bo obracal spre­dnji del deske v levo in obratno. Polkrožnega zaveslaja ne izvajamo (kot pri zaveslaju naprej in nazaj) ob robu, temvec v polkrožnem loku. Pri veslanju na deski stoje zaviramo tako, da ob koncu druge faze zaveslaja nazaj vesla ne izvlecemo, temvec se vanj upremo z iztegnjeno spodnjo roko, zgornjo pa zadržimo v položaju predro-ceno, upognjeno not (Slika 9.4.). 
• Metodicni postopek zacetne šole veslanja na deski stoje 





Slika 10.1. prikazuje nošenje SUP deske v vodo. Desko primemo z eno roko za rocaj in si jo upremo v bok; z drugo pa primemo veslo na sredini. Desko nesemo v vodo do kolen. Nekaterim je na zacet­ku najlažje veslati na deski sede (Slika 10.2.). Najlažje sedemo na desko, ko nam globina vode sega do kolen. Z eno roko primemo veslo, nato pa sedemo na sredino deske (tam, kjer je rocaj za noše­nje) in dvignemo iztegnjene noge na sprednji del deske. Težišce je v sedu najnižje, zato je tudi ravnotežni položaj najlažje vzdrževati. V tem položaju nato preizkusimo opisane zaveslaje (Slike 9.1.–9.4.). Vecina najraje najprej vesla na deski pol klece ali pa klece (Slika 10.3.). Tudi tu se povzpnemo na desko, ko nam globina vode sega do kolen. Veslo položimo pravokotno na desko; najbolje tam, kjer je rocaj za nošenje deske. Z veslom primemo z rokami na vsaki strani desko za rob. Po kolenih se vzpnemo na sredino deske. Veslati lahko poizkusimo na razlicne nacine klece in polklece. Ko osvojimo ravnotežni položaj, poskusimo vstati na deski. V opori na rokah, kjer se z rokami držimo na obeh straneh za rob deske, desko najprej umirimo (Slika 10.4.), nato pa postavimo stopalo ene noge na mesto, kjer je bilo prej njeno koleno. Roke imamo uprte v desko, da stabiliziramo ravnotežni položaj. Ko vzpostavimo ravno­težni položaj, enako ponovimo še z drugo nogo. Ravnotežje telesa ohranjamo na sredini deske. Iz cepa oporno na deski vstanemo tako, da iztegnemo noge. Težišce telesa mora biti pod stopali na sredini deske. Vstanemo tako, da se ramena gibljejo le v vertikalni smeri, tako bo nihanje ravnotežja naprej-nazaj in levo-desno naj­manjše. Stopala so vzporedno v širini bokov in usmerjena naprej. Kolena so rahlo pokrcena, trup je vzravnan. Pogled je usmerjen naprej, ravnotežni položaj in težišce telesa pa uravnavamo s pomi­kanjem bokov v smeri naprej-nazaj. Izogibamo se gledanju dol, saj se deska premika. Za dobro ravnotežje namrec rabimo mirujoco tocko, za katero je najbolje, da jo poišcemo nekje na obali ali pa na horizontu. Pri veslanju na deski stoje zacetniki pogosto pretirano prenašajo težišce telesa levo-desno in naprej-nazaj. Posledica tega je rušenje ravnotežnega položaja in neizbežen padec. Slika 10.5. prikazuje zaveslaj s prevelikim sukom v bokih, zaradi cesar vadeci prenese težišce prevec na eno nogo, kar postavi desko na rob. To je tudi najpogostejši razlog za padec v vodo. Mnogim je to prav zabavno, saj je veslanje na deski stoje vodni šport. Pri padcih pa-zimo, da ne pademo na desko, temvec levo ali desno v vodo. V kolikor pri padcu izgubimo veslo, plavamo najprej do deske in nato leže na deski veslamo z rokami do vesla. Po padcu se iz vode na desko vzpenjamo na sredini. Pri tem primemo rocaj na deski z eno roko, z nogami pa udarimo oz. se odrinemo od vodne gladine in se potegnemo z vlecenjem za rocaj na desko (Slika 10.6.). Na desko nato vstanemo, kot smo napisali pri Sliki 10.4. Glavni cilj vadbe na tej ravni znanja je vzpostavljanje optimalnega ravnotežnega polo-žaja za veslanje. 

Najpomembneje pri veslanju na deski stoje je vzpostaviti optimal-ni ravnotežni položaj telesa. Pri tem moramo razumeti, da položaj telesa pri veslanju na deski stoje nikoli ni pasiven, temvec vedno aktiven. Stabilizatorji trupa so ves cas aktivni, zato je znacilno, da osebe v slabši telesni kondiciji na zacetku (tudi na mirni vodi) ne zmorejo veslati dlje od ene ure. Osebe v dobri telesni kondiciji pa najveckrat tožijo nad bolecinami v stopalih. Slika 11 prikazuje optimalni ravnotežni položaj za križarjenje z veslanjem na deski stoje, kjer oseba stoji na sredini deske in ima stopala v širini bokov. Težišce je na sredini deske, kolena so rahlo pokrcena, trup pa rahlo predklonjen. Z iztegnjenimi rokami se upiramo v desko in pri tem ohranjamo težišce ves cas na sredini deske. Pogled je usmerjen naprej. 

Napihljiva SUP deska je odlicen pripomocek za vadbo moci. Upo­rablja se lahko v razlicne namene. V kontekstu zacetne šole vesla­nja na deski stoje izpostavljamo predvsem vadbo moci stabiliza­torjev trupa. Slika 12 kaže, da kadar želimo veslati na deski hitro oz. na moc, moramo znižati težišce telesa z upogibanjem kolen. Sila, s katero se bomo upirali v veslo, bo velika, zato si pomagamo tako, da stabiliziramo rame in aktivno vkljucimo mišice nog. V kolikor bomo želeli povezati prenos sile iz zgornjega dela telesa na noge, bomo morali tudi mocno aktivirati mišice trupa. Le tako bomo lah­ko veslali hitro. 

.Sklep 
SUP deska je nepogrešljiva »igracka« za preživljanje poletnih poci­tnic za vso družino. Izkušnje kažejo, da je v uporabi cel dan. V tišini jutra na mirni vodni gladini, ko je poleti ob vodi najlepše, bo svoje najbolj priljubljene položaje joge izvedla mama, ki se bo nato za­dovoljna predala soncnim žarkom. Nato jo bodo za nekaj ur za­plenili otroci v družbi prijateljev, ki bodo skakali, se metali, porivali, veslali …, da bo njihovo veselje odmevalo dalec naokoli. Zvecer pa bo na vrsto prišel oce, ki bo odveslal svojo vecerno seanso in se nato ves zadovoljen vrnil na vecerjo. Ce pa ne razmišljate o poci­tniški obliki veslanja na deski stoje, pa ni lepšega kot veslati en krog na domacem ribniku ali jezeru. Splaca se preizkusiti, saj je zanimi­vo. Opremo za veslanje na deski stoje izposojajo številni ponudniki za ceno od 15 do 30 eur/dan. 
Želimo si, da bi opisani metodicni postopek koristil v praksi cim vecjemu številu novih športnih navdušencev nad veslanjem na deski stoje. 
Iskrena hvala g. Marku Rolcu, fotografu, slikarju, umetniku, popo­tniku in surfacu iz Gorenjske za potrpežljivost in odlicne fotografije. 
.Literatura 
1. 
SUP (2018). SUP. Pridobljeno s https://www.supthemag.com/complete­-short-history-sup/ 

2. 
Outdoor Industry Asocciation (2014). Research – Outdoor Participation 


– Outdoor Recreation Participation Report 2013 – Outdoor Industry Association. Pridobljeno s https://outdoorindustry.org/wp-content/ uploads/2017/05/2017-Outdoor-Recreation-Participation-Report_FI­NAL.pdf 
doc. dr. Matej Majeric Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si 

Majeric Matej 

Osnove jadranja na deski 
Izvlecek 
Jadranje na deski je zelo priljubljen šport vseh generacij. Pri tem športu jadralci na deski izkorišcajo silo vetra. V prispev­ku smo predstavili osnove oz. zacetno šolo jadranja na de-ski. Predstavili smo teoreticna izhodišca, ki jih mora poznati vsak zacetnik, in na kratko opisali glavne mejnike razvoja tega športa. Predstavili smo tudi varnostna priporocila in nasvete, kako ravnati v primeru nepredvidenih dogodkov. Pozornost smo namenili tudi izbiri in pripravi opreme. Osre­dnji del prispevka je predstavitev metodike ucenja osnovnih prvin jadranja na deski (teoreticna izhodišca, izrazi, vadba položajev na kopnem, nošenje opreme, dvigovanje jadra, zacetni položaj, jadralni položaj, obrat proti vetru na mestu in z jadranjem, obrat z vetrom na mestu in z jadranjem). Na ta nacin smo predstavili osnovne informacije za varen za-cetek ukvarjanja s tem priljubljenim športom. Želimo si, da bi opisani metodicni postopek koristil v praksi cim vecjemu številu novih športnih navdušencev nad jadranjem na deski. 
Kljucne besede: jadranje na deski, ucenje, metodika. 
• Uvod 
Jadranje na deski sodi med najbolj priljubljene poletne športe. V zadnjem casu zaradi iznajdbe dolgega smernika s posebnimi pod-vodnimi krili, ki po principu hidrodinamicnega vzgona dvignejo ja­dralca na deski iz vode in mu omogocajo drsenje na vodni gladini le na površini teh kril že pri zelo šibkemu vetru (od 8 do 12 vozlov oz. 3 Bft), doživlja ponovni preporod. 
Ne glede na to, da imamo v Sloveniji le 2,5 cm morske obale na enega prebivalca, pa imamo dovolj vodnih površin, kjer se lahko naucimo osnov tega športa. 
Jadranje na deski se je razvilo iz deskanja na valovih, ki ga pogo-vorno imenujemo surfanje. Ko je deskanje na valovih med leti 1940–50 na obalah oceanov doživljalo razcvet in se je iz Havajev in Kalifornije širilo tudi v Evropo, so imeli »zasvojenci« z deskanjem izziv, kaj delati takrat, ko ni primernih valov za deskanje. Iskali so alternative in pri tem »izumljali« razlicne športe. Eden izmed njih je tudi jadranje na deski. 
Glavni izziv pri nastajanju tega športa je bilo gibljivo povezati de­sko in jadro. To je med leti 1948–49 uspelo Newman Darbyu, ki je 
Basics of windsurfing 
Abstract 
Windsurfing is a very popular sport of all generations. In this sport, windsurfers use wind power for movement. We pre­sented the basics of windsurfing, which consist of theoreti­cal (equipment, wind, terms, safety) and practical part (exer­cises on the simulator on the land, carrying the equipment, starting position, windsurfing position, windsurfing, jibe, tack). We wish that the described methodical procedure for windsurfing would use as many new sports enthusiasts as possible. 
Key words: windsurfing, learning, metodics. 
naredil nekakšen katamaran, kjer je bila deska z jadrom povezana s kovinskim spojem. Na ta nacin je lahko plovilo s premikanjem ja­dra levo ali desno spreminjalo smer jadranja. Omenjeni izumitelj je leta 1966 skupaj s Hoylom Schweizerjem svoj izum nadgradil, ko je desko in jadro povezal z vrtljivim kardanskim zglobom. Šport, ki je tako nastal, sta izumitelja poimenovala jadranje na deski oz. angl. windsurfing. Ne glede na to pa je dejansko zacetek množicnega ukvarjanja z jadranjem na deski povezan z izumom lahkih plastic­nih kompozitov, iz katerih so masovno zaceli izdelovati opremo. To se je zgodilo leta 1970 z iznajdbo poliuretana. Oprema je bila do takrat vecinoma lesena, gumijasta, kovinska in platnena ter zato zelo težka, neobstojna in hitro kvarljiva. Novi kompoziti so slabosti teh materialov odpravili. Z izboljšanjem opreme se je zacel razvoj športne industrije, ki jo je na zacetku zaznamoval boj za lastništvo za patente za izdelavo opreme. Ne samo v Ameriki, temvec tudi v Evropi je nastajalo vse vec podjetij za proizvodnjo in distribucijo opreme za jadranje na deski. Ne glede na to, da je bila oprema za­radi poliestrskih kompozitov v tistem casu mnogo lažja kot pred le-tom 1970, pa je bila ob mocnejšem vetru hitro neuporabna. Jadral­ci zaradi sil, ki so delovali nanje ob mocnem vetru, niso imeli dovolj moci v rokah za casovno daljše jadranje. Na zacetku so jadro ves cas držali z rokami, zato je bila dolžina casa jadranja na deski od­visna predvsem od moci rok jadralca. Le-ta je moral ves cas trdno držati lok jadra v rokah in z njim krmariti. To pa je bilo (posebej v mocnem vetru) zelo težko, zato so se s tem športom lahko ukvarjali le najbolj kondicijsko pripravljeni. To je spremenil leta 1975 Robby Naish, ko je imel komaj dvanajst let. Na tekmovanjih za svetovni pokal zaradi mladosti in šibkejše telesne konstitucije ni mogel biti konkurencen starejšim in mocnejšim tekmovalcem, zato je upora­bljal izum Pat Lova in Kena Kleida iz leta 1974. Ker je želel biti naj­boljši, si je pomagal z nekakšnim pasom, na katerem je imel kljuko, s katero se je pripel na lok jadra. Da je bil bolj stabilen, je deski dodal še zanke za noge. Iz teh iznajdb je nastal trapez, s katerim se danes jadralec v višini pasu ali prsi obesi na zanke, ki so na loku ja­dra, in noge vpne v zanke, ki so na deski. Na ta nacin se lahko s silo lastne mase ustrezno upira sili vetra. Roke so s trapezom razbre­menjene in z njimi jadralec na deski le še krmari jadro. Sili vetra pa se upira s silo mase telesa. Jadralec tako 90 % sile, s katero se upira sili vetra, ustvarja z maso telesa, 10 % pa z mocjo rok. Jadranje na deski je s trapezom tako manj utrudljivo. Med leti 1970–80 so tudi v Evropi prirejali tekmovanja v jadranju na deski; priljubljene so bile množicne regate, ki so jih vecinoma izvajali v šibkem vetru. Z ra­zvojem opreme so priceli izdelovati vse manjše deske, s katerimi so lahko jadrali tudi v mocnejšem vetru in na višjih valovih. Te deske so ob mocnejšem vetru drsele (oz. pogovorno »glisirale«) po vodni gladini in tako omogocile jadralcu doživetje, ki je bilo podobno drsenju na deski pri jezdenju valov. Z manjšimi deskami so odkrili drsenje na deskah po vodni gladini, kar je prvinskost deskanja, ki so ga jadralci na deski ves cas iskali. Drsenje na deskah po vodni gladini je na manjših deskah bilo možno le pri mocnejšem vetru. Takšno jadranje je bilo mnogo bolj zanimivo kot klasicno jadranje na deski v šibkejšem vetru, zato je le-to vecini kmalu postalo ne­zanimivo in je pocasi pricelo zamirati. Drsenje po vodni gladini ob vecjih hitrostih na manjših deskah je omogocilo jadralcem popol­noma novo doživetje, ki je pomenilo veliko prelomnico v razvoju tega športa. S tem se je zacelo obdobje t. i. fun in slalom desk, na katerih so vecinoma jadrali ob mocnem vetru. Fun deske so bile kratke in nekoliko širše ter namenjene jadranju na valovih, slalom deske pa so bile ožje in daljše in namenjene jadranju na bolj mirni vodni gladini. Da bi dvignili priljubljenost tega športa, so leta 1981 v okviru Mednarodne zveze za jadranje na deski zaceli izvajati tek­movanja za svetovni pokal, leta 1984 pa so v Los Angelesu v disci­plini One design prvic tekmovali jadralci tudi na Olimpijskih igrah. Proizvajalci so pri razvoju opreme naleteli na nov izziv, prodaja kla­sicnih desk za jadranje na deski je zaradi nezanimivosti (proti fun in slalom deskam) upadla, mocan veter pa je bil (posebej v Evropi) premalo pogost, da bi se množicno prodajale manjše deske. Iskali so nove rešitve za dvig priljubljenosti športa in vecjo prodajo opre-me. V letih od 1990 do 2000 so dokaj neuspešno želeli jadranje na deski približati vecjemu krogu novih navdušencem z organizacijo dvoranskih tekmovanj na vecjih športnih sejmih v Evropi. Veter so ustvarjali z mocnimi ventilatorji na elektriko. Ta ukrep ni prinesel želenih rezultatov. Prodaja opreme za jadranje na deski je še naprej upadala, vse do leta 2000 oz. izuma novih širokih desk; imenovanih formula. Te deske so v kombinaciji z velikimi jadri omogocale drse­nje po vodni gladini in velike hitrosti tudi v šibkejšem vetru (cca. 4 Bft). Prodaja opreme je skupaj z zanimanjem za ta šport ponovno narasla. Priljubljenost tega športa – tudi v krajih brez stalnih vetrov je dopolnilo še veslanje na deski stoje, t. i. SUP. Ko so leta 2005 v množicno prodajo vkljucili še napihljive SUP deske, so rezultati pre­senetili tudi najbolj optimisticne prodajalce. Zanimivo je, da danes veslanje na deski stoje srecamo v toplem delu leta skoraj povsod: na rekah, jezerih, ribnikih, pa tudi na vodnih površinah vecjih mest. Ob tem izumu in ponovni obuditvi veslanja na deskah stoje pa je v letih 2000–05 izumiteljem in proizvajalcem uspelo izboljšati varnostne sisteme in opremo za še en – nov šport – imenovan kajtanje. Le-ta je nastajal že od leta 1977, vendar je zaradi neustre­znih varnostnih sistemov dolgo casa veljal za zelo nevaren šport. Z razvojem kajta z napihljivo tubo, sistema za nastavitev letalnega kota, sistema za strmoglavljenje in sprostitev kajta, pa je kajtanje postalo varen in zanimiv šport za širše množice. Že samo zaradi manjše prostornine opreme za prevoz je postal tako priljubljen, da so mnogi zagrizeni jadralci na deski ta šport opustili in se posvetili kajtanju. Prednost tega športa je hitro napredovanje v znanju, ki omogoca drsenje in vecje skoke že pri manjši hitrosti vetra. Prak-ticno vsi proizvajalci opreme za jadranje na deski so se preusmerili tudi v kajtanje, ki ima v primerjavi z jadranjem na deski še danes vecinski tržni delež. Novosti in izboljšave pri razvoju opreme za ja­dranje na deski gredo danes v smeri iskanja cim lažjih materialov, s pomocjo katerih bi lahko jadralci na deski drseli po vodni gladini že v najšibkejšem vetru. S tem ciljem so v letu 2014 prvic izdelali na­pihljive (manjše) deske za jadranje, ki omogocajo drsenje na vodni gladini. Ta novost po zgledu kajtanja prinaša manjšo prostornino opreme, kar mocno olajša transport. Novost, ki pa je v zadnjih letih omogocila ponovni preporod jadranja na deski, pa je t. i. hidro-foil – tj. poseben dolg smernik s podvodnimi krili, ki po principu hidrodinamicnega vzgona dvignejo jadralca na deski iz vode in omogocajo drsenje na vodni gladini le na površini teh kril že ob vetru od 8 do 12 vozlov (cca. 3 Bft). 
V sedanjem casu lahko jadramo na deski z razlicno opremo in na razlicne nacine. Ob šibkejšem vetru še vedno lahko jadramo na vecjih – klasicnih – daljših in ožjih deskah, kjer deska pluje po vodi, ali pa drsimo po vodni gladini na krajših in širših formula deskah; lahko pa jadramo tudi na podvodnih hidrodinamicnih krilih smer­nika; ob mocnejšem vetru pa lahko po mirni vodni gladini drsimo zelo hitro na slalom deskah, malo manj hitro na deskah za križar­jenje, t. i. freeride, izvajamo razlicne trike na deskah za prosti slog, 
t. i. freestyle, ali pa uporabljamo nekakšne hibride, t. i. allround de­ske, ki so kompromisna rešitev z znacilnostmi vseh naštetih desk; na valovih pa vecinoma uporabljamo deske za valove t. i. wave deske. Glede na nacin jadranja in desko izberemo temu primerna jadra, ki se razlikujejo po izdelavi, materialih, velikosti, obliki, masi in tehnicnih podrobnostih, kot so kamberji (nekakšni vrtljivi plasticni profili, ki izboljšajo aerodinamicne znacilnosti jadra in mu obliku­jejo profil) ipd. 
Ne glede na želje po usmeritvi bodocih jadralcev na deski, pa je metodicni postopek za vse enak. 
Jadralci morajo najprej osvojiti osnovne teoreticne zakonitosti de­lovanja opreme in izraze, temu sledijo prakticna znanja zacetne šole, ki vkljucuje pripravo in nošenje opreme, dvigovanje jadra iz vode, zacetni in jadralni položaj, jadranje in obrat proti vetru (na mestu in z jadranjem), jadranje in obrat z vetrom (na mestu in z jadranjem). Prvine nadaljevalne šole jadranja na deski pa so štart z obale (t. i. beach start), vodni štart, uporaba trapeza, jadranje z visenjem na trapezu, drsenje z visenjem na trapezu, drsenje z vise-njem na trapezu in z nogami v zankah na deski, obrat z vetrom z drsenjem (t. i. jibe), obrat proti vetru z drsenjem (t. i. tack) in osnovni skok. 
Glavni namen tega prispevka je predstaviti metodicni postopek osnovne šole jadranja na deski. 
• Metodicni postopek zacetne šole jadranja na deski. 
Teoreticna izhodišca 
Na deski lahko jadramo zaradi izkorišcanja sile vetra. Silo vetra ob­cutimo in vidimo v razlicnih jakostih od rahlega piša vetra, ki nas poleti prijetno hladi in premika liste dreves, ki nam nudijo senco, do orkanske moci, ki pozimi bode s snegom naš obraz in dela sne­žne zamete. 
Moc sile vetra so na zacetku opisovali subjektivno z opazovanje pojavov na vodni gladini ali kopnem, kot prikazuje Tabela 1 (Bur­blies in Hosp, 2013). Prvi je te pojave standardiziral z lestvico Sir Beufort leta 1806, po katerem se danes imenuje najpogosteje upo­rabljana lestvica, t. i. Beufortova lestvica. Kot prikazuje Tabela 1, po tej lestvici silo vetra opišemo od 1. stopnje, ki rahlo vzvalovi vodno površino in še dopušca, da se dim dviga navpicno, do 12. stopnje, kjer veter popolnoma beli vodno gladino, ruva drevje, povzroca rušenje zgradb in ustvarja splošno opustošenje. Tabela 1 prikazuje tudi primerljivost Beufortove lestvice hitrosti vetra z drugimi eno­tami, ki so pri jadralcih tudi v uporabi. Jadralci na deski za izbiro velikosti jader in desk poleg stopenj po Beufortu (Bft) najveckrat uporabljajo še število vozlov. Npr. jadralec z maso 85 kg bo za ja­dranje pri 26 vozlih oz. 6 Bft izbral jadralno desko s prostornino cca. 85 litrov in jadro velikosti cca. 4,7 m2. Ta oprema mu bo omogocala optimalno drsenje ter izvajanje razlicnih trikov ali jezdenje valov. Pri uporabi manjšega jadra (npr. 4,0 m2) in manjše deske (npr. s prostornino 75 litrov) deska nebi drsela ves cas po vodni gladini. Pri uporabi vecjega jadra (npr. 5,5 m2) in vecji deski (npr. s prostornino 100 l) pa bi veter »trgal« jadralcu jadro iz rok in dvigoval desko, kar bi povzrocalo številne padce in nenadzorovane zdrse deske. V primeru izbire premajhne ali prevelike opreme bi jadralec porabil veliko vec energije, hitreje bi se utrudil in prišel na obalo nezado­voljen. Pri izbiri prevelike opreme bi celo tvegal poškodbe. Pri izbiri premajhne deske bi rekel, da je »plutal«, pri izbiri prevelike pa, da ga je »raztegovalo«. 
Tabela 1
 Lestvica hitrosti vetra s pojavi na morju in kopnem (Burblies in Hosp, 2013) 
Hitrost vetra Opis pojavov 
št. bft vozli m/s km/h veter na vodni gladini na kopnem 
0  0–1  0–1  0–1  
1  2–3  2  2–5  
2  4–6  3–4  6–11  
3  7–10  5–6  12–19  
4  11–15  7–8  20–28  
5  16–21  9–11  29–38  
6  22–27  12–14  39–49  
7  28–33  15–17  50–61  
8  34–40  18–21  62–74  
9  41–47  22–24  75–88  
10  48–55  25–28 89–102  
11  56–63  29–32 103–117  
12  > 63  > 33  > 118  

tišina lahen vetric vetric slab veter zmeren veter 
zmerno mocan veter mocan 
veter zelo mocan  veter viharni veter 
vihar 
mocan vihar 
orkanski veter 
orkan 
gladka (0,0 m) 

rahlo vzvalovana (do 0,1 m) 
zelo majhni valovi, brez loma  (do 0,2 m) 
manjši valovi, vrhovi se že lomijo  (do 0,6 m) 
daljši valovi, pojav morske pene (do 1 m) 
izraziti valovi, vrhovi se zelo penijo  (do 2 m) 
visoki valovi, mocno penjenje (do 3 m) 
visoki valovi, ki se rušijo in mocno penijo (do 5 m) 
umirjeno visoki valovi velike dolžine,  pena se kotali z vetrom (do 7 m) 
visoki valovi, ki se lomijo, pena se kotali z vetrom, morski prš mocno zmanjšuje vidljivost (do 9 m) 
zelo visoki valovi, ki se lomijo, pena se  kotali z vetrom, morski prš mocno  zmanjšuje vidljivost (do 11 m) 
izredno visoki valovi, izrazito zmanjšana vidljivost (do 12 m) 
morje se popolnoma pobeli (do 14 m) dim se navpicno dviguje. 
dim nakazuje smer vetra, vetrnice se ne vrtijo 
veter se cuti na obrazu, listi na drevju šele­stijo, vetrnice se vrtijo 
listi in manjše veje se konstantno premika­jo, lažje zastave plapolajo. 
prah se dviguje, listi z drevja odpadajo, srednje veje se premikajo 
manjša drevesa se nagibajo in premikajo 
velike veje se premikajo, telegrafske žice žvižgajo, dežniki se težko uporabljajo 
cela srednje velika drevesa se premikajo; težje se hodi proti vetru 
manjše veje se lomijo 
manjše poškodbe na stavbah (rušijo se dimniki in kritine) 
redko zabeleženo na kopnem; ruvanje dreves 
zelo redko zabeleženo na kopnem; opu­stošenje 
zelo redko zabeleženo na kopnem; splošno opustošenje 

Legenda: št. bft. – hitrost vetra na Beufortovi lestvici. 

1.1. Pluje. 1.2. Jadra. 
Slike 1. Znacilnosti premikanja na deski glede na hitrost vetra. 
Slika 1 prikazuje, da na deski lahko plujemo, jadramo ali drsimo. To je odvisno od hitrosti vetra in opreme, ki jo uporabljamo. Glede na izrazje, ki ga uporablja Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSJK) (2018)1, lahko opišemo premikanje deske, ki se premika s pomocjo jader zelo pocasi s polnim ugrezom, kot plutje (Slika 1.1.). S tem sila vetra, ki deluje na jadro, ni dovolj velika, da bi pri premikanju deske upor vode dvignil njen sprednji del iz vode. Jadralec na Sliki 1.1. pluje z uporabo 220l SUP deske z jadrom 5,4 m2 pri hitrosti vetra od 6 do 8 vozlov oz. 3 Bft. Ko je sila vetra, ki deluje preko jadra na desko, tako velika, da upor vode dvigne njen sprednji del iz vode, lahko recemo, da deska jadra (Slika 1.2.). Pri tem se jadralna deska še vedno premika relativno pocasi in ostaja njen zadnji del ugre­znjen v vodo. Jadralec na Sliki 1.2. jadra z uporabo 220l SUP deske z jadrom 5,4 m2 pri hitrosti vetra od 10 do 12 vozlov oz. 4 Bft. Pri zelo veliki sili vetra, ki deluje na jadro in se odraža v hitrem premikanju deske, se deska zaradi upora vode v celoti dvigne iz vode in deska jadra z minimalnim ugrezom. Takšno premikanje jadralne deske bi lahko opredelili kot drsenje (Slika 1.3.). Jadralec na Sliki 1.3. drsi na vodni gladini z uporabo 85 l deske za jezdenje valov z jadrom 4,7 m2 pri hitrosti vetra od 24 do 26 vozlov oz. 6 Bft. 
Izraz jadranje na deski je bil uveden v zgodnjem casu razvoja tega športa, ko so jadralne deske vecinoma plule oz. jadrale. Z razvojem manjših in lažjih desk so le–te zacele drseti po vodni gladini. To je v sodobni šoli jadranja na deski njena temeljna prvina. Jadranje na deski brez drsenja je pocasno in jadralcem kmalu nezanimivo. Zato je cilj zacetne šole jadranja na deski, da zacetnik cim prej pridobi znanje, da lahko z desko drsi po vodni gladini. Prva drsenja (pa tudi kasnejša) vecini zacetnikov povzrocijo neizmerno zadovoljstvo. Pogosto jih slišimo pri tem kricati od veselja. Obcutek imajo, da se po vodi premikajo zelo zelo hitro, pa ceprav je njihova hitrost pri prvih drsenjih v resnici majhna. 
Naše razmišljanje o izrazih kaže, da bi bilo treba izraz jadranje na deski spremeniti, ali pa izrazje, ki se uporablja, najmanj dopolniti še z izrazom drsenje na deski po vodni gladini. V praksi se za to premikanje deske uporablja izraz »glisiranje«. 
Jadralna deska se glede na veter lahko premika v razlicnih sme­reh. Smeri poimenujemo glede na smer vetra na obalo (Slika 2). Veter lahko piha a) celno na obalo (pod kotom ali blizu kota 90° na obalo) – jadranje pri tem vetru je relativno varno, saj je majhna 
1SSJK (2018) opredeljuje: plúti – premikati se po vodi (po morju plovejo colni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, z vetrom; pluti z razpetimi jadri); jádrati – pluti s pomocjo jader (jadrati z razpetimi jadri; uciti se jadrati); drséti – premikati se s tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi (namazane smuci rade drsijo, pero drsi po papirju); drsenje opredeljuje tudi lahkotno premikanje po gladki površini (coln neslišno drsi po gladini). 

verjetnost, da bi jadralca pri neprevidnosti odneslo stran od obale, vendar pa je ob mocnem vetru zelo zahtevno, saj sila vetra pov­zroca valove, ki so lahko tudi zelo visoki – ob obali nastanejo va­lovi zaradi plitvine obale še višji in zacetniku lahko otežijo ali celo onemogocijo vstop v vodo; b) celno z obale (pod kotom ali blizu kota 90° iz obale) – jadranje pri tem vetru je relativno nevarno, saj obstaja vecja verjetnost, da jadralca zaradi neznanja, utrujenosti ali neprevedljivih dogodkov (lom opreme, poškodba …) odnese stran od obale; c) vzporedno z obalo, kar jadralcu omogoca relativ-no nezahteven vstop in izstop iz vode ter relativno varno jadranje, v kolikor se nauci jadrati in obracati proti vetru, zaradi cesar se lah­ko vrne na izhodišcno tocko. 
Slika 2 prikazuje primer optimalnega obmocja za ucenje zacetni­kov. Obmocje predstavlja »zaprt« zaliv z valobranom, ki ustavi ve-cje valove. Za valobranom je voda rahlo vzvalovana. Na zacetku je najbolje, da se zacetniki ucijo v zalivu z nizko vodo, kjer veter piha na obalo. Pri tem ni nevarnosti, da bi jih veter odnesel na odprto morje. Najbližja tocka za jadranje na deski, ki ustreza temu opisu je Marina Julija pri Trstu. 

V kolikor piha veter vzporedno na obalo je verjetnost, da zacetnika odnese stran od obale manjša, vendar pa ga pogosto odnese na nižje mesto na obali. Zato je cilj zacetne šole, da jadralca cim prej nauci jadrati proti vetru, da zna pridobiti oz. ohranjati višino glede na izhodišcno tocko (njegov vhod v vodo). Kombinacije smeri ve­tra so lahko razlicne. Optimalna smer za ucenje jadranja na deski je pod manjšim kotom (z leve ali desne) celno na obalo. 
Ob tem mora jadralec poznati tudi relativno smer vetra glede na njegov položaj ali glede na položaj opreme. To prikazuje Slika 3, ki kaže, da se lahko jadralec na deski glede na veter premika naprej, nazaj, proti vetru in z vetrom. Stran jadralca na strani, od koder piha veter, imenujemo privetrna stran (stran proti vetru); naspro­tno pa zavetrna stran (stran od vetra). Pri tem lahko glede na veter jadramo naprej, nazaj, proti vetru, stran od vetra ali pa z vetrom. Roka, ki drži lok bližje sprednjemu delu deske, je prva roka; roka, ki je bližje zadnjemu delu deske, je druga roka. Enako (prva, druga) poimenujemo tudi noge. 

• Sile 
Na jadro in desko pri jadranju delujejo razlicne sile. Jadro ima ae­rodinamicne znacilnosti letalskega krila. Zaradi tega mora veter glede na površino jadra vedno pihati z leve ali desne strani. Kadar z zadnjo roko vlecemo lok proti oz. bližje k telesu, jadro zapiramo (glej Sliko 3). Pri tem povecamo površino jadra, na katero deluje sila vetra in sila se poveca. To ustvarja doloceno dodatno stransko silo. Ker sta jadro in deska preko zgloba povezana in ker ima deska smernik (in nekatere tudi gredelj), se ta sila odraža kot premikanje deske naprej. Bolj kot zapiramo jadro in bolj mocno kot piha veter, hitreje se jadralec premika naprej. 
Slika 4 prikazuje nadzorovanje hitrosti in zaustavljanje. Za zmanjša­nje hitrosti jadranja ali za zaustavljanje lahko preprosto popustimo drugo roko ali z drugo roko odmaknemo lok od telesa. Jadro delno odpremo (Slika 4.1.). Pri tem zmanjšamo površino jadra, na katero deluje sila vetra, in ta sila se zmanjša. Zato se zmanjša hitrost ja­dranja. V kolikor se želimo ustaviti hitreje, preprosto izpustimo lok z drugo roko in jadro (v celoti) odpremo (Slika 4.2.). Lahko pa tudi spustimo rob jadra z lokom v vodo (Slika 4.3.). Tako spušceno jadro deluje kot zavora. 

Slika 5. Koti jadranja glede na smer vetra. 
Zakonitosti delovanja vetra na jadro in upora vode na desko pogo-jujejo, da lahko jadramo le pod dolocenim kotom proti– ali z–ve­trom. Kote vetra, kjer lahko jadramo, prikazuje Slika 5. Kote delimo na a) jadranje proti vetru – pri tem je sila vetra, ki deluje na povr­šino jadra najvecja, odvisna pa je od velikosti kota, s katerim ja­dramo proti vetru. Fizikalne zakonitosti nam omogocajo izkorišcati silo vetra oz. jadrati od kota 91° do kota 45° (in od kota 271° do 315° v drugo stran) glede na veter. Kako ostro glede na kot proti vetru bomo jadrali, je odvisno od hitrosti vetra, znacilnosti deske (gredlja in smernika) ter velikosti površine jadra. Pri jadranju proti vetru pri­dobivamo višino – to pomeni, da lahko dosežemo tocko na obali, ki je glede na veter višja od našega izhodišca (glej Sliko 6). Pri ja­dranju b) bocno na veter jadramo pod kotom 90° glede na smer vetra. Pri tem ne moremo pridobivati višine, pa tudi izgubljamo je ne. Pri jadranju c) z vetrom od 181° do 269° (in od kota 91° do 179° v drugo stran) lahko jadramo najhitreje, vendar le od 225° do 269° (in od kota 91° do 135° v drugo stran) glede na smer vetra. Pri kotu od 225° do 181° (in od kota135° do 179° v drugo stran) je jadro vse bolj odprto in sila vetra, ki deluje na površino jadra, se zmanjša. Pri ja­dranju z vetrom izgubljamo višino, kar pomeni, da lahko dosežemo tocko na obali, ki je glede na veter nižje od našega izhodišca. Pri jadranju želimo zaradi možnosti spremembe sile ali smeri vetra ve­dno ohranjati višino glede na veter in zato jadramo nekoliko višje od tocke našega izhodišca. Pri jadranju d) z vetrom jadramo tocno pod kotom smeri vetra pod kotom, tj. 180°. Pri tem je deska vzpo­redna s smerjo vetra, položaj jadra pa je pravokotno (pod kotom 90°) glede na veter. Položaj jadralca je dokaj nestabilen, na jadro in desko ter njene dele pa deluje le sila vetra, brez stranske sile. Kadar jadramo tako, recemo, da jadramo z vetrom v krmo. 

4.1. Delno odprto jadro. 4.2. Odprto jadro. 4.3. Zaustavljanje. Slike 4. Nadzorovanje hitrosti in zaustavljanje. 

Slika 6. Križarjenje proti vetru in pridobivanje višine. 
Na zacetku je osnovni cilj, da zacetnik kar najhitreje osvoji jadranje in obrat proti vetru. To mu omogoca, da lahko glede na izhodišcno tocko ohranja ali še bolje – pridobi višino. Slika 6 prikazuje križar­jenje proti vetru in pridobivanje višine glede na izhodišcno tocko; jadralec se lahko vrne na izhodišcno tocko z jadranjem in obrati z vetrom. 


7.1. Proti vetru. 7.2. Bocno na veter. 

7.3. Z vetrom. 7.4. Z vetrom v krmo. 
Slike 7. Krmarjenje z jadrom – proti vetru, bocno na veter, z vetrom, z ve­trom v krmo. 

8.1. Dvigovanje jadra. 8.2. Osnovni položaj. 8.3. Jadralni položaj. 

8.4. Jadro naprej. 8.5. Jadro nazaj. 8.6. Odpiranje jadra. 

8.7. Zapiranje jadra. 8.8. Proti vetru. 8.9. Z vetrom. Slike 8. Osnovni položaji jadra in deske na kopnem. 
Kot prikazuje Slika 7, jadralec s spreminjanjem položaja jadra glede na veter krmari in lahko jadra proti vetru (nagne jadro proti zadnje-mu delu deske) (7.1.); bocno na veter (deska je pravokotno na smer vetra, jadro je v jadralnem položaju) (7.2.); z vetrom (nagne jadro proti sprednjemu delu deske) (7.3.); z vetrom v krmo (jadro je pra­vokotno na smer vetra) (7.4.). 
• Ucenje položajev na kopnem 
Zacetnik mora razumeti in osvojiti položaje jadra in deske že na ko­pnem. To mu bo omogocilo hitrejše pridobivanje znanja na vodi. Položaje ucimo na kopnem na simulatorju gibanja, ki ga pripra­vimo tako, da desko položimo na vreco za desko ali pa na tanjšo blazino (»armafleks«). S tem preprecimo poškodbe površine deske. Deska mora biti brez smernika in gredlja. Na desko pritrdimo jadro. Na tako pripravljeni deski lahko vadimo položaje jadra in deske na kopnem. 
Na kopnem vadimo dvigovanje jadra (Slika 8.1.); osnovni položaj (Slika 8.2.); jadralni položaj (Slika 8.3.); nagibanje jadra proti spre­dnjemu delu deske (Slika 8.4.); nagibanje jadra proti zadnjemu delu deske (Slika 8.5.); odpiranje jadra (Slika 8.6.); zapiranje jadra (Slika 8.7.), jadranje proti vetru (8.8.) in z vetrom (8.9.). 
• Varnost 
Poznati moramo tocko, kjer jadramo. O lokalnih posebnostih (npr. plimovanje, podvodne ceri, spreminjanje smeri in hitrosti vetra …) se je treba pozanimati pri lokalni šoli za jadranje na deski ali pri lokalnih jadralcih. Za ucenje moramo vedno izbrati varno tocko. Primer takšne tocke smo opisali pri Sliki 2. V kolikor upoštevamo varnostna priporocila ter vas cas opazujemo okolico ter vremenske pojave, je jadranje na deski varen šport. Pred jadranjem moramo preveriti stanje opreme. V kolikor opazimo natrgane vrvi ali gumo pri zglobu, jih moramo takoj zamenjati z novimi. Pri jadranju pazi-mo na varnostno razdaljo med ostalimi udeleženci. Le–ta ne sme biti manjša od dolžine jambora. Vedno moramo biti seznanjeni z vremensko napovedjo na lokaciji (smeri in hitrosti vetra, plimova­nje, tokovi …). Po možnosti ne jadramo sami in domace vedno obvestimo o casu odhoda in prihoda, tocni lokaciji ter opišemo opremo, ki jo bomo uporabljali. Ob nepredvidenih dogodkih ali nevarnosti ostanemo mirni. Vedno ravnamo preudarno. Najprej ugotovimo, kaj se je zgodilo, kakšno je stanje (opreme, tokov, vetra …) ali kakšne so poškodbe. Po oceni nacrtujemo in predvidimo ukrepe. Ne ravnamo v paniki. V kolikor se z jadranjem ne moremo vrniti na izhodišcno mesto na obali, poskušamo plavati ali veslati s tokom ali vetrom in poiskati primerno mesto za izhod na oba­
li. V kolikor smo v resnih težavah in rabimo pomoc, uporabimo mednarodni znak za pomoc v nevarnosti – klecimo na deski in sorocno zamahujemo iz vzrocenja v odrocenje dol. Dobro je tudi, da imamo še pred odhodom v vodo »varnostni nacrt«, o katerem obvestimo znance ali prijatelje na obali. 
• Oprema 
Za ucenje osnov jadranja na deski so najprimernejše velike šolske deske (s prostornino od 160 do 220 l in širino 80–100 cm), katerih prednost je vecja stabilnost, plovnost in odpornost na poškodbe; slabost pa vecja masa in lastnost, da ob mocnejšem vetru zara­di velike mase ne drsijo po vodni gladini. Uporabljamo lahko tudi manjše deske za križarjenje (t. i. freeride) (s prostornino od 140 do 160 l in širino 70–80 cm). Prednost teh desk je manjša masa, dobre jadralne in drsne znacilnosti ter uporabnost za vecji razpon hitrosti vetra (uporabne so tako pri manjši, kot pri vecji hitrosti vetra), sla­bost pa manjša stabilnost, plovnost in odpornost na poškodbe. Te deske lahko uporabimo pri ucenju prvin nadaljevalne šole jadra­nja. Odlocitev za izbiro deske je odvisna od mase jadralca, njego­vih gibalnih sposobnosti, telesne kondicije, pa tudi od tocke, kjer se bo ucil jadrati na deski. Šolske deske imajo za vecjo stabilnost in boljšo vodljivost še gredelj. To jadralcem na zacetku omogoca manjše bocno odnašanje in lažje jadranje proti vetru. 
Sestavni deli jadra so: jadro, jambor, podaljšek za jambor, dvižna vrv in lok (z zankami za trapez, ki jih pri zacetni šoli ne rabimo). Ko je jadro sestavljeno, mu recemo jadro oz. pogovorno “rig”. Osnovni material jadra je plasticna masa imenovana monofilm, za vecjo od­pornost pred udarci in vecjimi silami je dodatno ojaceno še s ste­klenimi ali ogljikovimi vlakni. To jadru daje tudi dodatno stabilnost in mu skupaj z letvicami oblikuje aerodinamicni profil. Poznamo razlicne vrste jader, ki imajo razlicno velikost in obliko. Podobno kot deske se glede na namen uporabe v praksi imenujejo: šolska, slalom, freeride, freestyle in wave jadra. Velikost jader je lahko od 0,5 m2 do 12,5 m2. Za ucenje otrok vecinoma uporabljamo jadra v velikosti 1,5–3,0 m2, za ucenje odraslih pa 4,0–5,5 m2. V osnovi je izbira jader za ucenje odvisna od višine in mase jadralcev, kondicij­ske pripravljenosti in hitrosti vetra. 
Jambori so narejeni vecinoma iz steklenih vlaken, z manjšim (30 %) ali vecjim (60–90 %) deležem ogljikovih vlaken. Lahko pa so v celoti iz ogljikovih vlaken (100 %). Vecji delež ogljikovih vlaken pomeni manjšo maso; pa tudi manjšo odpornost na poškodbe. Da so jam-bori za zacetniška jadra bolj odporni na poškodbe, imajo manjši delež ogljikovih vlaken (cca. 30 %). 
Jambori so glede na velikost jader dolgi od 370 cm do 520 cm. Za lažji transport so jambori narejeni iz dveh delov. Poznamo jambore s standardno (standard diameter mast – SDM) in tanjšo debelino (reduced diameter mast – RDM). Za manjša jadra do velikosti 7 m2 se vecinoma uporabljajo RDM jambori, za vecja pa SDM. 
Za optimalno nastavitev jadra uporabljamo tudi podaljšek. Ta je lahko narejen iz aluminija ali pa iz ogljikovih vlaken. S pomocjo po­daljška lahko jadro po dolžini natancno nastavimo in napnemo na tocno predpisano dolžino. 
Lok je elipsaste oblike in se uporablja za napenjanje jadra po ši­rini. Loki so glede na velikost in znacilnost jadra razlicnih dolžin. Sprednji del s plasticno zaponko in celjustmi lok pripenja na jam-bor. Sprednji del loka je narejen iz trde plastike in gume, srednji in zadnji del pa sta lahko narejena iz ogljikovih vlaken ali aluminija. Zaradi boljšega oprijema z rokami je lok prevlecen z neoprenom oz. tršo peno. Ker ga med vožnjo držimo z obema rokama in se z njim upiramo sili vetra, ki deluje na jadro, nanj namestimo zanki za trapez. Teh zank v zacetni šoli jadranja na deski ne rabimo. Pri drsenju v nadaljevalni šoli pa se bomo nanje obesili s trapezom. 
Sliki 9 prikazujeta desko za zacetnike (prostornina: 160 l, dolžina: 258 cm, širina: 80 cm, masa: 12 kg). Na slikah je vidno, da ima deska še smernik in gredelj ter zašcitno transportno vreco. Slika 9.2. prika­zuje zgornjo stran deske. Na sprednjem in zadnjem delu ima rocaj za lažje nošenje. Zgornji del je iz mehke gume, ki preprecuje po­škodbe vadecih. Na sprednjem delu ima še plasticni šcitnik, ki šciti desko pred poškodbami zaradi udarcev jambora. Pri zacetnikih so pogosti padci z jadrom naprej v smeri premikanja. Pri tem – pri deskah brez zašcite – jambor zaradi udarca prelomi zgornjo plast deske in povzroci vdor vode v notranjost. Deska ima tudi zanke za noge, ki pa jih zacetnik v osnovni šoli jadranja ne rabi. Slika 9.2. prikazuje desko s spodnje strani. Vidna sta smernik, ki drži smer 

9.1.
 Zgornja stran deske za zacetni-9.2. Spodnja stran deske za zacetni­ke. ke. 

Sliki 9. Deska za zacetnike iz zgornje in spodnje strani. 

10.1.
 Otroško jadro  2,5 m2. 





Slike 10. Otroška jadra za zacetnike. 
jadranja, in gredelj, ki omogoca vecjo stabilnost deske ter prepre-cuje bocno drsenje. Tovrstne deske so primerne tako za otroke, kot tudi za odrasle. 
Na Slikah 10 so prikazana otroška jadra. Njihova glavna znacilnost je majhna masa in prilagojenost antropomorficnim znacilnostim otrok. Oster kot spodnjega roba jadra (plitek žep) omogoca lažje rokovanje. Zato so jadra v vetru zelo stabilna in lahko vodljiva. Jadra za otroke od 6 do 9 let so iz monofilma brez ojacitev (1,0–2,5 m2) (Slika 10.1.). Za vecjo stabilnost v vetru imajo 1–3 precne plasticne letve. Jambori in lok so vecinoma iz aluminija. Ker želijo proizva­jalci izdelati cim lažjo opremo, so tovrstna jadra manj odporna na poškodbe; še posebej v primeru, ce jo uporabljajo starejši, ki imajo vecjo maso in moc. Otroška jadra vecjih velikosti (3,0–4,0 m2) so namenjena otrokom od 9 do cca. 15 let. Ta jadra so iz kvalitetnej­ših materialov, ki so na vseh pomembnih delih: spodnji in zgornji del ter robovi ojacena. Na ta nacin so bolj odporna na poškodbe. Za vecjo stabilnost jadra v vetru imajo 2–4 precne plasticne letve. Jambor in lok so iz steklenih in iz manjšega deleža ogljikovih vla-ken (30 %) (sliki 10.2. in 10.3.). 
Sliki 11 prikazujeta rekreativno desko za križarjenje (t. i. freeride) (prostornina: 135 l, dolžina: 246 cm, širina: 77,5 cm, masa: 7,5 kg), ki jo je možno uporabiti tudi za ucenje osnov. Slika 11.1. prikazuje, da takšne deske nimajo gredlja (imajo le smernik) in so iz lažjih materialov, ki so bolj obcutljivi na poškodbe. Ucenje osnov jadra­nja na deski na takšni deski je zahtevnejše. Deska je pri ucenju osnov manj stabilna; z njo je na zacetku težje jadrati v veter. Vecje ali manjše težave zacetnikom povzroca tudi bocno odnašanje, saj nimajo gredlja. To je razvidno na Sliki 11.2., ki prikazuje spodnjo stran deske. Ucenje osnov je na zacetku na teh deskah res zahtev­nejše, vendar se nekateri zacetniki raje odlocijo za takšne deske, saj so uporabne v vecjem vetrovnem razponu in omogocajo tudi drsenje po vodni gladini (težje zacetniške deske z vecjo prostorni­

11.1.
 Zgornja stran rekreativne de-11.2. Spodnja stran rekreativne de­ske. ske. 

Sliki 11. Rekreativna jadralna deska, uporabna za ucenje osnov jadranja na deski. 

12.1.
 Jadro za valove 4,0 m2. 






Slike 12. Rekreativna jadra, uporabna za ucenje osnov jadranja na deski. 
no tega ne omogocajo). Tovrstne deske se uporabljajo za ucenje prvin nadaljevalne šole ter za rekreativno jadranje (t. i. freeride oz. križarjenje). Zaradi dobrih drsnih lastnosti drsijo po vodni gladini že v manjši hitrosti vetra. 
Slike 12 prikazujejo jadra, ki so primerna za nadaljevalno šolo jadra­nja na deski, pa tudi za ucenje osnov jadranja na deski. Na Sliki 12.1. je prikazano manjše jadro za valove (t. i. wave jadro), ki je namenje-no jezdenju vecjih valov ne glede na smer, s katero valovi prihajajo na obalo. Znacilnost jader za valove je dobra stabilnost, elasticnost in odpornost na poškodbe (po celi površini so ojacena s posebni-mi steklenimi vlakni), daljša življenjska doba (vecja odpornost na UVA žarke), vendar nekoliko vecja masa (imajo debelejše materiale). Za dobro stabilnost v vetru imajo jadra od 3 do 4 plasticne precne letvice. Jadra za prosti slog (t. i. freestyle) (Slika 12.2.) so zelo stabil­na in imajo odlicne vozne lastnosti, vendar imajo manj ojacitev in so iz lažjih (tanjših) materialov. Zato so manj odporna na poškod-be. Njihova znacilnost je, da omogocajo deskam hiter prehod v drsenje (t. i. hitro »zglisirajo«); zaradi manjše širine in ostrega kota spodnjega roba (plitek žep) omogocajo izjemno dobro rokovanje pri izvajanju trikov na deski (skokov, drsenj, vrtenj …). Za dobro stabilnost imajo jadra od 4 do 5 precnih plasticnih letvic. Nekateri uporabljajo za ucenje osnov tudi vecja jadra za križarjenje (t. i. fre­eride) (Slika 12.3.). Ta jadra so iz podobnih (tanjših) materialov kot jadra za prosti slog. So lahka, vendar brez ojacitev in zato manj od­porna na poškodbe. Glavna znacilnost je, da omogocajo deskam nekoliko pocasnejši prehod v drsenje (v primerjavi z jadri za prosti slog), vendar vecjo koncno hitrost drsenja. Zaradi tanjših materia­lov so manj obstojna za UVA žarke in udarce npr. s kljuko trapeza. Za dobro stabilnost imajo jadra od 4 do 6 precnih plasticnih letvic. V zadnjem casu je trend pri izdelavi jader cim manjša masa. To naj bi v kombinaciji z lažjimi jambori in loki, ki so 100 % iz ogljikovih vlaken, vplivalo na hitrejši prehod z desko v drsenje po vodni gla­dini. Na ta racun morajo proizvajalci varcevati pri materialih. Kom­promis je manjša masa, vendar tudi krajša življenjska doba. Zaradi tega imajo tudi vecja sodobna jadra le 4 precne plasticne letvice. 

Slika 13 prikazuje podaljške, zgloba, šcitnik za zglob, imbus kljuca za nastavitev profila jadra in napenjalec, s katerim jadro napnemo. Za optimalno nastavitev jadra po dolžini se uporabljajo podaljški (na sliki tri aluminijaste »palice z leve«); desko spojimo z jadrom z zglobom; zglob zašcitimo s šcitnikom; imbus kljuc uporabimo za nastavitev »gladkega« profila jadra; z imbus kljucem privijemo precne letvice in tako napnemo »gube«, ki se pojavijo med letvi­cami; napenjalec uporabimo za napenjanje jadra. 
K osebni opremi spadajo rešilni jopic, celada, obleka, rokavice in cevlji ter trapez. Debelino neoprena si izberemo glede na tempe­raturo vode. Bolj mrzla kot je voda, debelejši mora biti neopren. Vloga neoprena je, da sprejme vodo in jo drži na isti temperaturi znotraj obleke in tako ohranja našo telesno temperaturo. Neopren izboljša tudi plovnost jadralca ter ga šciti pred soncem in poškod­bami. 
Cevlji in rokavice pripomorejo tako k ohranjanju telesne tempe­rature kot tudi k zašciti. Cevlji nudijo zacetnikom boljši oprijem na deski, še posebej, ce je deska brez zašcitne pene in gladka. Varujejo jih pred ostrimi skalami in morskimi ježi. Rokavice pa preprecijo nastanek žuljev, ki pogosto pri zacetnikih nastanejo zaradi vlecenja vrvi. Zacetnikom priporocamo, da v primeru ucenja v mocnejšem vetru uporabljajo rešilni jopic in celado. 
Trapez je del osebne opreme, ki omogoca optimalno drsenje z desko po vodni gladini. Z njim se obesimo na trapezne vrvice, ki so na loku. Poznamo sedeci in ledveni trapez. Sedeci je namenjen daljšemu in hitremu drsenju na deski, ledveni pa je bil zasnovan za prosti slog, ker omogoca lažje manevriranje jadra ter hiter prehod v visenje na trapezni vrvici. Zacetnik trapeza pri ucenju osnov ne rabi. 
• Izbira opreme 
Pri izbiri deske in jadra moramo upoštevati telesno maso, raven gibalnega znanja in gibalnih sposobnosti ter znacilnosti tocke, kjer se želimo uciti. V kolikor se bomo ucili v šoli za jadranje na deski, lahko zaupamo izkušenim uciteljem; ce pa se želimo uciti sami, je dobro upoštevati nekaj napotkov. Na zacetku se bomo hitreje ucili na širših deskah z veliko prostornino in z manjšimi jadri. 
Tabela 2 prikazuje priporocljivo prostornino, širino in dolžino deske za zacetnike glede na maso jadralca. Zacetniki se bodo osnov naj­lažje naucili na širokih in stabilnih deskah z gredljem, ki bo dobro držal smer in omogocal lažje jadranje proti vetru. 
Zacetniki naj bodo pri izbiri deske pozorni predvsem na prostorni-no in obliko deske. Težjim zacetnikom priporocamo zaradi boljše stabilnosti in vodljivosti desko z gredljem. Prostornina deske mora biti dovolj velika. Ce seštejemo maso zacetnika, jadra, jambora, loka in osebne opreme in to pretvorimo v litre ter temu dodamo 100 litrov, dobimo optimalno prostornino deske za zacetnika (npr. 80 kg (jadralec) + 10 kg (jadro z vsemi deli in ostala oprema) = 90 kg oz. l + 100 l = 190 l. Deska mora biti dovolj široka, da je zace­tnik na njej stabilen in da ima dovolj prostora za gibanje. Širina je odvisna od velikosti oziroma mase zacetnika, priporocljivo pa je, da je za težje od 60 kg široka najmanj 80 centimetrov. Na splošno je dobro, da ima deska za zacetnike gredelj. S tem so zacetniki na deski bolj stabilni in na zacetku lažje ohranjajo smer jadranja. Pri nakupu rabljene deske naj bodo zacetniki pozorni na površino zgornje strani deske. Le–ta naj ne bo prevec gladka, saj bodo imeli težave z oprijemom stopal (jim bo drselo). Priporocamo celo, da zacetniki kupijo desko, ki je na zgornji strani prevlecena s posebno peno (t. i. foam deske). Ta površina prepreci poškodbe kože, praske ter udarce, ki so na zacetku pogosti zaradi padcev v vodo ali vzpe­njanja na desko. Pri nakupu rabljene deske naj bodo pozorni še na razne razpoke in luknje na deski. To je lahko znak, da je bila deska poškodovana in je prepušcala vodo. Ce ima deska zanke za noge, je za zacetnike celo bolje, da jih odstranijo. 
Dobra izbira za zacetnike za ucenje je tudi napihljiva deska za ve­slanje stoje (t. i. SUP), na katero lahko privijemo zglob. Te deske so namenjene le ucenju osnov; na njih ne moremo jadrati ob moc­nem vetru, saj zaradi sil, ki delujejo na desko in jadro (posebej pri težjih jadralcih), lahko unicimo sistem za pripenjanje zgloba. Naj­novejši trendi kažejo, da proizvajalci že razvijajo napihljive deske tudi za t. i. freeride, freestyle in celo wave. Trend razvoja opreme je njena cim manjša masa in prostornina za transport ter uporabnost za drsenje že pri manjših hitrostih vetra. 
Ob optimalnih pogojih ucenja lahko zacetnik zelo hitro napreduje in osvoji osnovne prvine. Optimalni pogoji so ustrezna hitrost ve­tra, cim bolj mirna vodna gladina (minimalno vzvalovana), upora­ba široke deske z veliko prostornino z gredljem ter ustrezna izbira velikosti jadra glede na hitrost vetra. Tabela 3 prikazuje priporo-cljivo izbiro velikosti jadra glede na njihovo telesno maso (v kg) in hitrost vetra v (vozlih). 
Tabela 2 
Priporocljiva prostornina, širina in dolžina deske za zacetnike glede na maso jadralca (v kg) 
Masa jadralca (v kg) 
Mere deske 
50 kg 60 kg 70 kg 80 kg 90 kg 100 kg 
Prostornina (l)  145  160  175  190  205  220  
Širina (cm)  70  80  85  90  95  100  
Dolžina (cm)  285  290  300  305  315  320  

Tabela 3 

Priporocljiva velikost jadra za zacetnike glede na njihovo telesno maso (v kg) in hitrost vetra v (vozlih) 
Moc vetra (v vozlih) 
Masa jadralca (v kg) 

5 7 101315 
50  3,6 m2  3,0 m2  3,0 m2  3,0 m2  3,0 m2  
55  3,6 m2  3,3 m2  3,0 m2  3,0 m2  3,0 m2  
60  4,0 m2  3,6 m2  3,0 m2  3,0 m2  3,0 m2  
65  4,4 m2  3,6 m2  3,0 m2  3,0 m2  3,0 m2  
70  4,8 m2  4,0 m2  3,0 m2  3,0 m2  3,0 m2  
75  4,8 m2  4,0 m2  3,3 m2  3,0 m2  3,0 m2  
80  5,3 m2  4,4 m2  3,6 m2  3,3 m2  3,0 m2  
85  5,3 m2  4,4 m2  3,6 m2  3,3 m2  3,0 m2  
90  5,8 m2  4,8 m2  4,0 m2  3,6 m2  3,0 m2  
95  6,4 m2  5,3 m2  4,4 m2  3,6 m2  3,3 m2  
100  6,4 m2  5,3 m2  4,4 m2  4,0 m2  3,3 m2  

.Nekajnasvetov za zacetnike 
Zacetnikom svetujemo, da se pred nakupom lastne opreme na-ucijo jadrati na deski v kakovostni šoli jadranja na deski na tocki s stalnimi (ali najmanj lokalnimi) vetrovi. Primer takšne šole je Šola jadranja na deski Big Blue na Bolu na Bracu. V takšni šoli bodo lahko pri ucenju osnov preizkusili veliko razlicnih desk in jader ter ugotovili, kakšna oprema jim najbolj ustreza. 


14.2. Pedagoški proces v zalivu pod Zlatnim ratom v Bolu na Bracu leta 2017. 
Sliki 14. Primer dobre prakse: Sodelovanje Fakultete za šport in Šole jadra­nja na deski Big Blue pri izvedbi prakticnega dela predmeta Jadranje na deski za študente Fakultete za šport in ucenje jadranja na deski v zalivu pod Zlatnim ratom v Bolu na Bracu. 
Na Sliki 14.1. so študenti Fakultete za šport pri predmetu Jadranje na deski, ki so se leta 2017 udeležili tecaja jadranja na deski. Fakulteta za šport in Šola jadranja na deski Big Blue na Bolu na Bracu uspešno sodelujeta že od leta 2008. Slika 14.2. prikazuje študente pri ucenju jadranja na deski v zalivu pod Zlatnim ratom v Bolu na Bracu. 

Pred nakupom lastne opreme je dobro, da zacetniki ugotovijo, kje in koliko dni na leto želijo jadrati na deski. Po tem naj pri poznaval­cih preverijo, katera vrsta opreme, znamka in model najbolj ustreza njihovih zahtevam. Preverijo naj tudi, kakšni so pogoji uveljavljanja garancij v primeru morebitnih napak pri opremi, ki se lahko po­kažejo cez cas. Predlagamo, da pri tem izbirajo med preverjenimi ponudniki, ki imajo veliko število zadovoljnih strank. Primer tovr­stne dobre prakse je trgovina z veliko opreme za jadranje na deski, prijaznimi in strokovnimi prodajalci, hitro dobavo in dobrimi pogoji uveljavljanja garancij – Surf shop na Kodeljevem v Ljubljani (Sliki 15). 
Pri nakupu rabljene opreme je treba biti pozoren na nekaj po­membnih dejavnikov. Jadra so na vodi (še bolj pa na obali) izpo­stavljena UV žarkom. Le–ti škodujejo monofilmu. Jadra, katerih po­vršina je motna, spraskana ali ima vidne vdolbine, ki so posledice udarcev kljuke trapeza na površino, niso najbolj pameten nakup. Pri tovrstnih jadrih je le vprašanje casa, kdaj bo monofilm pocil. Jadra, katerih hrbtna stran je na robovih vidno poškodovana, imajo za seboj veliko število sestavljanj. Sicer pa naj bodo zacetniki pri izbiri jadra pozorni na optimalno velikost, obliko, kakovost izdelave in material, pa tudi na blagovno znamko; izbirajo naj med najbolj uveljavljenimi blagovnimi znamkami, saj bodo jadro tovrstnih znamk lažje prodali. Optimalna velikost jadra za ucenje je odvisna od višine, mase, gibalnih sposobnosti, telesne kondicije zacetnika pa tudi od vremenskih pogojev ter znacilnosti tocke, kjer bodo ja­drali. Za zacetnika mora biti jadro lahko in vodljivo. Zacetnikom priporocamo, da kupijo vse sestavne dele jadra hkrati. Še enkrat, pri nakupu rabljenega jadra naj bodo najbolj pozorni na ohranje­nost prozornega dela jadra. Prav tako naj namenijo pozornost tudi jamboru, podaljšku in loku, ker zaradi vrocinskih razlik in udarcev velikokrat pocijo. Pri loku naj bodo posebej pozorni pri plasticnih komponentah, saj so po navadi najbolj izpostavljene soncu in poškodbam. Pri nakupu desk naj ne kupijo desk, starejših od treh let (enako priporocilo velja za vso opremo). Preverijo naj zgornjo površino, ali je le–ta mehka in se vdaja vecji sili pritiska. Ce se to zgodi, pomeni, da je notranja struktura poškodovana. Preverijo naj tudi, ali je bila deska kje poškodovana in popravljena. Seveda pa morajo tudi vedeti, kakšno desko tocno želijo imeti; predvsem z vidika jadralnih znacilnosti in uporabnosti glede na tocko, kjer bodo najvec jadrali. 

.Sestavljanjein nastavitev opreme 
Slike 16 prikazujejo sestavljanje in nastavitev opreme za jadranje na deski. Uporaba napihljive SUP deske za ucenje osnov jadranja na deski je lahko dobra izbira. Za transport in hrambo doma ne vzame veliko prostora. Ima podobne jadralne lastnosti kot velike deske (s prostornino cca. 220 l) in je uporabna za veslanje na deski stoje, ce je vetra za ucenje premalo (16.1.). Ob tem pa nudi zabavo za celo družino. Sodobna oprema se hitro sestavi. Priprava deske in jadra ne vzame vec kot 15 minut casa (16.2.). Opremo sestavimo blizu vode na obmocju obale, ki je namenjeno ucenju jadranja. To pomeni, da to ne sme biti na plaži, kjer se soncijo kopalci ali v bližini kopališca (16.3.). Najprimernejše mesto je v obmocju lokalne šole jadranja na deski. Seveda pa je za dovoljenje treba vprašati tamkajšnje osebje. Opremo vedno sestavimo vzporedno na smer vetra (16.4.). Postavimo se tako, da je oprema izpostavljena vetru z najmanjšo površino. Najprej s tlacilko za zrak napolnimo desko z zrakom in jo postavimo vzporedno z vetrom, nato sestavimo dvo­delni jambor in ga položimo na tla zraven deske. Temu sledi razvi­janje jadra vzporedno z desko. Cim hitreje nato vtaknemo jambor v spodnjo odprtino jadra in ga potisnemo cim globlje. Dolžino podaljška nastavimo na predpisano. Primer napis MAST 400 cm 
+ 22 pomeni, da uporabimo jambor dolžine 400 cm in podaljšek nastavimo na 22 cm. V kolikor na podaljšku ni možno nastaviti dol­žine na tocno doloceno, nastavimo podaljšek na 5 cm natancno (za primer torej na 25 cm). Vrvico odenemo v škripec, ki je na jadru in ga pravilno prepletemo s tistim, ki je na podaljšku. Za nastavitev po dolžini uporabimo napenjalec (16.5.). Vrvico odenemo v nape-njalec in se s peto noge upremo v spodnji del jambora, z roko pa mocno povlecemo napenjalec ter tako vrvico mocno napnemo (16.6.). Jadro mora biti po dolžini mocno napeto, tako, da se vse letvice na notranji strani stikajo z jamborom (ne smejo ga prekriva-ti). Lok nastavimo na predpisano dolžino. Primer napis BOOM 156 pomeni, da lok nastavimo na to dolžino (16.7.). V kolikor na loku ni natancne mere nastavimo na 5 cm natancno (za primer torej na 160 cm). Plasticno celjust loka tesno nastavimo na jambor. Vrvice tesno (vendar ne prevec, saj jambor lahko poci, ce pretiravamo) in pravilno prepletemo s sistemom zaponke. Zaponko zapnemo z glasnim in votlim »KLIK« (16.8.). Vrvico na loku odenemo v odprtino 

16.1. Manj je vec. 16.2. Hitra priprava. 16.3. Sestavljanje blizu vode. 

16.4. Postavitev glede na veter. 16.5. Uporaba napenjalca. 16.6. Nastavitev po dolžini. 16.7. Nastavitev po širini. 16.8. Nastavitve po višini. 16.9. Nastavitev profila. 


16.10. Lok v višini ramen. 16.11. Preverjanje višine loka. 16.12. Spajanje jadra in deske. 
Slike 16. Sestavljanje in nastavitev opreme. 

(obrocek) na jadru in jo pravilno prepletemo. Vrvice se ne smejo da z roko sežemo med jadro in lok, pri tem pa nam mora višina križati, saj medsebojno drgnjenje vrvice povzroca trenje, ki vrvico loka segati do pazduhe (16.10.). Preverimo višino loka. Višina loka je lahko strga. Optimalno napnemo vrvico po širini loka tako, da ja-optimalna, ko je pri navpicnem jamboru lok v višini ali malenkost dro nima gub (16.9.). Lok nastavimo na pravilno višino, kar pomeni, nižje od ramen (16.11.). Spodnji del zgloba privijemo, tako da se 

17.1. Najprej desko, nato jadro. 17.2. S »KLIK« spojimo desko. 17.3. Nosimo hrbtno na veter. 

17.4. Vlecemo hrbtno na veter. 17.5. Pazimo na smernik/gredelj. 17.6. Jadro dvignemo iz vode. 

17.7. Jadro obrnemo. 17.8. Privetrno in vzporedno. 17.9. Štartamo, ko smo do pasu v vodi. Slike 17. Nošenje opreme in štart v vodo. 
tesno spoji z desko. Pravilno nastavimo šcitnik zgloba in odprtino v podaljšku spojimo z zgornjim delom zgloba. Pri tem se morata spojiti z glasnim »KLIK« (16.12.). 
• Nošenje opreme in štart v vodo 
Slike 17 prikazujejo nošenje opreme in štart v vodo. Desko prine­semo cim bližje vodi. Jadro nesemo bocno tako, da je vetru izpo­stavljeno z najmanjšo površino (17.1.). Z glasnim »KLIK« spojimo z zglobom jadro in desko (17.2.). SUP je lahek, zato ga lahko nesemo bocno na smer vetra (17.3.) tako, da z eno roko primemo desko za rocaj, z drugo pa držimo lok jadra. V kolikor nam je pretežko, desko in jadro lahko vlecemo hrbtno na smer vetra (17.4.). Ce ju vlecemo po kopnem, tvegamo, da desko na spodnji strani poškodujemo na kamenju ali skalah. Zato po možnosti izberemo obalo, ki ima prod, pesek ali mivko. Desko vlecemo po vodi s sprednjim delom, pri tem pa zadnji del nosimo nad vodo. Tako smernik šcitimo pred poškodbami zaradi skal. Zadnji del deske s smernikom spustimo v vodo šele, ko nam le–ta sega do kolen (17.5.). Jadro primemo za lok in ga dvignemo iz vode (17.6.). Jadro obrnemo (17.7.) tako, da je deska na privetrni, jadro pa na zavetrni strani (17.8.); deska je pri tem vzporedna z valovi in bocno (pravokotno) na smer vetra. Desko vlecemo po vodi do globine pasu. Ce ima deska gredelj, ga potisnemo iz reže tako, da služi svojemu namenu. Z rokami se potegnemo na desko (17.9.). 
• Dvigovanje jadra iz vode in zacetni položaj 






Slike 18 prikazujejo dvigovanje jadra iz vode in zacetni položaj. Z rokami se primemo za zavetrni rob deske in se potegnemo na de­sko (18.1.). V kleku poišcemo dvižno vrvico in jo primemo (18.2.). Na sredini deske, v polcepu, z jamborom med nogami, s stegnjenimi rokami držimo napeto dvižno vrvico in se s trupom nagnemo na privetrno stran (18.3.). Masa telesa povzroci, da jadro delno dvi­gnemo iz vode; ce to storimo pocasi, voda odtece iz jadra. Trup je pokoncen, roke so stegnjene, jadro dvigujemo z iztegovanjem nog (18.4.). Ko je jadro iz vode, ga lahko držimo za dvižno vrvico ali primemo s prvo roko za jambor in pocakamo, da nas veter postavi z desko bocno (pravokotno) na veter (18.5.). Položaj, kjer je deska vzporedno z valovi, bocno na veter, jambor navpicno, jadro pa pra­vokotno na veter imenujemo zacetni položaj. Zacetni položaj ima obliko »narobe V« (18.6.). Zacetni položaj imenujemo tudi osnovni položaj, saj vse prvine izvajamo iz tega položaja. Pogosto se zgodi, da zacetniki ne prepoznajo natancne smeri vetra in tako ne vedo, kam jadrati. Takrat je najbolje, da jadro postavijo v položaj, kot ga prikazuje Slika 18.5. in veter jih bo obrnil v pravilni zacetni položaj. 
.Jadralnipoložaj 
Slike 19 prikazujejo prehod iz zacetnega v jadralni položaj. Vzpo­stavitev pravilnega jadralnega položaja nam omogoca optimalni prehod v jadranje na deski. V jadralni položaj preidemo iz zacetne­ga položaja. Prva roka drži jambor nad ali pod lokom v zacetnem položaju (19.1.). Pocakamo, da nas veter postavi tako, da je deska vzporedno z valovi, jambor pa pravokotno na veter. Noge so rahlo pokrcene in ohranjajo ravnotežni položaj telesa na sredini deske. Prvo roko pokrcimo in s tem primaknemo jambor k telesu, z drugo roko pa primemo za lok v širini ramen (19.2.). Prvo roko iztegnemo v smeri naprej (proti sprednjemu delu deske). Ko preidemo v jadra­nje, z njo primemo za lok. Jadro zgoraj odpremo, tako da z lokom postavimo jambor nekoliko naprej (proti sprednjemu delu deske) (19.3.). To obrne desko z vetrom, zato zacnemo jadrati nekoliko z vetrom. Ko dobimo primerno hitrost, z zadnjo roko pocasi zapre-mo jadro v smeri dol in nazaj (proti zadnjemu delu deske) (19.4.). To povzroci, da deska zacne jadrati proti vetru. Pri tem poišcemo optimalni kot jadranja glede na hitrost vetra. Stojimo v širini ramen. Težišce ohranjamo na sredini deske. Jambor je med nogami (neko­

19.1. Vedno je prav »narobe V«. 19.2. S prvo roko primaknemo jam-bor k telesu. 






Slike 18. Dvigovanje jadra iz vode in zacetni položaj. Slike 19. Prehod iz zacetnega v jadralni položaj. 
liko bližje prvi nogi). Pri mocnejšem vetru s prvo nogo stopimo za jambor proti zadnjemu delu deske. Stojimo v širni bokov. Pogled je usmerjen v smeri jadranja. Krmarimo z jadrom – bolj kot zapremo (pritegnemo) jadro k sebi z zadnjo roko, vec vetra bomo zajeli in hitreje bomo jadrali. Ce želimo hitrost upocasniti, popustimo jadro z zadnjo roko (jadro odpremo). 
.Obrat proti vetru na mestu (pocasni obrat) 
Za spremembo smeri jadranja na deski se najprej ucimo obrat v veter, saj z njim lahko ohranjamo optimalno višino jadranja glede na izhodišcno tocko. Pri nizki hitrosti in na mestu je izvedba eno­stavna. 
Slike 20 prikazujejo obrat proti vetru na mestu. V jadralnem po­ložaju delno odpremo jadro in zmanjšamo hitrost (20.1.). V celoti odpremo jadro, da se zaustavimo (20.2.). Jadro postavimo v zacetni položaj (20.3.). Druga roka prime jambor. Jadro potiskamo dol in nazaj – proti zadnjemu delu deske. Veter povzroci obracanje deske proti vetru. Pocasi prestopamo okoli jambora na sprednjem delu deske (20.4.). Prestopamo toliko casa, da nas veter obrne v zacetni položaj, z desko bocno na veter (20.5.). Iz zacetnega položaja pric­nemo jadrati v novo smer v jadralnem položaju (20.6.). 
Pri tej prvini je pomembno, da imamo hrbet ves cas obrnjen proti smeri od koder piha veter. Pogosto se zgodi, da zacetniki prehite­

20.1. Jadralni položaj. 20.2. Odpremo jadro in se zausta­vimo. 

vajo z obracanjem in telo postavijo bocno na veter. Takrat izgubijo ravnotežje in padejo v vodo. Zacetniki pogosto prehitro postavijo jadro v jadralni položaj. Za pridobivanje dobrega obcutka za veter je najbolje, da vedno postavijo jadro v zacetni položaj. Ucimo jih, da jadro postavijo v jadralni položaj, ko je deska bocno (pravoko­tno) na smer vetra. Jadro pa je vetru izpostavljeno z najmanjšo površino, to je z jamborjem. Temu v praksi recemo, da »veter piha mimo jadra«. 
.Obrat proti vetru z jadranjem (hitri obrat) 
Slike 21 prikazujejo obrat proti vetru z jadranjem. Bistvo tega obra­ta je, da deska ne izgubi hitrosti in ves cas jadra oz. se ne zaustavi, jadralec pa ves cas ohranja ravnotežni položaj in težišce na sredini 

21.1. Jadralni položaj. 21.2. Zapremo jadro, jadramo proti vetru. 











21.7. Jadro zapremo. 21.8. V jadralnem položaju jadramo proti vetru. 
Slike 20. Obrat proti vetru na mestu. Slike 21. Obrat proti vetru z jadranjem. 
deske. Obrat mora narediti z usklajenimi gibi, zelo hitro. Obrat v veter brez zaustavljanja je ena izmed najbolj pomembnih in zah­tevnih prvin, saj z njim pri jadranju na deski ohranjamo ali prido­bivamo višino. Mnogo težje kot na veliki šolski deski (npr. 220 l) ga je narediti na majhni – potopljivi deski (npr. 85 l). Pri nadaljevalnih prvinah jadranja ga najveckrat izvajamo pri mejnem vetru, ko želi-mo ves cas drseti z desko po vodni gladini, vendar je hitrost vetra premajhna, da bi drseli proti vetru, zato višino izgubljamo. Izgu­bljanje višine rešujemo tako, da delamo hitre obrate proti vetru. Z izvajanjem obratov proti vetru lahko tako ohranjamo višino, kljub temu da jo med drsenjem delno izgubljamo. Obrate v veter izvaja-mo tudi pri jezdenju valov, ko želimo hitro pridobiti višino in ujeti val. Zelo pomembno je, da obrat naredimo hitro in tekoce. Zaradi tega v zacetni šoli tej prvini namenimo posebno pozornost. 
V jadralnem položaju (21.1.) zapremo jadro in pod ostrim kotom jadramo proti vetru (21.2.). Obrat proti vetru zacnemo, ko je de-ska s sprednjim delom obrnjena celno proti vetru (postavljena je vzporedno z vetrom) (21.3.). Prvo (sprednjo) nogo postavimo na privetrno (drugo) stran jambora (faza 1), nato z drugo roko (zadnjo) križno pod prvo roko primemo za jambor pod lokom (faza 2) (ta roka na privetrni strani »postane« prva roka) (21.4.), s prvo roko (na zavetrni strani) primemo za lok na privetrni strani v širini ramen (faza 3) (ta roka na privetrni strani »postane« druga roka), presto-pimo z drugo nogo cim bližje jamboru in telo prenesemo na pri­vetrno stran (težišce ohranjamo na sredini deske), prestopimo še z drugo nogo tako, da stojimo v širini ramen in je jambor med nogami; nato iztegnemo prvo roko v predrocenje in potisnemo jambor v smeri proti sprednjemu delu deske (naprej) (faza 4), s tem mocno odpremo jadro (21.5.). Vse faze 1–4 morajo biti narejene v ritmu 1–2–3–4. Po fazi 4 nekoliko pocakamo. Ce smo storili vse faze optimalno, nas veter na deski postavi v jadralni položaj, kjer je deska bocno – pravokotno na veter in vzporedna s smerjo valov. Ko nas veter postavi v jadralni položaj, s prvo roko preprimemo na lok v širini ramen (21.6.). Jadro zapremo – nagnemo ga nazaj – dol, proti zadnjemu delu deske (21.7.). V jadralnem položaju odjadramo proti vetru (21.8.). 
Drugo (2) fazo hitrega obrata proti vetru najprej izvajamo s prije-mom za jambor (druga roka križno pod prvo roko prime za jam-bor pod lokom). Ko to izvedemo tekoce, brez napak, izvajamo hitri obrat še s prijemom za lok na sprednjem delu (za glavo loka). Ta izvedba je še nekoliko zahtevnejša. 
• Obrat z vetrom na mestu (pocasni obrat) 
Obrat z vetrom na mestu je ena od lažjih prvin osnovne šole ja­dranja na deski. Pri zacetnikih to prvino ucimo, ko znajo ohranjati in pridobivati višino glede na izhodišcno tocko. Znanje obrata z vetrom na mestu je osnova za ucenje obrata z vetrom z jadranjem. 
V jadralnem položaju odpremo jadro (22.1.) in zmanjšamo hitrost tako, da jambor nekoliko nagnemo proti sprednjemu delu deske in se z zavetrno stranjo jadra »upremo« v veter. Pri tem z drugo roko na privetrni strani primemo za jambor pod lokom (22.2.). Obrat z vetrom zacnemo, ko se popolnoma zaustavimo in se deska ne premika (22.3.). Jambor nagnemo naprej. S površino jadra na za­vetrni strani se upremo v veter, to pa povzroci obracanje deske z vetrom. Na sredini blizu jambora prestopamo z majhnimi koraki. 




22.3. Obrat zacnemo na mestu. 22.4. Stojimo hrbtno na veter, pre­stopamo in obracamo. 



Slike 22. Obrat z vetrom na mestu. 
Težišce ohranjamo na sredini deske. Pri tem ves cas stojimo hrbtno na veter (22.4.). Pocakamo, da veter obrne desko bocno na smer vetra (22.5.). V jadralni položaj postavimo jadro vedno iz zacetnega položaja (20.6.). Zacetnikom pogosto recemo, naj »ne prehitevajo« s postavljanjem jadra v jadralni položaj. Temvec naj pocakajo, da je deska pravokotno na veter, jadro pa vzporedno z njim. 
.Obrat z vetrom z jadranjem (hitri obrat) 
Obrat z vetrom z jadranjem je osnova za najtežjo prvino nada­ljevalne šole jadranja, tj. obrat z vetrom z drsenjem na deski (t. i. jibe). Bistvo tega obrata je ohranjanje ustrezne hitrosti, ki omogoca drsenje deske v vseh fazah obrata (ves cas obrata). Pri dobro izve­denem obratu se hitrost le deloma zmanjša. To je prvina, ki je zelo zahtevna in jo jadralci na deski do popolne izvedbe vadijo vrsto let. Glavni cilj obrata z vetrom z jadranjem je pridobitev obcutka za upor vetra na jadru, ki omogoca ohranjanje hitrosti jadranja ves cas med obratom. 
Slike 23 prikazujejo obrat z vetrom z jadranjem. V jadralnem polo-žaju (23.1.) jambor nagnemo cez desko na privetrno stran (23.2.). 

23.1. Jadralni položaj. 23.2. Jambor nagnemo cez desko na privetrno stran. 






Slike 23. Obrat z vetrom z jadranjem. 
Jadramo z vetrom in se s prvo nogo upremo v desko (23.3.). Po­cakamo, da se pri jadranju z vetrom deska obrne vzporedno gle­de na smer vetra (23.4.). S prvo nogo se upiramo v desko, težišce ohranjamo na sredini deske in ga prenašamo na zadnjo nogo; V trenutku, ko deska preide vzporednico (glede na veter), z drugo roko spustimo lok in križno pod prvo roko primemo za lok na dru­gi (sedaj privetrni) strani (23.5.). Z drugo nogo prestopimo blizu jambora na privetrno stran. S prvo roko preprimemo lok v širini ramen. Jadro pocasi zapiramo in pocakamo (23.6.), da veter obr­ne desko vzporedno z valovi in bocno (pravokotno) na smer vetra (23.7.). Jadro postavimo v jadralni položaj (jambor navpicno nad desko) (23.8.). 

.Sklep 
Razvoj jadranja na deski se je v Evropi zacel okoli leta 1970. Izraz za ta šport je takrat ustrezal premikanju desk po vodni gladini. Zaradi vecje mase so deske takrat vecinoma plule oz. jadrale. V sedanjem casu zaradi izboljšanih materialov (manjše mase, boljših hidrodi­namicnih lastnosti …) deske že v šibkem vetru zacnejo drseti po vodni gladini. To je danes osnovna znacilnost sodobnega jadranja na deski in njena temeljna prvina. Jadranje na deski brez drsenja je pocasno in dolgocasno. Zato je cilj zacetne šole jadranja na deski, da zacetnik cim prej pridobi znanje, da lahko z desko zacne drseti po vodni gladini. 
Obcutki pri tem vecini zacetnikov povzrocijo neizmerno zado­voljstvo. To je tudi trenutek, ko se vecina zacetnikov »zaljubi v ta šport«. 
Ker danes deske drsijo po vodni gladini, izraz jadranje na deski vec ne ustreza opisu premikanja deske na vodi. Zato bi bilo dobro iz­razje pri jadranju na deski spremeniti oz. najmanj dopolniti še z izrazom drsenje z desko po vodni gladini. V praksi se za takšno premikanje deske uporablja izraz »glisiranje«. 
Predstavljene osnove jadranja na deski so osnova tudi za ucenje najnovejšega trenda na podrocju jadranja na deski, to je t. i. foila­nja. Foilanje je drsenje z desko na vodni gladini z uporabo smerni­ka s posebnimi vzgonskimi hidrodinamicnimi krili. Ta krila omogo-cajo drsenje po vodni gladini že pri zelo šibkem vetru (cca. 3 Bft). 
Opisani metodicni postopek je pripravljen na osnovni izkušenj, ki so bile pridobljene pri 25-letnemu ukvarjanju s tem športom in 20-letnemu poucevanju razlicnih starostnih skupin, vecinoma mla­dih, študentov. 
Pri metodiki, smo sledili sodobnim trendom, zato smo namesto šolske deske uporabili napihljivo SUP desko. Deska ima vecino zna-cilnosti šolskih desk. V primerjavi s klasicno šolsko desko pa vzame malo prostora, saj jo lahko prirocno zložimo v nahrbtnik. Zato je za posameznike, ki se želijo samostojno uciti jadranja na deski, še bolj prirocna. 
Metodicni postopek je zasnovan na ideji, da zacetnik kar najhitre­je pridobi znanje, ki mu bo omogocalo samostojno ukvarjanje v šibkem vetru (cca. 2–4 Bft) na vecjih deskah, ki imajo prostornino cca. 160–220 litrov. Bistvo je, da se zacetnik pri tem pocuti varno, ker zna ohranjati višino glede na izhodišcno tocko z jadranjem in obrati proti vetru, ki jih najprej naredi na mestu, nato pa med jadra­njem. Znanje obratov z vetrom na mestu in najpomembneje med jadranjem, pa je osnovno znanje, ki mu bo omogocilo hitrejše ucenje in napredovanje pri izvajanju prvin nadaljevalne šole jadra­nja. Te prvine pa izvajamo v nadaljevalni šoli jadranja na deski na manjših deskah, ki imajo prostornino cca. 130–160 l. Prvine nadalje­valne šole jadranja na deski so štart z obale (t. i. beach start), vodni štart, uporaba trapeza, jadranje z visenjem na trapezu, drsenje z visenjem na trapezu, drsenje z visenjem na trapezu in z nogami v zankah na deski, obrat z vetrom z drsenjem (t. i. jibe), obrat v veter z drsenjem (t. i. tack) in osnovni skok. 
Želimo si, da bi opisani metodicni postopek koristil v praksi cim ve-cjemu številu novih športnih navdušencev nad jadranjem na deski. 
Iskrena hvala g. Marku Rolcu – fotografu, slikarju, umetniku, po­potniku in surfacu iz Gorenjske – za potrpežljivost in odlicne fo­tografije. 
4. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2018). Pridobljeno s http://bos.zrc– 
• Literatura 
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=glisiranje&hs=1 
1. Burblies, T., Hosp, J. (2013). Kiteboarding tricktionary twintip supreme edi­tion. Mieders: Tricktionary Publishing. 
doc. dr. Matej Majeric 

2. Rossmeier, M. in Schennach, S. (2008). Tricktionary II: the ultimate win-
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 

dsurfing Bible. Mieders. 
matej.majeric@fsp.uni-lj.si 

3. Rossmeier, M., Schennach, S. (2012). Tricktionary II: the ultimate windsur­fing Bible. 5th enlargerd and revised edition. Mieders – Austria. 

Izvlecek 
Kajtanje je eden najbolj priljubljenih poletnih športov. Kaj­tarji za drsenje po vodni gladini z deskami uporabljajo kajte in deske ter pri tem izkorišcajo silo vetra. V prispevku smo predstavili zacetno šolo kajtanja. Metodicni postopek je raz­deljen na deset tematskih sklopov, ki hkrati predstavljajo zakljuceno celoto, na kateri zacetnik-ucenec, ki ne zna kaj­tati, napreduje v zacetnika, ki se je sposoben varno in sa­mostojno kajtati v pogojih, ki ustrezajo njegovi kondicijski pripravljenosti, znanju ter trenutnim vetrovnim in drugim pogojem. Z opisanim metodicnih postopkom smo predsta­vili osnovne informacije za varen zacetek ukvarjanja s tem priljubljenim športom. Želimo si, da bi s tem prispevkom pri­spevali svoj del k vecji varnosti pri kajtanju in da bi opisani metodicni postopek koristil v praksi cim vecjemu številu no-vih športnih navdušencev nad kajtanjem. 
Kljucne besede: kajtanje, ucenje, metodika. 
.Uvod 
Kajtanje je trenutno najbolj priljubljen poletni šport, ki izkorišca silo vetra. Mnoge izraz kajtanje spominja na popacen športni sleng. Dejstvo pa je, da je nastal iz angleške besede kiteboarding, zato bi bil bolj pravilni slovenski izraz deskanje z (vlecnim) zmajem. Številni avtorji so ta izraz poskušali vpeljati v strokovno javnost, vendar ga preprosto ni sprejela, tako se je uveljavil kot kajtanje (ang. kite, slo. zmaj), ki se tudi najveckrat uporablja v slovenski strokovni literaturi. 
Kajtanje je relativno mlad šport, ki se je v zadnjih 20 letih razširil po vsem svetu. Je eden od najbolj prepoznavnih športov na vodi. V osnovi kot jadranje na deski izhaja iz deskanja na valovih, vendar je v primerjavi z jadranjem na deski rabil za razvoj opreme vec casa. Kajtanje za drsenje na vodni gladini prav tako uporablja razlicne vrste desk in izkorišca silo vetra tako, da namesto jader uporablja kajt. Pred tem so vlecna padala kot kajte uporabljali pomoršcaki za vlecenje tovornih colnov s pomocjo sile vetra. Na ta nacin so zmanjšali stroške goriva. Z vidika razvoja opreme je kajtanje na­stajalo že od leta 1977, vendar je zaradi neustreznih varnostnih mehanizmov dolgo casa veljalo za prevec nevaren šport. Z razvo­jem kajta z napihljivo tubo, sistema za nastavitev letalnega kota, sistema za strmoglavljenje in sprostitev kajta, pa je kajtanje postalo varen šport za širše množice. Že samo zaradi manjšega volumna opreme za transport in možnosti drsenja z desko po vodni gladini 
Majeric Matej 
Osnove kajtanja 

Basics of windsurfing 
Abstract 
Kitesurfing is one of the most popular summer sports. Kite-surfers are useing for kitesurfing wind power. In the paper we presented basic methodological procedure. It is divided into ten thematic sets, which at the same time represent the completed whole in which the beginner, who does not know how to kitesurf, progresses into a beginner who is able to kitesurf safely and independently in the conditions that fit his fitness condition, knowledge and current winds and oth­er conditions. With described methodological procedure, we presented basic information for the safe start of engag­ing with this popular sport. We would like to contribute our part for more safe kitesurfing. We will be more than happy, that this methodological procedure will be used in practice to maximize the number of new sports enthusiasts for kite-surfing. 
Key words: kitesurfing, learning, metodics. 
že ob zelo šibkem vetru, pa je postal tako priljubljen, da so mnogi zagrizeni jadralci na deski ta šport opustili in se zaceli ukvarjati s kajtanjem. Glavna prednost tega športa je tudi vecja prilagodlji­vost trenutnim vetrovnim in prostorskim pogojem na tocki kajta­nja. Po nekaterih ocenah lahko s kajtom v primerjavi z jadranjem na deski do 50 % bolj izkoristimo valove za jezdenje in veter za dr­senje na deski po vodni gladini. Prakticno vsi proizvajalci opreme za jadranje na deski so se preusmerili tudi na kajtanje, ki še danes predstavlja vecino njihovega trga. Novosti in izboljšave pri razvoju opreme gredo podobno kot pri jadranju na deski v smeri iskanja cim lažjih materialov, s pomocjo katerih bi lahko kajtarji drseli na vodi že v najšibkejšem vetru. S tem ciljem so v letu 2014 kajtarji prvic zaceli množicno uporabljati hidrofoil – tj. dolgemu smerniku podobna naprava s podvodnimi krili, ki po principu hidrodinamic­nega vzgona dvigne kajtarja na deski iz vode in omogoca drsenje na vodni gladini le na površini teh kril že pri zelo šibkem vetru (cca. od 8 do 12 vozlov). 
Najvecjo vlogo pri zagotavljanju varnega ucenja kajtanja imajo kajtarske šole. Šole kajtanja od leta 2001 lahko za poucevanje upo­rabljajo Ucni nacrt Mednarodne kajtarske organizacije (Internatio­nal Kiteboarding Organisation – IKO), ki se je uveljavil kot standard varne šole kajtanja. Šole lahko uporabljajo IKO ucni nacrt, v kolikor se njihovi inštruktorji udeležijo IKO usposablja za inštruktorje kaj­tanja (Beaudonnat, 2017). Zakonodaja na podrocju kajtanja je na splošno relativno slabo urejena, zato številne šole izvajajo tecaje kajtanja brez ustrezno usposobljenega kadra (Žavbi, 2016). Tudi v Sloveniji trenutno ni uradno sprejetega programa usposabljanja za delo na tem podrocju. To je zagotovo podrocje, ki bi ga bilo treba v prihodnje urediti. 

V sedanjem casu lahko kajtamo z razlicno opremo in na razlicne nacine. Najveckrat se ucenje kajtanja zacne s šolskimi t. i. twintip deskami. Te deske imajo posebne zanke za noge, ki si jih kajtar lah­ko relativno cvrsto pritrdi na noge (podobno kot za deskanje na vodi s colnom ali deskanje na snegu). S temi deskami kajtarji hitro osvojijo osnove. Te deske se uporabljajo tako v šibkem kot tudi v mocnem vetru. Z napredovanjem znanja lahko kajtarji na njih iz­vajajo razlicne t. i. freestyle trike, katerih cilj je izvajanje vecjih in manjših skokov na vodni gladini z nic ali malo valovi. Za križarjenje se uporabljajo t. i. freeride deske, ki so širše in bolj podobne »surf« deskam za valove. Te deske omogocajo hiter prehod v drsenje. Uporabljajo se lahko z zankami za noge ali brez njih. Uporaba teh desk je zahtevnejša in se po navadi uporablja v nadaljevalni šoli kajtanja. Za križarjenje se uporabljajo tudi t. i. hidrofoil deske, ki omogocajo drsenje na vodni gladini pri zelo šibkem vetru. Za kaj­tanje na valovih se uporabljajo »surf »deske, ki so manjše in skoraj enake klasicnim »surf« deskam. Razlika je le v strukturi, ki je za kaj­tanje bolj cvrsta, zato so kajt deske bolj kompaktne in manj pod-vržene poškodbam zaradi pritiskov in udarcev. Za razlicne nacine kajtanja se uporabljajo razlicni kajti, ki so poimenovani po zvrsti, ki so ji namenjeni (podobno kot deske). Znacilnost šolskih kajtov in kajtov za križarjenje (freeride) ter foil kajtov je stabilnost, ustrezna moc, vodljivost, vendar pocasna odzivnost; znacilnost kajtov za prosti slog (freestyle) je stabilnost in velika moc ter hitra odzivnost; znacilnost kajtov za valove (wave) pa je manjša stabilnost, vendar velika moc in izjemna odzivnost. 
Ne glede na želje po usmeritvi bodocih kajtarjev je osnovno zna­nje za ukvarjanje s tem športom in metodicni postopek enak za vse. Metodicni postopek smo pripravili na podlagi poznavanja kaj­tanja ter izkušenj pri opazovanju razlicnih kajtarskih šol. Izhodišce za metodicni postopek je bil IKO ucni nacrt (Beaudonnat, 2017). Vendar pa menimo, da je le-ta pomanjkljiv, zato smo ga dopolnili s posebnim poudarkom na varnosti. 
Tabela 1 
Tematski sklopi in standardi znanja zacetne šole kajtanja 
TS Standard znanja 
1 TD: veter; vetrovno okno; izbira tocke; znacilnosti kajtanja; oprema; varnost. 2 PD: sestavljanje in nastavitev opreme; dviganje; spušcanje; nastavitev letalnega kota. 3 PD: poznavanje delovanja in ravnanje z varnostnimi sistemi. 4 PD: krmiljenje v položaje; krmiljenje v obmocja; dviganje iz vode. 5 PD: vlecenje po vodi; menjava strani; nastavitev deske. 6 PD: vodni štart. 7 PD: kajtanje z vetrom. 8 PD: kajtanje proti vetru. 9 PD: sprememba smeri. 10 PD: samostojno in varno kajtanje. 
Legenda: TS – tematski sklop; TD – teoreticni del; PD – prakticni del. 
Tabela 1 prikazuje, da smo metodicni postopek zacetne šole kajtanja razdelili na 10 tematskih sklopov, ki hkrati predstavljajo zakljuceno celoto, na kateri zacetnik-ucenec, ki ne zna kajtati, na­preduje v zacetnika, ki se je sposoben varno in samostojno kajtati v pogojih, ki ustrezajo njegovi kondicijski pripravljenosti, znanju ter trenutnim vetrovnim in drugim pogojem na tocki kajtanja. Te-matski sklopi niso opredeljeni s številom vadbenih enot, temvec s standardom znanja. Tematski sklopi so zasnovani kot ravni znanja, pri katerih je osvojeni standard znanja na nižji ravni pogoj za nada­ljevanje na višji ravni. S tega vidika lahko bolj sposobni (kondicijsko pripravljeni, nadarjeni …) napredujejo zelo hitro; morda se lahko naucijo kajtati do ravni zacetnika prej kot v 10 vadbenih enotah (oz. dveh dneh); drugi pa bodo za to rabili nekaj vec casa. To sploh ni pomembno – pomembno je, da se bodo radi in varno ukvarjali s tem športom ter se bodo ob tem cim bolj zabavali in uživali. 
Izhodišce tega metodicnega pristopa je, da je kajtanje varen šport oz. je toliko nevaren, kolikor so nevarni tisti, ki se z njim ukvarjajo. Nekateri podatki (Kolbezen, 2017) kažejo, da se vecina poškodb pri kajtanju zgodi zaradi t. i. cloveškega faktorja (precenjevanje lastnih sposobnosti, pomanjkanja znanja, izkušenj, razkazovanja svojih sposobnosti …) in da je del poškodb, ki se zgodi zaradi nepravil­nega delovanja ali okvare opreme, manjši od 10 %. To pomeni, da je predvsem odgovorno ravnanje kajtarjev tisto, ki bo povecalo njihovo varnost, kot tudi varnost vseh ostalih udeležencev. 
Iz tega stališca v tem metodicnem postopku nismo uporabili cela­de in jopica za povecanje plovnosti. Uporabo celade in jopica sicer priporocamo v zahtevnejših pogojih (npr. ob zelo mocnem vetru; kadar jezdimo valove na zahtevnejših tockah …). 
Res je, da je na zacetku ucenje kajtanja za vecino ucencev zahtev-no; torej bi bilo primerno, da ob zahtevnejših pogojih uporabijo celade. Vendar pa menimo, da se bo ucenec brez uporabe cela­de ali pa morda prav zaradi tega ucenja kajtanja lotil toliko »bolj z glavo«. To pomeni, da bo na lastno varnost pazil bolj, kot bi, ce bi uporabljal celado. Zato pa bo tudi toliko bolj varen do drugih udeležencev. 
Ne glede na to pa jo v dolocenih primerih (npr. ucenju pri mocnej­šem vetru …) priporocamo uporabljati, posebej pri vajah krmilje­nja kajta v obmocje delovanja vecje sile vetra in pri vodnem štartu. 
V zvezi z varnostjo menimo še, da je nujen (ne glede na tempe­raturo morja in ozracja) osebni del opreme za povecanje varnosti na zacetku uporaba dolge neoprenske obleke. Le-ta bo zacetnika obvarovala pred številnimi podplutbami in praskami. 
Nujno je tudi, da inštruktor nauci ucence samostojno izvajati vse tematske sklope. Posebej pa poudarjamo, da mora varnostne sisteme kajta ne le teoreticno, temvec tudi prakticno prikazati in ucenca veckrat postaviti v simulirane nepredvidene dogodke (npr. izguba nadzora nad kajtom, strmoglavljenje kajta v obmocje vecje sile vetra …), ki lahko ogrozijo varnost ucenca in vseh udeleženih. 
.Tematski
 sklopi zacetne šole  kajtanja 

.1.
 Tematski sklop: veter, vetrovno okno, izbira tocke, znacilnosti kajtanja, oprema in varnost 


Veter 
Veter je gibanje zraka, ki se premika zaradi razlike v zracnem tlaku med dvema zracnima masama. Veter pri kajtanju »ujamemo« s kaj-tom. Glede na razlicne velikosti površine kajtov in razlicne hitrosti vetra lahko veter na kajte deluje s silo razlicne velikosti. 
Kajt je z vlecnimi in krmilnimi vrvicami preko krmilne palice pripet na trapez kajtarja, kajtar pa stoji v zankah za noge na deski, ki ima na spodnji strani smernike. Zaradi smernikov lahko usmeri desko v želeno smer. Sili, s katero veter deluje na kajt, se kajtar upira z maso telesa in postavljanjem deske na privetrni rob ter z mocjo (silo) svojih mišic. Kadar je sila, ki deluje na kajt, vecja od sile, ki jo ustvarja kajtar, ga le-ta vlece v smeri vetra. Vendar pa kajtar lah­ko kajt krmili in ga postavlja v razlicne položaje in obmocja glede na smer vetra. S tem ustvarja pogoje, da se sili vetra lahko upre z lastno maso in mocjo mišic; z desko, ki ima smernike in jo lahko postavi na rob; ter z upoštevanjem fizikalnih zakonitosti delova­nja sile vetra, desko z nogami usmeri v želeno smer. Pri tem veter sprva vlece kajtarja z desko na nogah v želeno smer, ko pa hitrost premikanja narašca (zaradi sile vetra, ki deluje na kajt), zacne deska drseti po vodni gladini. Hitrost drsenja je odvisna od hitrosti vetra; uporabljene velikosti kajta in prostornine deske glede na dane po­goje; kota kajtanja glede na smer vetra, kondicijske pripravljenosti, znanja, izkušenj itd. 
Hitrost vetra lahko merimo z razlicnimi enotami. Ne glede na to se pri kajtanju vecinoma uporabljajo vozli. 

Tabela 2 
Primerna hitrost vetra za razlicne stopnje znanja 
Hitrost vetra 
Izraz Optimalni pogoji 
v vozlih 
4–6  Vetric  Igranje z otroškimi zmaji. Ucenje.  
7–10  Slab veter  Ucenci kajtanja in foilanja. Zacetniki (izpopolnjevanje prvin zacetne šole na kopnem) kajtanja in foilanja.  
11–15  Zmeren veter  Ucenci kajtanja in foilanja. Zacetniki kajtanja in folianja (izpopolnjevanje prvin zacetne šole na vodi). Izkušeni in zelo izkušeni – kajtarji in foilarji.  
16–21  Zmerno  mocan veter  Ucenci kajtanja in foilanja. Zacetniki kajtanja in folianja (izpopolnjevanje prvin zacetne šole na vodi). Izkušeni in zelo izkušeni – kajtarji in foilarji.  
22–27  Mocan veter  Izkušeni in zelo izkušeni – kajtarji in foilarji.  
28–33  Zelo mocan veter  Zelo izkušeni kajtarji.  
33+  Vihar  Kajtanje se odsvetuje zaradi nevar­nosti poškodb.  


Tabela 2 prikazuje hitrost vetra v vozlih in standardno imenovanje jakosti vetra za doloceno hitrost vetra (Hosp in Burblies, 2013). Na podlagi izkušenj smo ugotovili, da so razlicne hitrosti vetra primer-ne za razlicne stopnje znanja kajtanja. V Tabeli 2 smo predstavili optimalne vetrovne pogoje za kajtanje za osebe razlicnih ravni znanja. Pri tem smo opredelili naslednje stopnje: ucenec, zacetnik, izkušeni in zelo izkušeni. 
Ucenec je oseba, ki se še ne zna kajtati oz. se uci osnov kajtanja, vendar pri ukvarjanju z njim še ni samostojna do ravni, da bi se lahko ukvarjala varno; zacetnik je oseba, ki zna osnove športa, je samostojna, vendar je pri ukvarjanju še vedno negotova in v ne­predvidenih okolišcinah (nenadna sprememba vetrovnih ali vre­menskih pogojev, poškodba, okvara ali lom opreme) lahko ogrozi svojo varnost ali varnost drugih udeležencev; izkušeni je oseba, ki se s športom ukvarja najmanj 3 leta oz. je bila samostojno na vodi najmanj 100 dni in ima izkušnje z ravnanjem v nepredvidenih oko­lišcinah (uporaba varnostnih sistemov, uspešno samo reševanje); zelo izkušeni je oseba, ki se s športom ukvarja najmanj 5 let oz. je bila samostojna na vodi najmanj 200 dni in ima izkušnje pri rav­nanju v nepredvidenih okolišcinah (uporaba varnostnih sistemov, uspešno samo reševanje). Iz Tabele 2 je razvidno, da je najprimer­nejši vetrovni razpon za ucenje kajtanja zmeren do zmerno mocan veter. 
Tabela 3 prikazuje priporocljivo velikost kajta v m2 glede na maso jadralcev in hitrost vetra (Hosp in Burblies, 2013). Pri tem se upo­števa, da se ucenec uci kajtati na šolski oz. twintip deski. Iz Tabele 3 je razvidno, da je priporocljivo, da ucenec. z maso cca. 80 kg pri hitrosti vetra od 11 do 15 vozlov uporablja kajt velikosti 12–17 m2. Kajt velikosti 17 m2 je velik kajt, ki je v manevrih pocasen, v obmo-cju najvecje sile vetra pa razvije veliko moc. To v praksi pomeni, da bo v primeru napak ali v nepredvidenih situacijah ucenec lahko izpostavljen vecji nevarnosti. S tega vidika bi bilo primerneje, da Tabela 3 
Priporocljiva velikost kajta v m2, glede na maso jadralcev in hitrost vetra 
Veter v vozlih 
Masa kajterja v kg 
7–10 11–15 16–21 22–27 28–33 
< 60 kg  16 m2  9–12 m2  7–9 m2  5–7 m2  3–5 m2  
60–90 kg  17–19 m2  12–17 m2  9–12 m2  7–9 m2  5–7 m2  
> 90 kg  19–21 m2  17–19 m2  12–17 m2  9–12 m2  7 m2  


1.1. Ucenje krmiljenja šolskega kajta velikosti 2,5 m2 (pri 6–8 vozlih). 1.2. Foilanje s kajtom velikosti 15m2 (pri 8–12 vozlih). 

1.3. Kajtanje s twintip desko s kajtom velikosti 12 m2 (pri 12–15 vozlih). 1.4. Priprava na skok s kajtom 9m2 (pri 16–24 vozlih). 

1.5. Kajtanje na valovih s kajtom 7m2 (pri 25–27 vozlih). 1.6. Kajtanje na valovih s kajtom 7m2 (pri 27–32 vozlih). Slike 1. Uporaba kajtov pri razlicnih hitrostih vetra. 
bi se ucil kajtati v zmerno mocnem vetru, tj. od 16 do 21 vozlov. Takrat bi uporabljal manjši kajt velikosti cca. 10 m2. Takšen kajt je bolj odziven, ucenje z njim pa je lažje. Seveda ne moremo vplivati na hitrost vetra, vendar ce imamo možnost izbire pogojev, se je primerneje uciti v zmernem vetru, kjer se uporabljajo kajti nekoliko manjših velikosti. 
Slike 1 prikazujejo uporabo kajtov pri razlicnih hitrostih vetra in potrjujejo priporocila iz Tabel 2 in 3. Na slikah je prikazana oseba z maso cca. 80 kg. Iz slik je razvidno, da glede na razlicne vetrovne pogoje uporablja razlicne velikosti kajtov in prostornine desk. Na Sliki 1.1. se uci na kopnem pri hitrosti vetra od 6 do 8 vozlov krmiliti šolski nenapihljivi kajt velikosti 2,5 m2; na Sliki 1.2. drsi po vodni gla­dini pri hitrosti vetra od 8 do 12 vozlov na hidrodinamicnih vzgon­skih krilih (foilu) s kajtom, velikosti 15m2; na Sliki 1.3. drsi pri hitrosti vetra od 12 do 15 vozlov na twintip deski in uporablja kajt velikosti 12 m2; na Sliki 1.4. se pri hitrosti vetra od 16 do 24 vozlov pripravlja na skok na twintip deski in uporablja kajt velikosti 9 m2; na Sliki 1.5. jezdi valove pri hitrosti vetra od 25 do 27 vozlov na deski za valove s kajtom velikosti 7 m2; na Sliki 1.6. jezdi valove pri hitrosti vetra od 27 do 32 vozlov s kajtom iste velikosti. 
Vetrovno okno 
Vetrovno okno se nahaja na zavetrni in nikoli na privetrni strani. Ve­trovno okno je tridimenzionalni prostor polkrožne – polskledaste oblike z radijem, ki ga doloca razdalja med kajtarjem in kajtom ter ga opredeljuje dolžina krmilnih in vlecnih vrvic. 






3.3. Oženje obmocja najvecje sile vetra pri manjši hitrosti vetra – pogled v celni ravnini. 
Slika 2 prikazuje vetrovno okno in obmocja z razlicnimi silami ve­tra. Iz slike je razvidno, da rabi kajt za nemoteno krmiljenje in varno uporabo najmanj tako veliko obmocje, kot je dolžina krmilnih in vlecnih vrvic. Razlicne položaje kajta v vetrovnem oknu imenu­jemo po položajih številk na urah s kazalci. Položaj 9 pomeni, da je kajt na levi strani, položaj 15 pa, da je na desni strani; položaj 12 oznacuje, da je kajt v zenitu oz. vertikalno nad glavo kajtarja 
– tocno v sredini vetrovnega okna. Položaj 10.30 in 13.30 se pogo-sto uporabljata za položaj opredelitve kota 45°. Kajt lahko znotraj prostora vetrovnega okna leti na razlicnih višinah oz. v razlicnih obmocjih – vecje ali manjše sile vetra. To v praksi imenujemo ob-mocja razlicne moci vetra. Najvišje tocke na krožnici, kjer kajt še lahko leti proti vetru, imenujemo obmocje najmanjše sile vetra oz. tudi rob vetrovnega okna. V tem obmocju kajt leti najpocasneje, veter pa lahko deluje na kajt z najmanjšo silo. Obmocje srednje sile vetra se nahaja pod robom vetrovnega okna. V tem obmocju je kajt dobro vodljiv in ga je lahko krmiliti; sila vetra na kajt v tem ob-mocju deluje s srednje veliko silo. Kadar kajtar usmeri kajt v sredino vetrovnega okna, veter nanj deluje z najvecjo silo, zato temu ob-mocju pravimo obmocje najvecje sile vetra. V tem obmocju glede na dane vetrovne pogoje kajt leti najnižje, najhitreje in razvije naj­vecjo moc. Pri vecji hitrosti vetra in pri spreminjanju položaja kajta lahko le-ta razvije zelo veliko silo v smeri z vetrom. Pri zacetnikih se pogosto dogaja, da izgubijo nadzor nad kajtom in jim le-ta uide oz. pade v obmocje najvecje moci. Z vidika varnosti in poškodb je to lahko nevarno, zato je pomembno, da ucenci pridobivajo prve izkušnje z inštruktorjem (in nikoli samostojno), ki jih drži za pas, ki je na hrbti strani trapeza. Vetrovno okno je lahko staticno ali dina-micno. Staticno je takrat, kadar se kajtar ne premika; dinamicno pa, kadar se premika ali pa se zaradi nenadnih sunkov vetra spreminja velikost in položaj vetrovnega okna. V prostoru – tocno nad verti­kalo kajtarja – se zacenja obmocje privetrne strani. V tem obmocju kajt ne more leteti. V kolikor kajtarju kajt »uide« v to obmocje, vlec­ne vrvice izgubijo napetost in kajt zacne nenadzorovano padati, zato je prvo pravilo, da kajtar vedno ohranja vrvice kajta napete. 


Slike 3 prikazujejo spreminjanje obmocij razlicne sile vetra v ve­trovnem oknu glede na hitrost vetra. Iz Slike 3.1. je razvidno, da se pri mocnejšem vetru (glede na Sliko 3.3.) vetrovno okno razširi, pri šibkejšem pa zoži. Iz Slik 3.1. in 3.2. je razvidno, da se je pri vecji hitrosti vetra obmocje najvecje sile vetra (glede na Sliki 3.3. in 3.4.) razširilo tako v celni kot tudi v bocni ravnini. Obmocje srednje in najmanjše sile vetra pa se je zožilo. V praksi se lahko dogaja, da kajtar uporabi prevelik kajt za trenutno hitrost vetra. V tem prime-ru bo moral najprej skrajšati vlecne vrvice, da bo zmanjšal letalni kot kajta. Še vedno pa bo lahko površina kajta prevelika za trenu­tno hitrost vetra. V tem primeru bo kajt lahko letel in deloval le na robu vetrovnega okna, saj bo imel v srednji ali najvecjem obmocju sile vetra, preveliko moc in bo kajtarja vlekel v smeri vetra. Kajtarja bo veter tudi dvigoval oz. vlekel (vertikalno) gor. V tem primeru v praksi recemo, da kajtarja veter »razteguje«. Iz Slik 3.3. in 3.4. je razvidno, da se je pri manjši hitrosti vetra obmocje najvecje sile vetra zožilo tako v celni kot tudi v bocni ravnini. Obmocje srednje in najmanjše sile vetra pa se je razširilo. V tem primeru mora kajtar podaljšati vlecne vrvice, da poveca letalni kot kajta. S tem lahko kajt izkorišca veter na vecji letalni površini (krilu). V praksi se zgodi, da kajtar glede na trenutne vetrovne pogoje uporabi kajt s pre­majhno površino. V tem primeru mora kajtar z osmicami usmerjati kajt v obmocje najvecje sile vetra, saj le tako lahko ohranja desko v drsenju po vodni gladini. V tem primeru v praksi recemo, da mora kajtar »pumpati«. 
Znacilnosti tocke za kajtanje in njene posebnosti 
Kajtar lahko glede na veter kajta v razlicnih smereh. Smeri poime­nujemo glede na smer vetra na obalo (Slika 4). Veter lahko piha a) celno na obalo (pod kotom ali blizu kota 90° na obalo) – kajtanje pri tem vetru je relativno varno, saj je majhna verjetnost, da bi kaj­tarja pri neprevidnosti odneslo stran od obale (to je celo nemogo-ce, ce je tocka kajtanja zaprt zaliv), vendar pa je ob mocnem vetru zelo zahtevno, saj sila vetra povzroca valove, ki so lahko tudi zelo visoki – ob obali nastanejo valovi zaradi plitvine obale še višji in kajtarju lahko otežijo ali celo onemogocijo vstop v vodo; b) celno z obale (pod kotom ali blizu kota 90° iz obale) – kajtanje pri tem vetru je relativno nevarno, saj obstaja vecja verjetnost, da kajter­ja zaradi neznanja, utrujenosti ali neprevedljivih dogodkov (lom opreme, poškodba …) odnese stran od obale; po navodilih IKO (Beaudonnat, 2017) se lahko na takih tockah kajtanja, kajtati uci le iz colna; c) vzporedno z obalo, kar kajtarju omogoca relativno nezah­teven vstop in izstop v/iz vode ter relativno varno kajtanje, v kolikor obvlada kajtati proti vetru in zna pridobivati oz. najmanj ohranjati ustrezno višino glede na izhodišcno tocko; le v tem primeru se kaj-tar lahko vrne na izhodišcno tocko. 
Slika4 prikazuje primer optimalnega obmocja za ucenje zacetni­kov. Obmocje predstavlja »zaprt« zaliv brez nevarnih objektov ali naravnih ovir. Voda v zalivu je nizka in rahlo vzvalovana. Na zacetku je najbolje, da se kajtarji ucijo v zalivu z nizko vodo, kjer veter piha na obalo. Pri tem ni nevarnosti, da bi jih veter odnesel na odprto morje. Najbližja tocka za ucenje kajtanja, ki ustreza temu opisu, je Marina Julija pri Trstu. 
Slika 4 prikazuje tocko za kajtanje Marina Julija pri Trstu v casu naj­vecje oseke (-50 cm), kjer je loceno obmocje za kopalce in kajtarje. Tocka je varna in urejena ter ima obmocje za sestavljanje opreme, dvigovanje in spušcanje kajtov, urejen in oznacen vstop v ter iz-stop iz vode in varno obmocje za kajtanje. 
Slika 5 prikazuje, da je v Marini Juliji obmocje za ucenje kajtanja na kopnem (pri oseki -50 cm) oz. nizki vodi do kolen (pri plimi +50 cm); voda je globlja v zalivu (cca. 2–6 m). Iz slike je razvidno, da veter piha celno iz obale v zaprt zaliv z nizko vodo, zato ni nevar­nosti, da bi kajtarja odneslo na odprto morje. Na obali je mocvirje in visoka trava, tako da ni nevarnosti udarcev v naravne in umetne objekte. 
V kolikor piha veter vzporedno na obalo je verjetnost, da ucenca odnese stran od obale manjša, vendar pa ga pogosto odnese na nižje mesto na obali. Zato je cilj zacetne šole, da ucenca cim prej nauci kajtati proti vetru, da zna pridobiti oz. ohranjati višino glede na izhodišcno tocko (njegov vhod v vodo). Pri ucenju se pogosto dogaja, da se ucenci v eno stran hitro naucijo kajtati proti vetru, v drugo stran pa jih odnaša z vetrom. V tem primeru jih lahko nauci-mo, da se v eno stran vlecejo s kajtom in desko v smerni roki v vodi in tako pridobivajo višino. Ali pa se vrnejo na obalo in tam s kajtom hodijo proti vetru do izhodišcne tocke. Ce organiziramo ucenje na tak nacin, bo število ponovitev in s tem intenzivnost ucenja vecja. 
Kombinacije smeri vetra za ucenje so lahko razlicne. Optimalna smer za ucenje kajtanja je pod manjšim kotom (z leve ali desne) celno na obalo v zaprtem zalivu, kjer ni nevarnosti, da bi ucenca odneslo na odprto morje. Kajtar se glede na veter lahko premika naprej, bocno, proti vetru in z vetrom. Stran kajtarja na strani, od koder piha veter, imenujemo privetrna stran; nasprotno pa zavetr-no stran. Roka, ki drži krmilno palico bližje sprednjemu delu deske v smeri vožnje je prva roka; roka, ki je bližje zadnjemu delu deske, je druga roka. Enako (prva, druga) poimenujemo tudi noge. 
Zakonitosti delovanja vetra na kajt in upora vode na desko pogo-jujejo, da lahko kajtamo le pod dolocenim kotom proti- ali z-ve­trom. Kote vetra, kjer lahko kajtamo, prikazuje Slika 6. Kote delimo na a) kajtanje proti vetru – pri tem je sila vetra, ki deluje na povr­šino kajta najvecja, odvisna pa je od velikosti kota, s katerim kajta-mo proti vetru. Enako deluje na desko najvecji upor vode, zato se kajtar proti vetru premika najpocasneje. Fizikalne zakonitosti nam omogocajo pri kajtanju izkorišcati silo vetra od kota 91° do kota 45° (in od kota 271° do 315° v drugo stran) glede na veter. Kako ostro glede na kot proti vetru bomo kajtali, je odvisno od hitrosti vetra, 

Slika 4. Tocka za kajtanje Marina Julija pri Trstu v casu najvecje oseke in veter glede na obalo (celna ravnina). 

Slika 5. Tocka za kajtanje Marina Julija pri Trstu v casu najvecje oseke in veter glede na obalo (bocna ravnina). 
znacilnosti deske in velikosti površine kajta ter od znanja, izkušenj do 135° v drugo stran) glede na smer vetra. Pri kotu od 225° do 181° in telesne kondicije kajtarja. Pri kajtanju proti vetru pridobivamo (in od kota 135° do 179° v drugo stran) je kajt vse bolj odprt in sila višino – to pomeni, da lahko dosežemo tocko na obali, ki je glede vetra, ki deluje na površino kajta, se zmanjša. Pri kajtanju z vetrom na veter višja od našega izhodišca (glej Sliko 6). Pri kajtanju b) boc-izgubljamo višino, kar pomeni, da lahko dosežemo tocko na obali, no na veter kajtamo pod kotom 90° glede na smer vetra. Pri tem ki je glede na veter nižje od našega izhodišca. Pri kajtanju zaradi ne moremo pridobivati višine, pa tudi izgubljamo je ne. Pri kajtanju možnosti spremembe sile ali smeri vetra vedno želimo ohranjati 
c) z vetrom od 181° do 269° (in od kota 91° do 179° v drugo stran) višino glede na veter in zato kajtamo nekoliko višje od tocke na­lahko jadramo najhitreje, vendar le od 225° do 269° (in od kota 91° šega izhodišca. Pri kajtanju d) z vetrom kajtamo tocno pod kotom 

Slika 6. Koti kajtanja glede na smer vetra. 
smeri vetra, tj. pod kotom 180°. Pri tem je deska vzporedna s smer­jo vetra. Da lahko kajtar v tem položaju ohranja primerno hitrost za drsenje z desko po vodni gladini, mora krmiliti kajt v osmice globoko v obmocje najvecje sile vetra. Položaj kajtarja je pri tem najbolj nestabilen, saj veter vlece kajtarja z vetrom. Kadar kajtamo tako, recemo, da kajtamo z vetrom v hrbet. 
Znacilnosti kajtanja 
Na zacetku je osnovni cilj, da ucenec kar najhitreje osvoji kajtanje proti vetru. Na zacetku dela menjave strani z zaustavljanjem pro-ti vetru. Kajtanje v drugo stran zacne z vodnim štartom. To mu omogoca, da lahko glede na izhodišcno tocko ohranja ali še bolje 
– pridobi višino. Slika 7 prikazuje križarjenje proti vetru in prido­bivanje višine glede na izhodišcno tocko; kajtar se lahko vrne na izhodišcno tocko z kajtanjem z vetrom. 
Slike 8 prikazujejo razlicne položaje telesa in usmerjanje deske pri kajtanju glede na smer vetra. Položaji telesa so usklajeni z usmerja­njem oz. krmarjenjem kajta na razlicne položaje v vetrovnem oknu. Kot je razvidno na slikah, kajtar lahko desko usmeri proti vetru (8.1.); bocno na veter (deska je pravokotno na smer vetra) (8.2.); z vetrom (8.3.) in z vetrom v hrbet (8.4.). 
Veter vecinoma ni konstanten in najveckrat piha z nihanjem v hi-trosti. Nihanje hitrosti obcuti kajtar na kajtu kot vetrne sunke. Zato je zelo pomembno, da kajtar glede na hitrost vetra zna prilagaja-ti napetost krmilnih (tj. zunanjih) vrvic. To mu omogoca krmilna palica, ki se premika iz nevtralnega položaja cca. 20–30 cm gor in dol. Slika 9.2. prikazuje situacijo, ko hitrost vetra narašca; zato takrat kajtar potiska krmilno palico stran od sebe; še predno pa napetost krmilnih vrvic v celoti popusti, pa palico že pocasi vlece proti telesu. V primeru, da pride nenadni vetrni sunek, kajtar palico potisne hitro, vendar nadzorovano v skrajno tocko. Kajtar mora ves cas opazovati vodno gladino in vremenske pojave. Izkušeni kajtar pogosto še pred sunkom vetra v krilu kajta, prepozna mocni sunek vetra na vodni gladini (vidi ga kot temen lišaj, ki se širi, prši vodo ipd.) in temu primerno uravnoteži položaj telesa na deski in ustre­zno ravna s potiskanjem palice stran od telesa. Ta gib najveckrat dopolni še z usmerjanjem kajta v obmocje manjše sile vetra, kot se trenutno nahaja, in usmerjanjem deske ostro proti vetru (s tem prepreci nekontrolirane padce naprej v smeri vetra). Kot vidimo, je zelo pomembno stalno dinamicno krmiljenje palice. Dejansko kajtar s palico ves cas giba gor in dol za najmanj od 2 do 5 cm. Pridobiti si mora dober obcutek za hitrost in nihanje hitrosti vetra ter prilaganje z dinamicnim premikanjem krmilne palice. 
V primeru, ko konstantni veter ali nenadni vetrni sunek popušca, kajtar vlece krmilno palico k sebi. S tem kajtar kajt zapira. Vetru se površina kajta mocneje upira, zato veter na kajt deluje z vecjo silo; to pa kajtar obcuti, da kajtu dodaja moc. Najveckrat kajtar ta gib dopolni še z usmerjanjem kajta v obmocje vecje sile vetra, kot se kajt trenutno nahaja. V primeru, da kljub temu kajt nima ustrezne moci, da bi lahko desko ohranjal pri drsenju na vodni gladini, kajtar desko usmeri z vetrom in s kajtom izvaja strmoglavljenje kajta z osmico v obmocje najvecje sile vetra. 
Slika 11.1. prikazuje nagibanje in v primeru zapiranja kajta tudi vlecenje palice mocneje s prvo roko v smeri kajtanja. To povzroci vecjo napetost prve krmilne vrvice (v primerjavi z drugo v smeri vožnje) (Slika 11.2.) in zato premikanje kajta iz višjega (npr. ura 11) v nižje obmocje (npr. ura 10). To kajtar dopolni z iztegovanjem prve noge in vecjim upiranjem v desko z zadnjo nogo in nagibanjem telesa nazaj. S tem kajtar zavzame ustrezni položaj za kajtanje proti vetru. 

Slika 7. Križarjenje proti vetru in pridobivanje višine. 


8.1. Položaj telesa pri kajtanju proti vetru. 8.2. Položaj telesa pri kajtanju bocno na veter. 

8.3. Položaj telesa pri kajtanju z vetrom. 8.4. Položaj telesa pri kajtanju z vetrom v hrbet. Slike 8. Kajtanje proti vetru, bocno na veter, z vetrom, z vetrom v hrbet. 

9.1.
 Potiskanje krmilne palice od telesa. 9.2. Odpiranje kajta. Sliki 9. Potiskanje krmilne palice stran od telesa in odpiranje kajta. 

10.1. 
Vlecenje krmilne palice k telesu. 10.2. Zapiranje kajta. Sliki 10. Vlecenje krmilne palice k telesu in zapiranje kajta. 

11.1. 
Vlecenje krmilne palice s prvo roko. 11.2. Kajtanje proti vetru. 




Sliki 11. Vlecenje (nagibanje) krmilne palice s prvo roko v smeri kajtanja in kajtanje proti vetru. 

12.1. 
Vlecenje krmilne palice z drugo roko. 12.2. Kajtanje z vetrom. Sliki 12. Vlecenje (nagibanje) krmilne palice z drugo roko v smeri kajtanja in kajtanje z vetrom. 

13.1.
 Daljšanje vlecnih vrvic. 13.2. Povecanje kota in površine kajta. Sliki 13. Daljšanje vlecnih vrvic za povecanje kota in površine kajta. 

14.1.
 Krajšanje vlecnih vrvic. 14.2. Zmanjšanje kota in površine kajta. Sliki 14. Krajšanje vlecnih vrvic za zmanjšanje kota in površine kajta. 




Vecina kajtov je narejenih za vecji vetrovni razpon. To je mogoce tno hitrost vetra. Zaradi teh sistemov je danes kajtanje varen šport. zaradi sistema za spreminjanje letalnega kota kajta, kar v praksi po-Sistemi za spreminjanje letalnega kota so pri razlicnih blagovnih gosto imenujemo sistem za spreminjanje moci kajta. To je eden od znamkah in modelih na prvi pogled lahko razlicni, funkcija vseh sistemov, ki omogoca prilagajanje površine kajta glede na trenu-pa ista in deluje po principu trim sistema za krajšanje ali daljšanje vlecnih (tj. notranjih) vrvic. Daljšanje ali krajšanje vlecnih vrvic spre­minja letalni kot kajta, zaradi tega pa se kajt vetru upira z manjšo ali vecjo površino. Kajt na Sliki 13.1. ima sistem, pri katerem za dalj­šanje nosilnih vrvic kajtar potegne k sebi vrvico z rdeco plasticni rocko. Daljšanje nosilnih vrvic povzroci povecanje letalnega kota kajta. To pa pomeni povecanje letalne površine kajta, zaradi cesar se kajt vetru lahko upira z vecjo letalno površino. To povzroci, da veter nanj deluje z vecjo silo. 
Na Sliki 14.1. je kajtar potegnil k sebi vrvico z rdeco plasticno rocko. S tem je povzrocil krajšanje vlecnih vrvic, kar je povzrocilo zmanj­šanje kota kajta. Zaradi tega se kajt vetru upira z manjšo letalno površino, zato veter nanj deluje z manjšo silo. 
Sistem za spreminjanje letalnega kota kajta deluje stopenjsko, s pomocjo trim sistema po principu vzmeti. To pomeni, da bo kaj-tar lahko med kajtanjem s pomocjo tega sistema tocno prilagodil letalni kot glede na hitrost vetra. S tem lahko kajtar tudi letalni kot (podobno kot krmilno palico) ves cas dinamicno prilagaja. V pra­ksi kajtarji najveckrat povecajo letalni kot pri kajtanju proti vetru, nato pa ga, ko kajtajo z vetrom (npr. pri jezdenju valov), zmanjšajo. Podobno uporabljajo trim sistem tudi kajtarji prostega sloga. Le-ti povecajo letalni kot in površino takrat, ko želijo, da ima kajt veliko moc (npr. pri vecjih skokih …). 
Oprema 
Slika 15 prikazuje komplet kajtarske opreme za vetrovne pogoje od hitrosti 12 do 33 vozlov. Na levi strani slike spodaj je jopic za povecanje plovnosti; nad njim so razlicne neoprenske obleke (zim-ska – dolga: debeline 5–4 mm; poletna – dolga: debeline 3–2 mm; poletna dolge hlace, kratki rokavi 2–3 mm) za razlicne temperature vode in ozracja; v nahrbtnikih so trije kajti (7 m2, 9 m2, 12 m2); nad deskami sta trapez in celada; na sredini je vecja deska, ki je name-njena križarjenju in jezdenju valov; na desni strani slike je deska za ucenje in prosti slog (t. i. twintip). V nahrbtnikih so še neoprenska kapuca, neoprenski cevlji in rokavice za mraz. 
Kajtarjem priporocamo, da imajo za ucenje kajtanja vedno oble-ceno dolgo neoprensko obleko. Le-ta jih bo varovala pred more-bitnimi udarci in odrgninami. V primeru ostrih kamnov ali školjk je dobro imeti primerno neoprensko obutev. Celada daje dober obcutek pri zacetnih korakih in pri ucenju vodnega štarta, kjer zacetnika pogosto sila vetra potegne v njegovi smeri. Na zacetku pogosto ucence udari po glavi tudi deska. Celada lahko izboljša varnost tudi pri skokih in pri jezdenju valov. Daje tudi dobro zašcito pred soncem. Kajtar namrec pred soncem ni zavarovan, kot je ja­dralec na deski, ki je (najveckrat) v eno stran jadranja v senci jadra. Plavajoci jopic poveca plovnost. Uporaben je pri vlecenju s kajtom (brez in z desko) po vodi in pri ucenju vodnega štarta. S trapezom se kajtar pripne na zanko na krmilni palici. Deska za prosti slog ima zanke in rocaj, zato je univerzalna za ucenje. 

Kajt ima aerodinamicne znacilnosti letalskega krila. V zacetni šoli kajtanja se uporabljajo napihljivi kajti, ki so priljubljeni zato, ker so stabilni, vodljivi in za uporabo nezahtevni. Prednosti teh kajtov je širok vetrovni razpon, hitro dvigovanje iz vode (in tal), enostavno krmiljenje ter ustrezna odzivnost na veter. Sestavni deli kajta so sprednji rob z zracno tubo, precne zracne tube, zadnji rob, jadral­sko platno oz. krilo in uzde. 

Slika 16 prikazuje kajt in njegove dele. Zracna tuba daje kajtu ustrezni U profil, zaradi cesar ima kajt aerodinamicne znacilnosti letalskega krila, stabilnost in omogoca, da plava na vodi. Funkcija precnih zracnih tub je podobna kot pri precnih letvicah pri jadru. Zaradi njih je kajt v zraku miren in stabilen ter ob mocnejšem vetru in sunkih jadralsko platno ne »frfota«. Zadnji rob kajta ima stabi­lizatorje, ki preprecujejo pretirano turbulenco. Na uzde se pripe­njajo vlecne (tj. notranje) in krmilne (tj. zunanje) vrvice. Pri kajtih moramo upoštevati, da za drsenje z desko po vodni gladini glede na njihovo velikost lahko izkorišcamo le dolocen vetrovni razpon oz. hitrost vetra. Zaradi uporabe kajtov pri razlicnih hitrostih vetra obstajajo kajti razlicnih oblik in velikosti. Velikost kajta se meri v kvadratnih metrih. Vetrovni razpon opredeljuje najšibkejši veter, ko je drsenje po vodni gladini proti vetru še mogoce, in najvecjo hitrost vetra, pri kateri še lahko kajtamo varno. Ko se kajtar znajde v situaciji vetra vecje ali najvecje hitrosti, ki ga doloca vetrovni raz­pon kajta, potem na kajt in kajtarja delujejo zelo velike sile, ki ga dvigujejo in pri neustreznem ravnanju spravljajo v nevarnost. 

Slika 17 prikazuje krmilno palico, ki jo sestavljajo: dve vlecni (tj. no-tranji) vrvici (nekateri kajti imajo lahko tudi tri), dve krmilni (tj. zuna­nji) vrvici, sistem za nastavitev letalnega kota kajta (s trim sistemom po principu napenjalnega traku) in krmilna palica, varnostni sistem za strmoglavljenje kajta, zanka za trapez z zaticem, varnostni obro-cek in varnostni trak s karabinom. Vlecni in krmilni vrvici se pripe­njajo na uzde kajta. Sistem za nastavitev letalnega kota poveca ali zmanjša površino kajta, na katero deluje sila vetra. S krmilno palico kajtar krmili (usmerja kajt) v razlicna obmocja vetrovnega okna. Varnostni sistem za strmoglavljenje kajta sproži kajtar s potegom sprožilca, ki povzroci, da vlecne vrvice izgubijo napetost. S tem kajt popolnoma izgubi znacilni letalni U profil in strmoglavi v vodo ali na tla. Ce sistem deluje, od trenutka strmoglavljenja kajta sila vetra na kajtarja ne more vec delovati. Zanka na sistemu z zaticem se pripenja na kljuko trapeza. S trapezom se kajtar upira sili vetra, ki deluje na kajt. Na varnostni obrocek kajtar pripne varnostno vr­vico, ki se nato pripenja na hrbtno stran trapeza s sistemom za odpenjanje kajta. Funkcija tega obrocka je, da v primeru sproženja sistema za strmoglavljenje kajta le ta ostaja pripet (z eno vlecno vrvico) na kajtarju na varnostnem traku, ceprav sila vetra nanj ne deluje vec. Ta sistem kajtarju omogoca, da lahko z vlecno vrvico kajt nato potegne k sebi, da mu ga veter, valovi in vodni tok ne odnese. V primeru, da sistem za strmoglavljenje kajta ni deloval pravilno in sila vetra (ali valov) na kajt še vedno deluje, mora kajtar takoj sprožiti sistem za odpenjanje kajta. V tem primeru kajtar kajt v celoti odpne od trapeza in ga s tem loci od sebe. S tem nanj sila vetra ali valov ne more vec delovati. 

Vsak kajt ima v kompletu priporocljivo krmilno palico. Vecji kajti imajo daljšo krmilno palico (cca. 50–60 cm) ter daljše vlecne in kr­milne vrvice; krajši pa imajo krajšo palico (cca. 40–50 cm) in krajše vrvice. 
Sliki 18 prikazujeta desko za prosti slog (dolžina/širina: 138/41,5 cm), ki je primerna za ucenje kajtanja za osebe s telesno maso od 70 do 85 kg. Sicer so glede na telesno maso priporocljive naslednje izmere teh desk za osebe s telesno maso od 50 do 65 kg: 130/38 cm; od 60 do 75 kg: 134/40 cm; za osebe z vecjo telesno maso od 75 kg: 142/43 cm; za osebe z vecjo telesno maso od 85 kg: 151/44 cm. Znacilnost teh desk je velika prožnost, kar daje udoben obcu­tek kajtanja v vseh pogojih (v manjši in vecji vzvalovanosti vodne gladine). Robovi desk so okrogli, kar omogoca na zacetku lažjo iz­vedbo obratov z vetrom z drsenjem deske po vodni gladini (jibe). 

18.1. Zgornja stran deske. 18.2. Spodnja stran deske. 19.1. Zgornja stran deske. 19.2. Spodnja stran deske. Sliki 18. Deska za prosti slog, primerna za ucenje. Sliki 19. Deska za križarjenje in valove, primerna za ucenje. 
Velika površina smernikov omogoca dober »oprijem« pri kajtanju proti vetru. Zaradi optimalne oblike spodnje drsne ploskve zacnejo hitro drseti po vodni gladini (hitro preidejo v t. i. »glisiranje«). So nezahtevne in odpušcajo napake. Slika 18.1. prikazuje zgornjo stran deske, ki ima dve zanki za noge z blažilci doskokov in rocaj. Na Sliki 
18.2. pa je prikazana spodnja stran deske s štirimi smerniki. Za uce­nje zacetnikov je ob šibkejšem vetru priporocljivo, da na zacetku uporabljajo vecje velikosti desk, kot jo priporocajo proizvajalci gle­de na telesno maso. Npr. oseba s telesno maso 80 kg, bi za ucenje kajtanja v vetru s hitrostjo od 12 do 16 vozlov uporabila kajt veliko­sti 12 m2 in vecjo desko od priporocjive, tj. 142/43 cm ali 151/44 cm (namesto 138/41,5). Res pa je, da bo po osvojenem znanju zacetne šole kajtanja verjetno ta ista oseba pri vecji hitrosti vetra raje upo­rabljala priporocljivo velikost deske (tj. 138/41,5). 
Sliki 19 prikazujeta desko za križarjenje in jezdenje manjših do sre­dnjih valov za osebe s telesno maso od 60 do 85 kg, ki ima prostor­nino 25,6 l. Sicer je za osebe, težje od 80 kg, priporocljiva prostor­nina za isti model deske 30,9 l. Znacilnost teh desk je hiter prehod v drsenje tudi pri mejnem vetru ter stabilnost pri obratih z vetrom ali zavojih pod in na valovih. Namenjene so tudi šibkemu vetru in uporabi pri jezdenju manjših do srednjih valov. Imajo odlicne znacilnosti za oster kot drsenja pri kajtanju proti vetru. 
Za razpon vetra od 12 do 33 vozlov lahko oseba s telesno maso 80 kg uporablja kajte treh velikosti. Kajt s površino 7 m2 uporablja za veter hitrosti od 21 do 33 vozlov; kajt s površino 9 m2 uporablja za veter hitrosti od 16 do 24 vozlov; in kajt s površino 12 m2 uporablja za veter hitrosti od 12 do 20 vozlov. 
Varnost 
Kajtanje je šport, ki zahteva zbranost in premišljeno ravnanje brez naglice na vsakem koraku. Poleg splošnih varnostnih priporo-cil, ki veljajo za jadralce na vodi, pa je treba upoštevati tudi po­sebna priporocila za kajtarje. Osnovno je, da mora biti ustrezno kondicijsko pripravljen in nikoli ne sme precenjevati svojih znanj in sposobnosti; ali ravnati objestno in neodgovorno do sebe in drugih udeležencev. Poznati mora tocko, kjer kajta z vidika lokalnih posebnosti (plimovanje, morski tok, plitvine, spreminjanje smeri in hitrosti vetra … ). Za ucenje mora vedno izbrati varno tocko, s posebnim mestom obale ali plaže, ki je namenjen le kajtarjem (primer takšne tocke smo opisali pri Sliki 4 in 5). Obvezno mora poznati vremensko napoved ter ves cas opazovati vremenske in druge posebnosti. Poškodovane opreme ne sme uporabljati. Paziti mora na varnostno razdaljo do drugih udeležencev. To pomeni, da mora biti na kopnem ali v vodi oddaljen od drugih udeležencev za najmanj za dolžino vrvic kajta. Po možnosti naj nikoli ne kajta sam. V nasprotnem primeru je dobro, da domace obvesti o casu odhoda in prihoda, tocni lokaciji ter opremi, ki jo bo uporabljal. Ob nepredvidenih dogodkih ali nevarnosti ostane miren. Vedno ravna premišljeno. Ob nezgodi naj najprej ugotovi, kaj se je zgo­dilo in kakšno je stanje (opreme, tokov, vetra …). Po oceni stanja nacrtuje in predvidi nadaljnje ukrepe. Nikoli ne ravna v paniki. V kolikor se s kajtanjem ne more vrniti na izhodišcno tocko na obali, naj poskuša plavati s tokom ali vetrom in poiskati primerno mesto za izhod na obalo. V kolikor je v resnih težavah in rabi pomoc, naj uporabi mednarodni znak za pomoc – sorocno zamahuje iz vzro-cenja v odrocenje dol. Dobro je tudi, da ima še pred odhodom v vodo »varnostni nacrt«, o katerem naj obvesti znance ali prijatelje na obali. 
Specificna kajtarska pravila zahtevajo (Emirates Kiteboarding Co-mitee, 2016): 
• 
Kajtar, ki vstopa v vodo in je na privetrni strani, ima prednost pred kajtarjem, ki kajta pred njim blizu obale. Kajtar v vodi mora to upoštevati in se mu umakniti. 

• 
Pri srecanju na vodi ima prednost kajtar, ki ima desno nogo v smeri kajtanja. Pri srecevanju mora kajtar z levo nogo v smeri kaj­tanja usmeriti kajt v nižji položaj vetrovnega okna. 

• 
Prehitevanje med kajtarji je dovoljeno, vendar mora kajtar, ki prehiteva pocasnejšega, to storiti na njegovi zavetrni strani. Kajt mora usmeriti v obmocje nižjega vetrovnega okna. 

• 
Pri kajtanju na valovih ima prednost kajtar, ki jezdi valove. V koli­kor se kajta na valovih, ki se lomijo na obalo, ima kajtar, ki vstopa v vodo prednost pred kajtarjem, ki jezdi valove blizu obale. Sicer velja tudi na valovih desno pravilo: kadar se dva kajtarja približu­jeta, ima prednost tisti, ki ima desno nogo v smeri kajtanja. 

• 
Pri izvajanju skokov rabi kajtar veliko prostora (tudi do 70 m). Zaradi varnosti se mora odmakniti od obale. Pri skokih ne sme motiti drugih udeležencev na kopnem in v vodi. 


Priporocamo, da kajtar pri vsakem kajtanju upošteva varnostna priporocila. Izbere naj tocko, na kateri pozna njene posebnosti. Kajt naj sestavi vedno na mestu, ki je za to doloceno. Pri pripravi opreme naj ne moti drugih udeležencev. V primeru pomanjkanja prostora za sestavljanje opreme naj bo previden, da z vrvicami 



21.1. Kontrolni pregled opreme. 21.2. Komunikacija za dviganje. 21.3. Komunikacija za spušcanje. Slike 21. Kontrolni pregled opreme, komunikacija za dviganje in spušcanje. 

svojega kajta ne prekriva ali zapleta vrvic drugih kajtov. Ko hodi po šcanju kajta znašel v težavah. Pri pripravi opreme naj nikoli ne hiti. obmocju za sestavljanje kajtov, naj ne hodi po vrvicah ali krmilnih Vedno naj si vzame dovolj casa, da preveri stanje opreme in naredi palicah drugih kajtov. Vedno naj bo pripravljen, da pomaga kaj-kontrolni pregled vrvic in kajta pred dvigom. V primeru slabega tarju, ki spušca ali dviguje kajt; ali se je morda pri dviganju ali spu­


pocutja naj ne vstopa v vodo. Pri zahtevnejših pogojih naj uporabi celado in jopic za povecanje plovnosti. 
Slika 20.1. prikazuje tipicno situacijo na kajtarski tocki. Na obmocju za pripravo opreme kajtarji s tlacilkami za zrak polnijo zracne tube in povezujejo vlecne in krmilne vrvice na krmilni palici s kajti; na obmocju za dviganje in spušcanje kajtov kajtarji odhajajo v vodo ali prihajajo iz nje; na obmocju za vstopanje in izstopanje v vodo kajtarji prihajajo iz kajtanja ali odhajajo kajtati. Na Sliki 20.1. osebe v desnem spodnjem kotu stojijo in se pogovarjajo v obmocju, kjer ne motijo drugih kajtarjev. Pri tem ves cas opazujejo okolico in po potrebi pomagajo ali priskocijo na pomoc. Na Sliki 20.2. je razvi­dno, da kajtar, ki dviguje kajt, s telesno komunikacijo (dvignjena roka z razprto dlanjo) kaže, da naj asistent, ki pomaga dvigovati njegov kajt, pocaka. S tem mu sporoca, da še ni pripravljen za dvig oz. želi še malo pocakati. To je storil, ker se mu je za hrbtom nad glavo nevarno približal kajt. Pri dviganju kajtov na tockah, kjer pri­manjkuje prostora ali se nahajajo objekti ali naravne ovire, ki lahko povzrocajo vrtincenje zraka in težje dviganje kajtov, mora biti kaj-tar še posebej previden. 
Slika 21.1. prikazuje kontrolni pregled vlecnih in krmilnih vrvic pred dvigom kajta. Ta pregled (ki bi ga moral kajtar izvajati vsakic pred kajtanjem kot varnostni protokol) vkljucuje še pregled pravilne nastavitve vlecnih in krmilnih vozlov na uzdi kajta ter preverjanje zaprtosti zracnih ventilov za posamezne zracne prekate (oz. tube) kajta. Vsakic mora preveriti tudi sistem za spreminjanje letalnega kota kajta in sistema za strmoglavljanje in odpenjanje kajta. Slika 
21.2.prikazuje komunikacijo med kajtarjem, ki dviga kajt, in asi­stentom, ki mu pri tem pomaga držati kajt. Kajtar asistentu z dvi­gnjenim palcem kaže »sem pripravljen«. S tem da asistentu znak, da lahko izpusti kajt. Poleg tega znaka mora kajtar uporabljati še najmanj dva znaka: vzrocena roka z odprto dlanjo, ki pomeni »po-cakaj« oz. »pazi« (Slika 20.2.) in veckratno upogibanje komolca iz vzrocenja v vzrocenje upognjeno dol – odprta dlan na teme glave, ki pomeni »spušcam kajt, priskoci na pomoc« oz. »primi moj kajt« (Slika 21.3.). 

Slika 22 kaže kajtarja, ki med hojo krmili kajt in odhaja kajtati. Vsa­kic mora pred tem preveriti sistem za spreminjanje letalnega kota kajta, sistem za strmoglavljanje kajta in sistem za odpenjanje kajta. Na sliki je na sencenih mestih prikazano, da je na krmilni palici opti­malno nastavljen letalni kot kajta glede na trenutni veter. Ta letalni kot kajta pri hoji v vodo je opredeljen kot stabilnost in mirnost kaj­ta v zenitu z napetimi krmilnimi vrvicami. Varnostni sistem za str­moglavljenje kajta je preverjen in delujoc. Zanka varnostnega sis-tema za strmoglavljenje kajta je na krmilni palici pripeta na trapez in zavarovana z zaticem. Varnostna vrvica sistema za odpenjanje kajta je pripeta na varnostni obrocek sistema za strmoglavljenje kajta. Varnostni sistem za odpenjanje kajta je zapet, preverjen in delujoc. 
Slika 23.1. prikazuje nošenje kajta glede na smer vetra. Kajtar mora pri nošenju kajta le-tega najprej obrniti tako, da je spodnja stran kajta (krila) obrnjena navzgor, nato pa ga nositi tako, da je sprednja zracna tuba obrnjena proti vetru. Na Sliki 23.2. je razvidna postavi­tev kajta na obali glede na smer vetra. Kajt mora biti vedno posta­vljen s sprednjo zracno tubo proti vetru in z zgornjo stranjo krila navzgor. Da preprecimo dviganje kajta s tal zaradi vetra, le-tega zavarujemo z desko ali še bolje z vrecami, napolnjenimi s peskom. V primeru, da nimamo za zavarovanje niti vrece niti deske, lahko na letalsko platno (krilo) za sprednjo zracno tubo nasujemo nekaj peska. 
Prav je, da kajtarji pri kajtanju upoštevajo IKO kajtarski kodeks (Beaudonnat, 2017), ki navaja, da naj kajtar spoštuje vremenske in druge razmere v naravi in naj nikoli ne preceni svojega znanja; pomaga naj drugim kajtarjem pri dviganju in spušcanju kajta; po­maga naj kajtarju s slabšim znanjem in mu pojasni znacilnosti ter posebnosti tocke, kjer se nahaja; opazuje naj druge udeležence in jim pomaga pri nezgodi ali nepredvidenih dogodkih; opozarja naj druge udeležence na nevarnosti na kopnem in v vodi; kajtar naj ima pozitiven odnos do športa; kajtar naj spoštuje pravila in druge udeležence – na kopnem in na vodi. 
.2. Tematski sklop: sestavljanje in nastavitev kajta, dviganje in spušcanje kajta ter nastavitev letalnega kota 
Sestavljanje in nastavitve kajta 
Kajtanje je zelo priljubljen šport tudi zaradi majhnega volumna opreme za transport. Slike 24 prikazujejo sestavljanje in nastavitev kajta. Komplet opreme predstavlja nahrbtnik, trapez in deska (Slika 24.1.). Kajtar bi moral opremo sestaviti vedno po enakem postopku 
– protokolu. Avtomatizirana in rutinirana izvedba tega protokola je garancija za varno sestavljeno opremo. V tem delu smo predstavili 

24.1. Manj je vec. 24.2. Pripravi zracno tlacilko. 24.3. Ocisti zracni ventil. 

24.4. Pripni zracno tlacilko. 24.5. Kajt napolni z zrakom. 24.6. Preveri tlak v zracnih tubah. 

24.7. Zapri zracni ventil. 24.8. Zapri posamezne tube. 24.9. Obrni kajt. 

24.10. Pripravi vlecna uzda. 24.11. Med hojo razvij vrvice. 24.12. Pravilno napelji. 

24.13. Pravilno poveži. 24.14. Preveri vrvice. 24.15. Pripravi desko. Slike 24. Sestavljanje in nastavitev kajta. 
priporoceni postopek sestavljanja in nastavitve kajta. Kajtar najprej položi kajt na tla in sestavi tlacilko za zrak (Slika 24.2.). Nato razvije zložen kajt tako, da je s sprednjo zracno tubo postavljen celno pro-ti vetru. Kajtar ocisti zracni ventil sprednje tube (Slika 24.3.). Pogo-sto se na ventilu po skladišcenju nabere sol, prah ali pesek. Ventil spiha tako, da nekajkrat vanj mocno pihne ali pa ga obriše s pr-stom. Kajtar nato pripne varnostno vrvico tlacilke za zrak na zanko na sprednji zracni tubi (Slika 24.4.). Kajt napolni do ustreznega pri­tiska, ki ga lahko preveri pri vecini kajtov tako, da po njem eksplo­zivno udari s konico prstov – tockovno po prvi zracni tubi. Zvok tube mora biti visok in ne nizek. Scasoma kajtar pridobi obcutek za ustrezni pritisk in je dovolj, da s prsti preprosto potipa trdoto kajta (Slika 24.5.). V vsakem primeru pa mora biti tlak kajta primeren, saj s tem kajt ohranja znacilni U profil. Kadar uporablja kajt v mocnem vetru in je le-ta premalo napolnjen z zrakom, ga veter lahko »lomi« oz. upogiba znacilni U profil. V tem primeru izziva nevarnost. Nato iztakne cev tlacilke za zrak in zapre zracni ventil (Slika 24.7.) in var-nostne zatice na cevkah posameznih zracnih tub (Slika 24.8.). To je nujno, saj se lahko zgodi, da pri mocnih padcih kajta v vodo pri­tisk zraka, ki nastane v zracnih tubah, iztakne posamezne cevke za zrak. Ker je sistem polnjenja kajta z zrakom pretocen, se v primeru nezaprtih zaticev izpraznijo vse zracne tube na kajtu. V primeru za­prtih prekatov pa le tista tuba, katere cevka se je iztaknila. Po tem obrnemo kajt. To stori kajtar vedno z majhnim kotom proti vetru, saj mu tako veter pomaga obrniti kajt (Slika 24.9.). V zavetrni stra­ni pripravi vrvice oz. vlecna uzda in jih poravna (24.10.). Pri tem je zelo pomembno, da preveri, ali so vse vrvice enako dolge in ali ni morda katera od vrvic zapletena. Pogosto se namrec zgodi, da se vrvice pri pospravljanju kajta zapletejo in skrajšajo. Tako skrajšane vrvice lahko v celoti spremenijo letalne znacilnosti kajta in moc­no ogrozijo varnost kajtarja. Kajtar nato vzame krmilno palico in jo med hojo (Slika 24.11.) na zavetrni strani kajta razvije tako, da so konci vrvic na tleh zraven vlecnih uzd. Krmilno palico položi na tla tako, da je rdeci (ali barvni del) na desni strani. Vecina proizvajalcev upošteva varnostno navodilo RR (»red is right«; »rdece je desno«). Pogosto se zgodijo nesrece pri dvigovanju kajta zaradi nepravil-no napetih vrvic. Vsaka vrvica ima barvno oznako in možnosti za zamenjavo so resnicno majhne. Vrvice pravilno napelje (24.12.) in jih poveže z znacilnih kajtarskim vozlom (24.13.). Krmilne (zunanje) vrvice zaveže na uzde na zunanji strani kajta na srednji vozel (sicer krmilne vrvice na krmilnih uzdah lahko nastavi na tri vozle: prvi vozel rahlo podaljša krmilne vrvi – to lahko uporabi pri mocnejšem vetru in s tem povzroci, da veter na kajt deluje z manjšo silo – za to pravi, da ima kajt manj moci; nastavitev na tretji vozel, rahlo skrajša krmilne vrvice – to lahko uporabi pri šibkejšem vetru in s tem pov­zroci, da veter deluje na kajt z vecjo silo – za to pravi, da ima kajt vec moci; vecina kajtov optimalno deluje na nastavitvi na srednjih vozlih); vlecne vrvice pa na uzde na notranji strani kajta. Na zave­trni strani kajta dvigne krmilno palico in napne krmilne in vlecne vrvice (Slika 24.14). Tako še enkrat preveri, ali so vrvice pravilno pri­vezane na uzde kajta. Kajtar nato še dvigne desko in jo odnese na mesto za dviganje kajtov. Tako si desko pripravi, da jo bo po dvigu kajta pobral in odšel z njo kajtati. V praksi lahko vidimo razlicne nacine pripravljanja kajta, vendar menimo, da je predstavljeni naj­bolj enostaven in ucinkovit. Primeren je tudi z varnostnega vidika, saj krmilno palico pripenjamo na zavetrni strani kajta. Pri sestavlja­nju kajta naj kajtar nikoli ne hiti. Priporocamo, da kajtarji pripravijo opremo vedno po enakem postopku. Pri razvijanju vrvic s krmilne palice in povezovanju vrvic s kajtom, morajo biti previdni, da ne prekrivajo in ne hodijo po vrvicah drugih kajtov. 
Dviganje kajta 







25.5. Dviganje kajta. 25.6. Krmiljenje kajta in nošenje de­ske do vode. 
Slike 25. Dviganje kajta. 
Slike 25 prikazujejo dviganje kajta. Kajt se dviguje na obmocju za dviganje kajtov. Kajt mora biti pred dvigom postavljen tako, da leži s sprednjo zracno tubo celno proti vetru. Kajtar najprej s ka­rabinom, ki je pripet na vrvico sistema za odpenjanje kajta, pripne obrocek varnostnega sistema za strmoglavljenje kajta (Slika 25.1.). Nato pripne zanko varnostnega sistema za strmoglavljenje kajta na trapez in ga zavaruje z zaticem (Slika 25.2.). Za tem napne vlec­ne in krmilne vrvice (Slika 25.3.) in še enkrat preveri, da so pravilno napeljane in zvezane z uzdami kajta (Slika 25.3.). Asistent socasno dvigne kajt in ga postavi z enim krilom na rob vetrovnega okna (položaj 9 ali 15). Kajtar se premakne tako, da je kajt postavljen nekoliko z vetrom. Ko kajtar na kajtu zacuti ustrezni zracni upor, da asistentu znak »sem pripravljen«, po tem znaku asistent »spusti kajt«. Kajtar zbrano dvigne kajt v položaj 12 (Slika 25.5.). Nato v po­ložaju 12 pobere desko in jo v položaju 11 ali 13 odnese do vode (Slika 25.6.). 
Spušcanje kajta na tla 
Slika 26 prikazuje spušcanje kajta na tla. Kajtar v položaju 12 krmili kajt na obmocje za spušcanje kajtov. Na tla odloži desko. Opazuje okolico in pomaha ali poklice osebo – asistenta, ki ga je opazil, da mu pomaga; asistentu da znak »spušcam kajt« (Slika 26.1 in 2.). Ko kajtarju asistent vrne isti znak, lahko zacne spušcati kajt. Kajtar spu­sti kajt v položaj 15 ali 9. Asistent ujame kajt in ga položi s sprednjo zracno tubo proti vetru. Kajtar hitro odpne oba varnostna sistema in odide do kajta, da ga prime ali ustrezno zavaruje z desko (Slika 23.2.). V praksi se pogosto za obtežitev mirujocih kajtov na obali uporabljajo tudi vrece napolnjene s peskom. 

26.1. Spušcanje kajta iz 12 v 13. 26.2. Komunikacija in znak. 
Slike 26. Spušcanje kajta. 
Nastavitev letalnega kota 
Sodobni kajti so zaradi sistema za spreminjanje letalnega kota kajta varni. Predpogoj za varno kajtanje je optimalno nastavljen letalni kot kajta. 
26.3. Položaj 15 in držanje kajta. 

vlecne vrvice, postanejo krmilne vrvice ohlapne in kot letenja kajta se zmanjša; kajt se vetru upira z manjšo površino, zato nanj deluje z manjšo silo, takrat pravimo, da ima kajt manj moci. Ko vlecne vrvice podaljšamo, se kot poveca, krmilne vrvice se napnejo in pra­vimo, da ima kajt vec moci. Ko v praksi na kajt veter deluje z veliko silo, le-ta pomakne krmilno palico v skrajno zgornjo tocko siste­

27.1. Nastavitev letalnega kota. 27.1. Povecanje ali manjšanje letalnega kota. Sliki 27. Spreminjanje letalnega kota kajta. 
ma (stran od telesa). V kolikor s trim sistemom skrajšamo notranje vrvice, to zmanjša letalni kot in veter deluje na manjšo površino kajta, krmilne vrvice se sprostijo in krmilna palica je bližje telesu. Kajtar palico lažje vlece in potiska. Slika 27.1. prikazuje, da ima kajtar optimalno nastavljen letalni kot kajta takrat, ko je krmilna palica na sredini med obema skrajnima tockama. V primeru, da imamo palico prevec blizu telesa, glede na trenutno hitrost vetra vlecne vrvice podaljšamo in nastavimo palico med obe skrajni tocki. Sis-temi za spreminjanje letalnega kota so med posameznimi modeli in blagovnimi znamkami razlicni. Vendar vsi delujejo po enakem sistemu daljšanja ali krajšanja vlecnih vrvic. Zacetniki lahko preve­rijo optimalno nastavitev letalnega kota kajta tako, da v nevtral­nem položaju (zenit) potegnejo krmilno palico k sebi in krmilne (zunanje) vrvice se morajo napeti. Pri tem kajt ne sem spremeniti položaja; ostati mora stabilen in se ne sme premakniti niti proti vetru niti z vetrom. 
• 3. Tematski sklop: poznavanje delovanja in ravnanje z varnostnimi sistemi 
Poznavanje delovanja in ravnanje z varnostnimi 
sistemi 
Pri kajtanju se uporabljajo trije varnostni sistemi, pri katerih ravna-mo s tremi varnostnimi ukrepi. 
Prvi varnostni ukrep: »Spusti krmilno palico iz rok!« 
Sliki 28. Prvi varnostni ukrep: »Spusti krmilno palico iz rok«! 
Prvi varnostni ukrep je zelo preprost in se glasi »Spusti krmilno palico iz rok!«. Predpogoj za uspešno izvedbo tega ukrepa je op-timalno nastavljen letalni kot. Letalni kot je optimalno nastavljen, ko je krmilna palica na sistemu za strmoglavljenje kajta na sredini med obema skrajnima tockama. Ko kajtar spusti krmilno palico iz rok, to kajtu spremeni kot letenja, ki kajt dvigne iz obmocja vecjega delovanja sile vetra v obmocje manjšega delovanja sile vetra in ga pomakne na rob vetrovnega okna; najveckrat v nevtralni položaj – zenit. Ceprav se zdi ta ukrep zelo preprost, ucenci na zacetku zara­di pomanjkanja izkušenj v trenutku zgubljanja nadzora nad kajtom ali v primeru nepredvidenega dogodka (mocan vetrni sunek, pa-danje kajta v obmocje vecje sile vetra ipd.) delujejo podzavestno – obrambno in namesto, da bi izpustili krmilno palico iz rok, le to vlecejo proti telesu. Posledica tega je padanje kajta v obmocje ve-cje sile vetra ter vlecenje kajta in kajtarja z vetrom – naprej. Zaradi tega je pomembno, da ucenci na zacetku vse vaje delajo skupaj z uciteljem, ki jih drži za pas na hrbtni strani trapeza. 
Prvi varnostni ukrep se uporablja, kadar kajtar nima nadzora nad letenjem kajta; kadar kajtar pade in ima glavo pod vodo ter ne vidi, kaj se s kajtom dogaja v zraku; kadar ne vidi kajta, npr. kadar ga zavrti in se celno obrne proti vetru; kadar kajt leti v zenitu na prive­






30.1. Sprožen sistem, ki »odnese« krmilno palico. 30.2. Napetost na vrvicah popusti, kajt strmoglavi. 

30.3. Kajt pade v vodo. 30.4. Kajtar na eni vlecni vrvici vlece kajt k sebi. 

Slike 30. Ravnanje kajtarja po sproženju sistema za strmoglavljanje kajta. 
trno stran in izgublja letalne znacilnosti; kadar kajt pade v vodo (ali na tla) v obmocje najvecje sile vetra ali kadar ima kajtar obcutek, da ima kajt prevec moci. 
Drugi varnostni ukrep: »Strmoglavi kajt!« 
Sistem za strmoglavljenje kajta je varnostni sistem na vlecnih, tj. srednjih vrvicah, ki potekata skozi krmilni palici in se koncata z zan­ko. Sproženje tega sistema povzroci, da se varnostna zanka odpne, s tem pa popolnoma popusti napetost na vlecnih vrvicah. Kajtu se 

30.6. Kajtar navije vrvice na palico; kajt nese iz vode. 
podre znacilen U profil, zaradi tega veter ne deluje vec simetricno na površino kajta, kajt izgubi letalne znacilnost in strmoglavi. Kajt ostane povezan s kajtarjem le na eni vrvici, ki se z obrockom pripe­nja na varnostno vrvico sistema za odpenjanje kajta. Ob pravilno delujocem sistemu za strmoglavljenje kajta mora ena od vlecnih vrvic krmilno palico potegniti s seboj oz. s kajtom od 4 do 6m. V primeru, da krmilna palica ostane preblizu kajtarja, sistem ni delo-val pravilno in kajtar se lahko znajde v nevarnosti. V takšnem pri­meru kajt ni v celoti izgubil letalnih znacilnosti in vrvice ostajajo napete ter na kajtarja s kajtom še vedno deluje sila vetra. Kajt se lahko napolni z vetrom in poleti ter pri tem nenadzorovano vlece kajtarja s seboj. 
Slika 29.1. prikazuje, da kajtar z roko sproži strmoglavljenje kajta. Sistem deluje zelo preprosto. Kajtar z roko potegne sprožilec. Slika 
29.2. prikazuje, da mora po sproženju sistema kajtar ves cas s po­gledom spremljati kajt. V kolikor se sistem zatakne ali pa ne deluje pravilno, mora takoj sprožiti sistem za odpenjanje kajta. V naspro­tnem primeru je v nevarnosti, da bo na kajt delovala sila vetra, ki ga bo potegnila s seboj v obmocje velike sile vetra. Lahko se bo znašel v nevarnosti. 
Slike 30 prikazujejo ravnanje kajtarja po sproženju sistema za str­moglavljanje kajta. Najpomembneje je, da kajtar ves cas s pogle­dom spremlja kajt in je stalno pripravljen na proženje sistema za odpenjanje kajta. 
Po strmoglavljenju kajta krmilna palica pade z eno od vlecnih vr­vic dalec stran od kajtarja (Slika 30.1.). Napetost na vrvicah popusti, zato kajt izgubi letalne znacilnost in strmoglavi z vetrom v vodo (Slika 30.2.). Kajt pade v vodo (Slika 30.3.). Ko kajtar na eni vrvici vlece kajt k sebi (Slika 30.4.), se kajt varno obrne s sprednjo zracno tubo proti vetru (Slika 30.5.). Kajtar navije vrvice okoli krmilne palice ter plava z narobe obrnjenem kajtom tako, da je sprednja zracna tuba obrnjena proti vetru, v našem primeru pa ga nese z vetrom (Slika 30.6.). 
Izjemno pomembno je, da se kajtar zaveda, da je v trenutku, ko vlece z vrvico, ki ga povezuje s kajtom, okoli njega zelo veliko vrvic, ki so zanj lahko nevarne. Ko vlece kajt bližje k sebi, se lahko te vr-vice nevarno ovijejo okoli nog in drugih delov telesa. Te vrvice so zelo ostre in ga lahko v primeru sunka vetra, ki iztrga kajt na vrvici kajtarju iz rok, resno ogrozijo. V primeru, da se zaplete v vrvice in da veter zagrabi kajt, mora takoj uporabiti nožek, ki je na vseh no-vejših trapezih za njegovo kljuko. 
Drugi varnostni sistem se uporabi, ko veter na kajt deluje s preveli­ko silo in kajtar nad njim nima nadzora, ga nevarno dviguje iz vode ali vlece po vodi ali tleh z vetrom; kadar se kajt zaplete z vrvicami drugega kajta; kadar se kajt poškoduje ali strga in nato nenadzoro­vano leti; kadar se krmilna palica zaplete z lastnimi vrvicami ali ka­dar kajt nepravilno in nenadzorovano leti (npr. v primeru, ko zaradi razlicnih razlogov vlecni ali krmilni vrvici nimata enake dolžine …). 
Tretji varnostni ukrep: »Odpni kajt!« 

Slika 31 prikazuje, da se varnostna vrvica pripenja na obrocek na sistemu za strmoglavljenje kajta. Varnostna vrvica poteka do 
sistema za odpenjanje kajta, ki je pripet na rocaj na hrbtni strani trapeza. V primeru nevarnosti, ko na kajt deluje zelo velika sila, ki vlece kajtarja z vetrom in resno ogroža njegovo varnost ali varnost drugih udeležencev, mora kajtar takoj odpeti kajt od trapeza. To stori tako, da s potegom roke potegne sprožilec v smeri pušcice. Zelo pomembno je, da ima kajtar ta sistem vedno na dosegu roke. 
Tretji varnostni sistem se uporabi, kadar sistem za strmoglavljenje kajta ni deloval pravilno; kadar veter, morski tok ali valovi vlecejo kajt po tem, ko je ta že strmoglavil; kadar sila vetra nevarno in ne­nadzorovano deluje na kajt in dviguje kajtarja iz vode ali kadar kajt vlece kajtarja stran od obale. 
.4. Tematski sklop: krmiljenje v položaje, krmiljenje v obmocja in dviganje iz vode 
Krmiljenje kajta v razlicnih položajih vetrovnega 
okna 
Pomembno: vsa krmiljenja kajta mora pri prvih poskusih ucenec vedno izvajati z inštruktorjem. Le-ta drži ucenca za pas na hrbtni strani trapeza in v primeru, da ucenec izgubi nadzor nad kajtom, situaciji primerno ukrepa. 
Vse položaje kajta si moramo dejansko predstavljati v tridimenzio­nalnem polskledastem prostoru (glej Slike 3.1. in 3.2.). 
Glavni cilj krmiljenja kajta v razlicnih položajih vetrovnega okna je, da kajtar z napenjanjem ali popušcanjem krmilnih vrvic z vlece-njem krmilne palice k telesu ali potiskanjem palice stran od telesa pridobi obcutek za ustrezni upor vetra na krilu kajta, ki kajt ohranja v ustreznem položaju. Bolj natancno in mirno, kot je kajtar spo­soben ohranjati kajt v ustreznem položaju, boljši obcutek ima za veter. Ceprav se zdi na prvi pogled ohranjanje kajta v dolocenem položaju zelo preprosto, to za ucence na zacetku predstavlja velik izziv. Veter zelo redko piha s konstantno hitrostjo, zato mora kajtar položaj dinamicno vzpostavljati in ohranjati z obcutenjem upora vetra na krmilni palici. 

Slika 32 prikazuje kajt in krmilno palico v položaju 12. To je osnovni položaj kajta za katero koli situacijo, v kateri želi kajtar umiriti kajt. Predstavlja tudi osnovni položaj za vse ostale položaje ali mane-vre s kajtom. Skozi ta položaj kajtar v zacetni šoli kajtanja vodi kajt tudi pri vseh menjavah strani kajtanja. Položaj 12 vzpostavi tako, da napne krmilne vrvice in drži palico vodoravno (glej položaj palice v spodnjem desnem kotu slike). V tem položaju se kajt nahaja na robu vetrovnega okna, v obmocju najmanjše sile vetra. Zelo po­membno je, da kajtar ne napne prevec krmilnih vrvic, saj v tem primeru kajt poleti v zavetrno stran (vertikalno nad kajtarjem proti vetru). V tem položaju kajt izgubi letalne znacilnost, stabilnost in najveckrat zacne nenadzorovano padati. S tem lahko ucenca po­stavi v nevarno situacijo. Položaj 12 se pri mocnejšem vetru nahaja na robu vetrovnega okna, sicer pa bolj ali manj globoko v tridi­menzionalnem polskledastem obmocju. 

Sliki 34 prikazujeta krmilno palico in kajt v položaju 9.30 in 14.30. Položaja sta zrcalna. Krmiljenje v položaju 9.30 je enako kot v po­ložaju 14.30, le da je prvo na levi, drugo pa na desni strani vetrov­nega okna. To sta osnovna položaja, ki sta zelo pomembna po­sebej pri spušcanju kajta. Pri spušcanju kajta mora namrec kajtar kajt spustiti na tocno doloceno tocko – v roke asistenta. Kajt pri tem ne sme strmoglavljati, temvec se zelo pocasi spušcati in bližati asistentu, da ga le-ta lahko ujame. Oba položaja sta zelo pomemb­na tudi za kontrolirano dviganje (posebej iz vode, kjer ni pomoci asistenta). Ob tem pa sta ta oba položaja najveckrat tudi skrajna tocka pri vodenju kajta iz obmocja manjše sile vetra v obmocje z vecjo silo. Iz tega položaja se namrec kajt v osmici vraca nazaj v izhodišce. Položaja 9.30 in 14.30 se pri mocnejšem vetru nahajata na robu vetrovnega okna, sicer pa bolj ali manj globoko v tridi­menzionalnem polskledastem obmocju. 
Pri ucenju krmiljenja kajta v razlicnih položajih vetrovnega okna ucencu dajemo razlicne naloge. Npr. krmili kajt iz položaja 11 v po­ložaj 13; krmili kajt iz položaja 12 v položaj 9.30 ipd. Bistveno je, da ucenec položaje izvaja rutinsko. 
Krmiljenje kajta v razlicnih obmocjih vetrovnega 
okna 

Vsa krmiljenja kajta v razlicnih obmocjih vetrovnega okna si mo-


Sliki 33. Položaj 11 in 13. 
Sliki 33 prikazujeta krmilno palico in kajt v položaju 11 in 13. Položa­ja sta zrcalna. Krmiljenje v položaju 11 je enako kot v položaju 13, le da je prvo na levi, drugo pa na desni strani vetrovnega okna. Oba položaja sta približno pod kotom 45°. To sta osnovna položaja za vsa vlecenja s kajtom v vodi in drsenja na deski po vodni gladini. Položaja 11 in 13 se pri mocnejšem vetru nahajata na robu vetrov­nega okna, sicer pa bolj ali manj globoko v tridimenzionalnem polskledastem obmocju. 



ramo predstavljati v tridimenzionalnem polskledastem prostoru. Glavni cilj krmiljenja kajta v razlicnih obmocjih vetrovnega okna je, da kajtar vodi kajt iz položaja 12 ali 11.30 ali 13.30 iz roba vetrov­nega okna, kjer deluje najmanjša sila vetra, v obmocje z vecjo silo vetra. To kajtar izvaja z dinamicnim premikanjem krmilne palice (ki je glede na položaj kajta pod razlicnim kotom) v smeri gor in dol. Kajt pri letenju iz obmocja manjše sile vetra v obmocje z vecjo silo lahko razvije zelo veliko moc, zato je pomembno, da je kajtar pri 

Sliki 34. Položaj 9.30 in 14.30. 

vseh krmiljenjih zelo zbran. Pri mocnejšem vetru pri izvajanju teh manevrov na zacetku ucencem priporocamo uporabo celade. Na zacetku krmiljenja ucenec vedno izvaja z inštruktorjem, ki ga drži za pas na hrbtni strani trapeza. 
Slika 35 prikazuje krmiljenje kajta v osmicah v položaju 12. To je osnovna vaja, s katero ucenec pridobi obcutek za krmiljenje (vode­nje) kajta v osmicah (ucenec s kajtom riše osmice v zraku). To izvaja tako, da s krožnimi gibi v osmici krmili palico. To gibanje se preko krmilnih vrvic prenaša na kajt, zato kajt leti v znacilnih osmicah. V kolikor ucenec vajo izvaja dosledno, kajt leti v osmici na robu ve­trovnega okna, kjer je obmocje najmanjše sile vetra, v položaju 12 in zato ne more razviti velike sile. To velja za manjše hitrosti vetra (od 10 do 14 vozlov). Pri vecjih hitrostih vetra (nad 14 vozlov) se povecuje tudi moc kajta. To je posebej pomembno, ker veter lahko »zagrabi« kajt in ga vodi v obmocje najvecje sile vetra. V kolikor se kajtar odzove obrambno (in na zacetku zagotovo se), potegne krmilno palico k telesu, s tem pa silo vetra, ki deluje na kajt, in s tem moc kajta še dodatno poveca. To pa je lahko zelo nevarno, saj kajtar najveckrat »poleti« za kajtom v smeri vetra. Zbranost in pazljivost je zato pri tem zelo pomembna. 



Sliki 36. Krmiljenje kajta v osmico iz položaja 11 in 13. 
Sliki 36 prikazujeta krmiljenje kajta v osmico iz položaja 13 in 11. To je osnovni manever, ki ga uporabljamo, kadar želimo, da kajt raz­vije vecjo silo. To so vse vaje in predvaje, ki so povezane z vodnim štartom, povecevanjem hitrosti ali ohranjanjem deske v drsenju po vodni gladini. Kot je razvidno iz Slike 36.1. in 2., kajt iz obmocja z najmanjšo silo vetra vodimo (glede na hitrost vetra in velikost kajta) v obmocje srednje ali najvecje sile vetra. S to vajo ucenec dobiva obcutek za delovanje sile vetra na kajt. Ta sila vlece kajtarja z vetrom. Pri vajah na kopnem se mora kajtar v izogib padca naprej upirati sili vetra z maso telesa in s silo mišic. Vecja, kot je sila vetra, ki deluje na kajt, vecjo moc bo razvil kajt in z vecjo silo se bo moral kajtar upirati. Obcutek za silo vetra oz. moc kajta je zelo pomem­ben za uspešno izvajanje vseh prvin, kjer sila vetra ucinkuje na kajt. V prvinah zacetne šole kajtanja je to, kadar kajt vlece kajtarja po vodi; ga potegne na deski iz vode – pri vodnem štartu; kadar povecuje hitrost za prehod deske v drsenje (po vodnem štartu); kadar povecuje moc kajta pri kajtanju v veter ali pa ohranja desko v drsenju pri kajtanju bocno na veter ali pa z njim. 
Osmice najprej izvajamo zelo pocasi, nato pa vse bolj stopnjevano in na koncu z krmiljenim strmoglavljenjem kajta v obmocje sre­dnje ali najvecje sile vetra. S tega vidika je zelo pomembno, da ucenec najprej osvoji postopnost dodajanja sile kajtu. To pa po­meni, da krmiljenje kajta v osmico izvaja nadzorovano v tocno do-locenem obmocju vetrovnega okna, ki ga trenutna hitrost vetra in velikost kajta zahtevata. 
Osmica je naceloma enojni manever, kar pomeni, da za želeno ak­cijo npr. vodni štart zadostuje enkratna izvedba osmice. Zato je cilj tega manevra, da ga kajtar osvoji do popolnosti. Npr. kajtar bo iz položaja 11 kajt s krmiljenjem strmoglavil v osmico, pri vracanju kajta v položaj 11 pa bo s kajtom zanihal naprej, da bo le-ta ostal v položaju 11. V kolikor je glede na hitrost vetra kajt krmilil pri osmi­ci v ustrezno obmocje, bo sila dovolj velika, da bo kajtar uspešno izvedel vodni štart in prešel z desko v drsenje. V kolikor bo osmi-ca izvedena v obmocje s premajhno silo vetra, bo moral osmice ponavljati toliko casa, da bo sila vetra na kajt dovolj velika, da bo kajt razvil ustrezno moc, da bo kajtar lahko izvedel vodni štart in z desko drsel na vodi. V tem primeru pa osmica ni vec enkratni manever, temvec navezovanje manevrov. 
Podobno kot pri ucenju krmiljenja kajta v razlicnih položajih ve­trovnega okna tudi pri ucenju krmiljenja kajta v razlicnih obmocjih vetrovnega okna ucencu dajemo razlicne naloge. Npr. nadzorova-no krmiljeno izvajaj osmice v položaju 12; nadzorovano krmiljeno strmoglavi kajt v osmico iz položaja 11; riši osmice s kajtom v polo-žaju 13 ipd. Bistveno je, da ucenec izvaja krmiljenje kajta rutinsko. 
Dviganje kajta iz vode 
Kajt zaradi razlicnih situacij pogosto pade v vodo. Pri tem ga veter pogosto obrne v razlicne položaje. Slika 37 prikazuje osnovni polo-žaj, iz katerega kajtar lahko na zacetku najlažje dvigne kajt iz vode. To pomeni, da v kolikor kajt veter obrne najprej v drug položaj, kajtar z vlecenjem leve ali deske krmilne vrvice mocno proti sebi lahko vzpostavi s kajtom položaj, kot je prikazan na Sliki 37.1. Pri tem je pomembno, da ostane miren in mocno vlece proti telesu krmilno vrvico na levi ali desni strani. Pri šibkejšem vetru se zgodi, da mora kajtar vleci vrvico tudi 1–2 m, predno kajt reagira (oz. ga veter zacne postavljati v izhodišcni položaj). Pri mocnem vetru kajt reagira bistveno hitreje. Kot prikazuje Slika 37.1., kajtar najprej umiri kajt s prvo zracno tubo dol proti vodi. V tem položaju se kajt naha­ja v sredini vetrovnega okna, torej v obmocju najvecje sile vetra. V tem položaju kajtar ne sme vleci krmilne palice proti sebi, saj s tem kajtu dodaja moc. Kajtar mora kar najhitreje s krmilno vrvico na levi ali desni strani potegniti kajt v obmocje manjše sile vetra (Slika 37.2.), ki se nahaja na robu vetrovnega okna na levi ali desni strani. To naredi tako, da preprosto eno krmilno vrvico vlece proti sebi, v kolikor kajt ne reagira, potegne vsakic mocneje (vendar nadzo­rovano, panika je odvec). Kot kaže Slika 37.3., se kajt nato (odvisno od strani vlecenja) postavi v položaj 9 ali 15. To je skrajna tocka vetrovnega okna in dviganje kajta je podobno tistemu na kopnem (Slika 37.4.). 
Predvaja za dviganje kajta iz vode je rutinirano dviganje kajta s partnerjem na kopnem (glej Sliko 25.4.). Dviganje kajta iz vode je dejansko samostojno dviganje (brez asistenta). Zacetnikom pogo-sto predstavlja vecji izziv, ko ga dvigujejo sami v globlji vodi. Zato je smiselno stopnjevanje zahtevnosti te vaje. Najprej zacnemo z veckratnim dviganjem in spušcanjem kajta iz položaja 9 in 15; nato dviganje kajta iz vode stoje v nizki vodi; dviganje kajta iz polcepa v nizki vodi; dviganje kajta iz hrbtne leže v nizki vodi; dviganje kajta iz globoke vode (vse brez deske). Ko ucenec izvaja vse vaje zane­sljivo, je pripravljen za naslednji tematski sklop – vlecenje s kajtom po vodi brez deske in z njo. 


37.1. Umiranje kajta s prvo zracno tubo dol. 

Slike 37. Dviganje kajta iz vode (v nizki vodi). 
38.1.
 Dviganje kajta iz vode brez deske. 

Sliki 38. Dviganje kajta iz vode z desko in brez nje. 
.5. Tematski sklop: vlecenje s kajtom po vodi, menjava strani  in nastavitev deske 
Vlecenje s kajtom po vodi in menjava strani 
Vlecenje s kajtom po vodi je osnovno premikanje kajtarja po vodi. Najveckrat se kajtar premika oz. vlece s kajtom po vodi, ko išce de­sko, ki mu je padla iz nog (zaradi padcev ipd.); ko se želi premikati brez drsenja na deski (npr. ko želi pridobiti višino; pri umikanju iz gnece; pri vstopanju v vodo ali izstopanju iz nje ipd.). To je osnov-no premikanje, ki ga mora kajtar obvladati najprej. 
Slike 39 prikazujejo vlecenje s kajtom po vodi brez deske in z desko. Kajt zacne vleci kajtarja po vodi v želeno smer, ko le-ta zna nadzo­rovano krmiliti kajt v obmocje vecje sile vetra, ki je ustrezno glede na hitrost vetra in velikost uporabljenega kajta. Kajtar krmili kajt iz 

37.2. Vlecenje krmilne vrvice z roko na strani bodoce smeri kajtanja. 

položaja 12 (odvisno v katero stran se želi gibati) v položaj 11.00 oz. 
11.30 ali 13 oz. 13.30. Bolj globoko, kot bo kajtar krmilil kajt v tridi­menzionalnem polskledastem obmocju vecje sile vetra, vecja bo sila vetra, ki bo delovala na kajt in kajtar se bo zato premikal hitreje. Pri vlecenju kajtar krmili kajt nadzorovano brez strmoglavljenja v osmico. Smer uravnava z obracanjem telesa v želeno smer. Vle-cenje uporabljamo za pridobivanje višine. To je eno od osnovnih znanj, ki jih kajtar rabi za samostojno ukvarjanje s tem športom. Pri vlecenju s kajtom po vodi proti vetru (Slika 39.1.) se kajtar po­stavi bocno na smer, v katero želi, da ga kajt vlece. Npr., kadar želi, da ga kajt vlece v levo stran; se bo v vodi postavil levo bocno na veter; pri tem bo vzrocil levo roko (obratno velja za vlecenje v de­sno stran). Roko v smeri vlecenja imenujemo tudi smerna roka. Kajt bo pri tem postavil v obmocje vecje sile vetra v položaju 11 ali 13. Vlecenje bocno na veter pomeni, da se kajtar vlece pravokotno na smer vetra (Slika 39.2.). Kajt je lahko v položaju od 9.30 do 11 ali 13. do 14.30. Bolj nizko kot kajtar krmili kajt, vecje je tveganje, 

39.1. Vlecenje proti vetru brez deske. 39.2. Vlecenje bocno na veter brez deske. 

39.3. Menjava strani/vlecenje z vetrom brez deske. 39.4. Vlecenje proti vetru z desko. 

39.5. 
Vlecenje bocno na veter z desko. 39.6. Menjava strani/vlecenje z vetrom z desko. Slike 39. Vlecenje s kajtom po vodi brez deske in z desko. 

40.1.
 Prenašanje deske pred telo. 40.2. Nastavitev deske na zadnjo nogo. Sliki 40. Prenašanje deske pred telo in nastavitev deske na zadnjo nogo. 



da mu kajt pade v vodo. Položaj telesa za vlecenje z vetrom (Slika 39.3.) uporabljamo tudi za menjavo strani vlecenja. Pri vlecenju z vetrom je ponavadi kajt v položaju 11.30 ali 12.30. Pri menjavi strani kajtar nadzorovano krmili kajt iz položaja 11.00 v položaj 13. Kajtar najprej vsa vlecenja izvaja brez deske. Ko uporabi desko, jo prime za rocaj in roko iztegne v smer želenega vlecenja. Pri vlecenju proti vetru bo kajtar desko postavil ostro proti vetru, vendar najvec do kota 45° (Slika 39.4.). Pri vlecenju bocno na smer vetra kajtar usmeri desko bocno na veter (Slika 39.5.). Pri menjavi strani vlecenja mora deskar zamenjati roko, s katero drži kajt (Slika 39.6.). 
Nastavitev deske 
Nastavitev deske pomeni osvajanje položaja z desko, ki kajtarju omogoca osnovni položaj za izvedbo vodnega štarta. Za uspešno izvedbo mora najprej nastaviti velikost zank na deski glede na ve­likosti svojih nog. Vaje najprej izvaja na kopnem, nato v plitki vodi (do kolen); nato v globoki vodi kot predvajo za vodni štart. 
Slika 40.1. Prikazuje prenašanje deske pred telo; na Sliki 40.2. pa je vidna nastavitev (natikanje) deske najprej na zadnjo, nato pa še na prvo nogo. Pri tem mora kajtar ohraniti kajt stabilno v položaju 12. Pri natikanju deske na noge imajo zacetniki pogosto težave zaradi pomanjkanja moci v trupu in slabše gibljivosti. Pogosto se pojavi utrujenost, ki povzroci pomanjkanje zbranosti. Rezultat tega je vr­tenje kajtarja v vodi in vlecenja kajtarja z vetrom. 
Slika 41 prikazuje umirjanje kajta v položaju 12 z nastavljeno desko na nogah. Ceprav se zdi nastavitev deske na noge relativno eno­stavna naloga, pa je njegova izvedba v vodi za zacetnike pogosto zelo zahtevna. S tega vidika je dobro, da kajtar to gibanje rutinira najprej na kopnem. Uspešna nastavitev deske na noge je predpo­goj za uspešno ucenje vodnega štarta. 


.6. Tematski sklop: vodni štart 
Pred izvedbo vodnega štarta mora kajtar najprej ugotoviti, katera je njegova dominantna noga. Vodni štart najprej ucimo tako, da je dominantna noga prva noga v smeri izvajanja vodnega štar­ta. Vodni štart najprej simuliramo oz. ucimo na kopnem. Obvezno vaje najprej izvajamo z inštruktorjem, ki nas drži za pas na hrbtni strani kajta. Sledijo vaje v nizki vodi iz polcepa in hrbtne leže brez deske. Ko ucenec vaje rutinira, je pripravljen za ucenje vodnega štarta z desko. 
Slike 42 kažejo simulacijo vodnega štarta iz polcepa v nizki vodi. Kajtar najprej umiri kajt v položaju 12 (Slika 42.1.). Nato krmiljeno strmoglavi kajt v osmico v obmocje vecje sile vetra, ki ga zahteva trenutna hitrost vetra in velikost kajta; socasno z narašcanjem sile, 

42.1.
 Umirjanje kajta v polcepu. 42.2. Krmiljenje kajta v obmocje vecje sile. 42.3. Umirjanje kajta v stoji. Slike 42. Predvaja za vodni štart iz polcepa v nizki vodi. 

43.1.
 Umirjanje kajta v hrbtni leži.. 43.2. Krmiljenje kajta v obmocje vecje sile. 43.3. Umirjanje kajta v stoji. Slike 43. Predvaja za vodni štart iz hrbtne leže v nizki vodi. 




44.1. Nastavitev deske. 44.2. Umirjanje kajta v položaju 12. 

44.3. Krmiljenje kajta v osmico. 44.4. Spremljanje kajta v zraku. 




44.7.
 Uravnoteženje položaja telesa. 44.8. Usmerjanje deske proti vetru. Slike 44. Vodni štart. 

45.1.
 Iztegovanje prve noge in prehod v drsenje. 



ki deluje na kajt, zacne iztegovati noge in nagibati položaj telesa nazaj (Slika 42.2.). S tem se kajtar s silo mase telesa in mocjo mišic upira sili vetra, da ga le-ta ne potegne z vetrom. Kajtar nato umiri kajt v položaju 12 in uravnoteži položaj telesa. 
Slika 44 prikazuje vodni štart. Uspešnost izvedbe vodnega štarta je odvisna od obcutka kajtarja za narašcanje sile vetra, ki deluje na kajt. Kajtar najprej nastavi desko na noge (Slika 44.1.) in umiri kajt v položaju 12 (Slika 44.2.). Iz položaja 12 kajtar krmiljeno strmogla-vi kajt v osmico v obmocje vecje sile vetra (Slika 44.3.) in posta-vi desko na privetrni rob. Pri tem je pomembno, da s pogledom spremlja kajt v zraku (Slika 44.4.). Pri zacetnikih se pogosto dogaja, da kadar izgubijo kajt iz vidnega polja, izgubijo tudi nadzor nad njim. S tega vidika je nujno, da ima kajtar »delo nog« oz. nastavitev deske na noge avtomatizirano. Na ta nacin se bo lahko osredotocil najprej le na krmarjenje kajta v osmico in nato na uravnoteženje telesa na deski. Socasno z delovanjem vecje sile vetra na kajt bo iztegoval prvo nogo v smeri z vetrom, težišce telesa pa bo ohranjal na zadnji nogi (Slika 44.5.). Pri tem bo deska prešla v drsenje na vodni gladini. Po prehodu deske v drsenje bo ohranjal težišce nad desko, nato pa ga bo uravnotežil nazaj – nad vodo – hrbtno na veter (44.7.). Po uravnoteženem drsenju na deski bo desko usmeril v veter (Slika 44.8.). S tem bo preprecil izgubljanje višine glede na izhodišcno tocko. 
45.2. Umirjanje kajta v položaju 13. 

45.3. Drsenje z desko v položaju 13. 45.4. Uravnoteženje telesa. 
Slike 45. Uravnoteženje položaja telesa po vodnem štartu pri kajtanju z vetrom. 
.7. Tematski sklop: kajtanje z vetrom 
Ucence najprej naucimo drseti na deski z vetrom. To je vecini lažje, saj drsenje z vetrom poteka v celni ravnini. 
Slike 45 prikazujejo uravnoteženje položaja telesa po vodnem štar­tu pri kajtanju z vetrom. Po vodnem štartu kajtar najprej iztegne prvo nogo v smeri drsenja, težišce pa ohranja na zadnji nogi (Slika 45.1.). S tem prepreci, da bi ga kajt skupaj z desko potegnil z vetrom (temu bi sledil neizogiben padec s telesom naprej). Kajtar nato umiri kajt v položaju 13 (ali 11). Kadar želi, da na kajt deluje vecja sila vetra, ga lahko usmeri tudi v obmocje vecje sile vetra v položaju od 13 do 14.30 (oz. (11 do 9.30). Nižje, kot bo postavil kajt, vecje je tveganje, da ga bo kajt (na zacetku) potegnil z vetrom in mu nato padel v vodo, kajtar bo nato prešel v nadzorovano drsenje s kajtom v položaju 13 ali nižje. Položaj telesa bo uravnotežil nazaj, tako, da bo iztegnil tudi drugo nogo (Slika 45.4.). Po možnosti bo kajtar cim prej desko usmeril bocno na veter ali še bolje v veter. 
Slika 46 prikazuje glavni cilj kajtanja z vetrom, ki je osvojitev urav­noteženega položaja telesa pri drsenju z desko po vodni gladini in socasno nadzorovano krmiljenje kajta v ustreznem obmocju vetrovnega okna, ki ustreza trenutni hitrosti vetra in velikosti kajta. Pri kajtanju z vetrom zacne hitrost drsenja narašcati, pri tem ucenci pogosto zacnejo izgubljati ravnotežni položaj in kajt jih potegne z vetrom naprej (temu sledi padec). Zato je pomembno, da ucence naucimo hitrost cim prej nadzorovati. To storimo z ucenjem nadzo­rovanja sile vetra, ki deluje na kajt (ucenje krmiljenja v osmicah …). 
47.1. Iztegovanje prve noge in prehod v drsenje. 


V praksi ucenec najprej osvoji nadzorovano drsenje v eno (najveckrat do-minantno) stran. Pri tem na zacetku glede na izhodišcno tocko pogosto izgublja veliko višine. Višino kajtar lahko pridobi z vlecenjem s kajtom proti vetru ali še bolje, ce znacilnost tocke to omogoca, z vracanjem na izhodišc­no tocko s hojo s kajtom po obali. 
Kajtanje z vetrom moramo v zacetni šoli kajtanja uporabiti le kot predvajo za nadzorovano drsenje na deski. Takoj, ko ucenec dobi obcutek za drsenje, ga zacnemo uciti kajtanja v veter. Glavni cilj ucenja v zacetni šoli mora namrec biti, da ucenec cim hitreje osvoji ohranjanja oz. pridobivanja višine glede na izhodišcno tocko. 

47.2. Umirjanje kajta v položaju 11. 

47.3. Drsenje z desko v položaju 11. 47.4. Uravnoteženje telesa. 
Slike 47. Uravnoteženje položaja telesa po vodnem štartu pri kajtanju proti vetru. 
• 8. Tematski sklop: kajtanje proti vetru 
Slike 47 prikazujejo uravnoteženje položaja telesa po vodnem štar­tu pri kajtanju proti vetru. Po vodnem štartu kajtar najprej iztegne prvo nogo v smeri drsenja, težišce pa ohranja na zadnji nogi (Slika 47.1.). S tem prepreci, da bi ga kajt skupaj z desko potegnil z vetrom. Kajtar nato umiri kajt v položaju 11 (ali 13) (Slika 47.2.). Kadar želi, da na kajt deluje vecja sila vetra, ga lahko usmeri tudi v obmocje ve-cje sile vetra. Kajtar nato preide v nadzorovano drsenje z desko po vodni gladini s kajtom v položaju 11 ali nižje (Slika 47.3.) z vetrom. Položaj telesa bo uravnotežil nazaj in zacel usmerjati desko proti vetru (Slika 47.4.). Ta prehod mora biti nadzorovan in postopen, v nasprotnem primeru deska izgubi oprijem in preide v bocno dr­senje ali zacne poskakovati po vodi (in sledi neizogiben padec). 

Slika 48. Položaj telesa pri kajtanju proti vetru. 
• 9. Tematski sklop: sprememba smeri kajtanja 
V zacetni šoli kajtanja spreminjamo smer kajtanja s pocepanjem na deski. Pri tem na zacetku ucimo, da se kajtar ustavi v pocepu in umiri kajt v položaju 12; nato izvede vodni štart in preide v nadzo­rovano drsenje na deski po vodni gladini proti vetru v drugo stran. 
Slike 49 prikazujejo spremembe smeri kajtanja. Kajtar v drsenju bocno na veter (Slika 49.1.) usmeri desko proti vetru (Slika 49.2.) in zmanjša hitrost kajtanja tako, da kajt krmili iz položaja 13 (oz. 11) v položaj 12 (Slika 49.3.). Ker se kajt pomakne na rob vetrovnega okna, veter na kajt preneha delovati in posledicno deska izgubi hitrost in preneha drseti po vodni gladini. Kajtar se zato zaustavlja (Slika 49.4.). Kajtar se ustavi v pocepu in umiri kajt v položaju 12. Ker na kajt ne deluje ustrezno velika sila vetra, kajtar potone (Sli­ka 49.5.). Kajtar iz položaja 12 krmiljeno strmoglavi kajt v obmocje vecje sile vetra in izvede vodni štart ter vstaja z deske (Slika 49.6.). Nato krmili kajt v položaj 11 in uravnoteži položaj telesa ter preide v nadzorovano drsenje na deski po vodni gladini (Slika 49.7.). Po tem kar najhitreje desko usmeri v veter, saj je to pogoj, da izgubi cim manj višine glede na izhodišcno tocko (Slika 49.8.). 
.10. Tematski sklop: samostojno kajtanje 
Glavni cilj predstavljene zacetne šole kajtanja je kajtarja nauciti, da se zna sam varno ukvarjati s tem športom. S tem iz stopnje ucenca napreduje v zacetnika (Sliki 50 in 51). Z osvojenim znanjem lahko nato sam varno raziskuje, katera zvrst kajtanja mu najbolj ustreza. Pomembno pa je, da glede na telesno kondicijo, osvojeno znanje, vetrovne pogoje in znacilnosti tocke kajtanja zna oceniti, do kate-re meje je še kompetenten za varno kajtanje. S tem pa bo ravnal odgovorno do sebe in drugih udeležencev. Z upoštevanjem teh nacel se bo tudi kajtarska kultura lahko dvignila na višjo raven. 


.Zakljucek 
Zanimivo je, da je ne glede na vec kot 20-letno veliko priljubljenost kajtanja med Slovenci predstavljeni metodicni postopek zacetne šole kajtanja v strokovni javnosti eden prvih, ce ne celo prvi pri nas. 
Metodicni postopek zacetne šole kajtanja je razdeljen na 10 te­matskih sklopov, ki hkrati predstavljajo zakljuceno celoto, na kateri zacetnik-ucenec, ki ne zna kajtati, napreduje v zacetnika, ki je spo­soben varno in samostojno kajtati v pogojih, ki ustrezajo njegovi kondicijski pripravljenosti, znanju ter trenutnim vetrovnim in dru­gim pogojem na lokaciji. 

49.1. Drsenje v uravnoteženem položaju. 49.2. Usmerjanje deske proti vetru. 

49.3. Zmanjševanje hitrosti. 49.4. Zaustavljanje. 

49.5. Umirjanje kajta v položaju 12. 49.6. Vstajanje iz vodnega štarta. 

49.7. Uravnoteženje položaja in prehod v drsenje. 49.8. Usmerjanje deske proti vetru in drsenje. Slike 49. Sprememba smeri kajtanja. 
Tematski sklopi niso opredeljeni s številom vadbenih enot, temvec s standardom znanja. Zasnovani so kot ravni znanja, pri katerih je osvojeni standard znanja na nižji ravni pogoj za nadaljevanje na višji ravni. S tega vidika lahko bolj sposobni (kondicijsko pripravlje­ni, nadarjeni …) napredujejo zelo hitro; morda se lahko naucijo kajtati do ravni zacetnika prej kot v 10 vadbenih enotah (oz. dveh dneh); drugi pa bodo za to rabili nekaj vec casa. 
To sploh ni pomembno – pomembno je, da se bodo radi in varno ukvarjali s tem športom ter se bodo ob tem cim bolj zabavali in uživali. 
Želimo si, da bi opisani metodicni postopek koristil v praksi cim vecjemu številu novih športnih navdušencev nad kajtanjem. 
Iskrena hvala prijatelju Jerneju Privšku, ki mi je pokazal, da je kajta­nje lahko celo bolj zanimiv in uporaben šport kot jadranje na deski. 
Iskrena hvala tudi Marku Rolcu, fotografu, slikarju, umetniku, popo­tniku in surfacu iz Gorenjske za potrpežljivost in odlicne fotografije. 
.Literatura 
1. 
Beaudonnat, E. (2010). Kiteboarder‘s handbook. Cabarete: IKO (Internati­onal Kiteboarding Organisation). 

2. 
Burblies, T., Hosp, J. (2013). Kiteboarding tricktionary twintip supreme edi­tion. Mieders: Tricktionary Publishing. 

3. 
Emirates Kiteboarding Comitee. (2016). Right of way rules. Emirates Kiteboarding Comitee. Pridobljeno z http://www.emirateskiters.com/ right-of-way-rules.html 

4. 
Kolbezen, A. (2017) Vpliv razvoja opreme na metodiko ucenja in varnost pri kajtanju. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

5. 
Žavbi, A. (2016). Primerjava ucenja kajtanja v sodobni slovenski praksi s smernicami mednarodne organizacije kajtanja. Diplomsko delo. Ljublja­na: Fakulteta za šport. 


doc. dr. Matej Majeric Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si 
Tim Podlogar, Eva Peternelj 

Kondicijska priprava jadralcev, ki visijo 

Izvlecek 
Jadranje je eden izmed tradicionalnih olimpijskih športov. Ena izmed znacilnosti jadranja je gibanje, imenovano vise-nje, ki je znacilnost vec olimpijskih in neolimpijskih tekmo­valnih razredov. Visenje zaznamuje visok delež izometricne kontrakcije. Ta clanek predstavi fiziološko ozadje visenja in ponudi priporocilo za kondicijsko pripravo visenja. 
Kljucne besede: jadranje, visenje, kondicijska priprava. 

Strength and conditioning for sailors that hike 
Abstract 
Sailing is one of traditional Olympic sports disciplines. One of the features of many Olympic classes as well as non-Olym­pic ones is movement called hiking. Hiking is characterised by a big proportion of isometric muscle contraction. This article presents physiological background of hiking and of­fers recommendations on strength and conditioning for im­provement in hiking. 
Keywords: sailing, hiking, strength and conditioning. 
.Uvod 
Jadranje je na sporedu Olimpijskih iger že vse od leta 1896, ko se je zacela moderna doba olimpijskih iger. Od takrat pa do danes je osnovni koncept tekmovanja ostal enak, spremenila pa so se tekmovalna pravila ter jadralni razredi. Jadranje je danes veliko bolj dinamicen šport, ki od jadralcev zahteva veliko boljšo kondicijsko pripravljenost. 
O tem govorijo zgodovinski podatki. Durnin in Passmore (1967) na primer navajata, da je bilo jadranje zelo nenaporna aktivnost. Ishi­ko (1967) je ugotovil, da so japonski olimpijski kandidati v jadranju izmed vseh olimpijskih tekmovalcev najslabše kondicijsko pripra­vljeni, celo slabše od strelcev. Danes je situacija v olimpijskem ja­dranju popolnoma drugacna, saj jadranje iz leta v leto postaja bolj zahtevna športna disciplina, meritve jadralcev (arhiv avtorjev) pa kažejo, da se ti lahko po splošni pripravljenosti primerjajo s špor­tniki drugih športov. 
Posebnost nekaterih jadralnih razredov je tako imenovano visenje (ang. hiking) (Slika 1). Visenje je bilo na zadnjih olimpijskih igrah leta 2016 znacilnost petih tekmovalnih (finn, laser, laser radial ter krmar in krmarka v razredu 470). Jadrnice, pri katerih je prisotno visenje, imajo na sredini po dolžini raztegnjen pas, pod katerega se jadralec z zgornjim delom stopala zatakne ter s telesom “visi” cez rob barke. Cilj visenja je nasprotovati komponenti sile vetra, ki deluje na jadrnico in jadrnico zvraca. Bolj, kot je težišce jadralce oddaljeno od središca jadrnice, vecji je navor ter bolj ucinkovito je visenje. Da jadralec težišce premakne kar se da iz jadrnice, mora aktivirati vec mišicnih skupin. Bolj iztegnjen, kot je jadralec, vecje sile so potrebne za ohranjanje pozicije telesa in posledicno je višji tudi napor. V osnovi visenje omogocajo iztegovalke kolena, upogi­balke kolka ter trupa. A ker je visenje dinamicno gibanje, sodeluje tudi cela vrsta drugih, manjših mišicnih skupin. 


V nadaljevanju pricujocega clanka je predstavljeno fiziološko ozad­je visenja, na koncu pa so predstavljene smernice za kondicijski trening jadralcev, ki visijo. 
V teoriji bi lahko visenje opisali kot izometricno kontrakcijo in prvi znanstveniki so visenje dejansko ovrednotili kot takšno (Spur-way, 2007). A kasneje se je to izkazalo za netocno. Eden prvih, ki je podrobneje preucil gibanje jadralcev, je bil Blackburn (1994), ki je ugotovil, da je jadranje vse prej kot le izometricna kontrakcija. Dejstvo je, da je izometricna kontrakcija izredno utrudljiva (Place, Bruton in Westerblad, 2009). V kolikor kontrakcija preseže 20 % ma-ksimalne, se bo utrujenost zaradi ishemije zelo hitro razvila (Sjo­gaard, Savard in Juel, 1988). V pregledu raziskav je Spurway (2007) ugotovil, da so iztegovalke kolena med visenjem v povprecju akti­virane 30–40 %, a aktivacija v dolocenih primerih doseže tudi 100 %. Iz obremenjenosti stegenskih mišic in podatkov Sjogaardove (1988) bi pricakovali, da bi utrujenost nastopila zelo kmalu, po le nekaj minutah. A. Milton in E. Robertson (neobjavljeno, v Spurway, 2007) sta izvedla strogo vzdržljivostno testiranje iztegovalk kolena v pogojih jadranja na norveških jadralcih. Pri 30 % MVC (maksimal­ne želene kontrakcije) so v povprecju zdržali nekoliko manj kot tri minute. Glede na to, da posamezna stranica proti vetru traja veliko dlje, navadno okoli 20 minut, lahko vidimo, da je bodisi z dose-danjimi raziskavami o izometricnih kontracijah nekaj narobe (kar je malo verjetno) ali pa jadranje ne zahteva popolne izometricne kontrakcije. Ker jakost vetra ni vedno konstantna, se mora jadralec poleg premikanja naprej ter nazaj v smeri gibanja jadrnice (v celni ravnini), premikati tudi pravokotno na smer plovbe, torej v bocni ravnini, da z visenjem uravnava navor, ki ga ustvarja glede na smer plovbe pravokotna komponenta sile vetra. V prednji roki jadralec drži napenjalno vrv glavnega jadra (škoto), katere dolžino prilagaja želeni smeri jadranja ter jakosti vetra; v zadnji roki pa drži podaljšek krmila, s katerim krmari jadrnico. Vse te aktivnosti so v precejšnji meri dinamicne in so razlog za to, da jadralec ni ves cas pri miru, torej mišice niso ves cas krcene izometricno, kar naredi jadranje dinamicno gibanje. Zato je potrebno gibanje raziskovati iz tega zornega kota. Spurway (1999) je tako sprva kontrakcijo poimenoval pseudo-izometricno, kasneje pa je tako kot Spurway dr. Stephen Legg skoval izraz kvaziizometricna kontrakcija, ki je za delo stegen­skih in trebušnih mišic med jadranjem še danes v uporabi. 

Fiziološke zahteve se sicer mocno razlikujejo z ozirom na jakost vetra in velikost ter tip valov. Jadranje v šibkem vetru skladno s tekmovalnimi pravili ne povzroca velikega fizicnega stresa na telo. A ker so vremenski pogoji navadno zelo nepredvidljivi, morajo biti jadralci pripravljeni na vse vremenske pogoje – mocen in šibek veter. 
Nedavna raziskava (Bourgois, Callewaert, Celie, De Clercq in Bo­one, 2016)incremental cycling test and quadriceps strength test. During the\\nupwind sailing test, heart rate (HR je ugotovila, da obstaja povezanost med zmožnostjo visenja in najvecjo izome­tricno jakostjo iztegovalk kolena. Do podobnih zakljuckov je prišla starejša študija iste raziskovalne skupine (Callewaert, Boone, Celie, De Clercq in Bourgois, 2015), v kateri so iskali povezave med moto-ricnimi testi in zmogljivostjo v visenju pri mladih jadralcih razreda optimist. V slednji raziskavi so dodatno ugotovili, da pomembno vlogo igra tudi vzdržljivost v izometricni kontrakciji, ki pa je novejša raziskava ni vkljucila v baterijo testov. 
Videti je torej, da je visenje specificna aktivnost, pri kateri ne igrajo kljucnega pomena kazalci, ki so pomembni v drugih vzdržljivo­stnih športih (npr. najvecji privzem kisika in laktatni prag), temvec predvsem sposobnost razvijanja visokih sil v izometricni kontrakciji ter vzdržljivost v dani poziciji. 
.Kakotrenirati visenje 
Kljub temu, da smo ugotovili, da visenje ni popolna izometricna kontrakcija, je vendarle delež izometricne kontrakcije veliko višji kot pri vecini ostalih športnih panogah. Od tu sledi, da je potrebno trening za izboljšanje visenja prilagoditi samemu tipu napora. 
Vecina jadralcev v trening za izboljšanje visenja najpogosteje vklju-ci trening z utežmi, kolesarjenje ter vedno veckrat tudi simulacijo visenja na simulatorju (opažanja avtorjev). Obstajajo tudi drugi na-cini, ki naj bi v teoriji izboljšali zmogljivost visenja in ti so predsta­vljeni v nadaljevanju. 
Jadralec mora tako v trenažnem procesu vkljuciti naslednje ele­mente treninga: 
• 
trening za splošno vzdržljivost; 

• 
trening za stabilizacijo; 

• 
trening za vzdržljivost v visenju; 

• 
vadbo za moc s poudarkom na mišicnih skupinah, ki jadralcu omogocajo gibanje na jadrnici (npr. iztegovalke kolena, upo­gibalke rok). 


.Treningza splošno vzdržljivost 
Primarni nacin treninga jadralcev je jadranje na morju, ki v osnovi lahko služi tudi treningu za splošno vzdržljivost, v kolikor je jakost vetra takšna, da od jadralca zahteva visenje. V nasprotnem primeru samo jadranje ni dovolj za razvoj splošne vzdržljivosti. Jadralcem 
Tabela 1 
Prikaz in opis vaj za stabilizacijo 

se tako za razvoj splošne vzdržljivosti priporoca dodatek tradicio­nalnih vzdržljivostnih aktivnosti (npr. tek na smuceh, kolesarjenje in tek) pri nizki do srednji intenzivnosti (Tnűnessen idr., 2014)and determine whether these athletes used tapering strategies in line with recommendations in the literature.\\n\\nMETHODS: Eleven elite XC skiers and biathletes (4 male; 28±1 yr, 85±5 mL x min(-1 v casu, ko jadralec redno opravlja treninge na morju ter tudi pri višji intenzivnosti v casu, ko trening na morju ni mogoc. 
.Treningza stabilizacijo 
Trening za stabilizacijo postaja vedno bolj pomembna komponen­ta treninga v vseh športnih panogah in služi predvsem treningu mišicnih skupin, ki skrbijo za stabilizacijo sklepov in naj bi, vsaj v te­oriji, zmanjšal pojavnost poškodb. V Tabeli 1 so predstavljene vaje z napotki za njihovo izvedbo. 


1 Deska (trup) 
• 
Zacetni položaj: opora na komolcih v širini ramen, ramena tocno nad komolci, glava v podaljšku trupa, lopatice v nev­tralnem položaju ali protrakciji. 

• 
Izvedba: v zacetnem položaju z aktiviranim trupom držimo 30–60 sekund. Vajo lahko otežimo z razlicnimi dvigi telesnih segmentov oz. spremembo podlage (goba, žoga, trx  ...) 




2 Zibanje na veliki žogi (trup in ramenski obroc) 
• 
Zacetni položaj: enak kot pri 1. vaji, vendar s komolci na veliki žogi. 

• 
Izvedba: z aktiviranim trupom potiskanje komolcev in žoge naprej in nazaj pod sebe. Amplitude giba so zelo majhne oziroma takšne, kakršne premore naša moc trupa. Pazimo na protrakcijo v ramenskem delu in na višino medenice. 




3 Potiski v votlem položaju (trebušne mišice, upogibalke kolka, prsne mišice) 
• 
Zacetni položaj: leža na hrbtu, noge dvignjene tik nad tlemi, ledveni del pritiska v tla, leva roka v predrocenju, desna v predrocenju ob telesu. 

• 
Izvedba: trup je aktiviran in ledveni del pritiska v tla. Levo roko spustimo v prirocenje pokrceno ob telesu, medtem ko je druga roka celoten cas iztegnjena in aktivirana. 



4 Dvigi medenice na TRX-u (stabilizacija ramenskega obroca in 

aktivacija trupa) 
• 
Zacetni položaj: stopala vpeta v zanke TRXa, dlani pod rameni – ni popolnega iztega v komolcih, nevtralni položaj ali protrakcija lopatic, medenica v višini ramen. 

• 
Izvedba: Aktivacija trupa in poteg stopal proti prsim in dvig medenice, sledi spust v zacetni položaj. 



5 Izpadni korak na BOSU-ju (stabilizacija skocnega sklepa in kolena, aktivacija trupa, zadnjice in mišic nog) 
• 
Zacetni položaj: Stoja razkoracno, zadnje stopalo na prstih na bosuju, uteži v rokah ob telesu. 

• 
Izvedba: Izkorak v globok polcep predkoracno in vzravnava v zacetni položaj. 



6 Vzrocenje na eni nogi na BOSU-ju (stabilizacija skocnega, kolenskega in kolcnega sklepa, aktivacija trupa in ramenskega obroca) 
• 
Zacetni položaj: enonožna stoja na BOSU-ju, stojna noga rahlo pokrcena v kolenu, vzrocenje. 

• 
Izvedba: iz zacetnega položaja spustimo roke do odrocenja pokrceno gor-aktivacija medlopaticnih mišic, sledi vrnitev v zacetni položaj. 



7 Pocep na BOSU-ju (stabilizacija skocnega, kolenskega in kolc­nega sklepa, aktivacija zadnjice, mišic nog in trupa) 
• 
Zacetni položaj: stoja razkoracno, utež v rokah pred prsmi. 

• 
Izvedba: aktivacija trupa, sledi spust v kolenih do kota 90° in vzravnava. Pazimo na ravno hrbtenico, kolena – ostajajo v liniji s prsti, glava v podaljšku trupa. 


.Treningza vzdržljivost v visenju 
Ugotovili smo že, da je vzdržljivost v visenju eden najpomemb­nejših kazalcev za uspeh pri jadranju proti vetru v srednjem do mocnem vetru, zato je trening vzdržljivosti izjemno pomemben. V nadaljevanju predstavljamo nekaj idej, kako izboljšati vzdržljivost v visenju. 
• Simulatorji so na voljo na trgu in priporocljivo je, da kupimo takšnega, ki je prilagojen jadrnici, v kateri tekmuje jadralec. 
Tabela 2. 
Vaje za moc z napotki za njihovo izvedbo 
Lahko pa tudi sami izdelamo simulator s preprostimi pripo­mocki (Slika 3). Potrebujemo podlago, na kateri sedimo, pas za katerega zataknemo stopala in kot dodatek še pripomocke za simulacijo vlecenja vrvi (navadno elastika). Za pripomocke lahko uporabimo tudi veliko gimnasticno žogo, noge zata­knemo za letvenik in ponazarjamo visenje na jadrnici. Stopala zataknemo za letvenik, kolena pokrcimo in se postavimo v ležeci položaj dvignjen približno 45°stopinj nad tlemi. Pazimo 


1 Mrtvi dvig (sprednje in zadnje stegenske mišice, zadnjicne mišice, primikalke kolkov, zgornji in spodnji del hrbtnih mišic) 
• 
Zacetni položaj: stopala so v širini bokov, drog držimo z vilicastim prijemom tik ob goleni, boki so potisnjeni nazaj, kolena rahlo pokrcena, hrbtenica je popolnoma izravnana, glava v podaljšku hrbtenice. 

• 
Izvedba: v zacetnem položaju zadržimo sapo in z akti­viranim trupom dvignemo drog od tal. Sledi izdih. Utež spušcamo pocasi in kontrolirano, zadnjico potiskamo nazaj, s spustom v kolenih pa pricnemo, ko pride utež do kolen. Palica je cel cas gibanja tesno ob nogah. 




2 Priteg kolen na veliki žogi (upogibalke kolka, upogibalke trupa, stabilozatorji ramenskega obroca). 
• 
Zacetni položaj: opora ležno spredaj s stopali na žogi, komolci niso v popolnem iztegu. 

• 
Izvedba: iz zacetnega položaja kolena povlecemo proti prsim in vrnitev v zacetni položaj. Medenice nikoli ne spusti-mo pod zacetni položaj. 




3 Vertikalni potegi dol (mišice hrbta in ramenskega obroca, stabilizatorji trupa) 
• 
Zacetni položaj: sede s pokrcenimi koleni in stopali na tleh, zgornji del nog »vpet« v oporo, širok nadprijem droga, komolci rahlo pokrceni. 

• 
Izvedba: poteg navzdol na prsa in vrnitev v zacetni položaj. 




4 Izteg v kolku (zadnjicne mišice, zadnje stegenske mišice, dolge hrbtne mišice) 
• 
Zacetni položaj: Opora ležno na napravi, stopala oprta na steno naprave, kolena rahlo pokrcena, roke pokrcene za glavo, glava v podaljšku hrbtenice. 

• 
Izvedba: iz zacetnega položaja se spustimo proti tlom in nato dvignemo do zacetnega položaja. Pri dvigu stisnemo zadnjico in pazimo na ravno hrbtenico ter kolen nikoli ne iztegnemo do konca. 




5 Pocep z drogom spredaj (sprednje in zadnje stegenske miši­ce, zadnjicne mišice, iztegovalke hrbta, stabilizatorji trupa) 
• 
Zacetni položaj: stoja razkoracno, stopala obrnjena rahlo navzven, predrocenje skrceno gor, drog je naslonjen na sprednji del ramenskega obroca. 

• 
Izvedba: z vdihom in aktivacijo trupa se spustimo v pocep 90 °stopinj, pazimo, da se kolena ne obracajo navznoter ter da se pete ne dvigajo od tal. Z izdihom sledi vzravnava v zacetni položaj. 



6 Upogib trupa na kablih (sprednje in stranske trebušne 

mišice). 
• 
Zacetni položaj: stopala v širini bokov, klek, enorocni pod-prijem rocke na kablih. 

• 
Izvedba: z vdihom in aktivacijo trupa sledi diagonalni upo­gib trupa (komolec-koleno) in izdih. Nato ponovno vracanje v zacetni položaj. 



7 Potisk z boki (zadnjicne mišice, sprednje in zadnje stegenske mišice, stabilizatorji trupa) 
• 
Zacetni položaj: Opora ležno na plecih, rahla posteriorna rotacija medenice, kolena pokrcena, prirocenje s pokrceni-mi komolci. (Na rob klopi se postavimo tocno na rob pod lopaticami.) 

• 
Izvedba: Vdih in aktivacija trupa, dvig medenice, zavestna aktivacija zadnjicnih mišic in vrnitev v zacetni položaj. (Trup je celoten cas aktiviran in vzravnan, gibanje izvajamo samo v kolkih.) 



8 Upogib trupa na bosuju (trebušne mišice) 
• 
Zacetni položaj: lega na hrbtu na BOSU-ju, kolena pokrcena, stoplala na tleh v širini bokov, dlani z utežjo dvignjene nad glavo, glava v podaljšku trupa. 

• 
Izvedba: vdihnemo in z aktivacijo trebušnih mišic dvignemo roke in prsni del od podlage, sledi izdih, hrbet se usloci in vrnitev v osnovni položaj. 



9 Upogib kolkov z utežmi (zadnje in sprednje stegenske mišice, zadnjicne mišice in stabilizatorji trupa) 
• 
Zacetni položaj: stoja razkoracno v širini bokov, kolena rahlo pokrcena, nadprijem uteži sprošceno pred sabo. 

• 
Izvedba: z vdihom in aktivacijo trupa ter ramenskega obro-ca zacnemo uteži spušcati po stegnjenici do kolen, boki se spustijo nazaj, uteži pod kolena. Sledi izdih in dvig v zacetni položaj. 



10 Izpadni korak (sprednja in zadnja stegenska mišica, zadnjicne mišice, mecne mišice in stabilizatorji trupa). 
• 
Zacetni položaj: stoja razkoracno, zadnje stopalo na prstih, uteži v rokah ob telesu. 

• 
Izvedba: izkorak v globok polcep predkoracno in vzravnava v zacetni položaj. 


na vzravnano hrbtenico in v tem položaju izvajamo gibanja, kot jih izvajamo na jadrnici. 
• 
Pri izvedbi visenja smo pozorni na vzravnano hrbtenico (brez grbe v zgornjem delu hrbtenice), aktivacijo mišic trupa ter sprednjih stegenskih mišic. Stopala zategnemo proti sebi in ne držimo »špick«. Z dodatkom veslanja z elastiko aktiviramo široko hrbtno mišico, ki je v vecini zadolžena za vlecenje vrvi. Veslanje izvedemo s potegom ob telesu, zadržimo sekundo in spustimo toliko, da cutimo rahel razteg v zadnjem ramen­skem delu. 

• 
Trening lahko izvedemo s pomocjo gledanja posnetka in pre­tvarjanja resnicnega visenja in obcutka na morju. Lahko pa visimo staticno, a bo trajanje takšnega treninga krajše. 



.Vadba za moc 
Vadba za moc je ena izmed izjemno pomembnih komponent tre­ninga jadralca. Na voljo je veliko število metod treninga, ki se med seboj razlikujejo predvsem po tem, kakšen je jadralcev cilj. Poleg uveljavljenih metod treninga moci (Dolenec, Štirn in Strojnik, 2017) priporocamo tudi vadbo z obremenitvijo, ki udeležencu omogoca do 30 ponovitev in ki jo udeleženec opravi do mišicne odpovedi (Podlogar, 2016), ter okluzijsko vadbo (Kambic, 2018), ki ima v teoriji podobne znacilnosti kot visenje. 
Pri vadbi za moc je pomembno, da v trening vkljucimo vse mišic­ne skupine. Paziti moramo, da ohranjamo ustrezno razmerje med agonisti in antagonisti. Torej, ce treniramo sprednji del stegenske mišice, moramo nujno tudi zadnji, saj bomo samo tako ohranili ravnovesje moci med mišicami in se s tem izognili poškodbam. Trening moci lahko izvedemo kot krožni trening, z raznimi super-serijami, goljufivimi ponovitvami, pekocimi ponovitvami, doda­tnimi koncentricnimi ponovitvami, negativnimi ponovitvami ter pred-utrujanjem (Dolenec idr., 2017). 
Vaje za moc lahko izvajamo v dveh oblikah – kot del krožnega sis-tema (obhodna vadba) ali vaje izvajamo posamicno. Krožni sistem treninga je priporocljiv predvsem za vecje skupine športnikov. Na-vadno v trening vkljucimo 8–12 vaj, ki jih izvajamo v casovnih ciklih (npr. minutni cikel 45 sekund dela in 15 sekund pocitka. Izvedba posamicnih vaj je priporocljiva predvsem za individualni trening ali trening v manjših skupinah. 

V Tabeli 2 so prikazane priporocljive vaje za moc in napotki za nji­hovo izvedbo. 
.Zakljucek 
Kondicijska priprava jadralcev, ki visijo, je sestavljena iz številnih komponent. V napornem urniku jadralca je potrebno smiselno vkljuciti vse vadbene komponente, pri tem nobene zanemariti in prepreciti pretreniranost. 
.Literatura 
1. 
Blackburn, M. (1994). Physiological responses to 90 min of simulated din­ghy sailing. Journal of Sports Sciences. doi:10.1080/02640419408732185 

2. 
Bourgois, J. G., Callewaert, M., Celie, B., De Clercq, D. in Boone, J. (2016). Isometric quadriceps strength determines sailing performance and neuromuscular fatigue during an upwind sailing emulation. Journal of Sports Sciences, 34, 973–979. 

3. 
Callewaert, M., Boone, J., Celie, B., De Clercq, D. in Bourgois, J. G. (2015). Indicators of sailing performance in youth dinghy sailing. European Jo­urnal of Sport Science, 15, 213–219. 

4. 
Dolenec, A., Štirn, I. in Strojnik, V. (2017). Metode vadbe moci. Šport: Revija Za Teoreticna in Prakticna Vprašanja Športa, 65, 159–164. 

5. 
Durnin, J. in Passmore, R. (1967). Energy, work and leisure. London: Hei­nemann. 

6. 
Ishiko, T. (1967). Aerobic capacity and external criteria of performance. Canadian Medical Association Journal, 96, 746–749. 

7. 
Kambic, T. (2018). Okluzijska vadba za moc. Revija Šport : revija za teore­ticna in prakticna vprašanja športa, 60–65. 

8. 
Place, N., Bruton, J. D. in Westerblad, H. (2009). Mechanisms of fatigue induced by isometric contractions in exercising humans and in mouse isolated single muscle fibres. V Clinical and Experimental Pharmacology and Physiology. doi:10.1111/j.1440-1681.2008.05021.x 

9. 
Podlogar, T. (2016). Trenutno priporocene smernice o izbiri bremen za povecevanje mišicne mase. Šport: Revija Za Teoreticna in Prakticna Vpra­šanja Športa, 64, 85–89. 

10. 
Sjogaard, G., Savard, G. in Juel, C. (1988). Muscle blood-flow during is­ometric activity and its relation to muscle fatigue. European Journal of Applied Physiology and Occupational Physiology. doi:10.1007/bf00635992 

11. 
Spurway, N. C. (2007). Hiking physiology and the „quasi-isometric“ con­cept. Journal of Sports Sciences, 25, 1081–1093. 

12. 
Tnűnessen, E., Sylta, Ű., Haugen, T. A., Hem, E., Svendsen, I. S. in Seiler, 


S. (2014). The road to gold: Training and peaking characteristics in the year prior to a gold medal endurance performance. PLoS ONE, 9, e101796. 
Tim Podlogar, magister vadbenih in športnih znanosti Študent doktorskega študija športnih in vadbenih znanosti University of Birmingham, School of Sport, Exercise and Rehabilitation Sciences 119 Durley Dean Road, B29 6RY, Selly Oak tim@kineziolog.si 

Majeric Matej 

Analiza intenzivnosti napora  pri jadranju na deski na valovih 
 – študija primera 

Izvlecek 
Jadranje na deski na valovih je kompleksen šport, ki zahteva dobro kondicijo, opremo, ustrezno znanje tehnike ter sposobnost pravil-no oceniti vetrovne pogoje in nastajanje valov. Namen prispevka je bil ugotoviti intenzivnost napora pri jadranju na deski na valovih, zato smo analizirali obremenitve pri jadranju na deski na valovih na primeru 44-letnega rekreativnega jadralca. Podatke smo zbra­li na 25 meritvah in dolocili naslednje spremenljivke: hitrost vetra (22–30+ vozlov), višina valov (1,5–4,5 metra), cas trajanja (najmanj 45 minut) in znacilnost jadralne seanse (najmanj 20 km) ter pov­precni srcni utrip (najmanj 125 udarcev na minuto). Ocenjujemo, da je intenzivnost napora pri jadranju na deski na valovih (poleg kon­dicije in dnevne forme) mocno odvisna od trenutnih pogojev vetra in valov ter izbire ustrezne velikosti jadra. Na podlagi ugotovitev sklepamo, da je jadralec povprecno 10–15 % casa jadranja na deski v mejah zmernega napora (106–123 ud/min); 60–70 % casa v mejah srednje intenzivnega napora (124–141 ud/min) in 10–20 % casa v mejah intenzivnega napora (142–158 ud/min). Zaradi teh ugotovi­tev priporocamo, da specialna kondicijska priprava jadralca vklju-cuje krepilne gimnasticne vaje za najbolj aktivne mišicne skupine (rok, ramen, trupa in nog), ki naj jih jadralec izvaja v razlicnih inter-valih srednje in visoke intenzivnosti. 
Kljucne besede: jadranje na deski na valovih, tehnika, pogoji, intenzivnost napora, študija primera. 
• Uvod 
Jadranje na deski na valovih (ang. waveriding) je najbolj povezano s prvinskim športom, iz katerega se je razvilo, tj. deskanja na valovih (ang. surfing). Od vseh disciplin jadranja na deski (freeride, freestyle, formula, slalom, foil)1 edino omogoca pristno doživetje drsenja in 
1Gre za discipline, ki jih težko prevedemo s smiselnimi slovenskimi izrazi, zato se v praksi uporabljajo angleški izrazi; freeride windsurfing – prosto ali rekreativno križarjenje na jadralni deski, freestyle windsurfing – prosti slog ali akrobatsko jadranje na deski, formula windsurfing – (hitrostno) regatno jadranje na širokih deskah; slalom windsurfing – (hitrostno) regatno jadra­nje na ožjih deskah, foil windsurfing – jadranje na deski na hidro-vzgon­skih (površinah) krilih. 
Analyses of intensity of waveriding – case study 
Abstract 
Waveriding is a complex sport, which requires good physical condition, equipment, adequate technical knowledge and the ability to correctly assess the wind conditions and the formation of waves. The purpose of the paper was to deter­mine the intensity of the waveriding. We analyzed waverid­ing on the example of a 44 year-old recreational waverider. Data were collected in 25 sessions of waveriding. The vari­ables were: wind speed (22-30 + knots), wave height (1.5­
4.5 meters), duration (at least 45 minutes), length of session (minimum 20 km) and average heart rate (at least 125 bpr). We found out that the waveriding depends heavily on the current conditions of the wind, the waves and the choice of the right sail size. Based on the findings, we concluded that the waveriding is on average 10-15% of the session moder­ate intensity (106-123 bpr); 60-70% in the medium intensity (124-141 bpr) and 10-20% of the time in intensive intensity (142-158 bpr). Due to these findings, it is recommended that the special condition preparation for waveriders con­tain strenghts workouts for the most active muscle groups (arms, shoulders, core and legs), which the waverider should perform at different intervals of medium and high intensity. 
Key words: waveriding, technique, conditions, intensity, case study. 
jezdenja valov, kot ga omogoca deskanje na valovih. Razlika med športoma je ta, da pri deskanju na valovih deskar za vstop na val uporablja veslanje z rokami; pri jadranju na deski na valovih, pa uporablja jadro, ki izkorišca silo vetra. 
Jadranje na deski združuje prvine vseh disciplin tega športa, zato med jadralci velja za najzahtevnejšo disciplino. Osnova za jadranje na deski na valovih je dobra telesna kondicija in – seveda – znanje plavanja. Minimalno znanje jadranja nad deski pa je brezhibna iz­vedba prvin nadaljevalne šole jadranja: vodnega štarta, drsenja oz. 
glisiranja2 z desko po vodni gladini z visenjem na trapezu ter obra­ta v veter in z vetrom. Izvedba teh prvin v osnovi ni toliko zahtevna, ce se izvaja na deskah z vecjo prostornino (100–145l). Vecinoma pa veliki valovi nastajajo pri mocnih vetrovih (takrat uporaba veli­kih desk ni možna), zato se uporabljajo jadra z manjšo površino in deske z manjšo prostornino. Uporabljajo se t. i. potopljive jadralne deske, katerih prostornina znaša od 70 do 90 l. Deske za valove jadralci izberejo glede na svojo maso in osebni slog ter znacil­nosti vetra in valov v kraju, kjer bodo jadrali (enacba za izracun = masa jadralca v litrih +/- 5 l; npr. jadralec z maso 80 kg (odvisno od razmer in osebnega sloga) bo izbral desko prostornine 75–85 l). Za jadranje na valovih se uporabljajo jadra za valove, za katera je znacilno, da so narejena iz ojacenega monofilma, ki je prepleten s poliestrskimi nitmi, ki povecujejo trpežnost in odpornost proti mocnim valovom in vetru. Izbira velikosti jadra je odvisna od hi-trosti vetra. Na valovih se naceloma ne uporablja jader, ki so vecja od 5,7 m2 (razpon 18–21 vozlov). Vecinoma se uporabljajo jadra od 3,5–5,5 m2 (odvisno od hitrosti vetra, znanja, stila vožnje in mase jadralca). Okvirni vetrovni razpon jader je za 5,4 m2 veliko jadro od 21 do 24 vozlov; za 4,7 m2 od 24 do 27 vozlov; 4,2 m2 veliko jadro od 27 do 32+ in za 3,8 m2 veliko jadro od 28 do 34 vozlov (Windsurf calculator, 2018). Upoštevati je treba, da so hitrosti vetra pri 30–40 vozlih v mejah ekstremnih pogojev tako z vidika intenzivnosti na­pora kot tudi z vidika varnosti. Pri vetru, kjer hitrosti meritev vetra znotraj 5-minutnih intervalov meritev ne padejo pod 28 vozlov, je jadranje na deski zelo težavno. Pogosto se zaradi velike hitrosti vetra na morju pojavlja »vodni prš«; valove je težko jezditi, saj veter med jezdenjem valov le-tega odpira in ga trga iz rok. 
Najpomembnejše pri tem športu pa je razumevanje nastajanja va­lov in dober obcutek zanje. To opredeljujemo kot predvidevanje nastajanja valov, ki na vsakem kraju posebej zahteva veliko izku­šenj, ki jih jadralci nabirajo vec let. To je glavni cilj, ki ga želijo dose­ci, saj je od tega odvisno število ujetih valov v eni jadralni seansi3. Ujeti primeren val in ga jezditi cim dlje casa, je odvisno od številnih dejavnikov, ki jih mora jadralec predvideti in uskladiti. Jadralec na deski vstopa na val s pomocjo vetra, zato mora najprej uskladiti smer in hitrost vetra ter kot nastajanja valov s smerjo in hitrostjo jadranja; ko val ujame, na njem na deski drsi; pri tem se val dviguje in dosega svojo najvišjo tocko; jadralec želi pri tem drseti na deski na valu le z izkorišcanjem sile (energije) vala, brez pomoci sile vetra. V kolikor jadralec ujame dober val in le-ta doseže ustrezno višino 
2V praksi se pri jadranju na deski uporablja izraz glisiranje. Tega izraza v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSJK) (2018) nismo našli. Sicer pa Tom-ki (2013) v Slovenskem in drugem pomorskem izrazoslovju opisuje colne 
– gliserje, ki glisirajo (angl. planing) … ko je moci motorja dovolj, se hitrost poveca toliko, da plovilo dvigne višje na gladino tako, da recemo, da zdrsi po gladini (francosko ‚glisser‘ pomeni ‚drseti‘, tudi v smislu drseti na saneh, drsalkah, smuceh ...). 3Kot pri vecini športov, pri katerih je angleške izraze težko posloveniti, se tudi pri jadranju na deski uporablja žargon. Jadranje na deski je izraz, ki se med jadralci (surfaci), ne uporablja. Izraz je nastal v 70-ih letih, ko je ta šport prišel iz Havajev v Evropo. V tistem casu je izraz ustrezal opisu tega športa. Menimo, da je pri jadranju na deski bolj primerno uporabljati izraz drsenje po vodni gladini, kot je uveljavljen izraz drsenje na smuceh, zato smo se odlocili, da v tem prispevku uporabimo ta izraz. Ob pojavu tega športa so deske dejansko jadrale oz. plule pri manjši hitrosti, ko so izpodrivale vodno maso. Bistvo sodobnega jadranja na deski pa ni vec »plutje«, temvec drsenje pri vecjih hitrostih, zato izraz ni vec primeren. S tega vidika se v praksi uporablja izraz surfanje na veter. Podobno je tudi v nemškem (windsurfen), italijanskem (windsurf), francoskem (windsurf) … jeziku. V tem prispevku smo se sicer potrudili uporabiti cim bolj ustrezni slovenski knjižni jezik, vendar za lažje razumevanje prakse podajamo še manjši slovarcek: surfanje – se uporablja tako za jadranje na deski kot za deskanje na valovih; kraj za jadranje – spot; jadralna seansa – sešen; jadralna deska – surf deska; jezditi val – rajdati. 

(višjo od 2/3 jambora), val tik pred svojo najvišjo tocko deluje kot vetrobran pred vetrom; kot zid se postavi med jadro in veter. V tem primeru omogoci jadralcu, da lahko doseže prvinsko drsenje na deski na valovih. Ko jadralci prvic doživijo ta trenutek, ga najpogo­steje opišejo kot trenutek popolne tišine, miru in svobode.4 V tem trenutku imajo jadralci dve možnosti; da drsijo z valom naravnost ali precno po njem pod razlicnimi koti toliko casa, dokler se val ne zlomi; ali pa z nagibom deske na rob, le-to usmerijo v zavoju pod valom nazaj v val na drugi strani in v trenutku, ko se zgornji del zlomi (poruši) na njem naredijo zavoj, ga tako ponovno ujamejo in na njem drsijo (ga jezdijo) ter izvedejo zavoj pod valom …; to navezovanje zavojev pod in na valu ponavljajo toliko casa, dokler ima val ustrezno višino, moc in energijo, da jadralcu na deski omo­goca drsenje na deski. 

Slika 1. Jadranje na deski na valovih (3,5–4,5 m) ob prihajajoci plimi na tocki Punta El Medano (osebni arhiv, 2018). 
Valovi nastajajo zaradi vetrov, ki pihajo na vodni gladini. Njihova velikost in sila je odvisna od hitrosti vetra, razdalje na odprtem morju, kjer piha veter, in dolžine casa delovanja vetra na odprto vodno gladino. Vse to doloca cas, silo in periodicnost5 nastajanja valov. Optimalna višina valov nastane z optimalno kombinacijo vsega naštetega. Periodicnost valov je pri nastajanju visokih valov zelo pomembna; kadar je cas periodicnosti dovolj dolg (vec kot 8–9 sekund) pomeni, da je razdalja med valovi dovolj velika, da bodo lahko nastali visoki valovi; kadar je periodicnost valov krajša (manj kot 8 sekund) je to najveckrat posledica krajšega delovanja sile vetra na odprto vodno gladino, zato so takrat valovi manj orga­nizirani (v sekvence) in imajo manjšo moc. 
Jadranje na deski na valovih je treba prilagajati glede na hitrost ve­tra, cas nastajanja plime in oseke (ter razmerja med njimi), pa tudi glede na nabrekanje morja (oz. angl. swell6). Optimalni kraji za ja­
4Obcutki, ki jih jadralci ob tem doživijo, so izkušnja, ki jo »kot drogo« išcejo znova in znova. Vecina jadralcev na deski živi za te trenutke. 5Periodicnost pomeni cas med lomljenjem dveh zaporednih valov. SSJK (2018) uporablja izraz: pojav periódicnost -i ž (ó. ) znacilnost periodicnega, obcasnost: periodicnost življenjskih pojavov; proucevati periodicnost po­tresov/periodicnost v ponavljanju gospodarskih kriz je zelo vidna. Ocenju­jemo, da je ta izraz za opisovanje nastajanja zaporednih valov primeren (kot periodicnost potresov), zato smo ga uporabili v tem prispevku. 6Nabrekanje morja bi bil lahko ustrezni slovenski izraz za angleški izraz swell. Slovar angleškega knjižnega jezika (SAKJ) (2018) tako oznacuje pred-met, ki postane vecji (po velikosti ali obsegu), zaradi kopicenja tekocine. SSJK (2018) za ta isti pojav uporablja izraz otêci otêcem dov., otêci otecíte; otékel otêkla (é) postati po obsegu vecji zaradi poškodbe ali bolezni: be-zgavke so mu otekle. To pa ni primerljivo s pojavom, ki ga opisuje ta izraz. Slovenski izraz nabrekanje, bi bil sicer primeren, vendar se v praksi ne upo­rablja, zato smo v tem prispevku uporabili izraz swell. 
dranje na deski na valovih so kraji, kjer valovi prihajajo precno pod kotom7 na obalo; veter pa piha iz smeri valov do 45° glede na val. 
Znacilnost optimalnih krajev za jadranje na deski na valovih je tudi podmorski greben oz. tako oblikovano morsko dno, da zapira pot vodni masi, ki se mora zaradi podvodne ovire (stiskanja) u(po)mi­kati na površje. Vecja kot je hitrost in kolicina vodne mase, vecja je sila, ki deluje na oviro in višji so valovi na vodni gladini. Poleg hi-trosti vetra na velikost vodne mase vpliva še plimovanje morja, kar lahko opišemo kot razliko med najnižjo (oseko) in najvišjo (plimo) vodno gladino. Na plimovanje vplivata rotacija Zemlje in Lunina gravitacijska privlacnost (Ambrožic, Repnik in Opaka, 2018). V juž­nem Jadranu je razlika med plimo in oseko 30 cm, v severnem pa 60 cm. V Rokavskem prelivu je ta razlika 10 m, ponekod na vzho­dni obali Kanade pa celo 14 m (Ambrožic, Repnik in Opaka, 2018; Licer, Fetich in Jeromel, 2018). Casovni interval med najnižjo oseko in najvišjo plimo znaša vecinoma med 6 urami ter 6 urami in pol. Tudi amplituda plimovanja, to je polovicna razlika med najvišjim in najnižjim nivojem vode se spreminja v odvisnosti od številnih dejavnikov (trenutne razdalje med Zemljo in Luno, ki se giblje po elipticnem tiru …) (Prosen, 2016; Ambrožic, Repnik in Opaka, 2018). Nastajanje najvišjih valov je po izkušnjah navadno najvišje pribli­žno od dveh ur pred prihodom najvišje plime do njenega prihoda; enako velja za oseko, ko valovi sicer niso visoki, temvec so najvec­krat gladki in urejeni. 
Pri jadranju na deski na valovih moramo pri iskanju primernega casa nastajanja najvišjih valov, poleg casa plimovanja morja upo­števati tudi smer in hitrost vetra ter swell. Ob optimalni smeri in hitrosti vetra glede na valove ter cim vecji razdalji, na kateri piha veter z veliko hitrostjo, se lahko valovi zaradi sile vetra, ki deluje na­nje, povecajo tudi do trikratne višine (to velja predvsem za kraje s konstantnimi vetrovi, kjer piha veter z veliko in konstantno hitrostjo dlje od dveh dni). 
Pri tem se v krajih na obali z oceani lahko valovi še dodatno pove-cajo (do izjemnih višin) zaradi swella. Swell so velike kolicine vodne mase, ki jih na odprtem morju oceanov sprožijo mocni lahko tudi orkanski vetrovi. Najpogosteje nastanejo zaradi mocnih neviht. Ko nevihte z mocnimi vetrovi prenehajo, se gibanje vodne mase z valovi nadaljuje v isti smeri (Rossmeier in Schennach, 2012; Pur­wandana, 2016). Ko ta vodna masa pride v obmocje pihanja kon­statnih vetrov in se tam optimalno uskladi s smerjo pihanja vetra, se višina valov še dodatno poviša. V casu optimalne plime v kom­binaciji velike hitrosti vetra se zaradi tega pojava lahko dvignejo valovi izjemne višine. Zaradi tega pojava morje »nabreka«; dan, ko deluje swell pa deskarji, kajtarji in jadralci na deski imenujejo kar po angleško »Big day«. Ko jadralci enkrat doživijo ta dan, ga seveda pricakujejo znova in znova. Takšnih dni ni na dolocenih tockah za jadranje vec kot povprecno pet na leto. Na Jadranskem morju je znan ta pojav na dolocenih krajih za jadranje na deski ob mocnem jugu, ki piha vec kot dva dni zapored. 
Valovi ob obali pridobivajo na višini, ko se površinska vodna masa zaradi stiskanja podvodne mase ob dno umika na površje. Krajša, kot je razdalja od velike globine oceana do plitvine, višji so valovi; ko podvodni tok zadane plitvino, se ta tok na dnu morja upoca­sni, površinski vodni tok pa se še vedno giblje hitro. Pocasnejša spodnja vodna masa povzroci dvigovanje hitrejše zgornje mase. Zaradi tega efekta se valovi višajo. Ko zgornja vodna masa oz. tok popolnoma prehiti spodnjega, se valovi lomijo. Na znacilnosti lo-
7Naceloma pod kotom 45°. 
mljenja valov najbolj vpliva površina morskega dna. Na splošno velja pravilo, da se valovi lomijo hitro, kadar se vodno dno iz velike globine hitro dvigne do plitvine. Naceloma imajo takrat valovi naj­vecjo moc. Kadar ta gradient ni tako velik, se valovi lomijo poca­sneje in z manjšo mocjo. 
Vsak kraj za jadranje ali deskanje na valovih ima svojo optimalno 
smer valov in vetra, ko nastajajo najvišji valovi. S sodobnimi modeli za napovedovanje vetra in valov lahko relativ-no enostavno ugotovimo optimalni cas za nastajanje visokih valov. 
Primer dolocanja optimalnega dnevnega casa za jadranje na deski na valovih za tocko jadranja na deski, Punta del Medano, Tenerife 

Slika 2. Punta del Medano (prirejeno po Goolge Earth, 2018). 
Slika 2 prikazuje zaliv pri kraju El Medano na otoku Tenerife v Špa­niji. V tem kraju je vec tock (angl. spot)8 za jadranje na deski na valovih, vendar smo se odlocili, da prikažemo primer napovedo­vanja optimalnega dnevnega casa (z najvišjimi valovi) za jadranje na deski na valovih za tocko, ki se imenuje Punta Del Medano. Znacilnost te tocke je plitvina pri pomolu oz. valobranu pristani-šca. Obmocje na sliki, ki je oznaceno z belo krožnico, je obmocje, kjer nastajajo najvišji valovi. Veter v tem kraju konstantno piha pod vplivom pasatov od junija do septembra iz smeri sever-vzhod s hitrostjo od 20 do 35 vozlov. Hitrost vetra je v enem dnevu rela­tivno konstantna, se pa glede na dneve spreminja. Obicajno sledi obdobju 3–4 dni z narašcajoco hitrostjo vetra, obdobje 3–4 dni s padajoco hitrostjo vetra. Punta Del Medano je relativno varno obmocje za jadranje na deski, kjer veter piha precno pod cca. 45° kotom na obalo. V primeru poškodbe ali okvare opreme se lahko jadralec pod pogojem, da ni jadral vec kot cca. 800 m od oba­le, varno umakne v velik zaliv, kamor ga prinese veter in valovi. V primeru, da se v trenutku okvare opreme (lom zgloba, jambora, loka …) nahaja dlje kot cca. 800 m od obale, jadralca vodni tok nese mimo zaliva in obale na odprto morje. Iz Slike 2 je razvidno, da je obicajna smer vetra sever–vzhod, obicajna smer valov pa je jug–vzhod in optimalna smer swella jug–vzhod (ucinkuje pa tudi vse smeri od sever–vzhod do jug–zahod). Posebnost te tocke je pomol – valobran, zaradi katerega je cca. eno uro pred najvišjo plimo odboj valov od valobrana tako mocan, da skoraj v celoti 
8Praksa uporablja angleški izraz surf spot (npr. grem na spot; bil sem na spotu). V SAKJ (2018) izraz spot oznacuje posebno tocko npr. ‘an ideal pic­nic spot’. Podobno uporablja tudi SSJK (2018) npr. turisticna tocka. Zato smo tudi mi za izraz spot uporabili izraz tocka. Strinjamo pa se, da ni najbolj posrecen in se v praksi ne bo uporabljal. 

onemogoci jezdenje valov. Zaradi tega so valovi neurejeni in se tako tudi lomijo. 
Slika 3 prikazuje napoved vetra po modelu Windguru. Obicajno se na tej tocki jadranja na deski spremlja še dolgorocno vetrovno napoved na spletni strani Surf centra El Medano (http://www.sur­fcenter.el-medano.com/Wind/4cast/index.php) (2018) in vetrovno napoved Muchoviento za Playa Sur El Medano (http://www.mu­choviento.net/) 2018). 
Iz napovedi na Sliki 3 je razvidno, da ima veter najvecjo hitrost v nedeljo in ponedeljek. Napoved kaže konstantno smer vetra v raz­ponu od 18 do 22 vozlov. Ob jasnem vremenu lahko pricakujemo zaradi ucinka termike v casu od 11.00 do 16.00 ure relativno kon­stanten veter s hitrostjo do 27 vozlov. Zaradi ucinka soncnega za­hoda lahko po 18.00 pricakujemo manj konstanten oz. bolj sunko­vit veter, ki pogosto nekoliko spremeni smer v smeri vzhod. Zaradi spremembe smeri vetra so pogosto valovi najlepši (najbolj gladki) zvecer od 19.00 do 21.00 ure (oz. mraka). Je pa treba biti previden, ko sonce zaide, saj lahko veter zelo hitro (tudi v petih minutah) oslabi iz 25 na 10 vozlov. V tem primeru pa se jadralec z manjšo desko in jadrom ne more vrniti na njej z drsenjem na obalo. Jadrati pa tudi ne more, saj ima premalo prostornine in zato pod maso jadralca potone. Preostane mu le plavanje v »temni vodi«, ki pa je v mraku ali temi zelo neprijetno. Posebej, ce upoštevamo, da so 


Slika 4. Napoved plimovanja oceana za kraj El Medano (Surf-forecast, 2018). 
oceani bivališce morskih psov. Iz slike je razvidno, da bodo valovi najvišji v nedeljo (1,1 m) in ponedeljek (1,2 m) dopoldan. Tempe-ratura ozracja je optimalna in omogoca ob jasnem vremenu brez kopastih oblakov ucinek termike, zaradi katerega se hitrost vetra lahko poveca za od 5 do 10 vozlov (torej od 18 do 22 vozlov + 5 do 10). Periodika valov (5 sekund) je sicer nekoliko manjša, kot je za to obmocje obicajno (7 sekund). V soboto popoldan in zvecer (od 
16.00 do 22.00) se pricakuje swell iz smeri jug–zahod s periodiko 15 sek. Swell bo torej iz nasprotne smeri od smeri vetra. 
Slika 4 prikazuje, da je razlika med plimo in oseko najvecja v ne­deljo, ponedeljek ter torek in bo znašala od 2,22 do 2,26 m. Naj­višja plima bo v nedeljo ob 13.49 (+2,22 m) in ponedeljek ob 14.31 (+2,26 m). Najnižja oseka pa bo v nedeljo ob 20.05 (-0,15 m) in po­nedeljek ob 20.20 (-0,05 m). 
Glede na napoved in izkušnje lahko pricakujemo najvišje valove v nedeljo od 10.00 do 14.00 in v ponedeljek od 9.00 do 15.00. V nedeljo od 12.45 in ponedeljek od 13.30 bo jezdenje valov zaradi prevelikega odboja od pomola zelo težavno in neprijetno. Najbolj urejene in gladke, pa ceprav nižje valove, lahko pricakujemo v ne­deljo od 18.00 do 21.00 in v ponedeljek ob istem casu. Dodatno lahko v nedeljo zaradi ucinka swella (iz smeri jug–zahod) pricaku­jemo valove po višini primerljive s tistimi ob najvišji dopoldanski oseki. Zaradi daljše periodike (15 sekund) je možnost za lepe dolge, mocne in gladke valove, velika. 
Obicajno se pred odhodom na jadranje na deski na valovih pre­veri še trenutno hitrost vetra na vetrovni postaji Bergfex Cabezo (https://cabezo.bergfex.at/) (2018). To vpliva predvsem na izbiro jader. 

Slika 5 kaže trenutne meritve vetra na vetrovni postaji Bergfex Ca-bezo (2018). Iz grafa je razvidno, da zadnjih 15 minut (17:30–17:45) veter niha od 25 do 32 vozlov. To je relativno veliko in kaže na sun-kovit veter. V kolikor bi se odlocali, da gremo ob 18.00 jadrati na de-ski, bi po priporocilih (Windsurf calculator, 2018) lahko izbrali jadro velikosti 4,2 m2 . Vendar pa bi se glede na izkušnje jadranja na deski na tej tocki (cas soncnega zahoda, ko veter po 18.00 nekoliko spre­meni smer) raje odlocili za jadro velikosti 4,7 m2. Lahko, da bo jadro nekoliko veliko za to hitrost vetra, vendar bo v primeru zmanjšanja hitrosti vetra za 3–4 vozle (kar je zvecer za pricakovati) drsenje na deski še vedno mogoce. 

Slika 6. Lomljenje valov na tocki Punta Del Medano ob najvecji oseki (oseb­ni arhiv, 2018). 
Slika 6 prikazuje tocko Punta Del Medano ob najvecji oseki. Iz sli­ke je razvidno, da je velikost valov cca. 1,0 do 1,5 m. Jadralci na sliki imajo jadra velikosti 4,7 m2, ki se obicajno uporabljajo za ve­ter hitrosti od 24 do 27 vozlov. To pomeni, da so bi bili valovi ob istih pogojih pri najvišji plimi visoki cca. 3,0–4,5 m. Takšen primer jadranja na deski na valovih višine 3,5–4,5m ob prihajajoci plimi prikazuje Slika 1. 
Tehnika jadranja na deski na valovih 
Tehniko jadranja na deski na valovih lahko v osnovi razdelimo na dva dela. Prvi del predstavlja jadranje na deski proti vetru, kjer je položaj jadralca vecinoma staticen. Ta tehnika je razvidna iz ja­dralcev v zgornjem desnem kotu na Sliki 7a in b. Jadralec visi na zankah loka jadra s trapezom in z rokami krmari lok jadra; pri tem jadro mocno nagiba nazaj na zadnji del deske (ga zapira); z nogami je vpet v zanke na deski, z zadnjo nogo se mocno upre v desko, da pridobi optimalni (ostri) kot jadranja proti vetru. Jadralec želi glede na obmocje, kjer se lomijo valovi, v cim krajšem casu in na cim krajši razdalji pridobiti cim vecjo višino. Pridobljena višina mu omogoca optimalno izhodišce za drugi del jadranja na deski na valovih. To je tehnika jadranja na deski precno na veter. Pri tem jadralec išce cim višji val, ki je pred tem, da doseže obmocje lomlje­nja valov. Jadralec v optimalnem trenutku usmeri desko z valom in val ujame ter zacne drseti z desko na njem (ga zacne jezditi). Ob tem mora casovno uskladiti hitrost jadranja na deski, s hitrostjo gibanja vala na obmocju, kjer bo le-ta dosegel najvišjo višino in se bo zacel lomiti. V kolikor jadralec na deski jadra le precno na veter, brez usmerjanja deske z valom, le-tega ne bo ujel (jadral bo mimo vala); v kolikor jadralec jadra z vetrom in val ujame ter ga pricne 

Slika 7a, b. Jadranje na deski na valovih z vetrom in vožnja proti vetru (osebni arhiv, 2018). 
jezditi, se bo premikal z njim naravnost do trenutka, ko se bo val zlomil (pri tem bo lahko en val ujel le enkrat); v kolikor pa v trenut­ku, ko je val najvišji in je pred tem, da se bo zacel lomiti, desko vodi v zavoj pod valom in jo usmeri v val na nasprotni strani in nato na vrhu vala naredi zavoj na valu, lahko isti val ujame veckrat; to lahko ponavlja, dokler se val ne podre ali izgubi svojo moc9. Cilj jadralcev na deski na valovih je isti val ujeti cim veckrat. Gibanje jadralca pri jezdenju valov je vecinoma dinamicno. Z nogami je vpet v zanke na deski, s trapezom pa ne visi v zankah loka, temvec s telesom in rokami potiska zadnji del loka jadra naprej v smeri jadranja (ga odpira) in z nogami usmerja desko v zavoj pod valom na nasprotni strani proti strmemu delu vala. 

Slika 8. Znacilna sled jadranja na deski na valovih (osebni arhiv po Move-scount, 2018). 
Slika 8 prikazuje sled znacilnega jadranja na deski na valovih v ob-mocju Punta Del Medano z gps sledilnikom na uri Sounto Ambit3. Na sliki so od leve proti desni razvidne ravne linije, ki prikazujejo znacilno jadranje na deski v veter (polje »proti vetru«), obmocje za obrate v ali z vetrom (»polje obrati«), obmocje jadranja precno na veter in iskanje optimalnega vala, ki dosega svojo najvišjo viši-no (obmocje »iskanje valov«) in obmocje deskanja na valovih, kjer deskar jezdi valove. 
9Jadralci takšno jezdenje valov pogovorno imenujejo »rajdanje«. 

Dobra casovna usklajenost in izvedba zavoja pod valom je naj­pomembnejša prvina jadranja na deski na valovih. Jadralec mora pri njej razviti ustrezno hitrost, ki mu omogoca, da na nasprotni strani vala le-tega ponovno ujame na vrhu (predno se ta zlomi). V kolikor ima na njem dovolj hitrosti, lahko naredi zavoj na valu (lahko pa tudi skoci ali naredi kakšen drugi manever) in nadaljuje z jezdenjem. 
Slika 9.1. kaže iskanje optimalnega položaja za ustrezni vhod na val in zacetek drsenja na deski na valu v trenutku, ko je le-ta najvišji in je tik pred tem, da se zlomi. Sliki 9.2. in 9.3. kaže ta zavzemanje ustreznega položaja na valu za pricetek zavoja pod valom. Slika 
9.4. kaže trenutek, ko jadralec »strmoglavi« v zavoj pod valom. Pri tem težišce telesa prenaša na sprednjo nogo in potiska lok jadra z iztegnjeno drugo roko naprej ter desko po notranjem robu vodi v zavoj. Ker val pridobiva na višini, akumulira moc in energijo. So-razmerno z višino vala, deska pospešuje v zavoj. V trenutku, ko ja­dralec prenese težišce telesa nad jadro, ga potisne z iztegnjeno roko naprej. Noge ima ves cas pokrcene, težišce pa prenaša na sprednjo nogo (Slike 9.5.–9.10.). Takoj, ko jadralec preide vertikalo10 (Slike 9.11.–9.12.), opazuje tocko na valu na nasprotni strani, ki jo želi doseci; in predvidi trenutek, ko je val tik pred tem, da se zlomi. V tem trenutku z desko zareže v najbolj strmi del (vrh) vala in potisne z drugo roko lok jadra sunkovito naprej (jadro odpre). Sledi naj­bolj zanimiv in atraktiven del jezdenja valov – zavoj na valu (Slike 9.13–9.15.). Pri tem jadralec zareže z desko skozi val tako, da ustvari škropljenje vode (angl. cut back), ki je poleg »trenutka tišine« pod valom druga prvina za doživljanje neverjetnih užitkov. V trenutku, ko želi jadralec zarezati v val, prenese vso težo hitro, vendar kon­trolirano na pete, vendar pri tem ohranja težišce telesa na sredini deske. V primeru, da je vse gibanje jadralec opravil usklajeno, je pripravljen za ponovni pricetek zavoja pod valom (Sliki 9.16–9.17). 
Spokojni del jadranja na deski na valovih, ko jadralec doživlja trenutke tišine, miru in svobode, prikazujejo Slike 9.6. –9.10; adre­nalinski del s škropljenjem vode (podobno kot zarezni zavoj pri smucanju s pršenjem snega, ko smucar zarobi) pa prikazujejo Slike 9.13–9.15. Cilj jadralca je, da na enem valu opravi cim vec pove­zanih zavojev pod valom ter škropljenj vode z zavojem na valu. Gibanje jadralca mora biti pri tem ves cas izrazito dinamicno. 10Po SSJK (2018) je vertikála geometrijska crta, pravokotna na gladino mi­
rujoce vode. 

Slika 9. Jadranje na deski na valovih z vetrom in vožnja proti vetru (osebni arhiv, 2018). 
Tabela 1 

Stopnja intenzivnosti napora glede na trajanje, energijski sistem ter delež aerobne in anaerobne presnove 
St.. Trajanje Intenzivnost napora Energ. sistem % Aer. p. % Anaer. p. 
1  1–15 sek  Meja enkratnega napora  ATP + C  0–5  100–95  
2  15–60 sek  Najvecja  ATP + CP + LA  10–20  90–80  
3  1–6 min  Submaksimalna  LA + AER  30  70  
4  6–30 min  Srednja  AER  60  40  
5  30 min in vec  Nizka  AER  95  5  

Legenda: St – stopnja intenzivnosti napora, Energ. sistem – energijski sistem, % Aer. p. – delež aerobne presnove, % Anaer. p. – delež anaerobne pre­
snove. 
Tabela 2 
Stopnje intenzivnosti napora glede na delež od maksimalne frekvence srcnega utripa 
Napor Delež (%) SUmax 
Najvecji  90–100 %  
Visoko intenziven  80–90 %  
Srednje intenziven  70–80 %  
Zmeren  60–70 %  
Nizko intenziven  50–60 %  

Legenda: % SUmax – delež od maksimalnega srcnega utripa v odstotkih. 
Tabela 3 
Stopnje intenzivnosti napora, izraženega v udarcih srcnega utripa na minuto 
Intenzivnost napora FS (u/min) 
Najvecji napor Najvecji napor vecji od 180 Intenzivni napor 160–180 Srednje intenzivni napor 130–160 Zmeren napor 100–130 Nizko intenzivni napor Manjši od 100 
Legenda: FS (u/min) – frekvenca srcnega utripa v udarcih na minuto. Tabela 4 

Glede na to, da smo tehniko jadranja na deski na valovih razdelili v dva dela – vožnjo v veter: pasivni – staticni, in vožnjo z vetrom: aktivni – dinamicni del, nas je zanimalo, kakšna je intenzivnost (obremenitev) jadralca v obeh delih. 
Po Ušaju (2003, 2011) je obremenitev z vadbenimi kolicinami izra­žena vadba. Lahko govorimo o staticni, dinamicni in kombinirani obremenitvi, pa tudi o veliki in majhni obremenitvi. 
Hiilloskorp s sodelavci (2003 navaja, da obstaja vec nacinov za mer-jenje intenzivnosti med vadbo. Ena možnost je merjenje kolicine kisika, ki ga telo porabi med vadbo. Izražen je kot odstotek (%) ma-ksimalne porabe kisika ali odstotek (%) VO2 max. Ta metoda se naj­pogosteje uporablja pri raziskovalnih projektih pod laboratorijski-mi pogoji. Druga možnost je spremljanje frekvence srcnega utripa med telesnim naporom. Vecja, kot je intenzivnost napora, višja je frekvenca srcnega utripa. Ta metoda je izražena kot odstotek (%) maksimalnega srcnega utripa ali odstotek (%) SUmax. Merjenje frekvence srcnega utripa je najbolj pogosto uporabljena metoda za dolocanje intenzivnosti telesnega napora. Glede na izmerjeno frekvenco srcnega utripa so avtorji opredelili tri ravni intenzivnosti napora: napor nizke 40–54 % SUmax, srednje 55–69 % in visoke 70 % ali vec SUmax intenzivnosti. 
Ušaj (2003, 2011) je pri tem bolj natancen in doloca intenzivnost telesnega napora, ki jo športnik premaguje z deležem od maksi­malne srcne frekvence med naporom (% FSmax), deležem porabe kisika glede na najvecjo porabo (% Vo2 max) in vsebnostjo laktata v krvi (v mmol/L). 
Obmocja intenzivnosti napora glede na intenzivnost napora, izraženega v udarcih srcnega utripa na minuto 
Intenzivnost napora MET in %SUmax Znacilnost napora 
Mirovanje  < 1,6 MET < 40 % maxSU  
Nizko intenzivno  1,6 < 3 MET 40 < 55 % maxSU  
Srednje intenzivno  3 < 6 MET 55 < 70 % maxSU  
Intenzivni  6 < 9 MET 70 < 90 maxSU  
Najvecji  = 9 MET = 90 maxSU  


Aktivnosti, ki vkljucujejo sedenje ali ležanje in malo drugih gibanj; nizka poraba 
energije. Aerobne aktivnosti, ki ne povzrocajo bistvene spremembe dihanja in jih izvajamo vec kot 60 min. 
Aerobne aktivnosti, ki jih lahko izvajamo med pogovorom brez prekinitve od 30 do 
60 min. Aerobne aktivnosti, ki jo ne moremo izvajati med pogovorom brez prekinitve in trajajo do 30 min. 
Aktivnost, ki jih ne moremo izvajati vec kot 10 min. 
Legenda: MET – metaobilicni ekvivalent; %SUmax – delež od maksimalnega srcnega utripa v odstotkih. 
Za dolocanje intenzivnosti vadbe v ciklicnih športih Ušaj (2011) uporablja pet intenzivnostih obmocij (Tabela 1). 
Iz Tabele 1 je razvidno, da se pri razlicnem naporu v presnovo energije vkljucujejo razlicni energijski sistemi. 
Ne glede na zapletenost dolocanja intenzivnosti napora se na splošno za dolocanje maksimalnega srcnega utripa še vedno upo­rablja formula Haskella in Foxa iz leta 1970: 220 – starost (leta) = SU-max. Zaradi nekaterih ocitkov, da je napaka pri dolocanju maxSU lahko od 7 do 11 SU, se glede na specificne skupine uporabljajo številne korigirane enacbe (Tanaka idr., 2001; Robergs in Landwehr, 2002; Nes idr., 2013). Ne glede na to pa je za dolocanje osnovnih zakonitosti telesnega napora športnikov – rekreativcev enacba Ha-skella in Foxa (1970) (v doloceni meri zaupanja) ustrezno uporabna. 
Raziskovalci za dolocanje intenzivnosti napora pri športni vadbi pogosto uporabljajo tudi posplošene lestvice. Škof (2007) upora­blja lestvico, ki jo prikazuje Tabela 2, Ušaj (2011) pa lestvico, ki jo prikazuje Tabela 3. 
Vezano na Tabelo 1 lahko ugotovimo, da gre na stopnji nizko in-tenzivnega napora za povsem aerobno delo, kjer je zaradi manj­še potrebe po energiji in velike razpoložljivosti kisika poudarjena predvsem oksidacija mašcob kot goriva za mišice. Pri zmerni in sre­dnji intenzivnosti je napor še vedno aeroben, kot gorivo se upo­rabljajo ogljikovi hidrati in mašcobe. Z vadbo pri tej intenzivnosti vplivamo na krepitev funkcij in povecano oksidativno sposobnost pocasnih mišicnih vlaken. Povecajo se tudi gostota kapilarne mre­že, vsebnost aerobnih encimov in energijske zaloge v mišici. Pulz v mirovanju se zniža. Pri visoko intenzivnem naporu se poleg aerob­nih energijskih procesov v vecji ali manjši meri vkljucujejo tudi ana­erobni energijski procesi. Z vadbo pri tej intenzivnosti se povecajo utripni volumen srca, krvna plazma in oksidativna funkcija mišice. Izboljšajo se tudi puferske sposobnosti (odstranjevanje oz. nevtra­liziranje produktov presnove). Pri najvecjem naporu gre za izrazito povecanje glikoliticnih procesov, povecanje mišicne aktivacije in najvecje obremenjevanje puferskih kapacitet (Škof, 2007). 
Poleg ugotavljanja intenzivnosti napora po frekvenci srcnega utri-pa, telesno pripravljenost pogosto ocenjujemo z ugotavljanjem aerobne kapacitete (poraba kisika VO2max). Raziskovalci so ugoto­vili, da poraba kisika v mirovanju znaša 3,5 ml/kg TT/min. Na osnovi tega spoznanja so to vrednost uporabili za dolocitev metabolic­nega ekvivalenta (MET), ki ga izrazimo v enacbi 1 MET = 1 Kcal/ (kg*h). S pomocjo te enacbe lahko izracunamo porabo energije med naporom (npr. oseba z maso 80 kg bo v eni uri pri aktivno­sti 6 MET porabila 480 Kcal). Iz Tabele 4 je razvidna opredelitev po Northton, Northton in Sardgrovu (2005), iz katere so razvidne razlicne intenzivnosti napora, MET in deleži od najvecje frekvence srcnega utripa 
Pri pregledu raziskovalnih baz podatkov smo sicer našli nekaj raz­iskovalnih clankov s podrocja jadranja na deski (Pérez-Turpin idr., 2009; Hemer, 2011; Carter, 2013; Kezele, 2013), vendar clankov, ki bi obravnavali intenzivnost napora pri jadranju na deski na valovih, nismo zasledili. 

S študijo primera smo želeli analizirati obremenitev pri jadranju na deski na valovih in tako pridobiti podatke, na osnovi katerih bi se lahko jadralci na deski z vidika kondicijske priprave bolj nacrtno in sistematicno pripravili na jadranje na deski na valovih. 
.Metodedela 
Preiskovanec 
Preiskovanec je bil 44 letni moški, rekreativni jadralec na deski na valovih, ki je bil v casu zbiranja podatkov visok 178 cm in težak 84 kg. Srcni utrip po bujenju v mirovanju je imel 55 ud/min, kar je po podatkih (HF, 2018; Realyn, 2018) odlicna telesna pripravljenost. Z jadranjem na deski se je ukvarjal 20 let, od tega je zadnjih 10 let jadral predvsem na valovih. 
Pripomocek 
Za meritve smo uporabili športno uro Sounto Ambit3, ki upora­blja poenostavljeno razdelitev srcnega utripa v pet obmocij: nizko intenzivni napor – 55–105 ud/min, zmeren napor – 106–123 ud/ min, srednje intenzivni napor – 124–141 ud/min, intenzivni napor – 142–158 ud/min in najvecji napor 159–177 ud/min. To je primerljivo z lestvico, ki jo uporabljata Škof (2007) in Ušaj (2011). Naprava meri frekvenco srcnega utripa, razdaljo, hitrost in porabo energije. 
Preiskovanec je uporabljal opremo: jadralna deska Flikka FreeWave (83 litrov, custom, trije smerniki); jadra Gaastra Manic HD 4,2 m2 (od 26 do 30+ vozlov), Gaastra IQ, 4,7 m2 (od 24 do 28 vozlov) in Gaa­stra 5,4 m2 (od 20 do 24 vozlov), trapez in ostala oprema vse ION. 
3.2. Postopek zbiranja podatkov in spremenljivke 
Podatke smo zbirali od 25. junija do 25. julija 2017, na 25 meritvah – seansah jadranja na deski na valovih. Od 25 meritev, smo jih v prvi fazi obdelave podatkov izbrali 14 po naslednjih kriterijih: hitrost ve­tra (22–30+ vozlov), višina valov (1,5–4,5 metrov), cas trajanja (naj­manj 45 minut) in dolžina seanse (najmanj 20 km) ter povprecni srcni utrip (najmanj 125 udarcev na minuto). V drugi fazi smo od 14 meritev izbrali 6, kjer so bili pogoji jadranja na deski cim bolj kon­stantni in je jakost vetra (24–30+ vozlov) glede na zgoraj napisano uporabljeno opremo omogocala drsenje na deski vecino casa ter je povprecni srcni utrip znašal 125–135 ud/min, kar oznacuje sre­dnje intenzivni napor. V tretji fazi smo od 6 meritev izbrali eno, ki najbolj znacilno predstavlja vseh šest seans, ki smo jih izbrali v drugi fazi. Pri tej seansi smo natancno analizirali sekvence – prvine jadranja na deski na valovih vožnjo v veter, obratom in iskanje op-timalnega vala ter jezdenje valov. 

3.3. Cilji in spremenljivke 

V prvi fazi smo želeli pridobiti podatke o znacilnostih jadranja na deski z vidika povprecnega srcnega utripa (v udarcih na minuto), porabe energije (v Kcal) in dolžine seanse (v km). 
V drugi fazi smo želeli pridobiti podatke o znacilnosti intenzivnosti napora glede na cas trajanja (v sekundah) v petih razlicnih obmo-cjih oz. stopnjah napora, ki so opredeljeni od nizko-, do visokoin­tenzivnega napora (po Škof, 2007; Ušaj, 2011). 
V tretji fazi smo želeli pridobiti podatke o znacilnostih intenzivno­sti napora z vidika frekvence srcnega utripa (v udarcih na minuto), razdalje (v km) in trajanja (v sek.) treh razlicnih odsekov – prvin jadranja na deski na valovih: vožnje v veter, obrata in iskanja opti­malnega vala ter števila povezanih jezdenj (zavoj pod in na valu) na enem valu. 
Analiza podatkov 

Slika 10 prikazuje izpis za znacilno seanso, ki smo jo v Rezultatih in razpravi v Tabeli 6 podrobno razložili. Za vsako izmed 14 izbranih seans smo analizirali jadranje na treh razlicnih odsekih: prvi odsek, je bil dolocen od konca jezdenja valov do obrata; drugi odsek je bil dolocen od zacetka obrata do zacetka jezdenja; tretji odsek je bil dolocen od zacetka do konca jezdenja valov. Spremenljivke smo v 
Tabela 5 

Znacilnost posamezne seanse – trajanje, razdalja, povprecna frekvenca srcnega utripa in poraba energije 
Seansa Cas Razdalja PFSU Kcal Veter Val Oprema 
1  1:13,02  23,87  128  805  25–28  2–3; oseka  4,2  
2  1:43,30  35,44  121  1015  24–28  1,5–2,5; oseka  4,2  
3  1:37,46  31,26  123  988  24–28  2–4; plima  4,7  
4  1:08,17  21,31  131  782  24–30  2–3,5; plima  4,7  
5  2:56,50  62,58  127  1811  20–24  1,5–2; plima  5,4  
6  1:38,50  32,46  113  850  20–24  1,5–2; plima  5,4  
7  1:05,44  22,49  134  815  25–28  3–4,5; plima (sw)  4,2  
8  1:40,31  32,85  131  1132  28–34  3–4,5; plima (sw)  4,2  
9  2:06,08  44,66  126  1302  20–24  2,5–3,5; plima  5,4  
10  1:46,47  32,83  134  1187  28–34  3–4,5; plima (sw)  4,2  
11  1:51,52  32,20  124  1010  28–34  1,5–3; oseka  4,2  
12  2:31,15  55,95  134  1740  26–32  3–4; plima  4,2  
13  1:19,55  28,94  122  824  22–26  2,5–3,5; plima  4,7  
14  1:35,12  32,08  123  954  28–32  3–4; plima  4,2  

Legenda: Cas – cas trajanja v urah in minutah, R – razdalja v km na 100 m natancno, PFSU – povprecje frekvence srcnega utripa; Kcal – poraba energije med seanso v Kcal; Veter – hitrost vetra v vozlih; Val – višina valov v metrih, (sw) – swell; Oprema – velikost jadra v m2 (deska ves cas 83 litrov). 
Tabela 6 
Cas trajanja napora na petstopenjski lestvici napora za šest najbolj znacilnih seans jadranja na deski na valovih 
Seansa Stopnja intenzivnosti napora in deleži v % 
št. 1 % 2 % 3 % 4 % 5% 
1  00:00,55  1,4  00:23,50  36,7  00:29,23  45,2  00:10,52  16,7  00:00,00  0,0  
4  00:03,07  4,6  00:10,30  15,4  00:40,18  59,0  00:14,22  21,0  00:00,00  0,0  
7  00:00,16  0,4  00:07,13  11,0  00:39,55  60,7  00:18,20  27,9  00:00,00  0,0  
8  00:00,37  0,6  00:17,56  17,7  01:05,42  65,0  00:16,16  16,8  00:00,00  0,0  
10  00:00,00  0,0  00:15,23  14,4  01:03,44  59,7  00:27,14  25,5  00:00,26  0,4  
12  00:00,00  0,0  00:08,39  5,9  01:42,22  70,0  00:34,50  23,8  00:00,24  0,3  

Legenda: 1 – nizko intenzivni napor – 55–105 ud/min, 2 – zmeren napor – 106–123 ud/min, 3 – srednje intenzivni napor – 124–141 ud/min, 4 – intenzivni napor – 142–158 ud/min in 5 – najvecji napor 159–177 ud/min; št – število. 
rezultatih natancno razložili in interpretirali. Analiza je bila zamu-Kcal, hitrosti vetra v vozlih; višine valov v metrih in velikosti upo­dna, saj smo morali slediti gps sled za vsako seanso od zacetka do rabljenih jader v m2. Jadralec je na vseh seansah uporabljal desko konca ter za vsak odsek dolocati razdaljo, cas in frekvenco srcnega prostornine 83 litrov. Glede na izkušnje lahko povzamemo, da je utripa. Podatke smo vnesli v Tabele 5, 6, 7 in jih natancno razložili. cas trajanja seans razlicen in praviloma ne traja dlje od 3 ur. Po 
tem casu so energijske zaloge izcrpane do te mere, da nastopi 
utrujenost. Mocno se zmanjša tudi koncentracija. Jadralec na vodi 
• Rezultati in razprava (zaradi aktivnosti v vodi) ne cuti žeje, vendar med seansami ne na­
domešca tekocine, zato je po seansi tudi dehidriran. Tabela 5 prikazuje znacilnosti posamezne seanse (14 najbolj zna-cilnih od 25 izbranih po dolocenih kriterijih) z vidika meritve casa Iz Tabele 5 lahko razberemo, da povprecna frekvenca srcnega trajanja v urah in minutah, razdalje v km na 100 m natancno, pov-utripa pri izbranih seansah niha v razponu od 121 do 134 ud/min. precne frekvence srcnega utripa, porabe energije med seanso v Glede na razvršcanje intenzivnosti napora po Škofu (2007) in Ušaju 
Tabela 7 
Meritve razdalje, casa in frekvence srcnega utripa na razlicnih odsekih (po jezdenju valov, po obratu in od zacetka jezdenja valov) ter število obratov na valu za znacilno seanso št. 10 
O1. po jezdenju valov O2. po obratom O3. od pricetka jezdenja valov 
TRS CASm TFS R T TRS CASm TFS R T TRS CASm TFS R T ŠOV 
3,84  9,45  134  0,66  1,40  4,50  11,05  126  0,79  1,40  5,29  12,50  138  0,24  0,40  2  
15,53  13,30  150  0,44  2,00  5,97  15,30  124  0,61  1,15  6,58  16,45  134  0,23  0,40  3  
6,81  17,25  148  0,52  1,55  7,33  19,20  133  0,42  0,55  7,75  20,15  135  0,24  0,40  3  
7,99  20,55  151  0,46  1,15  8,45  22,10  132  0,45  1,25  8,90  23,35  138  0,30  0,55  4  
9,20  24,20  149  0,38  0,41  9,58  25,01  135  0,31  1,04  9,89  26,05  136  0,16  0,20  3  
10,05  26,25  150  0,41  1,40  10,46  28,05  129  0,59  1,20  11,05  29,25  137  0,19  0,35  3  
11,24  30,00  155  0,17  0,25  11,41  30,25  147  0,17  0,40  11,58  31,05  146  0,20  0,30  4  
11,78  31,35  155  0,66  1,50  12,44  33,25  145  0,42  0,50  12,86  34,15  141  0,10  0,20  2  
12,96  34,35  152  0,36  0,55  13,32  35,30  137  0,43  1,05  13,75  36,35  140  0,26  0,45  3  
14,01  37,20  151  0,48  1,15  14,49  38,35  140  0,25  0,50  14,74  39,25  139  0,28  0,50  3  
15,02  41,15  151  0,77  1,45  15,79  43,00  136  0,41  1,00  16,20  44,00  136  0,18  0,25  3  
16,38  44,25  141  0,38  1,00  16,76  45,25  129  0,44  1,15  17,20  46,40  133  0,18  1,20  2  
17,38  48,00  138  0,75  2,05  18,13  50,05  129  0,75  1,50  18,88  51,55  116  0,18  1,10  1  
19,06  53,05  
POS  147  0,48  1,35  132  0,47  1,16  135  0,21  0,30  2,7  

Legenda: TRS – tockovna razdalja seanse v km (3,84 km = 3840 m) (dejanska razdalja od zacetka seanse); CASm – tockovni cas v minutah in sekundah (dejanski cas od zacetka seanse); TFS – tockovna frekvenca srcnega utripa (po analizi grafa na Movescount dolocen za tocko odseka) na tocki meritve; R – razdalja na odseku v km (0,66 km = 660 m) (od tocke do tocke na odseku); T – cas na odseku v minutah in sekundah; ŠOV – število obratov na valu oznacuje zavoj pod in na valu (npr. 2 = 2 zavoja pod in 2 zavoja na valu); POS – povprecje vseh voženj; O1. po jezdenju valov – prvi odsek, ki je bil dolocen od konca jezdenja valov do obrata; O2. po obratom – drugi odsek, ki je bil dolocen od zacetka obrata do zacetka jezdenja; O3. od pricetka jezdenja valov – tretji odsek, ki je bil dolocen od zacetka do konca jezdenja valov. 
(2011) bi lahko jadranje na deski na valovih uvrstili med zmeren (106–123 ud/min) do srednje intenzivni napor (124–141 ud/min). Temu primerna je tudi poraba energije, ki je premo sorazmerna s casom in prejadrano razdaljo. Cas trajanja in razdalja jadranja sta odvisni od hitrosti vetra in drugih pogojev na tocki jadranja. 
Ugotovimo lahko, da je bila povprecna frekvenca srcnega utripa najvišja pri seansah z visokimi valovi in mocnim vetrom. Jadralec je ves cas uporabljal desko prostornine 83 litrov in izbiral jadra glede na priporocljiv vetrovni razpon (Windsurf calculator, 2018) ter izku­šnje. Pri tem je jadralec glede na vetrovno napoved na Surfcenter El Medano (2018), Muchoviento Playa Sur El Medano (2018) in Ve­trovno postajo Cabezo (https://cabezo.bergfex.at/) vedno izbral nekoliko vecje jadro, kot je bilo priporocilo ali bi vetrovni pogoji to dopušcali. To pomeni, da je vetrovni razpon uporabe jader neko­liko prilagodil in uporabljal jadro Gaastra Manic HD 4,2 m2 za veter hitrosti od 26 do 30+ vozlov, Gastraa IQ 4,7 m2 za veter od 24 do 28 vozlov in Gastraa IQ 5,4 m2 za veter od 20 do 26 vozlov. Ta odlo-citev je posledica dobre telesne pripravljenosti in želje po drsenju vecino casa. Ocenil je, da na ta nacin lažje izkoristi vetrovne pogoje za primarni cilj, ki je jezdenje valov. Na vecjo povprecno frekvenco srcnega utripa je lahko vplivala odlocitev za izbiro nekoliko pre­velikega jadra, glede na hitrost vetra. To pomeni, da se je jadralec moral z vecjo površino jadra upirati veliki sili vetra s svojo mocjo, zato je bil logicno napor jadralca vecji. 
V seansah številka 1, 4, 7, 8, 10 in 12 je bila povprecna frekvenca srca od 128 do 134 udarcev na minuto, zato lahko te seanse oznacimo kot seanse v obmocju zmerne intenzivnosti. Te seanse smo po­drobneje razložili v Tabeli 6. 
Tabela 6 prikazuje cas trajanja napora na petstopenjski lestvici za šest najbolj znacilnih seans jadranja na deski na valovih. V tabeli smo prikazali tudi delež stopnje napora, glede na trajanje doloce­ne seanse. Ugotovili smo, da je jadralec imel najvec casa (45,2–70,0 % vsega casa) srcni utrip v mejah srednje intenzivnega napora (na 3 stopnji intenzivnosti: 124–1,41 ud/min). Višji delež srcnega utripa je imel na 4. stopnji napora pri seansah (4, 7, 10, 12), za katere je bil znacilen mocan veter (26–32 vozlov) in priporoceno po Windsurf calculator (2018), zato sklepamo, da je vecji napor znacilen za moc­nejši veter in visoke valove, ko jadralec lahko valove jezdi dalj casa in naredi na njih tudi vec zavojev pod in na valu. Nasprotno pa je imel jadralec nekoliko vecji delež casa srcni utrip na 2. stopnji napora pri seansah (1 in 8), kjer je izbral glede na veter nekoliko premajhno jadro. Iz tega sklepamo, da ni mogel optimalno izkori­stiti vetrovnih pogojev in ni mogel optimalno drseti in loviti valov, ter da na intenzivnost napora (poleg seveda kondicijske priprave, stila jadranja in hitrosti vetra) najbolj vpliva izbira optimalnega ja­dra. S tega vidika igrajo najpomembnejšo vlogo izkušnje in znanje pravilne ocene pogojev, pa tudi malo srece, saj veter ne glede na napoved pogosto niha. Nobena napoved ni 100 % natancna. 
Glede na vetrovne pogoje in valove smo ocenili deseto seanso z vidika jadranja na deski na valovih za najznacilnejšo, zato smo jo podrobneje analizirali. Tabela 7 tako prikazuje meritve (razdalje, casa in frekvence srcnega utripa) v treh razlicnih odsekih: O1. po jezdenju valov – prvi odsek, ki je bil dolocen od konca jezdenja valov do zacetka obrata; O2. po obratu – drugi odsek, ki je bil dolo-cen od zacetka obrata do zacetka jezdenja; O3. od zacetka jezdenja valov – tretji odsek, ki je bil dolocen od zacetka do konca jezdenja valov. Glede na podatke smo ugotovili, da sta bila povprecni cas (1,35 min) in (0,48 km) razdalja v vseh 14 vožnjah seanse (ena vo­žnja pomeni en krog, kar pomeni od zacetka jadranja proti vetru (zacetka prvega odseka) do konca jezdenja valov (do konca tretje­ga odseka) v prvem odseku najdaljša. To smo pricakovali, saj mora jadralec jadrati pod ostrim kotom proti vetru. Zaradi napornega ohranjanja staticnega položaja telesa pri jadranju proti vetru je hitrost manjša, jadralec pa je moral pridobiti cim vec višine proti vetru (glede na mesto lomljenja valov). Povprecna razdalja na dru-gem odseku je bila skoraj identicnih vrednosti (0,47 km), vendar pa je bil cas bistveno krajši (1,16 min), kar pomeni, da je jadralec jadral z vecjo hitrostjo. Povprecna razdalja (0,21 km) in cas (0,30 min) pri jezdenju valov sta bila najkrajša izmed treh odsekov. Analiza kaže, da sta na tem odseku cas in razdalja povezana s številom opra­vljenih zavojev pod in na valu. Vecje število opravljenih zavojev pomeni tudi daljši cas in razdaljo. 

Analiza intenzivnosti napora kaže, da je bil povprecni pulz najve-cji (147 ud/min) takoj po koncu jezdenja valov in da je obremeni­tev po Škofu (2007) in Ušaju (2011) v mejah intenzivnega napora (142–158 ud/min). Povprecna frekvenca srcnega utripa na odseku jadranja proti vetru (132 ud/min) in odseka od zacetka obrata do zacetka jezdenja valov (135 ud/min) pa sta primerljivi in v mejah srednje intenzivnega napora (124–141 ud/min). 
Na podlagi podatkov ocenjujemo, da je jadranje na deski na valo­vih šport, pri katerem se izmenjujejo razlicno dolgi intervali ohra­njanja staticnega položaja telesa pri jadranju na deski proti vetru in dinamicnega jadranja na deski z iskanjem optimalnega vala ter jezdenja valov. Intervali so razlicno dolgi, glede na znacilnosti tocke jadranja, hitrosti vetra, znacilnosti lomljenja valov, uporabe opreme (prevelika, premajhna ali optimalna velikost jadra glede na pogoje) ter kondicije pa tudi dnevne forme jadralca. Na podlagi podatkov v Tabelah 6 in 7 ocenjujemo, da je ob tipicnih vetrovnih pogojih na tocki Punta El Medano jadranje na deski na valovih v 10–15 % casa zmernega napora; 60–70 % casa srednje intenziv­nega napora in 10–20 % casa intenzivnega napora. Z vidika inter-valov to na podlagi povprecnih casov v odsekih pomeni cca. 1,35 minute staticnega ohranjanja položaja telesa oz. srednje intenziv­nega napora; cca. 1,16 minute dinamicnega srednje intenzivnega napora in cca. 0,30 minute intenzivnega dinamicnega napora. 
.Sklep 
Jadranje na deski na valovih je kompleksen šport, ki za ukvarjanje zahteva dobro kondicijo, opremo, ustrezno znanje tehnike ter oce­njevanja vetrovnih pogojev in nastajanja valov na tocki jadranja. 
Analiza podatkov (na primeru jadralca v dobri telesni kondiciji) kaže, da so obremenitve med jadranju na deski ob srednjih hitro­stih vetra (20–26 vozlov) in manjših valovih (do 1,5 m) v mejah sre­dnje intenzivnega napora (124–141 ud/min). Napor se poveca do intenzivnega (142–158 ud/min) le v casu jezdenja valov. Pri nižjih valovih je cas jezdenja valov krajši. Pri jadranju na deski v mocnem ali zelo mocnem vetru (od 26 do 32+ vozlov) v višjih valovih (3–4,5 
m) pa se cas jezdenja valov podaljša, prav tak pa se podaljša tudi cas napora v mejah intenzivnega (142–158 ud/min) napora. Jadra­nje na deski kaže znacilnosti najvecjega napora (159–177 ud/min) le v kriticnih situacijah, povezanih z varnostjo (npr. ko val jadralca pokrije ter zadrži pod vodo; ko plava za jadrom in desko, ki jo je odnesel mocan val ipd.). 
Ocenjujemo, da je intenzivnost napora pri jadranju na deski na va­lovih mocno odvisna od trenutnih pogojev vetra in valov ter izbire primerne velikosti jadra. Sklepamo pa, da je jadralec povprecno 10–15 % casa v mejah zmernega napora; 60–70 % casa v mejah srednje intenzivnega napora in 10–20 % casa v mejah intenzivne­ga napora 
Zaradi teh ugotovitev priporocamo, da specialna kondicijska pri­prava jadralca vkljucuje krepilne gimnasticne vaje za najbolj ak­tivne mišicne skupine (rok, ramen, trupa in nog), ki naj jih jadralec izvaja v razlicnih intervalih srednje in visoke intenzivnosti. Casovni intervali srednje in visoke intenzivnosti naj se smiselno podaljšu­jejo (glede na kondicijsko pripravljenost jadralca) od 30 do 90 se­kund. 
• Zahvala 
Za podporo pri izvedbi meritev se zahvaljujemo Jaki Medja in slo­venski ekipi podjetja Amer Sports (https://www.amersports.com/), ki zastopa blagovno znamko Suunto (https://www.suunto.com/). 
• Viri 
1. 
Adrian P. Kezele (2013). What Is Your Heart Doing While You Are Win­dsurfing? Pridobljeno s http://www.soulwindsurf.com/2013/07/what– is–your–heart–doing–while–you–are.html 

2. 
Carter, A. (2013). Is your body windsurfing ready? Pridobljeno s https:// boards.co.uk/features/is–your–body–windsurfing–ready/. 

3. 
Google Earth (2018). Punta del Medano. Pridobljeno s https://earth. google.com/web/@28.04020875,–16.53684861,0.40561599a,1516.2196 7901d,35y,167.36171035h,59.99439665t,–0r 

4. 
Hemer, T. (2011). Windsurfing Heart Rate. Pridobljeno s http://whiteli­onwindsurfing.blogspot.com/2011/04/windsurfing–heart–rate.html 

5. 
HF (2018). What’s the Relationship Between VO2max and Heart Rate? Pridobljeno s https://examinedexistence.com/whats–the–relation-ship–between–vo2max–and–heart–rate/ 

6. 
Hiilloskorpi H. K., Pasanen, M. E., Fogelholm M. G., Laukkanen, R. M., Manttari, A. T. (2003). Use of heart rate to predict energy expenditure from low to high activity levels. Int J Sports Med. 2003 Jul;24(5):332–6. 

7. 
Licer, M., Fetich, A. Jeromel, M. (2018). Prognozirano plimovanje morja v koprskem zalivu. Pridobljeno s http://www.arso.gov.si/vode/morje/ Plima2018_a5_utide.pdf. 

8. 
Milan Ambrožic, Robert Repnik, Nina Opaka (2018). Galileo in mednaro­dno leto astronomije 2009. Pridobljeno s http://fizika.dssl.si/Galileo/in­dexa0f2.html?option=com_content&view=article&id=49&Itemid=71 

9. 
Movescount (2018). Analiza seans po slikah in tabelah v aplikaciji Movescount Pridobljeno s http://www.movescount.com/moves/ move115318086 

10. 
Nes, B. M, Janszky, I., Wisloff, U., Stoylen, A., Karlsen, T. (2013). Age-pre­dicted maximal heart rate in healthy subjects: The HUNT Fitness Stu­dy. Scandinavian journal of medicine & science in sports. 23(6): 697–704. 

11. 
Northton, D., NOrthton, K., Sardgrove, D. (2005), Position statement on physical activity and exercise intensity terminology. Journal of Science and Medicine in Sport 13 (2010) 496–502. Pridobljeno s https://www. essa.org.au/wp–content/uploads/2015/10/Position–statement–on– physical–activity–and–exercise–intensity–terminology.pdf 

12. 
Pérez–Turpin, J. A., Cortell–Tormo, J. M., Suárez–Llorca, C., Andreu–Ca­brera, E., Llana–Belloch, S., Pérez–Soriano, P. (2009). Relationship bet­ween anthropometric parameters, physiological responses, routes and competition results in formula windsurfing. Acta Kinesiologiae Univer­sitatis Tartuensis. 2009, Vol. 14 95. 


13. 
Prosen, S. (2016). Preprosto o plimi in oseki. Pridobljeno s http://www. rad.sik.si/wp–content/uploads/2016/11/Preprosto–o–plimovanju.pdf 

14. 
Purwandana, A. (2016). What‘s the difference between a wave and a swell? Prudobljeno s https://www.quora.com/Whats–the–difference– between–a–wave–and–a–swell 

15. 
Realyn, B. (2018). Resting Heart Rate Chart by Age New Prognostic Per­formance Of Heart Rate Recovery On An Exercise Test In. Pridobljeno s http://www.arandorastarwales.us/resting–heart–rate–chart–by–age/ resting–heart–rate–chart–by–age–new–prognostic–performance– of–heart–rate–recovery–on–an–exercise–test–in/ 

16. 
Robergs, R., Landwehr, R. (2002). „The Surprising History of the ‚HR-max=220–age‘ Equation“ 

17. 
Rossmeier, M., Schennach, S. (2012). Tricktionary II: the ultimate win­dsurfing Bible. 5th enlargerd and revised edition. Mieders – Austria. 

18. 
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2018). Pridobljeno s http://bos.zrc– sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=glisiranje&hs=1 

19. 
Surf center El Medano (2018). Surf center El Medano. Pridobljeno s http://www.surfcenter.el–medano.com/Wind/4cast/index.php 

20. 
Surf–forecast.com (2018). Surf–forecast for El Medano. Pridobljeno s http://www.surf–forecast.com/breaks/El–Medano/tides/latest ). 

21. 
Tanaka, H., Monahan, K. D., Seals, D. R. (2001). Age–predicted maximal heart rate revisited. J. Am. Coll. Cardiol. 37(1): 153–56. 

22. 
Tomki, A. (2013). Slovensko in drugo pomorsko izrazoslovje. Pridoblje-no s http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?f=22&t=1339 5&sid=214da595b9449c78148510491bb5f246 

23. 
Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Fa-kulteta za šport. 

24. 
Ušaj, A. (2011). Temelji Športne vadbe. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

25. 
Vetrovna napoved Muchoviento Playa Sur El Medano (2018). Pridoblje-no s http://www.muchoviento.net/. 

26. 
Vetrovna postaja Cabezo (2018). Pridobljeno s (https://cabezo.bergfex. at/). 

27. 
Windsurf calculator (2018). Prognosing the wind. http://www.07techno. com/windsurfing_calculator/ doc. dr. Matej Majeric 


Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si 

Majeric Matej,Žavbi Andraž 

Analiza metodike poucevanja kajtanja v nekaterih slovenskih šolah 
Izvlecek 
Namen prispevka je bil ugotoviti, ali poucevanje kajtanja v slovenskih šolah poteka po metodicnih korakih, ki vsebinsko ustrezajo IKO ucnemu nacrtu, ki velja kot standard varnega poucevanja kajtanja. Raziskavo smo izvedli v petih nakljuc­no izbranih slovenskih šolah kajtanja (od 14 delujocih, kar je predstavljajo 35,7 % vzorec vseh delujocih šol), ki so v letih 2015 in 2016 delovale na razlicnih lokacijah. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je vkljuceval tri skupine spremenljivk; 1.) teoreticni del z razlago delovanja opreme in varnostnih sistemov (6 spremenljivk); 2.) prakticni del s šolskim kajtom (22 spremenljivk) in 3.) prakticni del z velikim kajtom (17 spremenljivk). Podatke smo pridobili z vodenimi anketira­nji in z opazovanjem izvajanj tecajev na lokacijah nakljucno izbranih šol. Trditve v obliki 47 spremenljivk so inštruktorji ocenjevali na tristopenjski Likertovi lestvici. Za obdelavo podatkov smo uporabili program Microsoft Excel. Izracunali smo frekvence in jih predstavili v tabelah. Pri analizi metodi­ke ucenja kajtanja smo ugotovili nekatere pomanjkljivosti, zato za povecanje varnosti vadecih v casu izvajanja tecaja in tudi kasneje pri samostojnem kajtanju priporocamo šolam vecjo doslednost in izboljšavo metodike ucenja. 
Kljucne besede: kajtanje, metodika, ucenje, analiza, pomanjklji­vosti, predlog, izboljšave. 
.Uvod 
Kajtanje je šport, ki je v zadnjih desetih letih zasvojil milijone nav­dušencev po vsem svetu (Burblies in Hosp, 2013). Še vedno pa se ga zaradi pomanjkljive opreme z vidika varnosti iz zacetne faze razvoja tega športa (1980) drži sloves nevarnega športa. Dejstvo pa je, da so proizvajalci po letu 2000 uvedli posebne varnostne sisteme in opremo razvili do mere, ki omogoca varno ukvarjanje, ki je v celoti primerljivo z varnostjo pri jadranju na deski ali deskanju na valovih. V primerjavi s tema dvema športoma je kajtanje zani­mivo predvsem zato, ker zacetniki veliko prej (povprecno v desetih vadbenih enotah) osvojijo osnove za samostojno ukvarjanje. Se-

Analysis of the methodology of teaching kitesurfing in some Slove­nian kitesurfing schools 
Abstract 
The aim of this paper was to determine whether the teach­ing of kitesurfing in Slovenian schools is carried out in ac­cordance with the methodical steps that are in line with the IKO curriculum, which is considered as a safe standard. The research was carried out in five randomly selected Slovenian kitesurfing schools (out of 14 operating, which represents a 35.7% sample of all operating schools), which operated in different locations in years 2015 and 2016. We used a sur­vey questionnaire, which included three groups of variables 1). theoretical part with an explanation of the operation of equipment and security systems (6 variables); 2.) practi­cal part with small school kite (22 variables) and 3.) practi­cal part with large kite (17 variables). Data were obtained through guided surveys and by observing the implemen­tation of courses in randomly selected schools. The evalu­ations in the form of 47 variables were evaluated by the instructors on a three-level Likert scale. We used Microsoft Excel to process data. We calculated the frequencies and presented them in the tables. In the analysis of the method of learning kitesurfing, we identified deficiencies. In order to increase the safety of the students, we recommend that schools shold improve the learning methodology. 
Key words: kitesurfing, methodology, learning, analysis, defici­encies, suggestions, improvements. 
veda velja to za varne in nadzorovane pogoje, ki najbolj ustrezajo zacetnikom: konstantni veter od 15 do 20 vozlov, ki piha direktno ali pod kotom na obalo, minimalna višina valov in velika vodna površina na enega kajtarja glede na število kajtarjev na lokaciji. V takšnih pogojih zacetnik hitro napreduje in lahko varno nabira izkušnje za samostojno (suvereno) ukvarjanje. Na podlagi pozna­vanja tega športa in prakticnih izkušenj lahko trdimo, da so nesrece ali poškodbe zaradi nepravilnega delovanja opreme ali varnostnih sistemov zelo redke. Strinjamo se z Maluso (2012), ki pravi, da je kajtanje nevarno toliko, kolikor je nevaren kajtar. Le-ta se bo v ne­varnih situacijah najpogosteje znašel zaradi precenjevanja lastnih sposobnosti, nepoznavanje vremenskih in drugih posebnosti na kajtarski lokaciji ali zaradi nepoznavanja delovanja opreme in var-nostnih sistemov. Vse to pa se je najlažje nauciti v šolah kajtanja. S tega vidika je naloga šol zacetnike nauciti vse za varno ukvarjanje s tem športom. Vsakemu zacetniku zato priporocamo, da se udeleži tecaja kajtanja in se tako na pravilen nacin spozna s tem vedno bolj priljubljenim športom. 

Nickel in sodelavci (2004) navajajo, da so najpogostejše poškod-be pri kajtanju udarci (33,8 %), izvini (27,4 %) in ureznine (16,9 %). Poškodbe so najpogostejše na stopalu in gležnju (28,2 %), lobanji (13,7 %), kolenu (12,9 %), prsnemu košu (12,9 %) in zapestju (8,9 %). Po podatkih navedenih avtorjev se je 54 % kajtarjev poškodovala v vodi na razdalji vec kot 50 metrov od obale; 26 % se jih je poškodo­valo na razdalji manj kot 50 metrov od obale in 20 % poškodb se je pri kajtanju zgodilo na obali. Poškodbe so se najveckrat zgodile pri dviganju kajta zaradi izgube nadzora nad njegovim upravljanjem, zaradi trka z drugim kajtarjem ali zaradi trka v dolocen objekt (dre­vo, ograjo …), padcev v vodi, precenjevanja lastnih sposobnosti, uporabe neustreznih (najveckrat prevelikih) kajtov glede na ve­trovne pogoje, nepravilno sestavljene opreme (napacno zvezane vrvice s kajtom), zaradi skokov in neprevidnih doskokov. 
Vse vzroke (razen skokov in pristankov) za nastale poškodbe bi lahko povezali z ucenjem zacetnikov, v vsakem primeru pa so to situacije, ki bi jih v doloceni meri preprecili s sistematicnim pou­darjanjem varnosti pri ucenju kajtanja. Prav upoštevanje ustreznih varnostnih standardov je kljucno za varnost tecajnikov pri ucenju in kasneje pri njihovem kasnejšem samostojnem ukvarjanju s kaj­tanjem. 
V prispevku smo želeli preveriti, kako varni so metodicni postopki poucevanja kajtanja v slovenskih šolah, zato smo opravili anali­zo upoštevanja metodicnih korakov, ki jih opredeljuje Ucni nacrt Mednarodne kajtarske organizacije (International Kiteboarding Or­ganization – IKO) (Beaudonnat, 2010). IKO ucni nacrt je dolocen kot mednarodno priznan standard varnega poucevanja kajtanja. Metodicni postopek ucenja je po tem ucnem nacrtu razdeljen v tri dele: 1) teoreticni del z razlago delovanja opreme in varnostnih sistemov, 2) prakticni del z majhnim šolskim kajtom ter 3) prakticni del z velikim kajtom. 
Teoreticni del z razlago delovanja opreme in var-
nostnih sistemov 
Prva ucna enota je namenjena spoznavanju teorije vetrovnih oken, ki je osnova za razumevanje izkorišcanja sile vetra za delovanje kaj­ta. Tecajniki se naucijo pomena in uporabe izrazov, kot so vetrovno okno, rob vetrovnega okna in obmocje moci vetrovnega okna. Ra-zumevanje izrazov je kljucno za uspešno ucenje kajtanja. V drugi ucni enoti zacetniki spoznajo dele opreme in njeno delovanje. Po-sebna pozornost se nameni delovanju kontrolne palice, s katero kajtar upravlja (pilotira) kajt. V tem delu je treba podrobno opisati in prikazati delovanje varnostnih sistemov na kontrolni palici, po­sebej uporabo sistema za zmanjševanje moci kajta, sistema za po­polni odvzem moci kajtu in sistema za locitev kajta od kajtarja. V nadaljevanju naj bi zacetniki izvedli vaje s kontrolno palico in simu­lirali nevarnosti, ki se pri kajtanju lahko pojavijo. Cilj te vaje je, da se naucijo zaporedja uporabe varnostnih sistemov. Tretja metodicna enota vkljucuje ucenje pregleda kajtarskega obmocja z vidika ve­trovnih in drugih posebnosti. Vsako kajtarsko obmocje oz. lokacija ima dolocene posebnosti, ki jih mora kajtar poznati in upoštevati. 
Prakticni del z majhnim šolskim kajtom 
Šolski kajt je manjši kajt, velikosti od 1,5 do 3 m2, namenjen spo­znavanju osnovnih znacilnosti krmiljenja kajta. Njegova površina je manjša, zato pri nadzorovani uporabi ne razvije sile, ki bi povzro-cila vecjo nevarnost za zacetnika. Vecina šolskih kajtov nima napi­hljivega ogrodja (zracnih tub). Vecinoma nimajo zanke za pripenja­nje na trapez. Namenjeni so zgolj osnovam ucenja manevrov oz. krmiljenja kajta. Prakticno ucenje z majhnim kajtom je razdeljeno na tri ucne enote. V prvi ucni enoti se zacetnike seznani z opre-mo in se jim pokaže, kako se le-ta sestavi. Šolski kajt je treba pred uporabo prek dveh vrvic povezati s kontrolno palico. Kontrolna palica nima sistema za nastavitev letalnega kota, sistema za strmo­glavljenje in sprostitev kajta. Najveckrat je varovalni sistem pripet na zapestje vadecega. Inštruktorji zacetnikom pred prvim dvigom kajta pokažejo, kje se nahaja in kako se uporablja varnostni sistem na kontrolni palici. Ta sistem v osnovi deluje tako, da v primeru nevarnosti vadeci kontrolno palico spusti iz rok, kajt izgubi moc in pade na tla skupaj s palico, ki pa ostane povezana z zapestjem vadecega z varnostnim trakom. Nato se zacetniki naucijo dvigovati in spušcati šolski kajt. Ucijo se vloge kajtarja in pomocnika. Sledi vaja upravljanja malega kajta v zraku, pri kateri skušajo tecajniki voditi kajt skozi dolocena obmocja roba vetrovnih oken. Pri zadnji vaji te ucne enote se zacetniki naucijo prekrižati in poravnati vrvi med upravljanjem malega kajta v zraku. S to vajo ugotovijo, da kajt kljub prekrižanim vrvem normalno leti. Cilj druge ucne enote je izboljšati in utrditi znanje upravljanja malega kajta v zraku. To izva­jajo zacetniki z razlicnimi vajami; zacetniki vodijo mali kajt po robu vetrovnega okna, ga na dolocenih obmocjih na inštruktorjev znak ustavijo ter ponovno – na inštruktorjev znak – nadaljujejo z vode­njem kajta po robu vetrovnega okna. Ko zacetnik obvlada to vajo, z njo nadaljuje tako, da se med upravljanjem malega kajta v zraku tudi sam premika po plaži in izvaja razlicna gibanja (pobira desko s tal, sede na tla ipd.). Zadnjo metodicno enoto v tej ucni enoti predstavlja samostojno spušcanje malega kajta na tla. Cilj tretje ucne enote je utrditi upravljanje malega kajta in se nauciti, kako kajt s premikanjem skozi obmocje moci vetrovnega okna prido­biva moc, ter se nauciti uporabljati varnostne sisteme na kontrolni palici. V tej ucni enoti zacetniki samostojno sestavijo mali kajt. Po inštruktorjevem pregledu opreme in dovoljenju za dvig zacetniki samostojno dvignejo kajt. Obvladanje naslednje metodicne enote je kljucno za nadaljnje ucenje kajtanja. Zacetniki se naucijo vode­nja zmaja skozi obmocje moci vetrovnega okna in pri tem izkori-šcajo silo vetra za premikanje. Zaporednemu vodenju kajta skozi obmocje moci vetrovnega okna pravimo tudi »risanje osmic«. To je naslednja metodicna enota, ki jo tecajniki izvedejo v tej ucni eno-ti. Zadnji vaji, ki jo zacetniki opravijo z malim kajtom, sta uporaba (proženje) varnostnih sistemov na kontrolni palici in sestavljanje uporabljenih varnostnih sistemov za ponovno uporabo. 
Prakticni del z napihljivim (velikim) kajtom 
V zacetni šoli kajtanja se (glede na hitrost vetra) uporabljajo stabilni kajti z napihljivimi zracnimi tubami v velikosti od 5 do 15 m2. Manjši kajti so hitri in zelo odzivni (ne dopušcajo napak), vecji pa so poca­snejši in manj odzivni (v primeru napak imamo vec casa za rešitev nevarne situacije). Ucenje z velikim kajtom z napihljivimi zracnimi tubami je najzahtevnejši del zacetnega tecaja. Kajt zaradi upora vetra lahko razvije veliko silo, ki se preko vrvic prenaša na kajtarja. Zato je treba biti pri poucevanju na zacetku še posebej previden. Zaradi upoštevanja varnosti je ta del sistematicno izveden po so-sledju metodicnih enot. V prvi metodicni enoti zacetniki spoznajo znacilnosti delovanja opreme in jo sestavijo. Najprej s tlacilko za zrak napihnejo zracne tube z zrakom do ustrezne trdote, ki ohranja znacilno U obliko kajta. Nato pravilno nastavijo kontrolno palico in vrvice povežejo s kajtom. Veliki kajti so (odvisno od modela kajta) s kontrolno palico povezani s štirimi ali petimi vrvicami. Pred dvi­gom kajta je treba opraviti še preventivni rutinski pregled (pravilno povezanost vrvic in preverjanje ventilov na zracnih tubah kajta). Pred dvigom kajta se morajo zacetniki nauciti uporabljati varno­stne sisteme na kontrolni palici. Zato je treba delovanje teh siste­mov prikazati in preizkusiti ter jih sestaviti nazaj v prvotno stanje. Vsak zacetnik bi moral pod nadzorom inštruktorja veckrat izvesti aktivacijo varnostnih sistemov v simuliranih nevarnostih. 
Prva vaja upravljanja kajta je dvigovanje in spušcanje kajta s po-mocnikom. Kajt se dviguje (enako kot mali) na robu vetrovnega okna. Pri prvem dvigu morajo biti zacetniki posebno pazljivi, saj ima velik kajt vecjo površino in zajame vec vetra ter tako prenese vec sile na kajtarja. Na zacetku morajo biti posebej previdni tudi pri izvajanju vaj, saj ima veliki kajt nekoliko drugacne letalne zna-cilnosti. Sledijo vaje upravljanja zmaja v zraku. Tecajniki spoznajo sistem za spreminjanje letalnega kota, ki se uporablja glede na hi-trost vetra. S tem sistemom spremenimo letalni kot kajta in tako prilagodimo velikost površine kajta glede na hitrost vetra. Poseben poudarek je na izvajanju manevrov krmiljenja, tj. »risanju osmic«. To je osnovni manever, ki se najprej uporablja za povecanje sile, ki dvigne pri vodnem štartu kajtarja iz vode; kasneje pa se uporablja pri razlicnih prvinah s ciljem, da kajt razvije vecjo moc (npr. ohra­njanje deske pri ustreznem drsenju po vodni gladini, pri skokih, zavojih …). 
Ko zacetnik obvlada upravljanje kajta na kopnem, sledijo vaje v vodi. Najprej mora spustiti kajt do vodne gladine in ga nato dvi­gniti v nevtralni položaj (v zenit). To vajo veckrat ponovi. Tem va-jam sledi strmoglavljenja kajta na vodno gladino in dvigovanje iz nje glede na položaj kajta v vodi. Pogosto se namrec zgodi, da kajtarjem (npr. zaradi padca, slabšega nadzora kajta … ) kajt pade v vodo. V tej situaciji morajo ostati mirni in kajt pravilno dvigniti iz vode. Naslednja vaja je vaja vlecenja s kajtom vzporedno na veter, v veter in z vetrom v obe smeri najprej brez deske, nato z njo. To je ena pomembnejših vaj, saj se najpogosteje uporablja za vlecenje s kajtom v vodi do deske v primeru padca. S to vajo zacetniki pri­dobivajo tudi obcutek za delovanje sile vetra na kajt pri vlecenju, ko je kajt v razlicnih vetrovnih oknih. Ta obcutek je pomemben pri kasnejših vajah drsenja na deski po vodni gladini. 

Naslednja vaja je vodni štart. Za uspešen vodni štart mora tecaj­nik osvojiti pravilni položaj telesa v vodi med natikanjem deske na noge. Pravilen položaj je sed prednožno skrceno, roke so v predro-cenju. V tem položaju zacetnik spusti kajt iz nevtralnega položaja v zenitu skozi obmocje vecje moci vetrovnega okna. Pri tem na kajt deluje vecji zracni upor, ki se odraža kot vecja sila, ki deluje na kajt, zato kajtarja dvigne na deski iz vode. Vajo veckrat ponovimo v obe smeri. To je najzahtevnejša in najpomembnejša vaja ucenja kajtanja, zato ji praviloma inštruktorji posvecajo najvec casa. Vaja je zahtevna, ker se mora zacetnik nauciti nadzorovati usmerjanje kajta glede na silo vetra, ki je potrebna, da ga dvigne na deski iz vode. Pri tej vaji so pogosti nenadzorovani padci naprej, zato mora inštruktor z vidika varnosti opozoriti na ustrezno ravnanje in ves cas nadzorovati zacetnika. Ko zacetniki osvojijo vodni štart, sledi drsenje na deski na vodi vzporedno glede na veter, v veter in z vetrom v obe smeri. Pri teh vajah se zacetniki že srecujejo na vodi z drugimi kajtarji, zato se morajo nauciti nadzorovati hitrost, usta­vljanje, drsenje na deski na vodi med drugimi kajtarji ter upoštevati pravila srecanja na vodi in prednosti. Zadnje vaje so namenjene menjavi smeri drsenja brez ustavljanja, drsenju na strani prstov in izvedbi osnovnega skoka. 
Po nekaterih podatkih deluje v Sloveniji 14 šol kajtanja. Le ena od teh izvaja obcasne tecaje v Sloveniji, in sicer v Seci. Ostale izvajajo tecaje v tujini, najpogosteje v Gradežu, na izlivu reke Neretve, na Sardiniji, v Egiptu in na Lefkadi. 
V Sloveniji se s kajtanjem lahko ukvarjamo v Izoli in Seci pri so-linah (pri gostilni Ribic). Kraja pa nista primerna za ucenje ali za neizkušene kajtarje, zato se ti raje odpravijo v Gradež in Marino Julijo v Italiji ter na Hrvaško v Medulin, Bol na Bracu, Pelješac in izliv reke Neretve. Gradež, Marina Julija in izliv reke Neretve so najbližje lokacije, ki zaradi plitvega morja in mivkaste, muljaste ali pešcene obale omogocajo varno ucenje zacetnikom. 
Zaradi pomanjkanja ustreznih lokacij (v Sloveniji in bližnji okolici) za ucenje kajtanja vecina slovenskih šol izvaja zacetne tecaje v tujini. Tam morajo delovati v skladu z zakonodajo držav in hkrati izpolnjevati pogoje, ki omogocajo varno ucenje. 
Cilj tega prispevka je bil ugotoviti, ali poucevanje kajtanja v sloven-skih šolah poteka po metodicnih korakih, ki vsebinsko ustrezajo IKO ucnemu nacrtu (Beaudonnat, 2010), ki velja kot standard var-nega poucevanja kajtanja. 
.Metode 
Vzorec 

Raziskavo smo izvedli v mesecu juliju 2015 ter aprilu 2016. V njo je bilo vkljucenih pet nakljucno izbranih slovenskih šol kajtanja. Glede na število (14) vseh slovenskih šol kajtanja je pet nakljucno izbranih šol predstavljalo 35,7 % vzorec vseh delujocih slovenskih šol. 
Spremenljivke, nacin zbiranja in obdelave podat­
kov 
Uporabili smo anketni vprašalnik, v katerega smo kot vprašanja oz. spremenljivke vkljucili vsebine metodicnih enot IKO ucnega na-crta (Beaudonnat, 2010). Vprašalnik je vkljuceval 47 spremenljivk v treh skupinah: 1.) teoreticni del z razlago delovanja opreme in varnostnih sistemov (6 spremenljivk); 2.) prakticni del s šolskim (t. 
i. trening) kajtom (22 spremenljivk) in 3.) prakticni del z velikim kaj-tom (17 spremenljivk). 
Podatke smo pridobili z vodenimi anketiranji in z opazovanjem iz­vajanj tecajev v nakljucno izbranih petih šolah. Anketirali smo pet inštruktorjev, ki ucijo v izbranih šolah. Trditve v obliki 47 spremen­ljivk so inštruktorji ocenjevali na tristopenjski Likertovi lestvici (1 
– izvaja, 2 – delno izvaja in 3 – ne izvaja). Pri odgovorih, kjer nismo dobili nedvoumnega odgovora, so anketiranci svoje odgovore še dodatno utemeljili. Poleg vodenih anketiranj smo podatke zbrali tudi z opazovanjem IKO inštruktorjev med izvajanjem tecaja. Zato smo spremljali izvedbo tecajev v petih šolah na lokacijah Lefkada, izliv reke Neretve in Sardinija. 
Za obdelavo podatkov smo uporabili program Microsoft Excel. Iz­racunali smo frekvence in jih predstavili v tabelah. 
• Rezultati in razprava 
Tabela 1 
Upoštevanje metodicnih korakov tematskega sklopa – delovanje opreme in varnostnih sistemov 
Metodicni koraki I D N 
Predstavitev opreme in varnostnih sistemov  4  1  0  
Predstavitev teorije vetrovnega okna  5  0  0  
Pregled kajtarskega obmocja  2  1  2  
Predstavitev kontrolne palice  3  2  0  
Vaje s kontrolno palico  5  0  0  
Simulacija nevarnosti  1  0  4  

Legenda: I – izvaja; D – delno izvaja; N – ne izvaja. 
V Tabeli 1 je prikazano upoštevanje metodicnih korakov temat­skega sklopa – delovanje opreme in varnostnih sistemov. Ugoto­vili smo, da v štirih od petih slovenskih šol predstavijo opremo in varnostne sisteme na kontrolni palici. V eni od nakljucno izbranih šol pa varnostne sisteme le omenijo, ne predstavijo pa pomena sistemov in nacina uporabe le-teh. Vse šole izvajajo predstavitev teorije vetrovnih oken in vajo s kontrolno palico. Ucenje pregleda obmocja, kjer se kajta, se v slovenskih šolah izvaja zelo razlicno. Od nakljucno izbranih šol namrec dve izvajata ta metodicni korak v skladu z varnostnim standardom, ena tecajnike nauci pregledati le nevarnosti, ki so na kopnem, dve šoli pa tega metodicnega koraka tecajnikov sploh ne naucita. Tri od petih slovenskih šol kontrolno palico predstavijo tako, da tecajniki razumejo njeno uporabo, dve pa le delno. Vajo simulacije nevarnosti z manjšim kajtom izvaja le ena od analiziranih slovenskih šol. Ostale te vaje sploh ne izvajajo. 
Ugotovili smo, da vse analizirane slovenske šole dodatno predsta­vijo še vremenske in vetrovne pogoje na lokaciji. V Sloveniji in njeni okolici ne pihajo stalni vetrovi, zato morajo biti vsi kajtarji dobro seznanjeni z vremenskimi in vetrovnimi pogoji ter morajo »znati brati« vremensko napoved. 
Tabela 2 
Upoštevanje metodicnih korakov ucenja kajtanja s šolskim kajtom 
Metodicni koraki I D N 
Predstavitev opreme  5  0  0  
Sestavljanje šolskega kajta  4  1  0  
Tecajnik je v vlogi pomocnika pri dvigovanju šolskega kajta  1  2  2  
Upravljanje šolskega kajta v zraku  5  0  0  
Dvigovanje šolskega kajta s pomocnikom  1  2  2  
Spušcanje šolskega kajta s pomocnikom  1  2  2  
Prekrižanje vrvi med letom zmaja  1  0  4  
Uporaba varnostnih sistemov  0  0  5  
Zadrževanje šolskega kajta na dolocenih obmocjih vetrovnega okna  1  2  2  
Hoja s šolskim kajtom po obali med upravlja­njem  3  2  0  
Samostojno spušcanje šolskega kajta do tal  4  0  1  
Samostojno sestavljanje šolskega kajta  4  1  0  
Samostojno dvigovanje šolskega kajta  3  1  1  
Vodenje šolskega kajta skozi razlicna obmocja vetrovnih oken  5  0  0  
Risanje horizontalnih osmic s šolskim kajtom  5  0  0  
Sestavljanje varnostnih sistemov v osnovni položaj  0  0  5  

Legenda: I – izvaja; D – delno izvaja; N – ne izvaja. 
Pravila kajtanja se v sodobni slovenski praksi prav tako predstavi­jo v tem sklopu ucenja. Med predstavljena pravila sodijo pravilo prednosti pri izstopu, vstopu v vodo, pravilo prednosti srecevanja ter mednarodni znaki za dvigovanje in spušcanje kajta. 
Z varnostnega vidika je v slovenskih šolah pomanjkljivo neizvaja­nje predstavitve obmocja kajtanja in znacilnosti vetrovnih in dru­gih razmer na lokaciji. Bistveno je, da zacetniki razumejo, da je po­znavanje lokacije in razmer kljucno za varno kajtanje. Na mnogih lokacijah se med kajtanjem lahko spremenijo pogoji (hitrost vetra, višina gladine morja, vodni tokovi …), ki lahko bistveno vplivajo na varnost zacetnikov. Naslednja pomanjkljivost je neizvajanje varno­stnih ukrepov, povezanih s simuliranjem nevarnosti. Pri ucenju je bistveno, da tecajnik (s)pozna delovanje varnostnih sistemov in jih zna uporabljati. Vendar pa to za zagotavljanje varnosti ni dovolj, saj mora tecajnik pridobiti izkušnje z veckratno uporabo v razlicnih nadzorovanih simulacijah nevarnosti. Le tako bo v resnicnih nevar­nih situacijah ravnal mirno, zbrano in brez panike. Prav panika je v takšnih situacijah najbolj nevarna. 
Tabela 2 prikazuje upoštevanje metodicnih korakov ucenja s šol-skim kajtom. Ugotovili smo, da se v vecini izbranih šol uci osnove kajtanja s šolskimi kajti. Pri tem je treba poudariti, da kontrolna pa-lica teh kajtov nima zanke, s katero se kajtarji lahko pripnejo na klju­ko trapeza. Zato tudi nima varnostnih sistemov na kontrolni palici. Tako šole ne izvajajo vaje uporabe varnostnih sistemov in vaje se­stavljanja varnostnih sistemov nazaj v osnovno stanje. Menimo, da sta ti vaji pri velikih kajtih kljucni za varno ucenje, zato je to osnova, ki jo je treba zacetnike nauciti. Zaradi uporabe nenapihljivih kajtov, ki se uporabljajo v izbranih šolah, šole praviloma ne izvajajo vaje dvigovanja in spušcanja kajta s pomocnikom ter vaje, pri kateri se 
vadeci nauci biti pomocnik pri dvigovanju kajta. Le ena od izbra-Tabela 3 nih šol izvaja vaje skladno z IKO varnostnim standardom. Dve šoli Upoštevanje metodicnih korakov ucenja kajtanja z (napihljivim) 
sicer izvajata vaje delno, v dveh šolah pa teh vaj ne izvajajo, saj šol-ski kajt dvigujejo s tal z obmocja najvecje moci vetrovnega okna. Štiri šole izvajajo metodicni postopek sestavljanja šolskega kajta, le ena izmed izbranih pa ta metodicni korak izvaja delno. Poravnavi vrvi pred povezovanjem le-teh s šolskim kajtom v tej šoli ne po­svecajo posebne pozornosti, saj poucujejo s kajti, ki so s kontrolno palico povezani le z dvema vrvicama in kljub prekrižanju le-teh kajt normalno deluje, vrvice pa se lahko poravna med letom kajta. Le v eni šoli izvajajo vajo prekrižanja in poravnanja vrvi tako, kot to zahteva IKO varnostni standard. Ostale šole te vaje v tecajih ne izvajajo. Nenapihljive šolske kajte, ki jih uporabljajo slovenske šole, je težko zadrževati na osnovnih položajih vetrovnih oken. Verjetno zato le v eni slovenski šoli vaje izvajajo v skladu z IKO standardom. V dveh šolah te vaje izvajajo delno, kar pomeni, da tecajniki kajt zadržijo le na položaju 11 (položaj kazalca na uri = 11) in 13 (polo­žaj kazalca na uri = 13), medtem ko teh vaj v dveh šolah sploh ne izvajajo. Vajo upravljanja kajta v zraku in socasno gibanje tecajnika po plaži v vseh slovenskih šolah izvajajo, vendar jo v dveh od petih izvajajo le delno, saj tecajniki ne izvedejo vseh gibanj, ki jih zahteva IKO ucni nacrt. Vaja samostojnega spušcanja zmaja k tlom se v šti­rih slovenskih šolah izvaja v skladu z IKO standardom, ena šola pa je ne izvaja. Šole praviloma pustijo vadece, da sami sestavijo šolski kajt. V šolah, pri katerih ucijo inštruktorji dva vadeca hkrati, se pri tej vaji pokaže le delno upoštevanje standarda, saj le eden od vadecih sestavi šolski kajt, ki ga nato oba uporabljata. To smo ugotovili pri eni šoli, vse ostale pa izvajajo vajo skladno s standardom. 
Pri analizi tega tematskega sklopa je treba upoštevati, da IKO ucni nacrt predvideva uporabo šolskega kajta. Šolski kajti, ki se upora­bljajo so nenapihljivi in se najveckrat ne pripenjajo na trapez zace­tnika. Zaradi tega imajo drugacne letalne sposobnosti od napihlji­vih kajtov; prav tako je drugacna uporaba varnostnih sistemov. S tega vidika priporocamo, da se pri poucevanju uporabljajo manjši kajti (4–5 m2) z napihljivimi tubami, ki se z zanko na kontrolni palici pripenjajo na trapez. V kolikor takšnih kajtov v šolah nimajo, naj se glede na dane vetrovne pogoje uporabijo najmanjši kajti, ki jih imajo. Na ta nacin bodo šole na zacetku ucenja zacetnikom zago­tovile najvecjo varnost. 
Tabela 3 prikazuje upoštevanje metodicnih korakov ucenja kajta­nja z napihljivim kajtom. Ugotovili smo, da je izvajanje metodicnih korakov ucenja z velikim kajtom v slovenski praksi zelo podobno tistemu, ki ga zahteva IKO varnostni standard. Podatki kažejo, da v eni od nakljucno izbranih šol vajo sestavljanja kajta ne izvajajo v celoti, saj tecajnikom ne pokažejo, kako se preveri napihnjenost tub in ustreznost delovanja zracnih cevk in ventilov. V tej šoli sicer uporabljajo tlacilko za zrak, ki ima vgrajen manometer in tako lah­ko tecajnik na številcnici odcita tlak v tubi. V tem primeru je rocno preverjanje napihnjenosti tub brezpredmetno. Najvecja napaka, ki smo jo opazili v slovenski praksi ucenja z velikim kajtom, je neizva­janje oziroma delno izvajanje preventivnega rutinskega pregleda pred dvigom kajta. Le v eni šoli to vajo izvajajo popolnoma v skla­du z IKO standardom. V dveh šolah jo izvajajo delno, saj tecajnikov ne naucijo, da v preventivni pregled zmaja sodi tudi pregled de­lovanja varnostnih sistemov. V dveh šolah pa tecajnikov ne ucijo izvajati pregleda. Ugotovili smo, da je razlog neizvajanja pregleda ta, da inštruktorji pomagajo svojim tecajnikom dvigovati kajte in tako opazijo morebitne nepravilnosti pri opremi, preden tecajni­ki dvignejo kajt v zrak. Menimo, da bi tecajniki morali preventivni 

velikim kajtom 
Metodicni koraki I D N 
Predstavitev opreme  5  0  0  
Sestavljanje kajta  4  1  0  
Preventivni (rutinski) pregled kajta pred dvigom  1  2  2  
Vaja uporabe varnostnih sistemov  5  0  0  
Ucenje mednarodnih znakov  5  0  0  
Dvigovanje in spušcanje kajta s pomocnikom  5  0  0  
Dvigovanje in spušcanje kajta kot pomocnik  5  0  0  
Upravljanje kajta s pripeto zanko na kljuko trapeza  5  0  0  
Uporaba sistema za zmanjševanje moci kajta  5  0  0  
Vstop/izstop iz vode med upravljanjem kajta  5  0  0  
Dvigovanje in spušcanje kajta v vodo in iz nje  5  0  0  
Vlecenje v vodi s kajtom  5  0  0  
Vodenje kajta skozi obmocje moci vetrovnega okna  5  0  0  
Pravila in teorija vodnega štarta  5  0  0  
Zadrževanje položaja telesa med namešca­njem deske na noge  5  0  0  
Vodni štart v obe smeri in kratko drsenje na deski po vodi  5  0  0  
Kontrolirano ustavljanje  5  0  0  
Kontrolirano drsenje z desko z zavojem proti vetru  5  0  0  
Drsenje z desko v obe smeri  3  2  0  
Drsenje z desko proti vetru  3  2  0  
Drsenje med ostalimi udeleženci na obmocju kajtanja  3  2  0  
Menjava smeri kajtanja brez ustavljanja  0  0  5  
Drsenje z desko na strani prstov (toeside)  0  0  5  
Teorija izvedbe osnovnega skoka  0  0  5  
Izvedba osnovnega skoka  0  0  5  

Legenda: I – izvaja; D – delno izvaja; N – ne izvaja. 
pregled opraviti sami. Le tako bi ga rutinirali in ga uporabljali ka­sneje tudi sami. Dolžina zacetnih tecajev v izbranih šolah je razlic­na in traja od 5 do 9 ur. Tako pri dveh šolah, ki izvajata krajše tecaje, le tisti bolj nadarjeni tecajniki izvedejo drsenje z desko s kajtom v obe smeri, drsenje z desko proti vetru in samostojno kajtanje med ostalimi udeleženci na lokaciji. Vsi ostali morajo obiskati nadaljeval­ne tecaje deskanja, ce želijo osvojiti ta znanja. 
Menjava smeri brez ustavljanja, drsenje z desko na strani prstov, teorija in varnost osnovnega skoka ter izvedba osnovnega skoka so metodicni koraki, ki se v izbranih slovenskih šolah ne izvajajo oziroma jih šole izvajajo v nadaljevalnih tecajih. 
Pri upoštevanju metodicnih korakov ucenja kajtanja z (napihljivim) velikim kajtom smo ugotovili pomanjkljivosti, ki so povezane z varnostjo; šole ne uporabljajo dosledno preventivnega rutinskega pregleda kajta pred dvigom. 
• Sklep 
Na podlagi analize in na osnovi poznavanja vsebine IKO ucnega nacrta (Beaudonnat, 2010), prakse ucenja v nakljucno izbranih slo­venskih šolah kajtanja ter osebnih izkušenj lahko povzamemo, da so bistveni dejavniki, ki vplivajo na varnost vadecih, poznavanje vremenskih, vetrovnih in drugih znacilnosti lokacije, poznavanje ravnanj in varnostnih ukrepov v primeru nevarnosti, izkušnje pri uporabi varnostnih sistemov v primeru nevarnosti in izvajanje preventivnega rutinskega pregleda kajta pred dvigom. To pa so tudi metodicni koraki, pri katerih smo v slovenski praksi ugotovili vecje pomanjkljivosti, zato za povecanje varnosti vadecih v casu izvajanja tecaja priporocamo šolam vecjo doslednost in izboljšavo metodike ucenja. 
Slovenske šole v drugem tematskem sklopu ucijo s šolskimi kajti, ki so nenapihljivi in se ne pripenjajo na trapez zacetnika. Zaradi tega imajo drugacne letalne sposobnosti od napihljivih kajtov, s katerimi bodo zacetniki kajtali; prav tako je drugacna uporaba varnostnih sistemov. S tega vidika priporocamo, da se pri pouce­vanju drugega tematskega sklopa (glede na hitrost vetra) upora­bljajo manjši kajti (4–5 m2) z napihljivimi tubami, ki se z zanko na kontrolni palici pripenjajo na trapez. V kolikor takšnih kajtov šole nimajo, naj glede na dane vetrovne pogoje uporabijo najmanjše kajte. Pri tem naj z vadecimi obravnavajo tudi metodicne enote, ki vkljucujejo pregled lokacije in proženje varnostnih sistemov v nadzorovanih simuliranih nevarnostih. Le na ta nacin bodo šole zagotovile najvecjo varnost zacetnikov v šoli, pa tudi kasneje, ko se bodo zacetniki ukvarjali s kajtanjem sami. 

Slika 2. Situacija, v kateri so pogosto znajdejo kajtarji (Foto: Marjana Ma­jeric). 
Slika 2 prikazuje situacijo, v kateri so pogosto znajdejo kajtarji na zacetku samostojnega kajtanja. Kajt lahko zaradi razlicnih dejav­nikov pade v vodo. Pomembno je, da kajtarji poznajo znacilnosti lokacije, kjer kajtajo (veter, plimovanje …), da ostanejo mirni in imajo situacijo pod nadzorom, kar pomeni, da bodo v primeru nevarnosti sprožili varnostni sistem in tako odgovorno ravnali do sebe in drugih udeležencev. Te izkušnje pa je najlažje pridobiti pod vodstvom izkušenih inštruktorjev kajtanja. Zato je pomembno, da se inštruktorji tega zavedajo in zato storijo vse za varnost bodocih kajtarjev. 
.Literatura 
1. 
Beaudonnat, E. (2010). Kiteboarder‘s handbook. Cabarete: IKO (Internati­onal Kiteboarding Organisation). 

2. 
Burblies, T., Hosp, J. (2013). Kiteboarding tricktionary twintip supreme edi­tion. Mieders: Tricktionary Publishing. 

3. 
Malusa, D. (2012). Vodic kroz kiteboarding. Rijeka: Udruga kiteboarding Peta Linija. 

4. 
Nickel, C., Zernial, O., Musahl, V., Hansen, U., Zantop, T. in Petersen, W. (2004). A prospective study of kitesurfing injuries. American Journal of Sports Medicine, 32(4):921–927. 

5. 
What is kiteboarding?: The worldšs fastest growing watersport. (2009). Aqua sports Maui-Havaii. Pridobljeno iz http://mauikiteboardingles-sons.com/about/about-kiteboarding/ 


doc. dr. Matej Majeric Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si 

Žavbi Andraž, Majeric Matej 

Kako varni so pogoji za ucenje kajtanja v nekaterih slovenskih šolah? 
Izvlecek 
Namen prispevka je bil ugotoviti, kako varni so bili pogo-ji za ucenje kajtanja v nekaterih slovenskih šolah glede na IKO standard varnega poucevanja kajtanja. Raziskavo smo izvedli v petih nakljucno izbranih slovenskih šolah kajtanja (od 14 delujocih, kar je predstavljajo 35,7 % vzorec vseh de­lujocih šol), ki so v letih 2015 in 2016 delovale na razlicnih lokacijah. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je vkljuceval dve skupini spremenljivk; 1.) IKO varnostni standard za šole (7 spremenljivk) in 2.) IKO varnostni standard za inštruktorje (8 spremenljivk). Podatke smo pridobili z vodenimi anketi­ranji in z opazovanjem izvajanj tecajev v nakljucno izbranih šolah. Trditve v obliki 15 spremenljivk so inštruktorji ocenje­vali na tristopenjski Likertovi lestvici. Za obdelavo podat­kov smo uporabili program Microsoft Excel. Izracunali smo frekvence in jih predstavili v tabelah. Ugotovili smo, da so bili pogoji za ucenje kajtanja v nakljucno izbranih sloven-skih šolah kajtanja glede na IKO varnostni standard v vecini zahtev primerni. Ne glede na to pa smo predlagali nekatere ukrepe, ki lahko bistveno izboljšajo varnost vadecih. Glede na to, da v Sloveniji ni možno pridobiti ustrezne strokovne usposobljenosti za delo na podrocju kajtanja, predlagamo, da se pri ustrezni strokovni organizaciji cim prej organizira tovrstno usposabljanje. 
Kljucne besede: kajtanje, pogoji, ucenje, šole, varnost, pomanj­kljivosti, izboljšave. 
.Uvod 
Vsako leto se v zacetne tecaje kajtanja vkljucuje vse vec Slovencev. Vecinoma izbirajo ponudbo slovenskih kajtarskih šol. V Sloveniji nobena od športnih organizacij ne izvaja strokovnega usposablja­nja za delo na podrocju kajtanja, zato za poucevanje tega športa pri nas ni mogoce dobiti ustrezne usposobljenosti. Inštruktorji slovenskih šol so zato prisiljeni usposobljenosti pridobiti v tujini ter tam potrjevati svoje licence. Vecinoma se odlocijo za udeležbo na usposabljanjih Mednarodne kajtarske organizacije (International Kiteboarding Organization – IKO). S tem si pridobijo IKO licenco, kar jim omogoca, da izvajajo tecaje pod IKO varnostnim standardom (Beaudonnat, 2010). 

How safe is learning in some Slove­nian kitesurfing schools? 
Abstract 
The aim of this paper was to determine how safe were some conditions for learning kitesurfing in some Slovenian schools, according to the IKO safety standard. The research was carried out in five (out of 14 operating, which represents a 35.7% sample of all operating schools) randomly selected Slovene kitesurfing schools, which operated in different lo­cations in 2015 and 2016. We used a survey questionnaire that included two groups of variables 1.) IKO safety stand­ard for schools (7 variables); 2.) IKO safety standard for in­structors (8 variables). Data were obtained through guided surveys and by observing the implementation of courses in randomly selected schools. The evaluations in the form of 15 variables were evaluated by the instructors on the three-stage Likert scale. We used Microsoft Excel to process data. We calculated the frequencies and presented them in the, according to the IKO safety standard in most of the require­ments, were appropriate. Nevertheless, we have proposed some measures that can improve the safety of the partici­pants. Considering that in Slovenia it is not possible to ac­quire adequate professional skills for work in the field of kitesurfing, we suggest that such training shold be organ­ized as soon as possible with the appropriate professional organization. 
Keywords: kitesurfing, conditions, learning, schools, security, 
deficiencies, improvements. 
Pred letom 2000 so bile pri ucenju kajtanja pogoste nesrece va­decih predvsem zaradi pomanjkljive opreme in metodike uce­nja. Leta 2001 je bil ustanovljen IKO, ki je želel izboljšati varnost pri ucenju kajtanja. Izoblikovali so varnostni standard, ki naj bi ga kajtarske šole za povecanje varnosti upoštevale. Po nekaterih po­datkih danes IKO združuje vec kot 130 šol, v katerih poucuje vec kot 4000 licenciranih inštruktorjev. Dolžnost vsakega inštruktorja kajtanja je zagotoviti varno ucenje in priskrbeti brezhibno opremo. Inštruktorji morajo poucevati kajtanje skladno z varnostnimi stan­dardi. Izvajanje teh standardov se naucijo na IKO usposabljanjih za inštruktorje in njihove pomocnike. Usposabljanje traja pet dni. Vodijo ga izkušeni IKO nadzorniki, ki med tecajem ocenijo, ali po­samezni kandidati dosegajo zahtevane standarde. Po opravljenem koncnem preverjanju si posamezniki za poucevanje prvin zacetne šole kajtanja pridobijo naziv IKO pomocnik inštruktorja ali IKO in-štruktor prve ravni. Za poucevanje prvin nadaljevalne šole kajtanja se morajo posamezniki udeležiti dodatnega usposabljanja za na­ziv IKO inštruktor druge ravni (Beaudonnat, 2010). Inštruktorji so kljucni za zagotavljanje varnosti vadecih, saj so slednji prepušceni njihovemu znanju in izkušnjam. Dolžnost inštruktorjev ni le nauci-ti tecajnike kajtati, temvec jim posredovati znanje, da bodo lahko varno kajtali tudi kasneje, ko se bodo sami ukvarjali s tem športom. 

IKO varnostni standard 
IKO vsako leto posodablja ucne, varnostne in kakovostne standar­de, saj mora slediti tako novostim v razvoju opreme kot novostim v tehniki kajtanja. Varnostni standardi so v pomoc vsem, ki se pro-fesionalno ali rekreativno ukvarjajo s tem športom. IKO zagotavlja varnostni standard z IKO ucnim nacrtom (Beaudonnat, 2010). 
Varnostni standardi, ki jih morajo upoštevati šole 
kajtanja 
IKO skrbi za nadzor nad šolami kajtanja, ki uporabljajo IKO varno­stni standard. Glavni cilj nadzora šol je tecajnikom zagotoviti varno ucenje. Kajtarske šole morajo imeti veljavno obrtno dovoljenje. In-štruktorji, ki delujejo v IKO šolah, morajo biti ustrezno usposobljeni in imeti pridobljen naziv najmanj IKO pomocnik inštruktorja. Prav tako morajo imeti vse šole sklenjeno zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti. Na vidnem mestu morajo imeti objavljene podatke o obmocju izvajanja tecaja, pravilih poucevanja in kajtanja ter po­datke o plimovanju in vremenskih pogojih na obmocju izvajanja tecaja. Za ucenje kajtanja so priporocene smeri vetra, ki pihajo pod kakršnim koli kotom z morja na obalo. V nasprotnem primeru mo-rajo IKO šole poucevati izkljucno iz colna, saj lahko tecajnika veter odnese na odprto morje. Za zagotavljanje varnosti morajo imeti inštruktorji pri izvajanju tecaja stalno radijsko ali telefonsko zvezo s šolo in reševalci. Na kraju izvajanja tecaja morajo imeti reševalni coln, s katerim lahko hkrati pomagajo najmanj dvema kajtarjema, ali vodni skuter, ki je primeren za reševanje najmanj enega. Ob-mocje izvajanja tecaja mora biti loceno od kopalne cone. V vodi se obmocje izvajanja tecaja od kopalne cone loci z bojami, na obali pa z zastavami. V obmocju izvajanja tecaja ne sme biti ne­varnih objektov ali ovir, na katerih bi se tecajniki ali oprema lahko poškodovala. IKO dodatno zahteva, da v premeru sto metrov od obmocja izvajanja tecaja ne sme biti elektricnih napeljav, v pre­meru petdeset metrov pa ne dreves ali objektov, ki bi povzrocali turbulence. Prav tako se v obmocju izvajanja tecaja pri obali ne smejo lomiti valovi, saj je tako vstop v vodo za tecajnike otežen. V vodi ne sme biti mocnih vodnih tokov, obala pa ne sme biti skal­nata ali kakorkoli drugace nevarna za tecajnike. Obmocje prehoda nizke vode v globoko mora biti oznacena z barvnimi bojami. Tecaj­niki morajo uporabljati barvne celade, saj so tako vodi bolje vidni. Na krajih, kjer veter piha na odprto morje ali je v obmocju ucenja voda globoka, morajo šole uciti izkljucno iz colna. Metodika ucenja zahteva, da IKO šole oziroma njihovi inštruktorji tecajnike odpeljejo s colnom na odprto morje, kjer nato izvajajo vaje po metodicnih korakih IKO ucnega nacrta. IKO šole, ki poucujejo s pomocjo col­na, morajo dodatno upoštevati nekatere IKO varnostne standarde. Vodni skuter je primeren za ucenje enega tecajnika, reševalni coln pa za ucenje najvec štirih. Motor colna mora biti med vstopanjem in izstopanjem tecajnikov iz colna ugasnjen. Prav tako mora biti motor ugasnjen, kadar se coln približuje tecajnikom v vodi. Treba je opozoriti, da tecajnik, ki se nauci kajtati izkljucno iz colna oziro-ma skuterja, ne more pridobiti naziva IKO samostojni deskar, saj ne zna izvesti vseh prvin, ki jih IKO ucni nacrt zahteva za pridobitev tega naziva. 
IKO varnostni standardi za inštruktorje 
IKO inštruktorji morajo upoštevati IKO varnostne standarde, saj so namenjeni zagotavljanju njihove varnosti in varnosti tecajnikov. Osebno zavarovanje IKO inštruktorjev mora kriti asistenco in nuj­ne stroške zdravljenja ter stroške prevoza v primeru nesrece. Na obmocju izvajanja tecaja morajo inštruktorji vsakodnevno pred zacetkom izvajanja tecaja preveriti vremensko napoved in pli­movanje morja. Upoštevati morajo, da nevihtni oblaki lahko pov­zrocijo mocan in sunkovit veter, ki je za kajtarje nevaren. Preden zacnejo tecajniki uporabljati opremo, morajo inštruktorji preveriti, ali le-ta deluje brezhibno. Enako je treba storiti s kajtom, preden ga tecajnik dvigne v zrak. Napacno sestavljena ali neprimerna oprema predstavlja nepotrebno nevarnost. Pred prakticnim uce­njem kajtanja morajo inštruktorji tecajnikom razložiti in prikazati uporabo varnostnih sistemov na kontrolni palici. To je kljucno za ustrezno ravnanje v nepredvidenih ali nevarnih situacijah. Varno­stni sistemi zagotavljajo skoraj 100 % varnost vadecega, pod po­gojem, da jih vadeci zna uporabiti in da oprema deluje brezhibno. Med izvajanjem tecaja morajo imeti inštruktorji vadece nenehno pod nadzorom in v vidnem polju. Hkrati lahko poucujejo le toliko tecajnikov, kolikor jim to dovoljuje IKO standard oziroma predho­dno pridobljen IKO naziv. IKO inštruktor prvega nivoja lahko hkrati poucuje dva tecajnika, ki uporabljata le en kajt, pri poucevanju v vodi pa le po enega tecajnika. IKO inštruktor drugega nivoja lah­ko hkrati poucuje štiri tecajnike, ki uporabljajo dva kajta, in tako v vodi lahko inštruira dva tecajnika hkrati. IKO inštruktor tretje ravni pa lahko hkrati poucuje štiri tecajnike, ki uporabljajo dva kajta oz. ob dodatni pomoci  IKO pomocnika inštruktorja štiri tecajnike, ki uporabljajo štiri kajte. Ucenje kajtanja je nepredvidljivo, zato mo-rajo biti inštruktorji ves cas zbrani in ustrezno opremljeni. V casu izvajanja tecaja morajo imeti na sebi obvezno opremo, med ka­tero spada trapez s pripeto varnostno vrvico in nožkom za prerez vrvi, v primeru, da bi se le-te ovile okoli tecajnika ali inštruktorja. Na obali ali v colnu morajo imeti inštruktorji prvo pomoc in radijsko ali telefonsko zvezo s šolo in reševalci. Na obmocjih s hladno vodo med obvezno opremo spada tudi neoprenska obleka in drugi dodatki, ki šcitijo inštruktorje pred podhladitvijo. Poleg obvezne opreme naj bi inštruktorji imeli pri sebi še tlacilko za zrak, pišcalko, pitno vodo, komunikacijsko napravo, uro ter rezervne dele za kajt in kontrolno palico. 
IKO varnostni standardi za tecajnike 
Tecajniki morajo med izvedbo tecaja upoštevati IKO standarde, ki so namenjeni zagotavljanju njihove varnosti. V casu izvajanja teca­ja morajo imeti obleceno obvezno opremo, med katero spadajo celada, varnostni jopic, ki poveca njihovo plovnost, ter trapez z varnostno vrvico. V primeru mrzle vode in ozracja se morajo te-cajniki pred podhladitvijo zašcititi z neoprensko obleko. Za varno ucenje kajtanja morajo spoštovati IKO mednarodna pravila. Prepo­vedano je gibanje med kajtom v zraku in tistim, ki kajt upravlja. Kajt lahko slednjega nekontrolirano povlece in povzroci trcenje z vsakim, ki se giblje v »delovnem« obmocju kajta. Zaradi istega razloga je prepovedano gibanje v vetrovnem oknu kajta v zraku. Tecajnik kajta ne sme dvigniti v zrak brez inštruktorjevega dovolje­nja. Inštruktor mora pred dvigom kajta preveriti brezhibno delova­nje opreme. Pred dvigom kajta morajo tecajniki na sprednjo stran trapeza pripeti varnostno vrvico, saj je tako sprožitev varnostnega sistema lažja, kot ce bi bila le-ta pripeta na zadnji strani trapeza. Kajta ni dovoljeno upravljati oz. pilotirati na obali, saj bi s tem po nepotrebnem ogrožali sebe in ostale udeležence na lokaciji. Iz­jema so le vaje pod nadzorom inštruktorjev. Uporaba varnostne vrvice za desko, sidranje kajta za predmete ali objekte in skakanje s kajtom na obali je zaradi varnosti tecajnikov prepovedano. Pri mocnem soncu je zaradi odboja svetlobe od vode priporocljiva uporaba soncnih ocal. Treba se je tudi ustrezno zašcititi pred sonc­nimi žarki. Poleg soncne kreme se lahko pred UV žarki zašcitimo z majicami iz elasticnega in hitro sušecega materiala (Lycra), ki nudi ustrezno UV zašcito. 
V Sloveniji zaradi njene geografske lege ni primernih pogojev za ucenje kajtanja, zato skoraj vse slovenske šole tecaje za zacetnike izvajajo v tujini. Tam morajo delovati skladno z zakonodajo držav in hkrati izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje IKO standard. 
Preucili smo dostopne vire in ugotovili, da je v Sloveniji v letu 2015 in 2016 delovalo 14 kajtarskih šol. Le ena od teh šol je obcasno izvajala tecaje v Sloveniji, in sicer v Seci. Ostale so izvajale tecaje v tujini, najpogosteje  v Gradežu, na izlivu reke Neretve, na Sardiniji, v Egiptu in na Lefkadi. 
V prispevku smo želeli preveriti, kako varni so bili pogoji ucenja kaj­tanja v nekaterih slovenskih šolah, zato smo opravili analizo upo­števanja varnostnih dolocil za šole in inštruktorje, ki jih opredeljuje IKO ucni nacrt (Beaudonnat, 2010). IKO ucni nacrt je dolocen kot mednarodno priznan standard varne šole. 
.Metode 
Vzorec 
Raziskavo smo izvedli v mesecu juliju 2015 ter aprilu 2016. V njo je bilo vkljucenih pet nakljucno izbranih slovenskih šol kajtanja. Glede na število (14) vseh slovenskih šol kajtanja je pet nakljucno izbranih šol predstavljalo 35,7 % vzorec vseh delujocih slovenskih šol. 

Spremenljivke, nacin zbiranja in obdelave podat­
kov 

Uporabili smo anketni vprašalnik, v katerega smo kot vprašanja oz. spremenljivke vkljucili IKO dolocila varnostnega standarda za šole in inštruktorje (Beaudonnat, 2010). Vprašalnik je vkljuceval 15 spremenljivk v dveh skupinah: 1.) IKO varnostni standard za šole (7 spremenljivk) in 2.) IKO varnostni standard za inštruktorje (8 spre­menljivk). 
Podatke smo pridobili z vodenimi anketiranji in z opazovanjem izvajanj tecajev v nakljucno izbranih petih šolah. Anketirali smo pet inštruktorjev, ki ucijo v izbranih šolah. Trditve v obliki 15 spre­menljivk so inštruktorji ocenjevali na tristopenjski Likertovi lestvici (1 – popolnoma upošteva, 2 – delno upošteva in 3 – ne upošte­va). Pri odgovorih, kjer nismo dobili nedvoumnega odgovora, so anketiranci svoje odgovore še dodatno utemeljili. Poleg vodenih anketiranj smo podatke zbrali tudi z opazovanjem IKO inštruktor­jev med izvajanjem tecajev. Zato smo spremljali izvedbo tecajev v petih šolah na lokacijah Lefkada, izlivu reke Neretve in Sardiniji. 
Za obdelavo podatkov smo uporabili program Microsoft Excel. Iz­racunali smo frekvence in jih predstavili v tabelah. 
.Rezultati in razprava 
Tabela 1 
Analiza upoštevanja IKO varnostnih standardov za šole kajtanja 
IKO varnostni standard U D N 
Inštruktorji imajo pridobljeno ustrezno IKO usposobljenost.  4  1  0  
Na obmocju izvajanja tecaja so izobešeni podatki o obmocju.  0  2  3  
Smeri vetra so primerne za ucenje.  4  0  1  
Šola ima stalno telefonsko zvezo z reševalci.  5  0  0  
Šola ima reševalni coln ali skuter.  0  2  3  
Obmocje za ucenje je loceno od obmocja za kopalce.  4  0  1  
Na obmocju izvajanja tecaja ni nevarnih pred­metov ali objektov.  4  0  1  

Legenda: U – upošteva; D – delno upošteva; N – ne upošteva. 
Tabela 1 prikazuje upoštevanje IKO varnostnih standardov za šole kajtanja. V štirih od petih šol so ucili inštruktorji, ki so ime­li ustrezno IKO usposobljenost. Na ta nacin so šole izpolnjevale IKO varnostni standard. Ena šola pa je standard delno izpolnjeva-la. Delno izpolnjevanje tega standarda je pomenilo, da so v šoli delovali tako usposobljeni IKO inštruktorji, kot tudi tisti brez IKO licence. Ugotovili smo, da je v tem primeru šola kršila zakonodajo, ki predpisuje, da morajo inštruktorji imeti ustrezno usposobljenost. Varnostnega standarda, ki pravi, da morajo biti osnovni podatki o obmocju izvajanja tecaja izobešeni na vidnem mestu, kar tri od petih šol niso izpolnjevale. Ostali dve šoli pa sta imeli izobešene le delne podatke o obmocju, vremenu in pravilih ter sta tako le delno upoštevali ta IKO standard. Ugotovili smo, da s tega vidika nobena od šol ni v celoti upoštevala IKO varnostnega standarda. 
Štiri šole so izpolnjevale IKO standard, ki za varno ucenje kajtanja zahteva smer vetra na obalo. Le ena šola tega standarda ni upo­števala, vendar so se tecajniki v tej šoli ucili kajtati na obmocju z nizko vodo in je šola zagotavljala, da ni mogoce, da bi se kajtar zaradi neprimerne smeri vetra znašel v nevarnosti. Šole so ta IKO varnostni standard tako ustrezno izpolnjevale. Vse šole so imele v casu izvajanja tecajev vzpostavljeno telefonsko zvezo z reševalci. V kar treh od petih slovenskih šol ni bilo poskrbljeno za reševalni coln ali skuter. V ostalih dveh šolah pa je bilo za reševanje vadecih iz vode le delno poskrbljeno. To je pomenilo, da je sicer reševalni coln oziroma vodni skuter bil na obmocju izvajanja tecaja, vendar ni bil v lasti šole, temvec v lasti lokalnega centra. Ugotovili smo, da nobena slovenska šola ni imela svojega reševalnega colna in tako nobena ni upoštevala tega varnostnega standarda. Organizacija izvedbe tecajev kajtanja s strani slovenskih šol je bila dobra, saj so imele štiri od petih šol obmocje za ucenje kajtanja in obmocje za kopalce loceno z bojami v vodi in zastavami na obali. S tem so se šole zavarovale pred možnimi zapleti ali trki deskarja s plavalcem. Edina šola, ki ni imela locenega obmocja za ucenje kajtanja in ob-mocja za kopalce, pa je ucila na obmocju, na katerega kopalci niso zahajali. Na podlagi analize smo ugotovili, da so slovenske šole ta IKO standard upoštevale in so tako sledile zahtevani zakonodaji. Štiri od petih šol so izvajale tecaje na obmocjih, na katerih ni nevar­nih objektov ali predmetov. Ena šola je le delno upoštevala ta var-nostni standard, saj so na njenem obmocju za ucenje kajtanja bila majhna drevesa in ostre školjke, na katerih bi se lahko vadeci lažje poškodovali. Ugotovili smo, da nobena šola ni poucevala kajtanja v bližini nevarnih preprek, kot so elektricna napeljava, mostovi, vi-soka drevesa in stavbe.  
Tabela 2 
Analiza upoštevanja IKO varnostnih standardov za inštruktorje 
IKO varnostni standard U D N 
Sklenjeno je treba imeti ustrezno osebno zavarovanje.  5  0  0  
Preveriti je treba vremensko napoved in plimovanje morja.  4  1  0  
Nositi je treba obvezno opremo.  5  0  0  
Opraviti je treba pregled zmaja pred dvigom.  0  2  3  
Vadece je treba imeti nenehno v vidnem polju.  4  1  0  
Vadece je treba seznaniti z uporabo varno­stnih sistemov.  1  4  0  
Na obmocju izvajanja tecaja je treba imeti nožek in prvo pomoc.  5  0  0  
Število tecajnikov v skupini je ustrezno z IKO nazivom.  5  0  0  

Legenda: U – upošteva; D – delno upošteva; N – ne upošteva. 
Iz Tabele 2 je razvidno, da so imeli inštruktorji v vseh slovenskih šolah sklenjeno ustrezno osebno zavarovanje, ki je krilo asisten-co v tujini, stroške prevoza ter stroške zdravljenja. Vse šole si ime­le v casu izvajanja tecaja primerno opremljene inštruktorje, le-ti so imeli na trapezu pripet tudi nožek za prerez vrvi. Prav tako so imeli pri sebi obvezno prvo pomoc. V štirih od petih analiziranih šol so inštruktorji pred zacetkom izvajanja tecaja preverili aktualno vremensko napoved in plimovanje morja. V eni šoli pa inštruktor­ji niso preverili plimovanja morja in so tako le delno upoštevali ta IKO standard. Pregled kajta pred uporabo v slovenskih šolah niso opravili ali pa so ga opravili zelo površno. V kar treh od petih obravnavanih šolah inštruktorji pregleda zmaja pred dvigom niso opravili, v ostalih dveh pa so pregled opravili površno. Tisti, ki so opravili delne preglede zmaja, pregledov niso izvajali takrat, ko so le-ti najpotrebnejši, to je pri vajah, ko vadeci izvajajo vaje samo­stojno. Neizvajanje obveznega pregleda zmaja so šole opravicile z izjavo, da inštruktorji pomagajo tecajnikom dvigniti kajt in takrat opazijo možne pomanjkljivosti opreme. Nadzor nad tecajniki je bil v obravnavanih šolah dober; v štirih od petih šol so imeli inštruk­torji tecajnike nenehno v vidnem polju in pod nadzorom. Le v eni šoli inštruktorji niso imeli stalnega nadzora nad tecajniki, vendar se je tecaj izvajal na varnem obmocju z nizko vodo. Ugotovili smo, da so le v eni šoli inštruktorji ustrezno seznanili tecajnike z varno­stnimi sistemi in z njimi opravili vse vaje, ki jih zahteva IKO stan­dard. V ostalih štirih šolah so inštruktorji sicer tecajnike seznanili z varnostnimi sistemi, vendar niso izvedli vaje, pri kateri simulirajo nevarnost in se naucijo pravilnega zaporedja korakov ukrepanja v primeru nevarnosti. V izbranih šolah so imeli inštruktorji v skupi­ni primerno število tecajnikov glede na IKO naziv. Ugotovili smo celo, da se je ucenje deskanja v izbranih šolah izvajalo individual-no, kljub temu da je naziv nekaterim inštruktorjem dovoljeval, da poucujejo vec tecajnikov hkrati. 
.Sklep 
Na podlagi ugotovitev raziskave lahko sklenemo, da so bili pogoji za ucenje kajtanja v nekaterih slovenskih šolah kajtanja glede na IKO varnostni standard v vecini zahtev primerni. Kljub temu pa za zagotavljanje vecje varnosti predlagamo nekatere izboljšave. Šole naj na lokaciji izvajanja tecaja na vidnem mestu izobesijo podat­ke o znacilnostih in posebnostih obmocja, na katerem se bodo tecajniki naucili kajtati. Ob tem naj dodatno tecajnike naucijo, kaj vse je treba preveriti na lokaciji v primeru samostojnega ukvarjanja s kajtanjem. Posebej naj opozorijo tecajnike na možne nenadne spremembe smeri in hitrosti vetra, znake, ki napovedujejo prihod plime in oseke, vremenske znake, ki napovedujejo spremembo vetrovnih in drugih pogojev itd. Vse to je kljucno za vecjo var-nost tecajnikov na tecaju, pa tudi kasneje, ko se bodo samostojno ukvarjali s kajtanjem. 
Predlagamo tudi, da naj si šole v primeru nujne intervencije zago­tovijo uporabo colna centra, kjer gostujejo. 
Za zagotavljanje vecje varnosti morajo šole pri izvedbi tecaja bolj dosledno opozoriti tecajnike na nujnost pregleda opreme (pose­bej pa vrvic in kajta) pred uporabo. Še posebej jih je treba opozo­riti na vsakokratno preverjanje pravilne namešcenosti vrvic na kajt (Slika 2) ter zaprtje ventilov za posamezne zracne tube (Slika 3). Pri ucenju pod vodstvom inštruktorjev so tecajniki ves cas pod nad­zorom. Ko pa bodo na vodi samostojni, pa se jim bo v zacetni fazi samostojnega pridobivanja izkušenj pri kajtanju pogosto dogajalo, da jim bo kajt padel v vodo. Pri tem bodo padci kajta lahko tako sunkoviti, da bodo poškodovali zracne tube. V primeru, da so vsi ventili oz. cevke posameznih tub zaprti, bo zrak ušel le iz poško­dovane tube. V nasprotnem primeru pa bo bodo zracne tube v celoti izpustile zrak. V tem primeru je lahko kajtar izpostavljen vecji nevarnosti; v primeru, da na lokaciji ni colna za reševanje, se bo lahko rešil iz vode le s plavanjem. 



Z raziskavo smo ugotovili, da inštruktorji tecajnikov niso ustrezno seznanili z uporabo in delovanjem varnostnih sistemov, prav tako pa niso simulirali možnih nevarnih situacij, ki bi zahtevale njihovo uporabo. Ko se bodo vadeci po tecaju samostojno ukvarjali s kaj­tanjem, je nujno, da znajo varnostne sisteme pravilno uporabljati. To je eden od osnovnih dejavnikov varnosti, zato morajo inštruk­torji ta osnovni IKO varnostni standard bolj dosledno upoštevati. Glede na to, da v Sloveniji ni možno pridobiti ustrezne strokov­ne usposobljenosti za delo na podrocju kajtanja, predlagamo, da se pri ustrezni strokovni organizaciji cim prej organizira tovrstno usposabljanje. 
.Literatura 
1. 
Beaudonnat, E. (2010). Kiteboarder‘s handbook. Cabarete: IKO (Internati­onal Kiteboarding Organisation). 

2. 
Burblies, T., Hosp, J. (2013). Kiteboarding tricktionary twintip supreme edi­tion. Mieders: Tricktionary Publishing. 

3. 
Malusa, D. (2012). Vodic kroz kiteboarding. Rijeka: Udruga kiteboarding Peta Linija. 

4. 
Nickel, C., Zernial, O., Musahl, V., Hansen, U., Zantop, T. in Petersen, W. (2004). A prospective study of kitesurfing injuries. American Journal of Sports Medicine, 32(4):921–927. 

5. 
What is kiteboarding?: The worldšs fastest growing watersport. (2009). Aqua sports Maui-Havaii. Pridobljeno iz http://mauikiteboardingles-sons.com/about/about-kiteboarding/ 


doc. dr. Matej Majeric, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani matej.majeric@fsp.uni-lj.si 
Slika 3. Zapiranje zracnih tub zagotavlja plovnost kajta v primeru okvare kajta. 


Izvlecek 
Kljub temu, da je jadranje eden izmed pomembnih olim­pijskih športov in velja za eno najstarejših športnih panog sploh, je v znanstveni literaturi precej zapostavljeno. Pricu­joci clanek predstavi smernice za športno prehrano jadral­cev v olimpijskih in mladinskih razredih v casu tekmovanj. 
Kljucne besede: športna prehrana, jadranje, prehrana jadralcev 
• Uvod 
Jadranje ne spada med najmnožicnejše športe in je posledicno v znanstveni literature relativno zapostavljena športna panoga, ce-tudi je jadranje na olimpijskih igrah prisotno že od leta 1896. Špor­tno panogo jadranje zaznamujejo znacilnosti, ki delajo jadranje izjemno kompleksen šport. Mednje sodijo nacin gibanja jadralcev na jadrnici ter sam potek tekmovanj in treningov, na kar imajo iz­jemno velik vpliv okoljski in vremenski pogoji. Smernice športne prehrane vzdržljivostnih športov, med katere bi lahko šteli tudi ja­dranje, temeljijo na dognanjih, do katerih so znanstveniki prišli v aktivnostih kot sta tek in kolesarjenje, ki pa se mocno razlikujejo od jadranja. Vse te razlike pa od jadralcev, trenerjev in drugih cla­nov strokovnega osebja zahtevajo prilagoditev konvencionalnih smernic športne prehrane. Pricujoci clanek predstavlja prehranske smernice za jadralce v olimpijskih in mladinskih prehodnih razre­dih. 
Najbrž najvecja razlika med jadranjem in ostalimi športi je, da se zaradi spreminjajocih vremenskih pogojev spreminja tudi potreba jadralcev po energiji. Vremenski pogoji so v najboljšem primeru predvidljivi le za nekaj dni vnaprej, zato je sprotno nacrtovanje prehrane edina možna rešitev, v kolikor želimo doseci zastavljen cilj. Jadranje po šibkem vetru bi poenostavljeno lahko primerjali s sprehodom, jadranje po mocnem vetru pa z napornim vecur­nim kolesarjenjem. Ker tekmovanja trajajo vec dni, jadralci pa v povprecju dnevno jadrajo 4-5 ur, je logicen zakljucek, da se mora vnos energije prilagajati dnevnim potrebam, saj je v nasprotnem primeru lahko energijska bilanca neuravnovešena, kar lahko vodi v neželjene ucinke. 
V nadaljevanju so predstavljene smernice za prehranjevanje ja­dralcev v casu tekmovanj. Podpoglavja so razdeljena na tri dele, makrohranila, mikrohranila in hidracijo. 
Tim Podlogar 

Prehrana jadralcev 
Sailors' nutrition 
Abstract 
Although sailing is one of the most important olympic sports and is one of the oldest sports disciplines, it is rela­tively poorly covered in scientific literature. This article of­fers sports nutrition guidelines for sailors in olympic and youth classes for time of the competitions. 
Keywords: sports nutrition, sailing, sailors' nutrition 
.Makrohranila 
Med makrohranila spadajo ogljikovih hidrati, mašcobe in beljako-vine. Na splošno so to organske spojine, ki jih v telo vnašamo v re-lativno velikih kolicinah – ko govorimo o kolicini, se pogovarjamo 
ogramih. 
Ogljikovi hidrati 
Razpoložljivost ogljikovih hidratov je lahko omejitven dejavnik pri vzdržljivostnih športih (Bergström, Hermansen, Hultman, in Sal-tin, 1967), saj ob izpraznitvi zalog glikogena (ogljikovi hidrati se v telesu shranjujejo v obliki glikogena v jetrih in mišicah) nastopi utrujenost. Zaloge glikogena so v primerjavi z mašcobami mocno omejene, zato je v casu tekmovanj zadosten vnos ogljikovih hidra­tov kljucnega pomena. Moški s 75 kg telesne mase ima v telesu shranjenega približno 500 g glikogena in vec kot 10 kilogramov mašcob, kar pomeni 2000 oziroma 90000 kilokalorij energije. 
Priporocila dnevnega vnosa ogljikovih hidratov 
Jadralec naj dnevni vnos ogljikovih hidratov nacrtuje skladno s trenutnimi priporocili (Burke, Hawley, Wong, in Jeukendrup, 2011). Tabela 1 vsebuje smernice za vnos ogljikovih hidratov, ki so prire­jene za jadralce. 
Ker se potrebe po energiji lahko spreminjajo vsakodnevno in je sama vadbena enota tista, ki doloca potrebo po zaužitih ogljikovih hidratih in na splošno energiji, je smiselno definicijo dneva spre­meniti tako, da dnevni vnos pomeni približno 24 ur pred zakljuck-om vadbene enote, za katero se prehrana nacrtuje. 
Za lažje razumevanje to najlažje ponazorimo s primerom, ko je za prvi tekmovalni dan predviden mocan veter, za drugi dan pa zelo šibak. Skladno s priporocili je priporocen vnos ogljikovih hidratov za prvi dan zelo visok, za drugi dan pa nizek. Za približno 24 ur pred Tabela 1. 
Priporocen dnevni vnos ogljikovih hidratov. Jadralni dan predvideva 2-3 plova v trajanju 40-60min z dodatnim jadranjem do in iz jadralnega polja ter priprave pred vsakim plovom. Prirejeno iz (Burke idr., 2011). 
Vnos Situacija Kolicina ogljikovih hidratov 
Nizek  Nizkointenzivna vadba Tekmovalni dan z veliko cakanja in jadranjem v zelo šibkem vetru (~5 vozlov)  3-5 g · kg-1 telesne mase športnika  
Srednji  Srednjeintenzivna vadba Tekmovalni dan v šibkem do zmernem vetru (5-10 vozlov) s sojenjem pravila 42  5-7 g · kg-1 telesne mase športnika  
Visokointenzivna vadba  
Visok  Tekmovalni dan v zmernem vetru (10-15 vozlov)  6-10 g · kg-1 telesne mase športnika  
Tekmovalni dan v šibkem do zmernem vetru (5-10 vozlov) brez sojenja pravila 42  
Zelo visok  Zelo visokointenzivna vadba Tekmovalni dan v mocnem vetru (>15 vozlov)  8-12+ g · kg-1 telesne mase jadralca  

zakljuckom prvega tekmovalnega dne velja priporocilo o zelo vi-sokem vnosu ogljikovih hidratov, cemur sledi približno 24 ur majh­nega vnosa ogljikovih hidratov. S takšnim nacinom prehranjevanja želimo doseci, da so zaloge ogljikovih hidratov pred prvim dnem zapolnjene,s tem pa dosežemo, da je v casu tekmovanja razpolo­žljivost energije visoka. Drugi tekmovalni dan so potrebe energije veliko nižje in ni potrebe po velikem vnosu ogljikovih hidratov. Temu na nek nacin lahko recemo tudi periodizacija vnosa ogljiko­vih hidratov glede na potrebe po energiji. 
Cas pred tekmovanjem 
Prehrana pred prvim plovom v dnevu igra pri jadralcih še posebno vlogo, saj je v casu med tekmovanjem vnos mocno otežen (glej »Cas med tekmovanjem«). Ponoci se zaloge jetrnega glikogena mocno zmanjšajo, jetrni glikogen pa je kljucen za uravnavanje normalne koncentracije glukoze v krvi in s tem delovanje organov, npr. možganov. Poleg tega obstaja velika verjetnost, da se zaloge mišicnega glikogena po predhodni vadbi (tekmovanje ali trening) niso zapolnile. Namen jutranjega obroka je tako zapolnitev zalog mišicnega in jetrnega glikogena. Priporoca se (Burke idr., 2011), da zjutraj jadralec zaužije 1-4 g · kg-1 telesne mase ogljikovih hidra­tov. Kolicina, casovnica in tip ogljikovih hidratov naj se prilagodi logisticnim zmožnostim ter jadralcevim željam. V praksi to pomeni, da je v primeru zgodnjega jutranjega štarta vnos ogljikovih hidra­tov nižji, da se prepreci želodcne težave in višji, ko je štart kasneje v dnevu. Zajtrk v casu tekmovanj je lahko sestavljen iz relativno enostavnih ogljikovih hidratov (npr. riž, polenta, kosmici), s cimer se zmanjša vnos mašcob in vlaknin, ki lahko negativno vplivajo na pocutje jadralca zaradi pocasnejše absorpcije hrane. V casu tre­ningov pa je zaželjen vnos kompleksnih ogljikovih hidratov (npr. temen kruh, kaša), izogibanje vlakninam ni potrebno, saj s tem športnik vnese tudi nekatera pomembna mikrohranila, poleg tega pa se izogne velikim nihanjem v koncentraciji sladkorja v krvi. 
Cas med tekmovanjem 
Športnikom se navadno priporoca, da športnik med tekmovanjem, ki traja vec kot eno uro redno uživa ogljikove hidrate v kolicini od 30 do 90 gramov na uro, z ozirom na intenzivnost in trajanje (Burke idr., 2011). Ta nasvet jadralci težko upoštevajo, saj med potekom posameznega plova nimajo dostopa do hrane, priložnost za za­užitje hrane imajo šele po posameznem plovu. Jadralcem se tako priporoca, da najdejo optimalno rešitev za relativno visok vnos ogljikovih hidratov (vsaj 30 g po vsakem plovu), ki ustreza posa­mezniku. To pomeni vnos vira ogljikovih hidratov s srednjim glike­micnim indeksom (npr. žitarice, sadje) s cimer dosežejo relativno pocasno sprošcanje glukoze v kri ali, v primeru želodcnih težav, vira ogljikovih hidratov s hitro absorpcijo (npr. gel). Poleg tega je pomembno, da imajo konkreten jutranji obrok. 

V kolikor se dnevno tekmovanje zacne šele popoldne, sta pripo-rocljiv tudi malica oziroma kosilo na obali. Vse skupaj pa naj bo skladno s potrebami po ogljikovih hidratih (glej zgoraj). 
Cas po tekmovanju 

Za cimprejšnjo regeneracijo je kljucno, da je vnos ogljikovih hidra­tov po koncu tekmovanja cim hitrejši. Tabela 2 prikazuje smernice za vnos ogljikovih hidratov po napornem tekmovalnem dnevu oziroma posamezni vadbeni enoti, ko so potrebe po ogljikovih hidratih v naslednji vadbeni enoti (isti ali naslednji dan) prav tako visoke. Skupna kolicina ogljikovih hidratov v casu regeneracije naj bo skladna s potrebami. Jadralec naj prvi obrok zaužije že na morju ob vracanju na obalo. 
Beljakovine 

Beljakovine igrajo v cloveškem telesu izjemno pomembno vlogo, še posebej pri športnikih, sajo so mišice v vecji meri sestavljene praz iz beljakovin (Podlogar, Kolar, in Goršek, 2017). Cetudi raziska­ve zaenkrat ne kažejo, da bi dodatek beljakovin znacilno vplival na regeneracijo (Pasiakos, Lieberman, in McLellan, 2014), je zado­sten vnos beljakovin vendarle priporocljiv sploh, ce športnik želi ohranjati ali pridobivati mišicno maso. Ker clovek beljakovin ne shranjuje za kasnejšo uporabo podobno, kakor so ogljikovi hidrati shranjeni v obliki glikogena, je potrebno beljakovine sproti vnašati v telo. Jadralcem se tako priporoca, da dnevno zaužijejo 1,6-2 g beljakovin na kilogram telesne mase, vnos pa naj bo enakomerno razporejen preko celega dne. 
Mašcobe 

Mašcobe so nujna komponenta zdrave prehrane, saj so med dru­gim vir energije in sestavni del celicnih membran ter sodelujejo pri prenosu nekaterih vitaminov. Na splošno se športnikom priporoca, da njihov dnevni vnos energije v vsaj 20% predstavljajo mašcobe, predvsem esencialne, med katerimi bi izpostavil predvsem omega 3 mašcobne kisline (Thomas, Erdman, in Burke, 2016). 
Tabela 2. 
Prakticna prehranska priporocila glede na cas odmora med dvema vadbenima enota. Povzeto po (Podlogar in Kambic, 2018) 
Cas odmora Priporocila 
Med dvema vadbenima enotama je manj kot 8 ur casa za regeneracijo 
Jadralec naj zacne z vnosom ogljikovih hidratov ob prvi priložnosti Jadralec naj zaužije 1,0-1,2 g ogljikovih hidratov na kilogram telesne mase na uro Ogljikovi hidrati naj bodo s srednjim oziroma visokim glikemicnim indeksom Tip ogljikovih hidratov naj bo skladen s športnikovimi željami in preferencami. Športnik naj nikakor ne eksperimentira novega nacina prehranjevanja v casu tekmovanj Jadralec naj doda beljakovine v kolicini ~0,35 g na kg telesne mase kot del prvega obroka in vsake ~3-4 ure v nadaljevanju. Kolicina ogljikovih hidratov se v obroku, ki vsebuje beljakovine od priporocene vrednosti zmanjša za kolicino beljakovin Priporocena je kombinacija ogljikovih hidratov, ki so sestavljeni iz glukoznih in fruktoznih molekul v kombinaciji ~2:1 v prid glukozi) 
Dnevni vnos naj bo skladen s priporocili v Tabeli 1  
Med vadbenima enotama je vec kot 8 ur casa za regeneracijo  Casovnica vnosa ogljikovih hidratov naj bo skladna s športnikovimi željami in prakticnimi možnostmi Ogljikovi hidrati naj bodo sestavljeni iz raznovrstnih živil, z razlicnim glikemicnim  
indeksom ter razlicno sestavo (torej kombinacijo glukoze in fruktoze)  

• Mikrohranila 
Med mikrohranila sodijo vitamini in minerali, ki so nujno potrebni za delovanje clovekovega organizma, a ne predstavljajo vira ener­gije. Potrebe športnikov po mikrohranilih so sicer višje od potreb neaktivnih posameznikov, a to ne pomeni, da jih je potrebno v prehrano dodajati v obliki prehranskih dodatkov, v kolikor je pre­hrana športnika uravnotežena (raznovrstni viri hrane, npr. sadje, zelenjava itd.) (Thomas idr., 2016), saj dodatek mikrohranil (npr. antioksidantov) ne more izboljšati zmogljivosti – prav nasprotno, nekatere adaptacije na vadbo lahko dodatki celo zavrejo (Peternelj in Coombes, 2011). Dodatek mikrohranil v prehrano je tako pripo-rocljiv le v primeru klinicno dokazanega pomanjkanja. 
• Ergogena sredstva 
Kofein 
Kofein spada med najbolj razširjena ergogena sredstva in ima do-kazano sposobnost izboljšanja športnikove zmogljivosti (Goldstein idr., 2010). Priporoca se vnos 3-6 mg · kg-1 telesne mase jadralca, 30-45 minut pred odhodom na morje. Kofein se odsvetuje mlajšim od 15 let, saj lahko vodi v neželene zdravstvene probleme (Pound in Blair, 2017). 
Beta-alanin 
Znanstveniki (Bassinello idr., 2018) so nedavno ugotovili, da doda­tek beta alanina izboljša vzdržljivost v izometricni kontrakciji, sle­dnja pa je za jadralce zelo pogosta, kar pomeni, da bi potencialno lahko dodatek beta alanina izboljšal jadralcevo zmogljivost. Beta alanin se priporoca jemati 4 tedne pred tekmovanjem v kolicini 4-6 g/dan, s cimer se povacajo zaloge karnozina v mišicah (Trexler idr., 2015). 
Pesin sok (nitrati) 
Izometricno kontrakcijo zaznamuje omejen krvni pretok in zmanj­šano oksigenacijo mišicnih vlaken, kar na dolgi rok vodi v hitrejšo utrujenost. Nedavna raziskava (Papadopoulos idr., 2018) je ugo­tovila izboljšano oksigenacijo mišicnega tkiva po suplementaciji s pesinim sokom. Jadralcem se tako priporoca povišanje vnosa hrane, bogate z nitrati (npr. pesin sok) v dnevih pred in tik pred napornimi jadralnimi dnevi. 
Cetudi je cloveško telo v približno 60% sestavljeno iz vode (Alt­man, 1961), že nekajodstotne spremembe vsebnosti vode v telesu lahko vodijo v psihofizicne spremembe (Podlogar, 2016; Wittbrodt in Millard-Stafford, 2018), ki so lahko problematicne z vidika psiho­fizicnih zmogljivosti posameznika, predvsem pa so lahko ogrožu­joce za zdravje. 
Med telesno aktivnostjo nastaja velika kolicina odvecne toplote, ki jo mora telo odvesti, ce želi ohranjati konstantno telesno tempera-turo. Telo se ohlaja na vec nacinov. V primeru jadranja sta najznacil­nejši prevajanje toplote (izmenjava toplote med dvema telesoma v neposrednem stiku, pri cemer morata biti telesi razlicnih tem­peratur; npr. morska voda s 6șC), in izhlapevanje (da voda, ki se z znojenjem pojavi na površini kože izhlapi, je potrebna toplota – ta pa pride iz telesa). 
Jadralci so pogosto tudi poleti obleceni v dolga oblacila, ki prekri­vajo kožo in v dolocenih primerih predstavljajo toplotno izolacijo telesu, s cimer onemogocajo prevajanje toplote ob pljuskih morja na telo jadralca in izhlapevanje vode, ki se na površini kože pojavi zaradi znojenja. Telo se na to odzove z visoko stopnjo znojenja in posledicno velikimi izgubami vode. 
Nedavna študija (Arnaoutis idr., 2017), izvedena na jadralcih ra­zreda laser 4.7 med svetovnim prvenstvom je tako ugotovila, da so bili jadralci kronicno dehidrirani, kar pomeni, da po vsakem tekmovalnem dnevu niso nadoknadili izgubljene tekocine in bili zadnji tekmovalni dan ob koncu jadranja tudi do 6% lažji kot prvi tekmovalni dan. Te rezultate je sicer potrebno interpretirati na dva nacina in sicer, da a) jadralci po tekmovalnem dnevu niso ustrezno nadomestili izgubljene tekocine in b) jadralci po tekmovalnem dnevu niso imeli zadostnega vnosa ogljikovih hidratov in tako niso zapolnili izpraznjenih zalog glikogena (1 gram glikogena ob sebi namrec veže 2-4 g vode (Olsson in Saltin, 1970). 
Cetudi trenutne smernice za hidracijo v okolju z nizkim do zmer­nim vrocinskim stresom priporocajo pitje po obcutku žeje (Pod­logar, 2016), ta strategija za jadralce ni najbolj priporocljiva, saj, kot kaže zgoraj omenjena raziskava, to pri jadralcih lahko vodi v kronicno dehidriranost. Jadralcem se tako priporoca, da v toplem in vrocem vremenu vsako uro vnesejo vsaj 300-500 ml tekocine. Poleg tega naj jadralci izmerijo svojo telesno maso pred odhodom na morje in po koncu jadranja. Vsak izgubljen gram naj v preo­stanku dneva nadomestijo s tekocino pomnoženo s faktorjem 1,5. Velike izgube tekocine ni smiselno v celoti nadomestiti z vodo, saj ima ta relativno nizek indeks hidracije (Maughan idr., 2016). Dobre alternative so npr. posneto mleko, cokoladno mleko, pomarancni sok, sladkani napitki itd., z vnosom katerih športnik vnese tudi po­trebne ogljikove hidrate in v primeru mleka tudi beljakovine. 
.Zakljucek 
Vidimo lahko, da je, podobno kakor v ostalih športnih panogah, zadosten vnos ogljikovih kljucen za športno zmogljivost. Jadralci morajo dnevni vnos hranil sproti prilagajati z ozirom na to, kako zahteven dan jih caka na tekmovalnem polju. Izjemno pomembno vlogo igra tudi hidracija, na katero morajo biti športniki še posebej pozorni. 
.Literatura 
1. 
Altman, P. (1961). Blood and other body fluids: analysis and compilation. Washington DC: Federation of American Societies for Experimental Biology. 

2. 
Arnaoutis, G., Verginadis, P., Seal, A. D., Vogiatzis, I., Sidossis, L. S., in Kavouras, S. A. (2017). Progressive Dehydration in Junior Laser Class Sai­lors During World Championship. International Journal of Sport Nutrition and Exercise Metabolism, 32, 1–18. 

3. 
Bassinello, D., de Salles Painelli, V., Dolan, E., Lixandrăo, M., Cajueiro, M., de Capitani, M., … Roschel, H. (2018). Beta-alanine supplementation improves isometric, but not isotonic or isokinetic strength endurance in recreationally strength-trained young men. Amino Acids, 1–11. 

4. 
Bergström, J., Hermansen, L., Hultman, E., in Saltin, B. (1967). Diet, Mu­scle Glycogen and Physical Performance. Acta Physiologica Scandina­vica, 71, 140–150. 

5. 
Burke, L. M., Hawley, J. A., Wong, S. H. S., in Jeukendrup, A. E. (2011). Carbohydrates for training and competition. Journal of Sports Sciences, 29, S17–S27. 

6. 
Goldstein, E. R., Ziegenfuss, T., Kalman, D., Kreider, R., Campbell, B., Wil-born, C., … Antonio, J. (2010). International society of sports nutrition position stand: caffeine and performance. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 7, 5. 

7. 
Maughan, R. J., Watson, P., Cordery, P. A., Walsh, N., Oliver, S., Dolci, A., … Galloway, S. D. (2016). Development of a hydration index: a randomized trial to assess the potential of different beverages to affect hydration status. Am J Clin Nutr, 103, 717–23. 

8. 
Olsson, K.-E., in Saltin, B. (1970). Variation in Total Body Water with Muscle Glycogen Changes in Man. Acta Physiologica Scandinavica, 80, 11–18. 

9. 
Papadopoulos, S., Dipla, K., Triantafyllou, A., Nikolaidis, M. G., Kyparos, A., Touplikioti, P., … Zafeiridis, A. (2018). Beetroot Increases Muscle Per­formance and Oxygenation During Sustained Isometric Exercise, but Does Not Alter Muscle Oxidative Efficiency and Microvascular Reac­tivity at Rest. Journal of the American College of Nutrition, 37, 361–372. 



10. 
Pasiakos, S. M., Lieberman, H. R., in McLellan, T. M. (2014). Effects of pro­tein supplements on muscle damage, soreness and recovery of muscle function and physical performance: A systematic review. Sports Medi­cine, 44, 655–670. 

11. 
Peternelj, T. T., in Coombes, J. S. (2011). Antioxidant supplementation during exercise training: Beneficial or detrimental? Sports Medicine, 41, 1043–1069. 

12. 
Podlogar, T. (2016). Pregled literature : Kako se hidrirati , da preprecimo padec zmogljivosti in nastanek z vadbo povezane hiponatremije. Re-vija Šport, 64, 68–76. 

13. 
Podlogar, T., in Kambic, T. (2018). Sinteza glikogena v casu po vadbi. Revija Šport, 66, 45–52. 

14. 
Podlogar, T., Kolar, J., in Goršek, T. (2017). Beljakovine, esencialno hranilo za cloveka. Kdaj, kaj in koliko? Revija Šport, 65, 87–94. 

15. 
Pound, C. M., in Blair, B. (2017). Energy and sports drinks in children and adolescents. Paediatrics and Child Health (Canada), 22, 406–410. 

16. 
Thomas, D. T., Erdman, K. A., in Burke, L. M. (2016). Nutrition and Athletic Performance. Medicine in Science in Sports in Exercise, 48, 543–568. 

17. 
Trexler, E. T., Smith-Ryan, A. E., Stout, J. R., Hoffman, J. R., Wilborn, C. D., Sale, C., … Antonio, J. (2015). International society of sports nutri­tion position stand: Beta-Alanine. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 12, 1–14. 

18. 
Wittbrodt, M. T., in Millard-Stafford, M. (2018). Dehydration Impairs Co­gnitive Performance. Medicine in Science in Sports in Exercise, 1. 


Tim Podlogar, magister vadbenih in športnih znanosti Študent doktorskega študija športnih in vadbenih znanosti University of Birmingham, School of Sport, Exercise and Rehabilitation Sciences 119 Durley Dean Road B29 6RY, Selly Oak 031 427 828 tim@kineziolog.si 


Anže Kolbezen, Tim Kambic, Maja Dolenc, Matej Majeric 
Vpliv razvoja opreme na ucenje  in varnost pri kajtanju 
Kajtanje je adrenalinski vodni šport, ki se je v zadnjem ob-dobju iz zacetno smrtno nevarnega športa razvil v varen šport za razlicne starostne generacije. K izboljšanju varnosti med kajtanjem je v zadostni meri vplival razvoj opreme za kajtanje, ki ob pravilni uporabi zmanjša možnost nastanka vecjih poškodb. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv so­casnega razvoja opreme in metodike ucenja na varnost pri kajtanju. Na vzorcu 100 preiskovancev smo ugotovili, da je verjetno na vecjo varnost poleg razvoja opreme vplivalo ucenje zacetnikov v šolah kajtanja. Ucni proces se od zacet­ka do danes ni bistveno spremenil, je pa postal bolj organi­ziran. V sedanjem casu se vecina zacetnikov uci kajtati v šo­lah; samoukov pa je vse manj. Ugotovili smo tudi, da vecina kajtarjev za pretekle nezgode izpostavlja cloveški faktor in ne opremo, varnostne postopke ali mehanizme. Ugotovitve so uporabna povratna informacija za vse, ki se ukvarjajo z ucenjem kajtanja, saj kažejo pomembnost natancnega in poglobljenega ucenja varnosti in pravil kajtanja za zmanj­šanje možnosti nastanka poškodb pred in med izvajanjem tega priljubljenega vodnega športa. 
Kljucne besede: kajtanje, razvoj opreme, ucenje, metodika, varnost. 
• Uvod 
Kajtanje je vodni šport, ki vsebuje elemente deskanja na vodi in snegu, skejtanja, jadralnega padalstva in tudi gimnastike ter akro­batike. Kajtar izkorišca moc vetra z upravljanjem vecjega padala (kajta), ki ga vlece po vodi na manjši deski. Deska je na zgornji stra­ni lahko brez ali z zankami, na spodnji strani pa ima smernike, s pomocjo katerih kajtar jadra v želeno smer. Poznamo tudi deske s cevlji, podobnimi tistim za deskanje na snegu (Kitebording, 2018). Kajtanje vkljucuje vec razlicnih stilov vožnje oziroma disciplin: pro-sti slog, hitrostna vožnja, vožnja po valovih in slalom (Kitesurfing styles, 2018). 
Kajtanja ni mogoce izvajati brez primerne opreme in vetra. Pod opremo spadajo: padalo – kajt, kontrolna palica z vrvmi (angl. bar), 
Effect of kite gear development on safety during kitesurfing 
Kiteboarding is an adrenaline sport with improving safety considerations. Sport is popular across different age groups. Development of the gear has increased safety during sport engagement and decreased injury rate. However, research regarding kiteboarding still remains scarce. The aim of this study was to examine the improvement of teaching meth­odology and gear on safety during kiteboarding.  A total of 100 participants were included into the study. Our results demonstrated that development of gear and teaching meth­odology improved safety during kiteboarding, although the duration of kiteboarding lessons did not decrease. The lat­ter is associated with upgraded teaching methodology and less self-taught kiters. Furthermore, we demonstrated that sport related accidents occur due to human errors and not because of safety gear malfunctions. Our results provide a novel insight into development of kiteboarding safety and demonstrate its significance during learning process in or­der to reduce injury prevalence before and during engage­ment in this popular water sport. 
Keywords: kiteboarding, gear development, teaching, metho­dology, safety. 
deska in trapez. To je oprema, ki se uporablja pri primarni obliki kajtanja, torej na vodi (Gear, 2018, Kiteboarding, 2018). Poznamo pa tudi kajtanje po snegu in kopnem. Tam je princip delovanja padala skoraj enak, razlikuje se samo del opreme, ki je pritrjen na noge. Veter ima najpomembnejšo vlogo v tem športu (Wind, 2018). Kajtar je namrec od njega najbolj odvisen, zato mora poznati osnovne vremenske pojave ter znati spremljati vremenske napo­vedi (Kiteboarding, 2018; Wind, 2018). Ena izmed pravil doloca, da zacetniki ne smejo kajtati pri hitrosti vetra nad 25 vozlov (Weather, 2018). V praksi pa je drugace, saj sodobna oprema in uporaba manjših kajtov omogocata varno kajtanje tudi do 35 vozlov. 
Zgodovina kajtanja nas uci – kot pri vseh podobnih športih, da je bil na zacetku najvecji izziv pri razvoju opreme zagotavljanje ustrezne varnosti. Na zacetku je bilo pri zacetnikih veliko telesnih poškodb, tudi trajnih in s smrtnim izidom. Iz tega se je razvil ste­reotip, da kajtanje ni varen šport. Poškodbe so bile na zacetku posledica neprimerne, pogosto “primitivne“ opreme, ki so jo pio­nirji tega športa naredili sami. Uporabljali so jadralna padala brez varnostnega sistema, kot ga poznamo danes. Prvi približek dana­šnjemu kajtu so razvili leta 1984 (Iossi, 2012; History of Kitesports, 2015; Kiteboarding, 2018). Za tem je sledil hiter razvoj opreme, pri katerem je bil poudarek na cim boljši vodljivosti kajta in razvoju varnostnih sistemov za njegovo sprostitev v primeru nevarnosti. To je omogocilo varnejše ucenje tega športa. V kajtanju poznamo dva glavna varnostna sistema, v primeru obeh se varnost kajtarja poveca z mehanizmi odvzemanja moci kajtu. Ob aktivaciji prvega varnostnega sistema, ki temelji na zanki srednjih vrvic, kajt v tre­nutku izgubi vso svojo moc in pade v vodo. Njegov položaj je nev­tralen glede na smer vetra, padalo pa ostane povezano s kajtarjem samo preko ene varnostne vrvice. V primeru, da je bil v trenutku nevarnosti varnostni sistem aktiviran, nato pa nevarnost mine, lah­ko kajt ponovno dvignemo v zrak brez pomoci (Iossi, 2012). Drugi varnostni sistem se z dodatno vrvico (angl. leash) navezuje na zan­ko prej omenjene varnostne vrvice, ki je zadnja povezava kajta s kajtarjem. Ce ima kajt kljub temu, da je bil prvi sistem aktiviran, še vedno dovolj moci, da kajtarja vlece, le-ta lahko uporabi še drugi sistem in kajt popolnoma loci od sebe. 

Število kajtarjev iz leta v leto narašca (Kiteboarding, 2018). Po po­datkih Mednarodne kajtarske organizacije je bilo leta 2012 na svetu že vec kot 1.5 milijona kajtarjev (Kiteboarding, 2018), medtem ko jih vec 410.000 poseduje vsaj eno izmed stopenj usposobljenosti (About IKO, 2018). Opremo so izdelovalci v zadnjem casu še doda­tno izpopolnili, kar omogoca, da se s tem športom lahko ukvarja prakticno vsak. Razvoj varne opreme je vplival tudi na vecje število kajtarskih šol, metodiko ucenja in samo varnost pri kajtanju. 
Tako kot pri vseh ekstremnih športih tudi pri kajtanju obstaja tve­ganje za poškodbe, ki je v vecji meri odvisno od sposobnosti in znanja posameznika ter poznavanja in izvajanja varnostnih ukre­pov (Injuries, 2018). Kot so dokazali v obširni raziskavi poškodb v kajtanju (Petersen idr., 2002), se pri petdesetih kajtarjih na vodi vsa­ke tri ure eden izmed njih poškoduje. To dokazuje, da je kajtanje ekstremni šport. Pri navajanju teh podatkov je treba upoštevati, da je bila anketa opravljena še pred uvedbo 5-linijskih kajtov (Boese, 2007) v letu 2002, po tem casu pa se je oprema še bistveno izpo­polnila. Avtorji so ugotovili, da med najpogostejše poškodbe pri kajtanju spadajo poškodbe gležnja (28 %), glave (14 %), prsnega koša (13 %) in kolen (13 %). Rezultati te raziskave so nam lahko v pomoc pri delitvi varnosti na aktivne in pasivne varnostne ukrepe (Boese, 2007). Pod aktivne varnostne ukrepe spadajo: spremljanje vremenskih napovedi in kajtanje ob konstantnem vetru (ce je to le mogoce), nacrtna izbira lokacije kajtanja, vsakokratno preverja­nje opreme pred kajtanjem, zbranost pri dvigovanju in spušcanju kajta, poznavanje varnostnih ukrepov in izkušnje pri uporabi var-nostnih sistemov v primeru nevarnih situacij ali nezgode, upošte­vanje kajtarskih pravil, poznavanje mednarodnih znakov ter dobra telesna pripravljenost. Med pasivne varnostne ukrepe pa spada uporaba varnostne opreme pri zacetnikih in kadar je to potrebno (celada, rešilni jopic, npr. v primeru kajtanja na krajih, ki to zaradi varnosti zahtevajo) (Boese, 2007; Safety, 2018). S prispevkom smo želeli ugotoviti, ali je socasen razvoja metodike in opreme vplival na vecjo varnost pri kajtanju. 

.Metodedela 
Preiskovanci in postopek zbiranja podatkov 

V raziskavo smo vkljucili 100 nakljucnih oseb, ki so bili stari med 18 in 60 let. Vkljucitveni kriterij je bil aktivno najmanj eno ali vecle­tno ukvarjanje s kajtanjem. Vsem vkljucenim preiskovancem smo preko spleta razdelili anketni vprašalnik. Namen izvajanja raziskave smo jim predhodno natancno razložili. Vprašalnik celotne raziska­ve je bil sestavljen iz dvajsetih vprašanj, ki so bila zaprtega in od­prtega tipa. Vprašanja so se nanašala na zacetek ukvarjanja s kajta­njem, ucenje kajtanja, pogostost kajtanja na letni ravni, subjektivno oceno znanja kajtanja, zagotavljanje varnosti med kajtanjem in na oceno letnih stroškov, ki jih namenijo ukvarjanju s kajtanjem. Za namen tega prispevka smo izbrali naslednje spremenljivke: spol, starost, zacetek ukvarjanja s športom, letni financni vložek, število dni na leto, ki se jih nameni kajtanju, uporaba varnostnega sistema in izbrane trditve o nezgodah med ukvarjanjem s športom. Anke­tiranje je bilo izvedeno s pomocjo spletne strani 1KA.si. Pred pri-cetkom raziskave smo vsem preiskovancem zagotovili anonimnost in jim bili na družabnih omrežjih na voljo za vsa vprašanja v zvezi z anketo. 
Statisticna analiza podatkov 

Anketiranje smo izvedli s pomocjo aplikacije 1KA.si, ki smo jo delili na družbenih omrežjih. Zbrane podatke smo obdelali s statistic­nem programom IBM SPSS 21 (SPSS Inc., Chicago, Illinois, ZDA) in Microsoft Excel 2013 (Microsoft Corporation, Redmond, Washing­ton, ZDA). Opisnim spremenljivkam smo izracunali frekvence in frekvencne deleže. Za testiranje dveh opisnih spremenljivk smo uporabili dvosmerni hi-kvadrat test, kjer smo predhodno preverili predpostavko velikosti pricakovanih frekvenc. V primeru, da so bile pricakovane frekvence v posamezni celici manjše od 5, smo sose­dnji dve najmanjši celici združili skupaj in šele potem izvedli analizo hi-kvadrata. Podatki so bili statisticno znacilni pri stopnji tveganja 5 %. Podatki so prikazani v tabelah in stolpcnih grafikonih. 
• Rezultati in razprava 
80% 60% 40% 20% 0% 

moški ženske 

Slika 1. Deleži anketirancev glede na spol. 
V raziskavo je bilo vkljucenih 100 merjencev, med njimi je 70 % moških in 30 % žensk (Slika 1). Manjši delež žensk je bil pricakovan, saj podobne študije kažejo, da se z ekstremnimi športi v vecini ukvarjajo moški (Ceylan idr., 2016). Kljub temu pa najnovejši trendi kažejo, da se s kajtanjem ukvarja vse vec žensk. Temu se prilagajajo tudi proizvajalci, ki imajo v svoji ponudbi posebno linijo opreme za ženske. Znacilnost te opreme je, da je lažja po masi, velikosti in uporabi, prav tako pa je tudi v znacilnih ženskih barvah. 
40% 30% 20% 10% 0% 18-25 let 26-32 let 33-45 let 46-60 let 60 let ali ve˜ 


Slika 2. Deleži preiskovancev glede na starost. 
Slika 2 prikazuje porazdelitev anketirancev glede na starost. Podat­ki kažejo, da je bila vecina anketiranih starih do 45 let (91,75 %). Naj­manj anketiranih je bilo starih med 46 do 60 let (8,25 %), medtem ko starejših preiskovancev od 60 let ni bilo. Podatki o starosti anke­tirancev so primerljivi s podobno raziskavo (Silva idr., 2015). Glede na to, da je kajtanje nov šport, ki je posebej priljubljen pri mlajših, je starost udeležencev v tem športu pricakovana. Zanimivo pa je, da zaradi izboljšanih varnostnih sistemov pridobiva tudi zanimanje starejših. Opažanja na terenu pa so, da se starejši jadralci na deski z leti preusmerijo v kajtanje, saj je le-to z vidika kondicijske priprave nekoliko manj zahtevno. Predvidevamo pa tudi, da je delež manj­šega števila anketiranih starejših posameznikov (nad 45 let) tudi posledica spletnega nacina anketiranja. 
Na Sliki 3 je prikazana porazdelitev preizkušancev glede na ob-dobje zacetka ucenja kajtanja. Rezultati kažejo, da se je vecina preizkušancev naucila kajtati med letoma 2008–2012 (30,61 %) in po letu 2012 (48,98 %). Manjši delež preizkušancev se je kajtanja naucil pred letom 2008 (skupno 20,41 %). Ti podatki so razumljivi, saj smo že z razlago Slike 2 ugotovili, da se s kajtanjem ukvarjajo pretežno mlajši. Pricakujemo, da bo število kajtarjev v prihodnje še narašcalo, saj je ta šport med mladimi zelo priljubljen, se ga hitro naucijo, v primerjavi z drugimi športni na veter oprema zavzame 
60% 
40% 
20% 
0% 
48,98% 
30,61% 
15,31% 
5,10% 




1998-2003 2004-2008 2008-2012 po letu 2012 

Slika 3. Deleži anketiranih po obdobjih zacetka ucenja kajtanja. 
majhno prostornino in z njim se lahko ukvarjajo že pri manjših hi-trostih vetra. 
Tabela 1 
Delež anketirancev glede na število dni, ki jih namenijo kajtanju 
f f (%) F (%) 

1–9 dni.  9  9,28  9,28  
10–19 dni.  36  37,11  46,39  
Koliko dni na leto kajtate?  20–29 dni.  35  36,08  82,47  
30–39 dni.  7  7,22  89,69  
>40 dni  10  10,31  100,00  

Skupno 97 100,00 
Tabela 1 prikazuje deleže anketirancev glede na število dni, ki jih namenijo kajtanju. Rezultati kažejo, da najvec anketirancev letno nameni kajtanju med 10 in 29 dni (skupno 73,19 %), najmanj pa med 30 in 39 dni (7,22 %). Cas, ki ga vecina anketiranih letno na­meni kajtanju, bi lahko ustrezal daljšim pocitnicam. To lahko kaže, da so to vecinoma pocitniški kajtarji; tistih, ki pocitniško kajtanje dopolnjuje z dnevnimi pobegi na burjo ali jugo, pa je manj. 
Tabela 2 
Deleži anketirancev glede na njihov financni vložek v zadnjem letu ukvarjanja s kajtanjem 
f f (%) F (%) 

0–499 eur.  32  32,99  32,99  
Financni vložek v  500–999 eur  35  36,08  69,07  
zadnjem letu  1500–1999 eur  22  22,68  91,75  
Vec kot 2000 eur  8  8,25  100,00  

Skupno 97 100,00 
Tabela 2 prikazuje deleže anketirancev glede na njihov financni vložek v zadnjem letu ukvarjanja s kajtanjem. Rezultati kažejo, da skupno najvecji delež anketirancev za kajtanje na letni ravni do 999 eur (skupno 69,07 %), od tega jih vecji delež nameni med 500 in 999 euri (36,08 %). Vec kot 2000 eur nameni zgolj 8,25 % vseh anketirancev. Vecina anketiranih letno porabi sredstva, ki približno ustrezajo ceni enega kajta s krmilno palico. 
Tabela 3 

Deleži anketiranih po obdobjih ucenja glede na cas (v urah), ki so ga rabili, da so osvojili osnove kajtanja, in ugotavljanje statisticno znacilnih razlik 
Cas ucenja kajtanja 
Skupno .Č p 

1–9 ur. 10–19 ur. 20–29 ur. 30–39 ur. >40 ur. 
f 3861220 
1998–2008 

% 15,00 % 40,00 % 30,00 % 5,00 % 10,00 % 20,41 % 
Obdobje 

f 133421 5 5 78 
2008–dalje 0,47 0,98 
% 16,67 % 43,59 % 26,92 % 6,41 % 6,41 % 79,59 % 
Skupno f 16 4227 6 7 98 % 16,33 % 42,86 % 27,55 % 6,12 % 7,14 % 100,0 % 
Legenda: .Č – testna statistika (dvosmerni hi kvadrat); p – statisticna znacilnost; N – število odgovorov. 
Tabela 3 prikazuje deleže anketiranih po obdobjih ucenja glede na cas (v urah), ki so ga rabili, da so osvojili osnove kajtanja. Rezultati kažejo, da pri anketirancih, ki so se naucili kajtati med 1998 in 2008 ter od 2008 do 2018 ni statisticno znacilnih razlik v casu ucenja kajtanja (p = 0,98). Ugotovili smo tudi, da je vecina anketirancev (1998–2008 – 75,00 %; 2008–2018 – 76,92 %) v obeh obdobjih, ko so se zaceli uciti kajtati, za pridobivanje osnovnega znanja rabila od 10 do 30 ur. Najvecji del od teh je rabil od 10 do 19 ur (1998– 2008 – 40,00 %; 2008–2018 – 43,59 %). Le manjši delež anketiranih je za pridobivanje osnovnega znanja rabil vec kot 30 ur (1998–2008 
– 15,00 %; 2008–2018 – 12,82 %). Glede na poznavanje metodike ucenja jadranja na deski, deskanja na valovih in kajtanja je cas, ki ga zacetnik rabi, da osvoji zacetno znanje ter samostojno in var-no drsni na deski po vodni gladini pri kajtanju zagotovo najkrajši. Sklepamo, da je kajtanje tudi s tega vidika zelo trendovski šport. Zacetnik relativno hitro osvoji znanje, ki mu omogoca samostojno in varno ukvarjanje ter veliko užitka na vodi. Glede na podatke lah­ko sklepamo tudi, da izboljšava opreme po letu 2008 (izboljšane letalne znacilnosti kajtov s hibridno obliko delta kajtov, ki združu­jejo dobre znacilnosti C in bow kajtov) ni bistveno vplivala na cas ucenja osnov kajtanja. Bistvena znacilnost sodobnih kajtov je lažje dvigovanju kajta iz vode, dobra stabilnost in vodljivost, zanesljiv sistem za sprotno spreminjanje moci kajta (angl. deepower system) ter zanesljiv sistem za sprostitev kajta ob nezgodi (angl. safety sy­stem). Vsi ti dejavniki pri zacetnikih zmanjšajo možnosti nastanka poškodb. Vecina anketiranih je za ucenje kajtanja porabila toliko ur, kolikor v vecini šol traja zacetni tecaj kajtanja. To verjetno kaže na to, da se je vecina anketiranih naucila kajtati v kajtarskih  šolah. 
Tabela 4 Ob nepredvidenih dogodkih je prvi varnostni ukrep kajtarja od­vzem moci kajta s krmilno palico. Pri tem ukrepu z izpustitvijo kr­milne palice iz rok kajt zmanjša letalni kot prve zracnice in s tem se zmanjša celotna površina kajta, kamor se upira veter. Na ta nacin se zmanjša sila vetra, ki deluje na kajt. V primeru, da s tem ukre-pom kajtar ne uspe vzpostaviti varnega in kontroliranega položaja kajta, uporabi drugi ukrep, kjer z odpiranjem varnostnega sistema za spreminjanje oblike kajta (angl. quick release) kajt popolnoma spremeni obliko (znacilno C obliko v I obliko) in izgubi vse letalne znacilnosti (notranje in zunanje vrvice se popolnoma sprostijo) ter pade v vodo. Rezultat drugega ukrepa je popoln odvzem moci kajtu. Poznavanje delovanja in izkušnje pri uporabi tega sistema so kljucne za varnost kajtarja. V primeru, da je kajtar zaradi nepra­vilnega delovanja tega varnostnega sistema še vedno izpostavljen nevarnosti in kajt še nenadzorovano leti, vlece kajtarja in ima moc, lahko kajtar s tretjim ukrepom kajt odvrže. Glede na to, da so izku­šnje z uporabo drugega ukrepa kljucne za varnost kajtarjev, nas je zanimalo, ali so anketiranci v procesu ucenja osnov kajtanja prido­bili to znanje. Tabela 4 prikazuje, da je 60  % anketirancev, ki so se ucili kajtati 1998–2008, in 61,54 % anketirancev, ki so se ucili kajtati od 2008–2018, to izkušnjo pridobilo. Razlika med anketiranci, ki so se ucili v dveh razlicnih obdobjih, ni statisticno znacilna (p = 0,90). Na podlagi podatkov sklepamo, da bi bilo v prihodnje treba storiti vec za varnost zacetnikov. Le–ti bi v procesu ucenja morali biti cim veckrat kontrolirano izpostavljeni situaciji, v kateri bi morali upora­biti drugi varnostni ukrep. 

Deleži anketiranih po obdobjih ucenja kajtanja glede na uporabo drugega varnostnega ukrepa v casu ucenja kajtanja in ugotavljanje statistic­no znacilnih razlik 
Uporaba drugega varnostnega ukrepa v casu ucenja. 
Skupno .Č p 

Da Ne 
f 12 820 
1998–2008 

% 60 % 40 % 100 % 
Obdobje 

f 48 30 78 
0,02 0,90 
2008–dalje 

% 61,54 % 38,46 % 100,00 % 
Skupnof 60 38 98  % 61,22 % 38,78 % 100,00 % 
Legenda: .2 – testna statistika (dvosmerni hi kvadrat); p – statisticna znacilnost; N – število odgovorov. 

Precenjevanje lastnih sposobnosti in znanj Prevelika "samozavest" in "kazanje trikov" Nepoznavanje pravil kajtanja Izbira neprimernega kraja glede na znanje Težki pogoji (gne°a, velikost kraja) Nepoznavanje kraja in nevarnosti na njem Drugo Neustrezni varnostni sistemi na kajtu 

Legenda. Vrednosti so izražene v povprecjih ocen posameznih trditev. 
Slika 4. Razlogi anketirancev za nezgode. 
Slika 4 prikazuje glavne razloge anketirancev za nezgode v odstot­kih. Podatki kažejo, da so bili razlogi za nezgode subjektivni, saj je na zadnjem mestu izmed razlogov neustrezni varnosti sistem. Vecina preizkušancev je izrazila mocno strinjanje z vsemi navede­nimi dejavniki tveganja z izjemo neustreznih varnostnih sistemov na kajtu (” = 3,40). Nasprotno z našimi pricakovanji vecina kajtarjev pripisuje vecji razlog za nezgodo cloveški napaki kakor varnostnim sistemom na kajtu. Na podlagi podatkov sklepamo, da kajtarji v veliki meri zaupajo v ustrezno delovaje kajtov, kar pomeni, da je za njih kajtanje s tega vidika varno. Na podlagi teh podatkov lahko ovržemo stereotip, da je kajtanje nevaren šport. Sklepamo, da je varen najmanj toliko kot jadranje na deski ali deskanje na valovih. Zagotovo pa bi lahko v prihodnje z ukrepi za obvezno upošteva­nje pravil za izvajanje teh športov storili še vec za vse udeležence na vodi in na obali. Tudi primerljive raziskave (Vormittag, Calonje 
60,00% 
40,00% 
20,00% 
0,00% 
in Briner, 2009) kažejo, da so glavni razlog za poškodbe cloveške narave. Po teh podatkih se najvec poškodb zgodi zaradi kajtanja v prenizki vodi ter zaradi trkov dveh kajtarjev na (vodi ali zraku). Mor­da bi lahko za vecjo varnost nekoliko vec storili tudi, kot predlagajo Lundgren idr. (2011), ce bi vsi proizvajalci uporabljali enotne barve za varnostne sisteme (npr. desna zunanja vrvica je oznacena z rde-co barvo). To sicer v zadnjih letih upošteva vse vec proizvajalcev. 
Slika 5 prikazuje deleže anketiranih po obdobjih ucenja kajtanja glede na nacin ucenja. Podatki kažejo, da se je po letu 2008 kaj­tanja ucilo vec preizkušancev v kajt šolah (52,56 %) kot v obdobju pred 2008 (30,00 %). Iz tega sledi, da se je logicno vec anketiranih v obdobju pred 2008 ucilo kajtati samih (35,00 %), kot v obdobju po 2008 (15,39 %). Podobno lahko ugotovimo tudi pri ucenju s prija­teljem izven tecaja. Anketiranih, ki so se naucili kajtati na tak nacin, je bilo pred 2008 vec (35,00 %) kot v obdobju po 2008 (32,05 %). 

Kljub nekaterim razlikam v deležih med zacetkoma ucenja kajtanja pred 2008 in od 2008 dalje nismo ugotovili statisticno znacilnih razlik v nacinu ucenja kajtanja (.Č = 4,891; p = 0,087). Sicer pa lah­ko s podatkov sklepamo, da je ozavešcenost kajtarjev v obdobju 2008–2018 o tem, da se je bolj varno uciti v kajt šolah, vecja kot v obdobju 1998–2008. Na to je lahko vplival tudi pojav vecjega števila kajtarskih šol, kot jih je bilo pred letom 2008. 
Nekatere omejitve in pomanjkljivosti raziskave 
Vsebina anketnega vprašalnika ni standardizirana. Do sedaj nismo zasledili nobene študije s podobno tematiko, zato nismo mogli primerjati zanesljivosti anketnega vprašalnika z drugimi obstoje-cimi viri. Anketni vprašalnik je bil predolg. Zadnja pomanjkljivost pa je bila struktura vprašanj o varnosti, ki so bila vezana zgolj na aktivnosti v vodi in ne tudi na aktivnosti na kopnem. 
.Zakljucek 
Naše ugotovitve kažejo, da je kajtanje z vidika opreme in varno­stnih sistemov varen šport, posebej je zanimiv za mlajše posa­meznike, ki se lahko relativno hitro in varno naucijo ukvarjati s tem zanimivim športom. Na podlagi izkušenj z ucenjem kajtanja, ocenjujemo, da se zacetnik (ob optimalnih pogojih) povprecno nauci varno kajtati v desetih vadbenih enotah; nato pa jih rabi še dodatnih deset za samostojno utrjevanje znanja in pridobivanje izkušenj. Po tolikšnem casu bo povprecni zacetnik v konstantnem vetru na twintip deski znal nadzorovano izvajati vodni štart; varno bo kajtal proti, z in vzporedno na veter ter nadzorovano bo znal spreminjati smer. Bolj sposobni bodo zaceli izvajati obrat z vetrom na obeh straneh deske (na prstih in petah). V veliki prednosti pri ucenju so tisti, ki imajo izkušnje z jadranjem na deski ali vsaj deska­njem na snegu. Z vidika varnosti je kratek cas ucenja lahko past. Mnogo zacetnikov svoje znanje preceni in pozabi, da se kajtanje pod nadzorom inštruktorja mocno razlikuje od samostojnega kajtanja. Zaradi tega je nujno poznavanje varnostnih protokolov. Za povecanje varnosti priporocamo njihovo veckratno uporabo v nadzorovanih pogojih. 
Ocenjujemo, da smo z raziskavo pridobili pomembne ugotovi­tve, ki lahko še dodatno izboljšajo varnost pri kajtanju. Ugotovitve so uporabne za vse, ki se ukvarjajo z ucenjem ali poucevanjem kajtanja, še posebej pa za  kajtarske šole, saj kažejo pomembnost natancnega in poglobljenega ucenja varnosti in pravil športa za zmanjšanje možnosti nezgod pred in med izvajanjem tega adre­nalinskega vodnega športa. 
Priporocamo, da se naše ugotovitve na podrocju kajtanja preveri z nadaljnjim sistematicnim raziskovanjem ter tako dodatno poskrbi za nova znanstvena dognanja in njihovo povezovanje s prakso.  
.Literatura 
1. 
About IKO (2018). International Kiteboarding Organisation. Pridobljeno iz: https://www.ikointl.com/about–iko 

2. 
Boese, K. in Spreckels, C. (2007). Kitesurfing: the complete guide. Chiche­ster: J. Wiley & Sons. 

3. 
Ceylan, M., Altiparmak, E. & Akçakoyun, F. (2016). The analysis of the relationship between personality traits of extreme athletes and sports consumption motives. Journal of Human Sciences, 13(1), 1745–1754. 



4. 
History of Kitesports. (2015). International Federation of Kite-sports Organisations. Pridobljeno iz: http://ifkitesports.org/index. php?option=com_content&view=article&id=79&Itemid=352 

5. 
Gear (2018). Kitesurfing Handbook. Pridobljeno iz http://kitesurfing– handbook.peterskiteboarding.com/gear 

6. 
Injuries (2018). Kitesurfing Handbook. Pridobljeno iz: http://kitesurfing– handbook.peterskiteboarding.com/safety/injuries 

7. 
Iossi, R. (2013). Roots: Evolution of the inflatable kite. The kiteboarder magazine. 9 (4). 74–78. Pridobljeno iz https://www.thekiteboarder. com/2013/03/volume–9–number–4/ 

8. 
Kiteboarding (2018). Wikipedia. Pridobljeno iz: https://en.wikipedia. org/wiki/Kiteboarding 

9. 
Kitesurfing styles (2018). Kitesurfing Handbook. Pridobljeno iz http:// kitesurfing–handbook.peterskiteboarding.com/kitesurfing–styles 

10. 
Lundgren, L., Bligćrd, L. O., Brorsson, S. in Osvalder, A. L. (2011). Imple­mentation of usability analysis to detect problems in the management of kitesurfing equipment. Procedia Engineering, 13, 525–530. 

11. 
Silva, B., Viana, R., Gama, A., Pérez–Turpin, J. A. in Bezerra, P. (2015). Inju­ries among Portuguese kitesurfers: The most affected body regions. A pilot study. Motricidade, 11(4). 

12. 
Vormittag, K., Calonje, R. in Briner, W. W. (2009). Foot and ankle injuries in the barefoot sports. Current sports medicine reports, 8(5), 262–266. 

13. 
Weather (2018). Kitesurfing Handbook. Pridobljeno iz: http://kitesur­fing–handbook.peterskiteboarding.com/weather 

14. 
Wind (2018). Kitesurfing Handbook. Pridobljeno iz: http://kitesurfing– 


handbook.peterskiteboarding.com/wind Anže Kolbezen, mag. šp. vzg. Podsvetija 32, 1351 Brezovica 
anze.kolbezen1@gmail.com 
Matej Valic, Jure Kolar 

Jadranje in poškodbe 


Izvlecek 
Jadranje je privlacen in zanimiv, a tudi zelo kompleksen šport na prostem. V današnjem casu lahko populacijo jadral­cev razdelimo na tiste, ki se z jadranjem ukvarjajo rekreativ-no in na tiste, ki se z njim ukvarjajo tekmovalno, dejstvo pa je, da postaja ta šport vse bolj popularen, s tem pa beležimo tudi povecanje števila poškodb. V clanku bodo predstavljeni vplivi narave tega športa na pojav poškodb, njihove epide­miologije ter travmatologije. Kot eden pogostejših simpto­mov pri jadralcih bo predstavljena bolecina v križu z njenimi vzroki. Na koncu clanka bo navedeno nekaj uporabnih na­svetov za preprecevanje poškodb. 
Kljucne besede: jadranje, športne poškodbe. 
Sailing and injuries 
Abstract 
Sailing is attractive and interesting, but also very complex outdoor sport. Nowadays, the population of sailors can be divided into those who are engaged in sailing in a recrea­tional or competitive manner. Due to the increasing avail­ability of sailing, it is becoming more and more popular and therefore an increase in the number of injuries is being re­corded. The article presents the effects of the nature of this sport on the occurrence of injuries, their epidemiology and traumatology. Lower back pain, as one of the more common symptoms experienced by sailors with its causes, will be presented. In the end, the authors provide some useful tips for prevention of sailing injuries. 
Keywords: sailing, sport injuries. 
.Uvod 
Prvi zapisi o plovilu z jadrom so bili zabeleženi približno 5000 let pred Kristusovim rojstvom v Kuwajtu (Carter, 2006). Takratne civili­zacije so rocno izdelane jadrnice uporabljale kot sredstvo za ribo­lov, pozneje pa dodatno z namenom mobilnosti ter raziskovanja novih krajev. Dandanes so jadrnice bistveno bolj izpopolnjene in služijo tudi drugacnemu namenu. V zadnjih desetletjih se je raz­vilo zlasti tekmovalno jadranje, kateremu se posveca tudi vse vec pozornosti. Ker je težko na kratko pojasniti, kako le-to poteka, sva se avtorja v tekstu omejila na osnove. Pri jadranju se jadralec ali posadka spopada z vec naravnimi pojavi, v prvi vrsti z vetrom, ki ga pri jadranju izkorišcamo za gibanje po vodni površini. Jadramo lahko tako na morju kot tudi na vecjih jezerih in rekah. Jadra po­stavljamo v položaj, ki nam omogoca jadranje v skoraj vse sme­ri, saj vožnja v smeri proti vetru ni možna. Težavnost telesnega napora pri jadranju je premo sorazmerna z jakostjo vetra. Poleg dobre kondicijske pripravljenosti so za dosego vrhunskih rezulta­tov v tem športu potrebni še naslednji dejavniki: dobra tehnicna pripravljenost jadrnice,  optimalna vožnja v razlicnih vremenskih razmerah ter takticna zrelost jadralca. Prav tako je bistveno dobro poznavanje osnov meteorologije in specificnih vremenskih pogo-jev na posameznem prizorišcu regate (vetrov, valov, tokov). Kot pri vseh športih in telesnih aktivnostih obstaja doloceno tveganje za poškodbe tudi pri jadranju. 
.Vpliv narave športa na pojav poškodb 
Jadranje je dinamicen šport, kjer pridejo v razlicnih vetrovnih razmerah do izraza številne gibalne in funkcionalne sposobnosti jadralca. Poenostavljeno, pri jadranju posamezen športnik ali po­sadka z lastno maso in položajem telesa premaguje silo vetra v jadrih, da ob seštevku vseh vektorskih sil doseže najvecjo hitrost v željeno smer jadranja. Ta položaj se razumljivo precej razlikuje glede na smer jadranja. Pri jadranju v smeri ostro proti vetru ali v orco (slika 1) je jadralec s stopali zataknjen za pasovi, vzravnan in je s telesom najbolj izven jadrnice. Ce nekoliko posplošimo, je pri visenju (angl. hiking) kljucno, da je jadrnica pri tem »ravna«. To po­meni, da je krov jadrnice vzporeden z vodno gladino. Tedaj je pri plutju v vodi najmanj turbulenc in posledicno hitrost najvišja. Zara-di navedenega je tovrstna vožnja pricakovano tudi najbolj telesno obremenjujoca. Poleg napora za vzdrževanje telesnega položaja, je tudi sila na vrveh, s katerimi upravljamo jadra, med najvišjimi. 

Slika 1. Tipicen položaj jadralca na enosedu Laser pri vožnji ostro proti vetru (v orco), pri jakosti vetra = 8 vozlov; s stopali je jadralec zataknjen za pasovi in s trupom izven jadrnice (levo) in ponazoritev te smeri vožnje (desno) (Pinterest). (Foto: arhiv M. Valica) 
Ce položaj jadralca pri jadranju v orco analiziramo s kineziološkega stališca, ugotovimo, da je aktivnih veliko mišicnih skupin. Najbolj obremenjeni so zlasti iztegovalke kolen, felksorji kolka, trebušne in hrbte mišice. Zaradi manevriranja s krmilom in škoto (vrv, s katero upravljamo glavno jadro) so zelo obremenjene tudi mišice ramen­skega obroca. 
Obrat ali precenje v orco v srednjem ali mocnem vetru zahteva obilo spretnosti in hitrosti. Ob tem manevru se jadralec prestavi pod lok (spodnji precni okvir jadra) na nasprotno stran trupa jadr-nice in spremeni smer vožnje. Ob tem spremeni uzde na katerih jadra, iz desnih (angl. starboard tack), ko ima jadrnica pri sreceva­nju prednost, na leve (angl. port tack) ali obratno. Med izvedbo tega manevra se jadralec lahko poškoduje zaradi trka ob jadralno opremo ali padca (Tan, 2014). Enako velja za obrat pri vožnji v krmo (pojalabanda, angl. jib). 
Vožnji z vetrom v bok – mezanave  (slika 2) ali z vetrom v hrbet 
- krmo (slika 3) sta hitrejši, saj je kot, pod katerim piha veter v ja­dra, vecji. Jadrnica tako enostavneje doseže fenomen glisiranja in najvišje hitrosti. Pri tem položaju skuša jadralec s položajem telesa prestaviti skupno težišce jadrnice nekoliko nazaj in s tem zmanj­šati stik jadrnice z vodno gladino, ki jo upocasnjuje. V primerjavi z jadranjem v orco so v tem položaju manj obremenjene mišice spodnjih, a bolj obremenjene mišice zgornjih udov. 
Zaradi vecje nestabilnosti se jadrnica najveckrat prevrne pri jadra­nju v krmo. Pri tem se lahko jadralec poškoduje zaradi udarca ali se opraska z ostrejšimi deli jadrnice (npr. z robovi kobilice pri postavi­tvi jadrnice v pravilen položaj po zvracanju). 
Med samo regato lahko pride do trcenja z drugimi udeleženci tek­movanja ali redkeje plovili regatnega odbora in plavajocimi pred­meti. To se najpogosteje zgodi med ali tik po štartni proceduri, zaradi boja za najbolj ugodno startno pozicijo ter pri obracanju oznak, ko se jadrnice pred plovbo v naslednjo smer ponovno moc­no približajo ena drugi. Poškodba se lahko pripeti tudi pri pripravi 



jadrnice, izplutju ali vplutju v marino ali zaradi poškodovanja ja­dralne opreme. Omeniti velja tudi, da so jadralci, zaradi izpostavlje­nosti soncu v casu najvecje intenzivnosti ultravijolicnega sevanja, zelo izpostavljeni tveganju za opeklinske poškodbe kože. 
Najbolj pomembne regate v sezoni v olimpijskih razredih so dol­gotrajne. V tednu dni tekmovalci preživijo na vodi vsak dan tudi po 5 do 8 ur. V najštevilcnejšem olimpijskem enosedu Laser Standard tekmovalci na svetovnem prvenstvu v sedmih dneh odjadrajo tudi do 14 plovov. Regatni odbor skuša vsak dan v povprecju izpeljati 2 plova, dolžino regatnega polja pa prilagaja vetrovnim razmeram, tako da traja posamezni plov dobro uro.  Zaradi navedenega je zelo pomembna dobra kondicijska pripravljenost jadralca, ki pa je zaradi spremenljivih vremenskih razmer ni možno doseci in vzdrževati le s treniranjem na vodi. Velik del trenažnega procesa tako jadralci opravijo v telovadnici, na kolesu ali s tekom, zato ne preseneca, da se vecina poškodb pri teh športnikih pripeti prav na suhem (Bűymo-Having, 2013). 
• Epidemiologija 
Po prepricanju mnogih deluje jadranje na prvi pogled kot precej nevaren šport, vendar pa je v resnici  relativno varen. V elitnem olimpijskem razredu je incidenca zmernih do težjih poškodb ja­dralcev (kjer je potrebna zdravniška pomoc ter opazna odsotnost s tekmovalno-trenažnega procesa) približno 0,2 poškodbi/jadral-ca/leto (Mei-Dan in Carmont, 2013). Novejša raziskava Tana in so-delavcev (2016) navaja, da je incidenca poškodb ter obolenj na Svetovnem prvenstvu olimpijskih razredov leta  2014 znašala 0,59 poškodb na 1000 ur jadranja. Številka predstavlja precej nižji delež kakor pri ragbiju (55 poškodb/1000 ur aktivnosti), ameriškem no-gometu univerzitetnih lig (33 poškodb/1000 ur aktivnosti), nogo­metu (33 poškodb/1000 ur aktivnosti) in košarki (9 poškodb/1000 ur aktivnosti). Junge et al (2009) navaja, da so se v statisticnem pre­gledu od 400 registriranih jadralcev poškodovali trije (0,8%). S tako nizkim odstotkom poškodb je glede incidence poškodb jadranje v Jungovi analizi 30 športov uvršceno na zadnje mesto. Nadalje Junge et al (2009) navaja, da poškodba pri nobenem jadralcu ni rezultirala v odsotnosti s trenažnega procesa. Od treh poškodb se je ena zgodila na treningu, dve pa na tekmi. 
Glede na stopnjo profesionalnosti se zdi mesto poškodbe raz-licno (Mei-Dan in Carmont, 2013). Avtorja nadalje navajata, da je po pregledu brazilske olimpijske jadralne ekipe najvec resnejših poškodb zabeleženih v ledvenem delu hrbtenice (52,9%) in v ko­lenskem sklepu (25-32%). Podobna mesta navaja tudi Legg (1997), ki pravi, da so poškodbe novozelandskih jadralcev na podrocju ledvene hrbtenice prisotne v 45%, sledijo kolena (22%), ramenski sklep (18%) in zgornji ud (15%). V sklopu Kiel Week regate so bile ponovno najbolj pogoste poškodbe križa (44%) in kolena (30%) (Shepard, 1994). Med jadralci zacetniki se zdi, da so poškodbe lo-cirane bistveno bolj na apendikularnem skeletu, saj so bili v 39,5% poškodovani zgornji udi. Z enakim deležem so bili poškodovani tudi spodnji udi. Poškodbe glave so bile prav tako pogoste, in si­cer 32,4%, medtem ko so bili vrat ter trup poškodovani le v 1,6% (Schaefer, 2000). 
.Travmatologija jadralnih poškodb 
Akutne poškodbe jadralcev so pogostejše od kronicnih. Shepard (1994) navaja, da je bila na Kiel Week regati najpogostejša poškod­ba udarnina (55%), sledijo pa ji odrgnine (17%), ureznine (14,3%), podplutbe (6,3%), raztrganine (1,7%), distenzije mišic (0,4%) in zlomi kosti z enakim deležem. Tudi Tan (2016) ugotavlja, da je bila najpogostejša poškodba na prvenstvu leta 2014 kontuzija oziroma udarnina (37%). Travmatološke poškodbe najpogosteje nastanejo zaradi udarca z bumom (31,1%). Nadalje se nesrece v 13% pripeti­jo ob dvigovanju jadra, v 10,5% ob zvracanju in v 9,2% pri delu z vrvmi. Pomembno je tudi stanje pristanišca, saj se ob veliki gneci in slabi organizaciji nesrece pripetijo v 8,8%. Zdrs z jadrnice je ena redkejših poškodb (6,8%). Na povecevanje možnosti poškodb po­membno vplivajo tudi vremenske razmere, kot so na primer mocni sunkoviti kopenski vetrovi in valovitost vodne gladine. Mei-Dan in Carmont (2013) navajata, da se podobno kot pri mestu poškodb tudi vrste poškodb razlikujejo glede na profesionalno in neprofe­sionalno populacijo. Prevladujoce poškodbe jadralcev zacetnikov so predvsem udarnine in odrgnine, kot posledica trka z bumom ali drugim delom jadrnice med manevriranjem. V nasprotju z rekreativci in zacetniki se vrhunski jadralci srecujejo predvsem z nategi in raztrganinami mišic, ki so rezultat mocnih in hitrih mišic­nih kontrakcij. Narava tekmovalnega športa namrec narekuje hi-tro reagiranje ter mocno vlecenje in eksplozivne gibe (Mei-Dan in Carmont, 2013). Težje poškodbe so kljub vsemu pri jadranju redke (Nathanson). 
.Bolecina v križu 
Bolecina v križu je ena najpogostejših težav kostno-mišicnega sistema v splošni populaciji. Prav tako ima veliko število jadralcev bolecine v lumbosakralnem delu hrbta (Tan, 2014). Pri jadranju je obremenjenost ledvenega dela hrbtenice velika, posebej pri vi-senju, ko je le-ta v nefiziološko izravnanem položaju (Goodison, 2008). V veliki vecini primerov gre za enostavno bolecino v križu, vcasih pa gre lahko tudi za urgentno stanje, ki potrebuje opera-tivno zdravljenje. Zaradi dehidracije medvretencne plošcice (MVP) lahko pride z leti do zmanjšanja njene višine in izgube njenih elasticnih lastnosti. Mehanicne sile povzrocijo nastanek razpok v vezivnem obrocu (anulus fibrosus), pojavi se lahko izbocenje (pro­truzija) MVP ali diskus hernija. Nadaljnja izguba višine MVP dodatno obremeni male sklepe hrbtenice, kar privede do zoženja spinal-nega kanala in medvretencnih odprtin, ki je osnova za nastanek utesnitve ali stenoze spinalnega kanala. 
Najpogostejša vzroka bolecine v križu sta akutna ostra bolecina, ki nastane zaradi obrabe malih sklepov hrbtenice in mišicno-ve­zivna bolecina, ki je znacilno topa in vezana na preobremenitev. Stanji opišemo kot lumbalgijo, ce je bolecina prisotna le ledveno, spremlja jo tudi protektivni spazem paravertebralne muskulature. Kadar je dodatno prisotno še draženje korenine, je ledveni boleci­ni obicajno pridružen še senzibilitetni, redkeje pa motoricni izpad spodnje okoncine. Takrat govorimo o sindromu lumboishialgije. Zelo pogost vzrok za ledveno bolecino je tudi miofascialni sin-drom, ki je posledica prisilnih drž in ponavljajocih gibov (Blaznik, 2014). 
Vsak napredujoc nevrološki izpad z oslabelostjo pomembnih mišic spodnjih okoncin in sindrom kavde ekvine predstavljata urgentno indikacijo za magnetno-resonancno preiskavo ledvene hrbtenice in nujen kirurški poseg. Najboljši rezultati zdravljenja so, ce se bol­nika s sindromom kavde ekvine ali svežim motoricnim izpadom operira v 24-ih urah od pojava simptomov. Kirurško zdravljenje je v domeni ortopeda ali nevrokirurga. (Blaznik, 2014) 
Zdrs medvretencne plošcice ali diskus hernija 
Izraz zdrs MVP ali diskus hernija oznacuje ekspulzijo pulpoznega jedra (nucleus pulposus) MVP in se najpogosteje pojavi v ledveni hrbtenici na nivojih L4/L5 in L5/S1 (Hsu). Pri nastanku ledvene dis-kus hernije gre za obrabni proces, ki se pricne že kmalu po 20-tem letu starosti. Ta proces pospešijo (nepravilno) dvigovanje težjih bremen, sunkoviti zasuki v ledveni hrbtenici, dolgotrajne prisilne drže ali sedece delo. Simptomi herniacije diska variirajo glede na njegovo lokacijo. Posameznik lahko nima težav ali pa cuti hudo bolecino s sevanjem v spodnji ud po inervacijskem podrocju kore-nine živca, ki je prizadet (lumboischialgia). Simptomi se lahko poja­vijo ali poslabšajo nenadoma ob nerodnem gibu. Drugi simptomi, ki lahko spremljajo bolecino, so motnje obcutkov, in sicer slabši obcutek za dotik, otrplost in mravljincenje ter motnje motorike, kot so mišicna šibkost. Za diskus hernijo je znacilna trajna bolecina, še posebej v dolocenem telesnem položaju. Tipicno so simptomi prisotni le na eni strani telesa. V kolikor je hernija obsežna in utesni vecji del spinalnega kanala in obojestranske korenine, lahko pov­zroci tudi inkontinenco blata in urina, kot tudi erektilno disfunkcijo. Tovrstne težave govorijo v prid sindromu kavde ekvine, ki, kot že navedeno, predstavlja kirurško urgenco. 
.Preventivniukrepi 
V zadnjem casu se vse vec raziskuje in na splošno poudarja pomen preventivnih ukrepov, s katerimi bi preprecili nastanek poškodb. Zaradi same narave tega športa je težko podati natancna priporo-cila. Splošno gledano potrebujejo jadralci predvsem aerobno vzdr­žljivost kot tudi mišicno jakost. Za izvedbo tehnicno zahtevnega visenja mora jadralec vkljucevati mišicne skupine stegen, kolka, trebušne stene, hrbta in zgornjih udov (Mei-Dan in Carmont, 2013). Ko jadralec uravnoteži jadrnico, je postavljen v skoraj vodoraven položaj. Pri visenju tako ves cas napenja sprednjo stegensko mi-šico, ki ustvarja navor tudi do 305-325Nm (Shepherd, 1990), ta pa obremenjuje patelofemoralni sklep. Fiziologija mišicne kontrakcije je tukaj predominantno izometricna. Jadralec lahko vecino casa trajanja posameznega plova (v nekaterih jadralnih razredih celo do 94%) preživi v visecem položaju (Legg, 1997). Bojsen-Moller (2003) navaja, da imajo jadralci zadovoljivo moc ekstenzornih mišic, toda pomanjkljivo moc upogibalk kolena.. 
Spodaj podajamo nekaj uporabnih nasvetov, ki bodo jadralcem pomagali prepreciti poškodbe: 
1. 
Postopna in pravilna dinamika trenažnega obremenjevanja. 

2. 
Podrobna seznanitev s pravilno jadralno tehniko, upora­ba varnostne opreme in dosledno upoštevanje varnostnih ukrepov. 

3. 
Z namenom vpogleda v mišicna razmerja je smiselno pred zacetkom pripravljalne sezone  narediti izokineticne meritve. 

4. 
Razvijanje in vzdrževanje zadovoljive mere aerobne vzdržlji­vosti, bodisi z jadranjem ali drugimi  ciklicnimi vadbami. 



5. 
Krepitev posameznih mišic ter celotne posteriorne in anteri­orne mišicne verige. Krepljenje naj poteka z vsemi mišicnimi kontrakcijami, poudarek pa naj bo na izometricni. 

6. 
Razvijanje in vzdrževanje mišicne moci z dvigovanjem lahkih bremen (30-50% maksimalne obremenitve), pred zacetkom tekmovalne sezone naj športniki opustijo dvigovanje težkih bremen. 

7. 
S primernimi terapevtskimi modalitetami (masažami, foto­terapijami, elektroterapijami, manualnimi terapijami mehkih tkiv idr.) sprostiti napete in utrujene strukture. 

8. 
Za preprecevanje opeklinskih poškodb zaradi sonca se sve­tuje nošenje zašcitnih oblacil in pokrival ter redna uporaba krem za soncenje z visokim UV zašcitnim faktorjem. 


.Zakljucek 
Kljub dolgotrajni in intenzivni telesni aktivnosti je pri jadralcih rela­tivno malo poškodb in bolezni, ki bi bile neposredno povezane z naravo športa. Poškodovana mesta se lahko precej razlikujejo gle­de na tip jadrnice. Prav tako je opaziti razliko med vrstami poškodb pri jadralcih zacetnikih ali rekreativcih in vrhunskimi tekmovalci ja­dranja. Na splošno pa med jadralci prevladujejo udarnine zgornjih in spodnjih udov ter odrgnine rok ter spodnjih udov. Najpogostej­ša mehanizma poškodb pri jadranju sta padec ali udarec s pred­metom oziroma delom jadrnice. Incidenca poškodb pri jadranju narašca z jakostjo vetra in razburkanostjo vodne površine. Najpo­gosteje poškodovana dela telesa, zaradi katerih je športnik primo-ran prekiniti normalen potek treningov in tekmovanj, sta ledvena hrbtenica in koleno. V do sedaj objavljenih študijah ugotavljajo, da se vecina poškodb pri profesionalnih jadralcih pripeti pri tako ime­novanem trenažnem procesu na suhem. Težje poškodbe pa so pri jadranju redke. V primerjavi z drugimi športnimi panogami ostaja podrocje jadralnih poškodb še relativno neraziskano. Za pridobitev bolj zanesljivih podatkov in rezultatov bi bile potrebne dodatne študije na vecjem specificnem vzorcu. 
.Literatura 
1. 
Blaznik Š. in Suhodolcan L. (2014). Bolecina v križu - obravnava v ur­gentni ambulanti. V Prosen G. (ur.), Šola urgence - zbornik predavanj (1. letnik) (str. 112-116). Ljubljana. 

2. 
Bűymo-Having L., Grävare M. in Grävare Silbernagel K. (2013). A pro­spective study on dinghy sailors’ training habits and injury inciden­ce with a comparison between elite sailor and club sailor during a 12-month period. British journal of sports medicine, 47, 826–831. 

3. 
Carter, R. (2006). Boat remains and maritime trade in the Persian Gulf during the sixth and fifth millenia BC. Antiquity, 80 (307). Pridobljeno iz: https://www.researchgate.net/publication/30052546_Boat_rema-ins_and_maritime_trade_in_the_Persian_Gulf_during_sixth_and_ fifth_millennia_BC 

4. 
Goodison P. (2008). RYA Laser Handbook. Southampton: The Royal Ya­chting Association. 

5. 
Junge, A., Engebresten, L., Mountjoy, M.L., Alonso, M.J., Renstrom, A.F.H., Aubry, M.J. in Dvorak, J. (2009). Sports Injuries During the Sum­mer Olympic Games 2008. The American Journal of Sports Medicine, 37 (11), 2165-2172. Pridobljeno iz: http://journals.sagepub.com/doi/ abs/10.1177/0363546509339357 


6. 
Legg, S.J., Miller, A.B., Slyfield, D. et al. (1997). Physical performance of elite New Zealand Olympic class sailors. The journal of sports medicine and physical fitness, 37 (41,: 41-49. Pridobljeno iz: https://europepmc. org/abstract/med/9190124 

7. 
Mei-Dan, Omer in Carmont, R., Michael (2013). Adventure and Extreme Sports Injuries. Epidemiology, Treatment, Rehabilitation and Prevention. 


Springer: London. 
8. 
Nathanson AT,  Baird J,  Mello M. (2010) Sailing Injury and Illness: Results of an Online Survey. Wilderness & environmental medicine, 21, 291–297. 

9. 
Schaefer, O. (2000). Injuries sustained in dinghy sailing by beginners: an analysis. Sportverletz Sportschaden, 14 (25), 25-30. Pridobljeno iz: https:// europepmc.org/abstract/med/10859791 

10. 
Shepherd, R. J. (1997). The biology and medicine of sailing. Sports medicine, 9, 86-99. Pridobljeno iz: https://link.springer.com/arti­cle/10.2165/00007256-199723060-00002 


11. 
Shephard, R.J. (1994). Injuries in sailing. Clinical practice of sports injury prevention. Oxford: Blackwell Scientific Publications. 

12. 
Tan, B., Leong, D., Van Pardal, Carmen, Lin Y.C. in Kam, J.W. (2016). Injury adn illness surveillance at the International Sailing Federation Sailing World Championship 2014. British journal of sports medicine, 50 (11), 673­


681.Pridobljeno iz: https://bjsm.bmj.com/content/50/11/673.info 
Matej Valic, dr. med Puntarska ulica 1a, 6000 Koper matej43@gmail.com 

Pregled diplomskih del in magistrskih nalog s podrocja  jadranja na deski, kajtanja  in veslanja na deski stoje po letu 2000 
Brnot, B. (2003). Sodobna šola jadranja na deski. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Herman Bercic. 
Cvikl, Ž. (2016). Zacetni koraki jadranja na deski. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Matej Majeric. 
Cadež, U. (2008). Veslanje na deski stoje - SUP - stand up paddle. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Boris Sila. 
Delic, E. (2014). Prvi koraki kajtanja za otroke in mladostnike. Di-plomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentorica Mateja Videmšek. 
Garbajs, Š. (2014). Izbor krepilnih vaj za jadralca na deski. Diplom­sko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Matej Ma­jeric. 
Hrcek, A. (2006). Idejna zasnova športnega centra za ucenje ja­dranja na deski v Egiptu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fa-kulteta za arhitekturo. Mentor Aleš Vodopivec. 
Jezernik, A. (2000). Metode poucevanja jadranja na deski. Di-plomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Boris Sila. 
Kocjan, A. (2008). Predlog kondicijske priprave nekaterih disci­plin jadranja na deski. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakul­teta za šport. Mentor Anton Ušaj. 
Kolbezn, A. (2018). Vpliv razvoja opreme na metodiko ucenja in varnost pri kajtanju. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Matej Majeric. 
Lavrinc, Ž. (2006). SUP (veslanje na deski stoje) za zdravje. Di-plomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentorica Maja Dolenc. 

Medved, I. (2011). Poslovni nacrt ustanovitve šole jadranja na de-ski. Diplomsko delo. Srednja šola in gimnazija Maribor. Mentorica Maja Urlep. 
Novak, H. (2001). Možnosti za jadranje na deski kot enodnevno ali vecdnevno aktivno preživljanje prostega casa. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Boris Sila. 
Pagon, P. (2006). Jutranji termicni veter v Barkovljah pri Trstu. Di-plomsko delo. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo. Mentor Darko Ogrin. 
Privšek, J. (2016). Šola kajtanja – primer dobre prakse. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Matej Majeric. 
Trajbaric, Ž. (2014). Kraji, primerni za jadranje na deski v Sloveniji in njeni okolici. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Matej Majeric. 
Vrhovnik, B. (2014). Prirocnik o kajtanju na snegu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Stojan Burnik. 
Zadek, B. (2006). Športna rekreacija in turizem - jadranje na de-ski kot nacin preživljanja prostega casa. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru. Fakulteta za elektrotehniko. Mentor Anton Ogorelc. 
Žavbi, A. (2016). Primerjava ucenja kajtanja v sodobni slovenski praksi s smernicami mednarodne organizacije kajtanja. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Mentor Matej Majeric. 
Živec, M. (2008). Jadranje na deski – možna vsebina poletne šole v naravi, izbranega športa – plavanje in druge vodne dejavnosti ter športa za sprostitev. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakul­teta za šport. Mentor: Boris Sila. 
320