lj A i	VO	C	fW	J/%
Leto XXIL, št. 246
'ŠLum
Ljubljana, torek tU oktobra lMfrXX
Cena cent. 80
Uvnnuinoi I mhlfiMi. t>DC(lBij(M
Telefoo k. 31-22. 31-23. »1-24 hueratm oddelek: LJubljana. Puectalfer« «B-
ca 5 — Telefoo It. 31-25. 31-26 Podružnica Noro mesto; Liabljnub CUU 42 Hafncri: n Lfcibltaasko pokra ime pri pokno* čekovnem zarodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servirio Conti. Con Po«. Nc 11-3118
IZK-LJUCNO ZASTOPSTVO
Italije fas inozemstvi ima Oolone PohHicitJ I talilna S.
a cwlaae a Ki.
A. MILANO
■	\ ' . 7,r
	
lHls	
	V-- -
uiur kLJ	PIIP
i . / t .	
Nacofoiaa
■ titla o Ur pa Lir 22.80.
Urtdoiltro: ftwciui)M« ali ca fcer. S. (ter. 31-22. 91-23. 31-24.
Rokopisi »e oc vtaf■ jo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per hHc
bbciti di pfOvcflicflu italiana sd fttfl • CMonc Pobblieit* Italiana S. A. MILANO
Izjakrvljeni angleški napadi na egiptskem bojišču
ioo sovražnikovih tankov in 14 letal imičenili — Preprečeno angleško izkrcanje pri Marsa Matruhu
davni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 26. oktobra naslednje 883. vojno poročilo!
Na eariptski front? so se izjalovili siloviti sovražnikovi napadi, podprti z oklopnimi sredstvi. Število uničenih sovražnikovih oklopnih voz se je povečalo na 100.
Italijanski in nemški letalski cddelki so bombardirali in obstreljevali zbirališča in zaloge v britanskem zaledju. V letalskih dvobojih so osni lovci, sestrelili 14 sovražnikovih letal.
Poskus sovražnika, da b? se izkrcal za hrbtom naših čet na področju Marsa Ma-truha, je bil onemogočen zaradi takojšnjega nastopa napadalnih letal, ki so prisilila mnogoštevilne motorne ladje, napolnjene s fetami, da so opustile podjetje in se vrnile v svoja izhodišča. Ena izmed teh ladij Je bila zadeta od bombe in je zletela v srak.
Ena naša podmornica se ni vrnila v svoje oporišče. Del njene posadke je bil ujet. Družine slednjih so obveščene.
V zraku nad Malto so bili trije »Spitfjri«,
ki so hoteli odrezati pot našim bombnikom, zadeti od strelov spremljajočih lovcev in so treščili v morje. V letalskih podjetjih na sredozemskem bojišču je nemško letalstvo sestrelilo 4 britanska letala.
Opustošenje na Malti
Lizbona, 26. okt. s. Gibraltarski škof ki se je mimogrede mudil v Lizboni, je opisal j nekaterim novinarjem svoje vtise izza trimesečnega bivanja na "otoku Malti. Škof je izjavil, da so vasd in kraji na otoku, ki niso važni za vojno, nepoškodovani, medtem ko so v La Valletti vojaški objekti skoraj vsi popolnoma uničeni. Izjavil je nadalje, da so omejitve v prehrani znatne im da prebivalstvo dejansko živi pod zemljo. Škof je povedal, da je Churchilli pristal v Gibraltarju na svojem potovanju v Moskvo, ker pa ni našel na letališču nobenega avtomobila, so ga morali odpeljati v mesto v tovornem avtomobilu za prevažanje kaznjencev. Churchill je najprej protestiral, potem pa se je moral prilagoditi in je tako prišel v mesto v jetniškem avtomobilu.
Nadaljnje gsrš&s pestofanke Zopet več &lšmfo blokov v
Tsjafssejera zavzete a« osvojenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. oktobra. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje posebno poročilo
Jugovzhodno od Novorosijska So bila v naskoku zavzeta močno hranjena sovjetska oporišča. Nemške planinske čete so v trdovratnih borbah zavzele nadaljnje gorske postojanke severovzhodno od Tuapseja. Rušilna letala so v nizkih poletih napadala sovražnikove postojanke. Hrvatski lovci so sestrelili pri tem šest boljševiških letal. V tem frontnem odseku se je izjalovilo več krajevnih protinapadov in sunkov sovražnika s hudimi izgubami zanj. Neka sovražnikova skupina sil je bila razkropljena.
V	Stalingradu so uničili napadalni oddelki sovražnikova odporna gnezda in zavzeli vee novih hišnih blokov. Severno od mesta Je bij napad prenesen v nadaljnje predmestje. Razbremenilni napadi sovražnika z južne in severne smerj so se zrušili brez izjeme deloma v borbah moža proti možu. Oddelki bojnih letal so v zaporednih valovih obvladovali sovražnika. Nemški lovci so v teh borbah sestrelili 27 sovražnikovih letal- dočim smo izgubili eno 6amo letalo.
Naše čete so onemogočile na fronti ob Donu sovražnikove poizkuse za prehod reke.
V	srednjem in severnem odseku fronte obojestransko delovanje napadalnih oddelkov. Nemški in rumunski bojni letalci so podnevi ln ponoči obstreljevali dovoze sovražnika na železnicah in cestah.
Težko topništvo kopne vojske je doseglo ▼ petrograjskem zalivu zadetke na sovjetski trgovski ladji «Maratu«. Opažene so bile eksplozije in požari.
V	Egipta je utrpel sovražnik potem, ko Je bfl povsod uspešno ubranjen veliki angleški napad, povsod najtežje izgube. Doslej poročajo o 104 uničenih oklopnih vozilih. Borbe trajajo dalje.
Napadi nemškega in italijanskega letalstva »o bili podnevi in ponoči usmerjeni na motorizirane edinice sovražnika. Rušilna letala tipa »Messerschmidt« so sestrelila 4 sovražne bombnike. Sovražnikov poizkus ■a izkrcanje v noči od 23. na 24. oktobra okrog Marsa Matruha je naglo posredovanje bojnih letal preprečilo že na morju.
Lahka nemška letala so bombardirala z dobrim cčinkojn naprave na letališčih na trdnjavskem otoku Malti.
Tudi na angleški južni obali so nemška bojna letala včeraj uspešno napadala za vojno važne naprave na raznih krajih.
Boji na Ladoifcem jezeru
Berlin, 25. okt. s. Iz vojaškega vira se doznavajo nekatere podrobnosti o odličnt operaciji pomorskih sil osi na Ladoškem jezeru, ki jin omenja današnje /ojno poročilo. Italijanske in nemške bojne edinic« so nenadno napadle obrežje Ladcškega jezera, ki je še v posesti sovražnika. Cilj napada je bil svetilnik, ki ga je bilo trena porušiti. Oddelek vojakov osi, ki se je izkrcal na sovjetskem obrežju potem, ko je stri nasprotnikov odpor, je docela porušil svetilnik in povzročil izredno hudo škodo sovražnikovi plovbi na tem jezeru. Po zajetju več ujetnikov se je oddelek vrnil na ladje, ki so se nato oddaljile. S sovjetsKe strani so reagirali s silnimi letalskimi napadi in so poklali na pomoč tudi tepničar-ke? da bi odrezale pot italijansko-nemškim edinicam na povratku. V letalskih d\ obojih so nemški lovci sestrelili 6 sovražnin letal, spremljevalni finski lovci pa nadaljnjih 5 letal. Pomorske eclinice so sestrelile nadaljnjih 10 sovjetskih letal. Sovražnik je v brezuspešnem protinapadu izgubi! v celoti 21 letal. V borbi s sovjetskimi topničarka-mi sta bili hudo poškodovani dve rovra? i ednici.
Ryt3 3 h?.rM proti fraijšsvissms
Helsinki, 26. okt. s. Predsednik republike Risto Rvti je govoril ob priliki tedr.a družine in doma. Poudaril je predvsem, da na Finskem ni bilo nikoli najmanjšega znaka defetizma. V 1 1911 kakor v 1. 1933 Finska ni imela druge izbere kakor boriti r,e proti Rusiji, ki je grozila, da vsili Finski isto
usodo, kakor jo je baltiškim državam. Vemo za kaj se borimo. Hočemo živeči kak">r ljudje, svobodni v svojih domovih :n voditi svojo državo po lastnih načelih. Nočemo izginiti v ruskem oceanu in nočemo, da bi bili naši otroci vzgojeni po načelih boljševizma, ki zanika duha. Vemo, Kaj bi pomenil poraz. Z njim bi naš narod popolnoma izginil. Razvoj dogodkov je nam v prid, žetev je bila boljša in dobivamo pomoč od naših zaveznikov. Rusi so doživeli take poraze, da je njihov vojni pctencijal znatno oslabljen. Če primerjamo položaj z onim 1.1939, moramo ugotoviti, da ie neizpodbitno boljši. Predsednik je zaključil svoj govor s poveličevanjem moralnih vrednot, ki so bile vedno odlika finskega naroda.
šviesr£ki gsvtzstl v LoE&assss
Rim, 25. okt. s. švicarski poslanik v Londonu je 22. oktobra prejel noto angleškega ministra za zunanje zadeve, v kateri se pripisuje navadni zmoti v letenju kršitev švicarskega neba, ki se je pripetila v noči od 19. na 20. september. Vagleška noto je dodala k temu opravičilu, ki je vedno isto, običajne izraze obžalovanja, katerih si je švicarska vlada nabrala že veliko zbirko, švicarski poslanik v Londonu je bil pooblaščen, da izroči angleški vladi nov protest, ki označuje švicarski tisk za »bolj krepkega« zaradi »novih zmot v letenju«, ki so jih zagrešila številna letala angleškega letalstva v noči 22., 23. in 24. oktobra, ko so šla bombardirat mesta v severni Italiji. Angleška vlada bo vztrajala pri obžalovanja vredni navadi zmot a i-gleških pilotov, pozabljajoč, da je prav; razlog za te zmote v prihranku 250 km poti. Kadar gre Angliji za lasten .nteies, tepta mirno pravice drugih. Angleško hinavstvo ne dopušča priznanja lastnih na-silstev. V vseh primerih se poslužuje po-tvare, čeprav so vedno ista opravičila že smešna.
O
Berlin, 25. oikt. s. V vrsti člankov, napisanih za uradno agencijo narodno-socialistič-ne stranke, se bavi šef nemškega tiska dr. Dietrich obširno s sedanjimi strateškimi in gospodarskimi vprašanji. Ugotavljajoč predvsem, da je Nemčija & svojimi zavezniki zadala demokrat sko- bol i še vi šk emu zavezništvu najhujše udarce z zasedbo izredno obširnih ozemelj, poudarja silo, o kateri pričajo nedvomno uspehi na bojiščih vseh treh kontinentov. Naši sovražniki ne računajo s stvarnostjo dejstev, marveč z utvarami, katerih bistveni element je klas:čni Churchillov recept »Vsak angleški poraz je nova etapa do zmage«. Po zaslugi takega mamila se je ustvarila psihoza v kateri najbolj smešne in groteskne številke, najbolj bedaste trditve in najbolj drzne piognoize hranijo nezavestni optimizem anglosaških množic. Seveda skuša z istim sredstvom sovražna propaganda ustvariti splošno psihozo v nasprotnem taborni, toda sleherni poskus se je vedno izjalovili Dietnch ugotavlja, da so dejstva sama odpria oči tudi najbolj naivnim ljudem. Za.to narodi trojnega pakta in njihovi zavezniki niso nikoli smatrali za resno, kar demokratsku-boljše-viška propaganda trobi v svet, m zlasti ne astronomskih številk o severnoameriški vojni proizvodnji. Šef nemškega tiska razčlenjuje nadalje kaotične ideje, ki so značilne za strategijo Anglosasov. Tem kaotičnim idejam postavljajo sile trojnega pakta resnično genialne ideje nasproti žive. dinamične, revolucionarne ideje To pojasnjuje uspehe, ki so stalno namenjeni njihovemu orožju. Načrti sovražnika slonijo na popolnoma zgrešenih pogojih, predvsem na že popolnoma premaganem prepričanju, da sta angleška oblast na morju in industrijska moč Zedinjenih držav odločilna čini-telja.
T1313 letala nail švedsko
&crn, 25. okt. š. S noči je bil letalski alarm v raznih krajih na Švedskem, ker so ozemlje preletela tuja letala. Nastopilo je protiletalsko topništvo.
Mogočna zborovanja ljudstva
slave 20 letnico Pohoda na Rim
Pomembne svečanosti in mogočne manifestacije po vseh krajih
Kraljevine — Nezlomljiva vera v zmago
. Rim, 25. okt. s. Delegati, ki jih je določila Stranka, so proslavili v vseh glavnih mestih 201etnico Pohoda na Rim. Bile so to proslave gigantskih stvaritev, zgodovinskih dogoikov neminljivih pridobitev na vseh področjih in zlasti na socialnem področju, kajti Fašizem pomeni revolucijo, ojačenja vseh bistvenih činiteljev preporoda, red in disciplino, predvsem pa pomeni dvig naroda na pravilno raven duhovnega in gmotnega življenja. Fašizem je bil na svntu prvi režim, ki je dejansko šel do naroda, opravljajoč socialno politiko, ki ne temelji na namišljenih osnovali, temveč na obširnem programu, ki se ustvarja za blagor skupnosti v okviru nacionalnih možnosti, obvlalajoč sleherno okolnost trenutka. Globoko zavedanje te politike, združene z ideali, ki neločljivo spajajo idejo Fašizma z idejo Domovine, je trenutno strnila množico naroda okrog Duce j a za dosego vseh ciljev, ki bodo z neizbežno zmago postaji še višji in svetlejši.
V Rima
V Rimu je bila proslava 201etnice ob navzočnosti okrog 20.000 oseb, ki so se zbrale na trgu pred domom Fašija. Tu so se zbrale vse politične, sindikalne in bojevniške organizacije Rima, katere je obkrožal bleščeči venec praporov posameznih skupin in zastav raznih odsekov. Mogočna je bila tudi postrojitev organizacij Stranke z oboroženimi oldelki GILa na čelu. Svečanosti, ki je potekla primerno vojni, in svečanega obreda so se udeležili prefekt, zvezni tajnik, podguverner Rima Uccelli, zastopniki oboroženih sil in številni oficirji.
Po posvetitvi doma Fašija, svetišča ln po blagoslovitvi dvorane, imenovane po Arnaldu Mussoliniju, je zvezni tajnik izvedel fašistični obred poziva slavno padlih. Nato je od tajnika Stranke določeni govornik, imetnik zlate kolajne, Carlo Bor-sani, imel slavnostni govor ob 201etnici, poveličujoč duhovne razloge revolucije črnih srajc, zatrjujoč, da se mlalina, ob fašistični 201etn:ci z največjo pravico bori ter zahteva zase čast orožja in obrambo fizičnih in duhovnih mej Domovine.
Govornik je zaključ i da pomeni mladina krepost in sposobnost, zvestobo in duha požrtvovalnosti, popolno ' poštenost in junaško velikodušnost. Govor imetnika zlate kolajne Borsania je povzročil goreče in dolge ovacije ter veliko manifestacijo zvestobe in predanosti na naslov Duceja.
Galbiati Saši-
stičnim legionarjem
V Milanu je to- mesto s Fašijem prvencem z resnobnimi in vojaškimi obredi po dveh sovražnih letal sikih napadih proslavilo 201etnico Pohoda na Rim z obnovo svoje goreče vere v Duceja in gotovosti v Zmago. V vojašnici 24. legije »Carroccio« jc bila ceremonija izročitve praporov akcijskih eskader M iih c i v dokaz nadaljevanja fašistične Revolucije, ki je na pohodu proti ciljem, ki jiih je določil Duce. Najprvo so bili slavni oddelki Črnih srajc, zdaj pa gredo proti določenim ciljem strnjene skupine preizkušenih mož oborožene straže Re-v.ciiucije.
General Galbiati je prišel na proslavo v spremstvu poveljnika 3. področja Črnih sraic. Sprejeli so ga podtajnik Stranke Ra-fiasio, prefekt. zvezni tajnik in vsi zastop-niki vojaških ;n civilnih oblasti. Po pre-^ gledu bataljona Črnih srajc in po razgovorih s svojci padlih članov Milice, je stopil šef glavnega stana pod obok, ki ga je tvorilo 32 praporov in od tod v svetišče, kjer se je zbrano pomudil. Nato so bili prapori položeni okrog spominske plošče, ki spominja na žrtve Črnih srajc v Afriki, v Šp:~ niji in v sedanji vojni.
Nato je general Galbiati dospel na trg Scale. kjer so bili post rojeni v orožju bataljoni Milice. skupine Voske, vseučiliške Milicie in pred vojaške mladinske organizacije. Pregledal je skupine. Strnjena množica Dopokvcristov, ki so se razmestih s svojimi prapori in zastavami za Vojsko, je goreče vzklikala Duceju. V gledališču Scali je imel Ekc. Galbiati svečan govor ob navzočnosti številnih zastopstev Sansepolkiri-stov. invalidov, vojnih ranjencev skvadristov. šefov narodno-socialističnih organiza-ciij z nem-kirn generalnim konzulom na čelu in oficirjev M'lice.
Potem ko je omenil, da je Duce navzoč pri milanski proslavi s svojim velikim srcem, je povzdignil misel k črnim srajcam, ki se bere na vseh frontah, dokazujoč, da je fašistična Revolucija še vedno na pohodu in hoče doseči tisto socialno pravico, ki jo bo zmaga dokončno utrdila. Dve desetletji sta potekli, je nadaljeval govornik, od tistega uporniškega oktobra, od Kar so bile za vedno pomedene sekte in zakotniki, ki so predstavljali v Italiji najrazličnejše ideje in smeri. V dveh desetletjih napravljena pot je bila ogromna. Fašistična država je dosegla svoje cilje. Odprla je obzorja, po katerih so nekdaj zaman hrepeneli italijanski delavci, ki so morali sprejemati grenak kruh tujine, zdaj pa je najvažnejša etapa Revolucije vojna, življenjska etapa, najvišja preizkušnja za naš narod. Za ta cilj narod ne štedi truda in naporov z zavestno odločnostjo in neupogljivo vero, z isto zavestno odločnostjo, z Isto /ero, ki jo je milanski narod pokazal včeraj ob sovražnem letalskem napadu. Zaman misli sovražnik, da bo lahko uničil moralno moč naših ljudi. Narod kaže v vsaki okolnosti
predanost Duceju, vero v lastno delo, gotovost v zmago.
Mogočna manifestacija za Duceja je kronala govor šefa glavnega stana Milice in imela svoj vrhunec v petju Giovinezze. Zvezni tajnik je nato prečita! poslanico, ki jo milansko ljudstvo pošilja Duceju. V tej poslanici dviga mesto Fašija prvenca, ponosno in strnjeno v obsojanju izdajalskega sovražnega napada, svojo misel padlim, proslavljajoč 20-letnico Pohoda na Rim, bolj kot kdaj v črti po poveljih Duceja. Manifestacija za Duceja se je mogočno obnovila, ko je v gledališču z balkona Zvezni tajnik vzkliknil: »Zmaga bo naša!«
Milan, 25. okt. s. Popoldne je bil v dvorani 23. marca v Domu fašija raport oficirjev 3. cone Črnih srajc. Šef glavnega stana Milice je pregledal na trgu San Sepolono bataljon M, nakar je general Galbiati naslovil na oficirje oborožene straže revolucije jasne vojaške besede. Predvsem je pohvalili odiično zadržanje legionarjev. med katerimi so poleg zvestih Črnih srajc tudi mladeniči zadnjega nabora. Govoreč nato o idealnih razlogih, zaradi katerih se bije vojna, ki bo odprla italijanskemu narodu nova obzorja dela in veličine, je šef glavnega stana govoril o glavnih nalogah Milice, ki vojaško pripravlja nove generacije likton-ja. Zaključil je, da zmaga mora biti na vsak način naša. ker črpa vsak Italijan borbenost in odporno silo iz absolutne vere v Duceja. Raport se je zaključil s petjem Giovinezze in molitve legionarja. Po položitvi venca na svetišče padlih fašistov je bataljon defiliral po mestnih cestah in do spomenika padlih v prvi svetovni vojni. V »Covu« in prostorih »Popo'a dltaliia« so bili ob navzočnosti generala Galbiati ja spominski poklonitveni obredi.
V	Napolijn
V	Napoliju je bila proslava v Kraljevem gledališču San Carlo, kjer je -)uce pred 20 leti imel na večer pred pohodom na Rim svoj zgodovinski govor. Veliko gledališče so napolnile črne srajce. Prišli so slavni vojni ranjenci, ki so jih zastopniki civilnih in vojaških oblasti sprejeli ob orihodu z navdušenimi manifestacijami. Prišli so prvaki in ko je minister za devize in valute ob spremstvu prefekta in zveznega tajnika vstopil v gledališče, so navzoči dolgo vzklikali Fašizmu in Duceju.
Minister je v svojem govoru poveličeval načela revolucije, ki so dala Italiji državo, idejo, nov socialni red, zavest in "arodnl ponos. Omenil je etične, politične in gospodarske razloge naše vojne, ki se bije skupno ž zavezniško Nemčijo in ki bo s politično solidarnostjo rodila z novim redom novo Evropo. Borbeni Fašiji so prvi dvignili zastavo odpora proti boljševizmu in njegovim lažnim doktrinam.
Eksc. Riccarai je poudaril, da je usoda boljševiške ideje, ki jo pobijajo aepremag-ljive armade Osi in drugih zaveznikov, že zapečatena. Minister je zaključil, da mora biti Sredozemlje, ki ne dopušča r.„benega sovladanja, italijansko v rimskem smislu besede. Vojna, v kateri se Italija sori za dosego tega visokega cilja, bo gotovo in matematično zmagovita. Govor ministra Riccardia je dal povod za goreče manifestacije zvestobe do Duceja.
V	Triesta
V	Triestu je bila spominska svečanost v gledališču Ressetti, ki so ga napolnili skvadristi črnih srajc, delavci in ljudstvo. Ekc. Attilio Teruzzi, minister za Italijansko Afriko je ob navzočnosti zastopnikov oblasti s prefektom in zveznim Tajnikom na čelu in ob navzočnosti zastopstva nemškega konzulata, proslavil 20-letnico Pohoda na Rim. Po govoru ministra Teruzzia so nastale mogočne velike manifestacije za Duceja in Vojsko.
VPisl
V	Pisi so fašisti s skvadristi :r legio-narji proslavili 20-letnico Pohoda ra Rim ob navzočnosti Eksc. Guidia Buffarinija, podtajnika v notranjem ministrstvu, in so proslavili junaško dejanje legij iz Pise, ki so pred 20 leti sledile Duceju ori pohodu na Rim. Eksc. Buffarini je v Liktorski palači po toplem pozdravu zveznega tajnika s strastjo Fašista govoril legionarjem in družinam padlih ob navzočnosti vseh zastopnikov mestnih oblasti, s pi efektom, zveznim tajnikom in županom na čeiu. Govornik je med drugim rekel:
»želel sem dobiti stik z vašo legionar^ko dušo in dušo skvadristov, kajti vem, da govorim možem revolucije, ki so vneti in drzni v Ducejevem imenu kakor pred 20 leti in čutim vaše duševne utripe kaxor tedaj, preizkušene v hudih preizkušnjah. Duce ve, da lahko računa na vaša srca kakor na vaše puške. 20 let je že nekaj v življenju človeka, toda nič se ni spremenilo v vas. Nič se ni spremenilo v dušah '.egionarjev in kar je vredno, je to, da v določenem trenutku, ko se pomakne kazalec na zgodovinski uri, vsak Fašist maršira proti ciljem, ki jih določi Duce. Ura. ki --o preživljamo, je svečana in odločilna. Smo v fašistični vojni ta na nas so obrnjeni pogledi vsega sveta. Naša navada -je, da se borimo z dejstvi ta ne z besedami ta vojna, v kateri se mi borimo, ne dovoljuje nikomur, da bi bil le gledalec. Vsi smo udejstvujoči in borci in kot taki v nudi bitki z gotovostjo v zmago, ki jo hoče Duce. Ko se bodo vsi oblaki razpodili ta jih bo pozlatilo solnce zmage, bo še odmevalo v naših srcih ime ki je bilo vedno in bo ostalo krik strasti in zvestobe: Duce, Duce, Duce!«
Navdušujoče besede Eksc. Buffarinija so povzročile mogočne manifestacije za Duceja, na dvorišču pa so se dvignile pesmi Revolucije.
Odkritje spomenika pisanskim legionarjem
Podtajnik notranjega ministrstva je nato izročil spominske kolajne Fašija v Pisi legionarjem ta družinam za revolucijo padlih Pisancev. Po izročitvi nagrad in zaslužnih znakov mladeničem GIL.a, ki so se uveljavili v narodnih umetniških, kulturnih ta športnih prireditvah, je Eksc. Buffarini na čelu kolone skvadristov ta legionarjev ob spremstvu vseh zastopnikov oblasti, odkorakal po mestnih ulicah med množico ta se napotil na križišče Tagliaferri, kjer je bil odkrit spomenik ob navzočnosti ogromne množice Fašistov vseh rajonskih skupin v mestu zastopnika Oboroženih sil ter zastopnikov GIL-a in bojevniških organizacij. Zvezni Tajnik je po blagoslovitvi spomenika spregovoril vzvišene besede ter nato pozval fašistične mučence. Množica je odgovorila s slovesnim »Navzoči smo!« Eksc. Buffarini je nato odredil pozdrav Duceju, med navdušenimi manifestacijami vseh fašistov in naroda. Na spomeniku je naslednje besedilo: »Predvidevajoč dejstva in dogodke, prešinjeni z obupno ln junaško voljo Mussolinija, so od tu odšli. ponoči 27. otobra 1922 legionarji iz Pise k pohodu na Rim. Pisanski Fašizem ob 20-letnici«.
Podtajnik v notranjem ministrstvu je nato na čelu kolone odšel na trg 3armine. kjer je bila odkrita spominska plošča, ki spominja, da je bil tam sedež glavnega stana pisanskih legionarjev v usodnih dnevih To-hoda na Rim.
V drugih mestih
V	Turinu je na trgu Bodoni kjer so so prvič zbirali turinski skvadristi. kvadrum-vir de Vecchi di Val Cismonte ob navzočnosti vseh zastopnikov oblasti in velike množice Črnih srajc in ljudstva obudil spomin na junaško akcijo fašizma ki js v 20 letih režima zapiodil zavest in italijansko voljo mogočne manifestacije navdušenja in za gotovost v zmago so zaključile govor.
V	Mentonu je nac. svetnik Enrico Mar-ghera ob navzočnosti vseh vojaških in civilnih oblasti ter fašističnih hierarhov proslavil 201etnico revolucije Fašistov pred mogočnim zborom Fašistov, liktorske mladine in naroda, ki so vsi izražali italijansko vero odrešenega M en tona. Svečanost se je zaključila s petij em fašističnih himen in z mogočnimi manifestacijami za Duceja n zmago.
Proslave v inozemstvu
Berlin, 25. okt. s. V večjih mestih »lera-čije je bila proslava 20-letnice Pohoda na Rim v Fašističnih domovih z mogočnimi zborovanji, katerih so se udeležila italijanska občestva, skvadristi in črne srajce. Vrhunec na vseh zborovanjih so bile navdušene manifestacije za Duceja. V Berlinu je bila svečanost v Domu fašija. Navzoči so bili Eksc. Alfieri, član Velikega sveta, z vsem osebjem poslaništva, vojaški atašeji z generalom Marrasom na čelu, generalni konzul Bossi, inšpektor Fašijev za Nemčijo tajnik Fašija v Berlinu, zastopniki sindikalnih konfederacij ter številno zastopstvo Oboroženih sil. Potem ko je spregovoril poslanik Alfieri kratek govor, je tajnik Fašija Savini poročal o delovanju Stranke ta njeni organizaciji v Berlinu.
Dunaj, 25. okt. s. Italijanska kolonija na Dima ju se je zbrala v veliki dvorani generalnega konzulata ta proslavila 201etrrico pohoda na Rim. Razen prvakov so bili navzoči okrožni vodja Scharitzer in konzuli zavezniških in prijateljskih držav. Po pre-čitanju poročila o udejstvovanju krajevnega fašija »Giulio Giordani« v 20. leta, ki je bilo zelo plodno, je govoril generalni konzul Romano. Očrtal je socialnfe stvaritve in vojaške pridobitve, ki jih je Duce dal državi. Generalni konzul je omenil zlo namero nasprotnika, ki ni hotel poslušati Mussolinijevega. svarila in je sprožil sedanjo vojno, iz katere bo Italija zmagovito izšla ob strani Nemčije ta zaveznikov ter dosegla najvišje cilje in zavzela mesto, do katerega ji dajejo vso pravico zgodovina, njena kultura in njene žrtve.
Gdansk, 25. okt. s. 201etnico pohoda na Rim so proslavili člani društva »Dante Alighieri« in prijatelji It3Jije na zborovanju črnih srajc v tehnični visoki šoli. Kr. generalni konzul Italija je imel spominski govor v katerem je poveličeval zavezništvo ta prijateljstvo obeh narodov osi. Govoril je tudi okrožni vodja Albert Forster, ki je podčrtal globoko tovarištvo v orožju, obstoječe med narodima osi, ki se skupaj borita na raznih bojiščih.
ženeva, 25. okt. s. Z resnobnim in preprostim obredom je bila v Ženevi proslavljena 201etmca pohoda na Rim. Voditelj fašija Albanesi je ob navzočnosti italijanske kolonije, konzularnih oblasti ta zastopnikov prijateljskih ta zavezniških držav očrtal delovanje fašija v ženevi v 20. letu. Sledi Ije nabor fašistov. Kr. generalni konzul minister Cortese je ob velikem odobravanju z povzdignjenimi besedami govoril o udejstvovanju fašizma v 20 letih in podčrtal delo socialne pravičnosti. Svečanost se je zaključila z zvoki narodnih himen ob navdušenih ovacijah Kralju in Duceja.
»JUTRO« §t. 24«
Itoreflt, 2T. X. T942-XX
Proslava 20-letnice Pohoda na Him v Ljubijani
Ljubljana je praznovala svojo drugo obletnico pohoda na Rini — Obletnica je za Italijane tudi 20-letnica
Ljubljana, 25. oktobra
Zjutraj je bila odkrita na sedežu Zveze borbenih Fašijev z dostojno svečanostjo spominska plošča ki spominja na žrtvovanje sedmih padlih po komunistični roki na tej zemlji, ki je malo časa sem italijanska. Sledila je služba božja na prostem, ki se je zaključila z molitvijo za Kralja-Cesarja.
Navzoči so bili Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Graziolli, Eksc. Robotti, poveljnik XI. armadnega zbora, župan general Rupnik, general Montagna. vo(|ja nemškega konzulata Liesenberg s predstavniki narodno socialistične stranke Grubitsom. Hengererjem in Rauscherjem. nadalje konzul Neodvisne Države Hrvatske in drugi predstavniki oblastev. Po-strojen je bil oddelek Oboroženih fašistov. Zvezni tajnik je po odkritju spominske plošče velel poklonitev padlim fašističnim tovarišem. Visoki komisar je zatem položil lovorjev venec.
Takoj nato se je podal Zvezni tajnik v spremstvu dveh članov fašist, direktorja na sedež poveljstva Armadnega zbora, da sporoči pozdrav Črnih srajc Ljubljanske pokrajine vrlim bojevnikom, ki se na tej zemlji borijo proti komunističnemu sovražniku. Sprejel ga je šef generalnega štaba polkovnik Gallo z drugimi častniki, prideljenimi poveljstvu.
Po govoru Zveznega tajnika, ki je prebral poslanico v imenu Črnih srajc operativnim četam, je izrekel Eksc. Robotti besede občutenega občudovanja za skupnost duha in moči, ki navdaja na tej zemlji italijansko vojsko z Mussolinijevimi Črnimi srajcami.
Spomnil se je tudi duha vrlih bojevnikov, ki ponosno prinašajo vsak dan vse žrtve z italijansko zavestjo in ki zr6 k podobi Kralja Cesarja ter Duceja kakor k simboloma najvišjega domovinskega idealoma.
Zatem se je podal Zvezni tajnik v spremstvu članov Zveznega direktorija na pokopališče, kjer je položil venec na čast padlim v sedanji vojni. Vojaške časti je izkazal oddelek Oboroženih fašistov.
Ob 10. uri je izročil Visoki komisar v telovadnici Gill-a v navzočnosti predstavnikov oblastev mladim organiziranim ustanovne nagrade društva »Dante Alighieri« za mlade Slovence, ki so bili najboljše klasificirani v tečajih italijanskega jezika.
Ob tej priliki je naslovil Eksc. Grazioli na mlade organizirance besede priznanja za njihovo dobro voljo glede učenja italijanščine ter jim je predočil, da je dejstvo, da so spontano in kot prvi pristopili k organizaciji Gill-a znak posebne časti, saj se bodo lahko sklicevali v bodočih letih na to svojo prednost. Z manifestacijo entuzi-
asma so bile sprejete besede Visokega komisarja. ki je v spremstvu drugih odlični-kov zapustil dvorano, dočim je mladina vzklikala Duceju. V isti dvorani Gill-a je zatem tovariš Iezzi od Zveznega poveljstva proslavljal za organizirance 20. obletnico fašistične revolucije.
Ob 11. un je bila v gledališču Dopolavora Oboroženih sdii službena proslava zgodovinske 201etnice, ki so ji prisostvovali vsi predstavniki oblastev.
Zvezni tajnik je naslovil na navzoče fašiste besede zvestobe in ponosa, da se lahko proslavlja 201etnica Revolucije v tej zemlji, ki je bila po italijanskem orožju odrešena '.c novemu življenju. Poudarjali je razen tega, da je znak posebnega ponosa od strani tistih, ki so v službi imperialne fašiistične domovine, če uživajo prednost zavet:, v pokrajini, kjer se vrši borba proti najostrej-šemu sovražniku fašizma
»Ob zori tretjega desetletja prisegajo ljubljanski fašisti — tako je zatrjeval Zvezni tajnik —, da bodo vedno bolj zvesti Revoluciji ter da se bodo z zgledom pokazala vredne privilegija, ki jim ga je naklonili Duce.«
Tovariš Umberto Cungi je zatem na povabilo Zveznega tajnika izrekel navzočim ■ besede zvestobe ter jasno prikazal revolu-| cionarno kontinuiteto Fašizma, ki vznika na tej zemlji v Mussolimijevi imperialna koncepciji
Ne zmenimo se za sovražnike, četudi se nazivajo Anglija. Rusija ali Amerika, tem manj še za pojav partizanstva, ka bo odločilno zatrto po simbolih ldktorske vzpostavitve romanske civilizacije. Pogleda privilegiranih Italijanov, kd se borijo na tej zemlji, morajo biti uprti k ciljem, ki jih je napovedali Duce z opozorilom na spomin na najčistejše žrtve padlih, ki so se s plemenitim žrtvovanjem sivo je krvi izkazali vredne, da sodelujejo pri dosegi zmagovitega smotra višje socialne pravičnosti
Proslava se je zaključila z manifestacijami toplega entuziazma ter vzkilikanja Duceju, medtem ko je Visoki komisar velel pozdrav Veličanstvu Kralju-Cesarju ter Duceju. Zatem je vzkliknil »olLala« zmagovitim, junaškim bojevnikom Osi
Popoldne so se Zvezni tajnik ln člani Direktorija Zveze napotili, da posetijo odrede v njihovih bivališčih, da jim izroča pozdrave in darove Stranke ob priliki Dvajsetletnice. Povsod so bili voditelji sprejeti z navdušenjem od vrlih vojakov, ki so izražali še enkrat Stranki navdušeno zahvalo ter vzklikali gotovosti končne zmage našega orožja.
Ves dan so se skvadrisfri, bojevnika in fašisti menjavali v straži pri spominski plošči padlim, ki je bik zjutraj odkrita na sedežu Zveze fašijev.
Na pragu dvajsetletnice
Te dni bo vsa Italija proslavila dvajsetletnico zgodovinskega fašističnega pohoda na Rim. Znani italijanski publicist Mano Appelius, sotrudnik glavnega fašističnega organa «// Popolo <f Itaha<r je ob tej priliki napisal zanimiv članek pod gornjim naslovom, ki ga podajamo tudi našim čitateljem.
Italija se pripravlja, da z resno vojno Svečanostjo proslavi dvajsetletnico Pohoda na Rim, onega italijanskega zgodovinskega dejstva, po katerem je Revolucija Črnih srajc, ko se je dokopala do oblasti v Italiji, postala evropsko zgodovinsko dejstvo.
Nova Italija je bila rojema 23. marca 1919 na nekem milanskem trgu. Nova Evropa pa je bila rojena 28. oktobra 1922 v Rimu med cesarskima forumi, krščanskimi bazilikami, Oltarjem Neznanega junaka in nočnimi taborišči skvadristov.
Vsa zgodovina sodobnega sveta se začenja s Pohodom na Rim. To je bilo prvo dejanje odpora modernega človeštva proti angleški versajski izdaji in VVifeono-vi burki.
Italijanski narod je doletela čast, da je otvoril pohod nove zgodovine. Mi smo namreč začeli z uporom. Mi smo namreč velikemu uporu dali idejo, zastavo, prvega vodnika, bojno pesem, simbole, doktrino, tehniko borbe, prve mučendke, prve junake ter praktičen zgled, kako se je treba vesti in kako delati, ako se hoče zmagati. Pohod na Rim predstavlja prvo barikado svetovne vstaje.
Zaplojene po fašizmu se razrastejo sorodne revolucije: narodni socializem, falangi-zem in drugi pokreti Vsak izmed teh revolucionarnih pokretov, ki je bul obenem nacionalnega m socialnega značaja, se je sicer razvil samostojno, z lastnimi sredstvi, v duhu in po temperamentu raznih narodov; vsak izmed njih je našel svojega voditelja, svoje mučenike in svoje junaka. Skupek vseh teh vzporednih revolucij in izžarevanje njih mogočnih obrazcev po ostalem kontinentu sta ustvarila duhovno razpoloženje Nove Evrope, ki je povsod, ob Te-veri, ob Renu ali Guadailquiviru protibolj-ševiška. nasprotujoča angleškemu gospod-stvu in ogorčena proti severnoameriški brezbrižnosti.
Pohod na Rim je tipično italijanski pojav, bodisi po narodni prostovoljnosti, iz katere je vzniknil. bodisi po veliktm smislu za mero in vago. ki je vodil korake zmagovalcev, po cesarskem značaju Voditelja, po univerzalnosti idej in obrazcev, po svečanosti simbolov po oprijemljivi humanosti socialnih zahtev, po prožnosti doktrine, po praktičnosti ciljev, po pametnem zadržanju na mednarodnem področju.
Nešteti narodi so našli i.n najdejo še vedno v »italijanski revolucionarni ideji« idealen in praktičen odgovor na svoja nacionalna in socialna vprašanja.
Kriza sodobnega sveta je namreč kriza narodov in kriza družbe. Mnogi narodi niso še d segli svoje politične neodvisnosti, medtem ko so drugi, ki so menili, da so si to neodvisnost priborili, spoznali, da razpolagajo le z videzom svobode ne pa z njenim bistvom, kajti ni resnične nacionalne svobode. ako na združena z notranjo politično neodvisnostjo in zunanjo gospodarsko neodvisnostjo. Vsi narodi čutijo potrebo po udobnejšem, mirnejšem, pravičnejšem m bolj gotovem socialnem življenju, v katerem se ni treba zatekati k neredu ali tuji
spletki zato, da se vzporede med seboj interesi raznih socialnih razredov.
Fašizem Bemita Mussolinija ustreza vsem tem potrebam in težnjam modernih narodov, kakor kaže njegov politični, gospodarski in socialni proigram.
Mednarodna istovetnost nacionalnih in socialnih dram je postavila naslednje veliko vprašanje: Kdo onemogoča ljudstvom sveta, da se kar najbolje urede na ogromnih prostorih zemlje? Kdo prepoveduje vsem narodnim gospodarsitvom, da bi smela delovati in se kretati v skladu z življenjskimi interesi vsake posamezne države? Kdo prepoveduje narodom, da bi se socialno razvijali in preuredili po smernicah lastnega nagona in nasvetih, izhajajočih iz lastne skušnje?
Odgovor na ta splošna vprašanja ima obraz ene same rase. hegemonistične, ponosne, nad vse bogate, egoistične in krute rase, ki se je imperialistično usidrala na vseh petih kontinentih in ki vseh pet kontinentov izmozgava in jim pije kri s svojimi požrešnimi tipalkami, ki hI epe po zla tu, požirajo potne srage drugih in se opajajo ob ostrem okusu krvi.
Med moderno svetovno revolucijo in he-gemonistično raso. ki govori angleški jezik, je bil spopad neizbežen. Lahko bi ga sicer preprečila modrost zatiralca, kakor mu je narekovali njegov lastni interes, toda zatiralec, postavljen prvič proti svoji volji na neugodna tla sporazuma ob zeleni mizi v Momakovem, je oholo odbiL da bi se še vrnil na taka tla. Revolucija je tedaj zopet povzela svoj pohod, ki ga ni bilo mogoče zaustaviti, London pa je, da bi ga zadržal, sprožil evropski konflikt in Roosevelt je ta konflikt, da bi irmdl več časa na razpolago za pomoč Londonu, spremenil v svetovnega.
Toda Pohod Revolucije se nadaljuje. Izhajajoč iz M Mama in dospevši v Rim. je iz Rima, Berlina, Tokija in več drugih evropskih in azijskih mest krenila v svet z združenimi vojskami romanstva, germamstva in niponstvu v imenu treh imperijev ter v zastopstvu vseh zatiranih narodov im vseh nacij. ki ječe v verigah.
Ta pohod se je sedaj spremenili v pohod proti Moskvi, proti Londonu, proti Wa-shingtonu. za osvoboditev vsega modernega sveta obeh tiranij, bi dušita zgodovino: politične tiranije rase, ka izgovarja »yes«, in gospodarske tiranije angleško - židovsko-severnoameriškega supemkapdtaliztma.
Ako bi bili boljševizem ostail zaprt v meje svoje Rusije, bi ne imel s tem nika-kega posla, pognali pa ga je v to Stalim s svojim nesrečnim načrtom, da bi zaipdčifl zmagoviti Evropi nož v hrbet. Talko se je tudi boljševiška menica pojavila pred okencem zgodovine im predložila sta jo po čudnem paradoksu Rockefeller «r Westmamster-ski vojvoda.
Težavna je seveda naloga Revolucije proti tolikim sovražnikom, toda zato ima Revolucija prednost, da lahko za vselej likvidira vse svoje mednarodne nasprotnike m ptt
Poljedelci Duceju
Rim, 25. okt. s. Predsednik fašistične konfederacij« poljedelskih delavcev je poslal Duceju naslednje pismo:
Izvršilna skupščina fašistične konfederacije podeželskih delavcev, ki se je zbrala ob prvi 201etnici režima, je priklicala v spomin ustvaritve v narodnem poljedelstvu. Z globokim in upravičenim ponosom je skupščina lahko ugotovila, da so bila z vašim delovanjem doseženi cilji kakor v nobeni drugi dobi v naši državi. Vi, Duce, ste zopet pridobili za obdelavo z odstranitvijo močvirja milijone hektarjev zemlje, ste ustanovili mesta, kjer danes polje življenje množic, ste dvignili proizvajalno moč polj, kjer stoje sedaj hiše kolonov, prej pa so to bild puščavski predeli. Izvedli ste zakonodajo. kd je postavila poljedelsko delo na nove osnove im ga obkrožila s čudovitimi pomožnimi in skrbstvenimi ustanovami. Ustvarili ste s korporativno ureditvijo in potem z gospodarskimi ustanovami im obdelovalnimi načrti družbeno zavest, kakršne nikoli ni bilo v pol jedelstvu. To je stvarnost. Uspelo vam je nadalje odstraniti nasprotje med mestom in deželo, ki oba v zavesti dolžnosti in pravic tekmujeta v krepitvi sedanjosti in bodočnosti države. O novem duhu, ki preveva poljedelstvo, so priča zvestobe im zadeta, s katerim kmetje Italije, ki tvorijo največji kontingent vojakov v vojni, njihove borbe na vseh Frontah. Obujajoč spomine na pretekla leta, ne da bi ostali na doseženih postojankah, temveč, da bi nadaljevali pohod proti ciljem, ki ste jih označili, Vam zagotavlja, Duce, skupščina pol jedel sikih delavcev kot tolmač čustva petih milijonov- poljedelcev, da ne bo po Vašem povelju ničesar opuščenega, da bo v novi poljedelski sezoni, ki črpa iz proslav prve 201etnice revolucije Cmih srajc izpodbudo, vsaka ped zemlje obdelana im da bo poljedelsko delo v največji in človeški ;neri prispevalo k zmagi.
Gospodarstvo
»Prima llnea«
Izšla je 6. številka glasila Fašistične Zveze za Ljubljansko pokrajino in ima že pol slavnosten značaj zaradi bližnje proslave fašistične dvajsetletnice. Za slavnost pohoda na Rim izide »Prima linea« v posebno svečani obliki in z vsebino, posvečeno velikemu prazniku. Poleg uvodnika o prvi obletnici ustanovitve borbenih fašijev pri nas vsebuje prva stran članek o »Fašizmu in svobodi«. Med nadaljnim pestrim čtivom je vsekakor zanimiva razprava o italijanstvu Ljubljane v prošlih vekovih. Imena Zois, Codelli, Valvasor razločno govore o deležu, ki so ga sinovi Italije doprinesli h kulturnemu razvoju naše dežele.
Praznovanje obletnice Pohoda na Rian v Ljubljani
Obletnica pohoda na Rim, v sredo 28. t. m. se bo praznovala s tem, da se na Javnih poslopjih izvesijo zastave. Osebje uradov bo opravljalo svojo službo po normalnem delovnem časa.
Prepoved proizvodnje in prodaje usnjenih izdelkov
Glede na potrebo, da se zagotovi spoštovanje določb naredbe Visokega komisarja z dne 3. aprila 1942-XX št. 62 o prepovedi uporabe usnja pri izdelovanju kovčegov, torbic kočij, tapeciranja, opreme in sploh izdelkov iz kož na splošno, odreja visoki komisariat naslednje:
Prodaja prelmetov, ki spadajo v skupino kovčegov, torbic in tapeciranja, ki so v celoti ali deloma izdelani iz kož, je potrošnikom dovoljena le do 31. decembra 1942-XX.
Upoštevajoč, da ostanejo še nadalje v veljavi določbe o prepovedi uporabe usnja pri izdelovanju kovčegov, torbic, kočij, tapeciranja in izdelkov lz usnja na splošno, kakor tudi ostale določbe v omenjeni na-redbi, je od 1. januarja 1943 dalje prepovedana prodaja naslednjih predmetov, izdelanih iz usnja: kovčegov, pokrival, map, potnih torbic, damskih torb in torbic, listnic, naslanjačev, stolov, blazin in drugih predmetov opreme. Zaloge navedenih predmetov, ki ne bodo prodane do 31. decembra, bodo morale industrijske in trgovske tvrdke shraniti, Visoki komisariat pa bo kasneje izdal odredbo o njih uporabi. Glede uporabe usnja, ki ni primerno za drugačno uporabo ter uporabe usnja, ki ni primerno za izdelavo čevljev in za proizvolnjo predmetov iz usnja, namenjenih za izvoz, si Visoki komisariat pridržuje pravico, da odredi prepustitev morebitnih zalog takih kož in-teresirancem.
Pokrajinski korporacijski svet in druge oblasti in ustanove, ki prejmejo to okrožnico, se vabijo, da poskrbe za spoštovanje navedenih odredb.
Opozorilo zaradi krompirja
Prehranjevalni zavod opozarja vse one stranke, ki so dvignile dovolilnice za prevoz krompirja po 15. septembru, da bi morale prinesti karte za krompir na Prevod že do 3. t m. Opozarjamo stranke, da bo oblast njihove zaloge krompirja zaplenila, kršitelje pa kaznovala po čl. 6 naredbe Visokega komisarijata št. 166 z dne 29. avgusta 1924-XX, če bodo še nadalje odlašali in kolikor ne bodo odiali odrezkov do 31. oktobra t. 1.
Obenem pozivamo vse one, ki so si nabavili krompir brez dovolilnice za prevoz ali kakor koli brez vednosti Prehranjevalnega zavoda, da takoj prinesejo svoje karte za krompir, da jim odtegnemo ustrezajoče število odrezkov. Ker so pridelovalci, ki so dobavili krompir posameznim strankam, prijavili Prehranjevalnemu zavodu poleg količin, ki so jih prodali, tuii naslove teh strank, so Prehranjevalnemu zavodu znani mnogi naslovi onih, ki še vedno niso prijavili kupljenega krompirja. Krompir je — kot rečeno — treba prijaviti najpozneje do 26. t. m., sicer se bo proti kršiteljem zgoraj navedene naredbe kazensko postopalo.
Kulturno In socialno
razbojništvo komunistov
Požgali so staroslavni grad v Kostanjevici in pahnili v nesrečo veliko število revnih ljudi
za
2e pred tedni se je izvedelo novo razbojništvo, ki so ga zagrešili komunistični partizani. Uničili so staroslavni kostanjeviški grad, eno največjih znamenitosti Ljubljanske pokrajine. O tem nam poroča prijatelj našega lista iz Novega mesta:
Prošli torek sem moral službeno v Kostanjevico na Krki in ne morem vam povedati, kako sem bil razočaran, užaloščen in užaljen, ko sem videl, da staroslavnega kostanjeviškega gradu ni več ln da se na mestu te znamenite priče naše zgodovine dviga samo še golo, ožgano in polporušeno ziiovje. Grad je bil v Kostanjevici edina znamenitost, obenem pa ena največjih znamenitosti vse Ljubljanske pokrajine. Ste-'; brovje dolgih hodnikov in njihovi oboki so pričarali gledalcu pred oči davno minule čase. Utrjeni vhod z dvema obrambnima stolpičema je bil romantičen ostanek srednjega veka, nad vhodom pa je slika na presno predočevala prizor, ko so hajduki zadnjič napadli samostan ln se ga hoteli polastiti z zvijačo. Na dvorišču gradu — nekdanjega kartuzijskega samostana, ki ga je razpustil cesar Jožef n. — je stala veličastna cerkev, ki sicer ni več služila svojemu namenu, bila pa je eden izmed najlepših spomenikov gotskega cerkvenega stavbarstva na naših tleh. Urad za očuva-nje zgodovinskih spomenikov je zadnja leta z znatnimi stroški ln veliko skrbjo dal odluščiti baročne prizidke, ki so skrivali šiljaste gotske oboke ln jih spreminjali v okrogle.
Zdaj ni več te prelepe stavbe, o kateri je šele pred par tedni pisalo tudi »Jutro«. Iz dobro ohranjenega, gradu in cerkve je nastala obupna razvalina, ki očitajoč štrli v zrak kot dokaz nepojmljive komunistične podivjanosti in nekulturnosti Do požara je bivalo v gradu nad 30 dužin, deloma uradniških, deloma zadnje čase priseljenih; tu je poslovalo sodišče, razen tega je imela v gradu sedež šumska uprava, obsežne kleti pa je zasedla Vinarska zadruga. Vse te ustanove in vsi ti ljudje so sedaj brez strehe ter se morajo potikati pri prijateljih, znancih in sorodnikih kot nesrečni brezdomci. Ko sem izpraševal, kaj in kako se je zgodilo, so ml ljudje, še vedno polni ogorčenja, pripovedovali:
nese narodom, razen zmage in osvoboditve, tudi *pravi mir«.
Na pragu dvajsetletnice Revolucije se morajo vsi Italijani dobro zavedati teh temeljnih čmiteljev sodobne zgodovine. Te vodilne niti dokazujejo namreč neizbežno usodnost svetovnega konflikta, kategorično potrebo italijanskega posega vam j plemenitost naše zadeve, častno mesto, ki ga v borbi zastopamo, im velike zgodovinske naslove, ki krase naše zastave.
Dne 29. septembra zvečer okrog 9. je prihrula pred grad, ki je kake četrt ure oddaljen od središča Kostanjevice, skupina partizanov ter ukazala prestrašenim ljudem, naj takoj zapuste svoja* bivališča, kajti grad bo zažgan. Dali so sicer nesrečnikom eno uro o J loga, toda tega odloga se niso držali, marveč so na podstrešju ogromnega poslopja zakurili nebroj ognjev. 2e poprej so grad obkolili in niso nikogar pustili iz njega, da ne bi mogel kdo priklicati pomoči iz Kostanjevice. Pač pa so izganjali ljudi na dvorišče. Lahko si je predstavljati preplah prebivalcev, ki so morali v noči in v največji naglici iz svojih stanovanj.
Najprej je buknil požar z vso silo v severnem krilu, kjer so bile kašče n senice. Razširil se je na mah, kajti tu so bili leseno ogrodje, tla ln stropi obnovljeni pred nedavnimi leti ln ogenj je našel Izredno suh les, da se je razbohotil že v kake pol ure ter zajel vse severno krilo. Stanovalci tega krila so hili v trenutku ob vse in so rešili le to, kar so imeli na sebi. Prrfiištvo, posteljnina, perilo, obleka, posoda in skromne zaloge — pridelki malih vrtičev — Vse je bilo v dobri uri uničeno, še preden je potekel rok, ki so ga požigalci omočili za izpraznitev. Tudi na vhodnem krilu je ogenj brž zajel poslopje in tudi tu so stanovalci izgubili vse svoje imetje.
Kmalu nato je bila v plameiu tudi cerkev, ki je v bližini kasč. Tanki oboki niso vzdržali teže opeke in drugih razbitin. Sesulo se je* vs» «• n">Uan|>s-t in sedaj štrle v zrak le še prekrasni goeski stebri, tudi nekaj šiljastih obokov je šo ohranjenih. Vzhodno krilo pa se je zaradi preperelega lesa le počasi vnemalo. ?>- je končno tudi postalo žrtev plamenov. Ker je bil ogenj pedtaknjen na kakih 20 mestih, je bilo vsako gašenje Izključeno. Tudi so partizani grozili s smrtjo vsakomur, ki bi poskušal gasiti. Ko se je ogenj razširil, ni bilo niti misliti na to, da bi se kaj otelo.
Poslopje, ki je prestalo vse groze turških napadov in vse burne čase preteklih stoletij, je sedaj nepopravljivo uničeno. Vse ljudstvo ostro in z ogorčenim gnusem obsoja divjaško dejanje ter njega komunistične povzročitelje.
•
Tako se glasi poročilo našega priložnostnega dopisnika. Poročilo že s samimi dejstvi, ki jih navaja, dovolj glasno obtožuje komunistično divjaštvo in mu nI potreben nikak komentar. Posebej naj pribijemo le eno okoliščino: grad tn njegovi prostori so služIli Izključno le namenom in koristim civilnega prebivalstva. Nameščeni so bili v njem uradi in stanovanja. V stanovaniih so bili Izključno revni ljudje, ki niso Imeli sredstev, da bi si najeli stanovanje v mestu. V zadnjem času je bilo tam zlasti mnogo nesrečnežev, ki so zaradi komunističnega besnenja izgubili svoje domove ln svoja imetja. Partizanski požig je torej
Gospodarske vesti
= pred Izdajo novih oblačilnih iztoznfto.
Poročali smo že, da bomo s 1. novembrom dobili nove oblačilne izkaznice, ker sedanje potečejo z 31. oktobrom. Kakor smo že navedli, bomo imeli v bodoče le dve vrsti Izkaznic, ln sicer za otroke do 4. leta in starejše osebe, medtem ko Imamo sedaj pet vrst Izkaznic (za otroke, za dečke, za deklice, za odrasle moške 'trj za odrasle ženske). Tudi nova oblačilna izkaznica za odrasle bo imela 120 točk in bo veljala od 1. novembra t. 1. do 31. decembra prihodnjega leta. Pretekli teden se je v Rimu sestala korporacija za oblačilno Stroko, da končno prouči spremembe, ki se bodo letos uvedle ob razdelitvi novih izkaznic. Predsedoval je nacionalni svetnik Parolari, navzoči pa so bili tudi predstavniki državnih oblastev in predstavnik: sindikalnih organizacij ter prizadetih gospodarskih ustanov. Uvedba samo dveh vrst izkaznic bo olajšala poslovanje ln bo v okviru rodbin omogočila kombiniranje s točkami. Pri novem določanju števila točk za tkanine bo merodajna predvsem teža, ker je to najbolj v skladu z nameni racioniranja. Izjema bo veljala samo za tkanine za delovne obleke, kjer bo določeno najmanjše število točk inse teža ne bo upoštevala. Bolj smo-treno bo tudi določeno število točk za kon-fekcionirane obleke v razmerju z uporabljano tkanino. Nadalje bodo točne določbe glede velikosti otroških oblek, oblek za deklice in dečke, da ne bo sporov med prodajalci in odjemalci. Večje spremembe bodo tudi v seznamu točk za obutev glede na potrebno prilagoditev predpisom za proizvodnjo in prodajo tipizirane obutve. V celoti je bilo ugotovljeno, da se je lanski način racioniranja obnesel in da so bili disciplinirani tako proizvajalci, razdeljevale!, kakor tudi potrošniki.
= Iz italijanskega gospodarstva. Upravni odbor italijanske velebanke Credlto Ita-liano v Ganovi (z glavnico 500 mihjonov lir) bo na bližnjem izrednem občnem zboru delničarjev predlagal pripojitev družbe Societa Imobiliare e per Gestioni v Milanu (glavnica 23 milijonov lir), in sicer na podlagi fuzije. — Italijanska železarniška družba Societa Italiana Acciaierie Cornig-liano (SIAC), ki ima glavnico 500 milijonov lir, bo prevzela dve drugi družbi, ln sicer S. A. Stabilimenti Silvestro Nasturzio v Genovi (glavnica 25 milijonov lir) in družbo Ferriere Fratelli Sanguinetti.
— Nove elektrarne v Rimu. Iz Rima poročajo: Na praznik 28. oktobra bodo v bližini Rima stavili v pogon novo veliko hi-drocentralo, ki bo dajala letnih 40 milijonov kilovatnih ur električnega toka. Nova centrala je najmoderneje urejena. Zgrajena je pod zemljo, da lahko bolje izkoristi vodni padec, ki znaša 130 m. V teku letošnjega leta bo prišla v obrat še druga velika centrala, ki se še gradi in bo dajala prav tako 40 milijonov kilovatnih ur na leto.
= Iz trgovinskega tn zadružnega registra. Pri tvrdki Matej Orehek, trgovini z mešanim blagom v Ljubljani je vpisan javni družabnik Matej Orehek ml. iz Ljubljane, zaradi česar je nastala javna trgovska družba. — Črtana je tvrdka Julio Meinl d. d. Zagreb, podružnica Ljubljana, ker je ljubljansko podružnico te tvrdke prevzel Julio Meinl, trgovec v Triesteu. — Pri Na-bavljalni zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadrugi z o. j. v Ljubljani je izbrisan član upravnega odbora Franc Sovre, vpisan pa član upravnega odbora Peter Ur-šič, železniški zvaničnik v Ljubljani. — 5*ri Tiskovni zadrugi z o. j. v Ljubljani sta izbrisana člana upravnega odbora Adolf Rib-nikar in inž. Boris Sancin, vpisana pa sta inž. Janko Mačkovšek in odvetnik dr. Joža Pučnik.	_
= lz gorenjskega trgovinskega registra.
V	novo ustanovljeni register za Gorenjsko v Kranju so bile vpisane nastopne tvrdke; Kranjske tvornice gumija, družba z o. z. (glavnica 1 milijon mark; poslovolje ing. Wilhelm Brey, Wiihelm Grupe, ing. Otto Pajiesch Baldomir Geiger, Hams Strobel in Horst Ritscher); škofjeloška predilnica in tvornica sukanca, družba z o. z. (glavnica 25.000 mark; poslovodje Paul Mark-graf, dr. Herbert Markgraf in dr. Georg Markgraf); Kajetan Ahačič, imetnika dr. Ahačič in ing. Sauer, tvornica sipov la kos, kmetijskih strojev ln orodja ter žaga, Tržič; Ing. J os. Dedek in sin, gradbeno podjetje, Kranj (prokurist ing. Matija Kleiniienst).
= Bolgarija na prvem mesta ▼ orienMd
proizvodnji tobaka. Po bolgarskih uradnih podatkih se ceni letošnja letina tobaka v Bolgariji na 62 milijonov kg. Bolgarija Je danes na prvem mestu med arientšktml proizvajalci tobaka, odkar sta, Boigarijl priključeni bivša Južna Srbija in bivša grška Trakija. Leta 1934 je znašala bolgarska proizvodnja tobaka 21 milijonov ton.
V	letu 1937 se je dvignila na 35 mdlijotiov ton, potem pa so morali proizvodnjo omejiti, ker so nastale težkoče pri vnovčenjn pridelka. Tako je naslednje leto padla proizvodnja na 22 milijonov ton. Danes pa Bolgarija z lahkoto proda svoj pridelek, predvsem v Nemčijo, ker se je sedaj v vojni potrošnja tobaka ln cigaret povsod znatno dvignila.
= Razvoj steklarske Industrije v SrMJl.
Poleg že obstoječe tvornice stekla v Cačku gradijo sedaj v Arandjelovcu v šumadiji novo tvornico, ki bo prihodnji mesec pričela obratovati. Tvornica bo Izdelovala steklenice. Poleg te tvornice so pričeli graditi nadaljnje obrate za izdelovanje dragih vrst stekla. Predvidena pa je gradnja tretje tvornice za izdelovanje kozarcev in ostalega servisa.
najhuje udaril revne ljudi, za katere imajo komunisti toliko hinavsko lepih besed.
Komunistični partizani torej s požigom kostanjeviškega gradu niso le uničili nenadomestljivo kulturno dobrino z neprecenljivo vrednostjo, temveč so pahnil; v obup tudi veliko število socialno najšibkejših ljudi. Njihovo razbojništvo je zato v enaki meri udarec v obraz kulturi kakor v obraz socialnemu 5ut i. V polni meri zasluži ostro obsodbo, ki ga je doletela ne le me i prebivalstvom Kostanjevice ln okolice, temveč tudi v ostali javnosti, ki je dor,~a s tem nov dokaz več za nujno potrebo, da se ves narod strne v boju proti komunizmu in njegovemu partizHTibtva.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!

.................


X .	V vv&i,;.,
*	,	,••«# v
*........
: ti	W '
Protiletalska obramba na krovu italijanskih MAS, Id vršijo stražno službo po Sredozemskem morju
Zapiski starega Ljubljančana
Iz zapuščine pokojnega trnovskega župnika Ivana Vrhovnika
1872, 3. junija. Začela se je zidati v Ljubljani nova tobačna tovarna. Dovolilo se je za zagradbo 215.305 gld.
1872. 10. junija. Stolni prost dr. Ivan K; iz. Pogačar je slovesno vložil temeljni kamen za novo župno cerkev v Zagorju.
1872. 11. junija Ljubljanska stolna cer-ke v je dobila zunaj v dolbinah kipa sv. Hermagore in Fortunata.
1872. 27. junija. Odstopil je kranjski deželni predsednik Karol pl. Wurzbach in namesto njega je bil imenovan predsednikom deželni glavar Afxander grof pl. Auersperg (roj. 2. novembra 1843.).
1872, 21. julija, ustanovilo se je v Ljubljani društvo »Glasbena Matica«. Prvi občni zbor je bil v Čitalnici dne 25. septembra 1872 vpričo 80 članov.
1872, 20. septembra, je začela delovati v Ljubljani zavarovalna banka »Slovenija«.
1872.	10. oktobra. Deželnim glavarjem kranjskim je bil imenovan dr. Friderik vitez pl. Kaltenegger.
1873,	5. marca, se je izdal za Kranjsko cestni ^akon.
1873, 25. aprila. Ljubljansko mesto dobi loterijsko posojilo 1,500.000 gld.
1873. 10. maja. Ustanovi se v Ljubljana »Kranjska stavbena družba«.
1873, 29. aprila. Izdal se je zakon, zadevajoč uravnavo šolstva in učiteljstva na Kranjskem.
1873, 23. maja, se je izdal zakon o Bsti porotnikov.
1873, 26. junija, se je otvorila železniška proga od S. Pietra do Fiume.
1873, 19. julija. V novomeškem, trebanjskem, krškem in kostanj eviškem okraju je hudo pobila toča 5 rnilj na daljava Škodo so cenili na 723.780 gld. Državni zbor je dovolil 30.000 gld. podpore, milodarov se je nabralo 7877 gld.
1873, 10. oktobra, je izšla prva številka »Slovenca«.
1873, 24. oktobra. Jezuviij so morali na vladno povelje zapustiti Repnje in so odšli na Koroško.
1873, 4. novembra, se je ©tvorila nova šola na Barju.
1873,	2. decembra, se je slovesno praznovala 25 letnica cesarjevega vladanja.
1874,	28. februvarja. se je izdal zakon glede ponavljalnih šoL
1874, 19. marca, je umrl kranjski deželni predsednik Aleksander grof pl. Auersperg star 40 let.
1874, v marcu, so začeli graditi golo v Ljubljani na Cojzovem grabnu (za 70.000 gi'd) in most čez Savo pri Rajhenburgu.
1874, 25. 'marca, je bdi izdan zakon o napravi zemljiških knjig na Kranjskem.
1874, 25. aprila, je bil zopet izvoljen ljubljanskim županom Karel Deschmann. a je odklonil to čast in potem je bil z vsemi glasovi proti dvema izvoljen županom vladni svetnik Anton Laschan.
1874, v maju, je vlil zvonar Albert Sa-massa v Ljubljani najtežji zvon, odkar obstoja zvonarna. ki je bila ustanovljena 1767. 64 centov težki zvon so odpeljali s konji na Sv. Goro pri Gorizdi, kjer ga Je blagoslovil nadškof dne 7. junija.
1874. 1. junija, je prišel od zvonarja Hil-zerja v Novem mestu vliti veliki zvon na Šmarijino goro pri Ljubljani. Za velikim v stolnici je bil ta zvon tačas najtežji na Kranjskem. Tehtal je 52 centov in 48 funtov. Vpregli so 9 parov volov, ki so zvon v dveh urah privlekli na goro.
1874. 28. junija, je dobila 2 zvonova žup-na cerkev v Zagorju ob Savi; veliki tehta 43 centov in 82 funtov.
1874, 7. julija. Brnski namestniški svetnik Bogoslav vitez pl. W;dmann je bil imenovan dvornim svetnikom in voditeljem deželne vlade na Kranjskem.
1874, 23. avgusta, je začelo goreti na Vrhniki. Pogorelo je 29 hiš in 46 gospodarskih poslopij. Škodo so cenili na 32.409 goldinarjev.
1874, 24. septembra, izdal se je zakon zadevajoč novi cestnopolicijski red za Kranjsko.
1874, 14. oktobra, se je slovesno otvorilo novo realčno poslopje v Ljubljani, katero je za 126.430 gld. sez:dala Kranjska hranilnica. Navzoč je bil pri otvoritvi naučni minister pl. Stremeyr.
1874, sredi oktobra, je župnija Bela Cerkev na Dolenjskem praznovala 800 letnico svojega obstoja.
1874, 18. oktobra, je bila posvečena nova Jrupna cerkev v Železnikih in 25. oktobra cerkev v Zagorju ob Savi.
KULTURNI PREGLED
1874, v novembru. Deželna vlada Je kupila za 55.000 goldinarjev od Viktorja Jermana grajščino v Begunjah (Katzenstein), kamor je premestila kaznjenke iz Lanko-vica.
1874,	17. decembra, je dobdla mestna žup-na cerkev v Idriji 4 nove zvonove, katere je vlil Samassa v Ljubljani Veliki zvon tehta 46 centov.
1875,	28. januvarja, je umrl v Ljubljani čislani rodoljub. , predsednik »Slovenske
Ljubljana, 26. oktobra.
Po vsem mestu se je danes dopoldne razširila presenetljiva novica, ki je zbudila najgloblje obžalovanje. Zadet od srčne kapi je ponoči ob četrt na eno Izdihnil v svojem stanovanju na Kongresnem trgu 8
gosp. docent dr. Josip Cholewa, ravnatelj zavoda za novotvorbe. Smrt ga je ugrabila docela nepričakovano, sredi polnega dela vsarj navidez pri najčvrstejšem zdravju, še na predvečer svoje prezgodnje smrti je bil dr. Cholevva docela zbran in čil in je bil določil za danes dopoldne nekatere operacije. Toda v njegovem zavodu, kateremu je posvetil toliko očetovske skrbi in ljubezni, so ga davi zaman pričakovali. Objokovan od gospe vdove in hčerke se je blagi mož preselil v večnost.
Ugledni pokojnik je bil po rodu Poljak, doma iz tešinskega okrožja, vendar se je s svojim delom, znanjem in značajem tako za^oreninil med nami, da ga bomo vselej šteli med naše znamenite zdravstvene pionirje. V svetovni vojni je vojaška služba privedla mladega zdravnika v naše kraje. Takoj se je počutil kakor brat med brati in naša želja ga je priklenila nase za vse čase. Po prevratu je postal ravnatelj bolnišnice v Brežicah. Skromna pokrajinska bolnišnica je vprav po njegovi zaslugi zaslovela daleč naokrog, tudi do Zagreba je segel njegov sloves in zagrebška univerza je prištela odličnega kirurg«-specialista v zbor svojih docentov. Dr. Cholewa je zaslovel kot odličen kirurg, ki je imel vse tiste vrline, kakršne morajo biti kirurgu prirojene: sugestiven in 1 ju lomil in vedno veder značaj, ki v vsakem trpečem bolniku vzbudi takoj popolno zaupanje v zdravnikovo spretnost in znanje, ter njegova fina spretna roka, ki je sama po sebi najdragocenejši instrument. Od vsega početka svoje zdravniške prakse je g. dr. Cholewa posvečal največjo skrb in ljubezen tistim trpinom, ki so postali ali pa postajajo leto za letom žrtve neusmiljenega uničevalca — raka. Njegova idealna prizadevanja so rodila uspehe, s katerimi se lahko vsi ponašamo. Po njegovi zaslugi je bil v Ljubljani v zadnjem traktu starinske šentpe-trske vojašnice urejen zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Od leta 1937. dalje je ta zavol pribežališče trpečim možem in ženam. 32 postelj in najmodernejši aparati so vsega spoštovanja vredno torišče požrtvovalnega osebja, ki se je na dr. Josipa Cholewo navezalo s spoštovanjem in globoko ljubeznijo.
Vse prerano nam je bil iztrgan blagi zdravnik, saj se je šele bližal 60. letom, in je bil ravno na višku svoje pr3kse. Iskreno sočustvujemo z žalujočimi, naj bo to-lažniku trpečih lahka naša žemljica, ki jo je tako prisrčno ljubil. V naši zgodovini bo ime dr. Josipa Cholewe trajno zapisano na častnem mestu.
« « a	'
Z dr. Cholewo nismo izgubili samo odličnega kirurga, marveč tudi prvovrstnega
Matice« ln deželni odbornik Ar. ECbtn Henrik Costa, star 43 let
1875, 15. februvarja, je umri Rdel Ter-pinec grajščak na Fužinah. Porojen je bil v Kranju L 1799, Fužine Je kupil L 1826. Bil je podjeten mož in ustanovil je več tovaren.
1875, 2. aprila, so začeli v LJubljani podirati poslopje carinskega urada.
1875, 30. maja. je bil od cesarja določen za ljubljanskega knezoškofa stolni progt dr. Ivan Krizostom Pogačar.	Konec.
strokovnjaka za rakasta obolenja tn droge novotvorbe, še ko je dolga leta živel in deloval v majhni podeželski bolnici v Brežicah, se je širil o njem glas, da se ba-vi so proučevanjem raka in da publicira svoje razprave v inozemskih strokovnih ča-sopisih. In res so izhajali prispevki dr. Cholevve v nemških, francoskih, angleških in celo španskih znanstvenih časopisih. Vzdrževal je zveze s tujimi, med drugim tudi z italijanskimi specijalisti, zveze, ki so vodile k plodni izmeni misli o tej najbolj problematični bolezni mod največjimi morilkami človeškega rodu. Prav na podlagi teh svojih razprav je dobil dr. Cho-lewa doc en t uro zagrebške univerze. Ko je tudi Ljubljana dobila svoj Institut za raziskovanje raka, je bilo vodstvo po pravici zaupano dr. Cholewi, ki se je s kar mladostno energijo oprijel novih nalog. Ni bila lahka reč ustvariti s skromnimi sredstvi in v nič kaj prikladnih prostorih stare šentpeterske vojašnice znanstveni institut z bolnico, ki bo ustrezala velikim zahtevam, kakor jih stavi zdravljenje tako kompliciranih bolezni, kot so zločeste novotvorbe. Kdor je čez malo časa spoznal, kako so se pod vodstvom dr. Cholevve adaptirali stari prostori novemu namenu in kakšen lepo opremljen ln znanstveno dobro organiziran zavod za zdravljenje raka smo dobili v Ljubljani, je moral samo čestitati sposobnemu vodnji. Institut v Lipičevi ulici je tiho in vztrajno nadaljeval svoje delo. Opremljen z moderno aparaturo, zaupan skrbnemu strokovnemu vodstvu in izbranim zdravniškim sodelavcem, je ta institut
lje in z njim združenega rodbinskega poštenja.
Sama zgradba in osnovna ideja romana nista ne izvirni in ne izredno močni; njegova moč je v podrobni obdelavi in v pesniškem nadihu, ki leži na vsej zgodbi kakor rosa na grozdnih jagodah. — Pri Lakičevih ni vse v redu. Stari Lakič ne mara izročiti posestva sinu Konradu, čeprav je le-ta že dolgo oženjen in mu do-rašča dvoje otrok. Ne mara ga odstopiti zato, ker je Konrad zanikrn gospodar, Id se rajši potepa po sejmih ln kupčuie s konji, kakor da bi skrbel za delo na kmetiji. Pokaže se, da se je Konradov sin Ludvik vrgel po dedu in da v njem dora-šča pravi goričanec. Ludvik kmalu prevzame skrb za posestvo, ker jbčuti že zgodaj ljubezen do zemlje in do kmečkega dela. Sam vodi »rigulanje« vinograda, tega dragulja v domačem posestvu; da zasaditi nove trte in tako dvigne pomen vinograda. Medtem se bavi oče Konrad z blodno mislijo, da Ima na domačem travniku petrolejski vrelec in se utegne po-vzpeti do ravnatelja velikega podjetja, ki bo osrečilo domače ljudi. Ko postane po očetovi smrti Konrad gospodar (gazda), zabrede zaradi tega v dolg in petrolejska jama, ki jo je bil sam izkopal in se ob nji hudo razočaral, mu postane usodna. Kajti neko noč, ko bolan in vinjen obračuna z »lonarjem« Klincem, se zvali vanjo m najde v nji smrt. Ta Konradova usoda ee rdi nekoliko čudna in epično prisiljena; kaže, da je pisatelj hotel s tem samo bolj poudariti mistično moč zemlje In ostreje osvetliti Ludvikov značaj, najsi se sicer oče pred smrtjo »spravi« t, zemljo in vrne k pravemu duhu goričancev. Ludvik Je sploh pisateljeva velika ljubezen; njega osvetljuje z najmočnejšimi žarometi svoje
že v pičlih letih svojega obstoja izvršil uvaževanja vredno delo ne samo v diagnostiki in terapiji rakastih obolenj, marveč tudi v zbiranju medicinsko znanstvenega gradiva in v eksperimentiranju z novimi metodami. Dr. Chole\va je čutil, da je tu »v svojem elementu« in je mnogo skrbel za svoj institut. Zato je z njegovo smrtjoi ki je bridko presenetila vse njegove tovariše, častilce in bolnike, najbolj prizadet prav ta institut.
V zgodovini slovenske medicinske vede bo Ime dr. Josipa Cholewe blestelo med prvimi bojevniki zoper raka in med znanstveniki. ki se tudi pri nas trudijo, da bi rešili prevažne probleme, osredotočene še vedno okrog te mnogolične in nevarne bolezni.
pripovedne domišljije, slikajoč ga od deških let do časa, ko se mu narodi sin v zakonu z Juliko, negovo prvo ljubeznijo. Ta ljubezen je poleg ljubezni do zemlje, posebej še do vinograda, poglavitni gibalni živec Keciprovega romana. Karakterni kontrasti Ludvik—Pulkov Jožek, Julika— Lujzika, dajejo pripovednemu tkivu romana dovolj krvi in marsikje epično razgib-ljejo snov, da ne postane preveč opisna. Skratka: vzlic splošnemu nedostatku zgradbe, ki je nekam nasilno včlenjena v trikot stari Lakič—Konrad—Ludvik, vzlic nekoliko čudni zgodbi s petrolejem (dasl sicer lahko ustreza nekemu realnemu dogodku) in tu in tam nekam gostobesednemu stilu, je v Kociprovem ^Goričancu« mnogo umetniško dogledanega življenja. Toliko lepih strani najdemo le pri redko-katerem mladem pripovedniku.
Nekatere epično - lirične drobnorisbe so posebno posrečene. Sam štejem zlasti opis Aninske nedelje v Jeruzalemu, dedkovo poslednjo pot v klet na vrhu in smrt, rigulanje, podobo jutra pod Kajžarjem, opis nevihte s točo, gasilsko veselico, epizodo s cigani, dalje podobe takih opravil, kakor so ličkanje koruze, setev, košnja, trgatev — same literarne risbe, v katerih doseza pisatelj z nekaj potezami slikovite in življenjsko pristne učinke.
Vedno znova se vrača Kociper k opevu svojih Jeruzalemskih goric in zajema hkrati njih pitoreškno lepoto in skrito socialno bedo. Tako n. pr. na str. 65: »Topoli vdt-ljen po pohlevnih bregeh in zidanice, pa drobne kuče med zelenimi goricami, v katerih cvetijo breskve, ln rejeni kmečki dvori po grabah; še blatni kolniki 'n mastni klanci gor in dol in nad njimi žalostna Mati v Jeruzalemu, žvenk motik in škrta-nje reznih Skarij, klepanje klopotcev in
Prebivalstvu Ljubljane
. V sredo 28. oktobra praznuje Italija dvajsetletnico pohoda na Rim. Javna poslopja bodo v mestu okrašena z zastavami od zore do mraka. Zato se poziva prebivalstvo mesta, da okrasi svoje hiše ob tem zgodovinskem dogodku z obeše-njem državnih zastav.
ki jih oa njega zahteva javni organ ali drugi javni uslužbenec, izvršujoč svojo službo v slučaju nemira, javne nezgode, splošne nevarnosti ali cb svežem zločinu. Kazen se podvoji, če daje storilec lažnive informacije.
Uredba 19. VII. 1942 o obvezni nddaji smučk, ki ooloča za slučaj prekršitve zaporno kazen do 3 mesecev in ienarno do L 5000.
Uredba od 11. VIII. 1942 o rabi zvonov, ki določa pogoje in postopek, po katerem je dovoljena poraba zvonov v mestu Ljubljani in drugih središčih pokrajine in ki določa za prekrške njenih predpisov kazen ječe do 6 mesecev in denarno kazen do L 5000.
Ker dosedanja praksa še ni dala primerov, da bi se bilo sodilo po teh uredbah, še ni mogoče podati njihove sodne razlage.
Izredne razmere zahtevajo izredne ukrepe in izredno strogost na strani oblasti, na strani prebivalstva pa izredno discipliniranost. Zaposlenost ljubljanskega vojnega sodišča kaže, da slednje manjka in da je nujno potrebno, da se prebivalstvo zaveda dalekosežnosti vsake nepremišljenosti, <ti jo utegne plačati tudi z življenjem ail eksistenco.
Radio Llablfana
TOREK, 27. OKTOBRA 1942-XX
7.30 Polke in mazurke. 8 Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 poročila v slovenščini. 12.45 Simfonična glasba. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.10 Pet minut gospoda X. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.20 P sano glasbo vodi dirigent Segurini. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radjskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Glasba za godalni orkester. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Plošče »La Voce del Padrone — Columbia«. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Pesmi in napevi. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Karakteristična glasba. 21.15 Koncerat radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Operna glasba. 21.45 A. Nicotera: Pogovor s Slovenci. 21.55 Duet harmonik Golob-AdamiČ. 22.20 Pesmi za vse okuse — vodi dirigent Segurini. 22.45 Poročila v italijanščini.
Obnovite naročnino!
'i
klokotanje mošta, ki zori v kleteh in pivnicah. Oj, čudežno je to! Samo v kuče ne glej, Konrad Lakič, ti, ki imaš srce! Za to lepoto je beda prevelika, pa čeprav so ljudje — ti vedno zadovoljni in prepevajoči Prleki — zadovoljni... «
Kdo bi ne prisluhnil temu toplemu opevu blaženih vinskih goric, zlasti če se je sam za mladih let nasesal njihovega sonca, opajajoč se s črički in klopotci m z veselo fantovsko pesmijo v lunojasni jesenski noči? — Stanko Kociper je ubrano združi! epični in lirični element in spregovoril predvsem srcu svoje ognjevito besedo ljubezni do rodnega kraja in do očetovske zemlje. Njegov izrazno bogati jezik je obilno prepleten s prleškimi narečnimi besedami; zaradi večje lokalne baivitosti uporablja kdaj pa kdaj tudi tuje izposojenke v prleškem narečju. Slovarček ob koncu knjige ne olajša samo razumevanja, marveč je tudi majhen jezikoslovni posladek, vpogled v literarno še neizrabljeni besedni zaklad panonskega jezikovnega oboda. Preprosti, a učinkoviti simbolni znaki na platnicah združujejo sonce, grozd in majoliko vina kot nekak ključ k simfoniji »goričanskih« čustev, ki so dobila v Stanku Kocipru svojega vdanega oblikovalca. Izid Kociprovega »Goričana« je tem večji dogodek v slovenski prozi, kc-r se je pojavil pisatelj, ki že zajema iz obilnega in morda še več obeta.
ZAPISKI
Prijatelj bratov Šubicev umrl
V sedanjih dneh, ki so tako polni dogodkov, je ostala pri nas neopažena smrt dunajskega slikarja prof. Ludviga Michalka, umrlega v zal njih dneh septembra na Du-
'trnka Kocipra „Goričanec"
Roman »Goričanec« (300 str., založba Nrša knjiga — Ljudska knjigarna) je presenetljiva slovstvena stvaritev komaj ?3 letnega Stanka Kocipra, enega najmlajših sodelavcev »Doma in sveta«, pisca dram »Zasad« in »šentjurski provizor«. Kdor je bral tistih nekaj proz, kar jih je iz Kociprovega peresa priobčil >~Dom in svet«, je mogel opaziti dvoje: predvsem p?js>v pripovednika, ki te brž zagrabi s svojo snovjo in svežimi, lirično podplutimi opisi in dru- ič: razširjenje geografskega prostora sl ovenske proze v lepe Jeruzalemske °ri*,: Ice. na »klasična« tla Prlekov. Stanko Kcciccr se je rodil v fari, ki ima _vojo podružnico na slikovitem jeruzalemskem vrhu sredi samih s trto zasajenih bregov, mehkih in lepo ubranih, kakor da bi jih pC3ehfi rv-Vežrla božja roka. Rodna zemlja je revrirhnila mlademu pisate.iju delo, ki je nastalo v nekaj mesecih lani in letos pož-imi in ki je dosedanji največji epos pr-ležk.e zemlje, ves prepleten s toplimi proz-r*i c-pev; njenih tal in njenega vino;,Tad-rJ.kr. /•gcTif-^r.ca* S svojim prvim večjim tekst m ;"e dcgesrH mladi oisatelj tis*o stop-n'o •imot^ško kvintete, da lahko brez pridržka prizrmo v njem. ne le na iorjenega, marveč v tie!'?m smislu >,e zrelega ic nad-po'."prcc""° zanimivega pisatelja.
»GcričP.ner« ie zrrajen na neizčrpnem motivu kmetove ljubezni do zemlje. V taki ljubezni, kakor nam io prikazuje Kociper v Ludvikovem odnosu do grude in rosebej še vi^orrerip tem. r in osa slehernega gori-čanca. ni samo zadoščenje, ki ga laje kmetu gmotna posest zemlje. Zdi se, da je kme-
tova ljubezen do zemlje izraz prastare stalnosti, rodovne vezi, zvestobe, poštenja in zdravja, hkrati pa služba zemlji in naravi ter preko nje Bogu. Ni to ljubezen c.o lastnine, marveč čustvo nekega prastarega poslanstva. Zbog tega ni niti vsak kmet ustvarjen za to; pisatelj je pokazal na primeru Ludvikovega očeta Konrada, kako se kmečki človek izneverja rodovnemu poslanstvu. Goričanska zavest, ki je v starem Lakiču tako močna, se prebudi znova šele v vnuku. Ob grobu zemlji nezvestega Konrada modruje stari Gerič (str. --S6):
»Kogar niso zagrabile gorice, se mu zdi življenje tu pretežko in premajhno in nI i drugam. Drugi zavoljo tega odhajajo in zapuščajo, Konrada je ista želja gnala za petrolejem. Mnogo jih je, ki poginejo nekje v svetu, on pa je le imel to srečo, da je umrl v svoji zemlji... «
Sreča — umreti v svoji zemlji! To je eno izmed prastarih čustev ki jih sodoben nomad — proletarski človek in nezakore-ninjen intelektualec — več ne razume, ker ne čuti osrečujoče lepote tiste kohezije, ki združuje kmečke rodove z zemljo, z domačim krajem, z njegovim podnebjem in obzorjem. Priti morajo vedno znova pesniki, da odkrijejo tisočletno resnico zoper one, ki vidijo v teh odnosih rgolj materialno stran, ne pa tudi blesk prastarega rusti-kalnega mitosa. Tak pesnik je tudi Stanko Kociper, čeprav ne piše stihov. Njegov »Goričanec« ni nastal samo iz hrepenenja po domačem kraju, marveč tudi 'z potrebe poveličanja kmečkega odnosa do zem-
Dr-A. Druškovič:
Vojno sodišče in njegovo soCivo
(Nadaljevanje in konec iz petkove številke)
Nato sledijo trije členi za zaščito gopo-darstva, od katerih prvi (čl.7) odreja smrtno kazen za onega, ki odtegne normalni potrošnji znatne količine blaga v sabotaž-ni nameri, da povzroči pomanjkanje, ali v sebični, da zviša cene do te mere, da so bile povzročene hude motnje na trgu. Ce do teh ni prišlo, se storilec kaznuje z dosmrtno ječo.
Odredbe tega člena se morejo porabljati tudi proti proizvajalcu.
Sledeči (8.) člen kaznuje s smrtjo onega, kdor uniči surovine ali kmetijske in industrijske proizvode ali proizvajalna sredstva (stroje) v sabotažni nameri, da izzove obče in veliko pomanjkanje. Ce ima njegovo dejanje za posledico manjše pomanjkanje, je kazen dosmrtna ječa.
9. člen določa kazen od 6 mesecev do 6 let ln denarno kazen do 20.000 lir, če je na način, omenjen v čl. 7 bila normalni potrošnji odtegnjena manjša količina blaga; kazen se pa poviša na 3 do 15 let ječe in na 5 000 do 50 000 lir, če je storilec trgovec ali obrtnik. Kaznjiv je tudi storilec-proizvajalec.
V nekaterih primerih je imelo vojaško sodišče soditi tudi po zakonski uredbi od 3. IX. 1941, po kateri je prepovedana vsake vrste odtujitev, pa seveda čudi kupoprodaja platine, zlata, srebra, biserov in dragega kamenja in predmetov, v katere je vdelano blago te vrste. Uredba določa, da se ta prepoved ne nanaša na platin, zlato ln srebro za zobotehnične, kirurgične. industrijske, laboratorijske in bogoslužne svrhe, kakor tudi ne na žlahtno kamenje, ki služi v optični, urarskl in za vojne namene važni proizvodnji. Tudi zlat denar starinske vrednosti, kovan pred i. 1850, ne šteje med take predmete. Ne velja ta uredba nadalje za srebrne ure in druge predmete z neznatno srebrno legacijo, kakor tudi ne za pozamenterijske "zdelke s primesjo zlata in srebra in končno tudi ne za poročne prstane, In še nekaj drugih manjših Izjem.
Kazen za prestopke proti tej uredbi iznaša ječo od 2 do 10 let in denarno kazen
L 5000 do 50.000 razven konfiskacije blaga, ki se je prodajalo in kupovalo. Kazniva sta enako kupec in prodajalec. Po tej uredbi je kazniva kupoprodaja zlatnikov in je bila že opetovano kaznovana.
Podsodnoet vojaškega sodišča določa tudi cel vrsto uredb Vis. komisarja. Sem spadajo med drugimi:
Uredba od 23. II. 1942 o odhodu iz Ljubljane in prihodu v Ljubljano, ki določa za prekrške kazen zapora do 6 mesecev in globo do L 5000.
Uredba od 20. IT. 1942 o Isti tvarini z natančnejšimi določili glede prepustnic, ki določa kazen do 3 mesecev zapora ln L 100 do 3000 za vsakogar, ki bo najden v mestu brez propustnice, če stanuje izven mesta in obratno.
Uredba od 19. VI. 1942 glede neveljavnosti kakorkoli prenarejenih bankovcev ln obveznosti njih oddaje, ki se nanaša na kakorkoli z znaki ali kraticami zaznamovane novčanice, katere se ima oddati ob-lastvu pod grožnjo kazni z zaporom do 6 mesecev in v denarju do L 5000.
Uredba od 20. VI. 1912 o omejitvi avtomobilskega prometa od 1. julija 1942 lz-vzemši slučajev z posebnim dovoljenjem, ki za prekršitev svojih določb določa kazen zapora do 2 let in denarno kazen do L 5000.
Uredbe od 8. VII. 1942 o rekviziciji nepremičnin za vojaške namene, ki govori o načinu in pogojih rekvizicije te vrste xn ki določa zaporno kazen do 1 leta in denarno do L 5000 za nepokorščino proti uredbi.
Uredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 22. 7. 1942 z 'lazivoin »Kazenske odredbe za neposlušnost napram oblastvenim odredbam«. Po prvem členu te uredbe se kaznuje z ječo do 2 let ali z denarno kaznijo do 10.000 'ir, xdcr se ne pokori zakoniti odredbi ali povelju civilne ali vojaške oblasti v svrho pravosodja, javne varnosti ali javnega reda, če dejanje ne predstavlja strožje kaznjivaga dejanja. (N. pr. upornosti, žalitve itd.) Po 2. členu se kaznue z Isto kaznijo vsakdo, ki se obotavlja brez opravičljivega vzroka nuditi pomoč, sodelovanje ali informacije,
r§nika
*	Smrt viteza železnega križa s hrastovim listom. S poleta proti sovražniku se ni vrnil major Gerhard Kollewe. poveljnik krdela bojnih letal in odlikovan z vitežkim križcem železnega križa s hrastovim listom. Major Kollewe je dobil hrastov list 12. avgusta letos za uspešen poseg v borbo pri uničenju velikega angleškega konvoja v Sredozemlju.
*	Vod.ia flamskih nacistov umrl. Na kliniki v Gentu je za srčno kapjo preminil vodja flamskih nacistov Staf de Clercq. Šele pred nekaj tedni je stranka na svečan način proslavila njegov 58. rojstni dan.
*	Dr. Aljehin zmagovalec na turnirju za prvenstvo Generalnega guvernementa. V devetem kolu turnirja, ki se je igralo v Krakovu, je dr. Aljehin premagal Koner-tha, Kieninger pa ROpstorffa Brinckman je dobil partijo proti Kellerju. dr. Weil pa proti Zollnerju. Igra med Jungeom in Bogoljubovem se je končala neodločeno, vi sečo partijo proti Kieningerju pa je Bogoljubov proti pričakovanju dobil. V desetem kolu je padla odločitev. Dr. Aljehin je hi tro zmagal nad Brinckmannom in si priboril prvenstvo, ker je bil v enajstem kolu prost. Senzacijo je vzbudil poraz Bogoljubova, ki je izgubil igro proti Kunerthu. Keller je igral z Ropstorffom in si priboril točko. Partij; Kieninger-Samisch in Junge-Weil sta bili prekinjeni. Stanje po desetem kolu je naslednje: dr. Aljehin 7 in pol točke, Bogoljubov 5 in pol (1), Samisch 5 (1), Keller 5. Junge 4 in pol (1), Ropstorff in Brinckmann 4. Kieninger in dr. Weil 3 in pol (1), Kunerth 3 in pol, Zollner 2. V zadnjem kolu so igrali: Bogoljubov-Keller, Samisch-Zollner, dr. Weil-Kieninger, Ropstorff-Junge in Brinckmann-Kunerth.
*	Dr. Conti pri maršalu Mannerheimu. Nemški državni zdravstveni vodja dr. Con-
' ti se mudj na Finskem. Pri finskem zdravniškem društvu Duodecim je predaval o nalogah zdravstvenega vodstva v vojnem času. Rekel je, da je zdravstveno stanje nemškega naroda ugodno, ker so doslej izostale razne kužne bolezni. Skrbstvo za matere in otroke je prvo v prizadevanju nemške zdravstvene službe. Umrljivost dojenčkov je ostala na ugodni stopnji med 6 in 6.4%. Umrljivost mater stalno pada. število rojstev se je obdržalo na višini poldrugega milijona v letu 1941. Dr. Conti je obiskal tudi maršala Mannerheima v njegovem glavnem stanu ter se je dolgo raz-govarjal o zdravstvenih zadevah, ki se tičejo obeh narodov. Nadalje je dr. Conti v spremstvu generalnega ravnatelja finskega zdravstva dr. Reinikaniena in dekana prof. dr Vannasa obiskal mesto Turku, kjer je poklonil novo nastajajoči medicinski fakulteti veliko zbirka zdravstvenih del.
*	NOV most Adolfa Hitlerja čez Dnje-
ster v bližinj besarabskega glavnega mesta Kšinjeva so te dni izročili prometu. K svečanosti sta prišla besarabski guvercu" general Voiculescu in nemški generalni major Mam z večjim oddelkom nemških častnikov.
*	Bolgarsko gledališče za delavce. Vodstvo narodnega gledališča v Sofiji je skle-n;lo dovoliti 50 odstotkov popusta vsem ob-iskovalcem-delavcem. Izjeme veljajo samo za prve uprizoritve. Delavsko zastopstvo si prizadeva slične ugodnosti doseči tudi pri drugih gledališčih.
*	Dne 2. novembra se otvorijo v središču mesta — pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, novi tečaji italijanskega jezika, začetni, nadaljevalni in kon-verzacijski z osnovami italijanske trgovske korespondence, po najnovejši in najuspešnejši metodi. Dopoldanski, popoldanski in večern,; tečaji. Pouk iz drugih»tujih jezikov in vseh trgovskih predmetov. Vsi tečaji so uradno dovoljeni. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure.
u— Novi grobovi. Po kratk; in mučni bolezni je v 71 letu starosti preminila ga-Marija Kavčičeva, rojena Marjek. Za njo žalujejo soprog, hčerka, sin in številno drugo sorodstvo Pogreb drage pokojnice bo v torek ob pol 15. uri z Zal na pokopališče K Sv. Križu — Za vedno je zapustil svojce g. Luka Pišlar. Na zadnji poti ga bodo 6premili v torek ob 16. z Zal k Sv. Križu — V Beogradu je po dolgem trpljenju umrl g. Miro Zobec, star šele 52 let. pokopali so ga v soboto, dne 24. oktobra na mestnem pokopališču. — Pokojnim blag spomin! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
^— Spet smo imeli krasno jesensko nedeljo. Po jutranji megli je opoldne posijalo sonce, ki je nato prigrevalo vse popol-
dne. Prijateljske družbe so posedevale po vrtovih, kakor še pred mesecem. Številni izprehajalci so uživali lepoto pestre pokrajinske slike, ki je letos čudovita. Živo srebro je čez dan doseglo 16.6° C. Noč na nedeljo je bila nekoliko toplejša od prejšnjih noči in davi je toplomer beležil 6.8° C, za stopinjo več kakor v nedeljo zjutraj. Megla se je naglo dvigala in sonce je že dopoldne grelo kakor da smo sredi pomladi. Nebo se je sicer začelo po malem oblačiti, vendar nam' barometer in vremenski prerok v Zvezdi še nadalje obetata nekaj lepega vremena.
u— Pred zaključkom razstave »Dolenjske vasi«. Samo še tri dni bo odprta prva samostojna umetnostna razstava mladega slikarja Miloša šušteršiča v Obersnelovi galeriji- na Gosposvetski cesti. Opozarjamo vsakogar, ki si še ni ogledal naše Dolenjske na platnu, naj z obiskom razstave ne odlaša, ker bo odprta samo do četrtka 29. t. m. Razstava obsega 28 pokrajin, 3 portrete in avtoportret Ogled od 9. do 18. neprekinjeno. žreb je v nedeljo določil sliko igralcu naše Drame g. Raztresenu. Doslej je šušteršič prodal že 17 svoijh del, kar je vsekakor rekord. Naprodaj je še 7 slik, zato naj vsakdo, ki želi kupiti kako uspelo podobo naše Dolenjske, pohiti.
u— Starši prizadetih učencev se obveščajo, da so ravnatelji srednjih šol in upravitelji meščanskih šol pooblaščeni, da vpisujejo in pripuščajo k izpitom (razen velike mature) učence lastnega zavoda do 10. novembra. Do tedaj se smejo opravljati tudi sprejemni izpiti na srednjih šolah. Iz pisarne IV. (prosvetnega) oddelka Visokega komisariata.
u— Učiteljstvo okraja Ljubljana-okolica (vzhodni in zahodni del), ki trenutno biva v Ljubljani in je zaprosilo za nove prepustnice (lasciapassare). naj se takoj zgla-sd v prosvetni pisarni — Hrenova ulica št. 11. pritličje levo, soba št. 1.
u— V ponedeljek 26. t. m. oz. v »redo 28. t. m. se začni nov italijanski tečaj za začetnike z odlično, preizkušeno metodo, 1. novembra pa nov tečaj za začetnike in spretnejše (razgovarjanje iz vseh panog, kakor tudi italij. trg. korespondenca). Poučujemo tudi druge jezike. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, Mestni trg 17/1. Pouk dopoldne, popoldne in zvečer.
u— Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Ce hočete biti sigurni za uspeh svojega otroka v šoli, ga vpišite v KOrepetitorij, kjer bomo z njim vsak dan dve uri ponavljal} snov, mu dali razlago, popravili naloge, ga izprašali itd. To velja tudi za tiste, ki sploh ne morejo ali pa neredno obiskujejo šole, kajti učimo po učnem načrtu, da ne izgube šolskega leta. Učnina zmerna, revni popust. Začetek za vsakega takoj po prijavi. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, KOrepetitorij, Mestni trg 17/1.
u— Razvoj Hradeckega ceste Važna, a večini meščanov manj znana Hradeckega cesta je v poslednjem času mnogo pridobila. Odkar je bila izročena svojemu namenu sodobna brv čez Gruberjev prekop, ki je okraju sv. Jožefa močno približala podgolovško stran Ljubljane, je Hradecke_ ga cesta tudi s svojim srednjim delom postala del mesta ln znatno oživela. V zadnjem času se je meščanom zelo priljubila in ob nedeljah in praznikih se kaj radi sprehajajo po nji in uživajo zdrav golov-ški zrak. Hradeckega cesta je najkrajša zveza, med dolenjskim okrajem in Kodelje-vim. Ni dvoma, da bo Hradeckega cesta v bližnji bodčnosti še bolj pridobila na pomenu, posebno ko bo zgrajena tramvajska proga do njenega spodnjega konca.
u— Obnovljeno pročelje. Zelo živahna Tržaška cesta, ki je široka in dolga, se odlikuje po pestrosti svojih stavb. Poleg sodobne tronadstropne palače ždi pritlična hišica, ki je bila pri urejevanju cestišča še do polovice zasuta. Talcih im podobnih starih hiš je na Tržaški cesti še veliko, vendar lastniki skrbe, da je nj hova zunanjost kolikor mogoče dostojna Te dni so obnovili pročelje .^are, enonadstropne stavbe na gornjem koncu ceste na levi strani, v kateri je z~ana gostilna »Krčon«.
i— Delo na cesti. Dosedanji, začasn pločnik pred palačo banke »Slavije« bo za polovico zožen, tako da bo v ravni črti z on:m pred Nebotičnikom. Cestiče bo znatno razširjeno. Dela hitro napredujejo. Zdaj bo ostal neurejen samo odsek od banke »Slavije« do kavarne »Evrope«, kjer je cestišče še preozko zaradi starih in nizkih čez črto segajočih stavb. Tudi hodnik za pešce je tu tako tesen, da so morali postaviti verižno ograjo, ker sicer bi bilj ljudje, ki jih je tu zmeraj mnogo, v stalni nevarnosti. da padejo pod kolesa tramvaja ali kakega drugega vozila.
Z Gorenjskega
Novi okoliši za stanovske urade so v
radovljiškem okrožju določeni izven Ra dovljice še na Jesenicah, na Bledu, v Tržiču in v Bohinjski Bistrici.
Dva para dvojčkov. Gospa Katarina, žena železniškega uslužbenca Silvestra Dež mana v Radovljici, je porodila dvojčke, dve dveklici. Kmalu nato je porodila v Radovljici dvojčke še gospa Cilka Uršičeva, urarjeva žena. in sicer je dala življenje fantku in deklici. Obe materi in oba para dvojčkov so zdravi. — V tretjem četrtletju se je rodilo v Radovljici 7 deklic in šest fantov, umrli pa sta dve osebi, od teh ena po nezgodi. V visoki starosti 83 let je umrl čevljar Janez Debeljak, po doma če Vudrov oče.
Na Jesenicah so se zbrali v kinematografski dvorani vsi funkcionarji krajevne skupine. Krajevni vodja je navezal svoja izvajanja na govor gauleiterja dr. Rainerja ob plebiscitnih svečanostih v Celovcu in je dal nova navodila za organizacijsko delo.
V	tovarni za gumi v Kranju so se prejšnjo nedeljo zbrali vsi člani vodstva in vsi uslužbenci tovarne k prvemu družabnemu večeru, k; sta se ga udeležila tudi okrožni vodja Kuss in okrožni načelnik Remschnig. O razvoju podjetja je poročal obratovodja in?.. Brei, prireditev pa je pripravil inž. Maruvvitsch.
Gorenjski kmečki pmočriiki. Gorenjski tednik poroča: Tudi v tem mesecu je vodstvo Hitlerjeve mladine zbralo v raznih gorenjskih krajih pomočnike za kmečko delo. Z gorenjskima fanti in dekleti, ki so se že zelo dobro udomačili, so bile izvedene športne in svetovnonazorske šolske vaje. Kjer je bilo mogoče, so na koncu pokazali tudi nemški zvočni tednik.
Iz Spednfe štajerske
V	čast pesnika Maksa Molla, ki se je
rodil 10. novembra 1882. v Mariboru, bo prirejen jutri, v sredo slavnostni večer v kinematografu na Stolnem trgu v Mariboru. O pesniku bo govoril dr. Fric Endres, ki bo bral nekatera njegova dela.
pričetek koncertne sezone v Mariboru bo drevi ob 20., ko nastopi v Gotzovi dvorani solnograški kvartet »Mozarteum«. Na sporedu so Hayden. Brahms in Mozart.
Javni pevski nastopi. Preteklo soboto in nedeljo, ko je bila velika letošnja zbirka za zimsko pomoč, so tudi po raznih spodnještajerskih krajih priredili javne pevske nastope. V Mariboru je bila v soboto zjutraj budnica brambovske godbe. Prav tako so bile budnice po drugih krajih, kjer že imajo svoje godbe. Mladina je korakala za godbo, nato pa je prepevala in zbirala prispevke. V nedeljo je bilo enako. V Mariboru je bil dopoldne še koncert v parku, igrala je vojaška godba, kakor doslej vsako lepo nedeljo.
Novi grobovi. V Veliki Nedelji je umrla gospa Ana Švarčeva, rojena Pungaršek. V mariborski bolnišnici so umrli 501etni upokojeni gozdar Franc Mihelič iz Zgornje Kungote in 291etna uradnikova žena Barb-ka Zoharjeva. Na Koroški cesti pa 731etna kuharica Ana Gseimanova. Nadalje je umrla v blnišnici 441etna železničarjeva vdova Ivana Pučko iz Cvetkovcev, v Grad-cucu pa 131etna Albina Kropejeva, hčerka vojaškega godbenika iz Banata.
V	mariborskem gledališču so morali preložiti premiero operete »Sinja maska«, zato je bil v soboto zvečer prirejen pestri večer. Nastopili so skoraj vsi člani ansambla. med njimi tudi tisti, ki so prišli letos nanovo v Maribor in se še doslej niso predstavili na odru. Ta teden so na sporedu žaloigra »Egmont« igra »Voda za Ka-nitogo«, dalje veseloigra »Vladna kriza v Ischlu«, opera »Boheme«, ponovitev pestrega večera in premiera spevoigre »Pe-ljimo se. vaša visokost!«
V	Šoštanju so imeli v soboto zvečer gledališko predstavo. Štajersko deželno gledališče je gostovalo z veseloigro »Davek na samce«.
Dva zločinca prijeta. Letos 15. avgusta je bil v Jcžefovi uiici v Gradcu umorjen in oropan brivski pomočnik Janez Front. Zločina sta bila osumljena Franc Koren in Pavel Zbogar. Policija je izdala za njima tiralico. Zdaj so ju prijeli v Inomtr-stu, zločin sta priznala.
Iz vlaka je skočila 191etna Draga Majlo-vac, ki se je hotela odpeljati iz Maribora na Hrvatsko. Pri tem je padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo in dobila hude notranje poškodbe. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjer se zdravi še več drugih poškodovancev. Tako Je 131etni in si zlomil roko. 59 letni pek Rudolf Per-Danilo Obreza padel v Studencih z lestve šak s Koroške ceste pa je padel v jarek ob cesti in se hudo poškodoval na glavi.
h Hrvatske
Imenovanja visokih državnih uradnikov.
Dosedanji državni tajnik pri predsedstvu vlade dr. Vjekoslav Vrančlč je bil imenovan za pomočnka predsednika vlade. — Okrožni predstojnik v Vukovaru Vladimir šipuš je bil imenovan za glavnega ravnatelja notranje uprave, mestni fiz;k dr. Ivan Stepčič pa za glavnega ravnatelja zdravstva v notranjem ministrstvu
Ministrstvo za ljudsko kulturo je razdeljeno v tri glavna ravnateljstva, in s:cer za splošno ljudsko prosveto, pouk in propagando.
Rešitev zagrebškega žeicznškega vprašanja. Pred dnev; je v navzočnosti državnega podtajnika v prometnem ministrstvu in ravnatelja zagrebške železniške direkcije ter številnih strokovnjakov predavai inž. Milan Panjkovič o rešitvi zagrebškega železn"škega vprašanja Po njegovem načrtu naj bi se v Zagrebu zgradili trije kolodvori V7hodni na i bi služil predvsem zagrebški industriji, ki se je naselila v tem delu mesta. južn: kolodvor nai bi se pre-osnoval v glavno zagrebško postajo, zapadni pa naj bi služil pretežno tovornemu in osebnemu prometu z Nemčijo in Italijo Vzhodni in zapadni kolodvor bosta zgrajena severno od Save. glavp kolodvor pa južno od nje Železniška proga ki jih bo vezala, bo zgraiena vzporedno s projekt -
rano krožno progo. Prostor, ki ga zavzemajo tiri sedanjega glavnega kolodvora, bodo uporabili za moderno avtomoDilsko cesto. Izvedba načrta bo zahtevala 10 let dela in je z njo v zvezi predvidena tudi regulacija Save.
Nov kino v Zagrebu. Dne 24. t. m. je
bil v Zagrebu odprt kino »Dubrovnik«. Za obnovitv. na dela, ki so trajala vse poletje. so potrošli 4 milijone kun. Otvoritvi sta prisostvovala nemški poslanik Sieg-fried Kosch-> in zagrebšk= župan Ivan Wer_ nor Predvajali so 'ilm »Dunajska kri«.
Za*!iiž»*k m neizijčene de'avke. Da bi
bile zaposlene tudi vsN -eizučene delavke, j? Delovni ur"d v Zagrebu sklenil zaposliti fih v pcpravljaln oah starih oblek. Delavko bodo prejemale do 10 kun na uro, za prehrano in stanovanje pa bo skrbel Delovni ura rt s sodelovanjem ustaškrga ž»nstva.
Sriii|e
Obnova voznega parka beograjske cestne železn ce. RevTtel jstvo električne cestne žeieznce v Beogradu je odobrilo 50 milijonov din za popravilo motornih in priklopni. vozov. Dela bodo opravili v delavnicah v Kruševcu in Smederevski Pa-lanki Manjša poprr.vila bodo opravljali kar d-jma kjer je stara remiza ln delavnica popravljena, nova z 12 tiri pa bo ▼ kratkar^ dr>"t7rše,_ a.
ŠPORT
Drugo kolo doma
V jesenskem nogometnem turnirju zmaga Marsa in remis
Ljubljane
Ljubljana, 26. oktobra. Včerajšnja krasna jesenska nedelja je bila kakor naročena za zapoznele nogometaše in ker se je razen tega tudi izvedelo med malimi in velikim, da zdaj ljubljanski igralci okrogle žoge spet tekajo za svojim veseljem, se je na igrišču Ljubljane v popoldanskih urah zbralo že nekaj sto prijateljev tega športa. Bilo je toplo im prijetno ter tudi nekaj živahnega nogometa je bilo na sporedu, tako da jim gotovo ni bilo žal nekoliko dolgega obiska. Ogromne skladovnice drv vsenaokrog, ki dajejo zdaj temu igrišču bolj resno obeležje, so resda nekoliko neprimerne za strogega opazovalca reda in discipline na nogometnem terenu, toda z druge strani se dajo spremeniti v sto in sto udobnih sedežev, ki so v teh časih vredni najmanj toliko kakor vsak drugi na tribuni. Skratka, obisk je bil včeraj prav dober m je pokazal še bolj, da ima ta Igra svojo staro tradicijo v našem mestu.	,
Spored te nedelje je bil enak onemu iz otvoritvene nedelje, toda v drugačnih kombinacijah, kar se nravi, da je bilo spet pet ur nogometa s sodelovanjem 10 enajstoric izmed 11 v konkurenci z edino spremembo, da je ta dan namesto Mladike počival Ko-rotan. Dopoldanski del sta izpolnila oba para iz turnirja A; mladi Vičani so dodali prvi zmagi še eno, to pot proti žabjeku, in so zdaj krepko prvi, medtem ko je mlada garnitura Mladike zabeležila svojo prvo, čeprav tesno zmago nad Dopolavorom iz tobačne tovarne in se obenem povzpela kar za dve mesti proti vrhu. V turnirju B je za senzacijo poskrbela Mladika (ali Ljubljana, če hočete). Nogometaši s Kodelje-vega so se včeraj pokazali prvič v turnirju in vsaj podzavestno pod vtisom nedavne toče golov, ki jih je Ljubljana nasula Ko. rotanu. Dečki so prekosili sami sebe in — zdaj dodajmo še to. da včerajšnja Ljub-liara ni bila niti senca one, k, smo jo videli pr?d tednom dni — za las je manjkalo, pa bi bili dobili morda najlčpšo zmago, odkar se pehajo za žogo. Dosegi: so več ko zasluženi remis :n si ustvarili najboljše šanse za dokončno zasedbo dragega mesta v svoji skupini. Ostali dve srečanji sta minili bolj a-li mani v ">kv:ru napovedi; Dopolavoro iz tobačne tovarne ie knjižil svoje dve točki nn Žabjeku. Mars pa pri Viču. -~!ed' ji vsekakor s skoraj dvoštevilčnim izkupičkom. V turnirji B se karte obračajo tako, da hostn bržkone oba finalista Ljubljana in Mars, za tretie mesto na bo odločilna tekma med Mladiko in Donolavorom iz tobfčne tovarne če je pametno, d3 se spuščamo v naoovedi ... O včerajšnjih tekmah pa še tole:
V turnirju A
je najprej Vič porazil Mladiko z 1 : 0 (0%: 0). Živahna tekma, v kateri so zmagal; boljši. V drugi tekmi je Mladika po vztrajnem odporu Dopolavora iz tobačne
tovarne le ostala v vodstvu do konca in dobila igro s S : 2 (2 : 1).
Turnir B
naju. Izvedeli smo zanjo po naključju. Prof. Michalek je bil za mladih let prijatelj slovenskih slikarjev bratov šubieev in se je tudi po smrti zanimal za, usodo njunega dela. »Jutro« je pred leti priobčilo odlomek iz pisma prof. Michalka, ki ga je pisal dr. Fr. Mesesnelu v zvezi z njegovo krasno monografijo o bratih šubicih.
Ludvig Michalek je umrl v starosti 84 let. Po rodu je bil iz Temešvara. Na Dunaju. kjer je našel svoj drugi dom, se je naselil po študijah na tamijšnji akademiji. Kot umetnik je najprej opozoril na se z grafiko. Njegovi grafični portreti avstrijskega prestolonaslednika in skladateljev (Brahm-sa, Bulowa i. dr.) sodijo med najboljša sodobna dela te vrste. Veliko pozornost je vzbudil tudi Michalkov ciklus »Goethejeva mesta«. Prof. Michalek je bil dolga leta učitelj na dunajski grafični šoli. L. 1940. je prejel za svoje delo Goethejevo kolajno.
Gobineau
Pred šestdesetimi leti, jesenskega dne 1. 1882. se je v torinski cestni železnici vzgrudil neki impozanten starec. Ko so ga prepeljali v hotel, kjer je imel najeto sobo — prekini] je bil popotovanje v Rim — so ugotovili, da je ta starec sloveči francoski diplomat ki so ga bili šele pred tre-Eni let: odpoklical! s poslaniškega mesta in naglo vpokojili zaradi spora s tedanjim zunanjim ministrom Tretje republike Imenoval se je grof Joseph Arthur de Gobineau in je bil znan tudi kot pisatelj, antropolog in etnolog Gobineau je kmalu na to umrl
Ta potomec obubožane aristokratske rodbine ie spisal roman, v katerem govor o svojem rodu. ki da ima v sebi nordijsko kri, ter poteka iz plemena normanskih
osvojevalcev. V času, ko je Francijo poplavljala republikansko-demokratska miselnost, se je comte de Gobineau v svojih spisih zavzemal za aristokratski socialni red, verujoč, da so nekateri ljudje po svoji krvi in po izrednih sposobnostih nadrejeni množici drugih in da tako hoče sama narava in z njo zakoni zgodovinskega razvoja. Grof de Gobineau je bil osebni prijatelj brazilskega cesarja don Pedra in indijskega podkralja, dober znanec mnogih nemških vladajočih knezov, pa Bis-mareka. Wagnerja in Nietzscheja. Njegove sposobnosti je cenil Ernest Renan. V ostalem pa so bile Gobineaujeve ideje kaj malo popularne. Čeprav je bil Po svojem tipu romantik, je docela premagal demo-kratizem Victora Hugoja in ga nadomestil z renesančnim hrepenjenem velikih zmagovalcev in osvojevalcev. Rad se je opa-jal s popotovanji po vzhodnih deželah in je napisal o njih več knjig, med njimi znamenite »Azijske novele«.
Gobineau je stopil med predhodnike onih današnjih struj, ki uvrščajo raso. kri, izjemnost in nadčloveško vzvišenost med temelje novega svetovnega reda. To je storil predvsem s knjigo o neenakosti človeških ras V nji je znatno razširil Thier-ryjeve zgodovinske poglede Iz teorije o zgodovini kot produktu bojev med osvajalci in podjarmljenci je razvil nadaljnjo teorijo. Po Gobineauevem nauku je pojem rase kot zgodovinskega činitelja dob'1 kvalitativni pomen; rasa je vir bojevniških in osvajalskih vrlin tam, kjer je zmagovalec rasno višji od premaganca. Gobineau je posebno povzdignil vsečloveški pomen bele rase. a v nji je odmeril največje kul-turotvorne sposobnosti nordijski, germanski rasi. Pri tem je Gobineau povzdignil tudi lasten rod. ki je — kakor je veroval
— segal k norveškim piratom ter ostro kritiziral rasno sestavo francoskega naroda. v čigar kri se je po njegovi sodb; izlilo preveč semitskega elementa.
Umljivo je. da grof Gobineau s temi nazori ni mogel prodreti v ožji domovini Tu so njegovo knjigo brali samo v tanki plasti aristokracije Gobineaueve ideje so imele mnogo večji in širši odmev v Nemčiji. kjer jim je zrahljala pot tudi Nietz-scheova teorija o nadčloveku. Prav posebno je vplival Gobineau na vodilnega pro-pagatorja pangerman.ke filozofije St. H. Chamberlaina, avtorja knj ge »Duhovni temelji 19. stoletja?, k; si brez nje težko mislimo današnji razvoj nemškega mišljenja. Ze 1. 1894 se je ustanovila v Frei-burgu Gobineauevo društvo, ki je propagiralo njegove ideje in 1. 1S26 izdalo iz rokopisa v strassburški vseučiliščni knjrž-nici Gobineauevo nedovršeno delo o rasni sestavi francoskega naroda.
Gobineau je spisal vrsto slovstvenih del, med njimi poleg že omenjenih »Azijskih novel« romane »Typhainska opatija« in »Plejade« (tega šteje Thibaudet med najlepše knjige francoskega slovstva). Dalje so iz njegovega peresa krasni »Spomini s poti« in dialogizirane podobe iz življenja v italijanskem Preporodu »Renaissance«. O njegovem stilu sodijo slovstveni kritiki, da je predhodnik novoklasicizma.
Gobineau, ki je umrl pred 60. leti. je imel za seboj bogato preživljeno življenje. Mnogo je popotoval po svetu. Dobro je poznal Italijo. Nemčijo in Švico ter dežele Bližnjega in Srednjega vzhoda. Ameriko in skandinavsk* svet. Bil je štiri leta poslanik v Atenah. Poleg Renana je najboljše med Francozi poznal, zgodovino Bližnjega vzhoda ter je spisal med drugim zgodovino Perzije.
V Gobineauevem značaju je bilo nedvomno nekoliko tega. kar je tako čislal pri Orientalcih: ljubezni do nepredvidenih dogodkov in do nemira. Rad je imel trenutek. kakor koli je sicer umel odpirati duševne oči v preteklost in v prihodnjost Najbolj pa je občudoval junake, ki žive na gorsk h vrhovih, kjer ni več toliko cvetja, zato Pa so obzorja jasna in ostro zarisana in odkoder človek najlaže opazuje večno žarenje življenja. Kakor njegov junak Cesare Borgia, je tudi Gobineau vzklikal usodi, gledajoč v levje žrelo smrti: »Dokler jaz živim, je svet moj«. Zanj je bil najvišji zakon: živeti, rasti, razvijati v sebi to. kar je v nas najbolj prebojno in največje, da bi lahko s katerega koli mesta stopili v širšo, zračnejšo, višje ležečo sfero Bil je oznanjevalec nauka, da gre vlada močnim in da je Bog ustvaril po svoji podobi samo velikega, izrednega človeka, ne pa človeka sploh. Šestdeset let po Gobineauovi smrti je stopila Gobineaueva filozofija zgodovine v živo središče zgodovinskega dogajanja.
študija o Vergu. V zbirki »Scrittori ita-liani con notizie storiche e lctteiarie« je izšla 120 str. obsegajoča slovstvena študija V. Filippona »Verga«. Pisec obravnava z raznih vidikov delo odličnega siciiijanskega verista in je tako prispeval nov delež k proučevanju pisatelja, čigar delo je v zadnjih letih vzbudilo večje zanimanja, 'akor ga je bilo deležno prejšnje čase.
O Gianu Stuparichu, avtorju triestinskih romanov »Donne nella vita di Stefano Pre-muda« in »Ritorneranno«, je izšla študija iz peresa Maria Alicata v najnovejšem zvezku rimske revije »Primato«.
Ljubljana — Mladika 1 : 1 (0 : 1). Trideset minut oblega Ljubljana nasprotnika, toda vse kar doseže, je serija kotov in strelov v oblake Potem pride senzacija! Napad Mladike prodre po levi in šebenik ne izgubi prisebnosti do konca ter spravi Rožiča na led. 1 : 0 za Ml. Po odmoru se situacija nikakor noče menjat; v korist močnejšega ra papirju. Mladika tudi nana-da in zastrelja »sigurni» gol štev. 2. Pozneje ie spet Ljubljana gospodarica na igri_ šču. toda kljub temu štejemo samo neizrabljene kote ^n neizkoriščene noziciie. B^lj ko se igra bliža koncu, t-^m večji je prit!sk belo-zeienih. dokler se slednjič — naša ura je tekla že 38 minut v drugem polčasu —■ Haclerju ne posreči najti iz gireče pred vrati prazen nrostor ob sicer silno čuieč^m Razbornlku. To je bilo izenačenje in kmalu nato — konec.
Ljubljana je igrala raztrgano in brez prave volje, spremliala pa jo je tudi precejšnja smola, medtem ko se ie Mladika lotila svoje naloge z brezprimerno požrtvovalnostjo in ie zato tudi prejela zasluženo nagrado. Prav za orav bi zaslužila obe točki, sa.i je poleg volje do zmage Poslala na Igrišče tudi nekaj prav dobrih igralcev Sodil je tekmo g. Pušenjak.
Dopolavoro Iz tobačne tovarne — ž^hlek S : 0 ,'2 : 0). Ieralci Dopolavora so kmalu po prvih udarcih pokazali, da menijo impti prvo besedo na lgr'5ču. Pridno so napadali in s^ otresali nasnrotnika pri posameznih poskusih, da bi jim škodoval, ter tako že po 15 minutah imeli svoj gol v dobro. Ta-koi neto so še enkrat našli pot v mrežo Žabiaka. toda sodn:k ni bil sporazumen. Pet minut kasneje pa so res enkrat presenetili nasnrotne^a vratarja iz precejšnje daljave in izid ie bil 2 : 0 zanje. Do odmora se stanje ni več spremenilo, še marrj efektno pa je potekala druga polovica igre. Bilo je mnogo tekanja in prizadevanja, še več pa nekoristnega nabijanja z obeh stra-hi. čeprav je treba priznati, da so največje nemarnosti vsak čas grozile žabjeku.
Eno izmed njih ie soremenil v tretji gol (3:0"> srednji napadalec Dapolavora. pot^m pa sta oba vrataria pridno skrbela, da ie ostalo pri doseženem.
Zmaga Dono'avora je bila zaslužena priznati pa je treba, da se je tudi Žabjek, ki v teh tekmah prav za prav šele preživlja svoj ognjeni krst v tekmah za +očke. držal nad vse pričakovanje. Tudi to igro je sodil g. Pušeniak.
Mars—Vič 9:0 (3:0) Doseženi izid te tekme skoraj ne bi potreboval dolgega komentarja, toda resnici na Irubo je treba ugotoviti, da Vičani niti zdaleka niso bili tako šibek nasprotnik, kakoir bi kazal ird. Res pa je spet. da je bi'l Mars včeraj razpoložen kakor redkokdaj. njegov napad pa je predvsem streljal, iz vseh pozicij in vseh daljav, in slednjič le utrudili marljivega vratarja Vičanov. Močno oporo so imeli Marsovci tudi v rutiniram'm Slamiču v k ril siki vrsti ki je sredi maflib nasprotnikov z Viča opravil mnogo koristnega dela in zmerom znova pošiljal mnoge uporabne žoge v ospredje. Vičamom moramo šteti v dobm>. da so kljub hudemu pritisku koraiž-no vztrajaili do konca in tu aili tam poskusili preiti tudi v ofenzivno akcijo pri čemer pa v danih okoffiščinah niso mogli uspevati. Ze do odmora so morali trikrat pobirati žogo iz mreže, v rtprizi pa je bilo števiilčnih neuspehov še enkrat toliko, vse pač zaradi tega, ker je Mairs invel včeraj svoj pravi dan.
Zmagovalci so včeraj zaigrali naijbolj prijetno izmed vseh enajstoric na igrišču m sa lahko. če ostanejo v tej formi v naslednjih 14 dneh obetajo še dva uspeha: priznanje pa gre tudii Viču. Id je po svojih igralskih močeh za več raziredov mlajši, pa ie to preskušnjo prebil brez katastrofe, ki smo jo že doživeli v tej posebni konkurenci letošnje jeseni Zadnjo tekmo včeraisnje nedelje je sodifl g. Hitiiko Ko6
STANJE TOČK
po II. kolu jesenskega nogometnega turnirja ljubljanskih moštev je naslednje:
v turnirju A: 1. Vič 4. 2. Mladika 2, 3. Dopolavoro tob. tov. in- 4. Zabjaik po 1 točko:
v turnirju B (v I. skupini): 1 Ljubljana 3 2. Mladika in 3. Korotan po 1 točko; (v II. skupini): 1. Mars in 2 Dopolavoro tob. tov. po 3, 3. Vič 2 in 4. Zabjaik brez točke.
Ostale vesti o nedeljskih športnih dogodkih so morale iz tehničnih razlogov počakati. Op. ar.

Jesensko sovkarije
Popoldne sreda oktobra. Sonce nima več sile a greje še prijetna Visok gozd blizu majhne goščave se koplje v zlatorumeni barvi listavcev, pomešani s prijetnim zelenilom iglavcev. Povsod tišina Čuje se le ščebetanje po borkovju pasočih se siničk in šuštenje v vrtincih padajočega odmrlega listja.
Pod srednje velikim drevesom stoji ob gošči precejšnja uta iz smrečja z zadeknim vhodom, da se z nobene strani ne vidi v uto. Drevo je vejasto, a veje so pretreblje-ne skoraj do vrha. Kar jih je biilo odveč, so odsekane pri deblu. vendaT segajo ostale še na vse strani. Nimajo pa več vejic in listja, a do konca niso očiščene ker bi se jih sicer ptice bale Veje so nasekane. Naseke so slab pedenj narazen.
Prostor okrog ute je prečiščen, da ni rašča pregosta. Kar je srednjega aiM mladega drevja in kolja, je pri tleh nasekano, da ostane pripognjeno. Tudi tu se vidijo naseke kakor na vejah prej omenjenega drevesa.
Z očiščenega prostora so otrebki zavfe-
čeni na stran.
Ura gre na tri. Z nasmejanimi očmi prikorakata po gozdni stezi k uti ptičar ja, vzameta i® nahrbtnika zvito zajčjo kožo in jemljeta iz nje med nepretrganim zavijanjem limanice. Zavijati jih je treba, da se lim ne zatrga in ga ne odnese kaka lamami ca preveč na škodo druge.
Limanioe začneta nastavljata v naseke velikega drevesa od vrha do ute, taiko da leže v približno enaka razdalji in tako da primejo priletelega ptiča na obeh straneh telesa.
Ko opravita svoje delo na dreves«, postavita limanice še po nasekanih drevescih in kolih okrog ute.
Nato se skrijeta v uto in počakata malo. Starejši potegne iz žepa iz dveh klinčkov na ta način narejeno piščalko, da se vtakne v
zarezo, ki jo ima eden od kKnčkov na sredi, drugi z na tanko ostrgano črešnjevo kožo ovit klin ček.
PiščaiLka se oglasi in zavpije kakor sova. Počasi se oglaša in oponaša sovo z zaporednim dvakratnim, trikratnim skovalkanjem. KaT se spreleti in zadere šoja. Njej odgovori druga in kmalu j<ih vrešči ter hrešči precej po drevju okrog ute. Vmes regečejo srake, ščekajo kosi, zvonkljajo s svojim ciu, ciu, ciu srinice. Tudi kaka vrana se pripodi v polkrogu in se zadira nad uto. Vse se huduje nad sovo, ki jih izziva s svojim oglašanjem iz ute.
Tu čofne prva šoja zvezana z l&mancami na uto, za njo, druga, tretja tudi po dre-veščkih in kolih okrog ute nastavljene limanice opravljajo svoje delo dobro. Da bi jezeč ih se šoj ne pre podil sik oči ptičar, ki ne piska, iz ute šele. ko jih je primerno število na tleh, pobere naglo nalovi j ene šoje jih pomori in pusti živo le ono, ki najbolj kriči. S plenom in z zadirajočo se šojo se skrije spet v uto. Šoje so se sricer porazgubile po bližnjem drevju, a vpitje njihove tovarišice jih zopet privabi na limance Kričati pa ne sme žalostno, ker svari s tem svoj red. da ne gre blizu. V tem primeru jo je treba umoriti in dražiti ponovno s piščalko.
Srake in vrane niso tako drzne kakor šoje. Najrajši letajo okrog ute, regečejo in' kraka jo ter odganjajo še druge ptice. Rade se pa ujamejo brinovke. drozgi, ščinkavci in druga drobnjad. Pevkam očisti ptičar perje od lima ter jih izpusti, če jih ne potrebuje za svoje kletke. Sploh ne lovi iz pridobitnih namenov, ampak zaradi uživanja narave in zavoljo lovskega razpoloženja.
Včasih prileti med limanice tudi kak so-kcfl v sovraštvu do sove in telebne zvezan
na tla. Z očmi polnimi živega ognja te gleda, pripravljen, da te vsak hip kavsne ali zagrabi s kremplji
Ko je že veliko liimanic na tfeh, ja!h je treba pobrati, po potrebi popraviti in na novo nastaviti. Tudn oskubeno perje se mora spraviti v kraj.
Do mraka je uspeh vedno mogoč. Ko od-zvoni zdravomari jo, se nehajo tudi kosi jeziti.
Vzhajajoče fantovsko sonce in migljajoče zvezde pa vzdramiijo razne sove. da začno
dvefc gnuKiartati ujederk, ki n
moreta skriti med golimi vejami ledo&a,
saj sta zeleni Pni nas ju imenujejo ljudje ptičji Iran enako kakor Nemci Vogeiklab (kfieben), VogeUeim.
Zajedavki rasteta na raznih tis tabeli in iglavcih. To grmičevje je krhko, lahko m obdrži zelo dolgo svojo zeleno barvo, zato je kot božično okrasno zelenje pri Angležih zelo cenjena. Pri nas ga je največ na Dolenjskem, kjer verujejo tudii v njegovo zaščitno moč pred hudobnimi duhovi
Sad je okrogel in dozori pri omefti novembra aifi decembra, pri oh med ju septembra. ZeJo radri ga jedo drozgi, ki skrbe za njegovo razplojevanje. Neprebavljivo seme izmetavaja po vejah dedoma iz kljuna, deloma de kadljrvo iz svojih prebavil. Zato
MODA IN DOM
Verjemite ali ne — toda neka posebna tehnika, kako se nam je dobro obleči, obstoja v resnici. Prvo pravilo tega načina je videz, kakor da se nismo posebno
Pokojni Marenkov Fronc iz Trnovega, eden najbolj vnetih ljubljanskih tičarjev,
na preži v svoji utici
huikaiti Brez šuma huškne nad uta, da bi si ogledala oglašujočo st sestro. V gosto, mehko perje se ji zajedo limanice, da pade predte. Velike oči ji odsevajo strah in presenečenje.
Sovkanje je uspešnejše v popoldanskih urah, nekako od treh dalje, kakor zjutraj. Izvaja pa se lahko od druge polovice septembra dotlej, dokler je še listje na drevju in nd snega.
Sovkaš lahko na prostoru, kakor sem ga prej opisal, ali v gošči
Za en lov potrebuješ do 300 limanic. Dober ptičar si jih napravi sam iz vejic kcSta-njičevja ali brez. Vejice morajo biti vitke, nekako pofldrugi pedenj dolge. Treba jih je eermukati in malo spariti.
Lim se sikuha iz ploda omele (Viscum album L.) ali ohmelja (Loramthus Europaeus),
pravi latinska rek: turdus ipse »Sbi ca ca t mahim (drozg si sam izmetava Zlo).
Iz okroglih jagod omenjenih zajedavk, ki
so zelo lepljive, so si kuhali lim za lov ptic že stari Rimljani
Lim se kuha najbolje v lončenih posodah na živi žerjavici. Da se ne pripaili. ga je treba pridno mešati. Od luščin se mora v vodi izčistiiti, dokler je še vroč. ker gredo takrat luščine rade od njega Le dobro opran liim je dober. Dokler je še gora k, vlijemo vanj pri toplem vremenu navadnega olja, pri mrzlem pa lanenega, da se ne strdi.
šibice, in sricer kar po 40 do 50 naenkrat, polijemo z limom, ko je docela mehak in se vleče na gosto V vsako roko ij primemo polovico in jih ovijamo, da se poipOlnoma pOiimajo. Shranjujemo jih v usnjatih krpah ali v kožah, na primer v zajčjih. Dr. J. L.
KAJ VEM? KAJ ZNAM?
461. Kaj je v zoologiji Davidova harfa?
452. Kateri stranski produkti nastajajo prt izdelovanju svetilnega pnna iz premoga?
463.	Kaj je entrop«ja?
*
464.	čas je denar
Posamezne točke na sliki a) je treba zveaati z ravnimi črtami, kakor kaže sli-
ka b). Za to delo potrebujemo svinčnik in ravnilo. Kake rešimo to nalogo, da porabimo čdm manj časa?
♦
465. Dva soda cvička
Vinogradnik ima še dva polna soda dobrega cvička. Pride gostilničar z večjim praznim sodom. Da bi napolnil ta sod, potrebuje adi ves vinogradnikov prvi sod ln še eno petino drugega ali ves drugi sod in še eno tretjino prvega soda. Vsi trije sodi držijo skupaj 1440 litrov. Koliko drži vsak sod zase?
* • •
Rešitve nalog 24. t. m.:
456.	Kurje jajce tehta okrog 50 g.
457.	»Most vzdihov« v Benetkah se imenuje taKO, ker so obsojenci na poti preko tega mrsta poslednjič videli nebo.
458. Telesa se s segrevanjem vobče raztezajo in se z ohlajevanjem vobče krčijo. Steklo je slab prevodnik toplote, če držimo stekleno cevko v plamen, postane steklo vroče samo na tistem mestu, ki leži Depo-sredno v plamenu. Drugi deli stekla ostanejo. hladni in zato raztezanje ni enakomerno na vse strani; nastanejo napetosti, ki raznese jo steklo. Ce hočemo cevko enakomerno segreti, jo moramo vrteti, da plamen vse dele stekla počasi ln enakomerno segreva. Enako je s posodo iz navadnega stekla, če vlijemo vanjo vročo tekočino ali jo postavimo na vročo ploščo.
459.	Kako je lenuh živel?
Lenuh je postal star 50 let. Od začetka 19. leta do smrti je preteklo 32 let. Od teh je prespal 3/8 t. j. 12 let, jedel in pil je Vi« t. j. 2 leti, s sprehodi je pregnal yK t. j. 8 let, z igrami potratil je 3/1« t. j. 6 let, v naslanjaču je prezdehal »/i« t. j. 2 leti in se je pravemu delu posvetil 2 leti, sku-32 let.
*
460.	Rešitev križanke
Vodoravno: 1. Ljubljana, 8. kojot, 9. ko,
11.	Sud, 12. um, 13. aga, 15. ara, 16. Nil, 17. sin, 18. dis, 20. ris, 22. il, 23. pol, 25. ki, 26. Milan, 28. Apolonija.
Navpično: 1. loka, 2. uk, 3. bos, 4. ljub, 5. jod, 6. at(mosfera), 7. Alma, 10. ognil,
12.	urnik, 14. ais, 15. air, 18. diva, 19. polo, 21. sila, 23. pil, 24. lan, 26. Mo(libdent, 27. ni.
Inserlrajte v »Jutra«
potrudile za svojo eleganco. All z drugimi besedami: "agledati moramo tako, kakor da se moramo zahvaliti zgolj slučaju, če je naša zunajost kar se da prikupna. Kajti v pravi eleganci ne sme biti nič krčevitega. Toda ta samoumevna eleganca mora nastati le iz mirnega preudarka. Četudi nosimo svoje obleke, plašč ln klobuke tako brezbrižno kakor ciganka svojega otroka, mora biti vendarle vse to natančno izralunano in premišljeno^ Bolj kakor kdaj poprej moramo paziti na to, da ustvarimo z izbero oblek in barv neko enotnost, kajti v sedanjih okolnostih ne moremo tako hitro popraviti morebitnih zmot kakor nekoč. Drobnarije, ki dajejo tej osnovni podlagi svežost in sijaj, ki sta ji potrebna, so torej dandanes bolj važne kakor kdajkoli. Večinoma se pojavijo te drobnarije tu in tam kakor po nekem zabavnem naključju in si na skoro tajinstven način pridobe splošno priljubljenost., In, tedaj se vse vprašamo: Kako da se že prej nismo domislile tega preprostega načina, kako polepšati star plašč ali po-nošeno obleko? Nešteto je drobnarij, ki jih letos prinaša moda, nešteto si jih bomo same izmislile, kot pobuda pa naj nam služi prikupna krznena garnitura, ki si jo pripravljajo elegantne Parižanke za prvi nastop zimskega mraza. Tu gre za krznene dokolenke, krznene rokavice in za rob iz enakega krzna na širokokrajnem jesenskem klobuku. V ta namen se lahko poslu-žimo kakih ostankov krzna, ki jih imamo doma, garnituro pa lahko izdelamo tudi iz cenenega krzna — iz jančka ali kunčjih kožic, ki jih ni težko dobiti.
Nove poslastice Iz jabolk
Jabolčni riž (serviramo ga otrokom namesto mlečnega riža, količina zadostuje za 4 osebe). y, kg drobno razrezanih jabolk kuhamo skupno s skodelico poparjenega riža in z dovolj vode do mehkega. Nato vse skupaj pretlačimo skozi sito ln začinimo s sladkorjem, cimetom in z nekoliko nastrganih limonovih olupkov ter še enkrat prekuhamo. Preden serviramo, vmešamo v to riževo kašo še rumenjak, ki smo
ga dobro razteple v žlici mleka.
•
Fini jabolčni cmoki. % kg jabolk razrežemo v drobne kocke tn jim primešamo 1 jajce, za oreh ^eliko kepico masla ali surovega masla ln toliko moke, da drži testo skupaj. Z žlico zajemamo iz zmesi cmoke in jih zakuhamo v lahno sol jeni vodi. Serviramo s sladkorjem in s clmtom, lahko pa jih še poprej posujemo s prepra-ženimi drobtinami.
•
Jabolčna pečenka. 30 dkg starega kruha namočimo v vinu ali vodi in ga nato zgnetemo v gladko gmoto. Vi kg jabolk drobno nastrgamo in jim dodamo sladkorja po okusu, pest opranih rozin in nekoliko zmletih orehov. V nizki kožici razgrejemo nekoliko olja ali masla ali masti, na to položimo lego namočenega kruha, potlej Pa jabolčno zmes in končno še ves preostali kruh. V skodelici prežvrkljamo 3 decilitre vode z mlečnim prahom, z 1 rumenjakom in jedilno žlico moke ter polijemo s tem jed, katero večkrat prebodemo z vilicami, da prodre vanjo tekočina. Na rahlem ognju pečemo jabolčno pečenko približno 25 minut, da postane lepo zlatorjava, nato pa jo zvrnemo v drugo namazano kožico, da se prepeče še na drugi strani.
Priljubljene bluze
Ali je še katero oblačilo tako priljubljeno ln tako vsestransko uporabno, kakor so bluze. Okusno izdelano bluzo lahko nosimo v vseh letnih časih, lahko je splošno uporabna, lahko pa si tudi z izrazito dopoldanskimi, popoldanskimi in večernimi bluzami izpopolnimo še tako Skromno garderobo. Na skici vam prinašamo troje modernih bluz iz različnih tvoriv. Prva, o kateri lahko trdimo, da je izrazito dopoldanska odn osno športna, je izdelana iz tople flanele in ima spredaj koničasto prikrojene prsne žepe, globoko položene gube in je zapeta z gumbi iz biserne matice. Na drugi občudujemo mehko voljnost žameta, ki ga je moda uklenila v stroge črte. Tu stisnemo tri gube na životu z dvojno prešitimj šivi, ki jih ponovimo na
oplečku in okoli vratnega izreza. Lepa popoldanska bluza, ki jo vidite v sredini naše skice, je izdelana iz muslina, lahkega kakor oblaček. Sprednji del života je drobno nabran, ti nežni nabirki pa družijo tn zobčasto zarezane šive.
Kralj alkshol
Kralj alkohol je navzlic vsemu, kar govorimo o njem, pravičen vladar. Pivci iz navale in začetniki so pred njegovimi očmi enaki, vsaj količina alkohola, ki učinkuje smrtno, je za oboje enaka. Kdor se misli za dalj časa brez presledka vdati pitju, naj se zaveda, da neke določene količine na dan ne sme prekoračiti, kajti v drugačnem primeru bi se njegova kri tako »obogatila« z alkoholom, da bi pomenilo to njegovo smrt. Ta smrtno učinkujoča količina, ki je za pivce in albstinente enaka, znaša za odraslo osebo na dan približno 170 g, kar ustreza nekako poJ litra žganja. Pri otrocih v prvem letu življenja pa učinkuje v istih okoliščinah že 11 do 14 g alkohola smrtno.
Podedovana kratkovidnost
Znanosti o podedovan ju je uspelo odkriti, da je kratkovidnost dedna. Nekdanje na-ziranje, da si človek kratkovidnost prilobi samo z napornim delom vida, s slabo svetlobo Itd., je napačno. Podedovana kratkovidnost pa se seveda ne očituje v vsakem primeru, to je; ni potrebno, da bd bil vsak otrok kratkovidnih staršev sam kratkoviden. V tem primeru nosi kal kratkovidnosti skrito v sebi in se bo pod nekimi okoliščinami spet pojavila na njegovih potomcih. To nam pojasnjuje tudi dejstvo, da imajo starši z normalnimi očmi pogosto kratkovidne otroke.
Kaj bi bilo treba še izumiti: Zvočnik za gluhoneme!
Dr. Edvard Pajnič:
Zdravljenje In mazaštvo med Sloveaicf v preteklih stoletjih
Melisa, mete je več vrst, in polaji vprav čudežno vplivajo. Od polaja (Metha pule-gium L.) je rečeno poleg drugega: »Kdur štima (glas) zgubi, nej polaj na vin nagovoru«. Polajeva »žgana voda« pa »zme-či« use šleme (sluz) u persih in jeh stri von splavat: stri dobro želodcu, ustavi čez-dajanje. petolaž gliste.«
Pri majeronu (Majorana hortensis Much.) loči spis med jarim in rimskim, kar se utegne nanašati na način gojenja. Iz mno-gobrojnih receptov, tikajočih se majeiona, dobre misli (Thymus vulgaris L.), žaubel-na (kadulje: Salvia officinalis L.) in končno rožmarina povem 'e nekatere. Majeron kuhat na belmu vinu, stri lobru za use notranje bolezni: vodenica, ta suha jetka; nekir ni brez nuca, pousod je dober«. »Dobra misu in fige vkop kuhej, voda v grlu vli. tu gostu na urat obez, je dobru za lon-gina al bula noter v gerlu«.
Preseneča, da je uporaba kadulje dokaj pičla: »žaubelnova voda kuhana, ž njo glava zmivaj, prežene te male grinte, potem lasije rad raseje in so černi«. O rožmarina je sklepno pripomneno. da »karkoli se od rožmarina naredi arcnije. je use ena žlahtna areni je za božast; rožmarinou vole je še bulši kar rožmarin ln veda ne zamorta, to bu že volu sturlu«.
Od »verha. (Asarum europaeum L.) so le korenine, ne pirie za arcnije; uzem dva lota verha, den ga v'en firkel mošta ali vina, usak juter in večir en glaš popi, prežene vodenica, mišerbost in na tretji
dan merzelca«. Prav kratek a dober je popis te rastlinice: verh 'ma okruglu pirje kot kozje repca, samu de ni spodaj erdeče, je žlahtnu, spodaj sivu«. Zdi se pa piscu sam sebi zaužit premočen »keb samga ku-hau in piu, da čez«.
Važna zdravilna rastlina so šentjanžovce (Hvpericum perforatum L ), ki so »vroče, suhe nature v 2. gradu«. Iz njih se naprav-lja po posebnem načinu, ki ga »Arcat« na široko opisuje, glasovito »šentjanžov vole«, o katerem je zatrjevano: »S tem volem boš usaka rana scelu«.
Prav posebno povzdiguje rastline, Id rastejo malodane ob vsakem plotu in petu ter veljajo vobče kot plevel. To so rigelčki (Bellis perennis L.), »ta šerok ln ta špi-čast terpotec« (Plantago medla L. in Pl. lanceolata L.), gabez (Symphytum offici-nale L.), metlika (Artemisia vulgaris L.) in konderman (Giechoma hederacea L.). Dr. Turna nazlvlje to rastlino »kopitnik«. Cul sem pred leti iz ust starejše žene ime soldaški peteršilj, ki je v rabi tudi v zagrebški okolici (Barle Janko). Dalje so navedeni: slak (Convolvus arvansisis L.), petaprstenk (petoprstnik: Potentilla rep-tans L.), krvavčnek »krevumlek«: (Cheli-donium mainus L.) in marava (Po!ygonum aviculare L.). Od teh rastlin je opisana dokaj mično le slednja, od ostalih smatra »Arcat«, da jih itak vsak pozna. O maravt pravi: »rase per potih, koder ljudje hodje, rase ke po tleh, ima tenke štiblje kot net, zel vosku podougastu pirje na usak plat
enga, tako da so dva pa dva uštric, za usa-kim perjem ena majhna bela rož ca, eno ima tri vogle podougastu erdeče seme; prešič rad ta trava jedd«.
Obe vrsti trpotcev sta priporočeni, v obliki prekuhane vode kot uspešno zdravilo za »uroč kašel, za use bolečine na plučah, iz kterih jetka potler pride« in za ustni »mutfer«.
Pri nas je precej malo znana rutica all kakor jo »Arcat« nazivlje »vinska rutca« (»bajnrutza«: Tuta graveolens L.). Ob naši morski obali je pogosta rutica skoraj povsem slična vrtni Ruta devaricata Ten. Rutica je baje »hladne nature v 1. gradu«. »Ta trava jesti s'hladi natura, uzame use nečiste žele proč od človeka«. Staršem svetuje: »če se bojiš, de b'tl otroc v kOzal: oslepili, tok jem od rutce in od plauga re-granta korenine na urat Obež, si te skerbi frej«. Ljudje s preobčutljivimi nosod naj žvečijo svežo rutico, da preženejo iz ust nevšečni smrad po zaužitem česnu. Česen sam ni tako imenitno pomlajevalno sredstvo dandanes. »Arcat« priporoča češenj posebno za odpravo glist. Črna redkev (Ra-phanus sativus L.) naj se na drobno zreže in nato »den tiga belga cukra noter, pust štirlindvajst ur stat, tu bo o topila ena voda von; ta den v en glaž: tu je ena skrita kunšt za ta star kašel ln jetka naplučn pregnat; zjutrej na teše ena žlica popi!«. Podobna je uporaba hrena (Armoracia ru-sticana G. M. Sch.).
Nasveti o uporabi pelina (Artemisia ab-sinthium L.), popelnov (Malva alcea L. in M. silvestris L.), ajbeša (Althea officinalis L.) ln hmelja (Humulus lupulus L.) niso posebno zanimivi.
Veliki koren (Inula helenium L., slovensko tudi oman), ki ga — po knjigi — imajo pogostokrat na vrtovih zasajenega, »uzame
togota,. žalost, da muč želodcu m sežene use škodljive fajhte s človeka«.
Po elcijanom razume »Arcat« pri nas strogo zaščiteni košutnik (Gentiana lutea L.). Na Črni prsti in v jugozapadnih delih triglavskega pogorja se redkoma nahaja prav slična Gent. symphandra Murb. Ta vrsta kaže v razločku s prejšnjo v cvetih med seboj zrasle prašnice. Košutnik pred nabiralci zaradi svojih silno grenkih korenin nima miru, tako da mu preti popoln pogin. Iz teh korenin prekuhana žgana voda ozdravlja želodec, sploh »podalše človeku žiulejne, scera use šlome (sluzi) in fluse (toke) po človeku, kar je falčnga (napačnega). Celo zoper popad po steklem psu naj pomaga zdravilo, napravljeno iz encijana in sežganega jelenovega roga.
šmarnic razločuje dve vrsti, divjo in dišečo. Ni težko uganiti po popisu, da meni pod »deujo« šmarnico kostnik (Polygona-tum Officinale All.). Zanimivo, da se »Arcat« zaveda glede teh rastlin, kakor tudi pri »tolahu«, da so vse kolikor toliko strupene, zaradi česar nasvetuje poleg •"nanje uporabe uživanje v manjših količinah. O dišečih šmarnicah celo pravi, da se ne smejo drugače uporabljati kakor sežgane. Take šele »na vin namoč, štiri edne potem vinu odli v kotu in žgl; tega vina ena žlica noter uzem in šest zdern popra; tist m esc se ni treba bat, deb'ga boži žlak udaru«. Voda lz korenin divje šmarnice je pa »ta nar bolš mitel za use madeže iz človeške kože spraut«.
O čmeriki (Verartrum album L.) smatra, da je vsakemu znana. Ve za strupene lastnosti, ne pa, da poginejo še neizkušene lačne čebele, hoteč se paslužiti obilne tn malo skrite medenčine na zelenkasto bflib cvetih čmerike. Iz čmerlke tn raila skuhano mazilo odpravi v udih »trgajočo bo-
žast«. Bolj čudna za resnega domačega zdravnika je pa siceršna uporaba čmerike: »ž nje štupa in šenična moka vkop mišem nastavi, ktlra od tega je, cerkne«. Večje pomisleke utegne vzbujati nadaljnji recept tatinskim ptičarjem: »čmerika, šcnica in med vkop kuhej, dej golofoam jest, jeh boš z roku polaviu, tudi te druge ptice; ktira od te šenice je, ta ne more več zletet !•?
Sterkovec (Arum maculatum L.) je »žlahtnu zelše, ima pa dva al tri peresa douge gladke svetle, na ta furm ket hren; v majniku se tu sredne vkop zvije in s'tega peresa zdrase ena erdeče štibla ket ena sveče, a tu ukratkim use uk op s'pirjem ured mine tn v'jesen spet požene ena štib-lica pouhna erdečih jagod ket ene češne; korenine ima bele in keb'jih djav v usta tok toku peče ket ogen«. Temu skrbnemu opisu prav malo ustreza precej drastično navodilo: »pirje stouc in s kravi m drekom zmejšej, obež gor, ker božast terga in od nobene reči ne jejna, od tega bo«. Važen za gospodinje je nasvet: »ser v ktirmu so červi, med tu pirje polož, boje červi minil in ser bo dober.«
Mnogo bolj nedolžna je černaben (čerpo-binka: Scrophularia nodosa L.), iz katere se napravlja mazilo zoper »bramurje«.
Od naših praproti omenja »volovi jezik« (Scolopendrium vulgare Sm.) kot nekako univerzalno zdravilo »za kri hladit in pomerit«. štupa iz šentjanžovih korenin (sladke koreninice, Polypodium vulgare L.) »prežene use stare mrzle fluse in use bolezni, ktire od strahu in žr1-sti pride je in rud monkulje« (melanholr i bolj izvirno je nadaljnje navodilo: s'r renine na kuri žup kuhat je ena velik Vn- t za otročenc«;, jeh čist, njf" **-* '"*-*• • r	'—» >-^>re
počutke k'p —.t-"-ia dest mleka in es^a lepa f&rba in rejet.
Zlata m siva jesen
in kako smo se včeraj ob najlepšem vremenu postav* IjaSi od nje
Ljubljana, 26. oktobra
Vsako leto pišejo jeseni šolske naloge c padajočem listju; s podobnimi nalogami pa poslavljamo od jeseni tudi v dnevnikih. Tako je pač, da tudi letos listje pada. kar je treba zapisati. Meščani opazimo marsikaj štl= ob nedeljah; tedaj smo do-vzetnejši tudi za ooezijo padajočega .'stja Med tednom smo zagledani v sivo mestne zidov.ie. potop.jeni v nepogrešljivi ljubljan skj megli in sam b zemeljskih zadevah tei skrbeh. Ce se že zanimamo za vreme, se le zato. da bi vedeli, kakšna bo nedelja.
V nedjljo pa imamo dovolj prilike, da opazmo tud. naravo Marsikdo se nenadnr začudi, ko ob pogledu na gozdove, ki « kakor poslikani s samimi izbranimi. ">g njen-mi, skratka, jesenskimi barvami; e barve so ž've v dvojnem pomenu oesede: ne le. da gore, temveč so tudi od dne in celo od ure do ure maio drugačne Toda malo je pesnikov med nami, kj bi vsele; znova ostrmeli nad solnčnnn zahodom za Rožnikom in ki bi ~e v nemem občudovanju zagledali v škrlatne, violičaste ter v svojih posebnih barvah in višinah veličastne planine. Redki so> ki bi s tiho radostjo kot ob najbolj prisrčnem doživetji, gledaii. kako plapolajo barve na rožniških in golovških gozdovih, človek niti ne opazi, da je jesen, le hlad ga opozarja, da se bo kma u začela zima. Tako bi nam pesnik cadajočega listja lahko očita*, da smo »kos mesa« in da vse življenje ne opazimo nič lepšega kakor mestno cesto in mračno zidovje. Vendar bi se pesnik smel navdušiti tudi nad meščani, ko jih nedeljsko opoldansko solnce zvabi v Tivoli. A., se mu ta množica ljudi mladih v resnici ali vsa., po srcu mlad'h. ne zdi, prava manifestacija, da smo še vendar zvezani >: naravo' Nismo prezrli, kako čarodejni režiser spušča jesenski zastor — meglo, ki ga opoldne osvetli z mogočnim žarometom — e sol-cem — ter da se je začela v naravi drama, vselej enako lepa in otožna, vselej tako močna, da potegne tudi človeka za seboj. Opazili smo. da je v Tivoliju od-cvetilo poletno cvetje, a da je namc-stu njega »zacvetelo« drevje, vzplamtelo v živih barvah listie. Pesnik bi dejal, da je prav takšna jesen našega življenja; ko se začne naglo spuščati onkraj zenita, v sivino jeseni, vzplarnti še kratek čas, pre-
den utone v pepelu. To bi se pa seveda v pesniškem jeziku glasilo drugače.
Res, če nismo doslej opazili, da je jesen iepa, smo morali opaziti vsaj včeraj. Lepa je vselej, a letos je še mnogo lepša, ker imamo vreme po naročilu* Solr.ce nam je že tako zvesto, da se skoraj bojimo govoriti o njem, kajti najlepši čar baje mine. ko se ga dotakneš z besedo. Včasih je oila jesen zlata do imenu, letos je zlata ;n še srebrna v resnici. Megla? Tudj ljubljanska megla je k pa; med najlepše jesenske darove jo je treba uvrstiti in zato nam žrtev, da zaradi nje navadno ne Vidimo ^olnca donoldne. n prevelika. Prav zaradi negle je jesen posebno lepa. Kaj vedo iiugje o ljubljanskih jesenskih čarih? Tudi 'oinca ne znajo ceniti tako kakor mi. Megla nam jesen srebri, solnce ga za zlati. Drugje ne poznajo tistih prosojnih zračnih oarv, ki jih je v slikarstvu odkril impresionizem Ali nisfe bili še nikdar med občudovalci ljubljanskih jesenskih večerov ko se Ljubljanska kotlina začne utapljati v višnjevem soju? Zemlja se začne kaditi, la ne veš kdaj; v začetku je čad tako nežen kakor astralne megle. Modrikasti soj se vedno bolj spaja z zelenilom travnikov, z osnovno, violičasto barvo hribovja n gozdov na zahodu in nad vsem tem žari nebo. Večerna svetloba, barve, soj in megla se spajajo v nekaj novega, nerazdružnega.
Takšna je bila nnša jesen zlasti v soboto ui včeraj. Ljubljana se je najprej okopala j megli, potem pa, ko jo je začelo z.atiti nenavadno solnce, je ostalo v ozračju še malo višnjevega čada kakor osnovna barva pestre jesenske slike Baje postanejo ljudje še tem bolj otožni jeseni, ko se jim razgrne pred očmi toliko naravne lepote, kj jih tako živo spominja minljivosti; najlepše je prav tisto, kar tako naglo mine. Otožnosti se človek jeseni res težko otrese; ne tolaži ga misel, da narava vedno znova doživlja pomlad, ker človeško življenje pozna le eno vesno. Naša romanja se prej ali slej končajo na otožnem polju, kamor romamo o vseh svetih.
že včeraj so meščani v izredno velikih množicah romali na Ljubljansko polje. Zdelo se je, da je praznik mrtvih prestavljen za teden dni prej. Tako je jesemsko otožje včeraj naglo legalo ljudem še tem bolj na srca ob tako krasnem vremenu.

Umrla nam je naša ljubljena soproga, dobra mamica, stara mamica,
sestra, teta m tašča, gospa
KAVČIČ roj. Marjek
i. . ?
po kratki mučni bolezni v 71. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 27. oktobra 1942 ob % 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, Beograd, Pančevo, dne 25. oktobra 1942.
Globoko žalujoči: F K AN C KAVČIČ, soprog; F ANI, hčerka, VLADIMIR, sin; BETI, sinaha; HILDA, JOŽE, LIJA, ALMA, vnuki in vnukinje — ter ostalo sorodstvo
nwfrrrr-jfn-	• - .-o^- s • .c

USLUŽBENCI ZAVODA ZA NOVOTVORBE V LJUBLJANI sporočajo prežalostno vest, da jih je nenadno zapustil nenadomestljivi
predstojnik, gospod
Vendar je jgsen lepa, čeprav bi cvetele
same krizanteme in meščani poznajo tudi mero žalostj kakor veselja. Včasih so res čemerni, a nikdar ne pozabijo, da so živi. Ko sije tako prijetno solnce kakor včeraj, bi jim tudi ne smeli zameriti, če ga už;vajo s tihim zadovoljstvom, kakor jim ne zamerimo, da so ob nedeljah lirični m, čeprav listje še tako žalostno pada, da opazijo ne le prekrasen naravni okvir, temveč tudi njegovo vsebino in ostanejo v njem, na trdnih tleh. Končno se morajo tako ali tako vrniti med mestno zidovje in nedelji sledi ponedeljek, ko je meščanske poezije konec.
1 SGARAVAra SEMENTI s!T™j PADOVA
f Sementi di Ortaggi — ForaggL ecc. S 1 Semena za zelenjavo — krmila itd. i
1 Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe B
Illl!!!l!!lt!l!li!!l!llllllll!lllllll
Narodno gledališče
DRAMA
Torek, 27. oktobra: ob 16. uri: Oče naš . . . Red Torek
Sreda, 28. oktobra: ob 16.30: šestero oseb
išče avtorja. Red B četrte*, 29. oktobra: ob 16.30: Deseti brat.
Red četrtek Petek, 30. oktobra: ob 16 uri: Hamlet. Pre-mieiski abonma
Jurčič-Golja: »Deseti brat«. Dramatizacija Jurčičevega romana, ki jo je napravil P. Golia, obsega 16 slik, ki jih veže hralka s čitanjem proze. Vse pozornosti ie vredna svojevrstna inscenacija, ki poudarja ilustracijo romana. »Deseti brat« je eno izmed naših najbolj popularnih ijudsitih del iz romantične dobe. Igro je zrežiral prof. Sest, naslovno vlogo igra Milan Skrbinšek.
Del prodigio della Lampada Osram
Come uns buona stufa risparmla carbone, utilizzan-dolo economicamente, cosi la lampada OSRAM-D risparmia corrente perchi quesla viene vanlaggiosa menle Irasformata in luce. - Le lampade OSRAM-D hanno il filamenlo a doppia spirale. Ouesto signiflca : Miner consumo di corrente alla efficienza luminose. LAMPADE OSRAM-D molta luce e poco consumo
Kakor dobra pec prihrani premog, če ga uporablja ekonomično, lako prihrani žarnica OSRAM-D lok, ker ga le-la spreminja z uspehom v svellobo
OPERA ^
Torek, 27. oktobra: ob 16. url: Gasparone. Red A
Sreda, 28. oktobra: ob 16. url: Traviata. Red Sreda
četrtek, 29. oktobra: ob 16. url: Don Pa-
squale. Premierski abonma •
K. Millocker: »Gasparone«. Opereta v treh dejanjih. Libreto po Zellu ln Geneeju predelal K. Rogati, prevel Niko štritof. Osebe:
t
I
v To pa pomeni: Manjša poraba toka in velik sveHobni učinek.
O S RAM-D ŽARNICA
mnogo svetlobe in majhna poraba
G 7
a
guverner — Humar, grofica Carlotta — Ivančičeva, župan Nasone — Zupan r.jegov sin Sindulfo — Rus, Erminio — Sladoljev, krčmar Benozzo — M. Sancin, spletična Sora — Barbičeva, Massaclo, tihotapec —
3. Sancin, Luigi — Pianecki, Tonio — Ma-renk, častnik — Jelnikar, sluga — oimon-čič. Dirigent: R. Simoniti, režiser ji ko-reograf: ing. P. Golovin. Solo plešejo: Brav-ničarjeva, Japljeva, Kiirbos in Pogačar.
Umrl nam je naš ljubi mož in oče, gospod
Luka Pislar
Pogreb bo ▼ torek, dne 27. oktobra 1. 1942. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
Ljubljana, Krško, 25. oktobra 1942.
žalujoče rodbine:
PIŠLAR, A. ZALAR, S. ZALAR, POLJŠAK
f

Danes ob Vi L uri je zaspal v večnost naš ljubljeni očka
ravnatelj zavoda za novotvorbe, priv. doc. Zagrebške univerze
Pokopali ga bomo v sredo, dne 28. oktobra 1942 ob Vi 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
Vence in cvetje hvaležno odklanjamo v prid dobrodelnim ustanovam.
LJUBLJANA, BOGUMIN, dne 26. oktobra 1942.
Žalujoča rodbina
Umrl nam je po dolgem trpljenju naš preljubi
Miro Zobec
v 53. letu starosti.
Pokopali smo ga 24. oktobra t. L v Beogradu.
ŽALUJOČI OSTALI
UPRAVA ZAVODA ZA NOVOTVORBE V LJUBLJANI objavlja žalostno vest, da je umrl zavodov ustanovitelj, organizator in najzaslužnejši vodja, gospod
docent dr. Josip
S svojim delom si je zagotovil najčastnejši spomin in trajno hvaležnost bolnikov in zavoda.
LJUBLJANA, dne 26. oktobra 1942.

P. G. Wodehouse:
Humorističen roman
»Oh ne... bežite!... Saj ne mislite zares?« Braddock ie mahoma utihnil in razburjeno vzdignil roke. »Ali, prijateljica, za Boga svetega,« je nadaljeval in uprl oči v čajno mizico, »menda ni vaš n-men, da bi pojedli katerega teh ocvrtih kolačkov ?«
»Pač. pravkar sem ga hotela,« je odgovorila Kay, »toda če vi ne želite, ga ne bom. Kaj mislite, da niso dobri ?«	»
»Dobri? Draga sestrska duša,« je z resnim glasom rekel mladi človek, »prepričan sem, da pomenijo vrhunec Kiarine kuharske umetnosti, da, nesporni vrhunec. Prisilila me je. da sera tudi jaz enega pojedel, a posrečilo se mi je le, ker je stala pred menoj in čakala, dokler ni bil zadnji košček pogoltnjen. Res vas ne razumem, da še pogledate to dekle. Kot kuharica ni vredna niti počenega groša.
Da bi Klaro odslovila?« se je zasmejala Kay. »To bi bilo isto, kakor če bi vi hoteli odpustiti njeno mater.«
«Bojim se, da imate prav.«
»Lippetove sorte se ne iznebiš kar tako.«
»Razumem, kaj hočete reči. Vendar bi pa želel, da z mladim človekom, kakršen sem jaz, ne bi bila tako^ilno domača.«
»Kaj hočete ? Pozna vas skoraj enako dobro kakor jaz. Vrla gospa Lippett vam je bila nekakšna druga mati, in Klara, domnevam, se čuti vašo po poli sestro.«
»Da, res je; a jaz se najbrže ne bom mogel nikoli ogreti za to naziranje.« Pogledal je na uro. »In zdaj se moram hitro obleči. Vas najdem še tukaj, Kay, preden odidem?«
»O da... Kakopak.«
»Dobro. Skušal se bom podvizati. Mislite torej, da bo tisti Irec vžgal?«
»Zgodbica je ena najboljših, kar sem jih kdaj slišala,« je pošteno odgovorilo dekle.	f
Ko je mladi človek odšel, se je zložno zleknila po naslanjaču in se z zaprtimi očmi predala čaru pokojnega vrta.
»»Lahko odnesem čaj, gospodična Kay?« je rekel glas v soseščini njenega levega komolca. Kay je odprla oči. Jezgra ženska postavica, oblečena v haljo iz potiskane kotenine, je stala zraven nje. Gizdav služkinjski čepeč ji je pokrival gmoto strniščnorume-nih las ter senčil muhast nosek in široka, a prijazna usta, našobljena, kakor bi hotela vdano zagrulitL »Tole sem vam prinesla,« je reklo dekle in odložilo tovor, s katerim je bilo prisopihalo po vrtu; mehko odejo, dve blazini in pručico za noge. »Uredite se, kakor je treba, gospodična Kay, pa lahko sladko zaspančkate. Vidim, da morate biti trudni.«
»Strašno si ljubezniva, Klara,« je odgovorila mladenka. »Nikar toliko ne skrbi zame.«
Klara Lippett, hči oblastne žene, ki je kraljevala v gospodinjstvu Willoughbyja Braddocka, je opravljala v vili »Sv. Rafael« posel kuharice in služkinje za vse. Dvanajstletna je bila prišla k Herrickovim z zelo nedoločenimi dolžnostmi in dovolj širokodušno odmerjenim delovnim časom, da je utegnila iztikati s trinajstletno Kayo za vrabčjimi gnezdi. Z osemnajstimi leti so jo bili pohvalili, da ni ves čas od tistih dob niti enkrat zanemarila svoje dolžnosti. Geslo »zvestoba« je prehajalo pri Lippettovih z matere na hčer; niti zloglasni finančni polom ni mogel pregnati skromnega dekleta od rodbine, ki se ji je pridružilo. Ko je odločno spremila ljubljeno gospodično v izgnanstvo, je bila, kakor smo videli, postala kuharica pri gospodu Wrennu, in to, kakor je gospod Braddock upravičeno poudarjal, dokaj slaba kuharica.
»Ne smete se toliko prenatezati, gospodična Kay,« je vneto nadaljevalo dekle. »In zdaj, ko počivate, glejte, da vam bo udobno.«
»Takole je kar dobro,« ji je odgovorila Kay.
Kakor prijatelju Braddocku se je zdelo to pokroviteljstvo Časih tudi nji od sile nadležno. Bila je pogumno dekle, in najbolj ji je godilo, da je ošabno gledala svetu v oči, češ: »Kaj meni mar?« Klara, ki jo je negovala kakor redko in nežno rastlino, ji je bila pri tem v napotje. Toda vsak upor je bil zaman. Materinske nature Lippettovk ni bil mogel doslej še nihče obrzdati, in vse je kazalo, da je tudi nikoli nihče obrzdal ne bo.
»Reči hočem, da si ne smete kvariti rok s tem, da preveč delate,« je nadaljevalo vrlo dekle, ko ji je
popravljalo noge na pručici. »Res škoda, da ste prisiljeni ...«
Zdajci je obmolknila. Oči so se ji prepadeno ustavile na podnosu.
»Kaj vidim ?« je vzkliknila z očitajočim in razočaranim glasom. »Niti pokusili niste mojih kolačkov! Spekla sem jih nalašč za vas...«
»Ni' se mi zdelo prav, da bi si pokvarila kosilo,« je hitro odgovorila Kay. Klara je bila občutljivo dekle, in vsak očitek zoper delo njenih rok jo je bolel. »Prepričana sem, da so izvrstni,« je v tolažbo dodala.
»Nu,« je žalostno odgovorila. Klara, »naj bodo dobri ali ne, če ste se nabrusili na ,puding', vam moram na žalost povedati, da je šel po vodi. Mačica je padla v smetano.« - »Bežite!«
»Bogme da. In ko sem jo potegnila iz jušnika, ni bilo v njem niti kapljice več. Mislim pa, da se bo za vas še dobil košček, če se ga gospod Wrenn ne spomni.«
»Ne, hvala, Klara, pa drugič,« je odvrnila Kay, trudeč se, da bi ostala resna.
»Vsekako poskušam zdaj novo sladko jed z vsemi mogočimi začimbami. Recept sem našla v neki knjigi. Imenuje se ,princesina juha s slanino'. Torej ne mislite pokusiti teh kolačkov, gospodična Kay?«
»Ne, hvala... Res ne morem.«
»Izvrstno. Kakor veste.«
INSERIRAJTE V »JUTRU«
Urejuje f Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani