ćetpteh 3 đeoemb
145. številka.
(t Trat«, ▼ Četrtek sjmtntf 3 deeeabra 18W.)
Tečaj XXI.
„BDINOIT" kkaja po trikrat aa tedea t testih is. danjih ob torkih, 6«tvtklh in sobotah. Z jutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, veierao pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane: sa Jedflnmetec . f, 1.—, ir.veu Avstrije f. 1.50 sa tri meneč . . . 3.— , . . 4.a0 u pol ]et« . . , 6,— . , , 9,— ■a vse leto . . „ 12.— . » , 18.— Naročnin« je plačevati naprej ■• nirečhe kraz priložena naročnine a« aprava a« azlra.
Posamične številke se dobivajo t pip. dajalnioah tobaka v lfittu po S nvč. izvoD Trst* po 4 dt{.
EDINOST
Oglaei a« rajone po tarifa v petitu; ta naslove s debelimi črkaal m plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« mači oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu aliea Caserma it. 13. Vsako pismo more. biti frankovnno, ker nefrankovana ae no aprojatnajo. Rokopisi so ne vračajo.
Naročnino. reklamacije in oglaae spro-joma uptavniitvo uliou Molino pit-aolo h JU. S. II. nadat. NaroJniuo in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekla«* •jjoije to proste poštnin«.
81
«Ms««N J. mm"
TT^ BILO na Javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol. društvo „Edinost"
v prostorih Ant. Miklavoa it. 209 pri Sv. Mar. Mag. Spodnji.
v nedeljo dne 6. t. m. ob 31uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Utemeljevanje resolucije radi osnntja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
3.	Eventuveloi predlogi.
Tržaški in okolicanski Slovenci 1
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vale občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar m« je na srcu. Politično društvo .Edinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem fS*!!? U(^leže ,teIi »hodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa
Odbor političnega društva „Edinost*.
teli in zahteva ljudstvo.
Javni shod
polil društva .Edinost* dne 29. novembra 1896
v ikednj u.
(Dalje)
Predsednik M a n d i i: Dospeli smo do zadnje točke: e v en tu v al ni predlogi. Kdo želi besede ?
Dr. R y b a f: Že g. dr. Pretner je omenil, kako piše žid „Piccolo" o naših shodih in o razmerju med okolico in mestom. Tudi jaz sem bral dotični „Piccolov* članek, predno sem odšel sem v Skedenj. Čudil sem se bistroumnosti, s katero razlaga, kake koristi imajo okoličanski delavci od mesta, sosebno oni, ki so v službi magistrata. Res jih je nekoliko v tej službi. Toda le ti se morajo tiuuiu v Aiiujtt o»uje&ct obraza m lisii borui za-slnžek. Če jih torej magistrat plača, ni storil več nego svojo dolžnost Nadalje žuga „Piccolo", da meščani odslej ne bodo dajali več zaslužka okoličanom. Mi že dolgo poznamo te grožnje. Ni prvikrat to, da žugajo tako. Koliko krati so ž« grozili, da odtegnejo okoličanom zaslužek. Znano vam je morda, kolikokrati je 2e .Piccolo" nastopil proti okoličanskim pericam. Laški listi so že več-
PODLISTEK
Krivoseška gostilna. 4
Srbski spisal Ojaro Jaka i6; preložil A. B.
Ne, gospod sodnik, že včeraj se je odpeljal v Kragujevac in pa", je pristavil namežikujć, kajti nobeden cincar ne more govoriti brez namežiko-vanja, ,tam se pripravljajo za svatovščino pri svečeniku, ki j* učitelj v Ilopatiču*.
»Ali j« ze sklenjeno?"
„Sklenjeno, gospod sodnik. Prihodnjo nedeljo bode že noroka — z godbo... prav kakor v Belemgradru".
»A zakaj je sel pop tjakaj?*
Sodnik še ni končal zadnje besede, ko je stopil pop v gostilno.
„Ravno prav ste doili, pope !M je rekel sodnik ter ga stresel za roko.
„Pozdravljam gospoda svečenika!" je velel cincar ter se gleboko klanjal.
„No, kake je v Kragujevcu?" je vprafial sodnik z veselim glasom, ,je U tam kaj novega P*
,Cel6 dosti novega, sodnik Boga, a o tem pozneje. Ti Naum, tvoj ded te pozdravlja; priuesi mi grenkega. Sam vrag vedi, soduik, človeka kar
krat jeli dokazovati meščanom, kako neumni da so ti poslednji, da dajejo zaslužka okoličanom. Res se je našlo nekaj lahkovernih ljudij, ki so napravili v mestu nekako pralnico na par. Oskrbeli so si lepih vozov iu uprizorili hrupno reklamo. A kakov je bil vspeh tega protiokoličanskega podjetja ? Kaka 9 meseca je trajalo vse slavje in potem je mestna pralnica sijajno — propala. Poklicali so zopet okoličanske perice, kajti pralnica jim je le kvarila perilo, dočim ekoličanke lepo perejo in pošteno delajo. Istotako so uprizorili že večkrat agitacijo proti prodajalkam okoličanskega kruha. Obrekovali so jih na vse načine. Da so nesnažne in da pridevajo moki ne vem kake nesnage. Nič ni pomagalo. Najlepša pa je ta, da so cel6 isti peki sami za svoje dr;ižine kupovali kruh od okoličank. Ako bi bil ta kruh res taka nesnaga, gotovo ga ne bi bili kupovali oni sami. Tudi to nam je dokaz, da meščani potrebujejo okoličanov in da jim le zato dajejo zaslužka, ker brez njih ne morejo shajati. — Omenjalo se je tudi danes že, kako kličejo delavce iz Italije k raznim podjetjam tržaškim. A kaj delajo ti delavci P To vidimo tu v Skednju. Prepirajo in pretepajo se, kakor so se že pretepali po raznih
■smm
mori ta vročina. Ako ne dobimo kmalu dežja, se koruza letos slabo obnese".
„Le za mir in pokoj skrbi v selu, potem bode imel pop vedno vsega zadosti".
„To bi že bilo, Bogosav", je odgovoril svečenik nevoljen, „a saj me ne puste pri miru. To ti je sodrga, da se Bog usmili 1 Glej, ni ie tega tri mesece, kar sem tisto žeuščino, Mitričevo hčer, porečil s sinom Laze Tnmiča. Sedaj pa so nesramni jeziki že iznašli, da sta si sorodna v prepovedanem kolenu. Sama zloba jih je, Bogu bodi potoženo ! A jaz sem vse prepustil bistroumnosti našega vrednega prote (višjega svečeuika). Ta se je pogovoril s tem, obrnil se do onega, in tako zamašil ljudem usta. In kaj so napravili ničemniki 1 Skoro bi bil zvedel tudi metropolit! A hvala proti; to vam je mož! Ni mu ga para na vsem sveta 1 Stane pa dosti!"
,Ne boj se, pope", hrabril ga je sodnik Bo-gosav. »Povej mi rajši, kako je z našim načelnikom ? Morda si tudi njega videl tam v čaršiji? Govori, za Boga, ti li ni naiočil kaj zame?"
.Tudi njega sem videl, Bogosav, praT zamišljen se ml j« videl". Potem je pristavil šepe-taje: „Horda se zopet premeni ministerstvo ; pazi,
evropskih mestih in tudi v Ameriki. Ako hočemo, da bode mir, bodo tudi tu morali poklicati okoličane na delo, kajti ti delajo pošteno in vrše mirno svojo dolžnost. In pri vsem tem si upajo še trditi, da okoličan nič ne da mestu, da živi od milosti 1 — Vi dajate mnogo mestu z delom svojih rok, a ne le z delom, ampak tudi v denarju! Tudi vi morate plačevati davke in doklade. In to ne rpo krajcarjih, ampak po tisočakih. Na Prošeku so se že prečitali podatki o užitninskem davku, kolikor ga plačujejo le pet okoličanskih vasi. Barkovlje, Krift Kontovelj, Opčine in Prosek plačujejo nad 17.000 gld. na leto na užitnini. Kje pa so drugi davki in doklade ? Ako torej okolica plačuje toliko tisočakov, ali nima potem pravico zahtevati, da se skrbi za njene gmotne in duševne potrebe ? 1
Tako se neprestano trosijo laži o milostih, ki jih uživa okolica od mesta. Tako trosijo laška gospoda te laži, da jih slednjič menda sami verjamejo. Ali je čudo potem, da vas tako zaničuje tisto zavedeno italijansko ljudstvo? To ljudstvo misli les, da le ono plačuje, vi pa da le uživate. V tej veri ne smemo pustiti laškega ljudstva, ampak dokazati mu moramo, da plačujete tndi vi ter da vam vsled tega gredo tadi jednake pravice. Kadarkoli in kjer-koli čujete, da vas hote zaničevati, vsikdar protestujte in recite jim, da mi ne dopuščamo, da bi se nas žalilo in tako v nič de-valo. Taka prilika se je bila dogodila pred kratkim in sicer v mestnem zboru, ko so na nezasli-šen način razžalili jednega mestnega svetovalca, izvoljenega od okoličanov. Razžaljeni ste bili torej vi vsi. Gospdda se vedno ponašajo se svojo inteligencijo, in tudi po žaljenju g. Goriupa so nam menda hoteli pokazati svoje zaničevanje. Ali pa postopajo tako zares inteligentni ljudje ? inteligenca mora biti združena s pravičnostjo. Posto-nje večine mestnega zboi a pa je kazalo« popolnem nedostajanju pravičnosti. (Klici: Tako je 1) Našega zastopnika so obsodili na podlagi poročila, ki ga je predložil znani komisar Vidusso. Ali pa je bilo to poročilo res neevržen dokument ? Ni bilo. Zato bi bila zahtevala najjednostavneja pravičnost, da ne bi bili slepo verjeli tistemu poročilu, ampak da bi
Bogosav; to sem zvedel takorekoč iz njegovih ust".
„Kaj poveš !•
„Potem tudi njega prestavijo is Kragujevca. On pričakuje tega".
,Ahl"
• Morda meniš, da kaj takega klepetam sam
od sebe? Glej, v gostilni Jorgačevi sam obedoval
z nekim praktikantom in baš od njega sem to zvedel."
,A prosim tel" je vskliknil sedaj Bogosav začudeno, „saj smo se komaj seznauili z načelnikom 1 Doslej je bil komaj dvakrat v Krivoseku! Prvič, ko so me uvedli v službo, in drugič, ko jo prišel z doktorjem, tedaj, ko so umorili Štefana, he, hel Pa se je vrlo pilo !• Potem pa je nadaljeval s tihim glasom : „Taka je terej 1 Njega prestavi novi minister, a mene novi načelnik ! In vendar bi morala biti sodnikova služba nekaj, kar je za vedno! Gl«j, pope, zakaj stoji stolp beligraiske stolice tako nepremičen in visok nad vsemi vrhovi ? Ker se ga nihče ni dotikal. Ako pošteni ljudje kaj napravijo, skrbč, da stvar dobi trdilo podlago, da ima kaj obstanka, a vladna oblast, ki bi morala stati večno in nespremenljivo kakor skala, s« menja vsaki hip.
(Pride še.)
bili pupred z<u;ii - ali g. Guiupa. Ttga uiso storili ili s tem so dokazali, da v njih ili prava inteligence. In ne le tu. Na mesto da bi bih zaslišali g. Goiiupa, so še kričali : Fora i ščari! (Hrup iu šumenje med zbororalci.) No, mi smo doživeli v**j to zadoščenje, da so tistemu Vidussu nekoliko pristiigli peroti. Čestiti zborovalci ! Vidimo torej, kako večina v mestnem zbora porablja vsako priliko, ko more žaliti vas slovenske okoličane. Proti takemu žaljenju se moramo braniti z »semi močmi. Prosil bi vas torej, da tudi danes vsprejia«te nastopno resolucijo :
„Javni shod prvega okraja tržaške okolice protestuje odločno zoper postopanje večine mestnega zbora proti bivšemu poslancu, gosp. Ivaun ©orinpu*.
(Pohvala, ploskanje in živio klici gosp. Ivanu Goriupu.)
Resolucija jo bila sprejeta soglasno, na
kar je sledilo dlje časa trajajoč« ploskanje, sprem-Ijano po živio-klicih.	(Pride še.)
Za državne sluge in dijurniste.
Govor slov. posl. Koblarja v seji poslanske zbornic« dne 26. novembra 1896.
(Zniatek.)
Minister «i lahko misli: „To ljudstvo dijurni-sto? je vendar dobro ljudstvo" Toda pravo za pravo bi jih morali primerjati sužnjem. (Prav re«.) Kakor smo tuli daies, se sedsj pač poviša pavial za večje delo, toda do danas se i« li zgodilo ni- i česar.
Plačila dijurnistoT so v Avstriji zares siala. Ista znaiajo od 5 gld. do največ 60 gld. na mesec. Ker gospodj« ielć, da se hitro završi rasprava, ne bodem tu navajal podatkov is drugih d«ž«l, da-si so mi na razpolago, in se omejim samo na Kranjsko. Na Kranjskom dobiva jed«n sam dijsr-nist na deželnem predsedniitva 50 gld., d«čim dobivajo ostali na politiikih oblastih 15 do 60 gl., na finančnih oblastih 30—40 gld., na jastičnih ob- j lastib 16 do 36 gld. N«k«mu tovarišu mojemu so i podrejeni trije dijarnisti, ki dobivajo ukupio 70 gld. na mesec i(Čujte, Čujte t), zaraa aranotna plača za tri mož«, ki so oženieui vsi trije in «d katerih jed«u ima c«16 zrelotni izpit in prvi državni izpit. (Čujte 1) Dijurnisti pa so često izpostavljeni samovolji pr«dp«stavljenib, toda danes hočem molčati o tem. Oni opravljajo del« tlačaaa v državni službi in zato bi se m«ralo tudi postopati žujimi in jih plač«vati kakor dobre državljane.
Tudi o veliki odgovornosti dijariistov noč«m govoriti tu. Rečem le, gospoda moja, da že v l«tu 1887 in 1888 so dijuruisti c. k. oblasti in uradov prosili državni zbor sa pomtč, opisujć svojo b«dno stališče, ki je brez prava in brez varstva. Poslanci so dobro vsprejeli »jih peticijo, zbok česar so državni dijurnisti j«li dobro nado zroti v bodočnost. Pozabili pa so aa najvatnejo okolnost, da poslanci, ki žive med ljudstvom in vidijo njegovo bedo, imajo toplo srce sa najveće bednike, dočim so finančni ministri navadno dobri dijaltktiki, toda možje mrzlim, d&, do najnižjih slojev ljudstva le-denomrzlim srcem. (Prav res!) Jaz menim, da kjer je 11 do 12 milijonov, bi se dalo najti i« 500000 gld. za najnižje sloj«, za dijurniste in slug«. Kajti kjer je krava, tam je lahko tudi tele. Idi bi s tem — kar je tudi aaia naloga — zadovoljili velikemu številu prebivalstva. Kor pa pri nas v Avstriji nima parlament ministra, ampak minister parlament v svoji pesti (PobI. Breznovskj: Ohol) — žal, da je tako — in tako leto za letom ne dona-sajo dijurnistom drugoga nego prevare. Vprašam pa: kako dolg« bode trajalo še to ? Kako dolgo naj Š« zvesti služabniki države trp« tako bedn« ekzisteucijo in pričakujejo strašnega konea za slučaj bolezni ali nesposobnosti za delo? Skrajni čas je, da bi njegovo ekselenco gospoda finančnega ministra, če tudi nima arca za bednik«, pa vsaj z ozirom na gibanje, vladajoče med ljudskimi masami in ki ob naraščajoči nezadovoljnosti tlačenih u-božcev preti zadobiti nevarue oblike, da torej gospoda ministra že strah pred prežalostuo sliko bodočnosti pripravi do tega, da napravi red in uvede pravičnost tudi za nižjih desettisoč.
Iz tega razloga toplo priporočam resolucijo, ki je bila že predlagana in ki gre sa tem, da tudi dijurniati dobe pomoči in da bod« tudi njim pravica. (Pohvala).
PoUtiftkd i
V TRSTU, dne B. dec. tnbra iSifi.
Državni zbor. Zbornica poslaucev je včeraj nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu za urejenje piač učiteljem na visokih šolali. Poslanec Bazzanella je interpeloval ministra za trgovino, da-li je vlada v novejem času storila potrebne korake pri italijanski vladi, da se železnica po Vol-sugani na Tirolskem čim preje spoji z italijanskimi železnicami. — Kako se vendar mudi tej italijanski gospodi za čim tesneje združenje z onimi kraji, kamor jih vleče srce I Tu na Primorskem jim je na srcu ,la dirittissima* do Bene tek, na Tirolskem gravitirijo se svojimi železnicami tudi
—	proti jugu.
O položaju je govoril dne 29. novembra pred svojimi volilci odlični govornik Mladočehov, dr. H e r o 1 d. Njegova izvajanja so bila deloma senzacionalna, sosebno na onih mestih, ki pričajo, da so zdatno zboljšani odnoiaji med čeikimi strankami. Izvajanja Horoidova so tako važna, da se bode treba obsežueje baviti žnjimi. V prihodnjem izdanju priobčimo glavne odstavke iz govora He-roldovega in pozneje tudi nekoliko lastnih opazk.
Kralj Aleksander pred papežem. V .Obzora" čitamo: .Kakor javljajo zemunskemu .Novemu vremena" iz Belegagrada, da se v tamošnjih političnih krogih bavijo z vprašanjem o morebitnem pogovoru med srbskim kraljem in papežem povodom obiska v Vatikanu. (Ta članek je bil namreč pisan pred sestankom pri papežu.) Smatra pa se za gotovo, da bode govora o ustanovljenju rim-sko-katoliške škofije v Srbiji, kakorina je že na Črnigori, in da se tem povodom po rimskokatoliških cerkvah ▼ Srbiji uvede liturgija v slovanskem jeziku."
Ta vest je zelo verojetna, kajti je v popolnem soglasju z modrim postopanjem Leva XIII. za zbližanje in spravo pravoslavnih Slovanov z rimsko-katoliško Cerkvijo. Tej veliki ideji služi Lev XIII. uprav sveto vnemo, v to idejo je postavil glavni smoter »lavnega vladanja svojega. In mi moramo iskrenim spoitovanjem in otroško ljubeznijo zreti gori do vladarja cerkve katoliške — kakor katoliki in kakor Slovani!! Kaj bi si morali misliti o cerkvenem dostojanstveniku, ki bi kotel križati te nakane prosvetljenega Leva XIII. s tem, da bi hotel prepovedovati slovansko bogoslužje tam, kjer je že uvedeno od starodavnih časov ?1
Italijanski parlament. Včeraj se je sestala italijanska zbornica poslaucev v novo zasedanje. Takoj v prvi seji oglasil se je poslane« I m b r i-ani ter interpeloval vlado o nje afričauski politiki. Izrazil je svojo zadovoljnost na tem, da je Italija sklenila mir z Abesinijo, toda zahteval je, da Italija povsem ostavi Eritrejo. Ministerski predsednik Rudiii je izjavil, da je vlada storila svojo dolžnost, ne ker je bila v skrbeh, da ne bi se sklonil prsnaglen mir, anpak kor je zaupala vojski. In to nje zaupanje ni bilo prevarano. Utrdbi Adigrat in Kasala sti bili osvobojeni (Ali na kak način! Stavec) in mogoče je bilo skleniti časten (?) mir. S tem, da je Italija pridržala Kasalo, misli vlada, da je storila ualugo domovini.
—	Zatem je Rudini govoril o misiji majorja Ne-razziuija. Nerazzini da je imel nalog sporočiti Meneliku, da Italija ne misli prekoračiti meje, t. j. reke Mareb in da ne zahteva pokroviteljstva nad Abesinijo. Tudi v tem da je Italija dosegla svoj namen, ker Menelik ne vsprejme pokroviteljstva od nobene druge države. Nadalje je Rudini obrazložil, da je treba Eritrejo polahko preustrojiti iz vojaške naselbine v civilno in trgovsko. Italija ne more postati mogočna, dokler bode vpletena v kolonijalno podvzetje, ki presega nje sile.
Zatem je poslanec Franchetti zahteval, da se vlada izjavi takoj o Afriki. Rudini je izjavil, da stavlja zaapno vprašanje in je zahteval, da se vsi predlogi gledć Afrike odložć na nedoločen čai. Crispi je izjavil, da hoče glasovati proti vladi. Poslanca Imbriani in A-»quiui sta predložila, da mora zbornica v teku jednega tedna razpravljati o tem, da je zapustiti Eritrejo. O tem predlogu se je glasovalo imenoma, a tu se je pokazalo, da ni bilo toliko glasov, kolikor jih zahteva zakon. Glasovanje bode torej ponoviti.
Iz Bolgarske. Vlada je torej sijajno zmagala o volitvah v sobranje. To je rea, ali katera
vlada š« ai zlagala na Bolgarskem? Saj je njajuo zmagoval celo zloglasni Stambulov, da-si ga je črtil ves nArod iz vnega svojega srca. Bolgarski vladi je treba le hoteti in zmaga jej je gotova o volitvah. O volitvah, dal Bolgarska volitve še niso strmoglavile nobenega miuisterstva, kakor n. pr. na Ogerakem ne. Vladni aparat funkcijonira pretočno, da bi se bilo bati poraza za vlado. Ali smrt Stambulova je dokazala, da narodna volja se na Bolgarskem maščuje na drag način nad svojimi zatiralci. Rog ne daj pa, da bi hoteli sedanjega miuisterskega predsednika Stojlova primerjati s pokojnim nasilnikom. Le konstatovati smo hoteli, da vladne zmage na Bolgarskem uiso vsikdar tudi zmage javnega menenja. Ministerski predsedeik Stojlov se soveda v«seli svoje zmage in je o tej zmagi obvestil vse zastopnike Bolgarske v inozemstvu. To pa najbrže v ta namen, da se v inozemstvu utrdi vera v stalnost sedanjih odnosajev v kneževini. V svojem obvestilu je zatrdil, da se hoče držati načel prejšnjih vlad toliko glede notranje kakor vnanje politike. Tako vsaj se glasi brzojavka iz Sredca. Prejšnjih vlad? Tudi Stamb ulje vije ve ? Kakor se medtem ni dogodilo zbližanje z Rusijo in konverzija princa Borisa! Narodno menenje je pač ostalo isto kakoršno je bilo o vojni osvoboditeljici. A ravno zato se Stojlov ne bode mogel držati načel prejšnih vlad.
TnrSko vprašanje. Londonski dopisnik .Neu« Freie Presse* javlja „iz dobro poučenega vira", da razprave gledć rešitve turškega vprašanja napredujejo dobro in da ne bode dolgo čakati na dejansko rešitev. — Angleška se ne pogaja z nobeno držav« posebe, ampak zajodno z vsemi velesilami. Kar pa se dostaje razdelitve Turčije, odnosno nje okupacije, so dotične vesti povsem neosnovane in da se na tak načrt nikdar ni obzi-ralo zaresno.
Evropska diplomae^a in Menelik. Evropska diplomacija je priznala cesarja Menelika nezavisnim vladarjem Abesinije. O tem dejstva pravi pariška „Libertd", da so Italijani sami in nehotć razširili vpoznavanje abesinakih narodov. Abesinija bode v Afriki zavzemala jednako stališče, kakoršno zavzema Japonska na Vstoku.
Različne vesti«
Visok gost. Nj. ces. in kr. Visokost nadvojvoda Karol Štefan je dospel iz Puljs v Trat, da obišče svojo hier, ki je v vzgajališča N6tre Dam« de Sion.
Shodi po okolici. V zadnjem izdanju smo prijavili poziv na shod pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji v prostorih g. Sancina-Sira. Stvar se je premenila v toliko, da bode shod v nedeljo pri sv. Mariji Magdaleni spodnji v prostorih g. Josipa Miklavca št. 209, in zatem še-le na gori označenem mestu.
0 gibanju po tržaški okolici piše celovški .Mir* : .Društv« .Edinost' v Trstu nadalje pridno zboruje. Ko je tržaški magistrat zelo krivično postopal proti tem shodom (njegov odposlanec je shode br«z vsacega postavnega povoda razpuščal); je c. kr. namestuištvo magistratu odvzelo oblast nadzorovati shode. Ts je občutljiva klofuta za tržaške lahone. Tudi za Slovence v Trstu mora enkrat zasijati solnce pravice, zato le neustrašno in odločn« naprej!*
Doneski moške podružn:ce družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. G. dr. M. Truden, odvetnik v Trstu, je plačal 20 kron, vpisavši se ustauovmkom. G. Kocmur je nabral pri sestanku nekaterih pevcev in pevk .Slov. pevsk. društva" v gostilni goap. Stoke 4 krone 22 st. — Pri plesni vaji .Delal, podp. društva* je nabrala gdčina. Marica Žitko 1 krono 40 st. — Gosp. Štefan Šiškovič, učitelj-voditelj je poslal 8 kron 50 st., nabranih v Her-peljah o priliki poroke g. Frana Bekarja z go-spico Marijo Čebohinov«. Zaljubljena parčka sla darovala v spomin srečnega snidenja 80 stotiuk.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti priredi dnć 5. januvarja p. 1. veselico, katere program se priobči pravočasno. Veselica se bod« vršila v Rojanu.
Razpisana poštarska služba. C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu razpisuje mesto poštarja, iz-prazneno ua poštnem uradu v JHšanah, okraj Voloski. Kavcije je treba položiti 200 gld. Plača iznaša 200 gl. ter 60 gld. na leto za pisarniške
stroške in pa 400 gl. za plačo poštnemu selu, ki ima hoditi dvakrat na dan od poštnega urada na železniško postajo Šapljane. Prošnje tekom treh tednov c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu.
Večerna šula za trgovske pomočnike. Vs>em onim, ki so se upisali, ali želć ustopiti v večerni tečaj, naznanjam, da se od danes naprej prične redno poučevanje od 8 do 10. ure zvečer v ulici Romagna št. 20 I. Oni, ki so me iskali, a me niso našli doma, uaj se ogiasš danes ali jutri.
Miloš Kamuščič, učitelj.
Klub biciklistov »Tržaškega Sokola" povablja svoje člene, da pridejo v četrtek, dne 3. t. m. ob 9. uri zvečer v gostilno g. Štoka (Piazzetta Gor-dnjuoli št. 3), kjer se izroče darila zmagovalcem na društveni dirki Gorica—Devin.
V	gledališču „Armonia" bode dne 9. decembra velik vojaki dobrodelen koncert na korist penzijskemH fondu za udove in sirote vojaških kapelnikov. Ta koncert priredi godba pešpolka pl. Roszkovsky št. 87, pod osebnim vodstvom kapelnika I v a n a P e h e 1 n a. Program: 1. Rosini: overtura k .Viljelm Teli*. 2. Bach-Gounod : Me-diation »ur le I. Prelude, urejeno po Pehelnu. 3. Pablo: Sarasate „Ciganski modrijani", koncert za vijolino. 4. a) Grieg: „Asesova smrt*, za orkester na lok ; b) Eserhard : Scene de ballet Intermezzo, za orkester na lok. 5. Goltermann : A mol koncert za celo. 6. Smetana: velika fantazija iz opere »Prodana ne vesta'. 7. Popp : Hommmage a Gounod, koncert za flavto. 8. Pehel: a) molitev; b) baletna godba iz opere „Athanas14. 9. a) Schme-ling: „Večer v Toledu", serenada; b) Ganne : .Lepi Japon", japonska mazurka. 10. a) Moscagni: „Moj prvi valček" ; b) Ganne: Loteringiška slavnostna koračnica. — Začetek ob 8. uri zvečer.
Dohodki tržaika občino. Tekom meseca se p-tembra t. 1. vplačalo se je v mestno davkarijo 89.829 gl. 09)$ nč. na račun občine in 317 218 nvč. na državni račun ; tekom meseca oktobra pa 32.061 gld. 81«/, nč. na račun občine, ter 176.736 gld. 17 nč. državi.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembru 1896 je 92 strank uložilo 33-756 gld. 81 nč. 25 strank uzdignilo 3.295 gld. 75 nč. 25 strankam se je izplačalo posojil 21.253 gld. Stanje ulug (301) 105.502 gld. 71 nč Denarni promet 88 441 gld. 36 nč.
Nadzorniki in nadzornice „Dol. podp. društva' so vabljeni v sejo, ki bode prihodnjo soboto ob uri zvečer v društvenih prostorih.
Ivan Hvastja.
Iz Koroike. Posojilnica v St. Jakobu v Roiu je imela v minolem letu 365.110 gold. prometa. Posojil je dala 122.760 gld. Udov šteje 1512. To je vsakako vesel pojav prizadevanja naših koroških bratov po osamosvojenju na gospodarskem polju. Le tako naprej, z božjo pomočjo pridemo tudi do politiškega osamosvojenja. — Slovenska šola v Velikovcu je slovesno praznovala god naše presvitle cesarice. Na tej šoli se je otvorila tudi posebna dekliška obrtna šola. Takoj prvi dan se je oglasilo 20 deklic v starosti od 14 do 20 leta. Dekleta se poučigejo v raznih ženskih ročnih delih. — Tudi po Koroškem so počeli pangermani usta-novljati podružnice tiste glasovite .Stidmarke«, kateremu društvu je grdi, nekrščanski in nečloveški namen, da bi pognalo našega kmeta po Štirskem in Koroškem z rojstne mu grude. Tem nujueja potreba je, da se rodoljub)« najintenzivnejo zanimajo za materijalno položenje naših kmetov ob periferiji.
V	prilog zakonu proti ponarejenemu vinu.
Kmetijska družba spodnjeavstrijska je imela vče-»»j shod, na katerem se je razpravljalo, kako je postopati vinogradnikom nasproti namerovanemu zakonu, glasom katerega bi se morala označati provenijencija prodanega vina. Poročevalec, ces. svžtnik Romer, je povdarjal v svojem poročilu, da je le hvale vreden namen vlade, da se zatre fal-zifikovanje v nazivanju vin; toda zajedno se je bati, da utegne doslovna vporaba tega zakona ustvarjati vinogradnikom in trgovcem z vinom mnogo sitnostij in hudo oškodovati njih trgovino, obzirom na sedajnje trgovske uzauce v tej strdki. — Drž. poslanec prof. Richter je omenil, da sleherni konsument, ki plača vino in zahteva to in to vrst, ima tudi pravo zahtevati marko, katere želi.
Ako pa vino ni iste marke, more kupec po vsej pravici trditi, da je bil ogoljufan. Po dolgi razpravi je zbor vsprejel predlog prof. Richterja, ki glasi povoljno za zakonnki načrt, po katerem je označiti provenijencijo prodanega vina, ki pa zahteva zajedno, da se načrt popravi uvrščeDjem posebnih umestnih določeb.
Podporno druitvo za slovenske visokoioloo na Dunaju. (Zvršetek.) Slovensko častništvo si je tudi letos za to društvo steklo mnogo zaslug; osobito zahvalno je našima dnevnikoma .Slovencu" in „Slov. Narodu", pa tudi drugim: „Domovini" v Celju, „Slov. Gospodarju* in „Sudst. Post* v Mariboru, „Soči" v Gorici, „Edinosti* v Trstn, »Ljub. Zvonu" itd. Potrebne informacije o bedi in vrednosti prosilcev prejemal je tudi letos odbor od vseučiliščnikov, katerim gre deloma hvala za tof da so le taki dijaki dobivsli podpore, ki so jib res vredni in potrebni. — Iz poročila vč. g. dra. Sedeja, kot druitvenega blagajnika, je posneti: Ustanovnina se je letos pomnožila za 75 gld. 30 nvč. Osnovna glavnica znaša torej 4615 gld. 87 nvč. Prispevki rednih udov, dobrotnikov itd. bo znašali do 14. nov. t. 1. 1138 gld. 02 nvč.; obresti drž. vred. papirjev in hranilničnih knjižic so znašali 226 gld. 82 nvč., skupaj je društvo prejelo 1440 gld. 14 nvč., (lani 1054 gld. 99 nvč., letos tedaj več 385 gld. 15 nč. Podpore se je razdelilo v gotovini 811 gld., v znamkah obednicah 680 gl. 75 nč. Razni drugi stroški ko znašali 83 gld., — vsega je društvo potrošilo 1574 gld. 94 nč. (lani 1239 gld. 94 uč., letos torej več 334 gld. 81 nč.) Podpirancev je letos bilo 57 in sicer: 26 juristov, 13 filozofov, 5 medicincev, 8 tehnikov, 3 veteri-narci, 1 slušatelj obrtne strok, dole, 1 agronom. Po deželah je bilo mej podpiranci 41 iz Kranjske, 9 iz Štajerske, 6 iz Primorja, 1 iz Koroške. Odbor je imel 10 sej in sicer vsak mesec šolskega leta po 1 sejo; v teh se je rešilo 310 prošenj in sicer okt. m. 95. 1. 29, nov. m. 95. 1. 38, dec. m. 95. 1. 36; leta 1896. pa: januvarja 35, februvarja 36, marcija 37, aprila 20, maja 35, junija 33 julija 11. — Vsakemu prosilcu pa odbor ni mogel vstreči. Podpore so dobivali le najpotrebnejši in najvrednejši. Poročevalec zaključuje, da je skozi 6 let prepričal »o o veliki potrebi tega društva, podpiranci so za podpore zel6 hvaležni; ko so dovršili svoje študije, prihajajo se zahvaljevat s trditvijo, da brez podpornega društva bi ne bili mogli ovisiti svojih študij. Končaje poročilo izjavlja vč. g. dr. Sedej, da zaradi premnogih drugih, posebno stanovskih poslov mesto blagajnika ne more več prevzeti. Pregledovalec g. Žiga Sežuu poroča, da so pregledovalci blagajno in vse knjige pregledali in našli vse v najboljšem redu. Gosp. blagajniku izreka se iskrena hvala za izveureden ujegov trud. Gosp. Pukl predlaga v imenu odbora, da se vč. g. Sedej, ki je skozi 6 let opravljal najvažnejšo službo v odboru, za prevelike zasluge, ki si jih je stekel za društvo, imenuje častnim udom, kar se vrši per acclamationem. Predsednikom je bil zopet izvoljsn dični starosta duuajskih Slovencev, g. Iv. Navratil; blagajnikom pa je bil izvoljen na občno željo in srčno prošnjo vseh udov, v imenu katerih je govoril g. dr. Murko, mousignor Franč. Jančar, župnik nemškega viteškega reda (Dunaj, I. Sin-gerstrasse 7), kateremu naj se odslej blagovoli pošiljati darila za podporno društvo. Drž. poslanec g. Višnikar povdarjal je avojiui govorom, da naj slovenako dijaštvo skrbi, da skoro »vrši svoje študije, ker je v vseh strokah na Slovenskem premalo naraščaja. Dijaki naj v prvi vrsti pečajo se s knjigami; nazdravil je marljivemu odboru.
Vremensko prerokovanje. Mathieu de la Dro me prorokuje za mesec december to-le vreme: Od 1. do 4. nadaljuje doba slabega vremena, ki js bila pričela dnć 28. novembra; dež, sneg in veter. Jako nestanovitno vreme o novi luni, t. j. od 4. da 12. Slabo vreme v Švici, severni Italiji in Nemčiji. Sneg po severni Evropi. Zel6 hud mraz o prvem krajcu, t. j. od 12. do 20. Razmerno lepo vreme v deželah ob sredozemskem morju. Dn6 14. in 19. veter na oceanu, od 18. do 20 pa po sredozemskem in jadranskem morju. Mrzlo o polni luni, t. j. od 20. do 27. Zmrzuje. Morja razburjena dne 23. Jako nestanovitno vreme od 27. do 31. Sueg. Nestalni in nočni vetrovi po severnem morju, oceanu, sredozemskem, jadranskem in Črnem morju. — V obče ves mesec jako strog, le ob sredozemskem morju vrsta lepih dnij.
Izpred porotnega sodišča Predvčerajnjem je
pričela na dva dni odmerjena razprava proti tatinski družbi, ki je zakrivila celo vrsto tatvin v novem pristanišču. Obtoženi so: 20letni trgovski pomočnik Edvard Moravetz iz Trsta, 24letni trgovs. pomočnik L. L. iz Trsta, 341etni branjevec Ivan Sponza iz Rovinja in 191etui trgovski pomočnik Peter Bachdiar iz Trsta. Dolga obtožba ob.*ega mnogo tatvin, ki so jih izveli obtoženci ali posamezno ali v družbi na škodo tvrdke Lowinger A Co., Sponza pa je obtožen sokrivnje, ker je kupoval ukradeno blag<S, Izmed vrste tatvin navajamo le, da sta n. pr. dva obtoženca odvela iz novega pristanišča celo partijo kave, popra in suhega sadja na škodo tvrdke Lowinger & Co., iz skladišče iste tvrdke pa 89 vreč žvepla, vrednega 525 gld. 44 nč. Bachdiar sam je v svoji službi kakor magaziner rečene tvrdke ukradel 478 kgr. kave, vredne preko 400 gld. na škodo tvrdke Brtill itd. Obtoženci priznali ao le deloma svojo krivnjo. Na razpravo je bilo pozvanih 17 svedokov. O zaključenju lista nam izid iste še ni bil znan, zatorej priobčimo zaključek in razsodbo v večernem izdanju.
Izginol mol. 40letni dninar Valentin Bartoli, stanujoči v ulici Madonnina št. 33, je šel minole sobote z doma in od tedaj ni več sledu po njem. Stvar je prijavljena kompetentni oblasti.
Papežev proračun. Komisija kardinalov je te dni predložila papežu proračun za prihodnje leto. Proračun je brez deficita, kajti dohodki so pro-računani na 7 V« milijona lir in na baš toliko stroški.
Ponarejeni dosstaki. Iz Tarnopola poročajo, da kroži tam v prometu prilično število ponarejenih desetakov. Šest takih desetakov da je že v rokah oblasti. Zaprli so tri mesarje, ki so izdavali ponarejeni denar. Sodi se, ua prihajajo ti desetaki iz Angležke, kjer bržkone biva mednarodna družba ponarejalcev denarja.
Crispl o miru. Nekateri italijanski listi javljajo o Crispiju, da je i.sti nekemu berolinsk^mu dobrotvornemu bazarju poslal za album naslednje, lastnoročno pisane vrstice: „Nekateri trdć, da Evropa nagiba na mir. To je varanje! Države, ki mislijo na maščevanje ali ki goj6 sebičuih namenov, ne pričenjajo vojne 1? zaradi tega, ker s* bnjč. Kadar si bodo gotove vspelia, bode kraj miru in Evropa bode pretvorena v bojišče. F. CrispiV
Atentat na železnici. Iz Vodnjana pišejo: Orožništvo v Vodnjanu je prijavilo okrajnemu glavarstvu, da je 26 m. m. zvečer nepoanan zlikovec položil blizu železniške postaje Vodnjan tri velike kamn<) na železniške tračnice. Vlak je trčil ob kamne ter se ga je moralo ustaviti. Kamne so odstranili in takoj zatem je vlak nadaljeval svojo pot. Na lokomotivi se je poznal sled od sunka. Orožniki so pričeli takoj preiskavo, toda doslej se jim ni še posrečilo zaslediti zlikovca.
Francoska in nsmika vojska. Francija ima 2427 stotnij (kompauij) pehote. Nemčija 2498; Francija ima 456 enkadronov konjištva, Nemčija 466. Poljskega topništva ima Francija 512, Nemčija 500 baterij, topništva za trdnjave pa Francija 108, Nemčija 152 stotnij. Nadalje ima Francija 95 kompauij ženija, Nemčija pa 124; vozarstva ima Francija 72, Nemčija 65 eskadronov. Vsega šteje francoska vojska v času miru 532.994, nemška pa 579.359 mož. Na podlagi teh številk pride na Francoskem 147 vojakov na vsakih 1000 prebivalcev, v Nemčiji pa le 130. Z drugimi besedami: ako bi Nemčija v razmerju na svoje prebivalstvo poviŠHla svojo stalno vojsko še za 127.000 mdž, ostale bi vendar skoro v istem percentuvalnem razmerju kakor Francija.
Največa vojna ladija. Angleška je te dni spustila v morje križarsko-oklopnico ,Terrible*. Ta vojna ladija je največa na svetu. Dolga je 164 metrov, največa širokost je 216 m., plovi 8-2 m. globoko, vsebina ji je 14.200 tonelat. Stroj ima 48 (!) kotlov in je za 25.000 konjskih sil. Skladišča za oglje držč 3.000 tonelat. Topov ima ta orjaška oklopnica 56, izmed kojih js 42 velikih in 14 manjših.
Ali žsnstvo, ali učenjaltvo Jedna slušateljiea medicine na peštanskem vseučilišču je došla v jako neugoden, redek položaj. Ta dijakinja studira sedaj že v petem tečaju ter bi se torej morala baviti s praktično kirurgijo, toda profesor jo ne pušča k bolnikom, dokler si kaudidatinja ne da odrezati svojih dolgih las. To pa zato, ker bi v laseh mogla
prenašati kali te ali one kužne bolezni od bolnika do bolnika in a tem inficiranjem Siriti bolesni. Kandidatinja se še ni odločila. Marsikoga zanima, da-li premaga t tej medicinarki žena ali ičenjaštvo.
Nsspametna stava. Na sejmu gt Lipnem sestala sta se dva kmeta, Romun in Nemec. Pričela sta se prepirati, katerega narodnost je slavneja in od narodnosti došla sta oa to, kdo izmed njiju zna več j>iti. Stava je šla za 2 goldinarja. Romun je naročil liter žganja in ga izpil na jedon dušek, (1). Nemec je mogel izpiti komaj pol litra. Plačal je Romunu in nato je šel le-ta iz gostilne. Komaj je stopil na ulico, zgrudil ae je brez zavesti na tla. Odnesli so ga v bolnišišnico, a tam je kmalu zatem umrl, ne da bi se bil zavedel.
Koledar. Danes (3.): Frančišek Ksaverski, spozn. — Jutri (4.): Barbara, dev., muč.; Peter Zlat. — Mlaj. — Solnce izide ob 7. uri 25. min., zatoni ob 4. uri 12 min. — Toplota včeraj: ob 7» nri zjutraj 15 stop., ob 2 pop. 4 stop. C.
Spomini na Koroško.
(Dalje.)
S tovarišem sva prišla na lice mesta po po-ludanski službi božji, ko se je pričelo plesati. O kaki drugi zabavi niti govora. Kisle obraze sva delala s tovarišem že pred vasjo, srečevaje in nagovarjajo vaške otroke. Že pred vasjo slutila sva Hpliv germanizacije, tiste nesrečne germanizacije, ki preti požreti vse naše brate na Koroškem, in to vzlic zakonom, vzlic 19. paragrafu državnih osnovnih zakonov, ki zagotavlja vsem narodom jednake jezikovne pravice, in vzlic kulturi 19. stoletja. Kako težko, kako milo se stori pri srcu, ako vidimo svojega brata na robu groba in celo v takem položaju, da niti sam ne vč, kam ima pasti; in jaz — brat njegov — mu ne morem, mu ne smem pomoči. Oj vi liberalci in klerikalci, vi, ki nimate volje združiti se, vi, ki se prepirate za oslovo senco, tja g o r i poglejte na svoje brate, ki se pehajo ob svojem grobu; pomagajte, dokle rje še čas, če niže prepozno! Vas vaeh, ki ste do sedaj hodili in deloma še hodite pod pazuho z našimi najvefiimi sovražniki; vas vseh vprašam brez izjeme, kako boste dajali račun pred Bogom za toliko tisoč Slovencev koroških ? Pred njim, ki v6 najskriv-nejše misli in želje, se ne boste izgovarjali, da ste postopali — diplomatično?!
Na plesišču, v gostilni in zunaj gostilne : povsod se je ščebetalo le nemški. Natakarji in take baže ljudje, silili so se z nemščino; skregati sem se moral ž njimi, da so mi povedali račun v koroškem slovenskem narečji. Mirno sva opazovala
H t'>*"i»;gBnj deionje «11 no^nia /J rinrf n	tpj.
došlih gostov. Med zadnjimi je bilo videti največ celovških obrtnikov ter vojakov. Povedati moram, da mi je bil tovariš malobeseden. Ni čuda! tudi njega je presenetil nemški značaj prirejene slav-nosti. .Vidiš, kaj je mikavnega? Kaj poneseš s seboj? Kaj imaš od vsega tega?*, mrmral je v presledkih. V resnici sem si predstavljal vse drugače to vasico. Menil Bem, da je tu vendar nekaj ćntečih mož, ki vzbujajo ljudstvo, prirejajo veselice itd., ali o vsem tem ni bilo ni duha, ni sluha. Čutila sva se osamljenima, tujca sva bila med svojimi lastnimi brati. Že pred nočjo ava se vrnila v mesto celovško, premišljevaje o tužnem stanju krvnih nam bratov. Zvečer sva zadremala precej zgodaj, poslušujoča sladko arijo milodoueče popevke .* Curli, curli, curlajna.
Necega dne sva si ogledala s tovarišem poslopje družbe sv. Mohorja. O tej priliki sva se seznanila s tamošnji uši rodoljubi — delavci v narodnem vinogradu. To so vam gospodje, ki se neumorno trudijo, da vzdrže na površju potapljajočo se narodno ladijo, prieakovaje rešilne zvezde. Kranjska gospoda nima pojma, kaj ae pravi delovati za narod na Koroškem, sicer bi opustila bratomorni boj ter se vrgla z vso silo nad naše tisočletne sovražnike.
Poslopje je krasno; napis ima slovenski in nemški. Kako je prišlo to, da je tudi nemški napis, mi je znano. Neumljivo mi je pa, da so napisi za stranke v tem poslopju nernško-slovenski ter slo-vensko-nemški. Tiste blažene nemščine naj bi se vendar otresli vsaj tam, kjer gospodarimo sami. V tiskarni sta se prav takrat tiskala pesmarica n koledar za 1. 1897.
Čudna misli so me obhajale, ko sem si ogledoval tiskarske stroje ter notranje prostore naie narodne hiše. Vsega se lahko polasti tujec, ali dejstva bodo govorila ae v daljnji bodočnosti. Vsi ti stroji utegnejo priti v tujo last, v teh prostorih ss bode morda še šopiril German. (Oho, v vas pa ie nekoliko preveč pesimista! Op. ur.) Ali, kakor rečeno, dejstva bode pričala, da je tu nekdaj bival Slovan, da je to poslopje zidano bilo s pomočjo vse Slovenije. Slabo za ponemčene Slovence ne bo, ker že zdaj je bolj prijetneje biti Nemec, nego Slovenec.	(Pride še.)
Najnovejie veati.
Dana) 2. Zbornica je rešila v drugem čitanju zakon o uravnavi plač profesorjev na visokih šolah.
Dunaj 2. Avstrijska vlada je dobila dne 28. novembra od ogerske vlade odpoved avatro-oger-ske cariuarske zveze.
Budimpsita 2. V zbornici poslancev je interpeloval Polonyi ministerskega predsednika, kako jfe to, da v prescolnem govoru ni bilo nobenega odstavka v zmislu miru in da-li je ministerski predsednik poznal vsebino nemško-ru9ke tajne pogodbe, da li smatra to pogodbo kakor dopustljivo in da-li vlada ni v skrbi, da-li ni Nemčija obnovila pogodbo z Rusijo.
Bukaroftta 2. Ministerstvo je odstopilo. Predsednik zbornice Aurelian je dobil nalog, da sestavi novo ministerstvo. Isto bode zopet izvzeto iz liberalne stranke.
Dobro domače sredstvo. Med domačimi sredstvi, katera se rabijo za tefienje bolečin in odvajajoča ribanja pri prehlajenju itd. zavzema pnro mesto „Lin i m en t Cap b i e i comp." izdolovan t laboratorju Kichter-jeve lekarne t Pragi Cena je ni .ka: 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. stekl. Vsaka steklenica se spozna na znanem rudečem sidru.
Tvgovlaak« bvsojavk« lat vaatl.
■Jiiulinjjsita. PSenic« jesen—*— —*— i-sviim* /a spomlad 1808 8.11 do 812 Oves za spomlad 5*95—6-96. K* za spomlad 6.80—(5.82. Koruza za maj-juni 1897. 4.00-4.01
F*oni«». no vb od	HI. f. 8 20 8 25 od 79 Mi o
8.30—8*85., od «0 kil. f. 840-845 od 81. kil. f. 8-46 8 60 , od sy bil. lor. 8.60 8.65. loemen 6'10-8 — prot-o 5 66 - 6-10.
Plenica: Slabe ponudbo, manjka povpraševanje. Trg mlačen. Prodaja le 8000 mt. st. 6 nč. coneje. Vreme : lepo.
Pfpfl:a. Nerafinirani sladkor t'or. 1195, november, deoember 12 02.
Pr*K«. Centrifuga! uori, pontavljue v Trsi * carino »red odpoftiljatev proeoj f, 83 50 89-75 Concatise 84 50—34.75Cetvorni 86"—•—. V glavati sodih 37---•—
1'avre. Karn Hunto* good »verng« zn deoember 59*_
ih april 59 50.
3 ara bara. Santos ifood H¥<»rag« /b deoember 49.76 za zamarc 1897. f. 49.25, za septomber 50.50
DunajahA boraa 2. d
Državni dolg v papirju
„ „ v srebru . . Avstrijska roi.ta v zlatu „ n » kronah
Kreditne akcije.....
London 10 Lat. . . . "'spnkui1 , 20 mnrk 100 italj. li'
imbra asa«
danes 101.85 101 80 122.65 100.75 30265 119.90 f 53'/, 11.76 45.80
včeraj 101.35 101.80 122.70 1G0.75 361.60 119.95 9.5SV, 11.7« 45 35
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
o) Dvtevna ielesnloa. (Postaja pri sv. Andrejn Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.30 prodp. v Herpese, Ljubljnno, na Dunaj, v Beljak. 85K	" "--"-'je, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj
8.35 „	_ . _ _ ____________
4 40 popol v Herpefje, Divačo, Dunaj Pulj in" Rovinj." 7.30 „ v Herpolje (in od Herpelj brzovlak v Pulj Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 2.20 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak is Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljano,
Lokalni vlak ob praznikih: 8 36 popol. iz Divačo.
Stenski koledar za 1.1897
Od več Htrani se je naglasala potreba koledarja v slovenskem jeziku za rabo v pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 2o nč. komad, s pošto 25 nvč Kdor si ga želi, naj pošlje omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in nataujčen naslov, ali pa naj pride sam v tiskurno, trg velike vojašnice št. 2, kjer ga dobi po 20 nvč. komad.
Borzni trg št 14
Sedanja razstava: Zanimivo potovanje po prvih in proslulih kopeljih Ćešks, tako: Toplice, Francova kopel], Marijina kopelj In Karloverari.
Ustopnina 20 no vč. otroci 10 nov.
Več vagonov
krompirja „ hrastovec"
je na prodaj pri
Alojziju Domicelju
v Zagoiji pri St. Petru.
Iščem popolnoma izurjenega trgovskega pomočnika za prodajalnico z mešanim blagom brez manufakture. A. Casagrande
v Ajdovščini.
m__
*
x Zdravljenje krvi
Čaj „T I aofter n I cvet- (Mlllefiorl).
Cisti kri ter jo izvrBtno sredstvo pr»ti onim slučajem, čo peče v *el»deu, kakor proti skbomu probavljanju in hemoroidam. Jedon omot zn oa-dravljanjo, stoji oO nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
nMXMMER „M ta Miri" Trti, veliki trg.

Assicnrazioni generali
v Trstu
(druRtvo je ustanovljeno leta 1881.)
To dru&tvo je ruztegnolo svojo delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: tiu zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavniea in reserva
dne 81. decembra 1893. f 68,071 673*84 Premije za poterjati v naslednjih letih
Glavnica ?a zavarovanje ži venja do Bi. decembra 1894 f. 169,929.825-03 Plačana povračila:
a)	v letu 1894
b)	od začetka društva do 31. decembra 1894	f. 262,401.706-51
Letni računi, izkas dosedaj plačanih od-Skodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in •ploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Stazion" Si. 338/1 laotnej hiši.	12 -18
f. 30,541 700-64
f. 9.737.614-48
!

Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in kokta v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
urlsnrstjr.
Vekoilav Grebeno.
FILUILKA
c, kr. m avstr. M\\m zavnfla
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na
4-duovni odkuz 2'/, , 2'/4 80- . »•/„
V aapoleonh na
30-dnevni odk.is 2% 3-meseČui , S1/«0/«
«- - - 2V.7*
Za pisma, katera h« morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstr. velj., stopijo noro obrestne takso v krepost z dnem 5. febmra, 9. febrara in odnoBuo 2. marča t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2%, na vsako svoto.
V	napolnonlh broz obresti.
Nakaznice
sa Dunaj, Prugo, Pešto, Brno, Lvov, Tropavu, Roko kakor za Zagreb, A rad, Bielitz, Gubluiu, Gruduo, Sibinj. InomoHt, <-elovo«, Ljubljana, Lino, Olomuc, Reichenberg, Shsz in Solnogmd, - b r e z tro&kov
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčouj« kuponov
proti odbitku lg/00 provizije, nkaso vseh vrst pod najumostnejSimi pogoji.
Predujmi, na Jamčevne listine pogoji po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu Parizu, Hero-linu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditnn pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
3[> rej u in ujo s* v pohrano vrednostni papirji, zlat ali »rebrni denar, inozemski bankovci itd. — pO pogodbi.
NaSa blagajn« izplačuje nakaznice narodne banko italijansko v italijanskih frankih, ali pa po duuvnem cursu. Trst, 2. febrara 1896.
~ «- ' 1 — Lastnik konsorcii lista »Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trsta.