a)'hi f» H otU*y» Petrograd javlja, da ao Nemci zavrgli aye glavni zahtevi in da ae obnaiajo oblastno. Bolševiki zahtevajo, da kajaar ne ame prevažati čet iz Rusije v Francijo __inda zapusti otoke. NOVA OFENZIVA ^JZtt&t z PROTI ITALIJI. iu. n.gj^jjje*52L" * tt m m Ml nmaknlli prt 1 Jxmdeq. «. dee. — t ozlrom ne Oambraia. y#B)i le premirje med bolšo. AMttUn OSTR VITALUO. trogridi eledeče brezžične brao- --Javkai London, •. dec. — Vojni atan "Sovratnt delegatje ao odklo-javlja, de m angleške tele napre- niU dn točki ruakih pogojev ae dovale jalaoaapadno od Le vio- premirja, oblJubUl pe ao, da ae bo-querie ari Oambraiu, toda ▼ okoli- do ia poeve tavali o tej itvari • k goeda Bottrkm m m nekoliko svoje vie*. Rnaki poelaaoi m umaknile. Ostri boji aa nadalju- predlagali, da Kimčlja M MM Z oiirom naVaie i ■Uh vojakov in men fn, da jih ujamejo im Mkadnel9. aeptea Nka, Vae ob vitega uglasi, da bo Mi« ki jih vzame v src Vamadani London, C dae. — Vojni atan javlja, da ae Kernel ponovno na • padli i velike alio angleška posi-elje med La Vaquerle ia Marooln-gom, leda kili ao odbiti na vai irti. Aivijatlki, ki ao ae vrnili a ogle-dovalnege poleta, poročejo, da Nemci vlačijo veliko itevilo tež-kik topov aa irto pred Cambrel-jem. To sneči, dala nieo opnetUi namena vreli Angleže neaaj na njihovo atero fronto. Toda en-gielka lete ee ae dobro pripre, vile aa vaak nedaljni naval ln napaki zadnjih dni ao jih prepričali, da aovražnik ae ke predrl akoal. General F. B. Maariee, direk. tor vojnih epereelj, je lajavUi PrvM od meaeea maja IM m Nemei vplenili naie topove aa aa> padal fronti. Zadnji topevi, ki ae J* vzeli, ee prtpedail terMorljelnl bateriji v bitki pri Vpreea v maja IM, ke je kil Uvršen naaaeprvi Ik ja vrnil ameriški vladi Hi mlUpnov dolarjev, ki je MnegJaaa Rumunskl Hvota tiASaeene aa drla vne bea-*etregradur kjer ee Ime la-i v rublje, toda ker je kaa-pitali bolševikov, ne mara ik bplašatl svote. V aia-la Anmunaka sklene preostane denar v aveani hla- vnl tajnik Imnilog je da • avli, ds ameriška vlada ai »tlla pikali polkovnika Jnd-i majorja Kertka v Petro-ki ata Ju plaele vladi kol- zapadnl fronti, vzeUpeame Nem-eem MO topov j MO jo kilo vpio-nJeaik letoa. V kitki pri CmMi sme vseli IM topov. V okolišu popelje Bourlon nes ja apravll ao nyHtf giwaiaKE WAWoqi, rowoiwa jEPWOTK Tzfcaja dnevne vwn nedetj In pi »Ulito*._ LASTNINA SLOVENSKE NARODNE I'Ol KOBV Ur 30-17) BVBiBVAJjn 0DB0E: bili kajaerjevci oni ljudje, ki 00 v zadnjih setih letih miljonkrat očito pokazali, da bi na, da vzame vrag kajzerja in vae kralje in cesarje čim prej tem bolje? ~ * . ;.. ' Koliko aocialiatov v Ameriki je bilo že zaprtih v Jbčo, ko so pred vojno pisali pereče Članke proti kajzer ju, Prane-jožefu, ruskemu carju itd., pod pretvezo, da rujejo proti ^^^t^ nhp ggfcylrsak Urf., lunin v *ondj pripoznanim vladam. AM ao bile dotične vlade takrat kailEtbln KrkUn» ~ * ** Wtnik ^ boljše, kakor 00 danes? ' Ako hoče biti Teddy dosledon v iskanju izdajalcev, naj malo pogleda v zgornje nadstropje, kjer sede špekulantje z živili, premagan la a vojnimi potrebščinami. Tam bo našel "parijote", ki z odiranjem ljudstva in vlade več _______ škodijo uspešnemu nadaljevanju vojne, kot pa vsi pacifisti, stebu kar jih je na zapadnem avetu. Ampak Teddy ne vidi t* ffigJgP*bric' * škodljivcev, kakor ni videl nekoč avtokrata v nemškem (Opomb«. Zastopniki organizacij in listov ki M do/.da *e kajzerju. ; ' F1*!"^ ffiSt^ ^tf***** odbor*,' čim se pravilno m Ponavljamo, da ne verujemo, da je med ameriškimi JJ^o in izjavijo, da «0 strinjajo a tmijaiau naM s. e. l - socialisti - izvzemši špkguv v ovčji koži - kdo, ki P°IUjaU636 rimpatiziral • kajzerjem. Mogoče dala izjemo kak nemški socialist v toliko, da odobrava Scheidemannovo politiko faMfWM »stari ------ Roosevelt in socialisti. USKO REPyillCAHMTz»ijE Ludvik Jfcnedik, Matt Petrovič, Pnmk Varan«. CMTEALNI ODBOR Nemčija vodi obrambno vojno. To je pač svobodno mne- po volji. Varok ja ma nje posameznikov, čeprav je absurdno, ki pa nima čisto X^uT*, Teddy Roosevelt Je pred kratkim priobčil članček v listu "Kansas City Star", v katerem je po svoje mahnil po ameriških socialistih. Vso socialistično stranko je obsodil za hohenzolernsko in pri kajzerju uslužbeno. Slavni "divji jezdec" meša vse v enem loncu; on ima besede socialist, socialisti, socialističen ia socializem vse na eni igli in enostavno je vse kajiersko. Socialistična strankin« je oficijelno res izrekla proti vojni in to je njena taktična napaka, katero so mnogi socialisti obsodili sami in davno pred Rooseveltem. Kljub temu pa, da ss je stranka postavila na napačno, pacifistično stališče, nI šo nikjer zapisano, da so vai socialfcti v Ameriki pacifisti, a ia manj kajzerjevci. Tudi med najbolj fanatičnimi pacifisti v stranki, pa magari prištejemo še nemške socialiste, ni nihče tako bedast, da bi se v srca ogreval za nemškega kajzerja in njegovo tolovajsko vlado. Prej moramo slišati kaj takega iz njihovih lastnih ust, preden bi verjeli Mogoče je, da se je vrinil v stranko kak nemški špion, ki zlorablja socialise v svoje umazane namene. To se godi tadi v strokovnih unijah. Vohttfrl, ld služIjo Nemčiji, se vtinejo nepoznani povsod, kjer vidijo priložnost; saj ao jih odkrili celo v vladnih službah. Med pacifisti seveda najdejo gorko gnezdo, kajti lahko se kažejo goreče socialiste in navdušene pridigarje za mir, samo da prej dosežejo, kar hočejo. Tem kačam je težko priti na sled, ker so navadno prezviti, da bi jih človek spoznal. Ali da bi sfcnpatizirali s kajzerjem socialisti, ki so že leta in leta v stranki in ki so se borili proti vsakemu tiran-stvu, je velik*H*surdnost Pacifisti so, ki naaprotujejo vsaki vojni, pa naj se vodi proti komur hoče; v glavo so si zabili, da so vse vojne enake, kar jih je bilo in kar jih še bo, ia to je njihova velika zmota, ki jih izpostavlja sumniČenju in napadom. Toda Rootovelt je najmanj poklican, da dolži koga "prijateljstva" s kajzerjem. Noben ameriški socialist, pa naj bo še tak nasprotnik vojne, ni še stiskal roke nemškemu cesarju, niti ma ai poslal čestitke sa god ali rojstni dan, kakor je to storil gospod Roosevelt ob času, ko Je Ml predsednik Združenih držav. Leta 1909 je bil Teddy Roosevelt na Dunaju, kjer se je poklonil pokojnemu tiranu Franc jožefu in par dni pozneje je bil gost cesarja Viljema v Berlinu — gost ravno tistega kajzerja, ki je še danea tam, ravno tistega avtokrata in pruskega polboga, kateri ili bil Ukrat nič boljši, kakor je danea, ki je bil že takrat tiran, falot in zatiralec miljonov ljudi, kakor je še danes. Roosevelt, čampion demokracije in svobode, ni obiskal socialistov, ki so bili že takrat sovražniki kajzerja, pač pa avtokrata, ki je že takrat zatiral gibanje aa demokracijo! | Kdo je torej konsekventen? Roosevelt, ki je nekoč prostovoljno izkaaoval prijateljstvo kajzerju, ali socialisti, ki niso Viljemu nikdar stiskali roke, nikdar sedeli z njim pri eni mizi in ki so ga sovražili v miru, kakor ga zdaj sovražijo v vojni? Vsa Amerika ve danea, kak falot je grof Bernstroff, bivši Nemški poslanik v Washingtonu: vodja zarotnikov, morilcev, poiigalcev in podkupovalcev 1 Ce je bil tak zadnjih treh letih, ni bil dosti boljši niti prej, ko je bil še mir. Kdaj so zločinci angel ji? Pred petimi leti je Bern-rtorff, kot spoštovan diplomat, gospod grof in velik gentleman (!), poaetil zakonodajno zbornico v Springfield u v kateri so Ukrat sedeli tudi štirje socialisti iz Chicago Predsednik zbornice je pozval poslance, da ustanejo znak spoštovanja napram grofu Bernstorffu. Ustali so demokrat je in republikanci, prohibicisti in neodvisni, vs so ustali in ponižno sklonili glave pred oholim grofom — toda štirje socialisti 00 obsedeli na svojih sedežih in prežimo gledali kajsarjevega poalanika v veliko o^otdenje vseh ostalih. Kdo je torej lakazoval čast kajzerju in njegovi vladi? Socialisti niso, dasiravno so od njih zahtevali tisti, ki se danes ponašajo, da ao največji patri jot je. Zakaj bi torej PPS—HffllpM go. DngOtilwi, 9a. _ u«. f frjsfliaft jfoazloga, ker je še Jako zabit, da misli, da|iaV8ke razmere tu niao ni* kaj nosna dra-železniških nič opraviti s socializmom. Zakaj bi bil socializem InaJ-l™ imj^Le^^Si^ zerslri, če nekateri socialisti besedičijo o miru za vsako I slovenceT; * M večinoma vai ca ceno? Brez dvoma je med nemškimi katoličani v Ameriki posijeni po premogovnikih. Poio-dosti pacifistov in tudi med duhovniki, aii pa je zato ka- ^a o^b j* Uetuj,»avoje katoliška cerkev kajzerska? Vemo aa par slerenslrih t Zrig nikov, Id so pred vojno navdušeno govorili in plsaK zn|Imam0 tudi ve« podpornik dru-Avstri jo in Nemčijo kl šo danes simpatizirajo prej z Avstri- Ste v, kl pripadajo k rasnim jed-jo, kot pa z Amerik«* ker se msinda boj* da ko „ ^ ^ katoliška cerkve", že razpade se « «0vembra je prire službi? I dilo društvo Slovenska Gorica, Kar je prav, je prav. Bodimo dodednl ln ne p**«B^^tfEM se blamiratl. Ida ee.naše društvo bolj razglasi v javnosti, kar js potrebno, fie ho toga največ aami krivi, ker smo I m*, da pridobimo,kaj novih čla-mafUtvo metali zlatnike v pe- nov. Vsssliss šs jo bolj risbo ob-harčke našim ^reverendom", kilneda. Varok js, da nam primanj so potem delali agitacijske pOho- kafo tega, kar na* je aajfeolj po de in mi smo jim pleskali pri vss^ftrskno — sloga! kem govorn. I iGiane nsšega dmštva, ki me Tudi draginja pride na vssM * ■■ oisenioni veselici napadel naši debati na vrsto. Meni se zdi,I** oom moral v «peepu pripravljene nalašč sa taka priUke. Saj veste, znati ss mora, mi ps tudi »aklUno, ako iaumo nl<«Ae ovratnice, da smo popolnoma aadostili dolžnostim socialista Ko »e razvrstimo pred "bero", se razuma, da se takoj prične s živahno debato, kaj misliU, kakšno f Mogoča v korist delav skik orgaaisscij ali jedao^f Morda eelo aa Slovensko republikansko sdrnienjal Nič prijatelji, aege avetrijaški slave-sperl kajserju — saftf I Ako M kdo poskušal rasUlmsčlU kajier-jero tiranstvo, U bi pobiral kosti po ulici. Ke »s sesso", ss »pomahna, da ba « okraj v kratkem postal "sok" tedaj prišnsoM praktUJeM sel če. Nočemo pa ■Win. ^v.vva- jc katolišluL tedaj jo tskoj so notri, sko se pa glasi da je vse šo premalo drsgo, ker Ibrati *ila ^ kopita in oditi dose kupuje toliko nepotrebnih re- h*^ priporočam, da se drugiA či. Ns prhner, v moji sobi vise obnaša dostbjmjšs m ne dela dve otroški obleki že dve leti, » kasvalc^ ki na delajo čssU dru-še nista prtiti v rabo; zakaj na,|š^o - vsm, stvar pojsanlm: Pred dvemi joti SO "častiti" oznanili , da *>\ m ^ - r^ . bo vrtttla birma sa otroke v sta. < ?™Mmd» -7 Naa-rosti od devet 1st naprej. Toda »»i«11 Wostoo vaot, da js pre- prvo leto ni bilo obljubljene bl* M^J, ^^ me in sieer sato no, ker tedanji ^ drnštva Planmar, št. 87, goepod ni hotel pripomnit naj®®*;' P° trimesečni bolezni, za- škofovo povelje pripisane tisoča- M1«* od mrtvouda dne IS. novem- ke, oziroma za katere ni bilo do-1.. L V kszov, da so vpisani na cerkve- Ker w nem dolgu, thio je dobil fcojze »MIH, dlsja bo emrt te- potni list na drugo fsro. Sedanji «««»1« nmjn društva t. 1., tods gospod so »e pa odločno izrekli on* ne i*"ro. da otrok izpod IS 1st staroati ne I' Pokojnik jc bil še mlad. Doma puste k birmi. Njih seveda ne bri- Jo «« od Sv. LensrU pri Selcih ga, ako delaveka mati lahko za-M fikofj° V^r Tu zapušča ža*| vrže obleko aU ne. N0*0 4n ^ Meni je navsezadnje *** TSL^ vendar ena^iobra misel v ffZ ^T^^^kl M^ Ker se tonska krils vsako JJ ljudmi drugih nerodnosti jo bil zck> priljubljen, čemar je • bila prav.- Kaj mlsUte, d* dekleta vldok" f^V^^h vl^v" staroati 18. let v krilih za 16 pel- Jfe obUo darovan^h v^cev cev prekratkih! Na vrim Mo^^e^ dru-Hk^ukSjk^HTjST S^F J« bil član tudi društva Zs- KC S Jbfela^. ^J«' : gfSrl'Lrri.n kopala po katoliških obredih. To bo prisw zs trote 1 Sicer so vimenu žalujoče soproge se pa Prijetdjl UWhp^zorov. tahval^jem J so MsrUn Panian. ^^ y url ulogd ^ ^^ HH lf L1 , , .kin darovali vence ali se udele- priredilo društvo Ljubljana št.1 49, SNPJ., dno SS. novembra v domain js Jsko dobro izpadla. Napravili amo $163 JO čistega dobička v korist društvcsM blagajne. Na vssoUsi ja nam sapclo pevsko društvo Planinski Glas par kpfli pssmie, kot "Lopa ndk domovina" in "Slovence sam". Psvel, Is tako aa-prej. Dobro petje povsdlgnjs človeka. skega jeoka. (Ni težko rasmS kako težavno je delovanje me narodom, ki nima šol, kjer bi s poučeval v avojem lastnem j« ziku. * m Taka usoda naj bi čakala i jpimorake Slovence v slučaju < kupaeije po Italiji. Vsled teg strah med Slovenci za svoj naro dni obstanek ob ustopu ItaUj« vojno. > Almerika m revolucijonaruJ Rusija pa sU zapiaaU na iv. ANTON HRAST, III — Mik Ave., W. New Delulh, Mlaa. TU DOPUU, raapravo, tlsaM. sssssslls Ud ae "P?ss?els" ee petfl UBBDNlftTTO "PltfMVBTB", M TtB UPRAVNIŠKB STVARI, UP1AVN1ŠTVO "PlOflVITI", SZtARXX Stari ln skušani adrgvnlk, a 88 letno prakso. Zdravi uspešno ln hitro vee boleanl, pre, plače, ia-lodea, oblati, trganje, nervoanoet, krvne boleanl, kakor tudi druge boleapl moških. Ozdravi vsako boleeen katero prevaame t trojo oskrbo. Uporablja najboljša ev-ropeka, ameriška ln oatallk delov a veta zdravila Nlake cene. Nasvet bresplačao. Točen pregled popolnoma jamšea. Prl meni tt zdravi veliko število Bloveneev. Uradne ure od 0. zjutraj do 8. zvečer, ob nedeljah leno od 10. do 2.'popoldan. fttanaford, W. Va. - Naš ee- atopnlk ob obieku po aapadai W. Virginlji, lu št posebno no premo-gereklh okrajih, je neštl in videl med drugimi tudi Bihhorn Piaey Mining družbe rove v fitanaford, W. Ve. Vae je na delu, vee giblje tem. Tam ae dela aedej 10 novih poslopij aa stanovanje rudar jev in bode dovršena keaaem me* aeoe deeembra t. 1. Tukaj raste, bi rekel človek, akoraj popolnoma novo prcmogarsko meato. ROV Jt unijeki in tu et potrebuje ie S00 isučenlh premogerjev. Te proator je poleg 0. k 0. R R. ielesnlee ga vaa nadaljna pojaanila se lahko vsak sam obrne oeebno aU plamene ne naalov t Andrew Bes logi, 4 Bmlthfleld Bt, Pittabnrgh, ■viški avijatiki v Italiji ~ l, 6. dec. — Avi&atiki iz Ircih držav in Kanade to pri-iruibi s angleškimi letalskl-kri na italijansko bejišie. ms so izbrani možje z za-i fronte, kl noeijo odliko va-lizvojevane uspehe. . Besi v boji t Turki idan, 6. dee. — General Sporoča i Kaše lete v Me- uniji ao v ofenzivi in napa-Turke, kjerkoU ae jim nudi bost. Na deenem krilu naše k sodelujejo z nami rhske Uspehi ruskega orožja do -ijo, da je gotov del ruske ar-fc r mi raj pri volji boriti ae SLOVENSKI ZDRAVNIK pku lahko pade vaak ča^ pdon, 6. dec. — General Al-r javlja, da lahko okupira Je-la kadarkoli ae mu poljubi. I vodi okrožujoče operacije eo od J&fe. Turki ao izgubili (kstini in Mezopotamiji deaet $ armade. Dunaja javljajo preko Am -kma, da so židje v Palestini !* dve tretjini prebivalstva bolezni in lakote. h kliče 16-letae fante pod orošje. pkrdam, 6. doc. — "Generkl šferM v Eseenu poživlja 16-iknte v Nemčiji, da ee*vpiše-'eladinake vojaške zbore. Iz ' * sklepati, da bo iNemčije k staknila v vojaške enknje ■Mtletne dečke, da nedome-»dle moške. NORTH SIDE STATE B, , *oc* srni/tos, wxo. IMA KAPITALA M SSZSSVS SfMJ • pikom m omoaa onuves eotaaienmo 100 izučenih premogarjev. Plešo smo povišali t prvim novembrom. Rov je varen, premog j« preeej vieok. življeneko stenja je povoljno ln dsferu ateno-veaja ae dobe. (Pridite narevnoet asm a B. A O. R R lelesniso do Keleo, Pa, ali pe te aglesiU pri A M. fnak, 4 SaHfcfW 6. dee. — Uradno po-da je bU pred per dnevi JJf1 »vijatik v boju t tremi razruievalol in štirimi jjnnkami. Letale« je vrgel J D» eno aubmarlnko, ki je "•»elike luknjo na krovu. ► bomba je pognala randeje-^pljnfo na dno. Takoj nato •pojavile tri druge eubmarin-ltp«j« razruševelei* kl ao pridati na letalea. Prišli eo ^'»ki eropiani, ali radi og-' Wlj niao mogU v akcijo. * je Ukoj umaknil v Paroikor potopljenih. € — Admirali teta subasarlnke ia ais< tedau potepUo 1« tr-1 urnikov z nad 1100 tona * manjše ledje. Razen te-''' Potopijo Mri ribiške ' "»bmaHefc« aa letuj uni-1 paralka veš kakor r«njem tedna. HAMILTON CO MOtel WVE VRSTI - I ČEVLJI , Dgbtte jih naravnost n TSI dom • parcelno pošU Prihranite ii od $1 d $2 pri vzakem pero. Pišite po naš cenik (ki talog. Nsalov je: tf. S. SHOES 00. H"ow Kensington, Pa. TRIJE RODOVI* ...................»eeeeee ........................ I*enke aa je odločila, da Tender »topi k PU-žševim, bedi Pavel doma ali ne. Prišle je r Kranj, da z*c reanioo. In nobene poti do nje ae ne ame u-atrašiti človek. Oddaleč je še brala napia nad vre-temi: Pavel Pleeec, trgovina in šenako krojaštvo. Hpee ji je udarilo močnejše. PritianiU je na kljuko in odprla vrata. Ktera Pleščeva je atola aa prodajalniško mi-zo. Dvignila je pogled proti Lenki, in začudenje s« ji je spoznalo na obraza. Razpela je roke in ploaknila z njimi "AM je mogoče f Lenka — goapa Zovinščako- VE V stanovanju ae je nekaj premaknilo} bližali ae ae nagli koraki, in na vratih je atala Maniea. Tudi U je razprostrla roko in »tekla prošnji. "Goapa Ijenkaf Ali je reef" 44Da, rea je!" je odgovorila Lenka. Objeli sta ae z Manleo. Zaplakali aU obe obenem. Srce je slonelo ob areu, vsako željno tolažbe. Dvoje po trpljenju »orodnih duš je iakalo utehe. Hrepene-če je pričakovelo dvoje duš, da kane vanji kapljica hladilnega leka, da ju pomiri veaj prijazna, upanje obetujoča beaeda. A reenlea je bfla tako gotova in neovržna, da je zamorila vsako upanje. " In kje je Pevelt" je vprašale Lenka. Sklenila je aicer prej, da ne bo vprašaU po njem, če bi ga oe videla. Ali vprašanje ae je oglaailo aamo. "Pevelf" aU ae oglaaili atarka in Manica obenem. , . . Mati Pavlove se je obrnila v kot in dvignila predpaanik k očem. Maniei ao omahnile roke, gUva ae ji je »klonila. "Pavla nil" je rekla Maniea. "Odšel je pre4 tednom dni. ^ Ubog popotnik hodi križsmmt, aree ga sili, da sa srečo roma. Clovežka srca krije mrož in led, in romar brez miru je in brez dome I To je njegovo življenje!" "Torej tako kakor prej!" je doetavila 'Natančno tako in žo slabše. Saj ve tudi inkfc. "Del" je pritittila atarka. "AU tu veodar ne boote stali! Stopite v stanovanje," reče Mafiiea. "In ta deček, to je vaš sin, kaj nef" "Moj Fries jo tol" je odvrnila Lenka in gladila deško po laaeh. "Glej, Price, to je goapa Maniea, oo, daj ji rokol" v" j Friee je pomolil Maniei mehko, belo desnico. A Maniea aa j« nagnila k njemu in mu boŠolo lica: "Ti lepi, zlati Friee! — VidR» ko bi tndi mi imeli takega dečka, po bi bilo morda drugače. A pri nas nimamo nikogar, ki hI aam bil v veselje." Deček je ?eUl pri starki v prodajainid, oni-dre »ta odšli v stanovanje. "Povejte mi naravnoat," ja začela Lenka, "kaj ee js zgodilo » franeetom." "Naravnost in brez olajševanja naj vadTpo-vemf" "Dal Proaim. Zato aem prišla aem." . laguMjea človek! Ničvredno šena, ki ga je oetavilo, nebrižnoat do gospodsrstvs, pijsča in kvsrte — to go je ugonobilo. Tako ao pravili ljadja," je rekle' Maaies. Vaako baaada je bila kakor udarec, ki je pa-dal na Lenko. "Strdka, etrašno!" je jeknila. "Strašno, etrašno!" je ponovila Maniea,/. "tako moram vzklikati tudi jaz. Tndi moj Pavel jo odšel. Ml je laoši, nobene moči več, Id bl ga priklepala na dom. Kar zmleli ae ln gre. Z materjo delava za žive in mrtve, kar prisluživa, pobere Pavel ia gre. Vroča ae vea ubog in potrt, trpljenje oa začne Iznova. Tako gre ve» čaa, odkar ava poročena. Prvega pol leta aa je držal doma. Val ao govorili, de ae je Pavel popolnoma izpremenil. Blagrovali Oa rae, ker eem ge rešila. A od dne do dne je prihajal nemirnejši in ne-strpnejšl, po vaeh goatllnleah ga je bilo dovolj m potem je odšel. Vrnil ae je vaa potrt in tfbog in potem je sopet odšel. In to gre tako naprej in naprej. Vaak hip stojimo oh rohi^propeda. Strah me je, ko ae »pomnim dneva, ki pride, ko nam odpove gospodar atanovanje, ko opešajo moči, ko bomo vrženi na cesto. Tega dneva ae bojim zaradi vsak naa najbolj zaradi matere, uboge atarka. Oči ao ml opešale od večnega šivanja, Paval slabi vedno bolj, starka tarna ln joka — bojim ae najstrašnejšega." Maniea ni mogla dalje. Jok ji je aaprl bla-eedo. Poslovili ata ae. tanki aa ja mudilo, kar jo Joša gotovo že pričakuje. In kaj naj ša poisvedu-jet Zvedela jo vse! Ali naj tolaži Menico, ali naj Maniea toladl njot Tu je vsaka beaeda odveŠ, tn nI nobene tolažbe. Poalovili sta oe prearčno In e eolsnimi očmi. Ko ja bHe Lenka že daleč od hišs, ae je oarlo no-saj. Na pragu je aula Monica ln jI jo sa mahnila a rake v poadrav, v slovo. Od nasprotne »trani je prihajal Joša. "Zamodll aem ea dlje čaaa nago aem mlalll," jo dejel. "E novim gospodar jam »va ae zašoio razgovarjatl. Bara mi je sačel pripovedovati, kako je prišle do prodaje hiše. In Uko sem zve-dol too." •TUdI joa aem zvedela vse," je rekla Lenka. "Sedaj prihajam od Plsftševlh, kjer ao ml vae po vedeli A tam tadl nI niš bolje Tudi Paval je odšel pe evota, la preti jim sda jnajvečje zlo, da ho-dtbvoeetrehe In kruha " 9 "Taka, take!" "Prida nesreča, in «M:. r/ELft ' 'M '^Tf' AtiTj "t'- 'V ' ' ) ' * . , . t / ^Z tr ^if j \' Fries js zopet odšel v Zagreb. BliŽaU ae je jeeen. , Ko ao pogpravill o pol jo in trtja, kar jini je obrodilo, ko ao pripravili drva sa zimo, ja za-vladalo v Zavinkovlih puščoba, hladne, neprijazna doba umiranja prirodnih eiL 6e šoloatnejša puščoba, še hladnejša in ne-prijaznejša doba umiranja ae Je začelo pri Ple -ščerih. Prihajal je dan ki oe ga jo Maniea aaj-bolj bole, dan ko opešajo moči, ko jim gospodar odpove stanovanje, in k _ ^ Pavla nI bilo aaza kol izgubljence, deharja, ki ge je e z delom zdaj tu in zdaj aelioj vrženi na eeate. ae je po avetu mu je zmanjkalo: i doma, je poizkusil A vsepovsod ao epo- znali žganjarjo, povsod oo ee go zboli ter mt izplačali aaalnžek. In PaUl je potoval dalje, iu spremljevalka mn je btt* ffjogova pesem: i f Ubog popotnik hodi križemavet, srce gs »iii, da saJNČO roma. Človeška srca kriji mrež ln led, in romar brez min! je ln brez doma! S to pesmijo si je aaoOOsaa alužll kruh, o do kruha mu ni bUo dosti. t»el jO rajži za požirek žganja. To mu ja poživ^O kri, to mu je zgladilo grlo, da ni bil glaa teko saskšv in noprijaUn. Pozabil je na dom. Včoaih ae mu je zbudil nanj opomin. Spomnil ee jO Šeae in moUfte, a vrniti ae ni hoUl prej, doklor >1 ne izkoplje boga-atva Iz pekla, če je Um obrito in namenjeno nje-tou,dokler ai ge ne nagrabi lsmed zvezd, če plava tamkaj njegovo raztopljeno slgto. In Uko je hodil la kraja v kraj. Ni potoval po revni, gladki oeeti; hodil je zadaj ao hišami, ob .gozdnih tobo-vih, po zavetjih. Saj jo amel hoditi povaod, kar je bil vea svet njegov. tft^H ri je kiUro, ki mu je v^iela preko rama. Nenjo jo htonkal, kader je Ml, da je bile pceem polahs^očna in blagogla«. najša. .UsUvljol ae je po goetUnicah, kjer so po-pivaU veseli ljudje. In lepAl bi popolnejše > bilo veselje, ko go jo dvignilo PatriOto brenkaujc. Od ohilioe vina in denarja ja Vedno odletelo tudi njemu toliko, da je bilo dovolj do prihodnje pozUje. Nikjer ni ostajal dolgo, kor oe nra je mudilo do njegovih zakladov v pektft ell no nebu. . Vea »vat ja bil njego*<< Soaje o bogastvu so shajale v njem miael, da jo eaašc kralju kl potuje po ovojih dešolah. In kekor kaa kralj krono na glavi ln s zlatom obšito kraUevako oblačilo, uko krije njemu amršena laae šlrokokrajni klobuk, tako aw visa od rokavov ia hlač raaiee. Soj je kralj v svojem kraljeatv«l|||if*'r Cul je prsvHl v mladih letih, ko ja hodil v šolo, zgodbe o mogočnem rftnofctt eeaarju. Neron bm jedilo ime, oko ae še Mf apominja. Tudi No-ron je brenkal na atraaO, talgočni rimnki ja htonkal na etrnae te avet jo občodovol njego btonko na strune in on, Pevel, kralj svojega Maniei In njegovi strsdnejši dan Burko sgrbtjena ~ ni več h nogo. Bomo drsala je še rokeeaa. Peaa življenja nocaa pot H s da je blU umri la eo go čodotvomO Mat dvignile Bilo jo pričakovati, da lafihae vaak hip, a amrti U ai keuU hiti OdraMb oa Ji vaa amči. do ni me^a niU aula prem^iay amnios ~ 11 gmol«. venomer so lngftOM MHev ao molitvi. pesmi, la In glej, tako svojo psssm tndi it ^ ss ja bližal naj-voo sključena in 'Jo niso veš nosile oe oprijemala s obema trpljenja jo je popol-fUvekn, ki js ia dvignile in grobo. Ameriške vestt. St. Louis, Mo. — Električna si-la je ubiU osem delsvcev in trije ao dobili močne električne udarce, ko ao je utrgala jeklena vrv in padla ns gUvno vodilno žico. Štirinajst deUvcev, zaposlenih pri Gilsooke Construction kiaapa-niji, js podiralo stolpič, ki js služil zsjlvigonje železobetona v gornjo nadstropja. .Stolpič ao podpi-roU vezi is jeklenih vrvi Ko sa je utrgala jeklena vrv, jo zanjo dr -želo štirinajst deUveev. Preden so pretrgali električni tok, je minnlo nekaj minut, ki ao bile neodepolne za deUvcs. 00 VERNER SVARI PROFL — Governer Mil-liken je po konierenei z dr. Leon S. MeriHom, zveznim živilskim u-pravitaljem, naznanil, do na bodo oblaati trpele nekmerno visokih cen v državi. Dr. Merili bo strogo nadzoroval cena in če bo njemu naznanjen trgovec, ki računi previsoke cene, ga bo pozval na odgovor. - ČEDNI PAAA&RJL * Ooateacille, Pa. — Trije zamorci so najeli avtomobiUkega izvo -ščeka John Pawlinga, da jih popelje v Modeno. Naenkrat ga je neki samorec udaril s samokresom po gUvi, ko se je z avtomobilom nahajal na aamoti. Pawling ae je Ukoj vrgel iz attomobiU in se zavalil po obrežju nizdol, da pride do prve farmarske hiše. Avtomobil ae je zaleUl na drugo atran ce-ste v breg in zamorei, ki ao naj -brž nameravali oropati isvošČek^, so pobegnili nepoškodovani. (Zamorci ao malo preje, preden ao najeli avtomobil, oropali trgovca Joh^ IQovakije zs 1260 ir njegovi trgovini ' ** t; Philaddphia, Pa. - Policija je aretirala dve osebi, ki sta aa su mu, da sta s avtomobilom povozili zakonsko dvojlcco Thomas Work, ko je hoUla stopiti na vps poulične železnice. Osumljenca »u'Walter T. Hebron in William J. Rodgers, o katerih Izjavljajo ohlsoti, da sta ma-o preje skušala oropati v bližini neko mesnico. Rop je ponesrešil ln roparji so bežali, ko so povozili zakonzko dvojico Wark. W. J. Bejrlis, laatnik mesnice, je Spozna) v aretiraneih tolovaja, Id sU nšnj namerila samokrese in ga ekužala oropati. jo. KO tor ŽENA UBITA. MOČ ll njenimi poizkua »s Vam js ** «; "e moremo pri OPITI EA RUDARJE. Sringfleld, DL — Izpiti za rudarje »e više dne 7. deoembra v Herrinu, dne 8. v Duquoinu, dne IS v BelleviUu, dne 14. V Collia-»villu, dne 17 v SUuntonn, dna 18. v Nokomiau, dne 19.-V Spring fieldu, dne 20. v Dunvillu, dne 31. v Peoriji in dne - 22 t. m. v Spring Valleyju. EKSPLOZIJA V KEMIČNI j TOVARNI. Zborovanje zastopnikov stro-orgsiuzirsnih delaveev je odloženo do 11. decembra in v tem času na bo demonstracij tndi glasovanja o aUvki. in PROFITARJI SO PODRAŽILI KORUZO. Washington, D. O. — Živilski uproviUlj je priporočil ljudstvu, da aa posluži turžične moke ia U-ko prihrani pšenico. To priliko so porabili proflUrji in podražili koruzo, kljub temu da jo pridelek tako velik, da nima poro. Poročilo za oktober izkazuje, da je turšič-na moka aa trideset odstotkov dražja kot lani. . **ako je tudi B s krompirjem. Krompirjev pridelek je ogromen in vendar je Ml letos krompir sa petnajst odstotkov dražji v oktobru kot lani ob tem čaau. JO PROTI POVIŠANJU TOVORNIKE pmij« « ^ Ur*« v javnem, *»og» piama imajo E ^Prf^Unumčaj in kot u mojo za javnost nobenega po, Kar se tiče pritožb, Sa prostojue organe p v Prosveti bi Vam ničJ kaMUoš po preje žkod^ AAo kdo ne opazi svojegai " v Predalih lisU, naj b0 jen^da je Uko bolje. Anaconda, Mont -•ga dopisa ne bomo Glede vaše zadeve smo mirali pri gl. tajniku, ki j« vil, da je vrnil vaše obtožil emo. Zadeva je v rokah družtva. V gUvnem uradu do, kdo je aUvkokaz in kd. Ozirajo se pač na pojasnil« štva. Ako društvo trdi, ds j, stavkokaz in ga izobči, je do gl. tajnika, da vzame tako nilo v pošUv. Afco ae Vam je zgodil* b se pritožiU na pristojnih me prid se D. O. — Zveza lesnih trgovcev iz WilliomeUe Valley, Ore., je poslal protest meddr žavni trgovski komisiji in poljedelskemu departmentu proti predlaganemu povišanju tovornine na železnicah. Lesni trgovci izjavijo jo, še povišajo tovornino no železnicah, da bo U za le8no trgovino ▼ Willia-mette Valleyu hud udarec. VOZNIKI STAVKAJO. New York, N. T. — Pri J. F Rchmaedeke Coal kompaniji Brooklyna je zasUvkalo okoli 150 voznikov, ki razvaŽajo premog. Vozniki zahtevajo skrajšanje delovnega čaaa in povišanja mezde. Nekej atavkdkazev je pod poli-cijakim varstvom vozilo premog jgvnkn šolam. Privstnžm strankam ne vozijo premoga. ' BODO TOŽILE EA ODftKODVIVO. D. O. — V gUv-nem stanu ženske stronke naznanjajo, dia ho osesa sufrešetk, ki so bila prod kratkim Ufuššsoa žs ječe, tožilo komisarje DktrikU ko-lumbije in oblasU prisilne delav-nice za #400,000 odškodnine radi neopravičenega zapora in napada. Vsaka sufražetka bo vložila tožbo sa 150,000 odškodnine. V DEČKOVO NO Pa. V delavnici *T. N. T." Aetna kemične kompanije v Heidelbergu, pred meat-ju PltUburgha, ae je dogodila razatrelbo, ki je položilo delavnico v podrtine. Oaem oaeb je mrtvih, dve pogrešajo in nod l>et in dvajaet jih je ranjenih? Roaatrelha je napravila oa i960,000 škode, preti sla jo hiše in poelepja v dvemi-ljonskem okrožju toko ailno, da ao popokale šipe. . M , Di — Veš kot šsst sto radarjev je bUo bliae smrti, ko je neki rudar vstopil e svetilko v Bell aad ZoHer, ŠUv X. da eo vamostae nsprave očistile rudnik strupenih plinov Nastala jo roaatro^ra In šaat radarjev je dohUe opeklina 4 nih delaveev je aUanfio, Sa So atarka la simpatije. Surkar- Philadelphia, Ba. — Po izreVu porote v Camdenu, N. J., je življenje ooemletaega dečka vredno šest eentov. Joaopk Wojokowitk je tožil Evens AVinsent kompanijo sa odškodnino, kar je njegovega sina povosll do smrti kompanijaki avtomobil. Porotniki- SO rastolma-šili, ds bi deček pričel služiti denar šele s šestnajstim letom, dotlej jo pa eUrišem v nadlego in šivi na njih otroške./ • $ s Paa ali vaško najbrž na služi denarja. Če bi no pr. avtomobil povosll psa ali mačko kakšne bogate dame, ki no delo dragega, kot da vsaki dan podiva 24 ur ia zabava, ali M poroto tudi prisna-U le šeat eentov odškodnine f Cedfcrllw IssftjšU •*•»» Molili prsi SOtUd Uti j* MMMij SLOVITI ZE1! WNI ČAJ. OU MeW.fr je predpfeevel devite selUi-o .drevtte «• | SO riail leti. To adnvfle k priMik sreie e tUefa 4šmm kjer m s* rftleeli »teri i«' - "H BOLNIŠKA STRStMIOA ORTO-ŽRHA UMORA. — Gdč. Harriet A. Varney, bolniška strežnica, je prižla pred porotnike. Obtožena je da je uetrelila 26letno mrs. Paulino A. Kofeo. Dno It. junija L L eo Kejooevo našli ustreljeno na njonem domu. Poleg nje jeUžal ooaaokroo in Ila-tič, na katerem je bilo zapisano, sskaj jo izvršila sa Žo prihodnji teden po tem dogodka aa aretirali Varney jevo. Njen tošHelj jo Mi Keyes. Var-neyjevo je isviflUa boje umor is U9TMI0A UREDNIŠTVA. Pa. — Vsše sojo I. doooaobra Je prišlo prepozno. Dopis priobčimo prihodnjo svodo. To velja tudi vssm tistim, MM poslali poahra sa aajo, ki| ». decembra preposna, da M jik risa I ari taJs aaj M pazili, da R. F. K* Pošljite raje v