187. številka.
Ljubljana, četrtek 5. junija.
XII. leto, 1879.
OVENSKINAROD
Izhaja v Kiik dan, izviemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeinan za a v s tr o -     e r s k o dežele za celo leto 10 Rhl., za pol I, ta 8 kU »a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in U dijake veha znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če h.- oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole traukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 gledališka stolba". o pravni A t vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodne) tiBkami" v Kolmanovej hiši.
0 nemškem glavnem agitatorji g. Kaltenegger-ji.
V zadnjih dneh nam od Btrani oficijozov tako radi govore o „slogi", „spravi" „edino-Bti", Bzmernosti", dalje o opuščenji atrankar-Btva itd. Pa kako bomo vneti mi za Blogo in spravo, če vidimo in sušimo kako drugi zoper nad narodni program rujejo, taki drngi, ki bo tujci v našej deželi pa nas Vladati hote in nam svojo politiko silijo ?
Le naj slavni višji vladni krogi to le pre-udarijo: V „Deutsche Ztg." Čitamo mi v listu Od zadnjega vtorka t. j. predvčeranjem: „Ofi-cijozno se dene« trdi, da se je minister Taatle izrekel vtem smisli, da od uradnikov pri-c a kuje brezpogojne nevtralitete. Minister je naglasil potrebo take nevtralitete sosebno za okraje z mešano narodnostjo. Dalje želi minister, da bi samostalni uradniki nobenih kandidatur ne aprejeli."
Gospod c. k. finančni prokura-tor in dvorni svetovalec vit. Kalten-Dgger, ob enem kranjski deželni glavar — o katerem pa hočemo tu le kot javnem političnem človeku go\oriti, a ne kot urad niku, kar bo nam zdi potrebno povedati njegovemu prijatelju državnemu pravdmku — stoji prej ko slej še na čelu nemčuiskega volilnega odbora. Na binkoštno nedeljo so se pri njem v deželnej hiši zbrali glave konstitacijo-nalnega društva: dr. Schrev, dr. Suppan, dr. Schaffer, Deschman itd. Vprašati vendar moramo, ali se ujema z objektivnostjo, katero zahteva vlada od svojih uradnikov, da sklicuje c. k. uradnik take konventiklje, ki politične sklepe kujejo, kako bi ogromno večino naroda v deželi
pri volitvah potisnili v manjšino in po zanikanji in zatiranji slovenske narodnosti spravo v deželi zabranili V Tudi proti temu moramo protestovati, da se deželna hiša, v katerej deželni glavar, ki bi moral nad strankami stati, brezplačno stanuje, zlorabi za tajne shode najstrastnej-ših protivnikov našega naroda, kateri gotovo nosi 95> deželnih bremen!
Mi vemo, da je dalje g. Kaltenegger tudi za denes večer (sredo ko to pišemo), zopet sklical v kazino političen shod, kjer bodo zlasti g. Hotschevvarja iz Krškega pestili, da bi še denarja dal in tako umazano zmagal za nemčurstvo, kakor je vzadnjič dokazal v deželnem zboru Navratil z drugimi.
Mi pa tudi mislimo, da je to politično rovanje tega Kalteneggerja, tega tujca, v deželo našo v javno službo nameščenega, taka impertinenca, da nas Slovencev domačinov k spravi nikakor ne vabi. In če je kaj resnice na tem, kar „Deutsche Ztg." piše o urad-niškej nevtraliteti in Ta;.fleji, kaj se mora zgoditi ?
Oficijozus v uradnej „Laib. Ztg." o volitvah.
V svojem predzadnjem listu smo omenili sobotnega članka v uradnej „Laibacber Ztg." izišlega pod naslovom „die bevorstehenden reichsrathswdblen". Ker je ta članek tudi v protivnem taboru veliko senzacijo vzbudil — evo denes posnetka iz njega in nekoliko opomb, zlasti opombo k čudnemu koncu, kateri je ravno tako malo nas zadovolil, kakor naše nuni'kut ar je ; gotovo izreden slučaj.
Članek pravi, da hoče oni duh označiti, ki naj volilce vodi pri volitvi poslancev: bNj-hote se nam pri tem vprašanji usiljuje dobro
dejni spomin na u danost izraževajočo se ob pravniku kateri je naša lepa velika skupna domovina minolega meseca tako vzvišeno Bložno praznovala. Bili so to taki slavnostni dnevi, kateri so napolnjevali srce vsacega pravega domoljuba s tem večjo radostjo, ker nam je obžalovanja vredni uže več let vladajoči narodnostni prepir v množili provincijali Avstrijske tako j ed no d u š n ost le redkokedaj pokazal."
„Narodnostni prepiri" t Bodite nam Slovanom glede naših jezikovih terjatev pravični in dajte nam naš jezik v naše urade in naše šole, nehajte nam povsod siliti le tujščino — pa bodo „narodnostni prepiri" hitro zginili, drugače pa bodo vedno hujši.
Dalje pi'e oficijozus: „Zelja po trajnem sadu te lepe setve je tedaj opravičena, in preverjeni (res?) Brno, da se bode pri zda-njih volitvah v državni zbor razlegala n" samo po našej ožjej domovini, ampak jednako silno po vsej državi, ter se bode — v nje blagost povsodi obistinila."
n Na vdihne n i te želje, mislimo, da tedaj volilcem ne moremo boljšega svčta dati, nego: naj imajo oni pred volitvami lepo sliko pred očmi, katero vidijo domoljubi v Avstriji zj e-dinjenej po vseh narodih in prizadevanj ih, spominjajo se naj s polnim prepričanjem zlatega reka našega vzvišenega vladarja, da se more prava blagost države doseči samo z „združeniini močmi".
Dobro. Ali začnite z dejanji, gospoda, besede so le besede in ne verujemo jim. „Zjedinjenje vseh narodov" in pa z »združenimi močmi" bo le tačas, kadar bode v praksi enaka pravica za vse, kadar bode konec ger-maniziranja po naših šolah in uradih. Nebajte torej s samo frazo!
Novo mesto leta 1848.
(Črtica, spisal (hlov.) I.
Kako krasen pogled, kadar se po dolgem slabem vremenu nebo zjasni! Srebrna jutranja zora tako krasno presvita in rujno solnce zopet razsvitljava tužno zemljo. Kapljice na rožicah se blišče, ptiči pevci ti zopet razšir jajo mlado Brce, zemlja pokrepčana zopet poganja, ti pa občuduješ krasno naravo. In tudi ti prijatelj postal si veselejši, nego si bil. Pustoba se ne bere več na tvojem licu, Jica izražujejo nekako notranjo zadovoljuost, nekako dušno veselje!
Ali nij bilo tako nekako tudi 1848. leta? Ali nij takrat prisijala jutranja zarja Slovanom v Avstriji, sosebno nam Slovencem? Mati Slovenija je takrat očitno stopila na po-
litični oder; nje sinovi potegovali so se z naj-1 večjim navdušenjem za svoje pravice, upajoč, da je zdaj čas oglasiti se.
Tudi naša mesta, ki bo doslej le bolj politično spanje spala, jela so Be gibati. Vsi bo bili navdušeni za svojo domovino iu svoj jezik, krepko so prijeli za orožje, hiteli so pod sveto zastavo JelaČičevo ter borili se za Avstrijo in za svojega cesarja. Svoje misli so izraževali očitno po listih, koje je I. 1848 ustanovilo. Se ve da se je marsikateri list po služeval nemščine iu tako navduševal svoje rojake. A takrat so bile tudi take razmere; na slovenščino se je prejšnje čase premalo oziralo po šolah, nij tedaj čuda, da nijso bili vsi dobro izurjeni v svojem materinem jeziku.
Tuli  naše Novo  mesto je takrat poka zalo, da nij zadnje mej mesti na Slovenskem. Tudi tu so takrat izdajali izvrstni list „SIo-veniens Blatf, ki je krepko zastopal naše interese.
Kako se je takrat Novo mesto vrlo obnašalo, kakšne so bile takrat razmere v mestu, naj tu na kratkem priobčim, dobro vedoč, da je to zelo važno za vso Dolenjsko in nij bilo do zdaj še v nobenem slovenskem listu pri-občeno.
10. maja 1848 razposlali so novomeški rodoljubi vabilo na list, kojega nameravajo izdajati pod imenom „Sloveniens B!attu. Kako lepo piše na prvej Btrani tega vabila gospod dr. Rozina: „Vertraue deinen kindern, Slo-venia, vertraue deinem kaiser! und du \virst in deiner morgensrhbue eine friseh aufb iihende blume in dem edlen kranze ergUluzen, der Oesterreichs versehiedene aber bi uderlich v e r-einte nationen unter dem milden scepter unsers erhabenen constitutionellen kaisers zu einem grossen schoneu ganzen verbindet. Slo-venia hochl!!" —
N.j mi treba kaj več besedij iz tega lista navesti, uže te besede nam pričajo v kakšnem
Deu,  „ta za.-kor ne bo več ulj nobenega Dolenjskem ne
rili in pisali — vendar naj zdaj slavna gospoda oficijozna ne mislijo, da nas bodo a kako prazno lepo besedo izpreobrnili! Nijsmo več otroci!
Volitve v državni zbor.
Slišali  smo iz prav gotovega vira, da so   tukajšnji   nemškutarji   dozdaj popolnem poparjeni  in   uže pripravljeni,  da bodo zgubili   tri   poslanske   sedeže, nam reč gorenjska in dolenjska mesta ter Hermanov trebanjsko-kočevski kmetski okraj. Z* veliko posestvo in za Ljubljano pa baje Še nekaj upajo, — bomo videli.   Tudi kandidatov ndraajo.   Za mesta gorenjska in notranjska pravijo, da se ponuja spet dr. spani" Cicero iz Postojne, ali mogoč kak  pritisk uradniški, upanja zanj.   Dež man si na upa prav več kandidirati, a silijo ga njegovi vendar.   Možanec renegat je tudi močno dis-gustiran,  ko   vidi,  da toliki njegovi trudi za pogubo slovenstva na vse zadnje nič ne hasnejo, ko bere in vidi, da  se  od   njega izdana in prodana slovenska  stvar, enkrat  vržena, zopet dvakrat vzdigne okrepčana in nikdar pre magana!   Ta  „apostat"  hoče  potlej, če na Dolenjskem propade, pri kranjskih velicih posestnikih prosjačiti za mandat,  da bi še dalje grdil svoj in naš slovenski rod. Ali upati je, da so se uže tudi ti naveličali.  — Za dolenjska mesta pa si na vso Bilo prizade vajo pregovoriti krškega g. II o t s che wa r j a, da bi še enkrat kandidiral. Znano je, da ima on denar in kako zna voljen biti, to sta v zadnjem deželnem zboru dokazala dr. Vošnjnk in Navratil. Mogoče je, da se bode stari mož dal od g. Kalteneggerja in Scbrevja premotiti, da bode ono svojo stvar še v veritikacijsko debato državnega zbora nesel.   Ne verujemo pa, da bi kupljene  volitve prihodnji državni zbor potrjeval. — Drevi (sredo) imajo zavoljo tega nemškutarji shod v kazini.   Tu se bode odločilo ali  vsaj  odločevalo o tu naznačenih vprašanjih.
Na Dunaj i se jo osnoval konservativni centralni volilni odbor za vso Avstrijo pod predsedništvom našega dozdanjega in prihod njega gorenjskega poslanca, grofa Ilohen-warta. Ta odbor na Dunaji bode imel milog centralne odbore po posameznih deželah pod-
pirati v njih delovanji, a jim ne predpisavati načina njih dela. V tem smislu je Ilohenvvartov centralni volilni odbor tudi v pismenoj zvezi z našim ljubljanskim centralnim odborom.
Dotični volilni oklic Ilohenvvartov dona-šajo uže včerajšnje „Novice" s podpisom in 'ostavkom prvomestnika odbora dr. Bleivveisa. Mi hočomo ta razglas v jutršnjej številki na tem mestu objaviti, za denes nam je vsled nže stavljenih d nizih rečij prostor preozek.
Zadnjo nedeljo so bili vsi c. k. kranjski okrajni glavarji tukaj v Ljubljani in so od deželnega predsednika g. Kalline prejeli skrivna ustna naročila gledo volitev. Kakova so ta naročila, to nam ne more znano biti, ali pokazalo se bode po delovanji skoro, dali hoče biti vlada objektivna ali neče.
Slišali smo da volitve volilnih mož za kmetske občine se bodo začele vršiti po vni'di okrajnih glavarstvih na Kranjskem IG. junija.
Tudi naših Sehrtyjev in Kalteneggerjev organ „Laih. Tagbl.", priznano budalasto glasilo kranjskih ustavovercev, se je oglasil za volitve v nekaterih člankih. Na binkoštno soboto je pobožen in prosi celo sv. duha, da bi Kranjce razsvetlil za nemčursko ustavover-stvo! Včeraj pa pada iz pobožnosti v svojo navadno slabost, v neumnost, nevednost in laž, in pod rubriko „zu dt>n reichsratsvvahlen" ponatiskuje sledečo „višjo bedarijo": „Die in Steiermark erseheinenden sloveni-schen bliitter prote »tiren mit entriistung gegen die ihrer partei zugemuthete absicht einer theilung Steiermarks oder errichtung eines kronlaudes S1 o v e n i e n und betheuero ilire arilulnglichkeit an dio monarchie der Habsbur-ger. Auch verlangen sie vriderruf von jenen bliittern, welche jene nachricht gebracbt.
K j e so tisti „die in Steiermark erseheinenden slovenischen biLtter"? Kako se jim pravi? Na slovenskem Štajerskem izhaja en sam slovensk časnik in ta nij nikoli zoper zjedinjeno Slovenijo protestiral, najmenj pa nmit entriistung". Komu je tak žurnu listični „švindel" na korist?
■Nilhicni razgled. [\otntnjo «l>ž«5le.
V Ljubljani 4. junija. Volilno gibanje je povsod močno, vendar ima le bolj lokalni značaj.
„OpušČevanje vseh z doz danjim ustavnim razvijanjem Avstrije ne strinjajočih se polti-čnih strankarskih prizadevanj in brezpogojno opuščenje vseh utopij  (katerih na pr. ?) ne združujočih se z ustavo na jednej strani — na drugej strani pak nekrateno priznanje vsake dosegljive, z državno mislijo združljive narodne ravnopravnosti in pred vsem vsa mogoča složnost, ki se rada podređuje Bku-pnej blagosti v materijalnih državnih in deželnih interesih, — to naj bode gaslo, ki bode vodilo pri zdanjih volitvah volilce in kandidate. (Zoptt fraze in fraze. Ur.) Financijalno okrep ljenje države, to je polje, n* katerem se morejo srečavati zastopniki najrazličnejših si političnih nazorov in — ne da bi grešili zoper Bvoja načela — kjer se mog6 v razumljenem  interesu cele države zjediniti na skupno delovanje. (Morejo se uže, ali žalibog, nečete jih. Ur)   To tembolj, ker bode novi državni zbor itak moral bolj obračati svoje delovanje na pametno rešenje mnogih naloženih Bi vprašanj notranje materijalne državne blagosti, nego na neplodovita (?!) razpravljanja splošnih političnih teorij  in državo-pravnih vprašanj (aha!). Naloga volilcev je tedaj, da bodo pri volilnih dogovorih in shodih, ki se bodo v kratkem vršili po vseli ve-čjih krajoh naše ožje domovine, osobno vprašanje razpravljali objektivno — v vednej zvezi 8 kandidati, in s tem uspešno rešili, da oni jezik, katerega kandidat bolj ljubi, (spraehliche vorliebe) ne bode niti odločeval niti izključeval. Potem se bode najprej posrečilo voljenim, z zaupanjem njihovih volilcev počeščenim zastopnikom poravnati žalibog da tudi v našej deželi v m nožih vprašanjih vladajoča protivja in jih Bprijazniti — to je naša najiskrenejša želja."
Oficijozus v „Laib. Ztg.u morda misli, da je s tem Bog \6 kaj modrega povedal, rekoč, da „n a j jezik ne odločuje", ali mi narodnjaki in naši protivniki nemškutarji smo složni v sodbi, da je nekaj — neumnega rekel nekako tako kakor izrek pravi: „opori mi kožuh ali ne zmoči ga!u Kaj pa Slovane loči od Nemcev, kaj Slovence od nemškutarjev, če ne jezik? Dežman in stari Ilotscht vfur glasujeta za nemštvo, Vošnjak in Zarnik glasujeta za slovenstvo, kako potlej hočete, da jezik ne bode izključeval? Će smo za narodne terjatve uže toliko trpeli, tol ko žrtvovali, toliko boril: se,  toliko govo
duhu je bil ta list pisan in kako navdušeni bo bili mu sodelovatelji.   Odgovorni urednik mu je bil neki uradnik imenom France Pol a k. Ta list je imel izvrstne članke,  pečal se je mnogo  z  domačimi  razmerami,   donašal je tehtne in jedernate članke o Slovanih sploh, a včaBih jo bralce tudi z filozofičnimi razpra vami razveselil.  Važen je pa za nas tudi zategadelj, ker se jo zelo brigal za razmere našega mesteca in tako vse važne stvari popi sal, ki so se tukaj vršile. Po njem se sosebno Beznanimo z nekdanjimi Novomeščani, katerih nekateri bo uže pomrli, a nekateri še žive. Kar se političnega dela tega časnika, ki je izhajal po enkrat na teden,  tiče,  hočemo na druzem kraji govoriti; tu naj le bolj govorimo o domačih stvareh, da bodo sosebno Novome-Sčanje svoje vrle za narod navdušene prednike spoznali ter jih tudi v dejanji posnemali.
Kakor so leta 1848. po druzih krajih mile nam Slovenije ustanavljali narodne garde ali narodno vojsko, bo tudi v Novem mestu
oživili narodno gardo. Mnogo let prej so uže I imeli Novomeščanje meščansko gardo (I U iger-1 garde), ki je zdajci pristopila k narodnej gardi. Tudi dijaki so ustvarili svojo legijo. Tako je štela narodna garda tri kompanije: prva kompanija je bila meščanska uniformirana garda z dobro organizirano godbo; druga kompanija je bila legija dijakov; in tretja je bila sestavljena iz raznih gard. Svojega polkovnika nij začetkom imela, a nadomestoval ga je najstarejši Htotuik France Skreni.
Največ priznanja od vseh kompanij si je pridobila legija dijaška. Dijaci, svoje naloge si svesti, opravljali BO svojo službo prav BViBtO in pridno,  ter so se zmirom vadili v orožji.
0 telesovem so tako izvrstno streljali, kakor moreš le od starih vojakov pričakovati. Pa počitnice so za nekoliko časa razkropile to gardo. V znak častnega priznanja priredili so udje prve in tretje kompanije dijakom 2. julija
1 banket b plesom. K tej veselici so bili vsi I dijaci novomeški povabljeni,  pa tudi mnogo
druzih iz vseh omikanih krogov kakor oficirji 4. brambovske kompanije c. kr. pešpolka princ Ilohenlohe in oficirji 11. kompanije pešpolka baron \Vimpfen. Zabava je trajala do ranega iutra.
C. kr. okrožni glavar napil je pri tej priložnosti cesarju, sledile so potem napitnice nadvojvodi Janezu, lladeckemu, Jelačiču, pa tudi vrlim novomeškim dijakom.
Pri tej točki pride nam nehote na misel osoda naših dijakov. Nekdaj bo jih spoštovali, častili in tudi ceniti vedeli, celo napivale so visoke osobe bodočej podpori domovine. Takrat so bili prosti, zahajali so brez skrbi v pošteno družbe, ter so si še z večjem veseljem likali um za svojo domovino. A dandenes? Da bi se kaka vik?a osoba spominjala dijakov, tega še no mislimo, saj so do sedaj zmirom pokazali, da so narodni. In to menda nekatere peče, ker dobro vedo, da bo dobila odpadniška stranka zmirom men j privržencev, dokler bo sama od sebe razpala.   A čudno se nam do*
r»f»rtn<t<'ij<* je imela dordaj samo tri prave slavjanske zastopnike v državnem zboru dr. Klaiča, dr. Montija in Pavlinoviča. Drugi, Fluk, Antoniietti in Vojnović ho bili bolj vladni, Begna in Bnjamonti pa italijanissima, in iz sovraštva do Slovanov ustavoverea. Kantor zdaj iz člankov „Narodnoga lista" posnemljemo. hote Dalmatinci prve tri zopet voliti, druge pa z odločno narodnejšimi zameniti.
Viituijc* ilržtav«*.
Iz SnftttHt se preko Aten poroča v „Pr.u, da je bil v mestu Novem pazaru boj mej regularnimi turškimi vojaki in pa mej baši-bozuki. — Arnavti se še zmirom posvetujejo, kako se bodo ustavljali avHtrijskej voj ski, ko bode prišla novopazarsko ozemlje zajest.
ft»#.»Av vladne novine prinašajo ukaz carjev, da se vzame novo posojilo za pokritje stroškov zadnje vojske, namreč 300 milijonov rubljev, po kur/ti 02 l/> rubljev. Subskripcija na to „tretjo vzhodnje posojilo" bode 5. G. in 7. junija.
V frrtiirofftc/ zbornici so 3. junija zavrgli b 372 glasi proti 88 volitev komunarda in radikalca lUan(|ui-ja kot neveljavno. To je velika zaupne* vladi. — Pri tej priliki je znani bonapnrtovski ščuvar Cassagnac zopet škandal delal, ker je pravosodni minister m-koliko hesedij o Napoleonu rekel. Cassagnac je dobil ukor od predsednika.
Xrm.it * cesar Vilhelm je spet v svojoj sobi izpodtaknil se in padel na go!ensko kost, kjer mu jo nekoliko zateklo, a nevarno menda nij. Sicer pa je mož, kakor znano, silno star, in precej bi mu bilo dovolj.
Dopisi.
Iz «'«»1 I*U«»sr*» Hromil 2. junija. [Izviren dopis.") Volilno gibanje se je tudi pri nas začelo, če prav nij tako živahno, kakor pri prvih volitvah za državni zbor. Naši mestni „Fortschrittlerji", katerim je na Čelu mladi Rakuš, pri poslednjih mestnih volitvah hud agitator proti Nekermanu, so se v kazini zbrali in ustanovili volilni odbor. Prvo delo odboru je bilo, da je izrekel svojo popolno zaupanje dr. Foregger ju in ga spet postavil za kandidata v mestni skupini. Mej udi tega odbora smo na svoje začudenje brali imo c. kr. svetovalca okrožne sodnije Pesariča in čuditi smo bo res morali, ker je ta mož še pred malo dnevi se ponujal bil Slovencem za kandidata in enkrat uže bil naš kandidat za deželni zbor v celjskem mestu, zdaj pa naenkrat stopil na skrajno levico ustavovercev. Mar je, ker je pri nas propal, se nadejal, da ga bodo Celjani pobrali in se bo tako splezal na toliko zaželeni sedež v državnem zboru ?
Srcer pa to najnovejšo akvizicijo ustavovercem radi prepuščamo, posebno še čestitamo kazini, da si je izbrala tako dobrega gospodarja za svojega predsednika.
H l*i imoislu o. junija. [Izv. dop.] Ako se opazuje, kako se razvija voli-tveno gibanje za prihodnji državni zbor, sprevidi se, da Nemci in nem'kutnrji se veliko več brigajo za prihodnjo volitve kot mi Slovenci. IzvzemSi pač štajerskih Slovencev, kateri so užo proglasili svoje kandidate, na katere sme Slovenija ponosna biti, ako bodejo izvoljeni. Pa saj bodo, ker nij bilo mogoče, da bi se bili boljši kandidatje postavili za štajersko Slovence, kakor so omenjeni trije. Komu nij znano uže dolgo delovanje na političnem polju, g. dr. Vošnjaka in Hermana. Saj sta vselej in tudi v zadnjih šestih letih kot moža pokazala se, kadar je treba bilo, da sta ne-ustrašljiva boritelja in zagovornika pravic slovenskega naroda. Odveč bilo bi dalje popisa-vati zasluge omenjenih dveh gospodov, ker so vsakemu zavestnemu Slovencu predobro znane. In Slovenec naj ne bode nehvaležen vrlim možem. Da bode tudi g. baron Cddel vreden tovariš omenjenih gospodov, vam moremo mi primorski Slovenci porok biti, ker uže dolgo let poznamo g. barona Giidla in vemo, da je imel zmirom za slovenski narod največje simpatije Da bode g. baron Gddel veliko koristil slovenskej stranki in tudi svojim volilcem, je gotovo, ker bode lahko vpljival pri višjih krogih, kjer žalibog naše razmere še premalo poznajo.
Nekateri isterski Slovani ne mislijo več voliti dozdanjega poslanca Vitezica. Kaj je temu uzrok mi nij znano. Da bode v tistem volilnem okraju zmagal narodnjak, o tem smo gotovi. (Mi rečemo: dr. Vitezi«1, »e je pošteno obnašal, pridno govoril za Istro, in nij prav, če ga zopet ne volite. Slovenci in Slovani nd-mamo toliko mož, ki so se v hudih časih uže izkazali, da bi jih proč metali kakor ožete citrone. Ur.)
Tudi Lahi mislijo namesto Polesinija kandidirati nekega mameluka de Franceschi, kateri se je pred par leti odpovedal poslanstvu v državni zbor, na katero mesto je bil izvoljen potem italijanisimo in irredentar dr. Stradi. Da bode slovanska narodna stranka in društvo n Edinost44 skrbelo, da pride pošten Avstrija-nec, in če bode mogoče Slovan na Ano mesto, je skoraj gotovo. Odbor društva „ Edinost"
zdeva, da je dijakom prepovedano obiskavati narodne zavode. S tem se menda vendar ne bo zatrl narodni duh, ki veje po slovenskih gimnazijah.  Toliko le por parenthesin I
Kako jo pa še bolj pokazalo Novo mesto svoj narodni značaj V O tem nas najbolj po duči 3. številka tu izhajajočega tednika. V omenjenej številki beremo sledeče. Jedna lastavica še ne prinese spomladi, Glas jednega nij glas narodov. Kakor slišimo, ne smejo dijaki v Ljubljani celo ne omeniti o kake j slovenskoj igri ali pesni. V Novem mestu pa bo uže meseca januarja diletnntje igrali igro „Matijček se ženi44. Celo Nemci so sodelovali; akopram jo to za njih prav težavno in utrudljivo bilo, vendar so nam prostovoljno svojo pomoč ponudili. Hiša je bila vsa polna, celo taki so bili prišli poslušat, ki nijso vešči našega jeziku. Ploskanje je bilo občno; a naj bolj se je odlikoval g. K. (menda Krnu s), ki je razne pesni, ki se nahajajo v tej igri uglasbi). Igra se je zdaj še enkrat ponavljala.
Recenzijo smo poslali nečemu znancu v Ljubljano, a ta je nij priobčil, ker so uradniki sodelovali.
Dandenes se ve da ne boš videl uradnikov na slovenskem odru; nekaj je se ve da soboj prinesel duh časa, a nekaj pa tudi — strahopetno s t. To vse kaže, kako lepo se je začelo vso gibati in zavedati. Slovenska beseda je bila povsod prva; v delu za narod bili so vsi prebivalci složni, da celo uradniki bili bo najbolj navdušeni za slovensko reč.
Nedaj dnij pozneje bila je zopet slovenska beseda v tukajšnjej kazini (čitalnice še takrat nij bilo v Novem mestu; tudi kazina nij bila nemčursko gnezdo, ampak društvo, kojega edini namen je bila zabava, a ne kn kor dandenes, trositi in razširjevati nemško sovraštvo proti lastnemu slovnnskemu narodu) v prid narodnoj gardi. Beseda je bila 3e dobro obiskana. Gospu la je došla mnogobrojno k slovesnosti, le uuiformirana meščanska garda nij bila zastopana. „Če pomislimo,
bode imel jutri posvetovanje, kako se bode* agitacija vodila5, da zmagamo v Istri in v tr-Žnškej okolici, kjer bode, to se ve zopet Na-bergoj naš poslanec. Nekateri menijo, da se je bati za tržaško okolico, ker volimo skupaj i mestom, in ker bodejo volitve na določeni dan, to je 4 julija, ko bode ravno največje delo na polju, to je žetva in košnja. Pri takej priložnosti je mogoče, da bode kmetska oko-lična udeležba pičla, a mestna večja. Mesto ima sicer v tem volilnem razredu 1200 volilcev, okolica pa 2248. Torej ako okoliški vo-lilci hočejo storiti svojo sveto domovinsko dolžnost, to je, da pridejo vsi k volitvi, nij se nam Slovencem bati, da bi Italijani nad nami zmagali. Le ako ne pridejo. Zato pa naj se od Adrije do deroče Drave razlega: pazimo in delajmo!  Slovenci bodimo, no udajmo se!
las I o;ar<u 8. junija. [Izviren dop.] Osupljiva novica se razlega po našej vasi: včeraj večer, to je druzega t m. bo fantje iz OorenjevaHi prišli semkaj v Cerkovskovas, in so fante s hinavsko zvijačo izvabili I besedami „ pojdite z nami v Gorenjovas Haj Rmo prijatelji, in se bodemo kakor prijatelji skupa| veselili.44 Na to je Slo osem fantov iz Cerkov-ske vasi v Gorenjovas, kakor so bili povabljeni, veseliti se. A kakovSna veselica je to bila, kaže Hledeče. Prav kakor izurjeni hudodelniki so vabljivci to veselico pokazali, kor so tamkaj teh osem fantov b kolmi napadli, te fante, kateri za kakšno zabavljanje ali prepir nikoli nijso bili in so tudi v tej priliki kakor mirni povabljenci tjakaj prišli.
V tistem času, ko je jeden od teh osem fantov jedno pozdravljenico z kolom po roki dobil, ho se vsi drugi odstranili ker nijso hoteli prepira; le Janez ZaJaznik iz Cerkovske vasi, posestnika Hin in podčastnik ljubljanskega polka služeči deveto leto, nij bežal. On se je prej zmirom, kakor pravi junak in slovenski vojak obnašal, on, ki je pri okupaciji Bosne in Hercegovine srebrno svetinjo II. razreda in pohvalo njih veličanstva cesarja dobil. Kakor vsak potrjuje se je Janez Zalaznik doma vbc-lej kot fant spodobno in vse časti vreden obnašal.
Na njega so torej brez uzroka posebno mahali. Pobili so ga s kolmi do tal, in pohodili so ga po prsih. Morali so drugi reveža potem domov pripeljati, in je doma v štirih urah, v vsem času nobene besede izpregovo-rivši, umrl.
da smo, kolikor nam je bilo le mogoče, skrbeli, da ima ta beseda naroden značaj,  na dalje, da  so  gospodje diletantje prišli iz daljnih krajev, da se prav v narodnem  smislu razveseljujemo in se v naših srcih zopet zbudi narodni čut, — b8 nam  jako  čudno dozdeva, da nij bila meščanska garda navzočna. Upamo, da jih nij odvračevala kaka mlačnost jiroti  narodu,  ampak  so bili zavirani priti." Tako piše novomeški „Kloveniens Blatt" o tej slovesnosti, ki se je vršila 10. julija.  Pri tej svečanosti se je deklamoval Vodnikov „Vršac", a pevci so posebno  izvrstno peli Preširnovo „Mornar" in Stivlovo „Popotnik".   A najbolj je poslušalce ganila j;esen „Slovenca dom". Melodična   v   slavnozi.'anem Blovanskem molu uglasbena  pesen  spominjala jih je na tisoč let trajajočo suznom t Slovanov. Slovan se je v teh osodepolnih   trenotkih b petjem tolažil.   Besede omenjene pflsni pa bo pričale rešitev in vstajenje našega naroda.
Prišel je bil Štiri in dvajset ur prej iz Hercegovine z vozom, kjer je bil kot voznik, od svojega očeta poslan; prihranil je bil zvesto svoj zaslužek, m lepo obrejeno živino je nazaj pripeljal, kar spricuje, da je v Hercegovini, kakor splošno tukaj lepo obnašal se.
Tembolj nas je vse zapeklo, da je neki gospod, ko mu je sestra umrlega prišla smrt bratovo naznanit, namesto v takej žalosti tolažiti jo, rekel: „prav je, da so lumpa ubili, za kaj cele noči pijančeva in okrog lazi!" To je Burovo, pravi pri nas vsak, pa naj še gospod to zve.
Domače stvari.
— (Ljubljanskih volilcev zapisnik) leži od 11. junija na magistratu na pregled. Do tega dne more vsak volilno pravico reklamirati, kdor ne bi bil vpisan, za sebe in za druge.
— (Imenovanje.) Gospod Emil Gut-jnan, koncipijent pri finančnej prokuraturi ljubljanskoj, poprej koncipijent pri advokatu Suppantschitschu, je bil te dni imenovan za adjunkta pri finančnej prokuraturi ljubljanskoj.
— (Pevskega zbora čitalničnega izlet v Borovnico in Bistro) prihodnjo nedeljo bode se tudi mnogo nepevcev iz Ljubljane udeležilo. Vsi oni gospodje, ki se žele z g. pevci v nedeljo zjutraj ob 51 a. uri na vozovih skupno odpeljati, oglasć naj se de-nes in jutri od 7—9 ure zvečer v čitalničnej pevskej sobi pri g. Erbežniku.
— (Ženo ubil) je kmet Janez Ajdišek iz Mokronoškega okraja na potu v Mokronog. Stara je bila uže Gl let.
— (Veliki zbor Vincencijeve d r u ž b e) 18. m. m. je bil — kakor v „Dan." beremo — dobro obiskovan. Počastil ga je s Bvojim prihodom tudi g. knezoškof. Pričujoče je nagovoril g. dr. J. Gogala kot predsednik družbe in spregovoril o lepej delavnosti te družbe, izrekši željo, da bi blagodušni dobrotniki tudi dalje še podpirali to delo krščanske ljubezni in da naj bi se tudi število delavnih udov čedalje bolj množilo. Zvedeli so tuiii pričujoči, da je konferenca sv. Nikolaja imela preteklo družbeno leto dohodkov 264G gold. 67 kr., izmej katerega zneska bo razni dobrotniki darovali 1727 gold. 69 kr. Porabila pa je ta konferenca preteklo leto v prid ubogim 2300 gold. Tako je n. pr. samo kruha razdelila za G80 gold. 80 kr., moke za 5G8 gold. 82 kr., kave in sladkorja za 217 gold. 89 kr., mesa za 33 gold. 25 kr., laškega pšena za 17 gold. 55 kr., pri Btanovnini pomagala s 127 gold. 72 kr. itd. — Potem je g. prost dr. A. Jarc kot prednik Čent-Jakopskega od delka Vincencijeve družbe, ki ima v svojej skrbi Šent-Jakopske in Trnovske fare, spregovoril o vsestranskej pridne) delavnosti te konference, ki je po svojej moči lajšala ubojstvo po omenjenem najrevnejšem delu ljubljanskega mesta. Tako je razdelila ta konferenca preteklo leto kruha za G87 gold., moke za 351 gold. 37 kr., kave in sladkorja za 185 gold. 10 kr., mesa za 25 gold. 7G kr., mesne juhe bolnikom za 17 gold. 75 kr., pri Btanovnini je pomagala z 42 gold. 50 kr. — tudi je pomagala b potnino, z zdravili, obleko, knjigami itd. Povedal je tudi g. dr. Gogala, kako lepo napreduje azil ali zavetnica za dečke, katerih je letos v njej 40. Lepo se je tudi namnožil fond za zidanje svojega last-nega poslopja, katerega postaviti Bi Vincenci-
Izdatelj m urednik Josip Jurčič.
jeva družba željno prizadeva in od pomoči božje in opiraje se na velikodušno pomoč dobrotnikov tudi pričakuje, da se jej spolne ta želja. — Slednjič je če g. knezoškof s krepkimi in prisrčnimi besedami pohvalil vsestransko delavnost družb sv. Vincencija iu omenil skoraj čudežnih uspehov, ki jih je dosegla v Ljubljani v treh letih svojega obstanka. Osr-čeuije pričujoče k uuljnej marljivej delavnosti, jim je v ta namen podelil sv. blagoslov, katerega so pričujoči udje in dobrotniki družbe kleče Bprejeli.
— (Birma.) Tržaški škof g. Dobrila de lil bo s. birmo dne 24. junija v Roču kamor i Humljani dopeljajo svojo deco; 25. v Dole-njej vasi; 26. na Vranju; 27. v Boljunu; 28. v Sušnjevici, kamor doido deca iz Paza; 29. v Kršanu, kamor doido i oni iz Šumberga; 30. v Čepiću, kamor dopelja deco i iz Kozljaka; dne 1. julija na Brdu; 2. v Gologorici kamor doidejo i oni iz Krbun; 3. v Novakih; 4. v Cerovljah; 5. v Draguču, kamor i oni iz Gri-malde i Ilačic doido; G. v Buzetu, kamor dopeljajo deco i iz Sovinjaka, Vrha i Sočerge; 8. v Kubedu. Onim iz Movraža je slobodno ali v Buzet ali v Kubed dopeljati na birmo svojo deco.
Razne vesti.
* (Cesarjevič ltudolf) je 3. junija prišel v Lisabon in je bil od portugalskega dvora in prebivalstva prijazno sprejet.
* (5000 g ld.) ali 500 funtov šterlingov v zlatu dobi, kakor dunajska policija in druge ve-1/komestne policije razglasujejo, tisti, ki vlovi iu sodniji izroči necega Aleksandra Cohena juda, ki je 50 let star, čokat,debelovrat, malo visocihpleč, črnolas in črnobrad. Ta ubegli jud je vMilvva-okee v Ameriki velike goljufije naredil in ute-kel po svetu, da ne vedo kam.
* (Vihar.) Iz Amerike se telegrafira 1. junija da je v Kansasu in Nebra^ki bil tak velik vihar, da je 40 lju li,j ubitih, 100 pa ranjenih bilo, 50 hiš se je podrlo, žetev je poškodovana.
* (Oče in sin.) Trinajstletni sin polkovnika barona F., ki službuje zdaj v Bani-bergu, prišel je mej hudobne tovariše, in šel ž njimi v krčmo. Oče njegov izve to, gre ga iskat, da bi ga prignal domov, ali ljubeznjivi sinček potegne revolver iz žepa, ter ustreli trikrat na svojega lastnega očeta. K sreči ga nij nobenkrat zadel, ali oče, razjarjen, potegne sabljo, iu rani UeCka tako po glavi, da je ta črez dva dni umrl.
Umu ril v IJutflJtaiil.
30. maja: Antou Terček, kaznjenec v jetnišnici na gradu, <16 le&, vsled nirtuda. — Marija Vehur, mizarskega pomagača liči, 1 leto, v Vegovih ulicah št. 13, vsled treslike. — Simon Ohromi, jio domače GabriO, delavec v prisilnoj delavnici, 15 let 5 mrs., vsled pljučne tuberkuloze. — Liza Merčun, gobtuška, 82 let^ v deželnej bolnici, vsled raka na jetrali.
BI. maja: Mihu Keinšgar, 8 ines., delavca sin, na tržaškej cesti št. 39, vsled božjasti. — Ivana Šuieid, vdova sladničarja, (50 let, na poljanskej cesti št. 17, na vodenici.
J. Junija: Pavel (iobatto, c. kr. major v pokoj i, 72 let, Zabjak St. 7, vHlcd nirtvice na srci. — .lanu/. Kvas, sin delavca, 1 leto 6 mesecev, v konj usnih ulicah it, 4.
2. junija: Jarnej Klemenčič, kaznjenec na gradu, 'M let, vsled pljučne tuberkulozo. — Ivana Alavee, peka In'-;, v gradaščuih ulicah st. 22, vsled vnetice mužjanske kožice.
Dunajska borza 4. junija.
finotni driL dolg v bankovcih .   . 68 gld. 40 ki
fclnotui dri. dolg v srebru   ... 70 B 90
Aata renta......... 79 „   6* *
1860 dri. posojilo...... TJ7 .20
Akcijo narodne banka   .... 838 " _
kreditne akci;<j....... 269 70
London.......... 116 " 05
irobro.........._ _
^poL.......... 9 * 26
u. kr. cokini........ 5 48
Državno ui»rko....... 6/ " _
V kavarni Vencelj Payerja
v ŠkoJ joj I .ol.i      (271—1) se dobiva vsako nedeljo in vsak praznik izvrsten
sladoled (Befrorenes).
Adolf Eberl,
zaloga, oljnatih barv, laka in firneža, (257_4>
"v I^j nl>ljn,iii,
na M ar. j nt m trgu, poleg frančiškanskega moBtu,
Nj. veličanstvo
kralj danski objavil je fabri kantu gospodu Ivanu lloffit po svojom adjutantu, da coni on vrednost njegovega sladnega ekstrakta jako visoko. „Opazil sem," tako glasi so kraljova izjava, „z veseljem Jlojovega sladnega izlečka vplivanje na zdravje pri sebi, in pri več udih moje rodbine." (211—3)
Tujci.
3. junija:
Pri Mlonat Tatini iz Dunaja. — IliifVor iz Celovca. — Nagy iz Zagreba.
1.1 .Uti.k u: Uiugl, JJlau iz Dunaja. — Nosau iz Trsta. — pl. Kaiscrtold iz Gradca. — VVoiizol, VVessel iz Dunaja. — Louschin iz Ptuja. — Ortlieb, Mravlag iz Dunaja. — li čavar iz Krškega.
Iti Ituini-Nk4'ui o % om: Bohvrtra iz Dunaja. — Mikotič iz Trsta. — Mayer iz liradca. — Friiuzl, Korschuavve iz Krna.
In avstrijskem cesarjul Krninborgcr is m. Jurja. — Tuclniikl iz Bjzelja.
Hoffovi
sladni bonboni
Prvi, pravi, Blez razpuščajoii Ivan Hoffovi aladni bonboni /a prsi so v plavem papirju.   Mej 30 leti svojega poslovnega obstanka so bili 51 krat odličeni.
ia prst«
Zdravstveno poročilo pri boleznih na pijačah in obfcej telesnej slabosti.
C kr. dvomi fabrikant sladnih izdelkov, c. kr. sveto-valoc in dvorni zakladavoc skoraj vsuh vladarjov evropskih, gospod Iran lloff, lastnik zlatega križeca s krono za zasluge, vitez visokih pruskih in nemških redov, «« Dunaji, Graben, lirttunerstrasse Xr. 8.
Neme o, pošta Orolik. V svojej visokej starosti, 73 let namreč, sona pri splosnej telesnej slabosti, slabem probavljanju, gnjusu du jedi in jako hudem kaš ju, ki me jo tri polna leta po zimi moril in slabil na telesu, izkusil tolažljuo upliranje na zdravje onih sladnih izdelkov, koje slu mi iniiioiuga meseca poslali, sladito ekslraktno pivo, čokolada in bonboni, ter vas prosim, uposljite mi so 28 sklenic sladnega ekstraktnega piva za zdravje in ft moBiijičkov sladnih bonbonov.
inton  \'radisavlierir, župnik v Nomcah.
Dobiva so v Ljubljani pri lekarju Wi<* ttliju , v P t uji pri ■ iti it Selit u>Au.
trn.
DIC/HTE
-m
(19o—25« j
Lastnina in tmk „Narodue tiskarne"-.
12W