Vladna iziava.
V državah, kjer vodijo politiko od naroda pravilno izvoljeni zastopniki, je običajno in celo zakonito, da poda nova vlada, ko stopi pred zbornico, svojo izjavo ali deklaracijo, s katero označi načelno in poslovno smer svoje politike.
Radikali, ki so tako dolgo vladali skupaj z demokrati ter toliko gorja in bremen nakopičili naši državi, ob volitvah in posebej še po volitvah pa izjavili, da hočejo sporazum, so sedaj, ko imajo svojo vlado, v duhu parlamentarnih načel podali svojo izjavo. Ta izjava je pa vsestransko vodena in brezbarvna in kaže samo to, da srbskim radikalom preteklost ni prijetna, da pa nimajo prave volje in smisla tudi za bodočnost, ki bi se morala zgraditi na podlagi splošno zahtevanih ter od njihove strani tudi obljubljenih smernic. Te smernice so radikali po svoji večini tudi pripoznali in so šli z njimi v volitve.
Demokratsko «jugoslovanstvo« — edinost treh narodov, od katerih bi se pa morala dva čimprej posrbiti, | ni držalo in zato so rekli radikali Srbom, ki tega tudi niso mogli prenašati, da je najboljše, če dobijo pri volitvah Srbi, Hrvati in Slovenci enotno zastopstvo ter se potem sporazumejo. Na ta način in s to nalogo so dobili radikali veliko večino srbskih volilcev. V parlament so prišli enotni zastopniki Srbov po radikalni, Hrvatov po Radičevi, Slovenci po SLS in Bosanci ter Hercegov-ci po svoji Jugoslov. muslimanski organizaciji. S tem se je pokazalo, da so v državi SHS trije narodi in to so razni radikalni prvaki v svojih govorih že večkrat priznali ter se kot zastopniki enega naroda spustili v pogajanja z zastopniki drugih dveh. Ta pogajanja so dosegla takozvani predsporazum, s katerim so se obvezali radikali, da popravijo, kar so v imenu Srbije pod imenom «edinstva« zakrivili demokrati. Radikali so obljubili, da bodo v splošno zadovoljstvo uredili notranje državne razmere in da bodo potem sporazumno s hrvatskimi in slovenskimi zastopniki začeli spreminjati tudi ustavo.
O vsem tem pa nima vladna izjava niti besedice. Radikalna vlada ne govori o izvajanju in tudi ne o spreminjanju ustave in na njeni izjavi je točna in jasna samo napoved osemnajstero novih zakonov, vse drugo je pa prazno besedičenje in slepomišenje napram cen-tralistom, kakor tudi napram avtonomistom. Radikali si očividno skušajo obdržati odprto pot do enih, kakor do drugih. Dvoličnost in neodločnost je njihovo najmoč ne j še orožje.
O vladni izjavi se je razpravljalo pred parlamentom in kakor je izjava sama nejasna in neodločna, tako zmedeni in neodločni so bili tudi ministri, ki so jo branili pred opozicijo. Demokrati so napadali vladno iz-
V libijski puščavi.
Roman.
Angleški spisal A. Conan Doyle.
(Dalje).
Znano vam je moje mnenje«, je skomignil drago-man, «povedal sem vam ga. Če postanete, kar sem postal jaz, pridete gotovo živi v Kartum. Če pa ne — ne böte zapustili živi današnjega opoldanskega taborišča —.«
Polkovnikov orlovski nos se je za par stopinj dvignil in jezna rdečica mu je zalila upadla lica.
Molče je jezdil nekaj časa. Občutljiv človek je bil, posebno glede svojih naziranj o moški časti in poštenju. In dogodki zadnjih ur so še povečali njegovo razdra-ženost. Precej časa je trajalo, da je spet začel.
«Pustimo to na stran!« je dejal končno z mirnim glasom, ki se mu je pa čulo, da se hudo premaguje. «Nekatere stvari so mogoče —, druge pa ne. In kar vi svetujete, je nemogoče.«
«Zadostuje, da navidezno izpremenite vero —.«
«Dovolj!« ga je polkovnik rezko prekinil.
Mansur je iznova skomignil z rameni.
«Čemu me pa poprašujete za svet, ako vas razburjajo moji odgovori! Ako nočete storiti, kar vam svetujem, pa sami poskusite svojo srečo. Pa tega vsaj ne bo-dete mogli reči, da nisem vsega storil, kar je bilo v moji moči —.«
«Ne razburjam se«, je odgovoril polkovnik, pa šele I črez nekaj časa in glas se mu je rahlo tresel, šiloma se je premagoval. «Ampak storiti, kar svetujete vi, bi se reklo, pasti globlje, nego je nam mogoče. — Kar pa mislim da bi se dalo storiti, je tole. Ako hočete, lahko namignete tistemu mohamedanskemu duhovnu, tistemu molahu, lahko mu namignete, pravim, da smo se začeli zanimati za njegovo vero in, da ji nismo nenaklonjeni. — Ne mislim, da bi to bil tako hud prestopek zoper naše versko prepričanje, posebno če upoštevam, v kaki smoli da sedimo, —« je govoril bolj zase ko za Mansurja in nadaljeval glasneje: «In ko pride, se ne-
javo, ker ne naglaša vidovdanske ustave in razdelitve države, od ministrov, ki so na take napade odgovarjali, se je pa večina laskala demokratom, ali pa glavno preslišala ter se bavila s postranskimi stvarmi in le nekaj jih je bilo, ki so govorili v duhu sporazuma. Tako je eden napadal in izzival zastopnike Bosne in Hercegovine in ko je neki bosanski poslanec povdarjal, da Bosna ni srbska, da je prej hrvatska ali bolje rečeno, da je last Bosancev in Hercegovcev, so nekateri radikali složno vpili z demokrati, da Bosanci tega ne bodo nikdar doživeli in da je bilo vprašanje Bosne že rešeno in zaključeno s prihodom srbske vojske.
Tudi glede orjuncev in drugih fašistov se radikali enkrat popolnoma strinjajo z demokrati, ki so duševni in krušni očetje teh banditov, drugič pa zopet govorijo, da so proti vsaki sili. Ko se je govorilo o orjunskem napadu na hrvatske poslance in umoru hrvatskega zadružnega ravnatelja Jurija Soče v Sarajevu, je eden od ministrov izjavil, da pri tem in drugih takih slučajih ne vidi nobene politične strani in da so vse to sami navadni izgredi. Demokrati so mu seveda silno ploskali in kako naj dobi vlada moč, ugled in zaupanje, če govori eden njenih članov tako, dočim se drugi eno uro pozneje zopet prereka z demokrati o tem, kdo da je upeljal nasilje v naši državi.
Lahko bi našteli celo vrsto primerov, v katerih enako bije nasilna žila pri demokratih in pri večini radikalov. Najznačilnejši primer daje vojaški zakon, ki je sestavljen v silno protiljudskem duhu od oholega generalskega kroga, ki omalovažuje in celo prezira vse, kar je izven njega. Za ta zakon so demokrati enoglasno, dočim nasprotujejo krčevito vsem drugim zakonom, ki se po osnutku radikalne vlade v nekaterih boljših ozirih razlikujejo od nekdanjih demokratskih predlogov.
V primer neodločnosti in neodkritosti, ki še vedno preveva radikalno vlado, naj služi tudi to-le: Bivši prosvetni minister policaj demokrat Pribičevič in sedanji prosvetni minister Trifunovič se kregata. Prvi očita drugemu, zakaj ne preskrbi, da bi se na Hrvatskem praznoval praznik sv. Save. Minister odgovarja, da so Hrvati katoliki in da se jim ne.more vsiliti pravoslavni svetnik. Nadalje je še lepo govoril o spoštovanju verskega čuta vseh državljanov, teden dni poprej pa vlada ni hotela poslati svojega zastopstva na procesijo sv.
| Rešnjega Telesa v Beogradu, četudi se to dogaja v vseh državah in tudi v takih, kjer so katoliki v manjšini.
Minister Jankovič je izjavil, da je radikalna stranka tudi za revizijo ustave, če bi narod to zahteval, vlada pa vsak čas kaže s svojim delom, da ji niso mar narodove zahteve in težnje in tako se pod neodločnostjo, zmedenostjo in celo vrsto največjega nesoglasja družijo na vladi nepoboljšljivi centralisti, protiljudski oblastniki in nekateri poštenjaki, ki pa nimajo dovolj moči
| koliko poigramo z njim, kažemo zanimanje, dvomimo, ; ga poprašujemo in prosimo pojasnil in tako zavlečemo j vse za eden ali dva dni. Ali ne mislite, da bi to šlo? Ali ; bi ne bilo to najbolje za nas?
«Storite kakor želite! Povedal sem vam enkrat za vselej, kako mislim o stvari. — Ako hočete, da tako povem molahu, mu bom povedal. Tisti debeli mali človek je, sivo brado ima, na onile rjavi kameli sedi tam pred nami. Lahko vam še povem, da je na glasu pri svojih ljudeh kot neprekosljiv misijonar med neverniki, da je še vsakega izpreobrnil, katerega se je lotil, in da je zelo ponosen na svoje uspehe in na svoje zmožnosti. Ni dvoma, da vam bo skušal ohraniti življenje, ako vidi, da bi vas utegnil pridobiti za Mohameda.«
«Povejte mu torej, da smo pripravljeni, in da ga bomo radevolje poslušali. Ne verjamem, da bi naš dobri Stuart odobraval moj korak, — pa mrtev je, siromak, in mislim, da smemo poskusiti —. Pojdite k njemu, Mansur, in če opravite svojo stvar dobro, bomo pozabili, kar se je zgodilo. — Mimogrede, ali je Tippy Tilly povedal kaj novega?«
«Ne, gospod! Svoje ljudi drži skupaj, sicer pa nc ve, kako in kedaj bi nam pomagal.«
«Tudi jaz ne vem —. Dobro, idite k molahu, jaz pa povem tovarišem, kaj sva se domenila.«
Ujetniki so bili zadovoljni s polkovnikovim načrtom, le gospodična Adams je trmoglavo ugovarjala in se za nobeno ceno ni dala pregovoriti, da bi na ka-, kršenkoli način kazala zanimanje za Mohamedovo vero.
«Mislim da sem že prestara«, je pravila, «da bi klonila koleno pred Balom. Vse življenje sem bila srečna ' v svoji veri, pa bi naj na stara leta molila tistega Ma-: hameta, ali kako se mu že pravi —. Ne, tega ne storim —!«
Največ, kar je obljubila, je bilo, da ne bo nasprotovala in da se ne bo vmešavala v pogovore in pogajanja z molahom.
«In kdo se naj pogaja z njim?« je vprašal Fardet, ko so jezdili naprej in se posvetovali. «Skrajno važno je, da se pogajanja vrše kolikormogoče naravno in neprisiljeno, kajti če bo le malo opazil in strniti, da ga vle-
in poguma, da bi nastopili ter lepe besede združili tudi z dejanji.
Pod enim klobukom.
Politična zgodovina beleži malo slučajev, da bi bile stranke popolnoma propadle pri volitvah, kakor se je to zgodilo pri zadnjih volitvah v Sloveniji z: demokrati, samostojnimi in socijalnimi demokrati. Žalostni preostanki ravnokar omenjenih strank so si vsi edini glede zahrbtnih spletk in boja proti naši zmagoviti Ljudski stranki. Poraz zadnjih volitev najbolj grize demokrate, ki so bili in bodo ostali duševni voditelji boja vseh nam nasprotnih strank. Dr. žerjavu in dr. Kukov-cu so obrnili v Sloveniji vsi pošteno in res slovensko čuteči volilci hrbet in so se s prepričanjem oklenili naše Ljudske stranke. V onemogli jezi in sovraštvu proti SLS se je šiba božja Slovenije dr. Žerjav spozabil tako daleč, da je po Pribičevičevem receptu zbral, plačal in organiziral malodane vse po večini radi raznih zločinov predkaznovane lopove v takozvani Orjuni. Orjuna — ta rokovnjaška organizacija Žerjavovih hlapcev si je stavila nalogo: s surovo silo, s palico, nožem ter revolverjem prisiliti miroljubne in poštene ljudi, da bodo neprestano nadlegovani iz strahu zapustili tabor Ljudske stranke.
Našim čitateljem je znano več kot dovolj, kaj vse so počeli Žerjavovi orjunci v Mariboru, Slov. Bistrici, j Ptuju in tudi po drugih slovenskih mestih. Naši listi so beležili, vse slučaje orjunskega nasilja ter svarili mesto in deželo pred temi tolovajskimi bandami. Mera or-junskih zločinov je bila do vrha polna in vlada sama je bila prisiljena, da je z najvišjega mesta ukinila raz-; bojniško delovanje ptujske in mariborske Orjune, ki : sta se glede nasilja najbolj odlikovali med vsemi dru-| gimi Orjunami v Sloveniji.
Orjunsko nasilje molče odobravajo samostojni in so-« cijalni demokratje.
" Orjuna v Sloveniji je delo Žerjava in Kukovca. «—< Člani, somišljeniki ter oboževalci Orjune so pristaši demokratske stranke. Vsakdo bi pričakoval od samostojnih in socijalnih demokratov, da bodo oni tudi z nami vred nastopili proti orjunskim bandam. Vendar tega ni storila ne Samostojna in ne socijalni demokrati. «Kmet. list« ni niti z eno besedo obsodil rokovnjaških zločinov Orjune in niti pnkrat ni svaril svojih pristašev pred to organizacijo. Ne samo to, sedaj, ko je vlada ukinila delovanje ptujske in mariborske Orjune, se je poslanec Samostojne Pucelj javno v narodni skupščini v posebnem govoru ogreval za Orjuno in bil proti razpustu. Iz ravnokar povedenega je pač jasno kot beli dan, da ja taisti, ki molče odobrava in po svojem zastopniku celo
čemo za nos, ne bo hotel nobene besede več izpregovoriti ! z nami in vse bo izgubljeno!«
«Coclirane mislim bi naj vodil pogajanja, on je prvi stavil predlog«, je svetoval Belmont.
«Oprostite!« je ugovarjal Fardet. «Ne da bi rekel žal besedo zoper nlšega zaslužnega prijatelja, — ampak to pa tudi ni mogoče, da bi bil eden človek sposoben za vsako reč. Vse se bo razdrlo, če on začne. Mohamedan* ski duhoven bo videl polkovniku skozi dušo —.«
«Res —?« je vprašal polkovnik suho.
«Da, dragi prijatelj, videl vam bo do dna duše, kajti kakor vsem vašim rojakom Angležem tudi vam manjka zanimanje in zmisla za drugoverce. To je vaš skupni narodni greh —!«
«Prosim, pustite na stran politiko!« je vzkliknil Belmont nestrpno.
«Ne govorim o politiki! Moj ugovor je čisto stvaren. Kako naj polkovnik Cochrane dokaže in pokaže zanimanje za mohamedanizem, ko pa dejanski zanj ni vere na svetu, za katero bi se zanimal, razen tiste, ki je bil v njej rojen in vzgojen. To ni da bi očital gospodu polkovniku, le toliko hočem reči s tem, da se gospod Cochrane ne zna hliniti in da svoje vloge prav gotovo ne bo igral dobro in ne bo znal prevariti moža, kakršen je tal« mohamedanski misijonar —.«	i
Polkovnik je sedel raven kakor privezan h kolu in delal obraz, kakor človek, ki si ni čisto na jasnem, ali je dobil poklon ali zaušnico.
Nekaj časa je molčal, nato pa je dejal pikro:
«Pa sami govorite, ako hočete! Vesel bom, če meni ne bo treba!«
«Tudi jaz mislim, da sem najbolj sposoben za tak" posel. Mene zanima vsako verstvo. Če ga bom jaz iz-praševal in prosil za pojasnila, ga ne bom imel za norca, ampak bomo govoril odkritosrčno, zato ker v resnici hočem kaj več zvedeti o Mohamedu.«
«Res mislim, da bi bilo najbolje, ako vzame pogajanja Fardet v roke«, je dejal Belmont odločno.
In stvar je bila urejena.
Solnce je stalo visoko in sipalo plamenečo vročino in neznosen lesk doli na izgorelo kamenje in na po-
»VS
četrtek in • poShtino vred ali -mriberu ■ poSflJenlen dom za celo leto 25 di;.., leta 13S0 din., četrt lete " din. liven Jugoslavije k Naročnina »e pošlje npromlitvo «Sloren Ooepodetja* t Ma , Koroška eesta S.
dopošflja do od ... Naročnina se pln čaje v naprej. Interurban it 115.
Posamezna Številka stane i din.
Poštnina plaCana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo t Mariboei Koroika cesta it. 5. Rov* plsi se ne vračajo. Uprt*» ništvo sprejema nuročs&M^ inserate In reklamacij».
Cene tnseratom po vora. Za večkratne primeren popust Ne reklamacije so proste. Čekovni račun urada Ljubljana il
Telefon interurban it. ift
""«WE"
«O številka
MARIBOR, dne junita 1923
- letnik.

v parlamentu nastopi za Orjuno, ravno toliko vreden kot dr. žerjav in demokratje, ki organizirajo in plačujejo orjunce.
Isto kot o samostojnih glede Orjune velja tudi o socijalnih demokratih. Sooijalpatrijotje tako radi zatrjujejo svojo človekoljubnost, ljubezen do zatiranega bližnjega, so na papirju in v besedah proti vsaki surovi sili, a napram orjunskim divjaštvom pa se obnašajo čisto hladnokrvno. Obsodbe orjunskih zločinov so se lepo otresli z izgovorom, kaj nas briga ta meščanska vojna med pristaši SLS in Orjuno. In vendar ni Orjuna napadala samo od socialdemokratov zmerjanih meščanov ampak tudi ljudi delavskih slojev, ki so pristaši naše stranke. Kratko in malo, socijalpatrijoti so na tihoma veseli, ker je Žerjav organiziral Orjuno in jo naliujskal v boj proti edini predstavnici slovenskega naroda proti — Ljudski stranki.
Zaključek.
V boju proti Ljudski stranki se je dr. Žerjav že po-služil vseh mogočih sredstev, ki so mu pa doslej še vsa odrekla. Njegov zadnji adut v borbi zoper nas so razbojniške bande Orjune. A tudi to, najostrejše obsodbe vredno žerjavovo orožje se bo obrabilo, bo odreklo in nakopalo preostankom demokratske stranke še hujšo obsodbo, kot jo je doživela pri zadnjih volitvah. Treba pa tudi pribiti, da podpirajo zadnji orjunski boj demokratov proti Ljudski stranki samostojni in socijalde-mokratje, od katerih ni niti eden obsodil orjunskih grozodejstev, da, g. bivši minister Pucelj se je celo potegoval za Orjuno v nar. skupščini. Isto obsodbo poštenega in miroljubnega slovenskega naroda kot demokratje zaslužijo tudi preostanki Samostojne in socijalnih demo kratov, ki odobravajo najostudnejše politično orožje dr. Žerjava proti naši stranki — razbojniško Orjuno.
. v.fra--«»»?*- .^.-ustur-ia
Nove smernice našega vinogradništva.
Robert Košar.
Vinska kriza, katera se je prerokovala že pred tremi leti, je tu! Ker ni prodaje, je naše ljudstvo začelo razpe-čavati svoje vino pod vejo; «bušenšanki« so stopili v veljavo, to se pravi, da pomaga sosed sosedu prazniti polovnjake. Pijemo ga, na stotine vinotočev funkcionira v vsakem okraju, gospodarski efekt celoletnega dela in truda pa je podoben ničli.
Slovenskemu vinogradništvu bo treba nove orientacije in izdatne vladne podpore. Kakor smo doslej stremeli z vsemi močmi za rekonštrukcijo po trtni uši uničenih vinogradov, po zvišanju in požlahnitvi vinskega produkta in smo ta cilj s pomočjo in z umnim sodelovanjem predvojne vlade tudi deloma dosegli, tako bi morali odslej še z večjim naporom in neulrudljivo vstraj nostjo skrbeti za prodajo teh produktov. Filoksero smo v goricah premagali, sedaj po preobratu pa se je lotila vina pod imenom — vinska kriza.	j
Novo stremljenje našega vinogradništva ne bi sme- ? lo biti več usmerjeno toliko na kvantitativno, kakor pa na kvalitativno produkcijo, v prvi vrsti pa v skrbi za izvoz.
In kakor smo vsled uničevanja naših vinogradov po " trtni uši pred nekaj desetletji stali pred popolnoma no- \ vim, skoraj nepremostljivim vprašanjem rekonstrukcije : naših goric, tako stojimo danes v času vinske krize, ko |
smo zgubili konzumirajoče ozadje, zopet pred nič manj i važnim, toda lažje premostljivim vprašanjem: kaj naj j storimo, da prodamo naše vino?
Pred vojno je imel skoro vsak kmet svojega vinskega odjemalca nekje na srednjem ali gornjem Štajerskem. Tisti ljudje so bili navajeni na naša kislasta vina. Na Dunaju in v Budimpešti pa se je iz nadproduk-cije vse monarhije ustvarjal tip, ki je pod enotnim imenom preplavljal češko, Moravsko, Galicijo, Poljsko itd. Teh zvez pa danes ni več! Treba je iskati novih potov na domačem trgu, kakor tudi v inozemstvu. Kaj storiti?
Najprej bi si morali urediti domačo hišo. Dobiti bi morali: A) Natančno štalistiko slovenske vinske produk cije po okrajih, da bomo vedeli, koliko vina pridelamo. B) Za vsak okraj natančno statistiko raznih vrst pridelanega vina, da bomo vedeli, koliko rizlinga, muškat-nega silvanca, šipona itd. se pridela. C) Za vsak okraj povprečno analizo teh vin. D) Koliko pridelanega vina se porabi doma v Sloveniji in sicer: a) potom obrti v sodih, v steklenicah, za šanpanjec, za konjak in za drugo, b) za domači konsum. E) Koliko vina se izvozi v ostalo Jugoslavijo. F) Kaj se naj ukrene, da se dvigne izvoz vina iz Slovenije v druge dele Jugoslavije. G) Koliko vina se uvaža iz ostale Jugoslavije v Slovenijo. H) Kako stališče je prisojeno slovenskim vinom na jugoslovanskem trgu glede kvalitete.
Odgovori na ta vprašanja nam bodo podali podlago za naše nadaljno premišljevanje. Vsako uspešno gospodarstvo mora sloneti na knjigovodstvu, kojega podla ga je natančna inventura.
Drugi blok raznih vprašanj se bo sukal okrog pridelovalnih stroškov: A) Koliko stane povprečno liter pridelanega vina v posameznih okrajih Slovenije. B) Kaj naj storimo in kaj naj predlagamo, da se znižajo pridelovalni stroški? Ta vprašanja so tako važna, kakor je bilo ob času rekonštrukcije naših goric važno vprašanje: koliko procentov apna in drugih tvarin vsebuje zem lja, da bodo prospevali novi nasadi.
Roko v roki z vinogradniki bi morala delati trgovina, kajti poštena trgovina je življenje naroda. Ko je nastopila pred vojno v industriji špirita velikanska kriza, pod katero so trpeli pridelovalci krompirja, žganje-kuhe, rafinarije in drugi s to stroko zvezani pridobitni krogi, je sklicala vlado enketo vseh prizadetih krogov, da sliši njih mnenje. Isto je storila, ko so se pojavile krize v sladkorni industriji, v industriji železa itd.
Danes pa imamo pri nas vinsko krizo in ker je vinska trgovina hudo prizadeta, bo morala le ta začeti tudi reševati nekatera vprašanja, kakor n. pr.: A) Koliko vinskih trgovin, zadrug in drugih podjetij razpečava vino v Sloveniji? B) Koliko stroškov imajo pri prometnem litru in iz katerih postojank se rekrutirajo? C) Kaj se naj ukrene in kaj se naj predlaga, da se zmanjšajo ti stroški? D) Katere težkoče ovirajo prodajo naših vin v ostale dele Jugoslavije. E) Razvoj trgovine šampanjca, konjaka, likerjev v Jugoslaviji in v koliki meri bi te industrije lahko povzdignile prodajo naših vin. F) Položaj vinske trgovine pred in po vojni (statistični podatki). G) Kje tiči vzrok zboljšanja ali poslabšanja. H) Zakaj ne moremo prodali naših vin v Nem. Avstrijo in na Čehoslovaško. Zakaj nismo zmožni konkurence. I) Ali bi se dal iz slovenskeh vin raznih okrajev ustvarili enoten tip. J) Kateri koraki bi se morali podvzeti za ustvarjenje tega tipa. H) Ali bi trpela trgovina in vino gradništvo z ustvaritvijo tega tipa kako škodo, ali bi
imela dobiček. L) Kaj naj se stori za propagando naših vin v lu in inozemstvu.
Vsa ta in še druga vprašanja, bi se morala rešiti sistematično in na podlagi jasnih številk in dokazov, da dobimo vendar enkrat pravo sliko o stanju našega vino, gradništva in naše vinske trgovine. Brez temeljne orientacije tavamo v temi. Ne smemo pozabili, da nas je preobrat v Evropi postavil na lastne noge in pred nove naloge. Ta vprašanja pa bi se morala ludi rešiti skupno z vsemi prizadetimi krogi pod vodstvom vlade, da spozna sedanji težavni položaj vinogradništva in vinske trgovine iz ust ekspertov samih in da pride do prepričanja, da morajo čuvati to važno panogo našega narodnega gospodarstva, Id predstavlja velik del davčne moči. Naj samo vpraša davčne oblasti, koliko odstotkov v Sloveniji nosi vinogradništvo in z njo združene obrti. Zato pozdravljam soglasni sklep vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo, ki je dne 2. t. m. sklenil prositi vlado, da skliče kar najhitreje vino gradniško enketo.
Stanje setev v naši državi.
Vso gospodarsko vprašanje naše države se suče vel ali manj edino okrog stanja setev. Kakor hitro se pokažejo nade na dobro žetev, raste cena našemu denarju in zanimanje za našo državo v tujini se veča. Saj 1 smo mi za Rumunijo trenutno v Evropi edina država, ; ki lahko računa na izvoz večjih količin žita.
Izgled za letošnjo žetev je prilično dober. Do konca meseca maja se je računalo na naravnost sijajno žetev, kajti potek vremena je bil skrajno ugoden. Suša in popolnoma nenadna vročina koncem meseca sta pa v par dneh sliko popolnoma spremenili, zlasti v Banatu, Slavoniji in Srbiji, torej v krajih, ki pridejo pri pridelo vanju žita v prvi vrsti v poštev. V Sloveniji se suša ni poznala ter je stanje žetve jako ugodno, razen v par krajih, kjer je padala toča. Ker pa Slovenija ne pridela v najboljšem slučaju niti za svojo potrebo, radi tega ugodno stanje žetve v Sloveniji ne vpliva dosti na celotni gospodarski položaj naše države.
Ako torej govorimo o izgledih žetve v naši državi, mislimo pred vsem na naše žitnice, Banat in Slavonijo, nekoliko tudi na severni del Srbije.
Suša v teh krajih je škodovala dosti ovsu in ječ inenu, ki letos radi tega ne prideta pri izvozu več v pO' štev. Pomanjkanje ječmena bodo tudi občutile češke pivovarne, ki so dosedaj največ našega ječmena potrebovale. Rž stoji nekoliko boljše. Suša jo je zadela ravno v cvetju, ter ji precej škodovala. Za izvoz vsekakor ista ne pride v poštev.
Glavni žitni pridelek — pšenica pa bo razmeroma zelo dobro obrodila. V nekaterih krajih Banata, zlasti v severnem delu, ki leži nad črto Vel. ¿viiunOa—Sombor, bo letos žetev pšenice tako sijajna, kakor že dolgo let ne. Ker v teh krajih pridelamo razmeroma največ pšenice, se bo lahko izravnala slabše žetve v Slavoniji, južnem Banatu in Srbiji, kjer je napravila suša precej škode.
Veliko brigo pa dela našim izvozničarjem slabo stanje koruze. Koruza najbolj rodi v Slavoniji in Srbiji, v krajih, ki so največ trpeli radi suše, ki se zlasti na koruzi pozna. V Slavoniji so povzročili povrh tega še škodo nenadni nalivi zadnjih dni, ki so nizko ležeče kraje ob Savi preplavili. Voda je mnogo koruznih setev uničila.
beljene kosti karavanske ceste. Z izsušenimi jeziki in razpokanimi utsnicami so jezdili izmučeni potniki po pekočem poldnevu, žeja se jim je neusmiljeno oglašala in razgreta domišljija jim je čarala pred oči slike udobnega salona na «Kleopatri«: s snežnobelimi mehkimi prti pokrile mize, svetle krožnike, brušene kozarce, vinske steklenice z dolgimi vratovi, hladeče se v sijajno likanih srebrnih kotličkih med koščeki ledu in poleg njih sodavico in kislo vodo--.
Sadie se je dotedaj držala še precej pogumno, mahoma pa so jo napadli histerični krči in njen krik in polzblazneli smeh je strahotno pretresal živce vsem. Teta jo je prijela na eni strani, Stephens na drugi, vse sta storila, kar sta mogla, da bi jo pomirila, in končno je utrujeno, izmučeno dekle pol bede pol v nezavesti tiho obviselo na sedlu in le njeni prijatelji so jo obdržali, da ni padla.
Kamele niso bile nič manj zdelane ko jezdeci in neprestano so jih morali vlačiti za uzde in suvati s petami, da niso sredi pola polegle v pesek.
Od obzorja do obzorja pa se je vzpenjal orjaški modri nebeški obok in po njem je počasi lezlo neizprosno, neusmiljeno solnce in peklo in žgaio na ljudi in živali, kot bi hotelo reči: «To je moje kraljestvo, puščava, vi pa ste vsiljivci, in žrtev zahtevam od vas, žrtev —!«
In naprej in naprej je jezdila karavana ob pobeljenih kosteh, počasnejši in vse počasnejši so bili njeni koraki. Poveljnika sta opazovala dolgo vrslo in v skrbeh zmajevala z glavo nad trudno hojo živali, ki so jih jezdili ujetniki.
Ena je hudo šepala, jezdil jo je ranjeni Sudanec. Zaostajala je in venomer jo je moral dregati in zbadati, da mu ni legla sredi pota.
In tedaj — ko je prišla žival mimo njega — je dvignil Ali Wad Ibrahim puško in ji je pognal kroglo v glavo. Padla je in ranjeni Sudanec je zletcl iz visokega sedla ter trdo butnil ob tla. Sopotniki so se sočutno obrnili za njim.
Ubožec se je spravljal na noge, njegov obraz je bil zmeden, in prestrašeno je gledal.
Slok Bagora-Arabec je zlezel iz sedla, meč je držal v roki.
«Ne glejte nazaj —! Nikari ne glejte nazaj —!« je vpil Belmont ženskam.
Tiho so jezdili, z obrazi krčevito obrnjenimi proti jugu —.
Nobenega glasu ni bilo čuti, pa črez nekaj minut je prijezdil Arabec mimo. Brisal si je meč ob vratu kamele, z bodečim pogledom jih je ošinil in kruto, zlobno so se mu zableščali beli zobje v rjavem licu —. Pa tisti, ki so padli do dna nesreče in brezupa, tisti ne morejo pasti še globlje, njihova srca otrpnejo —. Tak zloben, grozeč pogled bi jim bil kedaj poprej morebiti pognal mravljince po hrbtu in jih zazebel v srce — sedaj jih ni več prestrašil, k večjemu, da jim je vzbudil onemoglo jezo —.
Starodavna karavanska cesta je nudila potnikom mnogo reči, ki bi jih bile golovo zanimale, da so bili v srečnejšem položaju. Tu pa tam so ležali ob njej v groblje razpadli ostanki davnih stavb, tako davnih, da ni bilo več mogoče določiti njihove starosti, — stavb, ki so nekdaj v bogve kateri minuli dobi človeške zgodovine dajale potnikom senco pred pekočim solncem ali pa bran zoper roparske sinove puščave. Opeka je bila narejena iz gline in blala in pomešana s slamo ter je pripovedovala, da so morali tedanji stavbarji nositi svoje gradivo sem od daljnega Nila.
Vrhu nizkega griča so zagledali steber iz rdečega assuanskega granita. Znamenje solnčnega boga starih Egipčanov je bilo vanj vklesano in pod njem v hieroglifih ime kralja Ramsesa II. Pred tri tisoč leti je vladal la bojeviti kralj in še danes povsod po Egiptu sre-čavamo sledove njegovega delovanja, celo tu v daljni samotni puščavi. «Egipčani so obiskali nekdaj tale kraj«, je pripomnil Belmont, «in pustili tu svojo vizitko, — lahko je, da še kedaj spet pridejo!« — Otožno so se nasmehnili sopotniki. —
In končno so zazrli prizor, ki ga bolj zaželjenega ne more zazreti trudni pogled popotnika v puščavi —.
Tu in tam v nižinah ob straneh ceste so se pojavljale lise in proge zelene trave, ki so pričale, da vod» ne
more biti več daleč. In hipoma, brez vsakega prehoda, so stali na robu oaze.
Pred njihovimi žejnimi očmi se je odpirala okrogla, orjaški skledi podobna globel,, vitke palme, košate akacije so stale v gručah po njej in ljubka, vabljiva trata je zelenela pod drevjem. Živo zelenje, tem živejše, ker ga je obsevalo žarko južno solnce, je sredi rjavo ožgane puščave izgledalo kakor najčistejši smaragd vde lan v brušen baker. Zares čudež, prelep čudež Božji vsemogočnosti in dobrolljivosti je taka oaza v mrtvi puščavi!
Pa našim popotnikom ni bila oaza vabljiva samo za oči, — obljubovala jim je senco, počitek, vodo, — mir! Vsem je šinilo novo življenje v utrujene ude, celc Sadie se je zdramila iz svoje nezavestne otrplosti, kamele so zahrzkale, nagleje so stopile, stegovale dolg« vratove in poželjivo vohale po zraku.
Z žejnimi pogledi pa polnimi zadovoljstva in radosti so zrli potniki v dolino pred seboj. Po dolgem potovanju preko krute, negostoljubne puščave se jim j< zdelo, da še nikdar v življenju niso videli lepše pokra' jine —. Koprneče so objemale njihove oči novi, nenavadni prizor — zeleno Irato, zvezdnate sence palminil vrhov na njej, temnozelene dolge liste, ki so se bajni očrtavali na globokomodrem nebu — in pri pogledu n; vse te čarobne lepote so pozabili na utrujenost, n« trpljenje, na smrt, ki je spremljala njihove korake —
Na dnu kotline je izviralo sedem večjih in dvoj' manjših studencev v plitvih jamicah, vode več ko za dosti za še tako veliko karavano. In vsi so pili, žival) in ljudje, željno in pohotno, ter se do sitega napili. Voda je bila sicer motna, temnorujave barve, in je imeli neprijeten okus po natronu kakor vsi studenci v puščavi, pa hladila je, osvežila jih je, ah, kako dobro je tf delo —!
Beduini so privezali kamele v gručah h kolom, rai prostrli svoje spalne preproge v senco ter polegli pd njih. Ujetniki so dobili clateljnov in dure, povedalo s> jim je, da lahko počnejo kar hočejo, dokler traja opoldanska vročina, in da bo molah prišel k njim ob 6olnfr nem zatonu.
Slabo stanje koruzaih setev skrbi gospodarske kro-
Ž8 najbolj radi tega, ker bo na zunanjih trgih na&o
cruzo popolnoma izpodrinila amerikanska.
Amerikanski trgovci so že lansko leto uspešno konkurirali a našimi izvozničarji vkljub nizkemu stanju »aše valute. Če bo pa še letošnja koruzna žetev tako Slaba, kakor obeta, potem bo Amerika glede koruze izključno gospodarila na evropskem trgu. Amerikanski trgovci skušajo to doseči s skrajno konkurenco, ter so cene koruze že tako znižali, da moramo že računiti z urozom amerikanske koruze v našo državo, ako cene našega blaga ne bodo znatno padle. Nekateri kraji, posebno Dalmacija, so vsled porasta dinarja že začeli uražati amerikansko moko, ker je znatno cenejša, kakor pa naša.
V	zvezi z dobrim stanjem setev se dviga zelo hitro vrednost našega denarja. Gotovi krogi sicer pripisujejo to nenadno dviganje domačim špekulantom, ki hočejo na ta način cene novega žita znižati, da bi ga po ceni velike zaloge nakupili. To je pri našem slabem finančnem gospodarstvu mogoče, ker smo opažali že večkrat, da je bilo dviganje vrednosti denarja samo špekulacija gotovih krogov, ki so si pri tem zaslužili milijone. Vendar pa upamo, da bo dinar še rastel, ali pa ostal na sedanji višini, ako bodo izgledi na žetev tako ugodni, kakor sedaj. Potem nam bo letošnja žetev prinesla tudi zmanjšanje draginje, ki je zrastla že do neznosne višine. Vsekakor pa je vse to v največji meri odvisno od vlade, ki bi morala naš ugoden gospodarski položaj spretno izrabiti v utrjevanje naših gospodarskih odnosov s tujimi državami. Toda kakor se vse vidi, nima naša sedanja vlada mnogo smisla za pametno gospodarsko politiko, ker so ji bolj pri srcu strankarski interesi, kakor pa dobrobit cele države. Radi tega vlada upravičena bojazen, da bodo radikalci skušali iz trenutnega ugodnega gospodarskega položaja izvleči korist za svoje pristaše, kakor so to lanskega leta napravili demokrati in samostojneži s svojim izvozom, kar nam bo zopet škodovalo na inozemskih trgih.
iHiiMiiiiiiiniiii i........i n i i in	ii i irri 11 rvii"~T~......r rrr
Politični ogled
Država SHS.
V	imenu Jugoslovanskega kluba je govoril o vladni izjavi poslanec g. dr. Hohnjec, ki je glede zunanjepolitičnega dela ugotovil, da ima izjava vlade tri praznine: O Rusiji, ki je največja slovanska država in naravna zaščitnica malih slovanskih držav, ni bilo slišati niti besedice, mi pa zahtevamo, da stopi naša vlada čimprej z rusko v diplomatične in druge stike; nadalje molči vlada o našem stališču napram dogodkom na vzhodu in končno se vlada noče spomniti Jugoslavnov, ki trpijo pod kruto italijansko fašistovsko oblastjo. V notranje-političnem delu je pa govornik naglašal, da je centralizem bolezen in da ne bo ozdravljenja, dokler se ne spremeni ustava. Sporazum je predpogoj državne ureditve in sporazum je tudi državna ideja, ker je na njegovi podlagi nastala naša država in ne potom okupacije ali osvojevanja, kakor pravijo v Beogradu. — Na vse to je odgovarjal Pašič v duhu okrutnega centralizma in z vso svojo starikavo trmoglavostjo. Upravičene proticentralistične zahteve je imenoval kratko-malo tuji duh in tujo vzgojo, centralizem pa naj bi bil izraz prave slovanske volje. Kar je Pašič v ženevi podpisal, to označuje danes kot brezpomembno, češ, da se je udeležil konference samo za svojo osebo.
Po Pašičevem govoru je zahteval Jugoslov. klub od radikalov in vlade, naj se izjavijo, ali so za sporazum ali niso, ker danes, ko govori eden tako, drugi drugače, tretji pa zopet čisto po svoje, je treba čistega vina In vedeti se mora, komu naj se verjame. k Tudi zunanji minister je podal svoje poročilo, ki je pa po vzoru vladne izjave tudi zelo vodeno. Kar pač manjka vladni izjavi, to manjka tudi ministrovemu poročilu in zadovoljivo je samo to, da se minister izjavlja za mir, ki je potreben naši državi.
V	odboru za proučevanje novega vojaškega zakona se je pokazalo, da kmečki radikalni poslanci niso zadovoljni z zakonom, ki so ga sestavili njihovi strankarski tovariši ministri, dočim so demokrati najhujše nasprotovali Jugoslovanskemu klubu ter tako pokazali, da so še hujši militaristi, kot zakon in njegovi predlagatelji.
Revolucija v Bolgariji. ' V soboto je bil v Bolgariji nenadoma izveden državni prevrat po pristaših medvojne bolgarske politike in onih strank, ki so popolnoma propadle pred zmagovitim zemljoradniškim pokretom. Nova vlada ima za seboj samo oficirje in pa gospodo ter je omejena samo na glavno mesto Sofijo in kraje, kjer so že poprej gospodarili ustaši ali komiti. Kmetski svet ze zbira, da eopet vrže vlado, ki je sestavljena po komitin ter hoče «opet ustoličiti duh nemške žlahte in vojnih zločincev, tti tako sloji Bolgarija pred krvavimi notranjimi boji. Naša vlada, ki dve leti ni hotela zaupati bolgarski Bmetski vladi, se sedaj, ko so se bolgarske vlade polastili protislovansko navdahnjeni gospodje, s skrbjo povprašujejo: kaj bo? Vznemirjeni so tudi v Parizu, ker je očividno, da bo nova bolgarska vlada, če se obdrži, vodila svojo politiko proti mirovnim pogodbam in proti ■veznim državam. Nova bolgarska vlada skrbi za to, 4* pridejo samo njej ugodna poročila v svet, lahko se
Ea s precejšnjo gotovostjo računa na njen skorajšnji onec, ker bolgarski narod ne bo trpel nad seboj manj-Ciu« in povrh še vojnih zločincev.
Francija.
Po celi državi se opaža močno gibanje levičarskih I meščanskih strank v zvezi s socijalno demokracijo, j Njihov program je, da strmoglavijo Poincarejevo vlado in ustvarijo kontinentalni blok, obnovivši, če mogoče, zvezo z Rusijo. Ta levičarski blok je napovedal veliko | manifestacijo v Parizu, katero pa je policija prepovedala, tembolj, ker so nastopila nesoglasja v akcijskem odboru, v katerem so skušali prevzeti vodstvo komunisti.
Nemške odškodnine.
Angleška vlada smatra nemške predloge pač za pomanjkljive, je pa mnenja, da se da o njih razpravljati. Britanska vlada bo izrazila željo zaveznikom, da na nemško noto skupno odgovore. — Iz uradnih krogov se poroča, da se Zedinjene države ne bodo udeležile morebitne nove konference za odmero nemških reparacij.
Na lozanski konferenci še vedno ni pravega soglasja med antantinimi in turškimi zastopniki in francoski listi so že mnenja, da Turki vse to nalašč uprizarjajo, ker se zanašajo na zvezo z Bolgarijo pod novo vlado ter iščejo povod za spor s Francijo.
NOV VOJAŠKI ZAKON.
Važne so sedanje razprave v Beogradu v narodni skupščini (državnem zboru). Vlada je predložila nov vojaški zakon, ki bo veljal za vse pokrajine naše države | in ki se bo izvajal za več desetletij. Ko so naši poslanci dobili ta načrt na svoje mize, so se posvetovali ne-I prestano. Načrt je namreč v nekaterih ozirih še slabši, kot je stari srbski ali avstrijski vojaški zakon.
Naši zastopniki so slavili predloge, da se mora število vojaštva znižati, aktivna službena doba zmanjšati na 6 mesecev, službena dolžnost (rezerva) se mora ; znižali na deset let, vojaki naj odslužijo v ozemlju svo-! jega kadra, oprostitve vojaške službe morajo bili širše, | kmetskim in delavskim fantom se morajo dovoljevati j večkrat dopusti.
Vojaški zakon (načrt) predvideva neznosno visoko | vojaško takso, ki bi se morala plačevati do 50. leta. j Davkoplačevalci, posestniki in obrtniki bi morali pla-| čevati 50 do 100 odstot. visoko vojaško takso vsa leta, od 21—50. Seveda samo tisti, ki so nesposobni. To bi bil grozen davek za naše ljudstvo. Naši poslanci v vojaškem odseku bodo napeli vse sile, da se to neznosno novo breme odvrne z ramen našega ljudstva. Ali bodo uspeli, je drugo vprašanje. Radič, ki je ob volitvah kri-| čavo govoril, kako bo osnoval republiko, odpravil vojaštvo, sedi še vedno v Zagrebu v svoji bogato oprem -i ljeni vili. V Beogradu pa obe srbski stranki: radikalna in demokratska delate kar hočete. Kakor je Radič vsled svoje zapečnjaške politike kriv, da imamo velesrbsko i centralistično ustavo, tako nosi zopet isti Radič glavno odgovornost, če bomo imeli vojašKi zakon po srednje-: veškem vzorcu.
Druga važna, enako kot taksa, je točka v načrtu ! glede vsakoletne oddaje kmetskih konj, vozov in vpreg, ! to je lakozvana «komora«. Vsakoletna oddaja ali kla-: sifikacija konj in vozov, bi bila strašen udarec za naše ljudstvo. Poleg tega je v načrtu tudi nov davek za tako-zvani «Remontni fond«. Znašal bi 5 odstot. vseh davkov. Težek boj bijejo poslanci Jugoslovanskega kluba, ker so razun muslimanov sami v tem boju. Radič pa sedi doma.
V nekaterih stvareh bodo naši gotovo uspeli, ker razpravljajo v vojnem odseku stvarno in prihajajo s predlogi, katere tudi večina v mnogih ozirih mora upoštevati.
Pribiti moram, da so demokrati nastopili proti našim predlogom. Tudi Pucelj se zavzema za srbijan slu način vojaškega zakona. Srbski radikalci tudi nočejo mnogo odnehati. Ko bo borba za vojaški zakon končana bomo poročali.	—t.
DOPUSTI VOJAKOV ZA čaS ŽETVE.
Poslanci Jugoslovanskega kluba so vložili na mi-j nistra vojne in mornarice vprašanje, če je pripravljen
I za časa največjega poljskega dela pustiti vojake (kmet-| ske sinove in delavce) na žetveni dopust. Minister general Pešič je dne 8. junija preko narodne skupščine št. 926 odgovoril, da je izdal naredbo, da se morajo pustiti stari vojaki (lanski in prejšnji rekruti) na začasni dopust radi pomoči pri žetvi in mlatvi. Rekrute pa se poprej ne more pustiti na dopust, dokler ne izvršijo rekrutske vežbe. Minister pravi v svojem odgovoru, da se ta rešitev nanaša na njegovo odredbo pod označbo «Pov. F. Č. Br. 4942 z dne 9. maja 1923.« Priporočamo, da prizadeti starši takoj napravijo take prošnje na komandanta čete, pri kateri služi vojak, kojega želijo dobiti na dopust.
Prošnja se naj približno takole sestavi:
«Komandantu...........puka v
Podpisani I. I. imam silno mnogo dela z žetvijo in mlačvo, a mi manjka delavcev, ker v naših krajih vse beži v tovarne, na železnico in v mesta. Prosim, da blagovolite dati mojemu sinu (ali hlapcu, sinu mojega viničarja) I. I., ki služi pri ... . četi . . . \ (
puka v.......enomesečni delovni dopust, da mi bo
pomagal opraviti najnujnejša dela ob žetvi in mlatvi. Želim, da se mu podeli dopust v času od 1. julija do 1. avgusta. (Tu navedi dobo, v kateri ga najbolj potrebuješ doma). Sklicujem se na rešenje g. ministra vojne in mornarice z dne 9. maja br. 4942 in na odgovor, ki fa j« gospod minister v tem oziru dal gg. narodnim
poslancem ¿n« 8. juaija 1923. Prosim nuja« in ugodne rešitve.
............, in«.....junija 1933.
Podpis.
Potrdilo in priporočilo občinskega urada.
Prošnja je koleka prosta. Pošljite jo naravnost komandantu čete, kjer služi vojak, kojega želite dobiti na dopust. Dobro je, če pošljete prošnjo priporočeno. Krajevne organizacije Kmetske zveze po vseh krajin naj pomagajo sestaviti take prošnje našim Ijndenf. Ako kak komandant noče ugoditi upravičeni prošnji, obvestite takoj poslance.
Beograd, dne 6. junija 1923.
Franjo Žebot.
Naročilo kn. škofijskim župnijskim uradom. Na
praznik velikega patrona treznosti sv. Janeza Krstni-ka dne 24. junija se bo, kakor poroča «Sveta vojska« iz Ljubljane po vsej Sloveniji vršila proslava treznosti. Ker je ta dan nedelja, se naroča čč. gg. dušnim pastirjem, da na podlagi konstitucij v sinodalnih knjigah J. 1900, str. 286—296, 1. 1903, str. 263—273 in 1. 1911, str. 442—450 pridigujejo o pogubnosti neizmernega vži-vanja opojnih pijač in o potrebi in koristi treznosti in zmernosti. Vabijo naj vernike v cerkvi in v društvih k vstopu v «Družbo treznosti«, oziroma naj se ta ustanovi po navodilih in pravilih sinode leta 1911. To bo tudi dobra priprava za katoliški shod v Ljubljani, ki bo treznosti in zmernosti kot za obnovitev verskega in nravnega življenja potrebnim Čednostim posvetil posebno pozornost, Kn. šk. Lavantinski ordinarijat v Mariboru, dne 11. junija 1923.
iespoefarstm
Hmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo pri redi v drugi polovici meseca junija t. I. naslednja strokovna predavanja in sicer: na Štajerskem: V nedeljo, dne 17. junija t. 1. pri Sv. Primožu na Pohorju o pridelovanju krme in o pospeševanju živinoreje (Wer-nig); pri Sv. Antonu v Slov. gor o splošnem kmetijstvu (Štrekelj), pri Sv. Barbari v Halozah o vinogradništvu (Zupane J.); na Zgor. Ponikvi o živinoreji (Zupane M.); v Dolini in Bokraču (Prekmurje) o v i nore j i in sadjarstvu (Pavlica), v nedeljo, dne 24. junija t. 1.: na Remšniku o pospeševanju živinoreje in sadjarstva (Wernig); v Zavrču o vinogradništvu (Zupane J.); r-Konjicah o okrajni organizaciji za povzdigo živinoreje (Zupane M.); v Seberovcih in v Vaneči (Prekmurje) o vinoreji in sadjarstvu (Pavlica); v Spod. Bistrici (Prekmurje) o boleznih in škodljivcih naših kulturnih rastlin (Vojsk).
šesttedenski počitniški kuharski tečaj za boljšo kuho bo zopet letos na dr. Krekovi gospodinjski šoli pri uršulinkah v Ljubljani in sicer od 2. junija do 14. avgusta t. L, če se priglasi zadostno število udeleženk. Tečaj je v prvi vrsti namenjen gospodičnam učiteljicam; priglase se pa lahko tudi druge gospodične. Pouk kuhe bo vsak dan, razen ob nedeljah, Pričetek vselej zjutraj ob 8. uri; popoldne bo vkuliavanje sadja in zelenjave in pa razna predavanja o gospodinjstvu. Pri izbiri jedi se bo oziralo na to, da jih pride čim več na vrsto in da bodo iznrane, da tako udeleženke tem več pridobe na znanju kuhe. Ukovina znaša za ves tečaj 150 D. Obed (4—5 hodov v 6—7 jedil) stane z režijo 800 D, če udeleženke stanujejo zunaj zavoda. Lahko stanuje udeleženka tudi v zavodu, potem plača poleg zgoraj imenovane svote za stanovanje in ostalo popolno oskrbo 540 D mesečno. Če bi udeleženke želele manj izbranih jedil in manjše število hodov, bi se cena lahko sorazmerno znižala. Tozadevno željo lahko vsaka priglašenka izrazi ob priglasu, odločilno bo pa seveda mnenje večine. Gospodične, ki se resno mislijo udeležiti tečaja, morajo naprej plačati ukovino 150 D, kol kavcijo, ki jo pa dobe vrnjeno v slučaju odstopa, če se oglase teden pred začetkom tečaja, da tako lahko druga stopi na njih mesto, ali pa, če same dobe namest-. nico. Priglase sprejema vodstvo. Za pismena pojasnila je poslati poštnino. Vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole pri uršulinkah v Ljubljani.
Padanje živinskih cen. Ni še dolgo tega, ko se je med izvozničarji govorilo, da bodo cene živini vedno rastle ter bodeino kmalu morali plačevati meso po 150 K. In res je vse kazalo, da se bode njihovo prerokovanje uresničilo; da ni nastal nenaden preobrat na valutnem polju, ki je izpremeail hipoma položaj trgovine z živino, bi bilo v resnici tako daleč prišlo. Porast dinarja je neugodno vplivala na tuje kupce, ki so prišli na naše sejme kupovat ter so se ti počeli ogledovati za bolj cenimi tržišči. To se jim je v resnici odprlo na Rumunskem, ki je dovolila prost izvoz živin« in večina inozemskih trgovcev je odšla z naših sejmov na rumunske, kjer so dosegli mnogo boljše pogoje pri nakupu, kot pa pri nas. Tako je pri nas prenehalo kupovanje živine za izvoz v Italijo in Avstrijo* ki sta bila dosedaj glavna konsumenta za naše meso. Velika škoda je pri tem zadela naše izvozničarje, ki so imeli nakupljeno mnogo živine za izvoz. Ker je ta prenehal, bodo morali živino prodati na domačih trgih! in sicer pod nakupno ceno. Enaka usoda je zadela tudi nekatere industrije mesnate robe, ki se istotako ne izvaža v taki meri, kakor še pred nedavnim časom. Na pad cene goveje živine nesumljivo vpliva tudi padec cen pri krmi, ker se letos obeta zelo dobra letina za seno.
Tudi v trgovini z svinjami je nastal velik pre* obrat in sicer na eni strani radi zmanjšanja izvoza, na drugi strani pa vsled silne konkurence amerikanske masti. Naše tržišče je naravnost poplavljeno z ame-»
rikanSko mastjo, ki se prodaja že na drobno po 120 K, dočim je naša dobrik 40 K dražja. Radi tega je modno padla cena debelih svinj, ki se kupujejo največ radi masti. — če pogledamo celoten položaj v trgovini z živin®, «o slovenski kmetje prizadeti samo vsled padca een goveje živine, ker svinje, zlasti pitane, pri nas ne pridejo v poštev. Pri živini pa cene najbrž ne bodo šle nazaj, ker postaja vsled zopetnega padanja dinarja, možnost na izvoz zopet večja. Rumunija nam ne bo mogla dosti trajno konkurirati, ker je njen izvoz sklop-Ijen z velikimi transportnimi težkočami. Za Italijo je res mogoč izvoz po vodnem potu po Črnem morju in »kozi Carigrad, vendar je ta pot zelo dolga. Za Avstrijo je Donava zelo pripravna izvozna pot, vendar manjka aa Donavi potrebnih parnikov za prevoz žive živine. Mesa se po letu ne more prevažali, ker se vsled vročine izkvari. Rumunija pa nima velikih ledenic, kjer bi meso konservirali ter zmrzlega odpošiljali. Radi tega zlasti za Avstrijo obstoja možnost uvoza iz Rumuni-je po železnici, kar se pa radi prevelikih stroškov ne izplača. Zato bo Avstrijcem naše meso prišlo ceneje.
Sejmi pri Sv. Ani v Siov. gor. (občina ščavnica) bodo menda v kratkem dovoljeni. Poslanec Žebot je dobil dne 1. junija od g. okrajnega glavarja obvestilo, «da ima uradni živmozdravnik pri Sv. Lenartu nalog, da se izjavi o primernosti sejmišča. Zaprošeni sejmi se bodo dovolili, če bode sejmišče primerno, ker sploh ni nobenih zadržkov za zaprošeno dovoljenje.«
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je 6 konj, 1 bik, 90 volov, 177 krav in 3 teleta. Skupaj 277 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile siedeče: debeli voli 1 kg žive teze 14—15 D, poldebeli tfoli 12.25—13.75 D, plemenski voli 9.25—12.50 D, biki za klanje 12 D, klavne krave debele 13.50—14.50 D, plemenske krave 12—13.50 D, krave za klobasarje 8.25 do fl D, molzne krave 10—13.50 D, breje krave 10—13.50, mlada živina 10—13.25 D.
Mariborsxo sejmsKo poročilo. Na svinjski sejem dne 8. junija se je pripeljalo 315 svinj in 4 koze. Cene So bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 800—1100 K, 7—9 tednov stari 1200—1600 K, 3—4 mesece stari 2500—2800 K, 5—7 mesecev 3500—4800 K, 8—10 mescev stari 5000—5500 K, 1 leto stari 6000 do 8000 K, 1 kg žive teže 95—100 K. 1 kg mrtve teže 115 do 120 K, koze komad 1000—1400 K.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. 1 kg 25 D, II. vrste 24 D. Meso bikov, krav, telic 24 D, Telečje meso I. 25 D, II. 23—24 D. Svinjsko meso sveže 30 do 33 D.
Žitni trg. Na žitnem trgu vlada velika zmešnjava. Nagli porast dinarja je popolnoma zmešal poljedelce j in «panje, da bo prišlo do znatnega znižanja cen pri žitu je onemogočilo ves promet. Ko pa je nastal ne naden preokret v valutnem vprašanju ter je dinar zopet padel, se je poznal takoj vpliv na žitnem tržišču. Glavni žitni proizvod, koruza, ki je prošlega tedna zelo padla in je vladalo zelo malo zanimanje za njo, je hipoma v ceni poskočila, magari je položaj setev vsled zadnjih deževnih dni precej povoljen ter bi cene ko- j nize že radi tega morale pasti. Vsled padca dinarja pride eopet v poštev izvoz ter se zlasti izvaža koruza v : kalijo.
Za plenico vlada zelo malo zanimanja. Naše veli- i ke mlinske industrije, pa tudi manjše, so ustavile obrat j rsled pozne sezone ter čakajo na novo žetev. Obratuje j samo ie nekoliko manjših mlinov, ki kupujejo samo za dnevno potrebo, pa še za to malo, ker imajo dovolj sta- i rib zalog. Cene se gibljejo med 405—403 din. za 100 kg, \ natovorjeno na vagon. Trgovski zaključki za novo že- j tev se že delajo v manjšem obsegu v zelo ugodnih te- j čajih. Sklopljenih je precej ¡pogodb za dobavo nove pšenice do konca julija po 350 din., postavljeno na postaja — Rž je brez prometa. Dobi se po 350—360 din. 100 kg. — Za ječmen istotako vlada slabo zanimanje. Dobd »e pivovarski po 325, za krmo pa po 290 din. — Ovsa cena ne pada, opaža se celo polahko, pa stalno naraščanje cene vsled vesti, da bo letošnja žetev slaba. Ponuja se po 287—295 D za 100 kg. — Koruza se je s začetku prošlega tedna ponujala po 250 D, koncem tedna pa je poskočila na 260—265 D za 100 kg. Promet je precej dober, tudi ponudb je veliko. Domači trgovci je ne kupujejo dosti, pač pa izvozni čar j i z* Italijo, nekoliko tudi za Avstrijo. Prodalo se je tuui dosti bele koruze, ki je po 270—280 D. — Moka. Mli-siarske zaloge so zelo male, blaga pa se je prodalo dosti, nularlca se je prodajala po 250—27» D ca 100 kg, ostale vrste pa po kakovosti.
Otrobi. Zanimanje popolnoma popustilo, ker je dovolj sveže krme. Ponudbe t vrečami vred za drobne itfrste 145—155, za grobejše pa do 200 din. za 100 kg. — Fižol. Cena še vedno ecIo visoko stoji. Banatskega beiega in drobnega so prodajaU po 550 D, pisanega pa po 600 D za 100 kg.
Hmelj. IV. poročilo o stanju bmelj. nasadov pri nas in drugod. Žatec, ČSR., dne 9. junija 1923. Povpraševanje in cene po hmelju vedno naraščajo. Lanski pri delek se plačuje do 1100 ČK, predlanski do 760 čK za 50 kg. Razpoloženje in cene zelo čvrste. Vreme je bilo zadnji teden prav neugodno — hladno in deževno, noči skoro mrzle, temperatura 3 stop. R. Aphis muhe in hmeljske mušice so razprostrte po celem okolišu. V višjih legah jih ni toliko, tem več pa za to v nižjih, kjer so hmeljarji že začeli s škropljenjem, zlasti tudi zaradi »ega, ker je dotok novih muh prenehal. Muh je torej manj, pač pa se je njih zalega (ušice) zelo pomnožila. Cc se vreme krnala ne izprcmeni, bo letošnja letina ogrožena. Mokrote je več kot potrebno v zemlji. Stanja hmeljskih nasadov je povprečno še vedno prav povoljno, V glavnih legah j« rastlina dospela do tri četrt drogi*, oairoma žic, t«r ima obilo paaog. V kljub okoAea-
j« spet zapela lopat« in motika, da se nadaljuje delo tam, kjer je leta 1916 prenehalo. Od takrat do sedaj so bili neprenehoma delavci na cesti. Cestni mojster g. Zagoršek je vodil delo z domačimi delavci. Prišlo je | na pomoč vojaštvo kr. pionirskega bataljona v Ptuju : pod vodstvom gg. majorjev Djeločeviča in Kovačiča. ! Prvi del ceste je bil leta 1922 izgotovljen in promet na njem otvorjen. Drugi del ceste je bil dovršen do konca majnika 1923 s pomočjo domačih delavcev in kraljeve vojske. Gospod Turkuš Janez star., iz Majšberga je dal brezplačno na razpolago potrebno kamenje za grun-diranje ceste (nad 1000 kub. m), g. Simon Mlakar iz | Župečje vasi pa prodec na svojem zemljišču. Vozniki . iz Majšberga, Ptujske gore, Sv. Lovrenca in Cirkovc ter j g. Repa z avtomobilom so vozili kamen in prodec.
Tako je bilo z združeno močjo, podporo vlade ia | domačinov dovršeno od okr. zastopa delo, ki je zahte-j valo mnogo truda in denarnih sredstev davkoplačeval-| cev ptujskega okraja. Vsi izdatki za to cesto znašajo poldrugi milijon kron.
H sklepu je gospod Brenčič izrekel v imenu okr. zastopa najprisrčnejšo zahvalo prevzvišenemu blago-slovitelju ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej cestni zgradbi. Naj služi v korist vsem prebivalcem ptujskega okraja in cele naše ljubljene domovine. Naj srečno vozi, hodi vsak po tej cesti. V imenu občine se je zahvalil okr. zastopu in udeležencem g. župan Rodošek. Lepa slovesnost ostane vsem navzočim v najlepšem spominu!
ja po ušici se na zunanjosti rastline nié ne vidi; ona raste počasi dalje. V nasadih, kateri so trpeM po bol-haču, so trte tudi že 1—2 m visoke, vendar so slabotne. Po prodaji tobačnega ekstrakta sklepati, se je škropljenja poprijel precejšnji del hmeljarjev, dasi so stroški obilni; mnogo hmeljarjev pa prepusti izid letošnje letine poteku vremena. Zveza hmeljarskih društev.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 88.75 do 89.75 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1245 do 0.1260 D, za 100 čehoslovaških kron 265.50—267.50 D. Za 100 nemških mark 0.1080—0.1120 D in za 100 laških lir 410—416 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.20
centimov.	!
————'
BLAGOSLOVLJENJE IN SLOVESNA OTVORITEV j NOVE PTUJSKO-GORSKE CESTE.
V zadnjih letih je izvršil ptujski okrajni zastop ! mnogo velikih in težavnih, a nujno potrebnih in sploš- ' no koristnih del. Med največje spadata zgradba Bori- j skega mosta in pa preložitev ceste iz Dravskega polja na ; Ptujsko ali črno goro in dalje v Majšperg proti Roga t- ' cu. Borlski most je bil lani dovršen in izročen prometu, ' ptujskogorska cesta pa je bila dne 2. junija 1923 slo- i vesno blagoslovljena in otvorjena po g. škofu dr. Karlinu. ■ O priliki birmovanja je rajni knezoškof dr. Napotnik storil začetek in zasadil prvo lopato ter otvoril delo ce- ■ ste, omenjeni dan pa je g. škof dr. Karlin venčal to delo ' s slavnostno blagoslovitvijo.
Gospod škof se je pripeljal v petek, dne 1. junija popoldne. Pozdravila ga je najprej četa 23 jezdecev na okrašenih konjih in ga sremljala na Goro, kjer ga je sprejela duhovščina in ljudstvo. Z iskrenimi besedami so izražali svoje veselje in hvaležnost nad prihodom milega nam gosta g. župnik, šolarji, šolsko vodstvo, Marijina družba, župan občine Ptujska gora, v imenu okrajnega zastopa član sosveta A. Sagaj. Ista čustva so izražali tudi številni in lepi slavoloki s pomenljivimi napisi.
Drugi dan v soboto se je vršila slovesna blagoslovitev. V slovesnem sprevodu je prišel gospod škof na ! slavnostni prostor, kjer je bil pripravljen ličen šotor z oltarjem. Zbralo se je tam mnogo udeležencev, pred vsem gospod okr. glavar ptujski, vladni svetnik dr. Yo- ' dopivec, vladni komisar okrajnega zastopa Miha Brenčič s člani sosveta, zastopnik ptujske garinzije, gradbeni svetnik inž. Vanek iz Ptuja z obiteljo, ravnatelj majš-berške tovarne, več županov, učiteljstvo s šolskimi otro-	Pozor, vsi udeleženci V. katoliškega shoda v Ljub-
ci ter uradništvo okr. zastopa in precej ljudstva iz do- i Ijani! Vse one župnije, ki še niso priglasile svojih ude-mače in sosednih občin. Po sv. maši, pri kateri je lepo ležencev za kot. shod pripravljalnemu odboru v Ljubljani, naj to store brž ko brž, ker onim, ki se bodo priglasili za poset shoda v zadnjem trenutku, ne bo mogoče več ugoditi. Pripravljalni odbor je dosegel polovično vožnjo na železnici za vse obiskovalce shoda in sicer za vse redne in posebne vlake od 24. do 30. avgusta. Udeleženci dobijo izkaznice, ki bodo po 5 D in bodo dajale posetnikom pravico dostopa k vsem zborovanjem in tudi za stojišče pri javni telovadbi, pri vseh raznih drugih prireditvah pa bodo vstopnine znatno znižane. Udeleženci kat. shoda bodo lahko ob tej priliki opravili romanje na Brezje. Društva po deželi, ki se nameravajo udeležiti shoda skupno, naj si že sedaj pripravijo, zastave, kroje, godbe itd.
Občine, kjer je toča pobila, naj takoj zahtevajo od okrajnega glavarstva nujno cenitev škode. Prepis za-
Tedenski mmm*
Shod SLS se vrši v nedeljo, dne 17. junija ob pol 8. uri po rani službi božji) v Jarenini pod milim nebom. Pri slabem vremenu pri g. Cvilaku. Poroča gosp. poslanec Žebot o sedanjem političnem položaju. Vabimo vse naše somišljenike iz domače in sosednih župnij. Tajništvo SLS.
Zborovanje zaupnikov v Celju. Prihodnjo nedeljo, dne 17. junija ob 8. uri zjutraj se vrši v Celju v vrtni dvorani hotela Beli vol zborovanje odbornikov in zaupnikov SLS celjskega, Vranskega in laškega okraja. Poroča gospod poslanec Krajnc: o političnem položaju. Vsi odborniki n zaupniki naj se zborovanja gotovo udeleže; Vabljeni pa so tudi vsi drugi naši pristaši.
pel domači cerkveni zbor, je gospod blagoslovitelj imel na navzoče prisrčen nagovor, v katerem je razložil pomen blagoslovljen ja cest na podlagi molitve, s katero sv. cerkev blagoslavlja ceste in pota. Nato je prevzvišeni blagoslovil novo krasno cesto, ki je bila par dni poprej dograjena in bo zelo olajševala zelo živahen promet črez ptujskogorski breg. Nato je povzel besedo gospod vladni komisar okrajnega zastopa M. Brenčič, ki je po daljšem govoru izročil cesto splošnemu prometu. V svojem govoru je orisal tudi kratko zgodovino te ceste, iz katere hočemo omeniti nekatere reči. Stara cesta je zelo strma ter gre naravnost na vrh. Tekom let, da vsako leto skoro so se dogajale vsled strme lege te ceste razne nesreče, ki so zahtevale tudi človeške žrtve. Tako se je 9. avg. 1919 smrtno ponesrečil pos. Martin Rožman iz Apač. Že prej je okrajni zastop pod načelnikom dr. Jur- j pisnika pošljite tudi poslancu, ki zastopa dotičai okraj, telom preložil strmo okrajno cesto dol na Majšberg, ta- ; Brez zapisnika o škodi se ne da nič ukreniti, ko je okr. glavarstvo, je ptujskogorska občina in vse so- j Velike šolske počitnice na deželi — prošnja na na-sedne občine zahtevale, da se naj tudi cesta na severno še gg. poslance. V 24. štev. «Slov. Gospodarja« od dn« stran brega proti Sv. Lovrencu preloži v serpentine. — j 30. maja t. I., je neki kmetovalec izrazil jako umestne Vršile so se komisije iz dež. stavbnega urada v Gradcu j in primerne opazke glede velikih šolskih počitnic, ki s« in so se leta 1910 napravili načrti. Ker pa deželni odbor ni naj po stremljenju brezobzirnega Uberalnega učiteljs*-
hotel dati nobenega prispevka za zgradbo ceste, se delo ni začelo in je mirovalo do leta 1914, oz. 1915. Dne 0. maja 1915 se je določila končna trasa nove ceste. Deželni odbor v Gradcu je določil k zgradbi 50 odstot. prispevka. Državna oblast na Dunaju ni hotela nič prispevati češ, da nima denarnih sredstev. Leta 1914 so bili proračunjeni stroški na 68.000 K. Iz proračunov okr. zastopa je razvidno, da so bile leta 1916, 1917 in 1918 določene zadostne svote, a se niso porabile ea egradbo. Pričetek dela se je izvršil, kakor smo že v četku omenili, leta 1916 z ruskimi ujetniki, a se ni nadaljevalo, ker so ujetniki šli drugam na delo, drugih delavcev pa ni bilo dobiti.
Prišel je državni preobrat in okrajni zastop je seveda prišel v slovenske roke. Nemškutarski okrajni ■«-stop je navadno delal ceste le tam, kjer je bilo ptujski nemški gospodi in njenim prijateljem v korist. Tudi je pred in med vojno zgradbe cest ter popravila mostov skoro popolnoma zanemarjal. Zato je čakala g. Mih. Brenčiča, ki ga je narodna vlada v Ljubljani imenovala za vladnega komisarja ptujskega okrajnega zastopa, velika in težka naloga: graditi nove, neobhodno potrebne ceste, popravljati stare, zgraditi in popravljati mostove, ki so bili skoro vsi poškodovani, zanemarjeni ter so se morali nujno popraviti, mnogi na novo zgraditi, ker niso bili več sposobni za promet. Z občudovanja vredno vnemo se je vladni komisar lotil težke
- i
va začnejo letos že 28. junija. Torej vse in povsod se naj ustreže srčni želji liberalnega učiteljstva, ljudstvo pa naj samo pridno plačuje, sicer pa mora molčati. Ako pa vendar pride s svojimi težnjami na dan, ga lahko kot manjpomemben faktor kar presliši in se zanj nii ne zmeni. Cenjeni gg. naši poslanci, Vi naši poverjeniki! Vi poznate naše kmetske težnje in naše razmere. Vi tedaj lahko uvidevate neumestnost in škodljivost nastave velikih šolskih počitnic na deželi na poletni čas — julij, avgust; nastopite složno kot en mož sedaj ob 11. uri na merodajnih mestih z odločno zahtevo, da se nameravana nakana, oziroma izvedba odredbe gled» pričetka počitnic % 28. junijem za osnovne šole na deželi opusti ter obvelja stari in preizkušeni, kmetskim težnjam ustrezajoči način trajanja velikih šolskih počitnic v mesecih september in oktober! S tem se nam naj ustreže in se nas odškoduje za naše ogromne žrtve, ki jih imajo za šolstvo. Podeli se nam naj ta u-godnost že letos!
Birma v vuzeniški dekaniji. Iz Ribnice na Pohorju nam poročajo: v vuzeniški dekaniji je bilo birmanih in sicer v Vuzenici 751, v Vuhredu 223 in v Ribnici ia dveh župnij 296; torej skupaj iz cele dekanije 1270. Škofa dr. Karlina so sprejeli verniki povsod z velikim navdušenjem in častjo. V Ribnici na Pohorju se je ma-dil škof cela dva dni in na praznik Sv. Rešnjega Telesa je nosil v procesiji Najsvetejše, kar bo ostalo vsem
naloge. Tekom zadnjih štirih let se je zgradilo in po- i Ribničanom v trajnem spominu.
pravilo cest in mostov (okrog 40) več ko prej v desetih letih. Ko je član sosveta gospod Jurij Topolovec prosil za preložitev ptujskogorske ceste, je bil tudi ta predlog sprejet. Gradbena direkcija v Ljubljani je obljubila na prošnjo ptujskega okr. zastopa isti prispevek iz drž. blagajne za to cesto, kakor štajerski deželni odbor, namreč 50 odstot.
Leta 1921 so se našli prejšnji načrti in po teh je izvedla gradbena sekcija v Ptuju pod vodstvom gosp.
rdbenega svetnika inž. Vaneka za novo razmeritev z*kotič*oj« prvega dela ceste. Meseca fanij* 1921
Mariborske novice. Glede mariborskih orjuncev mo ramo tokrat beležiti, da so se precej pomirili iz straha pred zapori, kateri so že pripravljeni za lepo število teh tolovajskih razgrajačev. Zadnjič smo poročali, da se je organizirala v Mariboru posebna vlomilska in tatinska družba, ki poseča bogatejše stranke in jih je ž» več prav občutno okradla. Teh pretkanih uzmovičev š« policija doslej ni izsledila. Pač pa je videl mariborski policijski šef g. Kerševan v soboto kmalu popoldne pred zaprto trgovino Hobacher na Aleksandrovi cesti a«kega moškega, «a je poskaš*! odpreti vrata. Ker se
mu j« stvar zdela sumljiva ga je dal zapreti in odvesti ! plemenjaka, sedečega na dunajski meri. Čas bi že bil, ■a policijski komisarijat, kjer se je izkazalo, da je to 1 da se ga enkrat vlovi; orožništvo naj se zanj zanima! «ani Ivan Kerčič iz Loke, ki je lansko leto vlomil ob i Toča na Tinju na Pohorju. V četrtek popoldne,
belem dnevu s še neKim drugim tovarišem v Tičarjevo ;	dne 7. junija nas je po preteku poldrugega leta zopet
Irgovino na Sv. Petra cesti v Ljubljani in ki je komaj j	obiskala toča. Potipala je celo občino Tinje, a najbolj
MerLlTTVO Tkrispl ir raririra Tio7Pn tp<*n sta hilo nrptirana nnlilpstila Vplilrr. Ti^io Tnrli	xr TJnicl-i crrvri
ledamo prišel iz zapora. Razen tega sta bila aretirana Še dva vlomilca, negi Vogrin in Pihlar, četrti pa je pobegnil. Sumi se, da je bila to ona družba, ki je izvršila številne vlome r zadnjih dneh. — Pri mestnem magistratu je poneveril orjunc in demokrat ter magistrat-si uradnik Štefan Pirch okroglo 68,000 K. Sedaj, ko rodijo socijalni demokratje mestno občino, se pač zgo-*i vedno kaj nepoštenega na magistratu. V Mariboru In okolici je bilo zadnje dni minulega tedna zelo hlad-•o in naravnost mrzlo. V četrtek zvečer in petek je bilo vreme tako hladno, da je sneg pobelil Pohorje in je ležala v petek zjutraj po poljih mariborske okolice Jesenska slana. Slana je napravila občutno škodo na fižolu.
Glasbena Matica v Mariboru. Okoličani Ljutomera se opozarjajo, da priredi dne 24. junija pevsko društvo •lasbena Matica v Mariboru v telovadnici v Ljutomeru velik pevski koncert. Pevci pridejo z 11 vlakom in na-»topijo popoldne ob 3. uri. Kdor se hoče razveseljevati iaad krasno slovensko pesmijo, naj pride 24. junija v Ljutomer.
Izlet mariborskega Ljudskega odra v Ruše. V ne-
poklestila Veliko Tinje. Tudi vinogradi v Tinjski gori in Visolah so prizadeti. Veseli upi na boljšo letino so nam vzeti. Bog nas varuj!
Toča v Žetalah pri Rogatcu. Iz Žetal poročajo: V pondeljek, dne 4. junija se je vsula pri nas tako strahovita toča, kakor je ne pomnijo niti najstarejši ljudje v naši župniji. Padala je debela kot orehi, pobila polja ter gorice, ki izgledajo suho kot v jeseni takoj po rezi, o koruzi pa ni niti sledu, kje je rastla. Žito kosimo, trava je pa tako zbita k tlom, da je ni mogoče niti kositi. Od toče tako kruto prizadeti Žetalčani se obračamo s prošnjo na naše poslance, da nam izprosijo od vlade nujno potrebno podporo, predvsem: semensko žito in ajdo.
Cerkev sv. Jožefa nad Celjem prenovljena. Cerkev sv. Jožefa nad Celjem je prav lepo prenovljena. Delo je trajalo devet tednov. Cerkev je sedaj zares kras celjske okolice. S prijaznega griča se sedaj vidi daleč po vsej Savinjski dolini in gor proti Pohorju. V nedeljo, dne 17. t. m. bo pri Sv. Jožefu zahvalna služba božja. — Zjutraj ob 7 uri bo slovesna sv. maša za dobrotnike pri prenovitvi. Popoldne ob 4. uri bo pa pridiga o
_-----------------"O" —VU.C ,	T UV , j— - J----^ „J^V-.^..-----
«tel j o, dne 17. junija t, 1. ob štirih popoldan uprizori na j zgodovini cerkve in zahvalna pesem •dru Kmetskega bralnega društva v Rušah mariborski ; Orlovski odseki, ki še niste poslali mariborskemu Ljudski oder lepo delavsko igro «žrtve«, ki jo je spi- i orlovskemu okrožju članarine za leto 1923 v znesku
12 D, storite čimpreje svojo dolžnost. — Članske listke naj odseki takoj vpošljejo in sicer na naslov: J. Pirš, Gregorčičeva ulica 10, I. nadstropje, Maribor.— Tajnik mariborskega orlovskega okrožja.
Savinjsko orlovsko okrožje. Uspehe svojega dela
»al preprost mariborski delavec Alojzij Petek. Igra ka- ; Se v pretresljivih slikah boj izmozganega delavstva s * krivičnim in trdosrčnim židovskim podjetnikom. Ru- j Sani bodo pri znanem svojem zanimanju za gledali- j Ško umetnost predstavo gotovo polnoštevilno posetili. 1
Vstopnice se bodo prodajale v nedeljo celi dan v go-	( vztrajnosti in zavesti bodo pokazali naši odseki na
stilni Novak v Rušah.	s okrožni prireditvi dne 22. julija t. 1; v Šoštanju. Skup-
Žrtve domačega prepira. V sredo, dne 23. maja je	} no vam hočemo pokazati, kateri se zanimate za naše
astal v Zlatoličju med dvema družinama prepir, ki je	5 delo in hočete iti v borbo za ideje, katere so naš cilj
«Ui__-i j______i-........ _ _ • •___■ t t,__•__:	?	_______:___________x„ ____x.
aahteval dve žrtvi. Trgovec s svinjami J. P. se je pripeljal iz sejma domov razjarjen in je v pijanosti začel pretepati svojo ženo in otroke. Ti so pobegnili v hišo soseda M. Š., kjer je njegov sin oženjen. J. P. je pritekel za njimi ter se spri z M. Š. V prepiru ga je udaril z motiko po glavi tako silno, da je M. Š. nezavesten obležal. Njegov sin je v jezi pograbil motiko in udaril J. P. po glavi, da je kmalu umrl. Sodna komisija je ugotovila, da je dobil smrtno rano na tilnik. M. Š. ima isto-lako hudo rano na glavi in je malo upanja, da bi okreval. Pijančevanje, ki je pri nas tako razširjeno, rodi žalostne posledice!
Od Sv. Barbare v Halozah. Našo Sv. Barbaro je dne 4. t. m. obiskala nesreča, ki je uničila upe naših kmetov. Ob enih popoldne je namreč začela padati loča ter je padala nepretrgoma 18 minut. Najhujše so prizadeti Mali Okič, del Zgor. Slatine, del Pohorja, Mali in Veliki Paradiž do polovice, del Gruškovca in •ele Maje. Toča je te kraje pobelila kakor sneg. Napravila je velikansko škodo. Vinogradi, ki so pri nas glavni up kmetovalca, so ponekod uničeni za več let. Trpeli p« so povsod ter je toča na nekaterih mestih vzel« po tri četrtine, drugod polovico ali četrtino. Pa tudi poljski pridelki so popolnoma zbiti v zemljo. Ljudje so popolnoma obupani, ker ne bo niti vina, niti živeža. Kje bomo pa vzeli za davke, ki jih nam neprestano povišujejo. Potrebno bi bilo, da se zavzamejo poslanci m nas, da nam oblasti odpišejo davke, ki jih ne bomo mogli plačati.
Zlata poroka. 50Ietnico poroke sta praznovala dne 8. junija 1923 v krogu svojih domačih g. Jakob Lešnik, poseatnik na Vrtiču, in njegova soproga Neža, rojena Koren. Jubilantoma želimo mnogo srečnih in zadovolj-sih tet.
Cerkvena slovesnost pri Sv. Trojici v Slov. gor. ?fiu se vrii v nedeljo, dne 1. julija, shod tretjerednikov is tretjerednic iz Slovenskih goric in iz Prekmurja. Slavnostni govornik bo pri slovesni pozni službi božji •črtal pomen III. reda za versko življenje. Po pozni ftiužbi božji se takoj vrši na prostoru pred samostanom »eliko eborovanje, ki nam bo pojasnilo pomen III. reda ca vsakdanje življenje. Nastopita odličen govornik ta odlična govrnica, razven tega še govorniki in govornice is srede ljudstva. Shod bo velikega pomena za napredek tretjeredne organizacije. Na delo vsepovsod aa oajobilnejšo udeležbo!
Lepa pobožnost pri Sv. Treh svraljih v Slov. gor. Proslava božjega Srca, obenem s sv. misijonom se je najlepše «vršila. Naravnost ganljivo je bilo ponočno ieščenje Najsvetejšega pred praznikom Srca Jezusovega. Udeležba iz domače župnije in iz sosedščine je bila naravnost velika, molitve in petje polno vneme in
V Šoštanju se navdušimo in poživimo v naše vrste še druge na pot navzgor. Pridite in pridružite se k nam! Ifog živi!
CELJSKA POROTA.
Dne 4. junija je otvoril predsednik okrožnega sodišča, dvorni svetnik dr. Kotnik drugo porotno zasedanje v Celju. Obravnavalo se je v celoti 9 slučajev. Kot prvi je prišel na zatožno klop dvajsetletni Kamilo-zelič, tovarniški delavec v Štorah radi hudodelstva uboja. Dne 22. aprila t, 1. je prišel obtoženec v St. Rupert, kjer se je v neki gostilni spri in stepel. V pretepu je ubil rudarskega paznika Jožefa Zakušeka iz Drobnega Dola. Po dejanju se je poslovil od svojega botra, ki je bil tudi v gostilni, potem pa je odšel na Svetino ple-sat. Od tam je odšel na sodišče v Laško, kjer se je sam prijavil. Obsojen je bil na dve leti težke ječe. Njegov tovariš Jože Mastnak, ki je v pretepu Zakušeka udaril s kolom po glavi, je bil obsojen na osem mesecev ječe.
Drugi dan se je zagovarjala 50 letna prevžitkarica Cecilija Banič, radi umora, ki ga je izvršila nad Jožefom Bencetom, priležnikom svoje hčerke Frančiške Sporčič v Trebežu pri Brežicah. Bence je živel z Bani-čevo in njeno hčerjo v skupnem gospodarstvu.
Sprli so se radi prodaje posestva. Na predvečer kritičnega dne je prišel Bence pijan domov in ženski spodil iz hiše. Drugo jutro, 30. aprila t. 1. pa je šla Baničeva na prošnjo hčere v hišo nazaj, da nakrmi piščance, ki so bili pod Brencetovo posteljo. Banič je našla Benceta spečega, je pograbila sekiro in z zaprtimi očmi po živalsko sekala po žrtvi, ki je obležala na mestu mrtva. Zadala je Bencetu preko 20 ran na glavi. Dejanje pred poroto priznala ter je bila obsojena na smrt na vešalih.
Kot drugi se je zagovarjal Železnik Ivan ia Trbovelj radi težke telesne poškodbe, katero je prizadejal v pretepu dne 10. maja 1923 Francetu Hribarju in Avgustu Stermoletu, ki sta ga pozivala, naj gre mirno domov, ko je pijan razgrajal. Ker se je Železnik zagovarjal z živčnim napadom, je sklenil sodni dvor razpravo preložiti, da se preišče Zeleznikovo duševno stanje.
Dne 1. junija je prišel na vrsto umor orožnika Hu-* beri a Lužnika. Umora so obtoženi 22 letni rudar Franc Tanšl, 22 letni rudar Ivan Božič in 19 letni rudar Fr. | Podlesnik, vsi trije iz Družmirja. Umora je osumljen l tudi Franc Schwarz, ki se je zagovarjal poleg tega tudi \ zaradi 15 tatvin in poneverb. Dne 4. februarja je prišet orožnik Lužnik v Pesje pri Šoštanju radi privatnega opravka. Ker je zamudil vlak, je šel v gostilno, kjer so i se že nahajali obtoženci. V gostilni je pil s Schwarzom, ter ostal ž njim do pol sedme ure skupaj, nakar sta iz j gostilne odšla. Ostali trije okrivljenci so šli že prej. Ob j 10. uri zvečer so našli potniki Lužnika v nezavesti ležečega na železnici med tračnicami na progi med Šoštanjem in Pesjem. Najprej se je mislilo, da jc ponesrečenca povozil vlak. Ker pa je nemogoče, da ga vlak ne bi bolj razmesaril, kajti Lužnik je imel samo par ran na glavi, je bila razprava preložena na drugi dan, da strokovnjaki resnico ugotove. Obtoženci so zanikali j svojo krivdo, samo Schwarz prizna svoje tatvine. Dru-; gi dan so porotniki oprostili ostale tri obtožence, ■ Schwarzu pa so prisodili 3 leta ječe radi težke telesne i poškodbe in tatvine.
V petek, dne 8. junija, ki je bil zadnji dan zase-l danja, je sodišče zopet izreklo smrtno obsodbo. Zagovarjal se je pred poroto 28 letni Janez Šinkovič, samski trgovec z živino iz Imenega pri Podčetrtku. Obtožen je bil hudodelstva roparskega umora, katerega je dne 7. maja izvršil v gozdu Poličniku pri Podčetrtku nad Janezom Zagrajsekom. ¿.o sta se vračala iz sejma v Rogatcu, ustrelil je Zagrajšeka v glavo ter ga oropal živine in denarja. Zagrajšek je v Celju v bolnici na poškodbah umri, prej pa je še povedal, da storilec ne more biti nihče drugi, nego Šinkovič. Dokazi so bili jasni, šinkovič pa je dejanje tudi priznal. Po krivdo-reku porotnikov ga je sodni dvor obsodil na smrt na vešalih.
Isti dan se je zagovarjal tudi rudar Franc Višnikar iz Trbovelj, ker je oropal dne 2. novembra 1920 v Št. Lenartu posestnika Antona Haceta, ter ga je težko poškodoval. Ker je Višnikar dejanje tajil, sodišče pa ni imelo zadostnih dokazov, je bila obravnava preložena. S tem slučajem je bilo tudi zasedanje porote končano.
Novice iz Pecla pri Podčetrtku in iz Verač. Pri Pustišekovi novo postavljeni kapeli so bile dne 31. maja sklepne pobožnosli. Kar prihrume Hrvatje, ki sploh delajo po našem mirnem okolišu nepokoj, ter začno pijani nesramno izzivati. Naši fantje in možje si tega seveda niso pustili dopasti ter so dejansko navalili na Hrvate. Ti pa že tepeni, so šli po pomoč in ojačeai so iznova navalili in sedaj s tako silo, da so razgnali popolnoma vse na vse strani. Da se ubranita Hrvatom sta vzela v roke puške lovec Franc Amon in JaneE Pu-stišek ter začela streljati po napadajočih in potem že bežečih Hrvatih ter jih težko poškodovala. Drugi dan so prišli orožniki ter pobrali imenovanima puške, ter orožne liste in lovsko karto. Naše mnenje je, da čeprav so naši tukajšnji Hrvati do skrajnosti vsled «voje odurnosti obsovraženi, vendar se na ljudi ne sme streljati. — Poročilo iz Verač. Ker je na našem shodu v Kozjem Franc Amon našega govornika dejansko napadel, je bil obsojen pri kozjanskem sodišču na globo 100 D in na vse pravdne stroške. To naj bo za vegled in opomin!
Srebrna poroka slovenskega para v tujini. V Meerbe-
cku v Nemčiji sta praznovala dne 31. maja naš rojak g. J. Les in njegova soproga Marija 251etnico njunega zakona. Slovensko katoliško društvo sv. Barbare jima je priredilo lepo proslavitev srebrne poroke.
Kadar se mudite v Maribora, ne pozabite obiskati tvrdke Franc Mastek na Glavnem trgu, kajti ta trrdka nudi vsem največjo izbiro vseh vrst manufakture po
najnižjih cenah in najboljše kakovosti. K nakupn se seveda prav nikogar ne sili, zato je prav vsakemu na prosto dano. si ogledati to veliko zalogo ter se prepri-i čati o res nizkih cenah in najboljši kakovosti blaga. Izbira je vedno posehno velika v vseh vrst suknu in to češkega in angleškega izvora. Toliko cenj. občinstvu v ravnanje.	428
VABILO na
REDNI OBČNI ZBO*
Hranilnice in posojilnice v Jarenini, ki se vrši na Petrovo dne 29. t. m. ob pol 8. uri zjutraj t prostorih posojilnice. — Dnevni red:
1. Citanje zapisnika o rad-njem občnem zboru. X Poročilo načelstva in rač. preele-dovalcer. S. Odobrenje let-
Jjubesni do božjega Srca. Procesija Srca Jezusovega v nedeljo ob sklepu sv. misijona ob udeležbi devetih du- i >?ega računa za leto i'J23. 4. hovnikoT in mnogoštevilnega ljudstva je bila res veli * VollteT članov nacelstva- *
.i.	.j	J~ """ ,"w* i Volitev računskih preg
Vnetim misijonarjem in sodelavcem hvala in ; valcev. 6. Slučajnosti. V
častna.
«lavaI Naj se krepi, širi in utrjuje med nami vedno bolj kraljestvo božjega Srca Jezusovega!
Zanimivosti od Sv. Antona v Slov. gor. (V zadevi posojilnice.) Ker se množe glasovi sploh zoper prodajo javno sklepa prf vsakem šte hiše* ki je last posojilnice, ker so drugi pripravljeni j vilu članov.	627
dati po tri- do štirikrat več za njo, kakor se je cenila j	Načelstvo.
po odboru in so celo med odborniki taki, ki bi dali
b.
ledo-slu-
čaju nesklepčnosti, vrši se e-no uro pozneje drug občni zbor, na istem prostoru, z istim dnevnim reaom, ki vel-
naredi za svoje tudi odbor: Toliko, kolikor kdo drugi, > UpraTi. lahko da posojilnica tudi, to se pravi, hiša ostane njej, j
Ea bo najbolje pogodeno. Saj tudi, če bi hiše ne imela, i si jo morala kupiti ali zidati. — čebelnega tatu imamo nekje blizu. Po zimi je na treh krajih izvršil svojo •obrt^ aedaj je po «opet po noči od S. do 4. junija od-od Tini ¿arije §. Ljubeča T Župetkicih močnepi
Posestvo, hiSa rinograd, trav niki, sadonosnlki, gozd, njive, skupaj 8 oralov, vse v aajlep-&em stanju ae po ceai proda. Pojasnila daje J. Honigmann,
Javljamo tužno vest, da je naša ljubljena soproga itd., gospa
Roza Lubec «J- Seyrer
po kratki mučni bolezni dne 12. junija ob 23. uri mirno v Gospodi« zaspala.
Pogreb se vrši iz Slomškove ulic« št. 11 chi» 14. junija »b 17. ari na mestno pokopališče v Ptuju.
Maše zadušnice se bodo brale dne 15. junija ob 7. uri v mestni cerkvi v Ptuju.
PTUJ, dne 13. junija 1933.
Soprog: Karol Lubec, dvorni svetnik v p. Rodbine: Dr. Milko Lubec, vladni svetnik.
Josip Skalar, višji računski svetnik v pokoju. Dr. M. Senčar, odvetnik. M. Novak, višji nadzornik južne železnice.

koč« pri 1'oljčaaak
928
Vabilo na občni zbor Kmetijske nakupovalne in prodajne zadruge v SOLČAVI, r. z. z o. z., ki se vrši dne 34. junija 1923, ob 8. uri dopoldne v društveni dvorani. Dnevni red: Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključiva za leto 1922. 3. Volitev a) rtačelshra, b) nadzorstva. 4. Citanje revizijskega poročila. H. Slučajnosti.	621
Prostovoljna sodna dražba nepreml&iln,
Na predlog dedičev se vrši vsled sklepa okrajnega sodišfa v Mariboru z dne 26. majnika 1923 A V 127-23-23 dne 17. junija 1923 ob treh popoldne na licu mesta v Jareninskem dolu hišna št. 18 prostovoljna sodna prodaja v zapuščino pokojnih Marije in Terezije Wem gerl »padajočega posestva vi. št. 13 k. o, Jareninski dol s hišo pop. št. 18 v Jareniniskem dolu, gospodarskim poslopjem in zemljiščem v skupnem površju 1 ha 56 a 83 kv. m. Izklicna cena znaša 240.394 K. Vsak kupec ima položiti 10% izklicne cene kot vadij. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni notarja dr. Josipa Barle v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 14, v uradnih urah.
Maribor, dne 8. Junija 1923.	612
Br. Josip Barle, kr. notar kot sod. komisar.
FOTOGRAF
620
rui v7uiv.il	vi
Dolenc, Maribor, Mill ka cesta 18,
se priporoča društvom, ženitvam, primicijam itd.
atilnice,
vevnike, »lamoreznice, pluge nudi Kmetijska zadruga v Ptuju. Oglejte si zalogo in prepričajte se o nizkih cenah. — Zadruga posluje s strankami ob delavnikih dopoldne.	616
Zahval.
Ob prebridki in nenadni izgubi, ko nas je zapustila predraga soproga, sestra, hčerka
lfitha*I«>a oočteao pridao
nunanca, deki«, ako m >.
Soče iz ijatomrrikega okraja obl v trgevsfci h<Si v Maribo-n dobro in stalno s'užbo, Piima ped »Kuharica« v.*, upravo liita.
6m
Drnria «a Poi°sica p°8tst-
rfUUa va Kopntmk, 7 pri Sv. Marjeti ot> Pesn. Vpraš» se Maribor, Ulic,sta u1ics 32 3 nadstropja	on
hlisu 3 orale, na UUSHjU Zmržr.jaku, proda F*snc jauk, Polička ves 11, J areni as.	614
iovkolssilj V^fol
Lep« posestvo, s hišo, gospodarskim poslopjem, 16 orali zemlje, obstoječe iz njiv, gozda in travnikov, se proda v Cirkovcah pri Pragarskem radi bolezni. Hiša leži v prometnem kraju, blizu farne cerkve in je tudi zdaj v hiši trgovina. Cena. 1 milijon K. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri Barbari Salamon, Sp. Nova vas št. 27 pri Slov. Bi-t strici.	030
Nasna*!!*,
V četrtek, dne 21. junija 1923, ob 10. uri dopoldne, se bo prodajalo v notarski pisarni pri Sv. Lenartu v SI. goricah Omanovo posestvo, ležeče v Spodnjem Porčiču poleg Čehove gostilne.
Posestvo meri okroglo 16 oralov in obstoji iz prvo-
vrstnih travnikov, njiv in gozda.
616
Bísta k v H.'č'h St. 60
6lo
Marija Fhhute,
625
se eiitimo dolžni, da izrečemo zahvalo vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, predvsem vrlim pevcem tretjeletnikom iz celjske Orglarske šole za prekrasne žalostinke na njenem domu in ob grobu. Vsem bodi večni Bog obilni plačnik!
Predragi rajnki daj Bog sladko spanje in enkrat svidenje nad zvezdami.
Sv. Miklavž pri Rim. Toplicah, 8. junija 1923.
V blagem spominu!
Prodi se obstoječa i j njiv
ia t »vnifcov, v dobrem stasu se n*h*jajočega gospodarskega posiopj Posestvo leži tik ob noroKgraje&i okrajni cesti in 10 minut oddaljeno od firne cerkve. Zemlja ji ko rodovitna. Natančsejši pogoji ss p izvejo pri py»e,itnici Moriji Aatlej v Krivici!!! št. 39, občina Prevorje pošta PilStanj	605
Tllf Hifsa s 3'/. kon^kia Sli
lUlOina in vlite ieleene cevi 150 mm premer, za daljavo 3I0 m Hompl. z zapirsdaiiO se radi p.-eureditve t*koj prod«. Besno K tnis. Lubasovo, Pud-kraj, poŠta Guštanj. 6o7 3—1
NABAVNO SS5DŠTE ZA POIJOPRHJ8EDNE STROJEVE KRÜXm«V ITJSPAN JAKOVUt K 0.
Zrinjski trg 1.	J J| @ 15 S B ßrz. nasl.: «Poljostroj.«
Kosci g
Naročite si takoj moje odbrane kos s z brusnimi kamni, ako ho> čete trajni r«i E a* kosa in en kamen Dia 40'-, poštnine pio sto. Ivan Oder, S Lo' renc na Pohorju.	654 3—1
Za.-topst ?o dežel ega zavarovalnega za oda
„HERCEG-B9SKA"
se nahaja v hiši M. G r g i č, Marioor, Koroška cesta št. 49, Tam st sprejme tudi tpreten posrednik (agent) z visoko provizijo.	čel
ašfflfcfž
: Zidarji dobe delo. Zglasiti se j je pri stavbeniku Karolu J Rojs v Ormožu.	629
J
Posestniki vinogradov! j MODRA GALICA, ŽVEPLO IN LIČJE najboljše kakovosti, brez-konkurenčno pri Jos. Krcmpl trgovina, Maribor, Meljska c. št. 9.	251

GOspodai>Jl, jjOBpodlriie trs. delRTCl!
Opozarja se vas, da nikar ne zamudile, kadar greste v Celje obiskati MANUFAKTURNO TRGOVINO
Hladin & Dobovičrsik
Prešernova ulica 14
CELJE
Gosposka ulica 15
ker tam kupite vsakovrstno manulakturno blago po najnižjih, vedno konkurenčnih cenah. Vsaki teden dobiva velike množine raznega blaga iz tovarn in sva ravnokar cene znatno znižala, tako, da vsakogar v njegovo lastno korist vabiva na ogled blaga in da se prepričate o nizkih cenah, o dobrem blagu in o pošteni postrežbi.
Znano vam je, da je draginja proti zimi vedne večja kakor sedaj, torej kupite sedaj ko so cene nekoliko padle. Spoštovanjem
Hladiti & Do&oviinlk. Celie.
-o
o nO
ZHG&GB
Telefon 14-35.
Glavno zastopstvo Mc. Cormikovlh tvoravina
International Harveste? Cfni^anir of Amefe, Chicap
dobavlja takoj:
originalne Me. Cormikove stroje stroje za košnjo trave stroje za košnjo žita z odlagačera in samovezačem grablje za seno stroje za sajenje koruze (Quadratmaissetzcr) motore za pogon s petrolejem «I. H. C«
vsakovrstne strojne dele tipa Mc. Cormik, Doering, Piano. Osborn. Milwauke. Champion, nadalje: pluge, brane, decimalne vage, ve-ternjače, mline za sadje, preše za seno, kompletne naprave za čiščenje semena.
i
en
mmmmatsasmmmmmmmmmmmmmmmimmwmtimitmm > i j i.. , ^

Tovarna kmetijskih strojev in livarna železa J. F» F E X F E! R ml.. Hoče pi>i Mariboru
Izdeluje: mlatilnice za roko, vitelj in motorno moč, viteljc za 1 in 2 konja, vejalnice, sla-morcznicc, sadne mline, brane za travnike, reporeznice itd. železno opremo za žage, ve-necijanerce vseh vrst, cirkularnc žage, trans-
niisije, vse litvine iz železa in kovine. Popravila vseh strojev in motorjev. Postrežba
gasi!	, i..
točna, zmerne cene.	623
í^tfc.	"T.	,
Hamburg—Amerika Linija
In
United American Lines Inc.
Filijalka
SIMOH KMETE C, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica Štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna po> jasnila in prodaja vozne liste.
Odhod iz f^jubljane vsaki teden.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB
„B" Cesta pri državnem kolodvoru
ZAGREB
Podružnice: Beograd, Balkanska ulica 25, — SnSak: Jovo Oj. Ivoševič, KaroHnka c. 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala 3. — Gruž: Ivo Lovričevie — Bitolj: Ojorgje J. Dimitrijevič & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj.
Mifcajlovič, Trg Kralja Petra 4.	55-
Potnike do Hamburga saremiii družbeni uradnik.
m
r

1
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru,
Izvriole vse brnim posle nallilantneje, — üalwSijs ebristovanje vlog m knjižice In v tekočem računa,
Izpiliš vsito vloio na iaht mw fak@J & gotov In!,
^Poeblažienl prodajalec sreik državne razredna lotarile^^

Mala naznanila,: JžTPtT.
Javna zahvala.
„Ah! te bolečine!"
T"S' ',T '"T". I	Mi^».ko.odvo.-^ del zemljišča, ki naj
Ril Barski poniscnik <M« scsmke H Jugoalsvijo |	kot stavbisce našemu okrožnemu zdravniku g. dr.
i"nrp-er) t d in - t'd — z t;'rd!ta Skrsbar, Višnja	Janezu Sedlačeku. Za ta veledušni dar mu izreka obč.
dolgLi spri čet ali ini krepki ; gora'( Preprodajalce» ugodne;	odbor tem potom najiskrenejšo zahvalo. Vrlemu, za svoj
ne arij iv ml nsrski uienec se ta- ce'e 4 ' "* '' !	poklic vnetemu in izvrstnemu zdravniku je dana s tem
G. Jurij Hildebrand mlajši je podaril tukajšnji ob- j Malo Fellerjevega pravega Elzafluida in proč so boločine.
Kl'ATnln /it". .. ki ,..ii 1' / \ 1 A/U'rH'A /-1/-.1 r-r	I 1 < r< /> A !• I rt I	i	C/	X
koj spiejraet*. A'ojz Kukovec,?_
»im«, pt«j. 5 > Brusfieksmnezakose
temeljna podlaga, da si postavi po mnogih šikanah in preganjanju v naši sredini v prid trpečega prebivalstva \
c. že ai 8
vaaki
Viniear,
itin, sf nesljiv, „j,.«.,™.,	-
fcotjio nustčio ptačj v trajno tiaY.°. modxr<*« J,,«,» p. , ■lutbo ca > eijo vinrgradno po- J mnoimi priporoča SE VES & j sest na Doleajskem Prednost | KonlP. Ljubljana. 3 5 5^6 j imajo ari, kateri so obiskovali, vinarsko in sadjarsko šolo. Po-' oudbe na upravo »Slov G/Spo-da/ja«	618 3—1
-i
lastni in stalni dom.
Občinski urad Radenci.
590 ä m
Župan: Zemljič.
Spre
ima s s hlapec za vo-
žejo lesa, z brano in stanovanjem. Plača 1630 kron ni mesec. Antolié & Tomiaz S;. Bi.-t:ica,; 619
fslika iabbea j^alovrafc-aega simskega blaga. 3öiö?e površnika od 300 Diu. in druga srn-t> «faktura najceneje pri
956
K. & R. JEŽEK, MARIBOR
täelje Štev, 103.
Drgnenja s Fellerjevim Elzafluidom je
prava dobrodejnost! Umivanje s Fellerjevim Elzafluidom jači mišičevje in živ-je in živce! Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa! Zobe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi vi rečete:
NAJBOLJŠE, KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!
Izvršujemo vse vrste poljedelskih strojev,
kakor: plnge, brane, valje,
Hištlik saEeec» ,re«en se išče, j <l$jjbor, Glavni trg 17, m IlIdlllK prednost i ms jo t' 8ti t .as^jiijiMMaami^*-'»»'^^ kateri se razumejo s j.ooji. Po- ¡ —————————
nadbe pod »trezen« m upravo f tista.	3-3 565'
Samski orgenisf
z d>brim spričevilom želi spre jet! s:bž!:;o o?ga;hta ia cerkovnika. Ntsiov v upravi lista. ___jfA 2-i
grn(j» «« posestjo, 8 ora- i riUUff S« lov zemlje, zidana hiša Ce -.a 900.000 K. Izidor Klojčiik, Te zna 33.	6'7
Šivalni sfrrj"
3000 K. Kac, S! Bi .trica. 6co
DfftHä «a g°siilna »n me-riwiia 3s s ¿sija z vsem in-ventajera ia 4 orali zeml e
lupin
.fl 98|99'l. krat rafiniran, »Fkristella«
Petrolej, Sarino ia brez
trošarine, vsakovrstna strojna r*f. olja ponuja po najnižjih cen» h
d. z o. a. Slovenska uL 8 telef. I53.
V vseh dotičnih poslovalnicah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. Pri naravnih naroči-kultivatorjej sejalne stroje, ; lih stane s pakovanjem in poštnino če se pošlje denar okopače, kosLne stroje, mla- ; naprei ali po povzetju: tilnice za ročni, vitelni in	J 1 1 J
motorni pogon, motoije na 3 dvojnate ah 1 špecijalna steklenica i-* dm., 12 dvojna-
koruzne robkarje, sadne mline, žitne čistilnike, vinske preše, mline za grozdje, s e-salke, kotle, parilnike itd.
Kompletne žage, mline, opekarne,
armature za krožne peči in ' sploh vse dele transmisij | za tovarne.
Lasfiia moderna livarna žeiaza ia Mn. ^
Cene zmepme!
Zahtevajte prospekte in ponudbe!
Umetno in naravno bosansko in francosko mlinsko kamenja.	302 10-7
bencin in sesalni plin, parne ? tih ali 4 špecijalne steklcnice 84 din., 24 dvojnatih ali
" komobile,slamoreznice, re- : 8 špecijalnihi steklenic 146 din., 36 dvojnatih ali 12 špe-reznice, drobdne mline, j „¡v^^	ofts	J	1
cijalnih steklenic 208 din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 din. in 3 din.; Elza-mentolni črtniki 4 din.; Elza-posipalni prašek 3 din.; Elza-ribje olje 20 din.; Elza-voda za usta 12 din.; Elza-kolin-ska voda 15 din.; Elza-šumski miriš za sobo 15 din.; Glycerin 4 din in 15 din.; Lysol, Lysoform 12 din.; kineški čaj od 1 din. dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 13 din.; Elza-mrčesni prašek 7 din.; strup za podgane in miši 7 din. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
i Na te cene se računa sedaj še 5 odstot. doplatka. —i j Adresirati natančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elzalrg št. 341, Hrvatsko.
teompir, koruzo, opeko, ciment,
Ttdi več posestev, Jože Greli, drva premog sLtm s st?no ve-Orehozs v-s 51, p. Sti^cica.	dno vsaka mnoiin»
585 2-2	. ANDREJ OSET Maribor,
EÈEEM JOS. VRANJEK
"Ji
razavetljs^a, pri glasni cetti 1o minut od mesta Celjr, Gs^ erje-araven je če» era orkl zemlje ali še več, kakor je kup^uugod' naje, nekaj gospodarskega po-•lopja, pripravno za kakega •brt>;ika; proda se po ugodni «eni zavoljo preselitve. Zve se pri Jos. Verbnik, teharski mojster, Gaberje 34, Celje. 11—183 --,,
|||?2 n« Prodsj- Obstoječa ii Aleksandrova cesta 57. Tel. 88. , 9 -149 4 stanovao^, električni	7 -ic 44«	:
CEMENT......
nosilci (travérze) vedno v xa» logi in v vsski množini ter najnižji eeai pri
Franc Drofenik, Poljčane.
7 431
Priporočam ^[ogfioto.:	m ¡
potrebščin, najboljših znamk, ^ m |f §M t Atelje Vlašič, Gosposka ul, 23, ¡	^	. , ,
Lnadstr, Maribor. 9-ío 3í4 Za|amígnO	iSbBStll
Undarurfioif ¡ m] m kritia streh
UUUSiWyyy ^KORANU ne premoči ne majhni najbolj« ««erikfmski i odzebe se ne lomi i a ne
pualüi stroj ter »ajpnaerseiši 1" . '___
za vsakeZa trgovci in zaseb- ¡ trSa» ?e popolnoma s_gur«5 n ka t«hia samo 3 fc-l-.gtam«, proti ognju, toči in viharju, Z»«topstvo za Sp, Šra ersko:; tehra na 1 m1 samo 12 kg,
ni- ■ ie npnmi>ii>nfi trnpžpn, 1P
Kralja Petra c. 25
CELJE
(Bivša graška mitnica)
priporoča svojo bogato zalogo «Issž	w do-
mačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa popravila točno in solidno.
iT'
F. Zinauer Maribor, C.sfova ut. !:e neomejeno trpežen, je štev. 2 Prodaja mdi na obroke,	1__I___: „i^__Í.
pa tadi najlepše blago za obleke, kakor sukno, htaievina, volneno blago, plavins, cefir, Sifon, platno, izgotov* Ijene obleke, srajce, predpasnike, nogavice, robci, odeje Ltd. se dobi pri
ŠOŠTARIČ MARIBOR,
Aleksandrova cesta it. 13
je stvar zanesljivosti, kar pri kupovanju nikdar ne morete vedeti za koliko se bo zvišala cena od skoraj potrebnih popravil.
Od ponovnih izdatkov pazite samo, ako ima^e garancijo za popolno dobro vrsto strojev. — Tvrdka SUTTNER, kot jugoslovansko skladišče lastne S vi jsrjke tvomice ur nudi Vam vedno veliko zbirko sa;so prvovrstnih ur v vseh cenah! — Predvsem znamka »IXO<! Švicarska tvor-nica jamči Vam sa dobroto strojal Zahtevajte bogato ilustrovani cenik, v katereaa najdete ure sa go pode in gospe, iz zlata in srebra, nškla itd v vsaki ceni, ravnotako sapastae ure, budilke, d«lje verižice, obeske In različni nskit. Pošljite za ta cenik samo a dia&rja.
0c3aoiiii§lna mim ar
H»$UTTN£R
SlsvanUa.
S 6 521
boljši kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša
Za birmaisce! S
rRANHafeME
konfekcija, Maribor, VetrLcjska	ZiroVTtioa(MS8t6)G -rf nialC«
u!ka 7.	joi i----------—-—---
-——---p0 cenj> lepo in hitro se izdeluje
Prevzame m tu kuj ih po^iiejs	obleka vsake velikosti po meri
Sekal za trgovino Lza f^kii i
* meSsnim bl*g >m z ali bre« «l»-. If IJf Pl Isi inventarja, n» prcm=tci loJti;	*
d r>- ! -x cH ■ . ™ . Wildenrajnerjeva ulica stev. 6 P.PinteriC, stojnci, Ptuj podpirajte slovenske krojače. 3 4 5*4	i	1-4 579
Vabilo na občni zbor Okrajne posojilnice v LJUTOMERU, ki se vrši v četrtek, dne 21. junija, ob 8. uri dopoldne v posojilnični pisarni v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva za leto 1922 in odobrenje istega. 3. Izločitev udov. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzornega svctovalslva in cenilne komisije. 6. Slučajni predlogi. Ako bi ti na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v smislu § 38 pravil sklepat veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih za družnikor. — V Ljutomeru, dne 4. junija 1923. — Jožef Velnar, načelnik.	597
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v LAŠKEM, r. z. x n. t., se vrši v nedeljo, dne 24. junija 1923, ob 8. uri v društenih prostorih, Vspored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 6. Odobritev računskega zaključka za 1. 1S22. 4. Prem«inLa pravil. 5. Volite? načelstva in nadzorstva. « Slučajnosti. — Načelništvo,	008
STOLE
kupite najceneje v tovarni.
TvrdLSsa	3-6» 5.7
Teharski lasna industrija, Teharje
p. Štore pri Oel3"u.
vam pošlje na zahtevo cenik sv, jih prignano solid- j nih izdelkov Prodaja na vehko in malo. Cene zmerne. \
PO NAJBOLJ UGODNI CENI prodaste lahko staro železo, gus, kosti, papirne odpadke, j belo glaževino, cunje itd. samo pri
l lagode, Naribnr, T žaška cesta 5. j
Čiste cunje, prane, desinfiscirane, za čiščenje strojev se dobe v vsaki množini pri	603
J lagode, fei^&r, Tržaška csstu 5,
Naznanjam cenjenemu občinstva, da 88tn prevzela od g. Josipa Hon rnichl (poprej Sinko)
BRZOJAVNE DROGE
od 8—12 m dolge, od 13—22 cm debeline na tankem koncu
umsmv les
razžagan na 1 m 20 cm za tanin ter
mvmm mmm les
rabi večje množine lesna tvrdka
g s» 4 c
Ka- ut nika ulica 3
Vljudno obveščamo častito duhovščino kakor tudi naše cenjene naroČaike, da se aaša pisarna
ne nahaja več V MARIBORU, KOPALIŠLCA ULICA ŠTEV. 9,
ampak v naši novi tovarni MARIBOR, MELJE, MOTHERJEVA ULICA pri brodil.
Mariborska livarna zvonov, ing.J.& 1.111
Sodna ulica 16 ter bodem točila prvovrstna vina in pivo in skrbela za dobro kuhinjo. 2—1 £»8i Za obilen obisk se priporoča 9. RoSSnbffOBf-
t
se tudi Vi bodete nizkim cenam, po katerih se prodaja sukno, volna, platno, cefir, modrovina, hlačevi-na, robci in sploh vsa ma-nufakturna roba v veletrgovini
R. STEHMECKI, CELJE
katera dobiva stalno velikanske pošiljatve robe direktno ia prvih svetovnil» lotern. Zahtevajte cenik!

LJUDSKA POSOJILNICA ¥ CELJU
ppi ,BELEM VOLU'
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. januarjem 1923 po:
5% brez odpovedi, 5 72% Pret' enomesečni odpovedi, 6% Prcti trimesečni odpovedi, Večje in stainejše vloge po 67s% oziresta po dogovoru
cd dnevu vlo^e do dneva d*ip, Rsnin in invalidni davek plačute
posojilnica sama,
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
Sodnijsko zaprisežen strokovnjak.	Sodnijsko zaprisežen strokovnjak.
NAZNANILO.
P. n. občinstvu uljudno naznanjava, da sva otvorila na
Rotovžkem trgu if, 3 (ilomlksv trg št 6)
ZALOGO POHIŠTVA
tir lastno difswuko za tipefnišivo in nizirstfo
in izdelujemo: kompletne opreme za spalne, jedilne, gospodske, dekliške, salonske sobe; posamezne komade; omare, postelje, mize, kredence, otomane, divane, foitele, garniture, žimnice, odeje, rolete itd., polaganje linoleuma, tapeciranje sob. — Popravila mizarska in tapetniška se okusno in solidno izvršujejo in po umerje ni ceni zaračunajo. — Načrti in vzorci na zahtevo. Priporočava se za obilna naročila in beleživa z najodličnejšim spoštovanjem
%WAmodie & Sajko
tapetništvo in mizarstvo.	est
Rotovški trg 3. MARIBOR. Slomškov trg 6. t Odlikovan z zlato medaljo.	Odlikovan z zlato medaljo.
a) Za otroke Kvišku srca po Din. 27, 36, 39 in 40. Rajski glasovi po Din. 38, 50 in 52. Prijatelj otroški po Din. 6-50 in 7.50. Ključek nebeški po Din. 20, 30. Angelj varih po Din. I 1.
b) Za odrasle Bogomila po Din. 15, 22, 25. Pobožni kristjan po Din. 12. Ceščena Marija po Din. 14, 48, 60. Marija varhinja po Din. 10, 36. Sv. Alojzij po Din. 15, 34. Nebesa, naš dom po Din. 42. Skrb za dušo po Din. 15, 22, 30. Sv. ura (velike črke) Din. 12, 15. 30. Mali duhovni zaklad (velike črke) D 12. Marija Kraljica po Din. 42. Venec pobožnih molitev po Din. 40.
Venec pobožnih pesmi Din. 15. Sv. Pismo, Evangelji in Dejanja apostolov po Din. 10. Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.) D. 15. Premišljevanja za celo leto I. in II. del. Din. 32.
Družba večnega češčenja. 2 molitveni uri. Din. 3.
Kratko navodilo za pobožnost M. B.
Kraljice src Din. 5. Vir življenja Din. 18. Duša popolna Din. 20. Duša spokorna Din. 20. Bog med nami Din. 12. Večno življenje (rdeča obr.) Din. 24,
(zlata obr.) Din. 33. Slava Gospodu Din. 18. Nebeška hrana I. in II. del Din. 15. Priprava na smrf Din. 16.
TOVARNA UMETNEGA ŠKfliuA IN
ELEKTRARNA, DRUŽBA
zo.z
Slovenija
Tadi Vi se boste prepričali, da je v Vašo korist, ako si ogledate najprvo
velikansko manufakturno zalogo
tvrdke
Alojz DROFENIK
„pri Solncu"
CELJE, GLAVNI TRG 9
predno kupite oblačilo. Stalno velika zaloga vsakovrstnega inozemskega oblačilnega blaga.
Za obilen obisk ee priporoča AIolZ DfOffBiR.
BSBOMBH
>KHBMI
ji
Bi es kisa! Brez sladkorja 1 1res salicila!
sploh brez vsakega dodatka se lahko s
DEY" konienrnimi steklenicami in
„KCA "ammî&m
581 6-2
napravi brez truda vse vrste okusnih, zdravih in cenih domačih konserv.
V «REX« vkuhane jagode, češnje, hruške, češplje, jabolka, sploh vse vrste sadja se hranijo pri neizpremenjenem naravne rv okusu in največji zdravilni vrednosti, brez vsakega dodatka leta in leta. — Ravno tako se ohrani za nedogledni čas vsak drugi živež, posebno vse sočivje (fižol, grah itd.), meso, klobase, paštete, gobe, ribe in drugo.
Po tovarniških cenah priporoča
Ivan Kovačii. Maribor, Koroška testa 10
trgovina stekla in porcelana na veliko in malo.
Velika zaloga vsakovrstnega stekla, šip, ogledal, porcelana in kamenine, svetilk, kakor vseh v steklarsko stroko spadajočih predmetov po najnižji ceni.
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
g—iiani iMimnjiim n.....MM——i———
V MAJRIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. g n. mth obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po
Vloge na trimesečno odpoved po 572%. StalnejSe in večje vbgs
pa od 6 do ff7a%.
Na drobnoI
Na debelo!
Manufakturno blago
po najnižjih ceash p'i tvrdki
$ CEfLJ
Pre$«rna»a ulica št 17.
Na drobnoi
585
Na debelo I
se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manufakiumo, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KiftOL WORSCHB
Maribor, Gosposka ulica, št* lO.
1 ! 1 Perje za postelje! ! !
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«