Št. 288 (16.633) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osv-’' -'onem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini1 > ji u po-....DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRT - L., v /ored ^ n0 2 ČEDAD - Ul Ristori 28 -T''1 (K Internet: htip/www.^ fjfimoiski.it 1500 LIR 0,77 EVRA :..... ..^CANA, GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma žab, legge 66Ž96 • Filiale di Trieste Treba je ugrizniti vldsb jabolko Bojan Brezigar Novica je bila objavljena v poznih popoldanskih urah in ob vsem, kar se je včeraj dogajalo na mednarodni ravni, od Čečenije do kongresa nemških socialdemokratov, je bila skoraj neopazna. Pa vendar gre za eno najvažnejših novic v tem Času. Turški ministrski predsednik Bulent Ece-vit je včeraj prejel vabilo na kostio ob vrhu EU v soboto v Helsinkih. Verjetno ni pretirana trditev, da se s tem vabilom začenja novo obdobje tako za Turčijo kot za Evropo. Vedeti je treba, da je bila to včeraj že tretja novica iz Turčije. Prva je bilo sporočilo zunanjega ministrstva, da se namerava Turčija glede egejskega vprašanja podrediti odločitvam banskega sodišča, druga Pa je izjava na smrt obsojenega kurdskega voditelja Ocalana, naj Turčijo enakopravno vključijo med kandidatke za Članstvo v EU. Ni težko ugibati, kaj se dogaja. Znano je, da EU še pred nekaj meseci ni hotela vključiti Turčije v seznam držav kandidatk za članstvo. Razloga sta bila dva: zaostalost turškega gospodarstva in pomanjkljivo uveljavljanje Človekovih pravic. Smrtna obsodba Ocalana je pripo-niogla tej odločitvi. Sedaj pa je videti, da so prav dogajanja v zvezi s kurdskim voditeljem vplivala na odločitev, da postane tudi Turčija pridružena Članica Evropske unije. Grčija naj bi tako zaradi včerajšnje izjave zunanjega ministra umaknila veto, Turčija pa naj bi si status pridružene Članice zagotovila z obljubo, da Ocalana ne bodo usmrtili. Mnenja o tem so deljena. Po eni oceni gre za očitno popuščanje izsiljevanju Turčije, ki Zeli v zameno za Ocalanovo življenje iztržiti pridruženo članstvo. Slednje ji še ne odpira vrat v EU, vendar ji daje velike možnosti finančnih podpor kot vsem ostalim kandidatkam. Slo naj bi torej za •zkljucen interes Turčije. Po drugi oceni pa gre za trezno politično presojo, Id bo začela Turčijo vključevati v krog zahodnoevropskih demokracij in jo bo iztrgala iz stalno preteče nevarnosti fundamentalizma, Id so jo doslej reševah z vojaškimi diktaturami. Obenem pa bo to tudi začetek mednarodnega nadzora nad uveljavljanjem človekovih pravic v tej državi. Prav slednje mnenje je ^erjetno odločujoče. Tudi tisti, Id smo se zgrozili, ko smo prebrali včerajšnjo novico, se moramo namreč zavedati, da je treba včasih ugrizniti v kislo jabolko za dosego dolgoročnih ciljev. MOSKVA / OBLASTI BESEDO »ULTIMAT« SPREMENILE V SVARILO Pod mednarodnim pritiskom Rusija ublažila stališče do Čečenije NATO in ZDA resno opozarjajo Moskvo - London zahteva politično rešitev TRST / POGREBNA SVEČANOST Ganljivo slovo od umorjenega agenta TRST - Na včerajšnjem pogrebnem obredu v katedrali sv. Justa za umorjenim policijskim inšpektorjem Luigijem Vitullijem se je marsikomu orosilo oko, njegova družina pa je prav v teh tragičnih trenutkih pokazala izjemno SirokosrC-nost, odpustila je morilcu prav v znaku pietete do njegovega komajmesec dni starega otroka, ki je tudi ostal brez oCeta. Na 5. strani -M-........—■». MOSKVA, VVASHING-TON - Rusija je vCeraj nekoliko omilila stališče o Čečeniji in sporiočila, da ni šlo za ultimat prebivalstvu, naj zapusti Grozni, preden zravnajo mesto z zemljo, ampak za svarilo. Premier Putin pa je dejal, da se ne nameravajo pogajati, dokler jim uporniki ne bodo izročili mednarodnih teroristov, ki naj bi zagrešili poletne atentate v Moskvi in v Dagestanu. Generalni sekretar zveze NATO Robertson pa se je včeraj pogovarjal z ameriškim predsednikom Clintonom. Ultimat je označil kot nesprejemljiv in Moskvo pozval, naj ga prekliče. Tudi britanska vlada se zavzema za politično rešitev čečenske krize. Na 14. strani SOLSTVO Sinoči že objavili predmete zamahne 2000 RDM - Ministrstvo za šolstvo je prej kot običajno objavilo predmete za maturo, vendar zaenkrat za glavne Studijske usmeritve, medtem ko bo za »specifična« določila, ki zadevajo tudi slovenske šole, treba počakati vsaj do četrtka. Vsekakor se bodo mature začele 21. junija 2000, kandidati bodo morali opraviti tri pisne naloge in ustni kolokvij iz vseh predmetov, od katerih bodo štirje »v zakupu« zunanjih komisarjev. Na 2. strani SODSTVO Pol in Hrast slasi spet v laseh RIM - Med premieram D’Alemo in Silviom Berlusconijem je spet bitka na nož o vprašanju pravosodja. Premier je med včerajšnjo oddajo Radio anch’io pozval opozicijo, naj ne napada njega in večine v zvezi s sodstvom, Berlusconi je ob podpori svojih političnih sopotnikov takoj odgovoril zelo ostro, zvečer pa mu je iz vrst LD Mussi vrnil milo za drago. Spopad priča o napetosti na italijanski politični sceni, kjer ni pričakovati pomiritve. Na 2. strani TURČIJA Ecevit povabljen na kosilo voditeljev EU ANKARA - Turški premier Bulent Ecevit je bil uradno povabljen na kosilo predsednikov vlad in držav clanic Evropske unije in pridruženih clanic EU, ki bo v soboto v Helsinkih. Novico je sporočila turška tiskovna agencija Anadolu, ki je navedla vire zunanjega ministrstva. Se prej je turški zunanji minister Ismail Cem dejal, da bo Turčija glede razmejitve z Grčijo v Egejskem morju sprejela odločitve baškega sodišča. NOGOMET Slovenija v težki, Italija v lahki skupini TOKIO - V japonski prestolnici so včeraj izžrebali kvalifikacijske skupine za svetovno nogometno prvenstvo leta 2002, ki bo na Japonskem in v Južni Koreji. V Evropi je 50 reprezentanc razdeljenih v devet skupin. Slovenija je v prvi skupaj z Jugoslavijo, Rusijo, Švico, Luksemburgom in Ferskimi otoki, precejšnjo srečo z žrebom pa je imela Italija, ki bo igrala z Romunijo, Madžarsko, Gruzijo in Litvo. Na 17. strani Zaščita: Violante potrdil zagotovila RIM - Poslanska zbornica bo takoj po novem letu spet vzela v pretres zaščitni zakon za slovensko manjšino in ga po možnosti tudi čimprej odobrila. Predsednik Violante je to zagotovilo potrdil v pismu devinsko-nabrežinskemu županu Vocciju. Slednji ga je pozval, naj se osebno zavzame za čimprejšnjo uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti. Enako pismo je Vocci poslal tudi predsedniku senata Mancinu in pročevalcu zakona Maselliju. Na 3. strani Mlad moški umrl pod vlakom v Krminu GORICA - Le 23-letni Moldavec, najbrž nelegalni priseljenec, je sinoči nekaj po 19. uri umrl pod vlakom v bližini podvoza Saldarini v Krminu, kilometer od krminske železniške postaje. Menda je skupaj še z nekom Sel Cez progo, ko je pripeljal vlak. Drugi je zbežal. Železniški promet je bil prekinjen dve uri in pol. Druge podrobnosti še niso znane. Ce bo potrjeno, da gre za pribež-nika, bo to že druga tragedija v nekaj tednih, potem ko je mlad Kurd pri Gorici med begom pred pohcijo padel po bregu Soče in umrl. NOVE UGODNOSTI ZA ČLANE ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIKI —► STRAN 3 4— Si« draguljarna Trst - Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 DratjuJji Zonami V leto 2000 z izrednimi ponudbami prestižnih žag in kosilnic znamke M a m ® STIH L. pUgNS _ s* Naši arhitekti in izkušeni , /4 V hhihi ii jnimin « prodajalci bodo storili vse potrebno, da se bodo vaše želje povsem uresničile ARREDARE CLASSICO AGRARIA MOČILNIK SESLJAN 59/BTei. 040/299269 - fax; 040.291386 Ul. Udine 18 - Trst ARREDAMENTI Tel. 040418878 Devin Tel.040/208559 - fax: 040.208988 Na voljo tudi rezervni deli vseh znamk E-mail pupis@pupis.it - http://www.pupis.it RIM / O VPRAŠANJU PRAVOSODJA RIM / MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO Spopad med D’Alemo in Beriusconijem Pol reagiral na premierov poziv, naj ne napada večine Znani predmeti za maturo 2000 Določili predmete za glavne usmeritve Za slovenske šole odločitev v četrtek Kasacijsko sodišče odložilo sklepe o referendumih RIM - »Berlusconi naj neha z napadi proti nam,« je dejal predsednik vlade Massimo D’Alema. »Premier naj se ne prikazuje kot žrtev,« mu je takoj odvrnil lider Pola svoboščin. Vprašanje pravosodja je spet izzvalo oster spopad med vedno in opozicijo. Po krajšem premoru ob nadomestnih volitvah, se je včeraj z nezmanjšano silo nadaljeval spopad, ki je sledil sklepu milanskega sodnika za predhodno obravnavo, da odredi formalni proces zoper Silvia Berlusconija v zadevi Ali Ibe-rian. Berlusconi je takoj po formalni obtožbi napadel Leve demokrate, vodstvo Hrasta je v odgovor začelo civilno tožbo in zahtevalo odškodnino zaradi obrekovanja. Povod za včerajšnji spopad, ki kaže, kako je pravosodje eden vozlov v odnosih med večino in opozicijo, je bil včerajšnji premierov nastop na oddaji Radio anch’io na prvem sporedu Raia. D’Alema je med drugim dejal, da »v nobeni evropski državi se ni zgodilo, da bi politični voditelj obtožil politične nasprotnike, da so mandatorji odločitev sodnikov«. Dodal je, da je po njegovem mnenju naravnost smešno trditi, da so tožilci in sodniki za predhodni postopek pisali sklepe pod njegovo taktirko. Berlusconi mu J e takoj jezno odvrnil, da ni nikoli uporabil besede »mandator«, kot naj bi dokazovali vsi posnetki. Predsednik vlade je dodal, da »smo mi resnična žrtev agresije«, saj »vsakič ko je sklep o formalni obtožbi ali pa razsodba v zvezi s postopki zoper voditelja Pola svoboščin«, opozicija napada večino. Premier naj se nikar ne prikazuje kot žrtev, saj je D’Alemova trditev o agresiji na vlado in večino »navadno svetohlinstvo, kot razumejo vsi Italijani, ki nimajo političnih predsodkov«. Berlusconijevi politični sopotniki so mu takoj priskočili na pomoč. Pierferdinando Casini je dejal, da ga premierove besede spominjajo »na pravljico o jagnju in volku«, saj naj bi bilo naravnost paradoksalno, da »predsednik vlade igra vlogo napadenega«. Tudi predsednik senatorjev FI Enrico La Loggia je ocenil, da »premier postavlja stvarnost na glavo, saj prikazuje sebe in svojo stranko kot žrtev politične agresije«. Se najbolj odrezav je bil Gianfranco Fini: »D’Ale-ma pravi, naj Berlusconi neha z napadi na večino? Naj neha on.« »Po obrekovanju sedaj še ofenziva laži,« je Polu odvrnil predsednik poslancev LD Fabio Mussi. »Morda pa ima Berlusconi poseben naCin izražanja, v katerem imajo besede drugačen pomen,« je vztrajal Mussi v zvezi z Berlusconijevo trditvijo, da ni označil voditelje LD kot »manda-torje« sodnikov. In vse kaže, da polemike še ne bo konec: Berlusconi se moti, Ce misli, da se bo lahkoizmazal zako poceni, z majhnim besednim umikom,« je končal predsednik poslancev Hrasta. RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj ves dan razpravljalo o legitimnosti ljudskih referendumov (vsega skupaj jih je 23), svoje sklepe pa bo objavilo v prihodnjih dneh, vsekakor pred 15. decembrom. Kamen spora in polemik sta predvsem referenduma o reformi volilnega sistema (prehod iz proporC-nega v večinski sistem) in o funkcijah sodnikov, ki sta bila spomladi nesklepčna. Nekateri so mnenja, da pomeni nesklepčnost zavrnitev referenduma, drugi pa so prepričani, da ni tako in da sta torej ljudski glasovanji izvedljivi. Za polemiko je vsekakor poskrbel ministrski predsednik Massimo D’Alema, ki je dejal, da je volilni referendum lahko spodbuda parlamentu za odobritev noVe volilne zakonodaje. NiC veC in nic manj, je dejal premier. Njegove besede pa so zelo razburile predsednika Nacionalnega zavezništva Gian-franca Fini j a in še posebej Marca Pannello, ki je očital predsedniku vlade, da je skušal pogojevati sklepe kasacijskega sodišča. Referendum ne predstavlja samo spodbude, meni vodja radikalcev, a v bistvu reformo in voljo do sprememb. V to je trdno prepričan tudi Fini. Pravno, ne samo politično, sta torej sporna referenduma, ki spomladi nista bila sklepčna in sta bila torej razveljavljena. Zakon določa, da zavrnjeni ljudski referendum se ne more ponoviti v petletnem obdobju po zavrnitvi, problem je, kako bodo sodniki vrhovnega sodišča tolmačili spomladansko nesklepčnost. Radikalci so vsekakor prepričani, da bo kasacija pristala na vse načrtovane referendume. RIM - Veliko prej kot običajno je .italijansko ministrstvo za šolstvo včeraj določilo izpitne predmete za mature leta 2000. V prvem zamahu so opredelili predmete za pisne-in ustne izpite glavnih usmeritev višjih srednjih šol, v naslednjih dneh se bodo dogovorili še o vsem ostalem. V to sodijo tudi šole s slovenskim uCnim jezikom: kot so včeraj zveCer v telefonskem pogovoru povedali predstavniki tiskovnega urada ministrstva za šolstvo, bodo s pregledom nadaljevali v Četrtek, ko bodo verjetno natančno opredelili tudi izpitne predmete za slovenske šole. Iz razgovora z nekaterimi ravnatelji slovenskih šol pa je izšlo, da bo (seveda) za dijake slovenskih višjih srednjih šol prva pisna naloga v slovenščini, nekatere spremembe pa bodo zadevale tudi ustne predmete (zamenjali bodo enega od predvidenih za posamezne študijske smeri). Splošna določila, ki jih je ministrstvo za šolstvo sporočilo sinoči, predvidevajo, da se bodo maturitetni izpiti začeli 21. junija 2000 s pisno nalogo iz italijanščine za vse usmeritve (kot rečeno, dijaki slovenskih šol pišejo prvo nalogo v slovenščini). Druga pisna naloga je specifična za vsako usmeritev, tretjo pa bodo izbirale komisije, ki jo bo sestavljal predsednik in šest članov, od katerih bodo trije zunanji in trije zavodski profesorji. Kandidati bodo morali opraviti tri pisne izpite in ustni kolokvij iz vseh predmetov, vendar bodo nekatere predmete izpraševali zunanji, druge pa notranji člani. Za glavne študijske smeri je bilo določeno naslednje (po vrsti navajamo predmet za drugi pisni izpit in štiri predmete, ki so »v zakupu« zunanjih komisarjev): klasični licej - latinščina, grščina, filozofija, zgodovina-državljanska vzgoja in zgodovina umetnosti; znanstveni licej - matematika, fizika, zgodovi-na-državljanska vzgoja, filozofija, prirodopis; pedagoški licej - latinščina, filozofija in pedagogika, fizika, matematika; poklicna usmeritev za tehnike elektronike - sistemi, avtomatizacija in organizacija produkcije, ita-lijanščina-zgodovina, matematika, elektrotehnika, elektronika in aplikacije; poklicna usmeritev za kemijsko-biološkega tehnika -biotehnologija, ita-lijanščina-zgodovina, matematika, procesi in tehnologija v kemijski industrije; zavod za geometre - cenitve, cenitve (tudi ustno), osnove prava, gradnja, tehnologija gradenj; zavod za knjigovodje -knjigovodstvo, knjigovodstvo (tudi ustno), matematika, splošen in gospodarski zemljepis. TRST / ZAMISEL PRISTANIŠKE USTANOVE Predlog za združitev pristanišč S projektom seznanjena ministra za prevoze in za zunanjo trgovino TRST - Pristaniški odbor konkretno razmišlja ne le o sodelovanju, ampak tudi o združitvi tržaške in koprske luke. To je na včerajšnji seji povedal predsednik pristaniške ustanove Mau-rizio Maresca (na sliki), sklep o tem pa bodo sprejeli pred koncem leta. Maresca je tudi povedal, da je s tozadevnim projektom že seznanil ministra za prevoze Tiziana Treua in ministra za zunanjo trgovino Piera Fassina. Doslej se je v gospodarskih in političnih krogih govorilo o tesnejšem sodelovanju med pristaniščema, nikoli pa konkretno o združitvi, ki jo je vCeraj izrecno omenil Maresca. Predsednik je tudi predstavil nedavno podpisani dogovor z upravo Luke Koper, z vsebino katere pa vsaj tukajšnja javnost še ni bila seznanjena. Nic več torej le sode- lovanje, ampak združitev, s katero bo treba odpraviti vse elemente konkurenčnosti, je v izjavi za agencijo ANSA povedal še Maresca. Na sejo, o kateri bodo govorili o odnosih s Koprom, bo Maresca povabil predsednika deželnega sveta Antonia Martinija, predsednika Dežele Roberta Antonioneja, tržaškega župana Riccar-da Illyja in predsednika Trgovinske zbornice Adalberta Donaggia. Sredi januarja pa naj bi posebno za to priložnost prišel v Trst tudi minister za prevoze Treu. Na včerajšnji seji je pristaniški odbor odobril proračun za prihodnje leto in nekatere tehnične sklepe, medtem . ko ni govoril o novem generalnem tajniku ustanove, ki bo prevzel mesto odstavljenega Vincenza Picciafuochija. NOVICE Preiskovalci iščejo v organiziranem kriminalu LECCE - Po ponedeljskovem krvavem napadu na blindirani dostavni vozili zasebnega varnostnega zavoda Velialpol, v katerem so bili trije zapriseženi stražniki ubiti, drugi trije pa hudo ranjeni, so preiskovalci zaceli z iskanjem morilske tolpe. V glavnem iščejo med pripadniki apuljske mafije, rpedvsem med tistimi, ki delujejo v Lecceju, ne izključujejo pa tudi drugih sledi kot je na primer Brindisi. SPrav med preiskopvalci iz Brindisija in Lecceja je v zadnjih Časih znatna izmenjava informacij, ker se spoprijemajo s sorodnimi primeri. Pod drobnogledom so zlasti odnosi s Sardinci, saj so pri dveh Sardincih našli enega od avtov, s katerim so roparji zbežali. Medtem se nadaljuje polemika o varnosti. Alfredo Mantovano, ki vodi pravosodni resor pri Nacionalnem zavezništvu, je vCeraj zahteval odstop vseh tistih, ki so prezrli opozorilo šefa vsedržavnega protimafij-skega tožilstva Pierluigija Vigne, ki je že pred enim letom opozoril na nevarnost takih napadov. Podtajnik v notranjem ministrstvu Alberto Maritati pa je kritiko zavrnil. Po njegovem mnenju je bil Vigna preoster. Dodal je, da je oklep furgonov zdržal rafale brzostrelnih in poteznih pušk kot je predvideno v prtavilih, nihče pa ni mogel predvideti uporabo novih orožij. Kaže, da so vozilo banditi prebili z raketo in ne z bombami kot je bilo sprva rečeno. Kriminal: razpuščenih 110 občinskih svetov NEAPELJ - Od kar je pred 8 leti začel veljati zakon 142, je vlada razpustila 110 občinskih svetov zaradi suma, da so se vanje vrinili mafijci ali da je mafija pogojevala delo svetov. Podatke je objavil tednik okoljevarstvenikov La nuova ecologia. Po teh podatkih je bilo največ občinskih svetov razpuščenih v Kampaniji (50), sledijo ji Sicilija (27), Kalabrija (19) in Apulija (7). POKOJNINE / RAZISKAVA ISTAT Upokojencev je 16 milijonov Med njimi je veliko »mladih«, marsikdo uživa po več pokojnin RIM - V Italiji je 16.244.618 upokojencev, toda izplačanih pokojnin je skoraj 22 milijonov, tako da na vsakega upokojenca povpreno odpade 1,3% pokojnine. Tako izhaja iz raziskave, ki jo je izvedel osrednji italijanski statistični inštitut ISTAT v sodelovanju s pokojninskim zavodom INPS. Izsledki raziskave se nanašajo na stanje ob koncu leta 1998, včeraj sta sta jih predstavila javnosti predsednika ISTAT Alberto Zulia-ni in INPS Massimo Pači. Raziskava je pokazala, da vsak upokojenec povprečno prejme letno po 19 milijonov lir, se pravi približno 1,6 milijona mesečno. Seveda to, kot rečeno, v povprečju. Omeniti namreč velja, da 3% upokojencev prejema eno samo pokojnino in prejema komaj 5,3 milijona lir na leto, se pravi manj kot pol milijona na mesec. Omenimo naj nadalje, da 45,5% upokojencev uživa le starostne pokojnine, 10% pa jih ima pravico do invalidnine. Približno 23% upokojencev prejema dve pokojnini, 5% pa najmanj tri. Zanimivi so tudi podatki o starosti upokojencev. Samo 63,2% ukokojencev ima veC kot 65 let in torej kar 36, 8% upokojencev manj kot 65 let. VeC kot 80 let ima 15,1% upokojencev, manj kot 40 pa 3,5% upokojencev. Kar zadeva geografsko distribucijo, velja omeniti, da 47,7% upokojencev ima stalno bivališče v severnih italijanskih deželah, toda večina invalidov živi na jugu. Poglejmo še spol upokojencev. Moški so v manjšini, saj tvorijo 46% vseh upokojencev, zanimivo pa je, da prejemajo 55% sredstev, ki so namenjena pokojninam. Moški upokojenec prejema povprečno 23 milijonov lir pokojnine lemo, upokojenka pa povprečno po 16,1 milijona lir lemo. To je paC posledica različnega plačevanja pokojninskega zavarovanja. Ob koncu naj pojasnimo, da je raziskava ISTAT zajela pokojnine, ki jih plačujejo javni in zasebni pokojninski zavodi. Izvzete so bile edinole pokojnine, ki jih izplačujejo parlamentarcem in bivšim elanom ustavnih organov, bivšim izvoljenim predstavnikom dežel s posebnim statutom in varovancem nekaterih integralivnih pokojninskih skladov. Prav gotovo bo raziskava ISTAT prispevala k poglobitvi- razprave o italijanskem pokojninskem siustemu, ki je že dalj časa v središču pozornosti italijanske javnosti. Iz navedenih podatkov precej jasno izhaja, da je sistem v marsičem neuravnovešen in potreben korektur. RIM / LOČITEV OD PANNELLE Zaradi sodelovanja z Le Renom Zevi zapustil radikalno stranko RIM - Bruno Zevi je dokončno zapustil radikalno stranko Marca Pannelle in Emme Bonino. Rimski arhitekt, ki je bil med ustanovitelji stranke in v zadnjih letih njen častni predsednik, je s pismom odstopil in odšel. Z odhodom je hotel odločno protestirati zoper sklep italijanskih radikalcev, da v evropskem parlamentu oblikujejo »tehnično« skupino s somišljeniki francoskega rasista Jeana Marie Le Pena. »Zahvaljujem se vam za vse, želim, da bi vaši tehnični zavezniki Cimprej zginili s planeta, vam pa želim srečno prihodnost, je med drugim zapisal Zevi v pismu pannelli, Emmi Bonino in drugim voditeljem radikalov. Bruno Zevi se je že pred nekaj meseci na strankinem kongresu upri tehnični povezavi s predstavniki skrajnode-sniCarske Le Penove skupine. Tedaj je bil poražen, vendar še ni zapustil stranke, ker povezava še ni bila udejanjena. Sodu dno pa je izbil dokončni dogovor med italijanskimi radikali in francoskimi desničarskimi skrajneži. Za ta dogovor je Zevi, kot sam piše, zvedel na kongresu evropskih Zidov. »Dobro veste, s kolikšnim prepričanjem in zanosom sem se uprl tej odločitvi med konkresom. Danes, potem ko sem bil poražen in je prodrla vaša teza, moram izbrati med radikalno stranko, tehnično povezano z nacisti, in židovskim narodom. Brez vsakršnega dvoma in obotavljanja sem izbral žrtve taborišč smrt. Poleg tega pa bi Zid kot častni predsednik radikalne stranke lahko motil vaše 'tehnične zaveznike,« je še zapisal Zevi. Ob koncu se je rimski arhitekt zahvalil nekdanjim sopotnikom »za vse, kar ste mi dali: skupne bitke, skupno zavzemanje v parlamentu, nepozabne izrazue prijateljstva, nenazadnje sprevod do rimske sodne palače, da bi izrodi podpise za referendume«. »Z veliko bolečino mislim, da je treba njegovo odločitev sprejeti,« je na Zevijevo pismo odgovoril Marco Pannella. MANJŠINA / DEBATA V ZBORNICI AVSTRIJA / POLITIČNA KRIZA NOVICE Zaščita: Violante potrdil zagotovila Predsednik spodnjega doma parlamenta odpisal devinsko-nabrežinskemu županu RIM - Poslanska zbornica bo takoj po novem letu spet vzela v pretres zaščitni zakon za sloven-sko manjšino in ga po možnosti tudi Cimprej odobrila. Predsednik Lu-ciano Violante (na posnetku) je to potrdil v Pismu, ki ga je poslal de-vinsko-nabrezinskemu Zupanu Marinu Vocciju. Slednji ga je pozval, naj "6 osebno zavzame za Čimprejšnjo uzakonitev Pravic slovenske narodnostne skupnosti. Pozorno sem prebral Vase pismo - piše Violante devinsko-nabrezin-skemu upravitelju - in Povsem soglašam z utemeljitvami, na katerih sloni VaSa prošnja, saj 8re za neobhodno pogrebni ukrep za popolno izvajanje naCel členov tri in Sest republiške ustave. Glede tega mora parlament zapolniti zakonodajno praznino, ki traja predolgo let, meni še predsednik spodnjega doma italijanskega parlamenta. V zvezi s tem Vas obveščam - nadaljuje predsednik Violante - da je konferenca predsednikov poslanskih skupin 25. novembra 1999 sklenila, da bo do razprave in glasovanja ukrepa prišlo takoj po odobritvi finančnega manevra ter je zato vključila zakonski osnutek v januarski delovni program poslanske skupščine. Vocci je pismo Violante ju v vednost poslal tudi predsedniku senata Nicoli Mancinu ter večinskemu poročevalcu našega zaščitnega zakona Domenicu Maselliju. V neki javni izjavi je pred tem devinsko-na-brežinski upravitelj podprl vsebino Masellijeve-ga zaščitnega predloga. Načelniki poslanskih skupin so se, kot znano, sporazumeli, da se bo obravnava Masellijevega predloga nadaljevala v torek, 11. januarja 2000. PRISTANIŠČA / MEDNARODNO SODELOVANJE Trst-Kopen Rim podpira načrt Podtajnik Ranieri pisal predsedniku deželnega odbora FJK RIM - Italijanska vlada podpira Deželo Furlanijo-Julijsko krajino pri njenih Prizadevanjih za utrditev sodelovanja s koprskim pristaniščem. To je v pismu predsedniku Dežele Robertu Antonio-neju Se enkrat podčrtal podtajnik na zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri, po mnenju katerega bo sodelovanje med pristanišči severnega Jadrana prispevalo k vsestranski utrditvi odnosov med Italijo in Slovenijo. Antonione je visokemu predstavniku Farnesine' nekajkrat izpostavil potrebo zlasti po posodobitvi transportnih vezi (cesta, železnica, morje), s katerimi bi lahko Furlanija-Julijska krajina okrepila svojo mednarodno vlogo v odnosu do držav srednje in vzhodne Evrope. Predsednik deželnega odbora v tem sklopu izrecno omenja sodelovanje med tržaškim, koprskim in reškim pristaniščem. Podtajnik v D’Alemovi vladi je glede tega prepričan, da bi morala se-vemojadranska pristanišča izdelati skupen projekt sodelovanja, saj bodo lahko edino s skupnimi močni na nek način konkurirala s pristanišči severne Evrope, ki so danes ne samo zaradi zemlej-pisne lege, a tudi zaradi infrastruktur v veliki prednosti. Ža utrditev sodelovanja s Koprom se zavzemata tudi predsednik tržaške pristaniške ustanove Michele Maresca ter župan Riccardo Illy. Slednji je vsekakor mnenja, da je tako za Trst, kot za sosednje pristanišče, prvenstvenega pomena železniška trasa od Doline Oreha (Milje) do koprskega Strmina. Za Slovenijo pa je, kot znano, strateškega pomena drugi tir proge Koper-DivaCa. TRST / V OKVIRU PROJEKTA (NE) ZNANO ZAMEJSTVO Obisk dijakov iz Radovljice Ogledali so si mesto in okolico in sedeže nekaterih zamejskih ustanov TRST - V okviru projekta (Ne) znano zamejstvo je vCeraj obiskala Trst skupina dijakov srednje ekonomsko-turisticne šo-*e iz Radovoljice. Ekskurzija je bila pripravljena v sodelovanju s Slovenskim dijaškim domom Srečka Kosovela in Uradom RS za Slovence v zamejstvu in Po svetu. Dijaki so si ogledali cerkev na Repentabru in krasko hišo, nato so se peljali do Ppcin, od koder so se spustil v Trst s tramvajem. V mestu so si ogledali sedeže nekaterih slovenskih ustanov (posnetek - foto KROMA - je z obiska na Primorskem dnevniku) , pod večer so si privoščili še sprehod po tržaških ulicah. Na osnovi včerajšnjih izkušenj bodo podobne ekskurzije k zamejcem ponudili še drugim šolam v Slovehiji. Jorg Haider se ni odpovedal vstopu v vlado Predsednik Klestil včeraj sprejel voditelja Haiderja in Schussla Zdravstvo: SKR kritična do deželne koalicije TRST 1 Stranka komunistične prenove očita deželni večini (desnica-Sevema liga), da površno obravnava probleme zdravstvenega sektorja v Furlaniji-Julijski krajini. Deželni načelnik Bertinottijeve stranke Roberto Antonaz se nanaša na razkol med Polom svoboščin in Ligo, do katerega je predvčerajšnjim prišlo v pristojni svetovalski komisiji. Komunisti vsekakor sedaj upajo, da bo v večinskem zavezništvu prišlo do streznitve in da bo prevladala zdravstvena politika, ki bo postavila v ospredje potrebe bolnikov in ne zgolj finančne račune. DUNAJ - Napori za oblikovanje nove avstrijske vlade se nadaljujejo. Predsednik države Thomas Klestil je po ponedeljkovem razgovoru z dosedanjim socialdemokratskim kanclerjem Viktorjem Klimo včeraj sprejel tudi vodjo svobodnjakov Jorga Haiderja ter prvaka ljudske stranke VVolfganga Schussla. Ob tem je postalo jasno, da se Haider očitno še ni odpovedal možnosti sodelovanja v novi vladi, Čeprav bo v Četrtek dobil mandat za sestavo nove avstrijske vlade Klima, ki pa je vseskozi izključil sodelovanje v koaliciji s svobodnjaki. Po razgovoru s predsednikom države na štiri oci je desničarski populist in po volitvah 3. oktobra prvak druge najmočnejše stranke v Avstriji sicer zagotovil, da zaenkrat ne bo motil vladnih pogajanj med socialdemokrati (SPO) in ljudsko stranko (OVP), obenem pa napovedal, da bo v najkrajšem Času predsedniku države predložil svoj alternativni vladni program. Ob tem je še dodal, da pri razgovoru s predsednikom ni imel vtisa, da bi Klestil nasprotoval tudi udeležbi svobodnjakov (FPČ) v novi vladi. Možnost ponovitve dosedanje vladne koalicije med SPO in OVP pa je Haider ocenil kot petdesetodstotno. Predsednik ljudske stranke in podkancler VVolfgangang Schiissel, ki je v nedeljo presenetil avstrijsko javnost z napovedjo, da je zdaj vendarle pripravljen na vladna pogajanja tako s socialdemokrati kot tudi s Haiderjevimi svobodnjaki, je po razgovoru s Klestilom poudaril, da so t.i. poizvedovalni pogovori pokazali, da v Avstriji brez ljudske stranke, ki predstavlja »sredino politike in družbe«, nic ne gre. Dokončno odločitev o vstopu v pogajanja s socialdemokrati pa bo sprejelo predsedstvo stranke, ki se bo sestalo prihodnji teden. Vodja socialdemokratov Klima je vCeraj konkretiziral Časovni okvir vladnih pogajanj z dosedanjim partnerjem in menil, da bo »sredi januarja 2000 jasno, ali bo mogoCe sestaviti vlado z ljudsko stranko ali ne«-. Po včerajšnji seji (začasne) vlade je Klima še dostavil, da je oblikovanje nove vlade nujno predvsem tudi z vidika, da država za leto 2000 nima proračuna. Ivan Lukan. Tovornjak zgrmel z viadukta v prepad TABLJA - Avstrijski voznik Ewald Hoher je vCeraj izgubil življenje v nesreči na državni cesti pri Tablji. Voznik na viaduktu je izgubil nadzorstvo nad težkim tovornjakom s polpriklopnikom, ki je zavozil na levo stran cestišča, prebil ograjo in zgrmel v prepad. Voznik je bil na mestu mrtev. Ravno tedaj je iz nasprotne smeri prrivozil tovornjak, ki je zavozil na slevo stran cestišča, da bi se izognil polpriklopniku. Pri tem je Čelno trčil v avtomobil, toda zaradi nizke hitrosti (obe vozili sta ostro zavirali) voznika nista bila poškodovana. Na Črnem Kalu se izlilo 16.000 litrov bencina KOPER - Gasilci so na Onem Kalu s kraja, kjer se je v ponedeljek prevrnila cisterna, polna bencina, izčrpali 17.285 litrov goriva, približno 16.000 litrov bencina pa se je izlilo v okolje, je davi poročal Radio Slovenija, ki se je skliceval na center za obveščanje. Območje so si ogledali inšpektorji za okolje in ocenili ekološke razsežnosti razlitja, saj gre za kraški, zelo prepusten teren. Cisterna, ki je na začetku nezgode vsebovala približno 33.000 litrov bencina, se je prevrnila na enem izmed najostrejših Črnokalskih ovinkov. (STA)' Nova knjiga Danila Slivnika LJUBLJANA - V hotelu Union so vCeraj predstavili najnovejšo knjigo Danila Slivnika z naslovom Potnikovo sporočilo. Avtor je knjigo predstavil kot celoto osmih poglavij, v katerih se posveča aktualnim političnim temam, medijem, ki so po njegovem mnenju nosilci politične moči, slovenskim pomladnikom, Kučanovemu klanu, novejši slovenski zgodovini in mafiji na Slovenskem. Na predstavitvi je sodeloval tudi Žarko Petan, ki je poudaril, da pisatelji za razliko od novinarjev niso nujno vezani na resnico in da njihov pogled zato ni zgodovinski, ampak je to pogled udeleženca, ki se lahko tudi (z) moti. Po Petanovem mnenju zato najpomembnejše vprašanje, ki naj bi si ga postavil bralec, ni, od kod avtorju informacije, temveč, ali so resnične oziroma kaj je res. (STA) ZADRUGA P. D. ZA SVOJE ČLANE PODJETJA ZA ČLANE ZADRUGE Poglavitna skrb Zadruge Primorski dnevnik je nedvomno sanacija, ohranitev in širjenje Primorskega dnevnika, glasila slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zadruga pa se tudi prizadeva v iskanju pobud in posegov v izključno korist številnega svojega članstva in je v ta namen sredi leta tudi pripravila izkaznico, s katero bodo elani zadrugarji lahko koristili določene ugodnosti. Eno takih pobud Zadruga Primorski dnevnik pravkar uresničuje. S posredovanjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je naslovila na v Združenju včlanjena podjetja vabilo za sklenitev konvencije, ki predvideva posebne popuste in druge ugodnosti za elane Zadruge. Na vabilo se je doslej odzvalo že nekaj podjetij in pristopilo k pobudi, ki jo v vseh podrobnostih vzklajuje Slovensko deželno gospodarsko združenje. Zadruga zaupa v široko tenkočutnost trgovcev, obrtnikov, gostincev in vseh podjetnikov nasploh in pričakuje, da bo že v prihodnjih dneh pred prazniki razpolagala s seznamom podjetij, ki so privolila v njeno pobudo, in ga objavila izpopolnjenega z raznimi ponudbami zadružnikom Primorskega dnevnika. OGLEDALO Globalizacija nima smeri Ace Mermoua Demonstracije v Seattlu proti konferenci VVorld Trade Organi-zation in sam propad konference se mi zdijo pomembni dogodki ob koncu tega stoletja. Upam, da v svoji oceni ne bom izpadel kot veterokomunist, vendar moramo biti nujno pozorni na proteste, ki se rodijo v ZDA. V tej ogromni državi so se razvila močna gibanja za človekove pravice, za pravice žensk, za multikulturnost, za varstvo narave, mir itd. Morda ZDA ne dajo vedno prvega vzgiba, vendar, ko tam prične vreti, zadobijo dogodki nesluteno razsežnost. Bralci Ogledala so spremljali proteste nevladnih gibanj, naravovarstvenikov, delavcev in najrazličnejših skupin po televiziji in časopisih. Na isto prizorišče sem lahko gledal tudi jaz in to s pomočji medijev, ki so bolj ali manj objektiven filter in posrednik. Na osnovi videnega bi izpostavil dva bistvena argumenta protestnikov : željo po ohranjanju specifike in voljo po politiki v pristnem pomenu besede, to je kot urejevalki medčloveških odnosov. Pričel bi z željo po specifiki, ki sem jo omenil tudi v svojem zadnjem Ogledalu. Danes nam je jasno, da globalizacija ne prinaša brezmejnega in avtomatičnega blagostanja. Nima smeri. Prav je imel Jospin, ko je v Firencah citiral slovitega francoskega zgodovinarja Braudela, ki je zapisal, da je kapitalizem v neprenehnem gibanju, a nima smeri. Navadni državljani razvite Evrope opažamo globalni fenomen spajanja in koncentracije moči. Globalizacija se ne razvija v smislu mreže, kot so jo zagovarjali teoretiki postmodernega, ampak raste kot piramida, oziroma kot matrijoške, kjer večja vsebuje manjšo. Nesporno je, da velika podjetja prevzemajo majhna, velike banke kupujejo majhne, velike multinacionalke kupujejo nacionalne gospodarske dejavnosti in tako naprej. Na globalnem trgovskem igrišču se v tekmi ob koncu drugega tisočletja bijejo ti-tani. Globalizacija prinaša titan-stvo. Po eni strani omogočajo titanske gospodarske družbe delo revnejšim državam, ker je pač tam delovna sila cenejša, ljudje ne zahtevajo pravil in se zadovoljijo s kruhom. Po drugi strani ogroža prav ta možnost delavce v razvitih državah, saj titanizem vleče uravnilovko v smeri naj-nižje možne cene: to je tudi edina smer kapitalizma. Slednja pa ne uvaja le socialne uravnilovke z grožnjo sindikatom, da je delo v tretjem svetu cenejše, ampak se dogaja tudi kot ukinjanje vsake specifike. Najpreprostejši primer tega ukinjanja je prav prehrana. Multinacionalke nujno težijo k odpravljanju krajevnih posebnosti. Mc’Donalds bo tam, kjer so do včeraj jedli pleskavico, ponudil hamburgerje. Bistvo titanstva je v tem, da poenostaviš proizvodnjo. V mnogih pravilih Evropske skupnosti so očitni pritiski velikih lobijev. Stroga “zdravstvena” načela dejansko ogrožajo obrtne proizvode in z njimi neizmerno prehrambeno bogastvo. Ker moramo piti do skrajnosti pasterizirano mleko, ki je le voda z nekaj maščobe, bomo jedli tudi le določene vrste sirov, saj je očitno, da so siri posebni zato, ker temeljijo v pridelovalni tradiciji. Napad na krajevno prehrambeno kulturo je z vidika centraliziranih prehrambenih titanov gospodarska potreba, za tisoče in ti- soče obrtnikov pa pomeni smrt. Konflikt interesov je tu očiten. V trenutku, ko Evropska unija zahteva od Slovenije mleko s skrajno majhnim številom mikroorganizmov, se istočasno industrijski prehrambeni kolosi ne zmrdujejo nad transgen prehrano. Transge-netske rastline so namreč tako odporne napram boleznim, da je letina zagotovljena, nihče pa ne ve, kam lahko privedejo genetske manipulacije. Nore krave so bile viden rezultat čisto določene prehrane. Nihče ni mislil, da bodo krave, ki jedo hrano z ribjimi in mesnimi primesmi, smrtno zbolele. Vsi bi jamčili, da ne bodo: pa so. Isti prehrambeni titani, ki nam ponujajo zmanipulirano koruzo, vplivajo na politične organizme, da postrožijo čisto določene kriterije pri izdelovanju hrane. Mali pridelovalec ne bo zmogel tolikšne tehnologije, da bi z njo lahko ustrezal klišejem velikih proizvajalcev. Odpravljanje prehrambenih specifik in vsiljevanje mednarodne, homogenizirane hrane sproža verigo posledic: spremembe navad, poseganje v krajevno kulturo, v načine življenja in nenazadnje, kar je bistveno, prilaščanje krajevnega gospodarstva, dela in seveda naravnih virov. Revne države, ki pristajajo na igro gospodarskih titanov, usodno hipotekirajo lastno svobodo. Tega dejstva se žal najbolj zavedamo tisti, ki živimo v bogatem svetu. Protesti v Seattlu so jasno izpostavili problem. Obenem so postavili dodatno in usodno vprašanje: kdo danes kontrolira globalizacijo in transnacionalne gospodarske titane? Odgovor je na dlani: nihče. Clinton in Blair ne moreta ničesar ukazati Microsoftu. Ko je sodstvo v ZDA obtožilo Billa Gattesa prevelike koncentracije moči, so se sprožile v borzi mogočne varnostne mreže. Microsoft je za ZDA prepomembna stvarnost, da bi lahko sodniki raztreščili imperij. Delnice informatike so se dvignile v zvezde, sprožili so se mehanizmi, ki bodo obšli pravno vprašanje prevelike koncentracije. Kapital zlahka izigra pravne norme; to je pomemben element njegove rasti. Podobno kot za Microsoft, velja za orjake prehrambene industrije, titane farmacevtskih izdelkov itd. Novi proizvodi globalizacije, ki so zdaleč presegli zmogljivost nacionalnih gospodarstev, so izven kontrole. Politika je namreč še vedno ujeta v nacionalne okvire, tudi če so ti okviri tolikšni, kot sta moč in ozemlje ZDA. S prekomernim večanjem gospodarske moči se torej zmanjšuje vpliv politike in to v času, ko se formalno-pravno demokracija širi. Po padcu berlinskega zidu in blokovski konfrontaciji je vedno več držav, ki se imajo za demokratične, oziroma, jim priznavamo status demokracije. To velja tudi za Rusijo in celo za Hrvaško ter večino držav nekdanjega komunističnega bloka. Vsi so demokratični. Demokratični sistemi se širijo v Južni Ameriki, v Aziji itd. Značilno pa je, da bolj kot neka demokracija zori, manj je volil-cev na voliščih, manj je interesa za politiko in večji je odpor do strank. To lahko opazujemo v Italiji, in tudi že v Sloveniji in v državah, o katerih bi menili, da so ljudje navdušeni za demokracijo. V ZDA je normalno, da se volitev udeležuje manj kot polo- vica volilnih upravičencev, manj normalno se to zdi tam, kjer so se do včeraj za demokracijo borili. Podatek govori o nemoči politike, njena nemoč pa je natanko tam, kjer se veča moč globalnega gospodarskega titana. Evropa ima na primer skupno valuto, nima pa še utrjene skupne politike. ZDA so velesila, vendar je vpliv multinacionalk tudi za predsednika in guvernerje pretrd oreh. Brez lobijske pomoči v Ameriki nisi izvoljen. Propad Wto je dokaz te nemoči, saj je posegel sam Clinton, vendar zaman. Komentatorji opisujejo srečanje v Seattlu kot enega izmed največjih Clintonovih porazov. O nemoči politike v odnosu do procesov globalnega kapitalizma so jasno govorile poulične demonstracije v Seattlu. Nam so razumljive in blizu. Vemo na primer, da je tudi v Italiji politika danes šibkejša. Kaj lahko zapove D’Alema Benettonu? Malo ali nič, ker se tekstilna industrija seli širom po svetu in Benetton je lastnik nepreglednih površin v Patagoniji. Naj mu ukažejo iz Rima, koliko bo plačal pastirje v Južni Ameriki? Lahko pri tem posežejo sindikati? Seveda ne, in tega se, kdor ima kapital, dobro zaveda. Zato se bije oster boj med ekonomiko in tehniko na eni strani ter politiko na drugi. Brez politike pa lahko postane svet globalen pragozd: kopičenje moči brez pravil in etike. Procesu je treba najti protiutež. Recepta sta po mojem mnenju dva. Očitno bo potrebno najti mednarodni politični forum, ki bo lahko sprejemal globalna pravila. Proti takšnemu forumu se borijo mnogi akterji sedanjih globaliza-cijskih procesov. Titani nočejo nekoga, ki bi nadzoroval njihove kibernetsko in informatsko vodene boje. Ob tem so še močni nacionalni interesi, ki menijo, da lahko v džungli zmagajo. Sama Organizacija združenih narodov je v teh procesih šibka. Bombardiranje Srbije je odločila Nato in vemo, kaj pomenijo za Nato ZDA. Sama Evropa se ni še zmožna ali voljna docela sporazumeti, potem so na prizorišču še Japonska, Kitajska, azijske in druge države, ki niso vedno nagnjene k sporazumom. Celo revni se bojijo globalne politične vlade, ker živijo prav na račun divjega kapitalizma. Nespodbudni položaj pa ne bi smel preprečiti gibanj in volje za politično vlado, v kolikor so etična in pravna vprašanja stvar politike in ne denarnih računic. Dobiček sam po sebi ne predpostavlja etike in prava. Druga bistvena postavka je v spoštovanju specifik: kulturnih, krajevnih, etničnih in narodnih. V globalnem svetu so žrtve velikih rezlik kontinenti (npr. Afrika), države, narodi in etnije. Razkoraki med bogatimi in revnimi se še dogajajo v isti družbi, oziroma državi, veliko globlji pa so na globalnih zemljepisnih, državnih in etničnih koordinatah, ki se pričnejo z delitvijo med severom in jugom. Upoštevati etnije in narode bi predpostavljalo globalizacijo, ki ni “slepa”, ampak je politično vodena. Biti spoštljiv do etničnega pomeni zavračati oblike razvoja, ki vodijo samo v smer nekontrolirane koncentracije moči ter kulturne ho-mogenizacije. To pa je bila osnovna zahteva demonstrantov v Seattlu. Proti njej se bodo borili multinacionalni titani. PISMA UREDNIŠTVU Pavšič podpira razmišljanje Di Donata Spoštovani Michele Di Donato, član vodstva Zelenih iz Trsta. Čutim potrebo, da podprem Vaše razmišljanje, ki ga je Primorski dnevnik objavil v sredo, 1. decembra 1999. Moram reči, da se strinjam z Vašimi pogledi, kar zadeva premagovanje starih in anahronističnih pregrad med slovensko manjšino in italijansko večino. Prepričan sem, če želimo stopiti na novo pot, da moramo tako na eni, kot na drugi strani opraviti nekaj pomembnih potez, ki zadevajo predvsem naše boljše medsebojno spoznavanje in da poskrbimo, da novim generacijam ponudimo drugačne možnosti za bodoče sobivanje. Strinjam se, da se je doslej očitno premalo storilo za to, da bi se manjšinski in večinski del naših ljudi globlje in celovitejše med seboj spoznah. Kar zadeva našo narodnostno skupnost so v javnost večkrat prihajale izkrivljene informacije, takšne, ki so služile predvsem za domačo, vsakdanjo politično rabo predvsem tistega nacionalističnega dela Trsta (dežele), ki nosi velike odgovornosti tudi za prepočasen razvoj tega območja. Realni in psihološki zidovi, ki so bili zgrajeni tudi v našem prostoru, se na žalost prepočasi umikajo novim pogledom, takšnim, kakršne zagovarjate tudi Vi. Veliko si bomo morali prizadevati, da jih bomo zruših in na njihovo mesto postavili omizja dialoga in ustvarjali priložnosti za boljše medsebojno spoznavanje. Se najbolj - kot sami ugotavljate - pa bo treba storiti na področju šolstva. Povsod, kjer imam priložnost spregovoriti o teh problematikah, jasno in glasno izpostavljam, da predstavlja šola enega od ključnih izhodišč za izboljšanje odnosov med slovensko manjšino in italijansko večino. V šolah obmejnega pasu - takšno je moje mnenje - bi bilo potrebno vnesti poučevanje obeh jezikov in kultur. Le tako bodo mlajše generacije spoznale svojega bližnjega, soseda in bodo rastle ob novih vrednotah sožitja in spoštovanja različnega. Prepričan sem tudi, da bi morali iz besed preiti k dejanjem in si za začetek, omisliti operativno koordinacijsko telo, v katerem bi z istim dostojanstvom in ob skrbi za iste cilje delovali tako Slovenci kot Italijani. Rudi Pavšič O Oddelku za staro glasbo in delovanju Gallus Consort Praznovanje 90-letnice Glasbene matice je praznik ne le glasbenikov, pač pa vseh Slovencev: z veseljem se pridružujem vsem, ki so Glasbeni matici ob njeni 90-letnici čestitali. So pa stvari, mimo katerih tudi ob takih priložnostih ne morem. Ob svojem prazniku je Glasbena matica izdala bogato opremljeno knjigo 90 let Glasbene matice. Na strani 70 piše: “Kot pomembna pedagoška pridobitev je deloval leta 1978 do leta 1981 Oddelek za staro glasbo pod mentorstvom prof. Miloša Pahorja". V resnici je Oddelek nastal v letu 1979 in je deloval do leta 1985. Oddelek je s koncerti na Repenta-bru uvedel ciklus, ki se je potem nadaljeval tudi brez sodelovanja Glasbene matice; priredil je vrsto predavanj o stari glasbi (nekateri predavatelji- so bili svetovnega slovesa), posvetili pa smo se tudi ljudski glasbi: posebej bi omenil pibdavanje Pavleta Merkuja o glasbi v Reziji: živemu igranju citiravcev je prisostvoval italijanski strokovnjak za baročno violino Luigi Rovighi (da ugotovi stične točke med baročno in rezijansko violino). Uvajali smo nekatere nove pedagoške prijeme z rezultatom, da sem leta 1985 od predsednika Glasbene matice dobil odpovedno pismo “zaradi obrekovanja". Nisem imel možnosti, da bi z upravnim odborom diskutiral o pravih vzrokih odpovedi; predsednik mi je na pismeni protest ustno povedal, da mi ne bo odgovoril, češ da kdor molči, devetim odgovori! Ko sem videl, da ukrep Glasbene matice (ki za nadomestitev nezaželjene osebe ni iskala nikakršnega nadomestila) pomeni ukinitev Oddelka za staro glasbo, sem se obrnil do predsednika SKGZ in kasneje do slovenskega ministra za kulturo - a popolnoma brezuspešno. Nekaterih stvari pač nočemo videti in kratko priznanje “pomembna pedagoška pridobitev" je v opravičilo dovolj! Od leta 1985 je organizacijo repenta-brskih koncertov prevzel Gallus Consort. Šestnajst sezon (143 koncertantov iz enajstih držav - med njimi svetovno znana Frans Bruegen in VVieland Kuijken; 67 skladb slovenskih avtorjev, od teh 20 v praizvedbi - med temi skladbi L. M. Škerjanca in S. Osterca, ki sta na prvo izvedbo čakali od leta 1917, oziroma leta 1930) ni bilo dovolj, da bi repentabrski popoldnevi dosegli pomembnost Openskih glasbenih srečanj ali rojanske Slovenske glasbene šole (glej stran 79) ali kakršnokoli omembo v knjigi, ki govori tudi splošno o glasbenih pobudah pri nas! Rad bi dodal še pojasnilo k fotografiji na strani 70: sama fotografija zgovorno kaže, da gre za skupinsko igranje (kot je običaj v številnih srednjih šolah po vsej Italiji). Otroci na fotografiji niso bili člani Oddelka za staro glasbo. Od Glasbene matice ne morem zahtevati, da poroča o stvareh ki je ne zanimajo, ali pa o stvareh, ki jih noče videti; trdno pa upam, da v morebitnih naslednjih publikacijah o našem delovanju ne bo poročala izkrivljeno. S spoštovanjem Miloš Pahor Še o simpoziju Drugo Balkana Najprej bi se v imenu Studijsko razi-skovalnega foruma za kulturo zahvalil za obe poročili o simpoziju »Drugo Balkana«, ki sta bili objavljeni na go-riški strani dne 27. in 30. novembra 1999. Ni pa nam jasno zakaj, na koncu poročila iz 30. novembra ugotavljate, da bi bilo boljše, če bi se lahko vsak izražal v lastnem jeziku in bil tako jasnejši, z ozirom na to, da je bilo poskrbljeno za simultano prevajanje. Vsi predavatelji so namreč podali lastne prispevke v svojem materinem jeziku in tudi posegi publike so bili večinoma podani v jeziku narodnosti, kateri je pripadal kdor se je diskusije udeležil. O tistih par posegih, v katerih se je kdo poslužil tujega jezika, si lahko mislimo le, da je hotel na tak način pokazati odprtost do drugega ah da je hotel poenostaviti delo prevajalcev. Za katerokoli nejasnost pa se seveda opravičujemo Vam in vsem udeležencem simpozija »Drugo Balkana«. S spoštovanjem za Forum Julijan Caudek PARIZ / OB 70-LETNICI ADI Slovenec slavnostni govornik Veleposlaništvo Slovenije dobro sodeluje z akademijo ' PARIZ - Na proslavi ob 70. obletnici ustanovitve Mednarodne diplomatske akademije (ADI) v Parizu, ki je potekala minuli četrtek, je bil slavnostni govornik slovenski veleposlanik v Franciji Jožef Kunič, ki je tudi predsednik upravnega odbora ADI. Veleposlanik Kunič je predstavil delovanje akademije, predvsem pa njene cilje in nadaljnje usmeritve. Ob tej priložnosti je slovensko veleposlaništvo v prostorih akademije pripravilo tudi razstavo slik Jožeta Ciuhe in kipov Janeza Zorka, na slavnostni večerji pa je pianist Miran Devetak igral skladbe slovenskih skladateljev. Proslave se je udeležilo 250 gostov, od tega več kot 40 veleposlanikov, pa tudi predstavniki francoskega javnega in političnega življenja, med njimi francoski zunanji minister Hubert Vedrine in generalni sekretar francoskega zunanjega ministrstva Loik Hennekin-ne. Slednji je v pozdravnem govoru poudaril pomen akademije in izrazil podporo francoske vlade njenemu delovanju. Mednarodna diplomatska akademija v Parizu je dejavna predvsem pri izobraževanju mladih diplomatov z ustreznimi priznanji, pripravalja pa tudi strokovne kolokvije v drugih prestolnicah z izmenjavo izkušenj, redna strokovna srečanja starejših diplomatov, redna srečanja veleposlanikov ter različne kulturne dogodke. (STA) KATEDRALA SV. JUSTA / POGREBNA SVEČANOST NOVICE Ganljivo poslednje slovo od inšpektorja Luigija Vitullija Družino pokojnika je odpustilo njegovemu morilcu Solvognu Družina policijskega inšpektorja Luigija Vitullija, ki je v soboto izgubil življenje v oboroženem spopadu s prestopnikom Massimilia-nom Salvagnom v Naselju sv. Sergija, je odpustila morilcu svojega dragega, kot znak pietete do otročička, ki ga je tudi Salvagno zapustil. »To je znak pietete,« je dejal kaplan državne policije Alberto Alberti med včerajšnjim pogrebnim obredom v katedrali sv. Justa, »do mesec dni starega otročička, tako da pozabljamo na storjeno krivico. Namesto sovraštva in maščevanja svojci inšpektorja Vitullija dajejo svoje odpuščanje.« Morda je prav takšno zadržanje Vitullijeve družine Se najbolj seglo do srca vsem, ki so se včeraj popoldne zbrali v katedrali: kljub tragediji je našla moC, da je pomislila na svojce tistega, ki jo je pahnil v nesrečo in ki niso nic krivi, a bodo prav tako za vedno nosili posledice sobotnega usodnega streljanja. Odpuščanje bo verjetno lajšalo tudi trpljenje Salvagnovih, ki so pred leti že izgubiti enega sina, pobrala so ga mamila, drugi bo ostal zapisan kot človek, ki je streljal in ubil Policaja, doma pa jim je ostal njegov otrok, mesec dni stara sirota, za katero bo treba sedaj skrbeti. Ob krsti v katedrali so bili v prvi vrsti žena, °Ce, ki je prišel iz Barija, od koder so Vitul-lijevi doma, ena od treh hčerk pokojnika, njegove tri sestre, načelnik policije Fernando Ma-sone, podtajnica v notranjem ministrstvu Adriana Vigneri, zbralo pa se je tudi na stotine policijskih agentov, med katerimi je bil tudi Vitullijev kolega Fier-monte, ki je bil med sobotnim streljanjem v Naselju sv. Sergija in ki si ni Se opomogel od Soka, ter poveljniki karabinjerjev in finančne straže in najvisjih institucij v našem mestu in deželi, predstavniki grsko-pravoslavne in srbsko-pravoslavne skupnosti, veliko ljudi pa ni našlo prostora v baziliki in so pogrebnemu obredu sledili na zunanji ploščadi. Tržaški Škof Evgen Ravi-gnani, ki je te dni na pastoralnem obisku v Keniji, pa je v poslanici, ki so jo prebrali v katedrali, med drugim zapisal, da je ob strani težko prizadeti družini. Obenem je poudaril, da je ob strani Se zlasti oboroženih sil, katerim izraža sožalje ob izgubi Človeka, ki je v spoštovanju zakona in institucij in zaradi varnosti prebivalstva ostal zvest težki dolžnosti, vse do žrvtvovanja lastnega življenja. Po verskem obredu so krsto s posmrtnimi ostanki Luigija Vitullija med zvenenjem in ploskanjem odpeljali proti Barkovljam, kjer je bil pogreb v strogo zasebni obliki, ob prisotnosti oCeta, vdove in drugih najožjih sorodnikov. p PREISKAVA / PO SOBOTNI TRAGEDIJI Masone: Trst ni srečni otok Za policijskega načelnika Trst zasluži še posebno pozornost Preiskava o sobotni tragediji v Ul. La-go v Naselju sv. Sergija, kjer sta izgubila življenje policijski inšpektor Luigi Vi-tulli in doslej manj znani prestopnik Massimiliano Salvagno, se je razširila v svet tukajšnjega mikrokriminala, a verjetno tudi drugod. Se vedno pa ni jasno, kaj se je pravzaprav dogajalo v stanovanju v Ul. Lago, ki ga je Piero Zucca dal na razpolago Salvagnu in kjer so odkrili nekaj pištol in mamilo. Prav orožje in mamila navajajo k domnevi, da je Salvagno morebiti naredil »kakovostni« skok in se povezal z organiziranim kriminalom, tudi izven naSe dežele, stanovanje pa je'služilo kot nekakšna logistična baza. Mladenič je namreč nekaj Časa prebil v zaporih v Padovi in Bellunu in je morebiti prav tam stopil v stik s kriminalci iz Veneta, katerim je zatem nudil oporo pri poslih, ki so jih imeli ali ki so jih skusali izpeljati v Trstu. Domnevo, da je stanovanje bilo nekakšna baza, naj bi potrjevalo dejstvo, da je tudi v preteklosti sluzilo nekaterim prestopnikom. V krogu Salvagna je bil tudi Nevio Tonchella, cigar razpadajoče truplo so julija letos odkrili na področju Rovt. Včeraj se je razširil glas, da je bil morda umorjen z eno od pištol, ki so jih našli v Ul. Lago, vendar kaže, da so govorice brez prave osnove. O mikrokriminalu v Trstu je včeraj spregovoril tudi načelnik policije Ferdinande Masone, ki je dejal, da ne razume tistih, ki »govorijo o srečnih otokih: obstaja moralno propadanje, ki terja, da imamo enak pristop do vseh območij v državi. Trst pa si zaradi svoje geografske lege zasluži Se posebno pozornost, in to pozornost mu dajemo.« Masone je še pristavil, da ni nobene povezave med tistim, kar se je pripetilo, in nivojem organikov, ki po njegovem mnenju ni tak, da bi lahko privedel do popuščanja. Stavka uslužbencev deželnega sedeža RAI Delavski svet deželnega sedeža RAI je oklical dveumo stavko za 10. december 1999, da bi pospešili zaposhtve, s katerimi bi poveCah organik po upokojitvi dela osebja. Svet nadalje nasprotuje morebitnemu krčenju deželnih programov. Stavkalo bo tehnično in madniško osebje, tako da ne bodo zagotovljeni normalni deželni radijski in televizijski programi ter poročila. Na Občini na razpolago najdeni predmeti Pri uradu za najdene predmete Tržaške občine na Tigu Unita St. 4 (soba 37), so na razpolago lastnikov naslednji predmeti, ki so jih našli na ulicah novembra meseca: mobilni telefon, nož, denarnica, majica, zapestnica, ura, očala in razni ključi. Lastniki jih lahko dvignejo od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure. Na sedežu ACT v Ul. S. Cilino St. 99 pa so na razpolago številni predmeti, ki so jih našli na avtobusih podjetja. Pobude za Telethon ’99 Na Tržaški občini so predstavili včeraj prireditve, ki jih bodo izpeljali v okvim pobude Telethon ’99 za raziskave in boj proti mišični distrofiji ter genetskim boleznim. Osrednja točka bo drevisnja košarkarska tekma med tržaško ekipo Telit in Ducatom iz Siene, ki se bo pričela ob 20. uri v novi športni palači, uro prej pa bo glasbena prireditev. Ob 20.30 bodo v gledališču Cristallo uprizorili »Volare 3«, v petek in soboto bodo po mestu stojnice ter bodo v filiali BNL odprli »Dom Telethon«, v soboto se bo na Trgu Unita ob 16. uri zaključilo »sto ur teka« Alda Maranzine. Diploma honoris causa iz elektronskega inženirstva Na tržaški univerzi bodo v zborni dvorani podelili jutri, 9. decembra, ob 12. uri diplomo honoris causa iz elektronskega inženirstva Mariu Fragiacomu, ki je ustanovitelj in najvisji tehnični vodja grupe Tehtal. Ob tej priliki bodo tudi predstavili njegovo lekcijo na temo evolucije od sistema GSM do radijskih sistemov tretje generacije. Tečaj za opazovanje neba Na sedežu laboratorija tržaške univerze Eureka v Ul. Montegrappa St. 1 pri ITIS A. Volta bo jutri, 9. decembra, ob 17. uri teCaj za učitelje vseh Sol »Osser-viamo il delo« (Opazujmo nebo), ki ga bo imel Steno Ferluga in ga je organiziral Eureka. TeCaj predvideva ob naklonjenosti vremena opazovanje neba z daljnogledom in teleskopom ter metodologije opazovanja. Za informacije tel. 0405708101, fox 0405708100. Jordi Virralonga v Tommaseu V soboto bo ob 11. uri v kavami Tommaseo predstavitev pobratenja med Solo poezije iz Barcelone in stolico srednjeevropske poezije iz Trsta. Pobuda, ki jo je sprožil Club Anthares, predvideva udeležbo založniške hiše Fpe na mednarodnem natečaju Sole poezije. Na srečanju bo tudi pesnik in ravnatelj Sole poezije Jordi Virallonga, ki bo ob 19. uri tudi prebral nekatere odlomke iy svoje zadnje knjige »Kronike odemstva«. V UL. FORTI/NA PROGI ST. 21 ZGODOVINOPISJE / PREDSTAVILI KNJIGO NEVENKE TROHA Oborožen moški na avtobusu Šofer je takoj poklical policijo, vendar je neznanec že izginil 0 Trstu iz slovenskih virov Izza pasu mu je molelo kopito pištole: Šofer avtobusa st. 21 ni dvomil, da je moški oborožen in ko se je ustavil na eni od postaj na področju Ul. Forti, je brez pomišljanja poklical policijo. Avtobus st. 21 med drugim pelje tudi Po Naselju sv. Sergija, kjer je v soboto prišlo do tragičnega streljanja, v katerem sta izgubila življenje policijski inšpektor Luigi Vitullo in prestopnik Massimiliano Salvagno. Neznanec, star 60-65 let, s Črnimi očali, je medtem stopil z avtobusa in izginil med tamkajšnjimi hišami. Agenti so pregledali celotno območje, vendar o oboroženem neznancu ni bilo nobenega sledu. S primerom se ukvarjajo agenti s komisariata pri Sv. Soboti. Mladega zasvojenca rešili zanesljive smrti Ko ga dalj Časa ni bilo izkopalnice, so svojci nemudoma poklicali osebje službe 118 in policijo: takojšen poseg je reSil ^vljenje mladega Michele V., ki je očitno vzel preveliko dozo mamila. Mladenič Prebiva v Ul. Rascovich, na področju Naselja sv. Sergija, ki je te dni v srediSCu pozornosti, vendar žal zaradi dogodkov, ki si jih nobena četrt ne zeli doživljati. Potem ko je vzel mamilo, ga je obšla slabost, tekojsnja pomoC pa mu je rešila življenje, kaj kmalu si je povsem opomogel. Upirala se je agentom Policija je aretirala 37-letno Barbaro lozzi (Ul. Tor Cucherna 15), ki jo obtožujejo upiranja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju ter posesti mamila, namenjenega preprodaji. Zenska je bila v javnem lokalu v Ul. Raffineria, ko se ji je približalo nekaj agentov letečega oddelka, že dalj Časa so sumili, da se ukvarja z mamili, lozzijeva se ni dala kar tako, napadla je agente in jih tudi lažje ranila, vendar je s tem samo Se poslabšala svoj položaj. Pri pregledu so ji med spodnjim perilom našli nekaj doz heroina in hašiša. Prevrnil se je tovornjak Na Proseku, nedaleč od spomenika, se je včeraj zjutraj prevrnil tovornjak, vendar je njegov šofer imel srečo, saj se ni poškodoval. Promet je bil dalj Cas ustavljen. Osvetlitev dogodkov iz drugega zornega kota, ki ga večinski Trst ni vajen jemati v poštev, in to na osnovi dolgotrajnega preučevanje jugoslovanskih in slovenskih virov: v knjigarni Minerva so vCe-raj predstavili knjigo slo- " venske zgodovinarke Nevenke Troha Komu Trst -Slovenci in Italijani med dvema državama. O knjigi, ki je izšla letos pri ljubljanski založbi Modrijan, smo že obsežno poročali, tokratna, nezanemarljiva novost je, da so obsežno in dokumentirano knjigo, ki obravnava obdobje" 1945-1947, predstavili italijanskemu občinstvu. Z vsebino knjige se sicer italijanski bralec, kot je bilo tudi podčrtano na včerajšnji predstavitvi, ki jo je organiziral Deželni institut za preučevanje odpor-nišega gibanja v FJK, lahko spozna le s pomočjo povzetka, zato bi bil prevod v italijanščino vec kot dobrodošel. Po pozdravnem nagovoru predsednice instituta Anne Marie Vinci, je o knjigi izčrpno spregovoril Jože Pirjevec, ki je želel številne zbrane izrecno opozoriti na novosti v prikazovanju tržaške zgodovine prvih povojnih let, ki jih prinaša knjiga Nevenke Troha. Tako se je npr. zaustavil ob vprašanju, kako gre brati »tekmo za Trst«, pa ob odnosu med slovenskimi in italijanskimi komunisti (na to temo se je nato razvila tudi razprava), opozoril je tudi na poglavje o fojbah, ki je že bilo objavljeno v italijanščini v knjigi Foi-be. Izrecno je opozoril, da je Nevenka Troha pri obravnavi »tržaškega vprašanja« pozornost namenila temam, ki v splošnem niso bile posebej osvetljene, npr. odnosu med političnimi vrhovi in OZNO oz. UDBO, vlogi slovenskih duhovnikov in slovenske politične imigracije v Trst. OBČINA TRST / SREČANJE S CGIL, CISL IN UIL O NOVEM PRORAČUNU Sindikati nasprotujejo povišku davka TARSU Vodstvo CISL iz protesta zapustilo sestanek Okrog 30-odstotnega poviška davka na odpadke TARSU, ki ga predvideva osnutek proračuna za leto 2000 tržaške občinske uprave, se vnema zelo vroča razprava. Proti temu ukrepu so se že izrekle nekatere politične sile, v prvi vrsti SKP, a veliko negodovanja je tudi v sindikalnih vrstah. Tako je v ponedeljek pokrajinsko vodstvo sindikata CISL iz protesta proti tej točki zapustilo srečanje s predstavniki Illyjeve uprave. Srečanja so se v imenu občinske uprave udeležili odbornika za proračun Zanfagnin in za osebje Sambo ter predsednik občinskega sveta Košato, sindikalne delegacije pa so vodili pokrajinski tajniki CGIL Čatalano, CISL Coppa in UIL Visentini. Občinski upravitelji so sindikalnim predstavnikom izročili kopije osnutka proračuna za prihodnje leto ter orisali glavne postavke v njem. Pozornost pa se je kaj kmalu osredotočila na predlog poviška davka TARSO za 30%. Odbornik Zanfagnin je dejal, da se je občinska uprava odločila za ta boleč ukrep zaradi splošnih proračunskih potreb, a tudi in predvsem zato, ker nova vsedržavna zakonodaja zahteva, naj bi se stroški smetarske službe v perspektivi krili z davki na odpadke. Takšnim in podobnim izvajanjem pa se je ostro postavil po robu tajnik CISL Coppa. Sklical se je na sporazum o dohodkih, ki so ga na vsedržavni ravni sindikati podpisali z vlado leta 1993 in po katerem bi se pristojbine za javne storitve ne smele podražiti v višji meri kot je programirana stopnja inflacije. Na tej osnovi bi se po mnenju Coppe davek TARSU kvečjemu lahko zvišal za 1, 5% do 2%. Ce se bo v večji meri, CISL ne bo dal svojega privoljenja na občinski proračun. Razprava je kmalu dosegla tako ostre tone, da se je delegacija CISL umaknila pred zaključkom srečanja. Sicer pa se bodo predstavniki sindikatov in občinske uprave ponovno srečali v petek, 10. t.m., in v ponedeljek, 13. t.m. Seveda moramo zabeležiti, da se s predlaganim poviškom davka TARSU ne strinjajo niti v vrstah CGIL in UIL. Tajnik sindikata javnih uslužbencev CGIL Sossi nam je dejal, da je treba zadevo vsekakor poglobiti. »Občinska uprava nam mora natančno obrazložiti strukturo stroškov smetarske službe, še zlasti pa, kako to, da se zaposleno osebje stalno manjša, posebno odkar je službo prevzela družba ACEGAS, stroški pa ne,« nam je povedal Sossi. Sicer pa po mnenju CGIL davek TARSU ni edini problem, ki se postavlja ob novem občinskem proračunu. Tako je npr. v osnutku proračuna predvideno, da bo občinska uprava v prihodnjih dveh letih sprejela v službo 100 ljudi. Sindikatov to nikakor ne zadovoljuje, češ da je občinska uprava samo v zadnjih mesecih odslovila več sto ljudi. Poleg tega ostaja še vedno odprto vprašanje dajanja del v zakup zunanjim podjetjem. Sindikati so pred letom dni podpisah o tem sporazum z občinsko upravo, ki pa je v dobršni meri ostal mrtva črka. DEŽELA / PRORAČUNSKA SREDSTVA Ista sredstva za več ustanov Polovico manj denarja za ANPI Koalicija, ki podpira desnosredinsko deželno vlado, je za delitev proračunskih sredstev izbrala nova in po svoje čudna merila. To velja predvsem za področje kulture, kjer tudi letos, kot sicer skoraj vedno doslej, ne manjka glasnih polemik, sporov in podobno. Poglejmo primer prispevka za Vsedržavno združenje partizanov Italije - ANPI. Lani je deželna vlada organizaciji nekdanjih partizanov na predlog SKP (zahtevo je postavila Bruna Zorzini Spetič) namenila letni prispevek sto milijonov lir in to za razne spominske pobude in manifestacije na tematiko odporništva. Ta prispevek bo v letu 2000 ostal nespremenjen; polovica bo sla VZPI-ANPI, druga polovica pa nekdanjim partizanom katoliške brigade Osoppo. »Nimam nič proti tej organizaciji, ki si zasluži podporo, ne razumem pa, zakaj je odbornik za kulturo Franco Franzutti razpolovil prispevek za VZPI-ANPI«, nam je dejala Spetiče- va, ki bo predlagala ohranitev dosedanje proračunske postavke za levo usmerjeno borčevsko organizacijo. Podobno se je zgodilo z Deželnim inštitutom za odporniško gibanje, ki ima sedež v tržaški Vili Primc. Dežela je tej raziskovalni ustanovi v proračunu za tekoče leto namenila 125 milijonov lir, za prihodnje leto pa namerava ta prispevek zmanjšati za vsaj 25 milijonov. In to iz preprostega razloga, ker morajo del sredstev nameniti novoustanovljenemu podobnemu inštitutu v Pordenonu. Voditelji tržaške ustanove upajo, da bo deželna skupščina ohranila dosedanji proračunski prispevek, medtem ko očitno skušajo nekateri umetno ustvariti napetosti med sorodnimi ustanovami, ki sicer delujejo popolnoma samostojno. Ustanovitev por-denonskega inštituta, ki se je pridružil tržaškemu in furlanskemu, je vsekakor že povzročila nekaj slabe krvi med zgodovinarji na Tržaškem, predvsem pa na Videmskem. SINDIKATI / JUTRI IN V PETEK NA POMORSKI POSTAJI / PRIČEL SE JE MEDNARODNI POSVET ICS-UNIDO Delavci Insiel spet stavkajo Deželna uprava še vedno ni pojasnila, kaj namerava s koncesijo Tehnologija za razvoj Latinske Amerike V Trstu 120 predstavnikov 32 držav - Industrijski razvoj ob spoštovanju socialnega tkiva Jutri in v petek, 9. in 10. t.m., bo 620 delavcev informatske družbe Insiel iz Trsta in Vidma spet stavkalo. Tako je predvčerajšnjim sklenilo njihovo enotno sindikalno zastopstvo, potem ko je ugotovilo, da vsi dosedanji sindikalni posegi in protesti niso nič zalegli. Konec tega leta bo zapadla koncesija, na osnovi katere družba Insiel opravlja vrsto servisov za deželno upravo, deželni upravitelji pa še vedno niso povedali, kaj nameravajo narediti. Pristavimo naj, da je deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz včeraj vložil interpelacijo, v kateri zahteva, naj deželni odbor čim prej naredi konec dolgotrajnemu odlašanju in utrdi prisotnost Dežele na tem strateško pomembnem področju. 13. t.m. stavka delavcev kovinarskih obrtnih podjetij V ponedeljek, 13. t.m., bo vsedržavna stavka delavcev obrtnih kovinarskih podjetij. Stavko so oklicali sindikati kovinarjev FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM, in sicer zato, ker pogajanja za tako imenovane drugostopenjske pogodbe nikakor nočejo steči. Ta pogajanja bi se morala na osnovi vsedržavnih sporazumov odvijati na deželni ravni, po oceni sindikatov pa to dejansko bojkotirajo deželna združenja obrtnikov. To velja tudi za Furlanijo-Julij-sko krajino, kjer je pri obrtnih kovinarskih podjetjih zaposlenih okrog 7.500 ljudi. Ob stavki se bo v ponedeljek odvijala vsedržavna manifestacija, in sicer v Regiu Emilii. Manifestacije se bo udeležila tudi delegacija iz Trsta. GLEDE OSKRBOVANJA S KURILNIM OLJEM Vocci se zavzema za olajšave V ta namen je pisal finančnemu ministru in deželnim parlamentarcem Vključitev občine Devin-Nabrežina med območja, ki niso priključena na omrežje zemeljskega plina in so deležna ugodnosti pri oskrbovanju s kurilnim oljem. To je prošnja, ki jo je izrazil župan Marino Vocci v pismu, ki ga je naslovil na finančno ministrstvo in senatorje oziroma poslance, ki v parlamentu zastopajo našo deželo. V dopisu Vocci ugotavlja »neskladnost sedanje zakonodaje, ki opredeljuje kot občine, ki niso priključene na omrežje zemeljskega plina, tiste občine, ki spadajo v podnebno območje E, kot določeno na osnovi ministrskega odloka z dne 9. marca 1999 za olajšave pri uporabi kurilnega olja«. Neskladnost je še zlasti očitna v tej majhni obalno kraški občini, ki je le »delno priključena na omrežje zemeljskega plina«, kljub temu pa ni vključena med območja, ki so deležna teh olajšav, kot so občini Zgonik in Repentabor. »Povedati je treba,« je podčrtal Vocci, »da so podnebne razmere v višjih predelih občine, v krajih ob italijansko slovenski meji, kjer omrežja zemeljskega plina ni, povsem enake podnebnim razmeram na ozemlju občin Zgonik in Repentabor. Zaradi tega smo torej priča neenakemu ravnanju s subjekti - prebivalci gornjih predelov občine Devin Nabrežina oz. prebivalci drugih dveh občin - nahajajočih se v enako težavnih razmerah zaradi neobstoječe me-tanizacije«. Vocci v pismu nakazuje ministru tudi rešitev problema, ki povzroča hude nevšečnosti številnim občanom in prosi za delno spremembo veljavne zakonodaje, ki predvideva možnost, da se upoštevajo tudi delno metanizi-rane občine kot občine, ki spadajo v to območje. »Tako bi omogočili olajšave pri oskrbovanju s kurilnim oljem tudi prebivalcem določenih predelov istega občinskega teritorija,« je zaključil župan. Srečanje Skupine 85 Jutri ob 20. uri bo v gostilni Al Ritrovo Marittimo v Ul, Starega lazareta 3 družabna večerja Skupine 85. Ob tej priložnosti bo do predstavili svojim članom knjigo Pogled na Trst v tretjem tisočletju, pri kateri so sodelovali Illy, Damiani, Ra-vignani, Brezigar, Quaia, Pahor, Ce-covini, Matvejevič, Back, Benussi in druge osebnosti slovenskega in italijanskega kulturnega življenja našega mesta. Industrijski razvoj Latinske Amerike prek informatike in znanstvenega znanja sta srž tridnevnega mednarodnega posveta »Tehnološko predvidevanje: pobuda ICS-UNIDO za razvoj Latinske Amerike«, ki se je pričel včeraj v kongresnem centru na Pomorski postaji. Posvet sta priredila Mednarodni center za znanost in visoko tehnologijo ICS, ki ima svoj sedež v Znanstvenem parku na Pa-dričah in ki deluje pod okriljem Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj UNI-DO, ob robu seminarja pa so ga predstavili včeraj Gianfranco Facco Bo-netti v imenu ministrstva za zunanje zadeve, ravnatelj ICS Francesco Piz-zio in ravnatelj Urada za Latinsko Ameriko UNI-DO Gustavo Aishemberg. Namen srečanja je ugotoviti najboljše tehnologije za gospodarski in socialni razvoj Latinske Amerike ob spoštovanju krajevnih socialnih in ambientalnih značilnosti. Okoli te problematike je v Trstu zbranih 120 ekonomistov, znanstvenikov, politikov in predstavnikov mednarodnih znanstvenih institucij 20 latinskoameriških in 12 evropskih ter azijskih držav. Italijanska vlada hoče konkretno sodelovati pri regionalnih razvojnih načrtih, so povedali, ki predvidevajo tesnejše stike in izmenjave za ugotovitev tehnologij za razvoj posameznih stvarnosti tamkajšnjega območja, tudi glede na industrijsko in znanstveno realnost posameznih držav. V okviru seminarja so na programu tudi predstavitve projektov za tehnološko predvidevanje, izkušenj in metodologij, ki so jih že uporabili na Japonskem, v Angliji, Južni Koreji, Španiji ter na Švedskem, poleg tega bodo poglobili analizo tehnološkega predvidevanja za produktivne investicije in rast delovnih mest. Bonetti je tudi omenil konvencijo, ki sta jo podpisala v torek ministrstvo in ICS (Rim bo za to posredoval 400 milijonov lir) za raziskave na Jadranu oz. za programe znanstvenega, tehnološkega in izobraževalnega sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. (ag) r DELO / PROJEKTI ZDRU2ENJA INDUSTRIJCEV n Uvajanje mladih v poklic Projekte financirajo s sredstvi evropskega programa Cilj 2 Deželna agencija za delo je odobrila vrsto projektov za uvedbo mladih brezposelnih v poklic. Projekte je predlagalo Tržaško združenje indu-strijcev, in sicer na osnovi evropskega programa Cilj 2. V bistvu gre za tečaje za strokovno usposabljanje, ki trajajo od 6 do 12 mesecev, mesečno pa obsegajo po 80 učnih ur. Prvi projekt zadeva usposobitev 1 uradnika za vodenje skupine prodajalk z računalnikom. Zainteresirani se morajo javiti pri Deželni agenciji za delo v Ul. Fabio Severo 46/1 v Trstu, soba M, in sicer najpozneje do 10. decembra letos. Drugi projekt predvideva usposobitev 2 trgovskih tehnikov za vodenje tajništva trgovskega podjetja. Tretji projekt pa predvideva usposobitev 6 tehnikov za upravljanje biomedicinskih naprav. Zainteresirani za oba ta projekta se morajo javiti pri Deželni agenciji za delo v Ul. Fabio Severo 46/1 v Trstu, soba M, najpozneje do 14. decembra letos. Četrti projekt zadeva usposobitev 5 tehnikov za vodenje linije dialize. Zainteresirani se morajo javiti pri Deželni agenciji za delo v Ul. Fabio Severo 46/1 v Trstu, soba M, najpozneje do 17. decembra letos. Peti projekt zadeva strokovno pripravo 4 špediterjev. Sesti projekt predvideva usposobitev 4 specializiranih delavcev za delo s kopači in bagerji. Sedmi projekt zadeva strokovno pripravo 2 natakarjev, 2 chef de rang in 1 skladiščnika. Zainteresirani za te tri projekte se morajo javiti pri Deželni agenciji za delo v Ul. Fabio Severo 46/1 v Trstu, soba M, najpozneje do 31. decembra letos. Osmi projekt zadeva strokovno pripravo 2 upraviteljev skladišč. Zainteresirani se morajo javiti pri Deželni agenciji za delo v Ul. Fabio Severo 46/1 v Trstu, soba M, najpozneje do 15. januarja 2000. Pri vseh osmih projektih pridejo v poštev brezposelni, ki so stari od 19. do 32. leta. V primeru, da so vpisani v seznamih brezposelnih zaporedoma 24 mesecev ali več, so lahko stari do 35 let. Kandidati morajo poleg tega imeti stalno bivališče na območju, ki je vključeno v evropski program Cilj 2. Naposled pa morajo imeti ali višješolsko ali univerzitetno diplomo ali pa vsaj diplomo ustreznega srednješolskega strokovnega zavoda, vključno s potrdilom delodajalca, pri katerem so bili na delovni praksi. ŠOLA GM »M. KOGOJ« DSI / PREDSTAVITEV KNJIGE Svinčena leta po Viktorju Blažiču Razmišljanja o slovenski politiki tistega časa Koristne glasbene izmenjave Jutri novo srečanje Notranje dejavnost Glasbene matice vsebuje v teku Šolskega leta razne pobude, ki so namenjene predvsem gojenem in profesorjem. V vrsto pobud spadajo tudi srečanja z drugimi glasbenimi ustanovami, ki naj bi postale priložnost za primerjavo in izmenjavo izkušenj na človeškem in predvsem na glasbenem področju. V četrtek, 2. decembra je tržaška Glasbena matica gostila na svojem sedežu gojence iz Komenske podružnice Glasbene Sole Sežana. To je bilo prvo uradno srečanje med tržaško in komensko Solo, ki ze sodelujeta v okviru Zveze primorskih glasbenih Sol. Ravnatelj Sole »M. Kogoj« prof. Bogdan Kralj je pozdravil člane Številne delegacije in na kratko predstavil zgodovino tržaške ustanove. V Gallusovi dvorani so nato nastopili gojenci iz obeh sol; profesorici Aleksandra Pertot in Tamara Ražem sta pripravili mlade violiniste in pianiste, ki so zaigrali slovenskim gostom v pozdrav. Komenski gostje pa so predstavili pester prerez njihove šolske dejavnosti; klavir, flavta, harmonika, klarinet, saksofon, pozavna, trobenta so se vrstili pred poslušalci v lepem glasbenem popoldnevu. Izvajalce so pripravili profesorji Ana Marinkovič, Branko Trifkovč, Simon Perčič ter pianistka Tamara Ražem in hr-monikar Adam Selj, ki sta svoje glasbene Študije opravila na Glasbeni matici in sedaj redno poučujeta na komenski Soli. Jutri, 9. decembra bo že na vrsti novo srečanje z mladimi slovenskimi izvajalci. Nastopila bo namreč 10-letna violinistka Anja Čretnik VidemSek, ki Študira s prof. Radovanom Marvinom. Ob spremljavi pianista Dejana Jaksiča bo mali »VVunderkind« predstavil skladbe Vivaldija, Dvoraka, Paganinija, Kreislerja in Blocha. Nastop bo v Gallusovi dvorani in sedežu Glasbene matice s pričetkom ob 18. uri. Zaključni koncert Pihalnega orkestra iz Ricmanj Pihalni orkester Ricmanje vabi vse svoje zveste in nove poslušalce na že običajni zaključni koncert v nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Mladi ricmanjski muzikanti, ki so lansko leto posneli svojo prvo zgoščenko, bodo izvajali pretežno skladbe iz modernega repertoarja, ki obsega tudi filmsko glasbo in priredbe znanih popevk. Orkester dirigira prof. Marino Marsič. Kaj več boste lahko slišali v nedeljo. Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu je bil 6. t.m. posvečen knjigi novinarja, publicista in esejista ter političnega preganjanca v prejšnjem komunističnem režimu Viktorja Blažiča s naslovom Svinčena leta, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Kot je uvodoma povedal Ivo Jev-nikar, ki je tudi vodil ponedeljkov večer, so Svinčena leta druga knjiga Viktorja Blažiča (ki je tudi v zamejstvu dobro poznan), v kateri najdemo tako osebne spomine kot tudi razmišljanje o tistem obdobju. »Svinčena leta«, o katerih piše Blaževič, se začenjajo konec oktobra 1972. leta, ko so odstranili liberalnejše politike v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji (npr. Staneta Kavčiča, Mika Tripala, Marka Nikeziča in druge). Slo je zlasti za generacijski spor med starejšimi komunisti oz. »očeti ustanovitelji« druge Jugoslavije, ki so se bili ideološko izšolali v tujini (v Sovjetski zvezi) in ljudmi iz generacije, ki je prišla neposredno za njimi. Ta nova generacija komunistov je zrasla na domačih tleh, na stvari je gledala drugače in se je zavzemala za reforme, zlati na gospodarskem področju in na področju državne ureditve. To je bil po Blažičevih besedah tudi začetek konca Jugoslavije, ki bi se bila z liberalnejšimi politiki lahko obdržala. Prišlo je torej do restavriranja generacije »očetov ustanoviteljev«, ki so se oprli na takrat najmlajši kader. Pogoj za napredovanje na višja in dobro plačana mesta je bilo članstvo v komunistični partiji, ki pa ni bilo več vezano na ideološko gorečnost in prepričanje. Laganje, zavajanje in podobno se je po Blažičevih besedah začelo takrat sprejemati ket nekaj normalnega. Ta način mišljenja je prišel v zavest in podzavest ljudi in je danes največja ovira na poti v demokracijo. Takratna najmlajša generacija, ki je na tak način hitro napredovala, je dejal predavatelj, je v bistvu tista, ki je danes na vladi v Sloveniji, se pravi ljudje, ki so v Liberalni demokraciji Slovenije (LDS). Do te stranke je bil na večeru v DSI Blažič zelo oster, saj je dejal, da je zanjo Slovenija le poligon, sredstvo za uveljavljanje. Liberalizem, ki ga ponuja LDS, je po Blaževičevem mnenju potvorba pojma svobode. Namesto svobode se ponuja razpuščenost, to pa je veliko bolj nevarno od kakega ponovnega uveljavljanja marksizma. Na številnih področjih je čutiti odpor proti normalni ureditvi razmer. Zadnji primer je ravno polemika okoli sporzu-ma s Sv. Sedežem. Slovenski premier Drnovšek, ki je tudi predsednik LDS, se je odločil za sporazum, kar po Blaževičevih besedah lahko pomeni, da je stopil na stran tendence po urejanju stvari, a močan odpor proti temu ostaja, (iž) OBISK DRAMSKEGA ODSEKA PD ŠTANDREŽ AKTUALNE TEME »Zares čuden par« na Opčinah Gre za drugo predstava iz niza Gledaliških dnevov treh dežel »Po Seattlu« - pobuda Združenja Brez meja Danes, ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah druga predstava v nizu Gledaliških dnevov treh dežel, ki jih že drugo leto prireja domače društvo Tabor. Tokratni gost je dramski odsek PD Standrež, ki slavi po svoji 34-letni neprekinjeni gledališki tradiciji. Predstavilo se nam bo z ameriško uspešnico Neila Simona Zares čuden par, komedijo", ki je doživela filmsko in televizijsko verzijo z znanimi igralci. Delo je prevedel Dušan Tomše, za režijo je poskrbel, kot je že običaj, Emil Aberšek, pri študiju karakterjev in mimike je igralcem stal ob strani kot strokovni sodelavec Janez Starina. Komedija je polna aktualnih življenjskih resnic, komičnih situacij, zapletov in presenetljivih razpletov. Glavnima igralcema Marku Brajniku in Božidarju Tabaju je strokovna komisija letošnjega mav-hinjskega festivala ex equo podelila nagrado za najboljšo moško vlogo z utemeljitvijo: »Igralca sta v predstavi Zares čuden par dosegla nerazdražljivo povezanost kot igralski tandem, ki se ujema v vseh podrobnostih. Mar- ko Brajnik je podal svojo vlogo rafinirano, večplastno, z občutkom za mero in veliko notranjo energijo. Božidar Tabaj je s širino in toplino razumevanja in drugačnega sprejemanja sveta ustvaril močan kontrast, ki je dajal igri življenjsko prepričljivost. Tudi v ostalih treh predstavah je dokazal svoj velik igralski talent.« Seattle - WTO - veliki ekonomisti: kam vodi vse to? Kdo je na pravi poti? Velike multinacionalke s svojimi ukrepi v prid redkih izvoljencev? Ali skupine tistih, ki temu oporekajo in zahtevajo v ekonomskih poslih spoštovanje človeka, od otroštva do starosti, skrb za naravo v vseh njenih pojavih brez genetskih manipulacij in uničevanja okolja? Združenje Senza confini- Dve predstavi namesto ene Prejšnje dni je prišlo uradno sporočilo: predvidene turneje gledališke predstave The Blue Room Davida Hareja, ki je bila vključena v abonmajski spored Stalnega gledališča FJK od 2. do 13. februarja, ne bo. Razlog? Nosečnost glavne igralke Nancy Brilli! Da bi ne oškodovalo naročnikov, je vodstvo gledališča poiskalo alternativno rešitev. Namesto predvidene predstave bodo vključili v gledališki spored kar dve drugi domače proizvodnje, in sicer italijansko noviteto Alberta Bassettija »Ma che c’entra Peter Pan?« v režiji Antonia Calende in v interpretaciji Francesca Salvija, Daniele Giovanetti in Riccarda Peronija, ter glasbeno predstavo Fin de Siecle, ki bo na sporedu v dvorani Tripcovich ravno zadnje dni tega leta. Brez meja prireja srečanje, na katerem bo govora o temah, ki so zmeraj boleče in aktualne, v teh dneh še posebej po zaslugi (ali krivdi, kdo ve?) Millenium Round-a, vrha svetovne ekonomije, ki se je komaj zaključil v Seattlu. Na srečanju sodelujeta dr. Maria Congedo, ki bo predstavila Mrežo Lilliput (Rete di Lilliput), novo mrežo organizacij, ki oporekajo nekontrolirani globalizaciji in dr. Giorgio Pellis s posegom o M.A.I. (Multilateralnem investicijskem dogovoru), ki s svojimi odločbami podpira že premočne multinacionalne družbe in se ne ozira na potrebe in pravice preprostih ljudi. Srečanje bo v petek, 10. decembra 1999, ob 20.30 v Trgovini sveta (Bottega del mondo), združenja Senza confini-Brez meja v Ul. Tor-rebianca 29/B v Trstu. M.B. SMRTNA KOSA Zadnje slovo od Milana Udoviča V množici ljudi, ki so v povojnih letih šli skozi razne zaposlitve v okviru Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika, si je Milan Udovič izrisal v kolektivnem spominu mesto človeka, ki je znal s svojo resnostjo, prijaznostjo, skromnostjo ter veselim in prijetnim značajem seči globoko v srce vsakogar, ki ga je poznal. Milana sedaj ni več med nami. Po kljubovanju številnim viharjem sicer dolgega življenja, ki mu ga je namenila usoda, je usahnil delček krepke in žilave korenine, ki je pomagala rasti našemu narodnemu drevesu. Včeraj smo se na glavnem tržaškem pokopališču poslovili od njega s trpkim občutkom, da smo izgubili še en del nas samih, naše zgodovine, naše bistnosti v teh krajih, da je klonil še eden od jeklenih členov verige te naše skupnosti. Vendar hkrati ob prepričanju, da nam praznino, ki jo zapušča, lahko delno nadomesti hvaležen spomin na njegov čist in svetel zgled, kot je v poslovilnem nagovoru pred odprtim grobom dejal Miloš Budin. Milan je pripadal tisti generaciji, ki je doživela skoraj celo stoletje izjemnih sprememb, z dvema svetovnima vojnama vred, in z vsemi grizotami, ki so se zgrnile nad človeštvo, pa tudi z vsem junaštvom, ki je tem grozotam kljubovalo in se jim uprlo. Milanova zgodba je podobna številnim zgodbam našega človeka na teh tleh, ki pričajo o nelahkih življenjskih razmerah, hkrati pa o neverjetni trdoživosti. Rodil se je 27. decembra 1908 v številni svetoi-vanski družini, ki je imela sicer nekaj posestva, a ne dovolj, da bi prehranila toliko ust. Oče je moral v dodatno zaposlitev in s tem povečal vrste tistih kmetov delavcev, ki so potem tvorile hrbtenico naraščajočega delavskega in narodnega gibanja in prižgale iskro upora proti fašizmu. Mladi Milan se je kalil v tej zavesti in se zgodaj podal na pot kljubovanja nasilju. Poleg dejavnosti v svetoivanskem Prosvetnem društvu (dokler je seveda še obstajalo) je pomagal starejšemu bratu raznašati slovenske knjige, ki so jih Tigrovci prinašali čez mejo. Družil se je s Slavkom Skamperlom, Josipom Mijotom in drugimi zavednimi antifašisti, spoznal je tudi Finka Tomažiča ter se udeleževal izletov, ki so bili seveda nekakšna priprava na Osvobodilno fronto in široko odporniško gibanje. Do tega je prišlo kmalu. Ze leta 1941 se je povezal s Francem Lipovcem - Tinetom in svojim bratom Joškom - Ninom, ki sta ilegalno prišla v Trst, naslednje leto pa tudi z Albinom Cotarjem in Darkom Marušičem, katerima je pomagal ustanavljati odbor OF pri Sv. Ivanu. Široko zasnovani upor proti fašizmu se je razplamtel in Milan je bil v prvih vrstah aktivističnega dela. Toda ranjena fašistična zver je reagirala. Jeseni 1942 so Co-lottijevci ujeli Golarja in ga zaprli, Marušič se je moral izseliti, Milan pa je bil z mnogimi drugimi poklican v Posebne bataljone. Dne 14. januarja je v spopadu s policijo padel brat Joško. Milana so tedaj pripeljali v Trst, da bi ga prepoznal, nato pa spet odpeljali v južno Italijo, kjer je bil pod stalnim nadzorstvom. Od tu so ga odvedli v taborišče na Sardinijo, kasneje pa v Francijo. Njegovo tesno sodelovanje z OF pa se s tem ni zmanjšalo. V Franciji se je vključil v mogočen pevski zbor Simon Gregorčič ter sodeloval pri pripravah, da bi odšli v Dalmacijo in se vključili v prekomorske brigade, a to jim ni uspelo, tako se je domov vrnil šele več mesecev po osvoboditvi. Navezanost na izročila NOB se je v njem v povojnih letih še krepila. Vključil se je v razne organizacije in organizirano deloval na terenu. Posebno izrazita je bila njegova ljubezen za petje. Dolga leta je sodeloval pri zborih Cankar, Škamperle in Gallus. Skratka, bil je aktivno vključen v naše pestro družbeno kulturno življenje in pri tem je vztrajal, dokler mu bolezen ni načela moči. Zgledna je bila tudi njegova navezanost in skrb za družino, ki je bila sicer vseskozi v prvih vrstah boja za uveljavitev manjšinskih pravic, ki jih tudi demokratična Italija ni še v celoti zagotovila. Aktivna je bila vseskozi njegova žena Anica in v duhu svobode in napredka je Milan vzgojil tudi svoja dva sinova Stojana in Duška. Včeraj je Milan odšel za zmerom, toda njegov lik ostaja vtisnjen trdno v spomin ne le starejše temveč tudi nekoliko mlajše generacije, ki ji je znal Milan nakazati smer pravilne, pokončne in ponosne rasti. d.k. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 8. decembra 1999 MARIJA Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 7.38 in zatone ob 17.04 Jutri, ČETRTEK, 9. decembra 1999 VALERIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,7 stopinje, zračni tlak 1023,7 mb pada, brezvetrje, vlaga 50-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12,2 stopinje. I : LEKARNE Sreda, 8. decembra 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Vene-zia 3, Nabrežina (tel. 040 200121). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 040 364330), Ul. L. Stock 9 (tel. 040 414304), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Garibaldijev trg 5 (tel. 040 368647). Od ponedeljka, 6. do sobote, 11. decembra 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 040 364330), Ul. L. Stock 9 (tel. 040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Garibaldijev trg 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Garibaldijev trg 1 (tel. 040 368647). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Es-sere John Malkovich«, r. Špike Jonze, i. John Cu-sack, Cameron Diaz. EXCELSIOR - 16.00, 17.35, 19.10, 20.45, 22.15 »Una relazione privata« r. Frederic Fon-teyne. EXCELSIOR AZZUR- RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Onegin« i. Liv Tyler in Ralph Lien-nes. AMB ASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 »Tarzan«, produkcija Walt Disney. GIOTTO MULTISA-LA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.30, 18.20," 20.10, 22.10 »Blu profondo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Notting Hill«, r. Roger Michell, i. Julia Roberts, Hugh Grant. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.45, 20.00, 22.15 »Giomi contati«, r. Peter Hymas, i. Arnod Schwar-zenegger. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Šesto senso« i. Bruce VVillis. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.00 »Big daddy«, r. Dennis Dugan, i. Adam Sandler, Joey L. Adams. Ob 18.35, 20.30, 22.15 »Terra bruciata« i. Raul Bova, Giancarlo Gianini. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.40, 20.20, 22.15 »Destini incrociati« i. Harrison Ford. MIGNON - 16.00 - 22.00 - »Regine di culi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00,' 22.10, »Asterbc e Obelbc« i. Roberto Benigni ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La perdita delPinnocenza« r.‘ Mike Figgis. grosist prehrambenih izdelkov maxigross /Vsak dan sveže sadje in zelenjava. Možnost rezervacij in pakiranja. /Priprava sirov pod kontrolo nadzornega konzorcija. /Priprava božičnih košar in daril. Rešitve prilagojene naročilu kupca. v Priprava mesa z jamstvom in izvornim potrdilom. Razkosano po želji kupca. vskrbno tolčenje in pakiranje polenovke. vZa zamrznjene izdelke ustrezne transportne rešitve. Grandi Food S.r.l. Ulica Havla, 120 - TRST tel. 040/3897811 - fax 040/3897870 URNIK: 8.00 -18.30 DO BOŽIČA STALNO ODPRTO MALI OGLASI tel. 040 7786333 SREČKO TOMŠIČ -SOVODNJE prodaja božična drevesca po ugodni ceni. Tel. 0481-882064. PRODAM nikdar rabljen pletilni stroj Brother mod. 830 KH. Tel. 0481-21265 (Jožica). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išče hisnika-elektrikarja, po možnosti z izpitom kurjača. Pismene ponudbe pošljite do 17. decembra 1999 na upravo SSG, Ul. Petronio 4, Trst. FARMA v Prebenegu St. 99, prodaja kokosi po 3.000 lir vsaka. Urnik od 15. do 17. ure. Tel. 040-232577. NUJNO iščemo stanovanje z dvemi spalnimi sobami v okolici Seslja-na. Tel. St. 040-2528049. ALU-PLATISCA original ’ BMW serija 3 zadnjega tipa, prodam z gumami. Tel. 040-232151 ali 0335-8045700. ODDAM V NAJEM skladišče, 240 kv. m, z uradom, električno napeljavo, vodo in VVC-jem, z možnostjo parkiranja, v predmestju Trsta. Klicati ob uri obedov na tel. St. 040-828861. PRODAM: skoraj nov invalidski voziček za 500.000 lir; dolgo črno Zensko jopo, ekskluziven model z okraski črne kače, visok ovratnik, mera 48, za 120.000 lir; ženski modri jopič s pasom, pravo napa usnje, temno sinje barve, st. 48 za 100.000 lir; dolgo krzneno jopo 7/8, ekskluziven model polarne lisice, samo hrbti, z vložki svetlo sivega semisa, mera 48 za 1.200.000 lir; smučarske gojzarje St. 40-41, znamke Hofler, za 40.000 lir. Klicati v dopoldanskih urah-na tel. St. 040-415785. DIPLOMIRANO urad-nico/ka išče podjetje. Zaželjeno dobro znanje uporabe PC-ja. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro »FIRMA«. LJUBITELJU živali podarim dva psička, stara 1 mesec, srednje rasti, zelo lepa. Tel. St. 040-228947. KOMERCIALIST išče izkušeno osebo izključno za knjigovodstvo. Ho-norarska pogodba za 4 ure dnevno. Zaželjeno odlično znanje knjigovodstva in uporaba PC-ja. Pisne ponudbe poslati na naslov CSK srl, Ul. sv. Frančiška 12, 34133 Trst. PALAČE HOTEL sprejema ponudbe glasbenih skupin za božično kosilo in slavnostni sil-vesterski večer. Ponudbe poslati po faxu 0481-31658 ali pisno na Corso Italia 63, Gorica. POTREBUJETE pomoč pri gospodinjstvu, varstvu otrok ali ostarelih? Pokličite v večernih urah na tel. St. 00386-67- 25202. TEHNIKA za montažo in servisiranje strojev z elektronskim upravljanjem išče firma z zunanjim trgovinskim poslovanjem. Prošnje poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »TEHNIK«. PRODAM Alfa Romeo 75 1800, rdeče Alfa barve, elektronski vbrizg goriva, kataliziran, letnik ’91, platišča 15” iz litine, z znižanimi amortizerji, centralno zaklepanje, stereo Sony z daljinjskim upravljanjem. Tel. 040-381951 od 15. do 19 ure ali 0347-4627439 (tel. tajnica). OBNAVLJAM staro pohištvo. Tel.: 0329-2167207. KUHARICO/JA, tudi iz Slovenije, za samostojno pripravo 50 obrokov dnevno za samopostrežno restavracijo, iščemo. Delovni prostor na Opčinah. Potrebno znanje slovenščine in italijanščine. Klicati na tel. St. 040-208989. Y10 FIRE LX modre barve, v dobrem stanju, prodam za 1 milijon lir. Inf. na tel. St. 040-228311. OSMICO sta v Briščah odprla Mirko in Cvetka BriSčak. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lonjerju St. 255. PRI BIBCU V KRIŽU je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah do vključno 24. decembra. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca, 14. Ob torkih in sredah zaprto. Tel. 040-200898. KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA - Zagradec št. 1, je spet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, do konca decembra. Tel. 040-229594. KMEČKI TURIZEM BAJTA, Magda in Slavko Škerlj v Bajti pri Salezu St. 108, je. odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Odprt bo tudi danes, 8. decembra. Tel. 040-229331 ali 0368-7568461. OSMICO sta v Sama-torci odprla Marcelo in Ervin Doljak. OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen 32. OSMICO ima Skupek v Koludrovci. OSMICO ima Mavrica v Medje vasi. V DOBERDOBU ima Berto Tonkič odprto osmico. Nudi domače vino in prigrizek. MILIC ima v Zagradcu odprt KMEČKI TURIZEM do 8. decembra. Zaprto od torkih. Tel. 040-229383. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 12. decembra. Tel. 040-229253. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Ul. F. Severo 2/4 TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Nabrežje T. Gulli 8 SHELL Drevored Čampi Elisi l/l Miramarski drevored 37 Q8 Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Milje - Ul. Battisti 6 Sesljan - drž. c. 14 IP Ul. F. Severo 2/8 Drev. D’Annunzio 38/B Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 API Passeggio S. Andrea Samostojni: SIAT Trg Cagni 6 (IP) NOČNE ČRPALKE IN SELE SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta ‘©* Sium/iiiMsim (ll[L[l[E)AUIS©E Gostovanje PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA - Kranj Svetlana Makarovič TETA MAGDA Režija Dušan Mlakar V petek, 10. t. m., ob 20.30 RED A in D v soboto, 11. t. m., ob 20.30 RED B, E in F v nedeljo, 12. t. m., ob 16.00 RED C pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z OBČINO DEVIN-NABREŽINA in KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO in pod pokroviteljstvom ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE KAMEN. VIU. RAZSTAVA KAMNITIH IZDELKOV IN SKULPTUR do nedelje, 12. decembra 1999 Umik: delovniki 17-20, prazniki 10-12 /15-20 Kamnarska hiša Igo Gruden - Nabrežina center 158 V sodelovanju z ZSKD in podjetjem ACTTVA INTERNATIONAL srl M ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ZENA organizira dvodnevni izlet v Gradec in Celovec, 10. in 11. decembra, z ogledom tipičnih božičnih stojnic, izleta se lahko udeleži kdorkoli. Vpisovanje na tel. st. 040-200173. MEDNARODNI KROŽEK MOSP obveSCa, da so na razpolago informacije o novoletnih potovanjih za mlade v PARIZ, LONDON in IZRAEL v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. st. 040-370846 od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. IZLETI M PRIREDITVE Škofije tel. 0038666 - 549588 PONUDBE V... »ZADNJEM HIPU« KUBA Odhodi 10. in 11. dec. Letalo + 7 noči + polpenz. + hotel 3* 970.000 lir HURGADA Odhod: 11. dec. Letalo + 7 noči + polpenz. + hotel 5* 709.000 lir TENERIFFE Odhod: 13. dec. Letalo + 7 noči + polpenz. + hotel 4* 995.000 lir PAKETI S POPUSTI za BOŽIČNI in NOVOLETNI TERMIN v KUBO, KENIJO, DOMINIKANSKO REP. Še nekaj mest za: BUDIMPEŠTA - RIMINI (30/12-2/1/2000) 369.000 lir + bus, 3 nočitve z zajtrkom, hotel 3’, ogledi. SKD SLAVEC RICMANJE - LOG I ( -AN | vabi na prijeten popoldan V slovo staremu in v pozdrav novemu tisočletju v družbi združenega MePZ Slavec-Slovenec, Tamburaškega ansambla KD France Prešeren iz Boljunca in s Čarodejem Vikjem Danes, 8. decembra 1999 ob 18. uri v kulturnem domu v Ricmanjih SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi danes, 8. decembra 1999 ob 18. uri v kulturni dom v Ric-manje na prijeten popoldan v slovo staremu in v pozdrav novemu tisočletju v družbi združenega MePZ Slavec-Slovenec, Tamburaškega ansambla KD France Prešeren iz Boljunca in s Čarodejem Vikjem. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - danes, 8. decembra 1999 ob 17. uri gostuje dramski odsek PD Standrež s komedijo v treh dejanjih Neila Simona ZARES ČUDEN PAR. Režija Emil Abersek. Zagotavljamo vam dve uri zabave. Pridite! GLASBENA MATICA -SOLA »M. KOGOJ« vabi na interni nastop jutri, v Četrtek, 9.12.99, ob 18. uri v Gallusovo dvorano. Nastopila bo violinistka Anja Crtetnik-VidemSek iz GS Celje, raz. prof. Radovan Marvin, pri klavirju Dejan Jaksic. Vabljeni! SVNTHESIS 4 - Harmonikarski orkester priredi ob 90-letnici Glasbene matice in pod pokroviteljstvom Občine Dolina koncert s predstavitvijo CD plošče, ki bo v petek, 10. decembra, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljun-cu. Prisrčno vabljeni! SKD PRIMOREC Trebče in VIS NOMOS vabita na božični koncert vokalno-instrumentalne skupine NOMOS, v petek, 10. decembra 1999 ob 20. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah. SKD LIPA in MePZ LIPA vabita na celovečerni koncert MePZ Lipa ob zaključku prireditev praznovanja 100-letnice ustanovitve društva v soboto, 11. decembra, ob 20. uri, v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. PD SLOVENEC vabi v soboto, 11. decembra ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na gostovanje dramske skupine Mladinskega krožka Bazovica z veseloigro v narečju Doktor Zavr-tenik. Tekst in. režija Tatjana Turko. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na ZAKLJUČNI KONCERT 1999 v nedeljo, 12. t.m., ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Dirigent Marino MarsiC. ZBOR JACOBUS GALLUS prireja v nedeljo, 12. decembra, ob 18. uri, v župnijski cerkvi Sv. Urha v Dolini 9. Zborovsko božično revijo. Nastopajo: zbor Jacobus Gallus, Komorni mešani zbor Postojna in kvintet Ventus Vipava. Vabljeni! KD VESNA prireja v nedeljo, 12. decembra ob 17.30 v domu A. Sirka v Križu koncert ob 50-letni-ci MoPZ Vesna. Sodeluje tudi ZPZ Vesna. RADIJSKI ODER obveSCa, da bo naslednja predstava GLEDALIŠKEGA VRTILJAKA v nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu. Na sporedu je otroška igra s petjem Cipek in Capek v izvedbi gledališke skupine MAK iz Deskel v režiji Emila Aberska. KAM V NEDELJO, 19. decembra ob 17. uri? V Sportno-kulturni center v Zgonik, vendar, na koncert za Pozdrav Tisočletju! I!3 OBVESfiLA SKD GRAD od Banov prireja tradicionalno božično razstavo z naslovom: LES-OKRASKI-KA-MEN. Svoje izdelke bodo predstavili: Natalia Gabrovec, Augusta Mikuž Malalan in Erik Vidali. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih (8. in 12. decembra) od 16. do 19. ure; v soboto, 11. decembra od 17. do 19. ure. Toplo vabljeni! SREČANJE romarskih izletnikov v Bretanijo in SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo in Kmetijsko svetovalno službo iz Sežane v sklopu INTERREGII IT ALIJA - SLOVENIJA TEČAJ ŽIVINOREJE (60 ur) TEČAJ ZA UPRAVLJANJE TURISTIČNIH KMETIJ (trajanje 70 ur) □ Namenjena sta prebivalcem dežele FJK in Slovenije. □ Obiskovanje tečajev je brezplačno. □ Sodelujejo priznani strokovnjaki. Tečaja je odobril Deželni odbor in ju finansirajo Evropska komisija Evropski socialni sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo 1 Avtonomna dežela Furlanija-Julijska Krajina LpJ Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 in na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040/361389. Normandijo bo danes, 8. decembra, ob 20. uri v prostorih Marjanisca na Opčinah ob gledanju videofilma. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predvajanje videofilma Kraljevska pot od Ama-na do Akabe. Svoja doživetja s potovanja po Jordaniji bo prikazal inz. Pino Rudež jutri, v četrtek, 9. decembra 1999, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ob priložnosti restavriranja celovečernega filma LINEA BIANCA, ki ga je režiser Zampa snemal leta 1949 • v Križu, zbira Združenje Eurowanderki-no pričevanja in spomine o tem dogodku. Naprošamo vse, ki so takrat sodelovali, da kličejo na tel. st. 040-220402 (Valentina) ali pa 040-634347 (Martina). OB 51. OBLETNICI Splošne deklaracije človekovih pravic priredi družbeno politično društvo EDINOST srečanje na temo Internacionalizacija vprašanja varstva slovenske manjšine v Italiji brez Republike Slovenije. Srečanje bo v petek, 10. decembra 1999, ob 20.30 v Trstu, v Ulici G. Donizetti 3, v Peterlinovi dvorani. SPI CGIL - KOORDINACIJSKI ODBOR ZENA, TRST, Stara Mitnica, 15 -organizira 11. decembra 1999 razstavo del, ki so jih pripravile Žene za Božic. Začetek ob 17. uri. Na razstavi bo sodeloval Laboratorio Visibilia - Trst s pleteninami. Razstava bo odprta do 18. decembra 1999, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V nedeljo, 12. decembra bo odprta od 10. do 12. ure. Vabljeni. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -SEKCIJA VZPI Opcine-Bani-Ferlugi-PiSCanci - v nedeljo, 12. decembra 1999 ob 16. uri, senator Stojan SpetiC: Kako je z vračanjem strelišča in z njegovo spomeniško ureditvijo? Od 12. do 16. decembra bo na ogled razstava Obsojenci II. tržaškega procesa. Podatke zbrala Lida Turk. VZAPP, VZPI, ANED -v nedeljo, 12. decembra 1999 ob 15. uri na openskem strelišču bo spominska svečanost ob 58-letni-ci usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu, Pinka TomaZiCa, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Govorila bosta Mafiza Skerk in Fausto Monfalcon. Predsedovala bo Melita Malalan. Sodelovala bosta MoPZ in ZPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge. OBČINA ZGONIK vabi v nedeljo, 12. decembra 1999, ob 14. uri na otvoritev knjižnega sejma v prostorih osnovne sole 1. maj 1945 v Zgoniku (sejem bo odprt do 19. ure). Ob 16. uri bo v župni cerkvi koncert: orgle - A. Pegan, bas - A. Žerjal; ob 17. uri na prireditvnem prostoru pred županstvom pod razsvetljeno jelko; prihod Športnikov z baklami, nastop domačih godcev, osnovnošolskih otrok, dramske skupine ter pozdrav župana. SKD IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino De-vin-Nabrežina in Kraško gorsko skupnostjo in pod pokroviteljstvom Zadružne kraske banke - KAMEN... VIII. razstava kam- nitih izdelkov in skulptur, do nedelje, 12. decembra 1999. Urnik: delovniki 17-20, prazniki 10-12 / 15-20. Kamnarska hiša Igo Gruden - Nabrežina center 158. V sodelovanju z ZSKD in podjetjem Activa International srl. KAPITAN BRUNO VOLPI-LISJAK bo prikazal svoje raziskovalno delo in dognanja, Tržaška knjigarna pa bo predstavila publikacijo, v kateri so podatki zbrani. Vljudno vabljeni v torek, 14.12.1999, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano! ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU, PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST v sredo, 29. decembra 1999, ob 17. uri v gostinski Soli v Izoli - Restavracija »Riviera«. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a, ul. Cicerone 8, od ponedeljka, 13.12.1999 dalje. Prevoz z avtobusom. SKD BARKOVLJE sklicuje v ponedeljek, 13. decembra 8. redni občni zbor, ki bo v sedežu društva, vhod v Ul. Bonafata 6, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OSNOVNA SOLA PREŽIHOVEGA VORAN- CA DOLINA praznuje v letu 1999 30-letnico svojega obstoja. Vljudno prosimo vsakogar, ki hrani katerikoli dokument, fotografijo ali kakršnokoli drugo gradivo v zvezi z nastankom Sole, da bi nam to posredovali do 15. decembra 1999. Gradivo bomo cimprej nepoškodovano vrnili lastnikom. NOVE SOPRANE iSCe prenovljeni mešani pevski zbor Igo Gruden. Vaje so ob torkih in petkih na srednji Soli v Nabrežini. Za informacije: 040- 200620 (Martin) in 040-299632 (Vera). SKD VALENTIN VODNIK prireja tečaj slovenščine za italijansko govoreče: za prijave in pojasnila se lahko obrnete na Doriano (v gostilni Pri studencu v Dolini) ali Dejana (0348-7355225). SKD VIGRED prireja sejem knjig in ročnih del primernih za darila v društvenih prostorih v Sempolaju, od 16.30 do 19. ure: v Četrtek, 16., v petek, 17., in v soboto, 18. decembra. GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1999/2000. Koncerti bodo v Kulturnem domu v Trstu. Informacije na GM, tel. 040-418605. SKD VIGRED obvešča, da so na razpolago koledarji pri odbornikih društva, na miklavževi in božični razstavi, v knjigarni Terčon ter na ZSKD v Ul. sv. Frančiška. SKD BARKOVLJE prij-reja SILVESTROVANJE. Za informacije tel. na St. 040-363452 v urniku trgovine ali 040-415797 ob uri obedov. PRI KD F. VENTURINI se nadaljuje vpisovanje za SILVESTROVANJE 2000 z ansamblom Ex-pander v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Prijave sprejemamo ob sredah od 17. do 18.30, ob četrtktih, od 15. do 16.30 in ob sobotah, od 14.30 do 16.30 v društvenih prostorih. Z I M O V A N J E 1999/2000 v Kranjski gori, od 27. decembra 1999 do 3. januarja 2000, v organizaciji Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel Trst za mladostnike od 6. do 18. leta starosti. Informacije in vpisovanje v dijaškem domu, Ul. Gin- nastica 72, tel. St. 040-573141. OPENSKA SRENJA sporoča elanom, da so na razpolago posekana drevesa na odseku metanovo-da SNAM Madrasica-Brsljanovca in jih vabi, da se za prehodno dovoljenje obrnejo na odbornike. 3 ŠOLSKE VESTI TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE obvešča osebe, ki so se prijavile na redni natečaj za dosego usposobljenosti za poučevanje na osnovnih Šolah, da bo potekal pisni izpit v petek, 10. decembra 1999, ob 8. uri, na sedežu Sole »2. Zois«, Vrdelska cesta 13/2. Interesenti naj se predstavijo z veljavnim osebnim dokumentom. TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE sklicuje ter vljudno vabi svoje elane na IZREDNI OBČNI ZBOR za prilagoditev statuta obstoječi zakonodaji. Izredni občni zbor bo v torek, 14. decembra 1999, v sejni dvorani Zadružne kraske banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, ob 17. uri v prvem ter ob 17.30 v drugem sklicanju. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel./fax 040-370301, posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. PRISPEVKI V spomin na svoje pokojne darujeta Vida in Maruška 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Ob svoji zlati poroki darujeta Marta in Karlo Glavic 100.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Namesto cvetja na grob Marice Rebula vd. Ukmar daruje Miranda Kapun 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Celesto Mokole daruje Štefanija Leghissa (Prečnik 15) 35.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku. V spomin na Celesto Mokole daruje družina Vogrich (Nabrežina postaja) 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. V spomin na Celesto Mokole darujeta družini Adamič in Colja 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku. V spomin na gospo Germano, nono od Aljoše Starca, darujeta Miranda in Renato Blason 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Milka Ci-bica d-arujeta Neva in Sonja 40.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na teto Marico Rebula vd. Ukmar darujejo Ivanka, Angela, Lidija in Nevenka 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. Zbrani na 20-letnici mature darujejo bivši dijaki V. B razreda 1. 1978/79 DTTZ Žiga Zoisa 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob priliki družabnega srečanja darujejo 50-let-niki z Opčin in okolice 250.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 250.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Ob 2. obletnici smrti brata Giulia Calzija daruje Milko Calzi z družino 100.000 lir za Primorski dnevnik. Namesto cvetja na groj) Oskarja Sedmaka darujejo družine Guštin, Križman, Colja in Grilanc 200.000 lir za SK Kras. V spomin na Oskarja Sedmaka daruje Marija Košuta 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Oskarja Sedmaka daruje Ljubo Košuta z družino 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Oskarja Sedmaka darujeta Nadja in Irmgard z družinama 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 30.000 lir za God-beno društvo Prosek in 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Nosilci krste Milka Ci-bica darujejo 300.000 lir za Kulturno društvo Pro-sek-Kontovel, 200.000 lir za FC Primorje in 100.000 lir za prosesko cerkev. V spomin na Jolando Kesmic por. Milic darujejo družini Adamič in Colja 30.000 lir, Vera in Emil Škabar 30.000 lir ter Miranda in Mario 50.000 lir za KRD Dom BrišCiki. t Preminila je Maria Antoni Žalostno vest sporoča sestra Albina Angelini, vsi sorodniki ter družina Gianfranco Campanella Pogreb bo v soboto, 11. decembra, ob 12. uri Y cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. Trst, 8. decembra 1999 (Pogrebno podjetje Zimolo) 8. 12. 1979 8. 12. 1999 Minilo je že 20 let odkar nas je zapustil Pino Prašelj Z ljubeznijo se ga spominjata Zena Vilma in hci Norma Prebeneg, 8.' decembra 1999 8.12.1989 8.12.1999 Ob 10. obletnici smrti Vladimirja Kocjančiča se ga z ljubeznijo spominjata Zena Meri in sin Maurizio. Dolina, 8. decembra 1999 TINA, ob tebi smo in občuteno sočustvujemo s teboj. Iskreno sožalje tudi tvojim v družini. Skupina Metronom Ob smrti bivšega odbornika Milana Udoviča izražamo družini iskreno sožalje. KD Slavko Škamperle KULTURA Sreda, 8. decembra 1999 GORICA / KULTURNI DOM VIDEM / SEZONA »TEATRO CLUB« Na ogled Vzdušja in Vizije Franka Žerjala Lepa razstava bo odprta le še nekaj dni V goriskem Kulturnem domu bo Se nekaj dni na ogled likovna razstava slikarja in grafika Franka Žerjala, ki je po rodu s Tržaškega, živi in dela pa v Gorici, kjer ga poznamo tudi kot grafičnega oblikovalca (f. Bumbaca). Franko Žerjal se tokrat predstavlja z dvema likovnima ciklusoma, katerima je skupna predvsem likovna pripoved in način slikanja, do katerega je umetnik prišel postopoma. Gre za dva med seboj povezana ciklusa, ki imata naslova Vzdušja in Vizije-Vi-denja. Umetnik je v Kulturnem domu postavil na ogled 38 platen in mešanih tehnik na skrbno izbranih papirnatih listih. V pritličnih prostorih so na ogled slikarska dela v mešani tehniki na platno. Osnova za vsako njegovo sliko na platno je barvan in harmonično ubran premaz, ki ga umetnik sam naredi. S tem premazom prevleče svoja platna, na katera potem slika v svojih ubranih in predvsem pa naravi zavezanih barvah. Barvna površina, ki je gosta in prepričljivo barvno skladna, postane tako lepo izhodišče, ki umetniku omogoča, da nanjo odslikava naravo in svoja občutja, sliki pa daje tisti nadih plemenitosti in dovršene izdelave, kakršnih danes skorajda nismo več vajeni. Franko Žerjal nam tako prikazuje svoja videnja in občutja narave in danosti v njej, predvsem kraškega nadiha naravne ujetosti in tihega zrenja, ki je vsakemu umetniku lastno. Ce bi lahko rekli, da je Žerjal gotovo v manjši meri zavezan poe- tičnemu realizmu, saj so na njegovih mešanih tehnikah gotovo vidni in predvsem lepo nakazani elementi, ki jih umetnik jemlje iz narave, potem pa moramo reci tudi to, da gre pri Zerjalovem slikanju za dosti bolj miselno in premišljeno slikarstvo, v katerih Žerjalu uspe dani svet in naravo nekako poduhovljeno predstaviti gledalcu tako, da bo tudi sam doživel sorodna občutja kot umetnik. Predvsem pa Franko Žerjal tokrat preseneča s svojo notranjo umirjenostjo, ki je razvidna na platnih in nežnim odslika-vanjem vidnega, pa naj gre za kraško veduto ali za izjemni triptih, ki ga je v njemu lastni modri paleti barvnih odtenkov umetnik naslikal na slikarski koloniji v SveCah na Koroškem. Izpostavimo še dve viziji v modrem, Ce lahko tako poimenujemo dvoje krasnih platen, katerih lepoto in ubranost bi izjemno težko ubesedili, saj gre za lepa notranja občutja umetnika. Tudi drugi ciklus, ki je v Kulturnem domu razstavljen v prvem nadstropju, je v celoti posvečen naravi in umetnikovemu sprejemanju-dojemanju le-te, pa Čeprav gre pri tem likovnem nizu za svojevrstna grafična dela, ki jih ne moremo imenovati zgolj grafični listi predvsem zato, ker na papir slikar nanaša debele barvne namaze, s katerimi ustvarja mešane tehnike. Tudi na teh likovnih delih se podobe iz narave, vse pa preveva harmonična ubranost likovne lahkotne izpovedi z globljimi notranjimi občutji slikarja, ki v skladnost naravno danega vnaša nove elemente svojega duhovnega doživljanja narave in svojih videnj, svojih občutij. Goriška slikarska razstava del Franka Žerjala je lepa in živa pripoved umetnika o soskladju današnjega Človeka z naravo in razmišljanja o naravi na intimen in intimistiCen naCin, saj gre pri njegovem delu za zavestno odkrivanje prvin iz narave. S temi prvinami nam umetnik pričara svet, kakor ga sam doživlja: umirjeno in poetično, z duhovne plati, ki ne more brez objektivnega. Izjemno lepa in umirjena barvna paleta, ki gre od sivo-modre, želene pa vse do belo-sivih barvnih odtenkov in rjavih, zemeljskih barv, pa samo še podčrtuje Žerjalovo umirjeno držo umetnika srednjih let, ki se zrelo in smelo ozira okrog sebe. Gre za tiho nagovarjanje umetnika o lepem okrog človeka in Se lepšem v človeku. Job Ustrezno predstaviti ameriško skupino sodobnega plesa Mombc, ki jo vodi »čarodej« Moses Pendleton, ni lahko: ne gre namreC samo za ples, Čeprav je s tehničnega vidika izredno zahteven, skoraj atletski ples, temveč za »Čaranje« s plesnimi točkami. Moses Pendleton, eden najzanimivejsih ameriških plesalcev-koreografov sedanjega obdobja, namreC s svojimi koreografijami ustvarja utrinke, v katerih je vse - glasba, ples, luCi - v navidezno lahkotnem, vendar strogem ravnotežju. Pendleton, ki se je obdal s številnimi sodelavci (predvsem bivšimi plesalci), se premišljeno, a na videz lahkotno poigrava z občutki, situacijami, ki jih prenese v kratke plesne prizore. Da k plesu oz. predstavi včasih pristopa tudi kot iluzionist, priča tudi točka E.C., ki je pravzaprav grajena na principu igre senc. Veliki ljubljenec italijanskega občinstva se je s svojo nadvse uigrano skupino Momix v drugi polovici prejšnjega tedna predstavil tudi deželnemu občinstvu, saj, je bila plesna predstava Supermomix ’99 vključena v videmsko gledališko sezono »Teatro Club«. V tokratno predstavo je Moses Pendleton vključil novejše in tudi starejše točke, ki smo jih npr. že videli pred leti v Trstu, na grajskem dvorišču sv. Justa. Se enkrat je treba naglasiti, da so Pend-letonove predstave grajene za zaprt prostor, kjer na primer ne piha in se ne porazgubijo v zraku domiselno zastavljeni efekti. Tokratna plesna skupina je bila med drugim v odlični formi, ki jo Pend-letonove koreografije in zamisli tudi neizpodbitno zahtevajo. V predstavi Supermombc ’99 se vrstijo bolj ironično zastavljene, kot je začetna Jonas et Latitude, z nežnejšimi plesnimi točkami, kot je Orbit (na sliki Vasmine Lee). Odlični interpreti - Kori Darling, Renee Jaworskwy, Suzanne Lampl, Ya-smine Lee, Anthony Borello, Pi Keoha-vong in Brian Simerson - so dokazali, da se izvrstno znajdejo v vsaki plesni situaciji. Videmsko občinstvo je vse štiri večere z navdušenim ploskanjem nagradilo trud vseh oblikovalcev predstave. Breda Pahor Prešernova pot v angleški svet Angleška izdaja Prešernovih pesmi (Poems) je Četrta po vrsti v zbirki Prešernova pot v svet, ki jo skupaj izdajata Mestna občina Kranj in celovška Mohorjeva družba, predstavili pa so jo v ponedeljek v Kranju. "Med vsemi dosedanjimi dvojezičnimi knjigami Prešernovih pesmi -pred to so izšle nemška, italijanska in francoska - je ta najpomembnejša, saj bo dosegla vse celine sveta, " je poudaril urednik zbirke France Pibernik, ki je s soured-nikojn Francem Drolcem izbral in uredil pesmi. Prevedla sta jih profesorja dr. Tom Prie-stly z univerze v kanadskem Edmontonu in dr. Henry Cooper iz univerze v Bloomingtonu v ZDA. Slednji je prispeval tudi spremno besedo, prilagojeno predvsem tujemu bralstvu. Osnovni namen zbirke, ki ga potrjuje tudi ta izdaja, je "predstavljati najveCjega slovenskega pesnika in kranjskega rojaka v sodobnih prevodih in živih jezikih s spremnimi besedami vodilnih literarnih raziskovalcev slovenske literature in Prešerna" in "Prešernu - naši narodni skrinji zaveze" odpirati pot v svet. Ob 900 izvodih knjige v trdi vezavi je izšlo tudi sto izvodov bibliofilske izdaje, vezane v usnje in oštevilčene. Skupina, ki vodi in usklajuje zahtevno delo pri zbirki, je danes napovedala, da bosta v prihodnjem letu izšli dve Prešernovi knjigi v tujih jezikih, Krst pri Savici v italijanskem prevodu (za slovensko-ita-lijansko različico knjige še ni bil pripravljen) in Prešernove pesmi v hrvaškem prevodu. (STA) PIRAN / DNEVI ARHITEKTURE Visoka raven predavanj V Piranu se je v nedeljo, 28. novembra zaključil mednarodni arhitekturni seminar, na temo Inventura. Od petka popoldne do nedelje so predavatelji predstavili svoja dela in razmišljanja znotraj arhitekturne prakse in teorije. Prisotnost mednarodnih imen arhitekturne in kulturne scene je zagotovila visoko raven predavanj. V petek je seminarski del ot-vorila piranska županja Vojka Stular. Profesor F. Košir je predstavil pregled urbanističnih in arhitekturnih del v slovenskem prostoru v zadnjem desetletju, medtem ko je Bogdan Bogdanovič z analizo svoje skice idealnega mesta izpred trideset let predstavil razmišljanje o mestu in njegovi sodobnosti in bodočnosti; V soboto so očarale prisotne virtualne prostorske simulacije Perellovega dela z nevvjorške Columbia University povezane z filozofsko mislijo. Svoje delo na Kanarskih otokih je Spanec J. M. P. Salazar predstavil kot inventarizacijo svojih del na temo ‘oblike v praznini1; M. Cannata in F. Fer-nandez sta skozi svoje intervencije v prostor prikazala minimalistični pristop do arhitekturne prakse, ki se včasih približuje monumentalnosti; Jesse Reiser je s predstavitvijo svojega natečajnega projekta za območje v Manhattnu predaval o kompleksnosti intervencij na večplastnih nivojih prostora megalopolisa in o novih potencialih, ki jih ponujajo zaprti arhitekturni sistemi; V nedeljo sta avstrijska arhitekta A. Lichtblau in S. VVagner predstavila svoja dela na področju stanovanjske arhitekture, skozi katero poizkušajo reševati sodobne potrebe v bivalnih prostorih. M. Schreieck je predstavila delo arhitekturnega biroja Henke & Schreieck, ki v avstrijski hriboviti pokrajini in mestih s svojim tehnicističnim pristopom vklaplja nove volumne, ki vzpostavljajo nova razmerja v prostoru. Na razstavi je razstavljenih 28 realiziranih arhitekturnih del izbranih od selektorjev iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Slovaške in Slove- nije, ki so vsa konkurirala za nagrado Piranesi za leto 1999. Kot smo že zapisali, so tri Pira-nesijeva priznanja prejeli naslednji avtorji: Helena in Hrvoj Njiriša za trgovski center Baumax v Mariboru, Peter in Gabriela Rie-pl za O.K. center za sodobno umetnost v Linzu, Maruša Zorec za dnevno kapelo sv. Frančiška v Ljubljani, Piranesijeva nagrada za leto 1999 pa je bila podeljena Sadarju in Vugi iz Ljubljane za stavbo Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani. Naj omenimo, da bo razstava v Mestni Galeriji Piran, Tartinijev trg 3, odprta do druge polovice decembra z naslednjim urnikom: od torka do sobote od 10. do 13 in od 16.do 19.,'ob nedeljah od 10. do 12. ure. Predstavljen Mali zgodovinski atlas Mali zgodovinski atlas je naslov najnovejše knjige založbe Modrijan, ki so jo včeraj predstavili v Kulturno-informacijskem centru Križanke. Namenjen je osnovnošolskim otrokom, hkrati pa nudi dovolj splošnih informacij za vse, ki jih zanima zgodovina. Po besedah direktorja založbe Modrijan Branimira Nešoviča sta prednosti Malega zgodovinskega atlasa predvsem njegova enostavnost in preglednost. Eden od avtorjev knjige, Peter VVeber, pa je poudaril, da atlas odlikujejo predvsem njegova kartografska in oblikovna enovitost, vsebinska bogatost in visoka didaktična vrednost. Knjiga je po besedah avtorjev poskus združitve prostora in Časa, niz tematskih kart pomembnih političnih, gospodarskih in političnih prelomnic v delno svetovni, predvsem pa evropski in politični zgodovini. (STA) RAČUNALNIŠTVO & TEHNOLOGIJA Sreda, 8. decembra 1999 MIKRO APARATI / PREDLOGI ZA SKORAJŠNJA DARILA Miniaturni računalnik, fotoaparat ali televizor V majhnih napravah se skriva najsodobnejša tehnologija VIDEOIGRE / ODLIČNI SIMULACIJI Od časa faraonov do srednjega veka Skok v oddaljeno preteklost z igrama, ki sta naslednika uveljavljenih uspešnic Kakšna darila, seveda tehnološka, nas bodo pričakala pod skorajšnjim bocicnim drevescem? Spodobijo se zavojčki, tako da bo treba počakati na drugo priložnost za novi računalnik ali hi-fi, Cez slabih 20 dni pa se bomo moramo zadovoljiti z manjšimi aparati, kar še ne pomeni s slabšimi napravami. Manjši digitalni aparat je lahko tudi izredno kakovosten, saj v svojem elektronskem drobovju skriva zadnjo generacijo supertehnolo-gije, majhne dimenzije pa omogočajo, da so zares prenosni in popestrijo življenje tudi v prostem Času ali na počitnicah. Danes si bomo ogledali nekoliko pobliže tri tovrstne aparate, ki so na vrhu top lestvice mini-tehnoloških daril. PRENOSNI RAČUNALNIKI Tisti, ki ne vzdržijo brez stalnega stika z računalnikom tudi v prostem Času, rabijo prenosnik, ki je lahko pravi prenosni računalnik ali manjši žepni in celo najmanjši ročni računalnik; lahko je celo tako manjhen, da nima niti tipkovnice. Ne gre, niti pri najmanjših, za elektronske rokovnike za naslove, telefonske številke ali dan in uro se- •’ roman 0 is # * Stankov. Danes so v prometu aparati s pravimi računalniškimi sposobnostmi in programi za pisanje, za urejanje podatkov, za povezavo z internetom. Izbira je ogromna, odvisno pa je od tega, kar hoCemo od prenosnega računalnika (in kako globoko sežemo v žep). V vsakem primeru se je treba sprijazniti s kompromisom, predvsem glede razsežnosti: za udobnejše tipkanje je potrebna spodobno velika tipkovnica, prenosniki pa so težji od žepnih, ti pa so premajhni za pravo tipkanje, medtem ko ročni brez tipkovnice terjajo, da se šele priučimo posebne pisave za pisanja po zaslon, ali pa vnašamo Črke po navidezni tipkovnici na samem zaslonu. Z vidika programske opreme, so skoraj vsi aparati primerno opremljeni. Tudi Tržaški izvedenec Miran Pečenik nastopil v Montecarlu in z A. Friedmanom v Maastricht Italia Nedavnega sedmega vsedržavnega srečanja posvečenega odnosu bank s strankami, ki se ' je odvil v Grand Hotelu v Montecarlu, se je med 130 kvalificiranimi predstavniki naj-vecjih italijanskih bank udeležil tudi Miran PeCenik. Tržaški internetni specialist, že nekaj Časa pa tudi podjetnik, je podal uvodno poročilo na drugem delu dvodnevnega zasedanja, in sicer je orisal stanje italijanskih bank v mreži v zadnjih petih letih ter analiziral v luCi nove internetne ekonomije prehod od materialne banke na virtualno banko. Srečanje je vodil znani novinar Alan Fried-man, ki je PeCenika povabil na intervju za znano televizijsko oddajo Italia Maastricht, ki bo na sporedu prihodnji petek, 10. decembra ob 23. uri na tretji Raievi televizijski mreži. PeCenik, ki med drugim občasno sodeluje z našim dnevnikom, je tudi lastnik družbe Net-zapping: na internetnem naslovu http://www.netzapping.com/ je dostopna vrsta informacij, med katerimi tudi PeCenikov poseg v Montecarlu in druge podrobnosti srečanja. pri ročnih se pojavljajo nove možnosti, kot je snemanje tonskega zapisa in predvajanje glasbenega zapisa MP3, prenosniki pa obvezno razpolagajo s pogonom za CD-ROM in kmalu za DVD, kar odpira nove veCpredstavniške možnosti. Razpon cen je zelo velik: za boljši prenosni računalnik je treba odšteti veC milijonov lir, za prenosnega okrog milijon ali nekaj veC, roCni pa stanejo od 500 tisoč lir navzgor. DIGITALNI FOTOAPARATI To so tisti fotoaparati, pri katerih ni več treba filma, slik ni treba razvijati v fotolaboratoriju, posnetke lahko gledamo skozi iskalo oz. na vgrajenem prikazovalniku LCD in se takoj odločimo, Ce jih shranimo ali pa brišemo, doma pa jih lahko vidimo na televizijskem oz. računalniškem zaslonu. Prvi digitalni fotoaparati so se pojavili na tržišču pred slabim desetletjem, bili so okorni in težki, poznali so samo Crnobelo tehniko in posneli največ 376 x 284 pik. Danes digitalni aparati posnamejo do 1.600 x 1.200 pik velike slike v barvah, kar je že povsem spodobno tudi za kvalitetno fotografiranje. Prednost digitalnih fotoaparatov je očitna: ne potrebujejo filma in torej slike lahko poljubno posnamemo in brišemo iz pomnilnika. Pomnilnik pa je tudi to, kar jih res omejuje, saj lahko registrira le malo slik, Ce se odločimo za visoko ločljivost in najveCje število barv: dobra slika zavzame vsaj 2 Mb, tako da manjše pomnilniške kartice prenesejo le' nekaj boljših posnetkov. Seve- da tudi v tem primeru velja, da imaš to, za kar paC plačaš: izbira je danes zelo velika in je na spodnji cenovni meji padla pod 300 tisoč lir. Digitalni fotoaparati za ta denar so malo veC kot igraCe in kakovost posnetkov je res slaba, vendar so preprosti in zadovoljijo tiste, ki niso preveč izbirčni in natančni. Pri cenah navzor pa skoraj ni meje, vendar recimo, da je treba odšteti za dobe neprofesionalni digitalni fotoaparat od milijona do dveh milijonov lir. PRENOSNI VIDEO Vse kaže, da je nastopil* Cas, ko nove plošCe DVD začenjajo nadomeščati zastarele videokasete VHS, pa tudi računalniške CD-ROMe. Novi, kvalitetnejši standard je že prodrl tudi med prenosne videonaprave: pravzaprav se je že lani pojavil prvi predvajalnik za ta standard, ki mu je pred kratkim sledilo še nekaj novih. Cena je sorazmerno visoka, saj je treba odšteti vsaj par milijonov, da si lahko ogledamo na malem prenosnem LCD zaslonu najnovejšo filmsko uspešnico. Cenejši prenosni predvajalniki omogočajo gledanje prek povezave s televizijskim sprejemnikom ali računalniškim monitorjem. Zadnja novost pa je prikazovalnik v obliki očal: FMD (Face Mounted Display) povežemo z virom signala (televizorjem, videorekorderjem, računalnikom ali predvajalnikom DVD), nataknemo si ga na nos, kot navadna (vendar težka) očala, slušalki vtaknemo v ušesa in -uživamo! Gledanje v mala LCD videozaslona namreč daje občutek, da smo znotraj samega dogajanja, pa naj bo film ali videoigra: gre za pravo doživetje, Čeprav je ločljivost slike še relativno slaba. Napovedujejo, da bodo v kratkem vgradili še tv-sprejemnik, tako da bo FMD postal zanimiv prenosni televizor. Tokrat sta na vrsti strateški igri, ki se bosta prav gotovo uvrstili med klasike te zvrsti. Gre za Age of Empires H: Age of Kings in za Faraon. Prav v Času, ko računalniška tehnologija omogoča izreden razvoj in nakazuje pot prihodnosti, ti igri ne nakazujeta neznane prihodnosti, paC pa nas peljeta v oddaljeno preteklost. Gre za strateški videoigri v realnem Času, pri katerih v bistvu ustvarjamo in razvijamo celotno družbo. Postavljeni sta v Cas prvih civilizacij oz. srednjega veka. Age of Empires H: Age of Kings Ocena: 98 % Poznavalci te zvrsti videoiger prav gotovo poznajo predhodnika, slovito igro Age of Empires, ki se ji je sedaj pridružila nova različica, Age of Empires H: Age of Kings. Pravzaprav na prvi pogled ni večjih razlik od prve verzije glede grafičnega prikazovanja, razlike pa lahko zasledimo pri drugih, morda manj opaznih podrobnostih. Medtem ko je dogajanje pri Age of Empires I odvijalo v prazgodovini in v času prvih civilizacij, se Age of Kings odvija v srednjem veku. Cilj je nespremenjen: treba se je uveljaviti kot srednjeveška velesila. Da bomo to dosegli, bomo potrebovali izkušene vojake, marlijve delavce in seveda svoje najboljše sposobnosti pri upravljanju svojega ozemlja in podrejenega ljudstva. Kot nekakšen fevdalec bomo vladali nad Bizantinci, Mongoli, Vikingi, Kelti, Franki ali drugimi 8 ljudstvi. Pri opravljanju posameznih nalog, ki se dosti ne razlikujejo od prve verzije, je življenjskega pomena strategija; po navadi je to vojaška obramba, pri kateri je treba Čete razvrstiti v nepropustno linijo, ali pa v vojaški napad, pri katerem je treba vse vojake sistematično poslati v boj. Diplomatski stiki zagotavljajo možnost bogatenja, pa tudi nevarnost gospdarskega propada. Svoje ljudstvo in torej našo oblast lahko uveljavimo z gospo-darkim razvoj, ki ga dosežemo s poljedelstvom in cehovskim obrtništvom, ah pa z osvajanjem, obleganjem mest, spopadi v nevarnih morskih bitkah in podobno. Nova modalnost, skoraj po šahovskem vzoru, predvideva, da ubijemo kralja in po možnosti tudi kraljico in si prilastimo njegovo ozemlje. Igra ponuja za upravljanje kraljestva preprostejši vmesnik in bolj zapletenega, obenem pa popolnejšega. Izboljšani zvok, natančni zemljevidi, zgodovinska ambientacija in še marsikaj drugega ustvarjajo pravo sredjeveško ozračje, kar bo pritrdilo igralce pred zaslon ali jih celo popeljalo v morebitne vojne na lokalni mreži ali v internetu. Po vsej verjetnosti je to najboljša Microsoftova igra, saj so večinoma pod povprečjem. Faraon Ocena: 97 % Tudi v tem primeru gre za naslednika, saj je Faraon mlajši brat znanega Caesar IH, ki nas pelje nazaj v Cas od Rimljanov v obdobje faraonov. Samo po sebi umevno je, da so pri novi igri ohranili vse odlične značilnosti predhodnika. To, kar očara igralce, je predvsem popolnost zgodovinske rekonstrukcije: medtem ko so Rimljani temeljili na odkrivanju novih ozemelj in na osvajanju, se Egipčani ukvarjajo predvsem s poljedelstvom na območju ob Nilu in z manj razvitim trgovanjem. Ravno v zvezi s poljedelstvom gre omeniti poplave, ki izboljšajo rodovitnost in zagotavljajo več pridelkov, kar je nujno potrebno za razvoj prebivalstva. Faraon mora ustvariti tudi učinkovit obrambni in nadzorni aparat, da prepreči naravne katastrofe ali druge nevarnosti, ki lahko popolnoma uničijo družbo. Prebivalstvu je treba nuditi tudi zabavo, da v mestu vlada splošno zadovoljstvo in da se lahko razvije višji sloj oz. plemstvo, mesto pa bo imelo veliko korist tudi od bogov, ki jim mora biti pokorno. Kot je znano, na žalost ni nic brezplačnega, še manj pa za Časa faronov, ko je moralo prebivalstvo plačevati izredno visoke davke. Ce so bili upravičeni ali ne, nas v tem primeru ne zanima, saj so za Faraona pomemben vir dohodkov. Čeprav je bilo trgovanje znatno bolj razvito za Časa Rimljanov (in torej v igri Caesar IH), je pomembno tudi za večanje faraonovega dobička. Egipčani so zanani tudi po svojih izrazito razvitih matematičnih, geometričnih, trigonometričnih in astroloških sposobnostih, ki so jih zedinili v piramidah in sfingi, ter v sami arhitekturi, ki je nujno potrebna za razvoj višjih slojev in mesta nasploh. Z grafičnega vidika ni bistvenih razlik v primerjavi s Caesarjem III: še najbolj vidna novost so ikone, ki so samo očitno v egipčanskem slogu. Zanimiva in koristna je nova možnost avtomatičnega shranjevanja, kar je še zlasti koristno za pozabljivce. Preprostost, izvirnost in popolnost napovedujejo lep uspeh te igre. JVP Računalniki, Internet, Računalniške mreže, P&E project - Stojan Sosič KNJIGOVODSKI PROGRAMI PO VAŠIH POTREBAH, ... Repentabrska, 28 Opčine (Trst) Tel.: 040-214472 FAX: 040-2159294 Prodaja - Popravila - Inštalacija e-posta: peproject@peproject.spin.it NOVICE DEBATA / V KROŽKU A, GREGORČIČA KRONIKA / VČERAJ PONOČI Nekdanji ligaš presedlal k NZ Pokrajinski svetovalec Simone Piotrovvski, ki je že pred Časom zapustil Severno ligo, je presedlal k Nacionalnemu zavezništvu. Vest so sporočili na tiskovni konferenci (Primorskega dnevnika niso povabili). Udeležila sta se je tudi poslanca NZ Menia in Gustavo Selva, ki sta priložnost izrabila, da sta se spet izkasljala na račun zakona o zaščiti jezikovnih skupnosti in zaščite Slovencev. Navzoča je bila Monica Marcolini, ki je tudi že zapustila SL, a ni povedala, Ce namerava k NZ. Bommarco 50 let duhovnik Koristna izmenjava pogledov in mnenj Občinski predstavniki Demokratov, Zelenih in LS predstavili svoje poglede no Slovence Čuvaj preprečil krajo v tovarni »La Giulia« Tatovi prišli s tovornjakom V goriski stolnici bo danes ob 17. uri slovesna masa ob 50-letnici duhovniške posvetitve bivšega nadškofa A. V. Bommarca. Napovedana je udeležba vseh Štirih Škofov Ffk in škofa iz Kopra. Bommarco, rojen na Cresu 21.9.1923 je bil posvečen v duhovnika 8.12.1949. Škofovsko posvetitev je dobil 6.1.1983, mesec kasneje pa je prevzel vodenje goriske nadškofije, ki jo je vodil skoraj 17 let. Praznik in sejem v Podturnu Župnija v Podturnu prireja od danes do 13. t.m. sejem božičnih ročnih del v dobrodelne namene. Danes ob 10. uri bo slovesna masa, nato koncert godbe iz Fiumicella in odprtje sejma. Zaklali bodo prašiča in okusili koline. Sejem se bo nadaljeval vsak dan: višek bo v nedeljo, ko bodo sodelovale tudi socialne zadruge, in ponedeljek, ko bodo praznovali sv. Lucijo. Razstava članov Skupine 75 Fotoklub Skupina 75, ki beleži Četrt stoletja od ustanovitve, pripravlja ob koncu leta skupinsko razstavo, na kateri sodeluje 12 elanov: Marko Butkovic, Nataša Cuk, Vilko Fajt, Klavdij Komjanc, Flavio Mosetti, Valter Nanut, Igor Pahor, Silvano Pittoli, Joško Prinčič, Mauro Tommasi, Robert Velušček in Zdenko Vogrič. Razstavo, ki jo prirejajo v sodelovanju z ZSKD, bodo odprli jutri ob 18.30 v Kulturnem domu, na ogled pa bo do 17. decembra. V petek natečaj za učitelje. Šolsko skrbništvo obveSCa, da bo 10. decembra pisni del natečaja za učitelje na osnovnih šolah s slovenskim uCnim jezikom (razpis DP 99/G/1601 z dne 18.5.1999). Kandidati naj se ob 8. uri predstavijo v zavodu »E.Fermi«. Pri sebi naj imajo veljavno osebno listino. Skrbništvo obveSCa, da poimenskih obvestil niso pošiljah. Težave v anagrafskem uradu Goriška občina sporoča, da bodo v prihodnjih dneh v anagrafskem uradu namešCah nove infor-matske programe za sodobnejše poslovanje. V Času prehoda nov sistem utegne priti do težav. Krožek za družbenopolitična vprašanja A. Gregorčič je prejšnji petek priredil veCer, na katerem so imeli glavno besedo politiki, ki sestavljajo na goriski občinski ravni koalicijo leve sredine. Protagonisti srečanja so bili Ario Rupeni za Ljudsko stranko (in načelnik Oljke v občinskem svetu), Bruno Crocetti za Demokrate ter Alessandro Bon za Zelene, to je občinski svetovalci tistih levosredinskih strank in gibanj, ki ne razpolagajo s slovenskimi sekcijami. Omenjeni družbeni delavci so v svojih krajših posegih spregovorili o tem, kako poznajo našo narodnostno skupnost, kako gledajo na našo stvarnost, probleme, zahteve in želje. Ponudili so v razmislek tudi osebno izkušnjo in povedali prisotnim, kako so se srečali s slovensko stvarnostjo in ljudmi. Po uvodnih posegih se je razvil zanimiv del veCe-ra posvečen odprtemu dialogu, diskusiji in razgovoru, ki se je odvijal v prijateljskem in sproščenem vzdušju. Italijansko in slovensko občinstvo je sodelovalo z vprašanji, pojasnili in daljšimi izhodišči, tako da se je veCer zaključil v poznih urah. Srečanje je bilo osredo- točeno na predstavitev .zornega kota italijanskih koalicijskih partnerjev do političnega delovanja in vloge slovenske manjšine na Goriškem. Ob pohvalnih besedah, ki smo jih bili deležni zaradi aktivne prisotnosti v družbeni stvarnosti mesta, so gostje podčrtali tudi precejšnjo neusklajenost med »našimi« in »njihovimi« iniciativami, premajhno medsebojno poznavanje in željo po spoznavanju, ki se odraža v neprisotnosti pri tej ali oni pobudi. Opozorili so tudi na enosmerno politično delovanje slovenske manjšine, ki se prepogosto angažira le za manjšinske problematike in se premalo ozi- ra na širše tematike ma-sta. Nemalo pozornosti so posvetili izzivom, ki nas Čakajo v prihodnjem pe-tietju ter privilegirani vlogi slovenske skupnosti pri epohalnih spremembah, ki bi jo moralo nase mesto izkoristiti. Posegi prisotnih so bili neposredni, včasih tudi kritični, vendar kostruk-tivni, brez nepotrebnih olepšav. Po mnenju sodelujočih je bil veCer predvsem koristen, saj smo si na njem povedali marsikatero besedo, ki si jo pogosto zaradi opreznosti ne privoščimo. Na sliki (foto Bumbaca) z leve: Bruno Crocetti, Erika Jazbar, Alessandro Bon in Ario Rupeni Poseg nočnega Čuvaja je vCeraj ponoči okrog 2.30 preprečil krajo v skladišču tovarne sladkarij in bonbonov »La Giulia« v industrijski coni pri Je-remitišCu. Tatovi so se v tovarno pripeljali kar z velikim tovornjakom ive-co 170, ki so ga bili v ponedeljek med 19. in 20. uro ukradli v nekep podjetju v San Giovanni al Natisone. Ponoči so se s tovornjakom pripeljali do Standreške tovarne očitno z namenom, da nanj naložijo kar se da blaga. Odprli so glavni vhod na dvorišče, nato razbili okno, se prikradli v notranjost hale in nato s silo odprli vrata hale, kjer je skladiščeno blago za ekspedit. Tovornjak so pripeljali v halo in zaceli odpirati kartonske ema-balaZe, da bi ugotovili, kaj vsebujejo. Tatovi so bili na tem, da začnejo nakladati plen na tovornjak, ko jih je zmotil poseg nočnega Čuvaja, ki je, brz ko je ugotovil, da nekaj ni v redu, poklical na pomoč karabinjerje. Tatovi so sicer pravočasno zbežali in tako odnesli celo mkožo, odpovedati pa so se morali izdatnemu, najbrž" vec stomilijonskemu plenu. Aretirali Hrvata in Bosanca, tretjega moža pa prijavili sodstvu Agenti goriške kvesture so v ponedeljek po skoraj štirih urah čakanja v zasedi nataknili lisice hrvaškemu in bosanskemu državljanu, še enega Bosanca pa so ovadili sodstvu. Skupino, v kateri so bili Se trije bosanski državljani (vsi so nomadi), ki pa so redno prijavljeni v Italiji, so prijeli v Ul. Vittorio Venelo. Hrvata so aretirali pod obtožbo vodništva: v njegovem mercedesu se je namreč peljal Bosanec brez veljavnega oz. s ponarejenim dokumentom. Avto so zaplenili, voznik pa bo moral odgovarjati tudi zaradi posesti na Ženo vpisanega ponarejenega vozniškega dovoljenja. Bosanca so prijavili, ker je pokazal slovenski potni list, ki pa je bil ukraden in na njem zamenjena slika. Tretjega človeka, prav tako Bosanca, so aretirali, ker so ugotovili, da mora še prestati del zaporne kazni, na katero je bil obsojen v Piacenzi. Druge tri Bosance so kot rečeno izpustili, ker jim niso ugotovili prekrškov. PNEUSEFMCE DUŠAN MARAŽ Prodaja in servis gum Michelin, ; Pirelli, Toyo, Kleber," Bridgestone, itd. Bogata izbira alu-platišč OZ, Antera, Momo, Alessio Kakovost po najboljših cenah Gorica, ul. Montesanto 120 Tel. 0481.533672, faks: 533752 in na novem naslovu v Krminu, kjer nudimo tudi storitve mehanske delavnice Krmin, ul. Brazzano 37, tel. 0481.60608 REGULACIJSKI NAČRT / SREČANJE 1EVE SREDINE V načrtu ni izbir ne pogleda čez mejo Načrt ni usklajen z Novo Gorico, manjkajo strateške izbire, razmetava se s teritorijem Ragulacijski načrt bi moral nakazovati smer razvoja nekega mesta, iz njega bi moralo biti jasno, katere gospodarske in druge dejavnosti gre razvijati in katerih ne. Tega v novem regulacijskem načrtu Gorice ni. To je bila ocena občinskih svetovalcev Bruna Crocettija (Oljka), Maura Mazzonija (»Isontini per TEuropa«) in Alessandra Bona (Zeleni), ki so predsinoci na Pokrajini predstavili javnosti glavne značilnosti novega urbanističnega instrumenta in svoje kritične pripombe nanj. Namen srečanja je bil seznaniti občane z vsebino načrta, tudi zato da bodo v roku za ugovore in pripombe (predvidoma se bo začel januarja) lahko utemeljeno predložili občini svoje poglede. Srečanja se je udeležil tudi predsednik pokrajine Brandolin. Povedal je, da je prav Alessandru Bonu pred kratkim zaupal pomembno odbornistvo za usklajevanje načrtov 25 občin in zato Pokrajini ni vseeno, katere odločitve sprejema Gorica. Kot makroskopski primer neusklajevanja je navedel dejstvo, da v goriškqm načrtu povsem manjka pogled Cez mejo in usklajevanje z urbanističnimi instrumenti Nove Gorice. To kritiko so podkrepili tudi vsi že omenjeni govorniki. Minili so Časi, ko je Gorica gledala samo na zahod in pričakovala podpore za svojo obrobno in od zaledja odrezano vlogo: danes mora mesto obrniti pogled na vzhod, saj je edina možnost razvoja v tisti smeri. Vsega tega pa v načrtu ni: arhitekti so sicer iskali dialog z načrtovalci onkraj meje, Pri tem pa jih je goriska občinska uprava pustila na cedilu. Kljub opevanemu sodelovanju z Novo Gorico namreC ni prišlo do usklajevanja med občinskima upravama temveč samo do izmenjave mnenj in informacij med arhitekti in inženirji, kar je daleC premalo. S to kritiko je soglašal tudi inž. Sergio Fornasir, ki je še v prejšnjem mandatu bil načelnik skupina Forza Italia v občinskem svetu. Zanj je naCrt slab kompromis med »levo usmerjenimi« načrtovalci, ki jih je imenovala še prejšnja uprava, in drugačnimi težnjami današnje desnosredinske uprave. Zaradi tega v načrtu ni strateških izbir, kot bi moral na primer biti razvoj univerze in ovrednotenje predela od Travnika do Korna kot središča mesta, ki naj upošetva tudi Čezmejno novogoriško stvarnost. Spričo teh kritik je zagovor svetovalca FI Adriana Zampara, češ da so načrtovalci iskali dialog, a v Novi Gorici niso bili pripravljeni nanj, izzvenel kot patetičen in neprepričljiv poskus opravičevanja. Drugi sklop kritik zadeva nespametno ravnanje s prostorom. Uprava, ki ni bila sposobna opraviti izbir, je v nasprotju z modro, v varovanje arhitektonskega in naravnega premoženja »avstrijske« Gorice usmerjeno zasnovo načrtovalcev, vnesla v načrt plaz škodljivih popravkov, kot so nove zazidalne cone v LoCniku in Standrežu, sporna obrtna cona spet pri Standrežu in dragi. Absurd je, da se načrtuje mesto za veC kot 41 tisoC prebivalcev, ko pa občinski statistični urad napoveduje, da nas bo Cez 10 let le še 31 tisoč, je v razpravi poudaril občinski svetovalec Oljke-SSk Božo Ta-baj. Tudi c Bon je opozoril na paradoks. Na Livadi se predvideva pozidava skoraj 300 tisoč kvadratnih metrov zemlje za le 330 novih prebivalcev v vilah s parkom. Mimo absurda, da Gorica sočasno razvija sejem Ruralia za ovrednotenje tipičnih pridelkov in potem zaliva z betonom še zadnja polja in vrtove v Standrežu in na Livadi, je podčrtal Bon, je navedena izbira tudi v nasprotju s potrebami mesta. Edini predviden dejavnik demografskega razvoja je v Gorici univerza: bolj kot vile s parkom je torej potrebna prenova stanovanj in sob za študente v centru mesta. To seveda, Ce gledamo na interese skupnosti, Ce pa prevladujejo drugačni interesi... Ruralia: »dulcis in fundo« slovenske jedi Zadnji dan sejma Ruralia bo danes osredotočen na slovenski kulinariki. Med 17.30 in 18.30 bodo slovenski gostinci pod okriljem SGZ in SDGZ ponujali v pokušnjo naše tipične jedi (joto, ajmoht in krompir v kozici), ves dan pa bo slovenska kuhinja v ospredju tudi preko ponudbe Gosopodarske zbornice Slovenije. Med 12. in 13. mo bo tudi pokušnja specialitet Mohenov, ob 9. bo posvet o čebelarstvu, vsi obiskovalci sejma pa bodo dobili v pokušnjo tudi okusno rižoto podjetja Ferron pri Veroni. Balončki prinesli voščilo iz Francije Ko mu je raznašalec v soboto zjutraj kot vsak dan prinesel Primorski dnevnik, je Valentin Tomšič v Sovodnjah kar obstal: na živi meji pri vhodu je bil snop živobarvnih balončkov, s katerih so na vrvici viseli prav tako barvani kartončki. Pogledal je, za kaj gre, in ugotovil, da so to božične vošCil-ne dopisnice iz Francije (na sliki - foto Bumbaca): na balončkih je bil napis tamkajšnje električne družbe, dopisnice pa so narisali, pobarvali in poslali uCenci šole Paul Bert Argenton in sicer razreda CE2. Na njih ni naveden kraj, Tomšičeva hci Betti pa že nekaj dni brska po internetu, da bi ugotovila, odkod so prišle in se zahvalila za voščilo, ki so ga balončki ponesli preko Alp vse do Sovodenj. GORICA / NA M1KLAV2EVANJU ZSKD Miklavža sprejeli s »strahovi« Številne prireditve po šolah, vrtcih in kulturnih društvih Miklavž je imel v prejšnjih dneh veliko dela na Goriškem, kjer je obiskal in obdaril otroke, sodeloval pa je na številnih prireditvah po društvih in kulturnih domovih. V ponedeljek zveCer je tako bil v Steverjanu, v Rupi in Doberdobu, dan prej v Dolu in Bratuževem kulturnem centru v Gorici. Obiskal je tudi šole in vrtce, še nekaj obiskov pa bo opravil v prihodnjih dneh. Povsod so ga otroci lepo sprejeli, mu zapeli ali celo uprizorili kako igrico. Prijetno prireditev je v pričakovanju Miklavža priredila otrokom tudi ZSKD v petek popoldne v goriškem Kulturnem domu, kjer je mladinska skupina SDD »Jaka Stoka« uprizorila igrico Svetlane Makarovič »Show strahovv« v režiji Suzi Bandi. Nastop mladih igralcev je bil res odhCen, predstava pa zabavna in... strašanska. Skoda le, ker je bilo otrok malo, menda tudi zato, ker na nekaterih šolah niso dobili vabil. Prireditev, na kateri je vsak otrok prejel darilce, je sklenil nastop deklet skupine »Show dance«, ki deluje v sklopu ZSKD. Na sliki (foto Bumbaca) s petkovega »Showa strahow« mladih igralcev društva J. Stoka Kam po bencin Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske Črpalke GORICA IP - Ul. Crispi 14 ESSO - Ul. Lungo Ison-zo 77 MONTESHELL - UL Aquileia 20 ERG - Ul. sv. Mihaela 35 AGIP - Ul. Trieste 174 TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIM AGIP - Drev. Venezia Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - UL Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste 33 ROMJAN / LEPA PRIREDITEV Miklavž obiskal in obdaril slovenske otroke v Laškem Sveti Miklavž je bogato obdaril tudi otroke iz Laškega. Društvo Jadro je namreč tudi letos priredilo 2e tradicionalno miklavže-yanje. Otroci osnovne šole in vrtca iz Romjana, so se v poznih popoldanskih urah polnoštevilno zbrali (bilo jih je preko 80) v župnijski dvorani, da bi skupaj s starši in učiteljicami pričakali prihod radodarnega Miklavža. Pred samim začetkom je predsednica društva Tržič, gospa Bernardka Radetic, predstavila koledar, ki so ga Pripravili s pomočjo učiteljic, ki delujejo v društvu. Da bi bil Miklavžev prihod še tako lep in slovesen, so uCenci in malčki iz vrtca pripravili pod vodstvom učiteljic prikupen glasbeni program. V goste so povabili tudi baletno skupino SD Mladina iz Križa. Pod spretnim vodstvom učiteljice Anke Kocjančič - Cepel-nik, so deklice zaplesale splet osmih različnih plesov; od Beethovnove Za Eliso pa do Dolenjskih plesov. , Končno je na oder stopil še sv. Miklavž in obdaril neučakane otroke. Pogumni otroci so mu recitirali krajšo poezijo, zapeli pesmico, povedali poštevanko in še marsikaj. Veliko je bilo veselja in nasmejanih obrazov ob pogledu na vsa tista darila, ki so v trenutku, ob samem odpiranju, postala konCno živa uresničitev skritih želja. Dragi sv. Miklavž, prisrčna Ti hvala in nasvidenje v prihodnjem letu 2000! SCGV EMIL KOMEL Mednarodni center za glasbo in umetnost Srečanja z glasbo 1999/2000 »ELEONORA« Mezzosopran Nora Jankovič Klavir Nataša Kerševan Režija Diego de Brea Berlioz, Wagner, De Falla, Prokofjev, Saint Saens, Čajkovski, Bizet Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž sobota, 11. decembra 1999, ob 20.30 PREDPRODAJA VSTOPNIC na tajništvu Centra Drevored 20. septembra 85 - Gorica (tel. 0481-547569 ali 0481-532163) CENA: 10.000 lir in 20.000 lir ZA MLADINO IN ŠTUDENTE je na razpolago abonma KINO GORICA VTITORIA 1 15.30-17.45- 20.00- 22.15 »End of days -Giorni contati«. I. Arnold Schvvarzenegger. VTITORIA 3 15.45-18.00-20.10-22.20 »II sesto senso«. I Bmce VVillis. CORSO RdeCa dvorana: 16.00- 18.00-20.00-22.15 »Una relazione privata«. Modra dvorana: 16.00- 18.00- 20.00-22.15 »Terra bru-ciata«. G. Giannini, R. Bova. Rumena dvorana: 15.45-17.45-20.00-22.15 »Onegin« I. Ralph Fiennes in Liv Tyler. TRŽIČ EKCELSIOR 15.30-17.45- 20.00- 22.15 »End of days -Giorni contati«. I. Arnold Schvvarzenegger. 3 ŠOLSKE VESTI SOLSKO SKRBNIŠTVO obvešča profesorje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol z Goriške in Tržaške, prijavljenih za izredni natečaj za habilitacijo, da bo uvodno predavanje dne 14. decembra, ob 16. uri na poklicnem zavodu Ivan Cankar v Gorici, Ul. Puccini 14. OŠ OTONA ZUPANČIČA v Ul. Brolo priredi v ponedeljek, 13. decembra, ob 18. uri informativni sestanek o delovanju slovenske osnovne šole za starše otrok, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca. ti PRIREDITVE ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na Malo Cecilijanko danes ob 15. uri v veliki dvorani KC »Lojze Bratuž«. SKD DANICA vabi v petek, 10. decembra, ob 19. uri na miklavževanje v centru Danica na Vrhu. Društveni otroci bodo prikazali igro Muca copatarica. GALERIJA ARS vabi na predstavitev nove knjige Jožka Šavlija Slovenski svetniki v petek, 10. tm, ob 18. uri v Katoliški knjigami. Sodelujejo avtor, prof. Mirjam Bratina Pahor in založnik. 3 OBVESTILA ZSKD obvešCa, da bo drugo srečanje gledališke delavnice za delo z otroki v soboto, 11. decembra, ob 15. uri v prostorih knjižnice D. Feigla v Krizni ul. 3 v Gorici. Informacije na tel. 0481-531495. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL sekcija Doberdob vabi elane in prijatelje na srečanje jutri, 9. decembra, ob 16. uri v občinski telovadnici. Sledila bo zakuska. SPDG-SMUČARSKI ODSEK obvešCa, da bodo 14. (od 19. do 20. ure) 16. in 21. decembra na sedežu v Ul. Malta 2 sprejemali prijave za nedeljski tečaj smučanja in deskanja. Pogoj za vpis je članstvo v društvu in vplačana elanarina"za leto 2000. TeCaj bo v Podkloštru (Arnold-stein) od 16. januarja dalje. [ l LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - BASSI RITA, Ul. don Bosco, 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI JUTRI iz Gorice: 14.00, Luigia Prestento vd. Pastorut-ti iz splošne bolnišnice v San Giovanni al Natisone. V TržiCu: 11.00, Ida Fran-zin vd. Rubinato iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in na glavno pokopališče. NOVICE ČEČENIJA / PO NAPOVEDI, DA BODO GROZNI ZRAVNALI Z ZEMLJO Tudjmanovo stanje se je poslabšalo ZAGREB - Zdravstveno stanje hrvaškega predsednika Franja Tudjmana se je včeraj ponoči še poslabšalo. Izvedli so posebne ukrepe intenzivnega zdravljenja. Hrvaški predsednik je v zagrebški bolnišnici Dubrava že 37. dan. Hrvaški neodvisni dnevnik Nacional pa je včeraj poročal, da bi hrvaška opozicija na parlamentarnih volitvah 3. januarja prihodnje leto z veliko večino premagala Hrvaško demokratsko skupnost (HDZ) in prevzela oblast. To naj bi pokazala raziskava javnega mnenja. Nacional ni navedel, koliko oseb je sodelovalo v anketi. Na podlagi podatkov, zbranih 5. decembra, bi opozicijska šesterica dobila 102 sedeža, medtem ko bi HDZ v novem 150-Clanskem parlamentu imela zgolj 40 poslanskih mest. V sedanjem parlamentu ima HDZ 75 od 127 sedežev. Hrvaški obrambni minister Pavao Miljavac je po včerajšnjem srečanju z ameriškim odposlancem za Balkan Robertom Frovvickom zagotovil, da bo hrvaška vojska zagotovo spoštovala izid demokratično izpeljanih volitev, ki so na Hrvaškem napovedane za 3. januar leta 2000. Hrvaški minister je z ameriškim odposlancem govoril tudi o izvedbi vobtev v hrvaški diaspori v BiH, profesionalizaciji hrvaške vojske v skladu s kriteriji zveze NATO ter ameriško-hrvaškem obrambnem sodelo-vanju.Frovvick je zagotovil, da bodo voUtve v BiH pod zelo strogim nadzorom, da bi preprečiti morebitne izgrede. Za nadzor vobtev bodo sicer pristojni predstavniki mednarodne skupnosti in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter pripadniki sil SFOR. (STA, CR) Zaslišanje osumljencev na procesu Lockerbie ČAMP ZEIST - Na provizoričnem sodišču v nekdanji ameriški zračni bazi 50 kilometrov jugovzhodno od Amsterdama se je danes začelo zaslišanje domnevnih libijskih tajnih agentov, osumljenih za strmoglavljenje ameriškega letala nad škotskim mestom Lockerbie. V strmo-gljavljenju letala 21. decembra leta 1988 je umrlo vseh 259 potnikov in članov posadke letala ter enajst prebivalcev Lockerbija. Na zaslišanju sta odvetnika Abdela Baseta Alija al-Megrahija in La-mena Halifa Fahimaha zahtevala opustitev sodnega procesa in obtožb za umor, zaroto in drugih kaznivih dejanj. Sojenje naj bi se v skladu s škotskimi zakoni sicer začelo 2. februarja prihodnje leto. (STA/AP) Štirje ranjeni v streljanju v šoli na Nizozemskem EINDHOVEN - Neki 17-letni dijak je včeraj v mestu Veghel na jugovzhodu Nizozemske v streljanju ranil učiteljico in tri dijake. Eden od dijakov je v kritičnem stanju, huje pa je ranjena tudi učiteljica, je sporočila tamkajšnja policija. 17-letnik se je po incidentu predal policiji. Po ugotovitvah pobcije je do streljanja prišlo v glavnem šolskem hodniku in v računalniški učilnici. Policija domneva, da je vzrok za dijakovo nasilje nesrečna ljubezen, po trditvah nekaterih pa naj bi bil nasilnež razburjen zaradi razmerja njegove sestre z nekim dijakom. (STA/AFP/AP) Rusija omilila stališče: svarilo namesto ultimata Premier Putin zahteval izročitev »mednarodnih teroristov« MOSKVA - Rusija je, na valu pritiskov in protestov z vsega sveta, nekoliko omilila svoje stabšče o Čečeniji. Po zadnji verziji naj bi ne šlo za ultima-tum ampak samo za svarilo prebivalcem Groznega, naj zapustijo mesto. Tako je včeraj izjavil glasnik ruskega zunanjega ministrstva Vladimir Rahmanin. Dodal je, da želijo moskovske oblasti pomagati prebivalstvu prestolnice Grozni, ne pa mu otežiti življenja. Sicer pa so se včeraj ves dan nadalčjevab napadi in zaenkrat ne opb-streljujejo samo ozkega pasu na severu mesta, kjer naj bi obstajal koridor za begunce. Vendar tudi beg ni lahka zadeva, saj gverilci zadržujejo civilno prebivalstvo, ki bi ga lahko uporabilo kot človeški ščit pred končnim ruskim napadom. Včeraj je o Čečeniji spregovoril tudi predsednik ruske vlade Vladimir Putin, ki je dejal, da Rusija razume zaskrbljenost vsega sveta zaradi dogajanj v Čečeniji, vendar ne more navezati nobenega političnega dialoga, dokler so še na svobodi »banditi, ki so ubib ruske državljane«. Sele po izročitvi »odgovornih za dejanja mednarodnega terorizma« se bo Rusija pripravljena pogajati. Putin se očitno nanaša na poletne atentate v Moskvi in v Dagestanu, v katerih je umrlo na stotine ljudi. Glede reakcij iz tujine pa je ruski premier dejal, da se je Rusija tudi na mednarodni ravni obvezala za boj proti terorizmu. Na shki (foto AP) prizor včerajšnjih spopadov. Robertson: »Civilizirani ljudje ne morejo sprejeti takega ultimata« VVASMNGTON - Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je včeraj v Washingtonu kot nesprejemljivega označil ultimat, ki ga je Moskva postavba prebivalcem Groznega za odhod iz mesta. Menil je tudi, da ultimata »civilizirani ljudje ne morejo dopuščati«. Robertson je Moskvo pozval, naj upošteva pozive mednarodne skupnosti k preklicu ultimata, po katerem morajo prebivalci mesto zapustiti do 11. decembra. Moskva je danes že kot kontraproduktivne označila vše politične pritiske na Moskvo v zvezi s čečensko krizo. Iz urada mskega ministrstva za izredne razmere pa so sporočiti, da je v Groznem še 15.000 civibstov. Britanska vlada pa je sporočila, da so na zunanje ministrstvo poklicali ruskega veleposlanika v Londonu Jurija Fokina, ki ga bo britanski zunanji minister Robin Cook seznanil z britanskim stališčem in stališčem drugih članic EU do čečenske krize. London naj bi se v imenu EU zavzel za politično rešitev čečenske krize, izrazil pa naj bi tudi stabšče EU v zvezi z omenjenim ultimatom. Sicer pa je predsednik ZDA Bill Clinton že predsinočnjim izjavil, da bo Rusija »drago plačala« za svoja dejanja v Čečeniji. Menil je, da je Rusija zaostrila svoje skrajno stabšče in omadovaževala svojo podobo v svetu. Ameriški predsednik je imel v mislih predvsem ultimat raških oblasti, da morajo prebivalci čečenske prestolnice Grozni zapustiti mesto pred 11. decembrom. Clinton je sicer izrazil globoko zaskrbljenost nad podatki, da med ruskim posredovanjem v Čečeniji še vedno umna veliko nedolžnih civibstov in manj čečenskih upornikov, proti katerim se sicer bori Moskva. Zunanji ministri držav članic EU pa so v Bruslju obsodili zadnja dejanja ruskih enot, niso pa izključili tudi povračilnih ukrepov proti Rusiji, ki naj bi jih sprejeli na vrhunskem zasedanju EU 10. in 11. decembra v Helsinkih. Zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vojaškega spopada je včeraj izrazilo tudi zunanje ministrstvo republike Slovenije. BERLIN / OB KONCU STRANKINEGA KONGRESA S 86 ODSTOTKI GLASOV Schroder potrjen za liderja SPD Kancler ostro napadel Helmuta Kohla zaradi škandalov in potrdil vse smernice svoje vlade - Nemčija se bo sporazumno z industrija' odpovedala jedrski energiji - Navdušenje nad Jospinom in obenem mežikanje Blairu BERLIN - Kancler Schroder je včeraj na bliskovitem kongresu nemških socialdemokratov prejel potrditev svoje stranke in lahko mimo vlada naprej: zanj se je izreklo 86 odstotkov delegatov, ki so se na enodnevnem kongresu zbrali v Berlinu. Glavni Schro-derjev sponzor na tem kongresu pa je bil prav bivši kancler Helmut Kotil, proti keteremu je kancler usmeril oster napad in tako pred svojimi pristaši dokončno pobil lik uspešnega in poštenega pobtika, za kar je Kohl veljal tudi med pobtičnimi nasprotniki. Schroder je proti Kohlu usmeril topove že ob začetku svojega poročila, ko je dejal, da ljudje, pri katerih osebni odnosi in prijateljstva prevladajo nad pravbi, nimajo nobenega čuta za državnost. Dodal je, da je CDU skrbela samo za svoje blagajne. Od tu dalje je bilo Schroderju vse lažje, saj je dodobra ogrel publiko z že neštetokrat preizkušeno strastegijo o določitvi zunanjega sovražnika. Tako je lahko brez prekinitev in brez ugovarjanja, ob nenehnem ploskanju delegatov, obrazložil svoj politični program. Se prej pa je ponudil sladkorček zagovornikom svojega stalnega nasprotnika Oskarja Lafontaina: dejal je sicer, da ne sprejema načina, kako je slednji zapustil svoje mesto, vendar je poudaril, da je njegovo delo vredno velike pozornosti. Pri političnem programu pa Schrd-der ni odstopil od svojih načelnih stališč. V zvezi z rešitvijo podjetja Holzmann - v nasprotju z normativi EU - je dejal, da je preprečevanje hudih kriz ena nalog politike in da ni mogoče naložiti delavncem plačevanja napak, ki so jih zagrešili dragi. Potrdil je namen, da tudi Nemčija pristane na dvojno državlcjanstvo, »ker imajo tujci v Nemčiji pravico do sodelovanja pri urejanju države, v kateri živijo.« Prav tako je potrdil postopno opuščanje jedrske energije, vendar v soglasju z indistrijci. Končno pa je vzel v bran obrambnega ministra Scharpinga, ki je bil pod udarom zaradi vojaškega posega na Kosovu: Schroder je dejal, da je šlo za zelo težko odločitev, vendar je bila edina alternativa dopustitev genocida. Vse sklepe v zvezi s tem pa sta sprejela soglasno. To pa je tudi vsa kronika kongresa. Kot edino zanimivost bi lahko še dodali prisotnost francoskega predsednika vlade Lionela Jospina, ki je močno ovrednotil francdsko-nemško prijateljstvo in ga označb kot bistveno vrednoto nove Evrope in kot zgled mira, dodal pa je tudi, da pobtika nemških socialdemokratov in francoskih socialistov temelji na istih vrednotah: slo je očitno za odgovor na stavek v Schroderjkevem govora, s katerim je kancler pristal na modernizacijo Tonyja Blaira kot osnovo za socialno pravičnost. Sicer pa ima Schroder od včeraj tudi svojega namestnika. Prvič v zgodovini ao namreč socialdemokrati izvolili tudi generalnega sekretarja; to je voditelj stranke v Porenju-Vestfabji Franz Miintefering, človek, ki je vodil Schroderjevo volilno kampanjo za kanclerja. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 Sreda, 8. decembra 1999 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/672871 1 Faks: 040/6728799 EVROPSKA UNIJA / MINISTRSKI KROG PRISTOPNIH POGAJANJ EU s Slovenijo sklenila pogajanja za gospodarsko in denarno unijo Slovenija bo evro uvedla po vstopu v EU, do česar naj bi prišlo leta 2003 BRUSELJ - Evropsl unija je včeraj s Sloveni na ministrskem krogu pi stopnih pogajanj v Brusi začasno končala pogajan za področje gospodarske denarne unije (EMU), i novo pa začela usklaj Vanja o okolju. Število doslej zaCasr zaprtih poglavij se je s te povzpelo na devet, na p gajalski mizi pa je odprt Se 14 od skupaj 29 poglai pravnega reda, za katera nil opravljen screenin Ker se bodo pogajanja ostalih Šestih poglavj: pravnega reda EU j pričakovanjih zaCela v pr polovici prihodnjega lel ko bo uniji predsedova Portugalska, je vodja sl venske diplomacije in h rati glavni pogajalec : Članstvo v EU Boris Frl včeraj na pristopni koni renči ocenil, da bi se lahl pogajanja z najbolj pi pravljenimi kandidatka! končala konec leta 200 kar bi po ministrove mnenju omogočilo vstc prvih kandidatk v unijo letom 2003. Kot je pr prican Frlec, je Sloveni izjemno dobro pripravljaj in bo v unijo vstopila mi prvimi. Slovenija se je v spr predloženem pogajalske izhodišču za poglavje EMU zavzemala, da bi ji unija stabilnost tolarja, doseženo Se v Času pred vstopom v povezavo, priznala kot izpolnjevanje tečajnega kriterija za uvedbo evra - ta narekuje dveletno vključenost v unijin mehanizem menjalnih tečajev (ERM), do katerega imajo dostop le Članice EU. Ljubljana je nato v dodatnih usklajevanjih sprejela stališče petnajsterice, da taksen odklon od splošnih pravil ni možen, kar je tudi omogočilo začasno sklenitev pogajanj o tem poglavju. Slovenija bo tako v EMU sodelovala od vstopa v unijo, evro pa bo uvedla kasneje, v skladu z natančnimi pravili, opredeljenimi v Maastrichtski pogodbi o EU. V obdobju nadaljevanja pogajanj bo unija nadzorovala napredek predvsem glede zagotavljanja popolne neodvisnosti centralne banke in prepovedi neposrednega financiranja javnega sektorja, kar bo po slovenskem načrtu z ustrezno zakonsko spremembo doseženo do konca leta 2001. EU je prednostno izpostavila tudi sprejetje novega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, kar naj bi po lastnih načrtih Slovenija storila do konca leta, kot tudi sprejetje novega zakona o zavarovalnicah do marca prihodnje leto. EU in Slovenija sta včeraj skupaj obravnavali trinajst poglavij pravnega reda. Za osem od teh so se pogajanja zaCela v Času finskega predsedstva (EMU, okolje, prost pretok storitev, prost pretok kapitala, transport, davki, socialna politika in zaposlovanje ter energija), pet pa jih je na pogajalski mizi že od prej (prost pretok blaga, pravo družb, konkurenca, kultura in audiovizualna politika ter zunanji ekonomski odnosi). Odprto ostaja tudi poglavje skupne zunanje in varnostne politike, ki tokrat ni bilo obravnavano. Nasploh se je slovenska delegacija zavzela za nadaljevanje širitvene dinamike. Minister Frlec je na pogajanjih v tem kontekstu načeloma izrazil podporo napovedanemu novemu pogajalskemu pristopu, po katerem bodo zaradi preverjanja, ali kandidatke obljubljeno resnično izpolnjujejo, začasno že zaprta poglavja znova odprta, vendar hkrati opozoril, da preverjanje izpolnjevanja zavez v praksi ne sme postati "mehanizem za upočasnjevanje širitvenega procesa". (STA) Evropska komisija bo morda Italiji dovolila uporabo super bencina do konca leta 2000 BRUSELJ - Evropska komisarka za okolje Margot Wall-strom bo Evropski komisiji predlagala, da Italiji dovoli uporabo osvinčenega bencina do konca leta 2000. S 1. januarjem 2000 namreč zacene veljati odlok EU o prepovedi uporabe osvinčenega bencina. Italija je zaprosila za odlog pri izvajanju tega odloka, in sicer do konca leta 2002. Evropska komisija se očitno nagiba k temu, da Italiji odobri samo enoletni odlog, ki bo enak tudi za Grčijo in Španijo. Italijanska vlada je prošnjo za odlog utemeljila z velikanskimi stroški, ki bi jih takojšnje izvajanje odloka povzročilo. Ti naj bi znašali kar 131 tisoč milijard lir, saj naj bi bilo potrebno zamenjati kar 5, 5 milijona vozil, ki so bila proizvedena pred letom 1988 in torej ne morejo uporabljati zelenega bencina. Brezposelnost v Nemčiji novembra 10-odstotna NURNBERG - V Nemčiji se je novembra v primerjavi s prejšnjim mesecem število brezposelnih povečalo za 17.400, tako da je bilo brez dela 3, 9 milijona ljudi. Stopnja brezposelnosti pa se je z oktobrskih 9, 9 odstotka novembra dvignila na 10 odstotkov. V zahodnih nemških zveznih deželah je novembra izgubilo delo 13.000 ljudi, stopnja brezposelnosti pa se je kljub temu z 8, 8 odstotka zmanjšala na 8, 3 odstotka. V zveznih deželah na vzhodu Nemčije pa je novembra ostalo brez dela 4400 ljudi, stopnja brezposelnosti pa se je s 15, 9 odstotka povečala na 16, 9 odstotka, je sporočil nemški zvezni urad za delo. Predsednik nemškega zveznega urada za delo Bemhard Jagoda meni, da bi se lahko ob normalnem razvoju dogodkov število brezposlenih v Nemčiji prihodnje leto zmanjšalo za 200.000. DAVKI / DO KONCA OKTOBRA V DRŽAVNI BLAGAJNI 421.253 MILIJARD LIR V prvih 10 mesecih letošnjega leta priliv za 5,4 odstotka večji kot lani RIM - V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je zahvaljujoč davkom v italijanski državni blagajni nabralo 421.253 milijard lir, kar je 5,4 odstotka vec kot v prvih desetih mesecih lanskega leta. Podatke je objavila Banka Italije, iz njih pa izhaja, da je bil letos davčni priliv samo oktobra ftižji kot v odgovarjajočem mesecu lani. Tako so v letošnjem desetem mesecu pobrali le za 19.899 milijard lir davkov, kar je 43,9 odstotka manj kot oktobra lani, ko je bila državna blagajna debelejša za 35.496 lir. Toda zaradi tega si ne belijo preveč las, saj naj bi bil vzrok za razliko v »muhastem« koledarju oktobra letos. Zadnji dan je bil namreč nedelja in so zato številna plačila, ki so zapadla konec oktobra bila prenesena na prvi dan novembra. To bo seveda povzročilo ustrezno večji novembrski priliv. Doslej zbrani podatki pa ta predvidevanja že potrjujejo. Rekorden po prilivu pa je bil letošnji avgust, ko se je plačalo tudi največ davkov zaradi podaljšanja možnosti plačila davkov z obrazcem »Uniko«. Avgusta je tako državna blagajna unovčila kar 77.302 milijardi lir, medtem ko je bil lani za državno blagajno najuspešnejši mesec julij s 66.949 milijardami lir unovčenih davkov. Minister Visco je vCeraj v nekem radijskem intervjuju napovedal, da se lahko davčni pritisk zniža tudi za srednje sloje, Ce se bo zmanjšal obseg davčnega utajevanja. S tem v zvezi je dejal, da so že povečali olajšave za lastnike stanovanj, v katerih živijo, v pripravi pa je tudi načrt reforme, ki naj bi ga Visco že kmalu predstavil v parlamentu in ki zadeva obdavčitve, ki zadevajo dedovanje. Država unovči samo osem odstotkov ugotovljenih utaj RIM - Po ugotovitvah finančne straže utajevalci davkov v Italiji ne plačujejo tistega, kar bi bilo morali. V državno blagajno ne pride niti desetina denarja od ugotovljenih utaj. To izhaja iz poročila finančnega ministra Vincenza Visca. Finančna straža je v letu 1995 ugotovila, da je bilo utajenih za 19.216 milijard lir davka. Davčna uprava je izstavila raCune, overovljene banke so utajevalcem poslale davčne pozivnice. Utajevalci so plačali le 1.553 milijard lir neplačanih davkov, tj. le 8, 08 odstotka. Se slabše je bilo leta 1996. Finančni stražniki so ugotovili za 27.176 milijard lir utajenih davkov, država je vnovčila le 2.166 milijard lir, tj. 7, 98 odstotka. Podobna ugotovitev velja za leto 1997, ko je finančna straža ugotovila za 28.141 milijard lir utaj, vnovčenih jih je bilo le za 7, 98 odstotka. Finančna straža je lani povečala nadzorstvo in ugotovila za 34.319 milijard lir utaj, doslej pa je bilo vnovčenih le 3, 85 odstotka. Zadnji podatek bo Se izpopolnjen, kajti v vec primerih so terjatve davkov Se v teku. Zanimiva je ministrova ugotovitev, da so v največ primerih, veC kot 80 odstotkih, utajene davke plačali tisti, ki so morali plačati majhne vsote, največkrat po nekaj sto tisoč lir. Veliki utajevalci se sploh niso zmenili za pozive, da morajo plačati davek. Ti uradni podatki, ki jih je finančni minister poslal v vednost pristojnim parlamentarnim telesom, nam povedo tudi, da so iz trte izvite skoraj vsakdanje »ugotovitve« o tovrstnem večjem denarnem prilivu v državno blagajno. Vanjo se je v tem letu steklo skoraj 30.000 milijard lir veC davkov kot lani. Nekateri medij so objavili, da gre največ tega denarja na raCun plačila utajenih davkov. S tem se hvali tudi marsikateri minister, ki mu najbrž stvari niso znane ali pa hoCe biti demagog. Finančni minister Visco tega ne pravi, nasprotno, parlamentu posreduje resnične številke. Te pa so Ina tem področju porazne, kot nam dokazujejo prej omenjeni odstotki. Finančna straža se trudi, da bi odkrila utajevalce, povečuje svoje delo, a kaj, ko krivci potem davka ne plačajo in stvari ostajajo pri starem. Nekateri ocenjevalci menijo, da je država vsako leto oškodovana za kakšnih 200.000 milijard lir neplačanih davkov. Iz gornjih podatkov izhaja, da letno odkrijejo od 10 do 15 odstotkov te vsote, a kaj, ko potem država zares iztrži le minimalno količino teh utaj. Večja vsota od države vnovčenega denarja gre torej na račun novih ali pa povečanih davkov, ne pa na račun vnovčenih utaj. Marko VValtritsch TEČAJNICE I F1/00- 1 OlA 1 EVRO= 1.936,27 URE 7. DECEMBER 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 7.12. 6.12. ameriški dolar 1,0239 1,0182 japonski jen 105,05 104,62 grška drahma 328,45 328,50 danska krona 7,4385 7,4384 švedska krona 8,6175 8,6055 britanski funt 0,6302 0,6310 norveška krona 8,1135 8,1310 češka krona 36,170 36,112 ciprska lira 0,5773 0,5768 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 254,90 254,41 poljski zlot 4,2867 • 4,2687 slovenski tolar 197,5274 197,2765 švicarski frank 1,5999 1,5969 kanadski dolar 1,5087 1,5078 avstralski dolar 1,6077 1,6069 novozelandski dolar 2,0152 2,0162 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 7. DECEMBER 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO KSOIMLC VMLUIE NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0304 1,0144 britanski funt 0,6359 0,6234 švicarski frank 1,6147 1,5816 danska krona 7,5813 7,2953 norveška krona 8,3082 7,9358 švedska krona 8,8230 8,4010 kanadski dolar 1,5344 1,4778 grška drahma 345,63 300,85 japonski jen 108,82 102,24 avstralski dolar 1,6891 1,5779 slovenski tolar 205,98 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 35,205 slovaška krona 55,35 43,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 7. DECEMBER 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0286 1,0109 1892 1915 britanski funt 0,6343 0,6234 3052 3106 kanadski dolar 1,5186 1,4873 1275 1302 japonski jen 105,7392 103,7499 18,31 18,66 švicarski frank 1,6109 1,5833 1202 1223 norveška krona. 8,2159 8,0260 236 241 švedska krona 8,7199 8,5141 222 227 grška drahma 332,5230 319,6519 5,82 6,06 danska krona 7,5250 7,3533 257 263 avstralski dolar 1,6221 1,5900 1194 1218 slovenski tolar 202,7507 196,1773 9,55 9,87 hrvaška kuna 8,0677 7,4471 240 260 FIKSNI TEČAJ! VALUT EVRA EVRO URE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 7. DECEMBER 1999 INDEKS MIB 30: +1,35% delnica cena € var.% delnica cena € var. % AEM 2,996 +4,79 INA 2,771 -0,50 ALITALIA 2,310 -2,11 MEDIASET 13,534 -2,44 ALLEANZA 9,272 -1,06 MEDIOBANCA 9,338 -1,47 AUTOSTRADE 6,752 -0,14 MEDIOLANUM 9,455 -0,23 BNL 3,012 -0,95 MONTEDISON 1,563 -1,75 COMIT 5,134 •0,75 OLIVETTI 2,167 +0,83 BCA Dl ROMA 1,293 -2,26 PIRELLISPA 2,371 -0,62 FIDEURAM 7,595 -2,80 RAS 8,686 -1,04 INTESA 4,076 -1,25 ROLO BCA 1473 18,771 -1,17 MONTE PASCHI 3,577 -1,64 SAN PAOLO IMI 13,450 +0,70 BIPOP CARIRE 54,580 + 1,16 SEAT PAGINE GIALLE 2,521 +3,27 EDISON 7,554 +0,59 TIM 9,065 +7,82 ENI 5,325 -1,44 TEČNOST 2,389 -3,55 FIAT 28,960 -0,06 TELECOM ITA 11,553 +4,09 GENERALI 28,890 -0,99 UNICREDIT 4,578 -1,03 ljubljanska banka 'L, LlV"-1': Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NOVICE NOGOMET / SINOČI V LIGI PRVAKOV Luna Rossa zdrknila na tretje mesto AUCKLAND - Luna Rossa je doživela že svoj tretji poraz. Včeraj jo je premagala japonska jadrnica Nippon, ki ji je zadala kar 3 minute in 13 sekund zaostanka. S tem porazomn je jadrnica skipperja De Angelisa zdrknila na 3. mesto začasne lestvice. Po šestih regatah je tako na vrhu razpredelnice America One Paula Cayarda, ki je osvojila Se 9 točk, s tem da je premagala Brabo Espana. Na drugo mesto se je po včerajšnjem uspehu prebila japonska jadrnica Nippon. Maradona argentinski športnik stoletja BUENOS AIRES - Nekdanjega slovitega argentinskega nogometnega zvezdnika Diega Armanda Maradono je eden najbolj branih in vplivnih argentinskih časopisov Clarin izbral za argentinskega športnika stoletja. Na seznamu za argentinskega Športnika stoletja je bilo 400 nekdanjih in sedanjih športnikov in športnic, na koncu pa so za najboljšega izbrah 39-letnega južnoameriškega nogometnega virtuoza. Rokomet: danes v Trstu Genertel - Prato TRST - Danes ob 17.30 bo v Trstu v nadalejvanju italijanske rokometne Al lige zelo pomembno srečanje med domačim Genertelom in državnim prvakom Pratom. Po sobotnem lepem Genertelo-vem uspehu v Brixnu je zanimanje za današnje srečanje še večje, saj sta obe ekipi tudi letos glavna favorita za osvojitev državnega naslova. NBA: Miami lovi Portland NEW YORK - Košarkarji Miami Heata so z zmago proti Clippersom v Los Angelesu (99:91) še povečali vodstvo na vzhodu ameriške profesionalne lige, za Portlandom, ki ima najboljši izkupiček v vsej ligi (15:4), pa zaostajajo le še eno zmago. Za Miami je bila zmaga v Los Angelesu peta v zadnjih štirih tekmah, z njo pa so tudi izenačili najboljši start v zgodovini kluba. Uspeh, za katerega sta najbolj zaslužna Alonzo Muorning (25 točk, 11 skokov) in Anthony Carter, ki je osem od svojih 20 točk dosegel v zadnjih šestih minutah, je bil pričakovan, saj so Clippersi že pred dvobojem z uglednim nasprotnikom izgubili pet srečanj zapored. Domačim ni pomagala niti odlična igra Dereka Andersona, ki je prvič v karieri dosegel trojni dvojček. Dosegel je 16 točk, zbral deset skokov, soigralcem pa pri koših 12-krat podal. V Salt Lake Cityju je imel Utah Jazz veliko dela z VVashingtonom. Gosti so se 22 sekund pred koncem s trojko Mitcha Richmonda približali na 99:96, toda do zvoka sirene sta Hovvard Eisley in Karl Malone s prostih metov dosegla še tri točke in zmaga je ostala doma. Malone je bil z 32 točkami in 11 skoki najboljši igralec tekme, pri gostih pa se je s 25 točkami izkazal Richmond. Podoben razplet je bil na tekmi v Houstonu, kjer je Vancouver 4 minute in 48 sekund pred koncem izgubljal za 12 točk, a je dobri dve minuti pozneje celo povedel. Cuttino Mobley je s košem spet zamenjal vodilno moštvo, pri izidu 97:96 pa je Walt VVilliams 59 sekund pred koncem zadel met za tri točke in s tem odločil zmagovalca. Vancouver je tako zaboležil že 30. zaporedni poraz na tujem igrišču. Najboljši strelec tekme je bil domači center Charles Barkley, ki je dosegel 25 točk. Denver je v Philadelphiji s 94:77 premagal domače 76-erse. Njihova zmaga pa ni bila dosežena na lahek način, kot kaže končni izid. Po koncu tretje četrtine so imeli gostitelji še dve točki prednosti, zadnji del pa so gosti predvsem po zaslugi Nicka Wan Exla, ki je 19 od svojih 34 košev dosegel v tem obdobju, dobili kar s 36:17. Pri zmagovalcih, ki so v zadnjih dveh letih in pol v gosteh dobili le šest tekem, se je s 17 točkami in desetimi skoki izkazal še Antonio McDyess. Za presenečenje so poskrbeli New Jersey Netsi, ki so v domači dvorani ugnali Sacramento Kingse. Za Mrežice je bila to šele tretja letošnja zmaga, za Kralje pa četrti poraz. Tekma je bila odločena v tretji četrtini, ki so jo domači dobib s 30:15. Netsi so imeli zelo izenačene strelce, saj je najboljši izmed njih Lucious Harris dosegel le 16 točk, pri gostih pa je bil s 25 točkami najučinkovitejši Ch-ris VVebber (14 skokov). R. Debevec in Natalija Prednik strelca leta v Sloveniji LJUBLJANA - Rajmond Debevec (Olimpija) in Natalija Prednik (1. pohorski bataljon Ruše) sta bila v Ljubljani razglašena za najboljša strelca leta v Sloveniji na podlagi točkovanja in pravilnika Strelske zveze Slovenije (SZS). Slovenski šahisti četrti na EP BATUMI - Slovenska šahovska reprezentanca je uspešno nastopila na evropskem prvenstvu v gruzijskem Batumiju. V zadnjem krogu je Slovenija igrala neodločeno 2:2 z Ukrajino ter v končnem seštevku osvojila četrto mesto. Manj uspešna je bila ženska reprezentanca, saj je bila šele 32. Lazio in Chelsea brez golov Fiorentina danes v Bordeauxu V pokalu UEFA bleda predstava in poraz Juventusa v Palermu Lazio - Chelsea 0:0 LAZIO (4-5-1); Mar-chegiani 6, Gottardi 6, Couto 6, Nesta 6, Faval-li 6, Lombardo 6 (23' dp Bokšič), Simeone 6, Veron 6.5, Nedved 6, Mancini 6 (33' dp Con-ceicao sv), Inzaghi 5 (1’ st Salas 6). CHELSEA (4-4-2): De Goey 6, Ferrer 6, Desail-ly 6, Leboeuf 6, Babaya-ro 6.5, Petrescu 6, De-schamps 6 (33' dp Di Matteo sv), Poyet 6, Wi-se 6, Zola 6.5, Flo 6. SODNIK: Krug (Nemčija). IZKLJUČEN: trener Chelseii Vialli (54). RUMENI KARTON: Ferrer. GLEDLACEV: 35.000. RIM - V 2. krogu skupine D lige prvakov sta se sinoči v Rimu Lazio in Chelsea razšla pri neodločenem izidu brez gola. Lazio je nastopil precej okrnjen in predvsem se je poznala odsotnost diskvalificiranega Mihajloviča, ki bi lahko bil še kako nevaren s prostimi streli. Gostitelji so imeli večji del srečanja pobudo v svojih rokah, bili pa so neučinkoviti v napadu. Gostje so tudi sinoči potrdili, da so homogena in nevarna ekipa. Po koncu srečanja so bili v obeh taborih v glavnem zadovoljni s točko, čeprav bi si domačini po igri zaslužili kaj več. Zadovoljen pa je bil predvsem Vialli, ki je bil že v 9. minuti drugega polčasa izključen. OSTALI IZID: Feye-noord (Niz) - 01ympique Marseille 3:0 (0:0). VRSTNI RED: Chelsea in Lazio 4, Feyenoord 3; Marseille 0. PRIHODNJE KOLO (29.2.2000): Lazio - Feyenoord, Marseille -Chelsea. SKUPINA C SINOČNJA IZIDA: Real Madrid - Rosen-borg 3:1; Bayern Miin-chen - Dinamo Kijev 2:1. VRSTNI RED: Ral Madrid (Spa) 6; Bayern Miinchen (Nem) 4; Ro-senborg (Nor) 1; Dinamo Kijev (Ukr) 0. PRIHODNJE KOLO (29.2.2000): Real Madrid - Bayern; Dinamo Kijev - Rosen-borg. SKUPINA B Danes bodo igrali ostale tekme drugih dveh skupin v tej ligi. V skupini B bo Fiorentina drevi ob 20.45 igrala v gosteh proti Bor-deauxu. VERJETNI POSTAVI BORDEAUK (4-4-2): 16 Rame, 14 Grenet, 21 Afanou, 4 Saveljic, 24 Alicarte, 15 Martins, 18 Diabate, 7 Pavon, 8 Mi-coud, 11 VViltord, 9 La-slandes, trener: Elie Baup. FIORENTINA (3-4-1-2): 1 Toldo, 2 Repka, 6 Firicano, 23 Pierini, 3 Torricelli, 24 Amoroso, 16 Di Livio, 17 Heinrich, 10 Rui Costa, 18 Balbo, 20 Chiesa, trener: Karl-Erik Nilsson. V drugi tekmi te skupine bo Manchester igral doma proti Valencii. VRSTNI RED: Valencia (Spa) in Fiorentina (Ita) 3; Manchester (Angl) in Bordeaux (Fra) 0. SKUPINA A V tej skupini bosta na sporedu naslednji tekmi: Porto - Hertha Berlin, Barcelona - Sparta Praga. VRSTNI RED: Porto (Pori) 3; Barcelona (Spa) in Hertha Berlin (Nem) 1, Sparta Praga (Ceš) 0. POKAL UEFA Juventus z bledo igro vendarle naprej Juventus - 01ym- piakos 1:2 (1:1) STRELCA: Kovačevič v 1. min., Djordjevič v 36. in v 83. min. (iz 11-m) JUVENTUS (4-3-1-2): Rampulla 6, Ferrara 5, Tudor 5, 5, Mirkovič 5, Birindelli 6, Oliseh 6, Tacchinardi 5, 5 (1' dp Pessotto), Bachini 5 (29' dp Zambrotta), Esnaider 6, Del Piero 5 (16' dp Montero), Kovačevič 6, 5. OLVMPIAKOS (3-4-3): Eleftheropoulos 6, 5, Amanatidis 5, 5, Poursa-nidis 5, Gogic 5 (28’ dp Alexandris), Djordjevič 7, Mavrogenidis 5, 5 (1' dp Giannakopoulos), Passalis 5, 5, Karapialis 5 (16' dp Niniadis), Ko-stoulas 5, Poursaitidis 5, 5, Antzas 5, 5. SODNIK: Fernandez Marin (Spa). RUMENA KARTONa: Tudor in Poursanidis. GLEDALCEV: 22.000. PALERMO - Juventus, ki je na prvi tekmi tega pokala v Grčiji zmagala s 3:1, je včeraj v Palermu sicer izgubila z 1:2, vseeno pa se je uvrstila v nadaljnji krog. Turinsko moštvo, ki je že v prvi minuti s prisebnim Kovačevičem povedla, je na tej tekmi zapustila bled vtis in tudi zaslučeno izgubila. Očitno je Juven- tus podcenjeval nasprotnika in to se mu je krepko maščevalo, saj so bili Grki požrtvovalnejsi in tehnično tudi boljši od italijanskih igralcev. Se zlasti se je odlikoval Djordjevič, ki je odsegel oba zadetka za gostujoče moštvo. Po tekmi je bil Juven-tusov trener Ancelotti precej jezen na svoje fante in je dejal, da si gledalci tako slabe nogometne predstave niso zasluzili. OSTALA VČERAJŠNJA IZIDA VVeder Bremen (Nem) -Lyon (Fra) 4:0 (prva tekma 0:3); Borussia Dortmund (Nem) - Rangers Glasgovv (Sko) 5:1 po lira (prva tekma 0:2); Brazilci ne bodo izključeni TOKIO - Brazilski nogometni reprezentanci se ni treba bati, da bi jo zaradi ponarejanja dokumentov treh njihovih članov reprezentance do 17 let izključili s svetovnega prvenstva leta 2002. Omenjeni nogometaši so na dokumentih ponaredili rojstni datum, ker so hoteli igrati v reprezentanci, čeprav so bili za to že prestari. "Čeprav nismo dobili uradnega poročila Brazilske nogometne zveze, njihove članske reprezentance ne bomo kaznovali tako kot zaradi podobnega primera leta 1990 mehiško. Posledice goljufije bo nosila le njihova reprezentanca do 17 let, " je dejal Blat-ter in dodal, da preučujejo podoben primer tudi v eni izmed mlajših selekcij Ekvadorja. __________TENIS / IGRALCA STOLETJA________ Rod Laver in Steffi Graf najboljša Po anketi tiskovne agencije AP - Laver pred Samprasom NEW YORK - Avstralec Rod Laver in Nemka Steffi Graf sta bila po izboru ameriške tiskovne agencije AP izbrana za najboljša teniska igralca stoletja. Glasovala je skupina šestih teniških igralcev in igralk, ki so nastopali v različnih obdobjih: Ted Schroeder, Fred Stolle, Barry MacKay, Pam Shriver, Wendy Turnbull in Virginia Wade. Laver je dobil tri glasove za prva mesta in 47 točk, s čemer je prehitel Američana Peta Sam-prasa (39) in njegovega rojaka Billa Tildena (38), vodilnega igralca dvajsetih let tega stoletja. Laver je eduii igralec doslej, ki je dvakrat osvojil vse štiri turnirje za grand slam; leta 1962 kot amater, pet let pozneje pa kot poklicni igralec. Verjetno bi mu to uspelo še večkrat, če ne bi leta 1963, ko se je odločil za poklicno pot, dobil prepoved nastopanja in se je vrnil na te turnirje šele leta 1968, ko so skupaj začeli tekmovati amaterji in poklicni igralci. Laver je zaradi napadalnega sloga igre in izjemne tehnike najboljši igralec tudi po mnenju Samprasa, ki je osvojil 12 turnirjev za grand slam, vendar v Parizu ni nikoli prišel višje od polfinala. Grafova, edina tenisačica, ki je zmagala na olimpijskih igrah (dvakrat) in osvojila vse štiri turnirje za grand slam v sezoni, je bila v glasovanju štirikrat na prvih mestih in je z 52 točkami le točko pred Čehinjo z ameriškim potnim listom Martino Navratilovo (51), tretja pa je bila Avstralka Margaret Smith Court (40). Ceh Ivan Lendl, ki je igral tudi za ZDA in je bil z osmimi osvojenimi turnirji za grand slam osrednja teniška osebnost osemdesetih let, se ni uvrstil med deseterico, kar ni uspelo niti Američanu Andreu Agassiju. Slednji je edini tenisač v zgodovini, ki se je ovenčal z olimpijskih zlatom in obenem zmagal na vseh štirih turnirjih za grand slam. Rezultati glasovanja AP: Moški: 1. Rod Laver (Avs) 47; 2. Pete Sam-pras (ZDA) 39; 3. Bill Tilden (ZDA) 38; 4. Bjom Borg (Sve) 29; 5. Don Budge (ZDA) 28; 6. Lew Hoad (Avs) in John McEnroe (ZDA) 19; 8. Roy Emerson (Avs) in Ken Rosevvall (Avs) 18; 10. Jack Kramer (ZDA) 16; ostali: Jimmy Connors 13, Pancho Gonzales 12, Andre Agassi 10, Fred Perry 8, Ivan Lendl 6, Jean Borotra 3, Rene Lacoste 3, John Nevvcombe 2, Arthur Ashe 1. Ženske: 1. Steffi Graf (Nem) 52; 2. Martina Navratilova (Ceš/ZDA) 51; 3. Margaret Smith Court (Avs) 40; 4. Billie Jean King (ZDA) 39; 5. Chris Evert (ZDA) 38; 6. Suzanne Lenglen (Fra) 30; 7. Helen VVills Moody (ZDA) 29; 8. Maureen Connolly (ZDA) 18; 9. Monika Seleš (Jug/ZDA) 7; 10. Evonne Goolagong (Avs) in Martina Hingis (Svi) 5; ostale: Althea Gibson 4, Maria Bue-no 4, Aliče Marble 3, Tracy Austin 2, Lindsay Davenport 1, Helen Jacobs 1, Doris Hart 1. KOŠARKA/ SAPORTA Kinder zlahka Uspešni še Adecco, Krka in Hopsi SKUPINA B Savinjski Hopsi - Pamesa 81:74 (39:37) POLZELA - Košarkarji Savinjskih Ho-psov so v 9. krogu pokala Saporta po izenačenem boju premagali špansko Pameso. V domačem moštvu so bili najboljši strelci: Kahrimanovič (22 točk), B. Udrih (16) in Nikitovič (15), pri gostih pa Albert s 15 točkami. SKUPINA F Norkoepping - Kinder 77:102 (49:53) NORKOEPPING - Kot je bilo pričakovati, je bolonjski Kinder, čeprav je nastopil močno okrnjen, preamgal švedsko ekipo in je seveda ohranil prvo mesto na lestvici te skupine. SKUPINA G Alost - Adecco 68:72 (38:40) ALOST - V precej izenačeni tekmi je milanski Adecco premagal belgijsko ekipo Alosta. SKUPINA H Krka - Sakalai 95:62 (45:28) NOVO MESTO - Košarkarji Krke so v 9. krogu pokala Saporta brez vsakršne težave premagali litovski Sakalai. Pri gostiteljih so bili najboljši strelci Nakič z 22, Smodiš z 20 in Petrov z 18 točkami. Pri gostih je bil najuspešnejši Sirvigis s 24 točkami. NOGOMET/ ŽREB KVALIFIKACIJSKIH SKUPIN ZA SP 2002 NOGOMET / AMATERSKE LIGE Slovenija z Jugoslavijo, Italija lahko zadovoljna Azzurri z Romunijo, Madžarsko, Litvo in Gruzijo - V skupini s Slovenijo še Rusija, Švica, Luksemburg in Ferski otoki Danes na igrišču tudi več naših enajsteric Vesna proti Pro Romansu Vsa srečanja se bodo začela ob 14.30 TOKIO - V Tokiu so včeraj izžrebali kvalifikacijske skupine za svetovno nogometno prvenstvo leta 2002. Slovenija je v prvi evropski skupini za nasprotnike dobila Jugoslavijo, Rusijo, Švico, Luksemburg in Ferske otoke. Z včerajšnjim žrebom pa morajo biti zelo zadovoljni v Italiji, saj Zofibvi varovanci v konkurenci z Romunijo, Madžarsko, Litvo in Gruzijo res ne bi smeli imeti težav z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo. Iz Evrope se bo na SP uvrstilo devet zmagovalcev skupin, devet drugouvrščenih reprezentanc pa se bo merilo v dodatnih kvalifikacijah, po štiri med. seboj, ena pa s predstavnikom Azije. Roka japonskega nekdanjega su-mo borca Konišikija, ki je izžrebal skupine, je Sloveniji prinesla težke nasprotnike. Največ možnosti imajo gotovo Jugoslovani in Rusi, Čeprav bi lahko letošnje kvalifikacije za evropsko prvenstvo spremenile vrstni red favoritov. Ruse so namreč v boju za nastop na evropskem prvenstvu izločili Ukrajinci, ki so morali na koncu priznati premoč prav varovancem selektorja Katanca. Švicarji so reprezentanca, ki že ima izkušnje z velikih tekmovanj in ima za zdaj večji ugled kot slovenska reprezentanca, toda večje kakovostne razlike ni, zato se je ni potrebno bati. Ferski otoki in Luksemburg za napredovanje nimajo možnosti, vsekakor pa jih Slovenci ne bi smeh podcenjevati. »Z obstoječim igralskim kadrom zagotovo ne moremo izbirati, kdo je lažje in kdo je težje premagljiv. Vsekakor sta favorita Jugoslavija in Rusija, mi pa bi se morah s Švico boriti za tretje mesto. Švica nas je lani na turnirju v Omanu premagala z 2:0, toda tam naša ekipa ni bila popolna. Potihem računamo tudi na višjo uvrstitev, seveda Ce bomo ostah v podobni igralski zasedbi. Ne smem pozabih na Ferske otoke, ki so na prvi pogled eksotični, vendar so že Evropske skupine Skupina 1: ZRJ, Rusija, Švica, Slovenija, Luksemburg, Ferski otoki Skupina 2: Nizozemska, Portugalska, Irska, Ciper, Andora, Estonija Skupina 3: Češka, Danska, Bolgarija, Islandija, Severna Irska, Malta Skupina 4: Švedska, Turčija, Slovaška, Makedonija, Azerbajdžan, Moldavija Skupina 5: Norveška, Ukrajina, Poljska, VVales, Armenija, Belorusija Skupina 6: Belgija, Škotska, Hrvaška, Latvija, San Marino Skupina 7: Španija, Avstrija, Izrael, BiH, Liechtenstein Skupina 8: Romunija, Italija, Litva, Madžarska, Gruzija Skupina 9: Nemčija, Anglija, Grčija, Finska, Albanija. nekajkrat presenetih, med drugim so remizirali s Škotsko. Po mojem mnenju so še najvecji outsiderji skupine Luksemburžani,« je po žrebu dejal selektor Katanec. V skupini s Slovenijo sta dve reprezentanci, s katerima se je NZS že dogovorila za prijateljski tekmi pred junijskim evropskim prvenstvom v Belgiji in na Nizozemskem. To sta ZR Jugoslavija in Luksemburg, tekmi pa za zdaj nista pod vprašajem. Predsednik NZS Rudi Zavrl pa je žreb ocenil kot dokaj ugoden: »Mogoče bi spremembo naredil le pri drugem bobnu, ki nam je namenil Rusijo. Z izjemo Ukrajine bi bil kate-rekoli ekipe iz tega bobna bolj vesel. Jugoslavija je vsekakor atraktiven nasprotnik, ki bo vzbudil veliko zanimanje pri nas, verjetno pa tudi pri njih. Pričakujem boj za tretje mesto, seveda z upanjem, da bomo Cim dlje tudi v igri za drugo mesto.« Na žrebanju je bil navzoč tudi jugoslovanski reprezentant Dragan Stojkovič, ki si služi kruh na Japonskem. Slovenskim ljubiteljem dobro znani Piksi, ki še ne zna odgovoriti, ah bo še igral za reprezentanco ah ne, se veseh gostovanja v Ljubljani. »Slovenija je v minulih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo pripravila presenečenje, upam, da ga tokrat ne bo na naš raCun. Nanjo je treba resno računati, saj uspehi niso posledica sreCe, ampak kakovosti. Najboljše bi bilo, da bi bih mi prvi, Slovenci pa drugi. Skupina je zelo težka in izenačena, štiri reprezentance se bodo borile za vrh. Rusov si nisem želel, saj so vedno zelo nevarni,« je previden Stojkovič. Med najzadovoljnejšimi so Tokio zapustih italijanski predstavniki. Italijani namreč niso bih v skupini nosilcev, Žreb pa jim je poleg Litve, Madžarske in Gruzije kot najmočnejšega nasprotnika namenil Romune. Reprezentančni selektor Dino Zoff je priznal, da je bil žreb »azzur-rom« naklonjen, vendar iz svoje kože ni mogel in takoj dejal, da bo potrteb- na velika previdnost. Nezadovoljen je tudi s tem, da je v skupini le pet ekip, saj je po njegovem bolje, da je reprezentanca dalj Časa pod pritiskom kavhfikacijskih tekem. Se bolj previden kot Zoff pa je bil predsednik Lige italijanskih klubov Franco Carraro. »Žreb se ocenjuje po kvalifikacijah. Ce bomo uspešni, potem je bil žreb dober,« je dejal in dodal, da je res, da Italija ni dobila premočnih nasprotnikov, da pa se ne sme pozabiti, da imata Romunija in predvsem Madžarska bogato nogometno tradicijo. Pozitivno je žreb ocenil tudi predsednik italijanske noigometne zveze Luciano Nizzola, ki pa je opozoril vse na nevarnost, da se nasprotnike podcenjuje. Od nasprotnikov Italijanov so se oglasili Romuni, ki pravijo, da se nikogar ne jiojijo, predstavnika Gruzije in Madžarske pa sta izjavila, da sta Italija in Romunija favorita skupine, da pa kljub temu sanjajo o drugem mestu v skupini. V Italiji so se pred žrebom najbolj bali Nemčije in Španije, pa tudi Jugoslavija in Nizozemska bi bila za trenutno moc Italije vse prej kot lahek nasprotnik. • Sicer pa je na prvi pogled najzanimivejša skupina 9, kjer se bosta merili tradicionalni tekmici Nemčija in Anglija, poleg njih pa bodo igrah še Grki, Finci in Albanci. Zelo izenačen boj za prvo mesto bo najbrž tudi v tretji skupini med Dansko in Češko, medtem ko so izraziti favoriti za neposredno uvrstitev na SP Nizozemska v drugi, Švedska v Četrti, Norveška v peti in Španija v sedmi skupini. Hrvaška, ki ni bila med nosilci, je tudi lahko zadovoljna. Belgija, Škotska, Latvija in San Marino gotovo niso taki nasprotniki, ki jih Hrvati ne bi mogli premagati. Toda kvalifikacije za evropsko prvenstvo so že pokazale, da Hrvaška trenutno ni tisto moštvo, ki je presdenetilo na lanskem svetovnem prvenstvu v Franciji, kjer so Hrvati z izvrstno igro osvojili tretje mesto. Za razpored kvalifikacijskih tekem se morajo reprezentance dogovoriti do 7. februarja, prva srečanja pa bodo v evropskih skupinah na sporedu jeseni prihodnjega leta. Zelo zanimivo bo v južnoameriški skupini - poleg tega so izžrebali še kvalifikacijske skupine za Afriko, Azijo, Oceanijo, Srednjo in Severno Ameriko - kjer so vse reprezentance, zbrane v eni sami skupini. Za štiri mesta, ki neposredno vodijo na SP in za peto, ki vodi v dodatne kvalifikacije z zmagovalko Oceanije, se poteguje deset reprezentanc, in sicer Argentina, Bolivija, Braziloija, Čile, Kolumbija, Ekvador, Paragvaj, Peru, Urugvaj in Venezuela. Prva srečanja bodo na sporedu že spomladi leta 2000, kvalifikacije pa se bodo v južnoameriški skupini končale sredi novembra leta 2001. Pregled prvenstev Pregled svetovnih nogometnih prvenstev: navedeni so država, kjer je prvenstvo potekalo, zmagovalec in število držav v kvalifikacijah LETO KRAJ FINALA ZMAGOVALEC ST. DRŽAV 2C02 I^REAJAPAN 1930 1934 1938 Urugvaj Italija Francija Urugvaj Italija Italija 13 32 36 1950 Brazilija Urugvaj 32 1954 Švica Zah. Nemčija 37 1958 Švedska Brazilija 53 1962 Čile Brazilija 52 1966 Anglija Anglija 70 1970 Mehika Brazilija 69 1974 Zah. NemCija Zah. Nemčija 98 1978 Argentina Argentina 99 1982 Španija Italija 108 1986 Mehika Argentina 119 1990 Italija Zah. Nemčija 112 1994 ZDA Brazilija 144 1998 Francija Francija 168 2002 Juž. Koreja/ Japonska 198 J ~W7 Z nedeljskega derbija Vesna - Juventina v Križu Danes bodo v amaterskih nogometnih ligah igrali zaostale tekme, ki so jih pred Časom preložili zaradi slabega vremena in zasneženih igrišč. V promocijski ligi sta Primorje in Zarja/Gaj a že odigrala vsa srečanja, v 1. amaterski ligi pa bodo, razen Mladosti, zaposlene vse ostale tri naše ekipe. Popoln spored zaostalih tekem skupine C pa je naslednji: Mariano - So-vodnje (sodnik Giulio Bernetti iz Tricesima), Pro Cervignano - Portua-le, Pro Farm - Juventina (sodnik Daniele D’Introno iz Tricesima), San Lorenze - Opicina, Vesna - Pro Romans (sodnik Riccardo Facchini iz Latisane). Od naših ekip bo torej danes doma igrala le Vesna. Spored zasotalih tekem v 2. amaterski ligi skupina D pa je anslednji: Campanelle - Breg (sodnik Denis Vazzoler iz Cervinjana), Edile Adriatica - Vermegliano, Me-dea - Primorec (sodnik Paolo Ziraldo iz Vidma), Moraro - Medeuzza, Roia- nese - Fogliano, Villa -Chiarbola. V 3. amaterski ligi bo danes igral tudi Breg B. V Dolini se bo pomeril s Pi-erisom. Vse današnje tekme v vseh ligah se bodo začele ob 14.30. V LONJERJU / V ORGANIZACIJI KK ZVEZDA Predavanje Fabia Ruzzierja Zanimivega večera se je udeležilo veliko število poslušalcev V ljudskem domu Kulturnega krožka Zvezda iz Pod-lonjerja je bil v soboto po-valbjen, tokrat na Cisto navaden oder, znani hitrohodec, domačin Fabio Ruzzier (na sliki), ki je v kratkih obrisih obrazložil navzočim pojem in tehniko 'hitre hoje, neizmerno požrtvovalnost in trud, ki je potreben, kdor izbere to življenjsko (in še po-sebeno asfaltirano...) pot. Ruzzier je predstavil videoposnetke iz najrazličnejših kotov sveta, kjer je tekmoval. Od A kot Afrika in Amerika do S kot Sovjetska zveza. Doslej je namreč v 19 letih, odkar se je pričel uvkarjati s to disciplino (v prejšnjih petnajstih letih se je bavil predvsem z mnogoboji), nastopil na 318 urad- nih tekmah v 23 državah iz štirih celin. Kot svetovni prvak je stopil že desetkrat na naj višjo stopnico zmagovalnega odra, vsakič pa je občutek enkratno doživetje nepopisnega veselja in zadovoljstva. Včasih pa ves trud ni primemo poplačan, saj je že samo dejstvo, da je hitra hoja pepelka atletike in atletika pepelka športa, zaskrbljujoče. Upad zanimanja za to disciplino je verjetno tudi vzrok, zaradi katerega gredo večkrat potni stroški v breme samega hitrohodca. Lonjerski hitrohodec je bil izredno presenečen in hkrati navdušen, da se je v ljudskem domu zbrala tako številna in zainteresirana publika, ki je Ruzzierju dajala številna vprašanja. Članica krožka Neva Kranjec pa mu je na koncu izročila plaketo v zahvalo in priznanje za odličen pripsevek k uveljavitvi zamejskega športa ter mu obenem Čestitala za prijeten veCer, ki ni imel samo športni, ampak tudi kulturni pomen... Truc KOROŠKA Obvestila Odbojkarji Doba uspešni CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so v 12. krogu prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi vnovič zmagali in si tako še izboljšali možnosti za nastop v finalni seriji najboljših šest ekip za naslov avstrijskega prvaka. Tokrat so Do-bljani po izredno napeti, dve uri trajajoči tekmi v gosteh premagali Fiir-stenfeld s 3:2. Dob je po vnovični zmagi z 10 točkami 6. na lestvici (10 ekip), na katerivodi še naprej Hagebau Tirol pred Uniqa Salzburg in Bayernwerk Dunaj (vsi po 20 točk). Svoj doslej najvecji uspeh je slavila ženska ekipa SK Dob. Z zmago 3:0 v Hartbergu so si Do-bljanke že zagotovile prvo mesto v 2. zvezni ženski ligi-vzhod in s tem nastop v kvalifikaciji za podvig v 1. avstrijsko zvezno ligo! (I.L.) SPDG - SMUČARSKI ODSEK obveSCa, da bodo 14., 16. in 21. decembra od 19! do 20. ure na sedežu društva v Ulici Malta 2, sprejemali prijave za nedeljski tečaj smučanja in deskanja. Pogoj za vpis je članstvo v društvu in vplačana članarina za leto 2000. Tečaj bo tudi letos v Podklostru (Ar-noldstein), začel pa se bo 16. januarja. SK DEVIN obvešča, da se je pričela smučarska Sola na snegu. Tečaji bodo potekati vsako soboto in/ati nedeljo. Možen prevoz s klubskimi kombiji, z odhodom iz Nabrežine ob 7.45. Prijave in pojasnila ob torkih na sedežu v Sli vnem od 20.30 dalje. Ostale dneve na telefonski tajnici 040 2024017. SK DEVIN - motorična telovadba za otroke je vsako sredo v telovadnici Marchesetti v Sesljanu. Starejši od 16. ure dalje, mlajši od 16.45 do 18.15. Pojasnila dobite v telovadnici ati v tajništvu - tel. 040 2024017. SK DEVIN - motorična telovadba za odrasle poteka ob sredah in petkih v telovadnici Marchesetti v Sesljanu od 20.15 do 21.15. ZSSDI - SMUČARSKA KOMISIJA prireja SEMINAR za učitelje smučanja, ki bo 18. in 19. decembra. Vodil ga bo Aljaž Lukman - demostrator A vrste. Informacije na tel. St. 040-635627. SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK, obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za zimovanje v Val Zoldani (Civetta), od 22. oz. 23.12. do 29.12.99. Za podrobne informacije in vpis lahko kličete na tel. št. 040-213518. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pohitite! SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da je še nekaj prostih mest za zimovanje v Caprileju. Pohitite! (Urad ZSSDI - Ul. Cicerone 8). SK BRDINA organizira trening in Solo smučanja na Rogli, od 22. do 27. decembra. Sprostilo se je Se nekaj mest. Informacije in vpisovanje na sedežu, ob torkih od 19.30 do 20.30. ^ Sreda, 8. decembra 1999 PRIREDITVE GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 9. decembra ob 16.00 (red H) ponovitev ljudske drame Odona von Horvata »Zgodbe iz dunajskega gozda«. Rezija Mario Uršič. V petek, 10. dec. ob 20.30 (red A in D), v soboto, 11. dec. ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 12. dec. ob 16.00 (red C) gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja s predstavo »Teta Magda«. V torek, 21. in v sredo, 22. decembra ob 20.30, gostovanje izven abonmaja Rade Serbedžija »Do zadnjega diha«, večer šansonov in poezije. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 10.00 do 14.00 pri blagajni Kulturnega doma. Tel. 040.362542. Stalno gledališče F-JK »II Rossetti« Dvorana Tripcovich Piccclo Teatro iz Milana - Teater Evrope bo od 10. do 19. decembra v režiji Giulia Lazzarinija izvajal delo Samuela Becketta »Giorni Felici«. Urnik: 10. in 11. dec. ob 20.30, v nedeljo, 12. dec. ob 16.00, v torek, 14. dec. ob 20.30, v sredo, 15. dec. ob 16.00, 16., 17. in 18. dec. ob 20.30, v nedeljo, 19. dec. ob 16.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Od 10. do 19. decembra bo gledališka skupina Rossella Falk izvajala delo »Differenti opinio-ni«. Režija Piero Maccarinelli. Urniki: 10. in 11. dec. ob 20.30, v nedeljo, 12. dec. ob 16.30, v torek, 14. dec. ob 16.30 in ob 20.30, 15., 16., 17. in 18. dec. ob 20.30 in v nedeljo, 19. dec. pa ob 16.30. GRUAN Laboratorij »Znanstveni imaginarij« Center je možno obiskati ob petkih od 9.00 do 19.00 in ob sobotah ter nedeljah od 10.00 do 20.00. Za najavljene skupine pa ob torkih, sredah in četrtkih. TRŽIČ Občinsko gledališče Kinematografska sezona 1999/2000 Od 10. do 12. decembra, Špike Jonze - Being John Malkovich. 18. in 19. ter od 24. do 28. decembra Gary Marshall - Runaway Bride. V tednu ob 18.00 - 20.00 - 22.00, ob praznikih pa ob 16.00 - 18.00 - 20.00 in 22.00. V sredo, 15. in v četrtek, 16. decembra ob 20.45 bo skupina Benvenuti izvajala »T-T-T-T (Beckettio)« v režiji Alessandra Benvenutija. GORICA Kulturni dom Druga predstava v abonmaju SSG bo v ponedeljek, 13. (Red A) in v torek, 14. (Red B) decembra ob 20.30 z gostovanjem Prešernovega gledališča iz Kranja s predstavo »Teta Magda«. Avtor je Svetlana Makarovič režiser pa je Dušan Mlakar. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od 16. do 19. decembra vedno ob 20.45 bo na sporedu Shakespearovo delo »Kot vam je všeč« v priredbi gledališča Vascello - La Fabbrica delTAttore. Režija Giancarlo Nanni. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes,-8. decembra ob 20.00 gostovanje PDG iz Nove Gorice. S. Beckett »Konec igre« v režiji Vita Tauferja. V nedeljo, 12. decembra ob 17.00 bo lutkovna skupina Črni muc iz Sežane podala delo »Lenčka išče Brunčka«. Premiera. V torek, 14. decembra ob 18.00 baletno plesna pravljica »Marjetica v oblakih«. KOPER Gledališče (Verdijeva 3) V četrtek, 16. decembra ob 20.00 gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja z Molierovim »Skopuhom« v režiji Vita Tauferja. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 11. decembra ob 20.30, v priredbi italijanske skupnosti Giuseppe Tartini iz Pirana, bo gledališka predstava narečne amaterske gledališke skupine I Grembani iz Trsta z delom »Scondariole«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V četrtek, 9. decembra ob 20.00 večer z Iztokom Mlakarjem. e V petek, 10. decembra ob 10.45 David Hare »Vprašajte Amy«.' V soboto, 11. decembra ob 11.00 in ob 16.00 koncert Nece Falk: »Maček Muri«. Ob 20.30 gostuje Spas teater iz Mengša s komedijo D. Kovačeviča: »Balkanski Spijon«. Režiser Branko D uric - Duro. LJUBLJANA MGL V petek, 10. decembra ob 19.30 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. Danes, 8. decembra ob 15.30 in ob 19.30 ter v soboto, 11. decembra ob 19.30 David Hare »Modra soba«. Jutri, 9. decembra ob 10.00. in ob 14.00 Bernard Shaw »Pigmalion«. V nedeljo, 12. decembra ob 18.00 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. Ob 21.00 Marjan Tomšič »Bužec on, bužca jaz«. V ponedeljek, 13. decembra ob 10.00 in ob 14.00 ter v sredo, 15. decembra ob 19.30 Bernard Shaw »Pigmalion«. V torek, 14. decembra ob 19.30 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. V četrtek, 16. decembra ob 19.30 Evald Flisar »Sončne pege«. V petek, 17. decembra ob 20.00 Curth Flatow >iMož, ki si ne upa«. V soboto, 18. decembra ob 19.30 Boštjan Tadel »Policija, d.d.«. _______________KOROŠKA___________________ CELOVEC Danes, 8. decembra ob 19.30 gostuje SSG iz Trsta s predstavo »Vsi moji sinovi« A. Millerja. Režija Zvone Šedlbauer. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Antonio Smareglia »Istrska ohcet«, na sporedu od 14. do 23. decembra in sicer: 14., 15. in 16. dec. ob 20.30, 18. dec. ob 17.00, v nedeljo, 19. dec. ob 16.00, 21. in 22. dec. ob 20.30 in v četrtek, 23. dec. ob 16.00. Se razpoložljive vstopnice bodo začeli prodajati 7. decembra pri blagajni gledališča in sicer od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Kulturni dom V soboto, 18. decembra ob 20.30 v okviru koncertne abonmajske sezone Glasbene matice bo nastop skupine Gallus Consort. Izvajalci: Dina Slama - glas, Spinel, orgle, Irena Pahor - viola da gamba, Miloš Pahor - flavta, Erika Slama - flavta in Federico Brumat - flavta. Cerkev sv. Silvestra »Trieste Prima« srečanja s sodobno glasbo ’99 Ponedeljek, 13. decembra ob 20.30 - Rohan de Saram, violončelo Sobota, 18. decembra ob 20.30 - Demoni e fanta- smi notturni della citta di perla. Sreda, 22. decembra ob 17.30 - Massimo Faven-to, violončelo in Corrado Gulin, klavir. Ob 20.30 Guido Arbonelli, klarinet. Koncert ob koncu tisočletja: 34 komponistov 20 narodov. BOUUNEC Občinsko gledališče France Prešeren V petek, 10. decembra ob 20.30 ob 90-letnici Glasbene matice in pod pokroviteljstvom Občine Dolina, koncert Harmonikatskega orkestra Synthesis 4 GM s predstavitvijo cd plošče. V nedeljo, 12. decembra ob 17.00 zaključni koncert Pihalnega orkestra Ricmanje. Dirigent Marino Marsič. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 8. decembra ob 15.00 bo v priredbi Združenja cerkvenih pevskih zborov Mala Ceci-lijanka. V soboto, 11. decembra ob 20.30 - Srečanja z glasbo, Eleonora. Mezzosopran Nora Jankovič. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 9. decembra ob 20.45 v okviru glasbene sezone, Evgenij Koroljov - klavir. V petek, 17. decembra ob 20.45 Die Singpho-niker - slovo XX. stoletju. Gledališče Giovanni da Udine Jutri, 9. in v petek, 10. decembra ob 20.45 - baleti in glasba. New York Harlem Theatre Pro-ductions, Duke Ellington’s »Sophisticated La-dies«. V torek, 14. decembra ob 20.45 bo nastopil videmski Filharmonični orkester pod vodstvom Antona Nanuta. Na klavirju Louis Lortie. ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij V ponedeljek, 13. decembra ob 19.00 klasični koncert - »Questa buffa mušica seria«. Gisella Sanvitale - sopran, Eugenio Leggiadri Gallani -basbariton, Fabrizia Maronese - klavir. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 9. decembra ob 19.30 koncert Orkestra slovenske vojske. NOVA GORICA Casino Perla Jutri, 9. decembra ob 22.30 bo nastopil italijanski kantavtor Lucio Dalla. KRANJSKA GORA HIT hotel casino V soboto, 18. decembra ob 20.30 nastop italijanske skupine Neri p er caso in imitator Raul Cre-mona. LJUBLJANA Opera in balet SNG Danes, 8. decembra ob 19.30 Johann Strauss ml. »Cigan baron«. V soboto, 11. in v sredo, 15. decembra ob 19.00 VVolfgang Amadeus Mozart »Figarova svatba«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Občinski pomorski muzej (Čampo Marzio 5): razstava »Morje, znanost in tehnika - pomorska industrija v Trstu v osemnajstem stoletju«. Razstava bo odprta do 12. marca 2000 od torka do nedelje od 8.30 do 13.30. Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8,1. nad.): do 24. decembra razstavlja stenske skulpture Hidetoshi Nagasavva. Ogled možen od torka do petka od 17.00 do 20.00. Galerija Rettori Tribbio 2: razstava apulijskega slikarja Salvatoreja Carboneja. Razstava bo odprta do 17. decembra in sicer v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. TRNOVCA - BAJTA Umetnostna galerija Skerk: še danes, 8. decembra je odprta razstava grafik, barvnih jedkanic in akvatint z naslovom »Sredozemski navdih« slikarja Bogdana Borčiča. Urnik: ob petkih od 15.30 do 18.30, ob sobotah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 18.30 ter ob nedeljah od 10.00 do 13.00. BANE V priredbi SKD Grad, je tradicionalna božična razstava z naslovom »Les - okraski - kamen«. Svoje izdelke bodo predstavili: Natalia Gabrovec, Augusta Mikuž Malalan in Erik Vidali. Ur- nik razstave: ob nedeljah in praznikih (8.12. in 12.12.) od 16.00 do 19.00. Ob sobotah (11.12.) od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kamnarska hiša Igo Gruden (Nabrežina center 158): VIII. razstava kamnitih izdelkov in skulptur KAMEN .... Urnik razstave: ob delavnikih od 17.00 do 20.00, ob praznikih od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Razstava bo na ogled do nedelje, 12. decembra. PASSARIANO V vili Manin se nadaljuje do 19. decembra antološka razstava Miele Reine. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 18.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo v četrtek, 9. decembra ob 18.30 odprtje skupinske fotografske razstave Fotokluba »Skupina 75« iz Gorice. Odprta bo vse do 17. decembra po sledečem urniku: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih na goriškem gradu razstavlja do 16. januarja 2000 Gino de Finetti, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00- do 13.00 in od 15.00 do 18.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž razstavlja do 31. decembra novogoriški slikar Etko Tutta. Razstavo si je mogoče ogledati ob urnikih prireditev. V Galeriji ARS v Katoliški knjigarni na Travniku je do 15. decembra na ogled razstava Slovenske umetnice po svetu: Tamara Burmicky Taya, Rozalija Knez Saule in Maja Pogačnik. Urnik razstave: med delovanjem knjigarne (8.00- 12.30 in 15.30-19.00). ________________VENETO__________________ BENETKE Palača GPassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. Palača Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decem- bra vsak" dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. VERONA Palača Forti, (Ul. A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Tur-chi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19,00. TREVISO Carraresijeva hiša, (Ul. Palestro 33-35); do 9. januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. PADOVA V deželni palači je do 15. januarja razstava z naslovom Umetnost 19. stoletja. Ogled možen vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 18.00. ______________SLOVENIJA_________________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapida- rij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. NOVA GORICA V Hitovem paviljonu razstavlja akademski slikar Ivo Prančič. Na ogled do konca leta. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 Euronews Dnevnik - Vreme Aktualna jutranja oddaja Unomattina , vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, poregled tiska Film: Saludos amigos (ris., ZDA ’43, r. Walt Di-sney) Nabožna odaja: A sua immagine - Praznik brezmadežne Device Masa Nabožna oddaja Angelus Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: I fantastici di Raffaella Aktualna odd.: Ob dveh na RAI 1 - Giocajolly Papežev blagoslov Mladinski variete: Solle-tico (vodi Michele La Gi-nestra), vmes risanke, nan. Lassie Mladinski dnevnik GT Aktualnosti pred dnevnikom Tg Dnevnik Aktualna kronika: Prima Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Tema dneva: II Fatto Variete: In bocca al lupo! Horoskop TV film: Madri (dram., It. '99, i. A. Finocchiaro, E. Angelillo, 1. del) Zenske na razpotju-Dosje Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik ^ RAI 2 7.00 9.45 10.35 10.50 11.10 11.25 12.00 13.00 13.55 14.05 15.00 15.05 16.05 17.30 18.10 18.30 19.00 20.30 20.50 22.40 23.40 0.25 1.25 Varjete za najmlajse: Jutranji Go-cart Nanizanka: Paradise Aktualno: Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Igrajmo na loto ob 8-ih Variete: VaSe zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Jadranje: America’s Cup Nan.: Law Sc Order Igrajmo na loto ob 8-ih Aktualno: Fragole e mambo, 16.00 dnevnik La vita in diretta - kronika v živo Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme, Šport Nan.: J.A.G., 20.00 Friends Večerni dnevnik Film: Cercasi Superstar (kom., ZDA '93, i. M. J. Fox, Cindy Lauper) Potovanje v skrivnosti arheologije: II filo di Arianna (vodi L. Foschi-ni) Dnevnik, Neon knjige Jadranje: America’s Cup Italija sprašuje ^ RAI 3 -6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik Aktualno: Media/Mente, 8.55 Zgodovina, Lemma Aktualno: Cominciamo "bene (vodi M. Di Centa) ■ Nad.: In nome della fa-miglia Dnevnik, šport T3 Italie, 13.00 Jubilej, 13.30 Kultura, Articolo 1 Deželne vesti, dnevnik, 14.50 znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Nan.: Bonanza T3 Neapolis Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Blob Nad.: Un pošto al sole Aktualno: Mi manda Raitre Dnevnik, deželne vesti Dok.: Rep ort Dnevnik, kultura, vreme Media/Mente.it Fuori orario Rai nevvs 24 - SuperZap gg RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Nad.: Večna ljubezen, 7.00 Celeste Nan.: Pregled tiska Nad.: Celeste Film: Donne in cerca d’ amore (dram., '59, r. J. Negulesco, i. J. Cravvford) Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: I gladiator! ( zgod., ZDA '54, i. V. Mature) Kviz: OK, cena je prava Dnevnik in vreme Nan.: Ceste S. Francisca Film: Banana Joe (pust., It.-Nem. '82, i. Bud Spencer, G. Bracardi) Film: In viaggio con papa (kom., It. '82, r.-i. A. Sor-di, Carlo Verdone) Pregled tiska Film: II mistero del cada-vere scomparso (kom.) CANALE 5 6.00 8.00 8.30 8.55 10.05 11.30 13.00 13.40 14.40 16.00 18.00 18.40 20.00 20.30 20.45 22.45 23.15 1.00 1.30 2.20 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vitto-rioo Sgarbi) Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan-zoShow Nan.: Detektiv v bolnici, 12.30 Robinsonovi - Klub za moške Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14". 10 Vi vere (i. L. Ciompi) Aktualna odd.: Moški in ženske TV film: A spasso con Katharine (dram., ZDA '98, r. C. Leitch) Aktualna odd.: Verissimo - Kronika v živo Variete: Passaparola Dnevnik Striscia la notizia Nogomet: Bordeaux -Fiorentina (Champions League, skupina B) Variete: Finche c’e Ditta c’e speranza Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Missione impossi-bile - Zadnji bar 6.45 8.35 9.25 10.25 10.25 11.40 12.25 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 17.30 18.30 19.30 20.00 20.45 22.50 0.30 1.40 Variete za najmlajse, vmes risanke" Nan.: A-Team SP v smučarskem teku. štafeta sprint, ženske SP v snovvboardu: paralelni veleslalom SP v smučanju: ženski superveleslalom SP v smučarskem teku: štafeta sprint, moški Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: La tata Risanke Variete: Candid Camera Shovv Aktualno: Fuegol Nan.: Sabrina, mala čarovnica Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: Pacific blue (i. Rick Rossovich, Jim Davidson) Nan.: Nash Bridges Odprti studio, 19.55 Šport studio Glasb, oddaja: Sarabanda Aktualno: Tempi moderni Šport: Pressing Champions League Odprti studio, šport Nan.: Noro zaljubljena, 2.05 Frasier # TELE 4 J 16.45, 19.30, 22.45 Dogodki in odmevi Aktualna tema tedna Mladinska odd.: Young Film Zoom Posočje Eroe da quattro soldi Aktualna odd. Božanska komedija v narečju Made in Italy Tclit-Miiller Verona MONTECARLO 12.15 13.00 14.00 16.20 20.30 20.35 23.00 19.45, 22.50, 0.45 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport Nan.: Kojak Film: Uccidete la colom-ba bianca (krim., ’89) Film: II bersaglio umano (krim., ZDA ’60) Šport Film: I due carabinieri Film: Tutto quello che.... Vremenska panorama Vremenska panorama TV prodaja Napovedniki Tedenski izbor: Otroška Tedenski izbor: Video- oddaja, 9.40 Sprehodi v ring - Oldies, 10.30 naravo: Pušpanov vrt, Nadaljevanka: Veter v hr- 9.55 nan. Zlampirji (9. bet (Kan., 9. del), 11.15 ep.), 10.20 Pojudnoznan- dokumentarna oddaja: Iz stvena odd.: Vesolje zvezdnega prahu - Člo- .Stephena Havvkinga , vek v vesolju (Nemčija), 11.10 Pro et contra 12.05 Film: Nepomemb- TV nad.: Klan - Ljudje než (VB) naprodaj (I. Karlovšek-A. Euronevvs Tomašič, 10.) TV prodaja Poročila, vreme, šport Film: Who’s that Vremenska panorama knocking - Kdo trka na Tedenski izbor: Obzorja moja vrata (ZDA 1968, r. duha, 14.15 Ljudje in Martin Scorsese, i. Zina zemlja, 15.05 dokumentar- Bethune, Harvey Keitel) ni feljton: Vitražer, 15.35 Oddaja TV Maribor: Po Pomp Sloveniji Mostovi Nadaljevanka: Zenska v Pod klobukom belem (zadnji del) Obzornik, vreme, šport Nadaljevanka: Nikoli v Dokumentarna serija: Na- dvoje brez tebe (Fr., 35. tional Geographic del) Risanka Košarka: 01ympiakos - Pi- Dnevnik, vreme, šport vovarna Laško (EP, moški) Sedmi pečat - Film: Cap- Liga prvakov v nogometu tain Jack (VB 1998, r. Ro- Film: Who’s that bert Young, i. Bob Ho-skins, Sadie Frost) knocking (pon.) Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Osmi dan i Beethovnove simfonije s Simfoniki RTV Slovenija: Simfonija št. 8 v F-duru op. 93 Dokumentarna serija: National Geographic (4. del) Koper TV PRIMORKA 8.00 10.00 10.30 16.20 17.10 18.00 18.30 19.20 20.00 20.40 21.10 21.40 23.00 16.00 Videostrani Športni ponedeljek Nogomet: Hit Gorica -Maribor Planinski pozdrav Spoznavajmo zamejstvo Med Sočo in Nadižo V mojem košku je pa mavrica Videostrani Dnevnik, vreme, iz tiska Zdravje iz narave Zdravniški kotiček Glasba: Postaja Go Dnevnik TV Primorka 14.00 14.20 14.45 15.15 15.45 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.40 0.30 0.45 Čezmejna TV - Poskusne odd. - Deželne vesti Euronevvs Potopis Gugalnica Nogomet: Lazio - Chelsea Globus Program v slovenskem jeziku: Izostritev Primorska kronika Tv dnevnik, šport Gugalnica Pogovorimo se o... Nogomet: Manchester United - Valencia, 22.45 Barcelona - Sparta Praga (Champions League), vmes (22.30) TV dnevnik Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - poskusne oddaje - T3 TV dnevnik v slovenskem jeziku Radio Trst A 8.00, Dnevnik; 8.20 Koledar, nato Soft mtisic; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Glasba za vse okuse; 10.00 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Iz studia z vami; 12.40 MeRZ L. Bratuž: Missa »Veni sposa Christi» (D. Fajgelj); 13.00 Dnevnik; 13.20 Potpuri; 13.30 Sovodnje včeraj in danes; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Cisti studenci otroštva; 14.45 Glasba za vse okuse; 15.00 Mladi val; 17.00 Vokalno instrumentalni koncert; 18.00 Literarne podobe: Sozvočja, nato Slovenska lahka glasba; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Sredi tedna; 11.00 Dopoldan in pol; 12.30 ©poldnevnik; 13.15 Združenje potrošnikov; 13.45 Sredi tedna; 15.00 Borza; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 \Dnevnik; 19.30 Športna sreda; 22.00 Zrcalo. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 Po telefonu; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Družinski zdravnik; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Modri val; 11.30 Aktualnosti; 13.00 L' una blu, čestitke; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.35 Eu-ro notes; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 17.33 Le fameie istriane; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Goldoni; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.45 Drobci; 22.00 Dialogi; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Stara plošča; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.05 Iz glasbene tradicije; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21.25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki ; 10.00 Žulji; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost, drobtinice; 14.45 Expres; 15.00 Smučarski skoki; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila;6.30 Jutranja misel; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov, operna ustvarjalnost; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session. Radio Koroška 18.10-19.00 Dobro jutro, Koroška-Guten Morgen, Karnten, praznična; 21.04-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00- 10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Tret, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG HIT HOTEL CASINO PERLA * LUCIO DALLA, koncert 9.12.99 * MEGA BINGO: 14., 15., 16., 21. in 23.12.99 ob 24h * MODNA REVIJA "TRUSSARDI": 15.12.99 * FAN YANG: spektakel z milnico in mehurčki: 28.12 - 3.1.2000 * AFROARIMBA: južnoafriška varietejska skupina: 3. - 31.1.2000 Gostje na silvestrski večer: IVANA SPAGNA, JO SQUILL0, BORSALINO, DEREK SIMONS, FAN VANG, LES RESILLES BOVS 1. Iz igre: * HIT HOTEL CASINO PARK in PERLA Vas vabita na skupni Bingo obeh igralnic, ki trenutno (l. 12.99) znaša na dobitni kombinaciji SUPER BINGO 99.400.000 LIR Obenem s sodelovanjem v igri BINGO pridobite možnost sodelovanja tudi v igri MEGA BINGO 2000 (v decembru 1999) z nagradnim skladom 1 MILIARDO LIR MEGA BINGO 2000 * Največji trenutno odprti Jack Poti (Sit. 1.12.1999): - v Casinoju PARK: ITL 138.000.000,- (igralni avtomati) - v Casinoju PERLA: ITL 161.500.000,- (igralni avtomati) m m Jgji 2. Priložnosti: * V igralnici PERLA vsakodnevno žrebanje vstopnic: Srečni dobitnik prejme vvoucher za vikend paket za dve osebi v smučarskem središču Auronzo-Misurina. 3. Iz naših zabavnih programov: CAPTAINHOOK S CLUB PERLA * GEORGES MONTAGNER BAND, glasbena skupina: 23.12.99-31.1.2000 * TABOU, francoska plesna skupina: 25 in 27.12.99 ‘BRASILSHOVV: 1.1.2000 HIT HOTEL CASINO PARK * FREE TIME, komično-animacijska skupina: 15.12.99 * MEGA BINGO: 14., 15., 16., 21. in 23.12.99 ob 24h * MEENING, francoski animator: 21., 22., 25., 26. in 31.12.99 * 15. OBLETNICA HIT CASINO PARK in GALA VEČER z gosti 22.12.99: IVANA SPAGNA, koncert; GIANNI GIANINNI, kabaret. * Gostje na silvestrski večer: RICCHI E POVERI, CARLO FRIŠI, BRUNA ALESSIO, TABOU, AXA in še druga prijetna presenečenja med samim večerom. 'RICCHI E POVERI, koncert: 1.1.2000 4. Urniki HIT HOTEL CASINO PARK . Nova Gorica . 00386 65 126 2633 NON-STOP HIT HOTEL CASINO PERLA . Nova Gorica . 00386 65 126 30 NON-STOP HIT HOTEL CASINO Kranjska Gora . 00386 64 881 333 NON-STOP HIT CASINO Otočec . 00386 68 322 596 20.00 do 03.00 HIT CASINO . Rogaška Slatina . 00386 63 8113 000 20.00 do 03.00 ,!•** 2000 i HOTEL CASINO' PARK *T HOTEL CASINO' PERLA i " HOTEL CASINO' KRANJSKA GORA CASINO'OTOČEC Jr CASINO' ROGAŠKA SLATINA VREME ZMERNO topla hladna središče akti- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Z zahodnimi vetrovi doteka k nam topel in postopno spet nekoliko bolj vlažen zrak. 1010 1000 990 980 A S LIZBONA 7/14 .o Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. S MADRID -2/u o DUNAJ -3/4 o ŽENEVA LJUBLJANA -4/6 ■■<*>«* -=» — ° -3/10 iv' ‘ X jPUT - osoFIJA o/7 ti2S-sk A- - SKOPJE o DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.49 Luna vzide ob 7.38 in zatone ob 17.04 PLIMOVANJE Danes: ob 2.57 najnižje -14, ob 8.51 najvišje 49 cm, ob 15.49 najnižje -60 cm, ob 22.25 najvišje 27 cm. Jutri: ob 3.27 najnižje -11, ob 9.16 najvišje 47 cm, ob 16.16 najnižje -60 cm, ob 22.57 najvišje 27 cm. MORJE Morje mirno, temperatura morja 12,2 stopinje C. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............6 1000 m.......j.....4 1500 m.............2 BIOPROGNOZA ' Vreme ne bo pomembneje vplivalo na splošno počutje in razpoloženje ljudi, le na Primorskem in delu osrednje Slovenije se lahko pri občutljivih ljudeh pojavijo rahle vremensko pogojene težave. •--------- 2000 m.............0 2500 m............-2 2864 m............-3 DANES TRBIŽ CELOVEC O -6/S 4L-_ ^ o +'* KRANJSKA GORA ^ O TR2IC -6/5 ČEDAD—"V O -3/9 O KRANJ GRADEC -4/5 s % MARIBOR o -3/10 S. GRADEC -6/4 O PTUJ CEDE