Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX., št. U UpiavniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica S — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Iriseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. 6 — TeL 3392, 3492. Telefon St. 2455. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Podružnica Celje: Kocenova ul. St. 2 TelefOD St 190. RaCunl pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen št 105 241. Ljubljana, nedelja 16. januarja 1938 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—k Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1« telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. žalostna smrt Vojna na Pirenejskem polotoku je vrgla svojo črno senco tudi na kulturne prilike v tk. zv. katoliškem taboru naše politične javnosti. Ocena tamošnjih dogodkov, njih vzrokov in povodov, ki ni bila v soglasju z nazori in gledanjem voditeljev omenjenega tabora, je dala slednjim povod, da so s kruto brezobzirnostjo zavili vrat reviji, ki je aobrih 50 let predstavljala kulturno tvornost tk zv. katoliških vrst na Slovenskem. Ako bi bilo res, da je povod za hero-stratsko delo dala le inkriminirana razprava o pravzrokih bratomorne vojne na iberskem polotoku, bi bilo to nad vse in žalostno, . V polemiki zoper dotično razpravo je časopisje Katoliškega tiskovnega društva tudi izrecno naglasiio, da slovenski katoličan niti ob čisto političnih zadevah ne sme imeti svobodnega mnenja, marveč so zanj neizpodbitno merodajne smernice, ki izhajajo z avtoritativne katedre. To končno ni naša stvar in ako to ugotavljamo, delamo to samo zato, da od vseh strani razsvetlimo zločeste komponente, ki so soodločale pri smrti revije »Doma in sveta«. Smel je bil poizkus slovenskih intelektualcev tega kulturnega kroga, da se otresejo iga in varuštva, toda o izidu poizkusa ni mogel biti v dvomih nihče, kdor količkaj pozna znamenito neodjenljivost Toda v stvar je treba posvetiti tudi z druge strani, kajti uvodoma smo omenili, da je služil članek o razmerah v Španiji samo za pretvezo črnemu dejanju. Kakor pravijo poučeni, je bil glavni razlog za obglavljenje revije, ki je vkljub vsemu imela za seboj lepo tradicijo, predvsem le ta. da je revija predstavljala že nekaj let zelo pasivno postavko, koje primanjklaj se je moral kriti iz donosov drugih publikacij katoliškega tiskovnega koncema. Sama ta ugotovitev je najznačilnejša obsodba one namišljene in potvorjene glorije o veliki kulturni misiji, ki jo baje vrši med našim ljudstvom duh, v katerega imenu je izhajal tudi »Dom in svet«. Misel o tem poslanstvu se je dala razširiti v naši javnosti le s pomočjo velike neresnične reklame, ki jo je leta vršil obsežen aparat katoliškega tiskovnega koncema. Razumljivo je, da je ta tiskovni koncern v obupni tekmi z napredno kulturno delavnostjo često dajal prostora tudi takim tvorcem naše književnosti, ki so bili vse prej kakor pristaši reakcionarnih načel in maksim. Zato nahajamo med sotrudniki »Doma in sveta« v polpreteklih letih tudi imena, kojih nosilci so po svetovnem nazoru silno daleč omenjenim načelom. Uredništvo je često skušalo razširiti krog svojih sodelavcev na slovenske književnike nasprotnega mišljenja, toda vsi taki poskusi so bili le kratkotrajne epizode. Iz svobodoumnih vrst pridobljeni sotrudniki se niso mogli podrediti zahtevam obskurantskega gledanja na književno umetnost ter so redno, po daljši ali krajši dobi, zapustili neljubo jim sotrudništvo. Ko pa se je v zadnjih desetletjih nekako posrečilo ustvariti avtohton tabor katoliško usmerjenih piscev, je prišla na dan še hujša in osnovnejša siromaščina: revija ni imela dovolj odjemalcev, da bi ji bil zagotovljen, ne brezskrben, marveč vsaj nedeficiten obstoj. Če D. i. S. gospodarsko ni mogel vzdržati. je to le dokaz kulturne brezbrižnosti onega kroga, ki mu je bil glasilo. Nedostajalo je potrebnega idealizma in požrtvovalnosti Dvakrat hudo je, ako obojega nimajo niti izdajatelji Hudi viharji na Angleškem London. 15. ian. AA. Hudi viharji v srednji in iuž.n Angliii oviraio pomorski promet in promet na suhem. Angleške vojne ladje, ki bi morale včarai odoluti v Sredozemsko morie. niso mogle zapustiti plymout=kega pristanišča zaradi visokih valov Ln ns.iavad-no močnpga viharja. Vihar, ki ie tesnel s hitro-tio 150 km na uro ie oovzročil hudo razd.=>ianje in je ma-t<=r;alna škoda ogromna. Angle.-ka letalska družba ie ustavila ves promet s Parizom. Med notovaniem predsedn ka De Valere ie b;lo morip zelo razburkano. Zunanji minister Eden ki ie hotel potovati v Pariz z letalom po'dp z vlakom. Parniki so odložili svo'V odhode. Več manjših ladij ie v nevarne Kam krenil Vaj sla Voevod Bukarešta. 1 jan. w Veliko pozornost ir. razne komentarje v političnih krogih je izzvala današnia nad dve uri trajajoča avdi-enca voditelja tako zvane rumunske fronte Vojde Voevoda pri kralju Karolu. Po avdienci se je sestal izvršni odbor te stranke O čem so razpravljali, n- znano, do-m evaio pa. da gre za definitivno določitev stališča te skupine do novega režima. PRISRČEN SPREJEM PREDSEDNIKA VLADE DR. STO JADINOVIČA V NEMČIJI Vsi nemški listi izražajo iskrene simpatije nemškega naroda jugoslovenskemu narodu in njegovi dinastiji Berlin, 16. januarja. AA Predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je prispel davi ob 9.35 s svojim spremstvom s posebnim vlakom v Berlin Sprejem na svečano okrašeni postaji je bil zelo svečan in prisrčen. 2e pred deveto uro se je veliki trg pred anhaltsko postajo ki leži v središču Berlina napolnil z množicami. Tik pred izhodom je stala četa pehote z godbo drugega polka. Trg sam je bil okrašen z jugoslovenskimi in nemškimi zastavami, peron z zelenjem in težkimi girlandami. Podobno so okrasili tudi pročelje same postaje ob izhodu v Anhaltsko ulico Peron in stopnišče do velikega salona so okrasili z rdečimi azele-jami in ciklamami. modrim cvetjem in belim španskim bezgom ter cvetočimi japonskimi črešniami tako da je bil ves ta okras v jugoslovenskih barvah. Na peronu samem je stala četa železniške policije v svečanih krogih. Zbiranje cfostoianstvenikov na postaji Kmalu po deveti uri so se pričeli zbirati v velikem salonu diplomati in drugi visoki dostojanstveniki sodobnp Nemčije: nemški poslanik v Beogradu Heeren s sopt-opo, nemški konjeniški general Faber-Dnfotir, nemški voiaški atašp v B^o^radu. berlinski župan Liepert. turški poslanik Hamziia Harpak tiskovni nredstoimk v nemškem zunanjem ministrstvu Assmann, ministra Meisner in Lammers iz kabineta državnega kancelarja in češkoslovaški poslanik Mastny Ob 9.20 je prispel zunanji minister Neurath s soprogo, nato pa jugoslovenski vojaški ataše v Berlinu polkovnik Žarko Veric z osebiem jugoslovenskega poslaništva in z gospo Cincar-Markovičevo, glavni konzul kraljevine Jugoslavije v Diissel-dorfu. Dušan Pantič .tajnik za letalstvo general Milch z lento jugoslovenskega reda sv Save na paradnem kroju, vodja zuna-niepolitične službe narodno socialistične stranke Alfred Rosenberg, ki spada med najuglednejše duhove sodobne Nemčije in glavne ideologe sedanje nemške državne in narodne misli, nadalje predstojnik nemškega tiskovnega urada Dietrich. ki se je zelo prisrčno pozdravil z jugoslovenskimi novinarji in jih je seznanil z visokimi osebnostmi sedanie Nemčije. Sprejemu ie prisostvovalo tudi veliko število voiaških oseb. med njimi armijski general Rundstaet. vrhovni poveljnik prvega armijskega področia, general Keitl. vodia vseh obrambnih sil in general Witz-lebpp. pove'in'V t-pfip nTrtiie. Za niimi so prispeli ministrski predsednik general fjoTTTiari n-oring mrmmslci noslanik Pet^e-scu. nemški notranii minister Frick e^ki DOs1anil< Ri^o in ita^ianeki poslanik Atto-lico Na ppronu ie bilo tudi vo*ie število r>prnšk;h novinarjev. fotografskih reoor-tprW in kinonneraterjev ter vsi jugoslovenski novinarji. Prihod v Berlin Točno ob 9.33 je prispel posebni vlak s predsednikom jugoslovenske vlade, dr. Stojadinovičem Najprej so izstopili iz vlaka nemški dostojanstveniki, ki so pri-deljeni predsedniku jugoslovenske vlade med njegovim bivanjem v Nemčiji, nato pa dr Stojadinovič, veselo razpoložen Pristopil je najprej h generalu Goringu, s katerim se je dolgo pozdravljal General Go-ring je spoštljivo pozdravil gospo Stojadi-novičevo, ki je izstopila v spremstvu poslanika Aleksandra Cincar-Markoviča. Dr. Stojadinovič se je medtem zelo prisrčno pozdravil z baronom Neurathom in njegovo soprogo, general Goring pa je seznanil gospo Stojadinovičevo z go. Neurathovo. ki je izročila dr. Stojadinovičevi velik šop krasnih rož. General Goring je obenem predstavil predsedniku jugoslovenske vlade ugledne osebnosti in visoke dostojanstvenike nemške družbe. Dr. Stojadinovič in general Goring sta se nato napotila k izhodu, spremljana od ogromnega števila fotografskih reporterjev in kinooperaterjev Pred postajo, kjer je bila razvrščena častna četa letalcev, so za-doneli zvoki jugoslovenske himne, ki so jo vsi prisotni z množicami vred poslušali gologlavi in z nemškim pozdravom. Oba ministrska predsednika sta pregledala nato v spremstvu barona Neuratha častno četo in je predsednik jugoslovenske vlade sprejel poročilo poveljnika. Pred izhodom so se tedaj zbrale okrog ge. Stojadinovičeve in ge. Neurathove tudi vse dame iz jugoslovenskega poslaništva v Berlinu. Ob 9 40 se je dr. Stojadinovič poslovil od generala Goringa in stopil z baronom Neurathom v prvi avtomobil Častna četa je izkazala časti s puškami pred prsi V drugem avtomobilu je bila ga. Stojadinovičeva z go. Neurathovo. nato avtomobili s člani spremstva predsednika jugoslovenske vlade. Občinstvo ie pozdravljalo predsednika jugoslovenske vlade z vzkliki: »Hocb Jugoslavieni Hoch Konig Peter' Podobne aklamaciie so se ponovile, ko ie general Gnring segel v roke berlinskemu županu Liepertu, pozdravil navzoče se vsedel v svoj odprti avtomobil in je godba letalskega polka zaigrala vojaško koračnico Gospa in dr Stoiadinovič sta se po An-haltski ulici odpeljala čez Wilhelmstrasse v hotel Adlon na zgodovinskem Pariškem trgu tik ceste Unter den Linden Ob 14. se je pripeljal v hotel predsednik nemške vlade general Gfiring in se s predsednikom dr. Stojadinovičem od:/e!ja! na letališče v Tempelhofu V njunem spremstvu so bili tudi iugcsl o venski poslanik v Berlinu Cinca,r-Markuvič, vsi jugosloven&ki novinarji in poslanik Biiiov iz nemškega zu-nanjepa ministrstva. Množice so pozdravljale sprevod z dviganje'" roke in z vzkliki Jugoslaviji. Posebno prisrčne so bi'e ovac e na ulici iin na trgu Belle Aliance. Vse ulice so okrašene z juroslovenskimi in nemškimi zastavami Od ho*elaAd|o a to hotela Tem-pelhofa je dr. Stoja inoviča pozdravilo več deset tisoč ljudi .Pri vhodu na novo letališče so tvorili špalir nemški letalci. Pred poslopjem letalske postaie je stala častna četa z godbo, ki je zaigrala koračnico. Dr. Stojadinovič in Gfiring s»a si najprej ogledala velike veže za potniški rromet-nato sta pa v še neloa zanie še eno leto dela. Pri delih je zrincsleno 5.000 delavcev. Letališče bo stalo okrog 100 milijonov mark in bo čez nekaj let pristajalo na njem dnevno flo 1.500 letal. Pred spomenikom časti Kmalu po svojem prihodu v nemško prestolnico se je predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič napotil k spomeniku časti na bulvaru Unter den Linden, kier je položil lovorjev venec. Nato je pred dr. Stojadinovičem defilirala častna četa, ki jo je vodil berlinski poveljnik generalni major Seiffert. S tem mimohodom je bila svečanost končana. Uradni poset pri Goringu in Neurathu Ob 1145 je dr. Stojadinovič napravil svoj prvi uradni obisk pri generalu Goringu v vladni palači, nato pa je posetil zunanjega mimstra Neuratha. Popoldne sta Gfin"? ia Neurath vrnila dr. Stojadi-noviču obisk. Zdravici na banketu Zvečer je nemški zunanji minister baron Neurath v predsedništvu vlade priredil veliko večerjo v čast predsednika jugoslovenske vlade in njegove soproge. Med večerjo je pozdravil dr. Stojadinovi-ča z naslednjim govorom: Dr« Neurath Gospod predsednik! čutim posebno veselje in čast, da morem vam in vaši soprogi izreči dobrodošlico v nemški prestolnici Vaše prebivanje med nami obuja v m sni spomine na dni polne vtisov, ki sem jih preživel lani poleti v prestolnici vaše dežele. Tedaj mi je postalo jasno, da se odnošaii med obema državama naslanjajo na medsebojno iskreno spoštovanje 4n simpatijo in da se krepijo na način, ki nas vsestransko zadovoljuje. Vaš sedanji obisk v Nemčiji je živ dokaz, da vi in vlada, ki ji načelujete, delite naša pojmovanja o tej krepki osnovi naših Angleško posojilo za oporo franka Pariz, 15. jan. AA. Po poročilu »Echo de Pariš« iz Londona proučujeio tamkaj možnost novega angleškega posotila Franciji- Pogajanja se bodo pričela že prve j dni februarja v Londonu. medsebojnih odnošajev in da tudi vi smatrate. da ie poglobitev naših prijateljskih stikov prirodni cilj naše politike. Po pravici (smeta oba naroda pričakovati, da bo naše politično, gospodarsko in kulturno prijateljstvo tujina čedalje bolj cenila, m sicer tembolj, ker ni proti nobenemu tretjemu naperjeno in gre za prijateljstvo, ki ga morejo pozdraviti vsi, ki jim je mir EJvTope na srcu. Zato smatrata obe deželi, da moreta svobodno in brez vsakih ovir izbirati in gojiti tudi druge prijateljske stike. Naši medsebojni stiki morejo koristiti tudi drugim deželam, nikoli pa ne bodo, o tem sem globoko prepričan, dovedli do tega, da bi odnošaji z drugimi odnošaji ovirali nemško-jugoslovensko prijateljstvo. V tem duhu sem imel čast govoriti v Beogradu pred Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom in z vami. Gospod predsednik! V zadovoljstvo mi je, da se morem tudi tu v Berlinu sklicevati na te razgovore. Vsi vaši razgovori tu v Berlinu z vodilnimi osebnostmi tretjega cesarstva bodo istega duha. Čeprav obžalujemo, da vam razne vaše dolžnosti, ki jih imate kot predsednik vlade vaše dežele ne bodo dovolile, da bi delj časa ostali med nami. vendar upamo, da boste med svojim prebivanjem v Nemčiji dobiU živo sliko prizadevanj, ki vam jih bo6ejo Nemci pokazati o svojem obnovitvenem delu. Upam, da boste odnesli s seboj vtis, da gre nemškemu narodu pod vodstvom svojega voditelja in kancelarja samo za cilj, ohraniti svoje prLrodne pravice s svojim neumornim delom in korakati v pomirjeni Evropi do svoje varne bodočnosti. Jugoslovenski narod koraka na podlagi sporočila svojega velikega kralja Aleksandra po poti enakega in čedalje večjega napredka, koraka v mirno bodočnost z našimi najboljšimi željami. Dvigam svojo čašo in pijem v srečo Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in visokih namestnikov in za vsestranski napredek jugoslovenskega naroda kakor tudi za vaše zdravje in osebno srečo vaše gospe soproge. Dr. Stojadinovič Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je na Neurathovo zdravico odgovoril: Ekscelenca! Dovolite mi da se vam iskreno zahvalim za prisrčno dobrodošlico in prijazne besede, ki so veljale meni in po meni vsej Jugoslaviji, vsemu jugoslovenskemu narodu. Osebni stik z vašo ek-scelenco med obiskom, s katerim ste me počastili v Beogradu julija meseca lanskega leta, mi je ostal v globokem spominu. Srečen sem da vam sedaj vračam ta obisk, in da sem mogel pri tej priliki z vašo ekscelenco vnovič izmenjati misli o vprašanjih ki zadevajo obe naši deželi. Obenem me veseli, da morem pri tej priliki na tem potovanju tudi osebno spoznati-veliko delo, ki ga nemški narod razvija na vseh področjih, in pri katerem prihajajo do izraza njegove izredne sposobnosti. Posebno drago mi je, da bom mogel od blizu videti deželo, ki hodi pod upravo svojega velikega vod't~lja po poti reda in dela, napredka in mira. Ko sem julija meseca lanskega leta imel čast pozdraviti vašo ekscclenco v jugo-slovenski prestolnici, sem v svojem tedanjem govoru iasno in v popolnem soglasju z vami. tedanjim svojim dragim in po-štovanim gostom, očrtal teme:ina načela, na kateri naj se op'ra sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo. V tem oziru se odtlej ni nič iznrempnilo in tudi ni nobene potrebe, da se kaj izprameni Naša iskrena želia Je. da na tej osnovi tudi v bodoče nadaiiuiemo. in da tako na gospodarskem. kakor na pol^čnem in kulturnem polju še bolj razvijemo medsebojno sodelovanje v korist obeh dežel, ki Je pa hkratu odločno miroljubno do ostalih narodov. Besede, ki jih je vaša ekscelenca pravkar izgovorila, potrjujejo moje prepričanje, da je istih misli in želj tudi vlada nemške države. Sedaj je vsakemu jasno, da je glavni cilj politike kral'evine Jugoslavije mir. Mir je za nas največja in najbolj dragocena pridobitev, ker nam jamči za vse druge. Toda mir po našem pojmovanju ne sme ostati samo abstrakten pojem, marveč mora postati predmet trajnega in budnega dela, ki zahteva ne le varstvo lastnih koristi, temveč tudi razumevanje in spoštovanje tujih. Po tem se ravna kraljevska vlada, ki ji imam čast predsedovati, v vseh dejanjih svoje zunanje politike. To navdaja tudi naše odno-šaje z vlado nemške države, ki je pri vsaki priliki kazala široko in pravilno razumevanje naših koristi. Zato moremo po pravici gledati s polnim zaupanjem v nadaljni razvoj prijateljskih stikov med vlado nemške države in vlado kralievine Jugoslavije. Delujoč zvesto v tej smeri, bomo po našem prepričanju koristili ne le obema našima deželama, temveč brez dvoma tudi splošnemu miru in redu v tem delu Evrope. Dvigam svojo čašo v čast voditelja in državnega kancelarja njegove ekscelence Adolfa Hitlerja, za veličino in napredek nemškega naroda in pijem v zdravje in osebno srečo vaše ekscelence in gospe Neurathove. Današnji program v nedeljo se bo dr. Stojadinovič s soprogo od,peljal v Karinhall. kjer ima ministrski predsednik Goring svoje posestvo in kjer stalno prebiva. Tam si bosta ogledala velika lovišča in državne parke, v katerih rede tudi redke živali, ki so v Nemčiji že izumrle in jih morajo sedaj uvažati iz drugih dežel, kakor n. pr. ture in druge divje živali. Popoldne se bosta vrnila v Berlin in zvečer prisostvovala opereti -.Netopir« v operi, nakar bo svečana večerja, ki jo priredi nemški zunanji minister v. Neurath. Novinarji si bodo tekom jutrišnjega dne ogledali Pergamonski muzej. nakar se bodo odpeljali v Potsdarn. kjer si bodo ogledali cerkev, park in dvorec Sa^-s-Sonci in druge spomenike velikega pruskega kralja Friderika. Po kosilu se vrnejo v Berlin, zve Ser se pa ud?leže svečane pred-stare v cperi in galavečerje, ki jo priredi Neurath. Pozdravni članek »Volkischer Besbachterja« Berlin, 15. januarja. AA. Današnji »Volkischer Beobachter« priobčuje v zvezi s prihodom predsednika jugoslovenske vlade dr Stojadinoviča v Berlin uvodnik, v katerem poudarja zlasti naslednje misli: Star je že običaj, da se novo leto pričenja v prestolnicah s sprejemi in razgovori. Tako je tudi letos. Govori, ki so jih pri tej priliki slišali v raznih evropskih prestolnicah, niso imeli vsi istega zvoka. V nekaterih evropskih prestolnicah so bili mnenja, da je bilo lansko leto nemirno, da pa se je vendarle končalo s sprostitvijo. V drugih prestolnicah so na lansko leto gledali manj optimistično. Nekateri državniki so bili celo pesimisti in so precej črno gledali v prihodnost. Zato se more nemški narod tem bolj veseliti dejstva, da se pričenja 1938. leto z dvema obiskoma, ki povzročata veliko zadovoljstvo. Na kraju 1937 so nas obiskali madžarski državniki, sedaj pa ministrski predsednik kraljevine Jugoslavije dr. Milan Stojadinovič, ki je kot prvi jugoslovenski minister uradno obiskal Berlin. Mnogo je razlogov, zaradi katerih se tega veselimo in da čutimo posebno zadovoljstvo za to, ker ne gre samo za prvi uradni obisk jugoslovenskega državnika v Nemčiji. Zveze med Nemčijo in Jugoslavijo so zelo številne, njihova zgodovina je zelo dolga, in so ti odnošaji doslej pokazali nevi anglaška in francoska delegacija podali skupno deklaracijo, ki naj bi obnovila zaupanje v ženevska načela in ustanov med narodi. V zvezi s tem poroča »Tribuna«, da ie lord Halifax ob priliki 6vojega posl ednega obiska v Nemčiji Hitlerju zagotovil, da bo angleška vlada s sodelovanjem francoske pripravila programaesko deklaracijo. ki naj bi omogočila tesnejše zbližanje obeh omenjenih držav z Nemčijo in po tej poti tudi konsolidacijo razmer v Evropi. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima 347 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutra« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno •te vilo Interesentov. »t »JUTRO« Si 13 Jfeflelja, 16.1. 1938 Vladna kriza v Franciji Bonnet proti obnovi vlade ljudske fronte In hočesesta-viti vlado, katere program bo obramba franka in gospodarsko ozdravljenje Pariz, 15. jan. br. Vladna kriza, ki je nastala z odstopom Chautempsove vlade, se razvija vedno bolj v znamenju borbe za oblast med desnico in levico. Ljudska fronta je menda definitivno pokopana. Radikalni socialisti so uvideli, da je s komunisti vsako praktično delo nemogoče. Tega mnenja so tudi socialisti, ki pa iz taktičnih razlogov tega ne morejo javno priznati in se zaradi širokih delavskih množic, ki so jih dve leti vzgajaii v duhu solidarnosti vseh levičarskih skupin, še vedno ogrevajo za obnovo ljudske fronte. Na tihem bi tudi oni radi videli, če bi se posrečilo izvagonirati komuniste in sestaviti levičarsko orientirano vlado brez njih. Kaže pa, da se tudi to upanje ne bo izpolnilo. Bivši finančni minister Georges Bonnet, ki je snoči dobil mandat za sestavo nove vlade, se je danes ves dan posvetoval, raz-govarjal in pogajal. Po razgovorih z dosedanjim predsednikom vlade Chautemp-som, ki je z njim popolnoma solidaren, je danes imel sestanke z Leonom Blumom, vojnim ministrom Daladierom, bivšim zunanjim ministrom Boncourjem, z ministrom brez portfelja Sarrautom in s senatorjem Caillauxom. Radikalni socialisti so bodrili Bonneta, da naj nadaljuje svojo akcijo in skuša doseči sporazum za sestavo zmerne levičarske vlade brez komunistov, ki naj bi jih zamenjala ena izmed zmernejših skupin sredine. Opoldne je bil Bonnet v avdienci pri predsedniku republike, kateremu je poročal o svojih dotedanjih razgovorih. Ker še ni končal vseh razgovorov, je obljubil definitivni odgovor za zvečer. Popoldne se je ponovno sestal s predsednikom socialno demokratske stranke Leonom Blumom, s katerim je imel nad eno uro trajajoč razgovor. Kakor zatrjujejo v poučenih političnih krogih, si prizadeva Bonnet obdržati v vladi poleg radikalnih socialistov tudi socialne demokrate, toda njegov pogoj je, da morajo finančna vprašanja tvoriti glavno točko programa bodoče vlade, ki mora biti vlada obrambe francoske valute in gospodarskega ozdravljenja. Vsi drugi problemi morajo začasno stopiti v ozadje. Socialni demokratje se s tem ne strinjajo. Popoldne so imeli posvet, po katerem so izdali komunike, v katerem slej ko prej zahtevajo zase ministrsko predsedstvo kot najmočnejša parlamentarna skupina. Slej ko prej so za obnovo vlade ljudske fronte. Končno izraža komunike začudenje nad načinom reševanja sedanje vladne krize, pri katerem najmočnejšo stranko enostavno ignorirajo. Komunike socialnih demokratov je zbudil živahne komentarje. Vidi se, da Bonnet ne misli odnehati ter da more računati na neomejeno podporo radikalnih socialistov, ki so se tudi že naveličali eksperimentov ljudske fronte. Bonnet je novinarjem zvečer izjavil, da je s svojimi dosedanjimi razgovori zadovoljen ter upa, da bo do jutri sestavil vlado. Poziv radikalom Pariz, 15. jan. w. Bonnet je zvečer postal predsedstvu radikalne stranke pismen po- ziv, naj se izjavi, ali bi podpirala njegovo vlado, ako bi jo sestavil brez sodelovanja komunistov in socialnih demokratov. Od odgovora, ki ga bo dobil, je v glavnem odvisna usoda njegovega mandata. Predsedstvo stranke je nemudoma sklicalo posvete parlamentarne frakcije. V političnih krogih sodijo, da bodo radikali na to zahtevo Bonneta pristali. To bi pomenilo definitivni konec ljudske fronte. Bonnet definitivnp sprejel mandat Pariz, 15. jan. br. Skupna seja senatskega in poslanskega kluba radikalne stranke je trajala štiri ure. Po poročilu Bonneta se je razvila obširna delata. Radikalna stranka je odobrila stališča Bonneta in mu zagotovila svojo podporo. Po seji se je podal Bonnet k predsedniku republike in mu sporočil, da definiitivmo sprejme mandat za sestavo vlade. Nov stavkovni val Današnji listi ugotavljajo v svojih komentarjih o razvoju vladne kriza, da se sedaj borba razvija v glavnem za to, ali naj ko-j munisti tudi v bodoče sodelujejo v okviru vladne večine ali ne. Komunisti zaradi tega izvajajo močan pritisk na centralni odbor ljudske fronte, da bi odločno zahteval njihovo sodelovanje. Razvili so tudi silno propagando po vsej deželi. V Parizu in po raznih pokrajinskih mestih prirejajo protestna zborovanja proti nameram desničar-sko-orienitiranih činiteljev. Glavni tajnik komunistične stranke Thorez zahteva na zborovanjih socialistično-komunistično vlado in kontrolo nad deviznim prometom. Za nocoj je v zimskem aerodromu napovedan velik shod pariških komunistov in socialistov. Povsod se širi agitacija za ljudsko fronto. Stavkovni pokreti se širijo zlasti po raznih industrijskih in rudarskih centrih. Širijo se tudi že vesti o generalni stavki. Generalni tajnik delavskih sindikatov je opozoril na možnost take stavke za primer, da bi. predsedstvo ministrskega sveta prevzela osebnost, ki bi bila sovražna ljudski fronti in večini v parlamentu. Uprava sindikatov državnih nameščencev je poslala prezidentu Lebrunu pismo, v katerem zahteva rehabilitacijo ljudske fronte in njeno vlado. Pariz, 15. jan. AA. V severni Franciji je izbruhnilo novo stavkovno gibanje. Naj resnejša je stavka pristaniških delavcev v Brestu, kjer je zaradi tega obtičalo 12 velikih parnikov in kjer počiva sploh vse delo. Še en adut ljudske fronte Pariz, 15. jan o. V Nancyju so policijske oblasti izsledile tajno organizacijo, v kateri je bilo včlanjenih tudi mnogo vojaških osebnosti. Organizacija je imela namen boriti se proti komunizmu. Aretiranih je bilo že precejšnje število ljudi, med njimi več višjih rezervnih oficirjev. Vest o tem je izzvala v Parizu veliko pozornost. Japonska napoveduje vojno do kraja Objava sklepa tajnega državnega sveta Tokio, 15. jan. w. Nocoj je agencija Do-mej objavila noto, ki jo je sestavila vlada v sporazumu s tako zvanim cesarskim glavnim stanom o stališču Japonske do Kitajske. Nota vsebuje v glavnem sklepe nedavne tajne seje državnega sveta. V tej noti nagla?a japonska vlada, da je bia pripravljena pogajati se s Čan-gkajškom, če bi kitajska vlada spremenila svoje stališče napram Japonski. Po zavzetju Nankinga, uradne prestolnice Kitajske, je japonska armada ustavila svoj pohod, da bi s tem dala še enkrat kitajski vladi priliko, da prouči položaj in pristane na sodelovanje z Japonsko. Nadaljnji dogodki pa so pokazali, da kitajska vlada tega ne le noče storiti. marveč da se ogreva za nadaljevanje vojne proti Japor#ki. Ugotovljeno je, da sodeluje Čangkajšek z vsemi organizacijami, ki propagirajo boj proti Japonski. Vsa ta dejstva so prisilila japonsko vlado, da misli na dolgotrajno vojno, ki jo bo vodi- la vse tako dolgo, dokler ne bo izruvala na Kitajskem poslednjega protijaponskega žela. Japonska vlada bo zaradi tega odredila mobilizacijo vsega japonskega naroda na duhovnem, finančnem in materialnem polju, da tako še bolj podčrta odločnost in solidarnost vsega japonskega naroda, da neomajno stremi za cilji, ki si jih je zastavil. Iz te uradne objave sklepajo, da se je Japonska odločila nadaljevati svoj pohod na Kitajskem ne glede na možnost, da pride zaradi tega do drugih konfliktov. Tudi Kitajci ne odnehajo Amsterdam. 15. jan. AA. Na konferenci kitajkih diplomatov v Amsterdamu je kitajski poslanik v Moskvi Šunko- ki se je pravkar vrnil z letalom iz Kitajske, izjavil, da je kitajski narod odločen bojevati s? do skrajnih mej proti Japonski. Poslanik Šunko je demantiral poročila o dozdevnem soglasju med kitajskimi voditelji. Madridska tovarna orožja zletela v zrak Po nepotrjenih vesteh je bilo 700 žrtev Madrid. 15. jan. o. Pred dnevi Je v podzemski železnici Madrida nastala huda eksplozija. Sedaj se je izkazalo, da eksplozije v železniškem predoru ni bilo, temveč je nastala v madridski podzemski tovarni orožja. Vest potrjujejo tudi pri valencijskem ministrstvu za narodno obrambo. 0 katastrofi so se zvedele le nekatere podrobnosti, ki pa še niso vse kontrolirane. Eksplozija naj bi bila zahtevala 700 človeških žrtev. Ubiti naj bi bili vsi delavci in delavke, kar jih je bilo tisti trenutek zaooslenih v tovarni. Ubit je baje tudi šef madridskega topništva general Flo-renz. Odkritje fašistične zarote Madrid 15. jan. AA. Madridska policija je priiela 153 oseb. ki so pripadale fašistični organizaciji. Voditelje te organizacije je pre senetila v hiši, kjer so se navadno sestajali Organizacija je bila voiaška in je sestajala iz falangističnih enot in eskadronov. Imela je poseben odsek Bele podpore, ki ie imela nalogo zbirati denarna sredstva. Denar je bil namenjen osebam, ki so bile proglašene za sovražn;ke režima. Na frontah nič novega Salamanca, 15. jan. AA. Po uradnem poročilu vrnovnega poveljstva nacionalnih čet ni bilo na nobenem bojišču pomembnih dogodkov. Dr. Tomo Marelic f Zagreb, 15. jan. o. Nocoj ob 19. je umrl v visoki starosti bivši predsednik Jugoslo. venske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Tomo Maretič. Pokojnik, največji hrvatski gramatik in filolog, se je rodil pred 82 leti v Vukovara. Gimnazijo je dovršil v Zagrebu, vseučiliške študije v Zagrebu in v Leipzigu. Bil je dolgo let profesor na filozofski fakulteti v Zagrebu. Uveljavil se je na znanstvenem področju tako. da so sra izvolili za Člana akademij v Zagrebu, Beogradu, Pragi. Sofiji in Lvovu. Nekaj let je bil tudi predsednik zagrebške akademije. Bavil se ie s srbsko-hrvatsko in olbčo filologijo. Leta 1924. je bil vpokojen. Napisal je mnogo knjig in znanstvenih ' razprav. Glavne med njimi so »Gramatika tn stilistika hrvatskega ali srbskega književnega .jezika«. Zgodovina hrvatskega pravopisa«, »Metrika narodnih pesmi« itd. Urejeval ie dolgp let veliki hrvatsko.srbski slovar. Mnogo je tudi prevajal iz tujih književnosti, tako Homerja, Virgila in Mickie-wicza. Beležke Idila iz Samobora V zagrebških političnih krogih je vzbudil veliko pozornost potek seje samoborskega občinskega sveta, ki ga tvorijo sami zve »ti člani HSS. Župan Jurčič je namreč v svojem govoru kaj neprikrito govoril o težkih razmerah in odnošajih, ki vladajo med Samoborom in njegovo kmetsko okolico. Izjavil je med drugim, da se gospodarska organizacija HSS, »Gospodarska Sloga«, prav nič ne ozira na potrebe in težave osta-jih stanov kakor so tgovci, brtniki in intelektualci. Zato se prilike na Hrvatskem razvijajo samo v korisrt vasi na škodo mesta. Prav tako gledajo na nas Samoborčane, kakor na ljudi, na katere se ni treba nič ozirati. V Samoboru stalno nazaduje tuj ski promet, ker doživljajo izletniki stalne nevšeonosti od strani kmetskega prebival 6tva. Napadajo pa že celo same samobor-ske meščane, tako da je prišel Samobor že v slab glas. Ljudje so pričeli mestoma že bežati iz mest. Navedel je primer, kako so prišli oboroženi ljudje na proslavo Hr vatske matice in nadlegovali slavnostne goste. Nato je občinski svet razpravljal o raznih tekočih vprašanjih in med drugim soglasno sklenil prisilno eksekvirati predsednika sreske organizacije HSS Španoviča, ki je v Samoboru prodajal nezatrošarinjeno vino in bil kaznovan s 3600 din kazni. Proti politikujočim episkopom Organ ministra za socialno politiko g. Dragiše Cvetkoviča. niški »Novi lista, objavlja dva dolga članka o politiziranju ne katerih pravoslavnih episkopov. Posebno hud je na niškega episkopa Jovana, za katerega trdi, da se ne more otresti politiziranja, s katerim se je nekoč poklicno pečal. V zvezi s tem objavlja tudi s>liko o spopadu pri pravoslavni procesiji v Nišu. Ostro kritizira »Novi list« tudi razne priložnostne govore episkopov Ireneja in Nikolaja ter patrijarhovega namestnika mi-tropolita Dositeja. Nezadovoljen je tudi s snovanjem »Narodnega pravoslavnega odbora«. katerega člani tako govore med narodom, da tirajo cerkev v propad. Kmetje in škrici V Splitu prireja tamošn.ia krajevna organizacija HSS redne tedenske sestanke, na katerih čitajo zbranim pristašem dela pokojnih bratov Radičev. Po čitanju teh del je navadno diskusija o raznih političnih vprašanjih. V četrtek zvečer je podpredsednik krajevne organizacije HSS g. čulič prečital tri članke iz »Hrvatskega dnevnika«, v katerih vodstvo hrvatskega pokreta obračunava s profesorjem Kriškovičem. Po mnenju Čulida so vstali med Hrvati neki krogi, ki sis-tematično rušijo ideologijo hrvatskega kmetskega pokreta ter odkrito koketirajo z avtoritativnimi režimi v inozemstvu. Nato je govoril Mačkov poslanec Paško Kaliterna, ki je dejal »da se izza kukavičjih napadov v Zagrebu in Splitu skriva peščica meščanskih trpyv, ki kljub vsemu svojemu, nesebičnemu delu za hrvatski narod še nikoli niso bili pozvani na odgovor, ali le najmanj ovirani od največjih nasprotnikov hrvatskega naroda. Med njimi so celo ljudje, ki so uživali vso podporo diktatorskega režima. Mi smo samo zadovoljni, da so gospodje odkrili svoje karte in da bo skoraj napočili dan, ko bo narod z njimi za vedno obračunal. Račun bo težak, ker so dolgovi »prijateljev hrvatskega naroda zelo težki in hudi.« Poslednji je govoril poslanec Silobrčič. ki je med odobravanjem vseh navzočih izjavil, da bodo hrvatski kmetje nagnali brez premišljanja slehernega škrica. ki bo poskušal zanašati med nje kake ideje in misli, ki se ne strinjajo s programom HSS in katerih ni odobrilo in priporočilo vodstvo hrvatskega narodnega pokreta. četniki v Splitu Nedavno so objavili razni listi vest iz Splita, da je banska uprava v Splitu razpustila tamošnje četmiško udruženje. zaplenila arhiv in zapečatila prostore. Sedaj se javlja odbor četniškega udruženja s popravkom, v kaiterem trdi, da so v,se vesti o njegovem razpustu samo pobožne želje. Četniki delujejo v Spbtu in njegovi okolici povsem nemoteno ter so nedavno organizirali celo vrsto podružnic v splitski okolici posebno v Kaštelih. Primerne besede »Glasnik JRZ za savsko banovino« se je razpisal v uvodniku o hrabrosti v politiki. Po njegovem prepričanju morejo uspevati v politiki samo hrabri ljudje, ki imajo pogum povedati ljudstvu resnico tudi o neprijetnih stvareh -^Hrabri ljudje ne uporabljajo v politiki zahrbtnih sredstev, marveč se borijo z odprtim vizirjem Prav tako priznavajo svojim političnim nasprotnikom njihove prednosti in dobre strani. Hrabri ljudje 60 vedno konstruktivni in vedno pripravljeni na sporazum o vseh stvareh. Zato ne kleve-tajo. niti ne podtikajo, nego vedno odkrito povedo kaj mislijo o sebi in drugih. Njihovi nameni so vedno jasni in odkriti. Ne poznaio zahrbtnih misli in ne računajo s tem, da bi se s prevarami okoristili. Samo hrabri ljudje smejo voditi politiko. Pri nas se v tem oziru le vse preveč greši. Tako govore politiki iz vodstva ene stranke ljudsitviu eno. politikom druge stranke pa zopet novsem nekai drugega«. Ker je razmišljanje »Glasnika JRZ za savsko banovino« j*»ko primerno tudi za naše ožje slovenske prilike, ga z zadovoljstvom objavljamo. Tn to tem boli, ker so listi konzorcija Katoliškega tiskovnega društva kaj skopi pri odmeri prostora za glasove svojih somišljenikov jn vzornikov od »Samouprave? pa do »Kuršnmljiskega glasnika«. n ČITAJTE ŠIRITE a r o č a i t b državne službe Beograd, 15. jan. p. V poštni službi sta bila upokojena višja inšpektorja v 6. pol. sk. Pavel Rot in Josipi na šubert v Ljubljani. V finančni službi je bil premeščen pristav Ljubomir Kešelj 6 finančne direkcije v Ljubljani k finančnemu ministrstvu v Beogradu, napredoval pa je zvaničnik Ignac Fink za pomožnega arhivarja pri finančni direkciji v Ljubljani. Poslanik Martinac vpokojen Beograd, 15. januarja. AA. S kraljevim ukazom je upokojen izredni poslanik in pooblaščeni minister na razpoloženju Vla-dislav Martinac. Nova biološka raziskovanja so dognala, da razni glivicam slični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanje las. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, KER T R V L I S I N VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO. Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstranja prhljaj in preprečuje izpadanje las. Važna kmečka vprašanja Iz govora poslanca Mohoriča na seji finančnega odbora o proračunu poljedelskega ministrstva Iz ekspozeja g. ministra »e vidi, da jemlje poljedelsko ministrstvo svojo nalogo preveč administrativno. Glavna pozornost tega ministrstva je posvečena izdajanju uredb in pravilnikov, pri čemer se zgubljajo iz vida velika temeljna vprašanja, ki ostajajo nerešena. Vedno je treba misliti na to, da naše podeželje daje na leto 200 do 300 tisoč naraščaja, ki ne more najti eksistenčne možnosti na kmetih na obstoječih posestvih, odhaja v mesto ali vedno želi, da bi prišel do posestva zemlje. številke, ki jih navaja ministrstvo, da se je v minulih 20 letih porazdelila zemlja 7000 dobrovoljcem, so neskončno majhne s stvarnimi potrebami, ki se pojavljajo na terenu. V naši državi ima samo ena petina kimetov presežek za izvoz-To so v največji meri kmetje v donavski banovini, toda se ne more po njih presojati položaja v ostalih banovinah, kjer često kmetje nimajo najnujnejših življenjskih potrebščin. To so pasivni kraji. Problem pasivnih krajev ostaja še vedno odprt. Rešuje se pri nas a pošiljatva-mi koruze v času skrajne potrebe. Treba bi pa bilo, da se to vprašanje reši z drugimi pozitivnimi ukrepi. Imamo ogromne zamočvirjene površine, katere bi se s stroški 100 milijonov mogle spremeniti v zelo rodovitne, ki bi nudile možnost za naselitev velikega števila kmetov. Poljedelsko ministrstvo gi je veliko prizadevalo s preorientacijo naše poljedelske proizvodnje. Uspehi pa so malenkostni. Tako je z ustanovitvijo tovarne naravne svile v Novem Sadu in pridelovanjem ko- konov. Prišel je padec in vse te zadruge za pridobivanje kokonov imajo milijonske primanjkljaje- Ravno tako je s pridelovanjem bombaža. Lanskega leta se je službeno določila cena 17.50 Din za kilogram. a to je 120% nad svetovno tržno pariteto. Govornik govori nato o vprašanju kmetskega kredita in poudarja, da je kmetu potreben dolgoročen kredit z nizkimi obrestmi, ki ga more dati v južnih krajih samo Državna hipotekama banka, v naših pa naše posojilnice in hranilnice, ki so, žal, nelikvidne in nesposobne za dovoljevanje kredita. Kredit, zadružništvo je še vedno zamrznjeno m ne more nuditi kmetu tiste podpore, ki mu je potrebna. Blagovni krediti za blago, ki se nahaja v blagovnih skladiščih, ki jih je omenil g. minister v svojem ekspozeju, prihajajo v peštev samo v Vojvodini in sicer le za večje posestnike. Ugotavlja, da nimamo dovolj organov poljedelske službe, ki bi obiskovali krnita na terenu in ga poučevali o napredkih sodobnega poljedelstva. Ta naloga se jemlje vse preveč administrativno in birokratski. Za te svrhe tudi pogreša potrebnih kreditov v budžetu. Ugotavlja, da nacionalni dothodek poljedelstva znaša sedaj 10.885.000.000, dočim je leta 1926 znašal IS 628.000.000 in je pač dolga pot dotlej, da se bo ta nacionalni dohodek povečal in se bodo storile kmetu znosnejše razmere. Smo komaj na polovici pota. Glasoval bo proti budžetu. Težak udarec rudarjem in plavžarjem Z novim pravilnikom o bratovskih sklad-nicah, ki je stopil v veljavo dne 1. januarja 1938, sta vnešeni med drugimi dve važni spremembi čl. 50 in 82, s katerima so dosedaj veljavne pravice rudarjev in plavžarjev v pogledu čuvanja pravic, pridobljenih v pokojninskem in nezgodnem zavarovanju, silno okrnjene in dajejo tem panogam zavarovanja le še zgolj fakultativen značaj. S tem se je zgodila rudarskemu in plavžarskemu delavstvu težka krivica, katere dalekosežnosti se še ne da preceniti. Kaj pravi čl. 50 pravilnika iz leta 1933 ? Delavec more čuvati svoje pri pokojninskem zavarovanju pridobljene pravice za slučaj prekinitve zavarovanja, ako plača letno priznalnino v znesku Din 20. člen 50 novega pravilnika pa pravi: Vsi bivši rudarji, ki so si očuvali članske pravice do 1. januarja 1930 s plačevanjem priznalnine, jih bodo lahko čuvali z nadaljnjim plačevanjem še tekom tretjine, v posebnega ozira vrednih slučajih zvezanih z redukcijami, tekom polovice tistega števila let, za katere se članstvo čuva. Kaj se to pravi? To se pravi, da vsi tisti rudarji in plavžarji, ki že danes čuvajo svoja leta pri pokojninskem zavarovanju (in teh je v Sloveniji nad 900), jih bodo lahko samo še za tretjino tega časa. Na primer: nekdo čuva 20 let do 1. jan. 1930; ta ima pravico ta leta še 7 let čuvati. Pa vzemimo onega, ki jih čuva še le po 1. januarju 1930, odnosno, je še aktivni zavarovanec, pa je ali bo iz kateregakoli vzroka moral svoje zavarovanje prekiniti, ta ima. oziroma bo imel pravico čuvanja svojih iet pri pokojninskem zavarovanju le polovico časa od števila varovanih let. N. pr.: nekdo ima 20 let zavarovanja in ga prekine. Ta si lahko ta leta varuje še 10 let. Ako pa sedaj prvi z eno tretjino in druga s polovico časa od števila varovanih let ne dosežeta ponovno enoletne zaposlitve pri podjetju, spadajočem pod to zavarovanje, ali pa da nista bila v tem času upokojena, sta po preteku teera časa izgubila vse pravice do pokojnine od svojih zavarovanih let. Vzemimo praktičen primer: Neki delavec je šel k rudniku z 18 leti starosti. V rudniku je delal in plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje 20 let. Pa se zgodi, da ga podjetje reducira vsled pomanjkanja naročil, ali pa da obrat sploh ustavi. Ta rudar je sedaj star 38 let. Z 20 letnim težkim delom pod zemljo je ta rudar sicer že zelo izčrpan, a vendar še ni za upokojitev. Ta človek bo težko kje drugod delo dobil. In če ga ne bo dobil, ima pravico čuvati svojih 20 zavarovanih let le 10 let. To je do 48. leta starosti. In ako še sedaj ni dosegel upokojitve, ker še daleč ni 60 let star, Je izgubil vse svoje pravice do pokojnine za 20 zavarovanih let. Torej ta nesrečnež, ki je plačeval 20 let visoke prispevke za svoje pokojninsko zavarovanje in še potem v teku 10 letnega stradanja plačal 200 din na priznalnini za čuvanje, nima koncem konca ničesar dru-zega od tega. kakor beraško palico... Člen 82. pravilnika od leta 1933 pravi: Ako se nekdo ponesreči pri delu. mu pripada toliko odstotna nezgodna renta, kolikor odstotno je zmanjšana njegova de-lazmožnost. Vendar se renta prizna le nad 10% delanezmožnosti. Spremenjeni člen 82 v novem pravilniku določa sicer isto, toda dodaje. Ako pa delavec po ozdravljenju vsled nezgode v svoji zaposlitvi ni prikrajšan na zaslužku, se mu renta ne prizna. Le v slučaju, da je na zaslužku prikrajšan, se mu prizna razlika z nezgodno rento. Kaj znači to? Dosedaj se je postopalo tako-le: Rudar dela v akordu. Zasluži povprečno 46 din dnevno. Zadene ga nezgoda, da mu zlomi nogo. Po dolgem bo-lovanju ozdravi. Sprejet je nazaj r delo. Ali za svoje prejšnje delo še dolgo ni sposoben. Podjetje ga zaposli pri lažjem delu na gospodski dnini, ki znaša recimo 38 din. K temu zaslužku je dosedaj prejemal še nezgodno rento za svojo nogo. Ta renta je do danes služila delavcu kot odškodnina za poškodbo telesa, deloma pa je nadomeščala delavčevo izgubo na zaslužku vsled nezgode. To je bilo pravilno. Z zgoraj navedeno spremembo pa bodo vsi ti nezgodniki, ki so še zaposleni, izgubili to rento. In teh je v Sloveniji po statistiki iz leta 1936 nad 500. V celi državi pa jih bo gotovo nad 2500. Iz zgoraj navedene obraziožbe je razvidno, da se je s to spremembo čl. 50 in 82 v novem pravilniku zgodila rudarskemu in plavžarskemu delavstvu največja krivica po prevratu in je dolžnost merodajnih krogov, da jo čimprej popravijo. Dajte tistim pravico, ki si jo težko prislužijo. Še en smučarski vlak Beograd, 15. januarja. AA. Da ustreže potrebam smučarjev, ki se hodijo smučat v Kranjsko goro in v Rateče—Planico, je glavno ravnateljstvo državnih železnic uvedlo med Jesenicami in Ratečami—Planico še en vlak in sicer ob sobotah. Vlak odhaja z Jesenic ob 22.37 in prihaja v Rateče— Planico ob 23.26. Vlak ima zvezo z brzo-vlakom št. 2, ki odhaja iz Beograda ob 9.25 in prihaja na Jesenice ob 22.27. Nov vladni komisar pri PAB Beograd, 15. jan. o. Za vladnega komisar-_ pri PAB je bil imenovan vpokojeni načelnik finančnega ministrstva Djordje Didič. Huda avtomobilska Beograd. 15. jati. p Kakor poročajo iz Pri-, edora. se je pripetila snoči na casrti Rudo —Plevlja huda nesreča. Nekri osebni avto je na ozkem ovinku zadel v tovorni avtomobil in se prevrnil v jarek ob cesti, šofer Ju-cpr Sofcovič in štirje potniki osebnega avto-iot •' so bili smrtno nevarno poškodovani. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa. Islandski ciklon se je poglobil in prenesel svoje središče na angleške otoke, povzro-čujoč na ta način še hujši priliv južnega zraka v kraje, kjer je še visok pritisk. Toplo vreme je po vsej Evropi, izjemo tvorita samo Finska in Rusija, kjer je ie vedno mrzlo vreme s snegom. V Jugoslaviji prevladuje jasno in toplo vreme po vsej kraljevini, le v zapadnih in južnih predelih je oblačnost nekoliko narasla. Jutrnje megle so bile v drinski banovini. Najnižja toplota Ljubljana —5, Rab 16 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Večinoma oblačno po vsej državi, zlasti v zapadni polovici in na Pri morju, kjer utegne deževati. V vzhodni polovici bo nekoliko jasno. Toplota brez posebne spremembe Zagrebška: Vreme se bo znova poslabšalo. Temperature se bodo dvignile. Pričakovati je nekoliko padavin. Dunajska: Nagla sprememba vremena s prekonormalno terperaturo, predhodno deževje z viharnimi zapadnimi vetrovi. Južno do višine 500 m. Nevarnost lavinl > JUTRO« št 13 Nedelja, IG. 1.1938 Najširše delovno področje Inženjerska zbornica po novem zakonu ustanovljena Ljubljana, 15. januarja. V mestni zbornici so se danes ob 15. zbrali pooblaščeni inženjerji k prvi, ustanovni skupščini inženjerske zbornice, katere delovanje je z novim zakonom dobilo svoje urejene osnove. Udeležba članstva je bila izredno številna, na skupščino so prišli tudi številni pooblaščeni inženjerji iz zunanjih krajev, prisoten pa je bil tudi nadsvetnik inž. Porenta kot odposlanec ministra za gradbe in bana ter zastopniki tiska. Zborujoče je pozdravil predsednik inž. Milko Pirkmajer. ki je v kratkem nagovoru očrtal borbo inženjerjev za ureditev položaja njihove stroke v javnem življenju. Pred 77 leti je bila izdana prva uredba o civilnih tehnikih, kakor so takrat imenovali pooblaščene inženjerje, ki je veljala na ozemlju sedanjega področja ljubljanske zbornice. Pred 35 leti je bila ustanovljena inženjerska zbornica v Trstu, ki je bila pristojna za večino slovenskega ozemlja in jo zato lahko smatramo za prvo predhodnico ljubljanske, ustanovljene 1919 z uredbo takratne deželne vlade za Slovenijo. Po prvi preosnovi 1924, ko so se združili pooblaščeni inženjerji v zbornicah po vsej državi, praznuje zbornica danes svojo najpolnejšo in najdragocenejšo preosnovitev, saj je uresničena desetletna zahteva pooblaščenih inženjerjev po lastnem zakonu. Po novem zakonu obsega delovno področje pooblaščenih inženjerjev vse panoge narodnega gospodarstva od kmetijstva .gozdarstva in stavbarstva, eksploatacije in predelave rudnih zakladov do vseh panog industrijske delavnosti. To je delovno področje, kakršnega nima noben drug stan. in razume se, da bo tehnični, gospodarski in socialni napredek v državi odsle j v veliki meri odvisen od nivoja pooblaščenih inženjerjev. V svojih nadaljnih izvajanjih je predsednik inž. Pirkmajer prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravne brzojavke kraljevskemu regent-skemu svetu, predsedniku vlade, ministru za gradbe Stošoviču in bivšemu ministru dr. Kožulu. ki se je svoj čas z vso energijo in skrbjo zavzel za težnje pooblaščenih inženjerjev. Tovariške pozdrave pa je skupščina poslala tudi zbornicam v Beo-gradu, Splitu. Novem Sadu, in Zagrebu, saj so bile zahteve po lastnem zakonu v veliki meri izpolnjene tudi po zaslugi vzgledne vzajemnosti in solidarnosti, v kateri so vse zbornice sodelovale. Na koncu je predsednik omenil nekatere najvažnejše probleme, ki še zmerom čakajo rešitve. Tako je treba še razmejiti delovno Dvakrat osem križev V Ljubljani na Poljanski cesti bo jutri praznoval svoj 80. rojstni dan in god g. Anion Vrhovec, brat pokojnega zaslužnega zgodovinarja Ivana Vrhovca. Slavljenec je vse svoje življenje neumorno delal ter s tvojo življenjsko družico, katero pa mu je ugrabila smrt že leta 1930., lepo vzgojit in preskrbel vse svoje otroke. Najstarejša hčerka Ana je soproga trgovca in gostilničarja Antona Novaka v Štepanji vati, jnn Anton, bivši bančni uradnik, je zdaj šef večjega podjetja v Beogradu, hči Marija ima trgovino, Geli je učiteljica na Dovjem, Drago arhitekt v Dravogradu, Ivanka -trgovska sotrudnica. Janezu pa je oče uredil lep dom ter ga izučil v delikatesni stroki. Vzorni oče m gospodar Anton Vrhovec je že osmo leto priklenjen na posteljo, a prenaša voljno vse težave. Ostala sta mu krepka volja in blago srce do družine in do vseh, ki so potrebni pomoči. Najbolj je siečen v krogu svojih ljubih otrok. Ob jubileju mu iskreno čestitamo v želji, da bi popolnoma okreval ter preživel še mnogo zadovoljnih let. ★ Ljubljani slavi svojo 80 letnico gospa Antonija Grumova, po domače Gričarjeva Tončke. Mlada leta je preživela na svojem posestvu v Slapah pri D. M. v Polju. BiLa je vzorna mati in gospodinja. Od osmih otrok jih živi še šest, slavljenika pa je tudi prababica. Starejši o jen sin živi v Ameriki, mlajši je gospodar na posestvu v Slapah, starejša hčerka ima trgovino v Gradcu, druga je gostilničarka staroznane gostilne Muzi na, mlajši dve pa sta trgovki v Ljubljani. Gospa Antoni ra Grumova živi pri svojih hčerkah v Ljubljani, pridno še pomaga pri gospodinjstvu in v visoki starosti je vedra » čila. Naj bi tak» ostala še mnogo let. področje pooblaščenih inženjerjev nasproti pomožnim tehničnim profesijam in vprašanje izključne pripadnosti onih podjetij, ki opravljajo posle pooblaščenih inženjerjev, pod inženjerske zbornice. Prav tako bo treba še mnogo dela za popolno izvedbo zakona in za pravilno sestavo in kodifi-kacijo podrobnih predpisov v pravilnikih. Poročila uprave so bila sprejeta s soglasnim odobravanjem, blagajniku inž. Mandi je bila izrečena pohvala za vzorno gospodarstvo. Ko je bil sprejet proračun za 1938, so bili v upravni odbor izvoljeni naslednji inženjerji: Milko Pirkmajer, Matej Kleindienst, Boris Hribar, Franjo Man-da, Fedor Bleivveis, Mirko šušteršič, Srečko Petrovčič, Pero Oman, Stanko Dimnik. France Tomašič, Marjan Mušič. Drago Matanovič, Feliks Lobe in Geodet Josip Sirk. Izvoljeni so bili še predstavniki ljubljanske zbornice v zvezi, odposlanci za zvezno skupščino ter člani disciplinskega in vrhovnega disciplinskega sveta. Po skupščini se je vršila kratka seja. na kateri se je upravni odbor konstituiral z dosedanjim predsednikom inž. Milkom Pirkma-jerjem na čelu. Za dvig sadjarstva in vrtnarstva v LJubljani Na posebnem tečaju je bila vzgojena vrsta mož za strokovno opravljanje sadjarskih in vrtnarskih del S širjenjem Ljubljane se širi tudi vrtnarstvo. Ob ličnih hišah in vilah so lepi v rtiči, zasajeni e sadnim drevjem in z najrazličnejšimi rastlinami h vrtnarstva. Lastniki se kosajo med seboj, ktio si bo svoj vrtič lepše uredil in trosijo tudi znatne vsote v ta namen, a uspehi v splošinem niso za ovolji-vi. Največ krivde je no gospodarjih samih, ki prepuščajo sadjarska in vrtnarska _ dela vsiljivcem, ki včasih niti pojma nimajo ne o sajenju, ne o nadoljni vzgoji sadnega drevja, in grmičevja. Videč to pomanjkljivost, ki je v škodo lastnikov vrtov in v škodo lepote Ljubljane, je prva podružnica Sadja;skega in vrtnarskega društva v Ljubljani prre-iila v minulem letu sadjarski in vrtnarski tečaj, da vzposobi kader mož ki bi znali opravljati sadjarska in vrtnarska dela po vrtovih. Hkratu je podružnica pokrenila akcijo, da se preganjajo vsi nepoklicani ljudje, ki z napačnim delom kvarijo meščanske vrtove. Tečaj je bil teoretičen in praktičen. Obsegal je 55 učnih ur, ki so bile razdeljene glede na času primerna dela v zimski pomladni poletni in jesenski del. Vodja tečaja je bil g. Josip Štrekeli. Poučevali pa so gg. Flego, Lap, Lenard, inž. Levstik in vodja Štrekelj. Uvodno in Zaključno predavanje je imel g. Humek. V tečaj so bili sprejeti po dva do trije učenci iz vsake izmed podružnic v območju Ljubi jame. Trgovski vrtnarji so pa na povabilo poslali 19 vajencev in pomočnikov. Skupaj je bilo vpisanih 35 rednih tečajnikov. Razen teh so se predavani in praktič: nih vaj udeleževali t-udi številni meščani raznih slojev. Od podružnic dodelieni tečajniki so redno posečali pouk. ne pa tako vajenci in pomočniki trgovskih vrtnarjev, ki bi se morali za to stroko najbolj zanima- ti. Zlasti so ti izostajali ob pomladnih in poletnih praktičnih vajah. Zaradi tega so bili od teh samo trije pripuščeni k izpitu, ki se je v"ršil 13 t. m. Izpitom so prisostvovali gg. načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Anton Podgomik kot zastopnik bana, kmetijski referent mestne občine inž. Jože Levstik kot zastopnik mestnega načelnika, pie sednik Sadjarskega in vrtnarskega društva višji sadjarski nadzornik Martin Hu-mek in predsednik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva dr. Spiller-Muvs z mnogimi odborniki. Po iz-pitn. na katerem so tečajniki prav dobro odgovarjali, so prejeli po sklepu izpraševalne komisije 5 odlično, 5 prav dobro, ostali pa dobro oceno. Sklepčno so gg. načelnik inž. Podgornik. kmetijski referent inž. Levstik in višji sadjarski nadzornik Humek spregovorili vzpodbudne besede na tečajnike in jim priporočili. naj temeljne nauke, ki so si jih pridobili na tečaju, z nadaljnjim učenjem predavatelji razširijo. V imenu tečajnikov se ie predavateljem in vsem, ki eo omogočili ta tečaj, zahvalil tečajnik g. Rotar Josip. N&nedna. s4o£lca upiiva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijefen okus, je Ljubljana naj dobi novo zgradbo enega zavoda tehnične fakultete Letos se bo v proračunskih razpravah odločilo tudi o novi zgradbi zavoda za strojništvo. Potrebo novih in primernih prostorov sem imel že priliko obrazložiti kot predstojnik tega zavoda. Takrat sem tudi nakazal rešitev, ki je bila izdelana v načrtih in proračunih z vso potrebno natančnostjo in dovršenostjo. Slika prikazuje zgradbo Zavoda za strojništvo z vogala z vso njeno bodočo okolico. Zgradba bo stala na vogalu Aškerčeve in Murnikove ulice. Ob Aškerčevi ulici bo tej zgradbi priključeno bodoče vogalno poslopje Rudarskega instituta, ki bo stalo ob cestni fronti Aškerčeve ulice in Ulice rimskih legij. Obe zgradbi bosta povezani med seboj z odprto kolonado, skozi katero se bo videl sedanji Rudarski paviljon. S to zasnovo je ustvarjena or-ganična celota vseh treh zgradb, v katerih bodo nastanjeni po stroki sorodni instituti iz področja strojništva, montani-stike, preiskave materiala L t. d. Zgradba je tako zasnovana, da bo ustrezala vsem zahtevam modernega šolskega pouka iz strojništva in je radi tega tudi svojevrstno izoblikovana, železobetonsko ogrodje z velikimi okni daje zgradbi značilno lice zračnih in zelo svetlih učilnih prostorov, v katerih bodo akademiki našli za svoj študij vse nujno potrebne pogoje. Zgradba ima v tlorisu obliko črke L. Skozi glavni vhod vodijo stopnjice v aulo, od koder se na desno in na levo razprostirajo laboratoriji in sicer ob Aškerčevi ulici mehansko tehnološki, ob Murnikovi ulici pa laboratorij za parne batne stroje, parne turbine in eksplozivne stroje. Temu laboratoriju bo priključena na dvoriščni strani parna kotlarna, v kateri bosta nameščena dva parna kotla, od katerih bo eden na veletlak 100 atm. V kotlarni bodo nameščene sodobne čistilne naprave za napajalno vodo. Ti pritlični prostori so visoki in odmerjeni po resnični potrebi, ker bodo v obeh glavnih laboratorijih nameščeni različni stroji in bo preko njih obratoval dvigalni letalni žerjav. Jasno je, da takih prostorov kakor jih zavod potrebuje in kakor so v načrtu predvideni, ni mogoče pridobiti v obstoječih poslopjih ter se jih v teh ne da doseči niti z dragimi adaptacijami. Posebna naloga je zahtevala svojo rešitev, ki je izražena v izdelanih načrtih. V prvem in drugem nadstropju so razvrščeni učni prostori z laboratoriji za strojne dele in dvigala, za preiskavo izo-lačnih snovi na prehodnost toplote, tehnologijo vlaknastih tvarin i. t. d. V sute-renu bodo prav tako laboratorijski prostori za preizkušnjo centralnih kurjav, za varjenje kovin, za obdelavo pločevin itd. Razen tega bo v visoko dvignjeni spodnji etaži tudi stanovanje za hišnika. Podobna naloga se ponavlja s skoro enakimi zahtevami na sosedni vogalni zgradbi bodočega Rudarskega instituta, tako da bo z dovršeno zazidavo celega bloka ustvarjena homogena skupnost zgradb in obenem izoblikovana harmonična arhitektonska zunanja oblika. Zavod za strojništvo bo v novem poslopju lahko prevzel nase naloge, ki jih bo stavila nanj, v naši - banovini specifično obilno zastopana industrija, ter tako pripomogel k tehničnemu napredku na narodno gospodarskem in znanstvenem polju. Izpolnjena bo vrzel, ki zeva na naši tehnični fakulteti od početka do danes, kajti sedanji prostor Zavoda za strojništvo, ki obsega samo eno, z merilnimi instrumenti natrpano sobo, ne nudi niti najprimitiv-nejši pogojev za pouk, kaj še za znanstveno delovanje. O tem se je na lastne oči prepričal pred kratkim, ob priliki svojega obiska v Ljubljani, naš prosvetni minister gospod Ma-garaševič v spremstvu gospoda rektorja univerze dr. Kušeja in dekana tehnične fakultete gospoda dr. Gosarja. Potrebo nujne odpomoči je posebno povdarjal naš ban gospod dr. Natlačen, ki je gospodu ministru tolmačil naloge in potrebe temeljite strokovne izobrazbe mladine na področju tehničnih ved v prid našemu narodnemu gospodarstvu. Na nujno potrebo izgraditve lastnih prostorov je prepričevalno opozoril tehnično fakulteto predstojnik Strojno-elektrotehničnega oddelka gospod dr. ing. Milan Vidmar, ki je dal z jasno besedo smer in pobudo pripravam za uresničenje zamisli Zavoda za strojništvo. Zgradbo je zasnoval in izdelal načrte, upoštevajoč vse posebnosti, ki so v zvezi s smotrenim delom tega zavoda, gospod ing. arh. Fran Tomažič, ki je nelahko nalogo odlično izvedel v prvotni zasnovi in v podrobni izdelavi, ki je potrebna za izgraditev poslopja. Dragoceno pomoč so pri izdelavi detajlnih projektov nudili gospod ing. Globočnik kot statik za železobetonske konstrukcije, gospod ing. Matanovič kot strokovnjak za elektrotehnične instalacije in gospod ing. Likar kot projektant centralne kurjave in vodovoda. Obenem je Zavod za strojništvo pripravil podroben elaborat za zgradbo Hidro-in aerodinamičnega laboratorija ob Gra-daščici. Oba laboratorija sta sestavna dela Zavoda za strojništvo ter bi bil zavod z zgradbo ob Aškerčevi ulici nepopoln brez njih. ker v tem poslopju ni predvideno nikako raziskovališče za vodne in zračne tokove, ki je nujno potrebno za proučevanje vodnih turbin, črpalk odnosno konstrukcij motornih in jadralnih letal itd. O tem projektu, ki se bo mogel uresničiti šele v drugi etapi, bom ob priliki podrobnejše poročal. Univ. prof. ing. F. Lobe. Smrt zglednega rodoljuba Kočevje, 15. januarja Davi ob 2. je po dolgem trpljenju umrl g. Ivan Lovšin, tobakarnar in knjigarnar v Kočavju. Pred kratkem mu je »Jutro« prineslo daljši članek v počastitev njegove sedemdesetletnice. Že tedaj je bolehal. Dočakal je, da se mu je rodila vnučica Alenči- ca, hčerka njegova sina dr. Janka Lovšina, zdravnika v Braslovčah, dočakal je božične praznike in svoj god na minuli tepežni dan in je prestopil še v leto 1938. Od tedaj je pa začel rapidno hirati in danes je za vedno prestalo biti to plemenito srce. Rajnki je bil mož poštenjak, idealist in požrtvovalen nacionalist, kakršnih je dandanes malo. Pred 9 leti se j* iz Ribnice- Kjer je v svoji kavarni izbiral vse mlada ljudi, posebno rad zlasti dijake, preselil v Kočevje, kjer je otvoril knjigarno in trafiko. Tudi ta njegov loka! je postal kmalu ognjišče in zbirališče vseh kočevskih Slovencev. Tu so se tudi prodajale vse vstopnice za slovenske prireditve. saj je bil vedno idealen podpornik vseh slovenskih društev. Njegovo truplo prepeljejo v Ribnico, odkoder bo 10. t. m. ofc 16. pogreb. >Jutroc;, ki ga je pokojnik dolga leta širil in prodajal in tudi dopisoval vanj, mu v imenu vseh njegovih številnih znancev in prijateljev želi v?čni mir in pokoj! Njegovim svojcem izrekamo najiskrenejše eoža-lje! Razstava je končana... Dela bratov Šubicev rosnajo nazaj v svoje kraje Velika spominska razstava bratov Janeza in Jurija Šu-bica. ki se je bila pričela 7. novembra lani v veliki dvorani Narodnega doma in v Jakopičevem paviljonu in so jo zaključili preteklo nedeljo, je pač najlepša, velikopotezno organizirana umetnostna prireditev, kar smo jih kdaj doživeli. Na pobudo Narodne galerije s predsednikom dr. Windrseherjem im upravnikom Zormamom na čelu so se dela dveh največjih mojstrov našega likovnega razvoja. raztresena po vseh koncih in krajih slovenske zemlje, zbrala za dva meseca na bogati, pregledni reviji, s katere so sodobni likovni tvorci in umetnost ljubeče občinstvo odhajali polni novih razodetij in pobud. O razstavi bratov Šubicev lahko rečemo, da nam je po oevru in figurah pomenila samo še zgodovino, a ta zgodovina je na nji prejela svoje prvo oživljenje in dela obeh mojstrov so se vseli nas, od najstarejše do najmlajše generacije, tako globoko dojmila, da ni bilo nikogar, ki ne bi dal vsega priznanja naš: preteklosti in ne bi ob razstavljenih delih kontroliral samega sebe in svojega odnosa do umetnosti v toliki meri, ki pomeni še večje priznanje za delo Šubicev, Kljub svoji obsežnosti je bilo razstavljeno gradivo tako privlačno, da so obiskovalci izražali splošno željo, naj se kolekcija zbranih del nič več nc razdere in naj bi takšna, kakršno smo videli ta dva mesc-ca, za trajno ostala pri nas Ta želja nam je bila najboljše zatrdilo, da je tudi širokemu občinstvu instinktivno smisel za resnično lepoto in umetniško vrednost visoko razvit, hkratu pa nam jc v potrdilo, da sta si na tej razstavi podajala strokovno znanje in umetnost v tako popolni meri roke. kakor se doslej pri nas demonstrativno še ni pripetilo. Vsem. ki so jo videli. je bila lep dokument za upravičenost eksistence likovne umetnosti pri nas, pa tudi za upravičenost sodobne likovne tvorbe. in s tem je položila temeljni kamen za novo gledanje na slovensko umetnostno zgodovino in na umetnost po Šubic;h. In to je enako velike važnosti ne samo za čisto umetniško delo in za delo naših miadih umetnostnih zgodovinarjev, temveč tudi za prizadevanje kulturnih historikov sploh, ki se jim preko Janeza in Jurija Šu-bica, odpirajo novi razgledi na drugo polovico XIX stoletja. Zdaj, ko se v razstavnih dvoranah po- lagoma razdirajo araožmani. ko se poslavljajo velika platna od svojih začasnih okvirov in se pripravljajo na pot v svoje domače kraje, nam šele živo stopa pred oči, koliko skrbnega, odgovornega, težkega dela je bilo položenega v organizacijo te razstave. Od umetnin, ki so večjidel v cerkveni posesti, so sc preproste kmečke vasice kaj težko odtrgale tudi samo za nekaj dni, saj so bile njihovim ccrkvicam v največji okras in ponos. Za nekaj časa so morali ponekod kar izprazniti svoje božje hrame, da so omogočili veliko spominsko prireditev v Ljubljani. Samo cerkvica sv. Volbcnka v Poljanski dolini n. pr. je poslala na razstavo pet velikih del. Zdaj sc vračajo umetnine obeh bratov na svoja sveta mesta še poveličane in proslavljene. Na razstavi so dale mnogim mladim umetnostnim zgodovinarjem novega ognja, da se bodo še z večjim zanimanjem lotili raziskavanja in spoznavanja njunega življenjskega dela. Poleg materiala, kar ga je pri nas doma, bo treba pobliže spoznati šc njuna dela. razgubljena onkraj meje, predvsem v Pragi Kaiserslautcrnu, na Dunaju in v Parizu. Narodni galeriji sc je odprla nova naloga, da svojo kolekcijo Šubicev popolni do take mere. da bo lahko vsaj nadomeščala veliko razstavo, ki jo imamo za sabo. Našim umetnostnim zgodovinarjem pa je po gradivu, kar smo ga vsaj od daleč spoznali naloženo, da oskrbe obširno, izčrpno monografijo obeh mojstrov. Pri revmatizmu, protinu, ishiasu, obolenjih zaradi prehlada, glavobolu — pomagajo znane TOGAL TABLETE preskušane v tu- in inozemstvu. Beg. br. 1347 od 24. X. 1936. Dr. Stevanovič in Pyk, Beograd Smrt za Dolenjsko velezaslužnega moža Trebnjie, 15. januarja Davi je umrl po krajšem trpljenju na svojem domu posestnik in trgovec g. Josip Zupančič, župan, člau občinskega sveta, odlikovan z redom sv. Save in s kolajno va državljanske zasluge. Zaslužnega moža bomo spremili na zadnji poti ua župnijsko pokopališče v Trebnjem v ponedeljek ob MU dopoldne- S iKjkojnlkom izgubljata Trebnje iu vsa Dolenjska moža, ki je za napredek kraja in Dolenjske mnogo storil. Elektrifikacija ^pokrajine je velik uspeh njegovega dela- Spominjamo se še velikega zborovanja leta 1933., ko so se na pokojnikovo iniciativo ob prisotnosti bivšega baua dr. Marušiča zbrali v Trebnjem vsi župani Dolenjske in povzdignili svoj glas za njen napreiek. Treba je bilo še obilo truda. potov iu posredovanj, ki se jih pa Zupančič ni ustrašil. Naposled je Dolenjska dobila električno luč in z njo so dane vse možnosti njenega nadaljnjega napredka. Kakor glede vprašanja elektrif Racije tako pa je pokojnik dosegel lepe uspehe fudi drugod. Nešteto javnih lel- mnoge pod,pore in pomoči siromakom so zasluga njegove žilave vztrajnosti Zato je njegova sunit bolestno odjeknila po v.-ej Do!e:.j-\ki, zlasti pa v Trebnjem. Prizadeta bodo tu 'i mnoga društva, tako Sokol. ga-sil.-ka četa in druga, ki jim je bil pred-elnik. odbornik in el.-in. On je deloval povsod, njegova preudarna beseda je mnogo "/•:!< gla. Bil jc pa tudi vedno veder in prijeten družabnik, prava dolenjska korenina, ki jo b- Jo .-•••vil .1 njegovi prijatelji in znanci bu o ogrešalLSvo-jo življenjsko pot je zaključil mož, ki mu je bilo vse. življenje cn Bam delovni dan. Ni ga več, a tolaži ra- dejstvi, da nalovi, njegovega dela ostanejo. Ilvala mu za \v<-l Ko žalujejo danes cb nje -a n>g<>\'i svoj - i, ee klanjala spominu pokojnika tudi Trebnje in Dolenjska. Ugledni družini naše iskren« sožalje! mt inž. Adolss Peklarja J eSt niče. 15. januarja Truplo inž. Peklarja ulo v četrtek na .Jesenic« u zvečer prepeljano i/, i.eo.i ada na- njegov rojstni dom. Okrog z zelenjem in živopisnim cvetjem odete krete so razvrstile goste množice Iju !i. ki so se nemo poslavljale od mladega inženjerja, ki je po čtudiju komaj stopil v samostojno življenje, kjer ga je pri izvrševanj« odgovornega poklica dohitela tragična siurt. V petek popoldne je izpred hi:e žai sri vršil pogreb, kakršnega JeMUiice žc mbro niso videle- Za križem in nosilci števil ih vencev so stopali akademiki — sbi-ate'ji montanističnega odde-ka i ju' . ske univerze. Za njimi so korakali Sokol' in Sokoli--© vcivilu z znaki in pevci jeseniške »Sloge«, za krsto in sorodniki pa g. inž. Zupančič kot zastopnik rudarskega glavarstva m Številni vseutiliški profesorji. Zelo častno so bili zastopani inženjerji. uradniki in delovodje K1D s pokroviteljstvom ir. dr. Ober*-nelom in inž. Petrove'«'ern na čelu. Za njimi pa se je vila dolga vrsta ljudi, med n:imi vilne osebnosti jeseniškega gospodarskega in kulturnega življenja. Pred hišo žalosti, pri kapelici na pokopališču iti ob odprtem grobu so pevci Sloge« zapeli tri žaiostinke. 0; pokojnika sta se 7. lepimi govoroma poslovila univ. profesor inž. Gostiša in predsednik Kluba inon-tanistov akademik g. Koželj, nato pa je mati zemlja sprejela truplo mladega inženjerja v svoje naročje- Čeprav je bila razstava bratov šubicev naša najlepša, najskrbr.eje pripravljena prireditev teh vrst doslej ( z nio lahko primerjamo samo veliko zgodovinsko razstavo naše likovne umetnosti leta 1922. razstavo portretnega slikarstva 1925 in pa kolektivni razstavi Groharja in Ko.bilčeve 1926 in 1928), je po zunanjem sijaju kajpak ne moremo primerjati z razstavami kakšnega Tiziana in Tintoretta v Benetkah. Takšne prireditve v Italiji imajo, razume sc, svetoven značaj, a prav zato je ž njimi zvezane mnogo več površne, priložnostne turistike kakor pa resnične, intimne ljubezni do umetniškega dela V tem pogledu so prireditelji razstave bratov Šubicev kljub trudu in stroškom, ki so jih položili vanjo. 7, uspehom prav lahko zadovoljni. V teh dveh mesec:*' si je njuna dela ogledalo kakšnih 1800 ljubiteljev umetnosti iz Ljubljane, da ne štejemo skupnih obiskov, ki so jih prirejale šole, umetnikov, ki so zmerom iz nova romali občudovat in študirat oba slavna mojstra, in obiskovalcev od zunaj. Da je naša javnost imela toliko razumevanja za razstavo bratov Šubicev, pa gre poleg njunemu umetniškemu delu zasluga predvsem njuni človeški podobi, ki nam jc os-tala nič manj d-agocena dediščina: saj sta brata Šubica kljub mameči slavi, ki jima jo je poklanjala tujina, do konca ostala dobra, zavedna rojaka Poljanske doline in naše zemlje. j JUTRO« št. 13 -4 a Nedelja, 1«. t 1838 . Gospodarstvo ISO milijonov Din za razširjenje državnih premogovnikov v Bosni Ogroženi interesi privatnih premogovnikov Beograjski >J*ueosloveaski kurir«, prinaša informacije o nameravanem znatnem razširjanju državnih rudnikov premoga v Bosni, ki naj bi v bodoče dobavili železnicam Se večje količine premoga. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča, da je doseženo soglasje med ministrstvom za šume in rudnika ter prometnim ministrstvom glede razširjenja državnih rudnikov premoga v Bosni in sicer rudnikov v Kafcnju, Zenici in v Brezi. Vrednost novih investicij bi znašala 150 milijonov Din. Predlog za to razširjanje je dalo samo prometno ministrstvo, ki namerava od državnih rudnikov v Bosni naročati večje količine premoga za železnico nego doslej. Generalna direkcija železnic ja lani ponovno zmanjšala dobavo premoga privatnim rudnikom premoga in posledica tega je bila- da so prišle v zadnjem času naše železnice v težaven položaj zaradi pomanjkanja premoga. Generalna direkcija državnih železnic je morala naročiti v inozemstvu 61.500 ton premoga v vrednosti 20 milijonov Din, in sicer 46.500 ton iz Nemčije in 15.000 iz Bolgarije. Premog iz Nemčije bi se moral dobaviti do 10. t. m., vendar pošiljka ša ni dospela na Su-*ak. V poučenih krogih zatrjujejo, da la pošiljka premoga ne bo mogla priti pred marcem. V zvezi z razširjenjem državnih premogovnikov v Bosni bodo državna rudarska podjetja najela pri Državni hipotekami banki posojilo v višini 150 milijonov Din. V zvezi z nameravanim razširjanjem premogovnikov v Bosni poroča nadalje :Jugo--lovenski kurir«, da je ta ve*t izzvala pri privatnih premogovnikih v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji veliko nezadovoljstvo. Privatna premogovna industrija v teh krajih smatra, da bo šlo povečanje državnih rudnikov na škodo obstoječe premogovne industrije, kjer je investiran znaten kapital. Gospodarski krogi ne morejo ugovarjati temu. da bi se rudarska industrija v Bosni razširila in da bi povedala svojo kapaciteto. Vendar to razširjenje ne sma iti na škodo obstoječe produkcije premoga v naši državi. Načrt povečanja državnih premogovnikov v Bosni pa ne ograža samo ekonomskih interesov privatnih premogovnikov. Tu gre v znatni meri tudii za socialne interese, kajti z razširjenjem produkcije v Bosni bodo ostali brez posla rudarji v drugih premogovnikih. Po mnenju »Jugoslovenskega kurirja« ni izključeno, da bodo nekateri rudniki v Srbiji in Hrvatski zaradi razširjenja državnih rudnikov primorani ustaviti obratovanje, zlasti oni privatni rudniki, ki so doslej največji del produkcije oddali železnicam. Pri vsem tem se nam vsiljuje vprašanje, ali je v resnici tudi v državnem interesu, da sa povečajo državni rudniki na škodo privatnih rudnikov. Upoštevati je namreč treba okolnost, da država 6 tem slabi močne davkoplačevalce- ne da bi istočasno imela drugje ustrezajoče koristi, kajti znano je. da državni rudniki navzlic davčni prostosti ne prinašajo drŽavi stvarnega dobička. Upo-štavaii pa je tudi okolnost, da naša velika privatna rudarska podiotja v mnogo večji meri skrbe za življenjske potrebe rudarjev s tem. da jim grad i io primerna stanovanja in jim pomagajo tudi pri oskrbi življenjskih potrebščin, medtem ko sa državna rudarska podjetja te socialne naloge po veČini ne zavedajo. PH ima 237 milijonov čekovnih vlog iz Slovenije Že včeraj smo obširneje poročali o poslovanju Poštne hranilnice v lanskem letu ter smo med drugim navedli, da so lani čekovne vloge pri Poštni hranilnici narasle že na 1841 milijonov in so bile pri tem za 354 milijonov večje nego pred enim letom in 652 milijonov večje nego pred dvema letoma. Sedaj so nam na razpolago nekateri podrobnejši podatki glede razdelitve teh čekovnih vlog na posamezne podružnice. Čekovne vloge pri centrali in dveh najvažnejših podružnicah v Zagrebu in Ljubljani so se zadnja leta gibale takole (v milijonih Din): Beograd Zagreb Ljubljana Konec 1934. 407 358 184 Konec 1935. 521 327 194 Konec 1936. 666 378 211 Konec 1937. 889 426 237 Kakor nam kaže gornja primerjava so se zadnja leta najbolj povečale čekovne vloge pri centrali v Beogradu. Tu pa je treba upoštevati, da odpade od čekovnih vlog pri centrali več sto milijonov na Državno hipotekarno banko, znatni zneski pa odpadejo tudi na centralne državne ustanove. Razpoložljiva gotovinska sredstva Državne hipotekarne banke so se v zadnjih letih znatno dvignila in se gibljejo sedaj na višini nekaj manj nego 800 milijonov Din. Od tega denarja pa je precej naloženo pri Poštni hranilnici. V zadnjih letih pa so znatno narasle tudi čekovne vloge pri zagrebški in ljubljanski podružnici Pri ljubljanski podružnici so se v primeru z letom 1934. povečale za preko 50 milijonov in so lani ob koncu leta dosegle že vsoto 237 milijonov Din. Toliko ima slovensko gospodarstvo naloženo na biezobrestnih računih pri Poštni hranilnici. Poleg te vsote pa bi bilo treba upoštevati še hranilne vloge, o katerih pa nam žal Poštna bianilnica ne daje nikakih podrobnih podatkov, ločenih po posameznih podružnicah in danes nihče niti priblifno ne ne. koliko privatnih vlog ie doslej dobila Poštna hranilnica iz posameznih pokrajin naše države, zlasti iz Slovenije Teh številk Poštna hranilnica tudi nc objavlja v letnih poročilih. Nova tarifa *a poštne pakete Poštni minister ie 13. t. m. izda! odlok s katerim se poveČ3 največja dopustna teža poštnih paketov v notranjem prometu od 20 na 25 kg. Z istim odlokom je uvedena tudi nova tarifa za pošitne pakete, ki vsebuje nove stopnje za težo 3 in 7.5 kg. Obenem se spremeni taksa za redno dostavo paketov na dom in nekoliko zmanjša taksa za nujno dostavo. Gornja reforma je bila uvedena na zahtevo naših gospodarskih zbornic, ki so lani predložile poštnemu ministru predstavko, v kateri so utemeljile potrebo spremembe tarife. Zbornice so predvsem ugovarjale velikim razlikam med posameznimi stopnjami tarife glede na težo paketa. Po dosedanji tar;fi je bilo treba plačati za predmet, ki tehta točno 1 kg, •zaradi malenkostne teže ovoja enako tarifo, kakor za paket od 5 kg Enako je bilo s paketi, ki tehtaio za malenkost več kakor 5 kg, kajti za take pakete se je računala tarifa, kakor z,» pakete v teži io kg. Z novim odlokom poštnega ministra se namesto dosedanje tarife za 1. 5, 10, 15 in 20 kg uvede nova tarifa za 1, 3, 5. 7.5, 10. 15, 20 in 25 kg. Nova tarifa za poštne pakete je sedaj naslednja: razdalja do 100 do 300 preko 300 Pcža km km km do 1 kg 3— 3— 3.— 1 do 3 kg 6.— 6.— 6.— 3 do 5 kg 7,— 8.— c> — 5 do 7.5 kg 8— 12,— 16,— 7.5 do 10 kg 12,— 16— 22 — 10 do 15 kg 16.— 22.— 30 — 15 do 20 kg 22.— 30,— 40,— 20 do 25 kg 30— 40,— 50,— V primeri z dosedanjo tarifo se tarifa za pakete preko 10 kg za malenkost zviša. I aksa za dostavo na dom znaša po novi tarifi za pakete do 5 kg 2 Din. za pakete do 10 kg 4 Din in za pakete do 25 kg 6 Din (doslej za pakete do 5 kg 2 Din. za pakete preko 5 kg 5 Din). Povečanje teže preko 20 kg je bilo uvedeno z oziroma na kinematografska podjetja, ker tehtajo običajni filmi ponavadi «ekaj nad 20 kg. Z novo ta rito se končno zniža pristojbina za nujno dostavo paketov. Po stari tarifi jc znašala taksa za ekspresne pakete enotno 6 Din ne glede na težo, sedaj pa znaša po teži 2.4 odnosno 6 Din. Nova tarifa stopi v veljavo dne 1. februaija. Stanje Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke od 8. t. m-zaznamuje povečanje zlate podlage za 4.6 na 1713.6 milijona Din (lani 1629.5), devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so narasle za 13.3 na 453.2 milijona Din (565.7). Postavka raznih aktiv, ki vsebuje, kakor znano, tudi del kritvene podlage, pa je v prvi četrtini januarja narasla za 6.5 na 2037.1 milijona Din (822.4). Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je nebistveno povečala na 360 milijonov Din, tako da je bilo 8. t. m. v obtoku z a840 milijonov Din kovancev (lani za 866). Posojila so se skrčila za 42.0 na 1662.5 milijona Din (1694), in sicer so znašala 8. t. m. menična posojila 1400.5, lombardna pa 262.0 milijona Din. Obtok bankovcev se je, kakor običajno v začetku meseca, zmanjšal za 37 3 milijona Din in je znašal 8. t. m. 5769 6 milijona Din, t. j. za 438 milijonov več nego v istem času lanskega leta. Obveznosti na pokaz pa so narasle za 36.0 na 2494-6 milijona Din (lani 1704.4). Pri tem je dobroimetje državne blagajne nazadovalo za 21.2 na 17.8 milijona Din, privatna žirovna dobroimetja so se povečala Za 42.3 na 1432.9, obveznosti na poikaz po raznih računih pa so narasla za 14.8 na 1043.8 milijona Din. Vrednost zlate podlage je znašala 8. t m. skupaj z oficielno premijo 2202.1 milijona Din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 26.55% (26.48'Vo). Gospodarske vesti = češkoslovaška je prepovedala uvoz goveda in svinj iz severnega dela Slovenije. Iz Prage poročajo, da je češkoslovaški kmetijski minister izdal odlok o ukrepih proti nalezljivim živinskim boleznim. Prepovedal je uvoz in transit svinj, goveda, drobnice in njihovih delov, surovin, proizvodov in odpadkov ter živinske krme iz sedmih jugoslovenski srezov in sicer: ča-kovec, Dolnja Lendava, Dravograd, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota in Prelog, nadalje iz vse Švice, Francije, Belgije, Nizozemske in Nemčije ter iz devetih okrajev Poljske. Pri drugih pošiljkah, kjer se uporablja seno za opremo, se mora to seno takoj pri prihodu pošiljke zažgati. Ministrstvo si je pridržalo pravico, da na osnovi predložene prošnje izjemno dovoli uvoz iz omenjenih držav odnosno okrajev. — Denarni zavodi dobe prvo anuiteto za izročene kmečke dolgove Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov prizna Privilegirana agrarna bank« denarnim zavodom 7.a odstopljene kmečke dolgove 50% na tekočih računih, 25% morajo denarni zavod; sami odpirati. 25% pa poravna država v obliki 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov. Po § 14. uredbe mora Privilegirana agrarna banka terjatve na tekočih računih izplačati denarnim zavaiom v 14 letih v enakih letnih obrokih. Uredba nadalje določa, da mora Privilegirana agrarna banka plačati p-v o anuiteto denarnim zavodom 31. decembra 1937. Ta rok je bil prvotno določen zaradi tega, ker bi morali denarni zavodi do 31. januarja lanskega leta izročiti Privilegirani agrarni vse kmečke dolgove. Rok za izročitev pa je biil rozneie podaljšan do 1. junija. Privilegirana agrarna banka zaradi tega ni mogla izvršiti -'o konca leta končnega pregleda izročenih dolgov in napraviti z denarnimi zavodi obračunov. Izvršilni odbor Privilegirane agrarne banke je te dni razpravljal o tem vprašanju ter je sklonil, da bo Privilegirana agrarna banka navzlic temu, da končni obračuni z denarnimi zavodi še niso izvršeni, izplačala denarnim zavodom prvo anuiteto v 100ods*otni višni na osnovi začasnih obračunov. Pri onih denarnih zavolih, kjer obstojajo spori gle^e višine ali obsto;a kmečkih terjatev, se bo izračunala anuitrta na nolagi pravilno izročenih nespornih kmečkih dolgov, = Strokovni odbor za kompenzacije pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je imel v četrtek svojo sejo. na kateri je predvsem sklepal o končni ugotovitvi pristojnosti strokovnega odbora na eni strami in Narodne banke na drugi strani v kompenzacijskem potovanju, pri čemer je bilo doseženo soglasje. Zato je kompenzaciiski odbor podal priporočilno mišljenje glede predlog, da za izvoz 300.000 sladkornih vreč y Turčijo uvozimo iz te drŽav o volno, bombaž in premo?. Prav tako je priporočil kompenzacijo z Madžarsko, tako da bi is Madžarske uvozili cefasonirano železo v zamen javo za izvoz naše železne rude. Končno je odbor razpravljal o načelnih vprašanjih v zvezi z izvrševanjem Kompenzacijskih poslov z Japonsko. Netnčijo in Švico. — Kontingentiranje švicarskega uvoza v Jugoslavijo. Zavod za pospeševanje zunanjo trgovine poroča da je Švica g1edc na nepo-voljno stanje kliringo z Jugoslavijo in Grčijo na predlog trgovinskega odMelka švicarskega ministrstva za narodno gospodarstvo uvedla za ves švicarski uvoz iz. Jugoslavijo ui Grčije si>tcm kontingentiranja, z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. naprej. = Naš najstarejši državni dolg amortiziran. Te dni je bilo poslednje žrebanje 2avo 4.000 kg masti za jamske vozičke. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do dne 20. t. m. ponudbe za dobavo lanenega firneža. laka. raznih barv, hrastovega in jelovega jamskega lesa. kremena za jamske svetilke, raznega olja- tovotne masti, petroleja ter sirkovih metel. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo »C« železa in jeklene vrvi. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo jeklene pločevine, jekla, svinca, kositra, aluminija. Spiralnih svelrov, raznih frezer-jev iz jekla, cevi, konopnene vrvi, merlina ter ja irenca. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Krngujevcu sprejema do 21. t. m. ponudbo za dobavo izoliranih cevi in pločevinastih škatel. do 24. t. »n. za dobavo jekla raznih dimenzij, do 25. t. m. za dobavo šipk za električno varen.ie ter azbest v prahu, do 26. t. m. za dobavo večje količine prečic, lorut, krampov, večje količine raznih ščetk ter hrastovih pragov ter do 28. t. m. za dobavo trihloretilcna. = Licitacije. Dne 18. t. in. bo v inten- danfruri štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 60.000 kg ?! roba in 15.000 kg olja. 19. t. m. pa v.:i dobavo 20 000 kg čebule. Dne 20. t. m. bo v intendanturi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija m dobavo 16.230 kg čebule i.n 22.886 kg olja. Dne 22. t. m. l>o pri upravi voino-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo stroja '/.a električno varenje orodja. Dne 26. t. m. bo v inž. tehn. oddelku ministrstva za vojsko in mornarico v Beogradu licitacija za dobavo večje količine pocinkanih cevi. Dne 28. t. m. bo pri ekonom, o Id. gen. direkcije drž. železnic v Beograihi licitacija za <*oba-vo grafitnih loncev. Dne 25. t. m. bo pri upravi policiie v Zagrebu licitacija za do. havo 1.000 parov belih zimskih volnenih rokavic. Dne 3. februarja bo pri upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo belega papirja za potre"e tobačnih tovarn. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6-18 milijona Din. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi sredi tedna Za malenkost popustili, ob koncu tedna pa so notirali zopet okrog 8.60. Nemški kliirinški čeki notirero za poznejše termine še vedno višje, medtem ko znaša promptni tečaj nespremenjeno 14.00. V svobodnem deviznem prometu stanejo angleški funti 238, ameriški dolarji 47.65, švicarski franki 11.02 in francoski franki 1.62. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 14 45, London 21.64125, Newyork 433.3750, Bruselj 73.20 Milan 22.80, Amsterdam 241, Berlin 174 3250, Dunaj 80.90, Stockholm 111.55, Oslo 108.75, Kobenhavn 96.60, Praga 15.22, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča 2ITO + Chicago. 15. januarja. Začetni tečaii: pšenica: za maj 98. za julij S>2; koruza: za maj 61- za julij 61.25. BOMBAŽ + Livcrpool, 14. januarja. Tendenca miriva. Zaključni tečaji: za jan. 4.S5 (prejšnji dan 4.85, za maj 4.93, (4.92), za sept 4.09 (4.98). + New York. 14. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji za februar 3.48 (8.55), za maj 8.56 (8.63). ŽIVINA + Na petkov svinsk; sejem v Mariboru je bilo pri|)eljanih 76 svinj. Prodajne cene so bile naslednje: pra» na^e težnje je razumel in jim takoj poskušal ugoditi. In njegova ustrežljivcst je zalegla, saj si ie zr>al s svojim značajem in osebno pomembnostjo že takoj prva lela po ustanovitvi naše države pridobiti redko sijajen ugled t-udi v najvišjih krogih. Njegova pomoč sc naan je vselej pokazala za uspešno. Ni bil samo po imenu prestav,nik zlorabil je to v polnem potnenu 1-esede. Pa ne samo to! Bil je več. Kakor oče je bil v nf.fi pevski družini, tako skrben in pozoren, tako pripravljen pomagati z dobrim nasvetom, tako moder in izkušen. Kakor član zbora je MI: tako mladosten, s takim idealizmom piežet, tako neutruden, tako navdušen za lepo stvar, tako vesel. Kolikokrat nam je v težkih trenutkih razpršil slalK) razpoloženje njegov duhoviti dovtip! Ni bilo položaja, ki mu s svojo vedrino in uravnovešenostjo ne l>i bil ko*. Lepe ure so tako minevale na vožnjah. Včasih ie bil dan. drugič noč, pot in povratek. Sdie-i je sredi med mami, nič ga niso od nas ločila leta. bil je kakor vrstnik med vrstniki, ki so ga vezale nase ®te naše bri-ge in iste naše nrlsie prešernosri. Sam je bil z nami mlad. Še bomo peli. še bomo prisluškovali taktu železnih koles, še se bomo borili, toda tega dobrega nenadomestljivega moža nebo med nami. Prazen bo njegov sedež, zaman bomo Čakali, da bi se nam naš ncpozalml prijatelj pridružil, da bi se oglasil, da hi nam svetoval, da bi nas sprenvljal na. polili. Pozabili pa ga ne bomo nikoli, nikdar nam ne bo izginil izpred oči svetli lik najpr>r-nej?e?a in najboljšega Slovenca., trdega kakor bor na gori in dobrega kakor kruh. V naših srcih se ga bomo spominjali vse dni. Njegov spemin ho mol nami živci ve&io* Žalna seja Akademskega senaia VčeTaj dopoldne je imel vscučiliški senat žalno sejo za pokojnim vseučiliškim profesorjem in članom senata dr. Alfredom Šerkom. Sejo je otvoril rektor g. dr. Kušcj in sc s toplimi besedami spominjal blagopokojnika. pri čemei jc omenja! pokojnikove izredno velike zasluge za ljubljansko univerzo. Naglašal je, da ie rajnki zastavil vse svoje delo in vse svoje življenje za univerzo m medicinsko fakulteto vse od početka njene ustanovitve. Senat jc votirai namesto vcnca primeren znesek za podporo ubožnih slušateljev univerze. Za posledicami nezgode je umri Hotič. 13. januarja. Ob veliki udeležbi občinstva, zlasti gasilcev, smo pokopali domačina Krhlikar-ja Franceta, ki je preminil star komaj 26 let. Pokojni France je bil pomožni občinski sluga velike litijske občin«. Poškodoval se je bil v službi in je zdaj preminil za poškodbami, ki spiva niso niti kazale, da bodo imele tako zle posledice. Oni dan je imel France uradna pota.. Po hotiških hribih je hodil s fina®carjem in sta rubila zaostale davkoplačevalce. Tiste <žni je bilo hudo mrzlo in bregovi so bili poledeneli. Francctu je spodrsnilo, da se je za kotalil navzdol. Njegov spremljevalec mu je priskočil na pomoč in mu pomagal na noge. Ponesrečenec je potem stopil do zdravnika, ki je ugotovil, da si je France zlomil roko. V mrazu se je mladi mož tudi nekaj prehladi! in na poti v ljubljansko bolnišnico se je ve bolj razbolel. V bolnišnici se je lotila Krhlikarja še pljučnica in bolniku ni bilo več pomoči. Njegovo truplo so prepeljali domov. Pokojnik je bil zvest član Florijanove vojske. Bil je med voditelji tukajšnje gasilske čete in njen marljiv tajnik, ki je vestno pazil na vse društveno deio. Pomagal je tudi pri dramskem odseku. Lansko leto so postavili v Hotiču lep gasilski dom, za katerega se je najbolj prizadeval tajnik Krhlikar. Lepa stavba ob razkrižju proti Litiji, Vačam in Ljubljani nas bo vedno spominjala na požrtvovalnega gasil^kiegrc. vojSčaka. Pokojnika bomo ohranili v častnem spominu. Novi grobovi . Umrl jc orožfiiiški narednik v pokoju in zasebni uradnik g. Ivan Kranjec. Pokojnika so pokopali včeraj v Lučah. — V mladosti komaj 17 let je preminil v Liubljani, trgovski akademik g. Primož Lušin. Pogreb bo danes ob 16. iz Wolfove ulice 10. — V Mariboru je umrl strojevodja v pokoju in hišni posestnik g. Friderik Farič. Pogreb bo v ponedeljek ob 14. iz Levstikove ulice 9 na magdalensko ookopališče. — V Ljubljani je preminil jjosesinik g. Ludvjk Slak. Pogreb bo iz Male čolnarske ul. 15. k Sv. Križu. — Vsem rajnkim blag spomin, žalujočim našo sožalie! Točno plaču) »Jutru« naročnino Sfarul svojcem ravarovalnkio »JUTROc St 13 5 Nedelja, 16. L 1938 an. slovo Dosia še enkrat zapela nepozabno majsko pesem ljubezni JEANETTE MAC DONALD IN NELSON EDDY v glasbenem velefilmu »9 BELI JORGOUHN 91 Tel. 21-24 Samo še danes ob 14m 16.30, 19. in 21.30 uri Matineja po znižanih cenah ob 10. uri dopoldne ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Oornače ^esti ŽIVLJENJE IN SVET Naš tedenski obzornik prinese v prihodnji &evilki zanimiv članek iz fiziologije človeka »2ivl|enk-ki toU. nadalje poglavie iz toveaa Joseia Ortege y Ua>seta o An caiuziii. ilalte članek o kilavih kuli|ih. /Ir.tona Lebeljaka so let »S taščico v Tiči stanu« (Oio"u Zupančifcu za 80 letnico), na iati-vanie povesti ložeta Krivca »Miinane-7a Nan;ka* in Duma->ovih »I reh mišketr-ev< z Norretranderoovnni ilustracijami članek »Sneo v vtseh barvah* in Iv. Podržaia cveno .Mrzelovp knjige »Bosi v Irlovljah*. iubrike Fotoamater FilaHiia. Človek in coni m raz.ne druge zakijuču|e|0 to pnni.T to ilustrirano številko priljubljenega ZlSa ★ + Ob lOletnici Slovenskega krožka na Dunaju. Ustanoviien 9 oktolira I 19-7 t>0 elavil dunajski Slovanski krožek te dni <5yo-o desetletnico z velikim Koiceriom v češkem Narodnem domu Slav 10-tni govor bo imel prelsednik prof Anton I ro^t Tambu raški zbor. ki je zelo številen. l)o pod vod etvom prof. Viškoviča igral njegovo ob-fjžno skladbo »Slovansko fantaziio« in Ci cedievo »V samoti«. Solistične speve I o [>e-fa gdž Toni Lutkova Cilč Ksenija Kušeje-va bo pela med drugim Laiovčevo »O, da deklic ie« in Favčičevo »Uspavanko« Prol ATon Trost bo igral Stančičev >l*r-ludij« in pvoio skladbo »Fantazijo slovenskih ia rolnih pe-mi«. Tenorist državne opere An toi Dermota bo pel Prodni kovo »Posle ln,o nd- . Krekovo >V brezmejno-ti« in Devovo >( or čez izaro«. društveni mešani zbor pa pc Hubadu »Luna sije? in »Ljubica, f>ove|. pcvej«. Po koncertu bo domača zabava s plesom v vseh prostorih Narodnega doma Ocoli 1000 rodoljubov v domovini je prejelo p-ošnje za runih ne po4jwe naš* koloniji na Iiunaju. Po položnicah je prišlo do pjtka 849 Din Lepa hvala Ker ima društvo veli-ke izdatke, prosimo, nai n:b*e ne pozabi nanj. Ce bi vsakdo posla! le desPtak, bi dobili okroo 10.000 Din., kar bi Nla velika jx> mc-č društvu, ki vsekako zasluži nekaj pozornost* v dom"v;ni. Žolča in |etcr. žolrnih kamenih in tla tenci ureiuje naravna »Franz-Jospfova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja Klinične tzkušnie potr jujejo da domača pitna kura (zdrav l.jenje) dobro učinkuje, ako popijem« »Franz-Joselovo« vodo zmešano z male tople vode zjutraj na prazen želodec ogl S O' Ift 4N-V.tf * »lllustrirte Ze.tung« v Jugoslaviji. Znali nemški č-sopis >Il!uotnrte Zeitung« je voio namoveišo številko (13 ianuaria t i) h>-vet i 1 .Jugoslaviji — v zv^zi z obiskom nmistr. predsednika dr -dojadi novica v Seilinu Večie številko krasno reproducira-ni h ilustracij seznama nemškega čitalelia s slikovito in pestro -Jugoslavijo s krai n sk m in etnografskim mozaikom naše zemlje. vendar tu zaman iščmio kakšno jk> io bo iz Slovenije Splošni članek o lujo-laviji je prispeval dr Kari Vlegerle. ki pa UH n so zanimale naše kulturne vred iofe. in se |e ra.ši omejil na političen prikaz. Stotnik drž voinega ministr tva Theodor von Z.eska opisu e v obilno ilustriranem članku siavo ri moč iugosloven-ke armade pisatelj Miloš Crnianski j>a ie podal krateik on.* osebnosti in ž-vljenia iusrct^ovenska premierja. DUH po izpubtevanju telesa takoj in trajno odpravi SANOPED. Varuje obutev m perilo. Zahtevajte v lekarnah, drogerijah, parfume-njab in sličnih trgovinah Drogerija Jančigaj Ljubljana. Krekov trg. Reg min. nar. zdr. 31316 * Novo poslopje veterinarske fakultete v Zagrebu. Vseučilišče v Zagrebu je dobilo kakor znano, državno podporo v znesku 25 milijonov ij iz teh sredstev boio gradili najprej novo j>olop.je za veterinarsko fakulteto. V to svrho ie do'očenib 9 milijonov. Novo nONlonij bodo gradili na zemljišču v Heinzelovi ulici blizu nove klavn.ee. kjer je zda sejmišče. V novem po-lopju bodo nameščeni vsi administrativni uradi fakultete. ki so zdaj v glavnem fakultetnem potdop ju na Savski resti. V novo poslopje pridejo tudi nekateri instituti. Načrte novega po-slop a je izdelal prof. tehnike na zagrebški univerzi Vrkl an. Načrti so zdaj v Beogradu in ko bodo odobreni se bodo takoj lotili dela. * Minimalne mezde sezonska monopol-gkih delavcev Pri monojml-ki ur-ravj so ponovno j>o-redovale delavske organizacije-da bi se bjdi sezonskim delavcem v mono-po'skih skladiščih in tobačnih postajah ori-znnlc r in;:nalna mezda Zdaj ;e monor>olska oblas.» izdala laredbo. ki doloma nasleln e mezde sezonskim delavcem, ki so zaposleni na rH.^raiah ki prevzemao tobak, in v obačnih skladiščih: vsi se/onski delavci, ki >o dopolnil: 18 l=>to ftorosfi ter so 7arn>vle-li v kraii\ ki imaio manj kakor 5« H tO pre-)ivalf-ev. dobijo kot m'n:nvjln>> me/do 2 di i ia uro ali din ria d^in. I>elavci. ki so lf>r' mani kakor 18 let na dobivajo na iro iO 1.50 din na dan 12 din Ta naredba ve-ia za v-e 'elavce. ki rotn'ca vaeb boln;kov in revežev T j c i v naislabšem vrefitenu in ponoči ie v izpuščenih vaseh obiskovala bolnike Po-lo na 7 Iravnica si je s svoio do!>ro--'rčnosijo n požrtvovalnostjo jx>stavila najlrajnejši in jajlepši spom inik. * Odlikovanje. Gasilska zajednica dravske banovine je te dni odlikovala ob dvajsetletnici požrtvovalnega sodelovanja g. Jul-ka Kovaciča, trgovca na Šniartin^ki cesti v LjuMiani, z zlato kolajno. Imenovani ie Sil dolgoletni načelnk (iasilskega diuštva tr$ja V o m i k. župni ookoien in živi na •tvoiem malem jK>sestvu v Plaskovcu pri IoikiM. kier j.' jioučeval staro in mla !o četrt ->toietia Delo 'ega vzornega učitelja, ki e ih) vse' Sumadiji znan in spoštovan, je malo vasico proslavilo po vsej SrMji V vsej ^umadin ni šole. ki bi se ponašala ^ tako lepim salnim vrtom, kakor ga ima šola v Platskovcu Cika Arsa pa |>oiičiiip kmet-* tudi na svoipiii po-estvu. ki je vzor naprednosti Učiteli \edič pa je tudi lunak iz svetovne vome in tiodfHilkoviiik v rezervi Za hrabrost n» boiisču in za zaslužno prosvetno delo si pridobil 20 odlikovani Trikrat si je za služil nagrado iz kral:evega fonda za zaslužno jirosvetno delo. na sadjarskih in vrtnarskih razstavah pa si ie pridobil nad 60 naerad in diplom Eden izmed niegovih sinov Mudita na uPitelpišču. da bo dober očetov riHslei.iik !K» t>oklicu. * Društvo Zagrebšk h ^lovencpv »Narodni dom« » Zagrebu, sklicuie za dne 30. t. m. (nedel o) ob 9 v svoiih društvenih prostorih Krahiee Marije ul 3.. VIII redn: občni zbor z dnevnim redom: pozdrav predsednika Cita i ie in overovljeni? zapisnika VII rednega občnega zbora, poročila tajnika, blagainika knjižličarja, nadzornega odliora. sklep o ahsolu'oriiu. volitev novega odbora in predsednika, novega odbora razsodišča in nadzorstva sprememla društvenih pravil in slučajnosti Samostojni predlogi članov sj moraio naznaniti odboru pismeno najmanj 8 dni pred občnim zborom. * Srnri ugledneea in zaslužnega Bosanca V Ba.iialuki ie umrl Muhamed beg Kule-novič. čian nekdanje bosanke leŽPlne vlade. Pokojni Kuienovič je bil ed?n od najsta-reiših muslimanskih intelektualcev v Bosni in Hercegovini. Visokošolske študije je dovršil v Zaerebu- polem pa sp je posvetil po-liMčnemu de ki Nexai let je bil v bosanskem deželnem zl oru narodni pos'anec, pozne,;e pa j-» vstopil v upravno službo in !e služboval na mre j v Banjaluki kot okrožni načelnik. več let pa je bil vodja kmetijskega oddelka nekdanje bosanske deželne vlade. Dosegal ie starost 74 let. * Iz slovenske Koroške. Na pokopališče v Št Jakobu v Rožu je bilo prenešeno iz šen'rupertskega pokopališča pri Celovcu truplo slovenskega slovničarja in pisatelja ter profesorja celovške realke Antona Jane-žča. V St .Janžu v Rožu je umrl .lai^tareišj prebivalec iJOlctni Hani Hafner, ki ;e še v jeseni pasel svojo maihno čredo tn na paši veselo prepeval štirinajst dni pred smrtjo je še sam prignal svoio črelo t? Pod-i nje vesi k svojemu sinu v št. .Janž — Celovško predmestie VVeidmannsdori }.■ nekoč nosilo lepo slov.-nsko ime 0t;če Okoličani pa ga še danes ihko nazivajo Pred dobrim pedde-setletjem so tod gospodarili močni in eamo-7av»;tn' slovenski kmetie in /.alagali celovški trg s svoiimi pridelki Pa mestna bližina in izkl učno nemška šola sja ta rod raz-narodili in izkoreninili, donovi so razpadli. Iiudstvo na se je razkropilo t>o svetu ali životari Živi) en ie celovških proi^turcev. Mesto pa 7,a!agaio — bolgarski vrtnarji. * Zaiuterk AnglPža je obilnejši in r?dil-nejši ot naše«a Trezen., zdrav Anglež ve da si mora s svojim zajtrko v pruiob ti potrebno hrano za pol dieva. Mi pa nimamo ne vol;e in tudi ne časa za obilne angle ške zajtrke Zaradi tega bi morali za zajtrk vzeti skodelico koncentrira ie I rune Ovomal tine. ki ima izvrsten okus in se lahko prebavi ia * Popravi V našo petkovo križanko sta se vrinili dve napaki Pravilno bi se moralo glasiti pod 30 vodoravno- vzklik in pod 28. navtrčno nr-ip-ten 7a oko * "5. dražba »Divje kože«. Vseh vrst kožuhovino sprejema lovska prodajna organizacija »Divja koža« Ljuhhana, Ve-leseiem za prvo letošnjo dražbo ki b" 24 t m. Kar imate blag? ga takoj od-pošliite. »Divja koža« je lovska proda ma organizacija, zato služi izključno koristim našega lov-tva. •> Srebrne l!'siee. Na razn? vnrašnnia lav i ia farma srebrnih lis;c v ŠkoH Loki. da proda ia krzno lisic, dokler traja za'oga ne samo kr7-iari"ni fenu^č ^u nr;vatn;kom ^ Lastni interesi e'PVf»io mu bol- niku, ki se ?.el<' reš:ti a=rtme bo'ezni nliuč in podnnnega zla. da ?e posbiž ponudbe tvrrike Puhlmann « Co. Berlin 614 Miie-eelst-HSse 25 -:5a. k; ob~t.oia že mnogo 'et ter razp-iš^ia brezplačno poučno br^šu.-o s slikami. Pazite na oglas na strani 7. C V t\ liJM IN I,!M:»MK v ...... ■■■•-ih * Tovarna JOS. REIt.'H sprejemi mehko ln škiopljeno perilo v najlepšo izdelavo. S * Tnjl državljani v Sarajeva. V Sarajevu že od nekdaj itvi veliko število tujcev. Ob koncu lanskega leta so našteli 2*221 tujih državljanov Med njimi je seveda največ emi grantov iz Rusiie. številno pa so zastopa Ji tudi Cehi. Turki. Nemci in Albanci. Skoraj iz vseh evropskih držav ie nekaj ? Sarajevu živečih pripadnikov. * Za 4 dni v (iorico - Trst z avtom po Vipavski dolini 30. t. m. do 2 febnuerja. Priglasite se takoi za podrobna navodila na naslov: »Družisvet«. Ljubljana, Sv. Pitra nasip 17. Sovražnik sem kašlja, zime bonbon mi je ime. * Poškodovanje železniških vozov za smučanje V poslednjem času je železniška uprava ugotovila, da so rezali potniki v smučarskih vagonih jermenčke in trgali železne spo:ke pri napravah za pritrjevanje smuči Nadalje so se našli smučarski vagoni z zlomljen'mi ročicami pri napravah za okna Po sledovih se vidi. da potniki s silo in celo s čevlp odn^ai'« primrzn^ene sme ali pa okvire ob vodilu Vedeti te tre ba da ni notrebno snuščati oken na vhodnih vratih 7arad' odmranja vrat od znotraj ker je r.a notranji s*ran' ročica s kamero se lahko zapah odprt Da bi železniška uprava tudi s svoje strani pripomogla k podvigu našega zimskega snorta. ie pred letom dni izročila prt.metu 10 modernih in vsem sodobn-m zahtevam ustrezajo-čih vozov s č;mer je jviskrhe a za čim udobnejši prevoz sniučar:ev Zato se potniki pozivajo, nai ne po^kodujeto železniških vagonov in da prijavljajo sprevinlnikom vsakega, ki bi povzročil kakršnokoli šk<>do na d žavni imovini Če se bodo poškodbe kljub temu ponavljale, bo železniška uprava prisiljena vozove vzeti iz prome'a. s čimer hodu prizadeti prav naši smučarski krogi. * Pri 7apr»ju in moinmh r prebavi vt* nt'te /nitraj na prazen ž«»'oder kozarec na ravne Franc Jožefove grenčice. Iz življenja na dežel! 17 Kranja r— Km« Narodni dom prikazuje dane« krase-n film iz Schubertovega živl enja. »Pri tr«*h mladenkah«. Prihodnji st>o"pd. naileiši film sezone, ki ie povsod dosegel največji Uspeh. »Parer Voifoh«. Z Jesenie s— Zvočni kino Radio predvaja danes v nedelio ob 3 uri rx>p. in 8. zvečer orio v kratk em napel lana elektrika tudi na postaio Videm —Krško Ob tej priliki ponovno prosimo, d* sp odločilni činitelji zavvaiiieio tudi za to. da sp ia-mesti vsai dvoie ali troie lavn-h svetilk "d ko'odvora do mo^tu. zlasti pr: železniškem p;e'a7ii K-51'a obč;nn ie že storila =vo-o dolžnost, ko i3 razsvetlila vso cesto in most lo š'aier»ke strani Nai bi še videmska občina zgniila. če hoče kaj računati na tujski promet. kr- Led ni ra7po'ag». Vsaka rp?1 ima evoio «o'nčno in senčno plat Jei^eni «mo se Krpani ;e7;l nad kmivr ko nadto"o k< ie imela s^f,>a 1e>Tta v »toipčih i'od-ih. ki io :e zakr;vi| reonl rani teren ob Savi Po7:m; pa ti nov; l m'l; volji labl-o ledn 7-) = toni Rizen tp°a oa ip dotv'l.» tudi mladina rvrav ornip !rso vsem svetu ogromno pozornost Največji pisatelii so pisali o njej navdušene ocene. Takoj so jo začeli p*evajati skoro v vse jezike, med prvimi, ki so io prevedli, so bili Japonci. Pozneje so v velikih nakladah izhaiale zmerom nove dopolnjene in popravljene izdaje Zadn;a nainopolnejša ie izMa v Angliji 1 10in po tej i7daii ie prevedena v slovenščino. fako da je s'ovenska izdaja gotovo ena na boljših prevodnih izdaj te knjige O vsebini nai poudarimo najprej, da to delo ni nikakšna učen jaška knjiga, ma-več je živo m zanimivo pripovedovanje, kako se je razviial svet in" človekovo življenje na meni Pisatelj nam v preprosti, vsakomur razumljivi ob'iki podaja teorijo o svetu, kakršen je bil še predno je bi.lo na njem življenje, nato. kako so se pojavile na njem 'astline. živali in končno človek. Sele po tem zanimivem orisu pred-člnveške dobe. prede pisatelj k očrtu človeške zgodovine. Seznanja nas z najstarejšimi najdbami človeških okostij, s sledovi prvih primitivnih v temno preteklost odmaknjenih kultur in se tako pnbližuie zgodovinskim dobam, ki so nam že bolj znane Pred očmi nam vsta ajo kulture: Židov. CJrkov, Indijcev. Kitajcev. Rimljanov Asir-cev Perzijcev, Mongolov in končno naša krščanska evropska kultura V napeti in p-etresljivi obliki nam podaia vse natva/nejše zgodovinske dogodke, ki so odločilno vplivali na razvoj človeškega rodu in njegovih kultur Nikjer ne našteva zgolj suhih, mrtvih letnic, marveč nam kot pravi pripovednik pripoveduje zgoduv no od početka živDenia pa do današnjih dni Knjiga se zaključi z odstavkom »Pogled v prihodnost človeštva«. IZ VSEBINE KNJIGE. Da bi »i bratec ustvaril vsa) približno sl ko o delu nai tu navedemo nekaj naslovov iz knjige: Sve« pred nastopom človeka — Zemlia v prostoru in času — Okameneta zgodovina — Prva J va bitia — /.map — Prve ptice — Ra?dob|e stisk in smrti — Doba sesalcev — O izvoru človeka — Sv; pred petdeset tisoč leti - Nasiop nam podobnih liudi — Doba poliedelstva se začenia — Potop sredozemske nižine — Primit vna filozofiia — Strah in upanie v religm — Zvezde in letni časi — Glavna človeška plemena — človeški lezilci — Prve civilizacije — Sumernci. As.rci, Kaldetci. Indijci — Naistareiša zgodovina K taiske — Legenda o Aftntidi — Pomorska in trgovska i'udstva - Pisave — Bogovi, zvezde, svečeniki in kralii — Prvi sužnji — ludeia — Grki in Pernici — Grškr m.šlienje. kniiževnos! in umetnost — Zivl.enie Aleksandra Velikega — Filip Macedonski — Znanost in verstvo v Aleksandriii — NastaneK .n razširtenie bud'7ma — Vzpon iti propad rimskega imperna — Vznik krščanstva in propad zapadnega sveta — Jezus Nazarešlci — Zgodovina Arne » času propadanti zapadnega in bizantinskega sveta — Zoroaster — Hunska plemena t centralni Azili in Indiii — Dinastiji Hang in Tans na Kitaiskem — Mohamed in islam — Krščanstvo in križarske vome — Mongoli — Velika država Džint-is Kana — Cigani — Preporod zapadne civilizaciie — Evropa začne misliti samostoino — Papil — Protestantizem — Renesansa — Amer ka vstopi v zgodovino — Kari V — Doba velesil — Nizozemska — Angleška — Zmešniave v Nemč ii — Poliska — Rusiia — Nove demokratične republike v Ameriki in Franciii — Zivtjenie Napoleona Bonaparta — Resnica in donvšltiia » 19 stoletiu — Katastrofa moderneea impernalizma — Svet po vojni — Pogled v prihodnoist človeštva. — Pmidartamo da ie tu navedenih le maiben del naslovov, ki iih nosiio poglavia. Če bi hoteli ponatisniti vse aaslove, bi morali izrabiti za to skoro ves prostor tega oglasa od kraja do konca. OPREMA KNJIGE WelIsov« »Svetovna zgodovina« je izšla v treh zajetnih knjigah, ki obsegajo s slikami vred okoli 1700 velikih strani Tiskana je z lenimi črkami, na finem brezles-nem papirju Knjigi jc priložen 20 strani obsegajoč register, v katerem so po abecedi urejena imena, kraji in važni dogodki, tako da bralec lahko ob vsaki priliki brez listanja poišče v knjigi, kar želi: SLIKE V KNJIGI Kljub temu. da so s>Jike v knjigi strašno drage, je založba storila vse, da je knjiga tudi v tem pogledu na višku, lahko rečemo — razkošma. Opremljena je z mnogimi zemljevidnimi kartami,.diagrami, risbami v tekstu, in z okoli 300 slikami na posebnem papirju za umetniški tisk. Vseh slik v knjigi je okoli 500. Tako ilustrirane knjige so bile in bodo nemara še dolgo redkost r.a slovenskem knjižnem trgu. VEZAVA KNJIGE Knjige dobite lahko vezane v platno ali polusnje. Na elegantnih temno modrih platnenih platnicah se okusno odražajo zlati in rdeči napisi. Polusnjena vezava pa ima hrbet iz finega rdečega usnja z zlatim in črnim tiskom, platnice pa s o prevlečene z najfinejšim črnim platnom, na katerem ie zlat tisk. Vsaka knjiga je ovita še z močnim in lepo izdelanim varovalnim ovitkom. CENE KNJIGI Glede na ogromni obseg, številne slike in sijajno opremo je knjiga izredno poceni. Do zdaj ne poznamo še nobene slično solidne inozemske izdaje te knjige, ki bi bila tako poceni kakor je slovenska, čeprav je to delo izhajalo drugod v ogromnih nakladah Kdor naroči knjigo takoj, jo prejme pa še po znižani subskribcijski ceni, ki znaša: za kompletno delo (vse tri knjige) vezane v platno . . . Din 450.— za kompletno delo (vse tri knjige) vezane v polusnje . . . Din 510.— Subskribcija bo zaključena najpozneje do 1. marca 1938, in tedaj bo knjiga veljala: kompletna (vse tri knjige) vezana v platno ...... Din 510.— kompletna (vse tri knjige) vezana v polusnie......Din 560.— Vestni plačniki naioče »Svetovno zgodovino« lahko tudi na 10 obrokov po Din 45.—. oziroma po Din 51.— mesečno. Izpolnite torej spodnjo, naročilnico in jo še danes odpošljite na naš naslov. Prejeli boste delo trajne vrednosti, ki Vam bo v vesplje in v razvedrilo, ki bo razgrnilo pred Vami zagonetno, s trpljenjem, boji in zmagami, z nadlogami in krv-o prepojeno, a vendar čez vse veličastno in upanja polno d amo nagega zemeljskega življenja Vam in Vašim svojcem bo odpirala široke razglede in bo, končno, tudi v okras Vašemu demu. založba MODRA PTICA V LJUBLJANI CESTA 29. OKTOBRA ŠT. 3. — TELEFON 3163. _Tu odrežite! ___________ 5 trn •N t •3 J* 09 -o o 7T 3 a a o> r» 39 a s 0 O < Naročilnica Založbi »Modri ptici" v Ljubljani! Spodaj podpisani se naročam na Wellsovo »Svetovno zgodovino« za subskripcijsko ceno. Pošljite mi jo vezano v platno* — v polusnje* za Din 450.—* Din 510.—* Plačal jo bom takoj* v 10 obrokih po Din*...... mesečno Dokler ni knjiga docela plačana, ostane last založbe in si je ne smem odtujiti Pošljite mi takoj položnico, da na-kažem L obrok, nakar mi pošljite knjigo. Naročilo je zame nepreklicno. Datum Podpis * ^f^V" jjitaiUi I HERSAN CAJ UČINKU 'a dooro pn obolenju želode«. let/ei id ledvic. POMAGA pri arterijubKierozi ln nemoroldm OlAJsA muke ln bolečine pri revmatlzmu ia prntinu. UBLAtUJE obolenja on mesečin čiščl UJ meni. Oi>S_rRANJUJfc. motnje debeiltve tn va« de & .ItKe Oohiva se » vseh lekarnah! Beg. S. br. 19830 930 Iz Dar kraljice Marije krovcu Martinu SuSnlku. Kdo ga ne pozna, Martina Sušnika, krovca in tesarja Lz šentjakobske fare, ki je kljub visokim letom že kdo ve kolikokrat splezal na vrli zvonika farne cerkve, da izobesi trobojnico, kadar gre za. kakršenkoli naroden praznik? Človek polagoma obnemore za težko delo, pa so Sušnika dobri gospodje priporo-čiii kraljevskemu dvoru za majlino podporo. Po naročilu Nj. Vel. kraljice Marije je nedavno prispela na naslov skromnega, prostodušnega starčka pošiljka vsake" vrste živil, moke, sladkorja, fižola, ri-ža, soli. Martin Sušnik je bil iskreno vesel darila pa se je odločil ,da v zahvalo pokloni velikodušni vladarici sliko, ki ga prikazuje, kako je prav za praznik kraljevske poroke nesel iugoslo vensko zastavo na stolp šentjakobske cerkve. Kar se tiče plezanja na vrh enega najvišjih zvonikov naših crkva, ima Martin Sušnik že majhen jubilej za seboj. Nič manj ko 50 krat je že izobesil zastavo vrh šentjakobskega stolpa, da je za vihrala narodnim praznikom v pozdrav. u_ Diploma za dr. Nika Zupaniča. Mestna občina Metlika je nedavno izvolila bivšega ministra dr. Nika Zupaniča. sedanjega direktorja Narodnega muzeja, za svojega častnega občana. Diplomo, lepo umetniško deloJ je napravil slikar Mak-sim Gaspari. Diploma je razstavljena v j izložbi trgovine P. Magdič na Aleksan- j drovi cesti. i u— Posebnosti in zanimivosti kvarnerske flore in vegetacije. O tem bo v torek 18. t. m. ob 18.15 predaval v mineraloški predavalnici univerze pod okriljem Prirodoslovne-ga društva univ. docent g. dr. Štefan Hor-vatič. Predavanje bo lep prispevek k poznavanju našega Jadrana in zaradi tega so vabljeni vsi, ki se zanimajo za njegove posebnosti in lepote. Udeležencem bodo na vpogled suhi primerki teh redkih rastlin, ki morda ne rasejo nikjer drugod na svetu. Vstopnina bo 2 ia 4 din. u_ v spomin Ivanu Ureku. Pred dnevi ie preminil podpreglednik finančne kontrole v pokoju g. Ivan Urek. Rajnki je bil plemenit človek in značajen. Nemogoče se mu je zdelo, da je lahko človek do sočloveka krivičen. Kadarkoli je začutil krivjco, ga je to spoznanje silno bolelo. Sovražil je hi-navščino in kot poštenjak ni klonil nikdar. Njegovo glavno načelo ie bilo: »Vge za Jugoslavijo«. Bil je iskren nacionalist in odločen naprednjak. Dokler ga ni huda bolezen priklenila na posteljo, se je z mlade-niško navdušenostjo udeleževal vseh nacionalnih manifestacij. Že ko je ležal bolan, se je živo zanimal za nacionalno gibanje in vsak najmanjši uspeh ga je silno razveselil. Vse otroke je vzgojil v strogo nacionalnem duhu. Lepi pogreb je dokazal, kako spoštovanje, je užival med vsemi, ki so ga poznali. u— Akademski pevski zbor obvešča svoje člane, da bo danes ob poi 10. dopoldne obvezna skupna vaja v balkonski dvorani univerze. — Odbor. VLJAH Karton 60.—, platno 70.—, bibliofibka izdaja 150.— Din ZALOŽBA »TRBOVLJE64 — LJUBLJANA, GAJEVA 9» u—- Jubilej vrlega moža Sedemdeseto leto starosti :e dopolnil te dni upokojeni železničar Anton Gerl. ki si je s svojim lepim značaiem pridobil mnogo iskrenih prijateljev. Iz svojega rojstnega kraja Loža pri Cerknici ie kot deček odšel v Banjaluko in se tam izučil mizarske obrti. Ko se je :>o letih vrnil v domovino, ie stopil v železniško služiio kot progovni čuvaj. \ zorno ie vršil svojo službo do leta 19U- ko je bil upokojen. Sedemdesetletnico je praznoval v lastnem domu v Mostah. Bernekarjeva ulica št. 30 v krogu svoje družine: soproge Katarine. sina Lojzeta ter hčerk "Pepce in Mi-ce. Mož je še čii in zdrav ter poln humorja. Želimo mu še mnogo let. v u_ Prebit v an "e Frirodoslovnega društva. V ponedeljek 17. t. m. bo predaval ob 20. v dvorani Delavske zbornice univ. docent dr. phil.. med. et tech. Ladislav Kline o vitaminih. 0 teh za človeški i,i žival-ki organizem neobhodno potrebnih snoveh, katerih število rase z novimi raziskavami odkritji iz leta v leto to predavatelj na poljudnoznanstveni način povedal mnogo zanimivega in bo prav nazorno pokazal, kako hude posledice zadenejo organizem, če v njegovi hrani ni zadostne množine tolšč, beljakovin in drugega, zlasti pa če mu primanjkuje vitaminov. Predavanje bo v enaki meri važno za preprostega človeka kakor ,tudi za izobraženstvo. Ker bo obisk brez dvoma zelo številen- svetujemo, da si nabavite vstopnice pravočasno. Z:= radi tega bo blagajna odprta že pred pol 20. uro. Vstopnina 2, 4 in 6 din. Reprezentanšm ples n. 1933 v Kazim u— Vsa znatiina lepota narodnih noš se odkriva šele na veliki prireditvah, kjer se noše kosajo med seboj. Najstarejša in tudi najlepša taka prireditev je v Ljubljani brez dvoma vsakoletni večer Jadranske straže. Letos bo •"). lebruaria na Tai>oiu spet zbral najkrasnejše noše slovanskih narodov, predvsem pa seve ia spet pokazal vse čare Ljubljančank v pečali in avbah 2e zaradi noš mora biti Jadranski večer blesteč. Da pa narodne noše in tudi najmodernejše toalete pridejo Jo svoje popolne veljave, mora biti pod avbami in i-izuricami tudi do~ti zidane volje in zato lju:>ljamski krajevni odbor Jadranske straže že davno v~e skrbno priprav. Ija. da boste na njenem večeru na Taboru gotovo sijajno razpoloženi. Vse dame pa, ki razpolagajo z narodnimi nošami, jugoslovenski m i ali dragimi slovanskimi, ee prijazno vabijo, da se ž njimi postavijo na tem večeru. Kuhanje na električnih ploščah se vrši vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/L Gospodinje vabljene! u— D. literarni večer primorskih pesnikov in pisateljev bo priredilo društvo »Tabor« v četrtek 20. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Uspeh, ki ga je doživel prvi večer, bo tudi sedaj privabil množico ljubiteljev naše besede in naše zemlje. Zaradi velikega zanimanja vabimo, da si vsakdo preskrbi vstopnico že v predprodaji v društvenem tajništvu, Nunska ul. 3 vsak dan od 18. do 20. Vstopnice so po 3 din sedeži, stojišča po 2, dijaki 1 din. "čisti dobiček je namenjen v socialne namene. u— Hrvatsko kulturno društvo »Napre-dak« v Ljubljani priredi v soboto 29. t. m. >Elitni hrvatski ples« v veliki dvorani Kazine. Pričetek bo ob 21.30. Mimo drugih umetnikov bodo nastopili iz Zagreba gospa Liga Doroghi in ga. Nevenka Perko ter prof. Ali. Pozaič. Obleka: narodne nože, odnosno večerna plesna. Vstop samo proti numeriranim vabilom. Reklamacije se sprejemajo dnevno ves dan na telefonu št. 38-26 odnosno od 18. do 19. ure v društvenih prostorih, Kolodvorska ulica 18 (dvorišče). Podrobnosti programa bodo objavljene v teku naslednjega tedna. Za prireditev vlada že sedaj veliko zanimanje tudi izven Ljubljane ter je osnovan poseben odbor, Id bo na postaji sprejel goste. n~ Zdravniška zbornica vabi vsa svoje člane k udeležbi pogreba g. univ. prol. dr. Alfreda Serka danes ob 14. iz Gregorčičeve ulice 15. u— Jadranska straža opozarja svoje članstvo na velezanimivo predavanje, katero bo imel v okvirju Prirodoslovnega društva g. dr. Š. Horvatič o temi: Posebnosti ia zanimivosti kvarnerske flore in vegetacije. V tem predavanju bo predavatelj pokazal težko življenjsko lorbo rastlin na obalnih skalah kvarnerskih otokov. Predavanje bo v torek 18. t. m. ob 18.15 v mineraloški predavalnici na univerzi. Vstopnina 2 in 4 din. u— Danes popoldne vsi v Šentjakobsko gledališče! Do solz se boste nasmejali, ko bo ste gledali, kako sta se vgnezdila v tujem stanovanju natakar Maks in njegova nevesta Silva. To je zadnja uprizoritev veseloigre 3 Nobene žene več<. Začetek točno ob 15. i u— Planinski ples priredi SPD v Ljubljani v torek 1. februaria t 1. o'o 20. uri v Sokolskem domu na Taboru. Vsi tisti, ki so prejšnja leta obiskovali tradicijonalno planinsko prireditev, bodo tudi letos radi prišli. V krogu planincev mora vsakdo, hočeš, nočeš, postati dobre volje. Prireditev SPD je zelo priljubljena in vedno dobro obiskana. SPD nudi članom v predprodaji znižano vstopnino. Cisti dohodek se bo porabil za delno kritje stroškov za popravila planinskih postojank in planinskih potov. Planinci, pripravite se na planinsko prireditev. n— Tapetniški strokovni tečaj. Banska uprava priredi v zvezi z Združenjem tapet-nikov v Ljubljani v času od 28. februarja do 31. marca pettedenski celodnevni strokovni tečaj s teoretičnim ln praktičnim poukom, tečaj je namenje.1 tapetniškim mojstrom in pomočnikom. Obravnavali se bodo teoretično in praktično vsi predmeti, ki spadajo v tapetniško stroko. Glavni predmeti tečaja bodo: blazin,je ije v teoriji in praksi, geometrično risanje, prostoročno skiciranie, risanje in detajliranje oblazinjenega pohištva, perspektivna konstrukcija, kalkulaciia, blagozmnstvo, razlaga o državo — in zakonosnanstvu in drugo. V tečaj bodo prepuščeni samo tapetniški mojstri in pomočniki in je njih število omenjeno na 30 tečajnikov. Rok za prijavo je do 1. februarja. Vpisnina ziaša 100 Din. učnina pa je določana na 300 Din. Za ceneno in dobro hrano, sploh za vso oskrbo je preskrbljeno. Podrobnejše podatke daje uprava združs-nia (Danilo Puc. Slomškova ul. 9.1. kamor je tudi na=lavliati prijave. Ohenem z prijavo je nakazpt' tudi vpisnino 10" Din po položnici na čekovni račun št. 12767. Največji film sezone! g Ollvla de Havilland In Errol Flynn. Predstave ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. Vstopnice kupite v predprodaji — ker je zanimanje za ta program ogromno! Kino Union Telef. 22-21 Upor v Indiji in legendarna borba v Dolini smrti. Krimska vojna in juriš na ruske topove ... Indijska džungla, sloni, levi, kače. Sijaj in razkošje v maharadžinih palačah. Trpljenje in muke v puščavi, kjer se plačuje s krvjo vsaka kaplja krvi. Ljubezen dveh bratov do istega dekleta. torobiiM Ifiiisiske brigade Ob 10.30 dop. matineja irrs a f iFif Sn po znižanih cenah od din 2.50 naprej S T £ M. Smeh in duhovita Komika! Eichberger, L. Slezak u— Žalni sprevod pokojnega univ. prof. dr. Alfreda Šerka gre mimo univerze. Člani profesorskega kolegi ja se zbero pred u li-verzo (ne pred domom), kjer bo slovo (govor in peiie). u— Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga priredi dne 12. februarja na Taboru veliko predpvstno zabavo s plesom, na kateri bodo neumorno igrali celotna godba na pihala, jazz in kmečki šramel. Za prvovrstna jedila in pijačo bo preskrbljeno. Na to prireditev opozarjamo že danes vse prijatelje splošno znane in priznane železničarske godbe »Sloge«. u— Kari v. Baltz je imel razprodano Bechsiteinovo dvorano. Po pravici. Kajti cn je danes eden med najboljšimi! — tako poroča o tem umetniku, ki si postopoma utira pot in pridobiva simpatije med koncertnim občinstvom, berlinski »Angriff«. Ne zamudimo tedaj priložnosti. ki se nam nudi v petek 21. t. m. in pojdimo, da zopet enkrat užijemo nekaj prave violinske umetnosti. u— Za dom slepih v Kočevju je daroval g. Franc Bidovec rudniški blagajnik v pokoju, Ljubljana namesto venca na kr-:o blagopokojni gespej Ivani Dolničarjevi Din 100. Denar je na razpolago v blagajni »Jutra«. u— Razstava načrtov za mestno trnovsko otroško zavetišče in za vojaški spomenik pri Sv. Križu je v Jakopičevem paviljonu do vštetega 24. t. m. vsak dan. Razpis natečajev je pokazal veliko zanimanje arhitektov za dane probleme, zato je ogled razstave ja-ko zanimiv in poučen. u— Opozorilo. Ker se širijo govorice, da sem se jaz s svojo cvetličarno »Split« preselila iz Frančiškanske ulice in da je bila gospa Hvala Fani družabnica mole cvetličarne, opozarjam, da so te govorice neresnične. Jaz vodim ves čas cvetličarno »Split« sama in se ta naheja še ve-'no v Frančiškanski ulici. Gospa Fani Hva'a pa nikoli ni bila moja družabnica. Cvetličarna »SLIT«, Ivanka Benedik, Ljubljana, Frančiškanska ul. 8. u— Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru vprizori danes ob po! 16. krasno lutkovno igro »Peterčkove poslednje sanje«, katero je spisal direktor naše drame. gospod Pavei Golia. Je štiridejanka, v kateri nastopi tudi kralj Matjaž s svojo ženo in hčerko Alenčico. Prav prisrčno delo s siroto Peterčkom bo gotovo vsakomur všeč. Igra tudi mladinski orkester. Vstopnice 5, 4 3, 2 din se dobe tudi že v predprodaji danes od 11.—12. Lahko tudi telefonično. n_ Plesni zavod ».Tenko« v Kazini še sprejema novince-damc in gosnodc v zafet-niski plesni tečaj vsak ponedeljek oh 2ft ari. Vsako nedeljo «>b -popoldanski ples«. Vsak torek in £et"tek »nadaljevalna tečaja s poukom novosti Posebne plesne ure in informacije vsak dan. Dijaki nonn=f. n— Nadaljevanje ple«ne šole Grafika -Svohcda bo izjemoma danes ob 8. v dvorani Delavske zbornice. AVOCM KINO SOKOLSKI IJO*» V ŠIŠKI — TELEFON 41-79 Duhovita komedija Otroci sreče Lilian Harvev — \Villy Fritsch —■ Paul Kemp Dve uri smeha in zabave! Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. v ponedeljek ob pol 9. uri. Opozarjamo na novo telefonsko številko 41-79 u— Film in roman o Kitajski. Te dni bo imela ljubljanska publika priliko videti film »Dobra zemlja«, ki je narejen po slovečem in enako naslovljenem romanu, ki ga je napisala ena najznamenitejših svetovnih pisateljic Pcarl S. Buc«. Pisateljica je po rodu sicer Američanka, toda, ker je hčerka protestantskega misijonarja, ki je misijonarii na Kitajskem, je ore-živela mladost in tudi večino svojega ostalega življenja na Kitajskem. Bila je profesorica na šangluriski univerzi. Kot taka se je docela seznanila z življenjem kitajskega človeka. Vživela se je v njegove navade in običaje, v njegovo miselnost in duševno st tako zelo, da je postala s svoiiimi knjigami naffcol"ši in najzanimivejši tolmač tega ljudstva. Roman »Dobra zemlja« je roman o kitajskem kmetu Vang-Lungu, ki podane pozneje bogataš, o njegovi ženi, ki pomaga možu do bogastva, a ki jo pozneje zavrže in si vzame še drugo ženo. in končno roman o Vang-Lungovih sinovih, ki ne znajo ljubiti zemlje, kakor jo je ljubil njihov oče. Iz vse knjige diha od začetka do konca ozračje kitajske zem''je in življenja na njej. Suša, kobilice, strašne po-vodnjl, nepopisna lakota, roparji, vse te nadloge besne preko kitajskega človeka, ki živi svoje strasti, vre o v in obupnv pol- no življenje. »Dob-o zermljo« je prevedel v slovenščino prof. Stanko Leben. izdala pa jo je Modra ptica. — Knjiga 4ovoljnj gasil-ki četi Cel'e in Gaberje lwx=ta priredili dane-- ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma akademijo v po?ast'tev rojstnega dna gasil?kega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Na sporedu so počastitev državne zastave s himno. slavnostni imvor. deklamacija- dve živi sliki, nastop moškega pevskega zbora knl-turno-prosvetnega odseka eabrške gasilske čete in cel!ske železnlčar-ke godbo in s*pri-zoritev Pri«'ovškovega i g rok a za Ljubezen do bližnjega«. II. CEI^TSKI KARNEVAL 12. FEBRUARJA V NARODNEM DOMU V CELJU — KONKURENCA MASK! e— Kuharska razstava. Pod okriljem nameščencev gostilniških obrti v Celju bo od 2. do vštetega ti. februarja v mali dvorani Celj-kega doma 1. kuharska razstava, ki bo za Celje novost in bo go'ovo vzbudila živahno zanimanje. Na razstavi bo prvi kuharski mojster g. Babinek iz Maribora pokazal vso svojo umetnost. Obiskovalci bodo videli, kako morajo biti razne mize pripravljene. in sploh vse v stroko spadajoče delo. Na pokušnjo bodo tudi razna specialna jedila Razstava bo pokazala, knj zmore celjska hotelska in restavracijska obrt, ki to sodelovala na razstavi. e— Novi prostori za okrožno so/.išče y ( o-Iju. Zaradi »iabega ^'avlmega stanja Grofije in njenega prizidka v katerih je nameščeno celjsko okrožno sodišče, se namerava okrožno sodišče izselili v druge, primernejše prostore. Zato je predsedništvo okrožnega sodišča prosilo mestno poglavarstvo, da bi mu sporočilo hiše, v katerih bi se mogli pridobiti za nastanitev uradnih prostorov okrožnega sodišča ustrezajoči prostori. Okro/mo sodišče potrebuje zase, Ta upravo jeVsišnice in za zemljiško knjigo sreskega sodišča najmanj toliko proslorov odnosno prostornine kakor doslej, to je 28 velik in sob in 5 ceiic za jetivke. Hišni posestniki, ki bi imeli ustrezajoče zgradb3 odnosno prostore v svoiih zgradbah in bi bili pripravljeni jih oddati v gornje svrlie v najem erarju, naj to sporočijo, mestnemu poglavarstvu najpozneje do vštelega 22. t. m. v sobi štev. 4 in naznanijo obenem pogoje, pod katerimi bi oddali hišo oinosno prostore v najem. Pojasnila se dobijo islotain odnosno pri pred^edništvu okrožnega sodišCa. KINO UNION predvaja danes ob 16.. 18.30 in 20.45 film po opereti J. Straussa »N E T O PI E« (Die Fledermaus). Mehka in očarljiva muzika, radest, razpoloženje, romantika, ljubezni — vse to je združeno v tem filmu v katerem nastopajo Lida Baarova. Hans Moser, Hans Sohnker. Matineja ob 10. in 14. »POD HIPNOZO«. e_ Pravoslavna elw*ha bojja ra Bogojav-Ijcnje v sredo 19. t. m. -bo v celj-ki pravoslavni cerkvi ob 9., blagoslovitev vode pa ob 10. V torek 18. in sredo 19 t. m. popoldne bo blagoslavljunje stanovanj pravoslavnih vernikov. e— 0 Durmitorjn in frni gori bo predaval g. Griesbach iz Zagreba jutri ob 20 .na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole in predvajal tudi nad 200 krasnih .=kiop-tičnih slik v naravnih barvah. Obiščite to le'x> in poučno predavanje! KINO METROPOL, CELJE — prinaša: »K I R C H F E I. D S K I ŽUPNIK« (Der Pfarrer von Kirchfeld.) Film, ki nazorno prikazuje življenje du-hovskega stanu, njega globine in odpovedi ... Hons Jnrav Hansi Slork Frida R:ehard. e— Zaključni rafun o gospodarstvu mestne občine celjske in nienih podjetij za proračunsko leto tO1« 37 je v smislu § 122. zakona o me*tn'h občinah razpoložen od 14. do vštetega 21. t. m. ob uradnih uraih na splošni vpogled pri mestnem računovodstvu. Morebitne ugovore je treba vlagati v navedenem roku pri mestnem poglavarstvu. Pravico do vpogleda in ugovorov ima vsak član mesta Celja, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje državni neposredni davek od kateregakoli dohodka v mestu. P— ZastrupHevan.jp lUie je prepovedano. Srecko na*e'-vo v Celju je obvestilo vse lovske zakupnike na svojem rodročju ia Lovsko društvo v Celju, da letos ne bo izdajalo dovoljeni za polaganje strupa lisicam. S nravnga lovskega stališča je treba smatrati tako oblastveno odredbo za pravilno. Lisice naj se pač mo «trelja in ne zastruplja ali lovi ."-n železo. Vendar je pa splošno ziiauo, da je lisica silno previdna in prebrisana žival in da se marsikateri lov s puško na njo konča za lovca z neuspehom. Ker se lisičji rod dobro množi, se v naših krajih do-lej ni moglo trditi, da je kljub rednemu odt.;relu in polaganjiu strupa v za to določni dobi in krajih zmanjkalo lisic, pač pa kvečjemu nasprotno. V lovskih krogih so gornjo odredbo oblasti pozdravili, drugo je pa stališče kmeta, ki mu bo najbrž že to pomlad' ko bo prišel mlad lisičji zarod, lisičja zalega napravila med kuretino še mnogo večjo ško io nego doslej. Stališče lovcev napram takim škodam, za katere bi odgovarjali le, če bi se lisičji zarod nesorazmerno pomnožil, bo z gornjo odredbo/ sreskega na.elstva v Celju zelo ohjšano. _e— Nesreča pri smučanju. V potek se je 17-letni rudarjev sin Franc Vihet v Pesje.ni pri smučanju zaletel v drevo in si zlomil desno nogo nad kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. iz Maribora a— Josef Hora in Karel Novi1 v Mariboru. V petek zvečer je bil v dv0ra'ni Ljudske univerze prvi češki literarni večer v Mariboru, na katerem sta nastopila češka knji. ževnika Josef Ilora in Karel Novv. Po toplem uvodnem poajmvu predsednika Ljudske univerze inž. Kukovca in sle ečem pj<. zdravu predsednika JC lig« dr. V. Kukovcs je režVf-r in pisitelj Brarko Kref: orisa! umetniška lika ob siov. Josef Hora je v markantnih očrtal duh češk€ poezije v vseh n:,ei vojnih fazah, naglašujoč. kako na cesKo s io va-s •<:« in ju ros'oven* K a noe; sku dvefe bratskih rok. Karel Novv svoj.h izčrpnih izvajani h razčlenil oenovn« črte češke proze in J: ob zaključku recitira nekatere odstavke svoiega »Atentala«. v '07/3 !l ujeta i stn. t okviru te-.-h literarnega večera, ki privv viharnega p»-vzKiiKanja. je Mile K'ot>ič - Nočni gozd Josela bil ves kultnimi Maribor in na karejem ®t* bila oba draga go^t-? deležna zdravljenja in bral pesnitvi »K.„ Hore, ki je potem svo.ie.ga prevoda ; Nore«~.nerra gledali: dajal »Pohod brez veti hočemo«, ki še tvorbe Karla N nimi besedcro>i inž učinkoviti in lepo tem družabno in »Orlu«, kjer so sic sta olxi o""" me Isebojn, •a g vsem na II! j -;t t V Mariboru o in bosta ».nor.V i-la to razne mar bfrfk- vnr vensk'li goric. 1? Maribora s vodsfvoim znanega aari'nega bmske Jč li'?e s-1. s\'ef. dr. iora. ki gično z: \v> JViV še sam re< 'it:ral o lorufk inpančičeve :ra Pe(ei ii lec pa je pt<- pc^flnih« i z romana »Ž- »pa i a med r::r- lomembne- Jvega. S pr :-rčn mi skle'- Kukovca je Tik-ljučl u&oali veče r, k; se ie po> .i iateljsko na 1«1 Je val pr; dili šreviini govori in kjer os t a poti d s ii':a!a PO' "ebr» KroHifr-o nrpf' i mik; ki i naj b' io so e- idealizma v p'aktič^r)sf. 1 1 0- 1'' g'0? Š2 dve ni da o ''ledatr*« T"in'',n Si-V J!SWBL um 2mM%. ie zadela srečka IV. razreda 35. kola dr?, razredne loterije 8(1 ??»!). katere četr« tirkr ie ttiln knpljena r>ri BANrNO FOMj ZAVODU, MARIBOR, Aleksandrom 40 Kdor želi imeti srečo v loteriji naj kupuj* srečke pri gornjem zavodu. a— Smrt vrlega moža. V De."?tikovi ulici 9 je peminil v 61. letu starosti upokojeni atncjevod.il in hišni posestnik Friderik Fari5. Pokojni je bil zgleden mož dcfcričina, poštenjak in vnet narodnjak. Svetal mu spomin, žalujočim nase iskreno sočutje! a— ljudska univerza. V ponedeljek 17. t. m. je na sporedu predavanje prof. še-divyja o tem, kako zo Cehoslovaki režiji, ozirema kako rešujejo manjšinski problem. V petek 22. t. m. predava univ. p^of. inž Pehanj iz Ljubljane o pomen« nafte z?, svetovno gospodarstvo. a— Vprizoritev Župančičeve »Veronike Deseniške« v režiji J. Koviča zahteva sodelovanje skoro vsega dramskega.ansambla. V gla "nih vlogah te za nas tudi zgodovinsko p-sebno zanimive žaloigre nastopajo kot: H&nmai, grof Celjski: Grom: Friderik, njegov sin: Nakrst; Friderikom va žena Jeiisava- Starčeva: v naslovni predstavnici žaloigre (Veronika) pa Kraljeva. a— Društvo jugo^Jovenskih drž. in sa-moupravnih upokojencev (k) v Maribora bo imelo v nc-deljo 30. t. m. ob devetih v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru svoj 5. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1) Poročila društvenih; funkcionarjev in sklepanje o razrešnici. 2> j Sklepanje o združitvi nase organizacije t. Banovinskim društvom upokojencev v Ljubljani. 3) Sklepanje o došlih predlogih in pritožbah članov. 4) Slučajnosti. Predloge, o katerih se naj sklepa, je prijaviti društvenemu odboru pismeno najmanj 8 dni pred občnim zborom. (§ 15. društvenih pravil). Predsednik. a— V smrt...? Tukajšnji policiji j« prijavil prevoznik Roman Matz, da je ne-, znano kam izginil njegov 28-letni šofer Valter Pajman, ki ga več dni ni na spregled. V zadnjem času je bil Pajman* nekam čudno žalosten, zaradi česar me« nijo, da je šel prostovoljno v smrt. Pred-i stojništvo mestne policije skuša ugotovi4 ti, kaj je z ni:m. e.— Upepeljena žaga. Posestniku Fran^ cu šantlu iz Polane pri F~amu je zgorel« žaga. škoda znaša nad 15000 dinarjev. ■ a— Vlonvlci v Tattenbachovi ulici, šf neugotovljeni lizmovič L.e je vtihotapil 1 stanovanje nekega uradnika v Tattenbai chovi uhci 15. ter odnesel 1000 dinarje! gotovine. -- AMERIKANSKA GUMA 'PERMA T£X. Nikoli brez nje, pa boste ostali zdravi. > JUTRO« §t 13 7 Nedelja, 16. L 1938 Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vnašanje zanima očitno vse, ta trpe na aittinl. Katarju pljučnih vrhov, zastarelem kušlju, mluzenostl, dolgotrajni hrt pa vos ti ln hripl, a doslej še niso našli zdravila Vsi taki oolniki dobe pri nas POPOLNOA1A BREZPLAČNO KNJIGO 8 SLIKAMI Izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba Je pisati samo karto (frankirano z 2 din j s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co., Berlin «14. .Muggelstrat.se Nr. Z&-Z5&. Odobreno od min »oe. pol. mo tetuko oddeljt-nj* 8. or 2416 od iS. XII. 1933 • i*. V .. V; . \v Pohorski pogreb Pohorje, odeto v belo haljo, me je s svojo večno kraaoto zvabilo iz toplega stanovanja v Kusah. Vzel sem sanke m se oupravil proti vznožju planine. Mi zla sapa je vlekla po dolini, sčipala je v uhlje, rezaia v lica in oči, da so postajale motne in aolzave. Domala sem Sc že kesal, zakaj sem se dal izvabiti od toplega zape-čka, da se po nepotrebnem izpostavljam mrazu. Ali nisem neumen ? Vea teuen težko delam v tovarni, danes pa je nedelja in di lanko mirno počival, — glejte, pa se vzpenjam na pianino samo zato, da bom Jahko potem na sankah zdrčal v dolino. kratkih 20 minut vožnje se peham celi dve uri v hribe. To je norost. Toda verjemite mi, prekrasna norost, da lepše ni na svetu. Očarljivo je na^e Pohorje poleti, ko ae razkazuje v svojem bujnem zelenju. Toda še neprimerno lepše je v zimskem čaru. S svojo bajno belo tišino kliče in vabi dohnce. Tako sem se dvignil tudi jaz in se zdaj trudim navzgor. Ko sem prišel v sotesko prvih hribov. Je bilo v zavetju topleje. Tod izgublja ledena sapa moč, ni vetra, solnce se upira v pobočja. Vedno živeje in topleje polje v žilah kri. ko se po vijugasti cesti vzpenjam proti vrhu. Gumbi na suknjiču so že odpeti, naposled slečem suknjič in stopam enakomerno svojo pot. Le tu in tam se za kratek trenutek ozrem zdaj na to, zdaj na drugo stran in v vsakem takem kratkem hipu napojim oči s krasoto, ki Jo nudijo prizori pohorske zime. Iz zami-šljenosti me zdrami daleč na okrog odmevajoč varnostni klic. Urno se zganem, pograbim sanke in skočim iz tira na stran Do kolena se zarijejo noge v sneg. Na tiru pred menoj se izza ovinka prikaže smučar na svojih dllicah, ali kdo drugi na sankah Bliskovito zdrči mimo mene odet v meglo snega, ki ga dvigajo drveče smuči ali sanke In že je tam doli za drugim ovinkom izginil izpred oči. Polovico poti sem že imel za seboj, urno sem stopa) po kolovozni soteski. Tu je treba hiteti, tir ie ozek na obeh straneh so strme stčne. težko bi se splazil po njih, kadar se je treba umakniti. Poln neizrekljive radosti hitim po strmici proti ovinku Zda1 cesta naglo zavije na desno okrog hriba poraslega s temnim gozdom INa debelo so smrekove veje obložene s snegom, globoko so upognjen*- z obeh strani se sklepajo ln visijo na cesto Videti je. kakor da je cesta speljana skoz' umetno ustvarjen predor, pred katerim moraš obstati in ves presenečen strmeti v nenavadno krasoto. Da. to Je oni čar, k: me ie izvabil iz toplega zapečka, tu sem poplačan za svojo norost. Sad ovinkom gleda Iz.ned golega veje ja v č('lino Krist. raznet na star lesen križ Rahlo se veter ooi<"pva z vejevjem. Košček belega traka pritrjenega na suh venec, ki visi na križu plahuta po zraku. Kakor v pozdrav mimoidočemu mahlja tale borni ostanek traka. In je kakor ioo-zorilo: »Brezskrbni popotnik, ozri se v Križanega in prisluhni njegovemu nememu svarilu na tem ostrem ovinku Ne zazri se ne sanjari predolgo tod! Sicer presliši? pretečo nevarnost, bliskovito bo pridrvel drvar 9 sanmi, polnimi teških polen Po tebi bo Težke sanke te zdrobijo, neskrbnost plačaš z življenjem. Zato se je Krisi. dal na tem mestu na kr ž pribiti, da te opozarja ln ščiti. Odkri se in pojdi hvaležno dalje!«... Iz premišljanja me zdravijo nagli koraki trdo odmevajoči po strmem klancu. Pograbim sanke in se poženem v strmo steno Spodrsnilo mi je. spet me ie zaneslo nazaj na tir. urno sem skočil na noge in se še enkrat zagnal na strmico. Srečno sem se ujel za vejo, k: je z roba vise'a v sotesko. Izza ovinka sta se v tem prikazala dva fanta, 8 in 10 lft stara. Prvi je imel v rokah venec smrekovega zelenja, v katero so bile vp'etene krvav-o rdeče rože dva dolga rdeča traka sta plapolala za njim. Prvi trenutek niti opazil nisem, da moli Iz zelenja črn križec. Drugi fant pa je nesel v desnici veliko starinsko svetilko v njej je skrito utripala svečka. Paglavca sta se zasmejala in se vsak čas ozirala nazaj po tiru Bušila sta v smeh. ko sta me opazila, kako urno sem se pobral snega in se ponovno pognal na strmico kakor da mi preti sama bridka smrt. Toda takoj sem pozabil nejevoljo. ko se izza ovinka prikazale drvarske sani V nje ie bil uprt krenak drvar, pete njegovih okovanih čevljev so se zarivale v sneg pred krivinami sani. Mišice na vratu so mu bile napete, čeljust je stiskal, da so bila usta kakor tanka črta. Nepremično je strmel pred seboj na tir in na oba hiteča fantiča pred seboj. Zdaj pa zdaj je zavpil za njima: »Pjeba, le dajta, le hitro! Drugači vaju povojzim!« Fanta sta se smejala in tekla, da so se jima pete odbijale lica so jima bila razgreta m rdeča kakor trak, ki je vihral na vencu. Na saneh je odskakovala črno po-pleskana rakev pokrita z vencem iz smrečja Tudi v tem vencu so bile velike rdeče rože iz papirja in dolg rdeč trak. Kričeče se je odražala krvava barva od beline snega. Zdrčali so mimo mene. Vrnil sem se nazaj na tir in strmel za redko prikaznijo. Pogreb. Mrliča peljejo v dolino. Snet so za mojim hrbtom zaropotali koraki, mnogo jih je bilo slišati Nisem odskočil. ker so se izza ovinka že prikazali ljudie brez sank. Tekli so po strmem klancu da ne zaostanejo predaleč za krsto. Votlo jim je prihajal na uho ropot odskakuioče rakve. Tako presunljiv je bil ves prizor. da me J« grabilo t prsih, te vedno sem stal tn nemo strmel za bežečim pogrebom. Starlkave, sključene, suhljate ženske so gtbko prestavljale trde, okorne noge Tekle so za moškimi, ki so široko stopali pred njimi. Nemo so hiteli v dolino, štirje otroci so se motali med njimi. Vsega je bilo kakih 15 oseb. Počasi sem nadaljeval pot v hrib Misli so bile zatopljene v pogrebno sliko, ki Je vso mojo prejšnjo veselost od-plahnila. Daleč za pogrebci, na drugi strani ovinka sem spet srečal staro ženico z deklico, hiteli sta kolikor sta mogli v svoji onemoglosti za pogrebci. Ko smo se mi-mali ali srečali, sem jo za trenutek ustavil in vprašal: — Mati. kdo Je umrl, koga peljejo k večnemu počitku ? — Gaspud, vajte^žamešter Je bil! — Tako mati. že razumem. Žagar ste hoteli reči. — Savajde! Samešter Je bil. Star 1e že bil. pa je odrajtan! Gaspud. zdaj marin hailatt, de jih bum dujšla. Pa srajčno, gaspud! — Srečno, mati. srečno! Starka Je odhitela drsaločih korakov v dolino za pogrebni. N1ene stare nope ne bodo dohitele urnih nogrebcev ki drvijo že boeve kte spodal Ne ho lih dohitela ker bo tudi sama kmalu odraltana In bo med n-rk-im ostrniem štirih aH Šestih desk odhitela v dolino Tam io bodo tužno porrir»v-liall ni^ki zvonovi in Jn s svoio pesnilo spremili k vernemu počitku ob vznožju vp'io lopeea PohoHa. TTa naslednjem ovinku so m* udarlali na uho mehki zvoki rušk;h zvonov, ki so pravkar nrei*»mali v svoje varstvo starega žameštra. RazmišHanle o pohorskem poprehu me ie spremMalo vo nada^no not Se po>m ko vm s sankami drvel v Ho'bio mi je v učečih zvenelo vot'o bohn«nje rakve. od-skakujoče na drvečih saneh. Fvo Rušan. Tri sličice iz črnega revirja V razbiti Hiši — Beda in greh — Stric iz Amerike Zagorje, 14. januarja. Po nekaterih zadnjih poročilih o izuatnl produkciji ruunikov TPD si nikakor iu treba ustvariti napačne sodbe, da v naših črnih revirjih m več brezposelnosti. Nasprotno, nekatere družine trpe še vedno prav bridko pomanjkanje. Zaradi zime so ustavljena vsa javna dela in marsikateri brez-poselnik željno pričakuje pomladi, da bo spet kaj zaslužka. Za podporo brezposelnih primanjkuje sredstev vsepovsod. Prav žalostna slika pomanjkanja se nudi v hiši neke šestčlanske družine. Hiša stoji na kraju, kjer se je nedavno sesedala zemlja in so morali vsi stanovalci bežati iz domov. Zasilno stanujejo v tej ogroženi hiši starši s štirimi otročički, starimi od 6 mesecev do 6 let. Hiša je pred razsulom, razpokana je na vseh straneh, skozi špranjo udarjata veter in mraz, da se večkrat vsi tresejo ob nezakurjeni mah pečici. Oče je že mesec dni brez zaslužka Za božič je prejela družina od občinske uprave 40 din. vse drugo pa mati izprosi od dobrih ljudi, da vsaj enkrat na dan dobijo nekaj tople hrane. V sosednjem revirju trpi neka družina enako pomanjkanje. Starši so brez zaslužka. treba pa je poleg borne hrane tudi najnujnejše obleke. A kje dobiti vse to? Premišljevanje o tem je dovedlo 24-letno hčerko da je na žalosten način iskala zaslužka doma in v Zagrebu. Prišla je bolna domov in že drugi dan se je podala v sosednji revir ter se ustavila v neki hiši. Poleg denarja ji ni zmanjkalo vina in žganja. Orožništvo je kmalu doznalo, kaj se tu dogaja Ko pa je patrulja prišla do hiše, je našla samo Se odprto okno, skozi katero je dekle pobegnilo. Vendar so jo naposled prijeli in Jekle je odkrito priznalo vse, glede obolelosti kakor zaslužka. Sodišče bo odločalo o njeni nadaljni usodi, vrsta njenih gostiteljev pa je v skrbeh, kako bo odpravila neljube posledice. Poleg žalostnih zgodb razpravlja zasavsko prebivalstvo tudi o veselih dogodkih, zlasti o potegavščinah nekega strička iz Amerike Bogati Amerikanci imajo precej opravka, kadar izpraznujejo natrpani mošnjiček. Naš striček jih dobro posnema. Prav rad ima prijateljske družbe ln silno uživa, če vidi, da je družbi njegova pogostitev všeč Prijatelje potem povabi v svoj avtomobilček in jih zapelje v kakšen oddaljen slovenski kraj. Vrne se z njimi morda šele čez dva dni. Toda navadno se ne zgodi tako. kajti nekajkrat Je že tega ali onega svojega gosta kje daleč povabi) v gostilno, naročil vse potrebno za okrep-čilo. sam pa potihem sedel v avto in se odpeljal domov Lahko si mislite, kako Je bilo gostu nerodno, posebno če ni imel s seboj zadostnega denarja za vrnitev po železnici. Nedavno je bil striček spet dobre volje ln je odpeljal dva prijatelja v Savinjsko dolino. Spotoma je prišlo kar do osebnih obračunavanj med njimi. Ko pa je pretekli ponedeljek povabil v svoj avto dve 17-letni deklici in nekega znanca, ki je šel lz službe domov, ter Jih Je nato namesto domov odpel tal v CeUe ln potem 5e v Ljubljano, je prišel v konflikt s policijskimi stražniki Vsem trem svojim potnikom je moral plačati vožnlo po železnici, sam na se ie moral zaeovarlatf na policiji, kier so mu dali koristni navodila za bodoče pametnejše razveseljevanje. Velik tujski promet čez Planino Važna obmejna postojanka potrebuje novo carinarnico Planina, 14. januarja. Naše obmejne postaje so zanimivo in važno merilo našega tujskega prometa. Kar se cestnega prometa iz Jugoslavije v Italijo in obratno tiče. je pač najvažnejša Planina. Mnogo vas je letos potovalo to pot. zato vas bodo gotovo tudi zanimale skupne številke obmejnega prometa v preteklem letu. Vsega skupaj je lani pripotovalo pri Planini v Jugoslavijo 24.791 oseb in to 10.091 naših državljanov, 2.658 Avstrijcev, 26 Belgijcev, 40 Bolgarov, 202 Angleža, 333 Francozov, 20 Grkov, 15 Nizozemcev, 5.138 italijanskih državljanov, 2.569 češkoslovaških državljanov, 2.584 Nemcev, 127 Madžarov 182 Švicarjev 108 Poljakov 182 Američanov, 137 Rumunov, 8 Norvežanov ter 270 državljanov drugih narodnosti. Iz Jugoslavije pa je čez Planino potovalo v Italijo 24-.Š69 oseb in to 10 046 naših, 2.890 Avstrijcev, 44 Belgijcev, 27 Bolgarov, 330 Angležev. 422 Francozov, 10 Grkov. 15 Nizozemcev, 5.578 italijanskih ln 2.166 čsl. državljanov 1.677 Nemcev, 116 Madžarov, 11 Norvežanov, 188 Švicarjev. 204 Poljaki, 229 Američanov, 485 Rumunov in 290 državljanov raznih narodnosti. Na meji so torej Imeli vsega skupaj opravka z 49.650 potniki. Prevoznih sredstev (v glavnem le avtov) je bilo 11.697. koles pa 700. Predlanskim je bil promet znatno manjši. V Jugoslavijo je namreč čez Planino pripotovalo vsega skupaj 10.785 potnikov, iz naše države pa jih Je šlo v Italijo 11.563, vsega skupaj 23.126. V preteklem letu je torej obmejni promet samo pri Planini narasel za 26 524 potnikov. Prijateljstvo z Italijo se je učinkovito pokazalo v medsebojnem obiskovanju. Navzlic teranu in vermutu ni bilo prevelikih nevšečnosti. samo tu in tam so se nekateri navzlic lepemu vremenu preveč vneto oborožili z dežniki ... In čeprav takrat še ni bilo plesne sezone, so nekatere dame nakupile nekaj lepe svile. . Nasprotno pa so marsikateremu pri nas izredno zadišale Hne eksoortne cig-arete. potem so jim pa na oni strani pokadili pod nos .. Med potniki je bilo mnogo izletnikov v Postojnsko jamo. z one strani pa romarjev. V po- Povečajte blesk svojega smehljaja s Kolynosom! Lepota, Vaša osebna privlačnost, za visi ta od zdravih, svežih in lepih zob. Kolyuua napravi tisoče ljudi lepše. — Poskusite Kol j »os! Spoznali boste radost svežih ust in očarujočega nasmeha. letni sezoni so vsakovrstni veliki avtobusi dirjali skozi Planino, prevažajoč zlasti Nemce in Cehe na do gih izletih. Številke govore o Planini dovolj. Zdaj se bo pač treba čim hitreje pobrigati za ceste, da ne bo vsak popotnik doživel razočaranja čim bo prispel iz Italije na naša tla Res nič čudnega ni. da Je cesta tako razorana toda enkrat bo treba temu vendar napraviti konec, kakor so to odločno storili naši sosedje Da ima ljudstvo smisla za tujski promet se kaže v tem. da je nekdo že začel zidati moderen hotel, ki bo tamle na pomlad menda že odnrL Nadalje dobimo morda Se (avtomat ii) bufet s čimer bi gotovo bilo potnikom zelo ustreženo Na žalost se za enkrat še nič ne čuje o tem, da bi nam sezidali novo carinarnico ki je posebno potrebna iz več razlogov. Zdaj so obmejni organi razdeljeni. kontrola Je na enem koncu, carinski pregled na drugem, da se torej obmejne formalnosti delieno opravljajo kar povzroča nevšečnosti ln napravlja slab vtis Naj bi pričujoče poročilo dnlo pobudo, da vendar dobimo carinarnico saj so načrti te leto dni gotovi, svet je kupljen, denar Je tudi zbran treba je kratko in malo zastaviti kramp in lopato. Državni zgled bo dal tudi drugim pobudo, pa se bo Planina kmalu lepo Izpopolnila Saj Jezero tudi že ima in ga bo odslej vsako leto tmela. — no. pa bo tako naš obmejni kraj lep tudi za tujčevo oko. Zgled pokojne Tiringerjeve mame Tržič, 14. januarja. Kako sem Jo spoznal? Tako. kakor spozna učitelj starce svojih otrok. Mala LeJa je prišla v tržiško meščansko šolo in poznanstvo Je bilo sklenjeno. S;imo poznanstvo? Ne pravo in prisrčno prijateljstvo. ki je uspevanju šole in doma najbolj prospešno. Obiskal sem blago pokoj- varni, ki sta Jo upravljala sama z le prav-tako blagopokojnim prvim lastnikom g. Charlesom Molinejem. Navajena dela, nt odnehala niti na stara leta, čeprav bi bila lahko živela. Se nekaj tednov pred smrtjo ji je dejal zdravnik, naj bi pustila službo v tovarni, ker ji bo sicer srce službo odpovedalo. Pa kdo bo mislil na srce, ko pa stroji tako lepo brae. ko lesno mleko tako lep duh daje. da ga nI moči pustiti. Za svoje dolgoletno službovanje ni prejela od državnih oblasti nlkakega vidnega priznanja. pristojna občina se za take stvari ne briga. Za petdesetletnico je prejela od tvrdke lepo vsoto tisočakov; toda Tirin-gerjeva mama je vse razdala siromakom, ker Je tako pomagala mnogim potrebnim. Njen mož g. Tiringer je gospodarski pomočnik tovarniškega veleposestva in služi danes Istemu gospodarju že 37 let Skupaj z blagopokojno Marijo sta dala Istemu podjetju 94 let vestnega tri požrtvovalnega dela kar je menda edinstven slučaj. ki je vreden, da zve zanj široka jav-fltost. Na sveti večer so gospo obšle trenutne slabosti. In nvno na ta sveti večer, ko je kakor v neki slutnji zbrala okrog sebe prav vso družino, tri otroke ln štiri vnuke. (kar se Se nikdar nt zgod:lo). da bo božično veselje ponosno in družina srečna. Pa slabosti niso hotele popustiti. Na Štefanovo zvečer Je lepo mirno zaspala v krogu svoiih dragih, katerim posvetila vse svoje plodonosno živčen e. Veličasten sprevod se le vil iz tovarn*- nroti tr-žiškemu pokonaMSču, k! je pridal da Je spoštovanje vedno posledica dobrega, odkritosrčnega ž;vln naj tolaži zvrhana čaša Tvojih dobrih del! A. L. nico na kraju njenega delovanja v velepa-pirnici bele lepenke g. Charlesa Molineja na Slapu pri Tržiču, kjer Je bila prva mojstrica. Bilo Je to pred sedemnajstimi leti. ko Je ona praznovala že — štiridesetlet-nico tovarniške službe. Prilika Je nanesla, da sem mogel mnogokrat pogledali za kulise njenega življenja in življenja njene drage družinice, pa sem bil vedno presenečen nad blaginjo njenega srca, nad čudežno lepo vzgojo njenih otročičev, dveh sinov in dveh hčera len sinček Ji je umrl v zgodnji mladosti). Cez dan zaposlena v tovarni, je zvečer vedno našla priliko in časa dosti, da ni nikdar nobene prireditve v meščanski Soli zamudila. kjer sva se redno srečavala in po-razgovorila iz srca k srcu. In vse svoje otroke je Šolala, da so drug za drugim dosegli lepe položaje. Najstarejši sin Jože je rudarski inženjer in direktor rudnika v Zaječaru pri Loznici drugi sin Janko trgovski nameščenec pri Sarabonu v Ljubljani, hči Mira je soproga nastavnika meščanske šole v St. Vidu g. Vonč ne, drugi hčerki — ljubeznivi Leji — tovarniški uradnici sem pa pred časom napisal par vrstic za večno slovo. Tiringerjeva mama so prišli pred 57 leti kot Štirinajstletno dekletce v tržiško papirnico ... Ostala je nazadnje kot mojstrica prav do svoje smrti na Štefanovo. Med vojno je bila edina vodilna sila v to- Ignacij Sitar f Dolenjske Toplice, 14. januarja. V DolenjsK.ni loplicaii smo poKu^^h g. Ignacija cauuja, poaejscmKa., soua.vičaija ui lestavralerja.. Kouil se je tu leiu ouiskoval je gimnazijo v Novem me^tu, na.Kar je stopii v u«. pri trgovcu ^au^ciju. iu je ostai nekaj lei tuui not pomočnik. Ko se je 1887. ustanovil v Novem mam Dolenjski Sokol, je bii Sitar med usUi-novn.ki. Sokolaki ideji je ostai zvest uo smrti. Nekaj let je vodil trgovmo pri Sv. Ani nad Trži čem, dokler m v lojnih Dolenjskih Topiicah prevzel posestva po avo-jeni očetu. Komaj pa je ouprl iastno trgovmo, ga je 18yd zauela hude. nesreča: ob splošni požarni katasuofi mu je pogorela vsa domačija. Z zgledno varčnoaijo pa si je hitro opomogei, dogradil je novo domačijo, uredil je lepo trgovino z mešanim biagom ter vzorno posuežijivo restavracijo. Bil je med prvimi vzgledniki, ki so pričeli po trtni uši uničene vinograde na novo rigolati, zasajati trte. Vzpodbujal je sosede, ki so radi sledili koristnemu zgledu. Družico si Je izbral v Jaršah prt Maj-dlčevih, vendar mu je že leta, lb04. unala. Drugič se je poročil leta 19U5. z Ano Marijo Vogelnikovo iz Predtrga pri Radovljici. Živel je v srečnem zakonu do njeue prerane smrti v letu 1934. Udarec ga je močno prizadel, da je pričel bolehati. Zdaj je Se njega smrt rešila trpljenja Pokojnik je bi! vzor odločnega in naprednega meža. Znatno dobo je bil župan občine Dolenjske Toplice, mnogo let pa občinski odbornik in svetovalec, član zdravstvenega zastopa častni član gasilcev, s pose enim veseljem ln pravo sokolsko požrtvovalnostjo se je udejstvova! pri Sokolu. Vedno Je s ponosom poudarjal, da je v Dolenjskih Toplicah najstarejši član Sokola. Res: od ustanovitve Sokola v Novem mestu pa do ustanovitve Sokola v Dolenjskih Toplicah v letu 1920., je bil zvest novomeškemu društvu, nato je tu 5 let vodil blagajniške posle, naslednjih 10 let pa je bil pod-starosta Ko je pred dobrima dvema letoma moral zaradi bolezni odložiti svoje mesto, ga je Sokolsko društvo izvolilo za častnega starosto. Odlikovan je bil z redom sv. Save V. stopnje. Uglednemu pokojniku bomo ohranili časten spomin, preostalim izrekamo odkritosrčno aožalje. Lep dar: Zgodbe brez groze F renče Ferž ou: Teorija In praksa Zakon je zakrament, zakrament pa je skrivnost. Samo tako je mogoče pojasniti mnoge nerazumljive stvari, ki se dogajajo v zakonskem življenju. Trideset, štirideset let skupnega življenja, pa še toliko nejasnega. Težki filozofiji je dobro dodati nekaj lažjih primerov. Takšni primeri, če že ne koristijo škodujejo gotovo ne. že tri leia vodi prijatelj Jokavček težke in hude borbe. Kope besed, nebioj dokazov uporablja z veščo tehniko in pravo diplomatsko .aktiko. če se le proži najmanjša prilika Toda je žena gluha in reodjen'j.va. Naj gre za pomladne, poletne, jesenske ali zimske potrebščine, ona je prva in ken-z.imira proračun Tako ne pride cn nikoli na vrsto. Zakon je zakrament in takšna je njegova skrivnost. avzlic vednim neuspehom pa le beli glavo, tuhta in išče. kako bi jo le ganil ali pa vsaj ukanil. V zadnjem grdem zimskem vremenu pride ves premražen domov. — Veš koga sern srečal? Pomisli: tisto Ančko veš ti"to malo. debelo ki se ^e poročila nekam na ŠtfversVo z ereometrom. Zf'ai le udova Ne ve« kako ^obro izgleda Biibrnca ie odlično ohran:pna. — žena mrš<*i obrvi. Nikoli ni marala tiste koketne ženščine. — In se je poseuno zanimala za tvoje zdravje. Dolgo — pravi — se nismo videli. Pozdravite najlepše gospo! V kratkem vas obiščem. če dovolite, na domu. — Žena nekaj mrda z ustnicami, glasu ni čuti. Zato Jokavček pogumno nadaljuje: — Ta-le zima — pravi — je pa jako zgodaj nastopila. Nepričakovano zgodaj. Strašno se bo ljudij prehladilo. In vi, gospod Jokavček ste tudi prelahko oblečeni. Kako vas more vaša gospa, ki je skrbna in dobra žena, le puščati tako lahno opečenega na ulico ?! V tem mrazu — pravi — v tako tankem in oguljenem Tivarju. Saj se vidi že akozi in skozi; še pljučnico boste dobili in oslovski kašelj po vrhu. — Zakon je zakrament, zakrament skrivnost, laž v dobre namene pa nikoli greh. To je kakor sveta je^a ki ie bogu najbolj dopadljiva. — Kaj pa jo briga, kako se oblačiš? Jih bo že slišala; naj le pride! Takole zanašati zdrahe in prepire v mirno zakonsko življenje! — Toda sama ne najde tolažbe v svojih be-sedah. Tivariev p'3š: ie resnično odshižil. Sai izgleda n:en m ž od da'eč v njem, kakor oguljen cirkuški medvedek Za orav hud mraz irra sicer še tisti stari kežuh od poroke, to^o 7» ulico kavarno obiske 'n , cerkev, bi bilo res potrebno dohiti poltržko i suknjo, že radi ljudi in jezikov. Zdaj se še Ančka štuli v te zadeve Ko bi le ne bilo toliko potrebnejših izdatkov! Ob takem premišljevanju se rešava vprašanje nove suknje prijatelja Serige Rešava ln dozoreva Dozoreva ln dozori. Precej po prvem dobi na roke denar za novo suknjo. — Najrajši bi šla s teboj v trgovino. Sicer boš še kakšno užngal. — — Kaj bi hodila?! Mar zini, kakšna bi ti bila po volji. Kaj temnega na vsak način; reci le ali rujavo ali temnomodro. — V takih momentih je Jokavček Se bolj udan ženi, mehak in popustljiv. Trda, neprevidna beseda bi mogla vse podreti. Gre takoj po kosilu, čim odpro lokale. Izbira, primerja, kritikuje. Pogaja se odbija od cene in grozi, da pojde h konkurentu. Pa tako le pogodi in plača. Prešijejo mu samo dva spodnja gumba, na trebuhu, obleče stopi pred zrcalo in je zadovoljen. — Kakor ulita je za vas. Le poglejte kako se prijemlje. Da ste pol leta hodili h krojaču v mero, ne bi se tako lepo ule-gala in oklepala Da bi jo le dolgo nosili in spet kmalu kaj prišli! — Besede tn suknja, vse je Serigi po volji. Zdaj pa naj ga sreča kdorkoli. Kam sedaj ? Spodobilo bi se domov. 2ena je radovedna. Toda bo tudi v kavarni čedna zavist. Profesor Krivokljun kar očal ne bo mogel iz-drgniti in komandir Rujavc bo gledal kar navzkriž. Vstopi. Kar sredi kavarne. Pozdravi prijatelje in znance, odzdravlja desno in levo. Vse živo 2e vsi na mestih Igre teko Pri-hite natakarji. Pomagajo slačit Nihče ne pomni, da bi Se kdaj tako počasi leze1 iz suknte Ozira se gori in dol! in le s težavo jo izpusti, da jo odneso na obešalnik pri vratih. Prisede k svoji stari družbi Dve mizi sta st:sn"en' skupaj Sede tudi po zorah ob sten' Nekateri *toie za h-bti Zlasti tisti, ki se premikajo od m!zp do nvze: prina-Sflo !n o-*n"*'»,o novice. Pogovor je že v teku'. Po '»n: siovensk' navadi: malo oprav-lisni« in ob'ranJa. malo kritike mnogo zabavljanja. O umetniških razstavah, o ma- gistratu, o propilejah, o nerazumljivih ukre pih oblasti, vselej o polnilci, o vojskah, o zatiranju uboge slovenščine po Srbih in cirilici. Zlasti upokojeni komandir Rujavc, zdaj ugleden meščan ljubljanski in solastnik ženine hiše je močno glasan: — Kaj pa vse potrpimo? Prav nam Je I Le poglejte: povsod nas odrivajo. Najpo-prej jezik! Kaj ni to lep naslov: gospod stražmešter? Pristen, domač, slovenski. Zdaj pa naenkrat: komandir stanice. Kdo razume to cirilico? Neki dan poslušam radio. Ista stvar. Cujem tam: beseda poštna direkcija ni slovenska Beligrad jo Je poslal, ml pravimo ravnatelj, ravnateljstvo. Tako bo počasi vse srbsko, še mesto kavarne bo kafana! — Nova suknja, gospoda Jokavčka za hip pretrga debato. Kakor preseka sij meteora temno noč. — O. o o! Gospod Jokavček, čestitamo! — Kaj neki to pomen ja ? — Gospod Scriga se ljubeznjivo smehlja ln uživa. Pogovor krene v najnovejšo smer: — Torej so ga le prijeli tistega razbojnika Urbanča?! Vedel sem, da ne bo dolgo užival svobode. V žandarmeriji je še stari duh. — Upokojeni stražmešter in le z nejevoljo prekrSčeni komandir Rujavc ugrizne poži-rek črne ln pogladl plešo. Ta gre od čela do zatiljka: vse dokazu je, da se ie lasišče že davno preselilo in skoncentriralo pod nosom. Od tam namreč štrle v beli dan strašni brki. — Da imam sam besedo, na mestu bi ga Zanimivosti iz carstva svetlobe t Daljnogled, ki prodira noč — Skrivnost črne luči — Nevidni Žarometi — Magična očala Obetajo se še mnoga nova odkritja Dasi }© svetloba že vsestransko dovolj raziskan prirodni pojav, se vendar skrivajo v njenih zaiionih Se neštete možnosti, ki bi se dale praktično izkoristiti Koliko zanimivega iz življenja velikega iD malega sveta n«m je n. pr. odkrila fotografija. Silno sta nam fotografska plošča in film razširila pojm vsemira ia nam na drugi strani olaj_ šala razumevauje vloge najmanjših živih bitij v mehanizmu sveta. Še močnejša je postala fotografija z odkritjem svetiočoitnih snovi. ki so dovzetne tudi t& infra rdeče žarke Vsaka najrahlej-ša meglica ali oblaček, zanesen pre. objektiv naših optičnih aparatov, sta poprej zlomila moč fotografije. Infra rdeči žarki pa tudi meglo in oblake uspešno prodirajo in ker eo ti žarki v najtesnejšem sorodstvu e toploto, je mogroče danes celo v nepro lirai temi fotografirati predmete, ako so le primerno topli. Na ta način nam je infra fotografija spet neizmerno razširila možnosti evetiobnega slikanja. Pokrajine z nedoglednim obzorjem, ki jih že zdavnaj več ne more zajeti človeško uho, se nam na infra ploščah narišejo skozi meglo m oblake v vseh svojih ostrih detajlih. Kdo bi bil n. pr še pred leti verjel, da bi se daia zemlje fotografirati iz tolikšne oid&ljenosti, da bi bilo mogoče opaziti njeno krivino! Tudi to ee je zdaj posrečilo. Iz letala so v oddaljenosti 400 km fotografirali na infre ploščo del od severa proti jugu fceRoče obale Južne Amerike z velikansko gorsko verigo Andov in glej- na fotografiji se je prikazala obala ne kot ravna črte — kakor smo navajeni — ampak kot rahlo napet lok, odgovarjajoč krivini zemeljske krogle. Kakor okrog vsakega novega izšle ika je začela seveda tudi okrog fotografije z infra rdečimi žarki plesti fantazija vizije bodočnosti. Porajali so se načrti o daljnogledu. ki bo^o omogočal krmarju varno voditi ladjo skozi meglo Ln letalcu najti po; v oblakih, o žarometih, ki bodo z nevidno »črno« lučjo v vojni osvetljevali sovražnikove položaje, o naočnikih, s katerimi 6e bo ponoči videlo prav tako jasno kakjr o belem dnevu in še o mnogočem. In kakor vsi ihčn; utopiš! ični načrti temelje vsaj make na realni podlogi, ee je tudi od teh fantazij zadnje čase to ali ono vsaj deloma že uresničilo. Zilvernski daljnogled za gledanje v temi, megli in oblakih danes že eksistna, če prav ikde v grobem osnutku. Sprva so ga učenjaki poskušali sestaviti s posredovanjem filma. Na infra, film hi ee snemalo tisto, kar bi rali ooazoveli sko?.i meglo. Film bi se sproti naglo razvijal in filmski- slike bi potlej gledali sko^i navadni daljnogled. Na ta način bi m praktično lahko gledalo v megli in temi. somo s zakasnenjern nekaj minut. kolikor bj se pač potrebovalo za razvitje filmskega traku. No, pa so našli učenjaki, ki eo se bavili e to reč jo. še dosti boij elegantno rešitev. Kakor že v mnogih drugih akrob&i&rvih moderne tei>ike. nam je tudi v tem primeru preko V6e težav pomagala elektronska cev. Povsod, v radiu, zvočnem filmu ali televiziji je to v bistvu brezzračna oev. skozi katert teče elektrika v obliki Ukozvanih katodnih žarkov. Tehniki te žarke danes že tako obvladujejo, da lahko ravnajo z njimi prav tako, ' kakor z žarki svetlobe-Sestavili so primerne leče, ki katodne žarke zbirajo aii razpršujejo, uravnavajo ter ukJanjajo in našli so tudi primerne zaslonke, na katerih rišejo ti žarki slike, kakor svetlobni žarki aa filmskem platnu. Na osnovi elektronske cevi se je že pred leti posreči.'a konstrukcija takozvaneg;-. elektronskega mikroskopa, ki nam je v dobrem svetu odkril že mnoge skrivnosti, kakršnih navadiu mikroskop ne more pokazati. In prav na principu elektronskega mikroskopa ee jo zdaj razvil elektronski daljnogled, ki dopušča gledanje v temi in megli. Največ zaslug za njega razvoj si je stekel doslej Eus Zvorykin. ki deluje pri enem vodilnih ameriških podjetij. Po njegovi zamisli tvorita novi daljnogled elektronska cev v kombinaciji z navadnim optičnim daljnogledom. V principu deluje ta združek tako. da ustvarijo infra rdeči ah pa tudi toplotni žarki na neki zaslonki elektronske cevi nevidno sliko tistega, kar želimo videti. Ta toplotna 6lika je potlej izvor katodnih žarkov, ki na drugi zaslonki reprodueiiajo isto sliko v vidni svetlobi. To sliko motrimo potlej skozi daljnogled. Gledanje je tedaj skoraj neposredno in služi elektronska cev samo za pretvorbo nevidnih žarkov v vidno svetlobo. Novi daljnogled danes seveda še šepa na vseh koncih in krajih, ali njega princip je odkrit in bodočnost mu je zagotovljena. Za pomorski, zlasti pa še za zračni promet, bo novi izum neprecenljive vrednosti. Neka druga zanimivost iz carstva svetlobe, ki bo v bodočnosti nedvomno igrala še vel .Ko vlogo, 6o žarometi, ki svetijo pa ne 6'epe in očala, skozi katera 6e vidi sa- mo tisto, kar moramo videti, ne pa tistega kar nas moti. Te nove optične čarovnij« temelje na povsem realnih svojetvih svetlobe. Svetloba je, kakor znano, nihanje etra, slično kakoi je zvok nihanje strun, le da je pri svetlobi nihanje neurejeno in se vrši v vseh mogočih smereh. Najdejo pa se v naravi prozorne snovi, ki umejo svetlobo »disciplinirati«. Žarki, ki prodirajo skoznje, nihajo namreč samo še v eni smeri, deni_ mo samo vodoravno ali pa samo navpično. Tako svetlobo imenujemo polarizirano. Ako dve ploščici prozornega dvolomca, ki je znan kot najboljši polarizator, pravilno navzkriž postavimo, ee lahko svetloba popolnoma izbriše, dasi sta ploščici prozorni Ta pojav se v kemičnih in fizikalnih analizah že dolgo izkorišča in zgolj problem Kolumbovega jajca je bil da so ga Izrabili tudi za potrebe modernega prometa. Znano je koliko nesreč se zgodi na ce. sfah zaradi tog«, kei ee nasproti si vozeči avtomobili medsebojno elepe s svojimi žarometi. Neki duhoviti praktik iz ceha ffci. kov je zdaj prišel na sijajno idejo, da bi te dalo tej neprijetnosti prav elegantno priti v okom. ako bi imeli vsi avtomobili namesto stekla na žarometih ploščice iz dvolomca, ki polariziTa svetlobo v eni smeri, na nosu pa očala iz istega materijala, toda te 90 stopinj zasukane, da bi se sveL loba polarizrrala v nasprotni smeri. S pravilnim upoštevanjem smeri vožnje bi ee dalo na ta način doseči, da bi vozač eicer jasno videl od svojih žarometov razsvetljeno cesto pred seboj, žaromete nasproti prihajajočega vozila pa bi opazil le kot med_ lordeče svetlobne točke, ki prav nič ne slepe. V Ameriki ln Nemčiji se zdaj na veliko bavljo e praktično Izvedbo te sijajne ideje. Sestavlja se turii že ceneno polarizačno steklo, iz katerega bi s« izdelovala očala za pešce, ki jih nič manj ko vozače ne moti bleščava avtomobilskih Žarometov Še marsikatero zapreko, zlasti glede na pravilno polarizacijo razne barvne svetlobe bo treba premagati ali pot do rešitve tega velevaž. nega problema, ki ea stavlja moderni promet. je nakazana in bodočnost bo gotovo prinesla primerno rešitev. Iz Julijske Krajine Realitetne kupčije in hipotekami krediti v Trstu V preteklem letu je gradbena delavnost, če izvzamemo nekatere javna dela, v Trstu nekoliko popustila. Večjih potreb po stanovanjih je zmerom manj ln na razpolago je celo okrog 6.000 praznih stanovanj s 4 ln več stanovanjskih prostorov, po katerih pa skoraj že nihče več ne povprašuje. Zasebniki so se lani omejili predvsem na gradnjo manjših vil, ki rastejo v bližnji okolici mesta, zlasti na Opčinah, kakor gobe po dežju. Močno se Je zasebna gradbena delavnost ravnala tudi po razvoju realitetnih kupčij In hipotekarnih kreditov. Slednji so se lani precej omejili. V razdobju od novembra 1936 do novembra 1937 Je bilo v Trstu ln posebno v njegovih predmestjih prodanih okrog 800 hiš in njihovih delov (etaž ali posameznih stanovanj). Največja je bila transakcija 15,000.000 lir za palačo v centru mesta, ki jo je neka paroplovna družba prodala drugemu podobnemu podjetju. Nad polovico vseh omenjenih stavb so prodali po predmestjih in okoliških vaseh po prav nizkih cenah od 1.000 do 50.000 lir. Pri Sv. Križu za Prosekom, ki pripada tržaški občini, je bila neka hišica prodana celo za 400 lir. V preteklem decembru Je bilo prodanih 72 poslopij ln njihovih delov skupno za 7.5 milijona lir, od teh 50 v predmestjih za pičla 2 milijona lir. Kreditnih operacij je bilo v omenjenem razdobju Izvršenih 388 za skupno vsoto dobrih 13 milijonov lir. od teh kar 330 hipotek po 1.000—50 000 lir skupno za 5.5 milijona predvsem v tržaških predmestjih in okolici. Večje hipoteke se obrestujejo sedaj po 5 do 6%% one manjSe pa še zmerom po 7 do 9 in mestoma celo po 10%. V decembru je bilo Izvršenih 37 takih operacij za skupno vsoto 1.8 milijona lir. Podatki o gradbeni delavnosti v omenjenem razdobju pa se nanašajo na 225 gradbenih dovoljenj. Zgrajenih Je bilo 87 stanovanjskih hiš in vil, 25 poslopij je bilo dvignjenih za eno ali dve nadstropji, ostala pa so bila adaptirana ali obnovljena. Od vseh gradbenih dovoljenj se Je 159 nanašalo na manjše gradbe na periferiji mesta. O vsem tem podrobno poroča »PJccolo della sera«, ki pravi, da so realitetne kupčije ln hipotekami krediti kakor tudi gradbena delavnost v preteklem letu pokazali, da se sicer nI treba spuščati v rožnate napovedi njihovega nadaljnjega razvoja, da pa Investicijska sposobnost v Trstu še zmerom ni ponehala ln da so tržaški kapitalisti slej ko prej prepričani o varnosti ln donosnosti takih naložb svojega denarja. Drobne novice Preko Trsta je v sredo dopoldne potoval v Ženevo novi rumunski zunanji minister Micesou. Na železniški postaji ga je pozdravil rumunski konzul Deine trio. Kakor poio-ča »Piocolo«, je mmistei konzulu Demetriju izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je italijanski tisk tako navdušeno poročal o spremembi režima v Romuniji in tako pravilno razJagal prijateljstvo, ki ga nova romunska vlada goji do Italije. »Itaiia Redenta«, italijanska šolska družba ki deluje v Julijski Krajini Ln Južni Tirolski z vedno večjo vnemo, je v Istri ustanovila dve novi otroški zavetišči. Za obe si je preskrbela od pristojnih občiiiskih uprav dve primerni poslopji Prvo zavetišče so ustanovili v Vižinadi, drui20 v Zbandaju pri Poreču. Občinski upravi sta e pristankom pulskega občinskega upravnega eveta prepustili omenjeni stavbi družbi brezplačno. Konzorcij za obnovo Istre je imel pred tremi dnevi v Puli pomembno sejo, na kateri so razpravljali v prvi vreh o istrskem vodovodu, o preskrbi Kvarneiskega otočja z vodo in o proračunu za prihodnjo poslovno dobo. Predsednik konzorcija s^natOT Mori je v svojem poročilu menil, da bo Ditne voda iz Mirne v kratkem napeljana po vsej deželi doli do Pule. 0 vodovodu za Kvar-nerske otoke, pa je poročal, da bo treba bržkone uporabiti vodo iz Vranskega jezera na Cresu za vse otočje*. Govorili eo tudi o občih obnovitvenih načrtih. Sprejet je bil novi proračun konzorcija in nazadnje so sprejeli še rezolucijo, v kateri zahtevajo, da je treba konz.orcijru iz foralov ministnstva za gradbe zagotoviti redne podpore, tako da bo mogoče gradnjo velikega istrske-ra vodovoda pospešiti in dovršiti v treh letih, hkratu pa tudi z vse večjo vnemo skrbeti za splošno obnovo dežele. Občinska uprava v Jahlanlcl je sklenila prepustiti erarju več občinskih cest. KakOT poročajo listi ie na to selaj pristal tudi pokrajinski upravni odbor na Reki. Državni podtajnik korpcracijskega mini" strstva Ricci ee je te dni mudil v Trstu. Pregledal je poslovanje raznih korooracij-skih ustanov in organizacij. Bil je tit'i v ladjedelnici fe letalski tovarni v Tržiču, v Labinskem premogovniku in v Puli. Iz tržiške ladjedelnice, so včeraj in danee »plovili v morje spet dve novi ladji. Prva je bila zgrajena za ameriško podjetje Standard OU Comij>any. Ta cieternska ladja »John A. Brown« po imenu, je dolga 148 m, 22 m Široka in 12 ra visoka ter ima tonažo 21.800 ton in tovorno kapaciteto 14.000 ton. Njena brzina bo znašaia 12 vozlov na uro. Druga ladja, velika podmornica »Nani«, pripada italijanski vojni mornarici V vodstvu reške fašistifne »vete so bile Novi fašistični tajniki. V ponedeljek je bilo v Gorici zborovanje fašističnega zveznega direktorija. Ob tej priliki js zvezni tajnik objavil več sprememb v fašističnih organizacijah po deželi V Kobaridu je bil imenovan za tajnika krajevne fašistične organizacije Josip Marangon, v Idriji Ivan Covatta, v Dolenjem Karel Siid^ro. v Podbrdu pa Peter Filippi. Dva dosedanja tajnika sta bila imenovana za okrožna inšpektorja, druga dva sta bila odstavljena. Nagrada za dvojčka. Na dan pred Silve-strovim sta ee rodila dvojčka pri Brecljevih v Ajdovščini. Te dni j? bil oče Josip Bre-celj obveščen, da mu je goriški prefekt dodelil nagrado v znesku 600 lir iz fonda, ki ga je stavila vlada na razpolago v take svrhe. Nepojasnjena smrtna nesreča. V Škorkoli nad Trstom s» je pred dnevi hudo ponesrečil 42 letni Ivan Simšič iz Loijerja. Mož je baje iz doslej še ne pojasnjenega vzroka padel, udaril pri tem z glavo ob kamen in si prebil lobanjo. Našli so ga nezavestnega ia so ga takoj prepeljali v tržaško bolnišnico. V ponedeljek je poškodbi podlegel. Spočetka ga nihče ni spoznal. 2e ko je bil mrte^, se je v bolnici zglasdl neki njegov znanec iz Lonjarja in v njem spoznal svojega soseda. Oblasti so sedaj uvedle posebno preiskavo, da bi točno dognale vzrok njegovega nesrečnega padca. V Kaseljanu pod Št Petrom na Soči j» preteklo nedeljo velik požar malone uničil dom nekega italijanskega kolona. Ogenj je nastal iz doslej še nepojasnjenih vzrokov v hlevu poleg hiše. Z nj?ga se je razširil na gospodarsko poslopje in poleni še na sta- hfla h hleva ee etaar reKM ft-vtno, pogorelo pa >• ▼ nJem več Stotot sena. Zgorelo je nadalje preko sto stolov drv, večji voz in precej poljskega orodja K sreči so gasilci iz Ronkov kmalu prihiteli na pomoč in pogasili ogenj, ki se je lotil tudi ie stanovanjskega poslopja. Hišo so v glavn;m rešili- hlev in gospodarsko Doslopje pa sta pogorela do tal. Škode je bilo ra 20.000 lir. Vl«k ga je povozil. Na progi med Gorico in Ločnikom ee je v sredo naveezgo aj pripetila huda nesreča. Železničarji eo našli blizu Podpore ob tiru ne daleč od soškega mostu truplo mladega tržaškega šoferja Ju-lite, ki ga je očitmo povozil vlak. Kolikor so mogli naknadno dognati bi se moral Julita v sredo dopoldne javiti k naboru na mirenskem letališču. Pripeljal se je ii Trsta v Gorico, med potjo pa je najf>rž zaspal, tako da ga ie vlak odpeljal dalje proti Ločniku. Na soškem mostu ee je bržkone zaradi ropota prebudil in planil h vacona. V hipu je premislil evoj položaj. lil je 6ilno no v ekrbeh, ne bi prišel o praveui času na nabor ir. zato ee je odločil za skok iz vlaka. Ko se je polti al i voza, ga je rob naslednjega vagona močno sunil od strani, tako da ga ie pri padcu zasukalo tik ob voz in sra že zaneslo med kolesje, ki ga je v hipu razmesarilo do smrti. Njegovo truplo so prepeljali v Podgoro, kjer 60 ga tudi pokopali. Smrtna nesreča Idrijskega vpokojenea. V Spodnji Idriji je rudniški tovorni avto v torek ob pozni večerni uri do smrt; povozil 67 let starega vpokojemege rudarja FVanoeta Likarja Nesreča se je pripetila na ostrem ovinku kakšnih eto korakov 7.a vasjo. Kolo težkega voza ie Likarju zdrobilo lobanjo, tako da je v nekaj trenutkih izrinil Njegovo truplo so >e ponoči prenesli v idrijsko mrtvašnico. V četrtek so ga pokopali. Oblasti eo uvedle preiskavo. Prijeli so šoferja SO letnega Lojza Lenota. ki ie izpovedal. da se je nesrečni Likar kar nenadoma znašel pred vozom Avto je skuhal sicer ustoviti foda bilo ie že prekaaro. O nesreči v škorkoM nad Trstom smo poročali, da je neki moški iz Lonieria v ponesrečencu spoznal svoiega znanca in eo-vnšč.im Izkazalo pa se ie. da ta Identifikacija ni bila pravilna. Simsičev brat. ki je nekje v me«tu za vratar-e in ki fo ga naknadno poklicali v mrtvašnico tržaške bolnišnice, v mrlif-u ni mogel prepoznati svojega brata. Poizvedbe se nadaljujejo. K>i nai Ho m to? Stric Matic je šel davi že n« vse zgodaj po mestu in je naše' v snegu neka i raztrganih lističev Na posameznih je odkril napisane naslednje črke DFB DRL RN1 1VS, J NE. KDO, NEG. EČE. EI.O. HOD. NNA Zlaffal jih je in jib zlagal, pa le nI mogel odkriti, kaj se za njinv skriva Zdaj prosi Metlarje. da bi mu pri tej težavni nalogi jxrniauali. Tistim, ki jo bodo prav rešili, bo posilal nekaj lepih nagrad, seveda lepo po žrebu kakor je že navada Rešitve morajo biti v »Jutrovem« uredništvu najpozneje v petek Napisane naj bodo na dopisnici, v kotu pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«, da jih bo stric Matic zanesljivo dobil v roke. Kaj fe bilo skrito? Voščilo, ki se je glasilo: »Stric Matic vam želi v novem letu vso srečo.« Veliko število Metlarjev je uganko razrešilo, ker pač ni bila težavna. Samo od zadaj jv bilo treba brati čuke. Med pridne reševalce je razdelil stric Matic osem nagrad io sicer: Ožbolt Polajner, Črna pri Prevaljah, dobi roman »Tigrovi zobje«. Mira Jerala, Zagreb. Erdedijeva uL 7, dobi roman »Pater Kajetan«. Zvonka Keše. Ljubljana, Ravnikarjev« 3. dobi roman »Lucifer«. Sava Glavina. Rozzol in Monte 1263, Tri-este, Italija dobi »Roman treh src«. Ignac štth. Susida 46, p. Caporetto, prov. Gorizia. Rajko Černoi, Novo mesto, Ljubljanska 26, Martin Zupane, Stari trg 73. Siovenjgradec in Pienna Ferforez, B-ande-sia 792, St. Giovanni, Trieste pa dobe po eno knjigo ilustrirane revije »Življenje in svet«. RADIO Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Nedelja 16. januarja LJubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15: Godalni kvartet. —9: Cas, poročila, spored. — 9.15: Poskočne in vesele i plošče j. — 9.45: Verski govor (dr. R. Tominec). — 10: Prenos cerkvene glasbe lz etolnice. — 11: OtroSka ura: Gašpercek v novi lutkovni igri. — 11.30: la Rai&Jtftagft ocfeaetra. — IS: Om, me, apored, obvestila- — 18.80: FloMs po željah. — 16: Po aomača: Fantje na vasi ln plodč«. — 17: Kmet ura: Vatooet tal razvojna mo&noet slovanckegai sadjarstva, (g. F. Kafol). — 17.30: Vesedl ln talost-ni dogodki lz Življenja Jake Smodlaka. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: o Stevaau Mo-kranjou (tir. Miloje Milojevič). — 19.50: Slovenska ura: a> KotroAk« penit (plošče); bj Ob 50 letnici amrti Andreja Eim-splelerJa (dr. L Grafenauer). — 20.30: Večer skladatelja Rieta Savina.. Sodelujejo: prof. S. Osterc (predavanje), Radijski orkester in SfloveaiakJ vokalni kvintet. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Lahka glasba Radijskega orkestra. Ponedeljek, 17. futaarja Ljubljana 12: Venček venčkov (ploflBe).— 12.45: Vreme, poročila. — 18: Cas, spored, obvestila. — 13.20 : 40 minuit lahke glasbe (radijski šramel). - 14.20: Vreme, borza. — 18: Zdravljenje kužnih bolezni (dr Anton Br-celj). — 18.20: Schumann: Otroški prizori (plošče). — 18.40: Umetnostni spomeniki Notranjske (g. Marjan Marolt). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, ol ventila. — 19.30: Nac. ura: Masaryk in Slovenci (g. Božidar Borko). — 19.50: Zanimivosti — 20: Veseli zvoki radijskega orkestra. — 30.50: Spevi iz opere »Boris Godunovc. — 21.10: Komorna glasba. — 22: Cas, vrems, poročila, spored. — 22.15: Pleen« glasba (g. Mirko Premelč in radijski jazz). Beograd 17.06: Pesmi. — 17.35: Orkestralni koncert. — 18.45: Plošče — 30: Pre.ioa opere iz Nar gledališča. — 22.50: Lahka godba. — Zagreb 17.15: Pevski kvart^ in klavirske skladbe. — 20: Prenos opere i* Beograda, — Praga 19.15: Lahka glasba. — 20.10: Zborovsko petje. — 20.35: Spevoigra. — 21.25: Komorna glasba. — 22.35: Lahka in plesna muzika s ploišč. — Varšava 20: Pester glasbeni spored. — 21: Plesna muzika. — 22.05: Brahins: Klavirski koncert v d-molu. — Dunaj 11.25• Kmečke godbe igre io (plošče). — 12.20: Lahka trodba orkestra. — 15.15: Recitacije. — 16.05: Odlomki iz zvočnih filmov in ples. — 17.30: Klavirski koncert. — 19.35: Konesrt velikega orkestra solistov. — 20.35 Drobni dramski prizori in glasba. — 21.35: Skladbe za dve violini in čembalo. — 22.30: Znamenite arije. — 23: Odlomki Iz operet. — Berlin 19.10 Lahka glasba s plošč. — 20: Pester 6pored. — 22.30: Nočni koncert tn ples s K«lna. — Mtlnchen 19.10: Spor*} po željah. — 20: Plesni večer. — 21.20: Romantične melodije. - 23.10: Kakor Berlin. — Stuttgart 19.15 Vedra muzika za delopust. — 21.15: Koncert velikega orkestra. — 22.10: Švedski narodni napevi. — 22.30: Kakor Barlin. — 24: Nočni koncert. Torek. 18. januarja Ljubljana 11: šolska ura: Iz življenja slikarjev Subicev (g. Fran Skodlar). — 12: Ruske pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Cae. spored, obvestila. — 13.20: IzStraue sovih skladb (radijski orkjeter). — 14.20: Vreme, borza — 18: Koncert Kmečkega tria — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (dr. France VVeber). — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Razvoj jugoslovenske radiofonije (dr. Ljudeviit Splajt). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Plošče. — 20.10: Balzac: Mjrcadet, komedija v 8 dejanjih (izvajajo Člani Nar. gledališča v Ljubljani). — 22: Napoved ln poročila. — 22.15: Lahka glasba radijskega orkestra. Beograd 16.45: Narodne pesmi. — 17.35: Koncert orkestra in solistov. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Komorna glasba — 21.30: Lalhka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert — 30: Prenos opjre iz Nar. gledališča. — Praga 19.30: Prenos Fibichove opere »šarkac. — 22.15: Radijska revija s plošč. — Varvara 19.30: Zborovsko petje. — 20: Offenbachova opereta »Zaroka pod laterjo<. — 21.05: Simfonični koncert. — 22.05: Lahka godba in ples. — Dunaj 10.50-" Koncertna ura. — 12: Lahka godba orkestra. — 15.15: Spavanke. — 16.05t Koncjrt orkestra. — 17.25: Pevska ura. — 19.40: Dunajske melodije. — 20.45: Stare pesmi. — 21.45: Kratke istorije. — 22.20: Plesna muzika, — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.10: Koncert godalnega seketeta. — 20: Lahka godba orkestra. — 21: Orkestra!-ni in pevski koncert. — 22.30: Lahka in plesna muziika iz Hamburga. — MUnchen 19.10: Pester glasbeni spored s plošč. — 20.10: Zvočna Igra. — 21: Orkestralni koncert. — 22.30: NemSka vedra glasb«. — Stnttpart 19.15: Znameniti pevci. — 20.15: Pester spor?d. — 21: Koncert Hgndlova glasbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika e plošč. — 24: Ura španske glasbe. ITT«— obesili. Poprej pa še dvesto po zadnjici! Ubogi ljudje kaj so pretrepetaii, ubogi žan-darji, koliko prestopicali. Vse pa radi takega falotai — Mišljenja so takoj razdeljena. Pri prvih antipatija, pri drugih simpatija. Eni z Ru-javcem, drugi proti. Jokavček zabrenka na blago struno: — Pardon, slavna gospoda, jaz se ne strinjam. Pravzaprav sem čisto nasprotnega mišljenja. Najpoprej pomislimo: kaj pa je pravzaprav zločin? Zločin je dejanje manjvrednega, to se pravi: pomanjkljivo razvitega človeka. Zločinec je bolnik in ne more biti odgovoren za svoje dejanje. Napake ima od rojstva. Ali pa od človeške družbe. V nobenem slučaju ni odgovoren. Zato bi Jaz gradil mesto kaznilnic bolnice, sanatorije. poboljševainice. — Družba se cepi. Rujavc grdo gleda in viha brke Jokavček se razvnema: Sploh pa, slavna gospoda, če bi pravilno gledali na ta problem bi morali biti še ponosni. Urbanč je najizrazitejši predstavnik naših narodnih lastnosti: pogumen, odločen, vstrajen, izdržljiv — Tudi od -'o^•edni>, ii.i7 vstajajo; glave se dvigi jc od taroka In pref^si'e — Le pomislite slavna gospoda, skoči iz kaznilnice Sest metrov globoko, pa še ne zaSepa Kdo od vas si upa ^o? Potem beži, preganjan kakor divja zver, premražen. lačen celo noč Ti. Rujavc. bi na njegovem mestu ves čas mislil samo na bržolice tn na mehko posteliO Leta po koruznpm polni v arestantovskl uniformi, prosim lepo skoči v Nišavo. jo preplava ln v mrzli noči skoči na vlak, brez karte slavna gospoda, «*h-u» med drva ln vozi, vozi, vedno misleč le na ljubljeno domovino Slovenijo, po kateri je v daljnem Nišu tako zahrepe-nel. Beograd obide, ve, da mu ni kos, kaj bi tam siromak ? Potem zagleda na njivi tičje strašilo. Skoči iz drvečega vlaka in se pre-obleCe. Ali ni to genijalno? Pa spet na vlak, ne v gerak kupe, nego na streho vlaka in se vozi vso noč. Jaz bi tega niti v moji novi suknji ne izdržal. — Ozre se proti Izhodu, da bi suknjo malo pobožal z očmi. toda je obkrožen od gostov od vseh strani ln ne vidi do vrat. — Tako pride do Siska. Tu zopet doli; hrvaškim železničarjem ne zaupa. Pa morda nekje dobi prvi košček kruha, morda tudi ne; zgodovina je vedno pomanjkljiva. Tako pride končno v svojo preljubo Dolenjsko. Pravijo: krade. Kdo — slavna gospoda — ne bi od vas kradel, če bi le Imel korajžo, tako le lačen ln brez obleke? — Poslušalci zadržujejo sapo. — Udre skozi dimnik ln peč, da dobi za prvo potrebo plesnjivih dvajset jurjev. Ali ni že samo to več, nego je storil Romeo in koliko ga opevajo in igralci posnemajo. In še ne odneha. Beži od zidanice do zidanice in ne gleda na letošnjo klslico; praznuje sv. Martina. Kateri kristjan, kateri samorodni Slovenec in kateri zaveden vinogradnik mu more kaj očitati? Ne Niš ne daljna Srbija ne moreta zatreti v njem nie-govega značaja, ne spoštovanja do lepih starih naših običalev — Ta odstavek elegičnega govora gane celo komanilirla Rulavca. — Potem, prosim slavna gospoda, se skriva: ne iz strahu. Samo pred žandarji. Z našim dobrim ljudstvom pa celo pije, pleše ln se pogovarja. Ali je sploh kaj stre- ljal? Figo! Tudi njega ne bi zadeli, da m dvignil pete. S petami je križ. 2e slavni Ahil Je to preiskusil. Sploh bodo naši znanstveniki, ki jih imamo toliko, morali ugotoviti tesne zveze slovenskega rodu z ili-jado ln Homerjem. Toda Urbanč ni jokal. Zavlekel se je v mrtvašnico. Ne, da tukaj umre in čaka pogreba, nego da takoj organizira moderno bolnico, pa ne tarna, kakor Ljubljančani o tem predmetu. Kaj bi dali v vojski za tak talent? Kdo od nas se upa tri dni ln tri noči prebiti v mrtvašnici? — PosluSalci se stresajo. — Ko mu preseda jodov vonj, se vleče štiri kilometre daleč po vseh štirih pod navaden kozolec in se zavije v seno. Ali je Lindbergh napravil to? Ali morda Rusi na ledu? Samo nam Slovencem ne privoščijo nobene bravure! Zato sem ln bom do smrti pristaš teorije ,da nI zločincev, da so samo siromaki ali pa bolni ljudje, da jih zato ni ne obešati ne zapirati, nego pravilno vzgajati in lečiti. — Jokavček se utrudi. Izpije črno kavo. Nekateri ploskajo, drugI gledajo grdo, Rujavc nasprotuje. Nato plača, domov mora. Plača in vstane. Kakor rimski imperatorji v slavnostnih sprevodih, stopa do obešalnika. Natakarji priskočijo. — Katera je vaša? — ze grabijo sukne s kljuk. — Ta ne. ta ne ta tudi ne! — Snemljejo In spet nazaj obešajo. Nervoza narašča — Moia je čipto nova, temnomodra s komaj vidnimi črtami. — Take suknje na obešalniku nI. Serlgi je vroče, nervoznost narašča. Pristopajo go- stje; prvo najbližji, potem cela kavarna. — To je moja, ona moja, tista moja! — Vsak pograbi svojo. Vse že nošene, nekatere mnogo oguljene. Nove ni nobene; Jokavčku ne ostane nič. Vsa kri mu šine v glavo: — Prokleti tatovi; že spet začeli sezono! — bruhne iz njega — Se suknje po kavarnah niso več varne, takšno je poštenje. Kje je policija? Zakaj jo sploh plačujemo? Ali ; se tako Dazi na lopove in propalice? — Natakarji so v zadregi. Res je sedelo nekaj sumljivih tipov prav pri vratih. Toda nič posebnega ni bilo opaziti. — Tecite na policijo, javite na vse strani, hudiča zapreti do smrti! — Spomni ae kaj bo doma. — Obešajo naj jih, palice naj se spet vpeljejo! Rujavc. ti imaš prav! Zapiraj! Pretepaj! Obešaj! In kakor v nezavesti hiti na stražnico. —J1 ^rt TEŽKO JE BITI SIROMAK Dreta Je bil nekoč bogat, toda kri t a mo Je požrla vse imetje. Nekega dne Je srečal prijatelja Dreto, ki ga je vprašal: »Prijatelj. kako živiš zda)?« t>V glavnem kakor prej. Ob osmih vata-Jam. Potem pozvonim slugi .« »Kaj slugo Imaš še zmerom?« »Ne, ampak zvonec sem shranil ta tpo-min.. DOBROTNIK K Shawu so nekoč prišle narodni dama pobirat darove za padla dekleta. »Dajem kar direktno,« se je odrezal Shaw in Jih postavil pred vrata. MISEL »Mislim. da Ieli nekdo govoriti t vami, gospod šef.« »Kaj je to »mislim »Hm.,. vprašal Je, ali fe stari konj v pisarni.« NOVA TAJNICA •Kako vam je prejšnji Sef mogel dajati kar po dva, tri mesece dopusta. Ali J* tako dolgo ostal brez tajnice7« »Ne, gospod, t menoj je Sel vselej. « POBOŽNA UČITELJICA Učtteljica hoče otrokom dopovedati, da je bog povsod. Da bi to praktično pojasnila, vpraša malega Morica: •Povej mi M orle, kdo Je pri meni v razredu. ko vi odidete na dvorišče7« »Vem,« reče Moric. »Gospod učitelj It petega razreda.« V ŠPANIJI »Poglejte tegale človeka! Laže, da se kar kadi. Včeraj je pravil, da ima hišo i štirimi nadstropji, danes pa govori o hiši z dvema nadstropjema...« •Ne, saj ne laže. Veš, is Madrida /m »JUTRO« »t 11 II IMttfc 14» X. 1988 Kraljestvo mode Neveste v balam Pred leti so bile mnoge neveste še v dvomih, kaj je prav za prav moderno: poročiti se v tradicionalni beli obleki z vlečko in kopreno ali v navadni, proinenadni obleki? Medtem pa je moda že zdavnaj rešila to vprašanje in sicer v prid beli obleki Modno geslo ostan^ slej ko prej: za vsako priliko primerna obleka! Kakor je po modnih ln družabnih pravilih izključeno, priti na večerno prireditev v drugačni, kakor večerni obleki, prav tako se zdi modnim čini-teljem neprimerno, če se poroči mlado dekle v drugačni, kakor v ta namen ustvarjeni obleki. Moda zna biti tudi jako konservativna, če je treba. Fn priznati je treba, la nam je prav s to svojo konservativnostjo v beli nevestini obleki ohranila nekaj lepega m poetičnega. Kolikok rat čujemo: bele poročne obleke o tako nepraktične I Zakaj na? Morda zato. ker oblečemo poročno obleko samo enkrat v življenju? Toda saj sc poročna obleci v kroju prav nič ne razlikuje od linije večernih oblek — * eno razliko seveda: da je ob vratu visoko zaprta, v nasprotju z globokim izrezom večerne obleke Nič laž lega torej, kakor z neznatnimi izpremem-baini uporabiti pozneje takšno obleko za in za večerne prireditve. Ker je bela, jo čez leto ali dve damo še poljubno prebarvati in zopet dobimo drugačno večerno obleko ... Letos je za bele poročne obleke najbolj v modi satiE, za posebno svečane tudi po- Klobuki so vedno * v«« V1S11 voščen lamč Nekaj novega je voljni, beli iersey, ki se tesno oprime telesa in ki ga moremo prekrasno drapirati. ELITNA konfekcija 7TLa*£eJZj maribor prinaša vedno najnovejše ! Pokrivala se ravnajo po oblekah, ki jih spremljajo. Če je obleka pokrita z vezenino ali s srebrnimi naši vi. opazimo na glavi enako izdelano čcpico. Nosijo se tudi venci ali cele čepice iz belega cvetja. Vsa ta Proti zaprtja Cglet rtf S br 3/36 da« 19. II. 193« Navadno »e oblike klobukov nekako »vnesejo«, preden je konec sezone, to je, da postanejo bolj skromne, bolj normalne. No. letos je ravno narobe. Moda klobukov ostaja na svoji v:šini in kakor je videti, stremi še za višjimi oblikami. Vendar je k sreči tako raznolična, da najde kljub temu vsak obraz sebi primerno fazono. različna pokrivala pa odkrivajo čelo in dober del nakodrane pričeske. Letos moderni pajeolani so iz tila aH svilenega muselina in večinoma ne pokrivajo obraza. Letos »o prav tako moderni kratki, kakor dolgi pajčolani. Bele čipke so seveda vedno elegantne, posebno ker lahko porabimo belo čipkasto obleko tudi za najbolj elegantno večerno prireditev. Bela poročna obleka, ki jo vidite na prvem mestu naše skice, je izdelana iz belih čipk in belega žorieta. Sprednji, zvončasto ukrojeni dei krila je iz žor-žeta, ostala obleka in dolgi rokavi pa so iz čipkastega tvoriva Spodnji del života ima obliko koničastega vbitega steznika, ob katerem je lahno nabran ves zgornji del. SCMERk: PARIŠ-NEW YO«< ^Prvo, kar more* j te storiti vselej, kadar začneta negovati obra^, je: očistite obraz _dobro s Scherkovo vodo Potem pa čitcjte,kaj pravi knjižica o Scherkovi vodi za obraz. Lepo lahko deluje samo koža, ki je do znojnic očiščena Tudi Vi boste postali ?f> ,, .lepi, če boste negovali Din18.-,35.-,56.' ' , . obraz s 5cherKovo vodo. M Le4:, 13. <15!, Lf3:, 14. gf3:!, eS, 15. f4, 13. Sf3:d4 Bell še vedno ponuja kmeta, črni ga zopet ne sme vzeti. 13. — Lf8—c5 Na Le4: bi Slo sedaj 14. Lg5! z napadom, na pr. Ld5. 13. Ld5:!, Sd5:, 16. Se6:t, De6:, 17. Df3, S5b6, 18. Tel, Se5, 19. Te5:, De5:. 20. Dc6 + Itd. Pa tudi po 13. —, Se4, 14. Lb5: pride beli do napada. 14. Sd4—b3! 0—0 Se ni šlo niti Le4:, 13. Lg3 z grožnjo Td7: itd., niti 14. —, Se4:, 15. Sc5:, ter neto IG. Le3 z znatno boljšo pozicijo za belega, ki pač cdtehta kmeta. 15. Sb3:c5 Sd7:c3 16. Lcl—e3! TfS—d8 Sedaj je bilo na Le4: zamišljeno pač a5! Da5:, 18. Sc3, Dc7, 19. Lc5:, Dc5:. 20. Se4:, na 16. —, Se4r, pa 17 f3, Sf«, 18. Df2, Tac8, 19. a5», Da5:, 20 Sc3, Dc7, 21. Sb5. Sce4, 22. fe4:. Dc4:, 23 Sd6. 17. f2—f3 S tem se je beli dokončno konsolidiral. Radi premoči belih dveh lovcev ter slabega črnega kmeta b4 je črni pač pozicijsko izgubljen. 17. — Db6—c7 Grozilo je 18. Df2 18. Td:d8+ Ta8:d8 19. Sa2 b4 a7—a5 20. Sb4—c2 Sffl—d7 21. Sc2—d 4 Sd7—b6 22. Le4—b5 Dc7—e5 23. Sd4—cC Lb7:c6 24. LbSrcO De5—d6 25. De2—b3? Napaka ,po kateri dobi črni naenkrat izglede. Pravilno je bil 25. Lb5 !n beV bi s kmetom več moral prej aH sle^ dobiti. 25. — Sb6:s4! 2«. Tal—cl? NI šlo 26. Ta4:, Ddl"+~, 27. Sf2, Sd3-F, 28 Ke3, Del+ ter nato De3: z odločilnim napadom za črnega. Pravilno pa je bilo 26. LcS:. Sedaj Je beli izgubljen. 26. — Sc3—d3! 27. Tel—C4 Sa4 :b2 28. Tc4—Ta deklica...« Anderson s© Je ustavil. -»Nima dovolj skušenj. Poleg tega je ne koliko preveč prikupna... « »In kaj sledi iz tega?« »Prikupne strojepiske so zelo raajvajene. Neprestano se tudi ozirajo po moških in vedno zahtevajo povišanje plaiče.« »Pa naj dobi več, če bo zaslužila... < »Naj jo privedean sem?« je vprašal Anderson Meggsa »Hvala, ni treba. Povejte JI, da Je sprejeta. &tiri funte bo imela na teden, čez mesec dni dobi en funt poviška, 6e s» bo obnesla. Jutri lahko nastopi.« Ko je Anderson sporočil Etteabetl rezultat in pogoje, se je strojepiska kratko zahvalila in odšla. Eno minuto za njo Je izginil tudi Anderson iz pisarne. Ob petih in sedem minut je naglo prisopihaj po stopnicah v drugo nadstropje bližnje hiše, kjer mu je Elizabeta Geraidova zletela v objem. »Dragica, vidiš, taJco se ml je posrečilo! z mojo plačo in tvojimi Štirimi funti na teden se lahko v najkrajšem času poročiva. Meggsu sem svetoval, naj te ne vzame v službo. Zadel sem pravo! Kajti, odkar sem teda dedca zasačil pri neki napaki, napravi vedno nasprotno od tega, kar mu svetujem. Ti si dobila službo, jaz pa bom imel v kratkem ženico!« Lep dart Zgodbe brez groze Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. golob, 6. Haleb, 11. Aunatl, 12. Atene, 13. Gabon, 14. ratar, 15. aroma, 6. Oka, 17. ara, 18. Rus, 20. an, 22. antimon, 25. re, 27. Ilm, 28. Lam, 30. ena, 32. Ciper, 34. vodič, 36. Emona, 37. otava, 3S. balon, 39. Damon, 40. Unija. Navpično: 1. gaga, 2. omara, 3. labora, 4. Otomani, 5. Bina, 6. Hartum, 7. ata, 8. leto, 9. enaka, 10. Berane, 18. Rim, 19. Soliman, 21. prevod, 24. Napoli, 26. enota, 29. menoj, 31. Adam, 32. Cebu, 33. rana, 35. Ivo. Konec Meyerh$ldo-vega gledališča Umetni odsek v svetu ljudskih komisarjev je sklenil, da razpusti Meyerholdovo gledališče, ki je zaslovelo tudi v tujinL Ansambel bodo porabili v drugih gledališčih, pozneje pa bodo sklepali o tem. da-li bo smel Meyerhold še delovati v gledališkem področju. Razpustitev slovite gledališke skupine utemeljujejo s tem, da se je Meyerho1dovo gledališče odvračalo od sovjetske umetnosti ln koketiralo s tujo umetnostjo. Meyer-holdu očitajo, da se ni mogel osvoboditi meščanskih oblik. , a »JUTRO« 5t 13 Nedelja, 16.11938 Dva zamenjana zakona V začetku sta bili dve plesalki, na koncu pa dva para Bogati Dunajčan Albert je imel posebno nagnenje do gledališča, vsaj kar se tiče mladih, mičnih dam, ki tam nastopajo. Pred šestimi leti je od tam odvedel svojo ženo baletko Štefanijo. Ta zakon je potekal mirno dokler se ni Albert seznanil Z drugo plesalko Elly. Od tistega trenutka dalje ae naročila fcriijantov cvetlic in krznenih oblačil niso Vič dostavljala na naslov ge. Štefanije, temveč na Eliin naslov. Do prvega hudega nastopa v tej stvari je prišio nekega dne, ko je ga Štefanija v žepu svojega moža našla račun za briljantni prstan, o katerem se ni spominjala, da bi bil prišel kdaj na nje prst Albert je bil dovoli oosrumen, da je priznal, kako je s stvarjo. Priznal je, da se je zaljubil v Elly in da se iioče z njo poročiti kar pa ni bilo popomoma enostav-n :>. ker bi se mora! najprvo ločiti od svoje Štefanije, in tudi El!y ki je bila isto tako poročena bi se morala prej ločiti od svojega moža. Mož je delal račune brez Štefanije, ki je izjavila, da v ločitev ne privoli. Ni se ji ljubilo, da bi zapustila ugodno vilo svojega moža in se zadovoljna s kakšnimi neznatnimi alimenti. Izdavila je pa, da A1-bsrta in njegove ljubezni noče ovirati. Tako se je zgodile, da je Štefanija dobila popolno oblast v prvem nadstropju vil? svojega nezvestega moža, ta p« je odšel v drueo nad"tronie Izmisli! si je po^pben »Kak«na razlika je m*d vece'io za 50 in sto Imariev?« »Za sto dinarjsv vam iato večerjo prinesemo na dom!« (>Rie et Rac«) načrt, kako bi ženo spravil iz svoje hiše. Ni namreč dolgo trajaio, ko ga je začela obiskovati ga. Elly, ki se je na zadnje po-poinoma preselila k njemu. Štefanija je morala dan za dnevom gledati m poslušati, kako se je mož s svojo ljubimko vračal domov. Nekega dne pa so nastale še hujše komplikacije. EUvn mož je na zadnje dognal, kam mu je pobegnila žena. Prišel je z nekim prijateljem v hišo, d" zasači nezve-stnico »in flagranti« in nastal je hud krava!. Ko se je pa vračal iz drugega nadstropja, se je sreča! ?. g o. Štefani k>. Začela sta govoriti, drug drugega sta obžalovala zavoljo svoje nemile uso e. Iz tega o'ržalo-vanja se je rodila medsebojna simpatija. Začela sta se sestajati in kma'u ie bil tucli Rudolf v Albertovem domu kakor v svoji hiši. Sprva sta se ču-no pomešana zagonska para izogibala drug druremu, kolikor je pač šlo. kmalu pa so nastali vsakovrstni mučni položaji in da bi se to ore"eha!o, je stopil Albert nekesra dne k Rudolfu, da se z nlim pogodi za miren razplet. Rudolf naj bi dobil njegovo ž^no, Albert pa nai bi se poročil z Ellv. Tudi to ni šlo brez nad-ill-niega. kaiti Rudolf se od svoie drage ženice nI hofe1 ločiti kar tako šele pot»m. ko je Albert pristal na to, da mu plača za mirno poravnavo 7n-=tno vsoto =ta Rudolf in Štefanija izjavila, da poj deta po svoii poti. Za ločitveno "odi.sče le 'hilo weeei t<»2vo urediti to -»smotrno »n^ovo. to^a na zadn'e je le izreklo dvoino loč'tev. Te rini sta re a u-«rt in FlVv konAno noročfn Ts^o rta storila tudi Rudolf ln St^sn;ja k! -ta o<*§i» takoi nato z Albertovim d^nar^em ra porodno notovsnV Se si i« za- konski četv*rikr>t obljubil «•; nTtoll več v tem življenju ne bo križal poti. . . J tli t )C tl413 1111 ifo, zco domače, oiovenoho mifo! »Draga moja, zdaj pa čakam že celi dve uri na kosilo, ki še vedno ni na mizi!« »Ampak možiček, saj vidiš, da čitam ve-leinteresantno knjigo: »Kaj nai storim, c'.a osrečim svojega moža!« (»Tiden3 Tegn«) Katastrofalne posledice japonske invazije na Kitajskem Najbolje infonnrrsnii kita.Viki list »Ta Kung Po t poroča strašne podrobnosti o bedi, ki jo preživlja še danes kita.'sko ljudstvo v šanghaju. Med vojno vihro »e zateklo kakšnih 200.CCO Kitajcev, ki so ostali brez strehe in sredstev, v mednarodne naselbine in od teh jih je umrlo vsak dan najmanj 200 od gladu. Posebno v poietku bojev so skušale raz so spali isto tako na cestah. Kdor je ponoči'stopal po Narking Roadu, šanghaj« skem Broadwayu, je lahko ugotovil, da se je vsaka stranska ulica spremenila v spalnico pod milim nebom. Lahko si mislimo, kakšrne so bile »postelje« teh re-vežev Nihče ne ve. kaj se bo zdaj zgodilo s to armado beguncev Dobrodelne ustano- ne domače in tuje pomožne organ zacije j ve store vse. kar morejo, posebno tudi sp a v: ti te begur.ee v varnejše kraje Tu j mednarodni rotaryieki klub, ki je iz pri- ni vštetih niti 30.000 nesrečnikov, ki ao jih poslal; v Ningpo, in 20 000 Kan loncev, ki so jih poslali v Kvantung V šanghaju samem ho mela dobrodelna društva ca zadnje v oskrbi 80.000 ljudi. Hrane, je trla za te ljudi celo z?, kitajske pejme zeio skopa. Vsak begunec je prejemal dnevno na''oliko kosov kruha in malo čaja. Razdeljevati nist mogli niti rifca. ker je bil postal polagoma p-edrag Ponoči so begunce spravljali v šotore iz sla,ranic ali pa v izpraznjena poslopja in sk'adiš'a 120 000 ljudi pa je bilo, ki se zanje nihče nI mogel brigati. Ti nesrečniki so podre v" z revnim imetjem, kj so si ga rešili, .x»topali po cestah in ponoči JC Odvzel je sebi 400 g krvs, da |e rešil bolniku življenje V Moskvi so te dni izvršili ze'o zamotano operacijo na možganih. Po operativnem posežku se je pacientovo stanje poslabšalo tako da se je bilo resno bat^ za niegovo življenj« Kirurg orof Kom i a,n =>ki ki sc ga pozvali k njemu Se pozi'' ponoči, j* ugotovi), d« je nujno potrebna transfuzija krvi. Ker pa v noči n; bilo mogoče dobiti nobenega darovalca krvi, se je kirurg odločil, da da svojo kri na razpolago Ker pa v pozni uri tudi ni bilo mogoče dobiti drugega kirurga si je požrtvovalni učenjak s pomočjo neke strežnice s->m odvzel 400 g krvi in io prenese v bolnika Pacient if Dn za-lue4 tega ju-na;keea zdravniškega dejanja že izven nevarnosti. spevkov svojih članov iz vseh delov sveta ure;lii razna begunska taborišča. Toda vsaka pomoč je tu le kaplja na žareči kamen, pretežni del vojnih žrtev se mora prebijati brez vsake pomoči, ali pa propasti" od giadu in kolere. Zločin, ki ga je ste-ila japonska požrešnost nad kitaj^im ljudstvom, vpije do neba. Sladkor iz oglji-kavama dvakisa Bivšemu profesorju anorganske kemije na vseučilišču v Livcrpoo'u. Ralvji«. jc uspelo po dol2otratni'h poskusih pride'ati iz ogPikovega d\rvki?a in vode s pomočjo modre in rde"e svetlobe sladkor in škrob Uče-niak je s tem na umeten način ponovrl do-ga:anja. ki se vršijo v nabavi sama od sebe. •Svoj p(»»->ek je na/val fotosintezo og-1'ikovih hidratov Sladkor in škr b sta najvažnejši »novi v živilih, ki nan jih dajejo astlinc. zato si lahko mislimo, kakšen pomen imajo F.alvicvi poskusi. Toda za sedaj sc njegov postopek v industriii iiviJ ne bo dal uporabiti, ker je še predrag. Postani in ostani član Vodnikove drnibe! Naivi^ie plače v Ameriki Iz ameri.šk;h davčnih seznanov je razvidno, da fs bilo pred^nsko leto v Zedinjenih državah 16 oseb, ki so imele vsaka po več nego 300.000 dolarjev letne plače. Najvišjo plačo je imel ravnatelj dru2-be General Motors. Alfred Sloan Ta zaslužil 561.311 dolarjev Med filmskimi zvezdn:cani in zvezdniki jih je deset, ki so dobili po več nego 200 000 dolarjev. Na č©iu te družbe je Gn.rry Cooper, Id je v omenjenem letu zaslužil 370.214 dolarjev...... KVALITETNO BLAGO je radi velike trpežnosti NAJCENEJŠE! Modne novosti za zirr.sKe suknje, uiatre obleke itd - pn tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana — Aleksandrova cesta št. 7. ^KmsMHortne panoge ki jih je treba gouti, podt>iT a ti in dvigniti na višino, da bodo viedne imortnega slovesa našega naroda. V optim'stični prognoei. cia bo letošnja zma morda le boli »radodarna« z mrazom in ledom, kakor je bila zadnja leta, ie SK Ilirija pripravila za prihodnje tedne htj^at drsalni spored. ki gotovo pritegnil naše športno občinstvo. Sai so tefame v drsanju za laika športni dogodek, ki zapušča najprijetnej- ši vtis. Jutrišnjo mla-Vrsko prireditev je moral klub zaradi nepovoljnega vremena že od-goditi. s č.mer pa še ni rečejo da bo >od-šel po vod'« ve pripravljeni spored, verjetno je. da sa ho t^eha nekoliko skrajšati. Za prihodnjo nedeljo je b;ia pripravljena velika oronacandna drsalna tekma z udeležbo vseh, ki ka-* pomenijo ns ledu v dnev?h 29 in *?0 fawj»rfa pa bodo prvenstvene tekme zq naslove državnih or-vsikov v umetnem drsanju Vse prireditve bodo na drsališču T'i rile pod Čeki,novim gradom če bo udeležba osta7a omejena pač samo na klube e čia^e bo skušala Il.rija za poživitev nategnit5 "»kai boli-ših drsalcev iz sosedne Avstrije. Nehote so pri tem vrilniie VDra.~a.nie. kai neki počnejo oni tisoči zasreH§fti;> ^kl^čev?. ki se jim po nekih fantastičnih načrt'b obeta ce'o umetno rV-saUSfs. n* rp*p-jo nobene, kadar gre za takšne načrte kakor jih javno razvija in razpisuje Iju-ljanska Tliriia. Ce odrečejo v?e možnost v da bi na teh prireditvah razen članov X!'ri*e nastopiiV še vnanji tekmovalci — samo led naj »tam zadnje tri tedne treniral v Planici, na Bledu in tudi v Ljubljani, je v odlični formi in prav tako tudi Thuma. Biber in Betetto sta med počitnicami užila poseben brus pri Engelmannu na Dunaju. Bila sta v rokah odličnih avstrijskih trenerjev in v družbi znanih avstrijskih drsalcev Pau-sinov, Kasparja, Rade in drugih, kjer sta si nabrala mnogo novega. Med nežnim spolom nam dorašča nov drsalni talent v gdč. Palmotovi, sestri odličnega smuškega skakalca, ki je prav tako kar dva meseca trenirala pri Engelmannu, opravila tamkaj stroge izpite za razredne drsačice in fco po vseh znakih sodeč v dogledni bodočnosti prsvzela primat v drsalni umetnosti na ledu. Konkurence pri nas ne bo imela mnogo ali pa sploh nobene. Njen trud je vreden tem več, ker ni šla na dolgo in težavno pot do naslova državne piv al: in je s podporo kluba ali kogarkoli, temveč so ji omogočili to posebno šolo njeni ljudje. Mnogo ni tukaj imen, s katerimi bi lahko delali reklamo za višino naših drsalnih prireditev, toda upoštevati je treba, da je v tej panogi najtežje doseči vrhunsko znanje in je treba razen talenta zanj tudi nekaj let trdega in vztrajnega dela. Zato pa je ono. kar lahko nastopi in še s sigurnimi nadami za najboljši uspeh, res najboljše, kar proizvajajo naša drsališča. To strogo merilo velja za vse drsalce mednarodnega imena! in prlfaCeSjen*! Naš klub Moto Hermes je v lepem razvoju. Naš Stari* je slovanski prvak, rekorder na Grad rekorder doma in v tujini. Naš Kovači? ne zaostaja; kader drugih se izpopolnjuje. Vabljeni smo na tekme ua tuje. ,e!o v Brazilijo. Da bi se motociklisti in prijatelji tega športa iidejstvovali vsi enako po svojih močeh. pristopajte k Motoklubn-Hermes! Da bomo močni in trajno sposobni vseh kon-ktirenc. tudi v tujini! Tako bo lažje zbrati sredstva, brez teli ni prireditev! Imamo velik spored, katerega bomo tudi izvedli. Smo že močni. hočemo hiti še močnejši! Pristopale aktivni motociklisti. dirkači, prijatelji k Motoklubn-Hermes. Prijave: Moto-Her-mes. Ljubljana, Aleksandrova c. št. 4. LZSP. (Službeno). Seja upravnega in tehničnega odbora zaradi prvenstva bo v ponedeljek 17. t. m. ob 19.30. v I. nadstropju kavarne Emona. Razen odbornikov prosim še udeležbo gg. Prcdalič, Bernik, Strikberger. Fajdiga Milan. Golob Lado. Pavlin, Junež. Ta i i i k T. in načelnik TO. To In ono iz smnčarstva n. Doke of Kent smuk. Komaj drugo leto se vrši ta prireditev in že j.e bil kup protestov. Ze pred tekme zaradi starta. Švicarji so hoteli izločiti dva najhujša konkurenta. Sloviti Ar- nold Lunin, znani Skifather, je rešil protest salomonsko: z glasovanjem vseh tekmovalcev In zmagala sta oba dijaka, ki so jima hoteli preprečiti start, toda sedaj pa onadva nista hotela startati v znak protesta proti poizkusu izločitve. Tekmovalcev je bilo skoro 100. največ angleških študentov. Med dekleti je zmagala 16-letna Veren« Keller iz Curiha, med moškimi Ros-scl Hubert iz Luzcrna. Med moštvi je zasedel prvo mesto Luzern. Pristranost sodnikov Švicarji so dobili nepričakovano revan-žo za gornje proteste v Italiji v Sestrier, kjer trdijo, da bi morala njihova Kaufmann in Almcr zasosti v skokih prva mesta, pa so sodniki videli samo Italfane in je moral biti Kaufmann vesel, da ic bil vsaj drugi. Tudi znana Rcinl in Holl sta bila prezrta. Megeve Odkar se je v Franciji razvilo smučarstvo v toliki meri tudi med širokimi vrstami meščanov. je prireditev v Megeve ena največjih v Franciji. Znani svetovni prvak Allais imn svojega »menagerja«, ki mu ni* dopustil starta na tei prireditvi njegovega matičnega kluba Baje bo šel med nrofesiona-lc. menda celo primorano. Zato je zmagal Cranz pri molkih in sestra Cristl med dekleti. Znani Chieroni je bil šele šesti Počim je Christl v slalomu rešila prvo mesto, so potisnili brata na deveto mesto, a Avstrijec \Valch je osvojil prvo in s tem prvenstvo v kombinaciji. Le masacre de Innsbruck so nazvali Francozi znani simuk na Fis tekmeh leta 1936. Toda vri protesti niso ublažili nesmiselnih divjih strmin, s katerimi renomirajo posamezne prireditve. Posledice: že 2 smrtna slučaja letos v smuku: Avstrijec Maier v Hofgastem in Švicar Kaufmann (ne skakač) v Švici. Morda bo to svarilo kaj pomagalo. 16-letni smučar na 80 m. Na Vikersund skakalnici so zopet skakali. Zmagal je Šved Erikson z 74 in 78 m in 80.5 m. Šved Lkidstrom 76.5 in 80.5. 16-letni Norvežan Stin Sem je skočil v krasnem stilu 79 in SO m, Buncs 84.5, Olaf Haa-vik pa kar 88.5 m! Na Midtstubbaken pri Oslu je zmagal VVahlberg pred Andersnom. Erikson jc bil šesti, tajnik Fise Rylter-Kiclland pa 12. Najboljši rezultat je dosegel junior Sal-trang, ki je spravil največ točk. Nemci so otvorili v Obcrvviesenthal novo Mirtsch-mnnn skakalnico, na kateri je skočil Paul Kraus 77.5 m. Vprašanje profesionalov Avstrijce moti predlog Nemcev za rešitev olimpijskih zimskih iger brez »poklicnih« smučarjev. Zato skušajo sprožiti rešitev v tej obliki, da bi bil profesional samo tisti, ici je startal za denar, oni pa, ki živi od smuškega športi, pa je amater! »Šport Tagblatt« sam ne verjame taki rešitvi ter pravi, da bi b»lo bolje poskrbe-t' da bi tudi prezrti profesionali ne star-tali kot amaterji Priprave za Lahti. so v polnem teku pri vseh smuških save-zih. Pa o podrobnostih prihodnjič. Za o-i bisk Stojadinoviča v Berlin je ta kuriozni: Nemčija pošlje 16 tekmovalcev in 3 dele-g- « Jugoslavija pa 1 tekmovalca, pa tudi 3 delegate. V Nemčiji na 5 tekmovalcev 1 delegat, pri nas na 1 tekmovalca 3 delegati! Razpis prvenstva LZSP v klasični kombinaciji v Zagorja. Ljubljanska zimsko-sportna podzveza razpihuje oodzveziito prvenstvo v klasični kombinaciji — v teku in skokih — v dneh 22. in 23. t. m. v Zagorjni ob Savi, v izvedbi smuškega odseka SPD v Zagorju. Tekmovanje bo pod pokroviteljstvom g. dr. Tomo Zamika. Spored: V soboto, dne 22. t. m. ob 15.30 tek: a) juniorji (letniki 1919—1920) in b) seniorji (letnik 1918 in starejši) na ca 15 km dolgi progi s startom in ciljem pri Sokol-skein domu. Tek se ocenjuje posamezno _— ločeno za junior je ter senloije V nedeljo, 23. t. m. .ob 14. skoki za kombinacijo, istočasno konkurenčno tekmovanje v skokih s fa po cestah režlškega okraja Bridke izkušnje radovednega popotnika ostanp bo tidf*»žb-» in +eh te- kem še kljub temu prav dobra Vsi ntr-janski drsali se letos? temeli'to pripravili za te nastope: med seniorji dr Sehwab in Thuma med juniorji pa Ser-nec, Biber in Betetto- Dr. Schvvab. kj je Brežice, po novem letu Ker vem, da se vse takele pisarije od vseh strani pretehtajo, pretehtajo Ln pretipajo preden jih spu-tite izpo l stiogih ki,; .-kari.-, cp ho^-eni krnsko ■nr?(lst{iv',i: Sr., doma iz brežiškega sreza. kjer mnogo potnem i:i nol ram pov=od razne zanuirvosti. od katerih pa le nekatere zaupam javnosti, jiujciii na «.-/;!>.- c. ■ ■ - k t, oven- j grem vedno peš. Vsak ve, da lo potnvan:e ivaidrr'?'r \:r. ie treba mnogokrat počivati tam, »kjer bogec ven roko moli«. C 2 ni denarja jo uberem s kolesom d jp v ^kr-v.«»em - •liu s kakim drugim vozilom. Vožnje vzamem navadno na kredit n tolažim prizadete, tia bom sigur.o piač-ii !-'tV:m Irnom ne bo drugače mogoče. •Jem zelo spodobrn človek, ki še nikdar ni imel v žei>u prepovedanega vžigalnika, ški-•e obnka ali nežigosanih igralnih kart Vsako stvar, ki me kdaj ujezi, napišem vedno v nasprotnem smislu in jo pohvalim, kar ■ io " - 'iv'" ••»> •'•» ne pridem ' šnim paragrafom, na k: iere se hivdo malo razumem, ali pa z nosilcem teh paragrafov. Vedno seu. vel:k iiri-Mtfdi orožn;kov in titiancarjev, ki jih srečujem in moji dokumenti so v naj!opšp.ni redu. Sem v-l!k sovražnik boljševikov in vseh nezadovolinežev in ljubim vse. ki ima-o v roka'1 bič in korolvač Koder hodim oripoveduiein liudem da se ie treba i;oko-riti predpisom modrih zakonov (nemodrih sploh ni) fn r— •ro',rns*?MI Zadni? čase na r. i ii-r prifovoduieai gostilničarjem tla "o ^ a pred leti hudo polomili, ko so se bunili proti trosarinski svobodi in hoteli hnčati one, ki so bili njeni iniciatorji, [>a naj sedai ne godrniajo in preklinjajo, ko _se je vendar zgodilo samo to. kar so takrat želeli in na shodih tako vehementno s svojim »generalnim« zastopali. Takole jim nabrusim in še marsikaj pridenem. ko sedim pri obedu v gostilni, kamor sem doi>oloval in ko jih slišim zabavljati čez !o preklicano trošarino. prav vse brez izjema, pa naj so te ali one politične bratovščine. Potem pa se zgodi ločno po mojem načrtu, ki je strogo vnaprej naštudiran in pripravljen. Ko gostilničarja im) mojem obilnem obedu in dobri porciii zalilka tako grdo ujezim, ntu v 93% slučajev zavre potrpežljivost, zgrabi me za suknjo in me vrže čez prag (pozabiv-ši. da še nisem plačal cehe) Pokler se mu ohiadi jeza in fe s;x»mni na'moj dolg. sem že daleč v varni oddaljenosti. Silno dobra reč tale nova vinska trošarina. Ko bi le dovoli dolgo držala! Kam hudirja sem zaklobasaril! Izdal sem svojo najnovejšo tajnoM in potegavščino, ki mi je marsikak bokalček prinesla- namesto da bi se držal svoje namo-e. pr .-govorili samo en stavek o lepoti cest v okolici Urezi • Ko sem se vozil iz Sevnice pred mesec-m proti Rajhenburgu. sem tam nokje pri Klanci (ne poznam ločno zemljepisa> nais*I ia oviro, ki onemogoča pro-net iia r-«ti. !'o vodeni ie bila takrat, pred približnim ni" e ■eni. izoodkopala cesto, da -e ni mo?k> čez Ta udrl'na bi se dala takral nopraviti r največ ."00 di.ir.rii Qlučajno sem se vo-" / avlolaksijem, pa nu ja reč zelo dobro došla. w jtmiorje, seoV>T.je ter naraščaj (Jetniki 1921—1923) na skakalnici v Zagorju. Tekmuje se po pravilnikih JZSS. Udeležba je dovoljena vsem pod z vezam. Pravico starta imajo vsi tekmovalci stari nad 18 let, razen naraščaja, ki nastopi v skokih. Prijavnine ni. Prijave je poslati na predpisani tekmovalni prijavnici na naslov: LZSP, Ljubljana, v roke g. M. Fusa. Resl jeva c. 7, trgovini Ko*b & Prcdalič. Kongresni trg 4 ali pa smuškemu odseku SPD. Zagorje ob Savi do 21. t. m. Naknadne prijave so mogoče še proti prijavnini Din 10.— do ene ure pred startom. Na tekmovalni prijavnici ie brezpogojno navesti rojstno leto in pa disciplino, v kateri l«o kdo startal. Zdravniški pregled in žrebanje eno uro, obrazložitev proge Pa pol ure pred startom. Prvak v kombinaciji bo prejel naslov - Prvak L. Z. S. P. v kombinaciji za sezono 1937/38.« Prvi trije iz vsake skupine bodo prejeli dr rila. Ce bo pre.iel tekmovalec že eno da-n.o v kombinaciji, ne more prejeti tu i'i darila za tek. Pivi trije najboljši tckmovai-ci izvenljuMjonskili klubov, člani L. Z. S. P. bodo prejeli diplome. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad lx» v nedeljo 23. U m. ob 16. v Sokol-skem domu. Ako bi snežne razmere onemogočale izvedbo prvenstva v Zagorju, se bo prvenstvo v istih dnevih preneslo na Goren>sko. Ta sprememba se bo pravočasno javila v časopisju. Nesreče na tržlškl progi Tržič. 15- januarja. Na železniškem prevozu preko državne ceste pri Pristovi sta se pripetili te dni kar dve nesreči. V ponedeljek so gnali živino, pa je vlak trčil v dve kravi. Sreča je bila, da ni zadel tudi gonjačev. Isti vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 18. uri. je imel v četrtek usodno vožnjo. Dva voznika sta peljala s sanmi hlode, pa jima je vozilo obtičalo na železniškem tiru, ker jih je železo zavrlo. Ko je konj hotel potegniti naprej, je zavoljo zlcdene-le ceste padel. Takoj nato pa se je zaslišalo prihajanje vlaka. Voznika in mimoidoči so skušali v zadnjem trenutku potegniti sani s tira. kar pa ni bilo mogoče. Zato so prisotni ljudje hoteli strojevodjo opozoriti na nevarnost, toda zaradi teme se jim to ni posrečilo. Vlak je treščil v hlode in zbil sani. Konju so se zavoljo sunka potrgali jermeni in čudno, cla je ostal živ. Le komat mu je vlak potegnil z vratu in ga vlekel s seboj. Srečno naključje je tudi bilo, da ni vlak zbil nobenega izmsd prisotnih, ki so v naglici pred nesrečo hoteli pomagati. Vzrok nesreči je v tem, ker ni na križišču zapornice. Pripominjamo, da se ie na tržiški progi, kjer na križiščih nikjer ni varnostnih zapornic, zgodilo v zadnjih letih že več nesreč, med temi nekaj smrtnih. Prometa je na železnici kakor na cesti čedalje več, zato prosimo odločilna mesta, naj vendar poskrbe za varnost. Iz Ptufa }— Avto je zgorel. Večja družba Ptuj-čanov se je mudila pri Sv. Barbari, kjer so si privoščili dobro haloško kapljico. Naposled jim je tako kazalo, da so si iz mesta naročili avtotaksi, ki naj jih varno spravi spet domov. Okoli pol 2. ponoči je avto s 6 gospodi res krenil proti Ptuju. Pri Siv. Marku pa se je nenadno ustavil, šofer je hotel popravit defekt na motorju, pri tem pa mu je baje neki gost svetil z nezavarovano lučjo. Nenadno se je užgal bencin. Ostali popotniki so se hitro rešili iz objema plamenov. Lastnik avtomobila trpi okoli 10 000 din škode. Posebno hudo pa je bilo tudi to, da je morala družba peš do svojih domov. Hotel Osterberger, priporoča kompletno oskrbo za mesečno Din 500.— do 600.—, s hrano in stanovanjem. j — Zaradi mazaštva v zapor. Na beležko pod tem naslovom od 6. t. m. smo prejeli: Ni res, da se jaz podpisani Karel Vernik, pristojen v Veliko. Nedeljo, bavim z ma-zaštvom, ampak je res, da sem zdravilni praktik. Ni res, da je policija dognala, da je Vernik na Ormožki cesti najel sobo, kjer je vršil prakso Ni res, da sem si v Nemčiji nabavil debelo zdravilno knjigo, ampak je res, da sem v Nemčiji dovršil dveletni tečaj za zdravilnega praktika z uspehom. Ni res, da so bili honorarji tudi po 400 do 700 Din, ampak je res, da nisem niti zahteval, niti dobil nikakih honorarjev. Ni res, da bi me bila radi tega policija aretirala in da se vodi zaradi, tega preiskava, pač pa je res, da sem na prostem. Karel Vernik. NaSe gledališče DRAMA Začetek oto 20. uri Nedelja, 16.: ob 15. Snegu 1 i čira. Krsta« predstava. Mladinska igra. Izven. Ob 20. Beraška opera. Izvea. Znižana cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 17.: Gospodična Julija, Sr^> bač. Red A. Torak. 18.: Zaprta Pravljična igra »Sneguljčica« je bila 2a večkrat na repertoarju vendar le v prevodu po nemški izdaji. Tokrat se uprizori t izvirnem slovenskem tekstu, ki ga je napisal g. Pavel Golia. V glavnih vlogah nastopijo Levarjeva, ki igra naslovno vlogo, dalje Mira Danilova. Jan. Gregorin. Lipah, Potokar, Saneh in sedem škratov. Režija je Debevčeva. Drama pripravlja novo izvedbo Zupančičeve »Veronike Desr-niškec v režiji g. Cirila Debevca. Prva letošnja uprizoritev bo koncem prihodnjega tedna. OPKKA Začetek ob 20. uri Nedelja, 16.: ob 15. Ančka. Izvea. Znižane cene. Ob 20. Evgenij Onjegin. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Zoižane cene. Ponfviel-ek. 17.: Zaprto. Ga. Zlata Gjungjenac nastopi drevi kot Tatjana v Čajkovskega Operi »Evgenij Onjegin?. »Helteai ali »Smaragdno srce« je naslov najnovejše izvirne operete, dela dveh domačih avtorjev. Petra Gotovina, ki je napii-6al libreto in muzikalne osnutke, te pa js izdelal in instrumentira! Bcgomir Leskovic. Dejanje se vrši v Mehiki in New Yorku, in se plete okrog polovice izgubljenega smaragdnega srca in ugrabljene milijonar-leve hčerke. V glavnih vlogah nastopijo: gg. Nollijeva Smerkolova, Japljeva. Gorski. Janko, Peček, Zupan. Simončič. Dirigent: dr. Švara. režiser: prof. šest, koreograf: avtor, g. Golovin sam. Premiera bo v četrtek. ŠENTJAKOBSKO OLKDAJL1SCE Nedelja, 16. ot 15: Nobene žene več! Zadnjič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 16.: ob 15. Pod to goro zeleno. Ob 20. Revizor. Zadnjič. Znižane cene. Službena vremenska poročila po stanju z dne 15. t. m. Rateče-Planica 870 m: —4, jasno, mirno, pršič, 100 cm, Kranjska gora 810 m J —2. barometer pada, oblačno, mirno, pršič 50 cm, sanka-lišče in drsališče uporabno, Erjavčeva koča na Vršiču 1501 mi —6, jasno, pršič, 115 cm. Dovje-Mojstrana 650 m: —6, jasno, mir* no, 32 cm snega. Bled 501 m: —oblačno, mirno, srež, 2S cm, drsališče in sankališče uporabno, Pokljuka 1300 m: —3, jasno, 15 pršiča na 100 podlage, Sv. Janez v Bohinju 530 m: —5, oblačno, mirno, 5 pršiča na 50 podlage, Zlatorog v Bohinju 530 m: —8, pršič mi 50 zmrznjene podlage, Dom na Komni 1520 m: —7, solnčno. pr« šič, 180 cm, Koča na Zelenici 1584 m: —2 barometer pada, 10 pršiča na 200 podlage, Dom na Kofcah 1500 m: —2, barometer pada, 10 pršiča na 200 podlage, Dom Biba na Menini planini 1508 m: —8, 8 novega snega na 120 podlage, deloma jasno, Ljubelj 1370 m: —1, barometer pada, 33n- kališče uporabno, Pohorski dom 1030 m: —4, jasno; mirno, srež, 70 cm, ^Mariborska koča 1080 m: —4, jasno, mirno. srež, 70 cm, Ruška koča 1240 m: —1. oblačno, vetrovno, sren, 60 cm, sankališče uporabno, Pesek 1382 m: —2, barometer pada, mirno, južen sneg. 100 cm, Senjorjev dom 1522 m: 0, barometer pada, mirno, snega 150 cm, Koča pod Kopo 1377 m: —5. jasno, vetrovno, 10 pršiča na. 140 podlage, Koča na Smrekoveu 1380 m: —3, jasno, mirno, 10 pršiča na podlagi, Moztrska koča 1344 m: —4, 10 pršiča, na 150 podlage. Celjska koča 700 m: —1, barometer pada. mirno, 25 suhega snega. Rimski vrelec 510 m: —7, oblačno, mirno, 12 pršiča na 40 podlage, dodatno poročilo z dne 14. 1. 1938 Gorjuše 1000 m: —3, lahno oblačno, mirno, 10 pršiča na 80 podlage. Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m: —1, jasno. mirno, sever, 10 pršiča na 40 podlage. Jezonsko 890 m: —5. jasno, mirno, 15 pr-* šiča na 40 podlage, Doni na Mrzlici 1119 m: —5, Ja3no, vzhcd-nik, seseden sneg. 50 cm. V žepu nič ovenka, avto pa ni mogel čez rupo! Voznik je hotel plačilo. Jaz pa vztrajam, da me postavi v Rajhenburg, prej da ne plačam niti solda (seveda ni vedel, da ga nimam). Pa se je malo po turško pridu-šal in odbrzel proti Sevnici. Jaz pa veselo zažvižgam in ogledujem r.itpo. Par kmečkih voznikov se je hudovalo, da ne morejo z vozovi čez in morajo daleč po kranjski strani čez Videin-Krško in Sevnico do Biance. Jaz pa sem hvalil previdnost cestnega odbora brežiškega, ki me je s svojo vzvišeno modrostjo obvarovala, da mi ni bilo treba plača ti sitnega avtotaksi ja! Ne bom vam sedaj pripovedoval, kaj vse sem doživel v našem srezu |>otein. ko sem imel priliko prevoziti menda vse ceste v njem. O tem prihodnjič, ko vam tudi povem, kako sem edino v Dobovi slalK> odrezal, ko sem hotel uveljaviti že opisano svojo troša-rinsko metodo. Par dni pred koncem preteklega leta sem si ponovno ogledal tisto rupo. Hvala Bogu, še vedno je lu! Toda vsi niso enako navdušeni nad njo. Oni dan bi jo bil skoraj slcifco izkupil v Rajhenburgu v neki gostilni (tu ui vinogradniški okoliš in s trošarino se ni dalo kaj prida doseči), ko sem poveličeval izredno modrost brežiškega cestnega odbora. ki tako vneto skrbi za dobro takih ubogih popotnikov kakršen sem :i. pr. jaz. l*a se je vsula proti meni cela družba ljudi, ki so bili čisto drugih misli in mojih pametnih razlogov niso hoteli niti najmanj razumeti. Zabavljali so, da je škandal, sramota, in ne vem kaj vse. da se pusti tako važna cesta na.i en mesec razirgana in neuporabna- ko ie vendar edina, ki veže zapadni del lega sreza s centralo in bi se bila prvotna -Hi&kodha dala z malenkostjo popraviti, sedai r-a dn bo t<<'-»ba ocromnih stroškov. Pravili -o dalje, da je sramota že zaradi tega. ker se vidi vsa 'a razdrapanost iz vlaka ia dokazi:>e še r>af našo slovensko • e- .""•iio^ ia V« -'1-.; .!>•- d. Rekli so, da je Lito ua licu mesta in toliko raanih gospodov. in gospodkov z metrom v roki. da bi bili v isti dobi samo ti ljudje že lahko poškodbe popravili, ne glede na to, da so komisije s4ale že mnogo več, kakor bi bilo stalo po* pravilo vseli teh poškodb. Vse to sem vam navedel zato, da vidita, kako nehvaležen je svet resničnim dobrotnikom človeštva (vzemimo n. pr. moj slučaj) Zato pa sem jih tudi pošteno ošvrknil. Povedal sem jim. da je taka le slovenska luknja. na slovenski cesti, lik slovenske proge« kjer drve mimo dnevno mednarodni vlaki in iz čigar oken gledajo mednarodni ljudje največja reklama za nas Slovence, ker a tem dokazujemo, kako potrebno je dati ▼ naše kraje nekaj onega denarja, ki se tako obilo pretaka po cestah ostalih banovin naše države. Hitel sem jim dopovedovati- da nad- našimi cestami bdijo in spe najboljši naši prijatelji, takorekoč sošolci, ki vedo, kaj delajo in ki so bili za to postavljeni na pravo mesto kot pravi Ijudiie. Še sem jira hotel mnogo povedati, pa so me grdote nehvaležne postavile pred vrata! Ko sem dospel v Brežice in naveza! pogovor na tole reč sem slišal samo mnogo hvale na račun cestnega odbora. Še nikoli »'*"'' -so mi rekli, se ni pripetil PiUČaj- da bi katera stranka ne mogla opravili |>os!a v odliorovi pisarni iz razloga, da bi ne bilo nikogar doma, kakor se jo to v preteklosti na žalost dogajalo. Vedno, tako pravijo- je v pisarni toliko domačih ljudi na razpolago, da se človek, ki ne spada v drullio najožjih ne more preriniti skozi gnečo do mize. Vse strateško vodstvo nad cestami in kar po n.iih teče. se vodi s to točke, ' •1 " " . Les dar: Zgcd&e fcrea grozi v JUTRO ? 5t. IS 14 Nedelja, 16.11938 pMaje ML M nem* CENE MALIM OGLASO Pe AO par wm besedo. Din — davka aa vsak ftojbtno Din 1- sa flfn aH dajanja •lužfc Najmanjši sneaek ca enkratna abjava la tenttve m aaimtanaj* po IMn sa vaak oglas m enkratno pristojbino Din naslovov NaJm&nJAl sneaek sa enk Vsi ostati oglasi se zaračunajo po Dta U> sa a vsak oglas ta enkratno pristojbino Dta ft.— Dta 12*-* Dopisi Din t__davka aa itfro ali dajanje Din Din S.— davka aa Ufro aH dajanje Pon ud oaxn na utre ne prilagajte rna m ^ j Ls, ie santavate oo Oglasnega oddelka »Jutra« n:n m odgovor, priložita MJaM J* ^ ▼m pristojbine m mala oglasa Je plačati pri predaji naročila, •siroma jih Je vpoelatJ e pismo obenem s naročilom, ali pa po pofttni položnici os čekovni račun. LJubljana štev 11.842. sicer •a —računa k zgoraj navedenim pristojbinam že manipulaeijska pristojbina Din 5.—. Vsa MMiOa ia vpraianja, tiSoča se malih « je naslavljati na s Oglasni oddelek „J utrau, Ljubljana. Kam pa,kam ? Bwab t um aaveg Din it Silr« ali daj*nj* naslova s Otn Nalmanjs SDPftett 17 om. V gostilno »Frar kopanski dvor« (Belningnausj kjer se iaoste dobro za Da vali ob zvokih znanega — Jazz »Acordeon« 950 18 Vesela zabava, dobra jedača ln pijača je samo v go stilni pri »PANJU«, Ve gova ul. 10. Zato zaha jajte vsi in vse samo v gostilno k Panju. — Se toplo priporoma gostilni čar TONE HUČ. 939 16 Danes originalna Igrajo bratje Malenšek Ples! Pustni krofi' Dvo rana toplo zakurjena. — Gostilna Martine. Zgor Šiška. 91B 18 ijiTisiji} Beseda 1 Dm. dave* s Din. silru aH lamaj«-naslika 5 Otn. Najmanjš; znesek 1? Din. Knjigotržkega pomočnika veščega prodaialca muzika li|. dokazano prakso v tej stroki *če knjigarna v Zagrebu. Olerte s sliko m dosedannm nameščenem na ogl odd Jutra pod šifro »Muzika«. 679 1 Strokovnjaka za veletrg. papirja » večiem lestu, izurienega 'n agilnega, ? maturni *er jezikov, -no 7 nastopom in pl.ičo po dogovoru Po nudbe na osi odi. |utr? pod šitro »Veletrgovina« 673-1 Samostojnega vrtnarja veščega v vseh kulturah, srednie starosti spreiniem takui Ponu .ie na ogl odd Jutra -K>d »Vrtnai 4« 837 1 Manufakturista veščega tudi špecerije sprejme večja trgovina Le miajše moči s par letno prakso, absolutne neoprečne. živahnega prikupljivega značaja aaj pošljejo lastnoročne ne ponudbe na ogl. od de;ek Jutra pod »Mami fakt-urlst«. 877 1 Uradnika I Žensko moč mlajšega, absolventa trgov- I srednjih let. ki se ra ske dvorazredne šole ali I zume malo pri šivanju ikademite. spreime banlca I ln za domača dela — Ponudbe pod znamko »Ko- I sprejmem. Hrana ln sta-■■espondenca« na ogl odd aovanje v hiši. Ljublja-lutra. 834-1 na, Karlovška c. 4. 943 1 Kuharica absolutno samostoma, dobi I Dekle za vse službo v več p trgovski hiši, I poleg postrežnice, ki je v starosti 30—40 let. po vešča tudi v kuhanju možnosti z znamem nekaj I iščem. Ponudbe na ogl. šivanja Ponudbe na ogl | odd. Jutra pod »D S« odd Jutra pod »Zmožna kuharica«. 797-1 949-1 Konloristko Natakarico vajeno hišnih de! spre j me boljša gostilna. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 935-1 cestno in pošteno, zna mem nemščint. 'udi začet nico z odličnim spričeva lom trgovske šole -sprejme tovarniško pol'.«ie v bližini i lubljane Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra [ zmožen ln zanesljiv do plača in popolna oskrba v i bi mesto v restavraciji Hiši«. 778 1 | grand hotela Union 932 1 Točilec Tesače , , industrijsko podjetje v a smrekove trame. spre,mt Sloveniji i^e za čim Giaščma Boš-anj, posta Bo 1 stanj pri Sevnici. 732-1 Dobrega lesostrugarja šče Franc Ronna. uublia na. Kolodvorska 8. 681-1 Sprejmem biti mora prost vojašei ne. Lojze Zaje, Zg. Sa šelj. p. Polje pri Ljub ljanl. 684 i Hotelsko sobarico samostojno takoj sprej mem Točne oferte s sil ko na ogl. odd Jutra pod »Kavcija 2000« 753 1 nreISnil nastop sposobnega uradnika absolventa trg. akade Tilje s pral:-so. trs^vsko nadarjenostjo, lepim na stopom in perfektnim naniem sloven.. hrvat in nemškegi jezika v stnv:>ra 1p Disavi. He*if-V ^antl. stari cca 25 do mehanika I ^ let" ki g°rn11m zah menaniKd i -PVam popolnoma odgo 'nrifljo. nal vpošljelr »vole lastnoročno po Ttidbo s ourricutum v" "ae prerilsi šolskih in •'•ižbeiMh spričeval na si. odd Jutra ši rro »Zaupanjavred<"i«. 7 ielltvilo zaslužka takoi nrftirriptn Prpdstavltl se ■Za-r^-rcici. »»arlbor, Alek «androva 33. 898 i Prodajalko aH prodaialcp Natakarica zmožna kavciji ieli name-ščema v bolišem lokalu v Liubiiam. Poiidbe na ogl. odd. Jutra pod »Vljudna«. _ 966 2 Trgovski pomočnik vajen mešane stroke želi službo v trgovini — Gre tudi na deželo' en mesec brezplačno. Na stopi lahko takoj. Cenj. ponudbe poslati na po družnico Jutra v Celju pod »Agilen ln prlja zen«. 792 2 Trgov, pomočnica izu*-ena trgovine z meš. blagom, z večletno prak so si želi premen iti slu? bo po možnosti v Ljub •Jano. Nastopi lahko ta kjj ali pozneje Je mla ia zdrava, dobra mo5' Ponudbe na ogl. odd Tutra pod »Dobra m"5'« 788 2 Uradnik vtrziran v vseh trgovskih panogah, samosco.en knjigo-vodia koresponHent. dober arganizator. » prakso, šoferskim izpitom, iščt primerno ?aposl tev, tudi na deželi. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Agilen uradnik«. 1011-2 Dobra šivilja ere šivat na dom. Cesta na Rožnik 29 1047 AŠeiiea zim s (ca hrana Trgov, pomočnica i mlada, s 31etno prakso ' v sDPceriji išče službo v mestu ali na deželi. Gosnndi^na zn«niem nem^lne. 17 "•oliše rodbine dobi sta' no dobro službo izven .lubliane Vca oskrba \ 1i«i. Ponndbe s sliko tvJ na r«] vid. Jutra. 798 1 Kuharico Ve samski tnozemec v Splitu. Pogoji: franco ska kuha. znanje nem 'ičine . spričevala orivat lih hiš. plača 500 -'00 din potnina. — Po -Hidbe francoskemu kon 'Ulatu. Split. 927 1 Kuharico ■ 0 samostojno, ki bi oprav Kesncea eosnoda Hala tudi druga hišna """ez ozira ali živi v me 'ela išče trgovska hiše 'tu ali na deželi, dose in I Janjj poklic stranska Pomočnika in prodajalke "azpečavo blaga sprej prejmem v trgovino z ™mo- N,tl potovanje •neš. blaeom. Ponudbe I lltj Prodajalna ne pride Vrtnarskega pomočnik; s prakso v toplih gre dan sprejme pod ugod nimi pogoji Steinbren ner Herman, vrtnar. -Guštanj. Koroško. 754 1 Frizerko dobro moč sprejmem ta koj v stalno službo. -Piač» po dogovoru. Bo star Franc, Jesenice 883 1 na ogl. odd- Jutra pod Industrijski kraj«. 879 1 Ponesrečenci na otoki? morskih razbojnikov poštev: ta kol ali ka neie mesečni dohodki najmanl din 3 000 Lah 'to le tudi stranski ali lavni pok'ic, ker je 'irez konkurence Dop'si v nemš^ni poslati na naslov: Anna Mehi 9. (Avstrija) 841 1 Pnffpnn ilolrlp staro do 25 let. inteli ientno. veščo enostavne K.uie, sprejme ^t £ta.1 '!•> • amestojer, (,(«,'„.1. Ponudbe s sliko na ogl. xld. Jutra pod »Res poitena«. 735 1 Iscem gospodično za prodajalno, ki bi imela din 5000 kavcije. Naslov v vseh posloval Hcah Jutra. 862 1 Vendar je mučil otroka nemir. Spala to noč nista posebno dobro, in komaj se je solnce vzdignilo nad obzorje, je Ivo že lvitel na breg. Kolikanj se je zavzel, ko je videl, da je bila pristala k parniku čudna ladja — kitajska džunka! Izprva je menil, da bi utegnili biti to reševalci; a tedaj je zbudil njegovo pozornost pasji lajež, ki je prihajal z vode. Bil je ladijski pes Bob, ki je plaval proti otoku, in ko pa I,. Ivo poklical, je krenil naravnost k njemu. Ko se je pe »približal, je Ivo videl, da mu visi za vratom majhen zavoj ... Zavoj je bil trdno zložen kos papirja. Ivo ga je razgrnil in bral: »Parnik so zasedli kitajski morski razbojniki, ki so se polastili tovora. Jaz sem se skril s psom v prostor za sidra. Toda morski razbojniki so me opazili in me povsod iščeio. Gotovo me bodo kmalu ujeli. Skuhal vama bom s psom po«'ati to pismo. Na pomoč! Pridita, kakor hitro le moreta; morebiti se nam posreči, da skupaj ukrotimo razbojnike. Oboroženi namreč niso kdo ve kako dobro. A počakajta, da se stemni! — Pavle.« Začetnico za pisarniška dela za takojšnji nastop Iščem Pogoj: znanje strojepis ja, slov., srbohrv. po možnosti nemščine. — Lastnoročno pisane po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Sprejmem ta koj«. 829 1 Fofonomočnika pomočnico aH lzvežba nega amaterja sprejmem kot družabnika. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Nekaj kapitala«. 842 1 Za izdelovanje damskih torbic sprejmemo moške ln ženske moči ln i te par 1 co. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Stalno dobro plačano«. 909 1 Prvovrsten sedlar in jermenar dobi takoj delo. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Prvo vrsten«. 9'.1 1 Perfektno kuharico za vse vestno, z dolgoletnimi spričevali išče družina i aseb. Poizve se pri hiš niku Beethovnova ul 4 906 1 Mlajšega poomčnika sprejmem taioj. Ponud be z zahtevo plače po sla ti na Franc Kukec. mesarija Radeče p. Zibani most. 900 1 Fotografski pomočni1r/'*a^ dobro izvežbin v vsei fotografski stroki, dobi takoi ■iliiJbo Foto atelje Pavlin. Jesenice. 10*4-1 Kuharia Hotelskega. samostomega lobro verz ranega v dunai •ki in srbski kuhinii. sprei mem za se?ono Jonudhe 7 navedbo referenc in meseč 7»Wvlr:i ter sliko na ogl. odd. lutra pod šifro •letovišče«. 1022-1 Dekle idravo in pošteno, va jeno vseh hišnih del. sprejme boljša rodbina v Ljubljani. Ponudbi na ogl odd. Jutra pod 'Zanesljiva*. 1064 1 Hlapca treznega zanesljivega veščega voženj po me stu Ljubljani, — takoj sprejmem. Privoz 13. 1071 1 Restavracijskega kuharja(co) mlajšo moč iš^ern. Po nudbe s prepisi spriče v.ii in zahtevki -je'e na podruž. Jutra v Ma ribom r>od »Letno ua meščenje«. 1073-1 809 2 mrSanega bt*ea 7 gotovmo Naslov v vseh posloval od 10—is noo išče gospod nicah Jutra »a skupni crev^em lepe tr- j p-ovine z mešanim blagom Ponudbe na ogl r.dd lutra pod »Stalna zaposlitev« 1046-1 Služkinjo Msto. urno. poHeno, ve 5čo kuhe. iščem za 1. februar Mihevc. Vrstov "kova 27. Mirle. levo od tobačne tovarne. 1037 1 •/saka opseds 511 pat ia 'eK 3 Din aa Mtro »n iajanie nasiova 5 uin laimaniši meses i? 01 n Mesarski pomočnik Boljša gospa Nemka, dobra kuharica iš*e mesto gospodinje pri boljšem stareHem gospodu. Ponudbe pod ■»Marija« na ogl. o^d Jutra. 928 2 Katero nndietje spreime začetnico z od 'i^m znanjem steno ^rafiie. rem. ln slov korespondence Delam •'eč mespfpv sum" za nrano in stanovanje — VZOr o atrfl dprjpnln -pctnia in ?"->»sl1iva Ce na 0 Išče služ be v Cellu Naslov vseh poslovalnicah Jutra 1079 2 Gospodična izuč^na trgovine z ve* 'etno pisarniško prakso zmožna knjigovodstva lnv stroiepisia |š~e na mestitve. Gre tudi kot viiooniničflrka v re^tov r^cHo Cenj. ponudb* na o°i odd. Jutra pod j Kjerkoli«. 1W ? Tnka^nt - vrtnr' Fant star 22 let. voja Ičlne orost z večletne vrtnarsko p»aXso ln eti treovsRp pr=k«H sre službo ink->sart.8 al! — sklad'š*n'ka Gre tudi v vsako službo. KI -la v vrtna-sko stroko Ceni ponudbe na Rarlo "■oinlk R"->"o?:a pošta Ho?e pri Mariboni 1085 7 R'iv«ki nomočnik dober delavec iš*e stal no mPcto N^^lov v vceb posloval. Jutra. 1083 2 Sivilia za vse. z večletno prak so pride na dom Cene nizke Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 913 2 Natakarica praktična v restavracij skem ln kavarniškem po slu. stara 22 let, govori slovensko, nemško in hrvaško Išče namešče nja. Cenj. ponudbe na jgl. odd Jutra pod šl fro »Prvovrstne reie-pn ce«. 9212 Gospodična Nemka izobražena, prikupne zu aanjosti iš~e namešče nja vzgojiteljice k gtro kom boljše družice ali začetnik iščt službe za ta- kot asistentinja k zdrav koi — Ponudht na Dolf peušek. Smarie pri lelšah 810-2 Gospod k: bi pomaga gospodični do službe. aa< se javi pod »Hvaležna« 03 ogl odd Jutra. 7}Vi Pisarniška moč Absolvent trgovske aka demlje z dolgoletno tr govsko prakso vešč slo venskega srbohrvaškega tn nemškega lezika, -zmožen vseh pisarniški ti del želi premeni« služ bo. Cenj ponudbe pod »Spreten ln zanesljiv, na oodruž. Jutra v Ma riboru. 433 2 Izučena šivilja pridna in poštena želi službo kot pomoč go spodinji ali k otrokom! Naslov v vseh posloval aloah Jutra. 480 2 Perfektna sobarica z letnimi spričevali ver zlrana v splošnem go spodin'stvu išče službo Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Vestna 'S"10* 933 2 Mesto gospodinje šče inteligentna oseba sred njih let h gosp al gospodu. Vaiena vsega ;Osp.)d''nj-stva Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Družabna« 961-2 Več tesarjev sprejmemo Pogoji: doora kvalifik« cija Predložiti: delavsko knUžico. — nravstveno spričevalo volno knliži co m 2 sliki (4 y 61 Naslov: Tehniška komi 'Ha br. 1. Vrhnika 86* 1 Poctrežnica orldna ln poltena z? ves dan dobi mesto Na slov v vseh poslovalni cah Jutra. 934-1 Inteligentna gospodična perfektnim znamem slovenskega. srbohr.at . nemškega in itali r (joto blago M« kapital potrphen Zahtf^ a i te or'i>upkf.e orilo^.i e '.tianiko ^a odaovoi Mlhallo H nig Pan^p vo Br lovanoviča 20 351 Dobro vneljana trgovina čevlipv v Liubiiam. spreime v ko misiisko prodaio čevbe vseh vrst, proti rednemu reH"nskemii nbr^čunu Po nudbe na ogl odd lutra pod »KomtSMa«. 8:^ 3 m premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe pre Da ve želodca, testih omotic, zaprtosti m nerednega Črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: splošno in prehitro debeljenje, hemoroidi in zaprtje, motnje v želoden, drevesna obolenja, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica in z a s t r o p I j e n je. Posebno zrelejše tn starejše osebe so tem nadlogam podvržene. P LAN INKA GAJ čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. —• Zahtevajte v apotekah izrecno le »Plamnka« Caj - Bahovec. ki se ne prodaja odprt, tem-veC le v zaprtih in plombiranih zaviiKih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. & « x> 3&. >iimwiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiii!uiiii.;i.iiitiiiiiiii!: Vajenci(he) illllllllBIWl(il«IHi:il!WI|iIll|ltllt:iWlll«lHWIl!||. deseda 1 um davek >1 5Ur< «-11 JalalJjt laslova 5 Dio Najmanjši £ii p«-* ii um. Deklica zdrava, aeia.ua. nčl že ezničarja. 16 let. išče mesto trgovske vajeeke Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vajenka 648 44 Učenko sprejmem s io. tebru arjem v trgovino meš oia^a. Hrana ln stano aujc v niai. Prednost imajo z znanjem nem šcine, madzar»jme ali ■talljanščine Ponudbe s sliko na ogl. odd Ju tra pod »Poatena uVn ka«. 757 44 Vrtnarskega vajenca krepkega, poštenih star še v, sprejme pod ugod mi •'•goji Steinbren ner Herman, vrtnar Guštanj, Koroško. 755 44 Učenca ki ima >t»>.i,c a o trgo ,'ine sprejmem. Starost io 15 let z najmanj 2. razr. meši. z aoor.m u penom. tirana ln sta aovanje v hlal. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Sloi'enjgiadec«. 882 44 Učenko za trgovino z meš. biagom sprejmem takoj. Adolf Brezovšek, Vransko. 880 44 Trgovski pomočnik mešane stroke, dobro lz vežbana moč. posebno v manufakturi. obenem tudi šofer, zmožen kav ciie želi primerno služ bo kot pomočnik, pošlo vodja ali eventualno ""•'.stopi kot družabnik Ceni. ponudbe na o^las odd. Jutra pod »Dober Drodajalec:. 955 2 Gospodično s kavcllo želi mesto b!a?a1n'*orke kn1i°nvort kinle Ponudbe nosl^t' na V Kauček. Trb"'-'4P 991 2 ^>ro7r>i?ka kuharica želi službo za takoi al! * 1. fp^-.ia.-M P^^mHHp ood »Ov">=no kuham na ogl. odd Jutra 97=; o Brezposelni družinski oče prosi usmiljeno social no čuteče srce za skro men zaslužek, da reši družino gladu in pro pada. ZmožeLi je trgov, poslovanja, knjigovod stva. lesne trgovine itd F.hne za vsak^ prmer no delo. Delal bi konč no tudi samo za hrano 'v. stanovanie. Dobre referen-e. Ponudbe pod rVavec« na ogl. Jutra. 978-2 ku^rica ■?če «''i?bo v h;5i — ponudbe na ogl odd Futra pod »Dobro dekle«. 101V2 r 1.-1-1. — ali upravitelia sprf-me 4^ let star možakar, vel k lju-biteh živali, ves ;n in mar-liiv Zmožen -e slovenšč'ne. Vsako prepisovanje na stroi prevzamerr na dom Naslov pustiti v ogl. odd. lutra. 710 3 Sušilnica se dnevno posušiti 1 vagon, zidano prakt: čno z malo uporabo go 'Iva do 60 stopenj C. Kdor jc napravi naj oošlje ponudbo pod ši fro »Sušilnica« na i ogl. ->dd. Jutra. 963 3 Modistovsko vajenko . sprejme Klopiar, Kon grešni trg. ' 873-44 Potniki •iHSPda l Din davek c nn 'm ^ilr- a;i lamnj« iasl«va s Um Nalmanl« 17 i>in Okrajne zastopnike za Ljubljano, Gorenjske in Dolenjsko za lahko :n povsod prodajni tenn znamski predmet. — iščemo. Pogoj. pri zaseb nlklh dobro vpeljani, spretni, serioznl. Dose danje zmožnosti za raz pC-avanje treba dokaza ti. Nudi se trajna zapo slitev in velik 1 zaslužek ln oraaniz. podpore. — Ponudbe pod »VerblUf fenfe Voifiihrung- na agentursko pisarno Pic hler. Ptuj. SIovenski *-<> 867 5 Pozor potniki! 2 din kllometpr zaprt arto. iščem potnika ali kakšne ožnie. Nislov v vseh posloval. Jutra. 8o0 5 Mesarskega vajenca zdravega ln poštenega ;oreimem takoj Eiaž Jeglič, mesar in preka jevalec, Tržič. Goren'sko 901 44 Krojaškega vajenca Išče modno krojaštvo — Branko Osterman, Pre čna ulica 4, Ljubljana. 944 44 Učenca za mehanično obrt sprej mem. Maribor, Aleksan drova c. 26. 942 44 Učenko pošteno dežeianko sprej me trgovina meš. blaga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krepka« 936 44 Frizersko vajenko sprejme trizerski salon iRAKAR«, Prešernova ulica 7 925 44 Učenko sprejme trgovina Rebolj Gosposvetska c. 13. 838-44 Zastopnike gg. trgovce žeieznlnarje aii s poijedeljskimi stro ji in one ki posejajo naravnost konzamente, za razpr'avanje potreb sega poljede.skega pred meta iščemo v vseh me stih. »EXPRESS». Z? greb, Ilica 106. 843 5 Zastopstvo tekstilce ali gaianterii ske stroke za BeograS. Z"mun in Pacevo — nemščine, itahjm.cne ter ' sprejme dobro vp»!Jan p«Tinfk'b del Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »Vestni oskrbnik«. 691-2 asto^n(k Ponudbe na ogl. odd Jutrc rid Si fro »Agilen ln zanes Ui?«. 997 5 Vajenca sprejme trg. z me*, bla gom v Ljubljani. — Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod LJubljane ali okolice«. 960 44 Vajenca v trgovino z meš. bla -om snrejmem takoj. — Ponudbe s sliko posiatl na ogl. odd. Jutra pod »VeseUe do trgov'"". 878 44 Potrovr^kej*,, vaienca ni deželo, sprejmem t*koi. Hrana Soba ali plačilo«. 1056-4 I Posteljo z omaro ' 2 železnih vrat, moder nlh 135 X 75 <65. žeiezna tabla (Firmatafel. brzo parllnik. skoro nov, na prodaj. Informacije Res ljeva 24. trafika. 585-6 Beseda 1 Diu Oave« o DUJ t* 511 ro 4JI aajaujf uaslova o Uin Najmanjši zne»ek P Dm Kauče, žimnice, otomane ter vsa tapetniška deia zajamčeno soiiuuo v alu .ivrji po a/tu Ju>tu j Diu ut »lire aajatije aiiOVd i Dic Najiii&uj&l «n«-sp|i 17 Din. Klavirsko harmoniko dobro ohraneuu, it t.pk 80 basov, 3krat oglaoe-na, prodam za din 1.200 P Basaj. Aleševčeva ul. 18. 905 26 Prodam harmoniko skoro novo, 3vrstao, 3 glasno. Kucler adg. Poizve se Koseze 15. 820 26 t mu m Beseda 1 Din davett Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znese U 17 Din Baročni salonček dobro ohranjen, poceni naprodaj. Bonač. Blei-weisova 32. 763-13 Lepo masko za damo in gospoda, iščem na posodo za začetek februarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svečnica«. 1016-1} DMC predmete ART. 97. 101. 193. 195 zaradi opustitve ugodno proda Ivan zeie^n.kar Marijin trg 3. 827 6 Štedilnik (Tlschheraj o^oro nov, bel kožušček ln salonski šivalni stroj, ugoano na predaj. Zagiebaka 24 pri vo^a^kih s&iadiocih ob Dunajski cesti. 912 6 Kino Eumig 9 mm snemalni ap<*.vtt, projek tur na ele&. pogon, na prava za previjanje fu-.ua. Komp.etno napro daj za din 2.500. Naslov v vseh posloval. Jutra. 917 6 Fotoaparat »Baldina< 24 x 36 mm, Tessar 3.5, skoro nov, naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 923 6 Hladilna naprava moderna, malo rabljena ca e.ektricni pogon — nemški labrlkat, ugod no naprodaj. ABC, tju Dijana VII, medvedova c. 8, tel. 24 44. 1004 6 Mizne štedilnike od din 250 naprej prl-poro.a žeieznina Kout ny. Ljubljana — Šiška, Medvedova 28. 977-6 Otroški voziček lobok. temnorjav pro dam. Igriška ulica 3-IV, vrata 13. 981 6 Sesalec za prah (Staubsa j"-er), najnovej 51 mode! in Contax II. ueodno naprodaj. Sv. Petra c. 91 I. 984 6 25 komadov železnih oken oc.K-aa i uin daveK i Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši zne*ek 17 Din 1000 Din v denarju lahko dobite, zato takoj naročite list: Rejec malih živali, Liubljana, Karunova ulica 10. 1019-8 r»fl Beseda 1 Din aave& Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek P Oin 5-cevni radio znamke »Seipt« z novimi cevmi ter rabljeno kuhinjsko kredenco prodam. Vpraiati Grablovl čeva 14a, Bažkovič, vsak dan od 15 do 18 ure 853 9 deseaa < DIU i na a> šuro mi dajanj*-naslova 5 Uin Najmaujš-, {DNPt n Oln Psa jazbečarja prodam, dobrega čuvaja, leto starega, pj ugodni ceni. Praprotnik tsjris. Potoki 21, Slov. Javornlk. 881-27 Volčjaka krasen, lzboren čuvaj, poceni proda Malenček. Dravlje. 823 27 Pianine in harmonije prvovrstne, z večletno garancijo dobite najceneje v tvorn.ci Ivan KACIN, Domžale. Popravlja prenovijuje ln ug.ašuje najceneje. Na ročlla se sprejemajo tudi v Ljubljani, Komen-skega ul. 2G II. 1035 26 oceeuo i DiU aaves i Uiu 6* 311 r O d.11 Jajauje a&slova 3 Din Najmanjši suespli 17 i»in Šivalni stroji rabijem ou 4"io Uin J«l|e, novi strun od KuH Din da-Ijc Ugodni plač ln. p ^tli. Niar« šiva.nt stroie vcame-ino v račun — N<_)\- A .UGOVIN A , Iytsev t l. 36. 790 29 Stroj za trikotažo (RuuuiViroJiiasciiinej — kupim. Ponudbe s opisom stroja na ogl. odd. Jutra pod »Stroj«. 762 20 Pletilne ročne stroje (Flachmaschinen) št. 4 od 25 do 30 cm širini v dobrem stanju, kupim; nekoliko komado7 tudi Šivalnih strojev (R.ngschm j z aparatom aa gumbnlce ai; posebej Ponudbe na PubU-cltas, Zagreb pod 4852?. 759 23 Parno žago s . polnojarrnenikcin ln pritikllnami. v dobrem stanju kupim. Ponudb« r:? ogl. odd Jutra p>l »Prestavitev 884-Tt Šivalni «froji »Slnger , »Plaff« n drugi pogrezljlvl, ki štrf kaj o ln krpajo po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »PROMET, (nasproti križanske cerkve) 815-23 Opekarski stroji dobro ohranjeni, — n* električni pogon, za i«-deiavc zidne, strešne in •iruge epeke s komp:--*-nt opremo za marjS! obrat, naprodaj. Našlo; v vseh posloval. Jutrs. 819 2) Črnorjav volčjak znamke 1098 se je zatekel. Najditelj naj ga od da Drenikov vrh 1 ali Cee"v Rožno dolino 36 908 27 Mili papigi zeleno in rumeno samico, — kupim Ponudbe * <-eno na opI odd. Jutra pod značko »Papiga«. 1017 27 »Ratler« osičko enoletno, ugodno prodam . ,, ., ,.. . radi selitve. Jolko Peternelj, zasteklen h. v velikosti 1*0 Ro£na doiina Ce$u ,v |7. cm krst 120 cm > fasonske-ga £e'eza, z ventilaciio 80 «0 Votlovno Močevino od *—72 mm debelo in raž-ne osi proda Franc Re1'č. pri Jugolutz, Ljubljana VII. 100*6 1054-27 Ilirskega ovčarja čistokrvnega. — prodam SvctSeva 6 (Podrožnik) lft-u-27 Šivalne stroje in kolesa nove m rabljene stroj) oo-rezljive z garancijo, šiva tudi nazaj in štlka. rabljene Sinaer z okrog lim čolniikom, čevljarski in krojaški od 300.— din naprej. — Trgovin* -TRIGLAV«, Re=11pvp. 16. 930 21) Z dolsrim čolničkom star Mvalni stroj, želez ie* ln štedilnik kupim Ponudbe na o?l odd Jutra pod »Plačam«. 816 21» piot;in; «frni 5t 4. kupim Ponudbe z navedbo cene na ogl odd. Jutra pod šifro »Stroi«. 1052-2}' ragocenosti Vwknvr«»nn rlsto Kupuje po najvišjih cenah CFRNI« mvplit iitMUm Wnlf»„ | s-JUTRO« št. 13 — :s Nedelja, 16. L 19ZS = Domače zdravilišče potrebuje za sezono t j. od 15. maja do 1. septembra MOŠKO GLASBO za dopoldne v parku, popoldne in zvečer v kavarni. 5—6 članov. Klasiki in jazz. Točne ponudbe z event. slikami, sedanjim delom in označbo fiksnih zahtevkov (brez pobiranja) pri prostem stanovanju in hrani na ogl. oddelek »Jutra* pod »Glasba 1335«. §iitt:i:;:;:nrrtiniimmHK«mti;t«i5r:tHiMMHtm»f»utiMm!omHinKi!i?mtHiiin:iH iiaiiioiiiairanii H!!!®«! uo. ^ilro uajttiije naslova 5 Din. Najmanjši ane^hK l'i um. Avto-limuzino črn, skoraj uov, camo 14.u00 km prevožen, — prodam. Poraba bencina lu 1 na 100 km. Pripra ven za potnika, Zastup n.ku aii grosistu oauam vo/, tudi v popolno zameno za .specerijsKo bia g j. Nasiov v vsen pošlo vairucah Jutra. 7C3 10 Motocikel ESA 250 ccm v bresbih nem stanju, ugodno na prodaj. Zgornja šiška 140. 916 10 Tovorni avto T- tonski, poceni pro dam aH zamenjam za mali potniški avto. Po nudbe poslati na oglas, odd. Jutra pod »V do brem stanju«. 919-10 Motorno koio odlične znamke, 500 ccm, trs slo voicno, v brezhibnem stanju, prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 1051-10 Tovorni avto 3 tonski, v dobrem stanju. kupim. Izčrpne po nudbe z navedbo cene pod »Gotovina« na ogl. odd. Jutra. 1075 10 Avtomobile tovorne in osebne, dobro ohranjene, vseh ja kosti kupit« najceneje pri O. žužek, Krupp za Ftopstvo, Ljubljana. — Tavčarjeva 11. 1041-10 fl V. Beseda 1 Dm davek j Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spalnico iz mehkega lesa, prodam, l ompletno, zelo lepo in kuhinjo. Vse še čisto novo. — Opledati S1 CCJ io.—12. tire. fesenkova ul. 4-Ii, levo. 821-12 Masivne spalnice javorjeva, brstova po 1.600, bela kuhima 600 Dir prodam. Ljubljana, Prult a. 717-12 Neveste Moderno kuhinjsko po-h'atvo in dr'i.;o takoj naprodaj. Vprašati v slaščičarni na Glavnem trgu 1, Celje. 806-12 beseda i u)in J Din, za šuro ali dajanje naslova o Dm. Najmanjši entifck 17 Din. Kupim horizontalni jarmenik, rabljen ali nov, premera £0-120 cm, ali dam v zameno po pogodbi rab ljen polnojarmenik pre mera Go cm. Ponudoe na Mljo Kokot, Dugo seio pri Zagrebu. 760-7 Rabljeno tehtnico mali pult stelaže, mali štedilnik in škoiko, ku plm. Mlekarna, Vodni kov trg 14 —Istotam rabijo služkinjo. 835-7 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov -Vnovčevanje viog pri denarnih zavodih. Na lozbe kapitala. Poravna ve. Uprava nt pfnilčnit Davčne napovedi. — in formacije. — Ureditve revizije, bilance ln sta mi kontrolo knjigovodstva m vse druge trgovsko gospodarske posie izvedt »Svetovalec kcncesionirana trgovsko gospodarska poslovalnica M. Kcvačič LJUBLJANA Ci.3ta 29. oktobra »t. 7 (preje Rimska cesta) 1068 16 Spalnico kompletno, orehova koreni, na, zelo ugodno proda — Tomšič Franc, mizarstvo, 7g. Kašelj p. D. M. v Polju. 1026-12 Vsakovrstno pohištvo r.a;cenejše, najmodernejše, v priznano solidni izdelavi — se dobi samo v veliki zalogi tvrdke »OPRAVA« Ljubljana, Celovška 50 Sprejemajo se naročila. _73 12 Orehove spalnice od 5.500 Din. pleskane spalnice od 1.800 Din dalje Vam nudi mizarstvo Jos.p Goljar, Florjanska. 1059-12 Moderno spalnico in kuhinjsko opremo, pccenl proda nova ml z-irska delavnica. Ignacij Oblak. Gosposvetska C. 13. Kollzej. 1067 12 Vsakovrstne spalnice kuhinjske oprave — po najn!ž'ih cenah. Naroči la sc sprejemajo no ar hitektonsklh načrtih. — Franjo Vraničar, Puhar jeva 1. (pri Figovcu). 1069 12 Radi odpotovanja takoj prodam novo le dilnlco in spalnico, ore hova korenina, več ser risov, preproge, radio, dvosedežnl Ford avto Vel. čolnarska ul. 15II 1040 12 Obrabljene pile stare — kupimo po najvišji dnevni ceni. — Figar. Vošnjakova ulica 6. SC3-7 Rabljen elektromotor brezhiben, za vrtiln tok — 3R0 V. 1—2 KS, kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1012-7 Staro lito železo kovano železu staro medenino, baker in brm, kupi Franc Belič pri Jugolutz, Ljubljana VII. 1009-7 Dobre sode rabl^ne. od 300—1500 lit, kupim. Fabjan, Tavčarieva ulica 4. 1048 7 Stopnice t>oi*asto zavite, širina 1.40 m premera kupim. A. Koritnlk, hotel Slon. Ljubljana. 1031 7 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro al) dalanje naslova 5 nm Nalmanjši znesek 17 Din. Ureditev dolga potom sodnih ln izvensodnih poravnav Nasveti v kohkurznih zadevali in v vs?h dru eih trgovsko obrtnih po. slih. Strokovne knjigo vodske revizije. Šesta™ ln aprobaclja bilanc Preskrbe kreditov Nasveti glede hranilnih vlog tn plasiranje Istih Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionlrana koruercioualna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana G1 dallžka J TELEFON 38 18 Priporoča se Al. Planinšek koncesijomrana pisarna za bančne in blagovne posle Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telefon 35-10. IZPOSLUJfc nakup in prodaje posestva, hiše, ,'ile in parcele. OPRAVIM IN OSKRBUJE večje hiše, denarne in premoženjske zadeve. Vile, hiše. parcele itd lahko kupite z raznimi hranilnimi knjižicami. 23-16 Iščem knjižice Mestne hraniln ce liubljan-ske 100.C00 do 150.000 — prot' prtma garanciji, obre-stim po dogovoru 193S. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Fruna«. 713-16 Sodelujočega družabnika iščem. Ponudbe z na vedbo razpoložljivega ka pitala pod »Rentabilno p,.'!:otje« na ogl. odd. Jutra. 765-16 25.000 Din posojila iščem 7& nabavo živine, ooljskega orodja in po pravilo gospodarskega poslopja. Poiavnam po dogovoru z 8''it obresti, vknjižba, 2 poroka. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Točno poravnam-. 1005 16 Hranilne knjižice vrednostne papirje, del nlce, kupone 3odstotne ibltgacije. kupujemo pre ti takojšnji gotovini Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 1. telefon 3810 992 IG Novega družabnika verzirane-ra v knftžni tr govinl iščem zaradi ne sporazuma s sedanjim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjiga«. 977-16 Knjižice Kmečke posojilnice in hranilnice v St. Vidu nad Lj. kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1085-16 Družabnico ra špecerijsko trgovino v Ljubljani v bližini M"st nega trga, spreimem. Po nudbe na ogl odd Jutra pod šifro >;Dobr3 bodočnost«. 1013-16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice vrh niške okolice okoli din 20.000 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Cena po dogovoru«. 1062 16 Knjižico Mestne hranilnice mariborske za din 350.000 kuoim tzplačam brez odbitka. Ponudbe na podruž. Ju tra v Mariboru pod ši fro »Kapital«. 1088 16 Vložim do 200.000 v zdravo rentabilno podietje kot dru ^abnik ali vodilni urad nik. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Sode 'ovanje pogoj«. 1042-16 Trg. pomočnika m3nui^.i:tunsca iscem Beseda 1 Din davek 3 Din za širro «11 dalanie nfis:^'-' 2 nm N^lmanlš' meselr 17 Din Šolnino pohištvo iv. zai?m"eno suhesa !e sa. kakor tudi vsako vstne lestve Vam izde la naicenele tvrdka J. REPSE, Ljubljana Igriška u!. 3. za Drami. 793 13 Bsseda 1 Din davek 3 Din za šifro sil dalanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Barvanje las specialno izvršuje v vseh ntansah frizerski salon »Rakar« Prešernova 7 nasproti slaščičarn* Ko šak. 2S9 30 tudi kot tihega družab nika ali proti proviziji. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Provizija*. 951 16 Družabnika iščem za tri dobro vpeljane manufakturne trgov .ne Premožni modni krojači pridejo tudi v poštev. Višino kapitala navesti. Redka prilika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost«. 799 16 Družabnico išče šofer za avto pre voz in avtobus s 50.000 din. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Mart boru pod »Star 26 let«. 861-16 Družabnika sprejme z din 100.000 za podjetje fabrikacije zemlj. barv, KAOLINA, KREDE itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Industrija«. 964 16 Posojilo na vknjižbo, poroke, menice, knjižice bank. hranilnic posojilnic, — kmetom za gospodarske potrebe tudi po 6°■« ob restl priskrbimo takoj. Pojasnila daje z predna kazilom din 10 v znamkah Union, Zagreb, Ra dlčeva ul. 12. 889-16 Beseda 1 Din davek 3 r>in za šifro ali dajani* naslova 5 Din Nalmanjši amsek 17 Din. Gostilno dobro idočo vzamem v najem v Ljubljani aH okolici. Ponudbe na ogl. ^dd. Jutra pod »Takoj an nozneje«. 926 17 Parno pekarno r-.ddam v naiem v Ljubljani. Ponudbe na og. odd. Jutra pod »Parna«. 1058-17 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dalanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dtn V Zagrebu v prometni uiicl naprodaj trgovina specerij. ln meš. blaga z velikim prometom. Pismene ponudbe pod »48a32« na Publicltas, Zagreb. 761-19 Buffet v strogem centru mesta Zagreba, mesečni pro met din 60.000, nizka najemnina, velika bodo čnost, zaradi preaapo slenosti lastnika, naprodaj ali sprejmem kom panjona. — Informacije daje Union, Zagreb, Ra-dičeva ui. 12. 88819 Trgovine, trafike, buffete hotele, restavracij«, go stilne, točilnice, vlnarne kavarne, Industrije, mle kame vile, hiše, posest va prodajamo in posre dujemo kupovanje hitro in uspešno. Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb, Ilica 144. 892 19 Trgovino južnega in domačega sadja in zelenjave najprometnejše zagreb ško središče, Izvrstno idočo, z velikim kom fortnlm lokalom, portal no Izložbo, hladnim pro stornim skladiščem, te lefonom, prodamo za solidno ceno: Posloval niča Pavlekovič, Zagreb Ilica 144. 893 lf Prvovrstno trafiko s papirnic« v najstrožjem zagreb škem središču, pri Jela člčevem trgu, z velikim prometom v trafiki, — pisarniških, papirnih in kadiTskih predmetov in razglednic, dobro idočo, obstoječo 50 let, napro daj zaradi smrti s celo kupno robo za 85 000.— din. Poslovalnica Pavle kovič. Zagreb, Ilica 144 894 19 Tranzitna skladišča oddam na Trati pri št Vidu poleg mestne me le, uporabna tudi za tovarno. Poizvedbe: Sv. Petra cesta 16. 1006 Lokal event. z malim stano vanjem oddam s 1. fe bruarjem. Emonska 2. 1003-15 Lokal na Napoleonovem trsru 7 oddam. — Informacije istotam II. nadstrop je, levo. 1002 1° Majhen lokal v centru oddam za obrt Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 990-1P Modisterija dofcro vpeljana, zaradi bolezni ugodno napro daj. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Poso dim obrt«. 987 19 Gostilno dobro vpeljano z vrtom, kegljiščem, balinom, — sredi Novega mesta, od dam s 1. aprilom t. 1. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 903-19 Vrtnarijo sredi mesta Ljubljane takoj in poceni oddam. Poizve se v Florjanski ul. 15, Ferant. 931-19 Brivnico poceni prodam zaradi odhoda iz Zagreba, sta narina nizka, lahko se takoj prevzame, priprav no za frizerski salon, darambašičeva 13. 774-19 Večje delovne prostore za kovinski obrat iščemo. Ponudbe na oglas, odd. jutra pod »Pločevinasti izdelki«. 826-19 Avto akumulatorji »Exide« 90 amper din 750 pri M. Bahar, Ljub ijana. Celovška c. 38, naprodaj. 871 10 922-19 Mlekarno na prometni točki prodam zaradi odpotovanja Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 921-19 Gostilna Julija Blaževič, Zagreb, Tomičeva 3, daje dobro domačo hrano, jedi na izbiro, dijaki poseben popust. 868-19 Lokal na prometni točki od dam v obrtne ali trgov ske svrhe s stanova njem. Istotam oddam tu di 2sobno stanovanje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točka«. 1070-19 Treovino s sadjem vpeljano, na dobrem mestu, v centru, prodam takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra eksistenca«. R-19 Skladišče v centru suho, svetlo, uporaba pisarne in telefona, oddam v souporabo takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo skladišče«. R-19 Lepi veliki prostori primerno za skladišče ln eno veliko klet oddam v najem. Maribor, Koro ška cesta 10. 1087-19 Seseda 1 Din davek 3 um za šifro ali dajanje Laslova o Din NajmanJš' znesek 17 Din. Dve lični hiši posebno pripravni za o brtnike sta naprodaj v Novem mestu. Natane nejše informacije daje Mestna hranilnica v No vem mestu. 463-20 Graščinsko posestvo 12 km od Ljubljane, po šta, fara, 3kratna avto busna zveza, lep park, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro » Blizu LJubljane«. 450 20 Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih parcel z vodovodom in elek triko v bi žini postaje. Po lasnih Vižmar.t 59. 49-20 Vila za Bežigradom dvostanovaniska, s komfor tom nedograieua, ugodno naprodai. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Dobra naložba«. ____733-20 Posestvo v dobrem stanju in lepem kraju naprodaj. — P od tabor 6, Podbrezje. 752-20 Hišo z vrtom primerna za obrtnika ali upokojenca, v bližini cerkve, Poljčane, prodam. Cena din 22.000. Pojasnila daje M. Su-mer, Poljčane. 676-20 Poslopje s 15 stanovanji, lepo, donosno. Potrebna gotovina 350.000 din. Informacije telefon 36-36. 885 20 Važno za neveste! Da dobite majhen vpogled, Vam navajamo nekaj cen, da vidite koliko Vas stane pri nas cela kompletna nevestina bala! Za Din 836.25 2 prešiti odeji klotasti, komad Din 80.— . 0 m madracengradla za dve postelji meter po Din 11.50.......... 8 m kontenine za 4 rjuhe meter Din 12.— 10 m zelo močne kontenine, širina 180 cm za 4 kapne, meter Din 21.— .... 3 m Inleta za dve blazini, meter Din 9.75 6 m kontenine za preobleke blazin, meter meter Din 7.— .......... 6 kom. močnih brisač, meter Din 5.50 . . 6 kom. kuhinjskih brisač komad Din 4.— 1 prt in 6 servijetov, belih....... 10 m sifona finega za perilo, meter Din 7.75 Din 160.— 103.50 96.— 210.— 29.25 42.— 33.— 24.— 61.— 77.50 vse skupaj Din 836.25 n. Za Din 1084*75 2 prešiti odeji klotasti, ročno delo, komad Dir> 8D.— • 10 m madracengradla, za dva dvodelna ma- draca,, meter Din 16—...... 8.50 m zelo dobre kontenine za rjuhe, meter Did 17« ••• ••••••••• 10 m izvrstne kontenine za kapne meter Din 21.— .......... 3 m inleta za dve blazini meter Din 9.75 6 m blaga za 4 preobleke za blazine po 7.75 6 kom. frotirk (zelo lepih) po Din 9.— . 6 kom. gladkih brisač, meter Din 5 50 . . 12 kuhinjskih krp komad Din 4.50 . . . 1 prt in 6 servijetov (belih)..... 15 m finega šifona za perilo, meter Din 8.— 12 kuhinjskih brisač, komad Din 5.50 . . Din 66.— 12 kuhinjskih brisač za posodo, po Din 4.50 » 54.— 23 m t. j. 1 kos šifona za perilo, meter Din 7.75* ..,..,,,,, , > 178.25 skupaj Din 1.821.25 IV. Za Din 3044*50 ' 2 prešiti odeji (brokat) najfinejša vata po Din 180.—.......... 11 m satin-gradla za dva trodelna ma-draca, meter Din 23.— ....... 27 m izredno močne kontenine za 12 rjuh, meter Din 19.—, šir. 150 cm..... 30 m krasnega šifona za 12 kapen po Din 25.— meter, širina 180 cm..... 6 m inleta, za 2 veliki in 2 mali blazini, meter Din 11.—......... 18 m trpežne kotenine za 12 preoblek za blazine meter Din 8.50....... 12 krasnih frotirk (velikost 0.50x110 cm) Din 170.— » 160.— » 144.50 » 210.— » 29.25 » 46.50 » 54.— > 33.— » 54.— > 63.50 120.— Din 1084.75 12 kuhinjskih brisač, pique po Din 8.50 . 12 platnenih brisaljk, za posodo po Din 7.50 2 kuhinjska prta, panama, po Din 26.— . 1 bel prt in 12 enakih servijet .... 40 m krasnega šifona za perilo po Din 9.75 Din 360.— » 253.— » 513.— » 750.— » 66.— » 153.— » 204,— » 102,— » 90— » 52.— > 111.50 » 390.— je skupaj Din 3.014.50 m. Za Din 1821.25 2 prešiti odeji (ročno delo), najboljši po Din 145.— ........... 10 m damast-gradla za dva dvodelna ma- draca po Din 19.—........ 13.50 m izredno močne bele kontenine, širina 150 cm za 6 rjuh, meter Din 19.— 15 m finega šifona, širina 180 cm za 6 kapen, meter Din 25.—....... 6 m inleta (finega) za dve veliki ln dve mali blazini, meter Din 11.— .... 12 m trpežne kontenine za preobleko 8 blazin, meter 8.50........ 12 frotirk velikih, komad Din 11.— . . 1 prt in 12 servijetov...... « Din 290. » 190.— 2> 256.50 > 375.— > 66.— 102.— > 132.— » 111.50 Za Din 4&3S*— 2 najfinejši svileni odeji po Din 258.— . 11 m najboljšega damastgradla za 2 trodelna madraca, meter Din 29.— . . . 30 m najboljšega blaga, širina 180 cm, za 12 kapen, meter Din 27.50 ..... 27 m najfinejže kontenine, širina 150 cm, za 12 rjuh, meter Din 26.—..... 8 m najboljšega inleta za 4 velike blazine, meter Din 16.—......... 24 m finega šifona za 12 preoblek za blazine, meter Din 10.—....... 24 m krasnih frotirk, komad Din 20.— . . 24 platnenih kuhinj, brisač, meter Din 12 24 platnenih brisalk za posodo komad Din 7 2 bela prta in 24 servijetov..... 2 kuhinjska prta v krasnih barvah, komad Din 29.—............ 1 platnena niizna garnitura...... 40 m najfinejšega šifona za perilo, meter Din 9.75............ 12 m svile v krasnih barvah za perilo, meter Din 16.— ......... Din 516.— > 319.— » 825.— » 702.— » 12S.— » 240.—■ » 480,— » 288.— » 168.— » 223.— 58.— » 138.— > 390.— s> 160,— skupaj Din 4.635.— TUDI ZA ŽENINE IMAMO PRIPRAVLJENE KRASNE ČRNE S7RICH-KAMGARNE PO CENI Din 137.— in Din 1$5.— po metru. Po želji pošljemo vsakomur brezplačno vzorce, vendar pa prosimo za navedbo vrste blaga, katero Vas zanima. Tudi ostale naše stranke prosimo, da se požurijo z nakupom belega blaga, ker trajajo naši beli dnevi samo še do 30. t. m. Maimfakturfa komanditna družba Mestni trg 17» Ljubljana Hišo prodam v Ljubljani, ob glavni cesti, pripravno za gostilno ali mesarijo. Potrebno 100.000, drugo u godna hipoteka. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 999«. 869 20 Hiša vlsokopritlična, enosta novanjska v bližini Ce lja ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 793 20 Prodam posestvo aa 5 glav živine. Vi ure od Litije za 50.000 din. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 814-20 Tristanovanjsko hišo enonadstropno. oz. vilo, — prodari v Ljubljani. Naslov v vscTi poslovalnicah Jutra. 969-20 Večje zemliišče pripravno za parcelo, ugodno naprodaj v bližini Ljubljane ob šmartinski cesti. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 957-20 Naprodaj umetni mlin, vodni ln električni pogon, 10 ora lov zemlje, ob banovin-ski cesti, 300.000. Vino-gradno posestvo. 25 o ralov z gostilno, 300.000. Malo posestvice, 4 orale, tik mesta, 30.000. Živino rejno posestvice tik me sta, 5 oralov, 85.000. 5-stanovanjska nova hiša, na periferiji, 110.000. 8''. obrestonosna hiša v cen tru 460000. Gostilna, trafika, trgovina. veliki vrt na periferiji. 130 000 dinarjev. — Enonadstrop m hiša v sredini mesta, 120.000. Parcela v sredini mesta, 1.000 kv. m 200.000,— Posredovalnica »TRIGLAV« Maribor, Aleksandrova cesta 12. 864 20 3-stanovaniskn hišo z lepimi kletnim! prostori ter vellk'm 1en«m vrtom. 2 minuti od ?e lezniške postaje in lepo stavbno parcelo na e'av. nI cesti prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 85820 Večje zemliišče pripravno za pa-re'o veod-no naprodaj v bl žin: T.;ub-ib Srn«renski <••*••;. — Nislnv v vseh poslovalnicah Jutra. 957-20 Lepo kmetijo 20 oralov, ravnina, ob državni cesti, blizu Celja, hmeljišča, sušilnico, vse pritlkllne, radi smrtnega slučaja takoj prodam. Redka prilika! Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 859 20 2-stanovanjska vila novo zidana. 5 postaj lz LJubljane, v letoviškem kraju blizu kolo dvora naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Hipoteka«. 828-20 Enonadstropna hiša 4 sobe, 2 kuhinji, vrt. zazidanega 70 m, elek trika klozetl, naprodaj. Cena din 85.000. Poizve se v Zg. šiškl v trgovini Možina. 920 20 Parcelo v Sp. Šiški prodam. Pojasnila Aljaževa c. 19, pritličje. 971-20 Hiša blizu dolenj. kolodvora. -•rrmfnnOVflTi^kn. rertn "raiena. ugodno nanro 1a1. Ponudbe na oglas odd -lutra pod : Gotovi na 77«. 901-20 Hiša ugodno naprodaj zaradi preselitve, center mesta Kamnik; je eno nadstropna, dobro ohranjena, in pripravna za gostilniško ali drugo o-brt. Obsega 10 sob, 1 lokal. 2 kuhinji, vinsko klet. hlev, itd. K hiši spada tudi mala njiva. Interesenti naj se javi jo na ogl. odd. Jutra pod »Samo gotovina — Kamnik«. 994-20 Posestvo z 8 orali rodovitne zemlje ln lepim sadonosnl-itom ugodno naprodaj v oko!'«' Ceija. Natančna pojasnila daje Creplu-šek. hotel »Zvezda« v Celju. 108120 Manjšo parcelo na Mlrju prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 985 20 1-stanovanjsko novo hišo prodam. Studc-acl, Sokol ska 97, pri Mariboru. 1076 20 Trgovska hiša v sredini Maribora za vsako obrt sposobna na prodaj. Informacije: Od vetniška pisarna — dr. Hojnlk, Maribor. 1074 20 Stavbena parcela v kopališču Laško pred kolodvorom naprodaj. Kramer Kari. Vodnikova 11, Celje. 1080-20 Tristanovanjsko hišo prodam r.a ležici, velik vrt. Prevzem večiega dela hipoteke Kmetske posoiilnice ljublianske, ostalo gotovina. Stavbene vilne parcele severni mestni del TvrSeve ceste, ugodno prodam. Informacije : Hinlco PrivSek, Buffet »Na-Na«. TvrJcva c. 12. med 12. in 13. uro. 1055-20 Ob postaji Race - Fram je naprodaj stanovanjska hiša. 5 sob 2 kuhinji, velik zelenjav ni vrt. električna razsvetljava, drug objekt s sobo, kuhinjo: gospodarskim poslopjem, njivo ali stavbišči, tretji objekt nova zgradba 96 kv. m pripravna za vsako obrt ali skladišče — priključeno veliko zemljišče kot stavblšča ali lesno skladišče z elektrl čnim tokom. Vse zelo poceni ln po ugodnih pogojih. V stanovanje se lahko takoj vseli. — Ponudbe na — Johan Katzbeck. Rače pri Ma r i boru. 1086-20 Komfortno stanovanje trisobno, v vili oddam mlml stranki. Naslov v vseh posloval. Jutra. 561-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, v centru oddam s 1. februarjem. Poizvedbe: Gregorčičeva 12. 875 21 Stanovanje 2 separlrani sobi in kopalnico. brez kuhinje, na Celovški cesti 30a, oddam. Vprašati pr! hi Snlku. 949 21 Enosobno stanovanje oddam takoj ali za marec. Beograjska 6. Guira 938-21 Malo sobico in kuhinjo, oddam, najrajši samski osebi. Mešc. Me dvedova ul. 19. 96S-21 Enosob. stanovanje oddam s februarjem, Tržaška cesta 48. 783-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj v Rožni doHnt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 811-21 Dvosob. stanovanje (vodovod, elektrika, vrt, 300 dinj oddam v Zg. šlžki. Pojasnila Prelo-vec, Dalmatinova 13. 988-21 Dvosob. stanovanje parketirano, s kopalnico in pritiklinami, v 11. nadstropju, v hiši št. 31 na Tyrševi cesti, oddam 1. marca t. 1. Istotam odaam poslovne pro store, obstoječe iz dveh ali treh sob v I nadstropju, pri pravne za odvetniško, trgovsko ali gospodarsko pisarno. Poizve se v pisarni g. Josipa Verliča. Tyr5eva c. 31. 1020-21 Dvosob. stanovanje lepo, z vsem najmodernejšim komfortom, oddam v centru 1. februarja. Naslov v vseh poslovalnicah (utra. 1050-21 Beseda 1 Din davek 3 Din, aa šifro ali dajanj* naslova 5 Din. Nalmanjš* znesek 17 Dm Pritlično hišico v centru, s solnčnim stano vanjem 2 sob, kabineta, manzarde in pritiklin, pripravno tudi za obrtn.ka, — oddam l. maja ali pre|. Našlo® » vseh poslovalnicah lutra. 832-21 Trisobno stanovanje s pritiklinami v I. nad. oddam takoj ali s fe bruarjem Aa Dolenjski cesti za 470 din. Nas'.ov v vseh posloval. Jutra. 876-21 Štirisobno stanovanje oddam 1. februarja. Du-kičev blok., Gledališka 14, I. nad., vrata 4. 973 21 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam za februar ali marec v Zvonarskl ul. 11. 1007 21 Dvosob. stanovanje na dvorišču, oddam. — Naslov v vseh posloval nicjh Jutra. 989 21 Solnčno stanovanje dvosobno takoj oddam. Tyrševa cesta 124. Poizve se pil hišniku. 982-21 Dvosob. stanovanje i kabinetom, odčam februarja za 565 Din mesečno v Roini dolini, Cesta II, št. 12 1018-21 Dvosob. stanovanje ulično, pripravno za obrtnika (co) oddam za 500 Din mesečno. Mestni trg 11-1. 1057-21 Dvosob. stanovanje pritlično, solnčno, parket, plin. telefon v hiši. event. garaža, za din 650 v mirni vili oddam. Kocenova 6, za tobačno tovarno. 1061 21 Lepo stanovanje pod Rožnikom, event. vso hišo takoj ugodno oddam. samo solidni stranki. Pojasnila trgovina Verbič, Stritarjeva ulica. 1066-21 iStanovanja seseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štirisobno stanovanje zračno, svetlo in suho, — iščem v širšem centru mesta, s kopalnico ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna stranka 1. februar«. 851-21 a Dvosob. stanovanje event. s kabinetom, kopalnico v bi žini gl. kolodvora ili Bežigrada, .šče zakonski par brez otrok. — Točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 7 06-21 a Enosob. stanovanje mansardno iščem za 1. marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližnja okolica-^. 907-21a Enosobno stanovanje s pritiklinami iščem za marec ali april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uslužbc-ncc-. 937 21» Trisobno stanovanje z vsem komfortom celo I. nadstropje oddam fe bruarja v vili Celovška 142. 1025 21 Dve enosobni stanovanji zelo ugodno oddam mirnim strankam za febru ar ali pozneje. Ogled dopoldne. Tyrševa 90 II. 1044-21 Stanovanje 3 sob kopalnice in pritiklin, oddam v Tavčarjevi ul. ulici št. 3-1. 1030-21 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Stanovanje dvo ali trisobno, udobno za maj v pritličju ali v I. nadstropju — iščem. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »St. 4i. 817-21a Dvosob. stanovanje mirno in čisto v okolici Sv. Petra išče za maj samostojna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno 600-. 904-21 a Stanovanje 2 sob event. tudi kabineta 3 pritiklinami, parketirano v bližini centra išče za 1. marec točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam tudi za 1 leto naprej«. 1060-21a Nedelja, 16. T 1938 16 tJVT!sf 13 M. BAHAR Originalni angleški Exide akumulator 6 Volt 90 Amp. ur Dutjrso^ Zastopstvo za Dravsko banovino: L JURL JANA, Celovška 38 Telefon 22-92 Tisti gospod z očali M je leta 1923. koncem julija, na mestu, kjer stoji danes srbska (pravoslavna) cerkev, doži vel z neko gospodično tragičen slučaj, je na prožen, da se javi zaradi duševnega miru. Do plse na ogl. odd. Jutra pod »Nedolžnost 300«. 685-31 MI®:SDPRAMI _n lJiianje aa»K<»t 5 Dtnl n sin^aJ 9) Oul Odločila da dvigni pismo. 946-24 Mlado dekle čedne zunanjosti, prija zna, dobrega značaja že 11 za prijateljico v svr-ho razvedrila in družab nosti zakonski nesreč než. Na anonimne do pise se ne ozira. Dopise pod »Strogo diskretno« na ogl. odd. Jutra. 874 24 Samec srednjih let Iščem lo čenko, vdovo ali gospodično z nekaj kapitala za skupno življenje. Po nudbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod šifro »Resnicoljuben«. 750-25 Gospodična 251etna. z doto v goto vini 500.000 din Iščem uradnika ali slično. — Pojasnila daje »NADA.. Zagreb. Jelačlčev trg 10. Za informacije pošljite din 10,— 803 25 2enitve in možitve boljših krogov posredu jemo najvestnejše. Veli ka izbira odličnih par tlj obojega spola. Informativne prospekte pošiljamo s prednakazilom 10 din v znamkah, diskretno. »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 895 25 Gospodična [ dobra gospodinja, z sn ' tovlno 30.000 din poroči drž. nastavljenca. Ponudbe na ogl. odi Jutra pod »Srečen par«. 784 25 Iskreno dušo korektnega inteligenta, sigurne eksistence. 37 — 42 let želi spoznati se-nozna, dobro situlrana uradnica srednjih let. Rrfe iieajonimne do plse na ogl. odd. Jutra pod »Soiiden lntellgent« 1072 25 Samostojen posestnik star 35 let s premože njem 170.000.— din išče družico staro do 33 let. potreben kapital (300u0) Dopise na podruž. Jutra v Celju pod »Samosto jen 1938«. 727 25 Šivilj MM čakaj v torek. 899 24 Učiteljica 31 letna Išče sebi primernega ln tellgenta za družbo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »31 do 45 let«. 1028 24 V'«ka rv-»«-1» i Dtn: 1« Sloveniji naj oipeSnejSa, naj-ceoejia io najhitrejša posredovalnica ta sluibe v teb mt as prodajo ta naknp vseh stvari, n nepremičnin«, lokale. podjetja, kapital, lani tve in u vso drago Umrl nam je danes po kratki in mučni bolezni naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Josip Zupančič posestnik in usnjar Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Trebnjem, TREBNJE, dne 15. januarja 1938. FRANČIŠKA, soproga; JOSIP, sin; CILKA, FAN1, ANI, hčerke; IGNACIJ DULAR, RUDI GERMOVŠEK, zeta; DANA in RUDKO, vnuka ter ostalo sorodstvo. Javne zahvale čudež sedanjosti »MORANA« me je uvijerila i pišem Vam se veseljem da mi je spasila kose, više nišam čelav. Smeteško Andrej, Klenovnik. »MORANA« zaslužuje svaku hvalu i preporuku. Sve iekove koje sam upotrebljavao, nisu mi pomagali. MORANA mi je pomogla, nemam više svrbeži, a kosa mi je narasla. Moja viječna hvala: Nikoia Ciganovič, Velebit, Bačka. Prizna jem, Vaša tekučina »MORANA« je jedinstveno i najbolje sredstvo. Moja kosa uporabom raznih lekova bila je uništena a Vaša MORANA spasila je moju kosu i meni dala volju za život. Mlada mi je kosa več narasla. Moje Vam priznanje i vječna hvala. Gustav Ceraj, Stara Palanka. Vašu tečnost MORANA na sebi sam isprobao. Odlična je. Prestalo mi je opadanje kose i mlada mi kosa raste. Smeteško Andreja, Bud. Klenovnik, Požarevac. Dr. Wilhelm Hbtzl Ulse Hotzl roj. Westen poročena 15. januar 1938. G raz, Uhlandrjasse 12- Celfe .J OtroMci »osicn aajnov»j«b mod Hov PO ootorjl tfloUdJi DogrezUtvl ■tak) cen*! OnlM franke« •TRIBUNA« F. BATJBL, LJUBLJANA, Karlovfka Podružnica: Maribor, Aleksandrova VLTOX , prehladu in nahodu poskusite novo sredstvo VUTOX ki Vam bo pomagalo in Vas osvobodilo tegob. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. S. br. 944 od 22. X. 1937. RENOMIRAN BANATSKI MLIN išče za Ljubljano in okolico mladega agilnega zastopnika. Prednost imajo v Ljubljani stanujoči in po možnosti v tej stroki že vpeljani. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Potiski mlin«. ajja tovarne za usnje DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA bo prodala prej »Beli orao« d. d. v Beogradu, ulica Kneza Pavla št. 125, s celokupno mašinerijo, inventarjem, surovinami in izgotovljenlm blagom kot tudi nepremičninami, na katerih se nahaja tovarna. Načrti nepremičnin, zgradb, mašinerije ln inventarja se lahko vidijo vsak dan od 15. do 19. ure v tovarni, ulica Kneza Pavla št. 125. Prodaja se bo vršila potom ponudb, ki se morajo predložiti Državni hipotekami banki do 15. U. 1938. Ponudbe se bodo odpirale na dan 16. februarja 1938. ob 10. uri v pisarni tovarne za usnje. .......jtT'>itiUt:i}:i:>T:iiii<[;ili: !iluLUlXi;:Hlit iiiillltit >i t jitu 11 tiiilnl i.icililUJlij: itlU/il i i: ilii^ Jljif tH t ii IMK^HHl'i t IH t NHlHttHlIHtilMHHUiiHil liM^JUbiMUitHMitittilft Modelnega mizarja prvovrstnega delavca, ki je izurjen v vseh delih modelnega mizarstva IŠČE za takojšnji nastop pod ugodnimi pogoji livarna „TITAN" d. d. v Kamniku. Reflektanti naj se takoj brezobvezno zglasijo oz. pošljejo svoj« ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja. j• SIHilttatllMaBlIliHlIfliMMlRlJlIt^MtUmmr^ilTa?!s.................1........"'................. > iMtMMMHMMj^'^iin^^.^čgt^riffl INDUSTRIJA KOVINSKIH IN LESENIH IZDELKOV v Dravski banovini SPREJME TEHNIČNEGA URADNIKA za samostojno vodstvo obrata. Biti mora agilen, inicijativen, iznajdljiv in oprezen, dokazati mora večletno prakso v kovinski industriji. Mesto se prvič zasede in ae zaradi tega reflektira samo na popolnoma zanesljivo in samostojno moč. Izčrpne ponudbe z navedbo vseh dosedanjih služb in referenc pod »Zaupno mesto« je poslati na oglasni oddelek »Jutra«. IŠČE za Ljubljano in vso Kranjsko vodeča tuzemna specijalna tovarna. Prvovrstni interesenti, ki morejo dokazati svoje dosedanje uspešno delovanje in ki so v stanju, da po modernih metodah sistematsko ob* modernih metodah sistematski obdelujejo trgovce in industrije, naj pošljejo obširne ponudbe na oglasni oddelek „Jutra" pod šifro »FIXUM IN PROVIZIJA«. / # Dajte i • f ' - svoji aeci I U—a^^ Pred obsevanjem Jn aa nego kož« uporabljajte »ENGADINA«-kremo t P" zdr^m veleva, da P^^Somestite ZdevV£i e v ^eh čemernih ^g^Sanau ssuari'~«>£s- * ^ Som svojih otrok- __ _ _ gledom svojih otrok... Uu6trt ran,° „ rirav tako pa tudl platno, prav SSfJfefi/ z«,tb. K«r.«l<«» ul- »JUTRO« št. 13 18 Nedelja, 16. L 1938 HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA ZAGREB, Radnlčka cesta 29 — Telefon 53-64, 84-88. J 4 BEOGRAD, Kebojšina 53 — Telefon 25-232. ' Proizvaja ln prodaja: ........lun"" 0VNJAjg T...,,, IN NEtOHSOt 1 Za jugoslovanski patent št. 10351 od 1. marca 1933 na: »PRIPRAVA ZA MERJENJE SMERI IN HITROSTI V PROSTEM PROSTORU HORICONTALNO GIBAJOČEGA SE CILJA, KAKOR TUDI ZA MERJENJE NAGIBA RAVNINE K HORICONTALNI RAVNINI, POLOŽENE SKOZI GIBALNO POT CILJA IN OKO OPAZOVALCA« (» Vorrichtung zum Messen der Rich-tune und der Geschvvindigkeit eines im freien Raume sich horizontal bewegenden Zieles sovvie auch der Neigung der durch die Zielbewegunsbahn und das Auge des Beobachters gelegten Ebene zur Horizon-talebene«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Hinko Petrič, Liubliana. Beethovnova ulica 2. Vsem, kateri potujejo v Zagreb priporočam HOTEL MILINOV na Jelačicevem trgu Cene sobam znižane. V hiši najmodernejša Velika kavarna. Prvovrstna restavracija s prvovrstno kuhinjo. — Menu din 16.— in Din 20.—. Priporoča se lastnik JOŠKO PETAN Naročniki ,Jutra1 so zavarovani za lo.ooo Din. Glavna zaloga RADIOAPARATOV INGELEN, BLAUPUNKT, SACHSENUERK LT.D. Najodličnejši aparati po nizkih cenah! „His Master's Voice" Samcprodaja za Ljubljano in okolico »TEHNIK" J. BANJA! LJUBLJANA, Miklošičeva 20 Kupimo lokoitiobilo za pregreto paro močno 120—130 HP za lesno kurivo (Trep-penrost). Reflektiramo na rabljen ali brezhibno ohranjen stroj. — Pismene ponudbe pod 48563 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. 1390 liitolej prodaja ln polaga po reklamnih cenah SEVER, Marijin trg 2 ssmsa ZAHVALA Vsem, ki ste nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje ob smrti našega ljubljenega očeta kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, in vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili njegovega pogreba, izrekamo tisočero zahvalo. Vsem Bog obilno poplačaj! Žalujoče rodbine: KREMŽAR, LOVRETIC in NOVAK L nobenim drugim -eklamnlm sredstvom ae morete doseči ena «ega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je ne omejen. Časopis pride v vsako hišo In govori dnevno desettisočen> ■itateljev. Redno ogla *anje v velikem dnev niku Je najuspešnejša investicija, ki prinest korist trgovca ln kupcu. ŽS m s* J POSOJILNICA TREBNJE, sporoča, da je njen član odbora, gospod Josip Zupančič posestnik in trgovec ter imejitelj reda sv. Save HI. danes mirno v Gospodu zaspal. TREBNJE, 15. januarja 1938. POSOJILNICA TREBNJE. '-'t- T*-. v.» " f wMM fcv mm iti ,I. v i' k V \ - i J. • . « j Včeraj, dne 15. t .m., je dotrpel in nas za vedno zapustil naš dobri soprog in srčno ljubljeni oče in stari oče, brat, gospod LOVŠIN IVAN TRGOVEC IN POSESTNIK Truplo dragega pokojnika bo pripeljano v Ribnico, kjer bo v nedeljo, dne 16. t. m., ob 4. uri popoldne pogreb iz hiše žalosti, št. 70. Kočevje, Ribnica, Braslovče, dne 16. januarja 1938. Žalujoči: ANA LOVŠIN roj. ŠLIBER, soproga; ANICA KADUNC in DR. JANKO LOVŠIN, otroka; KINKI LOVŠIN roj. GORICAR, snaha; KADUNC IVAN, zet; MARKO IN ALENČICA, vnuk in vnukinja — ter ostalo sorodstvo. m Beli elegantni atlas čevlji za ples. Vsaka dama more imeti k svoji toaleti čeveljčke v isti barvi kakor je njena toaleta. S specialno barvo barvamo te čeveljčke na rdeče, roza, zeleno, plavo, lila, ru- 5aka « b1JČ- . • leta. ... Zelo elegantni čevlji za ples. Zaponka preko rista in lepa črno bela kombinacija dajejo Vašim nogam poseben šik. V njih boste imeli dvojno zadovoljstvo pri plesu. %' • • i.-/ meno in t. d. »Naš ponos« elegantni na rom šivenl Iakasti čevlji za ples. Fina izdelava in soliden okras jamčijo za njihovo eleganco. Elegantni večerni čevlji za gospode, izdelani iz finega laka in kombinirani s semi-šom. , y • • ,.:■>:. -.-V"-, mam REKTOR UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA L IN DEKAN MEDICINSKE FAKULTETE sporočata tužno vest, da je dne 14. t. m. umrl gospod • 111V M« redni univerzitetni profesor, bivši rektor, večkratni dekan in prodekan medicinske fakultete, mnogoletni predsednik dr. Oražnovega dijaškega doma, odlikovan z redom sv. Save IIL razreda in Belega leva i.t.d. Velezaslužnemu članu profesorskega kolegija ohrani univerza trajen in časten spomin. Pogreb bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 14. uri od pokojnikovega doma, Gregorčičeva cesta 15, na pokopališče na Viču. V LJUBLJANI, dne 14. Januarja 1938. Urejuje Davorin fiavJJea« — Isdaja as konzorcij Adolf Bih"""11. — Z» Narodno tiskarno d. d. kot ttaJcarnarja Fran Jena. — Za inseratai dtl Ji odgonno Algi Nora*. — X* 1 IdaUjaal 4232525959575957525957