Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik* Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . . 2'50 .
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto VII.	Ljubljana, dne 14. oktobra 1938.	Štev. IO.
Pred volitvami v Narodno skupščino
Za dan 11. decembra t. 1. so razpisane volitve narodnih poslancev z ukazom kra-IjeveRa namestništva z dne 10. t. m. ter je razpuščena dosedanja skupščina, izvoljena 5. maja 1935.
Volitve se bodo tudi to pot vršile javno, kakor v zadnjem primeru ter ne bodo tajne, kakor se je napovedovalo ob nastopu vlade dr. Milana Stojadinoviča, kajti po izjavah odgovornih činiteljev današnje vlade ni ta dala nobenega roka v katerem bi izdelala nov postopek in način za volitve poslancev v Narodno skupščino. Imeli bomo torej zopet državne liste, ki jih bodo deloma postavile obstoječe stranke, deloma pa razni bloki oziroma pokreti. O kakšnem posebnem samostojnem nastopanju stanov ne more biti govora, ker tozadevna organizacija ni niti pri enem stanu izvedena, da bi stanovi mogli postaviti državno listo čeprav bi se tako najjasnejše pri svobodnem postopku volitev mogla pokazati prava slika volje posameznega stanu in pa tudi veličina, ki bi le tako prišla za stanove do izraza.
Obrtniki moremo ugotoviti, da v današnji svobodni državi vse od njenega postanka ni nikdar pri volitvah v Narodno skupščino prišel do izraza obrtnikov glas v tem smislu, da bi bil obrtnik stanovsko zastopan. Imeli smo sicer pripadnike obrtništva v parlamentu, toda teh običajno saj pri nas v Sloveniji niso delegirali za zastopanje obrtniki, temveč so jih postavile politične stranke in so zastopali predvsem interes svoje stranke v kolikor so mogli, pa so zastopali tudi interes obrtnikov. Malo je število slovenskih obrtnikov, ki so mogli v času 20-letnega obstoja Jugoslavije zastopati slovensko obrtništvo v Narodni skupščini in morda smo prav radi tega tudi tako daleč prišli glede naših perečih obrtniških problemov, ki so iz dneva v dan vedno bolj pereči.
Danes stojimo slovenski obrtniki zopet pred volitvami in moramo priznati, da se niso razmere v pogledu postavljanja kandidatov in vpoštevanja stanovskih zastopnikov najsibo po tej ali oni politični stranki, še v ničemer spremenile. V bližnji preteklosti smo žal ugotovili, da se je obrtništvo glede volitev v Narodno skupščino, kakor tudi druge institucije pri nas po političnih strankah vedno izigralo, pa naj si je bila s strani obrtništva še tako dobra volja za sodelovanje pripravljena in med obrtništvom samim resnično dosežen sporazum, brez ozira na sicer drugačna gledanja in naziranja obrtnikov, pripadnikov te ali one politične stranke. Obrtniki dobro vemo, da temu nismo sami krivi, če smo danes razdvojeni in razcepljeni, saj to ni naše dek>, kajti nas vse brez razlike svetovnega nazora družijo iste težnje, imamo iste skrbi in poglede v pogledu stanu in smo vsi potrebni zaščite. Interes na naši razdvojenosti so vedno imele politične stranke, ki so našle vedno ne stanu v čast med nami priganjače in ljudi, ki so klonili pred politiki in tako sebe, kakor svoje stanovske tovariše in obrtniške ideale ter interese pozabili. Za drobtinice so se našli taki ljudje, saj to danes lahko ugotovimo, kajti niti enega vidnega uspeha ne more pokazati noben bivših obrtnikov-poslancev, ki bi bil otipljiv dokaz za koristi slovenskega obrtnika. Žal se je pri nas tako dogajalo. Toda v tem pogledu so bili tovariši srbski in hrvatski obrtniki vedno na boljšem in so še danes. Stanovski zastopniki obrtnikov, čeprav pripadniki te ali one politične stranke so znali interese srbskega in hrvatske-ga obrtnika v lastni stranki in pa preko te tudi v parlamentu in vladi drugače uveljaviti, kakor naši poslanci.
Ko smo tako na kratko ugotovili, kako smo bili obrtniki zastopam in koliko se je
storilo za nas v skupščini, je naša dolžnost, da se naš glas v bodoči skupščini drugače upošteva, kakor doslej in da dobi 220.000 obrtnikov naše države sebi, svojim obratom ter svojemu pomožnemu osobju, ki je prav tako obrtništvo, zadostno zastopstvo stanu potom najboljših naših obrtniških predstavnikov. Posebej moramo to naglasiti slovenski obrtniki za naše ožje razmere dravske banovine, kjer je danes preko 22.000 obrtniških obratov, ki združujejo pod svojim okriljem do 100.000 pripadnikov s pomožnim osobjem in družinami. Te številke dokazujejo, da je treba upoštevati obrtništvo ter da bi z ozirom na Slovenijo določeno število poslancev moralo biti jih iz obrtniških vrst najmanj 5 do 7.
Gotovo smo si glede potrebnega in številnega zastopstva vsi slovenski obrtniki edini brez izjeme. Vprašanje je samo kako naj se uveljavi želje obrtništva v tem pogledu, da bi bilo zastopstvo zadostno, pa tudi postavljeni kandidati odgovarjali potrebam obrtništva, t. j. da imajo polno kvalifikacijo, ki je potrebna pravemu predstavniku obrtništva, ki mora biti sam vsestransko naobražen in verziran v vseh vprašanjih, ki tangirajo obrtništvo. Najbolje bi pač zastopal obrtniške interese obrtnik, ki je večletni funkcijonar v obrtniških organizacijah, prisilnih ali prostovoljnih, z dejanskim delovanjem v istih in poleg tega tudi še drugače javen delavec kulturnih, gospodarskih in samoupravnih institucij ali organizacij.
Smatramo, da je končno tudi čas obrtnika upoštevati, kajti če se znova in znova poudarja, da je obrtnik poleg kmeta in delavca temelj države, tedaj ne gre tega spregledati, temveč ga upoštevati in poklicati k pozitivnemu delu na izgradnji novih dobrin. Baš volitve v Narodno skupščino, ki so pred nami, pa naj bi bile dokaz dobre volje političnih strank za upoštevanje obrtništva, za katerega je sicer vedno dovolj priznanja, sicer pa nikakih posebnih dobrin, da se hoče obrtništvo resnično upoštevati tudi tedaj, ko se gre za odločanje in zastopanje obrtniških in splošnih interesov naroda ter države v Narodni skupščini. Obrtniki smo bili vedno pozitiven nacijonalen element, kakor smo produktivni v svojih strokah in zato bomo tudi ob priliki skupščinskih volitev dokazali svojo pozitivnost, toda že danes poudarjamo, da nočemo biti priganjači nikogar in da iz izkušenj o samih obljubah že danes naglašamo, da nas je treba upoštevati in potem bomo tudi mi upoštevali, kako nam je storiti, da bomo uspešneje uveljavili svoje interese skupno z interesi drugih stanov in celote za boljšo bodočnost vsega naroda in države.
KMETSKA POSOJILNICA
ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrševa cesta 18.
Neve vloge
vsak šas razpoložljive, eferesfufe po 4°!o vlosse proti odpovedi obrestuje po S°lo
£a vse vloge nudi popolno varnost.
Otvarfa tekoče račune In izvršuje vse denarne posle.
Obrtništvo
Malokateri stan je tako tesno navezan na najširše plasti ljudstva, vseh krogov, kakor ima to mesto odrejeno baš obrtnik. Je to popolnoma naraven pojav, ki ga narekuje udejstvovanje obrtnika-rokodel-ca v svojem delu, da že preprost vajenec in pomočnik ter mojster ima stik z odjemalcem, daje dostop obrtniku na vsa mesta, saj vse stvari, ki jih opažamo najsibo v gradbenem ali tehničnem ter umetnoobrtnem smislu ter pogledu, so več ali manj delo obrtniških rok, ki se znova in znova dopolnjujejo, prenavljajo, izboljšujejo itd. Tem potom ima torej preko stroke vsak obrtnik s svojim pomožnim osobjem vred neprestano kontakt z odjemalci, kar se stalno iz dneva v dan ponavlja.
Prav to, da ima obrtnik vedno s strankami-odjemalci opraviti, gotovo^ tudi v veliki meri vpliva na njegov duševni razvoj, kar se posebno opaža pri onih obrtniških strokah in panogah, pri katerih ima obrtnik na pr. opraviti boljša kvalificirana dela, da si glede izvršitve takih del tudi potom občevanja tozadevno ugladi nastop in splošno uveljavi. Tako si lahko predstavljamo več ali manj stik med obrtništvom in strankami skoro pri vseh strokah, vendar pa kot že omenjeno pri gotovih vplivajo opravki bolj globoko, kakor pri drugih. Obrtniki si tako iz svojih poslovnih zvez ustvarjajo tudi preko vsega svoje poglede na najrazličnejša vprašanja in ni čudo, da se tako obrtnik za vse zanima, ker je že po ustaljenem dejstvu večna priča vsem mogočim dogodkom in mu marsikaj ne ostane prikritega, kar drugim ostane. Narava obrtnika je torej taka, da vedno išče novih možnosti za uspešnejše uveljavljenje, najsibo v stroki ali kakorkoli v javnem življenju, vsled česar pogosto srečavamo obrtnika v najrazličnejših javnih položajih, kot odlične javne delavce na gospodarskem, kulturnem in drugih raznih popriščih.
V kolikor srečavamo obrtnika vsepovsod, moramo žal ponovno ugotoviti, da prav v naših krajih, kjer vedno trdimo, da smo napredni, dosledno zaostajamo v lastnem pogledu radi skrbi za sebe in za, svoj stan. Imamo najrazličnejše prisilne in prostovoljne organizacije, pri vsem tem pa še vedno nismo toliko dorasli, da bi imeli svojo vrhovno prostovoljno organizacijo, ki bi resnično bila v stanu združiti pod enotnim okriljem vse obrtništvo brez razlike usmerjenosti po drugačnih Vidikih, kakor imamo to primer pri srbskem in hrva tskem obrtniku. Še vedno ni prevladalo spoznanje, da je treba v prvi vrsti služiti sebi in si uravnavati življenjske pogoje po potrebah stanu, temveč veliko število našega obrtništva, ki ima zavest le na jeziku najraje tava disciplinirano za pogubo-nosnimi dnevnimi politikarji. Poleg prostovoljnih pa imamo tudi prisilne obrtniške organizacije, v katerih srečavamo v veliki večini resnične samozavestne in zavedne obrtniške delavce, ki vrše ogromno upravno delo, često pa ne morejo pokazati onih rezultatov, ki bi si jih želeli, z ozirom na izvršeno delo in na vložene napore za posamezna vprašanja. Vzrok gotovo nekje tiči, zdi se nam, da v glavnem pri striktnem' neizvrševanju in prepočasnih postopkih upravnih oblasti v velikih vprašanjih, ki zahtevajo nujnih rešitev, medtem ko obrtništva trpi in čaka. Pri nas se troši in posveča s strani upravnih oblasti vse preveč pažnje vsem mogočim vprašanjem, medtem ko so obrtniška vprašanja in težnje premalo, če že sploh niso vpoštevana. Zasledujemo topogledno delovanje pristojnih oblasti in obrtniških organizacij v drugih pokrajinah pa mora-
v javnosti
mo ugotoviti, da so razmerja drugje pri-srčnejša, kar se lahko izrazimo in postopki tudi hitreje steko, vsled česar tudi pozitivni rezultati ne zaostajajo. Pri današnjem povprečnem izobraženem slovenskem obrtniku bi pričakovali vsled teh dejstev, da bo prevladalo naziranje nastopati enotno in skupno, ne podrejajoč se vplivom izven obrtništva. Zal temu ni tako in žalostni pojavi nekaterih obrtniških organizacij, pa tudi posameznikov prav zgovorno pričajo o nezavednosti, temveč vprav rušenju obrtniške samobitnosti. Pri tem naj si zapomnijo oni, ki vlečejo danes jarem tega ali onega režima, da so gola priprega in škodljivci celokupnega obrtništva, kar je seveda tudi slovenska obrtniška specijaliteta. Niti v hrvatskih, niti v srbskih obrtniških časopisih ne najdete sledu, da bi bili kakorkoli podrejeni ali služili dnevni politiki ali režimom, toda pri nas samo zasledujmo časopisje, pa bomo takoj videli, da ta list podpira ta režim, drugi drugega in se konkretno tudi postavlja ob stran temu ali onemu politiku. Take pogreške so na obrtniškem telesu, katerega zajedajo obrtniki sami in ko s tem sami sebi škodujejo, jim ni mar, samo, da je zadovoljeno diktatu od zgoraj, na eksistenco, položaj in vse, ter celo stan pa pri tem žrtvujejo.
Slovensko obrtništvo v vsej svoji popolnosti 'in celoti se mora razumljivo po-
staviti ob bok vsemu narodu na čelu s svojo edinstveno prostovoljno organizacijo. Ta pa ne more biti nikomur na službo za eksploatacijo temveč more le kot ce-lota zastopati vse obrtništvo in si kot taka tudi ustvariti položaj, da jo vsi upoštevajo in rešpektirajo na čelu z vsemi politikarji brez razlike vred in režimi. Tako je na Hrvatskem in v Srbiji in taka or-ganijacija obrtništva bo morala iz življenjske potrebe vsega našega obrtništva nastopiti tudi pri nas preko vseh ovir in mogočih ter dovoljenih ter favoriziranih obrtniških organizacij, ki so večinoma le na papirju, ki pa jih širše plasti obrtništva odklanjajo.
Baš naši pogledi na vsa javna vprašanja, vse naše pozitivno delo, ki izhaja na navezanost na najširše plasti vseh slojev, nas mora končno vendarle že enkrat zbuditi vse k pravi samozavesti, da se bomo znašli vsi pod enim krovom, v enotni prostovoljni obrtniški organizaciji slovenskih obrtnikov, ki bo izključno le mogla predstavljati naš stan v celoti, kar nujno zahteva interes časa, ki bo šel drugače preko nas, pri čemer ne bo usoda štedila z nikomur, najmanj pa z tistimi takozvanimi postavljenimi-navideznimi obrtniškimi voditelji. Iztreznenje bo marsikomu prinesel čas, kdor se sam ne more iztrezniti ter zavedati, da obrtnik mora biti navezan najpreje in v glavnem nase, potem šele iskati pomoči drugje, najmanj na to pri dnevnih političnih strankah. '
Dr. Stojan Bajič:
Poslovne knjižice (legitimacije)
(Po „Organizatorju")
Listine, ki naj pos vedoči jo identiteto službo-jemnika in nudijo pregled njegove dosedanje zaposlitve, so bile prvotno obvezne samo za delavce. Tako je avstr, obrtni zakon v § 79 in sl. (zakon z dne 8. marca 1885) predpisal delavske knjižice za pomožne delavce. Rudarski zakon (§ 208) je poznal samo odpustnico, ki jo je moral podjetnik izročiti rudarju ali pazniku ob prestanku službenega razmerja in v njej po-svedočiti kategorijo njegove zaposlitve, podatke o rudarskem zavarovanju in o trajanju službenega razmerja. Delavske knjižice so imeli tudi domači posli.
Po zedinjenju je uredba o gospodinjskih poslih z dne 18. junija 1921, ki velja samo za Slovenijo, uredila poselsko knjižico (§§ 24 in 25), ki jo je izdajala bodisi domovinska občina ali občina poslovnega bivališča in v katero je službodavec vpisoval, koliko časa, kje in v kakšni lastnosti je posel služil. Uredba je v § 26 tudi pooblastila takratno poverjeništvo za socialno skrbstvo, da uvede lahko namesto po-selske knjižice za tiste posle, ki opravijo strokovno preizkušnjo, posebne legitimacije; to pooblastilo ni bilo izčrpano. Enotno za vse pomožno osebje, ki spada v obseg tega zakona, je uredil zakon o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922 vprašanje delavskih legitimacij (§ 120). Po tej določbi se mora vse to pomož-lio osebje (torej ne službojemniki, ki vršijo posel „višje vrste" po 2. odst. S 3 tega zakona), opremiti z legitimacijami, ki jih izdajajo redo-nia občinska oblastva njihovega stalnega biva-lisca, če pa to ni mogoče, občinska oblastva v kraju, kjer so zaposleni. Te legitimacije naj bi obsegale ime in priimek, rojstne podatke, zakonsko stanje ter poklic, pri pomožnem osebju pod 16. leti pa tudi izkaz privolitve za vstop v delo. Organiziranim delavcem so take delavske legitimacije nadomeščale legitimacije njihovih strokovnih organizacij; obliko teh legitimacij naj bi predpisal pristojni minister, česar pa ni storil. Novi obrtni zakon z dne 5. novembra 1951 je dosedanje stanje spremenil v toliko, da je uvedel v §§ .507 do >11 za pomočnike, za delavce, ki so zaposleni v tovarnah, in za trgovske pomočnike, ki jim niso poverjene „važnejše službe", poslovne knjižice, katerih obrazec je predpisal minster pod štev. 9 pravilnaka o obrazcih po zakonu o obrtih z dne 7. marca 1952. Obrtni zakon je uredil, kdo izdaja poslovne knjižice in kako naj se z njimi posluje. Tež-koče so nastale glede določitve, katere službe so „važnejše" in ki opraščajo dolžnosti poslovnih knjižic. Poleg tega se je pokazala potreba, da se vprašanje legitimacij enotno uredi. Zato je dobil minister za socialno politiko in narodno zdravje vfinančnem zakonu za leto I956./37. (§
88 t. 2) in v finančnem zakonu za leto 1937/58 (§ 84 t.J) pooblastilo, da sme po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo „določiti obliko in način izdajanja delavskih in nameščenskih poverilnic (legitimacij) brez plačila drugih taks, razen nabavne cene, izračunane s povprečnino, predpisati obveznost, uporabljati te poverilnice ter kazni od 50 do 100 din za kršitve predpisov te uredbe". Še predno je pristojni minister izčrpal poslednje pooblastilo, je izdal trgovinski minister (na podlagi poooblastila v § 307) navodilo o nabavljanju poslovnih knjižic pomožnega osebja v obrtih z dne 31. januarja 1958; v njem je določil obseg pomožnega osebja, ki je dolžno imeti poslovne knjižice. Kmalu' nato pa je pristojni minister na podlagi pooblastila v finančnem zakonu izdal uredbo z zakonito močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 24. marca 1938 (Sl. Nov. 69/XIil — J64, Sl. list 2N8), nato pa še pravilnik za izvrševanje te uredbe z dne 14. julija 1958 (Slov. Nov. 2I0/LXII —495, Sl. list 460). Nova uredba je izenačila vse pravo glede delavskih in nameščenskih legitimacij ter ukinila na splošno vse dosedanje zadevne določbe, tako na našem pravnem področju še izrečno določbe uredbe o knjižicah gospodin jskih poslov in viničarskega reda iz leta 1928., ki ima v §§ 2 in 3 posebne določbe o viničarskem izkaz'iiu, poleg tega pa tudi § 120 zakona o zaščiti delavcev ter §§ 507 do 511 obrtnega zakona (čl. 18 uredbe). Kot posebna ureditev ostane v veljavi — dasi (ega uredba ne določa - pravilnik o izdajanju mornarskih knjižic z dne 7. avgusta 1937 (Sl. Nov. 216/LXI—461).
Ro uredbi (čl. I) morajo imeti načeloma vsi delavci in nameščenci predpisano legitimacijo; službodavci ne sinejo pod kaznijo po t. d čl. 15 zaposliti nikogar brez redne poslovne knjižice (čl. 9). Za delavca ali nameščenca se po tej uredbi (2. odst. čl. 1) smatra vsaka oseba preko 14 let brez razlike spola, ki „daje ali želi dati svojo telesno ali umstveno delovno silo v službo drugega za plačo ali za lastno izobrazbo." Niso pa obvezne legitimacije za tista službena razmerja, ki so javnopravnega značaja (2. odst. čl. 1) in pa za tiste službojemnike, bodisi delavce ali nameščence, ki jih minister za socialno politiko in narodno zdravje po sporazumu s prizadetimi ministri izvzame iz te obveznosti, luko je pravilnik (3. odst. čl. J) izvzel iz te obveznosti „nameščence, ki imajo položaj komercialnega ali tehničnega ravnatelja (upravitelja) ali prokurista". Po določbi uredbe more minister predpisati zanje posebno obliko in način izdajanja legitimacij, lo je ukrenil čl. D pravilnika glede nameščencev. Čl. II namreč določa, da morejo „zasebni nameščenci na pod-
lagi odloka o prejemu v pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu dobiti lia zahtevo od občine svojega stalnega bivališča in proti plačilu cene obrazca v znesku 30 din posebne legitimacije, ki povsem nadomeščajo poslovne knjižice". Tuji državljani, pribežniki in emigranti morejo dobiti poslovne knjižice samo, če izpolnjujejo posebne pogoje, ki jih predpiše minister za socialno politko in narodno zdravje sporazumno s prizadetimi ministri (6. odst. čl.
3	pravilnika).
Legitimacije izdajajo bodisi občine, bodisi prisilna združenja, bodisi organi, ki jih določi za državno prometno osebje generalna drekcija državnih železnic. Redoma izdaja poslovno knjižico občina službojemnikovega domovališča. („Kjer je... stalno nastanjen", 5. odst. čl. 4 uredbe.) Samo v krajih, kjer so prisilne združbe obrtnikov ali trgovcev, izdajajo poslovne knjižice trgovskemu pomožnemu osebju, ki je zaposleno v trgovinskih obratih, in osebam, ki so se izučile rokodelstva in so zaposlene v rokodelskih obratih prisilne združbe (§ 354 iz sl. obrtnega zakona), kateri pripada službodavec. Poslovne knjižice oseb. ki so zavarovane pri državnih prometnih napravah, izdajajo organi, ki jih določi za državne železnice generalna direkcija državnih železnic, za vse ostale prometne naprave pa ministrstvo za promet (2. odst. čl.
4	uredbe ter 1. in 2. odst. čl. 9 pravilnika).
Te ustanove izdajajo legitimacije na pismeno ali ustmeno prošnjo (1. odst. čl. 5 pravilnika). ki so jih dolžne ustreči najkasneje v dveh dneh. ko je predložil prosilec vse potrebne podatke (3. odst. čl. 9 pravilnika). Prosilec mora namreč ob tej priliki predložiti potrebne podatke in dve svoji fotografiji (t. odst. čl. 4 uredbe). Podatki so sledeči: kraj in čas rojstva, državljanstvo. šolska in strokovna izobrazba, zakonski stan. ime očeta, ime in dekliški priimek matere, število otrok in leto njih rojstva (2. odst. čl. 5 pravilnika). Pravilnik še določa, da mora prosilec, ki ni polnoleten, predložiti še učno pogodbo ali pismeno odobritev očeta ali varuha ali varstvenega sodnika, da vstopi na delo. Podobno določbo je imel tudi 3. odst. § 120 zakona o zaščiti delavcev glede pomožnega osebja pod 16 leti. Pri tem je opozoriti, da po državljanskem pravu (§§ 152, 246 o. d. z.) ni treba očetovega pristanka za zaposlitev nedoletnika takrat, kadar živi izven oskrbe roditeljev, do-čim pa varovanec sploh ne rabi takega dovoljenja svojega varuha; glede vajeniške pogodbe določa 3. odst § 258 obrtnega zakona itak, da sklene vajeniško pogodbo za nedoletnega vajenca njegov zakoniti zastopnik ali varuh. Potrebne podatke more prosilec izkazati z javnimi listinami, na pr. s krstnim ali poročnim li-stoin, policijsko ali železniško legitimacijo, prejšnjo poslovno knjižico, s potnim listom, vojaško knjižico, s šolskim ali strokovnim spričevalom, domovnico ali spričevalom o državljanstvu. seveda v kolikor iz njih izhajajo potrebni podatki (3. odst. čl. 5 pravilnika, 'ki ima še podrobnejše določbe). Pripomniti je, da so vse vloge in izkazila, ki jih priskrbujejo pri izdajanju legitimacij bodisi neposredno oblastva in ustanove, bodisi delavci in nameščenci sami, oproščeni vseh državnih in samoupravnih taks (6. odst. čl. 5 pravilnika). Poleg tega mora prosilec priložiti prošnji dve enaki fotografiji (4'5 X 6 cm) in 10 din za obrazec knjižice (4. odst. čl. 5 pravilnika, ki ima podrobnejše določbe).
Poslovna knjižica je žepnega formatu in vezana \ platno. Na sprednji strani platnic ima vtisnjen državni grb. na zadnji strani pa znak osrednje uprave za posredovanje dela, ki knjižice tiska in oddaja (čl. 3 in 12 pravilnika). Knjižica ima 44 strani po obrazcu, ki bo objavljen v „Socialnem arhivu", uradnem glasilu Osrednje’ uprave za posredovanje delu. Strani 1 do S izpolnjujejo oblastva in ustanove, ki knjižice izdajajo ter ustanove delavskega oziroma nameščenskega zavarovanju in uprave za posredovanje dela (2. odst. čl. 12 uredbe). Strani K) do 31 so namenjene službodavčevim vpisom; na kraju je natisnjen pouk.
Ustanove, ki izdajajo poslovne knjižice, morajo o njih voditi poseben imenik, v katerega mora vpisati potrebne podatke, poleg tega pa izpolniti dva kontrolna lista, ki sta priložena poslovni knjižici in enega poslati Osrednji upravi za posredovanje dela, dočim pridrži drugega za svojo kartoteko (čl. 8 pravilnika). Osrednja uprava za posredovanje dela vodi centralno kartoteko (čl. II uredbe, čl. 13 pravilnika).
(Konec sledi.)
Dobave in licitacije
Pri predstojništvu Mestne policije v Mari-boru.se bo dne 3. novembra vršila ustmena licitacija za dobavo oblek za policijsko stražo (bluze, hlače, kape, vrvice itd.).
I. obrtniška razstava v Beogradu
Na zelo svečan način ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti, ustanov in obrtništva ter ostale javnosti je bila v soboto dne 8. t. m. odprta I. obrtniška razstava v Beogradu pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza-nameistnika Pavla. To je prva vsedržavna obrtniška razstava, ki se jo v velikem številu udeležujejo z razstavljanjem svojih izdelkov poleg srbskih obrtnikov, tudi obrtniki važnejših strok iz Hrvatske in Slovenije.
Za to prvo vsedržavno obrtniško razstavo je veliko zanimanja ne samo doma v Jugoslaviji, temveč tudi v inozemstvu, za kar so prijavljene številne skupine obrtništva in drugih posetnikov iz sosednih držav. Tudi slovensko obrtništvo se udeleži razstave z ogledom v več skupinah ter mnogo posameznikov. Posebno skupino z poklonitvijo na Opleneu orga-
nizira Zveza obrtnih društev dravske banovine, drugo pa samo na ogled razstave Zveza slovenskih obrtnikov. V času obrtniške razstave bodo tudi nekatere posebne obrtniške prireditve poedinib strok, tako modna revija, sestanki strok itd.
Široka javnost je za to prvo vsedržavno obrtniško razstavo zelo zainteresirana, kar lahko sklepamo tudi po dnevnem tisku, med katerim je Beograjska „Politika" z dne 8. t. ifi. posvetila razstavi, obrtniškim problemom in vsem vprašanjem obrtništva skoro polovico številke.
Priporočamo obrtništvu iz Slovenije ogled vseobrtniške razstave v Beogradu, M je z ozirom na ceneno voznino toplo priporočljiva ter je s tem mnogim ceno omogočeno videti tudi prestoli c o in njene zanimivosti.
Narodna skupščina razpuščena
Z ukazom z dne 10. t. m. je bila razpuščena Narodna skupščina, izvoljena na dan 5. maja 1935. Volitve narodnih poslancev za 4 letno skupščinsko dobo bodo v vsej državi v nedeljo, dne 11. decembra 1938. po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev. Narodna skupščina, iz-
voljena na dan 11. decembra 1938. bo sklicana na izredno zasedanje na dan 16. januarja 1939. Volitve se bodo tudi to pot vršile javno z nosilci vsedržavnih list, ker se ni vlada kljub napovedi vezala na drugačen volilni red, oz. izdelala novega postopka za volitve.
Izredni občni zbor Združenia krojačev in sorodnih obrti v Mariboru, se je vršil dne 19. septembra t. 1. v Gambrinovi dvorani ob številni udeležbi članstva. V glavnem se je razpravljalo o ravnalnein minimalnem ceniku za damsko in moško krojaštvo. V tej zadevi se je razvila po izčrpnih poročilih obsežna debata iz katere posnemamo, da je ta stroka v zelo težkem položaju, čemer so vzrok tudi nelojalna konkurenca in pa prodaja velikih konfekcijskih tvornic, pri čemer je bilo dokazano, da ne more biti tovarniško izdelano Oblačilo tako iprvovrstno, kakor ročno delo, vsled česar so tudi cene razumljivo nižje, kvaliteta pa mnogo slabša. Ugotovilo se je, da so razni trgovci po vprav nizkih cenah zahtevali delo
krojaškim izdelkčm, kar je v veliko škodo stroki ,pa tudi realnim trgovcem, ki se pravilno zavedajo, da je treba obrtniku resnične pomoči in samostojnosti tudi v praksi, ne samo v teoriji. Občni zbor je sklenil sprejeti predloženi minimalni cenik, v katerem so vpoštevani vsi oblačilni predmeti damske in moške stroke.
'Posebej je občni zbor razpravljal tudi vprašanje izvrševanja krojaških del po mariborski moški kaznilnici ter se je zahtevalo omejitev tozadevnega izvrševanja in da naj se kaznjence zaposli pri drugih delih, da se ne bo jemalo legalnemu obrtniku zaslužka. Prav tako se je zbor tudi izrazil za čimprejšnjo izvedbo starostnega zavarovanja, da ne bo obrtnik tisti, ki bo na stara
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Centrala Beograd
Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica ZAGREB
Podružnica Sarajevo
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
Sprejema od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, ki so vsak čas izplačljive. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle
Brzojavni naslov: „Zanatska" Ljubljana Telefon štev. 20-30 Račun Poštne hran. štev. 14003
Prvi elektrotehnični koledar s tabelaričnim priročnikom izide v najkrajšem času ter bo prva tozadevna strokovna stvar, ki ne bo dobrodošla le elektrotehnikom in elektro-instalaterjem, temveč bo dobro služila vsakemu obrtniku, ki se količkaj bavi z elektrotehniko. Posebno pa bo tak koledarček s priročnikom dobro služil tehničnim nameščencem v industrijskih obratih, kakor tudi obrtništvu, ki ima mehaniziran elektrotehnični obrat. Ker je subskrip-cijski rok že potekel, priporočamo obrtništvu in interesentom naj vsak zainteresiran takoj naroči navedeno pri Združenju elektrotehničnih obrti Dravske banovine v Ljubljani, Gledališka ulica ?/II. za minimalni znesek od din 20'— po kvaliteti vezave navzgor.
Vsem naročnikom „Obrtnika"!
Ker se že poslovno leto nagiba h kraju, opozarjamo tem potom vse naročnike in prejemnike našega glasila na poravnavo naročnine, ki znaša le Din 30.— letno. Blagovolite vsi, ki ste z naročnino v zaostanku ali pa tekoče še niste plačali, izpolniti svojo materijelno dolžnost s tem, da takoj po tem opozorilu izvolite za event. zaostalo in tekočo naročnino poravnati po položnici št. 12.986. Ljubljanski in okoliški naročniki pa to lahko store osebno v pisarni, Ljubljana, Rimska 19. Osebne informacije v zadevi giasila, prejmete v pisarni ali pa potom telefona urednika, štev. 27—04.
Kupuite domače bBaso!
€iBlS£@V@	vseh vrst: zlati, srebrni, beli,
zeleni, rdeči in sivi pečat
Svinčena minij „l^ubin” — Lštopon „Tifanik*11
vseh vrst: 30%-ni, 60%-ni in 100%-ni (zlati, srebrni in zeleni pečat)
Modra galica „Solnce” - Kromov galun,
drobno kristaliziran
Glauberjeva sol, aluminijev sulfat, Rlanc-fixe, zelena galica.
EN GROS: kositer, svinec, cink, aluminij, silumin, antimon regulus, cinkova, bakrena, svinčena in aluminijeva pločevina, cinkov prah, žveplena kislina, barit itd.
METALNO AKCIJOKARSKO DRUŠTVO
Centrala i LJUBLJANA, Masa ry ko v a 12. Tovarna s CELJE
leta brez sredstev izročen na milost pristojne občine, s čemer je bil nato uspeli občni zbor zaključen.
Razno
Kongres tapetnikov v Zagrebu. Dne 11. septembra t. 1. se je vršil v Zagrebu kongres tapet-hikov, ki so se ga udeležili zastopniki te stroke iz raznih krajev države. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki tangirajo to stroko ter so po iznesenih referatih o posameznih perečih vprašanjih sklenili resolucijo v zaščito tapetniške stroke. Od slovenskih obrtnikov se je udeležil z referatom kongresa g. Danilo Puc, predsednik združenja tapetnikov v Ljubljani.
Zanimivo objavljanje o šušmarjih prinaša od časa do časa „Obrtnički Vjesnik" v Zagrebu, iz katerih obvestil se razvidi, kako so postopala obrtna oblastva in kakšne kazni so prisojene šuš-marjem. To gotovo moralno dobro vpliva in je v opomin vsakomur, ki bi se hotel s šušmarstvom pečati.
Zbiralna akcija za „Matico hrvatskih obrtnika" v Zagrebu. Posebna akcija je uvedena pri Savezu hrvatskih obrtnikov za zbiranje prispevkov, dograditve monumentalne palače „Matice hrvatskih obrtnikov", o čemer smo že obširno pisali. Kolika je zavest med hrvatskim obrtništvom in ostalo javnostjo, dokazuje višina, dosedaj z malimi prispevki dosežene vsote v znesku preko 350.000 Din. — Tako gradijo napredni Hrvatski obrtniki sebi svoj dom, kot dokaz stanovske zavesti in pripadnosti k stanu, sebi v čast in nastopajočim pokolenjem v dokaz zavednosti.
Obrtniki se za novo zgradbo stalno zanimajo in tudi iz oddaljenejših krajev v skupinah ter tudi posečajo napredovanje del.
50 letnica Obrtniške Zveze v Beogradu. V dnevih 15., 16. in 17. oktobra t. 1. bo v Beogradu proslavljena obletnica obstanka Obrtniške Zveze oz. ustanovitve prvega obrtniškega Združenja.
Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov v Ljubljani ustanovljena. Ljubljanski pekovski mojstri so si ustanovili nabavno in prodajno zadrugo v svrho gospodarskega uveljavljenja svojih interesov in glede socijalne zaščite. Slično zadrugo pa si ustanavljajo pekovski mojstri v Mariboru. To dejstvo je ponoven dokaz, da se more obrtništvo uspešno uveljaviti potom zadru-garstva.
Davčne olajšave gospodarskih zadrug. V finančnem zborniku štev. 28. z dne 14. julija je objavljeno pojasnilo Ministrstva financ glede davčnih olajšav gospodarskih zadrug ter pojasnilo v celoti navaja slučaje ugodnosti in kako imajo davčne oblasti glede obdavčevanja postopati.
Zagrebški industrije! zahtevajo lastno zbornico. Iz Beograda nam poročajo, da je trgovinski minister inž. Kabali,n včeraj obiskal Združenje industrijcev Savske banovine. V prostorih Združenja je ministra sprejel predsednik g. Arko, ki je ministra naprosil, naj bi se osnovala v Zagrebu posebna industrijska zbornica, da bi bili interesi industrijcev tako zastopani, kakor so zastopani interesi obrtnikov v Obrtni zbornici. Minister Kabalin je odvrnil, da bo napravil potrebne ukrepe za ustanovitev samostojne industrijske zbornice v Zagrebu, kakršna je že v Beogradu, če je to res želja vseh industrijcev v Savski banovini. (Po vesteh dnevnih časopisov.)
Vajenci na počitnicah. Glede na našo tozadevno notico v zadnji številki pripominjamo, da ta zadene predvsem le vodstvo organiziranja vajeniške počitniške kolonije in nikogar drugega.
URADNI ODLOKI IN SPOROČILA
Dopolnilni izpit zidarskih mojstrov glede projektiranja. Ministrstvo trgovine in industrije je s svojim dopisom z dne 26. avgusta t. 1. pod II. hr. 32.510/u na postavljeno vprašanje sporočilo naslednje:
„V zvezi vprašanja obrtniške zbornice v Beogradu z dne 9. III. t. I. br. 2328 s katerim se zahteva, da bi zidarski mojstri, kateri polože izpit za projektiranje iz odstavka 3. člena 18. pravilnika o obsegu in razmejitvi gradbenih obrti biii oproščeni polaganja dopolnilnega izpita za dela iz odstavka 3. člena 9. navedenega pravilnika, se priobčuje, da se z ozirom na stališče, ki ga je
zavzelo Ministrstvo za gradnje ne more dopolnilni izpit za projektiranje priznati za izpit za betonska dela, vendar pa se moreta ona izpita polagati istočasno oz. spojiti v en izpit, v katerem slučaju se mora program izpita dopolniti z predmeti izpita za betonska dela."
Opozorilo delodajalcem. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vse p. n. delodajalce, da pod nobenim pogojem ne more dovoljevati ustavitev sodnih izvržb ne da bi bili izpolnjeni zakoniti pogoji. Vsak delodajalec je dolžan pravočasno urediti svoje obveznosti. Zato urad ne more upoštevati prošenj za ustavitev, ki so mu bile predložene neposredno pred dnem ali na dan izvršbe.
Zapadlost plačilnih nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja p. n. delodajalce, da poravnajo zapadle plačilne naloge v zakonitem roku. Urad ne opominja k plačilu, tudi ne pošilja izvlečkov, ker mora svoje stroške znižati, l.ikvidnost urada mora biti brezpogojno varovana, zato se uvede prisilna izterjava, čim plačilni nalog: ni poravnan v zakonitem roku. Ugovori proti predpisu ne odlagajo dolžnosti plačila.
Stanje zavarovanih nameščencev In delavcev v Jugoslaviji v mesecu juliju 1938.
V mesecu juliju 1938. je bilo zavarovanih v vsej državi pri raznih krajevnih edinicah Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in nameščencev 749.202 (od tega odpade na moške 555.018 in oa ženske 194.184). To število prikazuje porast napram številu članov v prejšnjem mesecif in to za 10.869 članov m porast napram številu članov v istem mesecu leta 1937. za 41.773 (15199 žensk in 26.574 moških) več zaposlenih delavcev ali za 5.90%, pri moških znaša ta porast 5.03%, pri ženskah 8.49%.
Po industrijskih skupinah prikazuje napram istem mesecu lanskega leta največji porast delavstvo, zaposleno pri industriji tobaka za 17.481 delavcev več, potem ono zaposleno pri gradnji železnic, cest in vodogradenj za 4735 delavcev več ter ono zaposleno v trgovini za 3319 nameščencev več. V odstotkih znaša največji porast napram lanskemu letu delavstvo zaposleno pri tobačni industriji za 157.43% in pri gradnji prevoznih sredstev za 28.62% delavcev več.
Ostale industrijske in gospodarske skupine
prikazujejo sledeči porast:
Absolutni porast V % Gradnja prevoznih	sredstev	2434	28.62
kemijska industrija	1174	10.82
privatni promet	1002	10.66
Skozi rešeto
Bratski sporazum in sožitno delo. Odkar so bile leta 1936. proslule volitve v Obrtni odsek Zbornice za TOI pod naslovnim geslom, se je v Zbornici za TOI oz. obrtnem odseku v Ljubljani toliko napravilo, kakor še ne beležimo v zgodovini te ustanove. V bratskem objemu in sožitnem delu opazujemo pri zelo stvarnem delu tako g.
Ogrina, kakor g. Rebeka, katerima slede v delu za obrtništvo priznani in od obrtništva svobodno izvoljeni gg. svetniki Nam se je ob priliki pakta takoj zdelo, da bo bratski sporazum veljal trajno za ves čas svetniške dobe in tako je tudi res. Složno je vseh 19 svetnikov na delu za ohranitev določil sporazuma, ki ga do pike in vejice točno izpolnuje takozvana manjšina in večina, ki se je medtem izcimila iz dobre volje radi dela in potrebe po navidezni opoziciji. Zadnji čas pa opažamo aktivnost tudi v tej smeri, da naj bi bili obrtniki še krepkeje združeni v samostojni Obrtniški zbornici, kar gg. bratskega sporazuma že uvidevajo, ker bodo tako dosegli še več uspehov in bomo najbrže že v kratkem lahko gospoda predsednika Obrtne zbornice mogli pozdraviti — če bo sporazum tako držal, kakor je doslej.
Razsodba najvišjega sodišča — nična. Morda je le slučaj, da more biti razsodba najvišjega sodišča v kaki državi nična, čeprav je zadnja instanca to sodišče in dokončno, vendar pa je to res, da se v pravni državi, kjer sicer vlada red, pravica v vse občo zadovoljstvo smatra razsodbo najvišjega državnega sodišča (na pr. pri nas Državnega sveta) za nično in jo oni, ki bi morali najbolj zakonitost varovati in zakone pravilno izvajati ne upoštevajo, niti določil razsodbe ne upoštevajo, kar je gospod urednik, gotovo žalostno! Pa to še ni vse. V oni pravni državi je pravica samo za ene, čeprav so tl morda največji zločinci in največji nasprotniki izvajanja pravilne zakonodaje. — Da sploh ni treba vpoštevati razsodbe najvišjega sodišča, odloči to kar možiček v škornjih, češ, režim tako hoče in moč ter odločbe se morajo tako ravnati, zakonov nočemo spoštovati. Danes je že tako, da je pravica le tam, kjer je moč in oblast, zakon pa pri tem nima ničesar otpraviti, vsled česar že gospod v škornjih skrbi, da razsodba najvišjega sodišča lepo čaka izvršitve v kakem predalu, kjer se ji nikamor ne mudi, saj ni treba, ker režimu to ni po volji. — Pa recite, da ne spoštujemo zakona navadni obrtniki in ga bomo še bolj, kakor tudi nosilce oblasti, če 'bodo tako delali, kakor v oni državi, ki je ustavna, pravna, ima vse zakone, toda ne izvajajo jih, temveč puste izigravati po zakulisnih kričačih dobro ime oblasti in sodišča, ker so baje ti oblast, vse drugo pa jih ničesar ne briga, najmanj pa da bi izvršili določila najvišjega sodišča, ki je baje tudi na zakonu osnovano in bi mu po našem mnenju pristojala zadnja odločitev, ki bi jo mi obrtniki, izvzemši gospoda v škornjih in njegove okolice v zaščito dobrega imena in ugleda že zdavnaj izvršili. Vprašamo Vas še g. urednik, kaj naj bi k temu dejali, če bi se n. pr. kaj takega dogajalo pri nas, da bi bili obrtniki prizadeti, jim priznana pravica, toda oni, ki je postavljen, da to pravico varuje ne bi hotel ničesar radi reda in varovanja zakonitosti storiti. Ali bi bil tak gospod pri nas še povišan morda za ministra, ali bi nam obrtnikom samo zato, ker smo za spoštovanje zakonov in nedotakljivost istili naprtili kazni!?...
Čitajte naš list!
Tiskali J. Blasnika nas!.. Univerzitetna tiskarna tn litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam