Poštnina plačana / enfovln' Leto IX9 it. 204 Ljubljana, petek 31. avgusta 1928 Cena 2 Din 1 »«—1» 4. «ftyj. — mesečno l>u» «5'—; ca «■•» Dtn ter— neobrana Oglas) po tarifa. Uredništvo i lUnbljana, Knsdlova ulica ktev. $/L 'Telefon ftt. «07« tn 1804, ponoči tudi tt ■•kapiei ee ne vncaja. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko U«bljana, k. S4. - TeJeton te. t Ljubljana, te. 4. — Tele ton te. 1491 Podrntnid: Maribor, Aleksandro** it — Celje. Aleksandrova cest* RaAn prt postnem tek. zavoda: L|ab- lana te. tt.&t* - Praha tisto 7&.ito, W»en< Nr. 10JJ41. / Ljubljana, 30. avgusta Daleč smo še od notranjega miru, ako rje ta mir odvisen od uvidevnosti beograjskih politikov. Krčevito se drže oblasti in popolnoma so slepi za dogodke okoli sebe; prav nič ne vidijo katastrofalnega stanja, v katerem se država nahaja. Današnja »Politika« objavlja kot »režime vseh razgovorov, ki so se vodili v političnih krogih včeraj pred današnjim sestankom KDK v Zagrebu«, sledeče: »Kadar bodo ostaJe stranke (to se pravi vladne stranke; imele pred seboj skupni program KDK ali njen razkroj, potlej bo mogoče kreniti z mrtve točke in razpravljati o krizi, ki je izbruhnila po 20. juniju.« Res divno! Torej vse izjave, vsi pozivi, med njimi tudi zgodovinsko državniško sporočilo smrtno ranjenega Stjepana Radiča, vsi predlogi za časa krize, zatem docela jasni sklepi od 1. avgusta in končno trije mrtvi poslanci, ki so bili umorjeni sredi Narodne skupščine — vse to ne makne današnjih oblastnežev. da bi prišli k pameti. Zahtevaio podroben dr-žavnopravni program KDK ali pa razkol, da šele nato začno leči ti rane 20. junija! Ne vemo, kaj je v tem postopanju večje in drznejše: cinizem ali neznanje. Eno in drugo bi moralo biti kriminalno kaznivo. Strahoviti zločin 20. junija bi se bil dal takoi reparirati, ako ne docela, pa vsaj deloma, z razpustom Narodne skupščine. Pa še to ni bila zahteva KDK, nego bi bila le prirodna reakcija na grozni dogodek. Bila naj bi enostavna refleksivna kretnja. Ker se to ni zgodilo, je KDK stavila naslednje minimalne predloge: Ako hočemo parlamentarnim-potom rešiti krizo, naj opozicija dobi vlado, saj je stara večina docela odpovedala in pripeljala državo do katastrofe. Ako se pa to odklanja, naj nevtralna vlada vodi nove volitve. To je bilo vse. Na vse to pa so ostali v Beogradu gluhi in nemi. Prvaki KDK so tekom krize opetovano informirali predstavnike srbijanskih strank v Beogradu, jih svarili in jim svetovali, naj vsaj posamezno podpro pri kroni ne morda stališče KDK, nego stališče normalnih ljudi. pričakujoč, da se bo kdo vendarle dvignil na višje državniško stališče. Vsi ti nasveti niso pomagali. Kriza je končala tam, kjer se je pričela 4. julija. Sledili so sklepi z dne 1. avgusta. V teh docela jasno formuliranih sklepih je moral vsakdo videti, da pomenijo povsem sprejemljivo osnovo novih pogajanj. To je priznalo poleg beograjskih »Novosti« in »Trgovinskega glasnika« tudi radikalsko »Oslobodjenje«. Tudi to pot pa se vlastodržci niso premaknnili Pač, odgovorili so z ratifikacijo nettunskih konvencij! Kot tretja točka dnevnega reda je sledil obsežen referat posl. dr. Krnje-vica, ki se je danes vrnil iz Berlina. Dr. Krnjevič je poročal o svojih nastopih na Interparlamentarni uniji ter o uspehih, ki jih je dosegla akcija HSS Najgloblji vtis je na Interparlamentarno unijo napravil govor prof. Schuckin-ga, ki je energično obsodil beograjsko grozodejstvo. Seja vodstva se bo jutri nadaljevala Zatem je prišla smrt Stjepana Radiča, tretja smrtna žrtev grozodejstva v Narodni skupščini. Našo državo tepe nesrsča za nesrečo. Sedaj je došlo še do požara "v Hrvatskem seljačkein domu v Zagrebu, ki povzroča vse mogoče sun-r.e n spodti-kanja. Toda v Beogradu zantevajo program ali pa — razkol KDK. Da, vsaj s to zahtevo so popolnoma iskreni. V smrti Stjepana Radiča niso videli nesreče za državo, čeprav bi mogel ravno on s svojo avtoriteto najlažje rešiti to težko vprašanje. Ne, oni so bili smrti veseli, ker so v svojih srcih upali, da bo z Radijem umrlo tudi njegovo delo, Kmečkodernokratska koalicija. V tem pravcu so seiaj osredotočene vse špekulacije beograjskih hegemo-nistov in njihovih pomagačev. V tem obstoja vsa njihova dižavmška modrost. Zahtevajo program, ne morda, da^ bi nanj prista i. temveč zato. ker računajo, da se bo pri razpravi o programu razbila KDK. To je pravi oo.nen sporočil ,n vprašanj, ki jih stavljajo iz Beograda. Tako poroča med drugim1 tudi «Vreme», da so v Beogradu pripra/i/jni na pogajanja s KDK. Takih «pogajanj» je bilo že dosti, zlasti pa tekom poslednje krize. Ako že tedaj msu hoteli sprejeti niti ono, kar se je glasno smarralo za normalno, kako naj sedaj verujemo, da so pripravljeni pogajati re -esno in stvarno o še mnogo težjih /prašanjih? Značilno za Biog-aJ pa je vendarle priznanje, da tuli po »rešitvi« krize z dr. Korošcem še d*vno ni rešena kriza, sprožena z 20. janiiatn. Korošec v Ljubljani Marinkovič na Bledu Korošcev obisk na velikem županstvu. - Povratek v Beograd. - Avdijenca dr. Marinkovica. - Konference s češkim in italijanskim poslanikom Ljubljana, 30. avgusta, d. Ministrski predsednik dr. Korošec, ki se je včeraj mudil v Mariboru, je davi napravil izlet na Pohorje Spremljala sta ga predsednik ljubljanske oblastne skupščine dr. Natlačen in beograjski katoliški župnik dr. Wagner. Okrog 11. dopoldne se je dr. Korošec pripeljal z avtom v Ljubljano in se ustavil na velikem županstvu na Blei-weisovi cesti, kjer ga je že pričakovala skupina beograjskih in ljubljanskih detektivov. Dr. Korošec je na velikem županstvu sprejel predstojnike posameznih oddelkov, nakar sta mu veliki župan dr. Vo-dopivec in direktor ljubljanske policije dr. Guštin poročala o manifestacijah ljubljanskega prebivalstva po seji KDK prošli četrtek. Ob l. se je dr. Korošec odpeljal v Marjanišče, kjer je o^oval. Dr. Ko-roščev avtomobil je vozil po ljubljanskih ulicah z nenavadno brzino. Popoldne je bil na avtomobilskem izletu na Gorenjskem, ob 6. zvečer se je vrnil v Ljubljano, o polnoči pa odpotuje z eks-presnim vlakom nazaj v Beograd. Bled, 30. avgusta d. Zunanji minister dr. Marinkovič je prispel davi z beograjskim brzovlakom v Ljubljano. Spremlja ga njegova soproga. Iz Ljubljane sta se odpeljala z avtomobilom na Bled, kamor sta prispela ob pol 11. Novinarjem ni hotel dr. Marinkovič dati nobenih iziav, češ, naj se obrnejo na njegovega namestnika dr. Šumenkovi-ča in na druge ministre, ako hočejo kaj vedeti. Kmalu po 11. je bil dr. Marinkovič od kralja sprejet v avdijenci, ki je trajala do 1. popoldne, nakar sta bila on in njegova gospa povabljena še k obedu. Za ob 4. popoldne je imel dr. Marinkovič napovedan sestanek z italijanskim poslanikom Gallijem. ki ga je nestrpno pričakoval in je bil videti zelo nervozen. Okrog 5. popoldne je prišel v hotel Toplice, kier se ie dr. Marinkovič nastanil, češkoslovaški poslanik Se-ba in imel z dr. Marinkovičem poluren razgovor. Šele nato se je Marinkovič sestal z Gallijem. Tudi o teh svojih razgovorih dr. Marinkovič ni hotel dati novinarjem nobenih iziav. Zato so se novinarji obrnili na poslanika Sebo, ki ie znan kot dobrodušen človek in kot strasten ribič. Na vprašanje, o čem sta razpravljala z Marinkovičem, je odgovoril v šali: »Vieli smo ščuko.« V resnici je poslanik Šeba ujel dopoldne zelo veliko ščuko. Predno se je dr. Marinkovič odpeljal 7 avtomobilom, so ga naprosili prisotni novinarji, naj jim vendar da kako iz-iavo, če dru^e ne. vsai o Kelloggovem paktu. Dr. Marinkovič jim ie odgovoril: »To ie profesorska stvar, jaz pa ni-s m profesor.« Ob pol 7. se ie dr. Marinkovič vrnil z avtom v Liubl.b^o. od koder se je nonoči odnelial v Ženevo. Ministri v Sloveniji Beograd, 30. avgusta p. Minister javnih del dr. Grga Andjelinovič bo tekom svojega inšpekcijskega potovanja poleg Hrvatske in Dalmacije obiskal tudi Slovenijo. Vojni minister general Hadžič je nocoj ob 6.45 odpotoval na Bled, kjer bo jutri sprejet v avdijenci z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Včerajšnja posvetovanja KDK v Zagrebu Dopoldne se je vršila večja konferenca poslancev, popoldne pa seia vodstva, ki se bo danes nadaljevala Zagreb, 30. avgusta. Za da aš-njo sejo vodstva KDK v Zagrebu je vladalo v zagreboKi 'avnosti in v političnih krogih vse države veliko zanimanje, čeprav so poedini voditelji v zadnjih dneh ponovno izjavili, da na seji še ne bo prišlo do nikakih definitivnih sklepov. Povodom seie vodstva se ie zbralo danes v Zagrebu tudi okrog 50 takih poslancev KDK, ki ne pripadajo vodstvu. Prišli so v Zagreb deloma že včeraj, deloma danes ziutraj. Porabiti hočejo to priliko, da informirajo vodstvo in drug drugega o razpoloženi« med svojimi volilci in o vtisih, ki so jih dobili tekom svojega bivanja v volilnih okrožjih. Radi prisotnosti tolikega števila poslancev sta se nredsednika dr. Maček in Pribičevič, ki je prispel ponoči z z Bleda, sporazumela, da se seja vodstva KDK odloži za popoldne, mesto tega pa se dopoldne vrši širša konferenca poslancev. Ta konferenca ie bila otvorjena ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani bivšega sabora. Oglasilo se je k besedi cela vrsta poslancev, ki so poročali o situaciji v s^oji ožji domovini oziroma v svoiih volilnih okrožjih Zanimivo epizodo ie pripovedoval stari podoredsednik HSS Jurai Valečič. Ko ie obiska! malo hrvatsko selo Zde-nico in se na cesti razgovarjal z voditeljem tamkaišniim samostojnih demokratov. ie pristopil k niima občinski beležnik. ki se šteie za radikala. Ironično iu ip ogovoril: «No. kako dolsro bo še traiala ta vaš^ iiubezen?» Valečič mu ie odvrnil: «Prei se bova midva ločila od svoiih žen kakor da se bosta ločili SD? in HSS». Navzoči kmetje so burno oritrievali in radikal ie moral osramočen oditi. Vsi so soglasno povdariali. da stoji prebivalstvo vztraino in odločno v taboru KDK in da ie oriDravlieno boriti se. kakor dolgo bo treba, dokler ne zmagajo na celi Črti načela KDK. Druge stranke, niti klerikalna nit? srbiian-ske stranke nimaio med podeželskim prebivalstvom nobenesra nristaša več. Obe v KDK združeni stranki sta se po deželi že tako strnili, da ni moeoče več ugotoviti, kdo pripada HSS in kdo SDS Vsi govorniki so hvalili veliko discipliniranost prebivalstva, ki ne reagira na nobeno izzivanje, temveč mirno, a vedno pripravljeno čaka navodil vodstva. Poslanska konferenca je trajala do 13.30. Zagreb, 30. avgusta n. Za danes napovedana m s tolikim zanimanjem pričakovana seja vodstva KDK ie pričela ob 5. popoldne in ie trajala do 8.30. Najprej je prišlo na razpravo vprašanje sodelovanja pristašev KDK pri manifestacijah, pri katerih sodelujejo predstavniki sedanjega režima in vladnih strank. Po daljši razpravi je vodstvo sklenilo priporočiti poslancem in drugim pristašem KDK. nai pri takih manifestacijah ne sodelujejo. Sledila je razprava o naredbi komandanta mesta Zagreba, ki jo je pred dnevi objavila policija in s katero se opozarja civilno prebivalstvo, da bodo vojaki sami sebi delili pravico in nastopili z orožjem, ako bodo smatrali, da so bili inzultirani. Vodstvo KDK je sklenilo vložiti proti tej naredbi naiostrejši protest. ker se ne more dovoliti, da bi posamezne vojaške osebe odločale o tem, kaj ie prav in kaj ni prav in si same delile pravico ter izvrševale kaznovanje, kar je v očitnem nasprotju z ustavnimi pravicami državljanov. Hkratu ie KDK sklenila zahtevati, naj se krivci te naredbe kaznujejo. Preiskava o požaru v SeHačkem domu Zagreb, 30. avgusta, r. Danes ob 10. do« poldne je pregledala sodna komisija stro» kovnjakov pogorišče v Hrvatskem seljač« kem domu. da ugotovi vzroke požara V ko misiji so bili poleg preiskovalnega sodnika Vidaleja. namestnika drž pravdnika Griin« walda in policijskega kriminalnega referenta dr Bogdanoviča še kot strokovni direk* tor Aleksandar za kemijo vseučiliški pro» fesor inž. Edo Schon za arhitekturo, dva zastopnika ognjegascev, zastopnik mestne občine in drugi. Komisija je po 2 in pol urah pregledala obe pogorišči in zlasti po« zorno kupolo nad okroglo dvorano, preko katere bi se edino mogel požar razširiti na podstrešje Kakor se doznava je bila ko« misija soglasnega mnenia. da sta bila oba požara v Hrvatskem seljačkem domu drug od drugega povsem neodvisna in da je isto* časno do njunega odkritja prišlo samo slu« čajno. Komisija je namreč ugotovila, da ie bila kupola pred požarom popolnoma cela in da zato iskre niso mogle priti preko nje v podstrešje. V svrho analize je komisija odnesla s pogorišča seboi neke predmete. Oficiielno ni komisija dala za javnost no* benih izjav. Doznava se, da bo vsak član komisije izročil preiskovalnemu sodniku svoje mnenje o požaru pismeno. Tudi Mita Dfmitrijevic je na Bledu ' Bled. 30. avgusta, n. Včeraj popoldne je dospel semkaj znani radikalski politični me-šetar Mita Dimitrijevid. S kolodvora se je napotil v hotel cToplice». odkoder se je takoj podal v vilo „ pol ure kasneje pa so se že začele preiskave in to kar pri 50 komunistih. Uspeh preiskave. še ni, znan. Baje so zaplenili več knjig, beležk in korespondence Zaplenjeni materija! je bil oddan političnemu oddelku policijske direkcije. Ker se bodo racije proti komunistom še nadaljevale, novinarji niso mogli doznati nič podrobnega o tem, kakšen je materijal, ki ga je policija zaplenila, in koliko komunistov je bilo zaprtih. Policija je na vsa vprašanja odgovarjala samo, da je zadnje dni doznala. da pričenjajo komunisti s ponovno, oživljeno akciio. Opaženo je bilo da je nocoj šef politične policije Milan Ačimovič bil dalj časa pri pomočnifku ministra zunanjih del dr. Šumen-koviču. Likvidacija dalmatinskih davidovičevcev Split, 30. avgusta, n. V Dalmaciji je do* slej od 39 organizacij, kolikor jih je štela Davidovičeva demokratska stranka v Dal« maciji, likvidiralo 28. Vse so preSie v KDK. Obstoja samo še dvoje mestnih in 9 pode* želskih organizacij, ki pa so izgubile že skoraj vse članstvo. Najmočnejša organi* •icija je bila v Splitu, ki pa ima samo še 140 članov, tako da ie tudi ta zadnja po« toiaoka davidovičevcev v popolnem raz* sulu. va ta protivojni pakt, ki je bil podpisan v Parizu 27. avgusta. Vrh tega ste mi izročili belo knjigo, ki vsebuje dopise med onimi državami, ki so pripravljale in podpisale pakt. V tej knjigi so točno zabeležena stališča vseh držav z natančnim smislom in pomenom posameznih odstavkov protivojnega pakta. Kraljevska vlada mi je naročila, naj vas zagotovim, da popolnoma deli ta staiišča. Zlasti soglaša s tem, da oakt, ki hoče ohraniti mir, ne odvzema pogodbenim strankam pravice obrambe v slučaju napada ali invazije. Vrhu tega pakt polnopravno oprošča pogodbene stranke vsakršne obveze do vseh, ki bi kršili pakt. Kraljevska vlada nadalje deli nazi-ranje, da je pakt instrument, ki naj ove-koveči miroljubne in prijateljske odnošaje pod pogoji, kakor so sedaj določeni in da ta pakt ne dovoljuje tolmačenja, ki bi nasprotovalo pogodbi o Društvu narodov, locarnskemu sporazumu in pogodbi o nevtralnosti ter v obče mednarodnim obvezam, ki jih je dosedaj sprejela kraljevina SHS.» Dr. Ilija SumenkovM Rekonstrukcija madžarske vlade Budimpešta, 30. avgusta, s. Na ministr» ski konferenci, katere so se udeležili fi* nančni, trgovski in poljedelski minister tei član gornje zbornice Weckerle ml. je bilo .klenjeno imenovanje Ivana Buda za mini: stra brez portfelja. Glede njegovega delo« kroga je bilo določeno, da spadajo v nje« in «Popolo di Trieste» spravljata požar v zvezo z drugi* ii sličnimi požari v drugih vaseh ter z na« padi na razne miličnike in orožnike. Lista izražata prepričanje, da delajo vse to pri« t-asi «Orjune», ki prihajajo iz Jugoslavije skrivoma preko meje Tudi preiskava za* idi umora Viktorja Kogeja v Gorici ee še nadaljuje. Iz Idrije, kjer so bili aretira* ni, so bili včeraj prepeljani v goriške za* pore učitelja Viktor Krasna in Franc Križ« man, visokosolci Srečko Logar, Bine Sedej, Slavoljub Tratnik, Srečko Lutman in L. Ferjančič, srednješolec Trpin, uradnik Ra« fael KobftI ter nekateri delavci in kmetje. T Podgori ?e bilo te dni aretiranih kakih " oseb, v Gorici pa dijaka Milam in Dušan Hreščak. Pristop Grčije protivojnemu paktu Atene, 30. avgusta g. Poslanik v Washkizton« Smokulos je bil pooblaščen, da izroči ameriški vladi grški odgovor, v katerem »javlja Grčija, da pristopa Kelloggovemu paktu Praska obsodba Koroščeve vlade Med vsemi češkimi listi se z našimi no-tramje-poli Učnimi zadevami ptča najbolj »Venkov«, glasilo agrarne republikanske stranke. 28. t m ie zopet posvetil našim prilikam zanimiv uvodnik, v katerem pravi med drugim: Nedeljski ministrski svet, ki se je posvetoval o ukrepih proti KDK, je zavzel malo drugačno stališče, nego so si želeli oni politični krogi, ki so za strog nastop proti koaliciji. Vlada je spoznala, da nima povoda za kakršnekoli strožje ukrepe. Na žalost vzrokov temu pomirljivemu stališču ne smemo iskati v državniški modrosti Ko-roščeve vlade 4iego edino v bojih v radikalni stranki, ki slabe ves položaj vlade. V tej krizi glavne vladne stranke je vsa slabost vlade in čuti se, da ta zaradi tega ni kos nalogi, ki jo še vedno čaka: pogajanjem in pomirjenju s KDK. Sedanje razdobje porablja koalicija za koncentracijo svojih sil in kakor kaže izid nedeljskega ministrskega sveta, ima v tem znatne uspehe. Pri tem postopa koalicija zelo previdno in je upati, da se ji posreči obdržati na vajetih vse nemirne elemente, ki bi s svojo gorečnostjo nehote slabili položaj koalicije, ako bi nje voditelii ne mogli obvladati svojih množic in jih odvrniti od kakih nasilnih poskusov. Kakor je težko obvladati te elemente, vendar jih KDK krepko drži, da razen manjših Incidentov vlada v njemih vrstah popolna disciplina. Dočim »Venkov« še nekako obzirno, dasi odločno izraža .svoje nezadovoljstvo s stališčem beograjske vlade do KDK, praška »Deutsche Presse«, organ nemškega krščanskega socijalista ministra Mayr - Har-trniga, tedaj političnega somišljenika dr. Korošca, brez pridržkov obsoja kratkovidnost Koroščeve vlade, ki da enostavno ignorira odpor naroda proti sedanjim razmeram v dr žavi. V svoji kratkovidnosti, nadaljuje »'Deutsche Presse«, ta vlada celo z nasiljem zatira vsak pojav nezadovoljstva, ki se mora pojaviti proti režimu, ki noče ničesar slišati o izboljšanju življenskih pogojev naroda. Ta sodba nemškega krščanskega socijalista je za Koroščevo vlado pač dovolj značilna. Mednarodni šahovski turnir v Brnu Brno, 30. avgusta, g. 1. septembra se rične tukaj mednarodni šahovski turnir, i se ga bodo po dosedanjih dispozicijah udeležili naslednji mojstri: Američan Mar* shall, Jugosloven Kostič, Dunajčan Reti, Nemec Slmisch, Poljak Przepiorka, Madžar Steiner in najbrže tudi avstrijski mojster Kmoch. Dalje so bili povabljeni štirje Če* hoslovaki dr. Treybal, Popocenski, Wa'ter in Engel. Velik vihar v Italiji Rim, 30. avgusta, (be.) Včeraj je divjal v Monzi vihar s točo, ki je popolnoma poplavil ulice, tako da je bil ustavljen ves promet. Vec hiš in tvornic se je podrlo. Doseda.j so izvlekli izpod ruševin 6 mrtvih in 100 ranjenih. Komunistična propaganda med francoskim vojaštvom Pariz, 30. avgusta, s. Komunistična *Hu* manite» poroča, da je prišlo na vežbališču v Ruchardu na loirskem ozemlju do težkih uporov med rezervistu Z ozirom na izku* šnje iz lanskega leta ni«) sedaj kaznovali upornikov, temveč so jih poslali domov z /govorom, da njihovo zdravstveno stanje ni zadovoljivo. Minister Painleve je to vest iemantiral ter hoče dvigniti proti listu ka* 'enski predlog. List ostaja pri svoji trditvi nravi, da je prišlo tudi v Nimesu do takih dogodkov, kjer so poslali domov celo 50 najhujših kričačev. ČsL proračun Praga, 80. avgusta, h. Ministrski svet Je odobril državni proračun in finančni zakon za leto 1929. Poslanska zbornica se bo sestala 6. septembra ter bo pričela razpravljati o proračunu. Državni proračun mora biti izglasovan do 28. oktobra. Proračun se giblje v istih mejah kakor leta 1028. ki je izkazal 9 in pol milijarde Kč dohodkov. Suficit je znašal 25 milijonov Kč. Isti suficit ima tudi letošnji proračun. Nov svetovni rekord Marte Norelius Dunaj. 30. avgusta, g. Na danaSnjih plavalnih tekmah v kopališča Diana je Američanka Marta Norelius izboljšala svoj lastni svetovni rekord v plavanju dam na 300 m prosti stil od 4:12.2 na 4:08.3 Angleško brzdanje Španije London, 30. avgusta, s. Sir Austen Cham* berlam je davi odpotoval v Liverpooi, kjer se bo ukrcal za daljše potovanje. Izgledal je zelo bled ter je imel trudne poteze. Le* vo roko, ki je zaradi nevralgičnih bolečin opešala, je imel v obvezi. Spremljata ga njegova žena in njegov drugi sin. London, 30. avgusta, (be.) Zunanji mi* nister Chamberlain, ki potuje v Ameriko se sestane v petek v San Sebastianu s Pri« mom de Rivera. Pilsudski naj bi vzpostavil monarhijo VarSava, 30. avgusta, g. Monarhističm or* gan v Vilnu «Slovo» objavlja v svoji zad« nji številki članek svojega glavnega ured* nika Matiewicza. V tem članku se primer« ja maršal Pilsudski z Mussolinijem m an» gleškim kraljem Jurijem. Člankar apelira na maršala Pilsudskega, naj vzpostavi na Poljskem monarhijo. Poljska potrebuje av» toritativno državno oblast. Slovaški klerikalci zopet avtonomisti Praga, 30. avgusta, h. Minister za narod« no zdravje dr. Tiso je izjavil na javnem zborovanju, da se bodo državne in okrajne volitve vršile še novembra ali decembra te* ga leta. Volilna agitacija se bo pričela ta* koj po končanih svečanostih 28. oktobra. Slovaška ljudska stranka bo pri teh volit« vah nastopila z avtonomističnim progra* mom. Odmevi angleško - francoskega kompromisa — London, 29. avgusta. Iz Amerike je dospelo poročilo, da je sklical ameriški predsednik Coolidge vojaške pomorske stro* kovnjake, ki bodo razpravljali o angleško* francoskem pomorskem kompromisu. — London, 29. avgusta. Do sedaj ja* ponska vlada ni še odgovorila, kako stali* šče zavzema do angleško*francoskega po* morskega sporazuma. Papež in protivojni pakt — Rim, 29. avgusta. Papež namerava izdati posebno mirovno poslanico, v kateri bo zavzel svoje stališče do Kellovega proti* vojnega pakta. Papež bo v poslanici po* zdravil stremljenje po zasiguranju svetov* nega miru, ki prihaja do izraza v Kelloga« vem paktu, in bo obenem naglasil, da je Vatikan že od nekdaj dajal inicijativo za svetovni mir. Trupla ponesrečencev »L 55« v domovini London, 30. avgusta (k).) Na trgovski angleški ladiiji Tiruro je bilo prepeljanih na angleško križarko Champion, ki je dospela danes v Re-val, 40 trupel ponesrečene posadke podmornice »L 55«. Križarka Champion bo dospela prihodnjo sredo v Por temam h, kjer bo izkazana ponesrečenim mornarjem vojaška čast. Hoffmannovi spomini Berlin, 30. avgusta (pa.) General Itoffmann Je oibjarvil zamamiive dokumente iz svetovne vojne, v katerih dokazuje intrige in nes por az umljenja v nemškem glavnem stanu. Japonska priznava novo kitajsko vlado Tokio, 30. avgusta (to.) Vlada )e sklenila, d« sprejme kitajske predloge za revizijo kitajsko-japonskih pogodb. Belgijska armada Brusei), 30. avgusta (to.) Minister Jaspar fe zahtevali povodom debate o vojnem proračunu, naj se organizira vojaška vojna sila v sorazmerju z gospodarsko tn mednarodno pozicijo. Novi listi v Beogradu Beograd, 30. avgusta. V Beogradu se napoveduje zopet več tako zvanih cnevtralnih* listov. Tako namerava v kratkem izdajati neki konzorcij nov list pod imenom «Na-rodno Slovo», ki naj bi bil neke vrste kulturno glasilo srbijanskih intelektualcev. Znani Mautner, ki je svoječasno izdajal . Pisan bo v latinici ter bo zastopal idejo sporazuma med Beogradom in Zagrebom. Naši onstran granic o— Vzorčni sejem na Reki ie bil zaključen 26. t. m. Izložbe so se udeležile Italija, Madžarska. Španija in zadnje dni še Turčija. Iz Jugoslavije ni bilo nič. Lajni je bila v razstavi neka zagrebška reč. Letos ie še to izostalo. Reški trgovci se jezijo, ker se je na sejmu prodajalo razno blago na drobno v njihovo škodo. Na koncu sejma je mogel kak trgovec, ki ima še kaij lir, nakupiti drobiž poceni. Hotelirji in gostilničarji so s sejmom kolikortoliko zadovoljni, zaman pa so pričakovali inozemskih gostov. Re-čani so mislili, da bodo mogli po sejmu dvigniti svojo industrijo, pa je ostal seiem le pri svoji svrhi, da zbere vsako leto na Reki regnikolske industrijske izdelke, ki naj se odtod razpečavaio na Balkan v prvi vrsti. Industrijalci in veletržci iz Italije pa uvidevajo. da ne bo nič z reškim razpeče-vališčem njihovega blaga. Iz Jugoslavije ni zanimanja in od drugod tudi ne, samo zaradi Madžarov pa se reški sejem ne izplača. Zato ne bo nič čudnega, če že prihodnje leto ali čez oar let reška izložba preneha. p— V Istri Izpremlnjajo priimke tako-le: Samec Saimezari, Sandoč Sardo, Šimigoij Sinigo, Slamfoerger Satemberghi, Šošterič Sosterd, Skt.'c SooccM, Škoif Sooffi, Senčair Senciari, Sernec Seme, Sevnfk Servini, Sfitegoj SiflE, Sirotnjak Sfflrotta, Slama Lama, Skvkovič Locchi, Slnga Lughn, Smrdel MaireflH, Smrtnik Merfcind, Smok-vtina Moccfrina, Srrrrekar Meccari, Žniidarič Ni-dari, Sodnik Sodrand. p— V Opatiji imajo noivo »kurkomisijo«, kateri so diaii fašistični vodateilji nalogo, da poskrbi za vsa sredstva, ki so potrebna, da potegne Opaitilja nase tajska promet iz srednje in severne Evrope v (prvi vrsta', potem pa še iz daljnega inozemstva z vseh strani, ta/ko da bo Opatija ogromno po-zimstoo in poletno zatočišče bogatih gostov »Propagandni urad« bodo vodiili izbrani možje z imeni, ki obetajo uspeh. Posvetovanje o tej stvari je bik) precei svečano — odprto pa je ostalo vprašanje, odkod bodo vzeli denar za propadan-, ko je pa Opatija zadolžena že 5ez glavo. m ljudje Življenje ljubljanske dece v Omišlju IIL kolonija mestnega magistrata in Kola jugoslovenskih sester. Sotoca, sotaca. tega ima naša deca tu ob jbali Jadranskega moria v izobilju. Zjutraj, fco odpre svoje radovedne oči, io že nagajivi so&nček vabi ven v sveži morski zrak. Najraje bi skočili kar iz svojih posteljic naravnost v vabljive morske valove. Toda treba je najprej urediti spalnice, zrahljati posteljice ter pripraviti skodelice in žlice Ka zajtrk. Ko u gledajo otroci kuharico z ve- bice. Zabavo najdejo tudi v nabiranju raznovrstnih školjk. Ob 12. se le neradi ločijo od vode. A že-lodčki so se iim že izpraznili in treba ie nadomestila. Prileže se že dobra juhica. meso in dve prikuhi. V nedeljo za nameček še bubteljžki. Po kosilu pa na travnik, kjer skačejo po mili volji. Velika žoga jinn je najljubša igrača. Tudi tombolo radi igra- Ilkanskim loncem vroče bele kave in svojo voditeljico s košaro svežega belega kruha, hitro posedejo okrog miz in nestrpno čakajo, kdaj jim večje deklice-pomagačice ckmesejo toli priljubljeno kavioo. Marsikateremu ne zadostuje ena sama merica, pa dobi še drugo. Kako jim žare lica od zadovoljstva! In že ie zajtrk pri kraju. Prikaže se velik ikaf tople vode, v katerem otroci porni-dejo svojo posodico in jo zopet pospravijo. Potem pride na vrsto pošta. Kdor jo dobi, c drhtečim srcem čita in čita ter se veseli sa>oročila od doma. Ob 10. dobe predjužnik, kruh in fige ali kruh in med. Posebno v slast jim gre grozdje, ki ga jim sedaj tudi ne manjka. Največ zabave pa naijde deca v vodi. Znajo že vsi plavati. Kar tekmujejo med teboj z brzino m vztrajnostjo. Prav pridno opuščajo ladjice po morju ali pa love ri- jo, seveda le za dobitke. Deklice v svojih raznovrstnih posodicah pečejo like iz ilovice. Med 3. in 4. popoldne ie večina zopet v vodi. Ob 4. dobe obilno južino. zato večerja obstoja navadno le iz kave in kruha, da je počitek lažji. Ko se poslavlja solnce. je treba pripraviti posteljice, kajti v naših barakah ni luči. V mraku se izprehaja deca ob morju, poje in se smeje, da se razlega daleč naokoli. Z zanimanjem opazujejo ribiče, ki se pripravljajo na lov. Najraje bi se odpeljali z njimi. Ko noč razgrne svoi temni plašč, gredo le neradi k počitku. A kmalu iih premaga spanec in po vseh sobah zavlada tišina. Dnevi hitro potekalo im treba se bo ločiti od tega priljubljenega kraja. Kdo ve, kdaj pride zopet ta ali oni v ta tihi kot iskat oddiha in razvedrila! V torek 4. septembra zjutraj odrinemo z ladjo iz Omišlja in prispemo ob pol 9. zvečer z vlakom v Ljubljano. , A. L. Najdbe okostnjakov na Friškovcu , Ljubljana, 29. avgusta Na Kette-Murnovi cesti so pričeli pred llnevi s kopanjem velikega zbiralnega kanala, ki bo v globini 6 m spajal Šiško in severne predele Ljubljane z Ljubljanico. Med delom so naleteli kopači v bližini znane gostilne pri Nacetu na človeške kosti, ki so oČividno ležale že dobrih 100 let v zemlji. O čudni najdbi so se raznesle med Ljubljančani najrazličnejše govorice, ki so se pa še stopnjevale, ko so naleteli v ilovnati plasti na 4 krste z dobro ohranjenimi okostnjaki. Delavci, ki kopljejo rov, imajo cd tedaj poleg sebe stalno skupino radovednežev, ki čakajo novih odkritij. In res so danes vzdignili zopet ostanke in okostnjake dveh rakev. Kosti so izredno močne in pričajo, da so »morali biti justificiranci — o tem nam pri- ča ljubljanska zgodovina — izredno krepki in postavni možakarji. Zato so nastale govorice. da so ostanki rokovniačev iz znanih Jermanovih vrat v Kamniških planinah A znani ljubljanski zgodovinar g. učitelj Albert Potočnik st.. ki piše obširno zgodovino stare Ljubljane, je dal našemu poročevalcu naslednja pojasnila o najdbah na Friškovcu: Friškovec se imenuje severovzhodni del Ljubljane, kjer stoji tudi nova mestna h:ša. Naši predniki so tako ponašili nemško ime »Freistatte«. V dobi Francozov in prei je bila tam zunaj navadna gmaina Svoboden kraj. kjer so najrazličnejše zločince: kri-voverce. puntarje. vojaške begunce in druge rokomavharie sodili in pošiljali s tega grešnega sveta. Tam nekje, kjer se danes na prijazinem dvorišču okrepčaš in v senci ohladiš, so stale svoi čas vislice. Prave. Kulturni pregled Ljubljansko gledališče med velesejmom: \V«e predstave se vršijo v dramskem gledališču. Sobota, 1., Prodana nevesta. Ob 20. Nedelja 2., Dobri vojak Švejk. Ob 20. Ponedeljek 3. Dobri vojak Švejk. Ob 20. Ponedeljek 3., Zaprto. Torek 4., Čardaška kneginja. Ob 20. Sreda 5., Fanny, tete, strici. Ob 20. Četrtek 6., Čarobna piščal. Ob 20. Petek 7., Herman Celjski. Ob 20. Sobota 8., Čardaška kneginja. Ob 15. Zupan stilmondski. Ob 20. Vedelja 9., Dobri vojak Švejk. Ob 15. Poljska kri. Ob 20. Gledališke predstave za časa velesejma. Narodno gledališče v Ljubljani priredi za Časa velesejma 10 gledaliških predstav. Vse te predstave se bodo vršile v dramskem gledališču, ker instalacijska dela nove električne naprave v opernem gledališču še niso dovršena. Začetek dramskih predstav bo vedno ob osmih, muzikalnih predstav pa ob pol osmih. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v dramskem gledar lišču (glavni vhod). Repertoar med velesejmom. Prva predstava bo v soboto, 1. sept. ob pol osmih zve- 1 čer (v dramskem gledališču kakor vse predstave za časa velesejma). Izvajala se bo priljubljena opera cProdana nevesta*. Po daljšem odmoru nastopi ta večer zopet g. Betetto kot Kecal. Opero dirigira g. Balat-ka. Sodelujejo gg. Ribičeva, Poličeva, Spa-nova, Ramšakova, Banovec, Janko, Mohorič, Perko. To bo obenem prva operna predstava ki jo bo oddajala radio-postaja v širni *vet. — 2. septembra igra drama ob 8. zabavno komedijo z g. Cesarjem v naslovni vlogi. Dne 3. septembra, v ponedeljek, je gledališče zaprto. — 4. septembra igra opera cčardaško kneginjo». Dirigira g. Štritof. V glavnih partijah nastopajo poleg priljubljenega operetnega para g. Poličeve in g. Drenovca še ga. Ribičeva, g. Peček, Povhe in drugi. Premijera cVrlega vojaka Svejka* v Zagrebu. V sredo, 1. septembra se otvori v Zagrebu letošnja dramska sezona s Ha-škovim «Švejkom». Vlogo bo kreiral popularni zagrebški komik g. Cilič. Praktični svetovalec za pripovednike. Ukrajinski pesnik in literarni zgodovinar Mikoia Johansen, ki je pred leti napisal upoštevanja vredno knjigo o tehniki pesništva, se je sedaj pojavil na knjižnem trgu a praktičnim svetovalcem za pripovednike (Majk Johansen: Jak budujetsja opovidannja. Založba »Knyhospilka<, Harkov, 144 str. 1.25 rabljev). pravcate »zavge«! Koliko Ljubljanice ie medtem preteklo, da se ie romantika stare Ljubljane preokre-nila iz hudih »gavg« na Friškovcu v ljubko ljubljansko predmestje! Sličnlh krajev, kjer so ljudi streljali .obešali ali prikrajšali za »eno samo glavo«.-je v našem podeželju mnogo. Da omenimo le Gavžnik. romantični in idilični del škofje Loke, kjer stoji danes prijazen dom uglednega Škofjeločana. Časi se menjajo in tni in naša dela z njimi. Težave postnih slov v Sloveniji (Doois) V področju ljubljanske poštne direkcije obstoji poleg državnih razrednih še okrog 200 pogodbenih pošt. Občinstvo seve ne opazi med prvimi im drugimi nikake razlike, razen kvečjemu to. da so pismonoše državnih pošt uniformirani, pri pogodbenih pa ne. Tem težje občutijo razliko pogodbeni poštarji, še boli pa pismonoše ali poš.ni sli. o katerih naj izpregovorimo par besed. Po nekem pravilniku je poštni sel privatni uslužbenec poštarjev, torei recimo njegov hlapec, dasi ne opravlja nikakega privatnega dela v poštarjevo korist, nego dela isto kakor njegovi tovariši pri državnih poštah: vzdržuje poštno zvezo in dostavlja pošto Delovni čas poštnih slov se ravna po dolžini zvezne proge in po velikosti dostavnega okoliša, brez selske dostave, ter znaša 7 do 8 ur dnevno. Ker ta služba ne pozna niti nedelj niti praznikov, znaša delovni čas okrog 200 ur mesečno. V vsakem vremenu, v vročini in mrazu mora tak revež prenašati težka bremena zavojev in pošte in to dostikrat v nevarnosti za življenje in v terenskih ncprilikah. A kako skrbi država za to vrsto uslužbencev? Ljudje, informirajte se in strmeli boste, kako siiajno so plačani tisti, katerim pogosto zamerite, ker vam nikoli ni pošta dovolj hitra, ki bi radi imeli časopisje takoi pri zajtrku, pa prav nič ne pomislite, da sta 9 ali še več km dolga pot in težak tovor moža utrudila, da so mu noge težke, da večkrat peša. In če še izdam, da je 500 (reci in beri pet sto) Din nekak maksimum ki se le pogosto umakne trem ali štirim stotinam, tedaj ie menda povedano dovolj. In vendar še to ni vse. Poštni sel ne dobi službene obleke niti nima prava na dopust, da ne govorimo o pokojnini. Ne more se zanj zavzeti organizacija, ker ni državni uslužbenec, nima ugodnosti na železnici in niti službenega orožnega lista (kaj šele orožja) mu ne dajo. da bi mogel v danem primeru braniti svoje življenje in zaupano mu državno imovino, ki gre včasi v sto tisoče in io prenaša skozi temne gozdove, preko samotnih poli in zloglasnih jarkov. Vsega tega zato ne, ker ni — državni uslužbenec. Poštna uprava iim nakazuje »plačo« preko poštarjev in s -tem indirektno priznava, kar direktno zanika, da so namreč poštni sli poštni in ne privatni uslužbenci. Ni ,pa se sramovala na usta pokojnega ministra Kociča poudariti, da fe imela v minulem proračunskem letu okroglo 180 milijonov dinarjev čistega dobička. Raztrgani, lačni in brezpravni poštni sli so žive priče, kako taki dobički nastanejo. Rekord v avtomobilskih ovadbah Krani, 29. avgusta Pri splošnem napredku avtomobilizma rapidno raste zlasti avtomobilski oromet na gorenjskih državnih cestah, posebno na bleiski. V tu'sko-orometnem oziru zaznamujejo gorenjska letovišča orav velik porast števila gostov in obiskovalcev. Samo preteklo ned°Ho ie nasiralo mesto Krani v smeri proti Bledu in nazaj proti Litibliani nad 400 avtomobilov in motociklov. Zato ni čudno ako r?>vno iz teh kraiev naravnost dežujejo ovadbe o raznih prestopkih predpisov o avtomobilskih vož-niah. na'več zaradi prehitre vnžnie skozi vasi. kier ie dovotiena le gotova maksimalna hitrost. Toda številne ovadbe ki iih največ prispe iz znanega kraia Podbrezie. skozi katero oelie bleiska državna cesta, predstavljajo za naše razmere pravcati rekord. V poletni sezoni ie poklala orožnika postaja iz Podb^zia t"Vaišn'iemu sodiščn do danes blizu 400 ovadb o prehitri vo?nii Na sodišču so nf^avnost že preobloženi r akti teh ovadb k' ra^te-io že v visoka sežnie Da bi prišla ta zadeva v bitreiši eksp^it. bi komai zadostovala posebna pisnnvška moč. ki b? ce morala posvetiti samo temu poslu. Ovadbe ^e nanašajo na avtomobile iz skoro vseh oblasti naše krab>vine. največ iz r»b"h sjnvnckih. ra^reb^ke. nri^or-sko-kraiiške, spMt^kp in beograifke V Pod-b rezin ie hitrost vr>*ni? z avtomobili pr"d-r>;sama na maksimalno 15 km na uro. dn-čim vsi voziio kliub opozorilnim tablam nad 40 km na uro. Naj upoštevaio avtomobilisti predpise in nai se ozirajo — last but not least — tudi na uradništvo kraniske sodniie. ki ne ve. kam z delom zaradi prehitrih avtomobili-stov. Orožništvo gotovo vrši samo svojo dolžnost im končno ie tudi Podbrezie. kakor ostale vasi ob tei cesti, letoviščarski kraj. ki mu preti izguba eostov zbop prahu in šimdra. ki ga povzročajo dirkajoči avtomobili. _ Zločin potepuha Zasrorje, 30. avgusta V ponedeljek je prebivalstvo razburila govorica o nekem potepuhu, ki je v zlobne namene odvedel s seboj štiri otroke iz Trbovelj. Kakor so otroci izpovedali orožnikom. se ie docodek izvršil takole: Štirje trboveljski otroci v starosti od 8 do 13 let so se podali k sorodnikom v Sela pri Zagorju po sad;e. Pri Bevskem jih ie došel nepoznan mlajši mož in se začel z otroki prijazno pogovarjati Trinajstletno deklico, najstarejšo med njimi, ie nagovarjal. nai poide k njemu za pestunio. kar oa ie odklonila. Tujec se je nato odpravil dalje čez hrib. a ie otroke vnovič pričaka! in iih nagovarial. nai gredo z njim. da iim bo on dal sadia in medu. ki ga ima toliko, da kar iz panjev teče. Otroci so verjeli vabljivim besedam in šli s tuicem mimo hiše sorodnikov skozi Zaeorie do samotnega naselia Strahovlia v aržiški občini. Tu pa ie ostale tri otroke ostavil in jim izročil ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le &CHICHT0V0 MILO BB8B8HH8BE5E S5S: v varstvo svoj zavitek, zatrjujoč da ie vreden 1000 Din. Obenem jim ie dovolil, da lahko nabero sadia. kolikor hočejo, ker da je tod okrog vse njegovo. A deklico ie izvabil s seboj. Otroci so pridno obiral' sadje, dokler ni prišel pravi lastnik, posestnik Kovač Otroci so mu povedali kako 'ih ie izvabil tujec in da se starejše dekle še vedno ni vrnilo. Kovač ie takoi slutil zločin. Odvedel je otroke do Kisovca in o zadevi obvestil zagorske orožnike, še prei pa ie naročil svoii ženi. nai stopi v gozd pogledat, kaj ie z dekletom Ko/ačeva ie našla dekle na samotnem kraiu v gozdu vso preplašeno Izpovedala ie. da io ie neznanec davil, da se ie onesvestila in da io boli glava in vrat. Orožniki so še isti večer odoravili vse štiri otroke k sorodnikom na Selu. kjer so prenočili in se naslednje iutro vrnili v Trbovlje. Za zagonetnim potepuhom, ki so ga otroci opisali, da ie star okrog 30 let. oblečen v riavo suknjo, sive hlače, siv klobuk in riave okovane čevlie. n' zaenkrat nobenega sledu. V zavoju, ki ga imaio sedaj orožniki, se nahaja raztrgana srajca, hlače in čepica. — V sredo ie deklico preiskal zdravnik v TrbovMah in ugotovil popolno nepoškodovanost. Potenuh ie naibrž bil prepričam. da ie dekle zadavil, zato io ie pustil na mestu in izginil. Soričo vsestranskega zasledovanja ie upati, da opasni lopov ne uide zasluženi kazni. Pred sodniki Tatinska Julka Julka je videti nedolžno dekle im kdor jo pozna, si misli, da nikomur ne more storiti tako bitje kako krivico. Resnica pa je taka, da ima Julka zelo dolge prste. Pred par tedni je prišla v neko ljubljansko kavarno in si naročila sladoled. Sedela je za mizo zamaknjena v čitanje. v resnici pa je opazovala goste okoli sebe in razmišljala, kje bi se dalo kaj pofuliti. Njej nasproti je sedela mlada dama, ki ie imela za hrbtom na obešalniku obešeno svojo ročno torbico. Bistre Julkine oči so takoj opazile torbico in podjetna deklica je že presodila po njeni lastnici višino zneska v njej. Hitro ie pospravila svoj sladoled, vstala in hotela iti »O, kam pa, gospodična Julka,« ie tedaj dejal natakar mali Jože, poredno pomežiknil in zgrabil ljubko Julko precej nemilo za roko. »Pusti me. grdavš,« je vzkliknila v sveti jezi Črnolaska in sumila natakarja od sebe Natakar pa je prijel torbico, ki jo je imela Julka v roki, in ji zasmehljivo dejal: »Vidite gospodična, ta-Ie torbica ima shranjen ključ, ki vam bo vzel vašo prostost, Popolnoma novo! Premijera! TATVINA V HOTELU IMPERIAL (Hotelratten) Velenapeta m šaijiva detektivska dTama. V glavnih vlogah J. Szoregh? in EHen Kiirti. Visoka aristokracija. Življenje po velemestnih hotelih. Lov za bogato doto. Dresirana opica orodje hotelskih tatov. Razkrinkani lopovi. Sunzaclionalno! Predstave ob 4., 'A 8 in H 10. KINO IDEAL. saj boste prav zaradi nje morali sedeti, ker je torbica last tistele dame, ki je sedela vam nasproti.< Vstopil je stražnik in Julko odpeljal. Sedela bo teden dni v zaporu. Dekle je sploh precej sumljivega značaja, saj je že enkrat pomagala neki starki, ko je reva nosila s trga zelenjavo in sadje. Julka se ji je ponudila, da ji nese torbico, ki jo ji je starka res izročila in šla počasi za njo. Dekle pa jo je odkurilo s torbico in denarjem v njej. Vendar se je Julka vrnila k starki še pred ovadbo ter ji torbico izročiia. K razpravi je ni bilo, odpeljala se je v Gradec, obsojena je bila pa vseno, saj je vabilo sprejela io bo slej ali prej morala v zapor. Trije razgrajači Fridolin, Dragotin in Valentin so se Junija letos tam v Žlebeh, kjer so doma, precej opijanili. Šli so klicat in dražit 521etno Barbo, ki ima moža v Ameriki. Barba pač ni hotela razposajencem odpreti. Jeli so razgrajati, Dragotin je zavpil: »Baba, če ne odpreš, ti razbijem okna in vrata.< Pri tem so jele leteti skozi okno trske in butare drv, katere je imela Barba zložene pred svojo hišico. Barba bo zdaj za par dni varna, saj je dobil Fridolin 10 dni, Valentin 14 in Dragotin 5 dni. Barba se je namreč groženj prestrašila in je res odprla vrata ter se skrila v veži za neko skrinjo Divjaki so pridrveli v vežo, Barbo pograbili in jeli po nji udrihati, eden jo je držal za glavo, a Valentin jo je tolkel s tTsko po hrbtu Pred sodiščem niso bili junaki nič kai pogumni, sklonjenih g'av so čepeli na zatožni klopi io kazen molče sprejeli. Darujte za pogrorelce v Gornjem Jezeru! Domače vesti * Imenovanje ▼ naši finančni opravi. Iz Beograda poročajo, da je za generalnega direktorja davkov imenovan dosedanji direktor finančne direkcije v Osijeku Rudoli Poič, ki je na glasu kot eden najboljših davčnih uradnikov. * Kraljevi vzorni vinogradi Po vesteh lz Beograda ie kralj Aleksander kupil te dni v bližini Negotina zemljišče v izmeri 700 hektarov ki ie bilo doslej last Alija Riza-begoviča Na tem obsežnem zemljišču se bodo zasadili vzorni vinogradi. * Ukinjeno vpisovanje v državno davkar-sko šolo. Glasom odločitve finančnega ministrstva letos v državno davkarsko šolo v Beogradu ne bodo sprejeti novi učenci. Po za ključi t vi letošnjega drugega letnika bo šola za nekaj let sploh ukinjena, ker da imamo zaenkrat dovoli davkarjev. * Odl?čen uspeh v orožnlškl šoli. Dne 22. L m. je v tukajšnji orožniški šoli 40 orožnikov absolviralo tečaj za vodje patru 1' Izmed njih fh je 29 položilo izpit z odličnim uspehom in to so imenoma: Žagar, Trupej Porle, Pišek, Gregorinčič. Štrafela. Jerhar Jelenko, Kirijad, Brtoncelj, Cerar, Gaber Kolarič, Ora, Fifold, Drab, Skupek, Hah berger Trgi. Gajser, Koser, Kramec. Požene' Menegaliia. Hvala, Zerak, Počivavšek in Orehek Čestitamo! 0 Sprejem v našo državljansko zvezo. V našo državliansko zvezo so bili sprejeti na teritoriju Slovenije: gostilničar Alojzij Lisjak v Mariboru, učiteljica Emilija Kjudet v Ljutomeru, železniški ključavničar Alojzij Klima v Mariboru, posestnik Anton Sko-Cir v Novi cerkvi, urarski pomočnik Herman Loibneger v Maribora, manipulant Josip Peternel v Koziem. lekarniški pomočnik Viljem Hirzer v Mariboru, posestnik Alojzij Suša v Goričici. posestnik Ivan Vrč v celjski okolici in železničar Franc Tratnik v Dolnii Lendavi. * Posledica ratifikacije nettunskih konvencij. Zagrebške »Novosti« poročajo, da je Klub Dslmatincev v Trstu poslal spomenico vsem tovarnam v Dalmaciji, kjer ie angažiran italijanski kapital, naj ga obveste o številu delavcev, uradnikov in tehničnega osobja ter o kapaciteti posameznih tovarn Kiub dalje zahteva, da tovarne v bodoče ne smeio zaposliti delavcev brez dovoljenja Kluba Dalmatincev v Trstu, ki ima nalogo da skrbi za zaposlenje italijanskih delavcev. * Poroka. V zagrebški cerkvi sv. Blaža se je poročil g Anton Šumi, privatni uradnik iz Kranja, z gdč Zoro Caren, hčerko trgrrvca in posestnika lz Novske v Slavoniji. Mlademu paru obilo sreče! * Smrtna kosa. V iavni bolnici v Ljubljani ie preminula ga Marija Novljanova. mesarica Bila ie dobra žena Zapušča 2 rlnova in hčerko. Pogreb bo 1. septembra ob 16. — Rodbini Kovač-Poček v Zagorju ob Savi ie preminula hčerkica Mimica učenka II razreda realne gimnazije v Celju. Pogreb bo ob 16 v soboto. — V javni bolnici v Ljubljani je umr! g. Ludovik Križ-nar, trgovski sluga, ki se je kakor smo že poročali, ponesrečil, da so mu morali amputirati nogo pod kolenom. Nastopilo ie za-strupljenje, kateremu je podlegel. Pogreb se bo vršil danes ob pol 15. iz iavne bolnice. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Odkritje spominske plošče lani v Kamniških planinah ponesrečenemu Avgustu Pro-hinarjn se bo vršilo v nedeljo, dne 2. sept na kraju nesreče, ki leži pod Brano, uro hoda iz Kamniške Bistrice. 10 m nad potjo na Kamniško sedlo. Ob 10 uri dopoldne bo v Kamniški Bistrici sv. maša, nakar gredo udeleženci na kraj spominskega slavia kier bo takoj izvršeno odkritje in blagoslovitev ološče, tako. da bo vse končano že okoli 12. ure. Ploščo so pokojnemu planincu. ki se je ponesrečil malo časa pred svojo poroko pri trganiu planink. nabavili in postavili njegovi planinski prijatelji iz Kamnika Vabimo vse planince, da se lepe slav-nosti udeleže! Turistovski vlak iz Ljubljane v Kamnik omogoča udeležitev tudi zunanjim udeležencem, ker je vsak lah-ko do 10. ure v Bistrici. V primeru zelo slabega vremena S" bo vr5ik> odkritje prihodnjo nedelio. * Abiturljentom In akademikom. Odbor Slovenske dijaške zadruge v Pragi obvešča vse dijake, ki nameravajo nadaljevati svoje študije v Pragi, da se lahko obrnejo do Zadruge glede vseh potrebnih podatkov in pojasnil, ki se tičejo študija in življenja v tem mestu. Naslov: Slovenska diiaška zadruga, Praha ITT., Akademicktf dum, CSR. Za časa počitnic pa daje pojasnila Miroslav Grzinčič. cand. ing., Kamnik. * Nov odvetnik v Ljubljani. Odvetniška zbornica razglaša, da ie g. dr. Egon Stare s 24. t. m vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubliani. * Otvoritev pokrajinske razstave »Liubljana v iesen?« in "ruHlejne kmetijske razstave v proslavo 160 letnega jubileja Kmetiiske družbe za Slovenijo se vrši v soboto dne 1. sept. ob po! 10. uri dopoldne Blagajne se odpro ob pol enajstih, tako. da j» obisk razstave omogočen že dopoldne. V'"«:ki oddelek in mali prater je dostopen tudi po 6. uri zvečer proti malenkostni vstopnini Din 3, ob nedeljah in praznikih Din 4 * Veterinarska razstava. Oddelek kmetijske razstave v jeseni letošnjega leta v Liubl.iani bo tudi »Zivinozdravstvo in pod-Jcovstvo«. Obsegal bode strokovno literaturo slovenskega iezika v pregledu po pisateljih oziroma prevajalcih In letnicah tiska ter tudi knjige in brošure, tabele in drugo Potem veterinarsko policijo s slikami, modeli. statistiko itd. Nadalrna skupina je veterinarja sanitarna policiia. zadevajoč javne klavnice, posebno najmoderneišo mestno klavnico v Ljubliani. mesoogledstvo, tržno nadzorstvo, veterin, zdravstvene naprave in dr. Posebna bo izložba državnega veteri- narskega bakteriološkega zavoda v Ljublja-ii, kjer bodo razstavljeni patološki preparati in objekti, posebno živalskih kužnih bolezni, Instrirmentarji zavoda In dr. Tudi oblastna podkovska šola v Liubljani razstavi svoie podkovske Izdelke, učila, preparate, slike itd. Obče znana tvrdka »Chemo-techna v Liubljani« priključi v tem oddelku veterinarske zdravilne in razkuževaine predmete. Končno se bodo v skupini »Prva pomoč« razstavile tozadevne knjige, instrumenta ril zdravila itd na ogled * Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo na jesenski razstavi v Ljubljani od 1. do 10. septembra razstavljeni tudi razni mizarski stroii večjih znamenitih tovarn. * Otroške Igračke kmečkih otrok bodo 'animiva posebnost aa pokrajinski razstavi v Ljubliani od 1. do 10. sept. na Ljubljanskem velesermu Naše podeželsko učiteljevo razstavi Izdelke kmečkih otrok IzdHki •-»odo naprodaj Na deželi se skrivajo vča-rh zelo spretni obrtniški talenti Zato opozarjamo .tudi občinstvo na to posebnost -srstave. * Konjske dirke ob priliki kmetskega iraznlka na Bledu 8. septembra. Uprava iirke: Vodstvo: Franc Zupančič (Rakovnik). Josip Turk (Ljubljana) Končniki: podpolkovnik Zaje (Ljubljana). Josip Brulc (St Jernej), ing Franc Zupančič (Ljubljana) >tarter: Anton Gliha (Krško) Progovniki Josip Stupca (Ljubljana). Franc Znideršič (Leskovec pri Krškem) Josip Stritar (Sv Križ pri Kostanjevici) Casovniki: zdravnik Jr Janežič (Bled), živinozdravnik Zamik (Radovlica), geom Mravlje (Ljubljana), ob-astni poslanec Bukovec (Ljubljana) — Program dirke: I Dirka za toplokrvne konje. Vozovi na 4 kolesih 30 m popusta. 3- in 4letni konji 40 m popusta. Konji. ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m Joklade Daljava 1700 — II Ennvprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2550 m Do-klade in popust razsodi razsodišče po rekordu in pri dirkanju. — III Za izvoščke s "oplokrvnimi konji in vozovi, ki «o predpisani za izvoščke. Daljava 1700 m. — IV Enopvrežna za mrzlokrvno konje Daljava 1700 m. Vozovi na 4 kolesih — V Dvovprežna. Daljava 1700 m Konji, ki so lebilj darila za vsako darilo 40 m doklade. - VI. Jahalna galopna dirpa. Daljava 2550 metrov, brez zaprek in izenačenja teže — Posebna določila: 1.) Vsi dirkači se moralo najkasneje do srede 5 septembra iaviti g. dr Janežiču na Bledu Prijava 20 dinarjev. 2.) Za drugo dirko je predložiti rodovnik, ki se po dirki vrne. 3.) Prijave vsebujejo: a) ime in bivališče posestnika konja: b) popis konja, to je Ime, starost, spol in barva (netočne prijave so neveljavne) 4.) Zmagovalec se določi po časn. r) V primeru, da se za eno vrsto dirke priglasita samo dva ali trije dirkači, se razdeli samo eno ali dve darili 6.) S pri-iavo se vsakdo podvrže vsakemu izreku vodstva dirke. 7.) Za morebitne nesreče na iirkalnem prostoru ne prevzame cdbor ni-kake odgovornosti. — Nagrade določi vodstvo dirke. * Streljačka družina. Članstvo se obvešča, da se letošnje veliko nagradno streljanje v Beogradu ne vrši od 2. — 9 sept. temveč se je iz tehničnih razlogov preložilo ■n bo od 21 do 29 septembra t. 1. Vožnja polovična. Kdor želi sodelovati, nai se takoj -•riiavi tainiku podpolkovniku Krpanu, 45 p. polk, ustmeno. pismeno ali telefonično na št kasarna Voivode Mišiča. * Zakon o posesti in nošenju orožja. V Liubljani 1928 Zbirka zakonov XXIII snopič, zalomila Tiskovna zadruga v Liub-jani. Cena Din 15, po pošti Din 16 V Zbirki zakonov, ki jo izdaja Tiskovna zadruga. so v XXIII snopiču izšli sledeči zagoni: zakon o posesti in nošen iu orožja, zaton o srednji upravi za mere in dragocene utTai delavka v Kunčevi tovarni Marija Pogačniko-va iz Zadvora s kolesom na delo v Ljubljano, je dohitela na poti med Štepanjo in Hradeckega vasjo na enovprežnem vozičku se vozečo posestnico Marijo M. iz Dobrunj. Istočasno pa je privozil nasproti neki dvo-vprežni voz, zaradi česar se je konj Marije M. splašil ter podrl Pogačnikovo na tla. K sreči je Pogačnikova še pravočasno od-skočila. dočim kolesa, ki ie prišel pod voz, ni mogla rešiti. Pogačnikova je dobila pri Padcu več prask po obrazu in životu, na kolesu na trpi nad 400 Din škode. u— Popadljivi psi. Včeraj sta bili podani zopet dve ovadbi glede popadljivih psov. V Rožni dolini na dvorišču neke gostilne ie predvčerajšniim popoldne popadel neki volčiak soprogo jjoštuega uslužbenca Ivanko Bužanovo ter io ugriznil v nogo. Žrtev oopadljive pasje mrcine je postal predvče-rajšnjim opoldne tudi knjigovodja Maks Kaifež iz Šiške Pes ga je ugrizni! v Franko-oanski ulici, in sicer v meče leve noge. u— Ukradena svetlijka. Cestni paznik Anton Ojsterc je prijavil, da se tatovi sprav-'.iajo celo nad cestne svetiljke. V noči na četrtek se je neznan tat polastil 30 Din vredne svetiljke ki so jo bili delavci postavili kot svarilno znamenje na Frankopan-ski cesti, k? jo popravljajo. (z Maribora a— Monumentain] stavbi tretje deške osn. šole za magdalenski okraj bi bilo že nujno potrebno posvetiti več pozornosti glede zunanjosti. Napis na stavbi je bil že popolnoma od dežja izpran in tako tudi vsa fasada. Napis so sicer zdaj obnovili, vse drugo pa je ostalo v svojem žalostnem stanju. Šolske stavbe, zlasti če so tako lepe, kakor ta, zaslužiju več pozornosti. a— Premiranje goveje živine. Po sklepu okrajnega zastopa in oblastnega odbora se bo vršila 4. septembra razstava goveje živine na mariborskem sejmišču. Razstavljena bo živina pinegavske in marijadvorske pasme ter bo ta razstava lepa prilika za nakup plemenske živine. To je po kakih 20. letih prva taka razstava v Mariboru. a— Za porotno zasedanje, ki se začne 10. septembra, sta razpisani razen zadeve Antona Kosca (uboj) še dve razpravi: 12. septembra proti Antonu Trpinu zaradi goljufije in proti Rud >lfu Stalcerju zaradi uboja. — Razpisani pa bodo še nekateri drugi slučaji in bo tokrat zasedanje trajalo okrog 8 dni. a— Dr. Fran M^rlnlč zopet redno ordinira, Trubarjeva ulica 11., od 9. do 11. in od 14. (2.) do 16 (4.) dnevno a— Pomanjkanje vode. Zaradi velike vročine in suše je spet nastalo pomanjkanje vode v mestnem vodovodu. Poraba vode je narastla na 6.500.000 litrov dnevno. Kljub nepretrganemu obratovanju črpalk podnevi in ponoči je že skoro nemogoče zadostiti potrebam.. Poraba vode pa dnevno narašča in tako je bil mestni magistrat primoran pozvati prebivalstvo k največji štednji z vodo. Hišni posestniki so bili pozvani, naj pregledajo vse vodovodne naprave ter ukrenejo vse potrebno, da se morebitne poškodbe takoj popravijo. V lastnem interesu nai enkrat na teden kontrolirajo vodomere ter si zabeležijo stanje, da bo mogoče takoj dognati vse poškodbe pri ceveh. Prepovedano je škropljenje dvorišč in luksuznih vrtov, in tudi pri kopainju je treba varčevati z vodo. Prestopki proti tem določbam bodo kaznovani z globami in z zaprtjem vodovodnih cevi. a— Tihotapci v Mariboru so neugnani. Ko je v sredo na vse zgodaj zjutraj patrulji-ral polidjski stražnik po spodnjem delu Melja, je opazil dva moška, ki sta jo zavila iz Erjavčeve ulice naglo proti Dravi. Oba sta nosila sumljive zavitke Stražnik je pospešil korak za neznancema. Ta dva sta ga pa opazila ter ubrala vsak v svojo smer. Prvi je utekel preko Trstenijakove ulice in je kmalu odvjgel dva zavitka, dmtgega pa, je stražnik prijel. V zavitkih je bilo 700 škatlic saharina, 10 tisoč zavitkov cigaretnih stročnic in 120 zavitkov cig. papirčkov »Abadie«. Prijeti tihotapec je doma iz Po-brežja ter se je ob aretaciji delal nedolžnega, češ. da je čakal na dravski brod ter da sva 2 neznana moška, ki sta pritekla mimo, vrgla pred njega najdene zavitke. a— Izredno rodoviten trs. Mariborski hišni posestnik in mizarski mojster g. Kolarič ima ob svoji hiši v Vojašniški ulici vinski trs, ki je star okoli 150 let. Pred dvema letoma je bilo na tem trsu nad 4000 grozdov. Trs se razvija v višino 4 m ter po 12 m na desno in levo. G. Kolarič meni, da bo letos pridelal iz tega rekordno 'o* dovitnega trsa krog 200 1 vina. Iz Celja e— Komemoracija za pokojnim Radičem v Celju. V sredo zvečer je bil v Celjskem domiu sestanek somišljenikov KDK. ki je bil posvečen spominu pokojnega voditelja KDK Stjepana Radiča. Sestanek je bil zelo dobro obiskan; govorila sta dr Juro Hrašovec in dr. Anton Novačan. Oba govora sta bila globoko zasnovana ter sta podala temeljit pregled Radičevega življenja in delovanja. e— »Ne prima se!« Posestnik mlina iz celjske okolice je poslal oferto trgovcu v Splitu. Dcbil je pismo vrnjeno z opazko: »Natrag! Ne prima se! Dole dr. Korošec!« Tudi iz tega se vidi, kako koristna je klerikalna politika za naše gospodarstvo. e— Tatvina kolesa. Lesni trgovec Franc Čater je imel opravka v Ljudski posojilnici in je pustil pred vhodom svoje dirkalno kolo, ki mu ga je odpeljal neznan ljubitelj koles. Neki posestnik je videl, da je zasedel kolo neki 301etni moški in se z njim odpeljal pioti Gaber ju. Iz Kranja r— Mrtvec v strugi. Pretekli ponedeljek dopoldne je našla posestnikova žena Mana Prestorjeva na Gornji Beli pri Preddvoru v strugi potoka Belce moško truplo. Po« klicala je vaščane, ki so truplo dvignili iz nizke vode in ga položili na obrežje. Spo* znali so v njem 39ietnega oženjenega po« sestnika Franca Grilca iz Tatincev pri PTedosljah, kjer je skoro gotovo po nesre* či padel v vodo in utonil. Pri padcu je dobil Grilc smrtne poškodbe na glavi, za* radi česar je takoj nastopila smrt. Po po« izvedbah orožnikov iz Preddvora se je ugo* tovilo, da je odšel Grilc preteklo nedeljo od doma na Spodnjo Belo, da plača tam« kajšnji svoji gospodinji najemnino. Po iz* vršenem opravku se je ustavil pri znancu Rehbergerju ter v gostilni g. Rozmana na Gornji Beli, kjer je malo popival. Pozno ponoči je Grilc odšel iz gostilne. Domneva se, da je nekoliko vinjen zašel na beton« skem mostu kmalu za gostilno vstran in zletel na glavo v poldrug meter globoko strugo in se smrtno poškodoval. Most ima >amo na eni strani ograjo. Iz Trbovelj t— Gasilno društvo Trbovlje — trg pri redi v nedeljo dne 2. septembra skupni iz* let na Sv. Planino. Odhod ob 5. itnAraj od spomenika na trgu. Popoldne «e zbere društvo na Kleku, kjer bo imel odsek va* jo. Po vaji bo majhna zabava. Vsi prija* telji gasilstva so vabljeni k udeležbi. t— lz krogov trafikantov smo prejeli: O težkih prilikah, v katerih žive trafikan« ti, se je v «Jutru» že mnogo pisalo. Provi« zija, ki jo daie država, je tako majhna, da se ne zasluži skoro nič Z dohodki tra« fike se ne da živeti, ali pa le jako borno. Trafike imajo navadno siromašni ljudje, invalidi in vojne vdove, katerim se hoče država oddolžiti za njih žrtve v vojni. Pri nas v Trbovljah je mnogo trafik, zaradi česar je položaj trafikantov še mnogo tež« ji. Bogve kakega obratnega kapitala trafi« kamti nimajo, zato si morejo nabaviti le manjše zaloge, ki jih morajo obnavljati vsak teden po enkrat do dvakrat. To pa je zvezano z velikimi stroški, ker je glav« na zaloga v Zagorju. Pot v Zagorje in na« zaj in pa vožnja z avtomobilom nazaj, ker je pretežko nositi, požre skoro ves zaslu« žele. Še slabše je s kolki. Pri teh se zasluži še manj. Denarja je treba založiti precej, proda se pa skoro nič. Poleg tega si je treba nabaviti kolke v Laškem, kar mno« go stane. Ako bi imel za ves kraj za« logo kolkov samo en ali kvečjemu dva trafikanta, bi se jima morda še izplačalo, vsem se pa gotovo ne. Razmere, v katerih živijo trafikantje, so obupne in vlada bi morala nekaj ukreniti, da bi se jim to ob* upno stanje izboljšalo. Sedaj imajo baje velik vpliv v vladi tudi Slovenci, bi vlada« joči gospodje storili prav, če bi se zain* teresirali za trafikante, da se jim zvišajo procenti tobačnih izdelkov. Iz Zagorja z— kova organizacija SDS. V Bevške^i se je pred kratkim časom sprožila ideja po ustanovitvi krajevne organizacije SDS. Izvolil se je pripravljalni odbor z agilnim predsednikom g. Trotovškom na čelu. Zad« njo soboto se je vršil dobro obiskan se* stanek v gostilni g. Vebra. Udeležili so se ga tudi tovariši iz Zagorja. O splošnem političnem položaju sta poročala g Mirko Weinberger in g. Trotovšek. Pristopilo je večje število članov in se je sklenilo, da se bo vršil ustanovni občni zbor v soboto 22. septembra. z— Članski sestanek NSZ. V nedeljo ob 9. dopoldne se bo vršil v Sokolskem do« mu sestanek narodnega delavstva. Sestan« naj se sigurno udeleže vsi člani, ki so prijavili svojo udeležbo na kongresu na« rodnega delavstva. Na sestanku bodo do* znali podrobnosti o poteku proslave in sprejemale se bodo nove prijave. Dne 9. septembra bodo skupno obiskali velesejem in si ogledali razna industrijska podjetja. Vse prijatelje narodnega delavstva opozar* jamo, da je žel. vožnja polovična, zato naj se proslave udeleže, da s tem javno poka* žejo spimpatije do narodnega delavstva. z— Brezbrižnost cestnega odbora. Prejeli smo: Z ozirom na članek v «Jutru», šte* vilka 201, prosim za priobčitev naslednjega popravka: Res je sicer, da je naliv zasul kanalizacijo pri Michelčiču v Zagorju ter da teče sedaj voda po cesti, ni pa res in dolžnost, da mora to oviro odstraniti cest« ni okrajni odbor v Litiji, res pa je, da mo« ra tako oviro, na podlagi paragrafa 13. cestnega zakona za Kranjsko z dne 21. fe» bruarja 1921. odstraniti županstvo dotične občine, to je v tem slučaju občina Zagor« je. Občina je prejela tozadevni nalog šte« vilka 223 % dne 27. avgusta 1928. Dalje je tudi ros, da plačuje Zagorje najvišje cest* fie doklade, res pa je tudi to, da so se i% teh doklad okrajne ceste v okolišu Za« gorja temeljito popravile in nasute. Zato je trditev «Brezbrižnost cestnega odbora* neresnična in popolnoma neutemeljena. — Hinko Lebinger, načelnik litijskega cest« nega okrajnega odbora z_ Janezov sejem se je vršil v sredo. Bilo je dosti kramarjev, a malo kupcev, živine so prignali nad 300 komadov, cena je nekoliko padla, z— Zaradi točnosti K dopisu v «Jutru» z dne 1. avgusta pod naslovom eOtrok uto» nil» popravljamo zaradi točnosti, da je otrok utonil ob navzočnosti domačega ža* garja Pavleta. Gospod Kovač se je tačas nahajal na Mlinšan. kamor ga je prišel obvestit o žalostnem dogodku njegov sosed. Iz Kočevja k— Kje je higijena? Dejstvo je, da se vr« ši po naši glavni cesti tolik promet, da ena cesta sploh ne zadostuje. Da povzroča to« jiko avtomobilov in vozov grozen prah, ki duši vsakega pasanta. če se le na cesto pri« kaže, je tudi znano. Kočevje bi bilo lahko ponosno na svoj zrak, ki prihaja naravnost iz smrekovih gozdov, če ne bi bilo tega za mesto sramotnega tatu človeškega zdravja. In vendar imamo Rinžo. ki teče skozi sre* dino mesta in krasno motorno brizgalno. Če je škropljenje v zvezi s stroški, naj se jih krije s pobiranjem naklad na vozila in tudi vsak meščan bi prav rad dal par di« narjev na mesec, da se odpravi to zlo, ki polaga v tisoče kal smrtonosne jetike. k— Anketa za novo bolnico. Pred nekaj dnevi se je vršila na občinskem uradu važ« na anketa za novo bolnico, ki jo kočevski okraj nujno potrebuje Ankete so se ude« ležili zastopniki mestne občine, bratovske skladnice, okrajnega urada za zavarovanje delavcev, železnice, Auerspergovega gozd* nega urada, gimnazije, premogokcpa in pa obeh tekstilan. Poročal je g. dr Brecelj o bolnici, ki naj bi imela približno 130 do 180 postelj in o dosedanji bolnici, ki naj bi se porabila eventuelno kot hiralnica. Nadalje se je naročilo odboru, ki ima v skrbi to bolnico, da do oktobra izdela na--črt o prostoru za stavbe, o izpeljavi grad' nje, o event. najemu posojila itd. Mi vsi pozdravljamo ideja da bi se zgradila v Kočevju baš glede na ogromno množico delavstva, ki ga dobimo že v enem letu sle« de na novo tekstilano, staro tekstilano. rudnika in toliko žag ter posebno onega, ki bo zaposleno pri gradbi nove železnice na morje. Predvsem pa je treba upoštevati ifro prostora za novo bolnico. Na vsak način mora biti oddaljena od mesta. V Mahovniku ali pa Sahenu bi bilo za bolnike solnca in svežega zraka dovolj. Šahen ima seveda prednost ker ie bolj na solncu in bolj daleč od mesta in tovarn Bolnica po« rabi ogromno množino sveže vode. Naša vodarna za to ne zadostuje Treba bi bilo zgraditi še en rezervoar ali pa starega po« večati. In kam odvajati ono smrdljivo, iz« rabljeno vodo iz bolnice? (Tudi za obe tekstilani velja isto!) Rinža ni tekoča ta« ko, da se ne bi še bolj usmradila. Glede kritja za graditev bolnice, ki se morale zavezati vse občine kočevskega okraja, (to naj bi bila obenem bolnica za ves okraj), da bi plačevale obresti od najetega poso« jila in obenem pomalem odplačevale glav* nico. Ti problemi zaslužijo razmišljanja vseh interesentov. Veliki prednjaškl tečaj JSS za člane ia člani- Vzame se na znanje izjava igr. Flak Eri« ce se bo vrši po dosedanjih dispozicijah v me- ka, da se po odsluženju voj. roka vrača v seon oktobru v LJubljani. Cetudd manjka še cel svoj matični klub SK Celje. — Tajnik II. mesec do sačetka tečaja opozarja«wo že sedaj aa&a društva m župe nanj ter Jih poživljamo, da že sedaj razrnišljujejo o tem, kosa naj s* pošlje oa tečaj. KaHro velik« važnosti Je pred-njaška šola, se vidi po delovanju društev sama h Zato bi iskreno želeh, da se odzovejo prav vsa naša društva m pošljejo vsaj po enega slušatelja oziroma slušateljico v to SoJo. Sokol 11. priredi v nedeljo 2. septembra društveni celodneven izlet rta Rakitno. Odhod z jutranjim vVaikonn do Preserja. povra-tek "zvečer iz Borov tace. Vabimo vse članstvo, da 6e izleta udeleži. Zdravo! . 1538 Gospodarstvo ni» na sejmišču pred zgradbo uprave, ob 10. pa otvoritev cJubilene kmetijske razsta-ve> v proslavo 1601etnega jubileja Kmetijske družbe za Slovenijo na sejmišču pred češkoslovaškim paviljonom. = Gradba velikega skladišča za sol v Ljubljani. Iz Beograda poročajo, da je minister za gradbe podpisal rešenje, s katerim je odobril upravi državnih monopolov kredit v znesku 978.032 Din za gra.lbo skladišča za sol v Ljubljani. = Konkurz je razglašen o imovini tvrdke , družbe z o. z. v Ljubljani. (Prvi zb>.r upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 10. septembra, oglasitveni rok do 30. sep« tembra, ugotovitveni narok 20. oktobra. Gostovanje Mure v Ljubljani Z nastopom septembra je v glavnem ko« uec poletne sezone in poletnega športa. V deželo prihaja jesen in z njo jesenske šport ne prireditve, predvsem nogom in hazen* ske. Tako bomo imeli že prihodnjo nede* Ijo par prvorazrednih takih prireditev. 1 in 2. septembra bomo imeli v gosteh družino Mure. odlično reprezentantinjo slo« venskega m sploh jugoslovenskega hazen; •ikega športa. S tem gostovanjem se pri nas otvarja jesenska hazenska sezona, ki bo kakor kaže, že kmalu po pričetku dosegla oj višek v mednarodnih reprezentativnih tekmovanjih. >o daljšem presledku pa bomo imeli pri« liko videti prenovljeno primorjansko dru« žino in spoznati njeno moč. Za tako pre« iskušnjo je Mura kot nalašč. Kajti ta dru« žina je vsa ta leta igrala važno vlogo v domačih borbah, v svojih tekmovanjih z močnimi nasprotnicami iz naše države in iz inozemstva pa je dosegla nad vse laska* ve rezultate. Tekmi se odigrata oba dni na igrišču Atene, in sicer jutri v soboto ob 18., v ne« deljo pa ob 11._ Velika mednarodna teniška prireditev v Mariboru Teniškega turnirja za prvenstvo Maribora se udeležujejo poleg Jugoslovenov tudi najboljši igralci Nemčije. Avstrije in Romunije. V četrtek se je pričel na igriščih SD Ra« pida in 1SSK Maribora pod vodstvom SD Rapida velik mednarodni teniški turnir za prvenstvo Maribora. Številne prijave igral« cev iz Jugoslavije in inozemstva kažejo ve« lezanimivo sliko. Redkokdaj se pripeti, da bi imeli priliko v okviru provincijalnega turnirja videti tako slovite kapacitete ev* ropskega tenisa, kakor na sedanjem turnir« ju v Mariboru, ki se vrši od 30. avgusta do 2 septembra. Borba za prvenstvo bo napeta, saj se srečajo najboljši zastopniki belega športa iz štirih držav. Nemčijo zastopa druga naj« boljša igralka ga. Neppachova, Romunija je poslala L Dbrneria, ki je v mednarod« nem turnirju v Poreču na Koroškem ob priliki meddržavne tekme Avstrija : Romu* nija premagal Artensa, zmagovalca Kože« luha. Avstrijo zastopajo prav tako prvovrstni igralci. Med njimi sta dva iz avstrijske re» prezentance: lanski zmagovalec v maribors skem turnirju Dunajčan Munk in pa dolgo« letni prvak Gradca, prvak alpskih dežel dr. Bohm. Gradec je tudi prijavil svojo naj« boljšo igralko go. Deanino. Jugoslavija nastopi v najmočnejši posta* vi. V njej najdemo našega igralca za Da« visov pokal Schafferja, zastopnika naše dr* lave v meddržavni tekmi z Belgijo Ley» rerja ter prvaka Slovenije Karla Hitzla. Med Jamami je poslal Zagreb prvakinjo Jugoslavije go. Gostiševo, Maribor pa za« stopajo ga. Kraussova, prvakinja Slovenije gdč Hitzlova, gdč. Stergarjeva m mnogo drugih znanih predstavnikov belega športa Igre poedincev iir> igre dvojic so prire* jene tako, da ne bodo vzbujali samo finali temveč tudi uvodne igre prav napete bor* be. Nedvomno je dana te dni v Mariboru redka prilika ogledati si znanje elite te« niškega športa in se ž njim tudi pomeriti. Službeno lz LNP- Danes, v petek ob 20. se vrši v damskem salonu kavarne «Emona» seja upravnega odbora. Prosi se polnošte* vilne udeležbe. — Tajnik L SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes, v petek ob 17.30 trening na dva gola za l. moštvo. Točno in vsi! — Jutri, v soboto ob 20. se vrši v klubski sobi v kavarni »Evropa* strogo obvezen sestanek igralcev 1. skupine in nato kratka seja sekcijskega načelstva. Prosim polnoštevilnol — Načel« cik SK Ilirija (Iz načelstva.) Odborniško službo na igrišču vrše v tekočem tednu na« slednji gg. ing." Bloudek, v petek; Šircelj v soboto, Valašek v nedeljo, Betetto v torek. Vsi navedeni gospodje se opozarjajo, da poskrbe sami za svoje namestnike, ako so zadržani. — Tajnik. 2SK Hermes. Danes v petek trening l moštva ob 17 30 s I. moštvom Ilirije na igrišču Ilirije. Pozivam naslednje igrače, da so točno ob 1730 v garderobi Ilirije: Burja, Sernec, Pleš, Kos, Novak F, Košak, Kremžar, Svetic, Zalokar, Skrajner, Tro« bevšek, Mihelak, Orešnik, Starman L in II. Rafko in Jeglič. — Načelnik. SK Svoboda Danes v petek članski se« stanek ob 20. v Gradišču obvezen za vse igralce. — Načelnik. SK Svoboda Danes ob 20. sestanek igralcev prve in druge skupine v Gradišču št. 2. Sestanek strogo obvezen za vse člane« igralce. — Tajnik II. Službeno iz JHSa. Nocoj ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona seja upr. odbora Udeležba vseh odbornikov strogo obvezna zaradi meddržavne tekme Češko* slovaška : Jugoslavija — Tajnik. Sestanek damskega komiteja za spre* jem Čehoslovakinj Danes popoldne se vr« ši ob 18. v damskem salonu kavarne Emo» na sestanek damskega komiteja za sprejem Čehoslovakinj, ki nastopijo v dneh 8. in 9. septembra proti naši državni reprezen« tanci. Vse za ta komite naprošene cenjene dame se vljudno vabijo na ta sestanek. Postava naše državne reprezentance, ki nastopi dne 8. septembra proti reprezen« tanci Češkoslovaške v Ljubljani, bo po od« redbi saveznega tehničnega referenta, se« stavljena po vsej priliki sledeče: Cimper« .nanova (Mura), Balzareno (ASK Zagreb), Flick (Concordija Zgb), Šojat (ASK Zgb.), Bobinski (Concordija, Zgb.), Radovič (ASK Zgb.), Jovanovič (Jugoslavija). Rezervi: Tomljenovič (ASK) in Hadžič (Jugoslavi« ja). Poleg navedenih prihajajo v poštev še Bernikova in Tratnikova, igralki ljub« ljanske Ilirije. Trenotno je to naša naj« močnejša družina. Sestavljena je iz samih starih rutiniranih igralk internacijonalk. ki so že opetovano z uspehom zastopale na« so državo. Nova med njimi je samo Bo* binski, desno krilo našega državnega pr* vaka Concordije. ki je poleg naše Berniko* ve najboljše desno krilo v državi. Točnej« ši opis poedinih igralk priobčimo prihodnje dnL Prihod Čehoslovakinj v LJubljano Če* škosluvaška hazenska reprezentanca pri* spe v Ljubljano v petek 7 septembra po« poldne s praškim brzovlakom. JHS ji pri« pravlja skupno z našimi narodnimi damami svečan sprejem na kolodvoru. Nadaljevanje tekem za poškodbeni iond LNP V nedeljo Ilirija : Primorje V nadaljevanju pokalnih tekem za pod« savezni poškodbeni sklad igrata jutri, v soboto ob 17.30 na prostoru SK Ilirije Slo« van in Svoboda zadnjo preostalo tekmo 1. kola. V nedeljo 2. t. m. se absolvira nato na igrišču ASK Primorja II. kolo, v kate* rem se srečata ob 15.30 najprej Hermes m zmagovalec sobotne tekme Slovan : Svobo« da, zatem pa približno ob 17. uri glavna tek meca za podsavezni prehodni pokal SK Ili* rija in ASK Primorje. Odločilna tekma za posest pokala, ki ga brani SK Ilirija, se odigra torej že v II. ko« Iu. Ilirija in Primorje gresta v boj z enaki* mi šansami, absolvirala ga bosta seveda v najmočnejši sestavi. Nedeljska pokalna tek ma bo tretje letošnje srečanje med njima; kakor znano, je obe pomladni prvenstveni tekmi odločilo v svojo korist Primorje v razmerju 2 : 1. Službene objave LNP (Iz seje posl. odb. dne 29. 8. 1928.) V I. kolo za poškodbeni fond spadajoča tekma Slovan : Svoboda se v sporazumu s kluboma odigra v soboto dne 1. septem* bra 1928 ob pol 18. uri na igrišču SK Ili* rije. Blagajniški in rediteljski nadzor vrši g. Mahkovec, Ilirija iti Svoboda postavita vsak po 4 reditelje. Drugo kolo za poškodbeni fond se od« igra v nedeljo dne 2. septembra na igrišču Primorja v sledečem redu: ob 15. uri 30 min. Hermes : zmagovalec sobotne tekme Slovan : Svoboda rn ob 17. uri 15 min. Ili« rija : Primorje. Blagajniško službo vrši ASK Primorje. nadzor g. Kovač, rediteljski nadzor g Martelanc. Vsi sodelujoči klubi imajo postaviti po 3 reditelje za čas ce« lotne popoldanske prireditve. Nastop toč« no ob 15. uri Biljeterja postavi podsavez. Upravnemu odboru se predajo v disci* plinarni postopek klubi SK Jadran SK Ili* rija, SK Reka zaradi nezadostne reditelj« ske službe, 2SK Hermes pa ,ker ni vršil blagajniške m rediteljske službe, dalje ni oddal na predpisani tiskovini postave mo« štva in zaradi tega, ker je postavil nepri« mernega stranskega sodnika pri tekmah dne 26. avgusta 1928. Klubi se ponovno opozarjajo, da se mo* ra vsak blagajniški obračun predati v 48 urah podsavezu; proti klubu, ki gornjega ne bo upošteval, se bo disciplinsko pošto« palo Odobri se prijateljska tekma SK Amater : SK Ilirija dne 2. septembra t. 1. v Trbov« ljah, tekma ASK Primorje : SK Sturm Graz dne 8. in 9. septembra t. I. v Grazu in Atletik SK : Ilirija 9. septembra v Celju. Verificirajo se s pravico nastopa dne 8. septembra 1928: za SK Ilirijo (Ljubljana): Kos Ivo, Mir* tič Franc, Podbregar Bojan, Zorman Franc; za SK Celje (Celje): Printschitz Edel« vald, Pfeifer Mirko. Presin<*er Adolf, Sieg« mund Siegf., Suholežnik Franc, Suholež' ijk Wrexko Feliks; za SK Slovan (Liubljana): Češnik Valen« tm, Leban Bruno, Pert Afit.. Pere Miro Dalje se verificira s pravom nastopa dne 28 februarja 1929: za SK Ilirijo (Ljubljana); Sluga Kari, VVizjak Hinko; za SK Krakovo (Ljubljana): Jesenko Da* aijel. Logar Stanko; za SK Rapid (Maribor): Plasonig Josip; za SK Železničar (Maribor): Jug An« drej in za SK Svobodo (Ljubljana): Prešem Stanko. V Skoplje! VI. pokrajinski zlet JSS v Skoplju obeta postati velika sokol ska manifestacija slovanske misli oa skrajnem jugu naše drža-ve. Prijave izve risrbskih 9 žup smo priobčiiM že včeraj, danes pa navajamo števiiio udeležencev ekspedicije COS, kri bo štela po dosedanji h prijavah okoiii 550 oseb. Od teh je preko 400 članov im 140 članic, ki odpotujejo iz Prage s posebnim vlakom preko Maribora v Beograd, imajo tamkaj nekaj ur odmora an nadailj-ajejo nato potovanje do Skoplja. Za zlet je dosedaj prijav tj enih skupno toliko udeležencev, da je vpeljalo ntimistrslvo za promet 4 posebne vlake, vsakega po približno 1100 do 1200 oseb. Za župe v Slovenj ji bo določen posebna v laik iz Zagreba, kamor se bodo morali peljati posetrajki zleta z rednimi vlaki. Pri prihodu v Skoplje bo posloval posebni prtljažni odsek, bi bo sprejel v svoje varstvo le eno člansko prtljago, ki jo bodo društva kot tako izročila v ekspedierjo na stanovanja Posamezna društva oziroma žmpe bodo vodili na stanovanja oaraščajniki, ki bodo označeni s pasom •Razsodnike. Za posetroike bodo na razpolago na zletišču in v ztetni pisarni razne informativne brošure, kakor »Južni pregled«, »Skoplje i okolima«, navodila za zlet, album z razglednicami, zle t ne razglednice, letiaik po Skoplju itd. Od železniške postaje Ristovac bo spremljalo vsak vlaik nekoliko bratov ki sester, ki bodo spotoma razlagalo in opozarjali izletnike na pokrajinske posebnosti. Na razpolago bodo za članstvo v Sokolskem domu kopeli, kjer bo mogoče od 5. dio 22. ure kopanje pod 11 tuši, o.b Vardaru pa bo prirejeno posebno ograjeno kopališče za članstvo. Za članice bodo v nastanbenih prostorih na razpolago posebne kaptli. Društva in župe opozarjamo ponovno, da poteka rok prijav in naj se vsi požurijo, da ne bo nast-alo ob prihodu v Ssoplje polno nerednostii in zmešnjav, ka so neizogibne pri tolikem številu obiskovalcev. Najboljše, a aj trajnejše. k«to E najceneišc' Meteorološki zavod v Ljubljani 30 avgusta 1928. Višina bnrometrn 30R.8 m Smet vetra ln brzina ' metrih Hvinc opazovanja Ljubljana Maribor . . . Zagreb • • • . Beograd • » . Skoplje i • • . Split .m. Sarajevo • i . Dubrovnik . . megla megla mimo Solnce vzhaja ob 5.18. zahaja ob 18.42, luna vzhaja ob 19.3, zahaja ob 3.53. Naivišia 'en -erafura dan« » Lmhiiani 23.0 C, najnižja 17.0 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Izpremenljivo hladno vreme s padavinami. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi z raznih strani; nebo izpremenljivo, najbrže nekoliko dežja; temperatura od 22 do 26 stopinj. Morje nekoliko razburkano. in, sveta Tovariš v nesreči,gospod na varnem Kako je pozdravil Italijan Zappi rdečo zvezdo »Krasina« dokler ni bil rešen, in kako se je obnašal na ladji po svoji rešitvi Ruski novinar Nikolaj Španov, ki je spremljal «Krasina» na vožnji po se« vernih vodah, kjer so Rusi rešili Ma* riana, Zappija in Viglierijevo skupino, popisuje značilno obnašanje Zappija, na katerega je svojčas padla globoka senca zaradi Malmgreenove smrti. «Krasin» je dobil od moskovske vla= de povelje, da mora biti pripravljena plovbo v treh dneh. Vsaka druga lad« ja bi se morala na tako ekspedicijo pripravljati tedne in tedne. Stari po? veljnik «Krasina» ni imel poguma in ni hotel prevzeti odgovornosti za lad« jo v takih okoliščinah. Zato ga je vla« da odstavila in nadomestila z mladim kapitanom Eghijem, ki je šele med 30. in 40. letom. Prva postaja «Krasina» je bila Ber« gen, zadnje obljudeno mesto na nje« govi poti v severne kraje. Tam so mor« narji naložili potrebni premog. Potem se je parnik spustil na odprto morje in kmalu se je posadki prikazala prva ledena gora. Navdala jo je s strahom, a tudi z veličastnostjo. Vožnja je bila izredno težka. Dne 7. julija je mogel Čuhnovskij podvzeti prvi polet. Izkrcali so njegovo letalo in kmalu nato je izsledil Malmgreeno« vo skupino brez Malmgreena. Značilno je, da je letalo pri startu izgubilo po« lovico smuči, kar bi lahko imelo za posledico razbitje aeroplana pri pri« štajanju. Toda med vožnjo so napako popravili in nad «Krasinom» je zasi« jala zvezda sreče. Tri ure potem ko je Čuhnovskij od« letel, je prišla vest, da je Malmgree« nova skupina izsledena. «Krasin» se je nameril naravnost proti poziciji, ki mu jo je bil sporočil letalec. Mariano in Zappi sta mahala z odejo. «Krasin» Grof Manzoni, Italijanski poslanik v Parizu, ki ]e mesto Mussolinija podpisal Kelloggov protivojni pakt. Flirt in njegove posledice Uradnik nekega ministrskega urada v Budimpešti je te dni poskusil flir« tati v cestni železnici in je ta poskus plačal tako drago, da si ga najbrže ne bo upal kmalu ponoviti. V tramvaj? skem vozu je naletel na vdovo po ne* kem višjem častniku madžarske voj« ske. Ženska je bila lepa in zelo mi« kavna. Najprej je z njo pokoketiral in ko ie mislil, da je dovolj uvoda s po« gledi, se ji je približal tudi dejansko. Vščipnil jo je, da je odskočila. Bilo pa bi boljše, da ni tega nikoli storil. Zakaj dama je energično potegnila za zvonec in dvakrat pozvonila, da se je tramvaj ustavil Lahko si predstavlja« mo zadrego viteškega galana. Skušal je igrati vlogo nedolžnega obtoženca, ampak nadlegovana vdova ga je ob« dolžila, da ji je hotel vkrasti prstan z roke in ga je izročila policaju. Straž« nik ga je legitimiral in sodišče ga je te dni obsodilo na 80 pengov denarne kazni zaradi nespodobnega vedenja in žaljenja javne morale. si je priboril prvo trofejo! Ko je Zap« pi ugledal rdečo zvezdo «Krasina», je sklical: «Tovariši, tovariši!» Mornarji so njega in Mariana spravili na krov. Tam se je Zappi docela predrugačil. Če ga je kdo ogovoril s «tovarišem», ga je oholo zavrnil, češ da ni «tovariš», ker je kapitan italijanske kraljevske mornarice. Dejal je, da ga morajo na* govarjati z gospodom... Zappi in Mariano, ki je imel visoko temperaturo, sta bila kmalu pozab* Ijena. «Krasin» je hitel proti rdečemu šotoru. Viglierijeva skupina se je na« hajala v dokaj boljšem položaju kakor prva dva nesrečneža. Možje so imeli dovolj tople obleke, šotor, slamnico, vino in Ceccioni se je s svojimi impro« viziranimi berglami skakljaje premikal po ledu. Po rešitvi Viglierijeve skupi* ne je prejel «Krasin» celo kopo voščil« nih breojavk. Nekega dne pa je prišlo tudi povelje od Nobila, da je rimski duce vsem udeležencem ekspedicije prepovedal dajati izjave novinarjem .. V Kingsbavu je «Krasin» predal re* sence ladji «Citta di Milano», potem je še moral voditi nemški potniški parnik «Monte Cervantes», ki se je bil pokvaril na vožnji in o katerem jt izjavil kapitan, da vzdrži brez pomoči lahko kvečjemu 16 ur v vodi. «Krasin», ki se pravkar zopet podaja na iskanje Amundsena in tovarišev, stoji pred silno težkimi nalogami. Ne« glede na to, da je njegov cilj neizve« sten, je treba pomisliti, da so tudi možnosti vozarenja po severnem mor« ju v tem času zelo omejene. Treba se je končno zavedati, da se bliža polar« na noč z viharji in da bo njena zave« sa najbrže za večno zagrnila Amund« sena in tajno njegovega nestanka ... Italijanski general justificiral Čehe V Pragi je bil letos spomladi gost ondotnih legijonarjev italijanski bra« dati general Graziani, ki je hodil po češki prestolnici v širokih hlačah in so mu vzklikali povsod koder je hodil. Graziani je bil namreč v svetovni voj« ni poveljnik čeških legijonarjev, ki so ga pozvali v goste, da se mu zahvalijo za njegovo ljubezen do njih. Vest o njegovem obisku v Pragi je šla daleč po svetu, zakaj Italijani niso srečni,., če jih ne spremlja povsod velika tro« benta. In zgodilo se je, da so vest na« tisnili tudi ameriški listi in da so o njej zvedeli ameriški Čehi. Ti pa so bili, kakor znano, tudi borci za svobodo in neodvisnost češke države in podoba je, da so celo bolje posvečeni v tajno« sti svetovne vojne kakor Iegijonarji sami. Glasilo čeških ameriških emi* grantov je , objavilo senzacijonalno vest, da je bil Graziani takšen prija« telj Čehov, da je dal na fronti ustreliti 8 legijonarjev. Sodil jih je preki sod in vsi so bili ustreljeni. Češki legijo« narji bodo po tem odkritju gotovo re« vidirali svoje stališče napram «dobre« mu očetu». Slava kratkih hlač mineva Ko so pred časom prišle v promet kratke hlače za odrasle moške, so modni diktatorji prerokovali skoraj* šnji konec dolgih hlač. Pojavili so se celo osnutki vseh oblek z dokolenkami in gospodje v fraku so bil videti na slikah prav zapeljivi. Vendar se ta mo« da ni uveljavila nikjer, ne v Evropi in še manj v Ameriki. Zdaj javljajo iz Pariza, da jemljo kratke hlače neverjetno hiter konec. Na Angleškem, kjer se največ igra golf in bi potemtakem imele kratke hlače največ eksistenčne pravice, jih Svečani trenutek v Parizu NemSld zaman]] minister Stresemann podpisuje prvi Kelloggov protivojni pakt v dvorani z aro na Quai d' Orsayu. Pri dolg] mizi za nJim sedi Briand, na desnem krilu je lord Cushendun Letalec, ki ni dosegel cilja in je poginil v valovih Bert Hessei (na levi); nad njim zemljevid z zarisano progo na črti Amerika—Stockhoim. Na desni: Hesselova vdova in nedorasli uiročlči, ki so po očetovi smrti brez krušnega skrbnika. Vesti o SOS - klicih švedskih letalcev so se na žaiost Izkazale za mistlfikacije. Boksarjeva nevesta Miss Mary - Josephina Lauder, hčerka vdove po slovitem ameriškem multlmilijonarju Carnegieu, se je zaročila s svetovnim prvakom v boksu, Tunneyem in postane v kratkem njegova žena. Tako se bosta v svetem zakonu združila ljubezen in denar. Dolly Sisters Madžarid • plesalki, sestri, Id sta si zelo podobni in z velikim uspehom nastopata ▼ mednarodnih varijetejih. Lani sta želi velikanske triumie v Parizu, sedaj gostujeta v Švici. Marjorie Bowen: Samo malo ljubezni Tako se je zgodilo, da v zakonu ni bila srečna. O tem je počasi uverila sebe in druge. Izkustva in razočaranja njenega zakonskega življenja pa opravičijo marsikaj — zlasti pred samim seboj. Ni baš lahko ohraniti si spoštovanje, istočasno pa delati vse po svoji volji. Imela je mnogo denarja, in čeprav s tem ni moči kupiti sreče v pravem pomenu besede, vendar daje priliko natančnejšega spoznavanja gotovih nežnih problemov in pripomore v mnogem oziru do sreče. V tem si ie želela — in kje je žena. ki tega ne bi storila? — celo vrsto romantičnih pustolovščin. Najrajše bi vedno visela med nebom in zemljo — v deželi sanj, polni čustvenega veselia, daleč od sveta. Toda težko ji je bilo najti primernega človeka. S štirideset in petim letom je prišla do spoznanja, da je za ženo ravno tako težko najti veliko ljubezen, kakor bogatega moža. Iskanje je ravno tako utrudljivo in razočaranje ravno tako bridko. Bila je še vedno lepa ter se je znala oblačiti z okusom. V tem letu je srečala gospoda Ru-perta Lestrangea, ki je kaj kmalu postal cilj njenih želja in njene obupne častihlepnosti. Ah da, malo ljubezni... Lestrange je bil pesnik. Ubog, eks-centričen, osamljen. In neki dan je prišlo njegovo pismo: «Ali smem priti? Moram Vam povedati nekaj zares važnega. Ne vem, ako bom imel dovolj poguma, toda Vi ste tako razumna gospa...» Vzela je pismo in sedla pod VTbo žalujko v svojem parku. V sladki samoti je čitala pismo, vedno znova in ponovno. Ker v svojem siromašnem stanovanju ni imel telefona, mu je brzojavila: Seveda. Pridite. Hitro. Niega pa ni bilo. Tri dni je čakala nanj vznemirjena in nervozna Ko je končno vendarle prišel, je stala med krasnimi, duhtečimi hijacintami. Odprl .ie vrtna vrata in bojazljivo vstopil. Videla je, kako se je tresel tudi on rn le s težavo se je premagala. — Ali ste prejeli moje pismo? Njegov glas je bil bripav, kakor da bi bil molčal že mnogo dni. Segla sta si v roke. — Vaše pismo? Da, pred tremi dnevi. Vprašali ste, ako smete priti in jaz sem vam odgovorila, brzojavno... — Vem. Brzojavko sem prejel. Toda pisal sem ponovno. Včeraj. Bilo mi je lažje pisati, preden dobim odgovor. — Tega pisma še nisem dobila. Najbrže bo prišlo šele popoldne. Tu smo tako oddaljeni od pošte. On je bil nemiren, nesiguren. Ona vesela in mirna, polna zaupanja v bodočnost. Vendar bi ga videla raiše zmagoslavnega pred seboj nego tako ponižnem. Hotel^ ga ie opogumiti: — Bodite uvedeni. da ni ničesar, česar b' mi ne mogli povedati. — Pes? je vzkliknil v radostni ne-potrpežljivosti. Sedla sta pod vrbo žalujko. Gledala je njegovo roko, ki je ležala malomarno poleg njene. Njegove roke so se ji zdele vedno lepe. S hitrim pogledom je premerila vso njegovo obleko. Nepričakovano porojena misel na njegovo uboštvo je vzbudila v njeni duši pekočo bolest. Seveda, zato se je obotavljal! Kako siromašen mora biti! Še bolj nego si je mislila. Toda nič za to! Z globokim sočutjem je rekla: — Ko bi vam mogla pravilno pojasniti kako zapravljate svoj čas. Da, zares. Ali se nisva vedno dobro razumela? Da, bila sva dobra prijatelja... Toda sedaj... So stvari, ki jih je težko izraziti z besedami... Predsodki... Še vedno ne morem razumeti, kako sem si vobče upal pisati... Njegove lepe oči so gledale v daljavo ter se izogibale njenih pričakuločili pogledov. Njegovi prsti so se nervozno igrali z vrbnimi vejami in gladili z'ato-zeleno brstje. — Želel bi, da ste že prsjeii moje pismo. je videti čedalje manj — izvzemši športna igrišča. Krojaški saloni so že sklenili, da jih ne bodo več izdelovali, ker se dosedanji poskusi niso obnesli po željah. Moška moda ostanejo ka* kor doslej še nadalje dolge hlače. Do* kolenke bodo nosili samo športniki in turistu M Šumenkovič namestnik zunanjega ministra Voje Marin ko vi ča, ki je odgovarjal na zadnjo italijansko noto povodom demonstracij v Splitu. Skok v deliriju skozi okno V Brnu je umrl tragične smrti neki Dumajean, pomožni monter Henrik VVindiiofer, ki si je pokvaril prste pri neki inštalaciji elektrike. Bil je precea lahkomiseln in tudi poškodbi ni pripisoval velikega pomena. Doživel je razočaranje. Morah so ga prenesti v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili težko zastrupljenje krvi. V bolnišnici je dobil 40 stopinj vročine. To ga je tako razburilo, da je prišel kajkor iz uma. V trenutku, ko se je usmi-Ijenka oddaljila od njegove postelje, je odprl okno in skočil iz drugega nad-stopja na asfaltirani tlak. Obležal je mrtev. Roparski napad v predoru Na Poljskem v Kielcah se je pripetil pred dnevi čuden roparski napad. V 100 metrov dolgem predoru se je utaborila bandiiska tolpa in počakala na osebni vlak. Ko je vlak zavozii dovolj globoko v temo, so napadli strojevodjo in ga prisilili, da je ustavil lokomotivo. Nato so se banditi lotili pasažirjev. Tekom 20 minut so oplenili vse potnike in jim odvzeli denar in dragocenosti. Ko je bH napad pri kraju, so se izgubili v temi in jo odkurili. Strojevodja je takoj peljal vlak dalje in naznanil dogodek na prihodnji postaji. Orožništvo išče sledov za razbojniki, toda doslej ni prijelo še nikogar. Srnjakovo rogovje Blizu Linca je doživela mlekarica Katarina Lechnerjeva nepričakovan napad. Ko je vozila mleko iz okolice v mesto, je iz nekega ograjenega gozdiča skočil na cesto odrasel srnjak in jo naskočil z rogovjem. Podrl jo je na tla in jo siuval, da bi ji bil kmalu izdrl oko. Vsa Obramba pred srnjakom ni pomagala nič. Ko je ženska videla, da jo bo žival usmrtila, če je ne rešijo, je začela klicati na pomoč. Prihiteli so ljudje iz bližnjih hiš. ki so jo precej težko poškodovano odpeljali v bolnišnico. Srnjaka so marali odgnati z batinami. Če uide krokodil . . . Na positajl v Bresciji so doživeli pro-šlle dni fašisti neljubo dogodivščino. Iz vagona nekega potujočega cirkusa je ušel krokodil. Spremljevalec živali je bil baš odsoten in železniško osobje ni vedelo, kako bi jo vlovilo in napravilo neopasno za ljudi, ki so v strahu bežali pred ostrozobo pošastjo. Krokodil pa se je mimo sprehajal po okolici kolodvora. Železniški uradniki so se pogumno zaprli v urad in so ustavri ves železniški promet. Potem so poklicali na pomoč oddelek vojaštva in fašistične milice. Ob klicih «eja!» so krokodila vloviH in ga uvagonirali, nakar je železniški promet zopet oživel. Kako zelo me ljubi, si je mislila v duši. Nenadno se je pojavil pismonoša. šla mu je naproti in vzeia pisma. Lestrange je sedel na klopi, upiral komolec na kolena in si zakrival obnz. Poiskala je njegovo pismo in ga čitala. Pismo je vsebovalo samo tri vrste. Ko jih je prečitaia, se je ozrla nanj, ki je sedel nepremično. Nato je odšla v inšo 'n vjeia iz predala svoje pisalne mi 1s ček — Kako sem vendar mogla pozabiti na svojo starost? Prosil jo je, naj mu pjso
  • rj sosp. Stokavniku pri Sv. Jedrti. Med igro is po n]ed bo svarala godba oa pihala ia Hude {nme. Ker Je čisti dobiček namenjen za nabavo društvenih potrebščin, vabi k obilni udeležbi odbor. SEVNICA. Naše gasilsko društvo si ie s težfcS-tai žrtvami nabavilo novo motorno brizgala© najnovejšega sistema, kar vsa Sevnica z okolioo pozdravlja. Nabavijalna tvornica Je poslala svojega inženjerja v Sevnico, da seznani naše ga-6iioe z motorjem in brizgalno. V nedeljo dopcfl-dne Je b31o teoretično predavanje v gasilnem domu, popoldne pa so se vršii 3 ure praiktačni poizkusi na prostem, kd so gasilske strokovnjake izredno zadovoljili Pripominjamo, da to niso bile gasilske val«, temveč Je poizkusi z motorjem in brezgalno, zato }e nicjtrokovrajaška kritika posameznikov, ki so se zopet neumestno izražaM o gasilskem društvu, neupravičena. Kdor hoče uporabiti poletni odmor za oddih in okrepitev moči ta naj jemlje za zajtrek in ju-žino 2—3 žličice v skodelici mleka Ovomaltine ln srečen je kdor nosi komodno in obenem elegantno obutev. Vse to združujejo nepre-kosljivi »DOKO« - čevlju Izbirajte v trgovini »DOKO« Prešernova ulica 9 - dvorišče. I - *'-' V; t Naša nad vse ljubljena Mimica učenka II. razreda realne gimnazije v Celju se je danes ob 4.15 preselila po kruti mukepolni bolezni med nebeške krilatce v svoji nežni mladosti Pogreb bo v soboto ob 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zagorju. Loke p. Zag. o/S, 30. 8. 1928. Rodbina: Kovač-Poček. . t Šolske knjige za vse srednje, meščanske in osnovne šole dobite u Rfiligorni Jlsliovne Znane" Prešernova 54 LJUBLJANA Prešernova 54 (nasproti glavne pošte) V* I je najboljša in najbolj zdrava pijača ohlajeni RadensVi Ol zdravilni vrelec Dobi se ga v vseh boljših trgovinah, restavracijah in gostilnah. t Mestni pogrebni isvod V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša predobra mati, sestra in svakinja, gospa Norijo Man mesarica dne 30. t. m. po daljšem mukepolnem trpljenju, pre-videna s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 1. septembra 1928 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče v Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1928. Žalujoči otroci Franc, Marija in Stanko in ostali sorodniki. Kiavine in harmoniji na (Me La po«*)«, »Tetorno najbolj ia Stota way. UOUe! BOtut lvrter, FOntec. StiagJ vn ^inal sto dobit« 1« v tb-i i ki ulogt u> ti beri »tro sovniaka ta biviaga o 4 i * I fa cGlaabena kation ALFONZ BREZNIK .Ju bi Jana, Meatai trt IL s ol«B magistrata). 10* Prepričali so se o njegovi moči, prostornosti in lepi zunanjosti, v praksi pa se je tudi izkazalo, da je ekonomičen v obratu in trpežen, kar pomeni sijajno investicijo. Z zaupanjem si izbirajo dnevno 4000 ljudi CHE* VROLFTov voz, ki je dobaven takoj Skoro 700.000 letošnjih posetnikov avtomobilskih razstav so si izbrali CHEVROLET-a. Nikdar preje niso našli tako udobnih in prostornih vozov pri tako nizki ceni, kateri bi bili poleg tega še tako odlične zunanjosti Po poskusnih vožnjah nekoliko tisoč kilometrov so se prepričali o prednostih mnogih CHEVR OLET-ovih vrlin. CHEVROLET-ov motor je zavarovan proti prahu s sitom za olje in čistilcem za zrak, vsled česar še vedno deluje tedaj, ko potrebujejo drugi vozovi že popravilo. DUCO barve ostanejo trajno lepe in sveže. Čeravno je CHEVROLET Iagljl, enostavnejši v konstrukciji in ekonomičen v obratu, je vendar izdelan povsem po vzotcu velikih vozov. Glede opreme, izdelave in vseh vrlin, ki dopuščajo udobno, varno in zanesljivo vožnjo, ga je primerjati edino le z da-leko dragocenejšimi vozovi Touring Din 54.000, Coach Din 68.000, Roadster Din 54.000, Coupe Din 68.000, Sedan Din 74.000, Imperial Landau Sedan Din 76.000. Zastopniki v vsej Jugoslaviji. 1 C H EVROLET Proizvod Ceneral Motorsa Glavno zastopstvo in zaloga rezervnih delov V. & M. BAREŠIČ & Co. ZAGREB Kraljice Marfie ulica 34. — Tel. 27-44 LJUBLJANA Dunajska cesta 12. — Tel. 2292 LMikuš MESTNI TRG STEV. 15 rvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic Zvitke (role) ca računske strofe ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ulica 6, u nadstr. Tele ion štev. 2980 6 Stanley Weyman: 107 Rdeča kokarda Roman. Hvala Bogu, tesna uličica, na katero so se odpirala vrata, je Olla še prazna. Mož me je porinil venkaj in viknil za menoj: Oslepljen po bleščečem solncu sem zavil v naznačeno smer; slišal sem še, kako so se vrata neutegoma zaloputnila za menoj in kako so zarožljale verige in zapahi. Hiše na levi in desni so ubijale hrup množice in pokanje strelov; ko pa sem stopal dalje, stiskaje v roki samokres, ki mi ga je bil dal Froment, se je vzdignil za mojim hrbtom nov trušč, po katerem sem uganil, da so napadalci vdrli v uličico z nasprotnega konca in da bi bil prišel prepozno, če bi bil le količkaj odlašal. Moj sedanji položaj je bil preje obupen nego tolažilen. Tujec brez spremstva, brez klobuka in vobče brez vsakega znaka, sem za vsakim ovinkom utegnil pasti v roke te ali one stranke, in kakorkoli bi bil naletel, povsod mi je pretila smrt. Pomislil sem, da je kapucinska kapelica najbrže tista cerkev, kamor me je bila peljala gospa Catinotova; in prva skrb mi je bila, da bi prišel v glavno uLico, ki je vodila v tisto smer. Po mnogih blodnjah in zablodah sem dospel na majhno, mrko dvorišče, ki ni imelo nikakega vidnega izhoda. Za trenutek sem se v neodločnosti ustavil, ves obupan ob misli, da je med tem, ko jaz oklevam, kocka morda že pala in da sta ženski, ki ju iščem, nemara izgubljeni, ker jima ne morem priskočiti na pomoč. Že sem se hotel vrniti vzlic tolpi upornikov, ki Sem jo slišal za seboj, ko sem zdajci zagledal v pritličju ene izmed hiš, ki so obda- jale dvorišče, odprto okno. Ta pogled me je navdal z novim pogumom. Hiša je morala imeti izhod na ulico. Kakor bi trenil, sem bil pri oknu, prijel se za okvir, zavihtil se na ono stran, spotaknil se ob nizek stolec in telebnil po tleh. Pobral sem se brez velike nezgode, a v tem md je udaril na uho oster ženski vzkrik; ko sem se ozrl, sem zagledal mlado dekle, ki se je v očividnem strahu stiskalo k vratom. Za Boga sem jo jel zaklinjati, naj molči. »Kje so vrata na ulico?« sem vzkliknil. »Pokažite mi jih in bodite uverjeni, da vam nočem žalega.« »Kdo ste?« je jeknila. Široko je strmela vame, ne da bi se prestala odmikati. »Smrti vam božje, kaj vam je to mar?« sem srdito odvrnil. »Vrata, ženska! Kje so vrata na ulico?« Tako govoreč sem stopil proti njej; strah pred menoj jo je osvestil. Odprla je vrata, ki so bila za njo, ter molče pokazala na hodnik. Planil sem vanj, ves srečen nad svojim uspehom, toda še preden sem utegnil odpahniti hišna vrata, ki sem jih zagledal pred seboj, se je prikazala iz nasprotne sobe druga ženska, ki je s prestrašenim vriskom zvila roke proti nebu. »Kod pridem v kapucinsko kapelico?« sem jo vprašal. Ženska si je tiščala roko na srce, da bi ukrotila njegovo razbijanje. Odgovorila mi je pa vendarle: »Pojdite na levo! In potlej na desno ... Ali mar že prihajajo?« Nisem se ustavil, da bi jo bil vprašal, koga misli. Ko se mi je posrečilo, da sem odprl vrata, sem skokoma planil čez prag; toda kakor hitro sem se bil ozrl na obe strani ulice, sem se naglo umaknil in zaprl vrata za seboj. Z žensko sva se spogledala; ne da bi rekla besedico, je pobrala drog, ki sem ga bil spustil iz rok, in ga pritrdila nazaj. Nato se je obrnila in stekla po stopnicah, jaz pa za njo. Devojka, ki sem jo bil presenetil v njeni sobi, je ob pogledu na naju dva kakor zajček izginila v svoje skrivališče. Na vrhu me je ženska peljala k oknu, skozi katero sva lahko gledala venkaj, ne da bi naju videli z ulice. Ni mi treba pojasnjevati, zakaj sem se bil tako naglo umaknil. Peklenski trušč mnogoštevilnih glasov je bil mahoma žalil vso ulico in okno se je kar treslo od topota tisočev ljudi. Po vsej širini ceste se je privalilo ljudstvo, prvi oddelki še v dobrem redu, mož ob možu, z mušketami na ramah in oblečeni v nekakšne uniforme. Toda zadnji voj je bil samo še divja truma bosonožcev, oboroženih s sulicami in sekirami, ki so se skakaje zaganjali naprej, ozirali se po oknih in na vse grlo vpili: »Na areno! Na areno!« Ta pogled je bil dovolj strašan, da bi bila tudi naihrabrejšemu zastala kri; ko pa je ženska videla tisto, kar je bilo sredi izprevoda, se je oklenila moje roke in zakričala od groze. Na šestorici dolgih sulic se je majala visoko nad množico šestorica odrezanih glav; prva izmed njih, plešasta in debela, je imela strahotno spačen obraz. KazaK so jih proti oknom in jih stresali, da so jim krvavi lasje vihrali okoli ušes.; Naposled so naju minili in ulica je bila spet tiha kakor prej. Ženska, ki s« je bila sesedla v naslanjač, mi je mrmraje povedala, da so razdejali krčmo «Pri Devici» in da je bila tista plešasta glava odsekana nekemu mestnemu svetniku, njenemu sosedu. Toda nisem je utegnil poslušati. Pustil sem jo, vrnil se v vežo, odpahnil vrata in odšel. Zunaj je bilo spet vse čudno mirno. Jutranje solnce je jasno in toplo sijalo po vsej zapuščeni ulici, kakor bi me hotelo preveriti, da vobče ni res, kar sem pravkar videl. Nikoder ni bilo opaziti življenja, nihče ni gledal skozi okna. Ubiraje pot, kakor mi jo je bila popisala ženska, sem ob prvem vogalu zavil na desno; nisem še tekel petdeset sežnjev daleč, ko sem spoznal nekoliko pred seboj hišo gospe Catinotove. Narvcdo. uv USB. dopw. Uco<**jt trujJjJv oplAfoi/, jt, poAabu iux> OgLajruscrcL dtUk Jutrzu' hub^anjcu. Vr%}vrtava. +.TaL sL if<}2 W1 fH ts^nJfffl Uu pristojbin* /t upada? L ootAAJit « maročJ/mu, ju-c+r- a oglasu priobcua Cikovtu rzLČun, poriit«, km, i>ur J)ul J^ Starejše dekle pošteno in zdravo, zmcžno samostojne kuhe in drugih del, sprejme takoj tričlanska družina Ponudbe na Oglasni oddelek »Jutra« pod •Nastop takoj«. 27241 Vajenca »prejme takoj parna pekarna Jezeršek. Vodmat-Moste 27225 Delikatesna trgovina na novo otvorjena v Ca k o v cu rabi za takoj žensko ki je v pripravljanji! delikatesnih jedi popolnoma verzirana Samo resne m izkušene reflektantinje naj pošljejo svoje oferte z navedbo dosedanjega delovanja ter zahtevkov na naelov: Jos. Benko, Murska Ecbcta. 27205 Učenko ki ima veselje do glasbe, sprejmem takoj k boljši damski kapeli Starost dc 20 let in solidnost. Dobi hrano, stanovanje in 400 Din na mesec Ponndbe na Mato Gojak. kapelnik — hotel Kruna, Aleksinac. Srbija. 27203 Čevljarji! Okrog 20 čevljarjev za zbi ta in eksportna dela sprejme v trajno delo tovarna žpvljev Ivan P r e š e r n. Kranj 27109 Les. manipulanta lagovodjo, popolnoma ver-»iranega v trdem lesu ter popravil na žagi, kakor gozdnih manipulacij, sprejmem takoj. Ponudbe oa Oglasni oddelek «Jutra> pod iilro »Lesni manipulant* 2G084 Vlačilca žice dobro izurjenega, sprejmemo. — Ponudbe z zahtevo pl.iče in prepisi spričeval dosedanjega službovanja na Oglasni' oddelek »Jutra« pod •Takojšen nastop*. 27314 Pletiljo sprejmem takoj proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27291 Učenca močnega in inteligentnega, boljših staršev, sprejme v trgovino mešanega blaga P"ter Šetina, Radečp pri Zidanem mostu. 27298 Kontoristinjk) majšo, prednost verzirana ▼ železnin^kj stroki, sprejmem takoj. — Ponudbe z zahtevkom plače m naslov M Greiner. trgovina že-ljeza, Petrinja. 27297 Pek. pomočnika mlajšega in dobro izurjenega, ki bi obenem razna-šal tudi pecivo, iščem za ra deželo Plača po dogovoru. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pek«. 27107 Za tamburiranje pprejm°m popolnoma izvež-bfino moč Na«lov v oclas. oddelku »Jutra*. 27321 Več čevljarskih pomočnikov sprejme takoj A. Ješe. Tr-lič. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. 2C874 ---- Učenko boljših »taršev. staro najmanj 14 let. ki je dovršila najmanj dvorazredno meščansko šolo i dobrim nspe-hcm. sprejmem v trgovino z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra* !>od »Trgovina 3». 27303 »Jugoslavija*, zavarovalna družba, ki goji vse vrste zavarovanj, sprejme v stalno službo kupčijske posredovalce z lepim nastopom, proti fiksnim prejemkom in proviziji. Osebe, ki 60 v stroki že uspešno delovale, imajo prednost. Družba pa išče tudi take osebe, ki bi poieg svojega poklica akvi-rirale za njo proti visokim provizijam. — Ponudbe na ravnateljstvo zavarovalne družbe »Jugoslavija*, Ljubljana, poštni predal št. 23. 27310 Mesarski pomočnik spreten, dobi takoj mesto. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra*. 27334 Kontoristinjo začetnico, z znanjem nemškega jezika, takoj sprej-mem v Ljubljani. Ponudbe na glasni oddelek »Jutra* pod šifro »Praktikantinia« 27333 Kuharico samostojno in dobro, z letnimi spričevali, sprejmem takoj v gostilno v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ped šifro »Dobra kuharica 30». 27345 Plačilno natakarico za boljšo gostilno v Ljubljani sprejmen takoj — Ozira se samo na one, z letnim] spričevali in ne pod 25 let stare. — Istotako sprejmem tudi natakarico - donašalko Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Plačilna 30*. 27346 Čevljar, pomočnika zmožnega težkega eks[>ort-nega dela, sprejme takoj Franc Presterl, čevljarski mojster, Ljubno pri Pod-nartu. 27360 Šiviljo dobro izurjeno, sprejme trgovina Ahlin, Ljubljana VTI 27376 Dostojnega šoferja iščem za takojšen nastop, za dobo 14 dni. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 27375 Prodajalko mešane stroke, agilno in samostojno, ki za-more položiti 15—20.000 Din kavcije, sprejmem v trgovino v mestu na Gorenjskem. — Ponudbe z zahtevki je poslati na oglasnj oddelek »Jutra* pod značko »Samostojna 377». 27377 Blagajničarko srednjih let, samo z letnimi spričevali, iščem za bo'jšo, solidno kavarno. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno mesto 380*. 27380 Posredovalnica Ogrinc, Ljubljana, se je preselila iz Sv Petra c na Miklošičevo cesto štev. 28 ter oddaja in preskrbuje službe kuharicam, na.taka.ri cam in služkinjam. 27395 Strojepisni pouk se vrši vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. Dčna ura 4 Din. Vpisovanje vsak dan od 6 do 8 ure »večer. — Christofov učni zavod v Ljubljani, Domobranska c. št. 7/1. 27347 Francoščino uspešno poučuje akademik francoske fakultete po 15 Din od ure — Pismene po nndbe na oglasni oddeiek »Jutra* pod šifro »Parfait« 9665? Gospodične sprejmem proti plačilu v učenje šivanja perila, za svojo uporabo. C Habč, Kolezija, Kopališka ul. 12. 27291 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorlja po nizkih cenah v Studen tovski ulici Stev. 9/1 184 Pouk v nemški konverzaciji želi inteligent. Ponudbe z zahtevki na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Takoj 344». 27344 Trgovski potnik zanesljiv, v Sloveniji zelo dobro vpeljan, ki potuje i avtomobilom in obiskuje redno vse, tudi manjše kraje, bi vzel še kako zastopstvo proti proviziji. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro «306*. 27091 Pletilje dobijo takoj večjo množino raznega dela na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nujno delo* 27299 Službo vzgojiteljice event tudi na deželi želi učiteljica (Primorka), z zna-njem slov. nemškega in italijanskega jetika Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vzgojiteljica 100* 27235 Kot brivski učenec želi vstopiti 15 let star fant, z 2 mešč. šol. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 27206 Mlad uradnik zmožen slov., srbohrvat-skega. nemškega in italijanskega jezika, vojaščine prost, želi službe Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mlad uradnik*. - 27323 Trg. pomočnik špecerijske in delikatesne stroke, zmožen slov, srbo-hrvatskega, nemškega in italijanskega jeaika, vojaščine prost, želi službe. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Trg. pomočnik*. 27324 Kot podpekovski iti slaščičar, pomočnik želim sl-užbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27327 Brivski pomočnik in 1 a s n i č a r, mlad, želi spremeniti mesto. Nastop po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27305 Priletna kuharica močna, snažna, tves-ta in poštena, vajena vse® hišnih del, želi službe. Naslov pove oglasnj oddelek »Jutra*. 27335 Jedilni servis porcelan, nov, 124 komadov ugodno naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27384 Štedilnik in lončeno peč prodam. Na«lov v oglas, oddelku »Jutra*. 27319 Prevozniško koncesijo z vsein inventarjem in živino po ugodni ceni prodam Poizve se na Poljanski c. št. 54/111 — vrata II. 26970 Samostojna vdova bivša restavraterka in ho-telirka, išče mesto voditeljice, event. uradniške men-ze, sanatorija, instituta ali drugega večjega sličnega podjetja Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27381 Cehano perje razpošiljam oo oovzetjn najmanj 6 kg, oo Dii 38 kg Izkoristit' priliko toklei traja »aloga — L BrozoviS Zagreb IIlcj Kemična čistilnica perja 1» Motorno kolo s prikolico, malo rabljeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro ohranjeno 1520* 27339 Motorno kolo F. N., 500 ccm, ohv z električno Bosch razsvetljavo, tovarniško novo, s polno garancijo proda na 12 mesečnih obrokov brez napla-čila zastop tvo H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17. 27354 «Indian-Scout» s prikolico dobro ohranjen prodam proti takojšnjemu plačilu za 15 000 Din Interesenti naj pustijo svoj naslov v ogla-nem oddelku »Jutra* pod šifro »Indian-Scout*. 26748 Harley-Davidson 350 ccm, model 1928, v brezhibnem stanju, komaj 3000 km vožen, radi nabave stroja s prikolico prodam. Ogleda se lahko v garaži Štupica, vsak dan popoldne 27350-a Stelaže in pulte stare, primerne za trgovino z železnino kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27251 Železno posteljo zložljivo in omaro za obleko. najraje belo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Cisto in dobro ohranjeno*. 27343 Jedilnica zelo dobro ohranien» — ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27385 Lepo jedilnico (italijanska renesansa) pro dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27390 Knjige naprodaj: Ljubljanski Zvon 1882 1891. 1892. 1901. 1902. 1904. 1910. 1911 1912 1913 in 1914 ter Dom in Svet 1889. 1890 1891 1894. 1S97 1898 1899. 1900, 1901. 1902. 1903 1904 19*Ki - zadnje <0 vezane Naslov t ogla* oddelku pod šifro »Knjige« 2693J« Otroški voziček poceni naprodaj na Cojzo-vi cesti 9/II. 27373 Hrastovih desk lepih, od 3—5 m do žine in 30, 40 in 50. mm debeline, prodam večjo množino. — Ceno in naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 27293 Kratic 12, oziroma 13 mm, kupimo več vagonov. — Ponudbe franko vagon na naslov: 1. Magušai & Co., Vrhnika št. 9. 27302 Železno blagajno veliko, ognja vajno, kupimo. Ponudbe po. 27358 Dijaka sprejmem v šolnino in zračno sobo z dobro oskrbo Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 27371 Dva dijaka sprejmem v dobro oskrbo. Klavir na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27383 Dva dijaka sprejmem takoj t zajtrkom blizu pošte. Elektrika — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 27382 Dijaka 1—2 gimnazije, le lz boljše rodbine sprejme fina trgovska obitelj v oskrbo. Klavir na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped Šifro »Skrbno nadzorstvo«. 27389 Dva dijaka (inji) sprejme učiteljska družina na hrano in stanovanje v lepo in zračno sobo, v bližini vseh srednjih šol. — Oskrba prvovrstna, pomoč prj učenju. Naslov v oel. oddelku »Jutra«. 27393 Dva dijaka (inji) sprejme v vso oskrbo profesor rodbina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27387 Otroka vzamem v dobro oskrbo. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 2T348 Lepo sobico oddam takoj gospodični. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 27271 Sobico oddam gospodu ali gospodični z zajtrkom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 27227 Sobo lepo ln zračno, v sredini mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 27364 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Al!eva» 27322 Lepo sobo s souporabo telefona oddam boljšemu gospodu za 400 Din. blizu bolnice in Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 27316 Sobo lepo opremljeno, z elektr. razsvetijavo, v I. nadstr. takoj oiidara le mirnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 27287 Sostanovalca potnik« ali uradnika sprejmem v novi hiši poleg šole v Sp. Šiški. 27308 Kot sostanovalca z zajtrkom sprejmem gospoda ali dijaka na Poljanski cesti 54/1, vrata št. 18. 26972 Lepo sobo z elektriko, parketom in balkonom oddam 2 gospodoma. Vprašati dopoldne na Poljanski cesti 13/11, levo. 27318 Lepo sobo v sredini mesta oddam boljši uradnici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27388 Lepo sobo solnčno in zračno, a souporabo kopalnice, tik tehnike oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 27328 Lepo sobo oddam v I. nadstr. v vili. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 273S6 Opremljeno sobo takoj oddam gospodični v Sp. Šiški, Medvedova 8/1. (Boccalich). 27329 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in elektriko oddam takoj na Celovški cesti 88. 27349 Dva gospoda sprejmem v centru mesta v veliko, separirano sobo, z vso oskrbo. Naslov v oglasnem od-delku »Jutra«. 27350 Sobo oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27362 Sobo s posteljo oddam za čas velesejma samo boljšim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27359 2 opremljeni sobi s skupnim vhodom, v I. nadstr. takoj oddam za 500 Din — Istotam oddam sobo z 2 posteljama v I. nadstr. za 400 Din. Poizve se v trgovini Ore-hek, Kolodvorska ulica 26. 27363 1 ali 2 gospodični sprejmem na stanovanje ia dobro hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27391 Opremljeno sobo oddam takoj. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra«. 27398 Sobico oddam gospodu. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 2739« Kabinet takoj oddam gospodični aM gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27311 Zi Pismo Zelena trata prišlo v neprave roke. — Prosim ponovni odgovor. 27394 Kočevje Nič zato; po dežju pride solnce 29. t. m. pridem L. Mm — zdrava! Vedno ostanem T. 27368 Mož 40 let star. trgovsko na. obrazen, želi znanja z neodvisno in humorja polno damo, istega sloja. Anonimno nima smisla — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Freundschaft Nr. 100* na oglasili oddelek »Jutra*. 27317 Klavir kratek ali pianino kupim v Ptuju. Ponudbe: Ptuj, poštni predal št. 37. 27264 Klavir radi selitve ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. 27307 Pletilni stroj kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo«. 27330 Elektromotor istomerni tok. 150 Voltov, Vi—Vi PS, kupim. Ponudbe z označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Motor«. 27289 Parno lokomobilo za parno žago, 50—70 HP, v dobrem stanju kupi Brada Manestar, Crikvenica 27288 Parilni kotel ter pisalno mizo iz trdega lesa kupim. Ponudbe pod »Alfa —52« na oglasni oddelek »Jutra«. 27353 Barvanje čevljev z aparatom. Kukman. Ga-jeva 2. 27277 Dvodružinsko vilo po 4 sobe. na Dolenjski cesti prodam Ponudbe na poštni predil 128, Ljubljana. 27340 UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje, Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i. t. d. Urejuj« D a vara, (U»ije«v Unaji e» konzorcij «Jutxa» AdoU K.iboiAai. U fWuOnc Udarne a jeudgovoreo Aioj*ij Novak. V« • LjuWjam - •