Mr Hr v % p # steklar GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXIII ŠT. 3 HRASTNIK, 11. 3. 1981 Ob dnevu žena »Brez resnične udeležbe žensk v družbenem in političnem življenju ni popolne demokracije in razvoja samoupravljanja. Zato si mora vsa naša družba prizadevati za hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov, ki izvirajo iz neskladja med vlogo ženske v združenem delu in družbi ter njenimi, še vedno velikimi dolžnostmi v družini. Delovanje približno dveh milijonov žena v združenem delu terja bolj odločno in organizirano ustvarjanje takšnih življenjskih in delovnih razmer, ki bodo ženski omogočile popolna udeležbo v družbenem življenju.« Tito, na 11. kongresu ZKJ Dan žena — 8. marec je letos minil ob pomembnih jubilejih, ki jih obeležujemo v tem letu — 40-letnice vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov, 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte, kakor tudi v času priprav na 12. kongres Zveze-komunistov Jugoslavije, v letu, , ko nadaljujemo s prizadevanji stabilizacije v našem gospodarstvu, dviga produktivnosti, uveljavljanja samoupravnih dohodkovnih odnosov in nadaijnega poglabljanja delegatskega sistema. Delovno in- ustvarjalno vključevanje žena v samoupravne procese predstavlja nadaljevanje prehojene poti uresničevanja enakopravnosti žena. Marsikje po svetu so šele na začetku te poti. 8. marec je mednarodni praznik, ki poteka pri nas v povsem drugačnih — svobodnih in za kreacijo plodnih razmerah. Izkušnje proletark, brezpravnih v slari Jugoslaviji, žena — prekaljenih v letih socialistične revolucije in narodno-osvobodilnega boja so se prelile v današnji družbi v ustvarjalno pot in življenje. Boj za osvobajanje ženske v naši družbi je del boja za osvobajanje delovnega človeka, za njegovo aktivno sodelovanje, ne le v procesu dela, temveč tudi v procesu upravljanja in odločanja. O tem tako pogosto govorimo. Marsikaj smo tudi že uresničili, ob že doseženih ciljih pa see pojavljajo znova drugi, v cilju dograjevanja naše samoupravne prakse in odnosov, ki jò tvorijo, na kar pa se navezuje tudi poglabljanje vloge žena. Številke o ekonomski neodvisnosti in enakopravnosti žena pri nas podajo kratko, a jasno sliko: V SR Sloveniji je med zaposlenimi že kar 43,6 odstotka žensk, v vsej SFR Jugoslaviji je ta delež nekoliko manjši — 34,9 odstotka. Stopnja zaposlovanja žensk je vsa leta po osvoboditvi večja kot stopnja zaposlovanja nasploh. Tudi izobrazbena raven žensk se izboljšuje. Tako se je število žensk z visoko izobrazbo v Sloveniji v zadnjih desetih letih podvojilo, tistih z višjo potrojilo, s srednjo tudi podvojilo, medtem ko je število nekvalificiranih delavk padlo. Ob ugotavljanju vse vidnejše in širše vloge žena, ne le kot proizvajalk, temveč tudi upravljalk, družbeno-političnih delavk, ne gre pozabiti na nekatere bistvene elemente, ki imajo svoj vpliv na to, da ta slika ni še bolj obširna in vloga žena še plodnejša, kot je že sedaj. Prevzemanje novih odgovornih nalog naj ne bi pomenilo le nalaganje dodatnih obremenitev, kar se lahko zgodi, če se zanemarjajo ali pa prepočasi potekajo aktivnosti za razreševanje vprašanj, s katerimi se srečuje žena kot mati in gospodinja. Kljub temu, da smo v naši družbi v ustvarjanju nove, pravičnejše in demokratične družbe naredili velike in uspešne korake v zelo kratkem obdobju, pa na tem področju ugotavljamo še vrsto neizpolnjenih nalog. Spremembe sicer zahtevajo čas, sploh pa, če so povezane z dolgoletno miselnostjo, materialnimi razmeri in zelo skromno dediščino iz preteklosti. Vendar pa podružb-ljanje funkcije družine (razvoj otroškega varstva, družbene prehrane, servisov) in spreminjanje družinskih vlog še prepočasi napreduje in tako naloge v družini in v gospodinstvu še vedno bremenijo družinske člane ,izmed teh pa pretežno žene. In da bi se osvobodile teh bremen, ki so se jim pridružile še dodatne, odgovorne naloge na delovnem mestu in povečana vloga v družbeno-političnem sistemu, ni le stvar žena pri doseganju enakopravnosti, ampak naše celotne skupnosti. Ob teh in podobnih vprašanjih so se pomudile misli tudi ob dnevu žena. Ponekod so o tem posebej spregovorili, ne samo na ta dan, saj naletimo na ta vprašanja skozi vse leto. Zato dneva žena ne moremo sprejeti le kot dneva čestitk, skromnih pozornosti in srečanj. To je dan, katerega širši pomen prerašča v naš vsakdan, v naša stalna prizadevanja za nadaljnje poglabljanje vloge žena. In pri uresničevanju te vloge žena ne moremo puščati samih, uresničevanje njihovih novih nalog postane plod doseganja tistih civljev za njeno nadaljnje osvobajanje, ki se jih zavedamo, jih poznamo ter so sestavni del nadaljnje izgradnje socialističnih samoupravnih odnosov. Letna konferenca ©OS v DO Temeljit pregled opravljenega dela v minulem obdobju. Plodna razprava. Sprejet program dela za leto 1981. Letna konferenca osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Steklarne Hrastnik je skup, ki mu dajemo v naši delovni sredini precej poudarka, posebno še, ker je letos potekala v času, ko smo lahko obenem analizirali dosežene rezultate poslovanja, kakor tudi našo aktivnost pri realizaciji številnih odgovornih nalog, ki smo si jih zadali v minulem letu, letu stabilizacije. Konference se je udeležila večina delegatov, izvoljenih v TOZD in DSSS, kakor tudi predstavniki DPO in samoupravnih organov, vodstva DO, posameznih TOZD in DSSS ter gostje: predstavnik RO ZSS delavcev kemične industrije, sveta ZSS revirskih občin, predsednik in sekretar občinskega sveta ZSS Hrastnik. Vabljeni predstavniki IO konferenc OOS DO Sijaj, TKI in SGP Hrastnik ter slovenskih steklarn se konference niso udeležili. IZ POROČILA Predsednik IOK OOS DO tov. Janez Ciglar je v svojem uvodnem poročilu o delovanju konference in njenega izvršnega odbora orisal aktivnost v minulem obdobju. Pri tem se je dotaknil doseženih poslovnih rezultatov, ki so prav za leto 1980 ugodni Janez Ciglar, predsednik IOK OOS DO: »Skromna in skrajno počasna gradnja stanovanj, povezana z nenehnim povečevanjem cen stanovanjske površine, je slika naše občine.« kljub izredno težkim pogojem, ki so vladali skozi vse obdobje in v primerjavi z minulimi leti krize in težav, ki jih je naša delovna organizacija prešla. Ocene dobrih poslovnih rezultatov pa ne gre zaključiti le z ugotovitvijo, da so bile povečane cene naših izdelkov vzrok naše uspešnosti, ampak je potrebno omeniti velike težave, ki smo jih premagovali pri preskrbi z reprodukcijskim materialom, ko se je bilo potrebno za zagotavljanje normalne proizvodnje preusmeriti na uvoz nekaterih surovin, kar je pome- nilo tudi bistveno povečanje stroškov. Veliko o naših uspehih pa povedo tudi nekatere ostale številke: zmanjšanje proizvodnega odpadka v TOZD 1 in TOZD 2 na naj nižjo mero dosedaj, zmanjšanje števila zaposlenih, pa ob tem večjega števila opravljenih efektivnih ur in znatno znižanega števila nadur v celotni DO, manjše boleznine do 30 dni za ca. 22 °/o, nad 30 dni za ca. 7 %, manjši delež ostalih izostankov, med drugim tudi neopra- blemi nerešeni, predvsem zaradi omejitev pri uvozu, zaradi česar še vedno izstopa premajhna kapaciteta orodjarne in ozko grlo pri dekoriranju. AKTIVNOST PRI OBRAVNAVI PLANSKIH DOKUMENTOV Svoje poročilo je tov. Ciglar nadaljeval z oceno naših planskih aktivnosti, v katere se je vključila tudi organizacija sindikata. Vsi planski dokumenti so bili obravnavani na zborih delavcev, tako da je bil lahko dejansko vsak delavec kreator v naši družbenopolitični skupnosti, ki izhaja in se gradi prav v temeljni organizaciji, zelo po- Konference so se udeležili tudi gostje. Na sliki: predstavniki medobčinskega in občinskega sveta ZSS tov. Štrajhar, tov. Laznik in tov. Zaletel vičenih izostankov za približno 34 %. Ti podatki so podoba naših stabilizacijskih prizadevanj in dokazujejo, da smo prispevali levji delež k uspehom tudi z boljšim delom. OBDOBJE 1976—1980 Predsednik je v poročilu orisal tudi minulo 5-letno plansko obdobje, ki smo ga z letom 1980 zaključili in sedaj stopamo v novo, nič manj težko in zahtevno. Za nas se je minulo obdobje začelo zelo neugodno, saj smo leto 1976 zaključili z izgubo 57,285.269,26 din. Če to negativno številko primerjamo z ostankom čistega dohodka v višini 59,623.545,60 din v letu 1980, se lahko šele v pravi meri zavedamo velikega koraka, ki smo ga storili. Poleg uspešno zastavljenega investicijsko-sanacijskega programa, ki smo ga z nekaterimi težavami realizirali v minulem 5-letnem obdobju, je tovariš predsednik izpostavil tudi visoko moralno zavest večine zaposlenih in' njihovo navezanost na kolektiv. Kljub izredno težavnim pogojem, nizkim osebnim dohodkom in drugim težavam, je večina vztrajala v delovni organizaciji in prispevala svoj delež k u-stalitvi. Kljub delno realiziranemu programu pa ostajajo nekateri pro- membno. Analiza tržnih možnosti je pokazala, da je tržišče za-intersirano za naše izdelke, predvsem določenega asortimana. Zato nas čakajo v bodoče naloge za uresničevanje nadaljnje modernizacije tehnologije in prilagajanja tržnim zahtevam, ob čemer se bomo morali spoprijeti in razreševati nekatere glavne probleme, predvsem kadrovske in finančne narave, v cilju doseganja in zagotavljanja smotrnosti naložb, večje produktivnosti in pospeševanja izvoza. IZ DELA IO IN PREDSEDSTVA Izvršni odbor je imel v letu 1980 10 sej, osemkrat pa se je sestalo tudi predsedstvo pri IOK OOS DO, ki smo ga prav v minulem letu formirali kot novo obliko in že po opravljenem delu enega leta lahko podamo ugotovitev, da je imela takšna oblika pozitiven vpliv pri doseganju enotnega akcijskega pristopa • k številnim nalogam, medsebojni koordinaciji aktivnosti ter svoj odraz tudi v kvaliteti pri delovanju organizacije sindikata. Med vprašanji, ki jih je obravnaval izvršni odbor in tudi predsedstvo, je tov. Ciglar omenil predvsem: obravnava periodičnih in zaključnega računa in ocena poteka razprav, obravnavanje planskih dokumentov, spremlja- nje 'izvajanja Stabilizacijskih u-krepov, obravnava samoupravnih aktov DO, obravnava problematike v zvezi s poslovno skupnostjo Hrastnik-Jugometal, spremljanje in koordiniranje aktivnosti v zvezi z organizacijo prehoda na nov obrat družbene prehrane, obravnavanje problematike discipline v DO, stanovanjske problematike, delovnih pogojev in nočnega dela, pregled aktivnosti v zvezi s potekom akcije NNNP 80/81, vprašanja s področja športa in rekreacije, letovanja in problematike počitniških domov in številnih drugih. SE VEDNO PBREČA STANOVANJSKA VPRAŠANJA Področje socialne politike je bilo pogosto na dnevnem redu organizacije sindikata. Prav tu pa je bilo omejene in skromne možnosti delovne organizacije najbolj občutiti. Skromna in skrajno počasna gradnja stanovanj, povezana z nenehnim povečevanjem cen stanovanjske površine je slika občine Hrastnik. Steklarna Hrastnik tako minulo leto ni mogla razreševati stanovanjskih vprašanj, z izjemo nekaj posameznih primérov, ki so bili rešeni z dodelitvijo starih stanovanj. Tovariš predsednik je opozoril na to, da se obseg stanovanjske problematike v DO ne zmanjšuje, saj v letu 1980 beležimo približno 200 prosilcev, ali okrog 12 % zaposlenih v DO. V minulem obdobju se je DO bolj vključila v razreševanje stanovanjskih vprašanj samskih delavcev. S povečevanjem kapacitet samskega doma so bila med drugim razrešena tudi številna pereča podstanovalska razmerja, kakor tudi omogočeno pokrivanje potreb po novih delavcih v osnovni proizvodnji. Opozoril pa je na onemogočeno razreševanje stanovanjskih vprašanj teh delavcev, ki si ustvarjajo družine. Kljub temu da je sindikat v preteklem letu o tem pogosto razpravljal, možnosti za razreševanje ni bilo. Dotaknil se je tudi vprašanja invalidnosti v DO in poudaril: »Pogosto napačni miselnosti, da delavec — delovni invalid ne mpre opravljati nobenega drugega dela v neposredni proizvodnji stekla, bo treba tudi v bodoče posvetiti vso pozornost, predvsem s povezovanjem in doslednostjo vseh dejavnikov, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem invalidnih oseb v naši DO.« NADALJEVANJE NOČNEGA DELA ŽENA Sindikat je razpravljal v minulem obdobju tudi o poteku nočnega dela žena v naši DO. Tehnološke in kadrovske razmere onemogočajo nadaljnje zmanjševanje in odpravljanje nočnega dela žena, ob čemer so bila prizadevanja delovne organizacije in sindikata usmerjena v izboljšanje delovnih pogojev in spoštovanje zakonskih določil, ki u-rejajo potek nočnega dela. Na področju varstva pri delu je tudi v minulem obdobju zaslediti določene premike. Tako je stekla realizacija izboljšanja. delovnih pogojev v skladišču, še vedno pa ostaja nerešen prepih v glavnem hodniku, delovni pogoji v satinirnici, zmesarni ipd. DELEGATSKI SISTEM — POZITIVNI PREMIKI Spregovoril je tudi o področju delegatskega sistema. V času razprav o rezultatih poslovanja, kakor tudi o smernicah in temeljih planov za novo srednjeročno obdobje lahko ugotovimo povečano aktivnost. Določene premike smo odsegli tudi na področju u-resničevanja delegatskega sistema, delo delegatov je potekalo bolj učinkovito in odgovorno, zlasti v zboru združenega dela. Sistem obveščanja je v DO dokaj široko zastavljen. Tov. Ciglar pa je opozoril, na to, da bi moral biti krog tistih, ki so informacije dolžni podajati, stalne j ši in širši. Rudi Kirhmajer, predsednik DS DO: »Nadaljnji proces stabilizacije moramo graditi na naši odločnosti in obračunati s pojavi razsipnosti, ležernosti in lahkomiselnosti.« POMEN VARNOSTNE KULTURE DELAVCEV Ob pregledu področja SLO in DS je izpostavil predvsem pomen varnostne kulture delavcev — v smislu preprečevanja in odpravljanja negativnih pojavov. Še vedno so primeri nezakonitega prilaščanja materialnih sredstev, slaba disciplina ipd. Vse te pojave pa bomo lahko odpravljali le z organizirano akcijo in sodelovanjem vseh delavcev. POČITNIŠKI DOMOVI — POTREBEN TEMELJIT PRISTOP K SANACIJI V nadaljevanju svojega poročila pa je izpostavil še športno-rekreativno dejavnost in problematiko stanja počitniških domov. Področje športa in rekreacije smo v preteklem letu precej zanemarili, kar se odraža tudi v zelo zmanjšani množičnosti na tem področju. Te oblike dejavnosti prav tako nismo razvijali kontinuirano skozi vse leto. Omenil je še nekatere dejavnike, ki so vplivali na takšno stanje. Tega področja v DO nimamo posebej urejenega, svoj vpliv so imele tudi skromne materialne možnosti in dotrajanost nekaterih športnih objektov. Za letovanje v naših počitniških domovih ostaja zanimanje med delavci nezmanjšano. Z dosedanjim odnosom in stanjem na tem področju ne moremo biti za- dovoljni. Vsakoletna krpanja stanja namreč ne izboljšujejo. Tov. Ciglar je poudaril, da je potrebna realna ocena obstoječega stanja in temeljit pristop k sanaciji. Svoje poročilo je zaključil s poudarkom prispevka in vloge, ki jo mora organizacija sindikata odigrati v obdobju priprav na 3. kongres samoupravljalcev, letošnjega najpomembnejšega družbenopolitičnega zborovanja, na katerem se bo pdrazilo stanje dosedanjih uspehov pri razvoju socialističnega samoupravljanja, nadaljnje usmeritve in njegovega poglabljanja. IZ RAZPRAVE V nadaljevanju poteka .konference je sledila plodna razprava, v katero so se vključili: Rudi Kirhmajer I — predsednik DS DO, Jože Tušar ing. — vodja komercialnega sektorja, Risto Ci-čič — predsednik IO OOS DSSS, Us Aleksej dipl. ing. — v. d. IPO DO, Ernest Sihur ing. — sekretar OO ZK DSSS, Vidovič Franc — starešina DSSS, Dora Godicelj — delegat OOS TOZD 1, Anton Žagar ing. — vodja TOZD 2, Franc Ribič — RO ZSS delavčev kemične industrije, Adi Zaletel — sekretar OS ZSS Hrastnik, Samo Klemen — delegat OOS TOZD 5, Franc Jerman — predsednik IO OOS TOZD 2 in Miroslav Štrajhar — medobčinski ’ svet ZSS Revirskih občin. Precej poudarka je bilo danega današnjim družbenoekonomskim razmeram doma in v svetu, kakor tudi mednarodni situaciji. Na področju uresničevanja stabilizacije nas čakajo odgovorne naloge tudi v bodoče. Potrebno bo analizirati realizacijo stabilizacijskih programov iz leta 1980 in sprejeti nove. Dipl. ing. Aleksej Us: Iz neenakopravnega položaja steklarske industrije v Jugoslaviji izvira vrsta nepravilnosti in težav. Nujnost po modernizaciji proizvodnje postavlja pred nas težke in odgovorne naioge.« Kljub temu da so rezultati poslovanja za leto 1980 Ugodni, so bili predmet podrobne razprave, predvsem pa jasnega poudarka, da pozitiven uspeh ni le posledica povečanja cen našim izdelkom, ampak dejansko našega boljšega dela in izpolnitve številnih ciljev stabilizacije. Ne smemo pozabiti, da smo vidno zmanjšali proizvodni odpadek, da so bili doseženi uspehi pri varčevanju z energijo, da smo take uspehe in predvsem več proizvedli z manj zaposlenimi, ob zmanjšanju nadurnega dela, z več opravljenimi efektivnimi u- Ing. Ernest Sihur: »Stimulativno nagrajevanje ne sme predstavljati le oblike korekcije o-sebnih dohodkov.« rami, pa manj neopravičenimi izostanki in bolniškega staleža. Leto 1981 bo z vidika doseganja dobrih poslovnih .rezultatov dosti težje. Razpravi j alci so opozorili na večje remonte talilnih objektov, ki so pred nami, na. iz-rédne težave, ki so nastale zaradi onemogočenega uvoza rezervnih delov, kakor tudi na nujnost modernizacije proizvodnje, kot glavnega poroka, da bomo lahko uresničevali cilje, ki smo si jih zastavili. Spregovorili pa so tudi o izredno pereči stanovanjski problematiki v delovni organizaciji in ustreznem odnosu domače gradbene operative. Na področju urejanja področja graditev družbenih stanovanj in oblikovanja cen se bodo morali aktivneje vključiti vsi dejavniki v občini, tudi sindikat. Opozorili so tudi na pomen področja izobraževanja, kot pogoja za zagotavljanje zadostnega števila kadrov za našo proizvodnjo. Z opravljenim delom na področju stimulativnega nagrajevanja prav tako ne moremo biti zadovoljni. Nekateri kriteriji so preveč ohlapni in dopuščajo odstopanja, s tem pa' tudi nezadovoljstvo med delavci. Stimulativno nagrajevanje tudi ne more biti oblika korekcije osebnih dohodkov. PROGRAM DELA Ta in še nekatera druga vprašanja, izpostavljena v razpravi, so bila pomemben prispevek in dopolnilo uvodnega poročila. Konferenca je potrdila tudi predloženi program dela za leto 1981. Program temelji na nalogah, ki izhajajo iz sklepov 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ in stališč in sklepov 1. in 2. konference ZSS, posebej pa so izpostavljene tiste naloge, katerih u-resničevanje bo prispevalo k nadaljnjemu utrjevanju uresničevanja politike gospodarske stabilizacije, družbenega planiranja in uti’jevanja socialne varnosti delavcev. VOLITVE IN IMENOVANJA Izvoljeni so bili tudi novi člani v posamezne organe, in sicer: ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, In- grid Meterc, Jože Godicelj II, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar, delegat KK SZDL KS Spodnji del in delegat ZK, UREDNIŠTVO GLASILA STEKLAR: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Aleksej Us dipl. inž;, Mili Kobal, Jasna Rižner-Kosm, Drago Kreže, Karli Dremel, Anita Greben, Ernest Sihur inž., KULTURNI ANIMATORJI: Alojz Kramžar, Slavi Plazar, Marjana Tovornik, Marinka Anž-lovar, Lado Matekelj in Anita Greben, KADROVSKA KOMISIJA: Mili Kobal, Jože Vrtačnik, Karl Bičanič, Kristina Pufler, Stane Senegačnik, Marjana Dreu, Erna Sihur, Rihard Knez, Slavko Jelenc, Jože Pavlič, Viktor Erman, Milan Crnkovič, Martina Romin in Franc Seničar, —^ KOMISIJA BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI: Hilda Drame, Valerija Jovan, Marija Brečko, NADZORNI ODBOR: Ida Vidovič, Karli Dremel in Ivan Kal-pič, Franc Ribič, RO ZSS delavcev kemične industrije: »Medsebojne odnose moramo graditi na kriterijih, da bo vsak dobil, kar je zaslužil. Razlike med proizvodnim in neproizvodnim delom bi se morale odpraviti v smislu poštenega nagrajevanja.« KOODRINACIJSKI ODBOR: SINDIKATA V KS: Dora Godicelj, Stane Deželak, Ignac Klemen in Maks Mrcina dipl. inž. Sprejet je bil tudi predlog spremembe in določitve višine članarine v blagajni vzajemne pomoči. Zaradi povečanja cen komunalnih storitev in cen avtobusnih prevoznov pa je bil sprejet sklep, da se zborom delavcev TOZD in DSSS predlaga povečanje prispevka za pevski zbor, godbo na pihala in posmrtnino za skupno 5 din, od česar bi namenili 3 din za posmrtnino, po 1 din pa za pevski zbor in godbo na pihala. Predlaga se povišanje sredstev posmrtnine od sedanjih 4.000 na 6.000 din. Jasna Rižner-Kosm Poslovni rezultati v letu 1080 Ugodni rezultati kljub težkim pogojem gospòdar-jenja. Težave pri preskrbi z reprodukcijskim materialom, rezervnimi deli. Pomembni uspehi pri uresničevanju stabilizacijskih nalog: manjši proizvodni odpadek, zmanjšanje nadur, manjši delež izostankov, zmanjšanje števila zaposlenih —- večje število opravljenih efektivnih ur, izpolnjene naloge na področju izvoza itd. Kljub temu, da je obravnava rezultatov poslovanja v letu 1980 že za nami, podajamo v nadaljevanju izvlečke iz poročil posameznih temeljnih organizacij za minulo obdobje. NEKAJ UGOTOVITEV Ob obravnavi poslovnih rezultatov za leto 1980 'je prav, da nekoliko podrobneje pregledamo razmere, v katerih smo gospodarili. Zaradi težav, ki se pojavljajo v našem gospodarstvu, pa tudi poslabšanih mednarodnih gospodarsko-političnih razmer, pogojev gospo-darjenaj v minulem letu ne moremo ocenjevati kot ugodnih. Srečevali smo se s številnimi težavami, pri preskrbi s surovinami in drugim reprodukcijskim materialom, še posebej pa moramo omeniti dejstvo, da nam je bil v minulem letu praktično onemogočen uvoz kakršnekoli opreme. Posledica navedenega je bila obilica težav v proizvodnji, pg tudi materialne izgube. Kot primer naj navedemo dejstvo, da zaradi težav pri pridobivanju uvoznih dovoljenj nismo mogli pravočasno uvoziti opreme za kurjenje z zemeljskim plinom. Zaradi prevzetih količin plina smo izgubili približno 8 milijonov dinarjev. Enako boleče je dejstvo, da nam ni uspelo uvoziti opreme, predvidene z razširjenim sanacijskim načrtom iz leta 1978. Pri preskrbi s surovinami moramo izpostaviti zdaj že kronične težave pri preskrbi s kalcinirano sodo. Več kot polovico porabljene sode smo bili prisiljeni uvoziti, praktično vso sodo iz Lukavca pa smo morali dovažati s kamioni, kar gotovo v precejšnji meri draži proizvodnjo. Kljub temu pa je zaloga sode nekajkrat padla na nič in smo bili prisiljeni v teh primerih spreminjati trenutni proizvodni program, oziroma ustavljati posamezne proizvodne linije. Izgub, ki so pri tem nastale, sicer nimamo ovrednotenih, gotovo pa niso bile majhne. Podobne težave so se občasno pojavljale tudi pri preskrbi sicer manj pomembnih, a vseeno nujnih materialov (npr. kartonska embalaža, palete, itd.), kljub temu pa smo omenjene težave, z maksimalnim angažiranjem večine zaposlenih uspeli prebroditi ter doseči zadovoljiv uspeh. Med vsemi činitelji, ki so kakorkoli prispevali k temu rezultatu, velja vsekakor prišteti tudi izpolnjevanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Med temi je treba v prvi vrsti omeniti zmanjševanje proizvodnega odpadka. V ilustracijo poevdanega podajamo primerjavo odpadka, ločeno za TOZD-I in TOZD-II za leto 1979 in 1980. TOZD Odpadek v %> — 1979 Odpadek v % — 1980 TOZD-I 10,85 9,86 TOZD-II 10.90 8,39 Mnogo nam pove tudi podatek, da je TOZD-I kljub zmanjšanemu številu zaposlenih za skoraj 6 %, v primerjavi z letom 1979 uskladiščila za 3 % več. Nadalje smo uspeli znatno znižati število nadur v celotni DO, saj beležimo v letu 1980 137.825 nadur v primerjavi z 168.412 ali 81,84 %>. Gospodarno smo se obnašali tudi pri tako imenovanih določenih izda‘ kih (dnevnice, kilometrina, reklama, reprezentanca itd.), kar lahek razberemo iz tabele: Za leto 1980 Leto 1979 Stabiliz. ukrepi možno dejansko reklama 105.306.95 105.307 105.307 32.465,45 reprezentanca .537.354,10 393.501 429.885 364.159,55 DNEVNICE IN NOČNINE — v državi 526.670,75 579.338 455.207.30 — v tujini 418.618,55 460.491 1,324.151 370.900,95 POTNI STROŠKI — v državi 204.807,25 225.288 148.859,05 — v tujini 331.465,30 364.612 1,507.876 339.825,10 —- kilometrina 569.412,85 626.354 709.019,00 avtorski v honorarji 55.837,75 55.838 . 55.838 73.279,20 pogodbe ób delu 2,292.478,95 1,833.983 1,833.983 1,385.562,55 SKUPAJ 5,041.952,45 4,644.702 5,258.040 ' 3,877.778,15 Tudi na področju porabe energije beležimo pozitivne rezultate, kot ilustracijo navedenega podajamo specifične porabe posameznih vrst energije na tono uskladiščenega stekla: TOZD-I 1979 1980 mazut 859 kg 649 kg mazut 243 kWh 2509 kWh mazut 369 kg 263 kg TOZD-II elektrika 630 kg 391 kg elektrika 592 kg 560 kWh elektrika 96 kg 113 kg DO butan 767 kg 506 kg butan 1586 kWh 1479 kWh butan 160 kg 145 kg Poleg teh pozitivnih strani izpolnjevanja stabilizacijskega na- črta obstaja še nekaj neizpolnjenih nalog. Med temi moramo v prvi vrsti omeniti urejanje dohodkovnih odnosov znotraj DO, ki jih tudi v preteklem letu kljub vsem prizadevanjem še nismo uspeli v celoti razrešiti. Rezultati poslovanja' za minulo leto so sicer deljeni na bistveno boljših osnovah kot v preteklosti, vendar še niso razrešene vse dileme, ki nastopajo na tem področju, zato mora biti naša poglavitna naloga pri nadaljnjem poglabljanju samoupravnih odnosov prav delo na tem področju. Poleg prej omenjenih faktorjev je na poslovni rezultat DO kot celote vplivala pozitivno tudi devalvacija dinarja v drugi polovici leta. S tem in dodatnim odstopanjem viška deviznih sredstev je bila vsaj delno izenačena prodaja na tujem trgu s prodajo doma. Ti in- še nekateri drugi ukrepi sp dali sorazmerno dobre poslovne rezultate, kar nam je tudi omogočilo dvig osebnih dohodkov za približno 29 % na nivoju DO. To povečanje je navidez veliko, vendar se je s tem povprečni osebni dohodek le približal povprečnim OD v naši občini. Sodimo pa, da so osebni dohodki v naši DO glede na značaj dela še vedno prenizki. Ob tem pa velja poudariti, da smo upoštevali »Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980« in smo na nivoju DO zaostali za dovoljenim izplačilom za 5,60 %. Naj na koncu še enkrat opozorimo na zapleten mednarodni ekonmosko-politični položaj. Razmere v svetu so se v zadnjem času še poslabšale, s tem pa so se oteževali tudi pogoji našega gospodarjenja. Zato moramo v letošnjem letu še bolj stremeti za doslednim izpolnjevanjem vsega začrtanega. Zavedati se moramo, da so bili rezultati minulega leta izjemni in da jih bomo lahko ponovili le ob maksimalnem angažiranju slehernega med nami. V. d. IPO DO Aleksej Us, dipl. inž. TOZD — ROČNA IN POLAVTOMATSKA PREDELAVA STEKLENE MASE PROIZVODNJA V letu 1980 planirano proizvodnjo (po sprejetem rebalansu) 5,243.987 kg smo presegli za 525.123 kg, saj smo uskladiščili kar 5,769.110 kg steklenih izdelkov. Na tak način -smo torej dosegli količinski letni plan proizvodnje s 110,01 % in za dobre 3 % presegli proizvodnjo v letu 1979. Pri tem je treba poudariti dejstvo, da je ta rezultat dosežen kljub stalnemu zmanjševanju zaposlenih v TOZD. Povprečno število zaposlenih v tozdu v letu 1979 je bilo 668 delavcev, v letu 1980 pa samo 625 delavcev. Stanje Zaposlenih na dan 31, 12. 1980 je bilo 617 delavcev. V zadnjih nekaj letih se je gibalo povprečno število brigad na dan takole: — v letu 1977 48,29 brigad/dan — v letu 1978 47,06 brigad/dan — v letu 1979 43,88 brigad/dan — v letu 1980 43,33 brigad/dan Da je bila proizvodnja v letu 1980 še boljša kot v letu 1979, nam kažejo tudi podatki o doseženem skupnem lomu, saj beležimo tokrat (v letu 1980) lom v višini le 9,86 %, kar je za dobrih 9 % bolje, kot v letu 1979 (takrat je bil lom 10,85 %). Kako velike uspehe dosegamo na področju zmanjševanja odpadka, nam kažejo podatki o lomih, ki smo jih dosegli v preteklosti : — v letu 1979 je bil lom torej 10,85 %, — v letu 1977 13,50 %, — v letu 1976 19,43 aU in — v letu' 1975 celo 22,60 %. Tako ugoden rezultat pri odpadku v letu 1980 smo dosegli zaradi resnično boljšega dela vseh. Tudi uvajanje nekaterih tehnoloških rešitev kaže svoje pozitivne efekte, ki so nam spodbuda za nadaljnja dela v tej smeri. V letu 1980 ugotavljamo dvig storilnosti, ki je razvidna iz naslednje primerjave: v letu 1979 je brigada izdelala na dan povprečno 751,5 steklenih izdelkov oziroma 479,6 kg, v letu 1980 pa 774,64 izdelkov ali 495 kg steklenih izdelkov. Nekih posebnih zastojev v proizvodnji v letu 1980 ni bilo, pač pa je bila proizvodnja motena zaradi občasnega pomanjkanja diamantnih diskov in kartonske embalaže. Vseskozi pa smo imeli izredne težave s preskrbo z o-snovnimi surovinami, zlasti sodo, ki smo jo morali zato tudi uvažati. Prav tako tudi nismo zadovoljni z neustreznim (nerednim) odvozom gotovih izdelkov iz obrata in lahko ugotovimo, da tega problema še nismo rešili zadovoljivo. PRODAJA Podatki nam kažejo, da smo prodali skoraj vso proizvedeno količino, saj ugotavljamo porast zaloge gotovih izdelkov le za 82,5 ton. Skozi vse leto ni bilo nekih večjih problemov glede prodaje naših izdelkov z izjemo asortimana RDBO-5. V tem asortimanu (ročno pihani izdelki v opalu) pa smo se morali zaradi izpada izvoza v ZDA (recesija) preusmeriti na drugo konvertibilno področje. Pri tem pa smo pri uvajanju novih izdelkov imeli precejšnje začetne težave, ki smo jih vendar uspeli skoraj v celoti odpraviti. Kljub temu pa je še vedno problem zagotoviti ustrezen asortiman za kapacitete, ki jih imamo na razpolago za tovrstno proizvodnjo (opal). IZVOZ V letu 1980 smo izvozili 3,557.083 kg steklenih izdelkov, to je več kot 62,5 % prodanih količin in presegli plan izvoza za leto 1980 za 12,5 %. Tako smo izvozili za 6,428.727,57 $, kar je za skoraj 6 % več kot v letu 1979 in za skoraj 10 % več kot ..smo planirali. Pri izvozu smo dosegli neto prodajne cene s 100,66 %. Kljub devalvaciji v letu 1980 so še vedno občutne razlike v doseženih povprečnih neto prodajnih cenah v korist prodaje na domačem trgu. V novembru smo še pridružili akciji za povečan izvoz, ki smo ■jo uspešno zaključili in tako o-mogočili dodaten uvoz reproma-teriala in rezervnih delov. DOMAČI TRG Na domačem trgu smo prodali 2,129.333 kg steklenih izdelkov in dosegli plan prodaje s 106,62 %. Pri tem beležimo večje povečanje pri proizvodni skupini MDR. Vrednost prodaje na domačem’ trgu po neto prodajnih cenah znaša 125,286.504,50 din. Pri tem smo dosegli 95,75 % planirane neto prodajne cene za tono prodanega stekla. Iz številnih ostalih podatkov, ki jih je zbrala strokovna služba, je razvidno finančno poslovanje našega tozda. V preteklem letu 1980 smo dosegli: CELOTNI PRIHODEK v višini 346,971.109,91 din, to je za 51,28 odstotka več kot leta 1979 in dosegli planirani za leto 1980 s 113,74 %. STROŠKI (poslovni stroški, interne storitve, nabavna vrednost prodanega materiala, izredni izdatki) so dosegli višino 179,988.604,05 din, kar je za 45,35 odstotka več kot leta 1979 in za 13.68 % presegli planirane za leto 1980. Tako je DRUŽBENI PROIZVOD porastel za 58,24% v primerjavi z doseženim v letu 1§79 in za 13,81 % presegel planiranega za leto 1980. AMORTIZACIJA v višini 7,599:040,05 din je bila obračunana po minimalnih stopnjah. Stanje amortizacijskega sklada na dan 31. 12. 1980 izkazuje 695.895,25 din. V letu 1980 smo dosegli DOHODEK v višini 159,383.465,81 din, kar je za 14,90 % več kot smo načrtovali. Tako ugotavljamo, da nam je dohodek v letu 1980 porastel za 16,61 % v primerjavi z doseženim dohodkom v letu 1979, ko je naš TOZD zaključil poslovno leto z izgubo, ki je bila pokrita iz rezervnega sklada drugih TOZD naše JDO. Iz dohodka smo pokrili OBVEZNOSTI, pri katerih je o-snova davek iz dohodka v višini 4,135.814,55 din. SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA je bila dosežena v višini 15.356.884.00 din in je v primerjavi z letom poprej narastla za 37.65 % oziroma je za 24,42 % presegla načrtovano za leto 1980. Za DSSS smo namenili 28.840.881.68 din. SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA je bila dosežena v višini 15.356.884.00 din in je v primerjavi z letom poprej narastla za 37.65 % oziroma je za -24,42% presegla načrtovano za leto 1980. Za DSSS smo namenili 28.840.881.68 din. CISTI DOHODEK je bil dosežen v višini 111,049.885,58 din, to je za 56,47 % več kot leta 1979 in za 8,18% več kot je bila pia-, nirana za leto 1980. Za OSEBNE DOHODKE smo porabili 85,324.992,85 din, to je za 25,78 % več kot leta 1979 in za 6,53 % več kot smo planirali. Za STANOVANJSKI PRISPEVEK smo namenili 4,944.256,65 din. Uspešnost poslovanja nam pokaže doseženi OSTANEK ČISTEGA DOHODKA, ki je v letu 1980 dosežen v višini 20,780.636,08 din, posebno, če ga primerjamo z letom 1979, ko smo ugotavljali negativni ostanek čistega dohodka v višini 809.147,21 din. Iz ostanka čistega dohodka namenimo 2,5 % cd dohodka za REZERVNI SKLAD v višini 3:984.586,65 din. Za REGRES ZA PREHRANO v letu 1980 2,688.020,00 din in za POKRITJE BONOV ZA PREHRANO iz leta 1979 v višini 1,119.951,28 din. Po odbitku navedenih postavk nam ostane 12,988.078,15 din. To so sredstva za izpolnjevanje obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih in za oblikovanje skladov. — 0,5 % od dohodka za negospodarske investicije (za leto 1981) v višini 796.917,00 din. — 0,25 % od dohodka za pospeševanje kmetijstva (za leto 1981) v višini 398.458,00 din. — Za Krajevne skupnosti po 490 din na zaposlenega (za leto 1980) v višini 302.330,00 din. -— posojilo federaciji za kreditiranje nerazvitih 1,284.715,80 din. Za sklad skupne porabe: —• regres- za prehrano v letu 1981 3,124.000,00 din. — regres za letni oddih 2.042.244.00 din. — nagrade ; ob upokojitvi (po 13.772 " din neto na delavca) 330.114.00 din. za jubilejne nagrade 2,567.000,00 din. — za nezgodno zavarovanje delavcev 74.040,00 din — za gradnjo samskih domov in kreditiranje individualnih gradenj preostanek 2,068.259,35 din. V letu 1980 je bil dosežen naslednji povprečni mesečni neto osebni dohodek : TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 DSSS DO 8.075,35 din 7.967,95 din 6.719,45 din 8.776,05 din 8.463,00 din 7.090,70 din 7.891,50 din V naši TOZD je povprečni mesečni neto osebni dohodek poraste! za 28,46 % v primerjavi z letom 1979. V letu 1980 smo v našem tozdu opravili 26.352 nadur, kar je za 12,68 % manj kot v letu 1979. Izredno plačani dopust je v letu 1980 za 33,79 % manjši kot v letu 1979, izpad zaradi bolniške do 30 dni je za 33,135 ur manjši, izpad zaradi bolniške . nad 30 dni pa za 11.312 ur manjši. Prav tako so se zmanjšali ostali izostanki. Ti podatki nam poleg že omenjenih doseženih lomov prikazujejo uspešnost pri izvajanju stabilizacijskega programa. Na zaključku te kratke informacije o poslovanju v letu 1980 še kratka ugotovitev, da smo se pri izplačevanju osebnih dohodkov držali resolucijskih omejitev ter resno opozorilo, da nas. v letošnjem letu čakajo še hujše preizkušnje, ki jih bomo lahko le z maksimalnim angažiranjem vseh obvladovali. Vodja TOZD Niko Kavšek, dipl inž. TOZD — AVTOMATSKA PREDELAVA STEKLENE MASE V avtomatski proizvodnji smo v letu 1980 izdelali 21.640 ton steklenih izdelkov, kar je 115,65 odstotka v primerjavi z letom 1979, v primerjavi s planom pa 100,77 %. Pri tem je potrebno poudariti, da smo plan za leto 1980 sicer drzno zastavili, vendar smo ga tudi dejansko realizirali kljub precejšnjim težavam, ,ki so nas v letu 1980 spremljale, predvsem pri oskrbi z reproduk- -cijskim materialom in uvozu rezervnih delov. Če bi naj uspelo izvesti remont na »J« peči v planiranem roku, pa bi bili rezultati še boljši. Pri analizi proizvodnih rezultatov je potrebno omeniti pozitivni učinek stimulativnega nagrajevanja, kar se je odražalo tudi v tem, da smo pri istih proizvodnih kapacitetah dosegli za 15 % večjo proizvodnjo kot v letu 1979. Delavci so se tudi odločili, da se v času prvomajskih praznikov proizvodnja ne prekine, kar je zelo pozitivno vplivalo na poslovne rezultate. Bistveno se je zmanjšaL tudi odpadek, ki v temeljni organizaciji dosega 8,39 %. Tako nizek odpadek v TOZD še ni bil zabeležen. Kljub temu pa ne smemo pozabiti na določene rezerve, kot na primer: — zmanjšati je potrebno zastoje zaradi okvar pri strojih, — skrbeti, da se bo tehnološki proces od priprave zmesi do uskladiščen j a gotovih izdelkov odvijal s čim manjšimi motnjami, — urediti tekoči odvoz gotovih izdelkov, kar bo vplivalo tudi na manjši iom pri "transportu. PRODAJA Za leto 1980 je na domačem trgu značilna velika konjunktura, zato s plasmanom naših izdelkov ni bilo težav. Zaradi uvoznih omejitev smo v letu 1980 izdelali precej embalaže za kozmetično industrijo, ki so jo prej uvažali. Tudi asortiman šifoke potrošnje smo popestrili. CENE Cene smo v primerjavi z letom 1979, skupaj z uvajanjem novega asortimana, povečali za 39,41 %. Podatek o porabljenih sredstvih govori o povečanju le-teh za 57,08 %. Iz tega je razvidno, da ugodni poslovni rezultati leta 1980 niso samo posle-(Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) dica povečanja cen, ampak dejansko našega boljšega dela, s čimer smo morali pokriti tudi delež večjih podražitev. To pomeni, da smo z boljšim delom prispevali svoj delež za stabilizacijo našega gospodarstva in nismo bili člen tiste verige, ki pospešuje inflacijo v našem gospodarstvu. UVOZ IN IZVOZ Tudi v mednarodno delitev dela smo se uspešno vključili. Izvozili bi lahko še več, vendar je bilo potrebno pokriti tudi potrebe domačega trga, predvsem farmacevtske industrije. Povečal pa se je izvoz antibiotikov jugoslovanskih proizvajalcev, tako da smo bili prek njih kot proizvajalci embalaže za antibiotike posredno udeleženi pri tem izvozu in pripomogli k izboljšanju jugoslovanske plačilne bilance. V letu 1980 smo izvozili za 52.541,003 din, kar je 121,11 % od letnega plana, v primerjavi z letom 1979 pa 158,71 %. Vendar pa nam ta izvoz ni zadoščal za potreben uvoz, saj smo morali u-voziti 50 % potreb sode in skoraj 100 % potreb peska pa tudi rezervne dele. Zato smo koristili tudi del deviznih sredstev TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase, v skladu z določili samoupravnega sporazuma med temeljnimi organizacijami. Zaradi nujnega uvoza surovin nam ni uspelo pravočasno zagotoviti dovolj deviznih sredstev za nabavo rezervnih delov. Cena le-teh je v tujini zelo narasla, na kar je imela svoj vpliv tudi devalvacija dinarja v preteklem le-■ tu in inflacija, prisotna v zahodnih državah. To pa ima svoj vpliv na naše rezultate poslovanja, saj lahko letno porabimo za nabavo rezervnih delov in samotnega materiala ca. 1,500.000 dolarjev. OSTALI REZULTATI Čisti dohodek je bil v primerjavi z letom 1979 realiziran v višini 156,13 %, v primerjavi s planom pa 110,2%. Ostanek čistega dohodka je bil dosežen v primerjavi z letom 1979 223,52 %, v primerjavi z letnim planom pa 97,01 %. OSEBNI DOHODKI in Število zaposlenih Povprečno je bilo v letu 1980 zaposlenih 399 ljudi, kar je za 4,18 % več kot leta 1979, s planom za leto 1980 pa je bilo planiranih 400 delavcev. Ob tem je potrebno. poudariti še naslednje: uspelo nam je zmanjšati nadurno delo za 1.200 ur, kar predstavlja 5,5 delavcev dnevno- skozi vse leto. Zmanjšali so se tudi drugi izostanki, ,kot je izredni dopust in bolniški stalež do 30 dni. Stalež nad 30 dni je večji zaradi porasta števila delavk na porodniškem dopustu. Povprečni mesečni OD je v TOZD avtomatska proizvodnja v letu 1980 znašal 7.967,95 din, kar je 132,19 % v primerjavi z letom 1979, ko je OD znašal 6.027,85 din. Sredstva za stimulacijo so se iz 6,74 % v letu 1979 povečala na 12,73 % v letu 1980; Potrebno pa je poudariti, da je i-melo stimulativno nagrajevanje svoj pozitivni delež pri doseganju ugodnih proizvodnih rezultatov v minulem letu. Dela po pogodbi so se zmanjšala s 410.000 din na 160.000 din, KADROVSKA PROBLEMATIKA Še vedno beležimo visoko fluktuacijo, ki pa se je nekoliko zmanjšala v zadnjih mesecih .minulega leta. K temu so verjetno prispevali tudi primernejši osebni dohodki. Na fluktuacijo ima precejšen vpliv pereča stanovanjska problematika, ki jo bomo poskušali nekoliko hitreje razreševati tudi s spodbujanjem individualne gradnje. Za potrebe proizvodnje se izobražujejo učenci v kovinarskem šolskem centru v Zagorju. INVESTICIJE V letu 1980 večje investicije niso bile izvedene. Investirali pa smo v dokončno ureditev jedilnice, kar bo za naše potrebe pomembna in koristna dobrina, da bo ob 4-izmenskem delu zagotovljen topel obrok malice ob vsakem času. Glede drugih investicijskih del smo v precejšnji kas-nitvi, tako na primer pri instali- ranju nove preše na »J« peči in aktiviranju stroja IS 7 za proizvodnjo drobne embalaže. Ta dela niso bila izvedena zaradi uvoznih omejitev, kar ima tudi negativno posledico za ekonomske rezultate naše temeljne organizacije. Obveznosti za najete kredite za osnovna, obratna sredstva in sanacijski kredit redno odplačujemo. Leto 1980 lahko ocenimo kot uspešno. Doseženi rezultati naj bodo bodrilo za bodoče, ko si moramo prizadevati, da bomo z maksimalnim angažiranjem dosegli še boljše rezultate. Ker smo velik porabnik energije, bo to leto za nas precej težko. Prizadevati si bomo morali za varčevanje energije. Tako na primer nov projekt na »H« peči, ki bo realiziran v času remonta od avgusta do septembra, omogoča zmanjšanje porabe energije kar za 50 % ali vrednostno, ob upoštevanju veljavnih cen energije prihranek za 26,000.000 din. Pomemben prispevek k dobrim rezultatom pa bo dalo, tudi naše dosledno odkrivanje in izkoriščanje notranjih rezerv. . Vodja TOZD inž. Anton Žagar TOZD — DEKORIRNICA S SATINIRNICO V proizvodnji te temeljne organizacije smo izdelali količinsko po posameznih proizvodnih skupinah naslednje količine: med posameznimi postavkami ni velikih razlik med realizacijo in planom, kar je rezultat realnejšega planiranja. Določenih izdat- Skupina Izdelano L 1979 1. 1980 Doseženi 1979 odpadek 1980 Ročno 2,719.782 . 3,002.615 2,69 2,38 Sitotisk 3,421.008 3,746.422 22,1 3,61 Satiniranje 780.123 700.552 2,35 1,46 6,920.913 7,449.589 2,42 2,48 ke letošnje rezultate primerjamo z letom poprej, vidimo, da je proizvodnja večja za 7,7 %'. Več smo naredili v skupini ročno in sitotisk, satinirali pa smo manj izdelkov. Odpadek je za 2,5 odstotka večji kot prejšnje leto. V akordu je v slikarnici vsak dan delalo 18 delavk od 24, kolikor jih je na teh delih. To je 12,5 % več kot lansko leto. Ker odsotnost z dela nadomeščamo z zmanjševanjem delavk v akordu, je to zelo dober dosežek, omogočile pa so nam ga nezasedene kapacitete v satinirnici, saj smo tamkajšnje delavke prerazporejali na dela v slikarnici. Mlajše delavke pa smo začeli priučevati za enostavnejša slikarska dela. Odsotnost z dela je bila manjša za 8,5 % kot prejšnje leto, vendar smo zaradi bolniške izgubili. 15.693 delovnih ur. V začetku le- ' ta je bila odsotnost majhna, v zadnjih štirih mesecih pa je narasla za 100%. Predvsem se je povečal bolniški stalež nad 30 dni. Nadur je bilo opravljenih 1.706. V primerjavi s prejšnjim letom je to samo 61,13 %. V proizvodnji nismo imeli večjih težav, manjše pa smo tekoče odpravljali v dogovoru z ostalimi tozdi in komercialo. Izdelkov za dekoriranje smo imeli dovolj, za satiniranje pa jih je bilo premalo. Vzrok je v pomanjkanju naročil opalnih izdelkov za ZDA. Doseženi stroški v letošnjem letu so manjši, kot smo načrtovali. Tudi v strukturi stroškov kov (reklama, reprezèntanca, pogodbe o delu, avtorski honorar, dnevnice, potni stroški) je bilo 17.368,10 din. V letu 1979 smo porabili v te namene 56.127,15 din. Celotnega prihodka smo ustvarili 32,814.196,20 din. Od tega je 1,944.340,60 din pridobljeno na o-snovi participacije na dohodku proizvodnih TOZD, v razmerju, kot izvršujemo storitve na njihovih izdelkih. Ostalo pa je interna realizacija za odpravljene storitve. V letošnjem letu so se uredile interne kalkulacije, ki so bile v preteklosti največji pro-prihodka. Ustvarjeni celotni prihodek je za 5% večji od planiranega in za 68 % večji, kot je bil ustvarjen leta 1979. Od tega oddvojimo materialne stroške v znesku 15,783.692,60 din ter amortizacijo. Ustvarjeni dohodek znaša 16,461.714,45 din. To je za 20 % več, kot smo planirali in. 80 % več kot smo ustvarili v letu 1979. Skupna in splošna poraba je manjša, kot smo predvidevali, je pa večja za 49,5 odstotka kot leta 1979. Več kot smo predvidevali, pa so narasli stroški za DSSS in sicer za 46 odstotkov in obveznosti na podlagi osnove za davek iz dohodka. Doseženi čisti' dohodek 14,424.693,80 din je za 17 % večji, kot smo planirali. Za osebne dohodke smo porabili 8,486.665,90 din, to je za 205 % več, kot smo planirali in 38 % več kot lansko leto. Za Stanovanjsko izgradnjo odvajamo sredstva po predpisa- ni minimalni 6% stopnji in znašajo 492.990,30 din. Tako je ostalo 2,445.037,60 din čistega dohodka/ kar je 9 % več kot je bilo planirano. Ko oddvojimo sredstva za regresiranje prehrane 325.623,00 din in 2,5 % od dohodka za rezervni sklad v znesku 411.542,85 din, dobimo ostanek za sklade, ki znaša 1,707.871,75 din. Želje in potrebe so prav gotovo veliko večje, kot so možnosti za njihovo reševanje. V tem predlogu delitve ostanka za sklade se izhaja iz perečega problema pomanjkanja stano va j v sedanjem času, kakor tudi v bodočnosti, zato se za reševanje stanovanjske problematike namenja nekaj več sredstev. Iz celotnega poročila se vidi, da smo se ravnali po sprejetem stabilizacijskem programu in v posameznih postavkah, kot so - izostanki z dela, nadure, določeni izdatki, zmanjšanje režije, dosegli pozitivne rezultate, ki jih bo težko ponoviti. Vodja TOZD Anton Kobal TOZD — ORODJARNA S STRUGARSKO-CIZELERSKO DELAVNICO POTEK IN REALIZACIJA PROIZVODNEGA DELA Delo v tozdu jè potekalo po začrtanem programu, to je dvoizmensko za . strugarsko in remontno delavnico, enoizmensko za cizelerje in vodstvo ter štiri-izmensko za dežurne strugarje. Posebnih motenj ni bilo. KADROVSKA ZASEDBA V letu 1980 smo načrtovali, da bi zaposlili 104 delavce, vendar je bila povprečna zaposlenost 95 delavcev. Manjše število zaposlenosti je negativno vplivalo na količino orodij, ki naj bi jih izdelali za proizvodne temeljne organizacije. Dejansko so kadrovske potrebe po kadrih veliko večje, saj bi potrebovali še ca. 15 cizelerjev in 6 strugarjev. Več upanja za pridobitev večjega števila delavcev kovinarske stroke se nam obeta z usmerjenim izobraževanjem, ki bo zaživelo v prihodnjem letu. V srednjeročnem obdobju 1981 —1985 predvidevamo razširitev in posodobitev obstoječe proizvodnje. V ta namen bo potrebno izločiti določena sredstva za izobraževanje obstoječih ■ kadrov. Prekvalifikacija in strokovno u-sposabljanje na področju meritev, tehnične obdelave materialov, brušenja, elektroerodiranja in programiranja,, bo glavna naloga na področju izobraževanja, PROIZVODNJA S planom za leto 1980 smo planirali, da bomo predelali v o-rodje 180.000 kg sive litine kvalitete' SL 18 in ca. 8000 kg specialnega jekla. Porabili pa smo ca. 170.000 kg SL in 7.600 kg jekla. Manjša poraba gre na račun manjšega asortimana v proizvodnji. V letu 1980 je bila dosežena ustrezna kvaliteta dela, kar smo dosegli predvsem s stimulativnim nagrajevanjem in skupnimi napori po boljšem in kvalitetnej -_ šem delu. V preteklem letu smo tudi obvladali delo na novem NC stroju (numerično vodenje). Stroj v celoti opravičuje nabavo. Na njem izdelujemo vsa zahtevnejša dela za lastne potrebe, kot tudi najzahtevnejša rezilna orodja za naročnike zunaj DO. Dosti težav smo imeli pri preskrbi materiala, kot je siva litina, razna jekla, orodje itd. Končno smo uspeli tudi na področju planiranja. Mesečne plane izdelave orodja sedaj delamo za obe proizvodni temeljni organizaciji. Stabilizacijski program, ki smo ga izdelali v začetku leta, je bil usmerjen na racionalnejšo porabo materiala, energije izkoriščanja delovnega časa itd. Skozi vse leto smo ugotavljali višino in količino porabljenih stroškov. Zaključek prizadevanja je, da stroški, na katere smo lahko vplivali v TOZD, ne odstopajo od planiranih, razen stroškov e-nergije, pogodbenih in zakonskih obveznosti. Planirani celotni prihodek TOZD Orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico za leto 1980 je znašal 33,612.000 din, dosežen pa je bil 37,958.942 din ali za 12 % večji kot planirani. Poslovni stroški so se zmanjšali od planiranih 8,300.000 din na 8,061.241,75 din, ali 97,12%. Doseženi dohodek 26,740.146,20 TOZD - ENERGETIKA DELAVNICO Pogoji poslovanja so bili v letu 1980 težji kot v letu poprej. Stalne podražitve surovin, energije in drugega repro materiala so postavljale poslovanje TOZD v zelo težko situacijo. Tudi investicije z uvedbo zemeljskega plina so zahtevale velika finančna sredstva v višini 16,000.000 din, vendar smo to delo uspešno dokončali in danes so vsi talilni objekti priključeni na zemeljski plin, kar nam zagotavlja nemoteno obratovanje kljub pomanjkanju tekočih goriv. V letu 1980 smo dokončno zamenjali iztrošen vozni park v e-noti transport in se sedaj uspešno vključujemo v transport naših izdelkov in pri nabavi vseh vrst materiala. Planirani prihodek za leto 1980 je znašal 74,380.000 dih, dosežen pa je 94,558.395,21 din, kar je za 27,13 % nad planiranim ali za 55,88% večji kot v letu 1979. Poslovni stroški TOZD so bili planirani za leto 1980 v višini 32,234.000, doseženi 33,343.941,66 din, kar je za 3,44 % nad planiranim ali za 66,25 % večji kot v letu 1979. Dohodek TOZD znaša 41,519.672,75, kar je za 21,27 % več kot je bil planiran ali za 50,17 % višji kot v letu 1979. Po odbitkih splošne in spupne porabe in delu za DSSS znaša doseženi čisti dohodek 30,850.304,70 din, kar je za 16,11 % višji, kot je bil planiran za leto 1980 ali za 47,52% višji kot v letu 1979. Z odbitkom postavke osebni dohodki in del za stanovanjski prispevek je ostanek čistega dohodka 5,393.186,25 din, kar je za 30.05 % več od planiranega. Po nadaljnjem pokrivanju regresa za dopust, regresa za prehrano in 2.5 % odhodka za rezervni sklad nam ostane za sklade v višini 3,558.142,95 din, kar je za 74,68 din od planiranega 21,901.000 din je večji za 22,1 %. Za osebne dohodke smo planirali 13,743.000 din, izplačali pa 15,925.100,90 din ali za 15,88 % več. Regresa za dopust smo izplačali 269.000 din, regresa za prehrano pa 516.576,50 din. Za rezervni sklad smo izločili 668.503,65 din in na kraju nam je ostalo za sklade 2,364.461,90 din. RAZŠIRITEV IN POSODOBITEV DELA V TOZD Ker se načrtuje v srednjeročnem obdobju 1981—1985 intenzivna rast avtomatske proizvodnje stekla, je s tem povezano tudi večje povpraševanje in potreba po orodju. Upamo, da bomo že letos uspeli nabaviti avtomatsko NC stružnico, v naslednjem letu pa elektroerozijo, ploskovni in univerzalni brusilni stroj. Sočasno bomo rešili problem termične obdelave in smo v ta namen že kupili novo kalilno peč. Prostor za omenjene stroje bomo pridobili v obstoječi ključavničarski delavnici, ko se ta preseli v staro jedilnico. Vodja TOZD inž. Karl Dragar S KLJUČAVNIČARSKO odstotka več od planiranega za leto 1980. Povprečni izplačani osebni dohodek v letu 1980 je znašal v TOZD-5 8.463 din, kar je za 26,74 odstotka višje kot v letu 1979. Tudi tu smo se gibali v resolucij skem območju, saj smo celotno maso, ki bi jo lahko izplačali, prekoračiil le za 16.984 din, kar v celotni masi predstavlja 0,09 %. V masi pa smo izplačali za 13,63 % več od planiranega. Stroški reprezentance, potni stroški, kilometrina so se gibali v mejah planiranega. Ze v uvodnem poročilu je omenjeno, da je bilo leto 1980 izjemno in da bomo morali v letu 1981 vložiti vsi vse napore, da bomo to leto ponovili. Našo temeljno organizacijo v letu 1981 čaka težka naloga, in sicer remont 401 kadne peči v TOZD 2 in remont elek-tro peči ter A kadne peči v TOZD-1, seveda poleg tega še vsa Vzdrževalna dela. Tudi v letošnjem letu bomo morali vložiti vse napore, da bodo ti remonti pravočasno končani, saj je od te pravočasnosti odvisen plan v teh dveh temeljnih organizacijah. Vodja TOZD inž. Jože Guzaj ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se sodelavcem iskreno zahvaljujem za lopo darilo, ki mi bo lep in trajen spomin na skupno delo z vami. Želim vam še veliko delovnih uspehov. Edi Delpin Na podlagi predhodne razprave na zborih delavcev so delavski sveti TOZD in DSSS delovne organizacije potrdili zaključni račun za leto 1981, kakor tudi predlagano razdelitev ostanka čistega dohodka, in sicer: TOZD — Ročna in polavtomatska predelava steklene mase, v višini na del: a) za prehrano delavcev b) regres za letni oddih c) za druge namene skupne porabe v višini d) za poslovni sklad — za posojilo federaciji za nerazvite e) za rezervni sklad 20,780.636,08 din 6,931.971,28 din 2,042.244,00 din 6,537.118,35 din 1,284.715,80 din 3,984.586,65 din TOZD — Avtomatska predelava steklene mase, v višini na del: a) za prehrano delavcev b) za regres za letni oddih c) za druge namene skupne porabe d) za poslovni sklad — za posojilo federaciji za nerazvite e) za rezervni sklad 20,843.005,07 din 4,561.860,50 din 1,794.154,00 din 8,670.823,92 din 2,647.131,10 din 3,169.035,55 din TOZD — Dekorimica s satinirnico, v višini • na del: a) za prehrano delavcev b) za regres za letni oddih c) za druge namene skupne porabe d) za poslovni sklad — za posojilo federaciji za nerazvite e) za rezervni sklad 2,445.037,65 din 793.123.00 din 305.617.00 diti 858.400.00 din 76.354,80 din 411.542,85 din TOZD — Orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico, v višini na del: a) za prehrano delavcev b) za regres za letni oddih c) za druge namene skupne porabe d) za poslovni sklad — za posojilo federaciji za nerazvite e) za rezervni sklad 3,549.542,05 din 1,033.576,50 din 337.977,60 din 1,295.717,85 din 213.767,05 din 668.503,65 din TOZD — Energetika s ključavničarsko delavnico, v višini na del: a) za prehrano delavcev b) za regres za letni oddih c) za druge namene skupne porabe d) za poslovni sklad — za posojilo federaciji za nerazvite e) za rezervni sklad 5,393.186,25 din 1,627.551,50 din 542.920,00 din 1,681.147,60 din 503.575,35 din 1,037.991,80 din DSSS — Delovna skupnost skupnih služb, v višini na del: a) za prehrano delavcev b) za regres za letni oddih c) za druge namene skupne porabe 6,612.138,55 din 3,216.465,50 din 1,103.818,00 din 2,291.855,05 din PODATKI o izplačanih povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkih za dobo januar—december 1980 in primerjava t isto dobo leta 1979, TOZD 1 December Januar—December 1979 6.956,05 6.286,30 1980 9.129,10 8.075,35 1980 : 1979 131,24% 128,46 % TOZD 2 ... 1979 6.588,40 6.286,30 1980 8.910,70 7.967,95 1980 : 1979 135,25 % 132,19% TOZD 3 1979 6.009,65 5.383,55 1980 7.662,20 6.719,45 1980 : 1979 127,50% 124,81 % TOZD 4 1979 • 7.751,40 6.932,40 1980 9.9 7,25 8.776,05 1930 : 1979 " 123,97% 126,59% TOED 5 ' 1979 7.298,20 6.677,60 1980 9.720,60 8.463,00 1980 : 1979 133,19 % 126,74 % DSSS 1979 6. 60,60 5.509,15 1980 8.049,85 7.090,70 1980 : 1979 132,82 % 128,71 % SKUPAJ 1979 6.746,75 6.127,95 1980 8.932,55 7.891,50 1980 : 1979 132,40% 128,78% Generalno popravilo stroja H-28 Sestanek brigadirjev USPEŠNO IN KVALITETNO OPRAVLJENA DELA Po dobrih šestih letih obratovanja smo ob Novem letu ùstavili stroj H-28 z Eldredom, da bi ga generalno obnovili. Proizvajalec stroja sicer predvideva generalna popravila na vsaka. 3 leta obratovanja, ker pa pri nas ni bilo mogoče upoštevati, zaradi že znanih težav pri uvozu rezervnih delov. Zato se je ta podvojil, kar se je v zadnjih mesecih poznalo tudi v proizvodnji. Določeni sklopi stroja oziroma mehanizmi so bili tako obrabljeni, da normalna proizvodnja praktično ni bila več mogoča. . moni stroja H-28 vzeli z vso resnostjo kot prioritetno nalogo, kljub temu, da je bilo potrebno zagotoviti tudi nemoteno proizvodnjo. Samo v TOZD — avtomatska proizvodnja je bilo za generalno popravilo tega stroja opravljenih 4.792 ur in 1.380, nadur, saj so se dela odvijala 12 ur dnevno, vključno s sobotami. Če računamo, da je povprečna dnevna vrednost proizvodnje na stroju H-28 približno 60 starih milijonov din, je bilo nadurno delo še kako opravičeno. Kljub neugodnim delovnim pogojem je bilo popravilo stroja oprav ljeno strokovno, natančno in v predvidenem roku Z deli smo pričeli 5. januarja 1981 in so trajala do 6. februarja 1081, ko je stroj že izdelal prve kozarce. Delo samo je .bilo razdeljeno' med pet skupin, na -čelu katerih so bili skup ino vodje, ki so vodili in odgovarjali za delo posamezne skupine. Skupine so vodili delavci z dolgoletnimi izkušnjami nt tem stroju in jim moramo, kakor tudi vsem ostalim, za opravljeno delo, izreči vse priznanje. ■Kljub zelo neugodnim delovnim pogojem, saj so bile v času remonta temperature izredno nizke, je bilo delo izvedeno strokovno in natančno ter v zato predvidenem roku. Celotno popravilo, cd začetka do zagona oz. izdelave prvih kozarcev, ki .so prišli iz stroja, je trajalo 28 delovnih dni. Če upoštevamo, da so bili mehanizem feedra, stroj H-28, stroj El-ired in vlagaleč, dobesedno razstavljeni do zadnjega vijaka, je dosežen čas vreden pohvale, šc posebno, če upoštevamo,. da smo bili za opravljanje določenih s'oritev vezani izven Steklarne Hrastnik. Za stike s TOZD — O-rodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico in kooperanti je bil zadolžen referent: za rezervne dele, ki je imel v tem času Obilico de-, la s skiciranjem in naročanjem rezervnih delov, da nam je zagotovil nemoten potek del. Ob generalnem popravilu je bilo vgrajenih za približno 450 milijonov starih cen rezervnih dolov in ostalega materiala, med katerimi je bilo lepo'število doma izde-je potrebno, da je bilo sodelovanje s TOZD ^ orodjarna s stru-gs sko-cizelersko delavnico na primernem nivoju in da so re- Sedaj, ko stroj že lep čas obratuje in dosega predvidene rezultate, lahko zaključimo, da je bilo glavno pravilo, čeprav pod težkimi pogoji, izvedeno na strokovnem nivoju, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bomo s proizvodnimi rezultati zadovoljni. Želimo si tudi, da bi bilo naslednje veliko popravilo izvršeno v predpisanem roku, ker se le tako lahko nadejamo rezultatov, ki si jih želimo in ki prispevajo velik delež k uspešnosti poslovanja TOZD — avtomatska proizvodnja in celotne delovne organizacije Steklarne Hrastnik. Matija Koritnik ZAHVALA Ni lahko v nekaj besedah opisati čustva, ki se porajajo v srcu ob odhodu v pokoj, ker veš, da se poslavljaš od sredine, v kateri si imel v dolgih letih dela iskrene prijateljice ih sodelavke. Dragim delavkam in delavcem kontrole stekla TOZD 1 vseh treh izmen, posebno pa mojim sodelavkam, izmenskemu vodji tov. Adiju Perclu in izmeni tov. Bičaniča velja zahvala za prelepa darila, ki me bodo v času moje upokojitve vedno spominjala na vas. - Pri nadaljnjem delu vam želim še veliko delovnih u-spehov. Zofija Mlakar Čeprav so v današnji delovni in samoupravni praksi zaživele in se ustalile že druge oblike povezovanja in odločanja delavcev, kot so sindikalne skupine, zbori delavcev, sestanki DPO in podobno, je bila v TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase že nekaj časa precej prisotna težnja po oživitvi sestankov brigadirjev. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je sprejel zadolžitev in tako je bil tak sestanek sklican v prvi polovici meseca februarja. Za udeležbo bi lahko rekli, da je bila številna, kakor 'tudi vprašanja, o katerih so spregovorili steklarji. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki DPO, vodstva TOZD in izmenski vodje. Pozitivno so bile ocenjene izboljšave pri posameznih fazah dela, nekatere pa so v fazi priprave oz. poskusov, tako na primer tudi poskus zagotovitve stalnejšega nivoja kompresorskega zraka, na kar so med drugim opozorili tudi v razpravi. bi pri tem dosegli, če bi bil odnos vsakega posameznika pravilnejši. Skupen rezultat bi namreč bil čistoča in- zadovoljstvo. Prece j pozornosti pa je bilo posvečeno področju normiranja, pripravam na nov pravilnik o a-nalitičnih ocenah in sistemu stimulativnega nagrajevanja, prav tako pa tudi kriterijem pri dodeljevanju dopusta. Izraženo mnenje je bilo, da so pogoji dela, posebno' pa nočno delo v sedanji razdelitvi dopusta, premalo ovrednoteni. Tudi na področju medsebojnih odnosov bi lahko in bi morali storiti več, k čemur lahko prpcej prispevajo v prvi vrsti prizadevanja vodij posameznih delovnih skupin steklarjev — brigadirjev. Razprave vsekakor ni manjkalo. In na koncu je bilo izraženo mnenje, da se takšna oblika sestajanja še ponovi in da je namenjena obravnavi nekaterih aktualnih in pogosto tudi perečih vprašanj.• Me gre pa pri tem pozabiti na dejstvo, da se je potrebno v razreše- Steklarji so se sestanka v velikem številu udeležili Predmet razprave so bili tudi delovni pogoji na »A« banji, glede zagotovitve pretoka zraka, u-reditve razsvetljave. Steklarje pa je zanimalo tudi, kako bo instaliranje novih objektov vplivalo na stanje delovnih pogojev, saj so .le-ti že sedaj, posebno v izpostavljenih mesecih, težki. Vsekakor pa ob tem ne gre pozabiti tudi na to, da lahko kljub takšnim delovnim pogojem na počutje in delovne sposobnosti dolgoročno vplivajo tudi delavci sami. Postavljeno je bilo tudi vprašanje glede priznanja benificirane delovne dobe za izpihalke in na-tikalke. To vprašanje se vleče že daljšo dobo in še vedno ni rešeno, pri tem pa ne gre pozabiti, da se je na ta dela in naloge ob pripravi 1. predloga pozabilo, današnje usmeritve glede benificirane delovne dobe pa so še veliko bolj dodelane in izvedba celotne-. ga postopka ni najbolj enostavna. Nekatera obrobna vprašanja bi sicer lahko šteli za malenkosti, če bi bila urejena. Ker pa niso in predstavljajo stalno težavo, so bila omenjena tudi na tem sestanku. Tako na primer tudi onesnaženost delovnega okolja, saj se črepinje in drugi odpadki odvažajo premalo redno in prepočasi. Največ vanju vseh teh in podobnih vprašanj vključiti tudi povsod tain, kjer nastajajo in tam, kjer se o njih razpravlja, odloča in tudi razrešuje. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se sodelavkam na kontroli stekla TOZD 1 vseh treh izmen prisrčno zahvaljujem za izkazano pozornost, čudovita darila in prekrasen šopek. Še posebej hvala Mariji Simerl. Mariji Lazar, Erni Deželak, Silvi Obermajer, Tatjani Bregar, Pepci Zore kakor tudi steklarjem izmene tov. Bičaniča in izmenskim vodjem vseh • treh izmen. Darila, s katerimi ste me prijetno presenetili, me bodo vedno spominjala na vse vas. Pri vašem nadaljnjem delu vam želim mnogo uspehov, medsebojnega razumevanja in vsem še enkrat iskrena hvala!. Vaša Vilma Lužar Delo delegacij in delegatov Izdelava novih analitičnih ocen Ustava iz leta 1974 je prinesla velike spremembe na področju samoupravnega odločanja. Ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti in oblikovanje njihovih skupščin pomeni zagotovilo, da lahko sleherni delavec in občan odloča na vseh področjih družbenega življenja. Ker, smo v ANALIZA UDELEŽBE NA SIS TOZD 1 letu, ko se pripravljamo na volitve 1982, je prav, da ugotovimo, kaj smo na področju delegatskega sistema dosegli in da pomanjkljivosti, kot so nesklepčne skupščine, nejasna stališča delegacij, še vedno močan vpliv izvajalcev ter vrsta drugih pomanjkljivosti, odpravimo. SKUPŠČINAH SIS V LETU 1980 TOZD 2 TOZD 3 TOž Iz analize udeležbe na skupščinah samoupravnih intresnih skupnosti družbenih dejavnosti je bilo ugotovljeno, da so zasedale na robu sklepčnosti, še posebno zbori uporabnikov. Koliko je ta problem prisoten v naši delovni organizaciji, je prikazano v tabeli: 4 TOZD 5 ĐSSS SIS za izobra- zevanje SIS otroškega varstva SIS socialnega X X X X X X X X X XX X X X X XX -X X X X X X X XX XX X — XX XXX — - X X X X X X X X skrbstva SIS zdravstvenega X XXX -X X X— XXX varstva SIS ža kulturo SIS za telesno X X X XXX X —X X — X XXX — X X X — X X X X X — — X X X X X X X- X X—X kulturo XXX XXX — X — XXX Legenda: X — pomeni udeležbo — pomeni odsotnost- Število delegatskih mest: Vse temeljne organizacije in delovna skupnost imajo po eno delegatsko mesto, TOZD 1 dve delegatski mesti. Iz shematske-slike je razvidno, da se tudi pri nas ponekod »zatika.« V posameznih primerih za takšno stanje najdemo tudi o-pravičilo, kot na primer 4-iz-mensko delo, odhod delegatov v druge temeljne organizacije ali odhod iz delovne organizacije. Vendar pa