„v AGISU« — IZHAJA TEDENSKO — UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
št.
12
Datum: 28.3»1985	Leto izdaje: I
Ustno znanje - lepša prihodnost
ponedeljek, 25„ marca 1985 je bil organiziran posvet o inventivni javnosti v naši delovni organizaciji.
temu, da število inventivnih predlogov narašča, saj smo bele-lg1 v letu 1971 le 006 inventivnih'predlogov na 100 zaposlenih, v galskem letu že 5 inventivnih predlogov na 100 zaposlenih, s stanjem vedno ne moremo biti zadovoljni.
or 5}anu Rnio si postavili 120 inventivnih predlogov, kar^pomeni 7 d0qJ-3ov na 100 zaposlenih. Lahko bi rekli, da je^za naše razmere Šit0 Vend-ar pa je v primerjavi z nekaterimi OZD še vedno malo. Re-^ tev vidim le v še večji organiziranosti inventivne dejavnosti. To w lahlco v obliki krožkov" po TOZD, sekcije pri DLT, ali pa še ka~
» ^Jhgače. Dejstvo je, da nekaj moramo ukreniti s ciljem hitrejše-obr ravnavanda'> boljše motiviranosti, odpravo zmotne miselnosti pri pavnavanju službene dolžnosti ob inventivnem predlogu, itd.
da de odnos do inovacijske dejavnosti pri nas še vedno iz-V2(j 9 slab, kar potrjuje tudi "neslavni rekord", dosežen v TOZD urzevanje, kjer so nek predlog obravnavali celih 25 mesecev. Šlo da ?rav2aprav za minimalno nagrado. Pa vendar ... In to kljub temu, tbeb am° v Pravilniku o inventivni dejavnosti zapisano, da je predlog itiehu obravnavati v 30 dneh in v izjemnih primerih še v dodatnih 30 ŽniJJpj.d6 načel problematiko inventivne dejavnosti v naši DO Dušan
k atVl 151 Se d® razprava, ki je nakazala veliko problemov, pa tudi ne-boL®11? rešitve. Predvsem pa je pokazala to, da so takšni posveti nuj-Vpj.gv111 da bi jih kazalo organizirati vsaj vsake tri mesece. Paleta Sovo v zvezi z inovacijsko dejavnostjo je namreč zelo pestra, od-t0 ^ov nanje pa'tudi nič manj. Ob vsem pa bo najbrž najpomembneje Uvfv 1:101110 spremenili odnos do tega izredno pomembnega vprašanja. k0 ®.ati se moramo, da čas prinaša nova spoznanja, prav ta pa so lah-^rbalo razvoja.
OpS^dsm za izboljšanje inventivne dejavnosti je bil v TOZD Velika ma 25. marca 1985 ustanovljen prvi inventivni krožek pri nas. ka k •
zvedel kaj več o delu krožka, sem se pogovarjal z njegovim eednikom Antonom Arbajterjem.
- Tovariš Arbajter, vi ste prvi predsednik prvega inventivnega , krožka v naši delovni organizaciji in obani nasploh. Opišite prosim na kratko, od kod ideja za ustanovitev krožka, kakšni so cilji in kdo vse je lahko član?
"Danes se soočamo z neusmiljeno konkurenco na trgu in obdržal se lahko le tisti, ki bo uspel obdržati kvaliteto, ob tem pa bistven0 zmanjšati stroške, To pa je obenem tudi cilj našega krožka.
Zakaj krožek, ne vem. "Vem pa to, da je nekako bilo treba organi2^
pristopiti k reševanju nastalih problemov. V krožku bodo lahko

njeni vsi zaposleni, ki bodo to želeli. Vendar pa smatramo, da j® najbolj prav, če omejimo zgornje število članov.enega krožka, s ^ pa seveda ni omejeno število krožkov. Lahko bi rekli, da se bo ot-1; rajanju novih problemov lahko pristopilo k fonm-iranju novih kro
ŽK«,
Za boljši uspeh krožka pa smatramo da je prav, da so v njem.vČ
lani'
ni vsi, ki so povezani v nekem proizvodnem procesu., t.j. od delaVJ za strojem pa do tehnologa. V tem vidimo napredek 'vcživljanju na j še tako laičnih idej v življenje. Seveda bomo morali delati po n^\; pravilniku, ki ve Ija za delo takšnih krožkov, in ob pomoči refe1" ta za inventivno dejavnost tov. Dušana Žnidariča.
Upamo, d.a bo praksa pokazala pravilnost naše odločitve, za kater0 smo prepričani, da je pravilna."
Res je, nekdo je moral biti prvi. Uspehi., ali pa tudi morda neusp^ pa bodo smerokaz pri dograjevanju začete ;a dela v inventivni deja i nosti, ki ni le naša dolžnost, temveč tudi nujnost!
M.
ZA SINDIKAT VEDNO VEČ DELA
(z izredne seje 10 konference sindikata 21.5.1985)
Izid referenduma narekuje posebne aktivnosti predvsem v sindikat^, DPO po TOZD se bodo morale angažirati s ciljem ugotavljanja vzro>.6 za negativen izid referenduma. Na nivoju delovne organizacije pa ^ treba opraviti anketo s pomočjo zunanjih sodelavcev. To pa zatOi bodo rezultati ankete dovolj kvalitetni in uporabni.
Poslovno leto smo zaključili kljub vsem bolje kot leta 1985,

Razprava je tekla o komentarju k zaključnemu računu. Uvodoma m0^j/
ugotoviti, da ugodnejši zaključek poslovnega leta ni rezultat šega dela, ampak je rezultat doseganja višjih cen naših izdelkov*^ Ob tem pa se takoj poraja vprašanje, kako dolgo nas bodo cene še reševale pred rdečimi številkami. Navijanje cen je namreč p^Li' z dvema koncema, kjer en konec vedno udari tistega, ki jo drži« "V
govati cene, ob tem pa pozabiti tudi na dvig kvalitete,"pomeni
vspodbujanje konkurence, v kateri pa bomo najverjetneje mi izgut^j (kvaliteta, nesolidne dobave, po slednjem smo še posebej znani V skladiščih si.cer imamo robo, žal nekurantno. Moralo pa bi bi^,^ ratno. Skladišča bi morala imeti funkcijo priprave in zbiranja
smo naT6^}'
ki "gre" in ne deponija, ki pa žal ni poceni. Sicer pa v preteklih letih veliko napak. Žal pa iz njih nikoli nismo izlu^' nauka. Vsaka napaka bi nam morala biti šola. Sicer draga, pa J
li dar
o zaključnem računu za leto trdi.
To, bi^lahko rekel, je bila rdeča nit razprave h komen*^

8d, ki ga 10 konference sindikata
j
sejem bil je živ

, M
'po
0 e \ te6 TO
pjc'
VC)
V>'
eKe'
j-gi''
v*seinir!s?^n0 lahlco rekli za sea° BPO DSSS, ki je Mia na Dan žena

co'
j6
d*
.J'
o?
>vj:
p
r/
SedM sobi „
je obseSal aajao eno točko: razprava okrog sklepa zadnjega 0 p aelavcev, kjer je bilo odločeno, da si delavci DSSS delimo 40 % Podaiai • °C®sa Poslovanja. Posamezni razpravijalei so zelo slikovito ra del a SVO:|a stalisoa. Pravniki n.pr. so "odkrili", da se sklep zbo-0 delne sklada z 3. členom veljavnega samoupravnega sporazuma kredSu °?; Predstavnik ES je izjavil "da noče piti špricarja na dobrem ’ oziroma drugače povedano: nameravana delitev OD ni rezultat tekodpLde3-%v letu 1984, ampak predujem iz pričakovenaga dohodka iz
ea.Poslovanja; vodja DSSS je sklep zbora komentiral kot nekakšen VodnHiC1?Vompromis; Predstavnik sindikata je nrimerjal odnos proiz-Čil: ^ delavcev do osl&Ica čistega dohodka DSSS.s primerjavo o sendvi-Več MOrzvodni delavec da "režijcu" denar za sendvič. Ker pa mu je dal ‘oc J® le-ta plačal zanj, mu mora ostanek vrniti, itd.
loŽnoI?Cla ?e zdaleo nivvse. Skoraj vsak izmed sodelujočih je imel pri-^ordai • P^spovati kalcšno misel in polemike zlepa ni hotelo biti konec. vzduš-i -:do.na koncu koncev talcšno "demokratično - razpravljajoče"
' ' v® ocenil zelo pohvalno in delo tvorno, ampalc ...
kaj?2al) lahko resno podvomimo v smiselnost dvoumnega govorjenja. Za-smo ‘Vo9 b^-tki so vsi generali pametni, ali drugače rečeno, komu na čast se	sfyPad zapravili dve uri Agisovega (družbenega) časa, da smo
Ceyo '~°Pali do nekakšne medle podpore ZE SPREJETEMU sklepu zbora delav-
Ali j. * v
^edlao-f?- sk3?adni čas, da pričnemo govoriti, razpravljati, odločevati, stvarevi i1 •’ skratka samoupravljati v najširšem pomenu besede o tistih n, ki so pred nami, ne pa da "žulimo že obrane kosti",
Ko	~
demjS®ks ^tivnosti okrog potrditve lanskega (84) zaključnega računa ti pevcZal cel kup odprtih nerešenih vprašanj, ki bi jih morali priče-■Uiai ^ ,ati ze danes, če hočemo, da se nam čez leto dni ne bodo no lav-v u -16 deformacije kot letos.
bija akuPaj bi nam moralo biti jasno, kakšna družbeno-ekonomska katego-todna ost^ek čistega dohodka in v kakšnih mejah se giblje naša svo-sča s. 0clLocitev, kako si ga bomo delili. Ne glede na to kakšna izhodiva Postavimo oziroma kakšno delitveno politiko sprejmemo, pa zdra-sPloh • zalLteva, da je ta politika enotna na ravni DO, ter da jo tov	° Pa ne zgolj kot del debelih in lepih v platno vezanih pla-
Act’i^u~Jev, raznih raziskovalnih nalog itd., ampak tudi in predvsem Bebepafen in nedvoumen koncept, za katerega se bomo izrekli vsi, od “°hc ,1negalnega direktorja^do zadnjega delavca. Dokler se do tega ne ci, ^. 0-c?Pali, pa se bomo, žal, še naprej obnašali kot nedorasli'otro-ta.j +. niso vajeni razmišljati od danes na jutri, ampak le za danes. Pomeni, za DO je vsak dan bolj očitno ...
j3? ba zapis še en namig, da je potrebno razmišljati ZA JUTRI, so razmiš^l jali samo "za danes", so namreč že dokazali da J h°V recePt ne obnese....
^rdpeo.bdsbi še vedno v večini, kajti drugače se ne da razložiti ab-^0loma°^ dejstva, da si delimo 0D? ko se nahajamo na robu finančnega m ko si nekateri delimo tisto, česar še sploh nimamo....
POGOVARJAMO SE O TISTEM, KAR BI MORALO BITI POTRJENO TE DECEMBRA
(s posveta poslovodnih organov 26.3.1985)
Prav bi bilo, da bi bili plani potrjeni na koncu iztekajočega l®*3^ ne pa, da se o tem pogovarjamo, ko je za nami že prvi kvartal tekov leta. Res je, da so letni plani TOZD in DSSS sedaj že usklajeni iJL sedaj že sprejemajo na delavskih svetih, oziroma so že sprejeti. y ko vsaj ne obstoja nevarnost, da se bomo s tem ukvarjali še v apr1),, ko bi morali biti že v zaključni fazi izdelav smernic za srednje1'®?' in dolgoročne plane. Žal moram zapisati, da tudi pri teh aktivno^ ne potekajo po sprejetem rokovniku. Rokovnik in sestavo komisije kateri so poleg direktorja DO še vsi direktorji TOZD in DSSS ter ^ je v lanskem letu potrdil delavski svet D0„ Ne vem, kje iskati v'3r za zamujanje rokov. Mislim pa, da to ne bi oilo problem. Vzroke za . mude namreč zelo hitro najdemo. Ne uspe pa nam odpraviti vzrokov, A povzročajo zamude ...
v -I II
0h„ta komerciala ..., bi lahko rekel nekdo, ki bi slučajno "zašel posvet poslovodnih organov. To pa zato, ker je velik del posveta ? svečen prav slabemu delu tega tozda. Kaj pa lahko reče nekdo, ki_ J v redno na posvetih. Upal bi namreč trditi, da je zelo malo sej ozidjih ni, kjer ne bi bilo izrečene kritike na dela TOZD Komerciala. / cer je najbrž res, da obstojajo tudi objektivne težave, kot na pf1. zelo slabe transportne storitve jugoslovanskih železnic. Naši kup® j: se namreč pritožujejo na zakasnele dobave in se že občutijo prve cije oziroma posledice, to pa je storno naročil. Toda, ali je za 21 kasnitve kriva res samo železnica?
Kdo pa je kriv za (ne)reševanje reklamacij v 10ZD Komerciala, ki 5 kopičijo.	_ ia
Še manj pa je razumljivo početje nekaterih delavcev TOZD Komercia^f oh nedavni kontroli SDK. Ti namreč niso mislili le, da nismo pripk Ijeni sodelovati. Še več. Ti so namreč uvideli, da smo primati j najprej nagajati ...
(Ne)disciplina v popoldanski in nočni izmeni narekuje uvedbo obc& kontrol. Pričalcovati je, da boao rezultati teh kontrol izhodišč© nadaljnje ukrepanje s ciljem izboljšanja discipline. Tu je misiji da bodo zoper kršitelje uvedeni disciplinski postopki.	„
Ob tem bi^seveda človek lahko še zapisal, da kontrole najbrž ne rešile naše (ne)discip-line. Disciplino moramo 'beševati" vsak za® in vsi skupaj kot celota ...
IGD Agis nima več gasilskega avtomobila. Leta so ga že tako zdela^ da ni več opravil tehničnega pregleda. Če oi hoteli kupiti gasil5^, avto, ki bi zadostil potrebam ob eventualnem izbruhu požara pri bi morali razmišljati o nakupu sodobnejšega vozila. Tu mislim na posebne^zahteve gašenja (pena, vodni top, itd.). Ob razmišlj911"/ nabave takšnega gasilskega avta pa se seveda zavedamo cene, ki ga staro milijarda din. Teh sredstev sedaj nimamo, kljub temu, d-5"-,j, k tem sofinancirali OGZ, zavarovalnica in še kdo. Da pa bi kupoV^j« star gasilski avto, ki ne služ: svojemu namenu tistemu ki ga Pr0.^ pa je najbrž še bolj nelogi no. Ker IGD razpolaga z dvema motorni;> brizgalnama,^je treba najprej poskrbeti za transport le-teh. To y cijo bodo začasno opravljali traktorji. V ta namen bo eden od jev v popoldanskem in nočnem času vedno parkiran na lokaciji Mii11
lica. Upajmo in naša dolžnost je, da skrbimo za to, da nam v prale si ^ k° treba preizkušati -funkcioniranja našega sistema gašenja. Zave-i se moramo, da je požarna preventiva najcenejša oblika boja pro-
I	ogromni škodi, ki jo lahko povzroči požar. Mala nepremišljenost
II	26 ne pomaga več najsodobnejša gasilska tehnika ...
M.
DELO DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE
^3.3.1985 je sklicana 22. redna seja delavskega sveta delovne nganizacije. Verjetno bo to zadnja seja delavskega sveta v stari se-saJ 80 za dne 18.4.85 razpisane volitve za samoupravne organe. da 'teJ seji bo delavski svet DO obravnaval naslednje pomembnejše za-
” Y®rificiral bo rezultate referenduma od 15-3ol985, ko smo se odlo-9ali o sprejemu novega samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah ln merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in spremembah sa-mouppavnega sporazuma o združ-itvi v delovno organizacijo AGIS.
D ':ej točki bo verjetno potrebno kaj reči, saj so bili rezultati 2elo slabi. Prvi samoupravni sporazum je bil namreč potrjen samo v.®ni temeljni organizaciji, drugo našteti pa samo v dveh temelj-*Uh organizacijah.
2.
3.
4.
5.
Obravnaval bo poročila o izvajanju raziskovalne naloge RAZVOJl^O PROGRAMSKA USMERITEV naše delovne organizacije, in sicer glede ak-^vnosti, ki se nanašajo na delitev po delu,, plan srednjega in dolgoročnega razvoja delovne organizacije, razvoj spremljajočih dejavnosti, informacijski sistem, prostorski razvoj in investicije, kadrovska politika, zanesljivost proizvodnega procesa, reorganizaci-3a delovne organizacije in razvoj proizvodov.
Določil bo plan porabe sredstev sklada skupne porabe in pri tem do-docil višino jubilejnih nagrad, nagrad ob odhodu v pokoj, regresa letni oddih, nadalje o višini sredstev za vsakoletno pogostitev dh Obdaritev upokojencev, za kolektivno zavarovanje, organiziran fe'cni dopust, kulturno dejavnost in športno rekreativno dejavnost ror zdravstveno preventivni oddih, kakor tudi za dotacije, social-ae pomoči in participacije za zdravstvene in zobozdravstvene storit-
Dravnaval bo poročila o izvajanju predsanacijskih postopkov v te-DOnih organizacijah Avtooprema - TAP, Vzdrževanje, Komerciala, Ve-„ lca oprema in v Kovinski obdelavi. Navedene temeljne organizacije f° heanreč po rezultatih tričetrtletnega poslovanja poslovale z motnjami, TOZD Kovinska obdelava pa je poslovala z izgubo.
naDavskemu svetu delovne organizacije je bil dan v vednost rokovnik b^ivnosti, ki so potrebne za izvedbo volitev, katerega je pripra-dl splošni sektor.
Splošni sektor
-----------——■—---------. w—----4» 
ALI SMO DELAVCI TOZD PRECIZNA MEHANIKA RES TAKO NESOLIDARNI KOT MISLIJO NEKATERI?
Ne vem, kako bi z pisati , da bi odgovoril na objavljeno vsebin0 v tedenskem glasilu Agisa. Seveda gre tu za tisto delitev OD, o ka" teri je razpravljal celotni kolektiv Agisa.
Vesel bi bil, da bi lahko s to vsebino razložil, zakaj je prišlo d° delitve 1,5 OD po zaključnem računu. Dvig OD v našem TOZD naprav le a, 1983 ni bil bistveno večji od realne inflacijske stopnje, torej si ^ ši delavci s temi OD niso izboljšali življenjskih pogojev. TOZD Pre", cizna mehanika, kot vsi vemo, že vrsto let posluje z ezlo dobrimi V° slovnimi rezultati. Tako je bilo tudi letos. V TOZD-u se dobro zavefl^ da že nekaj let združujemo obratna sredstva na nivoju DO, da pa ni5^ nikoli sposobni narediti tistega, kar bi rad sleherni delavec v nase TOZD-u, to je tehnološko dvigniti raven naše proizvodnje na pogoje, ki jih zahteva izdelava preciznega merilnega instrumenta, ki bi mot. odgovarjati tudi predpisom Zveznega zavoda za mere in plemenite kovi ne. To proizvodnjo pa bi morali tudi prostorsko razširiti, kajti se daj je vsaka namestitev tehnoloških sredstev nemogoča.
Je bilo kdaj delavcu Agisa povedano, da vodstvo Agisa to obljublja a že vrsto let, da smo dobili na steno načrte, kakšna bo nova hvala, n koncu vsega tega pa je bilo rečeno, da v iigi su ni denarja, da ni dovoljena gradnja, da lahko gradijo samo tisti, ki delajo za izvoz, “3 je resolucija itd. Razpoložljiva sredstva v DO pa smo porabili za ge naložbe v DO, od katerih marsikatera ne daje pričakovanih rezulta tov.
I
t
1
t
1
n
j
t
Zakaj smo imeli v letu 1984 fizični obseg proizvodnje v upadanju. ^ slim, da to ne bo držalo, kajti naredili smo za 52 % več papirja k° v letu 1983. Res pa je, da smo naredili nekaj manj aparatov kot sm° planirali v letu 1984, tako da je fizični obseg bil na enakem nivoj^ kot leto prej. Ko smo poiskali vzroke, zakaj smo tako slabo delali letu 1984, smo ugotovili naslednje:	. p
Vedno nam je primanjkovalo repromateriala iz TOZD TAP - razni odlitl<, r barvanje. Nabavna služba nikakor ni mogla pravočasno zagotoviti reP^ ^ materiala od kooperantov, orodjarna močno zamuja z roki izdelave	i
dij - leto, dve, ali celo več. Kljub nenehnim opozorilom naših sluz° -DPD, da ni v roku repromateriala, ni nihče posredoval. Pri takšnem a	^
lu pa povejmo še, da so delavci v našem tozdu bili zaradi takšne oS	c
be precej časa brez dela, da so zaradi pomanjkanja deh jemali propu5	^
niče in odhajali domov in so nastajale velike organizacijske izgube*	1
Sedaj pa lahko sami izračunate, koliko aparatov bi lahko že naredil-1!,, če bi vse službe delale ;tako kot mora delati delavec, ki dela po mi. Mislim, da bi se ta številka močno povzpela nad sedanjo realizaC
Se je že kdaj kdo vprašal, zakaj ob take močni razvojni službi del3^ stvari, ki so stare že 15 -• 2 0 let. Da imamo močno zastarelo tehnol0 gijo, da pošiljamo naše ljudi na razne sejme, da bi se tam soočili z moderno tehnologijo, razne izdelke, ki bi ■hih lahko pri nas delali; Je že kdaj kdo prinesel ali poskusil narediti kakšno stvar, ki jo 3e-tam videl, če bi, nam verjetno ne bi šlo tako slabo kot nam gre seda
vrsto let daje velik0 v to je za izplačilo rsS
So vam povedali, da TOZD Precizna mehanika že vratnih sredstev v sklad skupne porabe Agisa, s a in ostalih sredstev, ki grej o iz tega sklada. Tako smo tudi leto-’ dali v ta sklad veliko vsoto (64 0 starih milijonov), da bi dobil vsčik delavec Agisa vsaj delček našega dohodka v obliki povečanega regresa’
Iz; ia Ph ti >ro <2* ro a> M A-M žZ>i*>co 0 a
sestanku so padale kritike tudi na račun našega vodstva, da nas ni sposoben več prepričati v nobeno stvar. Toda? zakaj ni bilo nobenega nam v tozd, da bi nam sam skušal dopovedati - pojasniti, kaj nimamo prav in zakaj. Vedno padajo kritike na tozde? ki poslujejo z dobrimi Poslovnimi rezultati. Dajmo še enkrat kritizirati tistva vodstva tozdov 51 iz leta v leto poslujejo na robu rentabilnosti in zakaj njihovi sa-yacijski programi ne dajo rezultatov. Mogoče.se bo takrat stanje v na-1 DO kaj spremenilo na boljše.
^i ni bilo v zadnjih tekih ogromno govorjeno, da se morajo medtozdov-odnosi izboljšati, da bi eden drugemu pomagali, ne pa si nagajali, a*o kot se dela sedaj. Kam pa nas vodi takšna pot, je najbrž jasno ...
^iiika je bila, da je TOZD PM ustvaril dohodek v letu 1984- na račun P°veČanja cen. Vemo, da smo vsi v PO dvigovali cene istočasno in za ena '° vigj_no^ nag TOZD celo nekaj manj kot drugi.
Mislimo, da leži del rezultatov tudi v tem, da smo uspeli bistveno zni-val:i stroške z uvedbo domačega registrirnega papirja in koleščkov za mehVe?’ ^ar smo d0 sedaj uvažali, in z novo izvedbo kvarčnega urnega ®banizrna, ki je tbikrat cenejši od mehanskega. Ali to ni tisti odločil Prispevek TOZD-a za povečani dohodek?
j^lavci TOŽB FM naj še povemo, kaj vse smo prispevali v delovni kolek-%isa. Kupili smo tozdu TAP livarski stroj, na katerem bi naj od-u|aH še naše odlitke. Na žalost se to ne uresničuje in moramo iskati Uri?'6 tudi v kooperaciji. Istemu tozdu smo dali delo za delovne inva-tie'*6’ to de navijanje trakov, da že nekaj let združujemo v sklad skup-Porabe manjkajoča sredstva za PO Agis, ker pač nekateri ne ustvari-U denarja	za	ta	sklad. Posojamo obratna	sredstva	že iz leta v leto
6D1’	da	so	si	lahko najemali kredite,	in še bi	lahko našteval,	pa
sin	da	Do	to	dovolj. Sedaj pa, upam,	da lahko	sami presodite,	ali
0	res	tako nesolidarni, kot nas nekateri hočejo	prikazati.
Roman Hovnik
pS^AVlČENO PREVRAČANJE DELA V ZVEZI Z ZAVAROVANJEM ^PJSTROJELOMIH
^ zvezi s člankom v glasilu "V Agisu" pod naslovom: Negativen odnos do Usp ae-caterih delavcev iz TOZD Vzdrževanje z dne 21.3.1985sem primo-Vjv1 kot oškodovana oseba podati nekatera pojasnila opravičiti neupra-ebo kritiko pisca omenjenega sestavka.
p0s Oe, da smo v prejšnjih letih opravljali delo prijav strojelomov ne-Vo» v OPD TOZD Vzdrževanje. Delo ni bilo v skladu s poslovnimi na-Pj,	DSSS, vendar v smislu pripadnosti in gospodarnosti smo pač o-
Zrug^tOali to delo, čeprav se vsi lastniki delovnih sredstev TOZD niso tpJP-Di za odškodnino, pa čeprav je bil to njihov denar in ne denar dh Vzdrževanje.
j>Vi
ž® 0d-> Uti7
m organi z ‘.arijskim predpisom 900 003 pa je točno določeno, kdo ovoren za urejanje zadev z zavarovalnico in kdo ima kaj za nare-

6 s
bila tradicija, da je vsa tehnična in administrativna dela oprav Pt-U TOZD Vzdrževanje, vendar smatram, da se odgovorna oseba v DSSS -služba, ne bi smela tako obnašati kot je zapisano v sestavku Op^Tivnega odnosa do dela. Vsi vemo, da je v Agisu posplošen pojav av"iČevanja: to ni moje, to je tvoje, to ni naše, to je vaše.
Smatram, da je skrajni čas, da se te stvari uredijo in da opravi Ja Agisu vsak tisto delo, za katero je usposobljen.
Te stvarni je poprej celo v TOZD Vzdrževanje opravljal tehnolog in ^ bilo težav. Kot vodja OPD v TOZD Vzdrževanje nisem vodilni delave j TOZD, kot je omenil v tretjem odstavku sestavka pisec, ampak bi ® >e;
_— — —T-v -v.	r-\ TTr\/A T m o *1 «iTrz> o mn r? "P\	zbirnim -izm n DSSS ■) 0 6 J 6 23.3-'^' •
in toV-k
sec obrnil na vodilna delavca TOZD Vzdrževanje na takšen odpor in nedelo kot navaja.
Dne 5.3.85 sta res prišla v OPD TOZD Vzdrževanje tov. Solina _	^
Golob iz TOZD Velika oprema. Prinesla sta celotno problematiko za^ rovalnice za prejšnje leto; sedaj pa rešujte, čeprav pod točko organizacijskem predpisu jasno piše,katere obveznosti ima poobla^ oseba za zavarovalnico v TOZD.
Pripomniti moram, da v poglavju V: "Izstavljanje in potek delovne^, naloga oz. interne fakture", točno piše, katere listine morajo Pr v OPD TOZD Vzdrževanje, da se prične strojelom popravljati
Citiram tekst:
"Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja oz. prijave izda _ oseba v TOZD, v katerem je nastala škoda, naročilnico za popravi-1-
odgov°

ki ga je priPr
ad'
stroja oziroma naprave.
Obvezna priloga naročilnici je en izvod zapisnika
komisija za ugotavljanje in ocenitev škode."	?
Iz zgoraj citiranega je torej razvidno, da napiše zapisnik odgovof oseba v TOZD.	„
Zato ne vem, zakaj vse to pisanje oz. obrekovanje po našem glasi Vemo, da je Agis v občini Ptuj ep,a izmed večjih tovarn, vendar vij, da se skoraj vsi poznamo in da bi lahko take konflikte rešili v ^ odkritem dialogu pri vodilnih delavcih, katerih naloga pa je, da sirajo oz. določijo takšne kadre za izvajanje določenih opravili so istim kos.
Potrebno bi bilo v tem primeru določiti dovolj sposobnega, 4'” n
jruVXCu,J.w UO.	v	tudi ^5
no razgledanega poverjenika za zavarovalnico, pooblaščene osebe P ^ znaniti z vsebino organizacijskega predpisa "Urejanje škodnih sbb
kov zavarovanega premoženja v DO Agis Ptuj"
r
Ni delavci OPD TOZD Vzdrževanje pa bomo na vsak način pomagali ^ ^ janjera zahtevanih podatkov, saj je vendar cilj nas vseh boljše d in večja gospodarska rast DO AGIS.
Nirko Koželj
EVROPSKI CAS
glede na evrop J
Po javnih občilih smo bili že seznanjeni, da bomo, čas, v nedeljo, dne 31« marca ponovno premaknili ure za eno uto f Da ne bo kakšrih pomot, nejasnosti, kakor tudi nepotrebnih vpraša1^ tej poti obveščamo, da bomo tudi po novem času prihajali na del° taki uri kot doslej.	,
V togem delovnem času bomo torej prihajali na delo do 5-50 ure ^
poldanski izmeni, do 13-50 ure v popoldanski izmeni oziroma do
ure v ure
^	W -L. O W	V j J	W .L VLCXjL± 0.‘.v	J. ZjILL Vy X J. J- w	VVli-l
nočni izmeni. V premakljivem delovnem času pa od 5*50 do

Po dobljenih informacijah na avtobusni in železniški postaji v
bodo vlaki in avtobusi vozili brez sprememb voznega reda, uri kot so vozili do sedaj.	(
Premaknili bomo torej uro za eno uro naprej;
tore D
Splošni se
lcfof
-t q
Avtorje prispevkov, ki niso objavljeni v tej številki našega
obveščamo, mevanje.
da bodo objavljeni v naslednji številki. Prosimo z®-
Uredništvo
i
- 8 -